Kulturno I društvo Jare Mi Ško( 4. KULTUR liranjare Škocjan pn Domžalah SILO OBČINE DOMŽALE 8. junij 2004-letnik XLIII, št. 8 Rotaty klub Domžale in Rotary klub Medvode sta že pred kratkim organizirala že 4. Rotarv dobrodelni golf turnir na prekrasnem golf igrišču Ar-boretum v Volčjem /'otoku ter izkupiček turnirju ter dobrodelne dražbe umetniških del namenilo Kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v višini 500.000,(10 sit, preostali del čistega izkupička pa bodo podarili v druge humanitarne namene, med drugim ludi društvu Sožitje in I Ni '£ Mengeš. Podjetje S A M d. o.o. Domžale, s sedežem Preserska cesta I, Zgornje Jarše, je pred kratkim v Obrtno industrijski ioni Jarše odprlo nov najsodobnejši prodajni center, ki obsega naslednji prodajni program: gradbeni material, kritine, fasade, su-homonlažnc sisteme, marmor, granit, barve. lake. premaze, stavbno pohištvo, vodovod, ogrevanje, železnino, eleklro material, električno in ročno orodje, zaščito, kmetijski program, vrtni program, keramiko in kopališko opremo Dobrodofti! Občina Domžale in Krajevna skupnost Dob vabita na Osrednjo občinsko prireditev ob dnevu državnosti v četrtek, 24. junija 2004, ob 20.30. uri pri pomniku v parku pod Močilnikom v Dobu Slavnostna govornica: Cveta ZALOKAR ORAŽEM, županja V kulturnem programu sodelujejo: Godba Dom/ale, Fantovski zbor DruStva mladih Dob, tenorist Andrej i >«b»vc, hasiM Zoran Potocan, citrar Tomaž Plahutnik, plesni pari l'lesne šole Miki, člani Kulturnega društvu Jožef Virk Dob Venec k pomniku bo položila Zve/a veteranov vojne za Slovenijo.Ob slabem vremenu bo prireditev v Kulturnem domu na Moeilniku. Krajevna skupnost Dob In Župnija Dob vabita k maši za domovino, M bo 24. junija ob 19.30. url v župnijski cerkvi v Dobu. Občanke in občani Z željo, da negujemo spomine na dni. ko smo enotni in složni uhranili plebiscitarno odločitev Slovenk in Slovencev, vas na predvečer dneva državnosti, v četrtek, 24. junija 2004, ob 19.30. uri vabimo k slavnostnemu dvigovanju slovenske zastave ob pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v parku ob Občini Domžale. Občina Domžale Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale Poglejte na www.domzale.si, kjer boste našli napovedi najaktualnejših dogajanj. 120 let Domžalske godbe Nekoliko deževno, a vseeno slavnostno praznovanje Ob dnevu državnosti iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje Županja Cveta Zalokar - Oražem Občinski svet Občine Domžale Politične stranke Uredništvo Slamnika M Dobimo se na domžalskem tržnem prostoru ob Ljubljanski cesti ob koncu makadamskega parkirišča - vsak dan, razen ob nedeljah, od X. do 16. ure. Dobrodošli1 o ELEKTRO IPOČIVAVŠEK Ljubljanska 119, 1230 Demtala Tel.: 01/7? 16 106. ta« 01/7? 48 688 eanll: elehtiapnctvavsek^stil.nat 1? V_*«»f PLINSKI GRELNIKI terena caldaie KREDIT 0% OBRESTI 0 rezultatih evropskih volitev v naši občini boste lahko prebrali v naslednji številki, ko bomo tudi več napisali o Izvoljenih evropskih poslancih Iz naše občine: dr. Mihi Brejcu in dr. Romani Jordan Clzelj, oba SDS, ki jima ob izvolitvi čestitamo. Zastopa yyj/J AL WAGI adriapool Adriapool d.o.o Šuceva ulico 27, 4000 Kranj Tel.,04/ 201 68 20 Fax: 04/201 68 21 e-mail: info@adriapool,com http://www.adriapool.com BAZENI • SAVNI • VVHitLPOOU • ŠTAMPILJKE in GRAVIRANJE Štampiljke za DDV na INTERNETU « www.s-graf.si 01 721-91-70 ka.fck.bw info@s-gral.si W W W I INTERNET NAROČILA Možnost plačila preko GSM Računovodske storitve, d.o.o. Vir, Ćufarjeva 20/a, Domžale Tel.: 01/724 66 12 Fax: 01/721 98 60 e-mail: info@kont.si Smo servis z zaposlenim preizkušenim računovodjem. NUDIMO RAČUNOVODSKE IN SVETOVALNE STORITVE ZA: - gospodarske družbe - pravne osebe javnega prava - zasebnike - pravne osebe zasebnega prava Od 1.5.2004 vam nudimo opravljanje nove storitve: STATISTIČNO POROČANJE ZA INTRASTAT 29 maj 2004 21.00 Cerkev sv. Lenarta - Krtina Mešani pevski zbor Sv. Nikolaja Litija 12. luni) 2004 21.00 Poletno qiedališce Sludenei. Koncert slovenskih ljudskih pesmi in ljudskih pesmi evropskih narodov Slovenski oktet 19. junij 2004 21.00 Poletno oladaltiča Studenec Koncert Helene Blagne gosta: Nace Junkar in Marjan Zgonc 24. junij 2004 21.00 Poletno gledališče Studenec Moj teater - komedija Pižama za šest Marc Camoletti, Režija: Marjan Bevk A l 27. junij 2004 21.00 I Poletno gledalište Studenac Mednarodni folklorni festival Domžale 2004 ■HggMBaaajaaaaBaagiaBaaHaB^HHHMBMHMna; 28. junij 2004 20.30 Poletno gledališče Studenec ^■•Koncert Radia Ognjišče ob 10 obletnici /X 500. ODDAJA PRO 10 let Radia Ognjiiće 1 2. julij 2004 21.00 Poletno gledališče Studenec MGL Ljubljana Astrid Lindgren - Andrej Rozman Doukštumf Pika 9. julij 2004 21.00 Poletno gledališče Studenec Koncert Koncert The Golden Gate Quartet in New swinj» quartet, 23. julij 2004 21.00 Poletno gledališče Studenec Domača gledališka predstava Cvetje v jeseni Ivan Tavčar, dramatiziral Miran Hercog Priredil Alojz Stražar Ponovitve: 24., 25., 30., 31. julij in 1., 6.. 7„ 8„ 27.. 28., 29, avgust 10. september 2004 20.00 Poletno gledališče Studenac Razstava na prostem "Ko oči mislijo" Slikar in kipar Sjane Jarm I? DOMŽALE Dober dan, dragi bralci in bralke Le kje je letos poletje, se sprašujem«) in tudi v junijskih dneh gledamo v deževno in mrzlo nebo, s katerega kar noče zasijati toplo sonce v vseh svoji poletni podobi. Upam, da je v teh dneh že drugače in da ste končno lahko pospravili pomladansko ali celo /imsko garderobo ter si nadeli poletna oblačila. Upam, čeprav napovedi do srede julija niso kaj dosti obvetavne. Pa če ni sonca, k boljšemu počutju pripomorejo tudi dobra volja in prijetna doživetja, ki jih prinaša poletje in počitniški čas. Morda bo kakšen prijeten trenutek prinesla tudi ta številka Slamnika, ne pozabite pa, da do pravih počitnic pridemo v vaše domove še enkrat. Ko smo pripravljali osmo številko Slamnika, sem bila kar malo \ zadregi. V Uredništvu se je namreč nabralo toliko prispevkov, da bi lahko izdali kar »celo knjigo« ali pa izredno številko. I'a ne moremo. Čeprav, je večina letošnjih številk izšla v povečanem obsegu, je tudi tokrat ostalo kar precej prispevkov, ki naj bi počakali na »boljše« čase. Kot pa vse kaže, bo treba pričeti sprejemati odločitve, ki jih sploh ne maram katere prispevke bomo objavili in katerih ne bomo, saj s čakanjem poslani članki izgubljajo aktualnost. Čeprav smo vas že večkrat opozorili, pa se še vedno ponavlja, da nam i/ posameznih društev pošiljate po več prispevkov za posamezno številko, enako velja ludi za različne organizacije, šole in vrtce. Zato bi vas radi ponovno opozorili, da bomo v prihodnje dosledno upoštevali usmeritev, da bo v isti številki Slamnika objavljen le en prispevek o dogodku, ki se je zgodil v posameznem društvu, le izjemoma (če gre npr. za različne športne in druge prireditve) pa se bomo odločali za objavo dveh ali morda celo več prispevkov. Radi pa bi vas opozorili tudi na dolžino vaših prispevkov, saj vse kaže. da sle že pozabili, da le izjemoma o posameznih dogajanjih objavljamo prispevke daljše od ene strani. Pogrešamo pa več slikovnega gradiva. Želeli bi namreč, da bi v Slamniku objavili čim več različnih dogajanj, saj smo prepričani, da bomo le tako zanimivi za vse naše bralce. Naslednja, deveta številka glasila SLAMNIK, bo izšla 8. julija, vaše prispevke pa pričakujemo do vključno 28. junija 2004. najraje na elektronska naslova vera.vojska(a>domzalc.si, mio«; domzale.si, lahko pa prinesete ali pošljete v Uredništvo disketo. Kol smo že zapisali, pred počitnicami, v katerih želim vsem naših učencem in učenkam, dijakom m dijakinjam, pa tudi študentom m študentkam veliko prijetnih doživetij (priložnosti za to lahko najdete tudi na današnjih straneh Slamnika), izide še ena številka Slamnika. Vse, ki hi želeli s kratkimi obvestili povabiti naše bralce in bralke na različne poletne dogodke, obveščamo, naj ne prezrejo zadnjega datuma za oddajo prispevkov. 28. junija 2004. Cc odhajate na dopust, vam želimo veliko sonca in prijetnih trenutkov, ki vas naj spremljajo tudi, če boste začetek letošnjega poletja preživeli doma. C e morda ne veste: Vetra ne moremo spreminjali, lahko pa nastavimo svoja jadra. Nastavimo torej svoja jadra in to poletje ulovimo veliko prijetnih trenutkov in nepozabnih spominov, vam želi ter vas lepo pozdravlja Odgovorna urednica Občina Domžale gostila Skupnost občin Slovenije Skupnost občin Slovenije združuje 125 občin z vseh območij države, v katerih živi več kot 1.670.1)00 prebivalcev in prebivalk Slovenije. Je največje reprezentativno združenje slovenskih občin in tudi »uradno« zastopnik interesov občin v odnosu do državnih institucij. Županje in župane druži prepričanje, da je za razreševanje mnogih problemov potrebno sodelovati, izmenjavati izku-šnje, širiti vedenje in znanje ter združevati moči. Skupnost slovenskih občin opravlja za svoje članice vrsto nalog, med drugim tudi zastopanje skupnih interesov občin v razmerju do državnih organov in mednarodnih institucij, pripravljanje stališč in predlogov občin, do zakonskih aktov, ki so povezani z občinami, zastopanje lokalnih skupnosti v postopkih sklepanje kolektivnih pogodb za zaposlene v občinskih upravah in javnih službah, organiziranje razprav o aktualnih vprašanjih, pomembnih za lokalno skupnost in organiziranje izobraževanj za potrebe občin članic in drugo. Ker se želi članice Skupnosti občin Slovenije seznanjati tudi s posameznimi članicami, po dogovoru sklicujejo skupščine in druge oblike dela v različnih občinah. Tako je v petek, 4. junija 2004, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale potekala skupščina SOS, na kateri so med drugim obravnavali poročilo o opravljenem delu za leto 2003, sprejeli načrt tlela za letošnje leto, soglašali pa tudi s poročilom o financiranju skupnosti v letu 2003 ter finančnim načrtom Skupnosti občin Slovenije za leto 2004. Prvi je zbrane pozdravil Boris Sovič, župan Mestne občine Maribor, ki je tudi predsednik skupnosti, in v krajšem nagovoru poudaril pomen skupnih sodelovanj tudi v okviru Evropske unije, kjer bo še več priložnosti, možnosti, pa tudi obveznosti za različne oblike dela, ki bodo koristni vsem. Zbrane župane in županje ter druge predstavnike občin je kot gostiteljica pozdravila naša županja Cveta Zalokar (traženi, jim na kratko pred- Pogled na udeležence skupščine Županja Občine Domžale, Cveta Zalokar Oražem, župan Mestne občine Maribor, tudi predsednik skupnosti, Dorls Sovič, Janez Sušnik, predsednik Drževnega sveta, Roman Lavtar, predstavnik Drada za lokalno samoupravo. stran stavila našo občino ter najpomembnejša dogajanja v njej ter jim zaželela prijetno bivanje v Domžalah. Prisotni so bili veseli tudi pozdrava Janeza Sušnika, predsednika Državnega sveta, ter predstavnika Urada za lokalno samoupravo, Romana Lautarja, ki je poudaril, da je skupnost pomemben partner, s katerim je mogoče hitro najti sogovornika. Po sprejemu vseh potrebnih aktov redne letne skupščine ter sprememb statuta so udeleženci prisluhnili predstavitvi mladinske politike v lokalnih skupnostih, ob koncu pa srečanje izkoristili ffl spoznavanje projekta Forum EMS in sistema za obveščanje javnosti. Poglavitna naloga Foruma EMS je skrbeli za objektivno, nepristransko ter strokovno podprto komuniciranje o problematiki lilvlS. Namenjen jc tako vladnim kot nevladnim ustanovam in organizacijam, lokalnim skupnostim gospodarskim družbam in drugim. Dejavnosti Ionima EMS so osredotočene na obveščanje in seznanjanje javnosti o znanstvenih izsledkih mednarodnih organizacij s področja varstva pred elektromagnetnimi sevanji. Forum bo predvsem iskal odgovore na vprašanja, ali so vse bolj številni elektronski pripomočki, ki povzročajo elektromagnetno sevanje, škodljivi za ljudi in za naravo. Projekt Forum EMS je predstavil doc.dr. Peter Gajšek 0. u. Ženske zmoremo O ekonomskem položaju žensk v Evropski uniji V začetku leta 2004 je tudi v naši občini zaživel projekt »Ženske zmoremo«. Ce je bilo prvo tovrstno srečanje namenjeno obravnavi splošne problematike, v okviru katere so udeleženke največ skrbi namenile zdravstvenemu varstvu žensk, mladim družinam ter preventivnim programom za mlade, dotaknile pa so se tudi problema enakopravne zastopanosti žensk, je bilo drugo srečanje v začetku junija namenjeno problematiki ekonomskega položaja žensk v Evropski uniji. Koordinatorica za enake možnosti, Saša Kos, je med udeleženke povabila gospo Marto Turk, državno svetnico, tudi dobitnico evropske nagrade FWA za podjetniške dosežke, ki je v za- nimivi predstavitvi najprej opozorila na zastopanje malega gospodarstva v slovenskem gospodarstvu ter na njegov pomen, poseben poudarek pa namenila poklicnemu uveljavljanju žensk tako doslej kot poslej v Evropski uniji. Skušala je odgovoriti na vprašanje, ali imajo podjetnice enake možnosti kol moški kolegi, hkrati pa ugotovila, da je odgovor pozitiven. ko preverjamo »papirne« možnosti, medlem ko praksa velikokrat kaže drugače. Opozorila je na pričakova nja Evropske unije, na to, kako mi gledamo, da priložnosti, kijih ponuja, pa tudi kako »oni« gledajo na nas. Pomembna je konkretna in organizirana pomoč ženskam na njihovi poti do poklicne uveljavitve in zaposlitve, pri leni pa brez politike in politične podpore vrsti že začetih projektov ne bo šlo. Predstavila je zahteve Lizbonske deklaracije, da sc ženskam zagotovi informacije, svetovanje in podporo. Glede na konkretne izkušnje iz vrste že realiziranih projektov je dala pobude tudi za tovrstno »žensko« organiziranost v naši občini, predstavila jc tudi Zavod za razvoj družinske in ženskega podjetništva MIHA ter uspehe pri uresničevanju programa poklicnega uveljavljanja žensk, kjer so doseženi pomembni uspehi pri novih zaposlitvah, samozaposlitvah ter večji vključenosti žensk v različne dejavnosti v lokalnem okolju. Vse udeleženke je povabila, da obiščejo njihov PC količek v SPB, govorila pa tudi o možnostih inkubatorja za družinska in ženska podjetja v naši lokalni skupnosti. V razpravi so udeleženke opozarjale na to, da bi morali v občini dati večji poudarek in pohvalo ženskemu podjetništvu. Raziskave namreč kažejo, da bi ga bilo lahko še več, če bodočih podjetnikov in podjetnic ne bi ovirali zelo zahtevni predpisi in včasih že kar »negativni« odnosi do podjetnikovi kjer jc premalo partnerskih odnosov in povezovanj tudi na lokalni ravni. Podjetništvo bi lahko bilo priložnost zlasti za mlajše ženske, njihovo samoiniciativnost, predvsem pa skupno tlelo in skupen nastop, kar vse lahko tudi zmanjša stroške. Ne moremo rešiti celega sveta, lahko pa rešimo vsaj koga, jc bila ena od misli tokratnega srečanja, za katerega bi udeleženke želele, da se morda konkretizira v domžalskem inkubatorju za ženska podjetja. Gospa Marta Turk jc svojo pomoč ponudila, jo bomo sprejeli? 0. U. JVfinister v Domžalah Ministrstvo RS za šolstvo znanost in šport, s sodelovanjem Zavoda za šolstvo, je v mesecu aprilu in maju sklicalo kar II regijskih posvetov o aktualnih vprašanjih predšolske vzgoje in devetletke. Posvet za obljubljansko območje je potekal na OŠ VENCLIA PEK K A v Domžalah, v sredo. 12. maja 2004 popoldne. Povabljeni so bili ravnatelji 33 osnovnih šol. 10 vrtcev in 5 šol s prilagojenim programom ter župani oziroma načelniki za družbene dejavnosti 15 občin s tega območja. V poznih popoldanskih urah so se delovnemu posvetu pridružili še predstavniki staršev, to jc predsedniki svetov staršev s povabljenih šol. Delovni posvet je vodil gospod minister Slavko Gaber s svojo ekipo; pri aktivnem delu v delavnicah, ki so bile namenjene iskanju odgovorov na aktualna prostorska, organizacijska in vsebinska vprašanja pri delu vrtcev in šol, pa so sodelovali tudi predstavniki zavoda za šolstvo. Kot že večkrat letos, so predstavniki staršev izpostavili preobremenjenost otrok s številom predmetov in lirami pouka, težo šolskih torbic in draginj«) šole, izvajanje pouka izbirnih predmetov, nivojski pouk in »kategoriziranje« otrok, ocenjevanje znanja samo s številčnimi ocenami v zadnjem Irilctju. številnost ocen in druga vprašanja. Starši so dobili v zadnjem obdobju žc večkrat ponovljena zagotovila ministra, da ministrstvo skrbno spremlja sporočila šol in staršev o izkušnjah in težavah pri uvajanju devetletke ter išče, predlaga in uveljavlja ukrepe za premostitev nekaterih težav: možnost izbire 3 ali samo 2 izbirnih predmetov, predlaga premik p«)uka gospodinjstva iz 7. razretla devetletke v 5, razred osemletke v prehodnem obdobju, z dodatnimi sredstvi za nakup učbenikov in atlasov »za na klop« pomaga razbremeniti šolske torbice in stroške staršev, tudi z dodatnimi sredstvi pri plačilu šolske prehrane itn. laki neposredni posveti najvišjih predstavnikov šolskih oblasti in stroke z odgovornimi na občinah, z v(xlstvi vrtcev in šol ter s predstavniki staršev so vsekakor dober način za motivacijo vseh odgovornih struktur in posameznikov za kvaliteten polek šolske prenove. Na koncu posveta seje gospod minister zahvalil Soli za uspešno organizacijo posveta in izkazano gostoljubje. Irena Vavpetlč Izpostava Urada RS za zaščito in reševanje Ljubljana, Območno združenje Rdečega križa Domžale ter Občina Domžale vabijo na ogled 9. regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa v Domžalah v soboto, 19. junija 2004, med 9.00. in 14.00. uro na treh lokacijah v središču Domžal. Ekipe prve pomoči iz Ljubljanske regije bodo preverjale in predstavljale svoje znanje o reševanju in oskrbi realistično prikazanih poškodb ponesrečencev v različnih nesrečah, ki nas lahko prizadenejo. Pričakujemo vas na vadbenih mestih : v mestnem parku ob stavbi Občine Domžale, na parkirišču za Pošt«) Domžale, na platoju pred VEiLE Domžale. Vabljeni! Slamnik je glasilo Občine Domžale in jc nadaljevalec tradicije časopisa Domžalcc, ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (I številka). Domžalcc jc izšel šc v letu 1958 (I številka), nato pa jc 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalce in jc redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK je pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 355. . Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tej.: 72-20-100 ((141) 634 505. Pomočnik odgovorne urednice ŽIGA ČAMER-NIK. člani uredništva: SAŠA KOS, JANI./ STJBRIC, BOGDAN OSOLIN. DARJA ANDRIUKA. URBAN ŽNIDAR Š1Č, METKAZUPANEK iti ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENASTARIC Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo KRNA /AB.IF.K KOČAR, 722-50-50, fax: 722-50-55, e-mail: inl'otokd-domzale.si URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, oh sredah tudi od 14. do 16. (ilasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. lisi RS. stev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po slopnji 8.5%, Priprava za lisk: IR image d.o.o., Podgorje 61b, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52, 1260 Ljubljana Polje. stran 3 OBČINSKI SVET OBČINE DOMŽALE 19. maj 2004 - 16. seja Občinskega sveta Občine Domžale Sprejeti Zaključni račun Proračuna Občine Domžale za leto 2003, za Višjo šolo v Domžalah... Z 18 glasovi ZA so svetniki in svetnice v začetku 16. seje Občinskega sveta Občine Domžale sprejeli zapisnik 15. seje, z enakim številom glasov M pa na predlog predsedujočega, ('»di tokrat je bil to podžupan Ioni Dragar), sprejeli tudi dnevni red s 1.1 točkami dnevnega reda. Volitve in imenovanja Brez razprave sta bila najprej na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, in imenovanja sprejeta naslednja sklepa: '•Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da svetniku občinskega sveta Petru Pristovniku /ZLSD/, preneha mandal občinskega sveta, ker je odstopil 2- Občinski svet Občine Domžale zadolžuje Občinsko volilno komisijo, da predlaga občinskemu svelu imenovanje svetnika, ki bo nadomestil svetnika Petra Pristovnika /ZLSD/ z Občino Domžale OZ, porabo sredstev, ki jih le-ta namenja Vrtcu Domžale; po razpravi Romana Lenassija, N.Si. in dr. Marka Starbka, N.Si, je besedo dobila Marija .leriua. ravnateljica Vrtca I ).ini/ale. ki je pojasnila Svoja stališča, obrazložila varčevalni program vrtca, ki upošteva usmeritve občinskega sveta ter poudarila, da brez soglasja občine ne zeli oz. bo težko opravljala funkcijo ravnateljice. < Ibčinski svet je po razpravi s IJ glasovi ZA in 5 PROTI navedeni sklep sprejel. Zaključni račun Proračuna Občine Domžale za leto 2003 sprejet Svetniki in svetnice so kot osnovno gradivo za omenjeno točko prejeli gradivo, ki je obsegalo kar 2.30 strani, poleg Zaključnega računa Proračuna Občine Domžale za leto 2003 pa sta bila v njem tudi Premoženjska bilanca in po- sprejme Zaključni račun Proračuna Občine Domžale za leto 2003, Odlok o Zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2003 in Premoženjsko bilanco Občine Domžale na dan 31.12.2003. Prihaja Višja strokovna šola Uvodno informacijo k točki, da se v okviru Slednje sole Domžale ustanovi nova organizacijska enota Višja stroškovna šola, je podal mag. Primož Skofic, direktor Srednje šole Domžale, ki je predstavil podatke o možnostih organizacije omenjene višje šole, o prostorskih in kadrovskih pogojih, pa tudi podatke o anketah, ki so bile narejene v zvezi z potrebami po poklicih poslovnih sekretar in inženir strojništva V razpravi sta Franci Gcrbec, ZLSD. in Roman Kurinansek. SDS, pozdravila odločitev za višjo šolo ter poudarila pomen kakovosti pedagoškega kadra ter me Informacijo o poslovanju javnih zavodov v letu 2003 za: Osnovno šolo Dob, Osnovno šolo Kodica, Osnovno šolo Domžale, Osnovno šolo Vcnelja Perka, Osnovno šolo Preserjc pri Radomljah, Osnovno šolo Roje, Glasbeno šolo Domžale, Vrtec Urša Domžale, Vrtec Domžale, C enter za mlade Domžale, Knjižnico Domžale, Kulturni dom I rama Kemika Domžale, Zdravstveni dom Domžale in Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Po kratki uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, je Občinski svet sprejel naslednja odloka: Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Domžale, skupaj z redakcijskim popravkom ter Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Urša, skupaj z redakcijskim popravkom. 'aradi prenehanja mandata. Nato pa so enako brez razprave. °dločili, da bo namesto Mirana Hala **n, slan, Preiog, Preloška ul. 26,1230 "'"ii/alc član Odbora za prostor Ivan Kranjc, stan. Sv. Trojica 13, 1233 Dob, enako pa je bil brez, razprave Franc * emagoj, Župančičeva ul. 4, 1230 Domžale razrešen članstva v Senatu za reševanje pritožb na Ministrstvo za notranje zadeve in policijo in namesto njega imenovan Marjan Grcgorc, Zg. Jarše, (iregoričeva 13, 12.35 Radomlje. I) predlogu iste komisije, da Občinski svet sprejme naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se seznanja, da jc Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja podala negativno mnenje h kandidaturi ga. Marije Jerina «i ravnateljico Vrtca Domžale, se jc razvila živahna razprava, v kateri je mag. Marija Pučnik Rudi, SDS. želela podrobnejšo inlbrmacijo o vzrokih za negativno mnenje, saj so bila vsa poročila o Vrtcu Domžale v zadnjih letih Pozitivna, Toni Dragar kot predsednik KV1AZ ter Franci Gcrbec kot član komisije sta pojasnila stališče komisije, ki Kje opirala predvsem na izredno kratke roke za oblikovanje mnenja, informacije v zvezi z oddajo določenih storitev zunanjim sodelavcem ter sodelovanje slovno poročilo za leto 200.3. V uvodni inlorniaciji je Dino Bolčina, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo, predstavil najpomembnejše številke iz, zaključnega računa ter spremljajočih dokumentov. V razpravi pa so sodelovali Romati Lcnassi, ki je kot predsednik Odbora za finance predstavil njegovo stališče: odbor je soglasno sprejel stališče, da se omenjeni dokumenti sprejmejo. Mag. Majda Pučnik Rudi. SDS, je menila, da je zaključni račun s finančno računovodske plati v redu, pripombe pa je imela na vsebinski del prenizko porabo postavk preventivnih programov. Proti drogam in raziskovanja; Janez Limbek, N.Si, je opozoril na obvezno sti preteklih let, nedosežene letne.cilje Oddelka za javne gospodarske službe, stanovanjsko dejavnost ter postavil vprašanje v zvezi z ureditvijo parka ob Univerzale; Roman Kurmanšek, SDS, se je strinjal o zgledno pripravljenem finančnem delu zaključnega računa, pripombe pa jc imel glede vsebinske realizacije ter sanacije kanalizacije pri Policijski postaji Po odgovorih Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, ter Iztoka (»breze. Oddelek za gospodarske javne službe, |c Občinski svet sprejel naslednji sklep Občinski svet Občine Domžale Doseženi prejemki in izdatki po zaključnem računu proračuna za leto 2003 znašajo: - skupaj realizirani prejemki 3.669.432 I SI I od tega prihodkov ' 3.609.318 TSIT in prejemkov iz naslova finančnih terjatev in naložb 60.114 TSIT - skupaj realizirani izdatki 4.226.314 TSIT od lega odhodkov 4.186.772 I SI I in izdatkov iz računa financiranja za odplačilo dolga 39.542 I SI I celotni tekoči primanjkljaj 556.8X2 TSIT - stanje sredstev na računih (oslanek preteklih let) 1.324.777 I SIT - ostanek stanja sredstev na računih po pokrivanju tekočegii primanjkljaja 767.895 TSIT rezervirana sredstva za rezervni sklad 21.509TSIT - razpoložljiva sredstva za prenos v leto 2004 746.386 TSIT Celotni presežek iz preteklih let, ki ostane po pokrivanju tekočega primanjkljaja v višini 746,386 TSIT, se oblikuje v proračunu za leto 2004 kol »Stanje sredstev na računih ob koncu preteklega leta«. Občina Domžale in Krajevna skupnost Homec-Nozice vabita na slovesno odprtje ceste na Homški hrib v četrtek, 24. junija 2004, ob 18. uri. Zberemo sc na parkirišču ob mrliški vežici. Dobrodošli! Cveta ZalokarOražem, županja Občine Domžale Janez, Repntk, predsednik Svela KS I lomeč - Nožice razvojne usmeritve šole. Občinski svet je nato soglasno sprejel naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale se strinja z. namero, da se v okviru Srednje šole Domžale ustanovi nova organizacijska enota Višja stroškovna šola in soglaša, da Občina Domžale ostaja soustanoviteljica javnega vzgojno izobraževalnega zavoda »Srednja šola Domžale« s tremi organizacijskimi enotami in sicer: Gimnazija, Višja strokovna šola ter Poklicna in strokovna šola. Sprejeta informacija o poslovanju javnih zavodov v letu 2003 (tbčinski svel je nato začel z, razpravo o poslovanju javnih zavodov v letu 2003. Posebej sta dodatno poslovanje zavodov obrazložila Milan Marinič, direktor Kulturnega doma Franca Merniku Domžale, ter Marija Marina, ravnateljica Vrtca Domžale. V razpravi je Andreja Pogačnik Jarc podala stališča Odbora za družbene dejavnosti; Franci Gerbce, ZLSD, pa opozoril na potrebo po dogovoru o sistemu spremljanja dela posameznih javnih zavodov preko članov svetov zavodov, kijih imenuje Občinski svet; postavil pa tudi vprašanja po lastni produkciji kulturnega doma ter o gradnji novega kulturnega doma, lero preventivnih programih Zdravstvenega doma. za katere prispeva občina. Mag. Jožica Polanc, LDS, jc menila, da je poslovanje v javnih zavodih tudi na področju računovodskega poslovanja, nemogoče še bolj racionalizirati, po odgovorih Janeza Svoljšaka, direktorja Zdravstvenega doma Domžale, ter Milana Mariničn, direktorja KI) Frane Hernik, pa so svetniki in svetnice s 17 glasovi ZA sprejeli naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprej- Za kulturo letos in prihodnja leta Nato sc jc občinski svel Občine Domžale lotil sprejemanja programa kulture Občine Domžale za obdobje 2004-2007 Icr Letnega izvedbenega programa kulture Občine Domžale za leto 2004 s finančnim načrtom, ki sta bila sprejela brez razprave, le z. dopolnili Odbora za kulturo, šport in društva (med ukrepe se doda nova šesla alinea, ki se glasi: »povečanje finančnih sredstev za obnovo in vzdrževanje kulturnih objektov, ki so v lasti društev«. Soglasno sta bila sprejeta naslednja sklepa: 1. Občinski svet Občine Domžale sprejme Program kulture Občine Domžale za obdobje 2004-2007. 2. Občinski svet Občine Domžale sprejme Letni izvedbeni program kulture Občine Domžale za lelo 2004. Lokacijski načrt Škrjanče-vo-zahod Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor, je predstavil predlagani lokacijski načrt Škrjančevo. Pro gramska zasnova namenja individualni enodružinski stanovanjski gradnji. Območje je vpeto med Kamniško Bistrico, koridor novonačrtovane trase glavne ceste Želodnik Vodice ter obstoječo stavbno Strukturo na severu in vzhodu. Načrtovanih je 41 individualnih stanovanjskih stavb in en dvojček, več o vsebini omenjenega lokacijskega načrta pa lahko preberete v prilogi. V razpravi so sodelovali: I ranci derbec, ki je kol predsednik (tdbora za okolje predstavil stališča vseh treh odborov do IN. katerega vsebina in sprejem sta usklajena z. BOVO zakonodajo, predlagal je tudi javno obravnavo LN v KS Radomlje; mag. Marko Vresk je kot predsednik Statutarno pravne komisije razpravljal o doslednem upoštevanju veljavne zakonodaje; Franc Čcmagor, predsednik Odbora za okolje, je zahteval odmik od reke ter ureditev padavinskih voda. kar jc podprl tudi Roman Lenassi, N.Si, Pavel Ccrar, LDS, pa jc želel mnenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ureditev prometnih površin glede na varnost prometa ter ureditev pločnika do Radomelj, razpravljal pa je tudi o prepočasnih postopkih v zvezi z razširitvijo OS Ihan in OS Dob, Simon Mavsar, LDS. jc opozoril na nujnost urejenosti sprehajalne poti v okviru projekta Kamniška Bistrica rekreacijska os Kaminske Bistrice; mag, Majda Pučnik Rudi. SDS. pa jc opozorila na vpliv novih prometnih obremenitev ter nujnost ustreznejših rešitev ceste ter predlagala, da sc javna obravnava o LN opravi tudi v KS Radomlje, kar jc podprl tudi mag. Milan Pirman. I DS. ki je predlagal spremembo sklepa Po odgovorih Zorana Vitoroviča je Občinski svet sprejel naslednji sklep. Občinski svet Občine Domžale s|>rcj-me Odlok o lokacijskem načrtu Skr-jančevo-zahod v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevnn javno razgrnitev in javno obravnavo. Predlog lokacijskega načrta se javno razgrne v prostorih Krajevne skupnosti Radomlje in v prostorih Občine Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska cesta 2, Domžale. Javna razgrnitev bo potekala 30 dni. Začetek razgrnitve bo sedem dni po objavi sklepa v Uradnem vestniku Občine Domžale. Javna obravnava bo v prostorih Krajevne skupnosti Radomlje in v prostorih Občine Domžale, sejna soba, Ljubljanska 69, 1. nadstropje dne 09. 06. 2004 ob 17. uri, vodil jo bo pristojni oddelek ol>- Poleg profesionalnih kulturnih institucij kol sta Kulturni dom lian ca Bcmika Domžale ter Knjižnica Domžale, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, OE Domžale, v okviru Zveze kulturnih društev Domžale dejavnost izvajajo naslednja društva: Domžalski komorni zbor Domžale. Mešani pevski zbor Svežina, Kulturno društvo Groblje, Moški pevski zbor DU Janez Ccrar Domžale, Moški pevski zbor Radomlje. Oktet bratov 1'irnal Jarše, Kvartet Pirnat, Ženski pevski zbor Slane llabe DU Domžale, Ljudske pevke iz Domžal; Društvo mladih Dob (Fantovski zbor). Domžalski rogisti. Kulturno društvo Godba Domžale, Simlo-nični orkester Domžale Kamnik, Kulturno društvo Domžale (Gledališka skupina Samorog; Gledališka sekcija Ta meja). Kulturno društvo Ihan, Kulturno društvo Jože Gostič Homec. Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, Kulturno društvo Radomlje, Prosvetno kulturno društvo Jožef Virk Dob, Lukovno društvo Petra Lobode Domžale; loto kino video klub Mavrica; Likovno društvo Scnožcti Radomlje. Plesni klub Miki; Društvo za promoviranje nedovoljene trgovine z idejami; Društvo narodnih noš Domžale (otroška folklorna skupina); Lipa. Univerza za tretje življenjske obdobje; MILE činske uprave. Predlog lokacijskega načrta Skrjan-čevo-zahod se posreduje Krajevni skupnosti Radomlje. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z lokacijskim načrtom vpisati v knjigo pripomb, ki bo na mestu javne razgrnitve ali jih posredovati pisno na naslov Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja. Ljubljanska 69, 1230 Domžale. Problematika deponiranja gradbenih in drugih odpadkov Informacija o izpolnjevanju obveznosti investitorja Trgovskega centra Mercator glede deponiranja gradbenih in drugih odpadkov ter ukrepi občinske uprave za varovanje občinskih cest zaradi gradbišenega prometa je bilo naslov točke dnevnega reda, h kateri je uvodno informacijo podal Andrej Bokan, občinski inšpektor. V razpravi je Franc Cena-goj, kot predsednik Odbora za okolje, poročal o stališčih vseh treh odborov, ki so predlagali vrsto dodatnih sklepov. Predstavil jc sklepe ter vprašal, zakaj ni prisotnih pristojnih inšpektorjev, povprašal pa je tudi o odlaganju kritine na odlagališče v Dobu. Jože Nemec, član Odbora za prostor, je menil, da je obravnava tovrstne informacije potrebna predvsem zato, da se to v prihodnje ne bi več dogajalo. V občini je veliko rušitev, torej so tudi potrebe po odlaganju teh odpadkov zelo veliko. Veljavna zakonodaja je res pomanjkljiva, vendar bi morala občina s svojimi aktivnostmi poskrbeti za vse, za kar ni poskrbela država: za upoštevanje pravilnikov in za takojšnje ukrepanje, opozoril jc tudi na problem odpadkov, odloženih v Turnšah. Robert Hrovat, predsednik KS Dob, jc zahteval popravilo ceste na osnovi pooblaščenega izvedeniškega mnenja, ureditev odlaganja vseh odpadkov tudi kritine, v kateri je azbest, opozoril pa jc tudi na načrtovano lokacijo gradbenih odpadkov v Zejah, s katero sc KS Dob ne strinja; predstavnik MITF.. podjetja, ki je odlagalo gradbene odpadke v Zejah, jc zavrnil vse obtožbe; podjetje je vse odpadke (ločeno jx> vrstah) odvažalo s sodelovanjem jxx>blaščcnih institucij, kar lahko tudi dokažejo; opozoril je, da jc bilo na območju Zcj in Sv. Trojice odloženih bistveno več gradbenih odpadkov, kol je bilo odpeljanih z lokacije Mercator: Franc Cernagoj, Zeleni, jc ponovno opozoril, da pri odlaganju gradbenih odpadkov niso bili ujioštcvani zakoni; Marko Fatur. direktor JKP Prodnik, pa je zatrdil, da so bili vsi odpadki, odloženi na odlagališče v Dobu, odloženi v skladu z zakonodajo. Pavel Cerar, LDS, jc opozoril, da jc potrebno območja sanirati tudi zaradi bližnjih kraških jam ter bližine vodnih zajetij, zahteval je tudi vpogled v gradbeni dnevnik, kjer jc razviden način in količine odloženih odpadkov; Simon Mavsar, LDS, jc opozoril, da bi moral Občinski svet sprejeti učinkovite zaključke ter v njih izraziti zlasti svojo nadzorstveno funkcijo, hkrati pa dejal, da pogreša kronologijo dogajanj ter čas, v katerem so ukrepali (občina, policijska postaja, inšpektorji itd), opozoril je odnos »državnih« inšpekcijskih služb do lokalne skupnosti. Poročila ne bo podprl, ker je potrebno sanacijo kompletne problematike urediti izključno z Mcrcatorjem. Želel je videti že sklenjeni dogovor ter zahteval prisotnost inšpektorjev. Franci Gerbce, ZLSD. jc opozoril na konkretne sklepe vseh teh odborov, zahteval je prisotnost inšpektorjev, kar naj bi zagotovili s pismom na pristojnega inšpektorja, ter obravnavo problematike po zakonski plati ter ugotovitev ekonomskih posledic omenjenega odlaganja. Predlagal jc prekinitev točke ter nadaljevanje seje v prisotnosti inšpektorjev ter ob pridobitvi nekaterih dodatnih dokumentov. Predstavnica Mercatorja je menila, da jc Mercator ukrepal na osnovi veljavnih zakonov, po opozorilih so ukrepali ter prevzeli in izpolnili vse zakonske obveznosti, (ž neudeležbi inšpektorjev 'na seji občinskega sveta je govoril tudi Roman Kurmanšek, SDS, in zahteval dodatne podatke o ukrepanjih občine. Pred odmorom so razpravljali še Janez F_rz.cn, Zeleni, ki jc menil, da je Mercator lahko prenesel obveznosti, ni mogel pa odgovornosti; ponovno je na očitke odgovarjal predsednik MITP in jih zavrnil, mag. Marko Vrcsk, LDS, ter Janez Stibrič, SDS, pa sta predlagala odmor oz. nadaljevanje obravnave točke v drugem terminu. Po krajšem odmoru so se svetniki in svetnice odločili, da 16. sejo nadaljujejo pred 17. sejo Občinskega sveta Občine Domžale. Odgovorna urednica OD TU IN TAM stran Slovesno odprtje novega centra v obrtno industrijski coni Jarše Dobrodošli v novem Prodajnem centru sai »Spoštov ani gospodje, drage dame, lepo pozdravljeni na slovesnosti ob odprtju novega Prodajnega eentra Sam v /gornjih Jaršah, ki pomeni popestritev trgovske ponudbe na področju gradbenih materialov in izdelkov za dom, hkrati pa lahko rečem, da današnje slovesno odprtje pomeni tudi uradno odprtje Obrtno industrijske cone Jarše. Podjetje SAM je namreč prvo, ki odpira vrata svojega centra v Obrtno industrijski coni Jarše ter z njim zagotavlja tudi pomemben delček infrastrukture za vse, ki so in bodo v novi coni našli svojo priložnost za poslovni uspeh.« so bile pozdravne besede Cvete Zalokar (>ražcm. županje, na slovesnosti ob odprtju novega prodajnega centra SAM v Obrtno industrijski coni Jarše (Zgornje Jarše. Preserska 1) 20. maja 2004. Predstavitev podjetja Podjetje SAM d.o.o. DOMŽALE s sedežem Preserska cesta 1, Zgornje Jarše, jc bilo registrirano marca 1990. S poslovanjem jc pričelo leto kasneje, na lokaciji Krakovska 4b v Domžalah. Na samem začetku je podjetje zaposlovalo enega delavca, danes jih zaposluje dvaindevetdeset in dela na petih lokacijah (Zg. Jarše. Latkova vas -Prebold, Stranje Kamnik. Nazarje in Trbovlje). Se trenutek In novi Prodajni center SAM v Zgornjih Jaršah bo odprt. Prodajo opravljajo na širšem obtnočju posameznih enot. kjer oskrbujejo individualne kupce, obrtnike, gradbena podjetja in trgovine. Kupcem nudijo tudi dostavo kupljenega blaga in razkladanje z dvigalom. Uspešni so tudi na področju izvoza. Podjetje SAM jc član skupineTOPDOM, kije vodilna pri prodaji kritin, izolacij, opečnih izdelkov, dimnikov. V podjetju se ixl leta 2(X)2 ukvarjajo tudi s svetovanjem in gradbenim inženiringom, ki izvaja zidarska, keramičarska, pleskarska in ostala obrtniška dela. Uspeli so povezati preizkušene obrtnike in kurxx\ da lahko prevzamejo in vixiijo vsa vzdrževalna dela, adaptacije in drugo, imajo pa ludi lastni nadzor. Novi prodajni center SAM Že v januarju 2004 so pričeli s selitvijo iz Domžal v Zgornje Jarše, kjer Poslovni sistem Hellos Iz Domžal Je 14. Junija 2004 v skladu z veljavno zakonodajo objavil namero za prevzem medvoškega Colorja. Vodstvi He-llosa in kranjske Save (na fotografiji predsednika uprav Uroš Slavlnec In Janez Bohorič), večinske lastnice Colorja, sta pogovore o uresničevanju integracije slovenske premazne industrije vodili že dlje časa In jih z zadnjim usklajevanjem o ključnih pogojih nakupa oziroma prodaje Colorja tudi uspešno sklenili. S Heliosovim prevzemom se strinja tudi uprava Colorja. Color tako prihaja v Heliosovo mednarodno družino, v katero so v zadnjih treh letih prišli: hrvaški Chromos. srbska Zvezda In trgovski podjetji, češki Chedo In domača Mavrica. Po nekaterih kazalcih se Helios uvršča že med 50 največjih premaznih družb v svetu. smo prodajni program razširili Sena: vodovod in ogrevanje, vijaki in okovje, barve in laki, vrtni center, salon keramike, clektro oddelek, program bele tehnike in malih gospodinjskih aparatov ter stavbnega pohištva in železninc, tako da celotni prodajni program podjetja obsega: gradbeni material, kritine, fasade, suhomontažni sistemi, marmor, granit, barve, laki, premazi, stavbno pohištvo, vodovod, ogrevanje, železnina. clektro material, električno in ročno orodje, zaščita, kmetijski program, vrtni program in keramika in kopalniška oprema. Slovesnost ob uradnem odprtju centra Prijetno opoldne, ko sc je slovesnost začela, vodil jo je znani I HT-ovec Pcčo, so najprej popestrili godbeniki Godbe Domžale, ob njih pa so v kulturnem delu prireditve, s katero je SAM dokazal, da jc tudi kultura del prodaje, polepšali s svojo pesmijo pevci Okteta bratov Pirnat. Številnim poslovnim partnerjem iz domovine in tujine, ki so prišli čestitat direktorju in kolektivu SAMA-a za novo pridobitev, so se pridružili tudi številni predstavniki javnega življenja in gospodarstveniki, med njimi že omenjena županja Cveta Zalokar Oražcm, podžupan Vinko Juhart ter župan Občine Kamnik, Anton Smolnikar. Slavnostna govornica je bila domžalska županja, ki je najprej govorila o majhnih možnostih vpliva in pomoči lokalne skupnosti na področju gospodarstva, kjer občina zainteresiranim pomaga z ustanavljanjem obrtno industrijskih con, s posojili, štipendiranjem, pa tudi delom Podjetniškega centra Domžale. Na lak način skuša občina ohranjati sloves podjetništvu in obrti prijazne občine, katere zgodovina je tesno povezana prav z obrtništvom. Govorila je o uspešnem poslovanju podjetja SAM Domžale, ki je bi- Dlrektor SAM-a In hkrati tudi TOP DOM-a Anton Sedeljšak in županja Cveta Zalnkar Oražem. stveno obogatilo tovrstno ponudbo na območju občine, hkrati pa vodstvu podjetja ter vsem zaposlenim čestitala in zaželela uspešno poslovanje v novem centru ter veliko zadovoljnih kupcev, ob koncu pa poudarila, da ob skrbi za poslovnost SAM. d.o.o.. predvsem pa njegov direktor, gospod Anton Sedeljšak, nikoli ne pozablja na pomoč različnim društvom in organizacijam, nenazadnje je tudi eden izmed prvih, ki se je odločil za sponzorsko pomoč pri ureditvi Mcnačnikovc domačije v Domžalah v etnografski muzej. Občina Domžale prispevek podjetja SAM in gospoda Antona Sedeljšaka. ki je letos prejel ludi nagrado Občine Domžale, ceni in sc mu iskreno zahvaljuje za tovrstno sodelovanje. Sledil je nagovor direktorja podjetja Aniona Sedeljšaka, ki je na kratko predstavil gradnjo in novi center ter sc zahvalil vsem. ki so kakorkoli prispevali, da smo na tem območju dobili sodoben prodajni center. Sledilo je uradno odprtje centra, ki sta ga ob direktorju Anionu Sedaljšaku opravila še podžupan Vinko Juhart ter direktor Graditelj Kamnik, Janez Zorman. Po ogledu novega prodajnega centra, ki jc zastavljen zelo sodobno in omogoča celovit pregled na bogato ponudbo, ki je bila ta dan tudi primerno znižana, je sledilo prijetno druženje s Čuki, plesalci in Ansamblom Svetlin in se jc potegnilo skoraj v noč. Iskrene čestitke SAMU za novo pridobitev, vse kupce pa vabijo, da jih obiščejo in zatrjujejo: »Potrudili se bomo. da boste z nošo ponudbo zadovoljni.« V. Vojska Sveže barve za stadion in planinske koče Tudi v letu 2004 se nadaljuje uspešno partnersko sodelovanje Olimpijskega komiteja Slovenije in Poslovnega sistema Helios iz Domžal. Rezultat večletnega sodelovanja so obnovljeni številni športni objekti po Sloveniji (skupaj 36), v gorah pa markacije in planinske koče. letos bodo Heliosovih barv deležni atletski stadion in športna dvorana Kladivar v Celju ter planinska domova: Domžalski dom na Mali planini ter Dom Planika pod Triglavom. Tako se bodo omenjeni objekti priključili že obnovljenim petim planinskim kočam, ob tem pa povejmo še. da so marljivi markacisti v akciji Markiramo Slovenijo s lleliosovimi barvami in laki obnovili markacije na 7000 kilometrih planinskih poti v slovenskem sredogorju. Nadaljuje pa se tudi akcija I Ic-liosovcga sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki jo bodo letos še okrepili, saj Poslovni sistem I lehos praznuje SO-lelnico uspešnega delovanja. Prvi rezultat tc akcije v letu 2(X)4 je obnovljeni vodnjak v starem mestnem jedru Kopra, ki pomeni tudi nov prireditveni prostor. Mestna občina Koper jc tako postala 35 občina v Sloveniji, kije dobila finančno podporo omenjenega Heliosovcga sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. kije v sedmih letih svojega delovanja aktivnosti usmerjal v varovanje in zaščito virov čiste pitne vode. T. S. Za lepše Domžale "^/"l HI *»* r i ■ '■' St- fa*'^-^_—>*'ž * ' w 1 Z namenom, da bi bilo naše mesto še lepše, se je vodstvo Krajevne skupnosti Venclja Perka odločilo, da ob pomoči ('vetličame Ksenija Domžale, ki je zagotovila polovično ceno posamezne sadike, podari 121)1111 sadik različnega cvetja več kol 121)11 gospodinjstvom v krajevni skupnost. Pri akciji, ki jo je pohvalila tudi naša županjo in obljubilo, do bo prihodnje leto podobno akcijo organizirala Indi Občina Domžale, jc kol medijski pokrovitelj sodeloval Radio Hit. Tiskovna konferenca VELE P r, 11 11 -1. nakup O poslovnih rezultatih, trgovski blagovni znamki, načrtih do konca leta 2004 »Poslovni izid v prvem kvartalu je za 180 milijonov tolarjev boljši kot v istem obdobju lanskega leta. S celovito programsko rešitvijo bomo pridobili tudi mnogo močnejšo podporo odločanju na ravni uprave družbe, katere primarna naloga je dobro poslovanje družbe, ne glede na dogovore, ki potekajo na ravni lastnikov«, je na tiskovni konferenci povedal g. Andrej Stušek. predsednik uprave Vele, d.d. Domžale, ter številnim prisotnim novinarjem skupaj z Zvonimirom Trtnikom, članom uprave za področje komerciale, predstavil poslovanje Vele v prvem četrtletju 2004, razvoj trgovske blagovne znamke, prenovo informacijskega sistema ter načrte do izteka letošnjega leta. V prvem četrtletju 2004 so v Vele realizirali prodajo v višini 6,67 milijard tolarjev, kar pomeni 90odstotkov prodaje v istem obdobju preteklega leta. Nižja realizacija je posledica padca prodaje v veleprodaji, pohištvenem programu in gradbeno tehničnem programu. Ker so se bistveno znižali tudi finančni odhodki, je čisti poslovni izid za 100 milijonov tolarjev boljši kol v lanskem letu. Če upoštevamo tudi odpravo rezervacij in neto dobiček iz odprodaje osnovnih sredstev, ki niso povezane s poslovanjem, je rezultat v primerjavi s prvim četrtietjerrj lanskega leta boljši za 1X0 milijonov tolarjev«. Blagovna znamka Vele postaja vse bolj prepoznavna Vele je prepoznan kot trgovec, pri kaie-rem »kupci za svoje denar dobijo več«. Bodisi več prijaznosti, večjo kakovost izdelkov bodisi več dogajanja, ki rx>- pestri nakupovanje. Dobre lastnosti, po katerih so pri kupcih prepoznani, nameravajo gojiti tudi v prihodnje. Kupcem pa se fxxlo približali tudi z razvojem in širitvijo izdelkov rxxl trgovsko blagovno znamko, ki je zagotovo eden njihovih ključnih projektov, V decembru predstavljena prenovljena trgovska blagovna znamka danes šteje več kot I (K) izdelkov, predvsem iz skupine generičnih izdelkov (izdelki odstotka celotne prodaje markel programa, načrtujemo, da bomo v letu 2004 dosegli 5 odslolni delež celotne prodaje, končni optimum, h kateremu stremimo, pa je I0-odstotna realizacija celotne prodaje«, je povedal Zvonimir irtnik,član uprave. Prenova informacijskega sistema V Vele uvajajo standardizirano in ^ praksi preizkušeno rešitev podjetja RCL iz Ljubljane, ki je že implementirana v primerljivih trgovskih družbah. Informacijski sistem je integriran m podpira vsa poslovna področja. Omogočil bo vzdrževanje centralnih šifrantov, centralno nabavo, centralno kalkulacijo ler izgradnjo podatkovnega skladišča, s pomočjo katerega bo mogoča takojšnja obdelava podatkov na nivoju celotnega podjetja, »Projekt, ki ga sočasno uvajamo lako na nivoju maloprodajnih enot kot tudi veleprodaje in finančno računovodskega modula, lxi zaključen konec leta 2004. Z njim ho bistveno lažje organizirali, voditi, nadzorovati, predvsem pa bolj dinamično načrtovati razvoj dnižbe ter poslovati uspešno in v dolgonx5no korist tako zaposlenih kol tudi lastnikov«, je o informatizaciji zaključil predsednik uprave. Načrti za leto 2004 V letu 2004 načrtujejo 34 mrd tolarjev prometa v matični družbi, kar je za eno mrd več prometa kol lani, skupaj s Preskrbo Sežano (v kateri je Vele 85-pdstotni lastnik), pa bo po oceni promet znašal 39 mrd tolarjev. Svoj tržni delež želijo ohranili tudi v prihodnje, »Želimo oslali lokalni trgovec in sc razvijali v smeri, ki jo nakazuje Struktura že danes - mreža marketov po manjših krajih, hiti trgovec, pri katerem kupci »dobijo več«, predvsem pa se ne želimo zgolj ozirali na konkurenco, temveč črpali iz lastnih idej in poskrbeti, da b(xlo naši kupci zadovoljni«, je zaključil Andrej Stušek in predstavil aktivnosti v letu 2004: zaključek projekta nove sistemizacije in plačnega sistema ler dokončno uveljavitev Gospod Andrej Stušek, predsednik Uprave Vele, d.d. Domžale ter gospod Zvonimir Trtnlk, član uprave za področje komerciale Gospod Andrej Slusek: Nova sistemizacija in nov plačni sistem, povezan z nagrajevanjem, v osnovi ne bosta znižala višine povprečne plače, bo pa zagotovo priložnost za vse. ki bodo dokazali boljše irzulla-le. kar .se bo /losledično pokazalo ludi pri višini njihove plače, /udi za lisic, ki povprečne uspešnosti ne bodo dosegli« dnevne potrošnje) in než.ivilskega programa za gospodinjstvo. Največ izdelkov so vključili v blagovne skupine živilskega programa, po katerih jc tudi največ povpraševanja. Po načrtih ho na policah do konca leta 2004 skupno 20(1 izdelkov Vele, v naslednjih letih pa bodo njihov obseg še razširili. »Neokrnjena kakovost izdelkov po primerljivih cenah je ključno vodilo izbora izdelkov fxxl trgovsko blage rvm > znamko. V primerjavi z našimi izdelki iz isle blagovne skupine so izdelki tbz. Vele v povprečju 20-30 odstotkov cenejši, v primerjavi s konkurenco pa so cene izdelkov primerljive. Smo v fazi intenzivnega uvajanja novih artiklov, kar vpliva tudi na pomet tbz. Trenutno dosegajo izdelki pod tbz 2-3 novega informativnega sistema, prenoviti inarketa na Škofljici in diskont v Kamniku, pripravljajo dokumentacijo za trgovino v Komendi, v načrtu je iz gradnja markela v Moravčah, potekajo pa tudi razgovori za širitev prodajnih površin v Ljubljani, načrtujejo prodajo poslovno nepotrebnega premoženja ter integracijo sežanske družbe Preskrba, Novinarje je zanimalo O zaposlovanju iu novem plačneni sistemu je g, Stušek povedal, da imajo v Vele trenutno 1141 zaposlenih, kar je 11 odstotkov manj kot konec lanskega leta. Glede zaposlenih v Vele vodimo politiko pasivnega zniževanja števila zaposlenih, kar pomeni, da dodatno ne zaposlujemo, prav tako lega ne načrtujemo v prihodnje. Ne podaljšujemo pogodil za določen čas in ne nadonieš Samo zaposlenih, ki odhajajo iz. Vele po naravni poti: bodisi po lastni želji lxxlisi v pokoj. Verjamemo, da imamo v zaposlenih potencial, ki ga želimo izkoristiti. Z. novo sistematizacijo bo najverjetneje prišlo do prei-azporejanja zaposlenih v podjetju, predvsem iz režije v maloprodajne enote. stran 5 Srednja šola Domžale Ali v našo občino prihaja Višja strokovna šola? Srednja šola Domžale ima že več kot 50-lctno tradicijo na področju Poklicnega in tehniškega izobraževanja. Največjo prepoznavnost v slovenskem prostoru in izven si jc pridobila z izobraževanjem za poklice s področja usnjarstva, usnjarske galanterije in konfekcije, ki so pred leti ugasnili, šola pa jih j«-' skušala nadomeščati z drugimi programi. Tako je bil v februarju 2002 ustanovljen nov javni vzgojno-izobraže-Valni zavod Srednja šola Domžale ' dvema organizacijskima enotama: poklicno in strokovno šolo ter gimnazijo, Soustanoviteljica zavoda je 'udi Občina Domžale, katere Občinski svet jc na 16. seji, IV. maja 2004, •sPrcjcl tudi sklep o soglasju k dopolnitvi pogodbe o soustanoviteljstvu javnega vzgojno izobraževalnega zavoda »Srednja šola Domžale« ž novo organizacijsko enoto višja strokovna šola. Program Poslovni sekretar ?aradj ukinitve programov s pobočja usnjarstva in galanterije so PtOstori, v katerih je potekal pravični pouk v omenjenih programih, "iracionalno izkoriščeni. Zalo si jc vo. kolesarski izlet v Kamniško Bistrico. Zbirališče in odhod bo v petek, 25. junija ob 8. uri zjutraj na ploščadi pred blagovnico Vele v Domžalah. Vljudno vabljeni. SOM Domžale Predsednik N.Si dr. Andrej Bajuk v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah »Dva je več kot ena!« V sredo, 2. junija 2004, jc bil v Kulturnem domu Iranca Bernika predstavitev kandidatov N.Si za poslance v Evropski parlament, ki ga je organiziral Občinski odbor NSi, krščansko ljudske stranke Domžale. V prvem, kulturnem delu večera sla nastopila Fantovski pevski zbor iz Doba, ki ga vodi Mateja Starbek Zorko. Po njem je vse zbrane nagovoril predsednik OO N.Si Domžale dr. Marko Starbek in na oder za okroglo mizo povabil dr. Andreja Bajuka (na predstavitev jc prišel z ženo, svojo »večno« spremljevalko) in dva kandidata za evropskega poslanca Nove Slovenije, in sicer Toneta Kokalja in domačina dr. Janeza Vaslcta. Evropski tabor Nove Slovenije v Trebnjem »Zdaj, Slovenija, zdaj je čas!« Na evropskem taboru so sc predstavne kandidatke in kandidati N.Si za poslance v evropski parlament: nosilec liste Lojze Peterle, Ljudmila Novak, Anton Kokalj, dr. Alenka Svcrc, Janez Vasle. Maruša Novak in Jernej Pavlin. Udeležencem, ki so sc začeli zbirali ob enajsti uri, jc do začetka uradnega dela programa krajšal čas Pihalni orkesler Ircbii|e. Na prizoriščeje član izvršilnega - maja 1944 izgubili življenje ob IK'"ivkeni napadu na bolnišnico. "°lniJnico »Triglav« so zgradili v .uju 1044, ker je postala tista v ^•'ličjem hribu na Kovah premajhna In preblizu ceste. < i radili sojo tovariši: Jože Pirš I uka. Srečko Vicnjak. Ivan in Slavko Vrcnjak. Jože Jazbec in Luka Hribar, Vinko in Jože Žcbo-vec l.ipko ter liane Klopčič Viktor, Material za gradnjo in opremo so zagotovili požrtvovalni aktivisti iz Dupclj. Kolca, Kov. Radomelj in Skerjančevega, dolga je bila 12 m, široka 5 m. V bližini je bil tudi bunker Za osebje, velik približno 4x4 m. Kljub številnim nemškim hajkam v okolici je nemoteno delovala do 5, maja 1944. Takrat so v bolnišnici izvedeli, da je neki domačin, ki je dezertiral iz Slandrove brigade, po Kamniku govoril, da ve, kje je na Kolovcu bolnišnica. Poostrili so previdnost in zamaskirali vse poli in sledove. A naslednje jutro sojo Nemci in raz Irganci že začeli iskali. Celo jutro so stiskali obroč in preiskovali teren. Po poldnevu je nanje naletel desetletni partizan Poldek. jim ušel in obvestil tovariše, Medlem so Nemci odkrili in napadli nekaj deset metrov oddaljeni bunker za osebje. Bolničarju in nekaj lažje ranjenim borcem sc je posrečilo rešiti šestnajst jih je srečno ušlo. Odpor v bunkerju so Nemci kmalu premagali in sedem tovarišev prisilili k predaji, tri od teli Srečka, Janeza Kosnialina in Luka Hribarja so mučili in ustrelili. Ko so odkrili vhod v bolnišnico, so iz. nje napodili ranjence, ki so lahko hodili, in jih zaslišali. Nekaj so jih Povečale se bodo plače kovinarjev Socialni partnerji v kovinski in elektroindustriji so sc dogovorili o povišanju plač. Na osnovi aneksa h kolektivni pogodbi te dejavnosti se bodo Plače vsem delavcem v kovinski industriji prvega maja in prvega avgusta dvignile po 4000 tolarjev, prvega novembra pa še za 1000 tolarjev. Povišanje plač bodo obračunsko izvedli tako, da ho delodajalec dosedanjo plačo delavca, vključno z. vsemi dodatki in dodatkom do minimalne Plače, nominalno povišal za dogovorjene zneske. Poleg lega so se socialni partnerji dogovorili, da sc bodo na podjetniški ravni nadaljevala pogajanja za dodatno povišanje plač v skladu z rastjo produktivnosti dela in možnostmi posameznega podjetja. J. Arnus TOSA-MOVCI so nas dobro zastopali Na Bledu so bile prejšnji teden športne igre sindikata tekstilcev in usnjarjev. Domžalske tekstilce je odlično zastopala številna ekipa TOSA Movci.v. Razpo loženje je bilo kljub deževnemu vremenu veselo. Športna srečanja in igre pomenijo veliko, saj ustvarjajo pristne odnose med ljudmi, ki . ..ar je s sindikalnega vidika najbolj «agoceno. 'osaniovci, bravo! J. Arnuš Dekleta Iz Tosame so v odbojki vsako leto boljša kol ujetnike odgnali, ostale pa poslali nazaj in jih oh vstopanju pomorili s Streli v tilnik, težke ranjence pa so pobili kar na njihovih ležiščih. Bolnišnico so zažgali. Iz požgane sta se kasneje rešila le dva tovariša, šesldesel let je minilo od takrat in prav je, da se še spominjamo teh dogodkov in da našim vnukom in pravnukoni to povemo. V kulturnem programu so sodelovali: moški pevski zbor Radomlje, ženski pevski zbor Toko. Janez Hafner, učenci OŠ Prescrje pri Radomljah, pevka Silva Kosec m eden od šlirih še živečih tovarišev, ki so bili v lisičin času v bolnišnici Triglav na Kolovcu. Franc Bemot. ()rganizator in povezovalec je bil g. Štefan Kočar. Zahvale gredo tudi tabornikom Roda mlinskih kamnov Radomlje, g.Duhoviuku iz podjetja < n.islo do o,in TKD Rova. ZZB NOB Radomlje In Območno Vodstvo Medobčinskega društva delovnih invalidov Domžale z gosti ob jubilejni 25. skupščini Vojnim invalidom podaljšati življenje Na delovnem sestanku Društva vojnih invalidov Domžale v maju je bilo ugotovljeno, da so pododbori društva uspešno opravili anketiranje več kol 100 članov - vojnih invalidov in družinskih članov. Namen ankete je bil. da se ua podlagi zbranih podatkov ugotovijo zdravstveno Atletski klub VELE Domžale Vabi vse tekače in rekreativec na tradicionalni Olimpijski tek 2004 s startom v dolini pod JAMARSKIM DOMOM na (iorjtiši 26. junija 2004 ob 19. uri (prijave od IX. ure dalje) Lahko boste izbirali med 4 in X km dolgo progo, na prijeten rekreativni dan pa vas bo spominjala OLIMPIJSKA MAJICA stanje, socialni položaj in razmeri v katerih živijo člani, hkrati pa tudi njihovo delovanje na rikrcativnem področju, lako bi društvo in Zveza društev vojnih invalidov Slovenije dobila realno slanje in tako lažji in natančneje načrtovala posebne socialne programi1. Predsednik Jože Brodar se ji zahvalil vse. ki so proslov oljno opravili anketiranje na terenu. Na sestanku smo sprejeli tudi. program športnih aktivnosti društva v letošnjem letu. Največ bo planinskih pohodov, kolesarjenj, obiskov Arbo-retuma Volčji Potok, Term Snovik. hkrati pa bomo tudi balinali. streljali in šahirali. Zborno mesto je vsako sredo ob 9. uri pri Mini baru v Volčjem Potoku. S seboj imejte potrjeno društveno izkaznico, pohodništvo bo organiziramo vsako prvo in zadnjo soboto v mesecu na istem zbornem mestu, v primeru slabega vremena se pohodi prestavijo. Pohodi bodo organizirani skupaj s turističnim društvom, za posamezno sekcijo so zadolženi posamezni vodje, na čelu teh pa je referent za šport in rekreacijo, Lojze Hrovat. tel. 041/538-954. Poročilo revizijske komisije 0 delu društva v obdobju od 13. II. 2003 do 19. 2. 2004 je ugodno, saj je bilo ugotovljeno, da društvo deluje zakonito in ima sprejemljive pogoje za delo. Zveza DCI Slovenije bo organizirala dvodnevni seminar za računovodki-nje in tajnice za vsa društva v državi. Odločili smo se. da se bomo udeleževali vseh srečanj, proslav in prireditev. Jože Novak Ob 60-letnici grozot okupatorja Živa zgorela v bunkerju na Homškem hribu V soboto popoldne, 22. maja, je krajevni odbor zveze borcev Radomlje na Domskem hribu nad bistriškim jezom, pripravil spominsko slovesnost ob 60-lctnici tragedije, ko so Nemci v bunkerju živa zažgali mlada partizanska obveščevalca Petra Boljka in Viktorja Protena. V kulturnem programu so nastopili: učenca osnovne šole Prescrje pri Radomljah, oktet Tosama in slavnostni govornik Peter Jerman, ki je v svojem govoru obudil spomin na la dogodek. 16. junij leta 1944 je bil usoden za dva mlada partizanska terenca. Peter Boljka Vrhanctov iz Homca je že jeseni 1943 ušel z dela v Dravogradu, se vrnil domov in poslal terence in obveščevalec. Zimo je prebil skrivaj po po hišah v okolici. Na pomlad pa sla si z Viktorjem Prosenom v I lomilcem hribu ob Bistrici, severno od Rakčcvega mlina, zgradila bunker. Skromno opremljeno, vendar dobro prikrilo zemljanko velikosti 2x2 metra. Z mahom in smrečicami skril vhod pa je bil iz struge Bistrice. V njej sla lahko prespala, pisala poročila in si na majhnem gorilniku tudi kaj skuhala V noči pred tragedijo sta se vrnila z akcije Peter se je še okrog treh ponoči oglasil doma m naročil sestri Pepci, naj jima pri- nese kosilo. Svetovala mu je. naj zdaj ne hodi v bunker, saj bi ga lahko kdo videl in izdal. Ko je naslednji dan okrog enih popoldne Pcpca že odšla s kosilom od doma proti hribu, je k Vibanetovim prišel ves zaskrbljen Lojze Drolc in povedal, da je I lomški hrib obkoljen. Pepeo so Nemci prijeli, koje mimo župnišča zavila v gozd. izgovori, kam je namenjena, niso bili dovolj prepričljivi /■■< Nemce, predvsem pa ne za slovenske izdajalec, ki so bili med njimi. Odvedli so jo do bunkerja, kjer je videla grozljiv prizor. Njenega brata Petra, že vsega črnega in opečenega, so žgali na ognju, da je kričal od neznosnih bolečin, dokler se m onesvestil. Viktorje zvezan, ožgan in ves opečen negibno ležal na tleh. da ni vedela, ali je živ ali mrtev. Tudi njo so pretepali, potem pa sojo mimo Rakčcvega mlina odpeljali k sosedu, kjer so jih zasliševali. Tja so iz tovarne v Prcscrajh pripeljali tudi njenega moža Ignaca Kobilca in ixl doma še njiinc otroke. Preden so jih sredi popoldneva gestapovci odpeljali v Kamnik, so iz smeri Homškega hriba zaslišali močno eksplozijo in opazili črn dim. Zaman so potem gledali v tisto smer in čakali, kdaj bodo privedli Petra in Viktorja. Vendar ju žal ni bilo. Gestapovci soju živa vrgli v bunker, kjer sta zgorela. Prinesli so samo Petrovo ruto in pripeljali njegovo kolo ter se norčevali. Na koncu svojega govora pa je Peter Jerman še poudaril: »Šesldesel let je minilo od takrat, šestdeset let. kijih Peter in Vik-lor nista doživela zaradi divjaštva okupatorja in podlosti njegovih pomagačev - domačih izdajalcev, ki so le mesec dni prej prisegli večno zvestobo okupatorju. Mi, ki gmotudi po njuni zaslugi in z,i Ju gi tisočev njunih soboreev dočakali poraz okupatorjev in osvoboditev ter doživeli desetletja miru in svobode, smo se zbrali, da počastimo spomin na njuna dejanja in njuno žrtev Danes je bolj kot včeraj potrebno spominjati se znova in znova, kakšno strašno ceno je slovenski narod plačeval in plačal za svoj obstoj in svojo svobodo in da je ta cena bila mnogo višja zaradi izdaje in kolaboracije. Spominjamo se tega in spominjali se bomo zato, da se to nikdar več ne ponovi. Da ne bo nikomur več uspelo zaradi svojih politikantskih interesov zanetiti med nami bratomornega boja, pa naj svoje interese skriva v še tako svete cilje in maziljenc besede. Nikoli ne bomo dovolili, da bi sile, ki so pod krinko boja proti komunizmu organizirale izdajalsko sodelovanje z okupatorji, umazale in zatrle spomin na junaško borbo proti fašizmu in nacizmu in na junake, ki so v tem boju žrtvovali svoje življenje za našo svobodo« Vsi prisotni, ki so se kljub dežju udeležili spominske slovesnosti, pa so se žrtvama boja proti okupatorju poklonili z minuto tišine. Po koncu svečanosti pa je bilo ob še vedno živi partizanski pesmi srečanje vseh zbranih pri čebelarjih, Veroniki in Ludviku Lapu na Homcu. Vido Repanšek Hvala Spoštovane krvodajalke in krvodajalci, spoštovani organizatorji krvodajalstva, člani Rdečega križa Slovenije, zaposleni v Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino in v enotah splošnih bolnic: 4. junij je vaš praznik, vseslovenski praznik, ko se vam poskušamo skromno zahvaliti za vaš prispevek k zdravju ali k ohranitvi življenja posameznika in, dovolite, da rečem tako, za vaš prispevek k narodovemu zdravju. Tega prispevka ne izražamo v številkah, ampak rečemo preprosto - vi ohranjate prostovoljno, samozadostno in anonimno krvodajalstvo na najvišjem nivoju vsem dnržbenim spremembam navkljub. Letos je prvikrat vaš praznik tudi 14. junij, svetovni dan krvodajalstva, ki simbolično povezuje milijone darovalcev in strokovnjakov z. milijoni dobitnikov najbolj nesebične pomoči - temu je še najbolj podobno darovanje med žensko in moškim, iz česar nastane novo življenje. Tudi darovanje krvi ali telesnih organov prinaša novo življenje - kaj pa je drugega prebujenje iz hude bolezni ali življenjske nevarnosti v tako rekoč novo življenje? Oba praznika sta namenjena temu. da samo dva dni krvodajalstvo ni anonimno - ta dneva je prav. daje drugače. Učeni in pametni možje in žene so govorili o vrednotah, ki so jih zapisali tudi v knjigi, a med prvimi vrednotami bi moral biti ta nenadomestljivi altnii-zem darovanja sebe brez pričakovanja plačila ali nadomestila zgolj zato. ker je darovanje sebe hkrati darilo sebi. Za prvo darovanje je potreben pogum, potem dajanje postane stil življenja, ki ga ne najdemo na modnih revijah, na glamuroznih straneh, v družabnih kronikah, tega stila ne priporočajo strokovnjaki vseh vrst za vsakovrstne stile. ne. ker se ga ne vidi, ker je brezplačen, ker je anonimen. Razen danes in 14. junija. Zahvaljujemo se vsem medijem, ki objavljajte pozive in širile intbmiacije o kivodajalstvu. četudi za to darujete prostor in čas, za katerega bi sicer dobili plačilo. Od srca se vam zahvaljujemo in si želimo, da bi nas spremljali tudi v prihodnje v naših prizadevanjih, da ohranimo in razvijemo slovensko krvcxkijalstvo tudi fxi padcu enih meja in nastanku novih Tudi krvodajalstvo je živ organizem z vzponi in padci, zato potrebuje skr-bno in odločno roko ter pogosto tudi veliko srčnosti in vztrajnosti. Nenazadnje se zahvaljujemo poslancem, ki so zadnje čase toliko pozornosti posvetili tudi Rdečemu križu Slovenije. Zahvaljujemo se jim za skrb. tla bi bili tatovi za tatove spoznani in kaznovani in nedolžni za nedolžne razglašeni Ni bilo afere Rdeči križ, bili so posamezniki, ki so oškodovali največjo humanitarno organizacijo na svetu, pri nas delujočo že 138 let ki 51. leto skrbi za nemoteno organiziranje krvodajalcev in ki je vsemu navkljub ohranila največji delež pomoči Slovenkam in Slovencem - koliko bo šele lahko pomagala, ko se bo zaupanje vrnilo. Ne smemo pozabiti, da ima Rdeči križ sedem načel - humanost, nepristranskost, nevtralnost neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost - in da ne pozna razlik med tistimi, ki so pomtiči potrebni: v tem je edinstveno gibanje, ne zgolj dništvo, gibanje združeno v mednarodno družino. Spoštovane Slovenke in Slovenci: humanost je bila pn nas pogosto na preizkušnji, a je bila vedno zmagovalka, pa naj so nas preskušali vojne, narava ali bogovi. Naj tako tudi ostane in ko bo predsednik države ali predsednik vlade ali minister za zdravje naslednje leto ob priliki izrekel v osrednji televizijski oddaji zahvalo, nekako takole: hvala krvodajalke in krvodajalci, brez vas bi bil svet siroma-šnejši in ljudje bolj nesrečni. Morda bi lahko to rekel kak srčni kirurg ali predstavnik Hipokratove družine: v imenu stroke in