'x T
dlSiap
Z A P 6%lM, K I N
Ljubljani, 26. maja 1932	Stav.	22
Začnite danes brati roman „Most vzdihov**! V tej številki je natisnjena kratka vsebina dosedanjih nadaljevanj.
Nebeška kapljica
„IIelmut Anton Gumperz, rojen 12. februarja 1875 v i\lontroyalu, umrl 4. avgusta 1931 prav tam. Pokojniku je bila na troske njegove domovinske občine izkazanu poslednja ča.st...“
lako je zapisano s suhimi besedami v debeli župni knjigi mont-rovalske župnije. Žalostno zgodbo, skrito za temi besedami, pa pozna vsak otrok v srednji moselski dolini.
Zakaj čigave so bile na j lepše in naj rodovitne jše vinske gorice v Moutrovalu? Kdo je imel največjo hišo v vsej dolini? Kdo je imel najzanesljivejše viničarje, najboljši jezik za vino, najbolj odprte roke in seveda tudi — naj večji vrat ? Na to je bil le en odgovor; Gumper-zov Toni.
Od neznatnega kozjega pastirja, ki je pasel drobnico gori za montrovnlsko graščino, se je povzpel do najbogatejšega vinogradnika v dolini. Kadar so prišli vinski prekupci k njemu, so morali čakati po cele ure, časih celo dneve, preden se je bil pripravljen z njimi pogajati. In če je Gumperzov Ioni znal celo iz največdh stiskačev izbiti dostikrat do dvakrat večjo ceno, ki so jo bili prvotno pripravljeni plačati, se ni po drugi strani nobenemu mešetarju posrečilo preprositi ga, da bi jim dal vsaj pokusiti naj dragocenejše, kor je premogla njegova trta: noben prekupec se ni mogel ponašati, da bi bil kdaj pokusil montroyalsko nebeško kapljico, katere trta je tam gori za graščino rasla in rodila v solncu, rosi in toplih vetrovih. Božanska kapljica — in vsa je romala v Gumperzovo klet.
In še na nekaj je bil Gumperz ponosen:	na Anamarijo, svojo
Romantika na vasi:
stara vaška cesta v Kochnni na Moseli
hčer. J eli najdražjih stvari mu niti vojna ni mogla vzeti, je 'dostikrat dejal v krčmi; čeprav so bili časi tudi zanj hudi.
Tedaj pa so nekega dne — bilo je menda leta 1919 — pridirdrale v vas ameriške poljske kuhinje. Dolgi, suhi vojaki so napolnili ceste in otroci so se zvedavo ozirali za njimi. Čigava je bila najlepša hiša v Moutrovalu? Gumperzova, kajpa-
iz Moratroyala
Minuli teden je zadela inoselsko dolino v Porenju huda katastrofa: utrgal se je oblak in opustošil dolino daleč naokoli. Od silnih voda se je začela trgati zemlja in porušila še to, kar je ostalo celega: uničeni so vinogradi in žetev in pretrgane železniške in brzojavne zveze. — Dolina reke Mosel je zelo slikovita in slovi posebno po vinih; tamkajšnji kraji imajo staro zgodovino še iz rimskih in srednjeveških časov. Prinašamo dva posnetka iz teh krajev in pretresljivo zgodbo o človeku, ki je bil dolga leta na glasil, da ima najboljša vina v vsej moselski dolini.
da! To hišo so si izbrali oficirji za
svoj kvartir Gumperzov Toni
pa je brez besede vzel svojo palico in odšel gor v svoje vinske gorice, tja, kjer je bil postavil za čuvarja montrovalske nebeške kapljice kočo iz kamenja.
Čez štiri leta so se Američani odpravili. Dan prej je dobil Gumperzov Toni drobno pisemce. Pisemce od Anemarije. Kaj je bilo v tem pismu, ne bo nikoli živa duša zvedela. Drži samo to, da je tisti dan prišel Gumperzov Toni dol in se spet naselil v svoji hiši. In pa to, da od tistih dob nihče ni več videl Anemarije v Montroyalu ne nikjer drugod v dolini.
Toda ko je drugi dan prišel h Gumperzovemu Toniju ameriški podčastnik in mu povedal, da bodo oficirji zvečer priredili pri njem odhodnico, je stal širokopleči vinogradnik kakor medved na pragu svoje hiše. In ko se je hotel Ame-
ričan preriniti mimo njega, je Toni zamahnil in ga z enim udarcem podrl na tla.
Ni bilo lepo... Toda Gumperzov Toni je bil prejšnji dan dobil pis-
Ruzvaline gradu Beilstein nad Moselo
Star vinogradnik v narodni noši
mo od svoje hčere, in takrat se ,;e nekaj v njem utrgalo...
Prišel bi bil pred vojno sodišče. Takrat to ni bila šala. Toda Gumperzovega Tonija je vzela noč in ko je prišla četa vojakov pred njegovo hišo, jo je našla prazno...
Leto za letom se potem nihče ni upal obdelovati Gumperzovih goric. Otroci so se podili po njih in trta se je divje razrasla. Ko je naposled občina prevzela skrb nad zapuščenim posestvom, se ni dalo več dosti napraviti.
In potem, čez dolga leta, so nekega dne vaški otroci z vriščem spremili v vas nekega razcapanega starca, ki je trdil, da je Gumperzov Toni. Gumperz je utegnil imeti dobrih petdeset let, ta starec pa je imel siiežiiobele lase in bi mu človek prisodil najmanj sedemdeset let. Dali so mu jesti in piti, nekega jutra pa so ga našli mrtvega. Ležal je nedaleč razpadle kamenite koče pod montroyalsko graščino v vinogradu, ki je rodil inontroyal-sko nebeško kapljico, katere ni nikoli okusil tuj jezik. Ležal je z razprostrtimi rokami z obrazom na zemlji, kakor bi hotel objeti goro. In trta je iztezala svoje dolge roke nad njim...
I IZHAJA OB | | ČETPTKIH f
^ UREDNIŠTVO 'N UPC ^ ^ LJUBLJANA,BREG 10 : 0 ^ POST PREDAL.ŠT M5 ^ ^ RAČ POST.HDAN V | | LJUBLJANI }T 15.393 ^
POSAMEZNA I ^ TEV. 2 DIN |
NAROČNINA 1 LfTO ^ 80, S l£TA 9 0_ \ L E ^ TA 20 DIN V ITALijl ^ NA l£T040 L.f-RAN ^ CUl 60 f, AMERIKI 2 $. I
DR
ILUSTR
Tajinstveni strahovaleč Čikaga
Po podatkih čikaškega zdravnika dr. Arturja Lowa
Nekaj tednov je tega, kar je v umobolnici ameriške države Illinois umrl mož, ki je pred kakimi dvajsetimi leti navdal z grozo in trepetom vse čikaško prebivalstvo. Zgodovina kriminalistike skoraj ne pozna primera, ki bi ga lahko postavila ob stran teinu strašnemu morilcu; zaradi njegove skrivnostnosti so ga ljudje nazvali „nevid-nega“.
Prvi tajinstveni zločin
Že prvi zločin je zbudil pozornost. Dne 27..januarja 1913 okoli pol osmih zvečer je povedal neki reclar na stražnici, da je našel: mrtve knjigovodjo Wolffa, njegovo ženo in njuna dva otroka. Wolffe je stanoval s svojo družino v skromni hišici na nepomembni ulici v južnem delu Čikaga in se je bil tisti večer, kakor so potem povedali sosedje, vrnil malo minut pred strašnim zločinom domov. Ljudje so se celo spomnili, da so čuli. kako je nesrečnež odprl hišna vrata in ga je njegova žena veselo pozdravila. Skoraj v istem trenutku je mimo prišel redar, ki je imel službo v tistem okraju, in zagledal v svitu luči v veži na tleh negibno človeško telo. Meneč, da je Wolffe omedlel, mu je prihitel na pomoč. Toda komaj se je sklonil k njemu, je videl, da je mož mrtev. Koj nato je stražnik zagledal v predisobju trupla umorjenčeve žene in njegovih dveh otrok. Na njegov žvižg je prihitel policijski seržan Cormick, ki ga je nemudoma poslal na bližnjo stražnico, da tam sporoči- o strašni najdbi.
Nepojmljiva brzina
Najčudnejše pri tem zločinu je bilo nedostajanje slehernega nagiba. Natančna preiskava je ugotovila, da ni iz hiše umorjenega knjigo vod je zmanjkalo ne denarja iie dragocenosti, In tudi pri njem niso ničesar pogrešili; razen tega je bil umorjenec miren in skromen človek, ki pač ni mogel imeti smrtnih sovražnikov. Redar se je natanko spomnil, da v tistih minutah pred zločinom in po njem ni videl žive duše v bližini hiše, in tudi seržan Cormick, ki je prišel z nasprotne strani, je izpovedal, da je bila cesta takrat popolnoma prazna. A vendar je moral priti morilec \Volffu tik za petami, nato njega in njegovo družino z neverjetno naglico zadaviti in potem spet oditi čez cesto; hiše so namreč stale v dolgi strnjeni vrsti in med njimi je bil vsak prehod nemogoč. Morilec ni pustil nikakih prstnih odtisov, tudi ne sledov nog; edino, kar je preiskava odkrila, so bile lise od davljenja na vratovih umorjencev in prstni odtisi in sledovi nog obeh stražnikov. /ato ni čuda, da je bilo vsako zasledovanje morilca vnaprej obsojeno na neuspeh.
Umor na cesti
LjucPe so še zmerom govorili in debatirali o strašnem zločinu, ko si je neznani morile'.’ izbral že novo žrtev. Bilo je to štiri dni po prvem zločinu in v istem policijskem re-
virju, komaj pet minut od: \Volffo-ve hiše. Takrat je šla 60lelna ženica Hvmanova zvečer z doma na neko dobrodelno prireditev. Malo pred sedmo uro se je še poslovila od svojega hromega moža, nekaj minut nato pa so temo pretresli kriki: „Na pomoč! Policija!”
Neki pasant je zagledal v senci bližnjega drevesa na tleh žensko telo in ker je bila ulica slabo razsvetljena, je prvi mah mislil, da ima pred seboj kakega pijanca. Šele ko je videl, da na svojo zbadljivo opazko ne dobi odgovora, je prišel bliže in tedaj je videl, da stoji pred mrličem. Policijski seržan Cormick, ki je bil od prvega zločina noč in dan na nogah, se je na klice prvi pojavil na kraju nesreče. Toda spet je policija stala pred zagonetko. O zločincu ne duha ne sluha, in prav tako nihče ni mogel odkriti motiva, ki je morilca gnal v zločin. Žena je bila napade-na komaj sekundo ali dve pred prihodom pasanta, in vendar nista ne pasant ne seržan Cormick videla na cesti žive duše.
