Letnik 1 Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana 13.9.1995 Ste i/Uka 13 JAVNA PRODAJA DELNIC ZDRAVILIŠČA DOBRNA _________Stran 6 GREGA EMERŠIČ: EVROPSKI PRVAK Stran 17 AVTOBUS NA SMREKI Stran 21 IG Mercedes Benz ISSN 131 8-68-1 9 771318 681014 SAVINJSKI G JU, DRAGULJ SLOVENIJE Stran 13 ČAS PRAVLJIC BO SOLČAVA OBČINA? Stran 12 Stran 4 Tudi v Kalcu! Stavba starega Ferralita STEKLARSTVO Hausenbichlerjeva 9 tel.: 715-604 Obratovalni čas: od 8.00 do 12.00 od 13.00 do 17.00 Sobota od 8.00 do 12.00 *RELAXj RELAX lRELAXj (v hotelu Žalec) POČITNICE - POSEBNE AKCIJE JESENSKA POČITNIŠKA KARAVANA JESENSKA POTOVANJA PLAČILO NA 4 OBROKE! ® 063/715-616, 715-386 REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE Bela tehnika - akustika Satelitski sistemi - antenski pribor dekoderji - kartice OIultiChoice J..k n ' »o i c o 11 (FILMNET - slovenski podnapisi, MTV...) OGLASI Stran 2 13. september 1995, Št. 13 ISLJOE: § ! d.o.o. Parižlje 8/a, Braslovče, tel.:(063) 720-598 IZREDNA PRILOŽNOST V SEPTEMBRU 13% POPUSTA PRI NAKUPU MOTORNE ŽAGE ffljSQVARNA, modeC: - FF 61 - 55.246,00 FF 266 - 68.544,00 STARO STANJU. Za vse ostale vrste motornih žag JONSERFD, STIHL, HUSQVARNA nudimo plačilo na obrokov ali 5% popust za takojšnje plačilo. ODPRTO: delavnik od 7.00 - 18.00 sobota od 7.00 - 12.00 VABUCni! GRADBENI MATERIAL IN STAVBNO POHIŠTVO CELJE Medlog 18, Tel: 451-515, 471-944 Fax.: 471-320 Odprto: vsak dan od 7.00 - 19.00 sobota od 7.00 - 12.00 Vse za gradnjo in adaptacijo vaše hiše na enem mestu. DOMAČE IN UVOŽENE KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARNA KERAMIKA PIPE, BATERIJE UVOZ IN DOMAČE TALNE IN STROPNE OBLOGE PARKET BUKEV, HRAST OKNA, VRATA ORIGINAL KANADSKA TEGOLA S POPUSTOM SAMO 839,50 SIT za m2 SALONIT PLOŠČE UVOZ IZ SLOVAŠKE SAMO 710,00 SIT za komad 10-30% popust 10% popust 10% popust 10% popust 10% popust 10% popust PROGRAM-RAZREZ VSEH VRST MIZARSKIH PLOŠČ PO ŽELJI KUPCEV DO STREHE NAD GLAVO PROIZVODNJA IN IZDELAVA JEANS KONFEKCIJE NA DEBELO IN DROBNO MARIJA GRADEC 1 63270 LAŠKO TEL: 063 731 515 JtANS ■nuMrn mmu PC. LEVEC-LENA Tel: 063 471-210 ItGOMA POMiMA 0TR05KB KONFEKCIJE: - otroške jeans hlače različnih barv 2300 SIT - otroške jeans jakne 3190 SIT - otroške trenerke 1300 SIT - odrasle jeans hlače, 5 različnih modelov v različnih barvah 2990 SIT - CASUCCI hlače in jeans srajce 3990 SIT MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV I CE HOCES BITI SIK, ritmi Z NAM! V STIK! bk Hmezad GRADBENIKI HMEZAD KZ BRASLOVČE KOViNOOPREMA Parižlje tel./fax.: 063 721-455 TLAKOVCI "H" m2 1.249,00 MODUL opeka 1/6...................63,90 BRAMAC strešnik z dostavo 112,00 CISTERNA za olje 1500 L 33.987,00 CISTERNA za olje 2000 L 38.987,00 MOTORNA ŽAGA Husgvarna 61 F 60.959,00 Ugodni kreditni pogoji ! NE Uijii TEI Stran 3 SVETE KRAVE Spomnim se, da sem pred časom v nekem časopisu prebrala, da si ameriški otroci, mestni seveda, hodijo ogledovat krave - nikamor drugam kot v živalski vrt. Ob tej novici smo se nekateri zgražali, drugi vzdihovali, tretji pa ironično nasmihali. Nori Amerikanci pač, smo si mislili. Pa ni čisto tako. Tudi mi plujemo v podobno smer. Ne le, da bi se že našlo kar precej otrok, ki krave še niso videli v živo, tudi starejši, ki smo se že kdaj srečali s kakšno kravo ali volom, kaj več od poznavanja domačih živali o vasi in kmetijstvu ne vemo. Če ste eden takih, se nikar ne sekirajte. Zlato povprečje ste in nič slabši, pa tudi ne boljši; celo od tistih ne, ki bi se na te reči morali spoznati. Pri tem mislim na množico ljudi, ki delajo v najrazličnejših resorjih, komisijah, podkomisijah, sekcijah, ki se v naši državi ukvarjajo s kmetijstvom. "Saj tam so vendar strokovnjaki,” bi mi lahko kdo oporekal. Že, že, a če bi res bili, potem se danes ne bi bodli s takšnimi problemi v kmetijstvu, pravi zdrava kmečka logika. In prav te kmečke logike najbolj primanjkuje v našem kmetijstvu. Manjka nam jo že zelo dolgo. Najprej je začela odtekati kmalu po drugi svetovni vojni, ko so se v vsesplošnem proletarskem navdušenju gradili tovarniški dimniki, pri tem pa se je očitno mislilo, da se bo zemlja obdelovala sama in samo tudi rodila. Pred dobrima desetletjema se je vendarle zasukalo na boljše, a ne za dolgo, saj je dandanes kmetijstvo spet v hudi krizi. Izgube v njem so vse večje, hlevi so bolj prazni. Tega položaja seveda ni zakrivila kakšna naravna katastrofa. Nismo imeli nobene bolezni, ki bi zdesetkala živino v hlevih, niti ni bilo kakšnih ne vem kako velikih poplav, ki bi preplavile polja in uničile pridelek Naši bolezni se reče dmgače: kmetijska politika. Če upravljanju državne administracije na tem področju sploh lahko tako rečemo. Beseda “politika" namreč pomeni tudi načrtno usmerjanje razmerij na posameznem področju. Imamo politiko osebnih dohodkov, kulturno politiko pa tudi kmetijsko , politiko. Lahko bi jih našteli še več in pri vsaki bi takoj našli vrsto slabosti. Tako tudi pri kmetijski. Pa smo na koncu spet pri kravah. A ne pri tistih nekaj, ki so še ostale v hlevih, niti pri tistih, ki jih mali Amerikančki hodijo gledat v živalski vrt. Zdaj gre za svete krave. Ne indijske, temveč naše, domače. To so tisti ljudje (prav nič lahko jih ni razkrinkati), ki rinejo naše kmetijstvo v prepad - z nesmiselnimi ukrepi, z dovoljevanjem zapravljanja dragocenih deviz za uvoz hrane, čeprav jo baje pridelamo dovolj doma, in s podobnimi diverzijami. Ko te "krave” ne bodo več svete, bo morda končno v hlevih več pravih. Spoštovani naročniki in poslovni partnerji! V neskončnosti časa, ki se ga vsi dotikamo le za trenutek, nas radosti, da Vam smemo predstaviti informativni časopis GLAS Savinjske ter Vas s tem povabiti, da se tudi Vi pridružite mnogim, ki naš časnik že poznajo ali z nami tako ali drugače sodelujejo. Menimo, da smo že postali kronisti dogodkov, ne le v občini Žalec, temveč tudi širše. Naše osnovno načelo je: “Če berem GLAS Savinjske, vem več, če v njem oglašujem, drugi vedo več o meni!” Skratka, bralcu želimo ponuditi čim pestrejši in zanimivejši časopis, v katerem predstavljamo dogodke, ki ga zanimajo, o katerih želi vedeti čimveč, ob blizu in daleč. Tudi v bodoče bo glavna nit uredniškega dela dopolnjevanje lastnega znanja ter vsebinske in oblikovne podobe časopisa. Želimo biti časopis za vse meščane, krajane in vaščane, vzpodbudni in v vsem polemični. Želimo biti Vaš časopis. In prav zato se trudimo, da bi zaslužili Vaše zaupanje in s tem opravičili ceno, ki jo boste za GLAS Savinjske prispevali. Obljubljamo Vam, da se ob listanju našega časopisa - ko boste v njem iskali novice, zanimivosti, obraze, misli in dejanja preteklih dni - ne boste dolgočasili. Obilica dogodkov in podatkov v časopisu GLAS Savinjske nas opozarja, da nismo majhni in nepomembni. Časopisna novica čaka bralca na mizi. Če želite, da Vas vsako drugo sredo na Vaši mizi čaka Vaš in naš GLAS Savinjske, se nanj naročite! Veselilo nas bo, če si boste vzeli nekaj trenutkov dragocenega časa in si ogledali, kaj v uredništvu pripravljamo za Vas - ob sredah vsakih štirinajst dni. Lepo pozdravljeni! GLAS Savinjske V; aamem si čas, di e^em GLAS Savinjske! NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: □ 12 mesecev - 25 številk 2.000 SIT Q 6 mesecev - 12 številk 1.200 SIT Telefon: Podpis in žig: Datum:. Naročilnico izrežite in pošljite | v pismu na spodnji naslov. i Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! I l l l i SffRSfi d.o.o. i i Velenjska cesta 12 i i 633 10 ŽALEC i i i Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska cesta 12, 63310Žalec, tele Ion: 063/ 7l5 011, 711 532, telefas: &63Z 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; novinarji: Danijel Bedrač, Franc Furland, Ivan Jurhar, Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS. št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje da vek od prometa proizvodov po stopnji 5%. OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELAVA OGLASOV mIK-■ • VSE PRAVLCE CAS PRAVLJIC Spominjam se... Nekoč je bila v senci starih, od soli v vetrovih razžrtih oljk velika, lepa restavracija. V njej ni bilo nikoli, niti v najbolj razbeljenih avgustovskih dneh, resnično vroče. In če si napel uho, si iz bližine slišal monoton zvok razbijanja valčkov in valov na pekastem obrežju. V tej restavraciji je stregla četica mladih, pelikanih natakarjev. Razen šefa strežbe, starega dalmatinskega mačkona z nemalo srebrnine v laseh, se je vse vrtelo tam okoli petindvajsetih pomladi, morda še niže. Natakraji v tej restavraciji so imeli temno zelene hlače in temno zelene telovnike in pod njimi bele srajce s kratkimi rokavi, domov pa so nosili po šest ali sedem starih milijonov mesečnega osebnega dohodka. Treba jim je dodati še zastonj prehrano in prenočišče in tiho upanje, da si bodo morda v jeseni s pridnostjo in prizadevnostjo zaslužili kako boljše delovno mesto za čez zimo, Nezaposlenih je vseled razmer tudi v Dalmaciji vse več in več. Mizerija. Pa vendar so bili ti natakarji kot iz pravljice. Iz pravljice, ki se je v prvih julijskih dneh v resnici dogajala v sutivanskih Kavanjino-vih dvorih. K vsaki mizi so prihiteli, komaj dobro je gost sedel. Ko so servirali jedi, so držali levico malce krčevito prilepljeno visoko zadaj na hrbtu, kot so jih bili naučili, da se za zglednega natakarja spodobi. In tiso, kar so nosili k mizam v desnici, je moralo lebdeti čim više v zraku, tako da so se prsti desnice pod tovorom elegantno razpirali. Nikoli niso pozabili na prijazen smehljaj. Nikoli niso pozabili vprašati, ali je bilo vse v redu,ali je gost zadovoljen. Kar naprej so se priklanjali. Kar naprej so bili pozorni. Bilo je kot v pravljici. A imeli je trpek priokus nečesa neresničnega, navideznega. Venomer se ti je dozdevalo, da bo tega zdaj zdaj konec. Da bodo smehljaji otrpnili, roke omahnile, prijaznost presahnila in prizadevnost izpuhtela, pa jih bo nadomestilo vse tisto, česar smo že tako dolgo navajeni, da nam postaja tudi že merilo resničnosti. Vse drugo je zunaj, je pravljično in neresnično. In v tem je bil osnovni problem teh natakaijev iz pravljice. Ob njih si začenjal premišljevati o vsem mogočem. Je že tako, da premišljanja v tem okolju že dolgo niso več nekaj, kar bi pripeljalo k srečnemu in uspešnemu koncu. Nesrečnega si pa sploh ne želiš. Predvsem si premišljal, kako daleč smo že zabredli s to vseobčo popalenostjo meril. Nenormalno, nemogoče, nemoralno in še druge takšne neprijaznosti smo v praksi vsakodnevja polagoma zamenjali z normalnostjo, s samoumevnostjo in z razvidnostjo. Tako daleč smo že, da nam je NORMALNO, če so natakarji nevljudni, odrezavi, počasni in nerodni. Nenormalno se nam zdi, če se kdo v avtu na prednostni cesti ustavi, pa nam ljubeznivo da prednost. Če v tem avtu slučajno sedi tujec (ti so včasih prav res čez les), če je uvideven, vljuden in prijazen naš človek, pri priči pomisliš, da z njim nekaj ni v redu. Da se mu je utrgalo, kot pravijo mladi, ali da se zajebava, kot pravimo po turško Slovenci. Da je NENORMALNO. Nenormalno postaja, če vsakdo ne izkoristi priložnosti, ki se ponujajo ne glede na to, da te priložnosti malce smrdijo ali vsaj zaudarjajo po nelegalnem. Izkoristiti pollegalne, čisto malce nezakonite priložnosti nasploh postaja prestižna zadeva, potrditev tega, da se v življenju znajdeš in da iz tebe še nekaj bo. Natakarji ne smejo biti prijazni. Šoferji ne smejo biti vljudni. Trgovci ne smejo biti pošteni. Občani ne smejo biti lojalni. Država je tu predvsem zato, da jo čim bolj mogoče, čim pogosteje in čim bolj nabrito izigravaš. In če v tej popačenosti meril, v katero se je polagoma sprevrgel naš današnjik, lepega obmorskega dne sutivanski (ali katerikoli drugi) natakarji nenadejano vrnejo pojmom, ne da bi bili mi na to pripravljeni, njihov prvotni smisel in pomen, njihovo nekdanjo opredelitev, potem nas to nič več ne osrečuje, ampak nas polagoma zmede. Namesto da bi se tega veselil, začneš vse to doživljati kot nepričakovan in neljub tujek, ki ti kvari novo sliko sveta in odnosov, kakršno si si počasi ustvaril in v kateri živiš. Ljubeznivi natakarji ti nehote potrkavajo na dušo in ti med drugim dopovedujejo, da so lahko kje ljudje še vedno optimisti in en- tuziasti, ne da bi jih k temu vodil jasno razviden, popreproščen račun. Pa saj je tudi čisto nebistveno, zakaj so ponekod (največkrat ne pri nas) ljudje med sabo še kar naprej ljudje. Čisto nebistveno je, če so s tabo prijazni, vljudni in človeški zato, ker tako v sebi čutijo kot svojo notranjo nujnost, ali zato, ker so si izračunali, da se jim to najbolj splača. Pomemben je učinek. A le do neke mere, se ve. Če začenja ta učinek lepega dne Naš svet ima očitno obe lastnosti, ki naj bi sicer označevali bistvo skrivnosti: očarljiv je, pa tudi strašen. Kaj ni čudovito, da sta biologinji Linda Guinee iz raziskovalnega inštituta v Lincolnu in Katharine Payne z univerze Cornell v preteklih