bolnikov hvala, ker brez vas, krvodajalke in krvodajalci, bi bile naše mojstrovine brez uranja na uspeh in naši bolniki prepuščeni negotovi usodi. Šele takrat bo imelo krvodajalstvo pravo mesto v družbi to je tudi edino pravično plačilo za darovanje brez pričakovanja plačila. I hala vam vsem za 105 000 darov v letu 2004! Rdeči križ Slovenije 4. mednarodni Rotary dobrodelni golf mrnir Rotarv club Domžale in Rotarv elub Medvode sta v soboto, 22.5.2004, organizirala že 4. Rotarv dobrodelni golf turnir na prekrasnem golf igrišču Arboretum v Volčjem Potoku. To je že četrta večja dobrodelna akcija domžalskih rotarijancev v rotarijskem letu 2003/2004, ki ga v tem letu uspešno vodi njegov predsednik, prof. dr. France Habe. Skupaj z domžalskim l.ions klubom je bil organiziran dobrodelni koncerl simfoničnega orkestra Srednje glasbene šole Ljubljana v hali Komunalnega centra Domžale, jeseni leta 2003, skupaj z »Ince Mengeš« jc bila organizirana v mesecu marcu 2004 zelo uspešna likovna kolonija »Naša hiša«, z udeležbo več kot 10 slikarjev ter v mesecu aprilu 2004 tradicionalni dobrodelni gala Rotarv ples na Brdu pri Kranju. Letošnji dobrodelni golf turnir je imel prvič mednarodno udeležbo in je bil svojevrstna generalka za planirani mednarodni turnir v letu 2005, ko rotarijci proslavljajo 100 letnico svoje ustanovitve. Prvo njihovo srečanje je bilo namreč 23. februarja 1905 v Chicagu: sestali so se Paul Harris (odvetnik), Svlvesler Schiele (trgovec s premogom). Hiram Shorev (konfekcionar) in Gus Luhr (rudarski inženir). Različni poklici prvih štirih, različna verska pripadnost in različne narodnosti simbolizirajo princip različnih poklicev, toleranco za vsako versko skupnost in mednarodni značaj rotarijstva. Kljub slabi vremenski napovedi seje zbralo nekaj nad 70 igralcev, od tega 7 Norvežanov in Fincev, f> Nemcev (gostov Rotarv cluba Medvode), I Anglež, 2 Hrvata, ostali pa so bili Slovenci in seveda tudi Slovenke. Med drugimi so sc te dobrodelne akcije udeležili bodoči vice guverner Rotarv distrikta 1910, g. Tone Glavan, ki bo od 1.7.2004 naprej pristojen za slovenske rotarijce, saj distrikt 1910 organizacijsko pokriva področje Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Organizatorji so posebej ponosni, da so v svoji sredi gostili smučarske trenerje in skakalce iz Norveške in Finske, ki jih je pripeljal naša smučarska legenda Ludvik Zaje, ki živi in dela na Norveškem. Najbolj znano ime pa je gotovo bil Finec Kojonko-ski Mika (tudi sam rotarijec), dobro znan našim ljubiteljem smučarskih skokov kot eden najboljših, če žc ne najboljši smučarski trener na svetu. Ob njegovem vodstvu je bila na svetovnem vrhu tako reprezentanca Finske, Avstrije kot v zadnji sezoni Norveške. Seveda uspešnega rezultata dobrodelne akcije ne bi bilo brez številnih sponzorjev in donalorjcv, za kar se jim je posebej zahvaliti. Vreme je zdržalo do konca tekmovanja, potem pa je pri- čelo deževati. Vendar se s tem dogodek ni končal. Druženje, dobrodelna avkcija umetniških slik in proglasitev zmagovalcev turnirja se je nadaljevalo v prijetnem vzdušju do večera. Zmagovalci turnirja so bili vsi igralci, saj so prispevali sredstva pomoči potrebnim, v moški konkurenci je v tekmovalnem smislu zmagal Vladimir Bračko, v ženski pa Irena I labe. Značilnost dražb umetniških slik na dosedanjih turnirjih, ki so bile rezultat druge akcije domžalskih rotarijcev »Slikarska kolonija Naša hiša«, je, da se vedno vse slike zaradi dobrega izbora in kvalitetnega vodenja, prodane po bistveno višji ceni, kot je izklicna. Kot je to že tradicija na teh turnirjih, sta predsednika obeh Rotarv klubov Domžale in Medvode izročila predstojniku Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo doc. dr. Janezu Primožiču ček v vrednosti 500.000,0(1 SIT za nabavo medicinskih aparatov prenosnih baterijskih aspiratorjev, ki jih bodo uporabljali pri prevozu bolnih otrok znotraj bolnišnice in zunaj nje. Tak aparat omogoča srkanje sluzi iz telesnih votlin in dihalne cevke (tubusa) pri otrocih, ki so na umetnih pljučih in je pri oskrbi kritično bolnih otrok nepogrešljiv. Ker je čisti izkupiček presegel zgoraj navedeno donacijo, bosta organizatorja preostali del čistega izkupička namenila za svoje ostale humanilarne akcije iz svojih lastnih programov. Tako v Rotarv clubu Domžale tudi letos ne bomo pozabili na naše prijatelje rejence in na društvo »Sožitje« oziroma gojence »Ince Mengeš«. Organizatorji turnirja so prepričani, da bo v letu 2005 v mesecu maju še p< isebcj slovesno na golf igrišču Arboretum ob praznovanju 100. obletnice rotarijstva. Anton Preskar Dobrodelni koncert ob deseti obletnici GAMSI pomagajo Kristjanu V maju so v Poletnem gledališču na Studencu GAMSI ob svoji desetletnici, ki sojo pravzaprav praznovali v letu 200.3, pripravili dobrodelni koncert ter izkupiček namenili malemu Kristjanu, dečku polnemu energije in otroškega pričakovanja, ki si kljub zdravstvenim težavam skupaj s starši želi živeti prav tako kol vsi šliiilelniki. Njihovemu povabili, da nastopijo na dobrodelnem koncertu, se je odzvalo veliko znanih slovenskih pevcev in pevk ler ansamblov in glasbenih skupin, ki so pod prijetnim vodenjem Darje Vrhovnik pripravili obiskovalcem nepozaben večer ter jih spomnili na zgodovino kljub mladosti že legendarnih GAMSOV. Izkupiček koncerta, okrogli milijon, sla ata Janez in mami Vera Omahna, katerima sc fantje še posebej zahvaljujejo za prav vse, česar so bili od njiju deležni. DIMIMX NAČRTOVANJE IN IZVAJANJE OGREVANJA S PLINOM UREDITEV OGREVANJA V NOVI, STARI HIŠI ALI STANOVANJU DIMNIKI LASTNE PROIZVODNJE 01/519 71 84, dmiinox@siol.net, www.dtaiinox.si Nov objekt - za boljše storitve V obrtni coni Trzin opravlja svojo dejavnost podjetje AS Domžale Moto center, d.o.o. ki je pred kratkim zaključilo investicijo v vrednosti 130 mio Sit. Z novim objektom je podjetje pridobilo 800 m2 pokritih površin. Tako je zaokrožena izgradnja kompleksnega avto-moto centra na 5000 m2 zemljišča s preko 2000 m2 pokritih površin. Z novim objektom se izboljšujejo pogoji za delovanje praktično vseh dejavnosti podjetja. Program motornih koles Honda, katerih pooblaščen zastopnik za Slovenijo je AS Domžale, je pridobilo nove servisne prostore, ki bodo pripomogli k še kvalitetnejšemu in hitrejšemu delu tega servisa. S selitvijo servisa motorjev iz starega objekta bo omogočena reorganizacija poteka tehničnih pregledov motornih vozil. Pregledi bodo potekali hitreje, ker bodo vse stranke obiskale administrativno pisarno samo enkrat. Pričakujejo tudi, da bodo v kratkem pridobili od ustreznega organa tudi pooblastila za prve registracije in nekatere druge upravne postopke, katere morajo stranke urejati sedaj na upravni enoti in to samo v času uradnih ur. V novih prostorih je dobil svoj prostor tudi servis za tehnični program znamke Honda, katerega uvoznik je tudi AS Domžale. Gre za generatorje, vodne črpalke, vrtne kosilnice, stabilne motorje, snežne freze itd. Servis opravlja storitve tudi za izdelke drugih znamk, ki imajo vrgajene motorje znamke Honda. Oskrba z rezervnimi deli poteka redno dvakrat tedensko direktno iz centralnih skladišč za Evropo. Avtomobilski servisni center je z novim objektom pridobil avtomatsko avtopralni-co s sodobno tehnologijo vodne reciklaže znamke Christ in tudi servisno delavnico za avto-mehaniko in vulkanizerstvo. Z novo pridobitvijo je podjetje AS Domžale Moto center uredilo sodoben avto-moto center, ki omogoča opravljanje skoraj vseh storitev za potrebe avto-mobilistov in motoristov. ob glasnem aplavzu številnih navdušenih obiskovalcev izročila malemu Kristjanu in njegovi družini. Njihov oče Janez je bil v letu 199.3 glavni pobudnik za ustanovitev glasbene skupine GAMSI, ki so jo sprva sestavljali Marko, Janko in Tonček Omahna. Njihov »Korl« jc postal nori hit, nad katerim so sc navduševali po vsej Sloveniji, pa ludi izven meja, sledila pa mu jc vrsta drugih hitov, ki jih je od leta 1996 pomagal oblikovati solo kitarist Tomaž. Palčič, ki je s svojim glasbilom vtisnil GAMSOM poseben pečat. Potem jc šlo vse samo šc navzgor, novi hiti so se rojevali in navduševali ljubitelje njihove glasbe, ki sojo lahko našli tudi na štirih kasetah. V lelu 1007 seje skupini priključil bobnar DamirJURAK in sledili so novi hiti, pa tudi nova zamenjava, saj jc Damira v letu 2003 zamenjal Frenk Burja, čudovit glasbenik in humorist s prav posebno toplino. »Kdor ne skače, ni Slovenc,« so besede, ki te v hipu spomnijo na GAMSU, ki nc pozabijo omeniti, da za njimi stop vrsta fantov, ki jim pomagajo pri organizaciji in izvedbi koncertov, ki se jih jc nabralo za nekaj sto, iskrena hvala pa gre tudi izdelovalki njihovih »uniform«, gospe Mariji iz Bouticjue Pesnik. Ob iskrenih čestitkah GAMSOM tako za enajst let kot za uspešen dobrodelni koncert pa za konec pre-pišimo šc odstavek iz njihove predstavitvene zloženke, avtorice Leniča Janje, ki jc o GAMSIH, ansamblu za vse generacije, zapisala: »No, za GAMSI jc uspešno desetletje. Z gotovostjo lahko trdimo, da so s svojim delom krepko zaznamovali dogajanje na slovenski narodno-zabavni sceni. S svojim prepoznavnim stilom so marsikomu »sedli« v srce. Veselimo se z njimi in jim želimo še bolj uspešnih naslednjih deset let. In še nekaj! Ah sle opazili, kako talentiran »podmladek« jih gleda in jim želi bili čisto podoben, le kako nc, zgodovina sc ponavlja! Mali »gamsji norčki« so že na sceni!« Župnijska Karitas Domžale Skupaj napoti V četrtek, 20. maja, je bil v dvorani komunalnega centra že tradicionalni karitasov koncert Skupaj na poti. Ob častnih pokroviteljih, Slovenske karitas in Občine Domžale ter generalnemu pokrovitelju Vistra ter sponzorjih koncerta sc jc nabralo del dragocenih sredstev za najbolj potrebne. Svoj kamenček v mozaik dobrodelnosti so prispevali vsi nastopajoči, ki so se odpovedali honorarju manjših ter peska in vode, da jo tako popolnoma napolnimo. Ce začnemo v obratnem vrstnem redu, posodo sicer napolnimo, ne moremo pa vanjo na koncu zložiti manjših in velikih kamnov. Podobno jc v življenju, ki ga gradimo s pomembnimi in navidez manj pomembnimi deli. ki pa so lahko za druge šc kako pomembna. Predsednik župnjiskc Karitas Domžale, g. župnik Janez Simcc, sc je ob zaključku zahvalil vsem nastopajočim, organizatorjem ler številnim pokroviteljem in poslušalcem za izkazano dobro vol/" in solidarnost do ti stili, ki jim Kari-las pi maša novo upanje. V dobri uri in pol so sc na odru zvrstili Tanja Zaje Zupan ter Anja Burnik, ansambel Vrhovci, Fantovski zbor Dob, Studentski trio, ansambel Sicer, Duet Hvc Čcrnc in Bine Drobnič, Mladinski pevski in obiskovalci koncerta, ki so z nakupom karte in prostovoljnim prispevkom dodali svoj del. Na koncertu sla nam spregovorila podžupan Občine Domžale, g. Ione Dragar, ki je poudaril, da jc Občina Domžale pripravljena s sredstvi podpirati širjenje dobrodelnosti in bo to usmeritev obdržala tudi vnaprej. Generalni tajnik Slovenske karitas, g. Lojze Štefan, pa jc s primerom, kako moramo v posodo začeti poslavljati velike kamne in zaključili z vodo, če hočemo vanjo postavili od velikih kamnov preko zbor Amen, Alpski Kvintet in igra lec Marjan Šareč. Navdušeni poslušalci so ob bogati duhovni in plemeniti besedi voditeljev Blaženke Mali in Vita Kotnika uživali v pestro .sestavljenem programu, ki je združeval mladostno igrivost in zrelo navdušenost. Vsem, ki smo se udeležili koncerta, res ni bilo žal, še posebno, ker smo združili prijetno s koristnim in tako pomagali ljudem v stiski. Tomaž Strehar IZPOSOJA IN PRODAJA DVIGAL ONIME Dvižne košare 0MME Županja na obisku Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu, gospod Jože Rape Življenjski jubileji so priložnost za spomine, za prijetna srečanja z najbližjimi, prijatelji in znanci, pa tudi iskreno zahvalo za vse, kar je jubilant ali jubilantka prispeval družbi. Taki so bili tudi dnevi okoli 80. rojstnega dne, ki ga je gospod Jože Rape iz Zaboršta praznoval 20 maja 2004. Skupaj z ženo Marijo sta namreč daleč naokoli Znana dobrotnika, ki nikomur ne odrečeta pomoči, zato je bilo sodelavcev, prijateljev in znancev, ki so želeli slavljcncu s«či v roke in mu čestitati, hkrati Pa mu skupaj z ženo izreči zahvalo, zelo veliko. Tako je bilo živahno okoli njunega vikenda v Dobovljah, kjer so prvi mlaj 2 daleč vidno letnico SO pojavili člani gasilskega društva Zeje-Sveta Troj ica, s katerim sodelujeta pravzaprav vsa leta in sta vedno dobrodošla gosta, in PGD Ihan, kjer sta častna člana. S pomočjo otrok, ki so med tem drugi mlaj postavili pred jubilantovo domačijo, sta pripravila pravcato veselico, kjer je bilo dovolj priložnosti tudi za obujanje spominov na mladost gospoda Jožeta, ki je bil rojen v Domžalah, v danes že eni redkih starih domžalskih hiš ob Ljubljanski cesti, kjer je bife Juhant, Med številnimi veselimi spomini na ljubeča in skrbna starša, na otroštvo in mladost z bratoma Ladom in Marjanom ter sestro Majdo, so tudi žalostni spomini na gospodarsko krizo in izgubo obeh bratov, ki sta padla v partizanih, pa tudi na trpljenje med drugo svetovno vojno. Po vojni je opravil izpit za trgovca, po denacionalizaciji Rapctove trgovine se je zaposlil v tedanji potrošniški zadrugi in prehodil pot različnih reorganizacij našega trgovskega podjetja. Za njegov življenjski prispevek so se mu zahvalili z zlato plaketo. Gospod Jože Rape pa je bil tudi dober športnik in jubilej je bil tudi priložnost za prijetno srečanje z Nogometnim klubom Ihan, kjer je pred petimi desetletji uspešno igral kot »golman«. Nogometaši, ki jim Rapetovi tudi pomagajo, ga niso pozabili, s slovesnostjo so ga počastili pred tekmo in se po njej šalili, da jim je prinesel srečo, saj so zmagali. »Ponosni smo na našega očeta in veseli, da je dočakal osem desetletij,« je ob obisku županje Cvete Zalokar Oražem, ki je tudi prišla čestitat jubilantu, v imenu vseh petih otrok povedala hči Marija in mu tako povedala tudi, da ga imajo vsi radi: otroci, vnuki in pravnuki. Sta pa tudi Rapetova ponosna na družine vseh petih otrok in uspešne vnuke, gospod .lože pa posebej pohvali pomoč sina Leona. Ob velikih praznikih se vse družine zberejo na velikem dvorišču domače hiše, mama Marija pripravi čudovite krofe in druge dobrote in se imajo lepo. Prijetno je bilo tudi Pri Mgan, na domu Jožeto-ve žene Marije, kjer se je zbralo več kot 60 najbližjih sorodnikov, ki so praznovali njegov jubilej, manjkala pa ni niti torta. Pa niso le gasilci in športniki deležni pomoči jubilanta in njegove žene Marije. O njuni pomoči bi lahko marsikaj povedali predstavniki Karitas. tudi Rdečega križa, pa godbeniki in vsi, ki so ju večkrat zaprosili za pomoč, katere nista nikoli odrekla, ali pa ju obiskali v njunem prijetnem vikendu ali prijaznem domu. ludi v prihodnje bo tako, pravita gospa Marija in Jože Rape, ki sta bila županjine pozornosti zelo vesela, laku kol ob njuni zlali poroki oktobra 2001 so bile tudi ob X0. rojstnem dnevu gospoda Jožeta Rapcta največkrat izrečene besede pomoč, razumevanje, ljubezen, spoštovanje, sreča in veselje. Naj jih bo veliko tudi v prihodnje na življenjski poti gospoda Jožeta in njegove žene Marije. V. Vojska Iskrene čestitke Zlatoporočenca Milena in Jože Opaškar Kar precej sreče moraš imeti, da lahko po petih desetletjih na isti sobotni dan ponoviš obljubo, dano ob poroki. Če pa se to zgodi še na istem kraju in v družbi vseh, ki jih imaš rad, je to še posebna sreča, le je kljub različnim življenjskim preizkušnjam kar nekaj tudi na življenjski poti zlaloporočenecv Milene in Jožeta Opaškarja z Gorjušc, ki sla 5. junija 2004 pred ljubljansko županjo Danico Simšič na ljubljanskem magistratu praznovala zlato poroko ter pri tem bila videli srečna in zadovoljna, predvsem pa mladostna in polna veselja, ki ga z zadovoljstvom razsipata in razdajata vsem okoli sebe. Zlatoporočencc Jože se je rodil v kmečki dnižini 19. marca 1928 na Gorjuši. Pri trdem delu na kmetiji je staršema pomagalo vseh šest otrok. ()b nemški okupaciji sta starejši brat in sestra odšla v partizane, zalo so Nemci ostale člane družine odpeljali v Nemčijo v taborišče v Svvarzenbcrg. kjer so moški delali v tovarni. Med njimi tudi Jože, ki je bil ob koncu vojne zaprl v Nunibcrgu. Po osvoboditvi sc je vsa razseljena družina srečno vrnila domov in ponovno zaživela, Jože pa seje zaposlil v Papirnici Količcvo in še naprej pomagal pa kmetiji. Leta ID48 jc odšel v Ljubljano za miličnika, ob delu seje šolal v Vikrčah v milieniški šoli. Do upokojitve je bil miličnik v Ljubljani, ves čas pa se je vračal kmetovat na kmetijo k .svojim staršem. Bilje tudi dober športnik, atlet, ki jc tekmoval v teku celo na državnih članskih prvenstvih, kar potrjujejo ohranjeni časopisni izrezki o uspehih. Na atletskih slezah je srečal Mileno, vzgojiteljico z Idrskcga pri Kobaridu. Zlaloporočenka Milena seje rodila IS. oktobra l%>32 v družini s Irenu otroki, ki sc jc pod italijansko oblastjo le stežka prebijala. V Ljubljano je prišla leta 1949 in se izšolala za vzgojiteljico. Najprej se je zaposlila v jaslih, kasneje v vrtcu in ob delu dokončala prav takrat ustanovljeno Srednjo vzgojiteljsko šolo. Z .ložetom, s katerim sla sc srečala na atletskih stezah, sta sc poročila 5. junija 1954. Ob skrbi za dva sinova jc končala študij defektologije na Pedagoški akademiji in dolga leta poučevala učence v Zavodu Frana Lcvca. Zlatoporočenca Milena in Jože sta vse življenje predana delu. Zgradila sta družinsko hišico v Ljubljani in s svojim dobrim zgledom vzgajala sinova in jima omogočila šolanje na gimnaziji in fakulteti, ki sta jo oba končala kot inženirja. Jožctova ljubezen do zemlje pa jc botrovala še osnovanju drugega doma na zemlji staršev, na Oorjuši. kamor sta prišla fx> upokojitvi, postavila novo kmetijo, gojila živino in obdelovala polje več kot dve desetletji Kljub težki bolezni gospoda Jožeta sta jiridno delala vse do pred dvema letoma, ko so težave s srcem gospe Milene zahtevale, da sc vendarle odločita za počitek. Njuno starost lepšajo pogosti obiski sinov in njunih družin, vnukinje Maruše in vnuka Mateja, ki zavzeto obiskujeta gimnazijo in osnovno šolo ter z uspešnostjo razveseljujeta babico in deda. Mlajša dva. Jon in lin. pa ju razveseljujeta z učenjem v vrtcu in najmlajši pri prvih korakih. Zlatojx)ročenca rada pogledata televizijo, gospod Jože prebere Delo od prve do zadnje strani in sc tudi sedaj kot vse svoje življenje, zanima za aktualne dogodke, babica Milena pa jc ficdagoginja po srcu in še vedno skuša pomagati vsem otrokom, ki so njene pomoči jx>trcbni. Zlasti pa je doma v naravoslovju, zato z vnuki, ki radi prihajajo na počitnice na Gorju-šo. velikokrat odide v gozd. Zakonca, zlasti gospod Jože. sta si močno želela, da bi dočakala petdeseto obletnico poroke. Zelja sc jima je uresničila in treba jc povedati, da so se domači, ki cenijo njuno delavnost in ljubezen ter skrb, potrudili, da jc bil 5. junij 2004 za zlatojKiročcnca Mileno in Jožeta Opaškarja z Gorjušc (drugi) najlepši dan v življenju, ki sc ga bosta vedno rada spominjala. Številnim čestidcam zlatoporočencema sc pridružuje tudi uredništvo. Vera Vojska Sreča je, če ti je veselje pomagati drugim Dober dan, gospa Marija Robida Med letošnjimi nagrajenkami Občine Domžale je tudi gospa Marija Robida, ki je bronasto plaketo prelja za prispevek na kulturnem in humanitarnem področju. Ker sem klela o njeni življenjski poti izvedeti Več in odkriti, kaj vse se skriva za njenim plemenitim poslanstvom, sem jo Povabila na pogovor. Gospa Marija sc je rodila IV septembra [923 v Vinjah pri Dolu v številni ll|užiin Vode, koi tretja po vrati med enajstimi otroki. Oče je delal v mlekarni in skupaj z materjo ljubeče skrbel za družino, »Živeli smo zelo lepo, vendar /L'lo, zelo skromno, »se spominja. P0 končani OŠ Dolsko je odšla na nižjo gimnazijo in nato rta učiteljišče, ki ga j* ' diplomo zaključila V letu 1946. S Srcem in dušo je bila naklonjena "arodnoosvobodilncmu boju. »saj sem bila vendar Slovenka«, obuja spomine na čas vojne, v katerem je nekaj časa delala v eni od pisarn in skušala polagati posvojili močeh. Marsikomu je Pomagala, njeno delo so cenili in ji ga lllu' priznali \ obliki članstva \ /vezi Oorcev ter dvojnih let. Postati učiteljica jc bila njena želja iz. "hladosti, koje zbirala otroke in jih pO SVOJe »Učila«, ZatO je težko čakala, da fcene oblikovali njihove mlade oseb-"l,sl'. Prvi dekret ji je namenil delovno mesto na Vrhpolju, kamor se je peš na- potila kar čez hrib. Ker šola še ni bila pripravljena, je tri mesece prvi razred učila v šoli v Moravčah: »Ob prvem srečanju z otroki sem začutila, da je bila moja odločitev pravilna in v to sem se prepričala vsakokrat, na vsakem delovnem mestu.« obuja spomine na postaje svojega življenja. Zlatega polja, kjer je bila njena druga služba, se spominja predvsem zaradi požganih vasi in vzpodbudnih besed tedanjega inšpektorja Dollčla Prešerna: »Poglejte, kako lepa je narava.« Pa ludi to službovanje je zaradi požganih hiš in neurejene šole leto dni počakalo in tedaj je na šoli na Brdu aktivno delala v kultiinio-pro-svetni dejavnosti. »Igralka nisem bila.« se spominja, sem pa organizirala in pomagala, kjer seje le dalo, pri pripravi iger Domen, Deseti bral. Kralj na Bc-tajnovi, tudi Mik love Zale se spomni, čudovite pesmi, ki jo je zapela namesto glavne igralke in jc ob njej jokala vsa (Kurana. Poučevanje v Zlatem polju ima posebno mesto V njenem srcu, saj je bilo veliko otrok sirol in v lotili ll)4C> in l')47 jim jc bila učiteljica, mali in oskrbnica - vsak dan ves dan. Kolo je bilo njeno glavno prevozno sredstvo m m ji bilo ležko z njim v Kamnik po čevlje, da otroci niso bili bosi. Po dveh letih jc moči se mora namreč gospa Marija zahvaliti, da obiskuje gledališča, da gre na razstave in v kino, kamor jo odpelje gospa llonka. Ponosna pa je tudi na mlajše, ki z enakim zanosom skrbijo za delo v zboru. Prejela jc številna priznanja na različnih področjih, pa vendar pravi, da ji največ pomeni priznanje, »ki nu gaje dal kraj, v katerem živi. To je bronasta plaketa, s katero so moje delo pravzaprav odkrili in se mi zanj zahvalili. Danes mladi težko verjamejo, da je bila naša mladost skromna, na vendar lepa. kot mi morda nekdo icžko verjame, ko povem, da sem prav na vsakem delovnem mestu našla nekaj lepega. To so bili navadno otroci, pa tudi stiki s širšo okolico, skrita hvaležnost vseh, s katerimi in za katere sem delala, predvsem pa sem srečna zaradi svoje dnižinc.« rrravi gospa Marija. Ko govori o možu Karlu, sinu Andreju, uspešnem podjetniku, snahi in vnukih Nejeu in Maticu, glasbenikih in športnikih, so njene oči še bolj bleščeče. posebna milina pa z njenega obraza zašije, ko govori o svojem sinu Ma-tjažu, na katerega je posebej ponosna, saj je kljub svoji drugačnosti odličen športnik, predvsem pa zna vedno pokazati mami in očetu, kako rad ju ima. Družinskih |iraznikov je vedno najbolj vesela, saj je tedaj družina še posebej povezana. »Radi smo skupaj«, se smehlja gospa Marija in pove. da sodeluje tudi pri Sožitju, kjer jc vsak dogodek nepozaben, kot so nepozabna srečanja z nekdanjimi učenci, ki jc nikoli ne pozabijo povabiti. (iospa Robida jesen življenja preživlja v skrbi za moža in Matjaža, rada hodi na sprehode, kolesari, obiskuje gledališča, koncerte in izlete, ampak prva je vedno družina pravi in hvala vsem. posebej pa možu. ki mi je vedno dajal podporo, da sem delala drugim v jximoč. sebi pa v veselje, jc zadovoljna gospa Marija, ki je v vsakem delčku svojega življenja odkrila nekaj lepega, delček sreče, pa naj je to obdobje njenega učiteljevanja. kultumo-prosvetnega dela. dela pn Rdečem knžu ali med upokoienci. posebej med pevkami. Sreča jc imeti tako rad življenje in ga znati razdajati, kot ga zna gospa Marija Robida, kateri želim, da bi ljubezen njenih bližnjih še dolgo grela njeno ljubeče srce. v katerem za vedno ostajajo v skritih f>rcdalčkih shranjeni spomini na prehojeno življenjsko pot. »Nikoli mi ni dolgčas, vse kar delam, mi lepša jesen življenja, zato sem hvaležna vsem. ki mi to omogočajo.« [iravi in še: »Pesem je melodija srca, kdor poje rad, ostane mlad, vse druge aktivnosti pa nam daljšajo življenje...« Hvala, gospa Marija in ostanite mladi! Vera Vojska Naj ne mine dan brez knjige Najlepši dnevi so pred nami. Dolgi so kot večnost, polni so sonca, noči pa skoraj da jih ni. V teh dneh je tudi knjiga dobrodošla. Morda za začetek tista o vrtu. Saj imate vrt kje blizu doma. kjer z veseljem pričakujete prve sadeže, zalivate in gnojite. Prešernova družba ponuja čudovito KNJIGO O VRTU, kjer na 480 straneh lahko preberete o negi rastlin, obrezovanju, presajanju, lepotnem oblikovanju vrta v mestu in na podeželju. Z več kot 700 barvnimi fotografijami, strokovnimi članki in nasveti vam bo knjiga vedno odgovarjala na vprašanja od dreves do grmov, gredic, povrtnin. skalnjakov, namakalnih naprav, orodja, vodnjakov in ponudila še mnogo velikih in malih namigov, kako bo postal vrt še večji ponos vaše družine. Založba Didakta tokrat ponuja odgovore na vprašanje staršem, kako vzgojiti uspešnega otroka, ki bo zadovoljen, soeializiran in moralen. Trije strokovnjaki v knjigi USPEŠEN OTROK poudarjajo pomen mnogih delavnikov, ki vplivajo na otroka: družina, družba, sosedje, filmi, knjiga, televizija ... Uspešen otrok, pravita avtorja, je tisti, ki je povezan z družino in svetom. Ob mnogih poučnih zgodbah iz tridesetletne prakse in osebnih izkušenj je nastala knjiga, ki govori o sočutju, prijaznosti, lepem vedenju, zaupanju, samozavesti in še o vsem. kar naj ima uspešen otrok. Ste že slišali za Brižinske spomenike? Saj ne mislile, da so kamniti? Pojdite v NUK, še je čas in oglejte si te stare papirje, ki nam dokazujejo, da je obstajala slovenščina tisoč let nazaj. Ob tem pa je Založba ZRC izdala obsežno knjigo BRIŽINSKI SPOMENIKI, ki prinaša znanstven pogled na to besedilo, ki prihaja med nas iz Bavarske državne knjižnice v MUnchnu. Brižin-ski spomeniki, ki so nastali med letom 972 in 1039 na Koroškem, prinašajo med 338 stranmi tudi 9 strani slovenskega besedila, ki je naš najstarejši zapis v slovenščini. Pri založbi Mladinska knjiga je izšlo delo novinarja Saša Veronika z naslovom NOVINARSTVO MED NOŽEM IN VILICAMI. Knjiga bo pritegnila širok krog bralcev, saj je avtorjeva pot tako zanimiva, težavna in pretresljiva, da nas knjiga drži v napetosti, ko bomo sledili radijskemu komentatorju, TV-voditelju. tujemu dopisniku, vladnemu predstavniku za tisk in medije, kar je Saša Veronik v eni osebi. Čisto v drugo smer pa nas bo odpeljala jadrnica Jureta Šterka V MODRI NESKONČNOSTI (Didakta). Gre za potopis enega najbolj znanih slovenskih morjeplovcev, ki se ne boji oditi sam na dolgo potovanje. Tokrat nam prinaša razburljivo potovanje po Atlantiku, Sredozemlju, Kanarskih otokih, Senegalu, Braziliji in tja daleč naprej, kjer je le morje, tišina, sonce in neskončno zanimiv svet, kjer življenje teče po drugih tirnicah, kot smo jih vajeni ln če smo že na potovanju odidite še z Maretom Cestnikom (Prešernova družba) na pot po Novi Zelandiji. Knjiga SAMOTARJEVA OBLAČILA govori o deželi, ki je redko obljudena, polna vetra in prečiščenih pogledov. "Popotnik, kije predvsem pešec, kronist naravnih premikov okolja, tu in tam obujevalee spominov, predvsem pa sanjač, ki ne more živeti brez čudenja." Knjiga vas bo navdušila, da si boste nekega dne oprtali nahrbtnik na rame, kupili letalsko karto in tudi sami doživeli to čudovito deželo. Tudi založba Karantanija nas vabi na pot. AFRIKA JUTRI, avtorja dr. Franca Tretjaka, govori o Afriki, ki je nekoliko odmaknjena od dogajanja, saj se razviti svet spomni nanjo le, kadar potrebuje surovine, njeni prebivalci pa živijo prepuščeni sami sebi. Razmišljate skupaj s knjigo o tej osiromašeni deželi, o njenih ljudeh, ki dihajo in razmišljajo nekoliko drugače. In če greste na pot, vzemite s seboj še GLAS TIŠINE (Zavod Novi svet), zbrane misli od antičnih avtorjev pa tja do modemih, ki govorijo o zbranosli in lisini. ki jo danes zelo pogrešamo. Cankarjeva založba je tokrat znova postavila na knjižne police knjigo NARAVA IMA VSELEJ PRAV. uspešnico iz. leta I972. Avtorje znan poznavalec naravnega zdravilstva in prihaja iz Francije, kjer se je znanje prenašalo iz, deda na vnuka, z očeta na sina. Mauriee Mcsseguć jc pomagal mnogim tudi slavnim imenom. Njegova knjiga jc velika uspešnica, saj v njej najdemo nasvete za zdravstvene težave, kuharske recepte, lahko pa jo beremo kot prijetno nedeljsko branje. Avtor govori o jedeh, vrtičkih, o naravi, ki jo ima neizmerno rad in bi jo rad ohranil tako, kot jc, zato pravi, stran s kemikalijami. V tej bogati knjigi boste našli toliko nasvetov, idej, spodbud in priložnosti za ohranitev zdravja, da se boste k njej znova in znova vračali. Za zaključek pa naj ponudim še knjigo otrokom. KAJ VERJAMEM (Didakta) je vodnik po svetovnih religijah za mlade. Skupaj z. avtorjema bodo otroci odkrivali podobnosti in razlike med religijami. ' Tatjana Kokalj Cestninska postaja v Krtini - še enkrat: Če se pelješ proti Moravčam, vidiš, da izgradnja cestninske postaje v Krtini iz tedna v teden napreduje. Niti ni morebitnega uradnega stališča, kot za Ivančno Gorico, da je graditev vsaj začasno ustavljena. Iz tega hi človek lahko sklepal, da se jc država odločila zadevo izpeljati do konca. O tem, da so bila prelomljena zagotovila, dana v času, ko je nekdo občino potreboval, je bilo že precej povedanega. Prav tako o ekonomski vprašljivosti in močno povečani ogroženosti, predvsem mlajših prebivalcev Doba. Vendar bi morda le kazalo povedati vsaj nekaj besed še o drugih argumentih, kot nam jih ponuja DARS v opravičilo za sporno gradnjo. Sicer bodo tisti, ki imajo moč v svojih rokah mislili da so nas na koncu koncev še prepričali. Ali pa bodo naši HONDA AMROZ za najsrečnejše Vse poslane križanke iz prejšnje številke so bile tudi tokrat pravilno rešene, največ sreče pri žrebanju pa so imeli: Renata Žibart, Domžale, Slamni-karska lb, Irena Rihtar, Domžale, Aškerčeva ll, Leopold Flis, Domžale, Prešernova 34, Mitja Topolovec, Vrhnika, Mokrice 10, Zvonka Slapar, Ra-folče 31, Damjana Trobec, Mengeš, Veselovo nabrežje lb in Ljuba Sever, Depala vas 34. Čestitamo, v teh dneh pa lahko pričakujejo knjižno darilo ŠTUDENTSKE ZALOŽBE LITERA IZ MARIBORA. Za tokratno križanko je HONDA AMBROŽ zagotovila naslednje nagrade: 1. brezplačen vikend najem vozila HONDA CIVIC 2. plastična ročka (41) olja CASTROL TXT 3. plastična ročka (41) olja CASTROL GTX3 4. preventivni pregled vozila z meritvami. Rešitve današnje križanke pričakujemo do vključno 30. junija 2004 na naslov KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE, Ljubljanska 61, 1230 Domžale - KRIŽANKA. Veliko sreče! občani celo mislili, da nismo nič naredili. Saj veste, protesti nekaterih lahko zaustavijo praktično yse. Od bolnišnic, smetišč in otroških vrtcev pa do tovarn, ki vplivajo na življenje celotne članice združene Evrope. Protesti tu očitno ne zaležejo nič in država jc odločena na tem primeru vaditi v strogosti in načelnosti, kar se za članico velike družine evropskih narodov seveda spodobi. Še posebej, če lahko uporablja argumente, tako osebni občutek pisca, ki stojijo vsaj v eni državi skupnosti. Uporaba pravih argumentov (in zamolčanje nasprotnih) pa je tako in tako temelj vseh filozofskih šol in vseh ideologij, začenši s starimi Grki v času Antike. Pa kar k argumentom. Evropska skupnost zahteva plačilo cestnin po prevoženem kilometru. Pravičnost zahteva, da se plača le toliko, kot nekdo dobrino (cesto) uporablja. Tranzitna tovorna vozila na prostih izhodih bežijo iz avtocest. Koroška nima avtoceste in ni prav, da se drugi vozijo kar zastonj. Ceste so zgrajene s krediti, ki jih je potrebno odplačati Domžale so vendarle dobile štiripa-sovnico do Ljubljane. Na magistralki skozi Dob pa so bila urejena semafor-ska prečkanja ceste. Še kaj bi vesten bralec našel v strumnih nastopih predstavnikov naših graditeljev cest. Pa kaj? Argumenti verjetno držijo. Čeprav sta Avstrija in Nemčija še v Evropi. Tovorna vozila bodo še vedo pobegnila iz avtoceste - le da tokrat z domžalskega izhoda, Korošci za razliko od nas ne bodo seznanjeni z vsemi mogočimi tipi vozil, ki drvijo mimo naših domov. Bencinski dinar seje izgubil v integralnem proračunu. Po štiripasovnici se verjetno vozijo izključno Domžalčani. Semaforsko prečkanje ceste pa morda pomembno prispeva k vzgoji otrok. Kljub vsemu pa le še nekaj misli lokalca, ki so mu obzorje bližnji hribi, vso učenost pa črpa v glavnem iz Slamnika in radia UIT. Slovenija jc po površini majhna dežela. Ali jc res potrebno graditi poleg avtoceste šc servisno cesto za lokalni promet? Ali ne moremo združiti obeh funkcij za ceno ene? Cestnine v »darsovem« smislu res ne more biti - proračun in občani bi bili.obremenjeni le enkrat. Ali so res imeli prav tisti, ki so dejali, da se nam gre le za potrebe povezave Kijcvo-Barcelona, naši državljani pa so le droben del velike Evrope? Pravičnost jc nedvomno osnovna prvina človeškega življenja v družbi, l'a kaj, ko tovorna vozila veliko več prispevajo k uničenju cest, kol pa znaša dejanska in tudi še znosna cestnina za njih, v primerjavi z osebnimi avtomobili. Ob polnem upoštevanju te vrednosti tovornjakov morda sploh ne bi bilo na cestah te vrste. Občani v načelu avtocest ne marajo v svoji bližini, sicer ne bi bilo povsod takega nasprotovanja. Brez dvoma prinašajo obremenitev v okolje. In, ali je tako narobe, če zato dobijo povračilo nekoliko udobnejšo brezplačno vožnjo. Po drugi strani pa plačujemo vse mogoče rente živim in mrtvim osebam za šestde-scl in več let nazaj. Volilci pa naj le pridejo vsake štiri leta na volitve in »pomembne'' referendume, ki jih mimogrede linanci-rajo iz lastnih davkoplačevalskih žepov. Drugače pa iu| se brigajo zase in urejanje širših zadev prepustijo daigim. Skrb za naše najmlajše je ena izmed prvenstvenih nalog družbe. Nekateri bi za otroke dajali celo posebne denarne vzpodbude. Dnigi bi povečevali standarde v vrtcih na nivoje, ko je praktično vsak otrok že skoraj deležen individualnega varstva in vzgoje. Močno povečana nevarnost na cesti skozi Dob, ob pobiranju cestnine v Krtini, pa kaže, da sodi ta problem le v resor lokalne skupnosti, ki z. vlogami milo prosi za semaforje in označbe na cestišču. Brez ekonomije seveda tudi pri lokalcih ne gre. RUBOM Trgovina in storitve, d.o.o. Masljeva ul. 3, 1230 Domžale Tek: 01 72 43 180, fax: 01 72 43 039 Podjetja oskrbujemo s pisarniškim materialom Še posebej ugodno nudimo potrošni material naslednjih znamk: FUJITSU KM P Canon Lexm^rk EPSON Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do četrtka od 7 00 -15.00 ure in v petek od 7.00 ■ 14.00 ure BARTOG www.barto£.sJ WM mL Smo eno vodilnih dm/h na potlrofju prodaje * ki/l m Mil DCIOV, * PNEVMATIK ter * DODATNI OPREME j j m vse VRS 1 f VO/lt na podrnffii Slm.mje in |V turope. K uspešnemu poslovanju v Sloveniji veliko prispet ,i rkip.i vrhunsko usposobljenih in motiviranih komercialbtov. Za nadaljevanj« uspešne rasli in le kakovostnejše in bolj uirtdntotato delo pri ključnih kupcih vabimo t ttMetovanjM | NOVI SODIlAVt t: P 1. VODJO PRODAJI /a trJenje pnevmatik, o.id......