Za policijo je prišel čas strašnega razburjenja. Treba je bilo za-slišati sto in sto ljudi in aretirati in spet izpustiti nebroj osumljen-cev; razen tega je bil seržan Cormick neprestano na nogah in gonil ves štab svojih uradnikov noč in dan po ulicah svojega okraja, da preprečijo ponovitev teh strašnih zločinov. Neumorno je bil tudi Cormick sam na svojem mestu, nadziral in pazil na svoje moštvo, jim zabičeval, kako morajo ravnati, grajal in kaznoval, dokler ni bila čuječnost njegovih stražnikov na višku. Vzlic temu so vstali v javnosti hudi očitki, da se je moglo zgoditi pet umorov v tako kratkem razdobju, ne d'a bi policija prišla morilcu na sled.
Tri dni nato se je nevidni zločinec že v tretje pojavil!
Nova žrtev: stražnik!
Okoli enajstih zvečer je policist Blovv pozdravil na cestnem vogalu svojega tovariša Henriksa, ki mu je bila poverjena v nadzorstvo sosedna skupina hiš. llenriks se je nato-vrnil v svojo ulico, ki je bila prazna in zapuščena, v tem pa je prišel k Blovvu seržan Cormick. ki je nadziral patrulje. BIow mu je javil „Nič novega", nakar je seržan’ odšel za Henriksom, očividno da tudi njega vpraša, ali se je kaj zgodilo. Toda komaj je Blovv napravil nekaj korakov, ko je pretrgal nočno tišino rezek žvižg. V skoku se je Blovv obrnil in stekel nazaj ter zagledal seržana, ki se je sklanjal nad nekim človekom. „llenriks,“ je obupno zaječal Cormick, ..zadavljen je. Pokličite še druge stražnike!"
V	nekaj minutah je bilo pod preudarnim Cormiekoviin vodstvom vse okrožje obkoljeno, neprestano so prihajali novi policisti, in v kratkem času je bilo na mestu okoli dvesto mož, ki so brez odlaganja preiskali vse hiše v okolici. Nemogoče. da bi bil zločinec spet po-
begnil! Trenutek preden je Cormick dobil mrtveca, je Blow videl svojega tovariša, da je zavil v popolnoma prazno ulico, in seržaii je nesrečnežu sledil tako rekoč za petami. In vendar je v teh nekaj sekundah neznan človek zadavil: čvrstega moža in potem spet izginil, kakor bi se znal napraviti nevidnega.
Panika med prebivalstvom
Šest umorov v nekaj dneh, in visi v istem okrožju! Prebivalstva skoraj ni bilo moči pomiriti; živ krst se ni o mraku skoraj več upal iz hiše, in na vogalih glavnih ulic so stali policisti, da spremijo domov ljudi, ki bi se slučajno zakasnili. Seržan Cormick je prosil za ojačenja iz drugih okrožij in iz centrale; stražniki so stali tako na gosto, da sta po dva in dva imela drug drugega pred očmi. Pasante, ki so se v noči pojavili na ulici, so stražniki najavili drug drugemu — niti miš se ne bi mogla neopaženo izmuzniti med njimi. Če se je skozi odprto okno začulo vpitje prebujenega dojenčka, je že priteklo tucat stražnikov, da se prepričajo, kaj se je zgodilo; če je zalajal kak pes, je bilo že vse v pripravljenosti, meneč, da je v bližini „nevidni“. Ves tisti del mesta je bil kakor v obsednem stanju, da zaščiti preplašeno prebivalstvo.
Nad truplom umorjenega žurnalista
A vkljub vsem tem varnostnim odredbam se je morilcu še enkrat posrečilo dovršiti zločinsko delo.
Mladega žurnalista Toma Wil-kinsa je poslal njegov list kot poročevalca na „bojišče“. Bilo je v soboto zvečer; ravno je bil javil svoji redakciji, da ni nič novega. S tem je bila njegova služba opravljena in se je odpravil domov. Malo pred: mostom, kjer je železnica križala cesto, je srečal seržana Cor-micka, ki je bil v pogovoru z nekim stražnikom. Kot vesten žurna-list se je obrnil nanju z vprašanjem, ali ni morda vendarle kaj novega. Cormiek, ki ga je mladi reporter seveda dobro poznal, je z vzdih om odgovoril, da nič. Nato se
TKSFh1 tedma
V	soboto, dne 22. maja, na peto obletnico Lindberghove zmage nad Atlantikom, je prva ženska sama preletela ocean z Nove Fuiidlnndije do Irske. Ime te ženske je Ainelija Ear-hart-Putnam (izg. erhait-petuem) in je žena ameriškega založnika Putini-ma. Zanimivo je. da je junakinja frn-pantno podobna Lindberghu: zato jo v Ameriki imenujejo ,.lady Lindy“ (,.Lin-dy“ je v ljudski govorici skrajšano ime za Lindbergha).
Ob novem triumfu človeške smelosti in vztrajnosti nad zračnimi elementi. ki smo ga gori zabeležili, je tem tragičneje presunila vest. da se je isti dan, v soboto, ubil madžarski pre-kcceeunski letalec Endresz, ko je priletel v Rim na kongres prekooceanskih letalcev. Pri pristajali in se je letalo prevrnilo in strmoglavilo n>i zemljo. Endresz iu niegov spremljevalec Bittav sta bila ua mestu mrtva.
„Snoči se mi je sanjalo, da so me spet cepili. Kaj naj le to pomeni?"
„Da si moraš brez odloga kupiti mreesni prašek."
je poslovil od stražnika in spremil Wilkinsa nekaj korakov. Poda v trenutku, ko je seržan s poročevalcem izginil v temo pri mostu, je stražnik iznenada začul pridušen krik. Po bliskovo je stekel proti mostu in se skoraj zaletel v drugega stražnika, ki je prišel z nasprotne strani. Zagledala sta na tleh truplo mrtvega poročevalca in seržana Cormicka, ki se je sklanjal čezenj. In v tistem trenutku je prišla obema stražnikoma hkrati ista misel: Popolnoma nemogoče je, da bi bil mogel po umoru še kateri drugi človek razen Wi'lkinsa in seržana pasirati kratko progo med njunima postojankama. Če pa je to nemogoče, potem mora biti vendar...
Prihodnji mah sta se stražnika kakor dogovorjena vrgla na seržana Cormicka. V divjem boju se jima je posrečilo, podreti svojegj* predstojnika na tla in med tem poklicati pomoč.
Pri preiskavi je seržan Cormick priznal vse umore. Mož je več desetletij vzorno vršil svojo službo in skrbel za varnost prebivalstva svojega okraja; toda nekega dne ga je, sam ni vedel, zakaj in kako, prijela nepremagljiva želja po ubijanju. V njegovih možganih je morala nastati neka usodna izpre-memba, njegovo mišljenje in čutenje se je čez noč preobrnilo in ga gonilo v zverinske umore. Pri razpravi so zdravniki soglasno spoznali, da ni odgovoren za .svoja dejanja, in so ga poslali v umobolnico, kjer je ostal do svoje smrti.
— /aradi silne gospodarske stiske sc je položaj v Grčiji nevarno napel. Poštni uradniki so stopili v stavko. Groze še druge stavke. Venizelova vlada je podala ostavko.
— Morilcev Lindberghovega sinčku še niso dobili.
— V ameriških Združenih državah imajo že 10 milijonov brezposelnih. Vsak dvanajsti Američan je brez dela.
Na velikem francoskem parniku ..Georges Philippar" (izg. žorž filipar) je nastal v Adenskem zalivu (južno Arabiie) ogenj, ki je v nekaj urah ladjo uničil. Več Ihidi je zgorelo, nekaj pa jih je utonilo, ko so poskakali v morje, škoda je velikanska.
Vatikan je zndnič dobil nenavaden obisk: 'nlefneua katoliškega škofa Redvvooda i/ Wellingtona na Novi Zelandiji. Častitljivi svečenik je preživel štiri papeže in služi zdaj petemu.
Papež Pij XI. je izdal okrožnico o moralni in gospodarski krizi sedanjega časa.
V	Bonibayu so se pobili Indi in muslimani. Poldrugi sto je mrtvih, še mnogo več pa ranjenih.
bra volja, njegova ..zmagovalna natura". Pa mislite, da je gospodu X. res zmerom tako zmagoslavno pri duši? Ali ne bi bilo mogoče, da si kot izkušen in pameten človek samo nateknc ..krinko uspeha"? Krinko, ki naj hlini uspeh — saj je znano, da se golobi zbirajo tam, kjer so že golobi. I oda čudno: na njegove dozdevne uspehe pridejo potem tudi resnični uspehi! Razen tega potolče s to krinko uspeha po vrsti vse konkurente, ker jim vzame pogum, „Tu je že uspel — zakaj bi sc potem j a /. trudil..." Tako si najbrž čisto podzavestno mislite, kadar gre mimo vas zmagoslavno požvižgavajoči gospod X., vi pa sc slabovoljni in deprimirani obrnete proč. Če ste posebno občutljivi, vam utegne tak-šnolc majhno srečanje v jutru vzeti veselje do dela za ves dan...
Morda pa ima gospod X. tudi tako imenovani
uspehovni kompleks?
kaj pa naj to bo? Stvar je morda nekoliko komplicirana, pa bo najbolje, če jo pojasnimo na zgodovinskih
v usta kremencc in skušal z jasnimi, zvonkimi besedami prevpiti morje....
Trening za samozavest
Vsi ti ljudje — takih zgodovinskih in sodobnih primerov bi lahko našteli kolikor hočete — ne bi bili nikoli prišli do uspehovnega kompleksa, če jim pri tem ne bi pomagala lastna samozavest. Kar tako zaradi lepšega l)e-mosten ni kričul na morje. Ne: bil si je končnega uspeha popolnoma gotov. To prepričanje — jasna samozavest — mu je dalo moči, da je z neskončno potrpežljivostjo vztrajal do konca.
Vidite, mi moderni ljudje imamo to veliko napako: ne verujemo prav v lastni uspeh. Morda pojde po sreči... n prav tako lahko se utegne končati z neuspehom! Tako si govorimo samemu sebi, in s tem smo si zabili pr\i žebelj v krsto podjetju, ki bi se drugače morda prav lepo razvilo...
Samozavest ni termometer!
Dosti ljudi pravi: „Saj imam časih pra\ veliko samozavest, pa pridejo druge razmere, in takrat nimam ni-
kake samozavesti več.“ To ne drži. Samozavest, prava samozavest ni termometer in ne rase in ne pada pod vplivom zunanjih okoliščin. Samozavest stoji zmerom na točki „Neizpre-menjeno". Človek se zaveda svoje cene in sposobnosti, skratka, svoje osebnosti — ali pa se je ne zaveda. Na to ne more ne nova obleka pozitivno vplivati, ne zafrkljiva opazka gospodične V. negativno. Ta nihajoči občutek lastne vrednosti ali nevrednosti, ki
ga krivo imenujejo ..labilno ali nestalno samozavest", je zelo nevarna reč. Zakaj o ljudeh, ki o sebi danes tako mislijo, jutri pa spet drugače, sklepajo, da tudi v svoji sodbi o drugih ljudeh in v svojem početju niso čisto zanesljivi.