nekaj letih skrbno proučili 548 kantat - nekatere trajajo kar 22 ur - ki so jih samicam v času parjenja zapeli grbasti kiti? V skladbah teh neverjetnih živali se ne ponavljajo le različne glasbene teme, temveč tudi rime; daljša je pesem, več jih ima. Mar ni osupljivo, da je ameriški molekularni biolog Norton Zinder pred meseci z nekaj svečanimi besedami odprl sezono pospešenega raziskovanja človekovega genoma, dednega zapisa v jedru vsake izmed 100 triljonov telesnih celic? Projekt, berem, ki naj bi pomagal razvozlati popoln zbir navodil za izdelavo človekovega bitja, primerjajo s tistima, ki sta omogočila izdelavo atomske bombe in človekov pristanek na Mesecu, čeprav se še zdaj zdi, da bodo nove raziskave še mnogo pomembnejše. Da: osupljivo, čudovito in smešno so še preblage besede za vse tisto, o čemer beremo, da se v tem trenutku godi na našem svetu. Ker sem rada očarana in ker se še rajši smejim, mi je vse to tudi všeč bleščeče je, prodorno, pogumno in malo noro. In poleg tega nima nikakršne zveze s politiko. Ne vem sicer, kako je z vami, zase pa že lahko rečem, da sem od politike na smrt utrujena. Mene, vidite, zdajle ni prav nič več sram priznati, da mi že preseda življenje, v katerem ni prostora za nič drugega kot za nažirati tvoj model preživetja, ki ga uporabljaš tudi že sam, ne da bi se v resnici tega zavedal, potem se čas pravljic prelevi v nekaj zelo hudega: v breme. V razkrajanje neke logike in navideznosti, ki ju potrebujemo zato, da bi preživeli, ker očitno drugače preživeti sploh ne znamo več. Kaj ni to žalostno? M. L. politiko. Morda sem malo-meščanka, toda rade volje priznam, da kot le kaj hrepenim po svetu, v katerem je še dovolj prostora za smeh, za intimnost in za malo norosti, za malo blage in neškodljive in apolitične norosti; po svetu, kjer se lahko razen politike in naroda zgodijo tudi druge, manj usodne stvari; po svetu, kjer se pisatelji, igralci in gospodinje le izjemoma ukvarjajo s političnimi vprašanji, pa imajo zato čas in voljo tudi za druge, nič manj pomembne stvari. Čas, voljo - in denar. Vse bolj sem namreč prepričana, da se politizacija življenja povečuje z naraščajočo revščino. Jasno je namreč, da je za raziskave človeškega genoma ter za proučevanje zgradbe kantat kitov grbavcev potreben denar. Hujskanje, obsodbe, kričanje in kar je še takih stvari, pa so poceni, da si jih lahko privošči tudi najbolj zadolžena država. Na iracionalno grozo, ki jo pri mnogih ljudeh povzroča popolna politizacija življenja, ni mogoče odgovoriti z razumom. Zase sem našla drug način: namesto našega novega političnega tednika prebiram knjigo Ljubezen je srce vsega. Za naslov, ki povzema tudi bistvo mojega pogleda na življenje, se skriva ljubezenska korespondenca med Vladimirjem Majakovskim in Lili Brik. Nežna in strastna ljubezenska pisma, napisana v letih 1915-1930, mi dokazujejo, da so nekateri celo v mnogo bolj političnih časih vendarle znali ohraniti svojo intimnost. A. K. POLITIZACIJA ŽIVLJENJA STANE VENIGER NOVI NAČELNIK UNZ CELJE Uprava za notranje zadeve Celje ima novega načelnika, Staneta Venigerja. Ta je zamenjal dosedanjega načelnika Borisa Ostruha, ki se zaradi osebnih razlogov vrača na tožilstvo. Ob predstavitvi novega šefa celjske UNZ je notranji minister Andrej Šter dejal, da zamenjava ni nikakršno nenavadno dejanje, dosedaji načelnik pa je svojo odločitev pravočasno najavil. Ob uradnem prevzemu dolžnosti Staneta Venigeija sta se na Upravi za notranje zadeve Celje poleg ministra Andreja Štera mudila še državni sekretar Borut Likar in podsekretar mag. Vinko Gorenak. 34 letni Celjan, Stane Veniger, diplomirani organizator dela, je sicer poldrugo leto služboval v ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani. Tja je odšel iz mesta ob Savinji, kjer je že od leta 1980 opravljal različna dela kot policist in inšpektor. Notranji minister Andrej Šter je na priložnostni tiskovni konferenci dejal, da bo novi načelnik pri delu v celjskem Občinska odbora LDS Trbovlje in Žalec in ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Občinski odbor Trbovlje prirejajo tradicionalno srečanje Zasavcev in Savinjčanov NA MRZLICI v nedeljo, 17. septembra 1995, ob 11.00 uri, pri planinskem domu. Slavnostni govornik bo dr. Dimitrij Rupel, predsednik sveta Liberalne demokracije Slovenije in župan mesta Ljubljana. Kulturni program bodo predstavili pevci in recitatorji iz Trbovelj. Sledilo bo srečanje zasavskih in savinjskih planincev. VLJUDNO VABUENI! OO LDS Žalec LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ZA DOMOVINO Z LOPATO NAPREJ Pred nekaj dnevi sem se peljal mimo Vranskega proti domu in z veseljem opazoval dela okrog avtoceste, ki so veselo tekla. Nemima žilica mi ni dala, da se ne bi na parkirišču znane gostilne Grof ustavil in si pobliže ogledal zadev. Veselje nad premiki v količini opravljenih del mi je bilo odvzeto tisti trenutek, ko sem zagledal kakšen material vozijo na traso. Vse pred menoj in do koder je segel moj pogled je bilo nasuto (še v kupih) z vodnim kamenjem in peskom. Od kod? Dr. Boris Skalin je s svojimi fotografijami že pred leti opozarjal na problem ropanja reke Savinje. Danes se to ropanaje Savinje in pritokov nadaljuje, žal s soglasji nekaterih lokalnih oblastnikov. Sam sem v knjigi Kaplje zgodovine nazorno prikazal, kakšne grozovite posledice je imelo ropanje Savinje na nivo podtalnice v Spodnji Savinjski dolini in na kvaliteto vode. Poleg tega se tudi arhitekturna podoba krajine spreminja. Izginjajo prelepi vodnjaki, ki so krasili domačije večine kmetij po dolini. Močno me je pred dnevi prestrašila govorica, da so v srednjem toku Savinje trije kmetje zaprosili za koncesijo za odkop vodnega materiala, sicer za svoje potrebe, vendar mi je takoj postalo jasno, kako to izgleda. Poleg tega mi niso tako neznane ideje našega župana g. Milana Dobnika o rekreacijskem jezeru, podobnem, kot ga je že “videl” nekje v tujini, ravno nekje na tem območju. Ljuba gospoda razvoj da, toda ne razvoj na silo. Nikakor se ne bi mogel strinjati, da so za razmah podjetniške dejavnosti dovolj IDEJA, DENAR in PRIDOBITEV USTREZNIH SOGLASIJ. Idej je veliko, nekateri ljudje jih imajo več, drugi manj. Vse ideje so povečini povezane z interesom posameznika, da bi obogatel. Po večini ne pride do realizacije ideje (velikokrat v dobro vseh nas), ker postane ovira pomanjkanje denarja, da bi idejo realizirali. Velikokrat imamo oboje, pa se ustavi vse skupaj pri res atraktivno hitrih državnih organih, ki izdajajo gradbena, lokacijska, uporabna in ne vem kakša še dovoljenja. Se pa tudi država počasi spametuje in obstajajo dobre strani tega polžjega načina vodenja upravnih postopkov. Zanimivo, da so tekoče in stoječe vode že padle pod ingerenco MOPa (Ministrstva za okolje in prostor), vendar pa jih razno razni zakoni tako ali drugače peljejo žejne preko vode (ali če karikiramo, stran od vode). Podobno je tudi z drugimi posegi v prostor. Očitna je pri izgradnji avtoceste postala ena stvar, to je, da so se tuji izvajalci odločili, da bodo igrali na človeški faktor. To je tista znana človekova želja, da bi se obogatel. Trenutno imamo sodobno opremljen kamnolom in najsodobnejšo asfaltno bazo na Pirešici, imamo pa kar nekaj zahtev za odprtje kamnolomov (Andraž, Dobrovlje), ki se bodo odprli, vsaj nekateri, na posebno “finto”, to je sanacije opuščenega kamnoloma. Pri slednjih namreč “gredo soglasja gladko skozi”. Da je stvar zaskrbljujoča, mi dokazuje Že naložen vodni material na trasi avtoceste v Prekopi. Ali nam je res tako malo do našega okolja? Izgleda, da res. Nič nam ne bo pomagalo, če bomo uspeli izgraditi sodobno avtocesto, pri tem pa tako degradirali okolje, da turisti in potujoči ne bodo imeli enega samega razloga, da bi iz te avtoceste zavili v naše kraje. Gozdarji so pred nekaj časa izrazili zahtevo, da bodo predlagali zaščito pasov ob Savinji, t.i. lok? Če ne bomo vsi skupaj pohiteli, jih ne bo ostalo veliko. Vprašajmo se tudi, kje so pljuča naše zelene doline? Poglejmo na karte in videli bomo, da je teh pasov bore malo in prav zato moramo poskrbeti, da tistih nekaj ohranimo. GREGOR VOVK okolju, ki po obsegu in ostrini problematike v slovenskem merilu ni na zadnjem mestu, v veliki prednosti, saj - kot že rečeno -izhaja iz vrst policistov, dobro pozna stroko, vsekakor pa tudi okolje in kolektiv. Pri tem pa mu bodo prav gotovo v pomoč zadnje izkušnje z dela na ministrstvu. “Stane Veniger bo odslej prvi, ki bo zaslužen, odgovoren ali kriv za vse, kar se bo dogajalo na področju varnosti v Celju in okolici,” je še dejal minister Šter. Novi načelnik Stane Veniger je dejal, da bo nadaljeval začrtano delo, ki ga je zastavil dosedanji načelnik Boris Ostruh, zagotovil pa je tudi dobro sodelovanje z novinarji pri obveščanju javnosti o najrazličnejših dogododkih in dogajanjih. Kam s certifikatom JAVNA PRODAJA DELNIC ZDRAVILIŠČA DOBRNA IN RUDISA TRBOVLJE Izhodiščne cene delnic za certifikate; Zdravilišče Dobrna 1.395 SIT in Rudis, p.o. Trbovlje 1.370 SIT, kjer so vpisna mesta, možna tudi gotovinska vplačila. Do konca avgusta 1995 je javno prodajo delnic zaključilo že 44 slovenskih podjetij. Do konca leta 1995 pa naj bi javno prodajo kot eno izmed oblik lastninskega preoblikovanja razpisalo še približno sedemdeset podjetij. V me- secu septembru je potekalo sedem javnih prodaj delnic v naslednjih podjetjih: Novolit, p.o., Nova vas (do 13.09.), TP Marina Portorož, d.o.o., (do 13.09.), Pivovarna Union, d.d., Ljubljana (do 13.09.), Valkarton, d.o.o., Logatec (do 13.09. ), Rudis, p.o., Trbovlje (do 27.09. ) in Zdravilišče Dobrna (do 03.10) ter Bohor žaga in furnirnica, p.o., Šentjur. Če imate vaše certifikate še vedno neizkoriščene, (veljavnost jim bo potekla 31.12.1995), vam svetujemo, da v zadnjih treh mesecih tega leta, ko se bo zvrstilo še približno 75 javnih prodaj dnevnic slovenskih podjetij, zasledujete dnevno in revijalno časopisje ter vaš certifikat zares vložite na “pravo” mesto. Glede na regionalno orientiranost časopisa GLAS Savinjske pa vas bomo v gospodarskih prispevkih obveščali o javnih prodajah podjetij v tej regiji. ZDRAVILIŠČE DOBRNA, p.o., Dobrna SOZD MERX - Zdravstveni zavod Zdravilišče Dobrna opravlja dejavnost medicinske rehalibitaci-je, turistično hotelske in gostinske usluge, medicinsko kozmetično nego, kopališke storitve in rekreacijo ter menjalniške posle tuje valute. V postopku lastninskega preoblikovanja v Zdravilišču Dobrna lastninijo 70% družbenega kapitala, ki znaša 484.799.000 SIT. V ta namen so izdelali 484.799 delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. 30% delež celotnega kapitala podjetja ima znanega lastnika, t.j. Občina Celje, ki bo prejela 207.763 navadnih delnic v skupni nominalni vrednosti 207.763.000 SIT. Delnice, ki so predmet javne prodaje, imajo oznako G in so navadne, imenske, dajejo pravico do upravljanja (vsaka delnica en glas) ter sorazmerno pravico do dividende in ostanka stečanje oziroma likvidacijske mase. Javni prodaji je namenjeno 116.346 navadnih delnic, največji možni nakup na osebo pa je omejen na 400.000 SIT (omejitev ne velja za vplačila pravnih oseb z lastniškimi certifikati). Prodajna cena delnice za certifikate: 1.394 SIT Prodajna cena delnice za gotovino: 2.134 SIT Javna prodaja delnic poteka od 4. septembra do 3. oktobra 1995. Vpisovanje delnic z lastniškimi certifikati poteka na sedežu izdajatelja v Dobrni 51 (vsak dan od 8. do 14. ure), gotovinska vplačila pa je mogoče opraviti v prostorih Banke Celje, Vodnikova 2, Celje (vsak dan v poslovnem času banke med 8. in 17. uro). Poslovni rezultati Zdravilišča Dobrna v letih 95/93/94 (v 000 SIT) Zdravilišče Dobrna želi svojim gostom ponuditi tudi nastanitve na visokem nivoju, zato bodo v prihodnje investirali v obstoječe objekte: Hotel Dobrna, Vila Hy-giea in Garni hotel Švicarja, tako da bodo odpravili vse pomanjkljivosti in zagotovili visoko B kategorijo. Največja investicija pa bo obnova Zdraviliškega doma, ki je duša zdravilišča. Iz idejnih projektov je razvidno, da bo ta poseg finančno zelo zahteven, zato si bodo v Zdravilišču Dobrna prizadevali za dokapitalizacijo delniške družbe. V letu 1995 načrtujejo za obnovitvena dela v hotelu Dobrna investicijo v višini 160 mio SIT, obnova Zdraviliškega doma pa je ocenjena na 1.100 mio SIT. Delnice družbe bodo prenosljive po vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register in ko bodo izpolnjeni pogoji za trgovanje z njimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. Z delnico bo možno najprej trgovati na organiziranem trgu C (OTC). RUDIS, p.o., Trbovlje Podjetje Rudis, izgradnja objektov, p.o., Trbovlje je za lastninsko preoblikovanje izdalo za 599.143.000 SIT delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev. Od tega je javni prodaji namenjeno 119.828 delnic v skupni nominalni vrednosti 119.828.000 SIT. Delnice Rudisa je mogoče s certifikati kupiti po izhodiščni ceni 1.370 SIT/delnica. Javna prodaja delnic Rudisa traja do 27. septembra na naslednjih vpisanih mestih: vpisano mesto za vplačila s certifikati je na sedežu podjetja, Trg revolucije 25/b. Trbovlje (vsak delovni dan od 8. do 13. ure), za gotovino pa v LB Banki Zasavje, Trg revolucije 25/c (vsak delovni dan od 8. do 13. ure). Uredništvo GLAS-u Savinjske upa, da boste tudi z našo pomočjo postali delničarji v pravnem pomenu besede in vam čez čas želi dobiček v obliki dividend, ki vam jih bo “vaše” podjetje izplačalo letno v skladu s poslovnimi rezultati družbe in sklepi skupščine družbe. Že zato se vam dolgoročno ne bo splačalo delnice prodati pod vsako ceno, saj boste letno lahko v povprečju za lastniški certifikat v vrednostni 400.000 SIT prejeli od 17.000 do 35.000 tolarjev dividend. Srečko KLAPŠ VAFRA COMMERCE d.o.o. mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje Griže 125, 63302 Griže Tel.:(063) 715-735, 713-155 V delovno razmerje sprejmemo: ORODJARJA z nekajletno prakso samostojnega izdelovanja rezilnega in krivilnega orodja. KOMERCIALISTA s prakso v prodaji in znanjem angleškega jezika ter dela na računalniku. KOMERCIALISTA-POTHIKA za prodajo na terenu. KOMERCIALISTA -ERIERA V NIKA Pogoji za vsa delovna mesta: -veselje do samostojnega dela, -komunikativen in sproščen nastop do sogovornikov, -opravljen vozniški izpit B kategorije. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Poizkusno delo je 3 mesece. Pisne prijave naj kandidati vložijo v roku 8 dni po razpisu na naslov podjetja. POSLOVNI REZULTATI ZDRAVILIŠČA DOBRNA V LETIH 92/93/94 (v 000 SIT) 1992 1993 1994 Celotni prihodki: 427.907 703.362 824.343 Porabljena sredstva: 448.546 690.111 816.481 Bruto dobiček: -20.639 13.891 7 862 Doseženi dobiček: 113.262 250.134 356.036 Izguba: 20.639 / / Dobiček: / / 7.862 SEJEM NA EVROPSKI RAVNI 28. Mednarodni obrtni sejem Ogledalo uspešnosti v Celju od 8. do 17. septembera 1995. Sejem na 55 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin * razstavljalci iz 24 držav * prek 200 razstavljalcev na listi čakanja * število obiskovalcev izredno visoko Celjanka Foto: IJ. Malo gospodarstvo, katerega zelo pomemben del je tudi slovenska obrt, je zadnja leta najhitreje rastoči del slovenskega gospodarstva. Hitra rast malih podjetij pomeni nova delovna mesta, večjo učinkovitost, nove izdelke, inovacije, večji izvoz in nenazadnje večjo sposobnost prilagajanja in odzivanja aktualnim tržnim razmeram posameznih gospodarskih subjektov. Slovenska obrt v kašnem razvoju in doseženi ravni malega gospodarstva dobiva bolj poudarjeno vlogo. Njen položaj in vloga sta opredeljena z novim obrtnim zakonom. Kot je dejal na otvoritveni slovesnosti predsednik Vlade Republike Slo- mvm mvKE nova pridobitev v orovi vasi Pred dnevi je Karmen Cvetko, lastnica podjetja Cvetex d.o.o. odprla trgovino s kmetijskim programom, v Orovi vasi pri Polzeli. V lepo urejeni prodajalni nudi svojim strankam po ugodnih cenah kmetijsko orodje, kletarski program, gnojila in krmila vseh venije, dr. Janez Drnovšek, se razvoj podjetništva in obrti dogaja tudi skozi sanacijo in razvoj velikih podjetij, tega pa se vlada loteva z vso resnostjo in odgovornostjo. Organizatorji pričakujejo na tokratnem sejmu blizu četrt milijona obiskovalcev. Sejemski razstavni programi, v katerih so posebej poskrbeli za celovito zaokrožitev posameznih dejavnosti in tako dosegli kar največjo preglednost, so postavljeni na 55 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin, od tega je 33 tisoč kvadratnih metrov pokritega sejmišča. Predstavlja se preko 1750 razstavljalcev, od tega je nekaj več kot 800 zastopanih podjetij, ostali pa so neposredni razstavljalci. Ob slovenskih bodo predstavljena podjetja in obrtniki iz 23 tujih držav, med njimi iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Japonske, Madžarske, Nemčije, Švice, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Na MOS-u so predstavljene domala vse dejavnosti, številčno pa so najbolj zastopane kovinsko in lesno predelovalna stroka, gradbena, elektro in tekstilna dejavnost, predelava plastičnih mas ter bančne in svetovalne storitve. Župan mestne občine Celje, Jože Zimšek, je dejal, da mesto s sejmom samo pridobiva; v gospodarstvu gre s tem za hitrejše strukturne spremembe in tehnološke posodobitve. Po skromnih sejemskih začetkih je prireditev prerasla v enega najpomembnejših tovrstnih sejmov v prostoru Alpe - Jadran. To potrjujejo razstval-jalci iz številnih držav, njihov poslovni interes in število sejemskih obiskovalcev. Zelo pomembno se mu zdi, da v organizaciji MOS sodeluje Obrtna zbornica, ki kot strokovna organizacija povezuje domače in tuje razstavljalce ter njihova združenja, hkrati pa zagotavlja ustrezno strokovnost. MOS daje skupaj z drugimi sejmi Celjskega sejma mestu ob Savinji novo identiteto. Letošnji sejem je eden tistih, ki je pokazal prave vrednote, sejem, s katerim so zadovoljni razstavljalci in obiskovalci. Celje je sejemsko mesto in kot tako znano doma in v tujini. Prav letošnji sejemski slogan - Slovensko ogledalo uspešnosti - je še dodatno utrdil mesto največje sejemske in gospodarske prireditve pri nas. V podjetju Celjski sejem skupaj s soorganizatorji ugotavljajo, da zdajšnje prostorske zmožnosti sejmišča ne dovoljujejo več nikakršnega širjenja, čeprav je zanimanje za Mednarodni obrtni sejem iz leta v leto večje. M Z. morali dodatno reševati financiranje gradnje avtocest. KLUB KATANA Pred dnevi je v Podlogu znani podjetnik Srečko Habe odprl klub za motoriste Katana, v katerega ste vabljeni vsak dan po 18. uri. 'rS>< Žalec Aškerčeva 4a, 63310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 NEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalniki od 59.999 SIT CD ROM ATAPI4X od 19.999 SIT IBM APTIVA od 149.999 SIT IBM prenosniki TP od 149.999 SIT MVKE MVKE MVKE MVKE vrst, semena in ostali vrtičkarski program. MESTNA SKUPNOST ŽALEC JE PRAZNOVALI V počastitev II. slovenskega tabora je Mestna skupnost Žalec 6. 9. 1995 v Kulturnem domu pripravila svečano sejo s koncertom Slovenskega okteta. Med programom so zaslužnim meščanom in organizacijam podelili sedem priznanj in tri plakete Mestne skupnosti Žalec. TABORSKI KULTURNI DNEVI 95 Taborski kulturni dnevi se bodo nadaljevali vse do 29. septembra. Obeležili pa jih bodo: razstave likovnih del Milice Zupan, Adija Arzenška, Marjana Dečmana ter likovna delavnica - poslikave na keramiko, organiziran ogled razstave Gotika na Slovenskem, lutkovna igrica Žogica marogica in odprtje knjižnega izposojevališča. BO PROGRAM GRADNJE AVTOCEST SPREMENJEN? Po zadnjih informacijah ki krožijo, naj bi zaradi najemanja tujih posojil pri gradnji avtocest nastal finančni primanjkljaj v cestni blagajni v letih 1996 do 1999 v višini 530 milijonov dolarjev. To verjetno pomeni, da bodo še to jesen poslanci v državnem zboru Predstavili poslovne rezultate______________________________________________ V' KOVINOTEHNINA MODRA ODLOČITEV Kovinotehna je mednarodno trgovsko podjetje s 1100 zaposlenimi, Z bogatimi trgovinskimi izkušnjami in tradicijo. Pretekle aktivnosti in vizijo nadaljenjega razvoja Kovinotehne so predstavili pretekli teden na novinarski konferenci, hkrati pa so pripravili tudi ogled podjetja. Kovinotehna, kakor tudi celotno slovensko gospodarstvo, se je v letu 1994 srečevala s številnimi objektivnimi težavami (od privatizacije, vdora tuje in privatne konkurence do poslovanja v nein-flacijskih pogojih). Kljub vsemu pa so se proti koncu lanskega leta pričeli določeni kvalitetni premiki, ki se v prvem polletju letošnjega leta tudi nadaljujejo. Kot je na tiskovni konferenci dejal generalni direktor Kovinotehne, Aleš Ilc, so že sklenili proces prilagajanja razmeram po razpadu bivšega jugoslovanskega trga: “Kovinotehna je stabilen poslovni sistem, ki ima jasno orientacijo.” To potrjujejo tudi številke. V prvem polletju je podjetje ustvarilo za 15 milijard tolarjev prometa, promet se je realno povečal za 5 odstotkov; k temu je prispevalo predvsem povečanje poslovanja s tujino. Obenem pa so stroške zmanjšali za 4 odstotke. Kovinotehna je po tržnem deležu v Sloveniji takoj za kranjskim Merkurjem, izredno pa se krepi zunanjetrgovinsko poslovanje. V državah na ozemlju bivše Jugoslavije so kot ena redkih firm ohranili vso infrastrukturo. Skupno imajo več kot 30 tisoč kvadratnih metrov maloprodajnih površin, ki jih še iz leta v leto širijo, posodabljajo in specializirajo ter več kot 75 tisoč kvadratnih metrov skladiščnih površin. Tisto, kar je v zadnjem času povzročalo težave vsem podjetjem in je zahtevalo ogromno stroškov in angažiranja vodilnih delavcev, je nedvomno proces lastninjenja. Z njim je Kovinotehna pričela v letu 1993 s pripravljalnimi ak- Kovinotehna je na zunanjem trgu izredno prodorna v Rusiji; lani so odprli prvi distribucijsko poslovni center Triglav, rezultati pa v celoti dosegajo pričakovanja. Tesno sodelujejo z rusko naftno družbo, gradijo bolnišnico v Sibiriji, kot najboljši ponudnik pa so bili izbrani za gradnjo hotelov ob Črnem morju. tivnostmi (denacionalizacijski postopki, cenitve, izločitev neposlovnih sredstev iz podjetja...) in sedaj ga počasi zaključuje. Pridobili so tudi drugo soglasje Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, trenutno pa čakajo na vpis lastninskega preoblikovanja v sodni register. Ta naj bi bil izpeljan že v tem mesecu. “Proces se je nekoliko zavlekel zaradi revizije, ki pa je pokazala, da pri nas ni nobenih nepravilnosti -kljub poskusom nekaterih, da bi še pred revizijskim poročilom podjetju naprtili sumljive posle,” je na srečanju z novinarji dejala mag. Milena Sedovnik, pomočnica generalnega direktorja za področje ekonomike in kadrov. Po otvoritveni bilanci je znašala vrednost osnovnega kapitala DOKONČNA LASTNINSKA STRUKTURA KOVINOTEHNE PO ZAKLJUČKU LASTNINJENJA Delavci Kovinotehne 23,6% Poslovni partnerji 20,1% Državljani RS (javna prodaja) 27,5% Investicijske družbe 14,9% Pokojninski sklad 6,9% Odškodninski sklad 6,9% podjetja 5,218 milijarde tolarjev, od tega se je lastninilo za 3,202 milijarde tolarjev družbenega kapitala, drugo je delniški kapital. Planirane nadaljne aktivnosti podjetja v zvezi z lastninjenjem so: • predstavitev podjetja investicijskim družbam, • prodaja delnic Razvojnega sklada investicijskim družbam na dražbi, ki bo predvi- doma v mesecu oktobru ter sklic skupščine v mesecu novembru. Prav zaradi procesa lastninjenja se je nekoliko zmanjšala poslovna agresivnost Kovinotehne na trgu, kar je bila v preteklosti ena izmed osnovnih odlik družbe. Z ureditvijo teh razmer pa bodo ponovno ustvarjeni pogoji za prodor na tuje tržišče in povečanje tržnega deleža doma. JAVNA RAZPRAVA O PREDLOGU SPREMEMB POKOJNINSKE ZAKONODAJE Območni odbor DESUS Celje je organiziral javno razpravo o spremembi pokojninske zakonodaje, na katero so povabili predstavnika Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, Iva Sisingerja, poslanca stranke v Državnem zboru, Janeza Prijatelja, direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Vinka Gobca, predsednika Zveze društev upokojencev, Jožeta Globačnika, predsednika DESUS-a in Janka Tuška, tajnika DESUS-a. Člani so se kritično dotaknili predvsem nekaterih tem, ki močno vplivajo na pokojninski sklad, in sicer: - Kako izenačiti zasebnike in druge zavarovance z obveznostmi delavcev, ker desetletno najugodnejše povprečje omogoča zasebnim zavarovancem plačevanje najnižjih prispevkov? - Zakaj se iz celovitega pokojninsko invalidskega zavarovanja ne izločijo kmetje in se njihova problematika rešuje povsem ločeno in samostojno. - S katerimi določili zakona so zagotovljena financiranja vseh “socialnih pravic” v sistemu pokojninsko invalidskega zavarovanja. - Kakšni so razlogi, da se v organih upravljanja ZPIZ in skladov zmanjšuje delež upokojencev in povečuje delež od vlade imenovanih predstavnikov. Kako zagotoviti normalno delovanje pokojninsko invalidskega sistema, predvsem normalen priliv sredstev v pokojninski sklad? - Kako zaščititi medgeneracijsko solidarnost ob vse večjem obsegu privatizacije v bodoče? Kaj pomeni poenotenje pokojninsko invalidskega sistema v Evropski uniji? Koliko se bo podaljšala pokojninska doba, kakšen bo obseg zavarovanja in ali se bodo plače poenotile z elementi plač v EU? - Koliko bo novi sistem vplival na pokojnine upokojencev in invalidov sedanjega sistema? - Kako bodo obravnavani vdove in vdovci v novem sistemu? - Kdaj bo predvidoma pričel veljati novi sistem in kdaj se bo začel izvajati? Vse to je problematika, ki je življensko pomembna za upokojence, zato terjajo od vseh ob sprejemu jasen odgovor. I. J MESARSTVO SUŠEČ NA POLZELI V zgradbi gostišča Cimperman na Polzeli so prejšnji četrtek odprli prenovljeno prodajalno s svežim mesom, kruhom in delikatesami. Lastnika poslovnih prostorov, Alojz in Ida Cimperman, sta se dogovorila za podjetniško sodelovanje s proizvajalcem in predelovalcem mesa, MESARSTVOM SUŠEČ iz Tajne pri Velenju. To podjetje ima v Velenju, Šoštanju in Lučah več novih lokalov, dobro pa sodeluje tudi s Kmetijstvom Šaleška dolina iz Šoštanja. Ob preprostem, a prisrčnem odprtju, se je pred lokalom zbralo precej ljudi, predvsem domačinov, ki so očitno težko pričakovali dobrega mesarja. Kot je dejal eden izmed udeležencev: 'Konkurenca je potrebna in koristna, naj zdrži tisti, ki bo boljši in cenejši!" No, Mesarstvo Sušeč ima odlično založene shrambe in pulte svežega mesa ter mesnih izdelkov, cene pa so v povprečju nižje za 10 do 15%. Vsi, ki so ob odprtju mesnice kaj kupili ali se ustavili na dvorišču, so bili prijetno presenečeni. Prejeli so darilce ter izdatno malico. Tako so se našli na mali veselici številni Polzelani, ki so prišli po nakupu ali iz radovednosti. Eno z drugim, lastnik Tine Sušeč je dejal, da misli s ponudbo nadvse resno in da želi postati s kupci pravi partner. Le tako bodo zadovoljni vsi. Mesarstvo s:**-© MESARSTVO SUSEC IZ VELENJA SPOROČA CENJENIM KUPCEM IN OBČANOM POLZELE TER OKOLICE da je v zgradbi "CIMPERMAN", odprta sodobna MESNICA S SVEŽIM MESOM, MESNIMI IZDELKI DELIKATESAMI TER KRUHOM. Mesnica je odprta vsak dan od 7 do 19 ure, ob sobotah od 7 do 15 ure. Polzelani, oglasite se v prodajalni mesa, MESARSTVA SUŠEČ pri "CIMPERMANU"! Pokličete lahko tudi na telefon 720 075! DOBRODOŠLI! 