■ tml, delov ter dodatne opreme i. KOMTRtTAMSTf NA ft Hl NI i /a IrjVnje pnevmatik, nadomestnih delov ter dodatne opreme l. KftMlKt lAIlSlf z.idelov II11 MAKKI1 INf,11 /a Ir/enje pnevmatik, nadomestnih delov ler dodatne MJttVmt 4. ASIS11 Ni 1 direktni ju komer, tale in marketing 1 < c str lamozavtttnl, Mmoitojjni m hkrati timsko u-anerjeni, vas vabimo, da poiljel« podrobno pred s 1.1 v i fe v / /tvljirvpivoin v H dneh n.i naslov: BAHTOČi H.o.o. TRIBNIt Ohrtnišk.t 18 6210 IKIBNJl m,.|t.|i1mek"tl>,.tlot; si EUROAUTO - PRODAJA RABLJENIH VOZIL • ODKUP VOZIL - MENJAVA STARO ZA STARO NUDIMO VAM FINANCIRANJE NA POLOŽNICE, KREDIT IN LEASING Ogled vozil na internetu www.euroauto-domzale.si Del. čas: pon - pet: 9h - 19h, sob: 9h - 13h Ljubljanska c. 1, Domžale; 721 99 30, 051 359 721 Večina tistih, ki so avtocesto zapustili v Krtini, bo to sedaj storila v Domžalah, ker so ljudje praviloma dobri gospodarji in za bore tri kilometre niso pripravljeni plačati nekaj, kar ni nujno, /alo je po mojem skromnem mnenju rentabilnost tega početja vprašljiva. Pa, navsezadnje. kaj pa to komu mar. (eno izgradnje in stroške uslužbencev bomo lako plačevali uporabniki z dražjo cestnino na kak-šni dnigi postaji. Skratka nič hudega in ne skrbile tudi za nas bodo obveljali argumenti Lvrope. M. Vresk MESTO V SRBIJI. OB REKI DONAVI. JUGOVZHODNO OD BEOGRADA NAŠA TENIŠKA IGRALKA STAR0-B0LGAR5K! KRAU LADO AMBR0ŽIČ MATEJ PREL0G Hhonda i AMBROŽ KDOR ŽIVI V SKALNATEM SVETU PRODAJA VOZIL AVTOKEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOMEHANIKA NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA CAR-LINE AMBROZ d.o.o. Prešernova 12,1235 Radomlje Tel.: 01/722-75-34 Fax.: 01/722-71-32 E-mail: honda.ambroz@siol.net prodaja@honda-ambroz.com servis@honda-ambroz.com Http://www.hondaambroz.com Prodaja e-mail: milko.godina@email.i | NAS ELEKTROTEHNIK IN IZUMITELJ ■ (MARIO, 1»»0 DO 1158) ANSAMBEL OSMIH PEVCEV 0ESNI PRITOK M0ZELEV NEMČIJI PRITOK REKE TARN V JUŽNI FRANCIJI BRESKEV Z GLADKO KOŽO INDIJSKI ŠAHIST (VISVA- NATHAN) LJUDSTVO V KENIJI AMERIŠKA IGRALKA BLACK PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI HAMID KARZAJ VOTLINA V ULITKU JAPONSKA LIRSKA PESEM VZDEVEK, NAZIV ŠVICARSKI MATEMATIK ILEONHARD) NAŠ PISATELJ (FILIP) TOMISLAV NERALIČ KEMIJSKI ZNAK ZA ERBIJ ZUNANJI VIDEZ VHODNA ENOTA PRI RAČUNAL. NAŠA PEVKA (NECA) NEMŠKA IGRALKA (KATJA) SHAR0N TATE ŽUPNIK TEHNIKA GIBANJA V STEP AEROBIKI ENICE, EN0JKE AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT) ELEZ0V 0KSALAT PODE ŽELSK0 NASELJE PESNICA MAKA. R0VIČ I VOJAŠKA KONICA ČELADNA I PERJANICA, ČOP OMARA S POLICAMI BREZ VRAT GORAN OBREZ NAŠA POKOJNA PIŠATE-LJICA (ELA) IZRAELSK PEVEC OFARIM MLAJŠA ŽELEZNA DOBA KEVIN KLINE FRANCOSKA IGRALKA (MAGALI) DEDEK NA PRIMOR-SKEM NEPRIJETEN OBČUTEK TROJANE V RIMSKEM ČASU CHUCK N0RRIS JOHN 0SB0RNE AFRIŠKA ZVER. KI SE HRANI Z MRHOVINO STROKOV NJAK ZA EKONOMIJO POMOČ: PANACHE-vojaška čeladna perjanica, čop, MASAJI-ljudstvo v Keniji, OKSALIT-železov oksalat, RIEM AN N-nemška igralka (Katja), TANKA-japonska lirska pesem, INPUT-vhodna enota pri računalniku, ASEN-starobolgarski kralj, FAR-župnik SLAMNIK-junij 2004 Velik gospodarski in kulturni napredek, temelj za razglasitev Domžal za trg leta 1925 Ob prvi pobudi za ustanovitev domžalskega muzeja Novoustanovljeno Muzejsko društvo Domžale si je v svojem kratkoročnem programu zastavilo nalogo, da s tematskimi razstavami 0 pomembnih dogodkih v domžalski zgodovini ustvari pogoje za oblikovanje mestnega muzeja. Ker se približuje 80-Ktnica razglasitve Domžal za trg. naj bi bila ena prvih muzejskih razstav posvečena osvetlitvi le pomembne prelomnice v njihovem razvoju. Slovesnost razglasitve leta 1925 je bila prilika za pregled dotedanjih dosežkov Domžal in njihove okolice, na "j^i pa je slavnostni govornik, dr. yalentin Kožic, nanizal tudi naloge, ki J'h bo še treba udejaniti na gospodar-sko-socialnem in prosvctno-kulliir-nem področju, da hi iz (rga prerasle v mesto. V svojem govoru je poudaril, da izjemno hiter razvoj Domžal, od skromnega naselja v pomembno gospodarsko in kulturno središče v zadnjih desetici jih, zasluži predstavitev v krajevnem muzeju. V članku bomo Osvetlili značilnosti razvitosti Domžal ob razglasitvi za trg in njihovega Velikega vsestranskega napredka do začclka druge svetovno vojne. Naglemu razvoju Domžal z okolico od iestdestih lei 19. stoletja z začetkom 'lanirukarske industrije na temelju množične slamnikarske domače obrti v primerjavi s starimi središči le z. zamudo sledilo njihovi pomembnosti Ustrezno priznanje na upravnem in tudi cerkvenem področju, lako so Domžalam Sele leta 1908, po "stoletnem boju 'aro na (ioričici", kolje zapisal v njc-111 kroniki prvi domžalski župnik prane §*mik, dosegli njeno preoblikovanje mengeške podružnice v samostojno )crncljno cerkveno upravno enoto, torej v «*U, ko jc z, nad 2200 "dušami" daleč Posegla številčno stanje večine starih *"Pnij na Kranjskem, tudi na priznanje naziva trg so morale Domžale čakali še dolgo poleni, ko so po gospodarski in kulturni razvitosti izpolnile pogoje zanj. To naj ilustriramo s primerom Mengša, kije dobil status trga leta 1X07, že v dobrem desetletju pa je bflo prebivalstva v obeh krajih enako število, leta 1890 pa so Domžale s 1696 prebivalci presegle Mengeš, drugo Pomembno središče slamnikarslva, "ad 250 prebivalcev. Toda šele kralj Aleksander je po vztrajnem prizadevanju občinskega odbora pod vodstvom župana Aniona Skoka "blagovolil s SVojim previsokim ukazom od 31. ninicija 1925 rešiti, da se vas Domžale v kamniškem srcz.ii ljubljanske oblasti proklamuje za trg." Tedaj je trg Domžale, v katerega so bile vključene vasi Zgornje in Spodnje Domžale, Stob in Studa, štel žc 350 hiš z nad 2000 prebivalci. Ob tem je treba upošlevati, da Se je 139 Donižalčanov izselilo v ZDA, kjer so se zaposlili zlasti v tamkajšnjih slaninikarskih tovarnah. Na drugi strani pa se je zaradi slamnikarske industrije priselilo v Domžale 276 Tirolccv. Od srede 19. stoletja seje zlasli zaradi nagle gospodarske rasli prebivalstvo Domžal več kot podvojilo. Na naslednje upravno povišanje pa so morale Domžale že kol uveljavljeno gospodarsko in kulturno središče širšega območja čakali še nadaljnjega četrt stoletja, ko so leta 1952, v času županovanja Franceta 1 labjana, poslale mestna občina. Prvi svetovni vojni in nastanku novih držav po njej, ki so zavarovale svoja 11 z i se i z visokimi carinami, je sledilo postopno propadanje slamnikarske industrije. Toda kljub temu so bile Domžale leta 1925 z II večjimi in manjšimi tovarniškimi obrali tirolskih in slovenskih podjetnikov (P. I .adslntlcr in sinovi. J. Ohervvaldcr, bratje kiirzlhalcr, Mcl-lilzci Kleinlerchcr. bratje OhcTvvalder. T, Ohervvaldcr. F. (erar. M. Kav nikar. A. Škrabar. V. Maček in F. Mazovcc) ter zadrugo Kitarsko društvo še vedno evropsko znano središče slamnikarske industrije, nekatere velike tovarne pa so imele "svetovno ime". Žc vzporedno z zmanjševanjem proizvodnje v slaninikarskih podjetjih so na domžalskem območju nastajali tovarniški obrali novih industrijskih panog., za kar je bilo odločilnih več pogojev, od ugodnih energetskih virov ob Kamniški Bistrici ter dobrih železniških in cestnih povezav do obilice tudi strokovno usposobljene delovne sile z izkušnjami v različni obrtni in slamni-karski industrijski proizvodnji, v kalen se je pred vojno največje število okoli 1000 zaposlenih zmanjšalo na manj kol 400. V Domžalah je leta 1920 začela obratovati tovarna kovinskih in lesnih izdelkov Bistra. Še več tovarniških obratov pa je nastalo v bližnji domžalski okolici. Franc Honač je leta 1920 zgradil na Količcvcni lovai no papirja, leta 1923 pa so bili z. ustanovitvijo nernško-slo venskega podjelja Industrija platnenih izdelkov v Jaršah in začetkom proizvodnje v tovarni sanitetnega materiala Franca KocjanSica na Viru postavljeni temelji za razmah tekstilne industrije. Začetnik kemične industrije je bilo podjetje Ljudevit Mare. ustanovljeno leta 1924 na Količevem. S področja lesne industrije jc v leni času delovalo v Preserjah podjetje Grajsko-kolovške industrije Feliksa Slarcta, v Radomljah je bila pomembna opekarna Pavlin-Šraj, v živilski panogi pa sta zlasti Majdičev in Naslranov mlin presegla obrtni zna Občinski odbor v Domžalah za časa proglasitve trga čaj. Domžale so bile leta 1925 močno obrtno središče s 05 večjimi in manjšimi delavnicami, razvitost trgovine kaže podalek o 30 prodajalnah, veliko pa jc bilo tudi različnih gostinskih lokalov. Žc dolgo tradicijo, od leta IX9X, je imela domžalska Hranilnica in posojilnica, ki jc sofinancirala tudi gradnjo Društvenega doma, v katerem so bile številne kulturne in lelovadne prireditve ter knjižnica. Vzpredno z gospodarsko rastjo se je krepila tudi prosv elno-kiilliima dejavnost. Na področju šolstva je bila leta 1920 pomembna razširitev šlirirazredne osnovne šole v šeslnizrednico, naslednje leto pa je v Domžalah začela delovali tudi obrtno-nadaljcvalna šola. Večina prosvelno-kulturnih društev jc nastala že v desetletju pred prvo svetovno vojno, najdaljšo tradicijo pa je imela domžalska godba, ustanovljena leta IXX4, ki je v začetku svojega delovanja opravljala tudi širše poslanstvo pri utrjevanju narodne zavesti. Katoliško izobraževalno in podporno društvo in telovadno društvo Orel sta delovala v Društvenem domu (sedaj Kulturni doni Franca Bernika), liberalna telovadna organizacija Sokol pa v svojem So-kolskem domu. poleg njih pa sla sredi dvajsetih let delovala še Pevsko društvo Domžale in narodnoobrambno drušlvo Jugoslovanske matice, na področju športa od leta 1921 Disk, med drugimi organizacijami pa sla bili posebej pomembni gasilski društvi Domžale (1X89) in Stob (1906). ( c k temu dodamo, da so imele Domžale od leta 18X2 svojo orožniško postajo, leta 1911 je bilo ustanovljeno zdravstveno okrožje Domžale, ki je obsegalo še sedem manjših sosednjih občin, v kraju je bil od leta 1921 sedež oddelka finančne kontrole za IX okoliških občin, leta 1925 pa je bila tudi domžalska pošla prevedena v višji rang državnih posl, poleni lahko ugotovimo, da so daleč presegle vaški značaj. Pluralno sestavljen občinski odbor, v katerega je bilo na volitvah leta 1924 izvoljenih 10 odbornikov liberalne Jugoslovanske demokratske stranke, 5 odbornikov katoliške Slovenske ljudske stranke in 2 odbornika "obrtne gospodarske skupine", je z odločno in enotno akcijo končal dolgoletna prizadevanja za "povzdigo" Domžal v trg, nato pa poskrbel tudi za odmevno promocijo tega pomembnega upravno-poliličnega napredovanja s številnimi prireditvmi avgusta 1925, pa tudi s priložnostno izdajo več številk nepolitičnega lista I )oinžalec z bogatimi zgodovinskimi podalki. Proslava "enega najvažnejših" dogodkov v domžalski zgodovini je bila "veličastna", za kar se je županstvo zahvalilo vsem ližanom, ki so "v popolni medsebojni slogi in edinosti Storili prav vse..." za olepšanje podobe kraja in organizacijo. Prireditve so se začele 8. avgusta zvečer, osrednja slovesnost pa je bila naslednji dan. V nedeljskem sprevodu je sodelovalo okoli 2000 Donižalčanov, udeležencev prireditve pa je bilo še nekaj lisoč iz okoliških krajev in Ljubljane. Med pomembnimi gosli so bili zastopniki pokrajinskih in okrajnih oblasti, slovenske Župhnskc zveze ter župani okoliških občin. V svečanem sprevodu so sodelovala vsa društva, posebne pozornosti pa je bil deležen prikaz pletenja kil in šivanja slamnikov, ki je simbolično ponazarjal povezanost velikega napredka Domžal s slamnikarsko industrijo in obrtjo. ( erkvenemu obredu na (ioričici, ki ga jc vodil župnik Prane Hernik. je sledila pred kraljevim spomenikom slovesna razglasitev trga. Srcski poglavar dr. Pran Ogrin jc ob izročitvi trške listine poudaril: "Širom naše prostrane države in daleč preko državnih mej je znano ime Domžale. Domžalska industrija razne vrsle, zlasli pa slamnikarslvo, je v zadnjih desetletjih močno vzcvetela in ob tem so se razvijale tukajšnje kulturne naprave. Spričo znane pridnosti, vztrajnosti in podjetnosti Domžalcev je pričakovati še nadaljnjega gospodarskega razmaha. Temu odličnemu delovanju, zlasli na gospodarskem polju, jc izrazila priznanje tudi država in Njega Veličanstvo kralj Aleksander je povzdignil Domžale v trg. Naj sledi v doglednem času i proglasitev v mesto!" Slavnostni govornik, prof. zgodovine dr. Valentin Rožič, pa je ob zgodovinskem orisu posebej poudaril tudi bodoče naloge za dvig gospodarske in kulturne ravni trga Domžale: "Razviti bo še treba obrt, industrijo, kulturo in narodno gospodarsko (tj. kmetijsko) tehniko. Potreba kvalificiranega delavstva, njegovo izšolanjc. je prva naša naloga. Potrebne so za trg Domžale strokovne šole, strokovni tečaji, lastni krajevni muzej, dnevno zavetišče za mladino (Ij. vrtec), lastna bolnica (Ij. zdravstveni dom), lekarna itd. Potrebna je kanalizacija, vodovod ... Sloga, edinost, delo. medsebojna ljubezen in pomoč - v tem jc Vaš procvil." Sledili so še pozdravi več govornikov, ki so izzveneli v "prisrčno željo, da bi se novi trg čim prej razvil v mesto." 0 poteku Irskega praznika so obširno poročali tudi vsi osrednji slovenski časniki. Dne 11. avgusta so celo na prvih straneh objavili izčrpne članke katoliški Slovenec ter liberalna Jutro in Slovenski narod, kije ugotovil, da bo lokalni zgodovinar in vestni kronist lahko zapisal, "da so impulzivni Domžalčani, združeni v skupnem delu za gospodarski in kulturni napredek", svečano proslavili razglasitev trga. pri čemer so lojalno sodelovali tirolski sotržani, ki so zaslužni za prehod slamnikarske obrti v industrijo, sicer pa je navedel podatek o kar K).(KK) udeležencih na domžalskem slavju. Domžalčani so se nato prizadevno lotili udejanjanja navedenih nalog na poti do pridobitve mestnega statusa. Toda poldrugo desetletje do nemške okupacije je bilo prekratko in precej nujnih del in izpopolnitve različnih ustanov je bilo po-liehuo opravili po koncu druge svetovne vojne, ko so leta 1952 Domžale poslale mesto. Kljub veliki gospodarski krizi v prvi polovici tridesetih let. v kateri jc "propadla svetovnoznana domžalska veleindiislrija" (Hernik) in več trgovin, podjelja pa so morala začasno zmanjšali proizvodnjo, je domžalsko območje v drugi polovici dvajsetih in Iridesclili let prav na gospodarskem področju doseglo izjemen vzpon. Za razmah kemične industrije je bila pomembna preusmeritev podjetja Bistra V proizvodnjo barv leta 1926 in njegova kasnejša vključitev v podjetje Medič-Zankl, leta 1935 pa je bil na njenem zemljišču zgrajen še nov obrat za proizvodnjo škroba in dekstri-na. ki jc dve leti kasneje postal samo-Stojno podjetje. Proizvodnja zemeljskih barv se je odvijala ludi v Ihanu. Po Stečaju n ijvcc |ih tirolskih podjetij je bil i proizvodnja slamnikov osredotočena v tovarni Jakoba (>hcrwaldcrja. v kalen je leta 1936 novo slovensko podjetje Uni-versalc razširilo proizvodnjo še tli izdelavo klobukov, tradicijo slamnikarstva pa je nadaljevalo poleg dveh manjših slovenskih lovarinških obratov (Ravnikar in Škrabali še nekaj obrtnikov. Ladslallcrjcvo tovarno je kupil banlski Nemec Franc Zom, kije leta 19.38 začel s proizvodnjo usnjarsko-galanterijskih izdelkov. Brata Tone in Vinko Okršlar sla v prostorih nekdanje slamnikarske tovarne Mellitzcr-Kleinlctcher začela pozimi 1939/40 s tovarniško proizvodnjo drobne galanterije in še pred začetkom vojne začela gradili tudi novo (ovamo, s to dejavnostjo je bila povezana tudi Pollakova usnjarna. ki je imela Ustanovni občni zbor Muzejskega društva Domžale Led je prebit in po dveh letih delovanja civilne pobude za ustanovitev Mestnega muzeja Domžale in Muzeja industrijskega razvoja in oblikovanja Slovenije, je bilo 31. maja 2004 ustanovljeno Muzejsko društvo Domžale (MdD). Delovalo bo v okviru Kulturnega doma Pranca Bernika. kjer bo sedež društva. Na občnem zboru smo sprejeli pravila Mdl), program dela za "muzejsko leto" 2004/2005 in izvolil predstavnike v organe društva. Med temeljna muzejska poslanstva smo zapisali, da mora MdD kot kulturna institucija nuditi mestu manjkajočo identiteti) z zgodovinskega, arheološkega in etnografskega vidika ter poudarili domžalsko obrtno in urbano industrijsko tradicijo. Posebnost muzejskega prikaza bo v gospodarski zgodovini kraja. Aktivno se bomo vključevali v vse dejavnosti, ki bodo vodile v ustanovitev Mestnega muzeja Domžale. To jc osnovna naloga MdD. Priprava programa evidentiranja in varovanja kulturne dediščine v Domžalah bo ena od naših dolgoročnih strateških usmeritev. Domžale namreč le nimajo izdelanega programa na leni področju. Med svoje stalne naloge MdD šteje tudi znanstveno in raziskovalno dejavnost na področju naše občine. Raziskave in nova dognanja krajevne zgodovine nameravamo združiti z znanstvenimi in strokovnimi srečanji in predavanji. O vseh dognanjih in rezultatih pa bi vsaki dve leti poročali v novi publikaciji Domžalski zbornik. Ohranjanje kulturne dediščine in dvigovanje zgodovinske zavesti sodi med temeljna poslanstva MdD. Zato bo ena od naših stalnih nalog tudi povezava muzejskega programa s [>cdagoškim procesom, ki bo vključeval osnovnošolce, dijake in študente. Pridobivanje muzejskih predmetov in fiostavitcv stalne muzejske zbirke mora postati naša primarna naloga. Da bi kulturno dediščino Domžal, ki se nahaja na različnih lokacijah izven občine, lahko evidentirali in v največji možni meri tudi vrnili kraju - v novi muzej, moramo čimprej vzpostaviti mrežo zbirateljev in lastnikov zasebnih zbirk. Hkrati pa bi radi pritegnili čimveč tistih, ki bi jim članstvo in predvsem delo v MdD lahko predstavljalo kar modus vivendi. V statut našega muzejskega društva smo zapisali, da je član društva lahko vsak kdor sprejema pravila in program društva (oboje dobite v KD Pranca Bernika) in plačuje članarino To je lahko tako mladoletna oseba, študent, upokojenec ali celo tuj državljan. Po formalni registraciji društva bomo poskrbeli tudi za članske izkaznice. Za vpis potrebujete osebno izkaznico. Včlanite se lahko vsak delavnik v KD Franca Bernika. Čeprav smo na občnem zboru med obiskovalci pogrešali starejše, prave Domžatčanc, upamo da jih bo v naše vrste kmalu pritegnilo naše delo. Al-ler Anfang ist schvvcr - bi rekli naši severni sosedi. Naslednji sestanek upravnega odbora društva bo 17. junija 2004 Še naš naslov: Muzejsko društvo Domžale. Ljubljanska 61, tel.722 50 50, c - pošta: infoč«»kd-domžalc.si Taja Gubenšek, predsednica Muzejskega društva Domžale S|amnikarska obrt v sprevodu Razglasitev trga v drugi polovici tridesetih let tovarniški značaj. Od konca dvajsetih let sta delovali tudi dve tiskarni. Veitova na Viru in Misijonska tiskarna v Grobljah, ki sta se z visoko kakovostjo uspešno uveljavili v slovenski grafični dejavnosti. Iz. dokumentacije Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije, se vidi, da so v drugi polovici tridesetih let vsa navedena podjetja izjemno razširila svojo proizvodnjo, gradila nove obrate in se modernizirala, povečevala obseg obratnega kapitala in višino dobička ter število zaposlenih. Gradivo Okrožnega ozuoina gospodarskega sodišča Ljubljana, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, pa daje tudi podobo krepitve moči podjetniškega kapitala ter lastništva podjetij oziroma razmerja slovenskih in nemških vlaganj vanje. Samo v Omenjenih večjih tovarniških obratih jc bilo konec tridesetih let zaposlenih do 1700 delavcev in delavk, pri čemer je posebej pomembno, da so jim nudili celoletni zaslužek, medlem ko j c bilo delo v slamnikarskih tovarnah sezonsko. K temu naj dodamo, da je bilo tedaj v Domžalah 109 različnih obrti. 49 trgovin in prodajaln ter 22 gostinskih lokalov, poleg Hranilnice in posojilnice pa je ob leta 1926 delovala še podružnica Komercijalne banke iz Zagreba. Akademik Anton Mclik je v geografskem opisu Slovenije ugotovil, da so v ljubljanski okolici "v moderni dobi" na prometnem stičišču najbolj stopile v ospredje Domžale, ki se poprej niso odlikovale kol pomembno naselje. Poleg lega "da so poslale glavni kraj v področju moderne industrializacije, ki seje razvila od lod do Kamnika", so se uveljavile tudi kot obrtno in trgovsko središče. Ob tem naj poudarimo, da so se vsa velika podjetja domžalskega območja uveljavila ne le na slovenskem, temveč tudi na jugoslovanskem trgu. Industrijalizacija med vojnama pa je imela za posledico tudi velike spremembe v socialni sestavi prebivalstva. Že v začetku tridesetih let je bilo nad 50 % prebivalstva ožjega domžalskega območja zaposlenega v tovarniških in obrtnih obratih, medlem ko je bilo slovensko povprečje okoli 20%. Gospodarskemu vzponu je sledila sprememba urbanislične podobe Irga Domžal. Njegov trški odbor se je prizadevno lotil izboljšanja komunalnih naprav, leta 1932 je poskrbel za moderno elektrifikacijo, vpeljal pa je tudi razdelitev dotedanjih naselij v ulice. Na področju šolstva jc bila pomembna izgradnja poslopja Meščanske šole, v kateri je stekel pouk jeseni 1938. Napredek je bil dosežen tudi na zdravstvenem področju. Po prizadevanjih župnika Pranca Bernika sta konec dvajsetih let začela delovati Dobrodelni in Otroški dom, ki sta bila pomembna za reševanje socialne problematike in predšolske vzgoje. Konec tridesetih let je uspešno delovalo 12 kulturnih, športnih in gasilskih društev, bogata prosvetno-kulturna dejavnost pa seje odvijala v Društvenem, Sokolskem in Godbenem domu. ki je bil zgrajen leta 1929. Domžale pa so postale znane tudi po radijski postaji, kije delovala od konca dvajsetih let. Pomembne značilnosti gospodarskega in kulturnega življenja v obdobju med vojnama neposredno pred in po razglasitvi Domžal za trg, ki so podrobno opisane v delih pranca Bernika, Staneta Stražarja, Toneta Ravnikarja, Matjaža Brojana, dr. Velimirja Vulikiča. Karla Kušarja, Mar-jance Klobčar in drugih ter v nekaterih avtorjevih člankih, si prav gotovo zaslužijo v sklopu prikaza celotnega zgodovinskega razvoja pomembno mesto v načrtovanem mestnem muzeju Domžale m bi jih bilo treba upoštevati tudi pri bodoči namembnosti tovarne Univerzale. v kateri je najdlje, od začetka sedemdesetih let 19. stoletja, potekala slamnikarska proizvodnja. Sicer pa je prav muzej ostal edina neizpolnjena naloga, ki jo je dr Valentin Rožič zadal Ižomžalam, ki se v listinah prvič omenjajo v začetku 13 stoletja, ob njihovi razglasitvi za trg. Miroslav Stiplovšek I? KULTURA stran 16 Za zaključek abonmajske sezone: Proces gledališkega ustvarjanja kot komedija Kulturni dom Franca Bernika Domžale je konee abonmajske gledališke se/one 200.V04 zaključil z komedijo Marjetka, str. 89 nemškega igralca, režiserja in dramatika I m/a tlubnerja, kije trenutno najbolj igran nemški avtor na nemško govorečem področju. Predstava je nastala v okviru Ptujskega gledališča, ki je s to predstavo nastopilo na III. Dnevih komedije (2001), kjer jc bil Gojmir l.ešnjak-Gojc izbran /a žlahtnega komedijanta, režiser predstave Samo M. Strelec pa za žlahtnega režiserja. Marjetka, str. 89 je komedija o ustvarjalnemu procesu v gledališču med režiserjem in igralko, naslov pa se nanaša na Gocthcjevega Fausta oz. bolj natančno na Marjctkin monolog na strani 89, po njenem srečanju s Faustom. Celotni proces gledališke uprizoritve jc prikazan skozi več različnih zgodb, ki jih odigrata Gojmir Lešnjak-Gojc v vlogi režiserja in Mojca Funkel kot igralka in v eni od /godb kot dramaturginja. Predstava se prične z glasbo, Uverturo k operi Faust Charlesa Gounoda, nakar se zvrstijo situacije, ki s komičnimi zapleti obravnavalo sodelovanje med režiserjem kot idejnim subjektom in igralko, ki se trudi uresničiti njegovo vizijo ali pa uveljaviti svojo. Lcšnjak odigra režiserje, ki so bodisi žc ostareli ali pa so ravnokar začeli z režijo in še nimajo dovolj samozavesti. Njihov pristop do teksta se razteza od fxxirobncga branja pa do futuri-stično-konstruktivistične ideje, kjer na koncu, po občutni reduciranosti teksta, ostanejo samo še gibi. Igralke, ki jih upodobi Mojca Funkel, so na pragu diplome ali pa so žc uveljavljene igralke slovenskega odra. V enem i/med prizorov pa tudi odlično odigra seksualno zavrto dramaturginjo, ki poskuša podučiti vaškega režiserja o zasnovi Gocthcjevega Fausta. Predstava pojasnjuje vlogo režiserja v gledališču in različne pristope le teh do teksta in igralk, ki so včasih podvržene najrazličnejšim tort uram z namenom, da bi čim bolje zajele še tako absurdne ideje režiserjev, kar je vidno v zadnjem prizoru, ko Marjetka na glasbo Start Me Up Rolling Stonc-sov odplešc striptiz. Lcšnjak in Fun-klova se v igri odlično dopolnjujeta in ustvarjata koherenten dvojce, ki drži gledalce v igri cel čas, kar jc treba pripisati predvsem dobri potezi režiserja, saj pušča igralcema dosti prostora za improvizacijo. Poudarili je potrebno tudi izvrstno prilagoditev teksta slovenskemu prostoru, kar jc vidno tudi v pozitivnih odzivih gledalcev saj se predstava bliža 150-im ponovitvam. Pogled na pripravo gledališke upri- zoritve ter trud režiserjev in igralk, ki jc prikazan v Marjctki, str. 89 smiselno zaključuje uspešno gledališko abonmajsko sezono v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, ki je s svojim izborom predstav različnih slovenskih gledališč odpiralo bistvena vprašanja in posegalo po najrazličnejših temah. Tako je SNG Drama z Gagarinovo potjo izpostavila problem globalizma, nihilizma, anarhizma in stisko malega človeka. Drama SNG Maribor je v Čaju za dve opisala življenje ljudi v domu za ostarele, Na čigavi strani Mestnega gledališča Ljubljanskega v ospredje postavlja vprašanje umetnosti in njene vloge v času vojne, Čakajoč Godota Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica se sprašuje o absurdnosti človeka in njegovih dejanj, Ivona princesa Burgundijc Prešernovega gledališča iz Kranja pa seje osredotočila na določljivost človeka, ki jo pogojuje okolje. Marjetka, sir. 89 Mestnega gledališča Ptuj pa nas jc tako na koncu sezone pripeljala do osnovnega izhodišča gledališke predstave - ustvarjalnega procesa. Matjaž Marlnič Gregor Otmar Rettinger razstavljal v Galeriji Veronika Ikone Ikonopisje je motivno značilno predvsem za pravoslavje. Na leseni tabli ali na platnu slikar upodablja svete podobe, ki so lahko predmet čaščenja tudi v posvetnih prostorih, kar jc še posebej razširjeno na Vzhodu. Najpogosteje so na ikonah upodobljeni motivi Kristusa in Marije. Ikonopisje ima svoj začetek v četrtem stoletju in izvira iz. Konstanti-nopla. Ikone so slikali samo menihi, na kar so se skrbno pripravljali z molitvijo in postom. Gregor Otmar Rettinger, rojen 1939 v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah, živi in dela v Domžalah, se s slikanjem ikon ukvarja že dlje časa in je svoja dela razstavljal na več skupinskih razstavah ikon, zlasti v Celovcu, njegove ikone pa smo lahko občudovali tudi na samostojnih razstavah v Mengšu, Ljubljani, Spodnji Idriji in Murski Soboti. V maju 2004 jc v okviru .lavnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kamnik, svoje ikone razstavljal v Galeriji Veronika v Kamniku. V. Nekoliko deževno, a vseeno slavnostno praznovanje Praznovanje 120-letnicc domžalske godbe lahko strnemo v nekaj besed: razstava, brošura, nova zgoščenka, slavnostni koncert. Nevv .Svving Quartet in deževna povorka. Vsi omenjeni projekti so dobili svoj epilog 21. in 22. maja. Razstavo 0 delovanju in razvoju gixlbc skozi zgodovino ste si lahkoogledali v Galeriji Domžale. Dolgoletno delovanje jc bilo zaokroženo tudi z brošuro in zgoščenko, ki sta 9. julij 2004 21.00 Poletno gledališče Studenec Koncert The Golden Gate Ouartet in New svving guartet 27. junij 2004 21.00 Poletno gledališče Studenec Mednarodni folklorni festival Domžale 2004 Na mednarodnem folklornem festivalu Pred Lentom se bodo predstavile številne folklorne skupine. Iz Stene je švicarska folklorna skupina Les Zacheos de Sierre, ki bo prikazala koreografijo Maske iz Loetschen-tala. Maske še danes uporabljajo koledniki. Prikazala bo tudi koreografijo Nabor, v kateri bodo predstavili nabor in odhod vojakov ter njihov povratek na vas. Iz Makedonije bo prišla študentska folklorna skupina Orce Nikolov iz Skopja. Predstavila se bo tudi romunska študentska folklorna skupina Doina Bucuresti. Nekatere značilne španske plese bo predstavila folklorna skupina Grupo de Danzas de Palencia iz Palencije. Kot domača skupina bo nastopila Akademska folklorna skupina "France Marolt" iz Ljubljane, ki bo izvajala prekmurske in belokranjske plese. tako s pisano besedo kot z glasbenimi posnetki, izdanimi na novi zgoščenki z naslovom Naj vam zaigra skušali prikazati rezultate aktivnosti dolgoletnega godbeništva. Slavnostni koncert in |X)vorka sta sc izkazali kot vrhunec vseh projektov ob 120-lctnici. Domžalska dvorana KC jc bila nabilo polna, ko so godbenice in godbeniki z dirigentom Gregorjem Vidmarjem izvedli zelo izbran program skladb, s katerimi so navdušili zvesto publiko. Največ navdušenja so poželi člani Ncvv svving quartcta, ki so ob spremljavi domžalske g(xlbc izvedli nekaj skladb in s svojim mojstrstvom primemo poudarili visok jubilej slav-Ijencev. Po koncertu so nastojTajoči, gosli in zvesta publika preživeli še nekaj trenutkov kar v dvorani, kjer so gixlbenicc in godbeniki poskrbeli za prigrizek in pijačo, Občina Domžale z. županjo Cveto Zalokar-Oražcm na čelu pa za torto. Naslednji dan, v soboto, sc je povabilu na obletnico odzvalo devet prijateljskih godb, tudi iz. I Irvaškc (Puhački orkestar grada Koprivnica) in Italije (Godbcno društvo Viktor Parma Trcbčc). V dopoldanskih urah je nekaj godb izvedlo promenadne koncerte po različnih krajevnih skupnostih domžalske občine, za 15.30 uro pa jc bila načrtovana povorka po domžalskih ulicah z vsemi povabljenimi godbami, narodnimi nošami in drugimi domžalskimi društvi. Če so sc vsi projekti ob obletnici iztekli zelo dobro, je ravno povorko pokvaril močan naliv dežja, ki seje začel približno pol ure pred začclkoui. Ker jc bilo tudi takšen scenarij pol robno predvideti, so organizatorji rezervirali Dvorano KC. Tja so sc vse godbe in ostali udeleženci skrili v zavetrje in izvedli rezervni scenarij. Kljub nekoliko slabšemu razpoloženju sc je druženje gixlb odvijalo v zelo pozitivnem vzdušju, končalo pa z izvedbo treh skupnih koračnic, ki jih je >xxlmahal« dirigent G(xlbc Domžale Gregor Vidmar. Ogromen organizacijski zalogaj, ki so ga vsi omenjeni projekti izkazovali, so g(xlbcnicc in godbeniki izpeljali z odliko. Brez zveste publike in ljubiteljev g(xlbcništva, še posebej pa Sponzorjev in donatorjev, g(xlba nc bi preživela vseh 120 let. Zalo se Godba Domžale najlepše zahvaljuje vsem pmlpomikom s katerimi je (in bo) preživela 120 let. PATO Kulturni poletni festival Studenec 2004 Za začetek Mešani pevski zbor sv. Nikolaja Litija Zadnjih nekaj let se poletna sezona Kulturnega društva Miran Jarc Skocjan, ki so jo poimenovali Kulturni poletni festival, praviloma začenja s koncertom znanih slovenskih pevskih skupin v cerkvi sv. Lenarta na Krtini. Tudi letos ni bilo nič drugače in 29. maja zvečer