Prava, pristna samozavest brez precenjevanja pa tudi podcenjevanja se da prav lahko „strenirati“. Treba je le nekaj poštenosti do samega sebe in — bistrega pogleda na druge...
Psihoanaliza za vsakogar:
Ali ste človek uspeha?
Zakaj ne bi bili! — Kratko
Zakaj ima gospod X. toliko uspeha v življenju? Uspeha v poklicu, v družabnem življenju in kot zasebnik? I11 zakaj vi ne? Zakaj vas nekaj potre in vznevolji, kadar gre mimo vas gospod X., veselo žvižgaje in dobre volje, s tistim prožnim korakom, ki vam gre tako na živce? Neki vzrok mora že biti! Seveda je, samo ne tisti, ki vam je morda zdajle na umu. Stvar je nekoliko globlja. Poskušajmo ji priti do dna. In začnimo kar pri gospodu X.
Krinka uspeha
Katera reč na gospodu X. vas dela nervoznega? Njegova neprestana do-
poglavje praktične psihologije
primerili. Mnogo znanstvenikov misli, da je n. pr. Napoleon imel uspehovni kompleks. V mladosti so namreč Napoleona na vojaški šoli tovariši venomer dražili in se norčevali iz njega, ker je bil majhne postave in nekazne zunanjosti. In glejte, tedaj se je v njem razvil uspehovni kompleks (čisto podzavestno seveda): vkljub svoji nekazni zunanjosti, vkljub majhni postavi je vendarle postal diktator.
Podobno se je baje zgodilo modremu Demostenu. Saj veste, da slavni Grk ni znal dobro govoriti, zezljal je jecljal. In tedaj je šel in se postavil na obal kraj bučečega morja, vteknil
Da Ne
ODGOVORITE PO NAJBOLJŠI VESTI NA TALE VPRAŠANJA:
1. Ali daste na svojo sodl>o več kakor na sodbo drugih ljudi, kadar se česa lotite?	...........
2. Ali prevzamete brez obotavljanja odgovornosti polna
dela?	..........
3. Če vam nihče ne da velikih nalog, ali si jih sami poiščete?	_	_	...........
4. Ali morete odkrito govoriti o svojem značaju in o
svojih napakah?	_	..........
3. Ali zagovarjate svoja dejanja, če vas zaradi njih
napadajo?	..........
6. Ali ste taki. da vas ne strah ne napačni oziri ne skromnost ne morejo odvrniti od tega. da bi povedali svoje
odkrito mnenje?	..........
?. Ali porabite prilike, da se seznanite z drugimi ljudmi? .................
8. Ali se znate toliko premagati, da se ne razjezite in ne žalite ljudi, če dobe pri hazardnih igrah (kvartah.
loteriji itd.)?	..........
9. Ali se sami od sebe lotite stvari, ne da bi vas kdo k
temu spodbodel?	...........
10. Ali vztrajate pred samim seboj na tein. da izvedete
kakšno stvar, ne da bi se skušali izgovarjati?	...	...
•tl. Ali greste naravnost in brez ovinko>v na izvršitev neprijetnih nulog?	..........
12. Ali lahko nemoteno delate v navzočnosti drugih ljudi? ...................
tl. Ali je stvar za vas toliko kakor izvršena, če ste se za
njo odločili?	...........
14. Ali radi rešujete težke probleme?	...........
15. Ali znate obrniti v svojo korist nasvet drugih, ne da
bi i>opolnomu prišli pod njihov vpliv?	...........
16. Ali lahko prostodušno |>oveste svoje mnenje?	...........
Odgovorite čisto odkrito na ta vprašanja in napišite za vsak „Da“ in za vsak „Ne“ številko 6 v dotično rubriko. Če vam v stolpcu za „Da“ znese skupaj 48 točk, je vaša samozavest normalna. Če dobite samo 24 ali še manj, skušajte proučiti svoje občutke o lastni manjvrednosti in povečati svojo samozavest. Če dobite 72 točk v stolpcu za „Da“, imate vse pogoje, du postanete človek uspeha. Kdor ima več ko 72 točk, pa bo dobro storil, če svojo nekoliko preveliko samozavest mulo zajezi...
Naš nagradni natečaj
za 25.000 Din
Uprava dobiva vsak dan veliko število zloženk. — Točno knjiženje. — Z zloženkami se je treba požuriti! Vsak naročnik naj jo v lastnem interesu čim prej pošlje. — Do tekmovanja za nagrade imajo pravico samo naročniki, ki poravnajo naročnino za 3. četrtletje. — Naše nove nagrade. — Vsak naročnik naj izrabi ugodnosti, ki mu jih dajejo
naši kuponi.
Vsak dan nam pošta prinese veliko število novih zloženk. Iz tega se najlepše vidi, kako veliko je zanimanje za naš nagradni natečaj pri naših naročnikih. Zloženke uprava skrbno linja in beleži, toda ker je za to treba mnogo dela in kontrole, prosimo tiste cenj. naročnike, ki svoje zloženke Sinišo poslali, da to nemudoma store. 1 o je \ njihovem lastnem intersu, ker je le še malo dni časa. 5. junij je pred vrati. Glejte, da ne boste prepozni!
Opazili smo, da so mnogi naši naročniki zloženko sicer poslali, ne pa naročnine. Prosimo jih, da to takoj store. Pogoj za udeležbo pri našem \e-likeni nagradnem natečaju ni samo v tem, da nam naročniki pošljejo zloženko, nego da imajo tudi poravnano naročnino do konca 3. četrtletja, i. j. do "50. septembra t. 1. Uprava je vse naročnike obvestila, koliko morajo še poslati denarja, če se hočejo udeležiti nagradnega natečaja, in pričakujemo, da nam bo naročnina nakazana do 5. junija t. 1. To velja seveda le za naročnike. ki imajo naročnino za prvo polletje t. 1. že poravnano.
l iste cenj. naročnike, ki so že zdaj v zaostanku za 2—3 m e s e c t tekočega polletja, pa nujno prosimo, da nam do 5. junija poravnajo obenem tudi svoj dolg, ker bo naša uprava v početku junija začela zaostanka r j e m list ustavljati. Zato glejte, da takoj izpolnite svojo dolžnost! Če jo boste zanemarili, ne boste več dobivali ..Družinskega Tednika Romana". Tako boste vsak teden imeli eno veselje manj: ne boste mogli či-tati naših lepih romanov in povesti, ne boste se mogli okoristiti z našimi praktičnimi nasveti, ne boste se več smejali našim šalam. Zato še enkrat: izpolnite svojo dolžnost! Ostanimo dobri prijatelji!
Naš nagradni natečaj predstavlja tudi to pot izredno veliko vrednost. Najmanj 25.000 l)in bodo vredne naše nagrade.
Zaradi obilega dela, ki ga ima našu uprava, nam ni bilo mogoče vseh nagrad do zdaj objaviti.
Razen t. nagrade v znesku Din 4000 v gotovini in prvovrstnega moškega ali ženskega kolesa za IT30 Din bomo razdelili še 1 kompletno kuhinjsko garnituro posode v vrednosti S00 Din, 1 pai elegantnih moških ali ženskih čevljev za 320 Din (darilo tvrdke „Tempo“ v Ljubljani), t samovar ..Kuhinjsko čudo" zn 220 Din (darilo tvrdke Jugoslo. dr. Oetker v Mariboru), več metrov blaga za moške ali ženske obleke, več garnitur jedilnega servisa, kolonjsko vodo. toaletno milo itd., itd.
Iz korespondence, ki jo dobivamo dan za dnem, vidimp, da mnogo naših naročnikov še vedno popolnoma ne razume pomena naših kuponov. Nekateri cenj. naročniki n. pr. ne vedo, da se lahko v s a k naš naročnik j>osluži ugodnosti, ki 11111 jih dajemo s temi kuponi. Vsak naročnik ima pravico do kuponov. Kdor nima zadosti kuponov, naj nam piše, da 11111 jih takoj pošljemo.
Drugi naročniki nas vprašujejo, ali nam lahko pošljejo več kakor pel kuponov. Na to odgovarjamo, da lahko vsak naročnik pošlje toliko kuponov, kolikor nam pridobi novih naročnikov. Čim več jih pridobi, teni bolje je • tudi. zanj, ker bo imel več upanja, da dobi katero naših večjih nagrad ali pa več nagrad: zakaj razim tiste številke, ki jo bo imel na podlagi svoje zloženke, bo imel še toliko številk pri žrebanju, kolikor nam je poslal kuponov.	•
Glede kuponov še tole: vsak kupon mora imeti na levi strani ime in naslov starega naročnika, na desni strani pa novega. Kupon je veljaven šele tedaj, kadar novi naročnik )) o r a v n a p o 1 1 e t 11 o n a r o č ii i -n o. Sistem kuponov smo uvedli v interesu tistih naših naročnikov, ki žele tekmovati pri naših nagradah z več številkami. Zato je v korist vseh naročnikov, da to priložnost izrabijo. Čim prej, tem bolje.
Naši dobri prijatelji
Veseli nas, da lahko na tem mestu napišemo spet nekaj vrstic o naših dobrih prijateljih. Seveda bi bili .še bolj veseli, če bi se mogli v vsaki številki zahvaliti ne samo enemu, nego dvem, trem ali še več čitateljem, ki vedo, da s teni, če širijo in iščejo novih prijateljev in naročnikov našemu listu v svojem kraju, pomagajo, da bomo mogli čim prej povečati obseg, in še več žrtvovati za njegovo opremo in vsebino.
Ime našega dobrega prijatelja in naročnika, ki nam je dobil dva nova naročnika, je gospod Ciril Jonko pri tvrdki Slavec v Kranju. Naj mu na teni mestu izrečemo prisrčno zahvalo!
Ko izražamo g. Jonku svojo prisrčno zahvalo za njegovo delovanje za naš list, se ponovno obračamo na naše drage prijatelje-uaročnike v trdnem prepričanju, da bomo v prihodnji številki lahko spet priobčili nove primere marljivega in požrtvovalnega dela naših dobrih prijateljev.
Vlomilec
Trgovski potnik Fred Pinner je ravno hotel utrniti nočno svetiljko, ko se je nenadoma zdrznil in se sunkoma zravnal v postelji. Pri tem je prevrnil steklenico vvhiskvja in kozarec, da sta z žvenketom padla po tleh. Njegove oči so z grozo zastrmele v odprta balkonska vrata, kjer se je zibala ozka senca v svitu indijskega ščipa.
la ozka senca je bila skoraj tri prste debela vrv, ki je kakor nihalo udarjala ob železno balkonsko ograjo, zdaj pa zdaj v miru obvisela, nato pa spet naglo švignila kvišku.
Preden si je Pinner utegnil biti na jasnem, ali mu kak vlomilec pripravlja nezaželen obisk, ali pa si hoče kateri šaljivec gornjega nadstropja privoščiti neslano šalo .na njegov rovaš, se je vrv spet spustila. Toda to pot ni več opletala sem in tja, temveč je trzala v sunkih, kakor da bi se kdo po njej spuščal dol.