1. PRAZNIK FURMANOV V LETUŠU Simbolično obeležje furmanskega praznika v Letušu foto: J.M. župan občine Šmartno ob Paki Ivo Rakun in domače občine Milan Dobnik, pa na prireditev niso uspeli “prifijakati” furmani iz Zgornje Savinjske doline in okolice Letuša. Simbolično se je pokazal s konjsko vprego le “furajtar” Drago Meh, “Rojšek” iz Rečice ob Paki. Po klavrnem začetku, je prireditev le stekla. V kulturnem programu so zapeli domači pevci MPZ Letuš, Dobroveljski fantje v posebnem furmanskem kvizu pa je nekaj nekdanjih udeležencev fur-manstva, pokazalo pestro znanje in obilico spominov. Tako je prireditev, ki je nastala po ideji Viktorija Zorca in še nekaterih članov odbora Stranke SDSS, za silo potegnila “parizer iz blata”, veselica, ki se je odvijala pod streho kulturnega hrama v Letušu, pa je, kajpada, odlično uspela. Organizator se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k izvedbi te, prve, a skorajda gotovo, tradicionalne prireditve. Jože Miklavc V nedeljo, 3. septembra sta Letuš zaznamovala dva dogodka. Evropska razstava cvetja v Mozirju je privabila toliko gostov, da so se ves dan skozi Letuš vile neprkinjene kače avtomobilske pločevine. To je vplivalo tudi na nekoliko neuspelo prireditev, l.FURMANSKI PRAZNIK v Letušu. Če sta se praznovanja udeležila Priznanje edinemu “pravemu ” furmanu foto: INTERLARO AVTO d. O. O. tel.: 063 726-064 ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO mobitel: 0609 613-447 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL TOVOTA - posojila za nakup novih in rabljenih vozil že od R+7% dalje - zelo ugoden leasing novih in rabljenih vozil - prodaja novih in rabljenih osebnih vozil - servisne, avtokleparske in avtoličarske storitve ' ZorTmšZZTzlTrAv: V°Zila: TororA, m, SKODA, ZASTAVA koles, avtomobilske dodatne vtokozmetike stroji za pranje vozil PORTOTECNICA specialna orodja USAG za popravilo kmetijske mehanizacije in delovnih strojev Stran 10 d.o.o. Kmetjfska g trgovina SEPTEMBER in OKTOBER KLETARSKI PROGRAM te za vino 1 * PVC kadi od 50 l do 700 l * Kletarsko orodje Z mislimi že v novembru i * semena, čebulčnice * organska gnojila * krmila Delovni čas: Od ponedeljka do petka: 8.°' Ob sobotah: 8.01 - 11.30 , 13.30 - 17.° - 13.00 FAMIS d.o.o. Stopnik 30, Vransko Tel.:(063) 725-377 Fax:(063) 725-429 MONTAŽA HIDRAVUČMH ZAVOR NA VSE TIPE TRAKTORJEV Traktor vam odpeljemo z dvorišča in vam ga čez 3 dni postavimo nazaj z novimi zavorami. TORPEDO DEUTZ CENA 850 DEM PREDNOSTI: - učinkovito zaviranje - nič več mehanskega prenosa - avtomatska nastavitev zavor - brezhibno delovanje - 100% varnost - že več kot 100 traktorjev Z novimi zavorami Poleg montaže hidravličnih zavor vam nudimo po ugodnih cenah vso kmetijsko mehanizacijo, rezervne dele, servis in prodajo vseh vrst traktorjev. Generalna in ostala popravila traktorjev in kmetijske mehanizacije tudi na terenu. Zastopanje in prodaja traktorjev EXTRA GRADd.o.o. GRADBENA IN OBRTNA DELA Savinjska cesta 21 Žalec . j T' j _ _ _ _ _ ___________im _______ 5>TriQJ]xJ] ESJTFiiriJ PO Sj\zj Ji EMI) PUTZMAISTER Novogradnje, adoptocije, notranji in . ■ ■ ..... .... * ~ zunanji ometi, izkopi z mini bagrom. '■■■ ■ ■ - ■ ■ . * . . ... ; ■ ■ ■ ... . * X / v z /Rl\ d.o.o. Pri Zlatem križu, Petrovče tel.: 0609 622-047 I. •• AKCIJA: BELINKA (do razprodaje zalog) - bogata izbira barv, lakov, lepil, lakov za parket .. - mešanje avtolakov SIKKENS in COLOMIX - 1200 nians za les, kovino, stene, fasade ... BARUE UAM POLEPŠAJO DAN! Stran 11 SUPER KREDITNI POGOJI 4|> SAVINJSKA trgovska družba Žalec Tekstil, bela tehnika, akustika. drobni gospodinjski aparati, video tehnika... No 6 čekov ali obrokov brez obresti No lastni kredit do i 2 obrokov s Fiksnim pribitkom zo obresti Gradbeni material No 5 čekov ali obrokov brez obresti Do i 2 obrokov na lastni kredit s Fiksnim pribitkom zo obresti Obre/ti no eno lete /nmo 10% mumm ‘Premog na 6 čefgv aCi obrokov - obresti samo 4,6% L.' ,2 mr SSEUI, 13.9. 09.00 Testni signal; 09.30 406. VTV magazin - informativni regionalni program, ponovitev; 09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.10 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 10.40 KAJ IMA LJUBEZEN S TEM?, oddaja za ljubitelje gora, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški \program; 20.00 EPP; 20.05 VIDEO TOP; ^.70 TROPSKA VROČICA, ameriška \ detektivska nanizanka; pokrovitelj predvajanja: MOBITEL; 22.00 HOROSKOP; 22.05 Videostrani do 24.00 ČETRTEK, 14.9. °9.00 Testni signal; 09.30 VIDEO TOP, kontaktna oddaja o rock glasbi, ponovitev; 10.30 TROPSKA VROCICA, ameriška detektivska nanizanka, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: MOBITEL; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 Celovečerni film: BEG SKOZI C AS, znanstvena fantastika; 21.40 HOROSKOP; 21.45 Videostrani do 24.00 PETEK, 15.9. 09.00 Testni signal; 09.30 Film: BEG SKOZI CAS, znanstvena fantastika, ponovitev; 12.00 Videostrani; 18.00 [OTROŠKI MIS MAŠ, kontaktna oddaja za otroke; 19.00 SALTV, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 19.30 BEVERLV HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 20.00 EPP; 20.05 Celovečerni film: KRIŠTOF KOLUMB - ODKRITJE, pustolovski; 22.05 HOROSKOP-, 22.10 Videostrani do 24.00 SOBOTI, 16.9. 09.0() Testni signal; 09.30 Otroški MiŠ MaS, ponovitev; 10.30 SALTV, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 11.00 BEVERLV HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 11.30 Film: KRIŠTOF KOLUMB - ODKRITJE, pustolovski, ponovitev; 13.30 Videostrani; 19.00 Otroški program; 2000 EPP; 20.05 409. VTV MAGAZIN -informativni regionalni program; 20.35 ŠTAJERSKIH 7, JUBILEJNI KONCERT Z GOSTI, zabavna glasba; 22.20 HOROSKOP; 22.25 Videostrani do 24.00 NEDELIA, 17.9. 08.00 Videostrani; 08.15 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev; 09.20 . 408. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 09.40 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI GOST, ponovitev; 10.50 EPP; 10.55 409. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 11.25 KAJ IMA LJUBEZEN S TEM?, oddaja za ljubitelje gora, ponovitev; 11.40 ŠTAJERSKIH Z JUBILEJNI KONCERT Z GOSTI, zabavna glasba, ponovitev; 13.05 Jerca Mrzel: POT K MOJIM LJUDEM, pogovor v studiu, ponovitev; 14.05 ALBUM SHOW, zabavno glasbena oddaja, ponovitev; 14.55 VIDEO TOP, kontaktna oddaja, ponovitev; 15.55 HOROSKOP; 16.00 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 10.9. 09.00 Testni signal; 09.30 409. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja; 20.55 HOROSKOP; 21.00 Videostrani do 24.00 TOREK, 19.9. 09.00 Testni signal; 09.30 ALBUM SHOW, zabavno glasbena oddaja, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 410. VTV MAGAZIN, informativni regionalni program; 20.25 ŠPORTNI TOREK; 20.45 ŠPORTNI GOST; 21.15 HOROSKOP; 21.20 Videostrani do 24.00 SREDA, 20.9. 09.00 Testni signal; 09.30 410. LTV magazin, informativni regionalni progam, ponovitev; 09.50 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.10 ŠPORTNI GOST. ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in danee glasbi; 21.10 TROPSKA VROČICA ameriška detektivska nanizanka; pokrovitelj predvajanja: MOBITEL; 22.00 HOROSKOP; 22.05 Videostrani do 24.00 ČETRTEK, 21.9. 09.00 Testni signal; 09.30 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o pop in dance glasbi, ponovitev,- 10.30 TROPSKA VROCICA, ameriška detektivska nanizanka, ponovitev; pokrovitelj predvajanja: MOBITEL: 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 Celovečerni film: POGODBA ZA UMOR 1 del, znanstvena fantastika; 21.40 HOROSKOP; 21.45 Videostrani do 24.00 PETEK, 22.9. 09.00 Testni signal; 09.30 Film: BEG SKOZI ČAS, znanstvena fantastika, ponovitev; 12.00 Videostrani; 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja za otroke; 19.00 ŠALIT, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj predvajanja: NAMA Velenje; 19.30 BEVERLV HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST Velenje; 20.00 EPP; 20.05 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma; 21.05 HOROSKOP-, 21.10 Videostrani do 24.00 SOBOTA, 23.9. 09.00 Testni signal; 09.30 Otroški MiŠ MaS, ponovitev; 10.30 SALTY, ameriška serija za mlado in staro; pokrovitelj ! predvajanja: NAMA Velenje; 11.00 BEVERLV HILLS BUNTZ, ameriška nanizanka; pokrovitelj predvajanja: GOST' Velenje; 11.30 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma; 12.30 Videostrani; \ 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 411. VIT MAGAZIN - infoimativni regionalni program; 20.35 MED PRIJATELJI, narodno zabavna glasba ; 21.05 HOROSKOP; 21.10 Videostrani do 24.00 NEDELJA, 24.9. 08.0Q Videostrani; 08.15 OTROŠKI MIŠ MAS, ponovitev; 09.20 410. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 09.40 ŠPORTNI TOREK, ponovitev; 10.20 ŠPORTNI • GOST, ponovitev; 10.50 EPP; 10.55 411. VTV MAGAZIN - informativni regionalni \ program, ponovitev; 11.25 MEJ) PRIJATELJI, narodno zabavna glasba, ponovitev; 13.00 AVTODROM, oddaja za ljubitelje avtomobilizma, ponovitev; 14.00 ALBUM SHOW, zabavno glasbena oddaja, ponovitev; 14.50 NAJ SPOT, CRO DANCE GLASBA,- 14.55 HOROSKOP; 15.00 Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 25.9. 09.00 testni signal; 09.30 411. : VTV MAGAZIN - informativni regionalni program, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19. 00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja; 20.55 HOROSKOP; 21.00 Videostrani do 24.00 TOBEK, 26.9. 09.00 Testni signal; 09.30 ALBUM SHOW - zabavno glasbena oddaja, ponovitev; 12.00 Videostrani; 19.00 Otroški program; 20.00 EPP; 20.05 412. VTV MAGAZIN - infoimativni regionalni program; 20.25 ŠPORTNI TOREK; 20.45 ŠPORTNI GOST; 21.15 HOROSKOP-, 21.20 Videostrani do 24.00; Bo Solčava 24. septembra spet samostojna občina? Bodo državni poslanci podprli 610 Solčavanov? NITI LUČANI NISO PROTI Ob zadnjem prestavljanju mejnikov lokalnih skupnosti - sam bog ve, koliko jih je bilo v slovenski polpretekli zgodovini - je, kot običajno, prišlo do različnih interesov krajanov. Nekateri so svoje meje v oblakih, pa tudi tiste dejanske, uspeli zakoličiti po svojih željah. Drugi, ki jim je le-to preprečila najnovejša v parlamentu potrjena samoupravna lokalna zakonodaja, se upravičeno čutijo prikrajšane. Solčavani zagotovo ne želijo biti pod Lučani in se na vse kriplje naprezajo, da se vnovič dokopljejo do občine, ki so jo nekoč že imeli. Solčava Foto: F.F. SEDEMDESET TISOČ LET SOLČAVE Kar škoda bi bilo, na začetku ne spomniti se bogate in zgovorne solčavske zemlje in zgodovine. Solčava velja za za gorsko vas v najvzhodnejšem delu evropskih Alp. Najdemo jo ozki dolini Savinje, kjer se stekajo tri doline Solčavskega: Logarska dolina, Robanov in Matkov kot. Iz Celja vodi v Solčavo 63 kilometrov (na določenih mestih zelo slabe) ceste - do Ljubljane, preko Kamnika, moramo prevoziti ducat kilometrov več. Kraj Solčava je geografsko in upravno središče Solčavskega, kjer se nekaj nad šeststo prebivalcev danes ukvarja v glavnem s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Bržčas je za zgodovinarje na Solčavskem najzanimivejša Potočka zijalka, kjer so arheologi v obdobju 1927 - 1935 odkrili bivališče homo sapiensa fossilisa, tod bivajočega pred kakšnimi sedemdesetimi tisočaki let. Solčava je bila verjetno naseljena tudi v obdobju Karantancev, zagotovo pa pred letom tisoč, v času kneginje in vojvodinje Eme in kneza Svetopolka, če ne že v obdobju knezov