sc jc v omenjeni cerkvi, pravem spominskem biseru, nastalem na prchl iz slikarske točke nič prebili tako daleč, izkazati toliko občutka za barve, kompozicijo in predvsem prebujeno risbo, kaj takega v svoji likovno-pedagoški karieri še nisem doživel« Med njenimi slikami prevladujejo podobe slovenske in avstralske pokrajine. Že nekaj dni za tem, 14. maja 2004, se je na pobudo članov I oto kimnV video kluba Mavrica iz Radomelj V Galeriji DOM s svojimi cenjenimi likovnimi deli predstavil akademski slikar Polde Mihehč iz Vrhpolj pri Kamniku. Njegovo likovno ustvarjanje nam je predstavil Janez Medvesek. ki jc med drugim dejal, da »samo on spravi na listih 15 cm vas in pol in ljudi in hrib m cerkev in potoček s koritom in drevesa in nebo in največkrat sneg«. Res so prav visoke in ozke slike, na- Prenovljena Galerija Dom v Kulturnem domu Radomlje Polde Mlhelič med predstavitvijo svojih del v Radomljah risane na lesene deske, rx>leg vegastih hišk, ciklam in povednih obrazov ena njegovih največjih značilnosti in pre-poznavosti. Klasično odprtje likovne razstave pa so člani kluba Mavrica popestrili s predvajanjem kratkega dokumentarnega filma o slikarjevem delu, na katerem sc nam umetnik predstavi tudi skozi nekaj življenjskih zgodb iz mladosti. Gospod Mihelič pa seje tokratnim obiskovalcem predstavil šc v daigi luči tudi kot pesnik in pisatelj. Predstavil je namreč tudi zbirko črtic Zgodbe od včeraj, ki seje tako pridružila njegovi avtorski monografiji Včerajšnji svet, ki jo jc izdal pred petimi leti. O njegovem literarnem ustvarjanju se je z njim pogovarjala prof, Jožica Rcpanšck, prijeten umetniški večer pa jc z nekaj ljudskimi pesmi in ob spremljavi kitare popestrila tudi gospa Silva Kosec. V teh dneh pa si v Galeriji WM lahko ogledate šc razstavo 1'otograhj.av toi icc Muni Pollak z naslovom Radomlje i/ zraka. Tudi la ogled so oigainziiali prizadevni člani Foto kino & vidco kluba Mavrica, saj jc gospa Pollako-va. nekdanja Radomljanka, ki biva v Kamniku že skoraj dvajset let. tudi njihova članica. Pollakov« najraje in Mirni Pollak ob otvoritvi njene razstave Radomlje iz zraka najuspešneje fotografira pokrajine, podeželje, življenje na vasi, šc posebej pa ji je blizu Velika planina in pastirsko življenje na njej. saj že nekaj let poletne mesece preživlja na tej planini kot pastirica. Člani Mavrice pa o svoji kolegici vedo povedali, da jc tudi zelo pogumna, zato nc preseneča, da jc izkoristila tudi priložnost snemanja s ptičje perspektive. Njene fotografije, razstavljene na razstavi, so nastale v zadnjem desetletju ob nekajkratnih preletih Radomelj in okolice z balonom in ultralahkim letalom, pri čemer ji jc pomagal Radomljan Rado Kralj. Iz fotografij jc moč opaziti številne urbanistične spremembe in razvoj Radomelj in okolice, zato so tovrstni posnetki tudi dragocen dokument časa. Tokratno odprtje razstave sta s harmoniko in petjem popestrila njena kamniška soseda Božo Matičič in Janez Majcenovič, Razstava bo na ogled do 6. junija, kmalu za tem pa bodo člani kluba Mavrica že pripravili letno razstavo svojih tečajnikov, tako da sc ni bati. da bi prenovljeno razstavišče v Radomljah samevalo. Jasna Paladin Kulturni program je vodila mlada umetnica Živa Kaliman, ob njej pa Dominik In Wendy Ferko. V kulturnem programu ob odprtju razstave so sodelovali vsi otroci, na flavto je zaigrala Maša Vozlič, recitirala Kaja Capuder, zaplesale pa so učenke 4. razreda. Likovna razstava mladih umetnikov Likovna delavnica Vere Ter sten jak V petek, 28. maja 2004, je v osrčju Domžal v ateljeju priznane domžalske umetnice Vere Tcrstcnjak potekala zaključna razstava likovnih del, ki so jih čez leto ustvarili mladi umetniki. Že mnogo let akademska slikarka Vera Tcrstcnjak v svojem ateljeju poučuje mlade ustvarjalce, od listih, ki Že od malih nog sanjajo o umetniškem poklicu, do tistih, ki navdihnjeno slikajo le občasno. Mnogo je tudi listih, ki se pripravljajo na ležke preizkuse v risanju za sprejem v srednje šole ali akademije, ki zahtevajo mnogo risarske veščine in predanosti ter pravo mero samo-zaupanja. Tudi v letošnjem letu je mladi umetnici Živi Kaliman uspelo prestati sprejemne izpite za vpis na Umetniško gimnazijo v Ljubljani. Uspešni pa so bili ludi ostali mladi nadobudneži, med katerimi so nekateri prvič razstavljali, vsi pa prikazali izreden talent. V kulturnem programu ob odprtju razstave so sodelovali vsi otroci, na flavto jc za igrala Maša Vozlič, recitirala Kaja Capuder, skupaj pa so zaplesale učenke 4. razreda. Nc smemo pa pozabiti predanosti in ljubezni do lepega, torej lastnosti Vere Tcrstcnjak kot slikarke, lastnosti, s katerima že vrsto let kot pedagoginja išče likovno nadarjene talente in jih vzgaja v tem duhu. Navsezadnje jc slikarkino poslanstvo tudi v tem. da s svojo večletno prisotnostjo podaja spoznanje novega in lepega svojim učencem, nam in celemu svetu. Za vse bodoče slikarje, risarje ali kiparje pa je pomembna naslednja vest. da vas Vera Tcrstcnjak vljudno vabi v njene poletne delavnice, ki bodo potekale 19.-23. julija in 26.-30. julija 2004, vsakič od 9,-12. ure. Katarina Rus Ljubljanska 21 /e, Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01/831-10-10, 839-55-19, tax: 01/831-29-62 KLASIČNA KLINASTA JERMENA ŠIRINE OD 10 DO 32 ' ZOBATA JERMENA PO NAROČILU - HITRA DOBAVA Odprto: 8h - 19h, sobota 8h - 12h www.gumiz.com 6. koncert abonmajskega cikla Simfonični orkester Domžale -Kamnik V okviru letošnjega abonmajskega cikla jc 2. junija v Kulturnem domu Franca Bcrnika v Domžalah nastopil Simfonični orkester Domžale Kamnik. Orkester je bil ustanovljen leta 1970, sestavljajo pa ga glasbeniki ljubitelji z nekaterimi izjemami glasbenih pedagogov in poklicnih glasbenikov. Z leti sc jc razvil v homogen ansambel, ki izvaja orkestralne skladbe s prefinjeno dinamiko in veliko muzikalnostjo. ki jc prav gotovo plod prizadevanj vsakega glasbenika, ki v njem igra. Izoblikovali so bogat koncertni program, ki obsega tradicionalne novoletne koncerte popularne glasbe, prve tovrstne na slovenskih tleh. celovečerne koncerte simfonične in komorne glasbe ter nastope ob drugih različnih priložnosti. Vse to in šc več smo lahko slišali tudi na letošnjem koncertu, na katerem so se naši simfoniki v prvem delu koncerta predstavili s Passa-eaglio za simfonični orkester Sama Vremšaka ter s Petimi hagalelami za klarinet in godala (icralda Finzia, kjer je bil solist Dimitrij Lederer, mladi glasbeniki, kije februarja letos diplomiral v razredu izrednega prof. Slavka Goričarja inje sedaj zaposlen v Orkestru Slovenske vojske, hkrati pa jc član komornega orkestra Fau-dcamus in pihalnega kvarteta EOL. Ob tem naj kot zanimivost zapišem, daje od leta 1997 Dimitrij Lederer prvi klarinetist orkestra Domžalc-kanunk. s kalerim se je prvič predstavil kol solist. V drugem delu smo poslušali simfonično suito štev I iz Pccra Gyna, skladatelja Edvarda Griega. V vsem programu je orkester suvereno vodil Stafan Garkov, ki zadnja leta dirigira Simfoničnemu orkestru Domžale - Kamnik. Po diplomi na dirigentskem oddelku Akademije za glasbo podiplomski študij nadaljuje na Akademiji za glasbo na Dunaju, v razredu prof. Uroša Lajovica. Koncert Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik je bil prijeten zaključek letošnjega kvalitetnega in pestrega abonmajskega ciklusa, pogrešali smo le kakšen dodatek. Recenzija za film: Roger Dodger Film Roger Dodger režiserja Dy-lana Kidda. bolj kot karkoli drugega, ponuja zanimivo špekulacijo o tem, kakšen naj hi bil sodobni zapeljivec. Pri tem pa sploh ne mislim glavnega junaka Rogerja, ki ga mojstrsko upodobi igralec Campbell Scott, pač pa prej na njegovega sramežjivega in negotovega 15-letnega nečaka, čigar edini (in tudi zmagovalni) adut je deška iskrenost:* Za omenjeno vrednoto sc namreč izkaže, da je zmožna (še vedno) lomiti ženska srca. Roger Dodger je navzven uspešni piarovec neke njujorške marketinške firme, ki švbje intelektualne umotvore upo zlorabila v odnosu do nežnejšega spola. Vendar njegova navidezna gotovost pritegne le za hip, vse do trenutka, ko bi moral »obrniti ploščo.« česar pa ni zmožen. Tako njegove pogruntavščine, ki so praviloma všeč samo njemu, izpadejo zelo enoznačno, domala patetično. Roger Dodger je pravzaprav bolj ali manj »na suhem«, moralno oporo pa prodam hišo lil. pod. Iste. Vsi priključki Cena od 32 000.000 SIT dalje. Informacije na 041 642 689 najde v svojem nečaku, ki ga skuša prepričali v učinkovitost svojih metod in mu, precej stereotipno, obljubi družico za eno noč. Pustolovščina, v katero se v tej noči spustita dva moška predstavnika različnih generacij s svojo intrigantno zasnovo gledalca kar prikuje na sedež, večkrat pa se tudi vprašamo, kdo je tukaj komu učitelj. Samovsečni in »masturba-lorsko« razpoloženi moški srednjih let ter iznajdljivi in inteligcnii fantič si,i tandem, ki s svojimi (ne)spretnimi prijemi v odnosu do žensk med vislicami ponujata celo recept za izpolnitev moškega poslanstva. Žal pa je le-ta redko izvedljiv zgolj v eni osebi. Na eni strani imamo mačistični ideal iz 80-tih let prejšnjega stoletja, ki mu uspeh pred dvajsetimi leti zagotovo ne bi izosfSf, >ia drugi stfani pa dia-loško razpoloženega fanta, katerega edini greh je, da ni nekaj let starejši. Obema torej manjka kakih 20 let. Rogerju pač na časovno/zgodovinski, lantelu pa na zrelostno moški krivulji. Kaj torej potrebuje sodobna, emancipirana ženska'.' Že samo vprašanje zadostuje, da se človek zmede, saj se zdi, da vloge moškega in ženske še nikoli niso bile bolj zamegljene. Vsej emancipaciji navkljub. Na podlagi teh dejstev pa najbolj trpi prav področje zapeljevanja, nekdaj tako stimulativno in prežeto s hrepenenjem, danes pa pogostokrat mučno, celo nevzdržno. V svetu, kjer je čedalje pogostejši obrambni refleks cinizem in distanca do vsega obstoječega, se je prav zanimivo vprašati, kaj lahko sodobni moški ženski sploh ponudi. Seveda velja vprašanje zasta>viti tudi obratno. »Roger-dodgerovski« recept nas opozarja, da je vsak trenutek lahko zamujena priložnost, kontekst pa je ženska kol objekt poželenja. Kar je lahko čisto okej. s lem. da bi na glavo obrnil le logiko trenutka vsak hip nova priložnost. Kakorkoli že, Roger nas česa pretirano uporabnega žal ne more naučiti, vsaj kar se tlirtanja tiče. Zato pa je po tej plati dosti bolj zanimiv njegov »učence«, ki s svojim zrelim pogledom na življenje ženske večkrat preseneti, domala razoroži. Počakaj-mo torej, da odraste in vedeli bomo, kakšni so »pravi moški«. Pišem recenzije filmov, ki so predvajani v kinu »Kinodvor«. Žiga Čamernik Kulturno društvo Groblje vabi na Koncert kvarteta Opus Cuatro iz Argentine v ponedeljek, 5. junija 2004, ob 20.30. uri v Kulturnem domu Groblje. Pevci bodo peli latinsko ameriške in črnske duhovne pesmi Nastopili bodo tudi operni pevec Juan Vasle in Mešani pevski zbor Groblje Informacije in rezervacije vstopnic: 040/704-497 Vabljeni! Likovna razstava v Modri galeriji Slike Zlatke Levstek Do 30. junija 2004 se v prostorih Modre galerije - Pevec s.p. v Domžalah predstavlja ljubiteljska slikarka Zlatka Levstek, ki se je kot mnoge druge ljubiteljske umetnice z aktivnim delovanjem v likovnem svetu pričela ukvarjati šele pozneje, saj ji službena zaposlenost in družina nista dopustila svobodnega likovnega ustvarjanja. Poleg zanimanja za slikarska platna jo že od nekdaj privlači pisana beseda, saj od malih nog dalje veselo prebira knjige, medtem koje kasneje izdala kar štiri zbirke pesmic za otroke in šest zbirk pesmi in haikujev - zadnje tri jc sama opremila z lastnimi barvnimi akvareli. Te posebej uporablja v namen, da prikaže svojo naklonjenost k prikazovanju krajinskih motivov, v njih pa tudi zrcali naravo v hitrih potezah, kot to dovoljuje sama akvarelna tehnika. Preizkuša pa se tudi v akrilu, ki jc sicer zahtevnejša tehnika, vendar idealna za realistično podajanje sveta, ko upodablja prizore iz. mestnih ulic ali domačega kraja, kompozicijsko in barvno študira tihožitja in sc igra s hitrimi potezami portretov. Zlatka Levstek je od leta 1998 dalje članica Društva likovnih samorastni-kov Slovenije sedaj Društva likovnikov, za katerega tudi likovno opremlja pesniške zbirke. Prav tako aktivno deluje v Likovnem društvu Senožeti v Radomljah, sodelovala pa je na dobrodelnih exlemporih v Grobijah in Logu pod Mangartom, medlem ko so na extemportl Podobe Ljubljane dvakrat izbrali njeno sliko za skupno razstavo. Katarina Rus Nagrajenec Mario Petrić Sesti bienale mesta Kranj je eden najpomembnejših slovenskih likovnih dogodkov, saj se s svojimi deli predstavijo najbolj plodoviti domači likovniki. Na letošnjem bicnalu se je v prostorih Galerije Prešernove hiše in Mestne hiše predstavilo triindvajset domačih ustvarjalcev. Na osmih spremljevalnih razstavah z naslovom Brez meja pa tudi avtorji iz Avstrije, Francije, Španije in Hrvaške. Prireditelji so želeli opozoriti na prizadevanja likovnih umetniki prebujajo svoja likovna sredstva V sugestijo življenja, pri tem pa eros zaohsega razpon od zgolj čutnega do povsem duhovne sublimacije in sc manifestira tako v odnosu do človeka kot narave ali boga. Intenziteta erosa pa se dogaja v odnosu do zavesti o izničenju v smrti.« Nagrado za gorenjskega avtorja je prejel Stobljan Mario Petrić za slike, v katerih naj bi povezal figuralne in abstraktne sestavine v poetično prepričljivo sožitje duhovnih bitij v nebesni atmosferi in pri tem izkazal smisel za kompozicijsko gradnjo in barvno usklajenost. Domžalčan, nagrajence prof. Mario Petrić, seje rodil leta 1925 v Sisku. umetnikov, ki sledijo osebnemu avtorskemu slogu in pri iskanju likovnega izraza uporabljajo večinoma klasične likovne tehnike, zato so v izbor vključena predvsem slikarska in kiparska dela. Temo bienala z naslovom liros je Milček KOMI T.I označil takole: »Pojem erosa je mišljen kot izraz življenjskega vitalizma in ustvarjalne strasti, ki prežarja umetniške podobe z življenju pritrjujočo intenziteto. Z ustvarjalnim crosom Leta 1951 je diplomiral na ALU v Ljubljani. Leta 1953 je obiskoval specialko za slikarstvo pri prof. Gabrijelu Stipici. Posvetil se je pedagoškemu poklicu in poučeval v Sisku in Mengšu do upokojitve leta 1986. Ves čas je član ZDSLU. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj. Svoja slikarska dela je razstavil na osemindvajsetih samostojnih in enainpetdesetih skupinskih razstavah doma in v tujini. Saša Kos VRTNARSKE STORITVE DO-MA Triglavska 9b, 1230 Domžale GSM: 041 589 090 načrtovanji:. IZVEDBA, oskrba urejanje Vrtov, parkov in ostalih ZELENIH POVRŠIN OBREZOVANJE ZlVlH MEJA OUZAOiOVANJE. PODIRANJE IN ODVOZ DREVJA V VSEH OKOLIŠČINAH VZDRŽEVALNA DELA NA VIŠINAH Zaključni nastop zasebne glasbene šole PARNAS V dvorani Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah je bilo 3. junija prav posebno vzdušje. Nastopajoči so se pripravljali za zaključni nastop, ki ga vsako leto organizira zasebna glasbena šola Parnas Domžale. Čutiti je bilo, da je v naši šoli pri animaciji učencev prisotno veselje do glasbe in druženja na nastopih. Nastop je namreč nagrada nam vsem: učencem, pedagogom in staršem; tu pokažemo, da sc nismo učili za ocene, ampak zase. V naši šoli je eden od osnovnih ciljev naučiti otroka ljubiti glasbo, se z njo na nek način spoprijateljiti, da postane spremljav alka za vse življenje. Na zaključnem nastopu so sc predstavili učenke in učenci vseh oddelkov: glasbenih uric, kitare, flavte, blokflav-te, klavirja, sintetizatorja in violončela. Na nastop povabimo tudi goste, ki so na nek način vezani na našo šolo. To je bil nekdanji učence naše šole, sedaj pa Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana, učenec Zdenke Kristl Marinič, 11 - letni nadarjeni domačin Bobi Bcrtoncelj, ki je s svojim sproščenim in izpovednim igranjem na violončelu navdušil obiskovalce. Njegov talent ne preseneča, saj izhaja iz družine, kjer je bila glasba vedno na prvem mestu (njegov oče je pokojni pianist in pedagog Aci Bcrtoncelj, mama pa profesorica klavirja Maja Klinar Bertoncclj). Druga gostja je bila enako starti Katarina Leskovar iz Slovenskih Konjic, za katero veljajo podobne kvalitete kot za mladega Bobija. Posebno mesto pa je v vseh srcih zasedla mala petletna Tina Žingler, ki obiskuje vrtec Najdibojca v Šiški in sicer v oddelku za otroke, obolele za cerebralno paralizo. Lani me je kot glasbenega pedagogu pot zanesla tudi do teh otrok, ki sem jim postala, kot me kličejo, glasbena te-rapevtka. Rezultati so obetavni. Mala Tina je ob klavirski spremljavi zapela dve pesmici in njen čisti, prelepi glas je prihajal, od koder pravijo, da prihaja glasba. Vsak nastopajoči otrok je v gladko tekoči prireditvi prispeval k temu, da smo po krajšem klepetu odšli domov polni lepih in prijetnih občutkov tistih, ki jih v današnjem vsakdanu še kako rabimo. ZKM Govorica preprostih stvari Golob Že v predkrščanski antiki je golob simbol preprostosti, ljubezni in nedolžnosti, v prakrščanski umetnosti pa je najprej simbol čistosti in miru. Zgodba o vesoljnem potopu pripoveduje, da je Noe poslal iz ladje golobico, da bi preskusil, ali se je voda že umaknila. Golobica, ki se je vrnila z zeleno oljčno vejico v kljunu. To je bilo znamenje, da so se vode umaknile in da je Bog spet sklenil mir s človekom (I Mz 8). Bel golob (ali golobica) z oljčno vejico je tako postal simbol sprave, miru, harmonije, upanja, zopet najdene sreče. Mojzesova postava je goloba razglasila za čisto žival, zato je služil kot dar pri obredu očiščevanja po rojstvu otroka. V prizorih Jezusovega darovanja v templju Jožef nosi dva bela golobčka v košari. Izraelci so vsakega prvorojenca prinesli v tempelj, da bi ga »postavili pred Gospoda« v znamenje, da prvorojenci pripadajo njemu. Kot znamenje čistosti vidimo goloba, ki sedi na vrhu Jožefove popotne palice, kajti Jožef je bil izbran za moža Device Marije. V krščanski umetnosti nastopa golob najpogosteje kot simbol Svetega Duha. Prvikrat se omenja v zvezi z Jezusovim krstom v Jordanu. »Jezus je stopil iz vode in zagledal nebesa, ki sc razpirajo, in Duha, ki se jc spuščal nadenj kakor golob« (Mr l,IO) »in ostal nad njim« (Jn 1,32). Golob kot podoba Svetega Duha nastopa v prikazih Svete Trojice, v prizorih oznanjenja Mariji (»Sveli Duh bo prišel nadte«) in binkoštnega dogodka (praznik Svetega Duha). Sedem golobov pomeni sedem darov Svetega Duha (prim. Iz 11,1 -2). Golob pogosto nastopa na zgo-dnjekrščanskih sarkofagih in slikarijah v katakombah: v kljunu ima oljčno ali lovorjevo vejico ali pa venec mučeništva; sedi zraven drevesa življenja v nebesih ali zraven križa; pije iz studenca življenja ali sedi na ladji. Vedno pomeni dušo pokojnega vernika, ki mu svojci želijo, da bi kmalu vstopi] v območje božjega miru. Dvanajst golobov kaže na dvanajstere iipostole, ki jim je Jezus rekel: »Bodite preudarni kakor kače in nepokvarjeni (ali: preprosti) kakor golobje.« (Mt 10,16) Golob na upodobitvah nekaterih svetnikov (največkrat stoji na rami) pove, da so bili ti možje polni Svetega Duha, ko so pridigali in pisali. Tako so predstavljeni evangelisti (golob znamenje božjega navdihnjenja), cerkveni očetje (golob je atribut sv. Gregorja Velikega) in drugi cerkveni učitelji (npr. sv. Tomaž Akvinski), Kol simbol čiste, Bogu posvečene duše, nastopa golob pri sv. Sholastiki, sestri sv. Benedikta. Koje umirala, je Benedikt videl, kako se bela golobica njena duša dviga proti nebesom. Podoben pomen ima golob, ki jc v trenutku smrti zapustil tdo mučenca sv. Polikarpa. (jolob je tudi simbol več kreposti npr. ponižnosti, zmernosti in upanja. Dva goloba, obrnjena drug proti drugemu, označujeta slogo. BOGDAN DOLENC GARAŽNA DVIŽNA AVTOMATSKO ODPIRANJE POGONI PESTNER ROBERT s.p., Igriško 24, Preserje pri Radomljah Tel/fox: 01/7228 530 Gstti: 041/721357 I peslner.robert@voija.net Slovenija -vodna učna pot Evrope 22. maj 2004, dan biološke raznovrstnosti, je /.veza geografskih društev Slovenije počastila s seminarjem Vodna učna pot, ki je bil uvod v širši projekt Slovenija - vodna učna pot Evrope. Seminar M Je odvijal v prostorih OŠ Rodita in na Učni poti ob Mlinščici v Srednjih in Spodnjih Jaršah ter "a Rodici. Poseben gost seminarja je bil g. Milan Maluška, Predstavnik Global VVater Part-nership za centralno in vzhodno Evropo - GWP CEE. Seminarja Vodna učna pot sc je udeležilo 25 slušateljev, večinoma Profesorjev osnovnih in srednjih šol. *■ iij seminarja, ki ga je vodil mag. Mitja Brieelj / Ministrstva za okolje prostor, je bil poglobiti znanje o vodnem okolju in povezali scklor-**" ZOanja za aktivno sodelovanje v določbah, ki jih je prinesla Okvirna Udeleženci seminarja ob Kamniški Bistrici vodna direktiva. To je pravni akt, ki vse članice Evropske unije zavezuje, da do leta 2015 poskrbijo za dobro ekološko stanje svojih voda. Vode ludi novi Zakon o vodah opredeljuje kot javno dobro, s katerim upravlja država v interesu večine prebivalcev. Da pa bo javnost lahko aktivno sodelovala pri tem, potrebuje ustrezna V Cista in lepa Krtina LetO je naokoli in v naši KS Krtina so vsa gospodinjstva prejela obvestila, da se zopet zberemo na čistilni akciji. Poskrbljeno je bilo za vse pripomočke, kakor tudi za dostavo in odvoz kontejnerjev. Glede na dejstvo, da se je akcije udeležilo le nekaj krajanov, ki se zavedajo kaj pomeni, da je lepše živeli v čistem okolju, akcija ni bila prav posebno odmevna. V lepem sončnem jutru smo se zbrali na zalo določenih krajih ter z veliko vnemo začeli s pobiranjem raznovrstnih Odpadkov Ob naših poteh in oklici. Pa tudi presenečenj ni manjkalo. Na obisk SO prišli celo pobiralci starega ž.elezja. Napolnili smo kar nekaj kontejnerjev odpadkov. ''a naj kdo reče, pri nas pa lo že ni mogoče, pa je. da vesle. Imamo še premalo zavesti da lepote našega kraja, drugače se ne bi iako mačehovsko obnašali do njega. Po zaključku čistilne akcije smo se zbrali pred našo trgovino, kjer se ni nihče branil zasluženega sendviča in pi jače.Izmenjala so se razna mnenja o leni in onem. Vsi udeleženci smo bili veseli po uspešno opravljenem delu, .le pa res, da se KS Krtina v zadnjem času zelo hitro razvija in se prihod avtoceste do naših lepili krajev pozna ludi na odpadkih. Ni dovolj košev za odpadke, pa tudi ne urejenega počivališča, da bi imeli tujci kam sesti ter odložiti odvečni lovor. Sicer je pa to je že druga zgodba. K S Krtina se vsem vestnim udeležen eein lepo zahvaljuje. /'.V. Ko pa se sprehoda čez <■» teden pn vasi, pu naletiš mi podobne prizore, sliku nuni VSepOve. L.R. Preserje pri Radomljah v Čutilna akcija Krajevna skupnost Preserje je v Sodelovanju s Športnim društvom Preserje pripravila čistilno akcijo. Pred svojim pragom ima vsak rad čislo lepo. Toda tega ne hi mogli trditi '•'i količke, ki ostajajo skrili v obrobju gozda in brega Kamniške Bistrice. Odsluženi hladilniki, stara kolesa in avtomobilski deli ne sodijo v naravo, ampak "a primeren odpad. Dva velika zabojni-'eva, se instrumentalno spremlja in dopolnjuje z originalnimi ljudskimi reki. Prvi tenor prepeva in dopolnjuje z »K A/.l UliM« Božo Slovenc. drugi glas prepeva in izvaja kitarsko spremljavo Minka Celin-šek. kar tri funkcije pa opravlja basist, orgličar in humorist l ranci Kunaver. Tekmovanje v orientacijskem teku na Gorjuši V nedeljo, 30. 5., se je v lepem, sončnem in toplem vremenu pil Jamarskem domu na Gorjuši preko 130 tekmovalcev in rekreativcev udeležilo tekmovanja v orientacijskem teku, ki je štelo tudi kol državno prvenstvo na srednjih progah. Na zahtevnem in za orientacijski tek izjemno zanimivem terenu so se pomerili v II kategorijah na s progah različnih dolžin in zahtevnosti. Najmlajše je 600 m dolga proga vodila po poteh in tudi skozi Babjo jamo. v katero so se spustili po lestvi, najboljši so na 4 km dolgi progi iskali točke v vrtačah, luknjah in za skalnimi skoki na območju proti Do-bovlju. Tekmovanja v orientacijskem teku potekajo na posebnih, zelo podrobnih zemljevidih, ki so izdelani prav posebej v la namen. Po podelitvi medalj in nagrad najboljšim so si udeleženci ogledali še Železno jamo in Jamarski muzej. Tekmovanje je pripravil Orientacijski klub Polaris. ki ima sicer sede/ v Ljubljani, pri izvedbi pa sla pomagala domača Taborniški rod Skalnih taborov in Jamarsko društvo Simon Robič. Dušan Petrovič Izvedli so že precej uspešnih nastopov po raznih krajih Slovenije. l.ahko se tudi pohvalijo, da so na priporočilo znanega radijskega novinarja Matjaža Brojana gostovali 10.02.2004 v Munchnu. na odmevni »PREŠERNOVI PROSLAVI«. Predvidenih imajo kar nekaj nastopov v okoliških krajih, od Logatca do Pre-kmurja. Že v letu 2001 pa so izdali zanimivo pesmarico »STO RADOŽIVIM SLOVENSKIH PESMI« od Brežic do Prckmurja. kije žal že skoraj pošla. Številni viri iz preteklosti so nam dokazovali, da so naši predniki radi prepevali, zaigrali in se poveselili ob raznih priložnostih. Večkrat radi poudarjamo, daje bil naš jezik in pesem tisto, kar nas jc ohranilo ostati kot narod. Nabožne pesmi so ljudje prej>evali v cerkvah in izven njih na procesijah in romanjih Posvetne in razpoloženjske pa pod vaško lipo ali dekletom pod okni. Iako so se pesmi ohranjale iz roda v rod. Večkrat so jih izpodrivale razne himnične pesmi in razne narodno zabavne novotarije O njihovem sprejemu in vrednosti pa bo sodil narod sam. Nevenka Narobe q 3si f z* Naslednja, deveta številka glasila SLAMNIK, bo izšla 8. julija, vaše prispevke pa pričakujemo do vključno 28. junija 2004, najraje na elektronska naslova vera.vojska@domzale.sl, inlo@kd-domzale.si, lahko pa prinesete ali pošljete v Uredništvo disketo. v mm f pisma v bralcev Kako lahko izboljšamo Slovenijo v naslednjih desetih letih? V aprilu nas je mag. Rop povabil k sodelovanju v anketi in sem se sev eda od/vala. Ker pa se mi je tako prijazno nasmihal tudi i/. Slamnika, sem se odločila, da moje razmišljanje, ki sem ga poslala mag. Ropu. objavim tudi v Slamniku, da ga bodo lahko prebrali vsi, ki se »cu-fajo« /a oblast, pa naj bodo rdeči, /eleni ali sivokodrlajsasti... Spoštovani predsednik, upam. da Vas bo moje mnenje doseglo, kljub temu da / anketo nekoliko zamujam. Da povem svoje mnenje, sem se odločila predvsem zaradi vsega tega pompa okoli vstopanja v F.U. Zelo me je privzdignilo tudi poudarjanje, da nihče od velikega števila carinikov ne bo izgubil zaposlitve. Pa ne mislite, da sem tipična Slovenka, ki bi zato. ker sem sama ostala brez zaposlitve privoščila to tudi drugim, sploh ne. Ne morem pa si kaj. da Vas ob vsem tem ne bi opozorila na težave, ki pestijo skoraj vse naše delovno intenzivne panoge, pa imam občutek, da se v državi s tem nihče ne ukvarja oziroma ni nikomur mar. Po poklicu sem tekstilni tehnik in sem 28 let delala v tekstilni industriji, ki je v teh letih, odkar smo samostojni in menda demokratični, utrpela velike izgube kar se tiče delovnih mest da poteptanega dostojanstva ne omenjam, čeprav je ta industrija včasih zaposlovala veliko ljudi in vplivala na razvoj mest. med dmgim tudi Domžal. Ne govorim na pamet, ker sem to doživela na lastni koži. saj sem 1X let delala v družbi Univerzale v Domžalah. To je bila nekoč ugledna družba z veliko kapitala, veliko znanja. posedovali smo tudi veliko nepremičnin. Naši upravi je uspelo premoženje izničiti do stečaja, še huje, izničiti do te mere. da smo delavci ostali brez zaposlitev, brez poplačanih terjatev (premalo izplačane plače, regres za 3 leta, nekateri jubilejne nagrade, tudi certifikate smo vložili v družbo, ker nam je uprava takrat »tvezila«. da bomo tako imeli več možnosti, da obdržimo zaposlitev) in brez odpravnin. Družbo je odkupila LB Domžale (seveda največja hipotekama upnica) za polovico ocenjene vrednosti. Svinjsko, če pomislim, da je bil 4 leta predsednik NS stmkovnjak s te iste LB Domžale in sem prepričana, da je kot strokovnjak vedel, kam nas mkšno poslovanje pelje, če že moji sodelavci, predstavniki v NS. tega niso vedeli in znali odrcagirati. Ob takšnih izkušnjah človek pač podvomi v pravnost države. Naš primer pa še zdaleč ni edini. Ker dokaj redno spremljani problematiko tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, naj omenim še to. da je pred leti država namenila za sanacijo Peka velike vsote proračunskega denarja, takratni predsednik uprave pa je le dobro poskrbel zase. sanacije pa ni izpeljal, še huje. ogm-zil je 2000 delovnih mest. pa nisem zasledila, da bi za to odgovarjal. Velike vsote so bile namenjene tudi sanaciji Mure in prav je tako, saj je veliko družin odvisnih od zaslužka v njej. Ali kdo nadzira, kako so ta sredstva porabljena ali se bodo tudi sesuli, potem ko bo pomoč pošla 7 Ko berem, kaj se dogaja v Cometu. Industriji usnja Vrhnika in po drugih delovno intenzivnih panogah, podoživljam našo 4-lctno agonijo, ko smo se potapljali, ko so naši uprav halo vse težave reševali na ramenih nas delavcev, ko so nam na vprašanja, ki smo jih postavljali, odgovarjali, da če komu ni kaj prav. lahko vzame delovno knjižico in gre. Res izvirno. Prepričana sem, da tudi veliko drugih upravljalcev v delovno intenzivnih panogah uporablja takšne izvirne načine privijanja in reševanja problemov, pa /a to izvirnost dobivajo neokrnjene plače po individualnih pogodbah. Vem, da upravljalcem družb ni lahko, saj sem prepričana, da je tudi naša država kriva za to, ker je tako zelo požrešna, gospodarstvo pa glede na stanje preobremenjeno. Upam, da bo novi dohodninski zakon le kaj izboljšal. Zdi se mi tudi, da bi morali nujno zmanjšati razlike v plačah in poiskati mehanizme, ki bi dovoljevali izplačila plač po individualnih pogodbah le listini menedžerjem. ki podjetja vodijo uspešno, tisti, ki pa podjetja pripeljejo v propad, hi pa za to morali odgovarjati in ne dobiti še boljšega delovnega mesta, kot je to v naši državi skoraj pravilo. Ker nisem strokovnjak. Vam težko svetujem, kako zmanjšati zaostalost v gospodarstvu, prav gotovo pa bi se kdo s leni moral pospešeno ukvarjati, če hočemo razmere v Sloveniji izboljšati, saj smo že veliko izgubili in zamudili, pa za boga. ne reševat problemov le na plečih že tako obubožanih delavcev. Ne vem, kako si naši vodilni funkcionarji predstavljate Evropo in evropske cene s 105.000 bruto plače? Če bi bil denar, ki je bil iz proračuna v teh letih namenjen za prestrukturiranje gospodarstva v te namene tudi porabljen (česar pa, predpostavljam, nihče ne kontrolira), bi mogoče gospodarstvo ne bilo tako zaostalo in nekonkurenčno. Vstop v EU je za moje pojme nujno zlo in od tega ne pričakujem nič, le upam, da od tega vstopa ne bodo imeli koristi le politiki in da bodo znali skupaj /astopati interese naše države Naj Vam nenazadnje povem še, kako se počuti človek, ki po 28 lelih dela v delovno intenzivni panogi ostane brez zaposlitve '.' Zelo slabo in prav nič mi ni všeč. da sem odvisna od moža, še manj pa to. da imam presneto malo možnosti za novo zaposlitev, saj gospodarstvo dnevno odpušča delavce, za zaposlile v v upravi, ki edina še zaposluje, pa nimam primerne izobrazbe (in ne pravih zvez). Včasih smo ob 1. maju poslušali z. vseh koncev, katere obrale in koliko delovnih mest so kje odprli, sedaj pa so takšne novice zelo zelo redke, vsakodnevne pa so novice o tem, kako zapirajo podjetja in odpuščajo delavce, kako delavcem še tistih mizernih plač ne izplačujejo. Presneta demokracija! Meni, g. Rop, je čisto vseeno, ali so na oblasti rdeči, zeleni ali pa sivokodrlajsasti, ampak za hudiča, naj že kdo začne oživljati gospodarstvo in zaposlovati ljudi, da se bodo z delom lahko dostojno preživljali, ne pa da se oblastniki vedno znova zmišljujete zakone za privajanje podanikov, potem se pa še čudite, da je loliko alkoholizma in samomorov, lako. napisala sem Vam svoje mnenje, ker sle napisali, da Vas bolj kol satislika zanima mnenje posameznika, upam. da ga boste tudi prebrali in da to povabilo k sodelovanju ni le ena od tloskul. kijih politiki tako radi uporabljate. Lep pozdrav ! /'.V NaSo županjo in poslanko gospo Cveto /alnkar Oračem prosim. Jo pri g. Ropu pnrveri, če ga je moje mnenje našlo in če ga ni. upam, da mu ga ho posredovala. Ker sem čisto na psu. odkar sem izbrisana iz regisn-a za/x>slenih, hočem čim pivj k vilm lakoj zdaj. ne jutri... Marta Mlakar Kako naj vatikanski sporazum odmeva v naši občini Morda se bo kdo obregnil že oh sam naslov, češ, saj Slamnik je vendar lokalni časopis ... To že, vendar ... Upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je, ko je bil šc ordinarij, ob neki priložnosti dejal, da je od vseh občinskih glasil, kar jih pozna, Slamnik najbolj vsestranski ... Upokojeni beograjski nadškof dr. France Perko pa je svoj odgovor na moje vprašanje o Slamniku ob njegovi zlati maši začel z. besedami »z veseljem prebiram Slamnik... Ker je odsev mo/aičnosli njegovih bralcev«, nekako tako. 7. drugimi besedami: da je vsega po malo. In kosem po Rodelovi poslovilni maši v (■robijah med drugim vprašal nadškofa, če je že videl zadnji Slamnik, je dejal: » ... zadnjega ne, prejšnjega ... veš I i. da ga rad pogledam ...