Pinner je po bliskovo segel v predal nočne omarice, vzel iz njega pištolo in jo nameril proti balkonu. O vlomilcu ni dotlej videl še nič drugega kakor dve gole noge in rjava bedra. Noge so iskale opore na balkonski ograji, toda namestu da bi bil nočni gost, kakor je Pinner brez sape pričakoval, skočil na balkon, se je zazibal na ograji sem in tja in se dozdevno še vedno držal za vrv, ki se mu je opletala okoli nog.
Ta hoja rjavih nog po ograji je dala prej sklepati na mesečnika kakor na vlomilca; Pinner je bil o tem vse bolj in bolj prepričan, čim delj je neznanec počel svoje vratolomne akrobacije po ozki že-Jezni ograji.
Naposled ga ni več strpelo v negotovosti. Ravno se je pripravil, da bi neslišno vstal, ko mu je zadrgnila vrat čudna groza, ki ga je obšla že prej, ko je prvič zagledal te gole rjave noge. Nerazumljiv strah mu je ohromil ude, da se ni mogel niti zgeniti. Zakaj noge so zdajci zdrknile pod ograjo in na balkonu se je pokazal grozotni nočni gost:
Mož brez glave!
\ isoko dvignjene Indijčeve roke so se oklepale vrvi, ki je na njej visel kakor lutka, bela prepaska okoli života in stegen st' je pošastno blesketala v mesečini, pri slehernem trzaju vrvi so se noge dvignile in padle kakor pri marijoneti, vse telo je kazalo kretnje živega človeka, ki pa so bile v grozotnem nasprotju z brezglavim trupom.
Pinner je zatisnil oči pred tem strašnim pogledom, hotel je krikniti na pomoč, toda iz njegovega grla ni prišel glas. Hotel je pritisniti na zvonec, pa ni mogel geniti roke. krčevito je oklepal pištolo. Njegova groza je postala še večja, ko je neznanec, kakor da ga podpirajo nevidne roke, stopil v sobo.
Korak za korak je prihajal bliže, držeč roke kakor v obrambo iztegnjene kvišku nad strahotnim odsekanim vratom.
Sredi sobe se je brezglavec ustavil. Pinner je zdaj začul govorjenje in smeh s hodnika in se je tisti trenutek spet osvestil. Naglo je
glave
dvignil pištolo, šest strelov je odjeknilo drug za drugim, krogle so razbile zrcalo — toda brezglavec je stal mirno kakor prej!
Koj nato se je začulo razbijanje po vratih, zunaj so kričali ljudje in poskušali vlomiti vrata. In Pinner je z nepopisno osuplostjo gledal, kako se je brezglavec kakor bi plaval umeknil nazaj na balkon. Pinner je skočil iz postelje, toda preden je bil pri balkonu, je brezglavec že splezal ko opica po vrvi navzgor in izginil z vrvjo vred gori ob žlebu. Prav takrat so se vrata s treskom podala in v sobo so planili šef hotela s tropo natakarjev in nekaj policisti, ki so Pin-nerja obkolili in mu iztrgali revolver iz rok.
Komaj je končal svoje zmedeno poročilo o strahotah prošlih minut, ko je šef hotela potrepljal docela
izčrpanega siromaka po ramenih in mu pojasnil nočno avanturo:
Pinner je bil žrtev enega izmed fakirjev, ki so ves dan ždeli pred hotelom in za majhen denar razkazovali svoje hipnotične umetnije. Med najbolj priljubljene trike indijskih fakirjev spada ravno pojava brezglavega moža, ki pleza po vrvi. Časih pa napravijo ti fakirji tudi posebne nezaželene predstave, zlasti če jih kdo sramoti: tudi Pinner se je imel zahvaliti za svoj mučni nočni doživljaj takemu fakirju, na katerega je bil zvečer zlil kozarec vode, ker je neprestano čepel pod njegovim oknom in se ni dal odgnati.
Ta nedolžni izliv njegovega temperamenta pa ga ni stal samo steklenico dobrega \vhiskyja in kozarec in razbito zrcalo; vrhu vsega je postal tarča gostov vsega hotela, ki so se mu rogali in se mu smejali, da se je dal ugnati od takega nedolžnega indijskega brezglavca.
HUMOR
Direktno daje
Nabiralni dan. Komika Arniina Berga ustavi neka dama:
..Prosim! Za padla dekleta!"
Berg vljudno odmahne z roko: ..Hvala! Dajem direktno!"
Dvoje
„Gospa Mernikova je svoji dve hčeri vendar srečno spravila pod avbo!"
..Da. Mlajša se je srečno poročila. starejša pa se je srečno poro-č i 1 a.“
Višek raztresenosti
Profesor Slovnica je bil tako raztresen, da je pozabil vsak naslov in vsako telefonsko številko. Zato si je začel pred nekaj časa beležiti naslove vseli ljudi, ki je z njimi kdaj prišel v dotik. Toda to mu ni nič pomagalo. Če je namreč listal po svoji beležnici, nikoli ni vedel, kaj je imel posla s tem ali onim človekom.
Nekoč ga je negotovost tako grizla, da je poslal gospodu Sirniku brzojavko s plačanim odgovorom:
..prosim odgovora, katera zveza med nami stop ali če lahko storim uslugo profesor slovnica."
Odgovor je prišel še tisti dan:
.,zveza srečno pretrgana stop hvala za uslugo sirnik."
Z glavo inajaje je stopil profesor Slovnica z brzojavko k svoji ženi:
..Ali ti to razumeš, Mina?" ..Seveda," je zasikala gospa profesorica, vsa zelena od jeze. „Nesram-než je !>il vendar moj prvi mož!"
Pri vedeževalki
„Tu \idiui, da se boste v kratkem seznanili /. nekim bogatim gospodom. Zaljubili se boste vanj in šli z njim nu poročno potovanje v Dalmacijo."
,,AIi v kvartali tudi vidite, kaj bo moj mož na to rekel?"
Skrivnostna bolezen Jernač je bolan. Zdravnik nikakor ne more dognati, kaj 11111 je. Zato naroči Jernačevki, naj kupi v mestu termometer za merjenje vročine, zvečer pa bo še enkrat prišel, da pogleda, kako je z njenim možem.
Jernačevka pa kupi naniestu termometra barometer. Zvečer se zdravnik spet oglasi.
..Nn, kako gre bolniku?" vpraša ženo.
..Slabo, gospod doktor," vzdihne Jernačevka, ..moča in vetrovno."
Jobov izrek
Strupeni dunajski gledališki kritik Julij Bauer je bil nekoč povabljen na večerjo k znani lepotici igralki Hermini Langerteinerjevi. Zbrana je bila velika odlična družba. V salonu je visela nad kaminom v velikem okviru dvojna slika. Slika na levi je predstavljala industrijca Forlaelierja, ki je bil, kakor je hilo splošno znano, Hermini zelo vdan, slika na desni pa njegovega brata, znanega ženskega zdravnika. Neki gost je sliko prvič videl in je vprašal Juliju Bauerja, koga predstavlja.
„Jobov izrek," je odgovoril Julij Bauer.
,.Kako ste rekli?" se je začudil gost.
Bauer je pokazal najprej na levo sliko: ..(lospod je dal," in potem nn desno: ..Ciospod je vzel."	(,.Ulk")
Genijalne ideje
N a n i s a I M. K o s i r e v
Generalni ravnatelj velike tovarne, ki je imel pod selx>j več sek-cijskih načelnikov in tajnikov, je sedel v svoji de.ovni sobi in na glas izražal svojo sodbo o lastnostih podrejenega mu osobja:
„Sicer se nad svojimi ljudmi ne morem pritoževati, vsi so marljivi in sposobni... le sekcijski načelnik Červoncev...."
Le-ta je stal ravno pri vratih in je prebledel. „Bolj prav res nisem mogel priti s prošnjo za povišanje plače... Človek se ves dan muči, izpolnim mu vsako željo, da nadur niti ne štejem... Taka krivica!"
In generalni ravnatelj je razdraženo nadaljeval:
»Drugače je Červoncev dober uradnik, nič ne rečem... le idej mu manjka. Ko bi le imel več inicija-tive! rakšen starokopiten birokrat! Takih ljudi ne morem rabiti, potrebni so mi uradniki z idejami!"
žalostno se je Červoncev vrnil v svoj oddelek, kjer je kar mrgolelo tipkaric, knjigovodij, tajnikov in drugega osobja. .Mrko jih je pogledal in se zatopil v svoje papirje. Nato je odločno sestavil poročilo in odhitel z njim h generalnemu ravnatelju.
..Želite?'1 ga je le-ta vprašal z ledenim glasom.
..Sijajno idejo imam, vso noč nisem zatisnil oči. du sem sestavil poročilo o redukciji osobja."
Šef ga je dobrohotno pogledal: ..Lepo! Izborna misel! Predlaga-gajte komisijo, da proučimo to vprašanje."
\ ljudi je šinilo novo življenje. Komisija se je posvetovala dneve in dneve. Červoncev je neprestano pisal in računal, uradniki so oživeli, celo generalni ravnatelj se je pomladil.
Čez mesec dni je polovica osobja dobila odpoved.
Červoncevu, junaku dneva, ni ostalo prikrito, da je šlo zdaj delo počasi od rok.
Šel je k predstojniku z novim poročilom.
..Predlagal bi, da vzamemo nekaj novega pomožnega osobja."
,.Sijajna. ideja," je menil šef. „Napišite o tem spomenico. Sklical bom sejo, da proučim vaš načrt."
Po vroči debati so sklenili: „Na-jetje novih uslužbencev je v skladu z interesi podjetja in se zato priporoča."
Červoncevljev načrt je bil sprejet. Čez kak teden je opazil, da novo pomožno osobje marljivo opravlja svojo službo. Novu misel mu je šinila v možgane in odhitel je z njo h generalnemu ravnatelju:
»Pomožno osobje se je imenitno obneslo. Predlagal bi, da ga nastavimo za stalno."
„Geuijalno!“ je ves navdušen vzkliknil predstojnik. „Jutri bomo o tem govorili na seji."
Seja je to pot potekla še vihar-neje, toda Červoncev je 'zmagal.
Pri iskanju novih idej je že čez dva tedna opazil, da v njegovem oddelku kar mrgoli osobja.
„Ali ne bi malo zreducirali?" si je mislil.
In že je bil pri šefu. Šef je njegov predlog odobril.
Spet so odpustili ljudi. Čez štirinajst dni je delo iznova zastajalo. In Červoncev, mož genijalnih idej, je odločno stopil h generalnemu ravnatelju...
*
Ne pomnim več, kolikokrat se je to ponovilo. Nekoč je sprejel generalni ravnatelj v svojem kabinetu upravnega svetnika Kulakovi-ču. Šlo je za imenovanje novega ravnatelja in pogovor je nanesel na sekcijske načelnike.