Valjhuna, Gorazda ali Koclja. Od leta 1140 je Solčava spadala v interesno sfero Ogleja, sledil mu je gornjegrajski samostan in, končno, ljubljanska škofija. Okoliš Sv. Duh si je, recimo, dolgo svojil samostan v Dobrli vasi. Zagotovo je bilo za Solčavo sila pomembno obdobje Celjih grofov, ki so tu zgradili dve hiši: “Pri Vitezu” in “Pri Viteziču”. V njih so stanovali grofovski oprode, ki so po legendi varovali Kneza, ki je živel visoko pod Ojstrico in naj bi bil sin grofa Friderika II. Iz teh časov izvira tudi izredna solčavska zanimivost - gotska cerkev Marije Snežne. V Solčavi naj bi duhovnik bival že od leta 1365, v času Napoleonovih vojn pa je bila vas varno zatočišče beguncev in revolucionarnih duhovov sosednjih dežel. Solčava je bila zmeraj narodna trdnjava in samosvoja do gosposke. Spominjamo se punta Solčavcev v letu 1851, ki ga je zatrla avstrijska vojska. Solčavani so bili kljub oddaljenosti med sklicatelji prvih slovenskih taborov v Ljutomeru in v Žalcu v letu 1868. Organizirani odpor do Nemcev v drugi svetovni vojni in križišče partizanskih enot sta bila kriva, da jo je okupator v letu 1944 v drugo zasedel in požgal. OD REFERENDUMA PREKO BOJKOTA IN DIPLOMATSKE DEJAVNOSTI DO KONČNEGA CILJA? Damjan Haudej: "Septembra bomo zagotovo dobili občino!" S smrekovimi vršaci obkrožena Solčava je bila že stopeto leto občina, nakar so jo leta 1942 Lučam priključili okupatorski Nemci. Solčavani so bili Lučanom podrejeni le tri leta, nato so do leta 1957 bili spet gospodarji na svoji zemlji. Temu je sledila centralizacija malih občin pod Mozirjem, ki je trajala vse do najnovejše parcelizacije in padanja pod Lučki dežnik. Splošno znano je, da so krajani Solčave volitve bojkotirali - podobno kot Jezerjani - in tako v Lučki S ČIM SE PONAŠAJO SOLČAVANI? Z dvema trgovinama, bencinskim servisom (Lučani ga nimajo), z dovolj električne energije, ki jo proizvaja ena MHe v lasti skupnosti in petnajsti v lasti krajanov, s komunalno opremo, lastnim vodovodom, novo mrliško vežico, avtobusno postajo, pošto s financami, s kmetijami med katerimi ni takšne, ki bi bila brez telefona, z osnovno šolo, otroškim vrtcem, novimi prostori krajevne skupnosti, gasilci, pisarno turističnega in planinskega športnega dmštva, kulturnim domom, ducatom gostiln in -lepimi dekleti._________________ občinski svet niso poslali niti tistih treh svojih svetnikov. “Po programu nove lokalne samouprave marca lanskega leta, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije, je bilo območje Solčavskega predvideno kot samostojna občina z utemeljitvijo na osnovi zgodovinskih, geografskih, prometnih in razvojnih dejstev. Maja je referendum dokazal, da je volja naših krajanov jasno izražena - samo in samo samostojna občina. V septembru, ko je vlada spremenila prvotni predlog in predstavila novo lokalno razdelitev po kateri je Solčava spadala k Lučam, so bili podani pisni zahtevki po samostojni občini. Naslednji mesec so krajani Solčave na Ustavno sodišče Republike Slovenije naslovili pismo s pobudo o oceni ustavnosti zakona o ustanovitvi občin in njihovih območij ter zahtevali, da se spoštuje volja krajanov. Oktobra je bila prav tako poslana protestna nota Komisiji za Lelami vas 212 63312 Prebold fs Tel. fax: 063 701 953 tel.: 063 701 316 izvedbo lokalne samouprave in vladi. Slednjič je v novembru Svet KS Solčava sprejel sklep o bojkotu volitev za župana in svetnike v novoustanovljeno občino Luče. V zadnjem lanskem mesecu so bili predstavniki naše krajevne skupnosti na sestanku pri predsednici Komisije za reformo lokalne samouprave, Bredi Podpečan, januarja pri dr. Francetu Zagožnu, ki je Solčavanom in Jezerjanom obljubil pomoč pri zagotovitvi privilegija. Tako bi dve neuslišani občini vodili svoje gospodarstvo z osemnajstimi odstotki, ostalo pa bi seveda vnaprej pokrivala državna uprava. V marcu so Solčavani spet poromali k Zagožnu, ki je pristal, da bo v parlamentu za Solčavo vložil predlog zakona za preoblikovanje občine po hitrem postopku. Po tistem, ko naj bi komisija dala pozitivno mnenje, bi poslanci državnega zbora o tem dali svoje mnenje 24. septembra,” naniza sistematično prizadevanje Solčavanov po samostojnosti predsednik Krajevne skupnsti Solčava, Damjan Haudej. Skoraj bi bilo za napovedati stoodstoten uspeh trmastih Solčavanov. Seveda le v primeru, če bodo poslanci končno razmišljali s treznimi glavami. To pa je težko verjeti. Zanimivo pa je, da tako župan kakor tudi vsi lučki svetniki podpirajo Solčavo kot samostojno občino. Saj tudi ne more biti drugače. Doslej lahko Solčavani vplivajo le na lastno komunalno ureditev. Da si bodo zares kaj ustvarili, da bodo lahko ljudje ostajali doma, potrebujejo samostojnost. Franc Furland Evropska razstava cvetličnih aranžmajev SAVINJSKI GAJ - DRAGULJ SLOVENIJE vremenu razstava zdržala vseh pet dni, da je v Mozirje in v Zgornjo Savinjsko dolino prišla množica občudovalcev ter da se je ob tem znašlo lepo število podjetnikov in obrtnikov. Poleg turistično-ekonomskega učinka pa se je dolina predstavila v zares prijetni etnografski sliki. To pa je obet tudi za prihodnje dogovore in akcije v Savinjskem gaju. Roko mi pokaži, dlan, vidim rožnat dan... Foto: J.M. Čeprav so še tik pred odprtjem evropske razstave cvetličnih aranžmajev nekateri, najožji sodelavci tega, čudovitega parka v Mozirju, z veliko mero zaskrbljenosti napovedovali neslaven konec razvoja ter vzdrževanja parka, se je tokrat izteklo vse najlepše. Razstava, ki so jo pripravili aranžerji in cvetličarji devetih evropskih držav, Izraela ter kakšnih sto slovenskih vrtnarjev, je ponovno dala misliti vsem, ki so od nje (lahko) odvisni ter tistim, ki bi se morali zavedati, da je turizem zapisan Zgornji Savinjski dolini ter tamkajšnjim ljudem. Več deset tisoč obiskovalcev je lahko občudovalo čudovite cvetne aranžmaje, aranžerske stvaritve ter sem in tja tudi dosežke, ki so enim mejili na kič, drugim na vrhunsko abstraktno oblikovanje. Dejstvo je, da je kljub slabemu Turistična kmetija Burger Veniše v Lačji vasi se je v gaju predstavila pravljično Mozirje, nekdaj zelo poznan in razgiban turistični kraj, je ostal tako: rekoč brez turističnega društva. Tudi letos pomladi na novo izbran upravni odbor ni dela spravil z mrtve točke. Zato so na predlog občinskega vodstva in nekaterih krajevnih mož sklicali ponovni občni zbor. Na njem naj bi podali pregled dosedanjega dela, ki pa je izzvenel bolj kot nekakšno meditiranje dosedanjega predsednika Davida Buta. Ker društvo praktično ni delalo, ni imelo velikih finančnih izdatkov. To je bilo pojasnjeno v poročilu nadzornega odbora. V dvourni razpravi so se udeleženci vrteli v začaranem krogu, ali naj izvolijo novo vodstvo ali ne, ker nimajo pripravljenega programa dela. Program dela je lepo zapisan v njihovih društvenih pravilih, katerim je potrebno samo vdihniti dušo, ali bolje rečeno, pošteno prijeti za delo. Na koncu so vendarle izbrali novo sedemčlansko vodstvo, ki maj bi bilo začasno, vodil pa naj bi ga delovni predsednik, sicer zelo prizadeven delavec, Anton Venek. I. J. "Kaj bi se dolgočasila, karte vrževa...", sta si dejala bela zajca, simbol Mozirskih planin nad savinjskim gajem Foto: J.M. TRGOVINA IN MONTAŽA Šempeter (pri železniški postaji), tel.:(063) 702-100 Odprto vsak dan od 7 -19 h. Ob sobotah in dan pred praznikom od 7 -13 h VOOCN00 Za nakup in plačilo v času MOS dajemo "J pOpUSt TRGOVINA, MONTAŽA, SVETOVANJE, DOSTAVA NA DOM VSE KAR POTREBUJETE VI, IMAMO Ml VE SE, KDO NOSI HLAČE! Hlače nosijo ženske, ki si želijo iz tega ali onega razloga skriti noge. Hlače nosijo ženske (pravijo), ki imajo v značaju nekaj dominantnega. Hlače nosijo ženske, ki od jutra do večera zamenjajo veliko delovnih okolij, ki vselej kam hitijo, pa so rade elegantne in se želijo tudi počutiti udobno. Hlače nosijo sofisticirane in ekscentrične ženske. Skratka in konec koncev: katera od nas sploh ne nosi hlač? Ta del ženske garderobe je včasih valoval po modni sceni kot plima in oseka. Potem se jo je trdo oprijel in že nekaj let so hlače središčni modni utrip ženske garderobe. Najbrž ta nova zgodba nima nič več posebej opraviti s feminizmom in sociologijo. Zdi se, da pač živimo v obdobju, ko s hlačami' nočemo pripovedovati kakšnih revolucionalmih zgodb. Zenske preizkušamo to nekoč moško trdnjavo s sladkostrastnim užitkom nekoga, ki se je končno dokopal do zadnje skrivnosti in zdaj zna v njej uživati. Ko uživamo v hlačah, uživamo ob funkcionalizmu tega oblačila in v njegovi na novo odkriti estetiki. Hlače se zdaj zmagoslavno selijo iz poletne garderobe v jesensko-zimsko kolekcijo. Jesenska modna zgodba bo v resnici nekakšna hlačna uspešnica. M KOT MOŠKA MODA In zdaj, končno, nekaj za moške, za “naše dedce”, ki tako pogosto nimajo nobenega smi- sla in veselja za to, da bi bili lepi, sveži, urejeni, modni. Me pa jih imamo rade prav take, torej ne kaže dmgega, kot da se potrudimo same. In kako ter v kakšne hlače jih bomo oblekle v tednih, ki prihajajo? Modo zanj so razdelili v dve zaokroženi poglavji. Eno bi lahko naslovili “moška moda kar tako” in iz nje se lahko naučimo predvsem nove ležernosti, prijetnosti, ki včasih spet pokuka v feminilnost, barvnih kombinacij, novih modnih poudarkov. Na drugi strani pa je ves prostor uokvirjen z enim samim prevladujočim kosom garderobe: dobrimi hlačami. Dovolj udobne in ležerne so lahko čudežna oprema zanj. Seveda pa morajo biti Elkroj-eve. Kupite mu jih, ne bo vam žal! A. K. AUDI POSLUJE USPEŠNO Porsche Inter-Auto, ki na slovenskem trgu prodaja tudi vozila nemškega izdelovalca Audi, je v prvem polletju posloval zelo uspešno. Prodali so kar 812 audijev, tako da je Audijev tržni delež na našem trgu v tem času znašal 1,36 odstotka, kar je za 92 odstotkov več kot lani (januar-junij 1994; 1,23 odstotka). Audi pa ni uspešen le na slovenskem trgu, ampak mu tudi v Evropi zelo dobro kaže. V prvem letošnjem polletju se je promet koncerna povečal na 8,4 milijarde mark (lani 6,3 milijarde mark). V prvi polovici leta se je proizvodnja avtomobilov povečala za 26,9 odstotka. Povečanje prodaje je Audi dosegel v sorazmerno težkih razmerah, saj na večjih evropskih trgih povpraševanje po avtomobilih nazaduje. V Ameriki je bilo tako povpraševanje manjše kar za 8,4 odstotka. 16 MILIJONOV GOLFOV v 21-ih LETIH Letošnjega 4. julija je s tekočega traku v Volkswagnovi tovarni v Wolfsburgu zapeljal že 16-milijonti golf. “Jubilejnež” je bil iz posebne serije Roling Stones, imel je pet vrat, motor s 44 kW, pobarvan pa je bil v belo barvo. Le 13 mesecev pred njim so izdelali 15-milijontega golfa, golf s številko 14.000.000 pa je tovarno zapustil marca 1993. Serijska proizvodnja tega uspešnega modela se je začela aprila 1974. Dve leti pozneje so predstavili različico GTI, katero so do danes izdelali že v 1,3 milijona primerkih. Kabrioleti so našli že 459.000 kupcev, kombijevski variant, ki so ga predstavili sredi leta 1993, pa so do danes prodali v 220.000 primerkih. Od 16 milijonov golfov so jih v Nemčiji prodali okrog 39 odstotkov. Najpomembnejši tuji trgi pa so ZDA, Italija, Francija, Velika Britanija, Mehika, Avstrija, Nizozemska, Belgija, Švica in Južna Afrika. AVTO SERVIS MAURER Veliki vrh 47a Šmartno ob Paki SERVISI-PRODAJA! tel.: (063) 853-730 mobitel: (0609) 612-017 Servis in rezervni deli zagotovljeni! TATA 2.0 D s trdo streho: 3ni' tov. prostora Mercedes tehnologija Mmmmi ®£St$3' UGODNI KREDITI IN LEASING! ^%DAEWOO DANI d.G Migojnice 140 GRIŽE tel: 063 714-746 mobitel: 0609 629-093 - komisijska prodaja rabljenih vozil - prenos lastništva - odkup rabljenih vozil z gotovino od letnika 87 dalje - odkup poškodovanih vozil od letnika 87 dalje - na zalogi več vrst vozil Prepričajte se - obiščite nas! Jesen v gozdu___ GOBE, GOBE... Ajdovka Na naših prečudovitih slovenskih prostorih že dlje časa opražamo pojav, kateremu pravimo “gobomanija”. Staro in mlado drvi v gozdove in pobira gobe; tisti, ki jih pozna in tisti, ki jih ne pozna. Posledica slednjega so potem v končni fazi lažje ali hujše zastrupitve. Mladost sem preživel v Zg. Savinjski dolini neposredno blizu gozda, zato mi je ta hobi, v mojem primeru pa že kar ljubezen, ostal kot temu pravimo, v krvi. Nasploh pa gobarjenje ni nič slabega, nasprotno, prav zdravo je. Nadihamo se svežega zraka, spočijemo si dušo in živce, razgibamo se pa še gobe naberemo, seveda, če jih vsaj nekoliko poznamo. Kaj je sploh goba? Goba je pač goba. Strokovno vam niti ne bi razlagal, ker ni zanimivo. Nekateri znanstveniki zadnje čase zatrjujejo, da goba ni ne rastlina, ne žival, temveč nekaj vmes. Sicer se strokovnjaki ukvarjajo s preučevanjem gob že kar nekaj desetletij in tej vedi pravijo mikologija, ker gobo po grško imenujemo mikos. Ker je v Sloveniji gobarjenje tako razmaknjeno, so tudi naši strokovnjaki oziroma mikologi v samem evropskem vrhu, tako po znanju kot po izdanih knjigah o gobah. Pri nas raste približno 