« Za poslani Slamnik se mi je implicitno tudi zahvalil, zato bom prosil odgovorim urednico, če obstaja možnost, da se mu ga pošilja v Vatikan. In glede na vse to menim, da se spodobi in je pravično, daje vatikanski sporazum zabeležen tudi v našem glasilu. Vatikanski sporazum je dogovor o reševanju pravnih vprašanj med slovensko državo in katoliško Cerkvijo, kar pravzaprav pomeni med vatikansko in slovensko državo. Če pomislim, daje papež Štefan II že v šestem stoletju ustanovil koprsko škofijo .... da o Brižinskih spomenikih niti ne govorimo škoda je le. da se kakor »sramujemo« njihove vsebine potem se ni čuditi besedam iz preambule vatikanskega sporazuma »izhajajoč iz večstoletne zgodovinske povezanosti med slovenskim ljudstvom in katoliško Cerkvijo...«itd Vatikanski sporazum pa naj bi odmeval tudi na lokalni ravni. Kako'.' Brez, kakršnekoli podcenjevalnosti na eni ali drugi strani in poglobljeno sodelovanje na skupnih področjih. Najprej pa je pomembno, da tako občina kakor cerkev druga drugo jemljcta resno, bolj kol doslej. Ne moremo pa se medsebojno spoznavali, če se ne zbližujemo Vatikanski sporazum smo nekateri razumeli kot posebno darilo za binkoštni praznik prihode Svetega Duha, ki nas (praznik) želi Opomniti, naj bomo dojem-Ijivcjši za duhovno. Človek je razpet med materijo in duha, duh sprošča, materija pa utesnjuje in za kaj se bomo odločili, čemu bomo dali poudarek'.' Vedno naj bi se zavedali, da je ljubezen edini zaklad, ki se množi z razdeljevanjem, je edini dar. ki ga je loliko več, kolikor bolj ga razdajamo. »To je edini posel, pri katerem več zaslužiš, če več trosiš. Podari ga, raztresi ga na vse štiri sirani neba in jutri boš imel več kot včeraj.« je dejal Kruno lerrero. Obrniino se torej bolj drug k drugemu in ožlahlnimo svoje medsebojne odnose, k čemur bo zagotovo prispeval tudi Slamnik z. odgovorno urednico. Ivan Kepic Srečanje ludi letos je Občina Domžale, oziroma natančneje njen oddelek za družbene dejavnosti organiziral za upokojene pedagoške delavce in ostale delavce na šolah, enodnevno ekskurzijo na avstrijsko Koroško. V dveh velikih in udobnih avtobusih smo se odpravili na pot, prvič čez državno mejo po pristopu Slovenije v EU. Na mejnem prehodu je bilo res drugače kot običajno. Nič kontrole polnih listov, nič postankov. S prijetnimi občutki smo se bližali osrčju Koroške, Srbskemu jezeru, Gospe Sveti, Knežnjeimi kamnu. Tu je naša davna domovina, tu so naše Zadovoljni z izvajalcem plinifikacije \ začetku maja je ljubljansko podjetje SITKKP d.d., ki ga investira Petrol. začelo z instaliranjem plino- voda v naših Domžalah, severno od osnovne šole, ki mu rečemo Češmi-nov konec. Kmalu smo se krajani prepričali, da je bil naš strah pred oviranjem našega vsakdanjega ritma dela in življenja odvečen. Nasprotna Prijetno smo bili presenečeni z izjemno hitrim in (upajmo) kvalitetno opravljenim delom, lemu je najhr/ bo trovala dobra organizacija dela ter maksimalen izkoristek strojev in delovnih moči. Lepo je bilo videti, kako stroj reže asfalt, dragi ga drobi in odvaža, za njim se rovokopač zajeda v zemljo in dela kanal, delavci brž polagajo cevi in že zasipavajo kanal. Za njimi draga ekipa dela priključke, prav lako hitro in dobro. Kar me je šc bolj prepričah), da smo dejansko del Evrope, je bilo to, da se prijazni in ustrežljivi delavci držijo gesla: kakršno stanje dobiš, tako pustiš. Tako po razkopavanjih po dvoriščih niso puščali sledov dokaj težkega fizičnega dela. Torej upravičeno lahko pohvalimo skupino kakih I 2 delavcev, na čelu z odgovornim vodjem Matjažem Lužnikom in delovodjem Nikolo Jovanovičem. Prav tako mi je delovodja izrazil veliko zadovoljstvo s sodelovanjem in potrpežljivostjo krajanov. Torej, v obojestransko zadovoljstvo so v dobrih dveh lednih, od jutra do večera, nas kraj po krtovsko preluknjali in sedaj čakamo na priključek, da hi lažje kljubovali morebitni hudi zimi. V. Vulikić korenine. Dvomim, da je bil kdo od prisotnih tu prvič. Vodstvu pa smo sledili zbrano in zainteresirano. Ugotavljali smo, da sedaj na tem ozemlju velja slovenščina nekoliko več kot pred leti. Dan je bil v celoti lep. Ko smo se v večernih urah vračali proti domu in sta se obe vodički prijazno poslovili od nas, so sc oglasili moji kolegi in prijatelji. Naročali so mi, naj spel nekaj napišem, naj se organizatorjem v imenu vseh udeležencev zahvalim. Naslednji dan sem čisto slučajno srečala nekaj sopotnikov. Izmenjali smo mnenja o ekskurziji in srečanju samem. Glavni poudarek je na srečanju in zahvala teži na dejstvu, da nam je omogočeno tako množično srečanje, obogateno z zanimivimi informacijami, Mnogi se počutijo sami. celo osamljeni, daleč od vsakdanje družbene dinamike, pestijo jih zdravstvene težave. Pogrešajo človeško bližino in toplino, pogrešajo sogovornike. Bojijo se brezosebnosti in brezdušnosti. Želijo si zares stopiti izza svojih sten in pogledati v širšo okolico, biti v prijateljski družbi. Dan preživeti med znanci, hkrali pa videti in slišati zanimivosti, je čislo nekaj drugega, kot sedeti sam pred televizorjem. Kaže. da se tudi vodički zavedata te razsežnosti ekskurzije: povesta, kar je nujno povedati, ne jemljcta potnikom preveč časa, poskrbita za vse njihove potrebe in želje. Za to uvidevnost in razumevanje obema iskrena hvala. Rekli sla nam, da naj svetujemo pot za naslednje leto. Mislim, da naši predlogi niso potrebni. Organizatorji vsako pot tako skrbno izberejo in oplemenitijo, da so vredni vsega zaupanja. Kamorkoli nas boste popeljali, naj ho po Sloveniji ali pa skok čez. mejo, ki je skorajda ni več, bo lepo. Zgodilo se ho spel veselo srečanje. Ema Novak Slabe navade Narava je sklenjen krog, ki ga človek z. nepremišljenimi dejanji nemalokrat prekine. Takšno neprimerno početje je tudi prezgodnja majska košnja trave na obrežnih površinah ob Kamniški Bistrici. Še preden zacvetijo travniki v vseh svoji lepoti in pestrosti rastlinskih združb, jih potolčcjo motorne kosilnice. Naročnik te košnje menda so to občinske službe, ravna z. naravo po svojem okusu in pred slavi, kot daje samo pokošen travnik tudi lep travnik, Pri tem pa se ne zaveda, kako potrebne so cvetoče rastline čebelam, trie? tuljem, ptičem in dmgiin živalskim vrstam in kako se posredno siromasi življenjsko okolje, iz. bogastva raznoličnosti nastaja siromaštvo enoličnosti. Kdor pozorno spremlja te pojave, lahko vidi, da se razmere iz. leta v leto slabšajo. Obrežje Kamniške Bistrice sem si vedno predstavljal kol del narave, ohranjene narave z vsemi značilnostmi obvodne vegetacije, ki je pravo nasprotje umetnega urejanja zelenih površin ob naseljih. Na žalost tudi lokacijski načrt ureditve sprehajalne poti vzdolž Kamniške Bistrice poudarja predvsem parkovne in športne površine, sonarav-nega urejanja in s leni izvedbo učne poti v obvodnem okolju pa ne predvideva. Še ena zamujena priložnost! Društvo za varstvo okolja Domžale - Kamnik, Jože Nemec Slovenija, nova zvezda Evrope, v očeh jugovzhodnih prebivalcev naše občine NEBO /. OBLAKI Da. na SVETU POD TABOROM živijo ljudje, ki imajo občasno raje nebo brez. zvezd, z, oblaki, ki prinašajo dež in to predvsem v poletnih mesecih. Pa sploh vesle, zakaj? Obstaja čislo preprosta razlaga, v KS IHAN 14 domačij še vedno ni priklopljenih na javno vodovodno omrežje (Goropeče, Tabor in Selo nad Termitom). Čakajo dež, da jim napolni rezervoarje s kapnico in osveži presahle izvire, s katerimi si pomagajo, dokler niso odvisni le od gasilskih čistem. Glede na obubožan proračun naše občine pa še ni videti rešitve v kar najbližji prihodnosti, obstaja sicer projekt za Goropeče, ki predvideva napajanje iz sistema ljubljanskega VO-KA, vendar mu zaradi nesoglasja z nekaj lastniki zemljišč na Vinjah ne kaže najbolje. NEBO BREZ OBLAKOV Da ne bomo krivični do listih, ki imajo veliko raje od evropskih zvezd lisle stare, tisoč let in več, ki prekrivajo nebo in bojda so še svetlejše od prvih. Da tudi takšnih na IIIANSKEM ne manjka (predvsem v Prelogu vzhodno od glavne ceste, ki pelje skozi Ihan in spodnjem delu Sela in Bišč), kajti oblaki prinašajo dež, dolgotrajno deževje pa POPLAVE. K sreči nam je narava zadnjih nekaj let prizanesla s poplavami. Upajmo, da ne bo že letošnjo jesen drugače ... Izdelan je projekt meteorne kanalizacije, ki naj bi ttšil odvodnjavanje v najbolj ogroženem delu Preloga. Njegova etapna izvedba predvideva v letošnjem letu le tretjinsko izvedbo vgraditev cevi v Brcznikovo cesto (od križišča Zvonček do cvetličarne Slovnik). Dela naj bi potekala med poletnimi počitnicami in hkrali zajela še vgradnjo ostalih uilni Strukturnih napeljav na tem delu cesle. Zal za prebivalce spodnjega dela Sil A, ob Kamniški Bistrici, niti zvezdna napoved ni videti obetavna. Urejanje struge Kamniške Bistrice sc jc pred leti končalo ravno pred omenjenim področjem in tako je intenzivnost poplavljanja na tem delu še toliko večja. Nadaljevanje ureja nja Struge našega osrednjega vodotoka pa je žal v državni pristojnosti, kakšni reveži pa so šele tam, saj če samo pogledamo v parlament ... STATISTIKA Običajno radi govorimo o Statistiki, (seveda razen tistih, ki sc jo morajo učiti), ki pravi, da na IIIANSKEM TEŽAV Z VODO NI, nekateri jo imajo premalo, drugi preveč. TOREJ V POVPREČJU RAVNO PRAV. IN ZVEZDE BREZ NEBA Vsi zgoraj omenjeni in ostali Ihattci pa svojo PROEVROPSKO (beri zvezdno) usmerjenost dokazujemo z vožnjo po glavni cesti skozi Prclog in Ihan in jo prenašamo še na vse naključne obisko* valeč našega iienakljiičnega kraja. Verjetno ni nikogar, ki še ni videl nili ene zvezde sredi belega dneva ali temne noči, ko seje peljal skozi Ihan, kajti cesta je kljub temu, daje zakrpana z grobim asfaltom, polna vzboklin in grbin. Meni sc dnevno prikazujejo, jih je pa loliko, da niti ne vem. ali so peterokrake, morda je katera repatica, prav gotovo pa niso T.VRt IPSKE. Glavni vzrok deformacij Ceste je posedanje zaradi kanalizacijskih del, sicer je izvajalce že poplavljal posamezne dele cesle, m sicei po profinjeni metodi V VSAMI DRUGO IX) TRETJO VIX)LBINO NA CESTI LOPATA ASI-ALTA. Na žalost tudi napredovanju z deli pri kanalizaciji v Ihanu, glede na letošnja proračunska sredstva (borih 10 M sil) slabo kaže. Nekateri nam sicer Oporekajo tudi ta sredstva, vendar kaj češ, smo pri kanalizaciji pač zadnji na vrsti, PA ŠT NA JUGOVZHODU OBČINE SE NAIIA-JAMO IN AVTOCESTA*! VMES. Janez Gregorič Skrb za okolje Kako radi se slepimo! Bili so časi, ko sem od stare mame dobila nekaj par (za tiste, ki ne veste: pare so bile manjši deli dinarja, plačilnega sredstva v prejšnji državi) in sem šla k I .cucku za vogal kupit »šamrolco«. Domžale poznam od malega in vem, da so nekoč šc imele dušo. Mislila sem, da se bo v samostojni državi kaj izboljšalo, pa se ni. Štirinajst lel spet stalno živim v Domžalah in sem razočarana. Mislim, da je osnova človeku prijaznega, spodbudnega in ustvarjalnega okolja naprej. Ustrezno prostorsko načrtovanje. Stare grehe poznam: SPB je pravi go-lobnjak. v konkretnem in prenesenem pomenu besede ... Nastal je Križani, kjer bloki drug drugemu delajo senco, stanovalci pa si bodo najbrž gledali v krožnike. Zanima me, ali na upravni enoti pogledajo načrte, preden jih odobrijo. Blok ob Savski cesti ima balkone na severno stran in ob cesti, vhode pa na jug. Nekdo je hotel dobro zaslužiti, namesto da bi na tem mestu stala manjša gradnja, morda kake tri, štiri vrstne hiše. Nekdo drug spel lahko postavi hišo, ki z. gabariti sega na rob ulice. V Domžalah imata lahko v običajni stanovanjski hiši brez ustreznega parkirišča svoje prostore Liz Karantanija in Vijolica, pred katerimi velikokrat stojijo tovornjaki, tako da stanovalci težko pridemo mimo peš, da o avtomobilih niti ne govorimo ... Dokler ne bomo doumeli, da je ustrezno načrtovanje tudi del varovanja okolja, dokler bomo ponekod razmetavali s prostorom, drugod pa ustvarjali stanovanjska geta, bomo še naprej degradirali naše urbano okolje. Na Nizozemskem, kije zelo poseljena dežela, zelo racionalno uravnavajo urbanistično planiranje, obenem pa tudi notranjo razporeditev in velikosl prostorov. Kurjenje velikih »soban« v subalpskem podnebju je drago in prispeva k povečevanju emisij toplo-grednega plina ogljikovega dioksida. Zeleni deli Domžal niso zmeraj urejeni. Drevje je treba obrezovali in negovali. Nekaj je lepili, starih sadovnjakov, k hi jih bilo mogoče obnoviti. Vzdrževati bi bilo treba tudi bregove Mlinščice in druge mejice po poljih pa ne s pretirano sečnjo ali požigi. V mejicah živijo namreč naši najboljši naravni insekticidi ptice. Srčno upam, da bo ostalo polje med radio-oddajnikom, pokopališčem in Savsko cesto nedotaknjeno v smislu varovanja okolja, saj je mogoče tam najti nekaj ogroženih ptić, ludi ujed. Na sliki je mogoče videli, kako je travnik ob Mlinščici in podjetjem Sam d.o.o. postal odlagališče starih palet. gradbenega materiala, okoliški stanovalci pa so prinašali tudi odpadno vejevje z vrtov. V posmeh sla v neposredni bližini kontejnerja za ločeno zbiranje odpadkov. Športni park je v okolici zanemarjen, trava nepokošena, smeti povsod. Povrh vsega pa na parkirišču, ki ni asfaltirano in nima vgrajenih ustreznih lovilcev za maziva in goriva, med prazniki parkirajo tovornjaki. To je v nasprotju z, veljavnimi predpisi in čudim se, da ni nikjer nikogar, ki bi omejeval tako početje, kije zelo oddaljeno od evropskega. Kako bodo Avstrijci, ki menda nameravajo graditi privatno kliniko v bližini, gledali na parkiranje tovornjakov!? Napisi oziroma grafiti Z žaljivo, kse-nofobno vsebino, krasijo ograjo že šti-rinajslo leto. Nihče se ne zgane, kakor da bi bilo Domžalčanom prav, kar je napisano. Slovenija je utemeljena tudi na dediščini evropskega antifašizina, zato kljukasti križi ne sodijo na naše zidove. Povsod po Evropi, ki se ji te dni pridružujemo, kazensko in drugače preganjajo le vrsle nestrpnost 1 udi Strpnost in lep odnos do soljudi je del okolja, v katerem želim živeti. Manica Perdan-Ocepek, prof. kemije Turistično društvo Turnše-Češenik Drugi turistični rally Turistično društvo Turaše - češenik je s sodelovanjem Krajevne skupnosti Dob pripravilo prireditev ob vstopu v Evropsko unijo, ki jo je na prireditvenem prostoru društva obiskalo veliko število članov društva ter njihovih prijateljev. Slovesnost je lepo uspela ter je Pomenila kar generalko za naslednjo prireditev. Pod vodstvom direktorja Sebastjana Vadnaua so namreč sredi maja pripravili 2. turistični rallv, na katerem je 3H posadk - še enkrat več kot na prvem tovrstnem tekmovanju v letu 200.1, spo/.navalo našo občino, del poli pa so speljali tudi po območju sosednjih občin. Start je bil na njihovem prireditvenem prostoru v Tunišah, od koder so posadke po »tehničnem pregledu« odpeljale •U prvo sprelnoslno preizkušnjo pri Tosami. Med udeleženci so bili že pravi tekmovalci, pa tudi tisti, ki so se rallvja lotili prvič in so imeli, kljub zelo natančnim navodilom in malici, na progi kar nekaj težav. Met na koš so pripravili oh prijazni pomoči Turističnega društva Radomlje, ki je poskrbelo tudi za okrep- cl|o, po preizkušnji vožnje na čas pa . suio mimogrede obiskali šc Jarše, kjer so Člani in članice Turističnega društva ■kirše-Rodiea prijazno postregli s sokovi Turistično društvo Turnšs. Češenik se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem. M so kakorkoli pomagali pd organizaciji In Izvedbi rattvja, posebej neumornemu direktorju Sebasrjanu Vadnau, sodnikom, med njimi tudi članom ekipe Mustang Tint Vir, ter Športnemu društvu M-S 02 iz Domžal, ki je opravljalo merjenje časa. pokroviteljem Hellos Domžale. Avto Dobave Mengeš S Trzin, Avto Cerar Kamnik ter Krajevni skupnost Dob, hkrati pa tudi vsem. ki so prispevali nagrade. Hvala In na svidenje na 3. ralrvju v letu 2005. Zmagovalca z direktorjem rallvja Sehastjanom Vadnauom In predsednikom društva in domačim pecivom, vozniki pa so se trudili, da bi ustavili pred oviro kar najbolj točno. Pred Tosamo je bila tudi dmga sprclnosina vožnja, ki je sledil obisk Jamarskega doma. s streljanjem in daljšim počitkom zlasti so ga bili potrebni vozniki in sovozniki. pa tudi njihovi konjički. Pred zaključkom rallvja je bilo treba pokazati šc spretnost pri metanju v tarčo, po tretji preizkušnji pa smo vsi udeleženci lahko odpeljali na cilj v Športni park Dob. kamor smo v glavnem prišli točno. Razglasitev rezultatov je bila popoldne in zmagovalca med vozniki sta bila Rok ( erar in Aleš Videmšek. med ženskimi posadkami pa sla bili najboljši Marina Mrmljali in Magdalena Paleinosl. sicer deseti v skupni uvrstitvi. Organizatorji niso pozabili nikogar od udeležencev. Prav vsaka posadka sije izžrebala darilo, najboljši vozniki m sovozniki pa so ob darilih prejeli še pokale. Pokali so bili podeljeni tudi za najboljše v posameznih disciplinah, ki so sestavljale rally, tako da prav nihče izmed udeležencev ni domov odšel praznih rok. Tudi avtorica prispevka ne. ki seje prvič v življenju udeležila rallvja kol sovozmea. in bila nad njim tako navdušena da tudi prihodnje leto ne bo manjkala, kol zanesljivo ne tudi vsi ostali, ki so hvalili organizacijo pa tudi gostoljubnost organizatorjev. Prijetno popoldne se je nadaljevalo z družabnim srečanjem, ki so ga popestrili z nogometom in odbojko, srečanje pa so izkoristili tudi za zahvalo vsem. ki so v okviru Smučarske sekcije Športnega društva Dob letošnjo zimo poskrbeli, da je Hribarjev hrib postal pravi smučarski ni j za najmlajše, za katere so pripravili tudi dobro obiskan smučarski tečaj. Vera Vojska Devetnajsto srečanje kolesarjev Organizator I'J. srečanja kolesarjev na moravškem je vsako leto Društvo upokojencev Moravče (kolesarska sekcija, ki jo uspešno vodi Jože NOVAK, ki je ludi avtor lega prispevka in fotograf. ('etrlek. 3. junij 2004 bo ostal vsem 'kttpaj v lepem spominu z. udeležbo 110 članov in sosednjih Društev upokojencev in (Ihčin. Z vseh strani je množica kolesarjev obeh spolov v lc|x.'m dopoldnevu prihajala na dogovorjeni cilj v Krašcc pri Moravčah. Tako lahko zapišemo, da je bil četrtek lep dan za vse kolesarje, ki so po naporni vožnji po asfaltnih in makadamskih stezah, brez kolesarskih sle/ varno pripeljali tlo gostilne 1'RI'RAV v Krašcc. Vse je polekalo po zastavljenem protokolu kol običajno vsako leto. Pozdrav prihajajočim dolgoletnim prijateljem kolesarjem, sledilo je okrepčilo, ki ga vsako leto pripravi skupina nežnega spola moravskih upokojenk kolesark. Prisotne kolesarje pa je v krajšem nagovoru pozdravila županja profesor Ljudmila N( )VAK, kije bila presenečena nad tako udeležbo, posebno pa na sprejem s stiski rok prijateljev sosednjih društev, ki vsako leto prihajajo med Moravča-ne. Predsednik DU Moravče, gospod I-rane NOVAK, je izrekel dobrodošlico kolesarjem in gostom in jih povabil naslednje leto na 20. jubilejno srečanje v Moravče. Predsednik komisije za šport in rekreacijo pri DU Moravče, gospod Jože NOVAK je v kratkem poročilu predstavil pomen srečanj kolesarjev, delovanje posameznih sekcij, zalem pa vse povabil na skupno loplo malico obaro s kruhom ob kozarčku rujne-ga vina ob znani zdravici: »Kolikor kapljic, toliko let, bog nam daj na svet živeti živijo, oj živijo na sveti« Po tradicionalni obari in dobri kapljici nas je s ciframi zabaval znani domačin Rado KOKA1..I s svojimi ljudskimi pesmimi, pridružila se nam je še gosjra Metka SUŠNIK iz DU Vir. ki je na svojo dialonično harmoniko privabila tudi zagrele plesalce za nekaj valčkov. ( as hitro teče. Ileba se je bilo poslov ili in vsem skupaj zaželeli varno vožnjo na jeklenih konjičkih in nasv■idenje prihodnje leto 2(105 v Moravčah. Vabljeni v polnem številu. Jože Novak Domžalčanke in Domžalčani so shujšali povprečno za 10 kilogramov To je podatek mešane skupine 20 oseb, udeležencev programa hujšala s pomočjo pravilne prehrane in rednega telesnega udejstvovanja. V Zdravstvenem domu Domžale so na pobudo dveh višjih medicinskih sester sestavil strokovni team, ki je pripravil Program za preprečevanje kroničnih bolezni. Debelost je dejavnik tveganja za neozdravljiva obolenja, ki pripeljejo človeka v prezgodnji grob. zdravnik predlaga za skupinsko obravna-V(> ljudi, ki imajo nad 30 odstotkov zvišano telesno težo. I 'rnik dela skupine Ogroženih ljudi vsebuje Id srečanj (tehtanja, l:|žgovori, telesne aktivnosti) v prostorih zdravstvenega doma in atletskega stadiona Domžale. Spoznavajo, daje o prehrani sc marsikaj nedorečenega, prav tako o "godnem delovanju rekreativnega športa, ""isanje ni k? problem lelesa, leinveč iluševnosti. Zato povabijo k smlclovanju Psihologa. Udeleženec imenitne skupine Podpiše pogodbo, da želi shujšali. Pri prizadevanjih za izgubo prekomerne telesne 'e-zejih opogumlja zdravnica, medicinske sestre in lizioterapcvlka, ki peljejo voz z. Vedno manjšo obremenitvijo. Posame-""ku zagotovijo nagrado za vsake tri gubljene kilograme. treh letih delovanja so premagovale debelost številne mešane skupine, ki so Saključik delo s plesom in izborom jedil- nika |xi (logovom. V svojem delovanju so se srečevali s politiki, gospmlarslveniki in ugotovili, da so najbolj simpatični ljudje. Z grupo peldeselih prijaznih ljudi in zdravstvenih delavcev sem sc srečala na stadionu, na testu hitre hoje na dva kilometra. Predhodno so nam merili srčni utrip, krvni tlak, nas stehtali in vpisali starost ter telesno višino. Razdeljeni v manjše skupine smo sc s telovadbo ogrevali in na žvižg piščalke premagovali rdečo stezo, le redki so se šc bojevali z debelostjo, zalo je bila hoja ležka, okorna in celo za oko opazovalca boleča. Moj spomin seje zavrtel nazaj. ko so na stričevi kmetiji premeščali govedo iz starega v nov hlev. Krave niso znale hodili, prizor je bil grozljiv. Računalniška obdelava zbranih podatkov nam je omogočila individualno poročilo o rezultatih testa. Rezultat je pokazal, da imam sprejemljivo telesno težo, da je telesna zmogljivost nad povprečjem in da je dovolj, če vzdržujem svoje vadbene navade. Skupa| smo se veselili lakih in podobnih zaključkov. Zato vam naj ne bo nerodno iti z ženo ali možem. V skupini ali samim na sprehod za zdravje in zabavo. Izkušnje kažejo, da le omejevalna prehrana ne prinese nagrade. Pogovarjala sem z glavno seslro Zdravstvenega doma Domžale, gospo Vido Ceh, pobudnico in aklerko za višjo kakovost življenja Domžalčanov. Anica Kvas V Chevioletih vas klimatska naprava hladi brezplačno Odslej vam ne bo treba is MMMUkCO dlakav (MtlRl U0ut Kfc. W!.W Cwwnritt* ttTOSIRV IS PI/.FM tel: SI/5* 21 umi g*an:u 0 "o E (D It t i 09 Pe goleni. " vene K maščoba, olje AR CVET Mokro, w stopala, nart, v prsti na D nogah A ogljikovi hidrati LIST 10 So C o G g'ava' £ možgani, N 06 J beljakovine PLOD , (HJLADNOž Z vrat, [ tilnik, mm ušesa, ™ zobje J sol. korenina, A gomolji KORENINA Z dihala, R ramena A roke. |{ dlani DVOJČKA maščoba, olje CVif MOKRO VJf' želodci. D jetra RAK ogljikovi hidrati LlSf 9 OD TU IN TAM stran 22 Veliko znanja in spretnosti Mladi gasilci so se pomerili na občinskem tekmovanju V kulturnem domu Jarše-Rodica, to so Groblje, je 24. aprila 20(14, potekalo občinsko tekmovanje mlajših in starejših skupin mladih gasilcev, ki so se nanj uvrstile s sektorskih tekmovanj. Ob 10. uri je bila dvorana, čeprav prostorna, kar nekako tesna /a vseh devet tekmovalnih skupin, njihove mentorje, predstavnike, goste ter številno občinstvo. V vsaki skupini so sodelovali trije člani. Uvodni nagovor in pozdrav je izrekel g. Florjan'Zabrel, predsednik Komisije za delo z mladimi (mladi gasilci). kije tudi obrazložil potek tekmovanja: način, ocenjevanje, nadzor in tekmovanje ob asistenci mladenke tudi vodil, pravilnosti pa je budno spremljala komisija sodnikov, seveda ob pozornosti samih tekmovalcev in prisotnih. Večina tekmovanja je potekala v dvorani, del na prostoru pred domom. Vreme nam ni nagajalo. Tudi tokrat jc za doseganje točk odločal čas in seveda pravilnost odgovorov ter hitrost in spretnost. Dinamičnost in zavzeto sodelovanja sta bili osnovni odliki mladih gasilcev. Res jc treba poudariti, tla so morali mladi tekmovalci pokazati visoko stopnjo znanja s tekmovalnih področij: preventivni test, abeceda (gasilski pojmi), splošna znanja (živali, slovenski kraji, šport), vezanje vozlov, sestavljanka, šaljiva igra. Člani starejših skupin so namesto sestavljanja tekmovali v spoznavanju orodja. Pregled rezultatov pokaže naslednje uvrstitve: Starejše skupine: Domžale (26,1), Jaršc-Rodica (22,4), Rova (18,5), Sv Štetan, Studa (9,X) ter Dob (4,4). mlajše skupine: Domžale (30), Dob (23,4), Jaršc-Rodica (18,4), I lomeč (5). Pohvale, nagrade in pogostitev so bile vsekakor na mestu. V vzpodbudo je spregovoril tudi gost-clelegat in podpredsednik CiZS Domžale, g. Tone Pavlic, ki je posebej pohvalil mlade Sv. Štefana, ki predhodno niso tekmovali na sektorskih kvizih. a so se kljub temu udeležili občinskega tekmovanja in uspešno uvrstili. Tekmovanje seje zaključilo ah bolje, nadaljevalo s pogovori. Prisrčne čestitke mladini tekmovalcem, na medobčinskem tekmovanju pa držimo pesti. Leon Senger Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš v letu 2004 Prvič na evropski razstavi malin živali Društvo gojiteljev pasemskih živali kamnik-Donižalc-Mengeš je leto 2003, v katerem so slovesno praznovali prvih štirideset let uspešnega dela, zaključilo z dvanajsto meddruštveno gorenjsko razstavo malih živali, ki si jo je v Domžalah ogledalo več kot 1600 zadovoljnih obiskovalcev. Društvo je v jubilejnem letu za svoje člane orga-nizirak) dve strokovni predavanji s področja veterine, skupaj so obiskali več razstav malih živali v tujini in domovini ter priprav ili tudi dve strokovni ekskurziji po Sloveniji. \ poslovnem letu 2004 bo društvo organiziralo razstavo malih živali ob dnevu narodnih noš v Kamniku ter prvo razstavo pasemskih malih živali v Komendi, hkrati pa so se odločili, da že omenjene meddtuštvene razstave v letošnjem letu ne bo, organizirali jo bixlo le občasno. Člani dništva pa ob tem načrtujejo, da bodo svoje male živali razstavljali v Gornji Radgoni, veliko pričakovanje pa je povezano tudi z njihovo prvo udeležbo na mednarodni razstavi, načrtujejo namreč sodelovanje na evropski razstavi malih živali v Brnu. V okviru programa za leto 2(X)4 načrtujejo tudi pripravo predavanj s pcxiročja veterine, saj nova znanja članom vedno koristijo, nadaljevali pa bodo tudi z, drugimi aktivnostmi, katerih cilj je skrb za male živali ter z njimi seznanjali vse. ki jih imajo radi. ter jim tudi pomagati pn njihovi rep. I iko bodo obiskali tudi druge razstave malih živali v Sloveniji in Avstriji, okrepili sodelovanje z drugimi društvi ter nadaljevali s širitvijo svoje dejavnosti. Zato društvo tudi letos vabi vse ljubitelje malih živali, da se jim pridružijo (lahko pokličete tel. 721 29 32 g. Korbun) ali obiščejo katero od njihovih razstav. Hkrati pa v teh dneh svoj program predstavljajo posameznim občinam ter si skušajo na tak način zagotoviti del sredstev, ki jih potrebujejo za svojo dejavnost. V. V. »Brez muje se še čevelj ne obuje« V maju smo se v skupini Želvic veliko pogovarjali o čevljih. Oblikovali smo svoj projekt z naslovom Čevlji - tako in drugače. Čevlje smo risali, v njih hodili, jih preoblikovali in se z njimi igrali. Z g. Beletom smo se dogovorili za ogled prave čevljarske delavnice. V skupini smo se pogovarjali o čevljarskih delavnicah, ki so delovale nekoč in o tem. kako so takrat izdelovali čevlje. Končno jc prišel dan, ko smo se z avtobusom od-peljali v Mengeš. V čevljarski delavnici smo si ogledali prostore, kjer nastane osnutek čevlja, šivalnico, prostore za montažo in prodajalno. Čevljarstvo Modelarji poročajo Spet so se nam oglasili modelarji, ki pod vodstvom Toneta Videnška pridno delajo v okviru modelarskega krožka Osnovne šole Venelja Perku. Pridno se sestajajo in izdelujejo modele, s katerimi bodo nastopili na različnih tekmovanjih. Želimo jim veliko uspeha in objavljamo fotografijo ure, ki sojo izdelali sami, zelo zanimiva pa je tudi slika njihovih velikonočnih pisanie. Bete namreč izdeluje obutev za znano trgovino Mass. Spoznali smo celoten postopek izdelave otroških sandal, zelo veseli pa smo bili, saj so nam sandalčck podarili. Vsem zaposlenim v čevljarstvu Bele hvala za prijaznost in prijetne trenutke, ki smo jih bili deležni ob našem obisku. Radi pa bi se zahvalili tudi zaposlenim v prodajalni čevljev La Scarpa v Domžalah, saj so nam prijazne prodajalke razkazale trgovino, otroci pa so lahko preizkušali razstavljene modele čevljev. Bili smo navdušeni! Vsem želimo mega počitnice! Urša Javoršek, Vrtec Urša Maturantom saj vsak dan vse jasneje v sebi veš. da drobnim le stvarem se sreča reče. Odhajate -in vsi načrti, hrepenenja, želje, vas vodijo na tisto ravno cesto, ki brez zaprek do čiste sreče pelje. Sčebet otrok, iztegnjena ročna in sončen dan in vetra hladen dih, smehljaj hvaležen z zguhanega lica, razkošen cvet, trenutek miren, tih .... Življenje pa poti je čudnih zmeda, vse zdaj navzgor in zdaj navzdol držijo; in množica ljudi je, ki hrez reda v vrtincu časa hogve kam drvijo. Vse to je sreča, ko jo prav spoznaš. In ko postane v duši ti toplo, če jemlješ manj in večkrat daš, tedaj si našel pot, veš kam, kako. Veš, vsak pozna le sebe, ni mu drugih mari, vsak svojo srečo le. doseči skuša; a če prijatelj te v hrbet udari, kljub vsemu grenko zaboli te duša. Naenkrat ti je blizu ta naš svet in zdaj razumeš, da v tej mreži cest in sredi vseh usod, trpljenja, zmed, je srečen listi, ki jc sebi zvest. In potlej preholiš in dalje greš, ne iščeš več velike, večne sreče, Silva Mizerit Zdravstveno - vzgojni predavanji in učna delavnica Pomlad v društvu diabetikov Domžale Naše društvo kljub dolgi, mrzli zimi ni počivalo. Za člane, svojce in prijatelje smo že v februarju pripravili zanimivo predavanje višje medicinske sestre Anice Cotman Anžič z naslovom: VARUJTE SVOJE NOGE. Slišali smo, kaj lahko in moramo diabetiki storiti, da preprečimo najhujšo komplikacijo sladkorne bolezni na nogah - amputacijo. Poučili smo se o pravilni, redni negi nog, izbiri obutve, nogavic itd. Dobili smo več koristnih, praktičnih nasvetov: o striženju nohtov, odstranjevanju otiščancev in trde kože, oskrbi suhe in razpokanc kože ... Na številnih velikih plakatih v predavalnici smo med drugim videli nekaj najbolj »grdih« posnetkov slabe oskrbe stopal in naše najpogostejše napake pri negi nog. V prostem pogovoru smo izmenjali več praktičnih napotkov o tem, kako ravnali, da ne bomo zaradi neznanja ali nestrokovne oskrbe poškodb ali ran ob prste ali celo stopalo. Medicinska sestra iz bližnjega centra za medicinsko opremo nam je predstavila nekaj vzorcev zdrave, primerne obutve in nogavic za diabetike. Žal pa na predavanju nismo videli zdravstvenih delavcev, ki sc pri svojem vsakodnevnem delu srečujejo s sladkornim bolnikom in njegovo družino. Učna delavnica Učna delavnica o samopreglcdovanju stopal je potekala sredi aprila. Izvedli smo jo v soglasju z. diabetologi in vodstvom' Zdravstvenega doma. Obsegala je presejalni test, ki zajema pregled celotnega stopala: anamnezo o prejšnjih ranah, amputacijah, ogled možnih deformacij na Stopalu. Tomu sledi preizkus živčne občutljivosti slopala, tipanje arterijskih pulzov, kakor tudi ocena okvar na stopalu. Obnova Matetovega znamenja v Ihanu V nedeljo, 9. maja 2004 smo na Brdu nad Ihanom prisostvovali blagoslovu še ene temeljito obnovljene kapelice - Matetovega znamenja. Pred nekaj več kot pol leta je bila obnovljena .lernačeva kapelica, ki stoji ob poti z Brda proti \ in jam, Matctovo znamenje pa je od te kapelice oddaljeno borih 15 minut hoda v gozd v smeri proti Ajdovščini. Sloji na križišču gozdnih poti na meji med ihansko in dolsko župnijo ter seveda istočasno na meji med domžalsko in dolsko občino. Po zapisu Staneta Stražarja v Kroniki Ihana iz leta 1974 je bilo znamenje zgrajeno leta 1870. Že tedaj so bile freske in kapela v zelo slabem stanju* pred obnovo pa niso bile več razpoznavne. Po Slr.ižarjcvih zapisih so menda 1,1X06 fantje iz Vinj šli na prežo, domačini pa so sc spustili z njimi v prelep, v katerem so ubili Prdanovega Franceta, Matetovega .laka pa tako pretepli, daje umrl za posledicami. Pred smrtjo je prosil domače, naj na tistem mestu postavijo znamenje. Na tem mestu naj bi ubili še Klemcnčevega iz. Vinj. Po drugem usliiem vini pa naj bi bilo znamenje povezano s ponarejanjem denarja, ki je bilo včasih pogosto na osamljenih kmetijah. Prav gotovo je bila obnova bližnje Jernačevc kapelice vzpodbuda, samo slanje kapele pa razlog, da je Prane I Iribar dal pobudo za začetek del.' Ibnovo, kije terjala ogromno dela. finančnih sredstev, ki SO |ih prispevali lastniki in drugi darovalci, in tudi nekaj strokovnega znanja, je vodil ključar Ivko Hribar. Prane Hribarje temeljilo obnovil prednja dva kamnita stebra, zidarska dela so opravili domačini. Župnik S. Fabijan blagoslavlja obnovljeno Matetovo znamenje streho pa je bilo potrebno v celoti zamenjali. Ker fresk ni bilo mogoče obnovili, je Drago Velkavrh po naročilu izdelal nove: podobo sv. Družine, papeža Janeza Pavla II, v čigar ozadju je še podkrepil obeležje sedanjega časa s prizori svetovnih tragedij zadnjih let, sv. Antona M. Slomška, ki predstavlja simbol vere in slovenstva ter sv. I luberta, zavetnika lovcev, ki nas opominja k skrbi in sožilju z naravo. Ob blagoslovu je zbrano množico na govoril župnik Silvester Fabijan, prisotnost narodnih noš, lovcev in župnijskega pevskega zbora pa je pripomogla k zunanjemu izrazu praznika. Vsako znamenje skriva delček življenja naših prednikov. V ihanski župniji se nahaja kar IJ kapelic, eno kužno znamenje 111 12 križev, vsak s svojo zgodbo, vsak svojimi skrbniki. Večina jih je v dobrem slanju, nekateri pa še čakajo obnove. Marina Povirk Zaključi pa se s seznamom ukrepov in priporočil za izboljšanje stanja nohtov, kože, izbiro ustrezne obutve in nogavic. Poleg ustnih navodil je dobil vsak udeležence učne delavnice še knjižico: VARUJTE SVO.li; NOGE, Bolniki s hujšimi problemi so bili napoteni na medicinsko pedikuro. Učne delavnice seje udeležilo 16 sladkornih bolnikov. Želeli bi več odziva s strani diabetikov, čeprav so sami želeli tovrstnih pregledov in nasvetov. Vaše ledvice - visoka cena za diabetes Tojc naslov drugega predavanja, ki ga je 14. maja 2004 imel v Zdravstvenem domu Domžale priznani diabetolog prim. mag. Miha Koselj, dr. med V uvodu je poudaril, da dobro zdravljenje sladkorne bolezni zmanjšuje komplikacije in umrljivost. Vse sc prične z normalnim OZ. uiejcnini krvnim sladkorjem, kije 6,1 mmol/L na tešeč. Ker ne vemo, pri katerem povišanem sladkorju se prične arterioskleroza, so najbližje za pogledat žile v očeh. ( e so lani spremembe, so tudi na ledvicah in drugih žilah po telesu. Okvare ledvic- diabelične nclropalije-je največ po 15 letih trajanja sladkorne bolezni in je glavni vzrok odpovedi ledvic. Znaki za diabetično nefropatijo so: 1. sladkorna bolezen, ki traja dlje od odkritja; 2. beljakovine v urinu; 3. okvare žil v očeh (diabetična reti-nopulija); 4. zvišan krvni tlak; 5. druge bolezni ledvic in bolezni srca. Zdravila za diabetično retinopalijo ni, je le preprečevanje: 1. urejena sladkorna bolezen krvni sladkor od 6,1 do 9,00 mmol/I,, I IbA- lc<6,5; 2. krvni pritisk - (30/80; 3. zdravljenje drugih ledvičnih bolezni, 4. zdravljenje povišanih maščob v krvi; 5. pravilna prehrana z manj mesa in omejitvijo soli; 6. prepoved kajenja; 7. telesno gibanje. Zdravljenje končne odpovedi ledvic ni prijetno in poteka na tri načine: a) s hemodializo (čiščenje krvi), b) sCAI'l).