„Červonceva bi najtopleje priporočal. To vam je duh! Ni mu zadosti, da ves dan gara v pisarni in da bere moje misli kakor čarovnik, ne: mož ima tudi ideje kakor nihče drugi! Ta naj bo ravnatelj! Z njegovo inicijativo bi lahko gore prestavljali..."
Červoncev, ki je ravno stal pri vratih, je ponosno planil v kabinet.
„r!otel bi vam predložiti nov načrt. Ali ne bi osobje nekoliko zreducirali?"
„Na, vidite," je vzkliknil šef. ..ali ni mož zluta vreden?"
brez
MOST VZDIHOV
28. nadaljevanje
ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL MICH EL ZtVACO
Kaj se je (lo zdaj zgodilo:
Dožev sin Roland Candiano je po šestih letih ječe pobegnil iz beneških temnic, kamor ga je vrglo izdajstvo njegovih ..prijateljev" tisti večer, ko se je imel zaročiti z beneško plemkinjo Leonoro Dandolo. Njegova prva pot iz ječe je bila k očetu, sivolasemu Can-dianu, ki mu je dal takratni veliki inkvizitor in poznejši dož Foscari vpričo uklenjenega Rolanda iztekniti oči. Našel ga je v neki vasi, kjer so se otroci norčevali iz slepega starca: Candiano je bil blazen!... Roland je hotel poiskati mater: izvedel je, (la je umrla od žalosti. Povprašal je po Leonori: povedali so mu, da se je poročila z njegovim sovražnikom Altierijem... Nesrečnež ni vedel, da sq deklico nalagali, da jo je varal s kurtizano Imperijo. Ni vedel, da so ji rekli, da je Roland pobegnil iz Benetk. Ni vedel, da se je poročila z Altierijem samo zato, da reši očeta...
Za vse prestano gorje, za zločine, ki so jih storili nad njegovim očetom in materjo in nad njim, se je sklenil strašno maščevati. Prvega je zadel kardinala Bemba, druga je bila kurtizana imperija, ki ji je ugrabil hčer Bianco. Potem pridejo na vrsto ostali: generalni kapitan Altieri. dož Foscari, veliki inkvizitor Dandolo...
Stari Filip se je priklonil in šel.
Pojdimo zdaj za kurtizano Imperijo, ki je, kakor smo videli, velela čolnarju, naj jo odpelje k palači generalnega kapitana.
Kakšna misel ji je šinila v glavo, da je šla k Dandolu in potem še k Altieriju?
Takoj bomo videli.
Imperija je krenila čez prostrane sobane generalnega kapitana, ki so bile polne bučnih oficirjev; žvenket njihovega orožja je zbujal vtis, kakor da si v orožarni. Kakor je bila palača velikega inkvizitorja tiha in zapuščena, tako je bila Altierijeva palača hrupna.
Oficir, ki je Imperijo vodil skozi te sobane, se je zdajci ustavil pred Altierijem, hi ji je mrko in malone oholo ponudil stol. Ko sta bila sama, pa je nestrpno vzkliknil;
„Moralo se je nekaj resnega zgoditi, da se niste pomišljali priti k meni o belem dnevu. Ali ste pomislili, gospa, kaj bodo ljudje govorili in mislili spričo tega vašega obiska?... Ali se nisva dogovorila, da se od tiste noči ne poznava več?“
„Od tiste noči, ko smo napisali lažnjivo ovadbo, kaj ne, gospod?"
...Molčite!" je pridušeno zavpil Altieri in se z grozo ozrl okoli sebe. ..Če vas kdo sliši!"
„Kdo neki! Vojaki? Kaj mi
f 44
mar!...
„Ne!... Ne vojaki!... Moja žena!"
„Leonora!“ je gluho zamrmrala Imperija.
Altieri je nestrpno odmahnil.
„Bodite usmiljeni, gospa," je rekel s tihim glasom, ..podvizajte se iu povejte mi, kaj mi je naklonilo čast, da vas vidim pri sebi."
Pogledala mu je v oči.
..Roland ( andiano je v Benetkah," je počasi odgovorila.
Tisti mah se je izza nekega zastora začul pridušen bolesten krik
—	krik, poln groze in strahu in neizmerne osuplosti...
Toda Imperija je bila tako zatopljena v svoje misli, da ga ni čula!
Altieri je bil tako osupel, tako odrevenel od groze, da ga tudi on ni čul!
Generalni kapitan je prebledel na smrt. Odprl je usta, toda iz njih ni prišel glas. Njegov obraz je izdajal neznansko osuplost, bes in strah.
Zakaj Altieri je bil globoko prepričan, da se je bil Roland utopil v kanalu. Živel je v misli,'da se ga je za zmerom odkrižal.
Imperija je opazila, kakšen vtis je napravila nanj njena vest.
„Nu,“ je vprašala, „ali boste še rekli, gospod kapitan, da nisem prav storila, ko sem prišla?"
„Takoj... brez odloga... k velikemu inkvizitorju," je zajecljal Altieri mrliško bled, ,.obvestiti ga moramo..."
„Je že storjeno!"
..Spraviti na noge vso policijo..."
„Bo ta trenutek tudi že urejeno..."
..Obvestiti doža..."
„To je vaša stvar!"
„Obvestiti kardinala Bemba..."
„Bembo je mrtev!"
„MrtevL. BemboL."
„On, ki se vrača, ga je ubil!"
Altieri je vstal, snel dve pištoli, nasul na zažigalo strelnega prahu in ju položil na mizo pred se. Potem se je otipal, ali ima na sebi železno srajco; in nato je tiho odprl vrata in pogledal po oborožen-cih, ki jih je bila njegova palača polna.
Šele tedaj se je zdelo, da se je pomiril. Sedel je nazaj na stol, si otrl znojno čelo in hripavo velel:
„Povejte mi vse!... Ne pozabite ničesar... drugače smo vsi izgubljeni, tako mi Boga! Poznam Rolanda. Če ga ne ubijemo, bo njegova osve-ta strašna."
..Strašna, da, to je prava beseda!" je rekla Imperija in obupno
prikimala. „Bemba in mene je že zadel..."
„Vas!„. Kako?"
„Ugrabil mi je hčer! Ubil je moje srce in napravil: iz mene bedno telo brez življenja, brez luči, brez ljubezni. Huje od mene ne more nikogar zadeti L."
„Počasi, počasi!" je vročično vzkliknil Altieri. ..Najprej je treba spraviti red v vse to... Povejte mi natanko in po vrsti vse, kaj veste."
Kurtizana je počasi in premišljeno začela pripovedovati istorijo, ki jo je že povedala velikemu inkvizitorju. Altieri je naslonil komolca na mizo in podprl brado z rokami ter poslušal z napeto pozornostjo, ne da bi jo bil le enkrat prekinil.
Ko je končala, je dolgo premišljeval. In potem je bila njegova prva beseda:
„Zakaj ste prišli še k meni, ko ste vendar že obvestili velikega inkvizitorja?"
Imperija je brez pomišljanja odgovorila:
„Ker Dandolu ne zaupam. Ta človek je slabič. Morda sem se zmotila, toda zdelo se mi je, kakor da se obotavlja... O vas pa sem vedela, da se ne boste obotavljali!"
Tedaj se je Altieri spomnil čudnega Dandolovega ponašanja, ko je prišel k njemu s poročilom, da je Roland ušel iz ječe.
„Ne more več biti dvoma!" je pomislil. ..Dandolo se umika!... Pa ga bom že nagnal spet naprej!"
Na glas pa je rekel:
„Ne, ne, jaz se ne bom obotavljal! Zastran tega, gospa, bodite brez skrbi! Eden od naju je preveč. Eden od naju mora umreti. In kolnem se vam, da bo to on."
„Da,“ je pritrdila Imperija. „1 oda preden Roland umre, moram izvedeti, kam je odvedel mojo hčer. Mislite na to!... In zanesite se: če mi no vrnete mojega otroka, mi boste vi, Dandolo in Foscari odgovarjali zanj."
Idila na dvorišč«
(Foto Ufa)
Kurtizana je te besede izgovorila s tako divjo odločnostjo, da je generalnega kapitana ledeno izpre-letelo. Priklenil se je v znamenje, da vzame na znanje Imperijino grožnjo, nato pa jo je spremil do vrat.
„ldite rajši tod," ji je rekel in ji pokazal neka vrata. „Ko pridete do stopnic, idite po njih: tako pridete do izhoda, ne da bi vas- kdo videl. Glede onega pa računajte name!"
„Računam!“ je preteče odvrnila Imperija in odšla.
Altieri je zaprl vrata. Vzel je v roke svoje bodalo in s pomembnim usmevoin pobožal njegovo konico.
„Najprej on," je zamrmral, „za njim pa ona!"
V	vsej naglici se je odpravil k Dandolu v spremstvu sedmih ali osmih najpogumnejših poročnikov. Ko je bil pred vrati kabineta velikega inkvizitorja, jih je sam odprl, ne da bi se bil dal najaviti po la-keju, ki je odrevenel nad tolikšno kršitvijo stroge etikete, ki je bila v inkvizitorjevi palači v navadi.
Po odhodu starega Filipa je Dandolo negibno obsedel za mizo, skl anjaje se na pergamen, kamor bi moral napisati ime Giovannija di Lorenzo — Rolanda Candiana.
Zatopljen v mračne misli, je sam ne vedoč kaj dela, mehanično izpolnil prazno mesto na pogodbi.
N njegovi glavi je vse brnelo. Nobene pametne misli, nobenega sklepa. Zdaj se je predajal nevzdržnemu obupu, zdaj so mu spet vstajale blazne nade, da so vse sku-pa le moreče sanje, ki bodo minile...
Zdajci je vstopil Altieri. Zaprl je vrata za seboj in rekel:
„Gospod veliki inkvizitor, prinašam vam vest, da je Roland Candiano v Benetkah. Skriva se pod imenom Giovanni di Lorenzo. Kaj nameravate to pot ukreniti?"
Dandolo se ni zgenil. Neka magična sila mu je priklepala oči na papir in instinktivno ga je hotel skriti v dlan.
Altieri je opazil pergamen.
Opazil je tudi grozo na Dando-lovem obrazu.
S tisto nezmotljivo intuitivnostjo. ki je je človek zmožen v trenutkih najhujše sile, je zaslutil, da pomeni papir, ki se je nad njim krčila roka velikega inkvizitorja, ključ do zagonetke, in zavedel se je, da ga mora prebrati. Iztegnil je roko in jo položil na pergamen.
Z očmi. uprtimi v Dandolove oči, z obrazom, žarečim od neizgovorjenih groženj, je zarenčal:
„Ta papir..."
„Gospod!“ je skušal Dandolo ogorčeno protestirati.
..Hoteli ste ga skriti?..."
„Za to imam pravico!"
..Prebrati ga hočem!..."
„Vaše početje je nesramno!"
,.In prebral ga bom!" j# zavpil Altieri, bled ko zid.