2400 vrst gob, in če jih spoznamo vsaj desetino, smo že kar dobri poznavalci. Sicer pa gobe delimo na: - užitne - pogojno užitne - neužitne - strupene - smrtno nevarne - nepomembne Morda se boste vprašali, zakaj pogojno užitne. Izpolniti je potrebno namreč določen pogoj, to pa pomeni, da moramo takšno gobo prekuhati ali prepražiti in rahel strup zanesljivo izgine. Tudi krompir je pogojno užiten. Strupen je namreč, če ga zaužijemo surovega, s kuhanjem pa strupenost izgine in je prav dober za uživanje. V zadnjem času bi lahko gobe delili še na “radioaktivne” in na tiste, katere so z zakonom prepovedane. V Sloveniji imamo tudi organizirane gobarje v 20 družinah in ti gobarji svoje znanje prenašajo na širše prebivalstvo s poudarkom na mladini. Povejmo še nekaj o gobarski etiki in o opremi, ki je nujno potrebna, če se podamo na gobarski pohod. Pravi gobarji pobirajo samo tiste gobe, katere zanesljivo poznajo. Po gozdovih ne vpijejo vsevprek. Poslušajo namreč tišino, ki je tako blaženo opojna. Po gozdovih ne “sejejo” svojih odpadkov (vrečk, tetrapaka, škatlic,...). Kmetom ne kradejo njihovih s trudom pridelanih sadov. Gobe očistijo na rastišču samem, kajti gobe se s tem razmnožujejo, pa še precej čiščenja doma potem odpade. Držijo se naslednjih zakonskih določil: posameznik lahko dnevno nabere le dva kilograma gob. Ob tej priližnosti bi povedal, da je ta zakon malce neumen, to pa predvsem zaradi tega, ker niso bili upoštevani nekateri predlogi izkušenih gobarjev in je vlada v svojih pisarnah bistroumno izdala zakonska določila, ki niso življenjska. Štorovke ali mraznica je za gozd celo škodljiva pa je vseeno omejena količinsko, - pobirajo se lahko le “odrasli” primerki, - gobo je potrebno očistiti na rastišču samem, prepovedano je uničevati podrastje (to pomeni, da npr. ne smemo, tako kot nekateri z grabljami iskati marčnice), - gobe moramo nabirati izključno v košare, - prepovedan je iznos gob iz države, - za prodajo so določena posebna pravila in dokumentacija, - sestavljen je seznam gob, katerih sploh ne smemo pobirati. Najbolj znana na tem seznamu je blagva ali karželj. Ostale bomo predstavili v enem od naslednjih nadaljevanj. Dolžan sem spregovoriti še nekaj besed o opremi. Košara, nož, palica, škornji, dolga oblačila so stvari brez katerih ne smemo v gozd. V gozdu so lahko tudi razne nevarnosti, predvsem klop. Zato gobarji nosijo škornje (pozabili smo na kapo) in dolga oblačila. Za danes bi bilo dovolj. Bralci lahko v uredništvo pošljejo tudi razna vprašanja, na katere bom prav rad odgovoril. Pa še to, gobarski pozdrav je “DOBRA BERA” Amadeo DOLENC Karate ZGODOVINA Karate je borilna veščina (Japonci ga imenujejo borilna umetnost). Razvil se je na otoku Okinavva, južno od Japonske. Na njegov razvoj je močno vplival kitajski KEMPO (v Evropi in Ameriki ga ponavadi imenujejo kung-fu). Na Okinavi so se razvile tri različne šole karateja: SHURI-TE, TOMARI-TE in NAHA-TE. Imenovale so se po mestih, kjer so se razvile. Shuri-te in Tomari-te sta bili starejši šoli, Naha-te se je razvil kasneje. Na splošno gledano imata Shuri-te in Tomari-te hitre, premočrtne gibe, Naha-te pa je bolj gibek in so gibi bolj krožni. Iz novejše zgodovine teh šol sta pomembna predvsem dva velika mojstra: Y. Itotsu (1830-1915) iz šole Shuri-te, iz šole Naha-te pa K. Higaoona (1852-1915). Leta 1922 je v Tokiu pričel poučevati karate mojster G. Funakoshi (ustanovitelj šole Shotokan), učenec mojstra Asata in prijatelj mojstra Y. Itotsuja. Učil je mojstre, kot sta bila H. Atsuka (ustanovitelj šole Wado-ryu) in S. Egami (ustanovitelj šole Shoto-kai). Leta 1929 sta v Osako prišla poučevati mojstra C. Miyagi (ustanovitelj šole Goju-ryu) in Kenwa Mabuni (1889-1952), ki sta bila dobra prijatelja. C. Miyagi je bil učenec mojstra Higaone. Kenwa Mabuni je bil Itotsujev učenec, učil pa se je tudi pri mojstru Higaoni. Kasneje se je učil še pri mojstrih Aragakiju in Matsomuri. Ustanovil je svojo šolo oz. svoj stil, ki ga je imenoval SHITO-RYU. Ime je sestavljeno iz začetnih črk imen njegovih učiteljev-mojstrov Itotsuje in Higaone. Vendar mojster Mabuni ni naredil mešanice obeh šol, ampak je učil najprej čisti Shuri-te in nato čisti Naha-te ter s tem ohranil čistost obeh stilov. Mojster C. Tani se je najprej učil pri mojstru Miyagiju (Goyu-ryu), nadaljeval pri mojstru Mabuniju in postal eden njegovih najpomembnejših učencev. Po učiteljevi smrti je ustanovil svojo vejo Shito-ryu karateja: TANI-HA SHITO-RYU. Prva sta ga v Evropo prinesla mojstra Nambu in Kimura. Sledil jima je mojster Suzuki. Njegovo delo sedaj nadaljujejo: - K. Tomiyama (Anglija) - 7 DAN Shito-ryu in 6 DAN Goju-ryu - N. Omi (Francija) - 7 DAN Shito-ryu - H. Okubo (Francija) - 6. DAN Shito-ryu___________________ KARATE V SLOVENIJI V Sloveniji se Shito-ryu stil karateja trenira od leta 1986, prvi pa je s tem začel Anton Maruša, nosilec mojstrskega pasu 4. DAN. Njegov klub in hkrati center Shito-ryu je v Petrovčah. Poleg tega kluba se ta stil trenira še v Celju, Šempetru, Laškem, Ljubljani, Mariboru in Ljutomeru. V septembru bodo pričeli s treningi še v enem klubu, in sicer v Taboru. Vsi ti Slovenski klubi so združeni v organizacijo KOFUKAN, ki združuje klube iz evropskih držav, Afrike, Indije, Avstralije... Kofu-kan karate gojimo predvsem kot borilno veščino, pa tudi kot šport. Vendar je šport le majhen delček karateja. Karate je mnogo več: pridobivanje telesne kondicije, spretnosti, vzdržljivosti in, seveda, tehnike obrambe in napada. Če ga prav razumemo in treniramo, je pravzaprav način življenja, ker v skupnih treningih razvijamo tudi voljo, tovarištvo, pravilen etični odnos do prijateljev v klubu in do drugih tekmovalcev na tekmovanju kot tudi do vseh ljudi. Trening karateja ni omejen le na obdobje tekmovanja, ampak se lahko izpopolnjujemo vse življenje. Pravzaprav sploh ni nujno, da tekmujemo, ker tekmovanje ni bistven del karateja in je nekdo lahko dober karateist tudi brez uspehov na tekmovanjih. Ppn petek 15.45 uri Šempeter - telovadnica OŠ v ponedeljek ob 16.30 in četrtek ob 18.00 uri Petrovče - telovadnica OŠ v ponedeljek ob 18.00 in petek ob 18.00 uri Matjaž Čede Zaradi pravilnega razumevanja članka V CELICI S TROBCEM, obveščamo bralce, da Cveto Blagojevič ni bil aktiven v RK Žalec, ampak drugje. GREGA EMERŠIČ - EVROPSKI PRVAK V Angliji se je končalo EP v lokostrelstvu za mlajše kategorije. Med mladinci je dosegel pravi podvig član LK Polzela, 14 letni Grega Emeršič, ki je postal evropski prvak v tarčnem streljanju na razdaljah 90, 70 in 50 metrov. Enajstkratni slovenski rekorder je premagal vse svoje nasprotnike. Gregor Emeršič je po zmagi nad Dancem Krammerjem in Nizozemcem Witom v polfinalu premagal tudi favorita - udeleženca SP in člana zmagovite ekipe na tem prvenstvu - Šveda Petraliaja. Kako dolgo se že ukvarjate z lokostrelstvom? “V Lokostrelski klub Polzela sem včlanjen že leto in pol.” S kakšnimi občutki ste odhajali na evropsko prvenstvo v Anglijo? “V Anglijo sem odhajal z mešanimi občutki. Pričekoval sem uvrstitev okoli šestega mesta, tako da sem z uspehom izredno zadovoljen.” Kako pa se je končal ekipni nastop? “Z ekipno uvrstitvijo smo zelo zadovoljni, saj smo zasedli četrto mesto. Z malo več sreče bi lahko posegli tudi po višjih mestih.” Kako so vas sprejeli ob vrnitvi? “Župan in ZTKO Žalec sta nam pripravila zelo topel sprejem. Za kaj drugega ni bilo časa, saj smo se takoj odpravili na naslednje mednarodno tekmovanje v Gradec. Tudi tam sem zmagal in s 1287 krogi postavil še mladinski rekord.” Lokostrelstvo je drag šport. Imate vašim uspehom primerne sponzorje? Kako pokrivate stroške? “Kje pa! Okolica in slovenska športna zveza imata zelo malo posluha za ta šport, saj lokostrelci spadamo šele v tretjo kategorijo. Vse stroške potovanja v Anglijo so krili starši (2.000 DEM), le trenerko in štartnino v višini 20 DEM je prispevala športna Grega Emeršič - ostro oko in mirna roka mladega šampiona V finalnem dvoboju je Gregor s stodesetimi krogi premagal še Angleža Goodena. Z 12-imi izstreljenimi puščicami pa je hkrati postavil še nov slovenski rekord. Takoj po vrnitvi domov na Polzelo smo novega evropskega prvaka ujeli pri hladnokrvnem napenjanju loka in natančnem merjenju, puščice pa tokrat niso švignile v cilj._______ Družina lokostrelcev - Emeršičevi Bo sedaj, po osvojenem evropskem naslovu, kaj bolje? “Sponzorji so mi že obljubili nov lok, kaj več pa zaenkrat še ne.” Kako bo sedaj potekala vaša športna pot? “V letu 1996 se bom udeležil mladinskega svetovnega prvenstva v San Diegu, predvsem pa si želim nastopiti na olimpijskih igrah.” S.J. RECIKLIRANO KOŠARKAŠKO IGRIŠČE NIKE centrala je razglasila projekt Reuse-A-Shoe za srednjo in vzhodno Evropo in izbrala Slovenijo - Ljubljano za prvo mesto. Bili smo počaščeni in takoj smo pričeli s pripravami. Vedeli smo, da smo zagrizli v trd oreh, vendar se nam ni sanjalo, da je tako velik. Razmišjali smo preveč ameriško in smo pričakovali sodelovanje na vseh področjih. Od vsega začetka smo sodelovali z Zavodom Tivoli in Mestno občino Ljubljane. Začeli smo z zbiranjem copat po šolah, športnih prireditvah in po trgovinah, ki prodajajo športno obutev NIKE. Zbrali smo približno 4000 parov copat, ostale smo si sposodili iz Avstrije in Nemčije. Zbrane copate smo odpeljali v Nemčijo. Tam so copate zmleli in jih pod posebnim pritiskom in vročino obdelali v NIKE Regupol plošče, katere smo pripeljali nazaj v Slovenijo. Takrat se je začela izvedba igrišča. Zavod Tivoli, je skupaj z Mestno občino Ljubljane obnovil luči na igrišču, izravnal podlago in postavil novo ograjo okrog igrišča. NIKE pa je reciklirane copate položil na igrišče. NIKE je v projekt tivolskega igrišča investiral 40.000,00 dolarjev. Igrišče smo v celoti podarili ljubiteljem košarke, med katerimi ima prednost mladina.___________________ Igrišče je bilo položeno 16. junija in otroci so na njem že igrali, prav tako so imeli možnost igrati ostali košarkaši. Pred igriščem in na njem je bila ves čas gneča. Čakalna doba pa po več ur. Akcija zbiranja starih copat poteka naprej. Tivolsko igrišče je darilo tistim, ki so podarili svoje copate, ni pa vzrok, da smo začeli z akcijo. Glavni vzrok mora biti ljubezen do čiste narave in zdravega okolja. ALI SPLOH OBSTAJA KAKŠEN VZROK, DA BI STARE COPATE METALI V SMETI? NE. STARIM COPATOM PODARI NOVO ŽIVLJENJE. Mejniki ob Poti: KATHMANDLI (nadaljevanje iz prejšnje številke) Lamo vprašam seveda tudi o podrobnostih glede pokojnega prijatelja Damča, saj smo mesec dni po končani odpravi iz časopisov izvedeli, da so v akumulacijskem jezeru skoraj na indijski meji našli njegovo truplo. Prebiram policijska poročila, zapisnik mrliškega oglednika in ob vsem skupaj mi je tesno pri duši. Spominjam se, kako smo na dvorišču te iste agencije, kjer sedaj debatiram z Depak Lamo, pred dobrimi tremi meseci polni entuziazma pripravljali opremo, pregledovali sode, čakali na kamion, da nas popelje usodi naproti... In kako se je Damjan veselil, ker nam je vse šlo tako dobro od rok! Sedaj pa je vse, kar je ostalo od tega človeka, če ne štejem podobe v naših srcih, mapa z zapiski v sefu Wilderness Experience... A iz brskanja po lepih in hkrati bolečih spominih me zdrami nasmejan obraz Ang Soldima, ki ne verjame lastnim očem, ko me zagleda v Depakovi pisarni. Dobesedno znori od veselja, saj ni verjel, da se bova v tem življenju še kdaj srečala. Skupaj s Tomijem, s katerim je Soldim kmalu na podobni valovni dolžini, odidemo na dvorišče čvekat, obujat spomine in se dogovarjat, kam bi šli zvečer. Mimo jo primaha tudi Kami Sheipa, ki je bil kuhar in sirdar na Česnovi odpravi Lhotse, kasneje pa je obiskal tudi Slovenijo. Pravi tip, malce višji, kot so običajno Šerpe, z zvitimi, vsevedno mežikajočimi očmi. Po krajši debati zajahava s Tomijem vsak svoje kolo, Soldim najame rikšo in že se skozi pobezljane prometne razmere, povsem skregane s kakršno koli logiko in razumom, spretno prebijamo v Thorong La restavracijo. Tam se moja prijatelja pridno oskrbujeta s pivom, jaz pa s čajem. Beseda da besedo in kmalu zablesti pred nami povsem odštekan, vendar MDIO CEUE izvedljiv načrt o tem, kako bo Ang Soldim prišel za nekaj časa v Slovenijo, kjer naj bi plezal, kuhal in žuriral. Dogovorimo se tudi, da se zvečer dobimo v hotelu, Soldim pa bo pripeljal tudi Ang Karsanga, ki je bil njegov pomočnik na naši odpravi JAN-NU-EAST. Obeta se nor večer. Ko se Soldim rahlo pijan poslovi, se prikaže mali Bishnu, s Tomijem mu najameva kolo in že se peljemo ven iz mesta, obiskat Opičji tempelj, znan po tem, da v njegovi okohci živi na tisoče opic. Spotoma se ustavljamo v delavnicah, kjer izdelujejo nakit in z občudovanjem spremljamo spretne gibe rok, ki iz razbeljene žice z neverjetnim mirom in natančnostjo pletejo kito, jo nato kujejo, brusijo in polirajo. Rezultat je krasna zapestnica zlato-rdeče barve, za katero bi se dala marsikatera neo-hipijevka pri nas pretepsti, tam pa je stvar naprodaj za sedem rupij (slabih štirinajst tolarjev), če jo kupiš neposredno od proizvajalca. Beračica Končno prikolesarimo do hriba, na vrhu katerega se ponosno šopiri Opičji tempelj s svojo zlato streho, z naslikanimi Budinimi očmi, obdan s številnimi stupami in čorteni (budističnimi kapelicami). Veličasno! Do vrha hriba vodi vsaj tristo stopnic, po katerih posedajo berači, menihi, opice in turisti. S Tomijem pobesnelo fotografirava, saj so prizori res enkratni: beračica s povsem belimi lasmi, stara kot svet, ki pobira miloščino s takšnim dostojanstvom in notranjim mirom, da me spreleti srh; mlad menih, zatopljen v meditacijo, bedasti Američani, ki se dalajo, da jim je vse jasno in se obnašajo, kot da so povsod gospodarji, vendar njihov blef razumejo celo tamkajšnje opice, skratka, padamo iz scene v sceno. Ambient je totalno odštekan, v vetru plapola na tisoče molilnih zastavic, slišijo se udarci na gong, diši po kadilu in opičjih drekcih... Opičji tempelj Za templjem naletiva na domačina s kitaro, ki nespretno, vendar s čudovito nežnostjo in predanostjo spremlja lokalnega poeta in njegovo prepevanje. S Tomijem in Bishnujem prisedemo, ponudijo mi kitaro in že je tu pravi koncert za občinstvo, sestavljeno iz domačinov, opic, menihov in turistov. Zapojem jim Denverjevo Annie’s Song, nadaljujem s Country Roads, najbolj pa jih povozi Dylanova Knockin’ on Heavens Door; ko pa jim zaigram še tradicionalno The House of Rising Sun, pa je mera polna in še opice začno poskakovati od silnega doživetja. Pravi žur! Nato odidemo počasi proti poslopju templja, zdi se mi, da gre za nekakšen samostan in na stopnicah naletimo na tri ali štiri menihe, ki v velikih vrčih prenašajo bogve kaj, vendar teži niso povsem kos. S Tomijem jim ponudiva pomoč, ki jo začudeni sprejmejo. Vrči niso pretežki, in ko za šalo mečem vrč z eno roko v zrak, se mi začno zapeljivo smehljati. Moj bog, so pedri? Ko pogledam bolje, vidim, da so pravzaprav prikupna dekleta, kar na prvi pogled ni opazno zaradi kratkih las in debelih meniških ogrinjal. Seveda se skupaj fotografiramo, si mežikamo in smehljamo, za kaj drugega pa bo najbrž bolje počakati do naslednje reinkarnacije. Nune so končno le nune. Ko se zvečeri in se kupole templja obarvajo škrlatno in oranžno, da mi od lepote škripajo zobje, spet zajahamo bicikle in že smo v Thamelu. S Tomijem se preoblečeva, saj z nočjo pade temperatura in odideva na vrt hotela čakat oba Šerpa, Soldima in Karsanga. Z običajno zamudo se le prikažeta (“,..sory, we’re a little bit late...”), popijeta pivce za živce in že smo v Maya Pubu, kjer je tako kot po navadi: vse je zadeto in odštekano. Pijuckamo, debatiramo, poslušamo res pravo muziko. Lepo nam je. S Soldimom malce postrani, a še vedno prizanesljivo opazujeva pretirano evforične, debele in ritaste Američanke, na katere hašiš, ali karkoli, kar pač imajo v sebi, vpliva zelo “hormonsko”. Dekleta gredo čez vsako mero okusa, primerjava z jato kur je ravno pravšnja. Slinijo in cedijo se okoli štirih anemičnih tipov, najbrž tudi Američanov, ki žal niso v ničemer boljši. Za posrat. S Soldimom izraziva upanje, da ni tole ame-basto sprenevedanje edina stvar, ki jo zna prisotna druščina izmolsti iz življenja. Zavijemo še v drago, vendar odlično restavracijo Mona Lisa, lačni kot psi. Večer se prevesi v noč in vljudno, vendar odločno nas vržejo ven. V hotelski sobi nato s Tomijem delava načrte za naslednje dni. Za kak dan ali dva bova šla tudi v hribe, Himalaje pač ne vidiš vsak dan. Daniel Bedrač (se nadaljuje) Gostilna Novak Zdenka Tudi letos Vas pričakujemo na Celjskem sejmu, \ '1 na prostoru za bazenom med 9.00 in 19.00 uro. VABLJENI! Vsi, Id si želite dobre hrane in pijače, nas tudi med sejmom lahko obiščete v Gostilni Novak v Gotovljah. Odprto med 9.30 in 23.30. ob torkih zaprto. Daniel ben Akiba VERSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI BELA GNOSTIČNA CERKEV - jajo v prostorih, ki jih najamejo ECCLESIA GNOSTICA ALBA po potrebi. V primeru Bele gnostične cerkve kot tudi v primeru ostalih gnostičnih cerkva, ki bodo opisane v nadaljevanju tega feljtona, bi težko govorili o verskih skupnostih kot takšnih, saj je gnoza na nek način nasprotje vere. Gnoza je predvsem vedenje: gnostik ve tisto, v kar verniki verujejo, saj je osnova gnoze osebna izkušnja Boga, Resnice...; med Bogom in gnostikon ni posrednika (duhovnika, svečenika...). Bistvena lastnost Bele gnostične cerkve in ostalih neognostičnih cerkva je povezovanje vsakdanjega, materialnega sveta z notranjo, duhovno realiteto v skadno celoto: med profanim in sakralnim so nasprotja v večji ali manjši meri odpravljena. Bela gnostična cerkev se v bistvu ukvarja z osebnostno rastjo oziroma samorazvojem svojih članov na vseh ravneh bivanja. Hkrati pa dopušča članom popolno svobodo glede njihovih predstav o Bogu, saj je, kot rečeno, doživetje Boga izkustvo vsakega posameznika. Glede na pravkar zapisano nimajo in ne potrebujejo svojih “verskih” objektov, molilnic ali templjev. Svoje metode oziroma osnovne tehnike, med katere sodijo predvsem Gnostična meditacija, Eksakali-bur, Intenziv Razsvetljenja izva- Bela gnostična cerkev se v javnosti in v sredstvih javnega obveščanja le redko pojavlja. Občasno izdajo kakšno knjigo, relativno redno pa izhaja njihov bilten PEHAR. Gnostikov je malo, več pa je ljudi, ki se bolj ali manj redno udeležujejo tehnik osebnostnega samorazvoja, ki jih Bela gnostična cerkev izvaja na visoko strokovnem nivoju ter odgovorno in etično. Gnosticizem živi že tisočletja in, žal, so ga večkrat enačili s čarovništvom, herezijo; skratka, nemalokrat je bil tarča napadov s strani etabliranih verskih sistemov, saj postavlja njihovo dog-matičnost pod vprašaj. Hkrati pa stoji za vsako religijo gnostična izkušnja tistih, ki so posamezno religijo pravzaprav utemeljili (Buddha, Kristus, Mohamed...). Skratka, gnostiki skušajo sami doživeti vsaj del tistega, kar “je bilo razodeto” prerokom, svetnikom, božjim poslancem... Vsak človek je latentni Buddha. Vsi, ki bi vas gnoza utegnila pritegniti, se lahko obrnete na naslov Bele gnostične cerkve, ki ima sedež na Archinetovi ulici 5 v Ljubljani. Še telefonska številka: 061/1406-496. (se nadaljuje) CERKEV POD TEŽO KRITIKE CELIBATA Kritiki menijo, da je prepoved poroke za duhovnike vzrok za visoko število homoseksualne duhovščine. Obtožujejo Cerkev, da je predolgo molčala. Javna občila so po drugi strani kriva za razpihovanje posameznih primerov in za napadanje Cerkve kot v najhujših časih nacističnega nasilja. V Bonnu je znani katoliški teolog in psiholog Eugen Drevver-mann naredil podrobno psihološko analizo duhovnika v uspešnici Kleriker (Duhovščina). Trdi, da je redkokatera poklicna skupina tako nagnjega k neprimernemu spolnemu vedenju kot katoliška duhovščina. Zadnje študije v ZDA kažejo, da je od 20 do 30 odstotkov duhovnikov homoseksualcev. Najbolj razvpit primer je bil James Porter, ki je bil 1993 obsojen na 20 let zapora zaradi spolnega nadlegovanja več kot 100 mladostnikov. Žrtve so sprožile zahtevke za milijone dolarjev odškodnine. V ZDA je bilo doslej zaradi neprimernega spolnega vedenja obsojenih 400 katoliških duhovnikov. (povzeto po Delu) ZDRAVA PREHRANA -KAKOVOST ŽIVLJENJA 4 NAČELA MAVRIČNEGA PREHRANJEVANJA Prvo načelo pravi, da je površinska barva hrane odsev bistva živila in se povezuje z energijo posamezne čakre. Drugo načelo razlaga, da imajo različno obarvana živila posebno vlogo pri uravnoteženju in zdravljenju čaker, ki so enako obarvane. Tretjič, da živila s specifično barvo zagotavljajo energijo in ravnotežje, hkrati pa čistijo, gradijo in zdravijo žleze, organe in živčne centre, ki so povezani s čakro ustrezne barve. In četrtič, da naj v vsakodnevnem ciklusu zagotavlja usklajenost v delovanju čaker in vsega, kar je v telesu z njim povezano. Barve čaker so razporejene kot v mavričnem spektru. Prva, korenska, je škrlatno rdeča. To barvo ima paradižnik, rdeča redkev, češnje, maline, lubenice, rdeči ribez... vsa živila z veliko elementa zemlje. Druga, spolna čakra je oranžne barve. Hrana te barve je korenje, pomaranče, mandarine, melone, kaki, mandeljni, mango, papaja, preskve, banane... Tretja čakra, čakra na ravni solarnega pleksusa je rumene barve. Hrana te barve pa limone, hruške, grozdje, krompir, ananas, paprika, rumena jabolka, kostanj, lešniki, soja, oves, koruza... Četrta, srčna čakra je zelene barve, hrana pa grah, zelen fižol v stroku, solata, kivi, belo grozdje, ringlo, bučke... Peta je grlena čakra z modro energijo, ki jo imajo bob, oves, brinove jagode, viste modrega grozdja... Vsa sveža hrana vsebuje veliko modre energije, ki pa se s kuhanjem zmanjša.; Šesta, čelna čakra, ajna ali tretje oko, je indigo energija. Hrana indigo centra je sezam, lovorove jagode, deloma slive, temno grozdje... In še sedma, temenska čakra z vijolično energijo. Hrana vijolične energije so smokve, slive, črno grozdje, melancane, borovnice, žita... Bela energija pa se pojavi kot manifestacija čistih in enakomerno porazdeljenih barv. Bela barva teče skozi vseh sedem ravni, seveda skozi take ljudi, ki živijo čisto. Hrana bele barve sta tjav riž in kokos. In še mavrični jedilnik: RDEČE ZELJE, PIRE KROMPIR, POPRAŽEN TOFU Glavo rdečega zelja razpolovimo, odstranimo koren in na tanko narežemo. V posodo damo malo olja, žlico rjavega sladkorja in malo nasesekljane čebule in potresemo z žlico sladke rdeče paprike. Dodamo naribano zelje, sol, poper po okusu in kumino. Pazimo pri soli, saj zelje po kuhi že samo po sebi postane slano. V zelje prilijemo pol decilitra rdečega vina in po potrebi še malo vode. Krompir skuhamo na sopari, pretlačimo, dodamo žlico goma-sia in sojino omako. Damo v skledo in potresemo z žlico drobno nasekljanega petršilja. Tofu zrežemo na rezine, pomočimo v sojino omako in povaljamo v mešanici polnovredne moke, drobtin in malo zeliščne soli. Hitro povremo, da dobijo rezine zlato barvo. Pa dober tek! Lidia in Peter TRGOVINA S KURILNIM OLJEM RABLJENE SAMONAKLADALNE PRIKOLICE ZA SENO! Tel: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNE NESREČE NEPREVIDNOST: V naselju Žalec se je 21. 08. 1995 ob 10.25 uri zgodlila prometna nesreča, ko je 28 letni Matej G. iz Prebolda vozil osebni avtomobil po Šlandrovem trgu. Pri vključevanju na prednostno cesto je zavijal desno, proti bencinskemu servisu. V tem času pa je iz smeri avtobusne postaje po prednostni cesti pripeljal voznik kolesa z motorjem, 16 letni Andrej G. iz Žalca. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem je voznik kolesa z motorjem, skupaj s sopotnico, 19 letno Metko G. iz Žalca, padel po vozišču. Andrej se je lažje, Metka pa huje telesno poškodovala. TRČENJE DVEH VOZIL: 31. 08. 1995 se je na regionalni cesti v naselju Polzela zgodila prometna nesreča. Iz smeri Tovarne nogavic Polzela proti križišču s prednostno cesto je vozila osebni avto Branka T., stara 24 let, iz Založ pri Polzeli. Ko je pripeljala do križišča, je nadaljevala z vožnjo naravnost, v smeri Založ. V tem trenutku je iz Polzele pripeljal voznik osebnega avtomobila, 27 letni Janko M. iz Rakovelj. Branka je bila v trčenju hudo telesno poškodovana, Janko pa lažje. PADEC S KOLESOM: 02. 09. 1995 se je na Polzeli ponesrečil 52 letni kolesar, Alojz S. iz Ločice ob Savinji. Ko se je peljal iz smeri gostišča Cimperman proti tovarni Garant, je v bližini stanovanjske hiše Polzela št. 116 s kolesom padel in se hudo telesno poškodoval. ZAPELJAL LEVO: 03. 09. 1995 je 38 letni Ciril K. iz Ljubnega vozil osebni avtomobil iz smeri Gornjega Grada proti Radmiiju. Iz neznanega vzroka je zapeljal levo na nasprotni vozni pas. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtomobilom 21 letni Rajko K. iz Šmiklavža. V nezgodi sta se voznik Ciril in sopotnica Marija Z., stara 18 let, iz Gornjega Grada, hudo telesno poškodovala, drugi dve sopotnici, Cvetka Z., stara 29 let iz Radmirja in lema V., stara 32 let, iz Kamnika, pa sta utrpeli lažje poškodbe. Soudeleženi voznik Rajko je kraj nesreče takoj po trčenju zapustil peš. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je tudi on lažje telesno poškodovan. KAZNIVA DEJANJA VLOM V BRUNARICO: V času od 05. 04. do 23. 08. 1995 je nekdo na nepojasnjen način prišel v brunarico na Radegundi in iz notranjosti odnesel štoparico, dva para smuči, dva para smučarskih čevljev in športno torbo. Z dejanjem je Jože G. iz Velenja oškodovan za okoli 300.000,00 tolarjev. POŽAR NA GOSPODARSKEM POSLOPJU: 28. 08. 1995 je zagorelo na gospodarskem poslopju Milke Š. iz Polzele. Policisti so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi nestrokovno speljanega dimnika. Vnel se je lesen del ostrešja, ki je bil tik ob kovinski dimni cevi, od koder se je ogenj razširil na ostrešje. Požar so pogasili gasilci PGD Polzela, Ločice pri Polzeli in Žalca. V požaru je zgorel del ostrešja in nekaj stelje za živino. Materialna škoda je ocenjena na okoli 200.00,00 tolarjev. VLOM V PLANINSKI DOM: V noči na 26. 08. 1995 je neznanec vlomil v planinski dom na Bukovici. Iz brunarice je storilec odnesel dve steklenici žganja in z dejanjem Planinsko društvo Žalec oškodoval za okoli 17.000,00 tolaijev. VLOM V VIKEND: V času od 25. 08. 1995 je neznani storilec vlomil v vikend v Podvrhu pri Podvinu, last Borisa S. iz Gomilskega. Iz vikenda je odnesel več prehrambenih artiklov, nekaj jedilnega pribora, aparat za britje in še nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti 30.000,00 tolarjev. POŽAR V TEKSTILNI TOVARNI: 31. 08. 1995 je okoli 20. ure zagorelo v predilnici Tekstilne tovarne Prebold. Na brezvretenskem predilnem stroju je požar povzročil za okoli 600.000,00 tolaijev materialne škode. Do požara je prišlo zaradi okvare krogličnega ležaja na jermenici napenjalnega mehanizma. Zaradi te okvare je prišlo do brušenja kovinske jermenice ob ohišje, zaradi tega pa do iskrenja in pregrevanja, nato se je vnel bombaž. Takoj ko sta delavki Frančiška J. in Romana P. opazili dim in plamene, sta stroj ustavili in s sodelavci pričeli z gašenjem. Požar so povsem pogasili gasilci IGD Prebold. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO: V noči iz 31. 08. na 01. 09. 1995 je nekdo vlomil skozi garažo v stanovanjsko hišo Danijela M. v Lipju. Iz kurilnice je odnesel dve električni krožni žagi, električni skobelnik, električno motorno žago, vse znamke BLACK DECKER in vrtalni stroj znamke Iskra. Lastnik je oškodovan za okoli 100.000,00 tolaijev. VLOM V TOVORNI AVTO: V noči na 03. 09. 1995 je neznanec vlomil v tovorni avto IVECO, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru podjetja GARANT na Polzeli. Iz vozila je ukradel CB postajo in lastnika Milana Č. oškodoval za okoli 17.000,00 tolaijev. VLOM V VIKEND NA POLZELI: 03. 09. je neznanec ponoči vlomil v vikend na Polzeli, last Zorana V. iz Žalca. Pritlični del vikenda je preiskal in odtujil manjšo količino alkoholnih pijač v vrednosti 1.500,00 SIT, z vlomom pa je povzročil za cca. 50.000,00 tolaijev materialne škode. VRTALNE MINERSKE ^STORITVE IVAN POTOČNIK ZAVRH PRI GALICIJI 8a 63310 ŽALEC „ tel/fax: 063/728-051 SMRTI Kar! CEHNER, 79 let. iz Žalca Murija ARH, 74 let, iz Prebolda Marija RAZPOTNIK, 52 let, iz Matk Ivan TKAVC, 42 let. iz Žalca Saša RAP iz Šempetra - dečka Simona LUBEJ iz Griž - deklico Kristina PIREČNIK k Polzele - dečka Ivanka MAGLICA iz Šmartnega ob Paki - deklico Stanka TURNŠEK iz Gomilške - deklico Simona REMIC iz Tabora - dečka Alenka MARČIČ iz Šempetra - dečka Martina DROLC iz Tabora - dečka Irena DJURAS iz Žalca - deklico Majda DUŠA iz Žalca - deklico Manja COLNARIČ iz Prebolda - dečka Milena ŠMIGOVC iz Žalca - dečka Tatjana ČETINA iz Šempetra - dečka Elizabeta SEMEČNIK, 87 tet. iz Ponikve pri Žalcu Ivan PODBEVŠEK, 57 let, iz Žalca Branko HROVATIČ, 35 let, iz Griž Alojz SMREKAR, IS let. iz Dobrtcše vasi Ljudmila HOMŠEK, 49 let, iz Ločice Ivanka KAČ, 82 let, iz Arje vasi Janez TRAVBER, 83 let. iz Kamene Biserka VRABEC iz Petrovč - deklico Branka VAŠL iz Ločice ob Savinji in Monika HABE iz Žalca Boštjan BUKOVNIK jz Žalca in Suzana FUAVŽ iz Šempetra Boštjan ČUVAN in Janja HROVAT iz Žalca POGREBNA SLUŽBA IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ❖ kompletne pogrebne storitve ❖ vse vrste prevozov doma in v tujini ❖ izkopi in zasipi grobnih jam ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev ❖ dobava spomenikov <* povračilo pogrebnine ❖ vse opra vimo na hiter in pietecen način ter po izredno ugodnih cenah Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel.: 063/ 701-433 Strelini ognjeni zublji na Solčavskem v TOSTOVRSNIKOVT GRADIJO NOV HLEV Devetega avgusta proti večeru je bilo, ko se je nad severozahodno Slovenijo zneslo strašno neurje. Močan naliv z božjastnim bobnenjem je najbolj prizadel občine Šoštanj, Slovenj Gradec in Črno na Koroškem. Nastala škoda v treh občinah presega njihov skupni proračun, kar pa ne pomeni, da je bila narava do posameznikov drugod po Sloveniji milostlji-vejša. Visokogorskemu kmetu Tostovršniku nad Solčavo je strela udarila v hlev, ki je v hipu zgorel. Tostovršnikovi pa bi lahko ostali prav brez vsega, če bi do njih vendarle ne pririnili gasilci... “Najprej nam je bliskanje pokvarilo električno napeljavo v hiši. Zunaj je strašansko pokalo in strela je udarjala v okoliško drevje. Ob četrti uri je strela udarila v hlev, za katerega ne pomnim, da bi bilo na njem toliko sena. Zgornji, leseni del, je ogenj zajel v hipu, tako da nama s sinom Mirkom ni uspelo rešiti niti traktorja niti vseh ostalih strojev in orodij. K sreči smo živino rešili,” se usodnega dne spominja Kristijan Plesnik. Poleg sina Mirka in hčerke Rozike je skupaj s Tostovršnikom za kaščo, ki so jo že ovili zublji, in hišo trepetala tudi gospodinja Jožica. K sreči so kmalu prispeli lučki gasilci in pozneje še ostali gasilci iz doline in začeli polivati ogrožene objekte, tako da je bila nevarnost mimo. Ko smo obiskali Tostovršniko-ve, smo bili presenečeni. Zidane stene novega hleva na pogorišču starega so dosegle že zavidljivo višino. Zidarji, bržčas solidarni, so vihteli orodja, krave so bile v stari “štab” in na pašniku. Pred zimo bo klena kmetija s 174 hektarji zemljišč krave zagotovo gostila v povsem dokončanem hlevu. F. F. POHORSKA KONJENICA Od 30. avgusta do 3. septembra, so brusili kopita konji, ki so ponesli štirideset konjenikov iz Tepanja v Slovensko Bistrico ter čez velik del Pohorja. Ustavljali so se na kmetijah, pri planinskih postojankah, videli najlepše in se prebijali čez surov in čudovit hribovski svet. Ideja, da ustanovijo konjenico, se je ljubiteljem konj in konjeniškega športa porajala najprej okrog Litije, ko so ustanovili Valvasorjevo konjenico, letos pa so se nekateri udeleženci te, lotili zah- tevne naloge na Štajerskem in jo odlično uresničili. Po naporni ježi več kot dvesto kilometrov, v dežju, pri temperaturah okrog ničle, so prejahali dobršen del Pohorja, da bi se v soboto zvečer vrnili skozi Vitanje, Slovenske Konjice v Tepanje. Še ena poživitev slovenskega turizma, že kar prava avantura in pogumno športno dejanje, bi lahko čestitali udeležencem in organizatorjem in Velenja, Celja, Štor, Šentjurja, Žalca, Slov. Konjic ter iz številnih drugih krajev Slovenije M P AVTO SOLA MARJAN PREVORŠEK V prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec tel.: 063 / 715-401,715-402 Organiziramo tečaj CPP za A in B kategoriji z začetkom v ponedeljek, 25. septembra 1995, ob 16. uri. Informacije in vpis na tel.: 063 / 715-401 ter pol ure pred začetkom tečaja. Možnost plačila na več obrokov brez obresti. Dijaki in študenti imajo še dodaten popust. IZLETNIKOV AVTOBUS ZDRSNIL POD CESTO Izletnikov avtobus je obvisel pred stanovanjsko hišo in dolino na mogočni smreki Foto: J.M. Nenavadna prometna nezgoda se je pripetila v soboto, 2. septembra na Paškem Kozjaku. Ko je Izletnikov avtobus, ki je pripeljal upokojence s Kozjanskega na planinski pohod na Kozjak, ga je voznik obračal ob tamkajšnjem planinskem domu. Potniki so vozilo že zapustili, dva ali trije pa so vozniku signalizirali, do kam lahko vozilo zapelje. Ko bi se naj avtobus ustavil, se je vdrla skalna škarpa, vozilo pa je zdrsnilo za deset do petnajst metrov proti stanovanjski hiši. Vendar je podrtje hiše preprečila orjaška smreka, ki je avtobus ustavila. Na vozilu je nastala materialna škoda, največja pri dvigovanju vozila, ki je bilo zares izjemno naporno, kljub sodobni mehanizaciji. O strahu očividcev in voznika pa lahko samo ugibamo. Prav tako o vzroku za nezgodo. gr SPEKTRA d.o.o. NAPREDNA AVTOHIŠA Volksvragen - oei, tmaif Po športno obutev v prodajalno Hej! Slišali smo, da uporabljate naše ljudi za svoje znanstvene eksperimente! Ker je bif vaški župnik bolan, §a je pri nedeljski maši zamenjal Korenčkov Janez. Ko se Janez in župnik nekaj dni po maši srečata, §a župnik pobara: "Janez, maša je bila kar v redu, le tri napake si storil: 1. Marija se ni z mopedom peljala v Jeruzalem. 2. Jezus ni padel v partizanih. 2. Na koncu maše pa sc reče amen ne pa au|biksr Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalce, do 22.9.1995. Nagrade: 1. nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva iuw*«wi*&trade C5\uma in obutev, d.o.o. 2. nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske 3. nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske Nagrajenci iz prejšnje številke so: 1. nagrada: Pavla Lukner; Polzela 205 c, Polzela Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. \ 2. nagrada: Stanko Korenjak, Lesarska 13, Nazarje 3. nagrada: Kim Seleš, Levec 37 a, Petrovče Rešitev križanke iz preišnie številke: SVHTOVNI PRVAK 1 ZVEZDE GOVORIJO od 13.9. do 26.9. Piše: Trigon OVEN V tem obdobju so zagorele strasti in najmočnejša čustva. Ste opazili, da ste pripravljeni za svoje cilje angažirati mnogo večje energije kot prej? Lahko ste usodno močni ali pa nevarno nasilni. Opazujte nagone in se jih privadite, kajti čez en mesec se bodo nevarno poglobili in ojačali do neobvladljivosti. BIK Začetek in konec tega termina sta za bike bolj intenzivna. Prve dni se vaše želje močno poglobijo in to kar ste si zaželeli, boste poizkušali dobiti na vse kriplje. Seveda so to lahko lepi predmeti ali pa (lepi?) ljudje. Ne pretiravajte s posestnostjo. Končali boste s harmoničnim razpoloženjem in velikodušnostjo. DVOJČKA Dvojčki so živahni in radovedni, ne branijo se komunikacij, včasih pa s svojo površnostjo zagrešijo tudi marsikatero nerodnost in zamero. Sedaj je čas, da popravijo morebitne napake, saj je njihov vladar uravnotežen in ne preveč zadrt. Sposobni bodo uravnoteženo in diplomatsko pristopiti k človeku. RAK Rakom se razpoloženje hitro spreminja. Bodite nežni z njimi po 17. septembru, ker ne prenesejo hujših grobosti. Že čez nekaj dni bodo bolj samozavestni, vendar lahko vseeno odidejo iz znaka Leva s kakšno rano - čustveno ali finančno. Ozdravljenje pride zadnje dneve. LEV Vsak začetek je težak. Za vas velja ta pregovor za začetek tega obdobja. Na zunaj ste mirnejši, na znotraj pa zadržani, nedosledni in z občutki krivde. Razmislite, kaj je narobe. Uporabite intuicijo, ker vam jo zvezde ponujajo, uporabite svojo glavo in nove ideje, ki zorijo v njej. DEVICA Še gorijo sveče na torti Devic. So bolj šarmantne kot običajno in bolj vedro gledajo na svet. Popolnoma se svoji ozemljenosti seveda ne odpovedo, zato tudi darila za rojstni dan ocenjujejo z vidika praktičnosti in ustreznosti. So pa bolj diplomatske in manj kritične, napake odpuščajo. TEHTNICA To je obdobje večje odločnosti, ki ste ga potrebovali že dolgo. Do sedaj ste vse prevečkrat popuščali in se uklanjali željam drugih, sedaj pa čutite, da je v vas večja moč, da dosežete svoje cilje. Ob koncu tega obdobja ne popustite v notranji drži, velikodušnost ima svoje meje. ŠKORPIJON Moč, ki jo imate v teh dneh, je izjemna. Izjemne so lahko tudi posledice: v dobrem ali slabem. Marsikdo bo našel energijo, da dokonča ali domisli, kar je že dolgo gojil v sebi, drugi je lahko le neugnana strast, ki bolj podira kot navdušuje. Spremeni se lahko marsikaj in to ne površinsko. Uporabite kontrole. STRELEC Strelčevo obdobje optimizma se nadaljuje neovirano. Kar malo jim zavidamo, kako so širokopotezni in idealistični. Vsega se lotijo, samo da potujejo po svetu, si širijo znanje in se učijo tujih jezikov. Če se v tem obdobju strelec vpiše med jadralne padalce ali zmajarje, je to smer zvezd, ki jim sijejo na pot. KOZOROG Mnogi Kozorogi čutijo, da so že dolgo v obdobju sprememb. Nekatere usoda uči tako, da jim poizkuša omehčati preveč toga stališča, druge pa tako, da jim enostavno sesuje njihov življenski sistem - seveda če je neustrezen. Mnogi so povečali dojemljivost in pridobili prožnost. VODNAR Bolj simpatični boste nekaj dni in zabava z drugimi vam ne bo tuja. Ampak tako kot ste prišli, boste tudi odšli: nenadno, po svoje. Drugi vas zlepa ne morejo razumeti, a vi se obnašate v skladu s svojo naravo. Neodvisnosti ne prodate nikomur in vam je figo mar za opazke drugih ljudi. RIBI Če se boste potrudili, se lahko naučite živeti malo bolj organizirano. Tako vas ne bo vedno potegnilo v življenja drugih ljudi in poleg očitnega sočutja do drugih (kar pa lahko marsikdo izkoristi) boste tudi bolj trezni in praktični. Ne izogibajte se novi nalogi, tudi če je malo težja. SflRSfl Stran 24 Celi e - skladišče D-Per 13111995 RAZMIŠLJATE O NAKUPU AVTOMOBILA ^ POMISLITE! - SAMO ENKRAT AMPAK | - TEMELJITO IN IZBRALI BOSTE VOZILO S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM IBIZA CORDOBA udobna, prostorna, dinamična TOLEDO živahna športnica Vozila Vas čakajo pri Vašem pooblaščenem trgovcu in serviserju. Varen, eleganten VOZILA SO NA ZALOGI! LEASING, UGODNI KREDITI! 63301 PETROVČE, Drešinja vas 46 a Telefon: 063 / 707-365, 707-395