( ( Pl), e) s transplantacijo presaditvijo ledvice. Na koncu svojega predavanja je navedel še nekaj pomembnih statističnih podatkov. V Sloveniji jc 100 000 sladkornih bolnikov in stroški zdravljenja naraščajo. Vsak diabetik »stane« 1,200 000 SIT NA LETO. Pravice iz obveznega zavarovanja sc niso spremenile. Od diabetikov pa jc odvisno, koliko in kaj ukrenejo za ohranitev zdravja ter preprečevanje posledic sladkorne bolezni. Polna predavalnica je bila dokaz, da prisotne ta problematika zanima. 1 ,ahko rečem, da nas je zelo zanimivo predavanje, z. diskusijo vred. zadržalo pri poslušanju kar dve uri. Kljub vabilu ni bilo zdravstvenih delavcev, da bi povedali, s kakšnimi težavami se srečujejo pri sladkornem bolniku na lercnu ali v zdravstveni ustanovi. Prepričani smo, da bi skupaj zmogli bolje in uspešneje reševati probleme v zvezi s sladkorno boleznijo. Anica Cotman Anžič višja medicinska sestra w vP STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure V Fizično varovanje STehnično varovanje z intervencijo * Obhodno varovanje O Receptorska služba Prevoz denarja in dragocenosti Montaža alarmnih sistemov PRIČAKUJEJO VAS PRIJAZNI USLUŽBENCI IN IZVRSTNI STROKOVNJAKI Zgodovinski uspeh mladih domžalskih nogometašev In željo s« poslale resničnost, bi lahko domžalskih kadetov in mladineev, ki zapisali oh letošnjem velikem uspehu so si že nekaj kol pred koneem pr- Stojljo (z leve proti desni): Goran Bartulovlč, Aleš Poplatnlk. Gregor Mohor, Alsad Ki-jamat, Naje Zupančič, Luka Plskar, Darko Toplč, MIha Hartalandl. Sedijo: Goran Adžlč, Edls Džallč, Matic Seterovlč, Darko Blrjukov (trener). Denis Mešanovlč, Dalibor Brstič. Danijel Paradžlk. Boris Macura. Mankajo: MIha Ernschnelder. Armln Mlkslč. Goran Jev-tlč. Elvis Murlč. Mitja Lisjak. Mile Stankovlč Ipom. trenerja). Stojijo (z leve proti desni): Harls Zahlrovlč. Robert Juran, Klemen Blzllj, Andraž Klavže. Anže Požonac, Goce Najdanov, Ahnedln Hadžlč. Matic Podgoršek. Druga vrsta: MIha Orehek. Primož Vilic. Jeraej Glrandon. Tllen Pšag. Boris Kos (V) Matej Oražem. Edin Skenderovlč, Vito Kokec. Admlr Fetlč. Sedijo: Marko Zaje. Tomaž Zaje, Beno Kekec, Mile Spaslč (pom. Trenerja). Darko Oražam (trener), Vilic (maser). Boris Truplna, Jaka Klaj-derlč, Hasan Dizdaravlč. Mankajo: Dejan Llpovšek, Emil Garčevlč, Rok Keržan, Andrej Obadlč. Tadej Hozjan venstva v 2. SML in 2. SKI. zagotovili skupno prvo mesto na lestvici (rezultati mladincev in kadetov se seštevajo skupaj) in s tem prestop v I. ligo, ki je odskočna deska za igranje v najmočnejši članski konkurenci. /a uspeli so zaslužni predvsem igralci sami, ki so si pod vodstvom trenerjev Darka Binukova (mladinci) in Darka Oražma (kadeti) izborili največji uspeh mladih selekcij v zgodovini domžalskega nogometa. Bravo fantje m le tako naprej. Za uspeh so zaslužni ludi sponzorji Mladinskega nogometnega centra Študentski servis Domžale, Kovinoplastika Piskar MP in HcrtcTendi. IX Finale šolske košarkarske lige Sovice spet najboljše Novinarji, plesna skupina, košarkarji in navijači z OŠ Domžale smo se odpravili v Velenje, da bi navijali za plesno in navijaško skupino SOV K I , ki so tekmovale v finalu Šolske košarkarske lige (ŠKL). Na parkirišču pred Rdečo dvorano smo dobili vstopnice, malico m pas za ključe kol darilo ŠKI.-ja. Že pred vhodom v dvorano smo slišali burno navijanje navijačev z. drugih šol. Posedli smo se na tribune in spremljali košarkarsko tekmo ■J tretje mesto, ki se jc začela še pred •Mno otvoritvijo. ()b 15. uri seje urad '"'začelo finalno tekmovanje z državno 'litiino in s himno ŠKL-ja. Nastopili sta košarkarski ekipi «i prvo mesto, mod odmori pa so nastopale plesne in na vijaške skupine. Naša plesna skupina je nastopila med prvimi. Dcklcla so svoj nastop odlično opravila. Ko so skočile naše najmanjše skoraj pod Strop, nanije Zastal dih. Vse je šlo v redu, verjetno ludi zaradi našega navijanja. Plesna skupina je nastopila med zadnjimi. Zaslišali smo glas: "IN/DAJ NA PARKI T KIKI M S( )VI( I !" Vslali smo in navijali, kričali, se drli. naša šolska zastava je plapolala. Sovice so z živahnim plesom ogrele gledalce, posebno pa nas, navijače. Po končanem plesu so tekle v garderobo in mi smo jim sledili. Nekalere plesalke so jokale od sreče, da jim je nastop uspel. A negotovosti še ni bilo konec! Ob 18.30 je bilo konec košarkarske tekme. Vse skupine, ki so nastopile v finalu, so poklicali na parket, tipali smo na najboljše. Razglasili so rezultate, na katere smo tako nestrpno čakali. Začeli so s čelnim mestom pri navijaških skupinah. Na žalost je na četrtem mestu pristala naša navijaška skupina. Deklice so bile razočarane, saj so si lelos medaljo resnično želele in jo po našem mnenju ludi zasluzile. Toda sodniki so bili neizprosni in so menili drugače, Prišel je čas odločitve za plesne skupine. Napovedovalec je prebral četrto in tretje mesto. liatO še drugo meslo. ki so ga razočarane dobile CVETKE iz Škofje Loke. Že pred končno razglasitvijo smo vedeli, da so naše plesalke prve. Poskakovali smo, se jokali in objemali ter kričali: "NAJBOLJŠI SMO!!! NIHČE NAS NF PREMAGA!!!". Prvo meslo in tako peti naslov zapored pri plesnih skupinah SO dobile naše Sovice, smo slišali v dvorani. Bili smo srečni, da jim jc uspelo obdržati prvo meslo že loliko leti Po končani prireditvi smo se še malo posladkali v »Me Donaldu«. nalo pa odšli na avtobus. Na avtobusu smo gledali posnetke s finala in ponovno občudovali nastope plesnih skupin. Naše plesalke so bile vidno utrujene, navijačice pa še vedno žalostne zaradi ponesrečenega rezultata Tudi mi, ostali, smo bili utrujeni, zalo smo komaj čakali, da pridemo domov. Teja Marlnlč In Manca Lazaravlč (nb pomoči ravnateljice) Košarka v Domžalah: Največji uspeh domžalske člansko košarko, odkar so igra člansko državno prvenstvo v samostojni Sloveniji - uvrstili so se na 4. mesto v državnem prvenstvu mesto boljo kol lani, ko so v treh čctrttinaliiili lokinah po ogorčenem boju premagali novomeško Krko v dveh tekmah polfinala so bili za malo boljši I asčani v boju za tretje mesto z (iooplin Slovanom pa so prav tako izgubili po ogorčenem boju v treh lekinah in to šolo na Irofji tekmi po podaljških v novi sezoni nastop v Jadranski 'igi. ki prinaša tudi nekaj bremena na pleča Občino Domžale in kluba - večji proračun v novi sezoni in tudi obnovljena dvorana Komunalnega centra, kjer naj bi Holios igral v Jadranski ligi - ustregli naj bi zahtevam vodstva le ligo - 2IKMI sodišč: ČLANI KK III.LIOS DOMŽALE: PRVA A. KOŠARKARSKA LIGA: K< >N("'N() 2, MESTI) 20ZMA< i 7 PORAZOV. K( >Š RAZI IKA 22X3:20.34 47 TOČK Poraze so v 27, krogih doživeli na šestih goslovanjih in sicer v Kopni proti Kopni v I. krogu, nalo v 7. kiogu proti Alpos Kcmpolasln v Šentjurju , v 11. in 27. krogu v Postojni Proti Pivki Perulninarslvii. proti Triglavu v Kranju v IX.krogu. Kraškemu Zidarju v Sežani vse pa zelo tesno ter na domačem terenu proti llektri v 14. krogu. V rednem delu slovenskega prvenstva pa je bil najboljše ocenjeni igralec po mnenju časnika I kipu Alekscj I askevič, zelo blizu sla mu bila Aljaž Janža in Jure Močnik. V treh tekmah čctrtlinala so najprej izgubili s Krko na domačem terenu po izjemnem večcin (lilbcrta v vrstah Krke in slabšcm dnevu nekaterih domžalskih košarkarjev, nato pa sta sledili zgodovinski tekmi, kjer so najprej v Novem mestu domžalski košarkarji pokazali zobe Skansijevi polopnljn-Joci se barki in zmagali, sledila pa je nevcr|elna lekina v Domžalah, kjer seje pokazalo Pravo srce in borba domžalskega stroja, ki je znilcl nasprotnika in mu prizadejal velik ho-*č poraz, kije v Novem Mestu prinesel revolucijo m zmanjšan proračun za naslednjo sc-žono. V dveh tekmah pollinala pa so se zelo dobro upirali liivoi iziianini I aščanoni, a jim Je na koncu zmanjkalo sreče in ludi nekaj sodniške pomoči je I .aščanoni omogočilo vstop v "nalno serijo proti (llimpiji, kjer so izgubili v treh tekmah, tako daje Olimpijn vrnila naakjv najboljše slovenske ekipe v I jubljano, I )oinžalam pa nastop v malem finalu, kjer so po ogorčenem boju s favoriziranim Slovanom izgubili po treh tekmah in zadnji šele po Podaljška Pohvala za ta uspeh gredo vsem igralcem, ki so slopili na parket in tudi listini, ki so bili na klopi in bodrili ekipo v teh težkih lekinah. Vmes med premorom državnega prvenstva in Jadranske lige. pa je bil ludi dan slovenske moške košarke, kjer je Močnik ■'ure prejel priznanje za najboljšega mladega košarkarja V lanski sezoni, igral pa je tudi na revijalni tekmi članov, kjer sla poleg njega igrala še Miha Zalokar in Alekscj Laskevič, Ze prej pa so za mlado reprezentanco igrali Jure Močnik, Matej Košir in Sanel Bajramiič. Naslov najboljše srednješolske moške košarkarske ekipe pa je pripadel (iininaziji Bežigrad, za katero sla igrala ludi Jure Močnik ŠKI Junior star za sezono 2003/2004 in Matq Košir. Mladinski reprezentanci pa se ni uspelo uvrstili na evropsko prvenstvo, saj Je 'Zpadla v dnigem krogu kvalifikacij, za uvrstitev pa jim je zmanjkalo sreče in znanja. v "jej pa je igral tudi I ,uka Ambrož, trener pa jc bil I )onižalčan na začasnem delu v Novi (K"'iL'i Sašo Kisela. V veliko pomoč članski ekipi je bila tudi navijaška skupina Ravbarji, kijih spremlja na vseh domačih tekmah inje pripomogla k še boljši predstavi domžalskih 'gralcev. Ravbarji sojini pomagali (Udi na zadnji zgodovinski tekmi kluba proti Krki in se na dveh z. I aškini, kjer so pripravili odlično vzdušje, ki je na noge spravilo tudi ''"'nžalsko občinstvo, ki je do konca napolnilo hrani domžalske košarkc.V dveh lekinah, k' sla bilj v Domžalah proti Slovanu so pripravili pravo peklensko vzdušje, ki pa gaje Pokvarilo vedenje gostujočega Ircncija Siinare.ki je razburil domžalsko občinstvo in ne ("tete domžalske igralce, ki niso boleli v znak protesta sodelovati pri podelitvi priznanj '1'ralccin Slovana. Sprememba v igralskem kadruje ta, daje za Domžale podpisal Blaž '"'Taj, lani dan Llcktrc iz Šoštanja, ostajajo pa še Hcloms Laskevič. Jure Močnik. Podpisal pa je tudi Aljaž Janža. najboljši igralec končnice državnega prvenstva po turni časniki Eldpe, kar jc veliko priznanje celotni ekipi I leliosa, še posebej pa Aljažu, sledita Pa mu Belonis I askevič in Jure Močnik. Za njimi so ostali taki zvezdniki kot so Ožbolt. Baždarič, Joksimovič, Maravič, Zupan ... Svojo dolgoletno košarkarsko jx>t pa jc zagotovo zaključil Dušan Trifunovič in sc na lep način poslovil od dirigentske palice domžalskim igralcem kapclovanju in poveljevanju Četici. (»krepi jen je tudi trenerski tcani, saj je svojo igralsko kariero zaključil Rado In lunovic, kije zadnje leto igral pri Kemoplaslu iz Šentjurja in bo lako pomagal pri vzgoji mladih. Dela za obnovo dvorane Komunalnega cenlra se bodo pričela v sredini meseca junija vsaj lako je bilo mišljeno. MLAJŠI ČLANI: Ti so po petih odigranih tekmah državnega prvenstva izpadli in 10 osvojil končno S. mesto V svoji skupini, pravkar pa se odvija finalni turnir v I juhljani. vendai pa ekipa ni nastopila z nemi najboljšimi, ki so ravno takrat šc nastopali za člansko moštvo. MLADINCI: Prijavljeni so za naslednjo tekmovalno sezono, ki sc bo pričela oktobra, na njo pa se že pripravljajo intenzivno. V prijateljski mednarodni tekmi so sc pomerili z vrstniki iz Vidma Snaidcm, ki se pripravlja na turnir najboljših I h-ih mladinskih ekip \ Italiji in izgubili za 5 točk 68:63. KADETI: Prav tako se na sezono pripravljajo kadeli, saj so igrali v 2. knigu kvalifikacij in bili uspešni v dveh lekinah so pravzaprav povozili svije nasprotnike, (irosupljc in Radovljico in sc zasluženo uvrstili v I. SKL, drugače pa naj bi bili prijavljeni kar dve kadetski ekipi za naslednjo tekmovalno sezono. PIONIRJI: Domžalčani imajo dve ekipi - starejše m mlajše pionirje, leti pa nastopajo v prvi ligi in It. ligi.ki sta sc pričeli aprila in maja. Nasprotniki prve ekipe so v prvi ligi Vrhnika, Olimpija. Jezica, .lanče in Krka, do sedaj pa so premagali Vrhniko in visoko izgubili proti Krki, Olimpiji in Jezici so na S. mestu. Mlajši pionirji pa igrajo v B ligi skupaj z Lastovko. Vojnikom in Celjskim Vitezom. V prvem krogu so igrali proti Vojniku in ga visoko premagali, v drugem so premagali Lastovke, v tretjem Celjske viteze in nato še en krat visoko Vojnik.So na prvem mestu v svoji skupini še brez. poraza. ŠOLA KOŠARKE Dečki rojeni lota 1993/1994: Pomerili so se z vrstniki iz Italije Parme in izgubili z. rezultatom 40:37. Urban Žnldaršič V Zlatem polju Veteranski turnir Uspešen lanskoletni prvi veteranski turnir v malem nogometu jo bil vzrok za ponovno organizacijo in soočenje nogometnih ekip, v kalorih sodelujejo Starejši od 35 let. Judi tokrat so se ga udeležile ekipe iz različnih koncev, tudi občine Domžale, in to zelo uspešno. Po predhodnem žrebu so se prve tekme začele sredi dopoldneva in naznanile atraktiven in lep nogomet za gledalec ob zlatopoljskem igrišču. Imeli smo priložnost pozdravih ludi domžalsko Županjo, gos|xid Cveto Zalokar Oražem, ki je z družino preživljala prosio nedeljo na našem koncu in nekaj časa namenila tudi ogledu turnirja. (»menili moram presenečenje in pohvalo domači ekipi, saj je za zmagovalci z Vira osvojila dnigo meslo. Tretje in četrto meslo je pripadlo ekipama partizana in Prodnika iz Domžal Najboljši so prejeli pokale in nagrade, ki jih jc ob koncu uspešnega turnirja podelil predsednik društva, Janez I Irihar. vsem pa sc jc tudi zahvalil za udeležbo in jih povabil, da še kdaj pridejo med nas. T. Habjanič Športno društvo FAN VIT-AS že šesto leto zapored vabi otroke od 5. do 10. in mladostnike od 11. do 16. leta starosti v: Plavalne tabore v Domžalah in Termah Snovik, športne tabore in na taborjenje ob slovenski obali. Plavalni tečaji - tabori: Tabori bodo potekali na domžalskem bazenu in v Termah Snovik vsak dan od 10:00 do 16:00 ure. V primeru slabega vremena plavanje na domžalskem bazenu ne odpade, saj bomo za vse udeležence organizirali prevoz v Terme Snovik. V tem primeru bo potrebno doplačilo okoli tisoč tolarjev na dan. Učitelji plavanja - Boštjan, Anka, Leon, Boris in Nina poskrbijo, da se otroci naučijo novih plavalnih veščin in napredujejo po uradni plavalni lestvici od bronastega konjička naprej. Poleg tega se otroci igrajo zabavne igre v bazenu in zunaj na travniku, kjer odigrajo tudi nogometno tekmo. Tečaji so namenjeni vsem plavalcem, ki želijo izpopolniti tehniko plavanja in skokov v vodo in neplavalcem, tudi najmlajšim, starim štiri leta in več. ( ena: Domžale; 5-dnevni t. (30-umi tečaj)= 12.800 sit; Terme Snovik; 5-dncvni I. (30-umi tečajy 13.800 sit; 10-dncvni t. (60-urni tcčaj)=21.800 sit; l()-dncvi I. (60-urni tečaj)=23.800 sil (otroci prejmejo majico in priznanie za doseženo stopnjo znanja plavanja) Termini: (A-Domžale. B-Tcrmc Snovik): 1. ) 28.06. -02.07.2004 A 2. ) 05.07.-09.07.2004 A, B 3. ) 12.07. - 16.07.2004 A, 4. ) 19.07. -23.07.2004 A, B 5. ) 26.07. - .30,07.2004 A 6. ) 02.08. - 06.08.2004 A, B 7. ) 09.08. - 13.08.2004 A 8. ) 16.08.-20.08.2004 A, B 9. ) 23.08. - 27.08.2004 A Športni tabori: Namenjeni so otrokom, ki želijo spoznati čim več športnih aktivnosti, kot so: rolanjc, kolesarjenje, plavanje, tenis, bascball. nogomet in se zabavati ob športnih in taborniških igrah. Program bo potekal v domžalskem športnem parku, bazenu, teniškem centru Ten-Ten in v Krtini, in sicer vsak dan med 7:30 in 16:00 uro. Prvi dan igramo tenis in baseball. z rolarji premagujemo različne proge in se osvežimo v bazenu Športni teden nadaljujemo s kolesarskim izletom v Krtino, med potjo si ogledamo podzemno jamo m rešujemo skrila spolovila Letos bomo prvič postav ih ludi indijanski tabor in preživeli dan ali dva v taboru, kjer se bomo učili orientacije, iskali izgubljeno indijansko pleme in skriti zaklad ter se učili streljati s pravim lokom. Popoldan bomo skupaj s slarši odigrali nogometno tekmo. Najbolj pogumni bodo lahko prespali v indijanskih šotorih. Kosila si večinoma pripravljamo sami. spečemo meso na žaru in palačinke, enkrat naročimo družinsko pico, zadnji dan po tekmovanju v tenisu in rolanju pa gremo v McDonalds. Cena: 5-dnevni tabor 17,800 sil (vsak udeleženec dobi majico Icr darilo) Termini: 1. ) 28.06.-02.07.2004 3.) 12.07. 16.07.2004 2. )05.07.-09.07.2004 4.)09.08. - 13.08.2004 Taborjenje ob morju: Tabor je namenjen otrokom in mladini, ki želijo teden preživeti ob igri. kopanju in v družbi sovrstnikov. Otroci bivajo v avtokampu Bclvedcre, ki sc nahaja med Simonovim zalivom in Slruii|anom, na vzpetini neposredno nad morjem, ki nudi obilo sence Nastanjeni so v šotorih po dva, tri ah štiri skupaj. Kdor želi lahko vzame tudi svoj šotor (iglu). Zajtrk si pripravljajo sami, na kosilo in večerjo pa gredo v bližnjo restavracijo Sami si enkrat spcČcjo palačinke in meso na žaru. Poleg plavanja in skokov v vodo sc na taboru otroci spoznavajo s prostim potapljanjem, taborniškimi veščinami in igrami orientacije. Igrajo badminton, nogomet in odbojko, raziskujejo obalo in si ogledajo Izolo, Portorož in Piran, zvečer pa se zabavajo ob kitari ( ona: 36.000 SIT. ()lroci prejmejo majico m darilo. Termin: I.) 18.7.-23.7.2003 Dodatne informacije In prijava: - po telefonu 724 92 03.040/209 066.040/240 100 - vnvw.tanvn-as.com, lsnvltas@volla.net, kjer se lahko prijavite In si ogledate arhiv slik iz prejšnjih taborov. Novice iz AK VELE Domžale Kadio Sport, Plavbov in Ljubljanski grad Ko sem v torek. 11. maja 2004, iskala zanimivo radijsko frekvenco, sem naletela na znan glas. glas Petra Kaštel ica. člana domžalskega atletskega kluba VELB. Po nekaj trenutkih sem ugotovila, da gre za zmagovalca Teka na ljubljanski grad. in sicer je Peter na vrh Ljubljane, po zaviti cesti, tokrat rezervirani za številne tekače in tekačice, pritekel štiri sekunde pred drugouvrščcnim. Ob tem. da jc bil neposredno po teku na radiu pogovor z najhitrejšim študentom, jc zanimivo tudi to. da je za nagrado ob še nekaj drugih malenkostih dobil tudi revijo, za katero je Peter povedal, da si jo bo zagotovo z zanimanjem ogledal. Čestitke tudi Citi Cvim, ki je zmagala med občankami in šc ostalim Domžal-čanom. ki so (tokrat za spremembo) tekli s Prešernovega trga na razgledno točko nad Ljubljano. Srednješolsko prvenstvo Ljubljane 100, 400, 1000, 2000 m in skok v daljino so bile discipline, v katerih so sc na prvenstvu ljubljanskih srednjih šol 12.5.2004 pomcnli tudi atleti in atletinje AK VELE Domžale. Manea Velkavrh in Suzana Mlade-novič sto bili drugi v teku na 400 m (62,43 s) oziroma 1000 m (3:01,95 min), šc tretjo medaljo si jc v najdaljši disciplini, teku na 2000 m, z rezultatom 5:58,29 min pritekel Bernard Jarc. /a nekaj stotink je Mermu Iludžič v finalu teka na 100 m ušel bron. bila je četrta z rezultatom 13,35 Crt tretji na maratonu Peter Kastellc s. Vesni (lahor pa je skok 415 cm prinesel končno šesto mesto. Finale za Bojano 16. maja sc je Slovenski Bistrici trlo šprinterjev ter skakalcev in metalcev, ki so nastopili na petem mednarodnem mitingu. Izmed domžalskih atletov sta nastopila Bojana lloslmk. ki je dosegla rezultat 12.53 s in Jože Pirnat. ki je miting zaključil s 13,11 m dolgim sunkom krogle in 51,45 m dolgim metom kopja. Bojana Končno so se pričela tudi tekmovanja v hitrostnem rohnijo. V Kranju je bilo prvo tekmovanje za slovenski pokal. Prvo tekmovanje jc bilo prav v disciplini maraton, kar je posebna disciplina, ki zahteva odlično pripravljenost tekmovalca za najdaljše razdalje v hitrostnem rolanju. Pri tej vrsti tekmovanja je izrazita pripravljenost glede vzdržljivosti samega tekmovalca. Črt Lukančič Mori je na tem najzahtevnejšem tekmovanju v mednarodni konkurenci zasedel v kategoriji članov odlično tretje mesto in s tem dokazal, da je odlično pripravljen za tovrstno preizkušnjo. Čeprav v startu ni hil med vodečimi, sc je s kroga v krog njegova uvrstitev izboljševala in uspeh jc bil tik pred koncem na dlani. Tudi umetnostni kotalkarji so imeli odlične uspehe na svojih tekmovanjih. Eno takšnih je bilo mednarodno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju Slamnik 94. Na tem tekmovanju je bilo prisotnih Užitek življenja na prosrHBB in v prostoru z našimi izdelki - markize vseh' ne zavese pike zavese LIA d.o.o. Solkova 54, Homec 1235 R.«toml|c. Slovenija tel. 01 729 SI 70, 729 51 72 txks 01 729 51 75 www.blrobAlU.com e-malt: blro.fo.ULvHtol.net Nogometni klub Domžale nir v Italiji Mladi domžalski nogometaši (U-14) so se v Italiji udeležili močnega mednarodnega nogometnega turnirja. Na pot so se z. avtobusom odpravili v nedeljo, 30. maja in po 14-urui vožnji prispeli v italijansko mesto Capua. ki leži 10 km je za karateiste pomenila še '•adnjo priložnost pred poletnim Umorom. Kol običajno seje tekmovanje začelo 00 10,00 uri in je trajalo do okrog 14.00 ure. Tokrat so bili sodelujoči v borbah razdeljeni na več kategorij kot običajno, kar je pomenilo boljše pfiložnosti tudi za borce, ki so lažji, saj se je proti težjemu od sebe veliko težje borili kot proti enako težkemu nasprotniku. Videti je bilo, da so se tekmovalci na tO zadnjo tekmo še posebej dobro pripravili, sa| so bih boji zelo "čisti", z veliko dobre karale tehnike tako pri moških kot tudi pri ženskah. Očitno je bilo, da so vsi čez Itto veliko lienir lil in izboljšali SVOJO tehniko, da postaja uporabna lako v športnih borbah kol tudi v realnem življenju. To pa je največji uspeli, ki si ga karalcisl lahko želi. Po dobrih treh urah borb so bili torej znani najboljši in sledil je zaključek, v katerem je nekaj besed ob zaključku tekmovalne sezone spregovoril ludi tehnični mentor Sankukai karaleja. Vlado Paradižnik. Pohvalil je udeležence in obenem poudaril, da nas vse čaka še veliko dela ob izboljševanju naše karale tehnike, saj se učenje v borilnih veščinah praktično nikoli ne konča. Vsak gib, vsak udarec, vsako kombinacijo, vsako kato jc možno naredili še boljše ... S temi mislimi bi tudi sam zaključil In izpostavil še najboljše tekmovalce iz Kaiale kluba Domžale, in sicer: Člani: - nad 75 kg: 1. mesto: Darko Kolar 65-70 kg: 3.-4. mesto: Zvone Jcrala - 60-65 kg: I. mesto: Damjan Zore Češkem. Sicer uspeha z DP niso ponovili, je bila pa ta izkušnja skupini otrok precej dragocena, saj so prvič odšli na tekmovanje v tujino. Tekmovale so še: hip-hop formacija mladinci (10. mesto), hip-hop mala skupina mladinci (7. inc-slo), hip-hop solo pionirke - Kaja Kopo-lar(7. mesto) in Nina Kren (12. mesto), hip-hop solo mladinke lila Hulelinac (14. mesto) in Bernarda I .elnar (25.-27. mesto), hip-hop maldinci pari - Manca Ravnikar in lila Hulelinac (25.-27. mesto). Naslednje I )P v shovv plesih je potekalo 29. maja. v Radovljici. Z njim pa so mikijevci dobili tudi prvo državno prvakinjo v klubu. Tadeja I lorval je bila najboljša v skupini shovv solo pionirk, sledili staji še Kaja Ljubi (7. mesto) in Katja Osojnik (12. mesto). Shovv mala skupina pionirji se je s svojo točko "Žabji kralj" povzpela na t, ineslo m se iako uvrstila na SP v Riesi, Nemčija. I udi shovv lorniaci|-.i pionirji s locko "Poker"se je odrezala s 4. mestom in ima prav tako že rezervirano karto za SP. shovv formacija pionirji pa se je s koreografijo "Gobice" uvrstila na 9. mesto. Naslednje DP v shovv plesih sledi 19. junija, v Ljubljani. Skoraj večina plesalcev PK Miki so se nanj uvrstili s prvimi mesti na kvalifikacijskih tekmovanjih. Tekmovali bodo: dve formaciji, ena mala skupina, solislki Maja Som m Mane,i ( uček, solisl Malic Šuštar ter para Maja Maselj - Vesna Pirnal in Urša Krizman Mojca Vidmar. Doseženi rezultati so presenetljivi in predvsem posledica kakovostnega dela in odnosa do otrok. Pedagogi sc pri svojem delu spopadajo tako s solisti, kot s pari ter manjšimi in večjimi skupinami vseh Starosti. Kljub temu se borijo dalje, lako so se pred časom preselili v večje prostore v Zgornjih Jaršah, da bi imeli otroci čim boljše pogoje za treninge. Tudi na področju glasbe se držijo inovativnih zamisli, saj je le-ta pomemben del koreografije in tudi samega splošnega vtisa točke. Kot edini na tekmovanju so točko "Poker" izpeljali na avtorsko glasbo, kar je izredno navdušilo občinstvo. Letošnja plesna sezona se počasi končuje, kar pa še ne pomeni, da se v PK Miki stvari umirjajo. Vodstvo in plesni pedagogi že kujejo načrte za pri hajajočo plesno sezono. Tina Banfi Bravo malčki! V soboto in nedeljo. 17. in 18. aprila je v Mikijevi Plesalnici potekal veliki zaključni nastop predšolskih olrok. Staršem, sorodnikom in prijateljem je svoje koreografije zaplesalo približno 700 najmlajših plesalcev Plesne šole Miki. Pedagogi Plesne šole Miki vsako leto poučujejo več kol 2000 plesalcev; od listih najmlajših, ki obiskujejo vrtec, do starejših otrok na osnovnih šolah, ali pa se z njimi srečujejo v Mikijevi Plesalnici. Ob koncu vsake plesne sezone svoje celolclno delo predstavijo na zaključnem nastopu. Letos so malčki zaplesali v PLESALNICI, novih prostorih PS Miki v Zgornjih Jaršah. Občinstvu so prikazali pel plesnih koreografij, ki so se jih naučili v zadnjih dveh semestrih, kar pomeni približno štiri mesece. Za svoje odlično sodelovanje na plesnih vajah prek celega leta so ob koncu prejeli diplomo in pobarvanko na temo letošnjih plesov. VSEM PLESALCEM ČLSI (TAMO ZA ODLIČEN NASTOP IN JIM ŽELIMO ČIM VEČ SONČNIH POČITNIŠKIH DNI! Plesni pedagogi Plesne šole MIKI vezenje na razne tekstilne izdelke in IZDClftVfl PROGRAfllfl za vezenje vašega motiva, logotipa ... tel. 01 834 33 40, 041 744 599 VViegele Veronika s.p., Križ 24b, 1218 Komenda HUBAT PETE HP COMMER Možnost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si K/IRO INŽENIRING d.o.o. Mengeš Svetujemo in posredujemo pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji ali najemu vseh vrst nepremičnin, predvsem na območju Mengša, Domžal. Trzina, Kamniku in Vodic Slovenska cesta 24. 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986.72-30-987 Fax 01/ 72-38-015 Mladinci: - 5. in 4. kyu (absolutno) Staš Volcr 3. mesto: B.P. Klub borilnih veščin Domžale Boksarska revija na Viru Boksarsko bratstvo - Boksarski klub Odred Ljubljana, Boksarski klub Kamnik, Kamnik, Boksarski klub Barje, Blatna Brezovica ter Mladi boksar Dob, ki je sicer del Društva borilnih veščin Domžale, so 29. maja v dvorani Delavskega doma na Viru pripravili BOKSARSKO REVIJO, na kateri smo spremljali vrsto zanimivih bojev. Precejšnja udeležba obiskovalcev in obiskovalk jc pokazala, da je tudi na našem območju veliko ljubiteljev boksa, ki so najprej prisluhnili domači, nato pa še evropski himni, poleni pa je šlo zares. Prikupno dekle je najavljalo »runde«, navijači so z navijanjem pa ludi nasveti pomagali tekmovalcem, ki so pokazali vrsto lepih borb. Posebne pozornosti so bili deležni domači boksarji, zlasti državni prvak Marjan Bolhar, Marjanu Bolharju. tudi predsedniku Društva borilnih veščin Domžale/je 21. maja 2004. v okviru HIT-ovIh rJnevov mladih KirJtboksinu zw> za Slovenije podelila mojstrski nazhr 1 Jtan - črni pas v kirAboksinpu. doslej je imel 1. pas AHddo. Id ga je prejel 1998 v Zlatem polju tudi glavni organizator borbenega večera, ki je v velterski kategoriji prepričljivo zmagal. Po zanimivih bojih smo obiskovalci zaploskali naslednjim dobitnikom priznanj in nagrad: najboljši boksar večera: David Nagode (Barje), najbolj borben boksar Miha Gabruč (Ljubljana), med mladinci Edvin Buljnhašič (Ljubljana Polje); naj- Mladl boksar Dob se zahvaljuje pokroviteljem boksarskega večera: Občini Domžale, Krajevni skupnosti Dob. Območni obrtni zbornici Domžale, podjetjem Hellos, d.o.o. Količevo, Tiskarstvo Emil Klselak. s. p. Turnše. Elektro Dušan Radkovlč, sp„ Koželj Dob, Przzarlja Fontana Dob, Lsgra izolacija Dajan Stritar s.p. Identicus Slovenije, d.o.o ter Radio Hit. hkrati pa se predsednik društva. Marjan Bolhar, še posebej zahvaljuje za pomoč vsem članom In članicam Mladega boksarja, dekletu Marjani In staršem. bolj tehnični boksar Marko Magdič (Vrhnika), med mladinci je ta naziv dobil Mojmir Velepič (Mladi boksar Dob); najmlajši boksar večera je bil Alen Babača (Ljubljana Polje). Glavne nagrade večera so prejeli: Dejan Bizjak (Barje) Memorial Staneta Suhadolnika; Alen Fatič (Kamnik) Zlati pas prvakov Slovenije; Marjan Bolhar (Mladi Boksar Dob) je prejel Jekleno pest. T CITROEN VABLJENI V TRZIN! V :T .VTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 http://salonLcitroen.si/avtomarket-trzin/ CITROEN VELIKA IZBIRA VOZIL -NAJUGODNEJŠI NAKUP! MODELI: C3, C3 PLURIEL XSARA LIMUZINA XSARA PICASSO CITROEN VAS ZAPELJE S PRIHRANKOM! Mladi boiksar Dob Sredi maja sta Kickboksing zveza ter domači klub v Stražišču pri Kranju organizirala II turnii za državno prvenstvo v kickboksingu ligbt contactu Klub borilnih veščin Domžale, Mladi boksar Dob, je na omenjenem prvenstvu sodeloval z dvema nastopajočima športnikoma k ick boksarjema, m sicer: Saiidijein Ba.