Sunkoma je izpulil pergamen starcu iz rok in ga v trenutku pre-
V 24 urah
barva, plisira in kemično čisti m obleke, klobuke itd. Škrob i in fgg svetlolika srajce, ovratnike, za- ^ pestnice itd. Pere, suši, monga (pij in lika domače perilo r® S tovarna JOS. REICH S “	Ljubljana	Pl
letel. Ob imenu Giovannija di Lo-renzo se mu je iztrgal zamolkel krilc, listi mah se je Dandolo z vsem naporom svojih sil otresel hromeče onemoglosti.
,,Altieri!" je zavpil, »prišli ste, da mi s silo iztrgatedržavno skrivnost, Posrečilo se mi je nastaviti Rolandu Candiartu past. Drevi pride v mojo hišo na Olivolu. Hiša bo obkoljena in mož bo padel v moje roke. Toda vedite, da lahko ena sama beseda, ena sama neprevidnost vse pokvari!"
Altieri je zamišljen sedel.
»Oprostite mi mojo nasilnost/' je odvrnil. »Ta nepričakovana novica me je čisto zmešala!'*
»Oprostim vam.*' je rekel Dandolo in ponudil Altieri ju roko v spravo, toda v njunih očeh je gorelo sovraštvo in nezaupanje. „Si-cer pa... ali smem kuhati mržnjo proti Leonorinemu možu?... Toda ker že veste..."
»Imperija mi je povedala..."
„Da, vem. Tudi pri meni je bila, meneč, da mi bo kaj novega izdala, ne vedoč, da že pet mesecev sledim Rolandu Candianu korak za korakom. ne vedoč, da sem ga jaz izvabil v Benetke, da sem ga jaz iz-mamil v svojo hišo, zanašaje se na spomine njegove nekdanje... sreče...
Pri Dandolovem nedvoumnem nayiigavanju na ljubezen medi Rolandom in Leonoro je Altieri za-škrtal z zobmi.
„Toda vsega še ne veste!" je povzel Dandolo. »Candiano je poglavar pravcate vojske. Pod njegovim zapovedništvom stoji dva tisoč oboroženih razbojnikov. Tudi z ladjami razpolaga. Morda sanja celo o tem, da naskoči Benetke!... Vidite, dragi moj. da gre za res za državno skrivnost, kar sem vam izdal.,f
..Prepričan sem,“ je ted'aj rekel Altieri s strupenim glasom, »prepričan sem, da ste vse to tudi dožu že povedali..."
Dandolo se je stresel.
*	„l)ož še ni obveščen," je odvrnil. ,.Za to bo še čas, če se mi Candiano izmuzne."
„Prav, prav... Z vaše strani je tedaj za drevi vse pripravljeno?"
..Da."
»Če je tako, sodim, da ne boste nič imeli proti temu, če bom tudi j-iz zraven?"
Dandolo je pogledal Altierija z očmi, ki je iz njih udarjal blisk. Todu premagal se je in rekel:
,,\ aša pomoč, Altieri. nam bo dragocena."
»Torej drevi!... Ob kateri uri?"
» l očno ob devetih."
Altieri je še enkrat stisnil roko Leonorinemu očetu in odšel, inr-mraie med zobmi:
»Mislim, da sem ravno prav prišel!..."
Med tem se je v Altieri jevi palači odigral drugi prizor.
Ravnajoč st' po nasvetu generalnega kapitana je Imperija stopila
v	temni hodnik. Na koncu hodnika
je res zagledala stopnice in pod njimi vrata.
Ravno je prišla do stopnic, ko se je je doteknila neka ro>ka.
kurtizana se je naglo obrnila in zagledala zagrnjeno žensko.
»Idite z menoj!" ji je rekla ta ženska s komaj slišnim glasom.
Imperija se je trenutek pomišljala in se nezaupljivo ozrla okoli sebe. To:la neznanka jo je bila že zgrabila za laket in jo potegnila s seboj v sobo.
Tam je odgrnila tenčic-o, ki ji je zakrivala obraz.
»Leonora!" je zamolklo zamrmrala kurtizana.
Da! Bila je Leonora!...
Kako je mogla vedeti, da je bila Imperija pri Altieri ju?... In kaj je hotela od nje?
Leonora je prebila ta dopoldan, kakor je prebila vse dopoldneve, vse dni: pri gospodinjskih delih. Altieri je prav povedal: bila je vzorna gospodinja in se ni zadovoljila samo z nadziranjem, nego je tudi sama prijela za delo, ne da bi si privoščila oddiha ne počitka. Človek bi rekel, da je hotela z neprestanim delom ubežati sanjam in premišljevanju. Če je bila brez dela, jo je	vselej	začel	glodati
obup, zato se je bala, da je ne oblijejo solze vpričo njenih žensk. Jokala je samo ponoči, ko so v temi in pokoju vstajali spornimi v njeni duši in jo obkrožali kakor fantomi ob postelji umirajočega. Časih kadar ji je bilo srce prepolno bolesti, je skrivaj	odšla	na	Olivolski
otok in sedla pod cedro, kjer ji je bil Roland prisegel večno zvestobo; o polnoči —	ob uri,	ko	sta	se razhajala — je	spet odšla,	ne	potola-
žena, o ne, samo okrepljena za boj, ki jo je čakal vsak dan.
Tisto dopoldne se je torej mudila v drugem nadstropju in pregledovala eno izmed tistih velikih omar za perilo, ki so bile takratnim Benečankam naj večji ponos.
Toda delo ji ni hotelo prav od rok. Vedno in vedno se je zalotila pri mislih iz prošlosti. Naposled je vstala in stopila k oknu. hoteč se vživeti v Benetke, kakršne so vrvele, drhtele in lesketale pod žarki vročega solnca in se razvedriti v zibanju pisanih gondol, iki so se srečavale na velikem kanalu, vozeč mlade plemiče v bleščečih oblekah in lepe in smejoče se dame.
Tako je stala morda kako uro in pritskala svoje žgoče čelo na steklo.
Roj golobov je vzletel v čistem in lahnem zraku solnčnega zimskega jutra. V velikem loku je zletel in se razkropil. Dva med njimi sta se spustila na streho neke gondoli' in tam obsedela.
Leonora je mehanično sledila z očmi ljubkima živalcama. Gondola je prihajala bliže in se ustavila pred palačo. Iz nie je stopila neka ženska in naglo zavila proti palači.
Ta ženska... Navzlic njeni ten-čici io je Leonora spoznala!...
Vztrepetala je... Stopila je od okna in se prijela za srce. kakor da pričakuie smrtonosnega udarca... Njena običajna bledica, je oka-
Isposoianto
plošče in gramofone poceni
ilager
Ljubljana, Aleksandrova 5 Maribor, Gregorčičeva 20
CeMlie dobite povsod, na obroke pa samo pri «aTempo**< Ljubljana,
Gledališka ulica 4 (nasproti opere).
menela in v gracijozni oblok njenih ustnic se je zarezala trda črta. Nato pa se je nenadoma zavedla. Z vsem naporom svoje volje je udušiia vihar, ki je vstal v njej.
Šla je dol v pritličje in se ustavila v sobi, kamor sicer nikoli ni stopila.
Čula je ženski glas.
In ta glas je rekel:
»Roland Candiano je v Benetkah!"
Udarec je bil prehud. Leonora je slabotno zaječala in se brez zavesti zgrudila na tla.
Ko se je zavedla, je z vso energijo in z vso svojo voljo skušala odvrniti vprašanja, ki so jo naskakovala, in se prisilila k prisluškovanju. Čula je, kako so se neka vrata odprla in spet zaprla. Vedela je, kaj to pomeni: Imperija odhaja!... Z blazno naglico si je vrgla čez glavo tenčico in odhitela za kurti-zano.
Zdaj sta si ženski stali nasproti.
Od tiste usodne noči, ko so zgrabili Rolanda, se nista več videli
—	tega je bilo že skoraj sedem let!
In pogled, ki sta ga zapičili druga v drugo, je bil tako poln smrtnih groženj, da se je zdel. kakor da je samo nadaljevanje tistih smrtonosnih pogledov, ki sta se takrat križala... pred Rolandovimi sodniki!-
Tako sta stali, težko sopeč.
Tragična misel je obema odre-venila ude in »kamenila njuna obraza.
Prva je izpregovorija Imperija:
»Kaj bi radi od mene?"
»Resnico!" je odgovorila Leonora.
»Kakšno resnico?"
»Vse kar veste o Rolandu. Reki i so mi, da so ga pomilostili, da je zbežal iz Benetk in potem, da je umrl. Vse to je bilo laž. Resnico! Govori!...“
»In če nočem govoriti?"
»Umreš!"
Imperijo je stresel strašen smeh.
Počasi je Leonora potegnila iz nedria drobceno bodalce in rekla:
»Pri svoji ljubezni se ti zakolnem: če mi ne poveš resnice, te ubi-
•	it
jem.
Imperija je pogledala okoli sebe. Soba je bi hi brez okna.
Kurtizana je bila močna. Bila je velike in krepke rasti z razvitimi prsmi; Leonora je bila drobna in vitka ko steblo. Bili sta si živi nasprotji rimske in beneške lepote: ena krepka in silna, druga nežna in elegantna.
Z nenadno kretnjo je kurtizana vrgla s sebe plašč, ki ji je ogrinjal pleča, in pokazali so se njen drzni stas in krepki boki. Isti mah si je odpela, ne, raztrgala životec, ki je pokrival njene trde, kakor v marmor vsekane prsi, in potegnila iz njega veliko bodalo.
Prezirljivo je zmignila z rameni:
»Smilite se mi, gospa, če mislite, da bi Imperija mogla priti neoborožena v hišo Altieri jev... Zdaj pa zadosti! Proč! Drugače čaka vas smrt!..."
Namestil odgovora je Leonora iztegnila roko za hrbet in porinila čez vrata velik zapah.
Tedaj sta si ženski stopili nasproti, jeklo proti jeklu, oko proti očesu.
Obe sta se zavedali, da prideta le mrtvi ali umirajoči iz te sobe.
Stopili sta še korak bliže druga proti drugi, bledi in okameneli ko dva marmorna kipa.
Takrat je kurtizana po blisko-vo zamahnila. Njena laket je zletela kvišku, bodalo je zasikalo in se s strahotno silo spustilo v smrtonosen zamah. Iz kurtizaninega grla je izbruhnilo divje rjovenje. Toda naslednji mah je njeria roka obvisela kakor v primežu; Leonora je bila previdela sunek in namestil da bi ga bila parirala, je nasprotnico zgrabila za zapestje.
Ali sta ji sovraštvo in obup podelila nečloveško moč, ki jo je pokazala tisti usodni trenutek?... Njene drobne in nežne roke so stiskale to zapestje, ga gnetle in mr-vile... Imperija je kriknila od bolečine, orožje ji je zdrknilo iz roke, zvijajoč se, bleda ko zid je omahnila nazaj in Leonora ji je nastavila bodalo na prsi...
Vse to ni trajalo del j ko drobec sekunde.
Kurtizana se je umikala in Leonora je šla za njo.
Nenadoma pa se je Imperija spoteknila in padla na kolena.
Isti mah je bila Leonora na njej in ost bodala je zarezala v meso..., marmoraste prsi je pokrila rdeča kapljica in nalik tekočemu rubinu scurljala po prsih...
Hropeč, brez orožja, blazna od strahu je Imperi ja omahnila na tla.
Leonora je pokleknila nanjo, z eno roko jo j c še zmerom držala za zapestje, z drugo pa je potiskala bodalo...
•	»Milost!" je zahropla kurtizana.
»Ali boš. govorila?" je vprašala Leonora z glasom, ki ga niti njen oče ne bi bil spoznal.
»I)a!“ je komaj slišno zahropla Imperija.
Bodalce se je ustavilo. Minila je strašna minuta, ko je Leonora mislila, da jo morajo vsak trenutek zn pustiti moči. Zravnala se je, še blede jša, še bolj okamenela, še strašnejša v svojem gigantskem naporu.
..'Tak govori!... Kje je Roland?"
»V Benetkah... pod imenom... Giovanni di Lorenzo..."
»Kako dolgo že?"
»Ne vem... najbrž... ves čas.., kar je ušel..."
»Llšel?... Od kod?..."
Govorila je kakor v fantastičnem, pošastnem snu. In tudi odgovori so ji prihajali kakor v snu. Ni utegnila misliti, čuditi se in razglabljati...
»Iz beneških ječ!" je odgovorila Imperija
»Tak je bil v ječah?"
»Da!"
..Od kedai?"
Nove naročnike
ki so zadovoljni z „Druž. Tednikom Romanom", opo/arjumo, da izhaja naš list že 4. leto in da imamo na razpolago še nekaj kompletnih prejšnjih letnikov, ki so prav tako zanimivi kakor letošnji. Vsa pojasnila v naši upra-
vi	(Ljubljana, Breg 10). Pri vprašanjih prosimo navedbe, ali želite vezane letnike ali nevezane.
Karijera Ernesta Lubitscha
Slavni nemški režiser Ernst Lu-bdtsch, eden onili redkih umetnikov, ki so se obdržali tudi v Ameriki, se je rodil v Berlinu. Že v rani mladosti je kazal mnogo zmisla za umetnost. Njegov oče, po poklicu trgovec, je zaman poskušal sina obdržati za pomočnika v trgovini. Mlademu Lubirtschu se je proti očetovi volji posrečilo, da je postal igralec.
Njegov prvi učitelj je bil Victor Arnold, eden najslavnejših igralcev tiste dobe. Arnold je kmalu odkril Ernstove velike igralske zmožnosti in ga dal v šolo k slavnemu Maxu Reinhardtu. Pod vodstvom tega velikega umetnika je Lubitsch kmalu postal zelo priljubljen igralec. Toda igralski uspehi so mu bili premalo. Začel se je učiti tudi režije.
Leta 1913. je Lubiitsch prvič stopil pred filmsko kamero. Najprej je igral v burkah komične vloge. Pri tem se mu je film tako zelo priljubil, da je za zmeraj zapustil oder in se posvetil le igranju pred kamero.
Najprej je bil komik, potem režiser komedije. Tedaj pa je odkril svoje zmožnosti na polju drame.
Njegovo ime je zaslovelo po vsem svetu leta 1918. Filme, ki jih je napravil v Evropi, so z navdušenjem sprejeli tudi v Ameriki. Njegovo delo je tudi film „Madame Dubarry“, ki je doživel v Ameriki velike uspehe.
To je bil prvi veliki zgodovinski film, ki je dal svetu tudi dva velika zvezdnika: Emila Jenningsa in Polo Negri.
Temu delu so sledili še drugi filmi
—	drame in komedije.
Njegov ugled je v Ameriki rasel od dne do dne. Tako so ga nekega dne
poklicali v Hollywood. Tam so mu najprej dali režijo filma „Rosita“, kjer je igrala Mary Piekfordova glavno vlogo.
Lubitscheva delavnost v Ameriki je bila zelo velika. Prav tako veliki so bili tudi njegovi uspehi. V kratkem času je napravil devet kratkih filmov, razen itega pa slovito mojstrovino „Pa-trijota".
Govoreči film je uničil dosti dobrih režiserjev, ki niso znali zadovoljiti velikih zahtev. Lubitsch je bil eden tistih, ki niso samo „ostali“, temveč so svojo slavo še povečali.
Njegov prvi govoreči film ..Ljubav-na parada" je bil pravi triumf. Mauri-ce Chevalier in jeannette MacDonald sta po njem zaslovela.
..Monte Carlo“ in ..Smehljajoči se poročnik" sta bila filma podobnega sloga in vsebine. Potem pa se je Lubitsch spet lotil drame in režiral veličastni film ..Človek, ki sem ga ubil“. Ta film je posebna vrsta vojne drame, ki pa se ne godi med vojno, ampak šele po njej. Vojna je sicer minila, toda njene posledice so ostale. Li-onel Barrymore, Nancy Carroll in mladi Phillips Holmes so dosegli s tem filmom veliko slavo. Z njimi vred tudi Paraniount. kjer je Lubitsch že dolgo angažiran.
Lubitsch je srednje postave, črnih las in globokih rjavih oči. Čeprav je njegovo delo izredno naporno, je vendar zmeraj zdrav. Za zdravje se mora zahvaliti športu, kjer se udejstvuje z veliko vnemo.
Dosti je režiserjev, toda Lubitsch je le eden. On je edini, ki zna delati velike drame in velike komedije. Njegov talent jo vsestranski.
JEANNETTE MAcDONALD
Jeannetto MacDonald smo že večkrat videli na platnu kot partnerico Mauricea Chevalierja. Prav tako jo bomo videli tudi v filmski opereti „Eno
uro s teboj", ki jo je kakor ..Ljulmv-ni) parado" režimi Ernst Lubitsch za Parainountovo družbo.
Ta umetnica, ki ima tako dovršeno
krasen glas, je morala prvič nastopiti pred kamero v drami brez petja.
MacDonaldova je bila prva pevka v nekem gledališču na newyorškem Broadwayu, ko je Paramount iskal novo partnerico za Richarda Dixa. To vlogo so ponudili Jeannetti MacDonal-dovi, toda bila je vezana s pogodbo za gostovanje v Čikagu in morala je odreči.
Kmalu nato je prišel v Ne\vyork Ernst Lubitsch, ki je iskul igralko za glavno žensko vlogo v ..Ljubuvni paradi". Pokazali so mu sliko Jeannette MacDonaldove in vzkliknil je: „To je dekle, kakršno iščem. Ko bi le znala |>eti!“
Ko so mu sporočili, da krasno poje in da je zdaj v Čikagu, je Lubitsch takoj odpotoval tja, videl in čul Mac-Donaldovo in telefoniral v Hollywood, da jo je izbral za glavno žensko vlogo \ ..Ljubuvni paradi".
Pet dni po zaključku gostovanja v čikagu je bila MacDonaldova že v llollywoodu kot partnerica Mauricea Chevalierja.
Ko je izbiral igralce za novi Che-valierjev pojoči film „Eno uro s teboj”. je Lubitsch videl, da mu more dati za partnerico le Jeannetto Muc-donnldovo. Velika umetnica je rada sprejela novo ponudbo pod njegovim vodstvom.
BUSTER KEATON IN PSI
..Pokaži mi njegovega psa in povem ti. kakšen je," je rekel Buster Keaton nekega dne, ko sem ga vprašal, kako
mu je všeč novi Metrov zvezdnik Clark Gable.
Buster ima svojo posebno teorijo o psih. Pravi namreč, da ima vsakdo psa, kakršnega je vreden.
„Ali še niste tega opazili?" me je vprašal. „Le natančneje si oglejte Hol-lywood in kmalu boste istega mnenja."
Buster je požvižgal svojemu velikemu bernardincu in mi ga predstavil: „To je moj pes. Trdim, da je prav tak kakor jaz, ali pa da mi se vsaj poda. Pse imam zelo rad. Ne da bi morda sovražil ljudi, ne, samo zato, ker pri teh živalih cenim zvestobo in vernost."
Po vrtu pred študijem sta pridivjala dva psa, ki sta se kar prekopica-vala, tako se jima je mudilo.
..Čigava bi bila psa?" je smehljaje se vprašal Buster. „Poglejte, kako sta razposajena..."
Nekaj časa sem opazoval, kako sta letela za mačko, ki jima je pobegnila na drevo. Potem sta se jela spenjati po deblu. Skakala sta okoli drevesa iri mimogrede še travo pojedla. Pri najboljši volji nisem mogel ugeniti, čigava bi utegnila biti.
„Psa sta last Roberta Montgomery-ja,“ se je zasmejal Buster, „ker sta prav tako divja, razbrzdana in podjetna kakor Bob.“
„Zdajle si ipa oglejte še psa Norme Shearerjeve," je dejal nato. „Dve danski dogi ima. Mirni sta in lepi pri slednji kretnji."
„Ali ste že videli psa Clarka Gab-la?“ sem ga vprašal.
Buster je prikimal:	..Clark ima
ovčjaka. Čudovita, pametna žival — več mi o njem ni treba reči."
Buster je pogladil svojega psa, ki je zadovoljno opletal z repom.
„Zdaj pa morava v atelje," je rekel in se poslovil. „Odslej pazite na pse, prepričan sem, da boste po njih ljudi najbolje spoznali."	T.	R.
Warner Baxter (Foto Fox)
FILMSKI DROBIŽ
V Ameriki igra 25 kinov samo nemške filme.
Robert C o o g a n igra v novem filmu „Sooky“ glavno vlogo.
Nancv Carroll je Irka.
Greta Garbo je začela igrati v filmu ..Kakršno me želite", ki so ga napravili po Pirandellovi drami. Dobila je vlogo plesalke.
Otrok naj se vsak dan okoplje!
Saj to ni tako drago!
Recimo, da pride nenadoma šolski zdravnik — in to se najrajši zgodi, kadar ni kaj v redu. In ubogi Janezek stoji pred njim s sivim neumitim vratom, umazanim gornjim delom telesa in ušesi — oh, ta ušesa! In kakšno je šele perilo!
Da, če imate kopalnico, ni težko imeti čistega otroka! Toda nekaj moramo pomisliti. Ali naj pustimo, da se bo le pri bogatih otrocih vcepil čut čistosti? Zakaj? Nimamo kopalnice... nimamo niti poštenega umivalnika z marmorno ploščo in ogledalom. Vseeno bomo pomagali Janezku do kopanja. Prav tak naj bo, kakor so otroci bogatega soseda.
Velik pločevinast umivalnik imamo prav gotovo. Nu, saj gre. Zvečer ga postavimo na nizek stol in Janezka do golega slečemo. Le copate sme obdržati na nogah, da ga na mrzlih tleh ne bo zeblo. Zdaj se mora z milom umiti po obrazu, vratu, ušesih — ušes ne smete pozabiti! —, po rokah, lehteh, prsih in hrbtu. Potem ga obrišemo in mu oblečemo srajčko, da se ne bo prehladil. Nato postavimo umivalnik na tla. Janezek sede na stolček in noge so kiir mimogrede umite. Če smo to delo opravili, in to ni tako hudo, če noge vsak večer umivamo, ga spet obrišemo in in 11 nataknemo copate. Potem pa zavihamo srajčko, kar se da. in Janezku pomagamo, da v umivalnik sede. Tako bo tudi spodnji del telesa umit. Ko je suh, si mora umiti še zobe in grgrati. Zdaj pa naglo v posteljo pod odejo,
noge pa naj pokaže pri koncu odeje, da bo mamica videla, kako je z nohti. Potem še nohti na roki in vse je opravljeno.
Če bomo tako delali, bo naš otrok zmeraj čist. Zjutraj pa iz postelje in v šolo. Potem se šolskega zdravnika ne bo treba več bati.
In koliko to stane?
Prav nič!
PREPIRI V HIŠI IN OTROK
Zakonca, ki se prepirata, se bolj ali manj zasovražita.
Žena misli na svoj žaljeni ponos, na ponižano čast, na pravice, ki jih ji je mož kratil, na ljubezen, ki je ni bila deležna. Pri jateljice njeno mržnjo še podpihujejo. In njena mati je navadno prva, ki vrže med zakonca kamen, ki se na njem spotakneta. Hraniti hoče svojo hčer in že je ogenj v strehi.
Mož se zbadanja naveliča. Tako postane prepir čedalje hujši.
Dovolite mi, da vaju vprašani: Kam vede to?
Vzemimo, da je tvoje srce uniče-
Na obroke!
Manufaktura
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 8 Maribor, Gregorčičeva cesta št. 20
Posetite nas! — Zahtevajte potnike!
no, da so se sanje razkadile in pustile razočaranje. Vprašam te:	„Kaj
zdaj?"
Priroda je pri tebi dosegla, kar je hotela doseči. Dala ti je otroka.
Edini vzrok, zakaj gori v tebi ogenj spolnosti, zakaj so bile vse te lepe sanje, je otrok.
Namestu da letaš okoli in kličeš po maščevanju — kako bi bilo, če bi se obrnila k bitju, ki si ga kar pozabila, k otroku?
Postala si mati in mati moraš biti. Kako pa je z malim bitjem, ki si mu dala življenje? Ali nima pravice do materinske ljubezni, do očetovske ljubezni, do složnosti med očetom in materjo? Če se ti ni posrečilo ustvariti sreče za sebe — kako bi bilo, če bi jo poskusila ustvariti za otroka?
Pri vsaki ločitveni tožbi bi morali biti trije odvetniki: eden za zakonca, ki toži, drugi za zakonca, ki je tožen, in tretji za malo bitje, ki mora vse te spore plačati •— za otroka.
Kaj mora dobra gospodinja vedeti
Kronični želodčni katar
nastane po trajnih ali ponovnih poškodbah želodca. Vzroki teh poškodb so lahko različni:	pokvarjene jedi,
slaba mast, staro meso, vlažne klobase, nezrelo sadje in naglica pri jedi. Tudi požiranje slabo prežvečenih kosov, prevroče jedi in tekočine so za želo dec zelo škodljive.
Kronični želodčni katar povzroči slab tek, bolečine v bližini želodca, posebno po jedi, nagnjenje k bruharjju ali celo bruhanje s kolcanjem. Bolnik hodi zelo neredno na veliko potrebo.
I)a kronični želodčni katar ozdraviš, se moraš strogo držati dijete. Težko prebavljivih jedi sploh ne smeš uživati. Jedi beli z dobro svinjsko mastjo, maslom čili neoporečno rastlinsko mastjo. Jesti ne smeš ne prevročih ne premrzlih jedi. Najboljše so kašnate jedi, kakor tlačena zelenjava, krompirjev pire, sekljano meso in seveda vse mlečne jedi. Belo meso (kokoš in teletino) želodec laglje prebavi kakor črno (govedino, divjačino). V jedeh ne sme biti preveč začimb. Dobro žvečenje olajša prebavo, in bolje je večkrat jesti po malem kakor dosti skupaj. Parni obkladki v okolici želodca preženejo krče. Dostikrat imajo bolniki
Dobimo ga tudi v mleku, pred vsem pa v surovem maslu. Le da je njegova želodčne kisline, zato je dobro, če po vsaki jedi pojedo za noževo konico jedilne sode.
VITAMIN „A“
Čeprav zdravniška znanost do danes še ni mogla odkriti izvora rasti, se ji je vendar posrečilo najti nekaj činiteljev, ki pospešujejo ta osnovni pojav mladosti. K njim prišteva tudi vitamin „A“, ki ga sploh imenuje pospeševalca rasti.
Nobeno mlado bitje se ne more dobro razvijati in tudi ne prav rasti, če ne vsebuje hrana, ki jo uživa, razen drugih redilnih snovi tudi zadostne množine tega vitamina. To so dokazali mnogi poizkusi, ki so jih doslej v tej smeri napravili. Brez tega činitelja rasti slednje bitje zastane, ne rase v teži in velikosti, časih pa se celo zmanjša. Pri človeku se pokaže bledica, izguba teka in velika nagnjenost k nalezljivim boleznim.
Vitamin „A“ dobimo v zelenjavi (špinača, detelja, zelje) in v nekaterih vrstah hrane živalskega izvora. Ribje olje, jajčni rumenjak in jetra so najvažnejša nahajališča tega nad vse važnega vitamina.
s kroničnim želodčnim vnetjem preveč
   ."".  «""u,„.Hill'""'!«,,,.      mm".Um«""'"""""«."Hun"""..
S	:
\ Gramofoni in gramofonske plošče se kupijo f
r	š
f	najboljše	in	v	največji	izbiri	pri
JUGOSPORT
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta štev. 34
n """imuni" "im ""m.'""m...n""1"".    """.......
Kupon
Sporočam Vam naslov novega naročnika. Obenem Vam je zani nakazana polletna naročnina 40 Din po poštni položnici na Vaš čekovni račun št. 15.395. Prosim Vas, da mu začnete list takoj pošiljati. Obenem Vus prosim, da mu takoj, ko prejmete nakazano naročnino, priznate njegovo zloženko, meni pa da razen že poslane priznate še eno, kakor
ste to obljubili.
Moj naslov:
Ime in priimek . . .
Poklic.....................
Kraj ......................
Zadnja pošta . . . .
Novi naročnik:
line in priimek .	.	.
Poklic.................  .
Kraj .....................
Zadnja pošta.................
Pošljite ta kupon v odprti kuverti na našo upravo v Ljubljano, Brej; 10 in prilepite na kuverto znamko za 25 par ter nupišite ..Tiskovina'. To velja samo tedaj, če nič drugega ne nnpišete_ kakor oba naslova, drugače je treba kot pismo frunkirnti z 1*50 Din.
količina v mleku zelo odvisna od kravje hrane. Kolikor manj se je mogla krava pasti, toliko manj vitamina bo v mleku.
Zanimivo pa je, da tega vitamina ni v nobenem rastlinskem olju in tudi ne v živalski masti, salu in loju.
Ker ne moremo količine vitamina A nikjer natanko določiti, nam kaže, da uživamo čim več onih snovi, ki ga imajo v sebi, torej dosti špipače, zelja, jajca in jetra.
BEZGAVKE
Bezgavke (mandlji) so med nebnima obokoma in so gobasta tvorba lešnikove debelosti. Njih namen je, da zajamejo bakterije, ki pridejo z dihanjem v usta, in jih zadrže, da ne pridejo v telo. Zato tudi pri vnetjih vratu in difteriji zateko. Šele če bezgavke po ponovnem obolenju ne morejo več zmagovati bakterij, pridejo le-te v krvni obtok in povzroče huda vnetja v sklepih ali pa zastrupljenje krvi. Zato je dobro, če bezgavke, kadar pogosto zatekajo, odstranimo. Zdravniki'delajo zdaj tako, da izluščijo bezgavke, iz staničja, ki jih obdaja, in jih potem odstranijo, med tem ko so prej odluščili površino bezgavk.
PALAČINKE
Potrebščine: 30 dkg moke, dve jajci, 5 osminke litra mleka. 2 žlici sladkorja, pol zavitka dr. Oetkerjevega pecilnega praška.
Priprava:	Pomešaj moko, rume-
njaka, mleko, sol, sladkor, pecilni prašek in sneg iz preostalih dveh beljakov. Iz te zmesi speci 0—8 palačink, jih napolni z marmelado, sirovim nadevom tdi podobnim in potresi s sladkorjem.
J
u
L
I
J
KLEIN
LJUBLJANA
WOLFOVA ULICA ŠT. 4
^.Telefon M. 33-80
Znižali smo cene
vsem čevljem domačega in tujega izvora za gospode in dame. Oglijte si naše blago in izbiro, predno kaj kupite.
A. ŽIBERT
trgovina s Čevlji LJUBLJANA
PreSernova ulica.
Ali je vaš slamnik še lanski?
Le vzemite ga iz predala! Joj, kako je zmečkan in prašen! Da bi ga nesli k modistki? Lepo bi že bilo, le drago je! Denarja je tako malo. Nu, ga boste pa sami popravili, saj ni tako težko.
Če je prašen, ga je treba najprej osnažiti z mehko, čisto ščetko. Potem odparajte podlogo. Ves slamnik ovlažite z alkoholom in zlikajte z ne prevročim železom najprej notranje krajce, potem pa ves slamnik od znotraj. Z mehko baršunasto krpo, ki ste jo namočili v olju, slamnik dobro odrgnite. Mazanje z. oljem je sploh priporočljivo za temne slamnike in ne bo škodovalo, če ponovite to vsak teden. Tudi trakove, čipke in pajčolane ovlažite z alkoholom in zlikajte. Potem se bodo spet svetili in dobili staro obliko.
Tako Ivo star slamnik postal spet nov in vam ne bo treba kupovati drugega.
OKVIRJI, SLIKE,
OGLEDALA, STEKLO, PORCELAN
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA
KAVA
LjUBLD ANA
^^onikovjtrs st. a,—
Kupujte domače izdelke
jugoslovanske tvornice
Or. A. Oetkerja
Zaklad v kuhinj
0
Oetker
ZMES ZA SARTELJ
Šartel j f
n
V
Zmešaj 12 dkg surovega masla s 3 rumenjaki, dodaj 1 zavoj Dr. Oetkerjeve zmesi za šarfelj, 1/4 litra mleka in čvrst sneg 3 beljakov. Testo naj gosto teče z žlice. Peci ga v dobro namaščenem modlu pri srednji vročini.
Dr. 0ETKERJEUE špecijalitete se dobijo v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
Dr. OETRER, MARIBOR.
Izdajr za konzorcij Družinskega tednika „Romana“ K. Bratuša, novinar; urejuje in odgovarja H. Kern. novinar; tiskajo J. Blasnika nasl. Univerzi
tetna tiskarna in litografija d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja Janez Vehar; vsi v Ljubljani.