šagičcm, ki je v kategoriji mladinci do 56 kg zasedel drugo mesto; enako mesto pa jc med članicami do 65 kg zasedla tudi Tamani Radkovič. Tumara seje v linalii pomerila s podprvakin|o sveta v ligth contactu kickboksingu Sabini Šahič, članici kluba Mi-rage Novo mesto, ter proti boljši in bolj izkušeni Sabini po točkah izgubila v treh rundah. Tamara Radkovič, članica do 65 kg In Sandi Bašagič (desno) mladinec do 56 kg Atletski Domžale Open 2004 Začasno smo se preselili v Ljubljano \tlctski klub VELE Domžale vsako leto organizira medklubski miting, ki se ga iz tekme v tekmo udeležuje več atletov in atletinj iz eele Slovenije. Teklo in metalo se je vedno na »domačem« stadionu, letos pa se je atletski klub, kljub delu na stadionu in v njegovi okolici, odločil ne prekiniti tradicije mitinga in je zato dosedaj najštevilnejšo vrsto atletov in atletinj povabil na ljubljanski stadion v Šiški. Dveumi program seje začel s tekom 14 pionirk na 60 m. kjer je na najvišjo stopničko stopila Tamara Mesec iz ljubljanskega Kronosa, sledil je tek pionirjev, kjer je bil najhitrejši prav tako iz Kronosa, Vendramin Tin Rudcž. Sledila sta Sprinta žensk in moških na 100 m. Med prijavljenimi članicami je bila favoritka in ob koncu tudi zmagovalka finala. Domžalčanka Bojana Mostnik. ki je dosegla tudi največje število točk in s tem prvo izmed simboličnih denarnih nagrad, druga je bila Lea Klančar (Kronos), tretje mesto pa jc spet odšlo v Domžale, in sicer Meri-mi Hadžič. Med člani jc čez ciljno črto prvi pritekel Boštjan Černigoj iz ljubljanskega Massa, drugi in tretji sta bila iz Kronosa, Zoran Straus in Rožle Rogelj. Že v času tekov so s svojim nastopom začeli tudi metalci, devet članic in deset članov s tremi oziroma najboljših osem s šestimi poskusi meta 600 oziroma 800 gramov težkega kopja. Sodniki so najdaljša meta izmerili Saši Kampič iz Kranja ter Petru Zupaneu iz Kronosa. ki je bil najuspešnejši pri zbiranju točk po madžarskih tablicah v konkurenci članov. Drugi mesti sta pripadli Lini Krhlikar (Kronos) in Celjanu Robiju ler-šku, bron pa sta iz rok predsednika AK VELE Domžale prejela Domžalčanka Mojca (irojzdek in Koprčan .lurc Klaj. Po šprintih so sledili podaljšani šprinti, in sicer 300 metrska razdalja za pionirje ter 400 metrska za člane. Med pionirkami je bila najhitrejša Neža Grabnar Dobnikar iz Kronosa, za njo jc najžlahtnejšo medaljo prevzel še najhitrejši med pionirji, Domžalčan Igor Orel. Na 400 metrski progi je kot prva čez cilj pritekla Lea Klančar pred Barbaro Jenko iz Massa in Sašo Bučan iz Kronosa. med člani pa je bil po pregledu dveh skupin najhitrejši Mariborčan Darijan Murko pred Simonom Rcnarjem in Andražem davanom iz Massa. Za finale je organizator pripravil še daljši disciplini, kjer so atleti in atletinje AK VELE Domžale pobrali kar tri zlate medalje. V teku na 600 m za pionirke je bila najbolj vzdržljiva Cita Cvirn, med pionirji pa jc z odličnim rezultatom 1:26,9 min in kar 17 sekund pred drugouvrščenim tek zaključil Dominik Steklasa iz. Massa. V teku na miljo je tekmice za več kot pol minute premagala Suzana Mladenovič. brez konkurence pa je bil tudi Peter Kastelic, ki jc v cilj pritekel slabih 10 sekund pred prvim zasledovalcem. Na drugo stopničko sta v teku na miljo stopila Saša Bučan in Scbastjan Zarnik iz KGT Papež, na tretjo pa člana ljubljanskega Massa, Saša Rot ter Miroslav Nikolič. Tekmovanje jc bilo kljub spremembi lokacije prijetno tako za gledanje in navijanje, kol za tekmovanje, saj je bilo vzdušje kol vsako leto sproščeno. K Icmu so pomagale tako majice za vsakega udeleženca, medalje in denarne nagrade, kot tudi sončno in toplo vreme ter veliko število nastopajočih, izmed katerih so bili nekateri šc začetniki, nekateri pa so se pomerili tudi v disciplinah, ki sicer niso njihove najmočnejše. Čestitke nastopajočim in nasvidenjc naslednje leto. mogoče že na tartanski stezi v Domžalah! Finale posamičnega atletskega prvenstva za osnovne šole: Najboljši osnovnošolci in osnovnošolke so po številnih kvalifikacijskih tekmovanjih uvrstili v finale prvenstva za osnovne šole. lako snio 3.6.2004 na stadionu v Šiški lahko gledali vzhajajoče upe slovenske atletike, med katerimi sta zagotovo tudi dva iz domžalske občine. Dobili smo najhitrejšega osnovnošolca na 300 m, Gregorja Zobavnika iz. Rodice, ki mu je zlato medaljo prinesel rezultat .38,45 s. Najboljši smo bili tudi v skoku v višino, kjer jc kar 179 cm visoko letvico preskočil Blaž. Svctic iz OŠ Domžale. Bojana Tudi atleti smo... Učenci OŠ Kodica so poleg tega, da so dobri vodni detektivi, ekologi, glasbeniki, da so člani nacionalne mreže zdravih šol in vključeni v mrežo UNESCO ASPnct, ludi odlični alleli. Dobre rezultate dosegajo tako na občinski ravni, področnih tekmovanjih in celo na državnih tekmovanjih. Na posamičnem atletskem tekmo vanju za osnovne šole so se nekateri učenci zaradi dobrih rezultatov uvrstili na državno tekmovanje, ki je potekalo v četrtek, 3.6.2004 na atletskem stadionu v i jubljani. Z naše šole so tekmovali štirje učenci v treh disciplinah, in sicer Icku na 300 metrov, skoku v daljino in šlalct-iioni teku 4 x 100 metrov. Največji uspeh je dosegel učenec Gregor Zobavnik v teku na 300 metrov, kjer je s časom 38.45 sekund postal nov državni prvak in premagal najbolj še atlete z več kot dvesto slovenskih osnovnih šol. Zanemariti pa ne smemo tudi uspeha Zmagovita trojka teka na 300 m. Davida Cerarja. ki je v skoku v daljino z. daljavo 5.36 metra dosegel 12. mesto in pa štafete 4 x I (K) metrov v zasedbi Gregor Zobavnik. David Cerar, Jure Pogačar in Žiga Zupanek, kije S časom 48.76 sekund dosegla 10. nieslo. (Ilede na to, da imamo na naši soli dobre pogoje za razvijanje in treniranje atletike, učence, ki radi tekmujejo, ter zagnane športne pedagoge, ki se veselimo vsakega uspeha naših učencev, se tudi v prihodnosti nadejamo podobnih rezultatov. Zlatka Gasparič Karate klub - Atom Domžale Pokal "Veter v laseh" Že četrtič zapored so se v gibanju, ki ga vsako leto pripravi Športna unija Slovenije, veter v laseh s športom proti drogi, lahko na tekmovanju pomerili tudi karateisti in karatcistkinjc. Karate klub Poljčane je 4. odprli Karate-do turnir za pokal "VETER V LASEH*' pripravil 5, 6, 2004 v novi veliki telovadnici in večnamenski športni dvorani v Poljčanah. Pokal so osvojili tekmovalci in tekmovalke iz Domžalskega Karate kluba "Atom" Sholokan Domžale. "Atom je tekmoval s 17. tekmovalci, kateri so se vsi uvrstili v finale in posegli po najvišjih mestih V najvišjih kategorijah velja omeniti mojstra Jerneja llomarja, kije pri moških borbah t 75kg osvojil 2. mesto in Tamaro Kokalj, ženske 155kg I. mesto. Na črnobelih poljih Slovenija premagala Hrvaško v Čast Slovencev branili tudi Domžalčani V prostorih Planeta Tuš v Celju je potekal Šahovski teden, na katerem se je zvrstila vrsta prireditev. Vrhunec je bil dvoboj na stotih deskah med Slovenijo in Hrvaško, ki so ga zasluženo dobili domačini. Skoraj polovica partij(48), se je končala neodločeno, kar je kazalo na to, da je dvoboj prijateljski. V preostalih partijah pa so se igralci zagrizli v boj in skušali svoji ekipi priigrati zmago. Končni izid je bil 52:48 za Slovenijo. Tokratni dvoboj pomeni obujanje tradicije množičnih dvobojev izpred skoraj 50 let. ko sla se bivši republiki pomerili na sedmih srečanjih, zdaj pa nastopata kot samostojni državi. Na papirju so Hrvati veljali za izrazite favorite, vendar pa so se Slovenci zagrizeno lotili dvoboja in naposled tudi zmagali. Člani so se na 30 deskah razšli z neodloč- \ OPTIKA \ / I jJTV Delovni ta%. V I M delovniki od 8 do 11 ere. _Z—JLS-/ od 15. do 19 ure. soboto od 8 do 12 ure vciiKnizmnnocni ZA VSAKO GLAVO OČ6SNA AMBULANTA - okulističnt pregled merjenje očesnegopnttsKo . očala - kontaktne lece Cesto borcev 5,1235 RRDOMUC telefon 01722 M 90 Predsednik Hrvaške šahovske zveze Tomislav Ledi čestita predsedniku Šahovske zveze Slovenije MIlanu Kneževiću ob zmagi Slnvencev. nim izidom 15:15. Posebej je bilo ganljivo, da je po nič koliko letih sedel za šahovnico Bruno Parma, nekdanji svetovni, mladinski prvak in šahovska legenda. Na prvi deski je remiziral z Zelenkom Kožuloni. Naše članice so izgubile dvoboj z 1.5:3.5, Velovka Petra Grošelj je izgubila z Vlasto Maček. Tudi slovenski veterani so potegnili krajši konec in izgubili dvoboj s 4:2. Velovec Vid Vavpetič je remiziral z mednarodnim mojstrom Mariom Bcrtokom. Izvrstno so se izkazali kadeti, ki so premagali hrvaške vrstnike kar s 5:0. Na njihovem čelu je bil Luka Lenič in ugnal Mislava Faliča. Med kadetinjami jc članica Vele Domžale Špela Orehck morala priznati premoč Ive Hlavač. Ilrva-tinje so bile pretrd oreh za naše in jih premagale s 3.5:1.5. Tudi slovenskim politikom kljub siceršnji zgovornosti ni šlo pretirano od rok in so dvoboj izgubili kar z 4: 1. Naši direktorji so pokazali svoje poslovne sposobnosti in so Hrvate premagali gladko s 5:0. Prestižno zmago so zabeležili novinarji, ki so hrvaške kolege premagali s 3:2. Domžalčan Jože Skok je premagal Danijela I .ončai |a. Sicer pa je bil dvoboj izjemno napet. Ekipi sla se menjavali v vodstvu. Naposled so ob podpori številnih gledalcev odločilno prednost iztržili Slovenci. Hrvati so že napovedali povratni dvoboj prihodnje leto. Lenič izvrstni tretji Po dvoboju Slovenija Hrvaška jc potekal še lutropolczni turnir Planet Tuš 2004, na katerem jc sodelovalo kar 188 udeležencev. Med številnimi velemojstri in mednarodnimi mojstri seje izjemno izkazal Luka Lenič, kije s sedem in pol točke zasedel tretje mesto. Zmagovalec jc bil hrvaški mednarodni mojster Zoran .lovanovič S. pred velemojstrom Hrvojem Steičem 7.5. Peti je bil slovenski velemojster Mohr. deseti pa Šebcnik, oba 7. Šahovske vesti Velovi hitropotezni turnirji Na predzadnjem aprilskem hilropo-tc-znem turnirju je med enajstimi Šahisti zmagal Ione .lerina (9.5) pred Bogdanom Osolinom in Bajccin (8.5), Borisom Skokom (7) in Blažinčičcm (6.5). Na zadnjem aprilskem turnirju, udeležilo se gaje le sedem privržencev šaha, sta prvo mesto delila Bogdan ((solin in B.Skok (5,5), tretji je bil Dovč (4). Na prvem majskem turnirju je med 9-imi udeleženci zmagal Marjan Rogalc pred B. Skokom, oba 7, Jerino (6) ter Dovčem in Petro Grošelj (5) itd. V Trzinu zmagal velemojster Palac Ob prazniku občine Trzin je trzinsko šahovsko društvo tudi tokrat pripravilo vzorni turnir, odzvalo pa se jc šestdeset šahislov. Zmagal jc I Irval Mladen Palac (8). pred Bolgarom Nikolovim in Hrvatom Roguljora (7), Podtesnikom, Črepanom in Krumpačnikom (6,5). Izvrstno seje na deveto mesto s šestimi točkami prebil Trzinčan, treljckalegor-nik .lubin Nesib. Med Velovci se je najbolje odrezal Vavpetič na 12. mestu s šestimi točkami, .lanjič je s petimi točkami pristal na 24. mestu, mesto nižjo je bil Jcran, Vilma Nadvešnik pa na 28. mestu, oba sta zbrala štiri m pol lovke V Mengšu slavil Kamničan Občinski praznik so slavili tudi Mengša-ni in pripravili šahovski turnir. Zmagal je kamniški fidc mojster Igor Kragclj (7.5), pred Kodričem in Ccponotn (7), Bidkovičeni in Vojkom Srebrničcm (6.5). Med Velovci je bil na odličnem II. mestu sedemnajstletni drugokale-gomik Sašo Rihtar. Boris Skok je pristal na 12. mestu, uvrstitev si je pokvaril s porazom s Kragljcm v zadnjem krogu. Petnajstletni Malej Filip je s petimi točkami dosegel 15. mesto, kar je bila med 46 udeleženci več kot solidna uvrstitev. Jože Skok Mladi šahisti šahovskega društva Domžale: Matej, Spela, Lan in Bor Državni kadetski moštveni prvaki za leto 2004! V Novem mestu se je od 8. do 9. maja odvijalo 7. inošlveno državno prvenstvo za fante in dekleta do 15 let - kadetska liga. V ekipi fantov so barve ŠD Domžale odlično zastopali Matej Filip, sicer učenec 8. razreda osemletke OŠ Maksa Pečarja Črnuče, Špela Orehck, učenka 7. razreda dcvetlelke OŠ Domžale in I .an Timotej Turek ter Bor Lucijan Turek, učenca 8. in 7. razreda osemletke iz OŠ Venclja Perka Domžale. Tekmovalci, udeležilo se jc 14 ekip, so igrali po švicarskem sistemu, 9 kol, 20 minut i 10 sekund na potezo in s 25,5 točkami osvojili naziv državnega kadetskega niošlvenega prvaka za leto 2004, pred drugim ZŠK Lancom Maribor s 24,5 točkami in tretjim ŠK Milan Majcen Sevnica z. doseženimi 22 točkami, lako so mladi člani ŠD Vele le se po trdili tradicijo zadnjih let, ko osvajajo najvišja mesta in lako upravičeno lahko rečemo, da spadajo med najboljše mlade šahiste v državi. I .ansko letb so bili v kadetski ligi drugi v državi, lela 2002 pa četrti. Poleg skupnega uspeha so se zelo dobro Odrezali tudi posamično, saj je bil Bor Lucijan Turek na 4. deski s 6,5 točkami prvi, l ao TimotejTurek je bil s 7 točkami na 3. deski dnigi, Malej Filip s 6,5 točkami drugi na I. deski in Špela t )reliek s 5,5 točkami na 2. deski peta. Ob osvojitvi naziva državnega prvaka in ob uspešnem zaključku še enega letnika Srednje šahovske šole Domžale, ki jo obiskujejo mladi člani društva čez celo šolsko uro in jo vodi mednarodni mojster Matjaž Mikac enkrat tedensko po I sol ske ure. ter ob nasploh dobrih uvrstitvah mladih ludi posamično na državnih prvenstvih, jc vodstvo ŠD Domžale pripravilo pogostitev in podelitev priznanj. Speli Orehck, ki konec julija odhaja na evropsko prvenstvo mladih v šahu v Turčijo, pa jc zaželelo veliko uspeha. VM Z šahovske sladokusce Mitropa 2004 Od 2.3. maja do 6. junija 2004 se je v /emplinska Sirava na Slovaškem (lillp: //www.sirava.sk) odigralo tradicionalno ekipno prvenstvo, na katerem so sodelovale naslednje šahovske reprezentance: Slovaška. I hvaška. Nemčija. Madžarska, Češka, Švica, Avstrija, Francija. Italija in Slovenija. 7. našo ekipo so igrali: Adrijan Mihajlčišin (3,5/9), Jure Horišck (6.5/9), Luka I enič (425/9) in Tadej Sakelšek (6/9), kapetan pa je bil (leoig Mohr. Slovenija je slast prvega mesta okusila le v drugem in tretjem krogu, do konca tekmovanja pa ji je uspelo zadržati tretje mesto, ki je bilo najbolj ogmžcno po H i 1 # £> H i 1 ± & t & t Ti NAJPAMETNEJŠI IZKORISTITI POPUSTE ŽIVIM, DA VOZIM SPACE STAR 1.6 COMFORT 3.363.000 SIT CO"|fl/kmj - 171 I/ lOOkrrt - 7,2 CARISMA 1.6 COMFORT 3.490.000 SIT POPUST 394.000 SIT Ctflo/km) ■ 174 l/IOOkm-7.4 CARISMA 1.9 DID COMFORT 3.990.000 SITfOPUST 565 000 SIT co"[a/k(nj -146 i/ irjrjkm - a,a PAJERO PININ 1.8 CLS 4WD 4.450.000 SIT CO*(a/kinj - 223 l/100km • 9,3 KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV • STARO ZA NOVO V cen'er , i 'i : S www.avtocenter-subelJ.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 nesrečnem piša/u s Švicarji (1,5:2,5) v 7. krogu. Najlepšo zmago pa si je naša mlada ekipa, razen prvopostavljenega izkušenega velemojstra in olimpijskega teprezentantsj priborila v 2, krogu, koje kar s 3:1 premagala I h"valsko. končno zmagovalko evropskega tekmovanja za pokal Mitropa 2IX)4. Tokrat si bomo v naši rubriki ogledali partijo Luke l«ii&i (rat. 2.374), člana slovenske šahovske rcprczrnljni c in Šl) Vele Domžale, ki je v 3, krogu proti 3')-lelnemu Italijanu Spartacil Sami, incdiiaixxlncmu mojstru (ral. 2401), dosegel sicer svojo edino, a cm lovilo zmago. Za Šahovske Sladokusec! V svojem imenu in imenu občinskega časopisa Slamnik mu hkrati tudi česli-tamo lep uspeh m rezultat (rat.:+0,54) na leni prestižnem evropskem pokalnem šahovskem tekmovanju. Luka Lenič Samo Spartaco [E62] Mitropa (up 2004,31.05.2004 l.SO SUŠ 2,|3 th .Vl.g2 Lg7 4.0--0 0-0 5c4 tf> 6cl4 ScfV 7.SC.U-5 8.d5 Se7 9c4 Sc8 IO.ScI 15 ll.Sd.1Sln I2.l.g5 hfi I3.UKS l.xfl> I4.f4ex« I.VSx«c<> Ift Khl I.c5 17.1X12 Da5 IS.Sdl Uc.1 |0.bxc3 cxd5 2<>.cxd5 Ld7 21 *J Kh7 22.1*1 TabH 2.1 Tlc I Sg8 24c.xdfc I* 25.Se5l.b5 26.1*21*127.PM Dal. 28.Si.lV! I 0 Bogdan Osolln Tvoj Osebni e-Servis! Veliko dijakov in Studentov kmalu Ugotovi, da poleg žepnine staršev, sorodnikov in štipendij lahko tudi sami hitro in dohro zaslužijo. Odločitev pade, je treba delal! e-Študcntski Servis Domžale v svoji sPlelni poslovalnici na vvvvvv.studcnlski-scrvis.eoin študentom in dijakom nudi slonlev OSEBNI e-SERVIS. Osebni c-Servis članom na enem mestu omogoči enostavno in prijazno uporabo storitev c-Studcntskega Servisa. Dijaki in študenti lahko preko OSEBNEGA e-SERVISA na vvvvvv.sludcnl-ski-servis.eom: - dnevno pregledajo nova prosta dela, naročijo navadno, permanentno ali Stalno napotnico, ki jim jo e-Šludent-ski Servis Domžale še isti dan pošlje na dom ali v podjetje. - preverijo svoje zaslužke in napotnice, - dobijo informacije o dohodnini in izpolnjevanju dohodninskega obrazca. - se prijavijo za počitniško delo ali aktivnega iskalca del. - preverijo višino mesečnega in letnega limita, ■ urejalo svoje podatke. - uporabljajo brezplačno svetovanje o pravnih zadevah, načrtovanju svoje kariere in komunicirajo z referentkami, - postanejo aktivni dan c Študentskega Servisa Domžale in koristijo dodatne ugodnosti. Poleg številnih ugodnosti lahko na c-Šludentskem Servisu Domžale najdete SVCŽO ponudbo prostih del. Izbirale lahko med 20(1 enostavnimi, strokovnimi in visokoslrokovniini deli. ki vam jih trenutno ponujamo. Sprejemamo tudi prijave študentov in dijakov za počitniško delo, zato pohitite, Na spletni strani www.studentski-servis.eom najdete tudi prenovljeni študcnlsko-dijnški portal z, informacijami in zanimivostmi s področij izobraževanja, turizma in zabave. Vstopi v tvoj Osebni e-Servis ali se oglasi pri nas na kavici! e-Šludentski Servis Domžale, Ljubljanska c. 70, Domžale VEČ POTI VODI DO KRUHA. NAŠE SO VARNE. V PGD Ihan žc drugo leto organiziramo prireditev ZAR MOJSTER SOBOTA, 10. julij, s pričetkom ob 14. uri pred gasilskim domom PGD Ihan v Ihanu S tem povabilom Vas želimo obvestiti, da smo dne 4. 5. 2004 objavili razpis TEKMOVANJE ZA ŽAR MOJSTRA 2004 - PROFI in TEKMOVANJE ZA ŽAR MOJSTRA 2004 -AMATER Razpis je objavljen na internetni strani PGD Ihan http://users.volja.net/pi'dihan/zarniojstcr.htm Rok za prijavo je 8. 7. 2004. Vaša udeležba na lanskem tekmovanju je bila za nas priznanje, zato upamo in želimo, da nas tudi letos počastite s svojo prisotnostjo. Do ponovnega snidenja, s prijaznimi pozdravi! P( ,1) Ihan Prostovoljno gasilsko društvo Jarše Rodica ob 40. letnici vabi na naslednje slovesnosti: petek, 18.6.2004, ob 10. url Kulturni dom Groblje Slavnostna seja s kulturnim programom ter podelitvijo priznanj in odlikovanj sobota, 10.6.2004 ob 18.30. uri gasilsko reševalna vaja ob 20. uri velika vrtna veselica z ansamblom Nagelj in bogatim srečelovom nedelja, 20.6. 2004 ob 15. url slavnostna parada, razvitje in blagoslov novega veteranskega prapora in velika vrtna veselica z bogatim srečelovom. Sodelujejo: Mengeška godba. Kulturno društvo (•roblje in ansambel Kazpotniki. /a hrano in pijačo skrbijo domači gasilci, slovesnost ho ob vsakem vremenu. Dobrodošli! Kolesarski klub Hrast Dob vabi na kolesarsko krožno dirko za Veliko nagrado Občine Lukovica, ki bo štela tudi za državno prvenstvo, v soboto, 19. junija 2004, ob 12. uri s startom in ciljem v Vidmu pri Lukovici, od koder bo pot kolesarje vodila skozi Koseze, Preserje i n Praproče nazaj v Videm. Pričakujejo udeležbo več kot 200 najboljših amaterskih kolesarjev in številne rekreativec. Novice in vabila iz Planinskega društva Domžale Tabor v Trenti Od 12. do 22. avgusta 2001 pripravlja mladinski odsek gorniški tabor v Trenti. Namenjen je predvsem osnovnošolcem, pridružijo pa se nam lahko ludi srednješolci in študentje. V okviru tabora bomo opravili pet različno zahtevnih izletov in tur, obnovili in dopolnili gorniško znanje in uživali v prostočasnih počitniških aktivnostih, (ena je 30.000 SIT, prijave in dodatne informacije pa lahko dobite vsak torek med 19.30 in 20.00 uro na sedežu društva (v Domu športnih organizacij. Kopališka cesta 4, Domžale) ali pri Martinu .Slepiču (OSM: 041 .201 266 in e-posta: nuulin.sfepic@2ag.si). Pohitite s prijavami, ki |ih zbiramo najkasneje dO 25. 6. 2004. 110 let nadelave poti na Konja (IKUJ m) Letos rninuva 110 let od odprtja zelo zahtevne poti na Konja v Kamniško-Savinjskih Alpah. Gre za sploh eno najstarejših nadelanih poti pri nas. ki jc speljana s sedla Prescdljaj. Drzno ter nekoliko izpostavljeno, vendar varno in zanesljivo pot so člani markacijskega odseka Planinskega društva Domžale zadnjič temeljilo obnovili leta 1987, Približno 180 višinskih metrov plezalne poli opra- vimo v pol ure. O takrat novi poli je M. Kos leta 1X95 pisal v Planinskem vestniku: »Več se nas je pogovarjalo o današnjem potu (opravil ga je leta 1893, opomba BP) čez Konja in potrdilo, da vsak človek ne bi mogel priti čezenj. Ako bi se pot nadelal, bila bi potem odprta planota Velike in Male Planine in Ojstriška. To bi bilo koristno za hribolazce in planince, ki paso po teh krajih toliko živine, da imajo sami čez devetdeset koč ali pastirskih stanov. To seje tudi zgodilo. Kamniška podružnica Slovenskega planinskega društva je do dne 19. oktobra I894 pot čez Konja nadelala, v 2. dan novembra meseca sva ga pa z, vodnikom Miho Uršičem otvorila.« Zato vabimo na krajšo slovesnost, ki bo v soboto, 3. julija 2004 ob 11. uri na vrhu Konja. Obiskovalce posebej opozarjamo na primemo kondicijo. usposobljenost in opremo, zlasti na obvezno uporabo čelade, saj bo obiskovalcev na poti več kot običajno. V primeru dežja prireditev odpade oziroma bo prestavljena na jesen. Obisk v Koprivnici Pobrateno Hrvatsko planinarsko društvo Bilo iz. Koprivnice nas vabi na obisk v nedeljo, 4, julija 2004. Predprijave sprejema do 25. 6. 2004 Borut Peršolja (01 721 57 14. e-poš-ta: Borut.Persolja( se včasih znašli. ''■v'o let je taborniško kuhinjo vodila "ama, ko [>a seje število taltonrili po u'< 'nulo in ko ji je z leti pričelo nagajati zdn Po ko '"/i'. si ji ■ i ii )isl ala i >on loč i lit 11, napornem celodnevnem delu, I'' bilo treba pripravili kar pet " 'lokov za množico lačnih otrok. 'e kljub utrujenosti zvečer sedla z "mi ob taborni ogenj, se skupaj - ""iiii^abavala in veselila ob do misli, oh, k, so jih stresali naši naj '"'"M/ in pesmih, ki so bile v Bohi njo oh tabornem ognju še posebno lepe. Sama je večkrat govorila, da v takšnih trenutkih pozabi na vse težave, ki so jo čez dan pestile in da jo takšni trenutki ohranjajo pri močeh, zato je tako rada leto za letom prihajala na lahor. Pa vendarle smo se nekega maja. pred leti. ko smo načrtovali novo taborjenje, morali raziti. Silvino zdravje ni več dovoljevalo, da bi še šla z nami. Tistega maja pred več kot desetimi leti smo si- Silvi zahvalili za njeno požrtvovalno in neprecenljivo delo na taborjenjih, smo se pa srečevali ob različnih priložnostih in tudi na taborjenju nas je še obiskala. Vedno je z zanimanjem spraševala, kako kaj njeni taborniki sedaj, ko uc taborijo več v Bohinju' Vest o njenem dokončnem odhodu nas je užaloslilu. /. vsem spoštovanjem do ničnega dela v taborniških vrstah, predvsem na taborjenjih, se bomo na naših taborniških srečanjih spominjali Silve, naše lahtnnškc mami. šeposebno, ko bomo ob tabornih ognjih obujali spomine na skupaj preživete trenutke. Zagotovo pa jo bodo v najlepšem količku spomina ohranili vsi listi taborniki in tabornice, pred desetletjem mali fantki in deklice, ki jih je na taborjenjih Vselej, kadar so bili r stiski, kadar so pogrešali mamin ali očetov objem, znala lako toplo in prijazno potolažiti Taborniki Rodu Skalnih Taborov. ZAHVALA V petinosemdesetem letu starosti me je nepričakovano zapustil moj dragi mož MAKS STRGAR mojster elektroinstalacij - obrtnik v pokoju Zahvaljujem se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mi v teh najtežjih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Žena Vera V oseminpetdesetem letu nas je zapustil naš STANE BONČA Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem. ki sle ga pospremili na njegovi zadnji poti. Slavka Tako prazen je naš dom, na klopci pred hišo Tebe več ni. odšel si tja. kjer ni gorja... solza za solzo po licu polzi, ob misli nate srce nas boli! V SPOMIN Triindvajsetega junija mineva žalostno leto, odkar Te ni več med nami dragi mož, ati, stari ata, brat in tast ANDREJ KLOPCIC z Vira, Sončna 7 Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih .ie živi. Nihče ne ve, kaka boli. ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in sin DEMITRIJ TOPOLOVEC mičo (1950 2004) Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mušiču. Vsi njegovi ZAHVALA V štiriinsedemdesetem letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta ANARAZPOTNIK roj. SMERKOLJ Rodica, Eajfarjeva 12, Domžale Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše ter spodbudne besede v času njene bolezni. Hvala za številno spremstvo ob zadnjem slovesu. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred, praporščakom POD Jarše - Rodica, trobentačema Andreju in Primožu, ter pevcem Kranjskega kvinteta. Posebna zahvala dr. Mojci Zaje Kraševec, oddelku Nefrodial dializa Črnuče in zdravstvenemu osebju Kliničnega oddelka za abdomumlno kirurgijo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V triinosemdesetem letu starosti nas je zapustila naSa draga mama in babica SILVA RIHTAR iz Dom/al Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in tabornikom za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem. ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poli. Sinovi France, Tomaž in Srečo z družinami ~ Zdaj več ne iščem si smeri: prešel sem pota in navzkrižja, obale ni, le vedno bližja večerna zvezda mi gori. (Severin Šali) Po hudi bolezni nas je štiriindvajsetega maja 2004 mnogo prezgodaj zapustil BLAZ LENIČ Za njim ostajamo in ga pogrešamo. Irena, hčeri Urša in Živa, mama in brat Jernej z družinami 77 ne veš, kako pogrešamo te mi, spočij si trudne zdaj oči, L____ za vse še enkrat hvala ti. ■■"■afer.. — *l .. rZL ■PTy^ t ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedija, brata m strica FRANCA CERARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo sc tudi gospodu župniku Jožetu za lepo opravljen pogrebni obred Vs njegovi, ki ga zelo pogrešajo. Bil si življenje, sedaj si spomin. V SPOMIN Mineva že drugo leto, kar je za vedno odšel od nas PETER ŽANKARst iz Domžal Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi! ■ ZAHVALA Tik pred svojim osemdesetim rojstnim dnem nas je zapusti! ALOJZ FRUMEN iz Prc loga Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Blesteča in neugasljiva je Modrost. z lahkoto se da spoznati tistim, ki jo ljubijo, najti tistim, kija iščejo; vnaprej se da spoznati takim. ki po njej hrepenijo. .tj] ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta MATIJE ABSECA -MATETA (1939-2004) se iskren« zahvaljujemo vsem, ki sle sočustvovali z nami. ga pospremili na zadnjo pot. poklonili cvetje, sveče, izrekli tolažilne besede in ga boste ohranili v spominu. Njegovi najdražji 9 mali oglasi stiropor. Praznim Gsm: 031 787 865 greznice. Na območju Domžal ali Moravč kupim vikend - malo hišo ali eno-sobno stanovanje v bloku za okoli 12.000.000,00 tolarjev. Mob.: 031 695 194 od 19. do 22. ure Prodam oblačila za deklico do 6 mesecev, med njimi tudi dva zimska kombinezončka in marela voziček. Vse skupaj za 30.000,00 sit. Mob.: 051 368 971 Izposojam vrtičkarske stroje: prezračevalec trate, motokul-tivator, vrtalec za stebre, odpeljem veje in prodam mleti MATEMATIKO za osnovne in srednje šole instruiram po ugodni ceni. Gsm: 041 605 391 l KM AR d.o.o. - slrojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 01/8327 190,041 642 097 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV S4>, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kernisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01/7227 897 INSTRUIRAM maternatiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01/7238 157,041 322 571. SPOROČILA Dodatna športna oprema vas naredi boljše, stran 30 136 i/ BOM « fl ? €rotx 1.3 GL klima 2.022.755 SIT j&tsmt 1.3 GL klima 2.278.232 SIT EL.ANTT9A 1.6 GL kima 2.692.177 SIT MATRIX 1.6 GLS klima 2.S34.356 SIT HYunoni 0 111 c. i a I Partner ■-!■■ KREDIT NA POLOŽNICE ~* BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV -J STARO ZA NOVO www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 flVBEL) izdelava pohištva po meri Stegne l, 1251 Moravče tel.: 7231 476, gsm: 041 641446 GEODETSKI BIRO g* APOLONU 4 d.o.o. Medvedova ul. 25,1241 Kamnik tel. 01 -839 72 46, fax. 01 -839 72 47 e-mail: apolonij@siol.net Vse vrste geodetskih storitev: parcelacija, odmera objektov, ureditev, izravnava ali obnova meje, geodetski posnetek, zakoličba, izdelava etažnih načrtov, svetovanje,... OPTIK V Martina / Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-40-06 01/723-89-80 UGODNA PONUDBA VOZIL LETNIK 2004 XSARAExcl. 5v2.0HDi90KM 4 s kov. barvo --- ~ ' ~ 1277.000 sn CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel.: (01) 541 2000 e-mail: salon.citroen@avtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 4347 660 in ostale ugodnosti ob vstopu v EU: C3 PLURIEL LETNIK 2003: zelo ugodno C2 LETNIK 2003: -400.000 SIT C5 LETNIK 2004: SUPER UGODNO C2 IN C3 LETNIK 2004: ROČNA KLIMA GRATIS PICASSO: OD 3.475.000 SIT * Akcija vvtja do 10.rV.2004 i« rto razprodaj« iaUj^ o/, tkt sprememb« aki .b Bogdan PREZELJ s.p. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO SKR0VSKA DELA IZ VSEH VRST MATERIALA S KLEPARSKA DELA IZ VSEH VRST MATERIALA S POOBLAŠČENI KROVEC KRITINE HOSEKRA S TESARSKA DELA: GARAŽE, UTE, PERG0LE,... Podgorje 2a, 1240 Kamnik telefon/faks 01 53 12 231, gsm 041 663 754 Slaščičarna OGER stari Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko i/biro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od 8 kosov naprej, torte tudi ta DIABI IIKI domačo potico, roi no izdelane domače piškote in ostale slaši k e Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto. Tel.: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 2I.J0 ure Naslednja, deveta številka glasila SLAMNIK, bo izšla X. julija, vaše prispevke pa pričakujemo do vključno 2X juniju 2004, najraje na elektronska naslova vera.vojskato.domzalc.si, info-@domzale.si, lahko pa prinesete ali pošljete v Uredništvo disketo. PEDIKURA PANČUR Vlasta ^0^7215^106^ - MEDICINSKA NEGA NOG .top.Hu - KLASIČNA NEGA NOG (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek tudentski ervis Domžale Ljubljanska c 70 gsm: 031/841841 Vstopi v svoj ^osebni ©servis Izberi si veliko ponudbo det in pridi na Pool pa rtv 2004 vvvvvv.student Vila MIRAKUL *** Mali Lošinj popolnoma novi apartmaji v idilični mestni hiši s čudovitim pogledom na zaliv in mesto. Kl Z-i v Metalki Do galove verige, seger obro oljna tesnila - semerinai Velika izbira ležajev in svedrov po ugodnih cenah 5% popust - vse vijačno blago 5% popust - WC deske Kan 5% popust - kovčki za orodje, kovinski regali Na zalogi imamo tudi ročne črpalke Fontana, potopne in pretočne črpalke in hidropake po ugodnih cenah. Obročno odplačevanje! Razrez črne metalurgije! Velik parkirni prostor! Odprlo imamo vsak dan od 7.30 do 19.00 _v soboto pa od 8.00 do 13.00. OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 Nudimo kompletno oskrbo vida: • okulistični pregled • veliko izbiro okvirjev • kakovostnih stekel • sončnih očal Delovni čas od pon. do pet, od 10. do 18. ure 5> www.alfa-int.si NOVOGRADNJA večstanovanjski objekt Jarše pri Domžalah A Na voljo še tri stanovanja. /ILFIViTtj NEPREMIČNINE... ■Kali Informacije o prodaje ALFA-INT d.o.o., Smoletovo ulica 4, Domiote, i«l«fon 01 721 30 08, gim 041 623 07? AJDOVC 4.O.O., Orlovo I2b, t|ubliano, gsm 041 634 886 KLIMATSKE NAPRAVE Prodaja in montaža £p^D0iVlI.\AT0R Tel.: 051 359 555 Metalka Trgovina d.d. Prodaim center Domžale L|ubl|anska 63 tel: 01/729 53 20 METALKA TRGOVINA STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01A722 89 97, 01/722 89 98 - ALU in PVC okno in vrerto - izdelavo termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - izdelava izbočenih stekel - peskanje stekel - fuzije - vitraii - uokvirjanje slik A-S AKCIJE V MESECU JUNIJU TECHNO BONUS NOVO!!! POPUST DO 600.000 SIT Ob nakupu novega vozila garancija 4 leta. Slika Je simbolna MEGANE avtomatska klimatska naprava + atermicno vetrobransko steklo + radio CD 4X15 za samo 50.000,00 SIT CLIO ECTREME že za 2.116.000,00 SIT (klima, abs, 4 X air bag, servo volan, električni paket....) DOMŽALE Moto center d.o.o., Blatnica 3a, IOC Trzin, telefon: 01/562 32 22, 01/562 33 33, faks: 01/562 18 15, www.as-domzale-motoc.si www.honda-as.com NOVO, NOVO - NOVI CENTER VSE ZA VASE JEKLENE KONJIČKE AVTOMATSKA AVTOPRALNICA MEHANIČNA DELAVNICA, VULKANIZERSTVO, OPTIKA SERVIS ZA MOTORNA KOLESA HONDA SERVIS ZA TEHNIČNI PROGRAM HONDA AVTO SET „ o o Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 Nadomestni deli: 01/56 27 222 E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si Avtovleka: 031 / 795 600 AS DOMtALI AS i AS DOMŽAL! I POMŽALI AS OOMlAl KUPON -20% | KUPON -20% ZA AVTOMATSKO AO ZA AVTOMATSKO AS AS ! AS AS ooMtAL* PRANJE VOZILA »»"»^ j PRANJE VOZILA »»«*"■ Adriatic zavarovalna družba d.d. .SK0CI-Z-MAN0.COM Prihodnost je nepredvidljiva. Nikoli ne moremo z gotovostjo napovedati izida naslednjega trenutka. Lahko pa si zastavimo cilj in ga uresničujemo s srčno predanostjo in dobrim načrtovanjem. Britta in Borut sta izbrala VitaFond Adriatic. Obiščite www.skoci-z-mano.eom in spoznajte najprimernejše zavarovanje zase! I II ^ ^jjJJJ Skočite z Bntto in Borutom na www5koci-2-mano.com in sodelujte v nagradni igri za številne športne nagrade in giavn: nagradi' družinski vikend paket v Simonovem zalivu in tedenski najem apartmaja za štiri člansko družine v Termah Ptuj. Ljubljanska cesta 90 teidon Ci 724-04-1 taks 01 721-50 55 roj^R nmru.ni j O hifrejšo in kakovostnejša proizvodnja I > II • vrtni kamini - vse vrst« tlakovcev - ograje, cevi, robniki • stebri » oporni xid - travne in prane plošče - koritnice sa obreiino - korita *a rože... - vodniški MOSTE «3, 121S Komenda, tel: Ol «34 30 »5, 334 IO 32, taks: 01 834 30 30 e-mail: i nfe<*J oba nt.com, http://www.JMbant.com — sam PRODAJNI CENTER JARŠE Preserska cesta 1, Zgornje Jarše 1235 Radomlje tel: 729 88 00. 729 88 01, 729 88 02. 729 88 03 fax: 729 88 14 T) topel om skupina TRGOVINA STRANJE Zg. Stranje 1 A 1242 Sathovlca tel: 832 70 30, 832 70 35 fax: 832 70 45 M Mercator Center Domžale Čestitamo vam ob državnem prazniku 25.6.2004 Program prireditev v juniju Sobota 19. junij od 16.30 do 17.30 ure in od 18.30 do 19.30 ure: KONCERT SKUPINE ROČK N Četrtek 24. junija ob 18.00 urii KULTURNI PROGRAM Z NAGRADNO IGRO Prisrčno vabljeni! NOV DELOVNI ČAS V PRODAJNEM CENTRU JARŠE ponedeljek-petek: 7.00-20.00 sobota: 7.00-15.00 topkcii tioci Pridobite si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE in številne druge UGODNOSTI. Vse informacije dobite pri prodajalcih. WWW.SAM.SI NOVO - NOVO - NOVO SALON KERAMIKE IN PODOV TALNA IN STENSKA KERAMIKA.KOPALNE IN TUŠ KADI, TUŠ KABINE, KOPALNIŠKE I DODATKI, SANITARNA KERAMIKA, PREPROGE, PREDPRAŽNIKI, PARKETI, LAM INATI IN PRIBOR ZA POLAGANJE BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, ELEKTRO ODDELEK BELA TEHNIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, KUHINJSKI PRIBOR, KLIMATSKE NAPRAVE, SVETILA, VIDEO IN AUDIO TEHNIKA, TV SPREJEMNIKI, VSE ZA ELEKTRO INŠTALACIJE NUDIMO VAM UGODNE KREDITE ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM