OS"

Posamezna številka stane 60 vinarjev.
Maribor, dne 1. aprila 1920.
54« lotllk
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Uhaja vsak četrtek i« velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol ieta 12 K in ta četrt leia 6 K. — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na> Opra«ištvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če obsegajo 4 strarrf 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta šte». 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate ?« plačuje od enostopne petitvrste za enkrat K 180. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku EMa!a naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne,
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Somišljenikom Kmetske Zvez«
V beli Ljubljani bo dne 6. in 7. april» glavni abor naše stranke. Pozivamo naše zavedne somišlje-aike, vse krajevne organizacije in naše agilne zaup-«ike, da se udeležijo tega zborovanja. Položili bomo nov temelj naši razvijajoči se politični organizaciji Vspored zborovanja je priobčila „Straža" dne 29. «aarca. Kdor ne more prvi dan 6. aprila, naj se ude-Seži vsaj občnega zbora Jugoslovanske Kmetske Zve-»e v sredo, dne 7. aprila. Iz Maribora se odpeljemo k vlakom na Velikonočni ponedeljek popoldne ob pol
5, uri, oziroma ob treh zjutraj v torek, dne 6. aprila. Za prenočišča v Ljubljani je poskrbelo „Tajništvo V. L. S. v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna", kamor se naj takoj naznanijo vsi tisti, ki se bodo udeležili zborovanj. Na zborovanje pridejo naši voditelji in mini -stri iz Beograda, med njimi naš poljedelski minister in predsednik Kmetske Zveze Ivan Roškar.
Na svidenje 6. in 7. aprila v beli Ljubljani!
Slov. Kmetska Zveza v Mariboru.
Kmet v Nemčiji, Avstriji in v Jugoslaviji.
1.	Razmere, v Nemčiji.
V zadnjem času so se začele po raznih drža -»ah, katerih vladna krmila držijo v rokah socljabsti, grekucije. pobune in upori.
Poglejmo v Nemčijo, nad katero so zavladali po «?azsulu nemškega cesarstva socijalisti: danes je Nem Sija zopet torišče, kjer se grizejo na kri in smrt med »eboj socijalisti ter komunisti ali boljše viki. Prave bitke s tisočerimi smrtnimi žrtvami se bijejo že sedaj ¡par tednov v Nemčiji, kjer gre sedaj zato: ali bodo ©stali na vladi socijalisti ali komunisti (boljševiki). Kdo trpi pri teh pobunah, ki so raztegnile v Nemčiji že tudi na deželo? Kmet, ki tudi v Nemčiji ne ve, ¡ali bi naj potegnil s socijalisti ali z boljševiki. De -lavske množice se v Nemčiji med seboj mesarijo in Koljejo, opustošajo deželo in kmetski stan, ki redi to ■ikoli zadovoljno sodrgo, pri tem naj več trpi, ker se mu šiloma jemlje živina, živeš in se mu pokončata polje, travnik in gozd.
2.	Razmere v Avstriji.
■Budi, Nemško Avstrijo vladajo socijalisti. Vprašajmo danes avstrijske kmete, kako so kaj zadovoljni a to njihovo vlado? Najboljši odgovor na io vpra -
šanjo so nam zadnji žalostno krvavi in smrtni do -godki ob naši severni demarkacijski črti v Lipniš -kem okraju, skoro tik ob progi Spilje—Radgona.
Avstriji, se kakor znano, godi strašno slabo glede prehrane. Radi pomanjkanja živeža je odredila avstrijska vlada v Lipniškem okraju nasilno rekvizi-eijo živine in živil. Prišla je v te kraje avstrijska žandarmarija, rekvirirala več vagonov živine ter živil in hotela spraviti to,pri nemškoavstrijskih kmetih šiloma nagrabljeno blago na izstfaaani Dunaj. Kmetje v Lipniškem okraju, ki menda sami zase ne posedajo dovolj prehrane, so se uprli tej rekvizciji z o-boroženo silo. Prišlo je medj orožništvom in kmeti do tako ljutih spopadov, da je padlo pri železniški po -staji Obrajna 50 kmetov in orožnikov. Puntarske kmete-so zamogli orožniki še le ukrotiti ter premagati ko so jim došla na pomoč oborožena ojačenja iz Gradca. Sedaj je razglasila avstrijska vlada po, vseh vaseh, kjer so se ustavljali kmetje rekviziciji, prcki sod in obsedno stanje. V kraju Obrajna je bilo ustreljenih potom prekisoda 15 kmetov.
Ta slučaj, katerega pa skrbno prikriva avstrijsko časopisje, govori dovolj jasno, kake da so razmere v Avstriji, kjer vladajo socijalisti, ki so najvočji
sovražniki in zatiralci kmetskega stanu. Ubogi kmet pridelaj živež za vso delavsko množico, oddaiaj ga delavstvu pri vsej občni draginji najbolj po oeni, a* ko pa ne daš prostovoljno, pa ti ga vzamejo šiloma te še ustrele ter potolčejo na šmrt, če bi se drzntl zoperstavljati rekviziciji.
3. Kmet v Jugoslaviji.
Ako primerjamo usodo povsod zatiranega kmetskega stanu v Nemčiji, Avstriji in naši Jugoslaviji, moramo reči, da pri nas v Jugoslaviji kmet nekaj velja in je gospodar svoje posesti ter svojega imetka. To pa radi tega, ker je Jugoslavija kmetska država in osobito pod sedanjo vlado ne gospodarijo na naj -višjih mestih uradniške ter socijalistične stranke, ampak kmetske stranke: srbska Radikalna in naša Ljudska stranka. Edino v naši kmetski Jugoslaviji je prišel tudi res navaden kmet do ministrske besede v Beogradu, kjer vodi poljedeljsko ministrstvo kmet Slovenec — Ivan Roškar. Pa sedaj Slovenijo vladu-joča Ljudska stranka ni pozabila pri vladi v Ljubljani na kmete. Prt ljubljanski pokrajinski vladi se je poverilo poverjeništvo za kmetijstvo kmetu Janu.
Tako že imajo pri nas v trobratski nam Jugo -slaviji kmetje pri obeh vladah znatno besedo in to še pred volitvami. Po volitvah bodo pa itak v naši državi prodrle in zmagale povsod kmetske .stranke in bodo prišli kmetje ter zastopniki kmetskega stanu do odločilne ter vladne moči, D a, je zagotovljena v Jugoslaviji po volitvah zmaga kmetskim strankam, to nam potrjujeta že danes Hrvatska ter Slavonija, kjer se pravkar vršijo občinske volitve. Pri teh volitvah zmaguje po vsej Hrvatski ter Slavoniji ne le samo po deželi, ampak tudi po večjih krajih ter mestih izključno Ljudska stranka (Kmetska zveza).
Hrvatska Ljudska stranka je že prav zaprav negodno dete, katerega je poklical v življenje med Hrvati, ga utrdil in ukrepil pred nekaj mesci naš dr. Korošec, a kljub politični mladosti žanje že koj pri prvih volitvah ne samo znatno večino, ampak zmago. Ako zmaguje krščansko kmetska stranka po Hrvatski, kako sijajna volilna zmaga jej je še le za-
LISTEK.

&anuš Gole«.
!' f

Povest ,<čudaka.
< • {■■: i 1 ""	kDatje.)
Kedo bi zamogel popisati in zaupati papirju to presenečenje mladostnih samomorilcev, ko sta ugle-iflala pred seboj mesto preplašenih obrazov groze ii» «trahu — obličja hudomušno prezirljivega posmeha?
Ljubimcema je razjasnil lekarnarjev smeh kar aa mah uganko o smrtonosnem strupu, ki ni bil ne-Taren življenju, pač pa želodcu in zavžiti hrani. — Kratko in malo, lekarnar je dal milostljivi trgovčevi mesto strašnega Strihnina gonilno sredstvo, ki je po-metlo en moški in en ženski trebuh prav do zadnjega kotička.
.Naša ljubimca je objeia mesto v domišljiji že tako živo naslikanega raja večno nekaljene ljubezni — ta solzna dolina človeške sramote ter zasramovanja. iTrgovec je stiskal v srečni hvaležnosti hudomušno -premetenemu lekarnarju roko, policija pa je nekaj za-pisavala in končno povabila še smrtnobledega kava -lir j a Toneta na odgovor pred policijski komisarijat.
Toliko je še zvedela javnost, da je Tone nekaj jSasa pihal kašo med štirimi stenami prav sam, ločen ©d svoje ljubimke. Bil je baje hvaležen oblasti za ta zapor, ker vsaj čital ni, kaj vse so pisarili razni čas-«iki o skrivnostno Ijubeznjivi žaloigri, ki pa ni končala s smrtjo obeh junakov, ampak s prav prisrčnim zasmehom obeh ljubimcev, ki sta se pustila v mladostni neizkušenosti potegniti tako na debelo.
Tone je presedel kazen. Ni se podal več k trgovcu in njegovi milostljivi, ampak ostavil je Gradec, obrnil hrbet mamljivi ljubezni in posmehu udani človeški družbi in končal svoje študije bogzna kje. Pojavil se je med slovensko javnostjo Šele po letih in le-
tih kot od usode oklofutani čudak — dr. Tone Brlož -nik.
Trgovčeva žena pa si ni gnala v svoji ženski lahkomiselnosti sramotne komedije zastrupljenja tako živo v srce kot Tone. Ko je izginil Tone neznano kam — se je oklenila zopet po božji ter človeški postavi dovoljene ljubezni do svojega zakonskega moža. Tr -govec in lekarnar stet baje napravila dobičkanosen kšeit s smešnim razkrinkanjem ljubezenskega dogod-Ijaja, Nešteto radovednežev je vrelo k trgovcu v trgovino in k lekarnarju v lekarno, da so videli in spoznali ta dva moža.
Ta Vetrnjakova povest o usodepolni življenski klofuti našega doktorja je bila za tržane ključ do spoznanja Brložnikovega sovraštva — ne čudaštva — napram ženskemu spolu in sploh človeški družbi.
Nekoč pred leti in leti se je posmihal Tonetu Gradec, sedaj pa naš trg, kateremu sta bila razum in sočutje z bridko usodo tega Človeškega življenja — španska vas.
Ppvest o početku dr. Brložnikovega čudaštva je poletela na varnih krilih po trgu. Ni čuda, da je izvedel o Vetrnjakovem poselu trga in o njegovem baš ne kolegijalnem klopotcu tudi naš Tone. Toliko je u-plivala nanj po trgu šušljajoča govorica o doktorje -vem smešno žalostnem zastrupljenju, da je Tone izročil Bunduša v oskrbo Johanci, zaklenil stan in izginil za nekaj dni neznano kam. Kje se je mudil, kaj je delal ter ugibal, je znano le njemu.
Vrnil se je v trg nekega večera precej pozno, videli so ga hušniti skozi vrata stanovanja zakasneli pivci pri Johanci. ~Po povratku doktorjevem v svoj stan ni trpelo dolgo, ko je buknil in se raztegnil v nrč po trgu strel, ki je vznemiril nočni tržki mir prav iz smeri čudaškega stanu dr. Brložnika.
Ponočnjaški pivci pri Johanci so ostrmeli pri poku, ki je bil za trg nekaj nenavadnega ob tej uri, se spogledali, prevdarili smer strela in si bili edini v sodbi: doktor se je vrnil; Tone si jo končal svoje življenje. Saj ta prekisod nad doktorj«vim zemeljskim
življenjem ni bil nič kaj prenagleno nenavadnega , ker so poznali vsi Brložnika kot samotarskega čudaka. kateremu se je gotovo zavrtelo v že itak pred javnostjo zmedeni glavi na samomorilno plat. Pivska družba si je pošepnila, smrtni trenutki so vedno nekaj tajno svečanega, dva najpogumnejša sta odbrzela na orožniško postajo.
Pri Johanci je še svetila luč, ko so pri doktorju vstopili skozi vežne rluri od strani dvorišča orožniki in še nekaj tržklh radovednežev od one že prej omenjene družbe, ki bi bili radi videli prav na licu mesta, kako je pogodil ter prestrelil nit lastnega življenja doktor vsega zdravilstva, kateremu morajo biti znane vse žilice, tudi one za življenski utrip Človeškega srca najbolj potrebne.
Kako je ostrmelo z bajonetom obseneeno oko postave in tržki gospodje, ki so vdrli v doktorjevo sobo in jim še razočaral zvedavo radovednost čuden — ne za domnevano resnost — smešen prizor: G. dr. Tone Brložnik je stal po koncu zravnan z na prsih samozavestno prekrižanimi rokami, pri njegovih nogah je kr?ayel iz smrtne rane rajni njegov ljubljenec bern-hardineč Bunduš . . . Nikdo ni črhnil besedice, niti vlomilci, niti doktor. G. Ton5 j0 prezirljivo premeril s pogledom nočne nasilnike, pobesili so Vsi oči . . .• zmuzali so se pri vratih,eden za drugim . . . Trenutno je bila razvozlana cela žaloigra.
Ponočna usmrtitev pasjega velikana Bunduša jo bila popolnoma upravičena. G. doktor je odpotoval in izročil v prehrano svoje živalsko drago bitje krušni materi Johanci. Bernhardinec je bil preskrbljen za dobo gospodarjeve odsotnosti glede želodca, a ne glede nadzorstva svoje pasje prostosti. Kot njegov gospo* dar imel je tudi sicer nedolžni Bunduš v trgu in v okolici med pretepaškimi pobalini prav mnogo krvnih sovražnikov. Zgodilo se je pač, da se je vrnil ubogi pesjan iz dnevno potrebnega izprehoda brez doktor -jeve nočne palice in svetilke — brez košato in ponos« no vedno na kvišku v kolobarju zfrkanega repa. Kan teri zlikaveo ga je potvoril v brezrepega invalida^
Stran 2.
- " " ———-
sigUEaasa pri a asi v Sloveniji i« tudi po drugih krajih na£e kralje riae.
Sloveuski kmet. ako prim-erjaš danes vladne, politike ii gospodarske razmere drugih držav z Jugoslavijo, potem moraš reči, da je v naši kraljevini za vse stanove in tudi za kmeta še najbolje. Pri nas v Jugoslaviji vladajo še krščanska načela, se spoštuje osebna last in so kolikor toliko mejeno varne razmere. T« pa le radi dejstva, ker je podlaga naši državi ravno kmetski stan, ki je telesno krepak, pri delu marljiv, priden in se drži v življenju krščanskih načel.
V	štev. 22 socijalnodemokraške „Volksstimme" ' se nek nepodpisan, vendar pa dobro poznani nezado-
v oljne ž na prav neokusen način čolia na gospodars -kih ukrepih našega prevzv. kneza in škofa.
Ker slednji gotovo nima časa in še manj za to potrebne volje, da bi se spuščal z nehvaležnimi na-tolcevalci in obrekovalci v neplodne časnikarske prepire, dovoljujem si na nizkotni napad širši javnosti podali nekaj pojasnil.
V	zadnjem času so gospodje socijalni demokrat-je zašli na novo polje, da delajo zgago in prepir, da uničujejo edinost in avtoriteto podkopujejo, lotili so se viničarskega vprašanja.
Na prvi pogled sicer hvaležni posel, ker ubogih in trpečih ljudi nikdar ne bo zmanjkalo, vendar kdor trezno in objektivno presoja dejanski položaj, bo moral nehote ugotoviti, da so sooijalni demokratje na napačni poti, slabo informirani, ali pa strankarsko hudobo*.
¿Viničarje moramo deliti v dve vrste. Take, ki služijo Nemcem, ki stanujejo in bivajo v inozemstvu, dalje Nemcem in nemškutarjem, kateri v zadnjem času iščejo v internacijonali svoje zavetje in pribežališče, ker §e vedno upajo na zlate čase, ko bodo nadaljevali ulogo „Herrenvolka." Takim gospodarjem in laži-vinogradnikom so pač viničarji le samo govoreča delavna živina, katero je treba do zadnje kaplje iz -mozgati, ne glede na to, ali delavec živi ali gineva . Gospoda« pride določene čase v vinograd, ukazuje in psuje, nima stika s svojimi uslužbenci, se ng briga za njihov blagor in misli, da je storil svojo dolžnost, če se ▼ gorici zabava in konečno proda vino. Ce bi se za take viničarje „Volksstimme" potegovala, ne bi u-govarjal noben pameten človek.
rA domači slovenski vinogradnik smatra viniča-rja in njegovo rodbino kot del svoje družine, pozna njegovo važnost in vrednost njegovega delovanja in ga temu primerno tudi odškoduje, saj ve. da je od dobrega in zvestega viničarja poleg dobre letine za-visen ves pridelek. Viničarja ne smatra kot železni stroj, katerega se samo kuri in maže, da teče, temveč ve, da brez njega ne bi lahko izhajal in ga za to delo primerno plača.
Resnici na ljubo se mora pa pripomniti, da so povsod izjeme, častne in nečastne. Kar se tiče knezo-škofijskih viničarjev, je pa njihova usoda tako znos-
_SLOVENSKI GOSPODAR._
Res tudi pri nas ni vse, kakor bi moralo biti, pa je vendar v primeri z drugimi tudi novimi drža -vami 8e stotisočkrat bolje. Pri nas nimamo smrtnih pobojev tisočerih človeških žrtev kot v Nemčiji, in ne nasilnih rekvizicij' kot v Avstriji.
Naše še doslej napol urejene državne razmere pa se bodo preustrojile v prid kmetskega stanu po katerih je zagotovljena zmaga kmetski stranki, krščanski misli ter. kmetskemu napredku.
Vsi osvobojeni t Jugoslovani pa lahko vsaki dan hvalimo Boga, da smo se otresli nemško madžarske nadvlade, ki pozna tudi zdaj po vojni le nasilje, kri, smrt in teptanje kmetskega stanu.,
na, da se lahko trdi, da se jih za njihov položaj lahko naravnost zavida.
Vsak knezo-škofijski viničar ima 5 do 7 oralov zemlje in sicer: travnike, polja in vrt, poleg tega še stanovanje, gospodarsko poslopje, prosto kurivo in steljo, odpadno sadje, sadne in vinske tropine in pijačo. Za vsak delavni dan v knezo-škofijskih goricah so posebej plačani. S temi deputati je mogoče vsakemu viničarju vzdržavati 2 do 3 krave, 1 do 2 telice, in 4 do 5 prašičev, ne vštevši kuretino.
Da se v takih razmerah viničarji nimajo Crez svoj položaj pritoževati, sledi iz tega, da se vinčarji pri knezo-škofijskih goricah zelo; redko menjajo in da si je že marsikateri viničar, ki je iz ničesa pričel, po nekaj letih ustanovil svojo lastno domačijo.
Dvojno vprašanje se človeku nehote vsiljuje: Ali so viničarji, ki so prišli na svoje lastne domove, imeli priliko, si pravičnim potom domačije nabaviti t ali so pa kradli. Ker pa zadnje lastnosti nobenemu nimamo povoda oponašati, mislim, da je dokazano, da je knezo-škofijskim viničarjem življenje pod najugodnejšimi pogoji zagotovljeno in da je njihov položaj, če že ne naravnost zavidljiv, vsaj znosen.
Primerjajmo tem viničarjem kočarja ali malega posestnika., kaka bremena imata ta dva nositi! Dav -ki, zavarovanje, amortizacije, obdelovanje, poprava gospodarskih poslopij. Vsega tega viničar. ne pozna;; inventar dobiva knezo-škofiiski viničar zastonj. Primerjajmo konečno knezo-škofijskega viničarja takozva-nim srednjim stanovom! Koliko truda in stroškov sta» ne starše, predno spravijo sina do uradniške karije-re? In koliko uradnikov si zamore vzdržati v krat« kem času 4 do 5 glav goveje živine, koliko si jih more toliko prihraniti, da si v nekaj letih postavijo lastne domove, če se niso slučajno bogato oženili? Ako hoče biti „Volksstimme" nepristranska, naj vpraša v krogu svojih lastnih inteligentov v višjih činovnih razredih, koliko so si v sedanjih časih prihranili, če hočejo pošteno živeti in ne reflektirajo na podkupo -vanje.
Alojz Lešnik,
oskrbnik knezo-škofijskih posestev.
•
Uredniška opomba: Priobčujemo zgorajšnji dopis, ker hočemo zavzemati v sedanjem perečem vini čarskem vprašanju objektivno stališče.
_1. aprila 1920.
Fantje — k Orlu!
t. T sužnofrfJ.
Dobro se spominjam, kako smo hodili dijaki z zanimanjem na vojaško vežbališče, kjer so razni : „frajtarji" in „kaproli" učili kmetske sinove „ekser -cirat." Ze tedaj se mi je usmilil ta ali oni siromak, ki ga je, oblast privlekla Bog ve iz katerih hribov med rekrute, da se po trudapolnem vežbanju znebi prirejene neokretnosti ter postane gibčen, spreten in sprejemljiv za potrebna povelja. Premnogo je bilo talcih revežev, ki,, niso, mogli tako hitro doumneti potrebnih vaj in so bili vsled tega izročeni na milost in nemilost surovih „šaržev". Kdo bi mogel pozabiti tiste e-topele, zmučene obraze, tiste strte, zmazane in po -valjene figure, včasih že ne več človeku podobne? Nemški militarizem je v naših siovenskih mladeničih uničil zdravo samozavest, da jim je vsilil čut suženjstva, ki se slepo pokorava povelju ter vse svoje moöi uporabi v to, da izvršuje le volja drugih, ker svoje nima več. V takem duševnem razpoloženju je šel naS človek v vojsko, ter izvršujoč povelja višjih sekal sebi in svojem narodu strašne rane
2. Kako se rešimo.?
Vojske je zdaj konec, naši fantje so se vrnili., a prinesli so še seboj dobršen del suženjskega duha, kakor sklepamo iz nedelavnosti in brezbrižnosti, fei vlada tupatam v mladinskih vrstah. Vojaški duh jim je omračii pamet, da ne uvidijo, kako nujno je, de -lati za korist naroda na gospodarskem, socijainem, političnem in izobraževalnem polju., Ako vidim človeka, da je padel v vodo, mu hitim na pomoč, da ga rešim. Ce padem sam v vodo, napenjam vse moči, da splavam na suho. Kdo bi si upal tajiti, da je na» narod v sedanjih časih podoben^ utopljencu, ki stegft svojo roko iz vode, da ga kdo reši? Mislili smo dolge da je Wilson tisti odrešenik, ki nam bo pomagal na suho ter nas še potem lepo ogrel in oblekel, pa čim-r dalje bolj spoznavamo, da moramo le sami delati »a vso moč, da se rešimo. To delo pa nas čaka v go -spodarskem in umskem napredku, ki nam ga poda -jajo naše strokovne knjige in naša izobraževalna m bralna društva. Lepo je, če beremo, kako se zbirale dekleta pri poučnih dekliških sestankih, pa deset ia večkrat važnejši so poučni sestanki mladeniče v kot bodočih zastopnikov občine, okraja, naroda. Take no-učne sestanke goji predvsem v največji meri telovadni odsek Orel v svojih takozvanih fantovskih več« -rih", Na takih večerih sei nič ne hujska proti tej Sli oni družbi, temveč se obravnavajo stanovska vpra -šanja, ki jih morai razumeti vsak pošten fant. Podlago tem pogovorom daje „Zlata knjiga", ki bi jo nag imel vsak veren mladenič. Zato je napačno mnenje nekaterih fantov, češ, ne pristopim k Orlu, ker itak dosti telovadim z lopato, sekiro, motiko, s plugom, brano itd. Prvi namen Orla je izobrazba srca, kot pripomoček k temu šele pristopa izurjenost in telo -vadbai telesa. Navadno delo sicer vadi naše ude, pa le enostransko, redna telovadba pa! izvežba naše telo vsestransko, in mu vzame tisto neokretnost in lese -nost, ki jo ima človek vsled svojega težkega dela. Pa ne samo, da zgubi reden telovadec svojo lesenost v telesnem oziru, polagoma zgubi tudi duševno počasnost in lenost, ker mora pri izvrševanju raznih telovadnih povelj napeti vse svoje umske moči, da jih prav razume in izvršuje. Zdaj razumemo, zakaj so se naši rekruti čutili pri takozvani : „rekrutenabrih-
doktorju zavrela kri, potresel je nedolžni plot, da je kar zaječal v noč ... se zaklenil v svoj stan in bil prepričan, da ta od raja sem otrovani človeški rod preganja vse one žrtve, ki so se odrekle družbi, ko so spoznale njeno večkratno podlost in njen prezirljivi posmeh napram udarcem usode.
Po trgu je seve zašušljal drugo jutro posmeh na doktorjev račun, ki je baje klel kot Ličan ob plotu in si umival celo noč roko v jezi nad tržani, ko mu niso privoščili niti živega spremstva pasjega repa — niti opornih plank lesenega plota.
Od onega večera, ko si je umazal g. Tone roko na plankah, ga ni bilo več v krčmo k Johanci, ki je bila polna izbruha upravičene jeze na vse one, ki so jej odpodili s surovo nagajivostjo stalnega gosta. G. dr. Tone je vstrajal nekaj dni pri svojem sklepu, da se bo odslej še bolj ogibal tržanov, kot je to praktici-ral dosedaj.
Minulo je za tem nekaj dni, nikdo že ni v trgu več govoričil o doktorjevih plankah. Tržko radoved -nost so zopet dregnili v živo zidarji,' ki so se pojavili nekega jutra krog lečnikove hiše. Začeli so razbijati, razdirati in razmetavati zid pri obeh vratih, ki so vodila s ceste in dvorišča v Brložnikov stan. Vsi tržani so bili pri pogledu na to delo uverjeni: Naš doktor se bo dal sedaj ne samo zakleniti, ampak celo zazi -dati, da mu ne bo mogel nikdo kaliti njegovega zri -grizenega in za vse življenje vtelešenern samotarst-va. Pri doktorju se je razdiralo in prezidavalo, da ni mogel nikdo skozi duri ven, še manj pa notri. Se le po dveh dneh so pristavili zidarji iz 'vorišča v prvo nadstropje iz desk zbiti mostovž, i o katerem se je lahko prav oprezno šlo v gornje prostore doktorjevega stanovanja. Sam dr. Brložnik je i ristopical po tem mostovžu iz svojega brloga in nadziral iz dvorišča popravilo in preosnovo svojega stana. Pri pogledu na samotarskega lečnika so bili uverjeni 'ttžt padar je Se pri življenju, še mu bomo lahko ponagajaK tudi v njegovi od vseh strani zaz:dnn: samotarsko čudaški trdnjavi.	(Konec prihodnjič-l
Pristaši^spominjajte selKmetske Zveze!
ni znal nikdo, vedelo pa je vse v trgu pred doktorje-vim povratkom, da je Bunduš izgubil življenski kras in ponos — bernhardinsko košati rep. Si pač lahko mislimo in predstavljamo, kak je bil pri zopetnem svidenju doktorjev pogled na ljubčka, ko ga je ta pozdravil v pozni nočni uri brež repa, ki je bil g. Tonetu gotovo bolj drag in naravnost potrebnejši nego še pasje krepko Bunduševo življenje. Življenski ču-. dak Brložnik ni rabil več brezrepega pasjega spremstva ter opore, hotel je prihraniti sebi in neprevidnemu Bundušu sramoto posmeha, končal je samooblast-no s strelom življenje onemu, ki mu je bil dokaj let opora ter svetilka pri nočnotemnih izletih v kmetsko krčmo preko hriba za trgom v grabi.
Vest o Bunduševi smrtni žaloigri v pozni nočni temi se je raznesla po trgu. Vsi tržani so bili sedaj radovedni, kako si bo uravnal in zaplankal svoje napram družbi že itak nad vse čudaško življenje g. doktor sedaj, ko je pahnil sam preko praga življenja lega svojega edinega družabnika Bunduša.
Kakor so dokazala zvedavi tržki javnosti dejstva, ni g. doktor nič kaj dolgo razmotrival o smrtno izgubljeni nočni opori pesjanerja Bunduša. Namesto preko hriba za trgom v grabo naravnal je svoje zdaj vsakdanje zvečerne izlete v bolj samotarsko krčmo že večletne krušne matere Johance. Dobrodušna Jo -hanca mu je odkazala posebno sobico, kjer je lahko nemoteno od tržke družbe srkal vinski sok in si ma-zal grlo s petelinovo pečenko.
Večno izgubo Bunduševega repa je pa nadomestil s prstom in brundanjem po plotnih plankah, kar kor poroča tržko ustno izročilo, tako-le: Johancina krčma je bila od doktorjevega stana oddaljena le za dober streljaj kar naravnost naprej po cesti in na desno. Kadar se je g. Tone izmotal iz nove gostilne v boli pozni nočni uri na prosto, je krenil na levo do plota. Položil je kazalec svoje desnice na planke in potegnil pri vsakem koraku s prstom po plankah plota, da so jo slišalo v toni ia noči na pol pritajeno
brundanje, kakor če brusijo nagajivi fantalini s palico po plotu. S prstom in brundanjem po plankah je nadaljeval svoj nočni povratek prav do svojega sta novanja, kjer je nehal plot in je lahko odprl vrata Prst in planke so mu bile sedaj po usodni izgubi pasjega repa isto kot nekdaj vedno trezna Bunduševa — košata metla.
Da se razumemo na kratko, samotar Tone tudi po Bunduševi smrti ni nič pogrešal v rogovi temi palice ali svetilke. Naš čudak je bil s svojo novo in dokaj enostavno iznajdbo še dokaj na dobičku, ker njegov kazalec in mrtve planke so mu bile brezplačni nočni kažipot, med tem, ko je rajni doktorjev Bunduš porabil in potrošil iz Tonetovega žepa marsikaj za svoj požrešni pasji zob in želodec.
Tržki doktorjevo samotarstvo zavidni rodoljubi so prav kmalu iztaknili Tonetovo novo nočno palico in svetilko, ki sta bili na pol živi in na pol mrtvi, a prav po ceni — da, brezplačni. Ugibalo se je marsikaj med nagajivimi popivači po trgu, kako iztrgati pred lahkoživo človeško družbo osovraženemu lečniku to njegovo novo iznajdbo varnega in sigurnega noč -nega spremstva, kažipota in gotovega cilja.
Dr. Tone Brložnik, ki niti slutil ni, da mu za -vidajo njegovi nasprotniki lastno in leseno ponočno spremstvo, je nastavil neko noč prav židane volje ta svoj kazalec na planke, da bi si zaigral na plotu svojo navadno uspavalnico. Brusil in brusil je od planke do planke, a ni bilo nobenega glasu . . . prst je polzel mesto po sicer trdem, a pritajeno slišno odme-vajočemu lesu — po opolzko mehki in gladki tvarini. G. doktor je prenehal z vlakom prsta, postal in da se uveri, kaj mu pravzaprav onemogočuje vsakonočno muziko. Potegnil je s celo roko po plankah, ostalo je mu v rokah nekaj mehkega . . . prepričan je bil, da so mu namazali fantalinski ponočnjaki plot z nesna -go. Pri svitu žigice je dognal, da pobalinska nagaji-vost ni bila sicer nič kaj ostudnega, pač pa prav črno navadni kolomaz.
Prt pogledu aa to poOareko nagajivost je v g.
Viničarska gonja«
1. aprila 1920.
8LOTM6KI ••SPtllK.
Straa 3.
tugl* tsdn» straSno mučene; ker jim je manjkal« izo-branta, pa, ker niso imeli pojma e telovadbi,
3. Fantje t kupi
Najlepša in najpopolnejša organizacija za katoliško na So mladino je OreL Zlata knjiga pravi: „Orel jo organizacija poštene krščansko mladino, ki ima namen, ,vso slovensko mladino, ki krščanske misli in so po krščanskih načelih hočo ravnati tndi v fivljenju, združiti v eno samo četo.
V ta namen ustanavlja po vsem Slovenskem, v reafcem tudi najmanjšem kraju, kjer je 1« mogočo , telovadne odseke. Po teh odsekih skrbi za redno telovadbo, obenem pa za duševno izobraževanje ila' nov !
Torej vso slovensko .mladino hoče združiti Orel v eni organizaciji. Izvzeti so le tisti, ki so izgubili svojo vero, ki nimajo smisla za poštenost in za čed -nost, kakor pijanost, javni pohujšljivoi in zapeljivoi, ponočnjaki, tatovi, goljufi, nedostopni bal:uči, boljševiki, liberalci, nasprotniki cerkve, hujskači, nemšku-tarji, in kar je še podobne golazni, ti nničnje razvoj našega naroda. Orel vabi pod svojo okrilje vso mlar dino. ki hoče po krščanskih načenh živeti! Dandanes jih je še mnogo, ki so kristjani po besedi, a javno si ne upajo tega pokazati, zato si tudi ne upajo pristopiti k takim organizacijam, ki ima v svojem programu besedico „krščansko". Ce nočemo biti kristjani samo na papirju, moramo pokazati in moč svojega prepričanja ravno v krščanskih organizacijah, torej mladeniči zlasti pri Orlu. Kdor ni organizira»^ ne šteje nič, ne velja nič za narod, je le privesek, ki živi na škodo naroda, kakor kljada ali coklja, ki o-vira narod v razvoju. Zlata knjiga pravi nadalje: „y ta namen ustanavlja Orel v vsakemu, tudi najmanjšem kraju telovadne odseke". Telovadba! Vem da si vsak fant na tihem želi, da bi bil močan, sore-ten in uren. Menda se še ni nobeden hvalil s svojo nerodnostjo in neokretnostjo 1 Kolikokrat so se že fantje med seboj skušali, kdo bo svojega nasprotnika vrgel na tla. Kakšno veselje in kak ponos, če navidezno šibek mladenič podere hrusta, ki si je domišlje-val, da mu ni nihče kos! V vsaki okolici se govori o tem ali onem. da je najmočnejši. Najljubša zabava mož in mladeničev je taka, kjer morajo pokazati svoje telesno spretnost. Dostikrat še najdemo pri starejših možeh nenavadno telesno izurjenost in moč, tako, da se mlajši čudijo. Telovadba pri Orlu ima namen, povzdigniti telesno spretnost in močjnaše mladine do one višine, ki jo zahtevajo nove razmere od našega naroda. Ce se hočemo uveljaviti kot izobražene, moramo tudi na zunaj znati nastopiti kot taki s primerno lahkoto in popolno samozavestjo. Fant, ki ni nikdar bil nikjer, ki ni bil pri vojakih, ne v telovadnici, kaže s svojim boječim, negotovim in plahim vedenjem da je sin suženjskega naroda, ne pa prostega. Da se
tega suženjstva otraBemo, k temu naj prlpomoro (0 -
rel, ki se mora ustanoviti ▼ vsakem, tudi najmanjšem slovenskem kraju.
Naši fantje so včasih nevcjjni, češ: „Zakaj bi nam vedno kdo prigovarja! in mm silil t organiaa-cije. Sem že dovolj sveta videl, že sam vem, kaj mi jo storiti". Drugi zopet se zadovoljijo s tem, da de -lajo celo dni doma, ▼ nedeljo pa si, privoščijo potrebnega počitka, včasih seveda tudi primerne zabave v gostilni ali na plesišču. Kdor je doslej pazno preči-tal tu navedene misli, bo hitro spoznal, kako napačno ravnajo taki zaslepljenoi.
4. Saj nI take tefckol
Poglejmo, kako so ustanovi telovadni odsek O-rel na deželi, recimo v kakšni hribovski fari, kjer Si ni dozdaj nihče mislil na kaj takega. V, vsaki slo -venski občini je gotovo vsaj osem do deset fantov, ki uživajo med ljudmi ugled, da so pošteni. Vemo, da jih je že tudi mnogo takih, ki so že sodelovali pri kakšni igri, oziroma, ki pomagajo pri cerkvenem ali društvenem petju. Ti fantje se med seboj pomenijo glede ustanovitve telovadnega odseka. Najmanj eden izmed njih se, mora odločiti, da obišče kak telovadni tečaj, ki se prirejujejo v ta namen bodisi v Mariboru ali Ljubljani ali kje drugje. Ko si prilasti temoljno pojme o redovnih in primernih prostih vajah, se skliče doma zbor bralnega društva, na katerem se \z-voiijo odborniki novega telovadnega odseka, obenem pa tudi vaditeljski zbor. Po navodilih, ki jih je slišal novi načelnik na tečaju, se potem vodi odsek., Nekateri fantje se bojijo kakšnih stroškov, ki bi jih imeli če pristopijo k Orlu. Ta strah je popolnoma prazen, ker se v sedanjih razmerah ne more misliti na na -bavo kake drage telovadne obleke, ampak se telovadi v navadni obleki. Da pa ima odsek svojo blagajao> v katero vlagajo člani mesečne prispevke, zraven pa tudi zneske,) ki jih blagajničar nabere pri podpornih članih, temu ne more ugovarjati nihče.
zahtevalo prt obhodih sovjetske fcoljSevlfikem recept«.
republik« p« rusko
Madžarska,
Fe sklopu madžarsko «axod«« bodo žigosali tudi na Ogrskem bankovoe.
sktfpščiue
Unija.
H a z a a poroiila, nam javljajo o »apadu ruskih boljSevikov na. Poljake. Napadi boljševikov so bili baje zelo ljuti a so bih odbiti od Poljakov, Boljševiki 80 imeli veliko žrtev in izgubili so veliko vojnega materijala.
B o J j B o v i Š k a Rusija se pripravlja «a oboroženi napad na Finsko proti kateri že zbira čete<
OtarttjR,.
Kakor smo že poročali, so aačeh Turki v zadnjem času resne boje proti vsem zavezniškim četam, ki se nahajajo na njihovem ozemlju. Presnelo močno so nakurili Italijane. Vsled teh turških napadov je zagrozila Turčiji ententa in osobito je Turke postrašil Wilson, ki zahteva, da morajo Turki iz Ca« rigrada. Teh protinastopov se je zbala Turčija in prenehala z napadi. Zaščitniki nedeljivosti Turčije so še Francozi, ker se poteguje francoski ministrski predsednik, da ostanejo ¿Turki še nadalje v Cari -gradu,
Amerika.
. Amerikanski senat je odklonil podpis ver saillske mirovne pogodbe. (Mir med Nemčijo in za-
Tu in tam se najdejo župniki, oziroma kaplani, j vezniki). Nemško časopisje sporoča, da bo ta senat
ki navdušujejo fante za Orla. Mlajša duhovščina je f odklonil tudi saintgermainski mir. (Med entento in
večinoma vneta za to idejo. Vendar pa fantje, ne mo- j Avstrijo). Potem takem ne bo odobrila Amerika sploh rete čakati, da bi vas duhovnik začel opominjati k tej
organizvciji. Kar vas je dobrih, se takoj pogovorite sami o celi zadevi,, stopite v zvezo z dotičnim okrožjem Orla, ter se ravnajte po danih navodilih. Kjer je kaj zavednih in prav slovensko mislečih fantov, tam bo gotovo Orel procvital in dosegel svoj namen. Kjer na ni več mladeničev, ki bi bili vneti za vero, dom in kralja, tam pa se razširja ideja modernega prostovoljnega militarizma, ki je utelešena v sokolski or -ganizaciji,
Slovenska mladina na dan! Naročite si vsi imenitno „Zlato knjigo", in tudi vaše glasilo „Mladost"! Potem pa po danih načelih naprej, dalje in dalje, višjo in višje!
nobene od mirovne pogodbe, Parizu.
ki so bile sklenjene v
Politični ogled.
Jugoslavija.
Zadnje seje Narodnega predstavništva v Beogradu so bile oster protest naše vlade proti kri -vičnim zahtevam Italijanov glede jadranskega vprašanja. Prve tozadevne seje so se udeležile vse par-mmenterne skupine, le demokrati (liberalci) in soci -jalisti ne. Druge protestne seje Narodnega predstavništva proti ttaujanskim zahtevam ob Jadranu so se udeležili tudi demokrati po svojem odposlancu Pesiču. Na teh protestnih sejah so govorili pred parlamen -toni namestnik ministra zunanjih zadev dr. Spalajko-vič, minister Trifkovič in nekateri poslanci.
Naš finančni minister dr. Jankovič je raz kril pred parlamentom nekaj dejstev o izvozu prejšnje vlade v tujino. Finančni minister je dokazal, da je oškodovala prejšnja vlada državo za celih 15 mi' lijoncrv dinarjev, ker je izvažala v tujino razno blago brez carine. Ta brezcarinski izvoz imajo na vesti prejšnji minister trgovine, prehrane in celo g. Kristan je izdal naredbe, da se je propuščalo razno bla-.go brez earine.	■
Naše Narodno predstavništvo je sedaj odgodeno do 19. aprila.
PoHrvatskem in Slavoniji se še vedno vršijo občinske volitve. Povsod ¡prodira in sijajno zmaguje Hrvatska ljudska stranka (Kmetska zveza). Ljudska Stranka ne dobiva znatne večine samo po deželi, ampak tudi v večjih krajih in po mestih. Pri Občinskih volitvah po mostih dobivajo poleg - Ljudske stranke veliko mandatov tudi komunisti. Demokrati .(liberalci) pa propadajo povsod.
Italija.
Po odhodu francoskih čet iz Skadra, so zasedb mesto protipostavno Italijani, ki so se utaborili na škaderskem gradu z močno artilerijo, katero so namerili na mesto.
Mir ovna konferenca se bo sestala po -dogovoru načelnikov zavezniških vlad 10. ali 11. a-
prila^v San Remu (letovišče tik ob francoski meji pri morju).
Francija.
Francoski državni zbor je sklenil resotu-ctjo, v kateri stavi zahtevo, da mora Nemčija izpolniti mirovne pogoje.
Nemčija.
V	N e m č i j i po zadnji prekuoiji, katero je povzročilo vojaštvo, še sedaj nista vpostavljena mir in red. Vojaško monarhistična vlada se sicer ni mogla držati, morala je pobegniti, a tudi stari socialistični vladi je odklenkalo po tem vojaškem puču. Močno gibanje nemških komunistov je prisililo staro vlado, da je podala ostavko. Prišla je na ( površje zopet nova vlada, ki nagiblje k zbližanju s socijalisti.
Kljub dejstvu, da je zavladala v Nemčiji zopet nova vlada, je še vendar vojaški položaj dokaj zamotan. Komunistični boji, ki so izbruhnili v Nemčiji po vseh večjih industrijskih mestih na Weslfal-skem in ob Renu, kjer so največje nemške tovarne, se še vedno nadaljujejo, ker so dosegle nemške rdeče čete moč 50.000 mož, ki zmagujejo povsod. To komunistično rdeče čete so porazile socijaliste, ki so morali pobegniti v druge države na Francosko in Angleško. Vladni Nemci so sicer hoteli vdušiti to svojo lastno komunistično vojno silo s stotisočero armado a so se uprli tej vladni nakani Angleži in Francozi, ki bi najrajši sami s svojo vojno močjo zatrli komunistične upore po nemških veleindustrijskih mestih.
Avstrija.
Minule dni se je vršil na Dunaju katoliški shod, kateremu je predsedoval grof) Fran Walters -kirchen, ki je slavil v svojem govoru Habsburžane kot nedolžne žrtve. Shod je bil dobro obiskan.
Po celi Avstriji!vlada silno pomanjkanje živeža. Posebno Dunaju preti nevarnost, da ostane čez prazniko brez moke. Avstrijci beračijo povsod po svetu za živež, a nikdo se jih noče usmiliti, ker nimajo ne denarja, a še manj kredita.
V	Gradcu so imeli zadnje dni precej hade delavske nemire radi pomanjkanja živeža. Demon-strajočo delavstvo je napadlo člane graške vlade in
Kmetska Zveza«
liaznanilaR
Shod zaupnikov Vseslovenske Ljudske stranke v Ljubljani diie 7. aprila se vrši ob pol; 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela „Union". Kdor ne bo imel izkaznice, oziroma vabila, naj se obrne na dan zborovanja v Ljubljani pred vhodom v dvorano na našega tajnika Zebota, ki bo preskrbel zaupnikom legitimacije. Dne 7. aprila popoldne ob 4. uri je občni zbor Jugoslovanske Kmetske zveze v veliki dvorani „Uniona". Poročala bosta predsednik naše Kmetske zveze minister Roškar in poverjenik Jan. — Tajništvo Slovenske Kmetske zveze v Mariboru.
Loie pri Konjicah. Na belo nedeljo, dne 14. aprila po rani božji službi, t.' j.( ob pol 8. uri se vrši pri nas shod pristašev Slov. Kmetske zvoze. Govorita dva znana govornika: en kmet in en za -stopnik Kmetske zveze iz Maribora. Vabimo na shod vse domačine, moške in ženske, ter tudi! sosede.
Poročila.
F r a m. V nedeljo, dne 28. maroa je pri nas zborovala Slov. Kmetska zveza. Po rani božji službi smo se zbrali v Aninem dvoru, da zopet posvedoči -ino, da je naša župnija po ogromni večini v taboru naše stranke. Prvemu zborovanju je predsedoval Matevž Koren, župan iz Morja. O političnem položaju in o strankarskem razvoju je govoril urednik Zebot iz Maribora. Govorila sta še | župan Gemej in žnpnik Kropivšek. Zborovanje se je na splošno željo nadaljevalo še po pozni službi božji. Temu zborovanju je predsedoval posestnik FregL Framska Župnija bo kljub strastni nasprotni agitaciji obdržala svoje po -šteno krščansko-slovensko lice.
Sv. Anton v Slov. gor. Shod Slovenske Kmetske zveze dne 2„. marca se je izvršil nad pri -čakovanje lepo. Dvorana Altove gostilne je bila nabito polna najboljših mož in mladeničev cele župnije. Predsedoval je shodu kmet Jakob Rojs. O položaju in o programu Kmetske zveze je govoril urednik Zebot. Zborovalci so sprejeli več resolucij. Slovenjgoriško ljudstvo je izreklo popolno zaupanje Jugoslov. klubu, dr. Korošcu in poljedelskemu ministru, rojaku Ivanu Roškar.
Kapela pri Radgoni. Zadnjo nedeljo , 28. marca po rani sv. maši se je vršil pri nas lepo obiskan shod Kmetske zveze. Govoril je g. Krajnc. Zborovalci so z veseljem pozdravili poročilo, da se po posredovanju Kmetske zveze nakaže moka, koruza in sol raznim krajem, zlasti tam, kjer je veliko pomanjkanje živil. Ravnotako so se razveselili, da sedanja deželna vlada skliče 8. aprila posebno posvetovanje o perečih gospodarskih vprašanjih, zlasti o tem, kako omejiti draginjo.,
Ptujska gora. Shod Kmetske zveze na praznik Marijinega oznanjenja, 25. marca, je bil zelo lepo obiskan. Govornik Krajnc je govoril o podtičnem položaju. Po shodu je imel krajevni odbor prav zanimivo sejo.
M a k o 1-e. Na praznik Marijinega oznanenja po večernicah smo se v nepričakovano velikem šte-
I il
Stran 4,
vilu zbrali v Narodni dvorani k shodu Kmelske zveze. Govarnik Krajno nam je v glavnih črtah podal program Kmetske zveze, zlasti z gospodarske strani. Zopet so pokazali Makolčani, da so pravi učenci in gojenei rajnega vK. g. župnika, ki jih je vzgajal za krščanska načela 37 let!
Sv. Eraa pri Pristavi. Pri nas se jo vršil shod Kmetske zveze. Prostor pred cerkvijo je bil nabito! poln dobrih mož in iantov, žen in deklet. Govoril je naš neumorno delavni in neustrašeni rojak dr. Anton Ogrizek iz Celja. Pojasnjeval jo težavni položaj današnje draginje in kritičnih časov. Prišlo je pa tudi nekaj nepovabljenih samostojnih razgrajačev in pretepačev iz sosedne iare z nekaterimi zapeljanimi domačimi fanti. Oboroženi so bili s palicami in s kamenjem. Prišli so bili kakor kakšni konjski mešetarji. Pa naši reditelji so s pomočjo dobrih mož preprečili napad. Pri Sv. Emi se je pokazala olika poprej nemčurskih tn sedaj samostojnih jastrebov. .Vrli Sentemčani ne dajte se zapeljati tem hujskačem, ki samo rovarijo in delajo nered v naši lastni jugoslovanski državi. Verjamite našim katoliško mislečim kmetskim voditeljem. Čeravno prirejajo samostojneži svoje shode, pa vendar ljudštvo ne^verjame njihovim far bar t jam in zvijačnim nakanam. Saj se poznamo po barvi. Mi pa gremo pod zastavo Kmetske zveze na -prej, kot gospodarji na lastni zemlji v državi j-jgo slovanski.
Za K m e t s k o. z v e z o je poslal krajevni odbor v St. Jerneju; pri Ločah 150 K.
Izjava. Spodaj podpisani prekličemo svoje podpise za stranko „Samostojne". Dotični agitator je podpise od nas izsilil, ozir. nas sam podpisal. Bili smo o "vsem tem napačno poučeni. Zatorej izjavljamo, da so podpisi neveljavni; ostanemo pa zvesti samo SlovJ Kmetski zvezi, katera bodi naš ponos celi župniji Sv. Petra niže M, aribora. — Jožef Strohmeiel% viničar, Vodole; Karol Skof, viničar, Vodole; Alojz Purgaj, posestnik, Malečnik; Ivan Letnik, viničar Vodole; Simon Derlič, viničar, Malečnik; Marija Pezdiček, pocestnica, Malečnik;, Janez Pezdiček; Fran» Pezdiček; Andrej Pezdiček. Ivan Straus, Simon Kelbič, priče.
Navodila.
Zaupnikom in delegatom, Ki se udeležujejo zborovanja Jugoslovanske Kmetske zveze in •Vseslovenske Ljudske stranke naznanjamo, da jim naj stroške za vožnjo v Ljubljana in, nazaj pokrijejo po možnosti krajevne in okrajne organizacije naše stranke. Za tiste, ki se iz Štajerske, Prekmurja in iz Mežiške doline' udeležujejo shoda delegatov dne 6. a-prila, je najbolj prikladen osebni vlak, ki vozi v torek zjutraj ob 3. uri iz Maribora in ob 5. uri iz Celja. Onim pa, ki se udeležijo le glavne skupščine naše stranke v sredo dne 7. aprila, pa je najbolj prikladen vlak v torek popoldne ob pol 5. uri iz Mari bora ali ob 6. uri iz Celja. Krajevne odbore opozarjamo, ida je za vse .določene zaupnike in delegate obvezno, da se udeležijo zborovanj v Ljubljani.
Ob velikonočnih prazniki h, ko obiskujete svoje prijatelje in sorodnike, agitirajte za nove naročnike „Slov. Gospodarja". Stojimo pred vele -važnimi državnozborskimi volitvami. Radi lega mora „Slov. Gospodar" v vsako slovensko, hišo. V veselih družbah pa se spominjajte volilnega sklada Kmetske zveze 1
Domača politika.
Zagrizen „Stajercijanec" vodja — „Samostoj -ne". Iz Ptuja se nam poroča: V dobi, ko je še rajni nrednik „Štajerca" Linhart prirejal shode po ptujski okolici, je predsedoval vsem tem shodom nek Gustav Pen , posestnik brez posestva iz Jurovec. Mož je bil strasten nemškjjtar in zak let sovražnik Slovencev. Bil je povsod, kjer ga ni bilo treba in povsod je imel prvo besedo. Ta možakar se je pa sedaj prelevil v glavnega agenta in voditelja „Samostojne" za Ptuj in okolico. Zopet nov dokaz, da so si štajercijanci, liberalci, razni demokrati ter samostojneži v, bratskem objemu;
Glasilo samostojnih leta 1914. Samostojneži so se že začetkom leta 1914 poskušali vgnezditi med našo kmetsko ljudstvo. V Učiteljski tiskarni so začeli izdajati ^(neodvisen gospodarsko politični tednik" „Naš glas'. 19. decembra 1913 so imeli „Neodvisniki" z dežele zaupno posvetovanje v Ljubljani. Sklenili so organizirati vse; nasprotnike Slov. ljudske stranke v „neodvišno Kmetsko stranko." — Stara reč: V Samostojno so se tudi že takrat družili vsi nasprotniki Ljudske stranke in Kmetske zveze. Isto je sedaj. Vse eno, jim je, ali so bili prej liberalci ali štajercijanci, samo da so proti Kmetski zvezi!
„Hier!" V pondeljek, dne 29. marca se je v Šmarju vršila uvodna obravnava proti onim samostoj nim Habjanovim junakom, ki so dne 22. januarja napadli zborovalce in govornike na tečaju Kmetske zve' ze v Šmarju. Ta dan so bili zaslišani samo obtoženci in del prič.) Obravnaval se bo nadaljevala prihodnji mesec. Ko je sodnijski sluga pred obravnavo klical samostojne junake v razpravno dvorano, so se večinoma vsi odzvali s pristnim jugoslovanskim
lačnjiTemu dopisniku „Kmetijskega lista" ic ¥?maijn pri Jelšah, ki nima flimgeg» posla, ko da o-
pcmtopa in laža, odgov«?«» g. njegpr m-
_T, «VENSKI GCgf 6D1I._
sramni napad na naše fante sledeče: Laž je, da bi
bih fantje, ki so „šrangali" udje Kat. izobraževalnega društva v Šmarju, pač pa jih je bila večina iz samostojne šole. Nedostojnosti, ki jih očitate, našim fantom, so zagrešili torej vaši ljudje, ki vam bodo za ta uapad v lastnem listu gotovo hvaležni. Da so denar, obdržali zase in ga niso, kakor smo mi mislili, po -slali ateku Mermolji in botru Drofeniku za „samo-1 stojno" kljuse, izvemo šele iz-vašega lista. Ce bi tudi dopisnik za svoj trud rad kaj proč dobil, naj pa Sov-ševega Matijčka vpraša, pred kom je bežal kakor zajec, da je še gorjačo, svoj samostojni znak, pozabil proč vreči. Tam bo mogoče i dob'1 kakšen krajcar prod, tudi on. Ce bi pa tam ničesar ne dobil, naj se oglasi pri našem vrlem Turku iz Stranj, ki mu je tako v, želodcu, mu dokaže, da se je on udeležil nočnega napada in ta mu je pripravljen za ta dokaz kupiti dol-gouho sivo stvar, ki bo samostojnemu pisarju par.
Laški okraj. Na shodu Samostojne v Laškem so nam obljubovali cele vagone koruze po uvav nizki ceni, a ostalo je pri obljubah. Neki gospod ki je kazal veliko gorečnost za Samostojno, je sicer naroČil koruzo, katero je potem neki gospod trgovce prodajal po 6 kron 70 vinarjev, medtem1 ko je naša zadruga prodajala svojim članom moko po 5 kron 20 vi -narjev.
Soeijali.stično nasilje. Pred kratkim je socija-Jist že večkrat prigovarjal nekemu vozniku, naj pride k njihovi „verzamlungi". Ko mu voznik vsikdar odločno reče: Ne! — mu socijalist odgovori: „Boš moral ! Drugače pa ne. boš smel voziti!" Ali smo tako daleč, da nam bodo ti, rdeči nasilneži komandirali? Hlapci in posli, ki vam socijalisti iztrgavajo težko prislužene krone, obrnite jim hrbet in pridružite se naši krščanski „Jugoslovanski strokovni zvezi", ki vas hoče združiti na krščanski podlagi !
Tedenske novice.
Veselo Vellkonoč Želi uredništvo in npravniSt»
vo „Slovenskega Gospodarja" vsem naročnikom, dopisnikom in prijateljem lista. Sladko pisanko!
f Zlatomašnik Mihael Lendovšek. V pondeljek, dne 22. marca t. 1., je za vedno zatisnil svoje trudne oči makolski župnik, zlatomašnik Mihael Lendovšek. V sredo, dne 24. marca, so ga nesli k pogrebu. Spremljalo ga je k zadnjemu počitku 19 duhovnikov in ogromna množica župljanov. Narodil se :e leta 1844 v Rogatcu. Bil je najprej kaplan v Konjicah, od 1872 do 1883 je bil na Ptuju, najprej kap -jan in obenem veroučitelj na gimnaziji, potem vikar. L. 1883 je nastopil župnijo Makole, ki jo je s čudovito gorečnostjo vodil, dokler ga niso pred dobrim tednom skoro nesli iz cerkve v bolniško posteljo. Za župnijo Makole je rajni gospod storil silno veliko. Kot dušni pastir je širil in utrdil v svoji župniji zlasti roženvensko pobožnost in češčenje presv. Srca. Poleg gorečnosti za povzdigo verskega življenja se je trudil tudi za časni blagor in gospodarsko povzdigo svojih župljanov. Koj v začetku svojega župnikovan-ja v Makolah je 1. 1884 ustanovil posojilnico, ki je ena prvih posojilnic sploh. Premnogo slovenskih kmetij, ne le doma, ampak tudi po sosednjih župni -juh, je tako rešil iz nemčursko-liberalnih oderuških rok, marsikateri kočar si je postavil svojo hišico s pomočjo Lendovšekove posojilnice. Tega mu ljudstvo ne sme nikoli pozabiti! Do zadnjega je vodil z mla-deniško navdušenostjo posojilnico. L. 1900 je ustanovil kmetijsko zadrugo, ki je zlasti manjšim vinogradnikom že čestokrat pripomogla, da so lahko vnovčili svoj pridelek. Blagi pokojni gospod se je že dolgo časa pripravljal na smrt. Že pred skoro enim letom si je dal napraviti mrtvaško rakev, si odbral prostor na pokopališču, kjer hoče počivati. A delal je, delal dokler mu niso odrekle moči popolnoma. Iz cerkve je legel v bolniško posteljo. A še ko je že legel, je ho -tel napisati še cerkveno oznanilo. Poskusil je, mučil se tri ure, a ni šlo več, roka je omahnila. Vzor delavnosti! Sadovi njegovega 371etnega delovanja se poznajo na makolski župniji, ki si jo je vzgojil v dobro, versko gorečo, pa tudi politično zavedno in odločno katoliško.
f Dr. Avguštin Stegenšek, profesor bogoslovja. Umrl je dne 26. marca v Mariboru mož učenjak, mož neumornega dela, blagi duhovnik in mož trpljenja, č. g. dr. A. Stegenšek. S smrtjo rajnega gosp. doktorja je izgubila znanost in prav posebno še lav. škofija nedogledno veliko. Narodil se je rajni gospod dne 7. julija 1875 v Sv. Lenartu nad Laškim. Po izvrstno dovršeni srednji šoli se je vpisal v mariborsko bogoslovje, kjer je bil posvečen v mašnika 1898, Naslednjega leta je bil poslan za dušnega pomočnika v Selnico ob Dravi. Kaplanoval je tukaj le nekaj tednov, ker ga je poslalo škofijstvo v Rim, kjer je štu -diral krščansko umetnost. Vrnivši se iz Rima, je začel leta 1902 predavati na mariborskem bogoslovju cerkveno zgodovino, umetnost in zadnja leta tudi še cerkveno pravo. Njegova nadarjenost in delavnost ste občudovanja vredni. Izdal je znani zgodovinski knjigi „Dekanija Gornjegrajska" in „Dekanija Konjiška." Dopisoval je vedno v razne znanstvene liste. Mudil se je tudi v sv. deželi leta 1913 več tednov. Zadnja leta so je veliko bavil z razlago sv. Pisma. Vsled iz-vanredne delavnosti in medvojnega pomanjkanja si je mladi mož nakopal sušico, ki mu je tudi upihnila In« njegovega delavnega življenja še le komaj 45. L s\ oje starosti. Rajni gospod je zadnje leto silno veliko trpel vsled bolezni. Dober teden pred smrtjo ao mn odrejali nogo, a bilo j» fndi to sredah» oreflpz -
_1. april.
nO. Pogreb rajnega se je vršil ▼ nedeljo, 20. sa-sfca, vodil ga je iz hiše žalosti v Alojzijero eerk«*
sam prevzvišeni knez in škof v spremstvo mariboie-ke duhovščine in bogoslovcev. O rajnem g. doktorji se bodo pisale še cele knjige, saj tudi njegovo življenje, delo in trpljenje zasluži, da se ga ohrani javnosti in poznejšim rodovom. „Slov. Gospodar" pa želi rajnemu gospodu večni mir in pokoj in večno življenje brez trpljenja, katerega se je zavžil kot zemlja« preobilo.
f Mihael Pribožič, posestnik na Raz tez« ? raj-
henburški župniji, dolgoletni in zvesti naročnik „Slovenskega Gospodarja", pobožen in katoliški mož, skr« ben in ljubeznjiv oče svojih dobrih otrok, se je dne 12. marca t. 1. po lahki in sladki smrti preselil v ne-» besa.
Mestno gledališče. Z ozirom na naš apel nam javljajo, da se bo vršila na drugi velikonočni praznik „Kristova drama" ali Kristusovo trpljenje ob jako znižanih in sicer dijaških cenah. Najdražji sedež stane 5 K z vstopnino vred. Na ta način se je omogočilo našim revnim slojem na deželi, da si ogledajo Kristin sovo življenje, ki ga vidijo v podobah, oživotvorjeno,. Torej okoličani na velikonočni pondeljek popoldne vsi» v mariborsko mestno gledališče! Apeliramo tudi n. ČČ. gg. župnike, da objavijo to v cerkvah in ljudst*® tozadevno podučijo.
Poziv. Dne 7. marca t. 1. je požar upepelil •% Predtrgu pri Radovljici osmero posestnikom hiše, gospodarska poslopja, hleve, skoro vsc> hišno in gospodarsko opravo, poljedelske stroje, skoro vso obleko „ perilo in obuvala, nekaj živine in prašičev. Škode je okoli 750.000 K, zavarovalnina je le malenkostna. Vsled tega požara je prizadetih 9 rodbin z 51 rodbinskimi člani. Vsi ti so v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim je pomoči o«! drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje malih darov po vsej Sloveniji Ti darovi s% sprejemajo v Ljubljani, pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih, pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru, Pt®« ju in pri načelniku pomožnega odbora, županu Ivan» V«lant v Predtrgu. Darovi se bodo razglasili v „I3r. Listu" in odkazali svojemu namenu. — V Ljubljani , dne 25. marca 1920. — Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za notranje zadeve. Poverjenik za oe-tranje zadeve. Remec s. r.
Vlomi In tatvine. V brežiškem okraja, osobit« v Sromljah, so tatvine in vlomi na dnevnem redu a Skoro ne mine teden, da bi se ne vlomilo v kako vin-sko klet. Pred dobrim mescem so neznani tatovi vK> -mili v viničarijo g. dr. Srebreta in odnesli, kar jim je ugajalo; pred 14 dnevi je neki tat pri belem dnev« vlomil v viničarijo celjskega veleposestnika Janičes (letos že drugič), toda viničar ga je zasačil ter m» tako posvetil s svincem, da so ga prenesli v brežiške bolnišnico, kjer nepoboljšljivi tat dela načrte za bo -doče ofenzive. Pred enim tednom so neznani tatotfi vlomili v tukajšnjo trgovino g. Petana in odnesli * blagu in živilih za 15.000 K. V Brežicah je sioer nekoliko orožnikov, pa jih tukaj skoro nikdar ne vidi -mo. Naj se vendar proglasi preki sod za vsakega <»-tu in roparja, ker ti tudi proglašajo preki sod za tiste, ki jih napadejo. Zob za zob!
Velik požar v Hajdini pri Ptuju. V, Skorbi prt Hajdini je izbruhnil velik požar, ki je upepelil 9 hife nih poslopij. Domači in ptujski ognjegasci so prepre« čili, da ni zgorela cela vas. Požar so baje povzročili otroci.
Razne novice.
Državni dolgovi v Jugoslaviji. Belgrajsfca „Politika piše, da znašajo celokupni državni dolgovi J.-» goslavije 43.405 milijonov kron. ,Ti dolgovi so pa ve« činoma kriti z vojnimi odškodninami, katere so od e«-ente določene za Jugoslavijo.
Izgredi graških komunistov. V četrtek, dne 26. marca, je udrla več tisoč oseb broječa množica delava ,cev — bili so komunisti — v dvorec in v deželno dve« rano, kjer so dejansko napadli več članov dež. vlade* razmetali vse akte in razbili mnogo šip. Vzrok izgre« dov je draginja in pomanjkanje živil ter dejstvo, dal so socijaldemokraški in komunistični vod t^-ji 'zgubil» vajeti in postajajo brez moči.
Avstrija zvišala cene za tobak. Avstrija zvife« s 1. aprilom t. 1. cene za vse vrste tobaka za 125% V lanskem letu je trikrat zvišala cene za tobak.
Dunaj brez moke. Dunajski listi pišejo, da ima Dunaj moke še samo za dva dni in nobenega upanja, da bi mesto dobilo v bližnjih dneh kako večjo množino moke. Na Dunaju pride na vsako osebo na teden 2Q dek konjskega mesa, govedina se pa dobi samo od ti« hotapcev in verižnikov in stane 1 kg od 120 do 140 K«
V Crntaorl — samo štirje zdravniki I Po zad« njem splošnem ljudskem štetju šteje Crnagora 420.000 prebivalcev, toda ima zavsem komaj štiri zdravnike tcrej za približno pol milijona ljudi sam — — štiri zdravnike!
Legar na Poljskem. Po vsej vzhodni Rvropf in zlasti na Poljskem, hudo razsaja legar. Samo a Poljskem je zbolelo na legarju 250.000 oseb.
JtngloSčina — svetovni posredovalni jezit. Mfc« «OKU® «vassa v StocCfolmn je vpvašala tam emppak»
Stran o.
SLOVENSKI eeSPOSil.
1. aprila
in ameriška vseučilišča za mnenje, kateri jezik bi bil najbolj primeren kot svetovni posredovalni jezik. Do slej je došlo 35 odgovorov; 28 vseučilišč se je izreklo, da M bila angleščina kot najbolj primeren svetovni posredovalni jezik.
eiobačin« morju. Kakor imamo na kopnem gore in" hribe najraznovrstnejše visočine, tako tudi svetovna morja niso povsod enako globoka. Največjo glo-bočino v Sredozemskem morju najdemo južno od otoka Malta in sicer je tamkaj morje 4400 m globoko. V Atlantskem oceanu najdemo globočine do 0500 m. Do-gnano je, da je morje v bližini Filipinskih otokov celo 9788 m globoko. Najvišja gora na svetu je Gauri-zankar v Aziji, ki je 8840 m visok, globočina morja prekaša torej visočino najvišje gore na svetu za celih 900 metrov,
Amerika brez alkohola. Vlada Združenih držav Severne Amerike je prepovedala zavživanje in izde -lovanje sleherne alkoholne pijače. Vse ameriške pivovarne so ustavile obrat. Vinogradniki v Kaliforniji , ki so bili na glasu, da so pridelovali vina, bodo de -lali iz grozdja in sadja raznovrstne soke in brezal -koholne pijače. V nobeni ameriški gostilni ali kavarni ni dobiti niti kapljice alkohola. In pri nas? Čeprav so alkoholne pijače zelo drage, vendar opazujemo žalostno dejstvo, da se krčme polnijo, cerkve pa praz nijol
Pravila za dopisnike.
1.	a) Pošlji listu ¡v s ako prijetno in neprijetno novico! b) Kar misliš listu sporočiti, stori hitro in odpošlji takoj, dokler je še novo; stvar kmalu zastari in potem ni več zanimiva.
2.	Piši kratko, s tem prihraniš dragocen čas urednikom, stavcem in samemu sebi. Bodi ti vodiino geslo: Pazi, kaj se je zgodilo, kje in kako.
3.	Piši razločno, posebno imena in šte -Vilke !
4. &e piši; To se je pripetilo „včeraj" ali „d*' nes", ampak katerega dnein meseca 1
i. Delaj kratke stavke!
8. N e piši prevefiskupaj, ila urednik pomote lahko popravi !	'
7.	M« popravi ntkdar kakšnega imena ali številk». Napačno besedo prečrtaj in napiSi pravo besedo nad njo, za njo ali na robu!
8.	Piši vedno samo na e n i strani lista, nikdar ne na obe! Ce je poročilo pisano le na eni strani lista, potem si stavci)list lahko razdele med seboj, č» pa sta popisani obe strani, more ob istem času staviti spis le en stavec.
9.	Kar si spišal, preberi še enkrat, predno odpošlješ, gotovo boš vselej še nekaj našel, kar je treba popraviti.	*
10.	Pod vsako poročilo podpiši svoje ime ali z uredništvom dogovorjeno drugo ime ali znamenje. Bodi pri tem brez skrbi, ker uredništvo imen svojih sotrudnikov in dopisnikov ne izda pod nobenim pogojem.
11.	Ce sam hočeš, da nihče ne bo slutil o tem, kar si poročal, ne govori o tem, kar si pisal, ker drugače se lahko izdaš sam s kako besedo ali opombo. 9
12.	Ne bodi hud, ako ti urednik kaj črta; vedi, da v», zakaj ¿e to storil. Ako kako stvar zavr-žfi^p bodi jezen in mu zaupaj, ker on najboljo pozna položaj in marsikaj zadošča, ako ne pride v list, za njegove informacije. Poročaj kljub temu dalje!
13.	P idi s črnilom! S svinčnikom pisano bi morah tu .še posebej prepisovati, predno pride k stavcu, zato pa nimamo časa. To je tudi vzrok, da marsikaterih dopisov ne moremo objaviti.
MM
mfr ' ^ -
Gospodarstvo.
lfinski davek se letos ne bo p(*biral.|
MaSa stranka je vodila odločen in vztrajen boj zoper vinski davek na Štajerskem. V njenem imenu je poslaneo dr. Hohnjeo vložil več interpelacij na li-nančnega ministra, v katerih ja dokazal, da vinski davek na Štajerskem temelji na popolnoma nezakoniti podlagi in da je njegovo pobiranje nedopuščeno, ter zahteval, naj se pobiranje tega davka opusti. Naš vstrajen napor, ki je vedno hodil po potih zakona ter ni nikdar prekoračil dovoljenih mej, je dosegel zadovoljiv uspeh. Pretekli teden se je poslaneo dr. Hohnjeo zopet zglasil na finančnem ministrstvu v Beogradu, kjer je zagovarjal s tam navzočim finančnim delegatom iz Ljubljane dr. Savnikom. Ljubljanski finančni delegat je dr. Hohnjecu izjavil, da letos ne bo reč pobiral vinskega davka na Štajerskem.
St. Lovrenc na Drav. poflu. Dne 25. t. m. smo
obnajali pri nas pravi gospodarski praznik. Vršil s» je občni zbor posojilnice,,Strokovne zadruge in Kmetijske podružnice. Iz poročil, katera so podali načelniki teh zadrug je razvidno, da so iste v letu 1919 jako dobro poslovale. Lepe nauke za delo naših zadrug v bodočnostih nam je podal preč. gospod župnik Sagaj. G. nadrevizor Vladimir Pušenjak pa je govoril o gospodarskem položaju ter o Kmetijskih nabavnih in prodajalnihi zadrugah ter. vabil navzoče, da pristopijo k zadrugi, katera se je ustanovila za celi okraj s sedežem v Ptuju.
Sv. Lenart v Slov. goricah. Na belo nedeljo, dne 11. aprila 1920 bo pri Sv. Lenartu v Slov. go*. v dvorani gospe Arnuš-Korošec shod čebelarjev in podučen tečaj po rani maši.l Predaval bode potovalni učitelj, gospod Ivan Jurančič. Oživila se bode podružnica čebelarskega društva za okraj Sv. Lenart. Vsi ljubitelji te tako važne in plodonosne panoge kmetijstva naj ne zamude prilike vdeležiti se tega poduč-nega tečaja.
Sv. Anton v,Slov. gor. Naša Kmetijska podružnica je imela^ dne 25. marca občni zbor. Predsednik Rojs in tajnik Jurančič^ sta poročala o delovanju podružnice. Urednik Zebot je predaval o načrtu, kako bi se dala izrabiti električna sila iz Fale za kmetijstvo v Slov. goricah. — Za delegata Kmetijske po- i družnice sta bila izvoljena gg. Jurančič in Rojs. Kmetje pristopajte pridno k svoji stanovski organizaciji-
Središče, Na izrednem občnem zboru kmetijske podružnice, ki se je vršil dne 25. sušca, je pri volitvi delegatov zmagala SKZ. Samostojno pobarvani demokrati so dobili od štirih delegatov samo enega, pa še tega po naši milosti. G. načelniku se je sicer „gabilo" tako milostno sprejeti mandat, ampak je le boljše nekaj, kakor nič. Seveda, ako bi obveljal predlog njegovega pristaša^ potem se mu ne bi bilo gabilo!? G. Klemenčič si pa naj zapomni, da naši delegati ne potrebujejo od samostojnih modrijanov m propadlih kandidatov nobenih navodil. Krščanska in ljudska misel v Središču lepo napreduje in zmaguje!
Šmarje pri Jelšah. Dne 25. marca je imela tukajšnja kmetijska podružnica občni zbor, na katerem se je volilo šest delegatov za glavni občni zbor v Ljubljani. Zmagala je z veliko večino lista SKZ. To pa zloglasnemu pretepaču in hotelirju Habjanu ni bilo po volji, ker njegova kompanija ni bila doma, da bi zopet vse razbila in vrgla naše prisiaše ven. Odšla je v Pristavo na samostojen shod, večbat se v pretepanju, General Habjan pa je ostal sam. Ko je spoznal, da s sedmimi svojimi ne doseže nič, je zahteval odločno, da se volitev prestavi na drug dan. Pa m pomagalo nič. Samostojnih mesarjev se naši ljudje ne ustrašijo več. Habjanu in samostojnim kličemo: .Vi se odlikujete v surovostih, palicah in nožih, mi pa v oliki, pameti in po številu. Od vodstva kmetijske podružnice pa odločno zahtevamo, da nikdar več ne priredi kakega zborovanja ali predavanja v, Habjanovih prostorih.
Shodi posavskih kmetov dne 25. sušca 1920 v Zakotu, Dobovi in Krški vasi, na katerih se je govorilo o ustanovitvi sladkorne tovarne v Posavju so se prav dobro obnesli. G. Fran Malasek, strokovni učitelj na Kmetijski šoli na Grmu, je prav poljudno popisoval, kako' so bile tudi na Češkem klaverne razmere, predno se je vpeljala sladkorna industi-ija in, kako so si potem s sejanjem sladkorne pese pomagali češki kmetje in kako se je razširilo vsled sladkorne industrije blagostanje po celi deželi. Pojasnjeval je podrobno vse koristi, katere ima kmet vsled sejanja sladkorne pese in iz sladkorne tovarne. Konečnc je podučil kmete, kako je ravnati s sladkorno peso. Kmetje so bili g. predlagatelju zelo hvaležni za njegovo predavanje ter so sklenili ne-le, da bodo sami se poprijeli sejanja sladkorne pese, marveč tudi, da bodo svofe sosede pridobili zato. Mnogi kmetovalci so naročili že letos seme sladkorne pese in si bodo mogli v jeseni napraviti za svoje domače potrebe nadomestek za sladkor — svoj domači sirup. Podučni in stvarni govor strokovnega učitelja g. Fran Malaseka priobčimo v kratkem ter na željo mnogih kmetov tudi recept, kako se dela iz sladkorne pese sirup.
istočasno morajo prij tej dnrilK vkrifcfi 1M i»« sivo, da bodo bika res prevzeli, znesek 14*0® JL
SjD biki dospejo v Ljubljano, se prosilci Mlit pozovejo, da si vsak sam izbere za pleme .tefeg», fe se mu zdi primeren, podpiše „Zavezno pismo"", da k» bika držal pleme najmanj dve leti in da fco vacfti točno spuščalni zapisnik. Nato doplada ostati aatsak ivetretjinsk» kupnin® in prevzame osebno bika,
Slovenska kmetijska dražka«
¡31. Jani na Drav. polju. Na praznik i5. t. m. se je vrnilo pri nas gospodarska zborovanje, ki je brio jako dobro obiskano. Govoril je nadrevizor Vlad. RaSanjak, ki je razpravljal o gospodarskem položaja in c delovanju Kmetijske družbe in njenih podružuio Ustanovila m j» Kmetijska ptftartnta.« k kateri i»
Oddaja plemenskih bikov pincgavske in simodalske pasme.
Na državne stroške se namerava nabaviti do 50 plemenskih bikov pincgavske in simodolske pas -me za tiste okraje, kjer se gojita te dve pasmi in kjer pomanjkuje dobrih plemenjakov. Nakupna cena poldrugo- do dveletnim bikom bo približno 5000 do 0000 K.
Oddajo bikov bo izvršila Slovenska kmetijska družba, ki jih bo prepustila živinorejcem, žJvinoroj -skim in bikorejskim zadrugam ter občinam po znižani ceni, in sicer s popustom ene tretjine nakupne vsote.
Zivinorejoi, zadruge in občine, ki si žele nabaviti take bike po znižani ceni, se pozivljejo naj takoj najkasneje pa
do 31. m a e o a t . 1.
vložijo prošnje, potrjene od tamoSnje občine, da je »a »jih okoliš bik-plemenjak rea potreben,! pri Slovanski t*mtfrki dr«*W v	K vnaiki fcp, 0
konjereje«. 1. Skočnina za vse driavae
žrebce je enostavno zvišana na 50 K, začenši a K. marcem t. 1. 2. Doklade za oskrbo državnih irabcev se bodo aa to leto znatno zvišale. 3. Kmetijski arar plača dve tretjini stroškov za zdravljenje obolelih državnih žrebcev, kt so v osebni oskrbi, eno tretji»« pa oskrbnik. — Poveljstvo žrebčarne.
O prebavi in
prašičev.
Vsak živinorejec stremi za največjim dobičkom in ga poskuša doseči pri izreji živine na različne načine. On gleda v prvi vrsti, da si zbere prima/na pasmo, skrbi za dobre hleve, svojo živino pravilno e-skvbuje ter dobro in kolikor mogoče poceni krmi. Taka živinoreja bo gotovo prinašala nekaj dobitka, posebno pa tedaj, ako se preudari živinoreja vsestransko. Tako se lahko obvarujemo marsikatere škode , ki je neizogibna, ako je premalo pazljivosti. Ravno isto je tudi pri prašičjereji. Ne zadostuje le, ako smo zbrali dobro pleme, poskrbeli za dobre svinjak», « prašiči pa napačno ravnamo in jih poleg tega slabo krmimo, brez ozira, da premalo pazimo na pokvarjeno krmo. V praksi je opaziti, da se prašičem ne po-klada zadosti krme. Morda radi tega, ker je mogoč« primanjkuje; še večkrat pa je opaziti, da so prašiči le zato napačno krmljeni, ker si ne znamo razlagali potrebne množine krmil. Jasno je, da potrebuje mlad pujsek v primeri s svojo težo dosti več krm«, kako» odraščen prašič. Mladi pujsek rabi redilne snovi aa tvorbo mesa, kosti, tolšče in gorkote. Odraščen plemenski prašič ne raste več v isti meri kot mlad pujsek, izvzemši tedaj, ko ga pitamo. Znano je tudi, da se pri pitanju starejših prašičev drugače sestavlja krma, kakor pri vzgoji pujskov, ki se bodo odbrali aa pitanje. Navedeni razlogi nas silijo k premišljevanju o načinu prebave in o sestavi snovi, ki so potrebna za vzrejo prašičev.
Vsak, ki se hoče pečati s prašičjerejo, mera vedeti, kako prebava prašič in najti snovi, ki so potrebne, da prašič hitro zrase, se odebeli in da vzreja ia pitanje ne pride predrago. Ta nauk je gotovo potre« ben za onega, ki hoče s prašičjerejo mnogo zaslužiti, ne da bi se tratila krmila vsled nezadostne prebave*
Ce vprašam gospodinjo, zakaj poklada prašiča tako mokro krmo, dobim odgovor, da je ta način ža od nekdaj v navadi, ne da bi sama kaj pomislila, je-li tudi pravilen. No in če hočeš morda razlagati, de. bi se krma lahko bolje izrabila potom piv pokladanja, potem pa dobiš odgovor, da prašiči taka najraje jedo. Se manj uspeha pa je, ako priporočaš drug način pokladanja krme. Potrebno se mi torej ša zdi, prebavljanje prašičev nekoliko razjasniti z oai -rom na željo, ki jo izražajo nekateri živinorejci.
Med pravilne organe prašiča štejemo zobe, ka* terih ima prašič 44. Torej najpopolnejše zobovje izmed vseh domačih živali. Zakaj pa jih ima prašič3 Menda zato, da krmo z njimi drobi in napravi spre -jemljivo za želodec. Prašiči pa se po večini krmijo ta* ko, da krmo bolj posrebavajo, kakor pa, da bi jo pre-grizevali, kar bi bilo mnogo bolje, vode pa menda ni treba pregrizevati, ker jo želodec itak lahko sprejme* Že ta pojav nas uči, da je način mokrega krmljenja zelo napačen z ozirom na dobro prebavljanje redilnili snovi v krmi. Jezik je istotako prebavilni organ. Ta obrača krmo in jo spravlja pod zobe, da se lahko popolnoma zdrobi. Med pregrizevanjem torej jezik so h deluje in meša krmo s slino, ki se prideluje med pre-grizovanjem. Bolj ko prašič pregrizuje krmo, več sa prideluje sline, ki se meša med krmila, razstaplja škrob in ga spreminja v raztopljive vrste sladkorja * Prašič ima tri pare žlez, ki pridelujejo slino in te iz* polnujejo svojo nalogo le tedaj dobro, če se jih dosfc, draži; to se zgodi med pregrizevanjem. Le slina ima raztopilno moč, ne voda, kakor se to razlaga napačno. Krompirjevega škroba ne topi voda med krmo pomešana, temveč slina, ki ima zato neke vrste ferment v sebi. Ne sme se pa ta pojav napačno razumeti, da bi morda kdo mislil, češ, prašič lahko živi brez vode* Prašič rabi dosti vode za prebavo, za tvorbo prebavnih sokov in končno tudi za pridelovanje sline. Seva mora ta voda napraviti že gotovo pot po živalskem telesu, potem je šele res koristna živalskemu telesu. Pa mislim, da je ta zadeva sedaj dosti jasna: Gre zato, da se prepreči napačno pripravljanje krme s svojimi slabian posledicami. Gotovo da se starejši prašiči težje navadijo bolj trde krmo, ker so že razva« jeni.
Treba je torej že mlade pujske vzgajati v tem smislu. Bolj ko prašič krmo pregrizuje, bolj jo oslini in pripravi za sprejem v želodec, ki je enostaven in nerazdeljen kot želodec goveje živine. Oddelki ^elod-ea pri goveji živini služijo v prvi vrsti le prežvako« vanjtt PraSifl pa ne prežvekuje krme, anto se mo naj
Cvlada na tak način, da jo napravi Že v gob.® kolk mogofi» jjrljjravlieBD za prebava *
1. aprila 1920.
8LO VEÜ SKI GOSP© ©Ali.
Stran 6.
se tudi zgodi pri pokladauju trde krm«, katero pra&ič mod mojim zobovjem lahko temeljito zmelje, ako mi INrajitoMdaaa. Bolj trda, oziroma suha krma s» mora tu« vfll«d (ega mliniti, da lahko smukne po požiral -niku ▼ Madec. Slina, pomešana med krmo, draži že-tod&M stene. Te pridelujejo razne prebavilne soke in kislin«. lislin« in soki nadaljujejo započeto prebavo, ria devrdijo svojo nalogo, jim pridejo na pomoč še raza« bakterij«. Prebava se po črevah nadaljuje. Skozi •dko ftrevo, ki vodi od želodca, se vije krmna zmes v tankih plasteh, ta vsebuje Se dosti težko prebavnih redilnih snovi, ki so s pomočjo trebušnega soka, žolča in bakterij tudi še prebavijo. Žolč ima tudi nalo-jgo, da nekoliko ornih moč solne kislino, da ne more nadalje Škodljivo vplivati po črevah. Neprebaljiva ssaos se iztišči po Širokih črevah.
Med prebavo raztopljene redilne snovi se po jčrevah posrkajo od sesalnih naprav in privedejo po dolodenih potih v krvni tok. Krvni tok vodi redilne snovi skozi pljuča, kjer se združijo s kisikom zraka. Zato morajo imeti prašiči sveži zrak. Srce pritiska kri na vse dele živalskega telesa. Iz krvi se tvori meso, kosti, tolšča, proizvaja se gorkota in moč. Nepo-rabne snovi krvi se po krvnem toku izločijo ali iztiš-Ičijo skozi kožo, največ pa jih preide po obistih v mehur.
Kratek opis prebavljanja nas uči, da moramo krmljenju in načinu pripraljanja krme posvečati največjo pozornost. Ni vse eno, kako prašič krmo požre. ■Hitrejše kot jo požira, manj se drobi in slini in vsled toga slabše prebavi. Ako je krma preveč razredčena z vodo, je hitro požiranje neizogibno in posledica te -ga je slabše prehrana. Tako se potrati dosti redilnih snovi v krmi. Krma naj se prašičem poklada najprej -v obliki Žganoev, zatem se da prašiču piti dosti vode. iT ako se bodo najbolj še izrabile redilne snovi vseh krmil. Taka krvna zmes bi se dosegla, ako se kuhan krompir zmečka, pomeša z otrobi, plevami, močnimi krmili in dobro pomešano poklado v obliki žgancev . Sita je pokladati zdrobljena, ne preveč zmleta. Vsa krmila, izvzemši krompirja, se lahko pokladajo surova. Pri tem se prihrani mnogo dela, nakar se je tudi ozirati v današnjem času. Pred vsem pa bi priporo -¡Bali, da se spušča prašič na pašo. Prašič je na paši najbolj zdrav, akoravno vso krmo poje surovo, poleg tega požre tudi dosti škodljivcev, predvsem hroščev , ne da bi bilo opaziti zlih posledic. V mescu majniku -so pač prašiči po sadnih vrtovih poberači hroščev . ¡Gospodinje, svetujem Vam, poskusite! O tem prihodnjič kaj več!
Poljski delavci. V Prekmurju se nahaja par iisoč poljskih delavcev, ki so hodili pred vojno na delo po različnih krajih Madžarske. To so v veuki A-ečini dobri, pridni, trezni in zanesljivi deiavci. Vsled sedanjih razmer so ti sedaj večinoma brez dela, ker jim je onemogočen prehod čez demarkacijsko črto. Stalno se obračajo za to na državno pos ¿-edo -\plnico in prosijo zaposljenja čez poletje, ker jim sicer grozi največja beda. Ker pri nas čez poletje zelo ■primanjkuje poljskih delavcev, se pozivljejo v^i aoi9-iovalci, ki želijo dobiti take delavce, da se takoj pismeno obrnejo na državno posredovalnico za delo v iijubljani, ter naj javijo koliko delavcev in delavk po trebujejo in koliko mesecev bodo zaposleni. Pozivljejo se tudi vsa načelništva podružnic, kakor tudi županstva, da javno razglasijo to objavo.
Pluge in brane, kakor tudi druge poljedelske stroje dobavlja točno tvrdka Brata Mahler i. drug, £>unaj VI, Dreihufeiseng. 9. Zastop: „Jadran", trgovska prometna družba z o. z., Maribor, Gosposka u-iioa 44.
Jareninski Orel priredi na belo nede - | ljo, dne 11. t. m., ob treh popoldan, veseloigro „Cev- 1 ljar"; po igri prosta zabava.
Dopisi.
Zerkovcl. ,V nedeljo, dne 28. marcdl se je vršil pri nas shod Soc. dem. stranke. Ker se je shod vršil kar pred cerkvijo, v Šoli je bil prepovedan, so se istega udeležili tudi pristaši Kmetske zveze. Zboro - \ vanje je otvoril Verlič iz Karčovine pri Mariboru, ki se je pečali že z vsemi rečmi, toda obnesla se mu nobena ni, nakar je dal besedo nekemu Slanovecu iz i Ljubljane, ki je ikar v začetku začel udrihati pockle- j "rikalcih in farjih. Da je naletel na hud odpor od naše etrani je umevno. Ko ga nek oospod iz Zerkovc zavrne, da sociji nimajo sposobnosti, da bi kmete pod -učevali in jim zemljišča razdeljevali, je začel vpiti kakor kak pijanec v krčmi, da so mu kar pene leteie iz ust. Mi mu seveda'nismo ostali dolžni odgovora, in nastalo je vpitje in prerekanje, da se sploh ni dalo več zborovati, nakar smo pristaši Kmetske zveze odšli, bila nas je večina, ali so ostali še nadalje zbo -rovali in kaj so• sklenili, mi še dozdaj ni znano. Naj vam še opišem tukajšnjo pristaše Soc. dem. stranke. Vodja je seveda učitelj Zemljič, ki je tudi sklicatelj shoda. Videlo nas je več mož, kako se je Zemljič malo p^ed koncem maše vračal iz gostilno Zupan s pet ianti. On je taisti, ki zastruplja našo mladino -in jo hujska proti duhovnikom in kmetom. Hodi ž njimi po
krčmah, jim kupuje vino, Ela mu potem kličejo živi;«. To so namreč iantje pri D. M. v Brezju, naši iantje iz Zrkovo in Dolgoš ga iiak n« trpijo. Drug hud a-gitatoi je nek Hergenavs, kočar v Pobrežju in tast Zemljičev. Tretji agitator je Stranic, majhen kočar v naši občini. Četrti sodrug'je Pulko, stanujoč v naši obč. hiši. Seveda je tudi župan Al. Sel' stal zvesto ob strani svojega prvega svetovalca Zemljiča.
Bohova pri HoČah. Dne 23. sušca je po kratki bolezni umrl tukajšnji kmet Simon Stupan v visoki starosti 75 let. Rajni je bil versko in narodno zave -den mož ter priden in skrben gospodar. V februarju je še zdrav in fcl obhajal zlato poroko. Svetila mu večna luč!
Slov. Bistrica. Pri nas imamo srečo, da ima -mo človeka, ki si še vedno domišljuje, Nemška Avstrija bo raztegnila svoja krila tudi čez Slov. Bistrico. V rokah imamo izjavo Jakoba Supanz, tajnika okrajne bolniške blagajne, ki se doslovno glasi: „Die Slo-venen werden keine Rechte haben, weder gerichtli -che, nooh politische. Die Slovenen werden nicht dürfen auf der Strasse zusammenstehen, auch keine Versammlungen werden sie dürfen abhalten. Sie werden keine Schulen haben und überhaupt gar keine slove-nischen Bildungsanstalten, auch das slovenische Pfalfentum wird geknechtet oder reorganisiert. Es wird nur eine Verkehrssprache geben, die deutsche, wir brauchen das Windische nicht." Objavljamo le-te stavke brez komentarja. — V Slov. Bistrici se še na-haia tudi človek, ki je leta 1919 ob vpadu koroških Nemcev v Slovenjgradec si veselja mencal roke in izjavil v Gornji Bistrici: „Die Herrlichkeit der Slovenen wird bald aus." Prič« v Slov. Bistrici na razpolago.
Ljutomer, v Cezanjevcih je umrl 23. t. m. pe daljši bolezni Toni Peuš, brat že pok. profesorja bogoslovja g. dr. P. Feuša. Rajni Toni je bil zelo priljubljen radi sveje gostoljubnosti in postrežljivosti. Občina je ž njim zgubila zopet dobrega sovaščana — moža poštenjaka. Star je bil 77 let N. v m. p.!
Dobrna. Mermolja je bil tu. Prišel je svoje backe za Veliko noč „farbat." Nehote pa je moral opraviti — spoved. Kmetje smo ga tako spovedali, da morda še nikjer ni videl svoje samostojne duše v tako jasni luči. Ne ena beseda ni padla v njegov zagovor, niti od njegovih pristašev ne. Ves obupan se je udal in izustil zadnjo podlost, da se izrablja spovednica v agitacijo proti „Samostojni!" Takoj nato je domačega g. kaplana pozival, da naj duhovniki stopijo v „Samostojno." To se pa zgoditi ne more, ker s tem postanejo „samostojneži" — „klerikalci" in se nima stranka zoper nikogar vojskovati. Ali pa so nad vsemi drugimi sredstvi že obupali in bi radi cerkev zase, češ, da su jo tudi zidali. Me-šetarji liberalne stranke in kapitalistov, pri nas ste vse zavozili. Vsaj nekaj kmetov morate imeti pri svojem odboru, ne pa prekupce, hotelirje, čevljarje itd. Kot je Drofenik zapisal v „Kmetijskem listu" očitno neresnico o shodu 28. deo. 1919, tako je Mermolja v isti vrsti, da je prišel le za Veliko noč „farbat." — Tisti kmet, ki mu je najbolj bral kozje molitvice.
St Ilj pri Velenju. U'judnost, po^ežljivost in prijaznost so lastnosti, ki jih ima vsak pošten slo -venski človek, ne moremo pa reči, da bi imel poštni urad v Velenju ravno preveč teh lastnosti. Prišel je na ^ošto v Velenju invalid iz St. Ilja pri Velenju po svojo borno invalidno odškodnino popoldan ob 3. uri. Poprosil je po slovenski navadi, naj se mu izplača invalidna svotica. Mogočno pa je nastopil g. poštar in rekel, da ne izplača. Invalid je razlagal, da to vendar ni nobena težava za g. poštarja, če mu iz -plača invalidno podporo, za njega pa težava, če mora drugi dan zopet čez eno uro daleč na pošto po te svoje revne krone in čez eno uro daleč zopet domov. Ta razlaga in to dokazovanje pa mogočnega g. poštarja v Velenju ni ganilo, tudi železna roka invali-dova ne, odslovil je ubogega invalida brez uljudno -sti, odpustil ga brez postrežljivosti, obrnil mu hrbet brez prijaznosti. Invalid je zaklical: Gospoda in pa kmetje se niso nikdar glihali, pa se tudi ne bodol in zapustil je pošto. Klestil je čez eno uro hoda na svoj dom in drugi dan zopet zamudil pol dneva, da je enkrat prišel do svoje podpore, in vse to radi tega, ker poštni urad v Velenju uljudnosti, postrežljivosti ni -ma preveč., O' kako žalostna je usoda invalidova in kako prijetno je igrati mogočnega gospoda na pošti, kateri ne pozna ne mraza no vročine in najbrž tudi rji .npzna.1 ne vojske ne stradanja, ne trpljenja, ne ran. ne bolečin, razven če jih ima na srcu.
Laški Okraj. Tudi v našem okraju so se začele množiti tatvine. Doe 22. sušca so prijeli pri Sv. Miklavžu nad Laškem jednega tacega nepovabljenega gosta na nt ki zidanici, kjer je prejšnji večer vlomil in se pokrepčal z jabolč-nikom. Ta nepovabljeni gost sicer ni Šmiklavčan, vendar pa je lani in letos močno vznemirjal prebivalce ne samo naše župnije ampak tudi sosednih. Dezertacije se je navadil že pod bivšo Avstrijo, ter tndi pozneje v Jugoslaviji ni več služil, ampak živel večinoma od tatinskega posla. Pred tedni je ašel iz kaznilnice ter začel vnovič
svoj rokovnjaški posel. Ob tej priliki opozarjamo vodstva kaznilnic in eaporov, naj vendar bolj pazijo na take ptiče. Obenem opozaijamo tndi slavno orožništvo, naj obrača mak) reč pozornosti na take elemente. Naše Ijadstve se za$K-deno vprašuje, kako je to mogoče, da ae gospodje orožniki tako malo brigajo za take slačaje ko smo vendar bili vajeni, da ao orožniki t bivši Avstriji za najmanjšega lovskega tatn celi alarm.
Sv. Lenart nad Laškem. Umri je dne 28. t
Prane Ojsteršek, kmet t Tevčah — nad zvest pristaš. Raj a i je bil vzeren gospodar, miroljuben sosed in nad vse goreč kristjan. O njegovi priljubljenosti je pričal njegov pogreb, katerega se je adeležila obilna množica Ijndij. Rajnemu večni mir in pokoj, njegovim domačim da iskrene so-žalje.
Sv. Lenart nad Laškim. Za napredek Sen ti® ■
narčanov vneti šentrupertski Spilauc hoče v kratke» povabiti k nam velikega preroka samostojnežev Dro-fenika iz St. Jurja. Utrditi mora svoje Ovčice, ker žei nekaterim peša vera v Samostojno. Radovedni smo ,r katera hiša hoče biti počeščena z obiskom tega vsii-' jivega Drofenika in kateri Sentlenarčani se bodo tu spoznali kot njegovi zvesti učenci. O vsem tem vam bomo ob priliki poročali. Samo to bi tega velikega samostojneža opozorili, da naj ne pozabi svojim po -slušalcem povedati, zakaj se tako hitro spreminja . ker je bil še pred kratkim hud štajerčijanec in liberalec; razjasni tudi naj, ali je res, da je med vojske-' delal dobre dobičke pri prodajanju moke, sladkorja , usnja itd., ker naši kmetje vojnih dobičkarjev ne marajo. Tudi naj pove svojim poslušalcem, kako je doma vedno goreč prijatelj duhovnikov in pobožen kristjan. Ce pa bi to pozabil povedati, pote» pa ga na* na to opozorita naš Posodnjak in Semljak, ki se njegovega obiska posebno veselita. Torej na veselo svidenje v St. Lenartu, vi velik prerok samostojnežev t
Prireditve«
Fram. Na Jožefovo, dne 19. marea, smo ustanovili telovadni odsek Orel. Pristopilo je takoj že M mladeničev, kar je pač lep Začetek. Fantje, le pogu mno naprej, ne plašite se nikogar, strnimo se v 118 -premagljivo vrsto. Bog živi!
Sv. Andraž v Slov. gor. Tukajšnje iz -obraževalno društvo vprizori na velikonočni ponede -Ijek popoldne po večernicah v svojem društvenem domu tridejansko igro „Sinovo maščevanje" s sodelovanjem cenjenega učiteljstva in dijaštva. Nastopijo tudi igralci od Sv. Antona z vprizoritvijo tridejanske ša -loigre „Trije tički" in antonjevski povski zbor. Na veselo svidenje!
Mala Nedelja. Tukajšnji tainburaški in pevski zbor priredi na belo nedeljo, dne 11. aprila „ ob 3. uri popoldne veselico v gostilni Senčar z zanimivimi tamburaškimi in pevskimi točkami in dve burki „Kapetan in njegov sluga" in „V ječi." V slučaju slabega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo.
Šmartno pri Velenju. Na velikonočni pone -deljek, dne 4. aprila, priredi pevski zbor gledališke* igro „Krivoprisežnik" s petjem. K obilni udeležbi s€f? uljudno vabi],
Ob Sni zbor	8
Spodnjeitaiersks ljudske po* 1
sojilnice v Mariboru, r. z. a n. z.	g
se vrši dne 19. aprila 1930 ob 10. uri | predpoldne v uradnih prostorih, Stolna JS ulica štev. 6.
DNEVNI RED:	fg
1.	Vitanje in odobrenje zapisnika	JE o zadnjem občnem zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zakljnčka	§ za leto 1919.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev treh članov načelstva.	M
7.	Razdelitev čistega dobička;	¡g
8.	Slučajnosti.	|ft
V zmislu § 33 društvenih pravil se m
vrši v slučaju nesklepčnosti eno nro po-	|B zneje, t. j. ob 11. nri istotam drugi občni m
zbor, ki sme sklepati ob vsakem števila	(B navzočih. ; ,,
Naietsfvo.	¡B
320
I aprila IH2<>.
8 i, O V r N S K i (J.03POD-A
7. Stran
Mala naznanila. [1
Razna a Kdo kal ve
o Jožefu Krevelj od 87. pešp«lka 10. maršbstaljon, 2. ko»p., ki je bil ujet leta 1915, mesca julija, naj naznani njegcvi materi Neži Krevelj, Komarjev« 11, Sevnica ob Sari.	286
Kupi se s
Kupimo prazne vreče.
Ponudbe na „Balkan" trg. Sped, in komis. del. dražba v Mariboru. 71
Plošče
OJ
za brušenje žag, prvovrstne kakovosti prodaja
FRANC SWATY(
tovarna za izdelovanje umetnih brusnih kamnov Maribor, Bismarkstr. 5.
Na debelo 1
Na drobno I
2 para volov,
i i ao vajeni vožnje ▼ planini kupi MATIJA OBRAK, Maribor, Fi-achergasse 9.	280
ISsjvišj« cene za	288
oviio volno,
oprano in neopran« plain edinol«
I. OSWALD, Velikovec,
Koroška.
HLODE (krile).
deske, treme, koitanjev les, gongov« in oglj« ia mehkega in trdega lesa kupi po najvišji eeni vsako množino družba Impex v Ljubljani, Krekov trg 10. 242
Posestvo .kBpi T bli"
J	žini prometne-
ga kraja kakor Radgone ali Maribora b vinogradi. — Pisma pod „Posestvo*, poštni predal p. Ra-ciinci, Štajersko.	301
Kupi se amerik.
podloga «a «epljenje ter v«čjo •snttHno stare j« in novega vina. Ponudbe pod „Vino in podloga" poštni predal Sadinoi, štaj. 800
Proda se!
Prodam
dvoriščem in volikim vrtom (14 strank) na promstai Tržaški cesti v Maribora.	289
gramofon doPro
—_*_——_T hranjen se
proda. Joiel Stnhoe, Sv. Tomaž pri Ormožu.	293
Repno seme
.OBLEKE.
Priproste in najfineše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri:
ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica 15, (pri starem moBtu).
Trapist-sir
prvovrstne kakovosti, prodaja ia razpošilja proti poštnemu povzetju. 221
Matija Lah,
■aribor, Glavni trg it 5
KOfaiBa M Prod* Dolgoia
št. 80, Maribor. 310
Vinogradsko po*
sestvo pol ure od Konjic, gosposka hiša, viničarija, 3 orale vinograda, sadonosaik, travnik, goid, skupaj 8 oralov v krasni legi, se takoj proda. Vprašanja na A. Prettner, trgovec, Konjice. 287
mea
Službe s
Takoisesprejme
mladenič, ki ima veselje do cer-kovniške službe in je iste 2e nekaj vajen. Dobi prosto stanovanje s brano. Mesečna plača po dogovoru. Zraven se lahko uii orgljati. Proinje sprema župni urad Sv. Duh-Loče.	276
Kateri kfjuiavnh
čar ali kovač bi vzel t uk z vso oskrbo 16 let starega pridnega dečka, ki zna slovenski. Naslov: Pernat Franc, juini kolodvor, Grade:.	288
izurjen v živinoreji, gozdarstvu in pašništvu se sprejme pod jako ugodnimi pogoji takoj pri , Paš-nišniški Zadrugi" v Limbušu za njeno posestvo „Stara glašuta". Ponudniki se naj zglaiijo pri šolskemu vodstvu v Limbušu. 270
Moian učenec
večjo množino, odda Kmetijika podružnica, Cirkovce pri P.^ju.	se sprejme pri mizarju t Slovenski uliei št. 38, Maribor. 281
Stare otroS&e obleke se prodajo. Mocartova Teeta 4«., I. nadstr., vrata 8. 812	ŽuoniSie 8r- Andrtž pri Velenju sprejme gospodinjo. 805
	Oskrbnik ^«J- priti na kakšno večje poseBtvo. Naslov Fra»č Kari, Fala. 808
Papirnati topili in vsakovrstni umetni ogenj kakor . akete fontene, žabe, itd se zopet dobe pri ZINAUER * CO., Sv. Jakob v Slov. gor. 258	
	PRODAJALKA starejša z daljšimi spričevali, sposobna za voditeljico večje trgovine mešanega blaga na deželi Sp. Štajersko, se Bprejme takoj ali poznejt, proti celi oskrbi v hiši in dobri plači, katera se v ponudbi navede. Ponudbe se n« pošljejo pod „ Poštena prodajalka" na upravništvo tega lista. 319
iCromDir 89 zamenia za — ~ - nt njo v Venički {jori 3, Sv. Barbara pri Maribora. 30»	
Deteljno seme najboljše kakovoati prodaja Ferdo Kanfman, Maribor, Glavni trg 2 SO«	
	KuhaHca T-ft^f
Prodalo jis***, Jarenina. S®4	kakem župnišču. Naslov: Jrana Ott, Maribor, Kasin«gasie št. 6. 317
Vozni stolec za bolnike ■% dobrim kavčngom, črn častniški plašč, nora «alonska smknja, črne obleke, bluze in razne moške, žengke in otroške obleke, čevlje, bele čevlje za neveste, klobuke, rokavice, lepa ročna dela, s'ilnate trake, črne svilnate ščipke, Singer-jev šivalni stroj, «obna svetilka, veliko pužo, belo «vratno boo, belo otroško po.tclj, otroške vo-ričta lepa ogledala, lope podobe, veliko mizo, stekleno omaro, posteljo, kahinjsko nim, veliko šteUi» za knjig«, razne knjige, romane, naatore in razno drago proda g. Sahmidl, Koroška cesta štov. 16, h nadstr., Maribo«. 814	Učenka za ir&°Tino so hrana in stanovaje preskrbljeno. Kasjak Elise, Bittrica pri Rušah. k 298 ^
	liiam Vrtnarja samega ali oženjenega, s ali brez hrane. Prednost onemu, kateri je vajen tudi poljedeljstva in konj. Spričevala in zahteve poslati: Gaberje 21, Celje. 299 Učenec iz dobre hiše, polten, «e »prejme takoj v trgovino z mešanim blagom v. Dobovi pri Brežicah ob Savi A Krošelj, nasledniki. 208
iz trdega in mehkega lesa ima vedno v bogati zalogi tvrdka:
W9
Združene tovarne in delavnice pohištva v Mariboru
Grajski trg 3.
* Sprejme naročila za ts« 3 mizarske oddelke.
Ponujamo za točno razpošiljanje samo v celih vagonih
98/99 •/» izrirno ameriško najboljše kakovosti
modro galico (sivi kamen)
128/130 •/, izvirni ameriški in angleški 224
jedni natron (iužni kamen)
99/100 % sicilijsko
žveplo — žvepleni prah — žvepiene palčice
nadalje: kolomnze, kolofonSJ, gnluu, boraks HO*/, mrrtmm kislino, parala, angleško Initaljansko jederaiato milo kakor kemike predmete ter slroTine vsake vrste inkljufne lz prekmoraklh prvih rok.
AnieaiT« kenalčna Industrijska In IfVICIER I trgovska delniška družba.
CENTRALA : D U N A J l„ Fleischmarkt 1.
Brzojavi: „Orindust" Dunaj.	Lastne podružnice: _TRST—GENOVA—BEROLIN—BUDIMPEŠTA.
Proti
287
Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, l oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in čreves, žolčnemu kamnu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti,
je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna
voda tl Rogaška Slatina".
Rogaška Slatina
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrotherapija, :-: inhalatorij, gimnastika in zdravljenje :•:
kopeiii z ogljikovo kislino
solne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopelji in kopelji z vročim zrakom.
Vojaika godba (42 mož, med istimi absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.)
Sezija od 1. mala do 15* oktobra.
Ravnateljstvo.
kakor hlode, trame, deske, ^^ jamski les, drva in stoječe gozdove za posekati kupi in ^HP	plača po najvišjih dnevnih cenah
REGOVC & COMJ»., LJUBLJANA,
Kolodvorska ulica. štev. 31, «
229
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
Dr* Benjamin Ipavic
mnogoletni asistent in operater Ljubljanske in Dnnajske univerzitetne ženske in porodniške klinike (prof. E. Wertheim) ordinira 11—12, Maribor, Gosp. ulica št. 46.
Iddo!
IZ
ravnokar fiušlo.—V zalogi tuli razni izdelki iz
c. pickl, Maribor.
Volkigartenstrasie 27. 341
Išče se zanesljiva dobra
KUHARICA
1 dolgoletnimi spričevali v trajno sinšbo. Prim, Ur. IVO MATKO, Maribor, Slovenska nliea 4. 291
feS 11 m s malim posestvom se
_"— vzame v najem ali pa
bo kupi. Najraje v bližini Slovenj-gradca. Ponudbena Leopolda Ka-Ušnik, mlinar Legen, pošt* Slo-v en j grade«.	223
ogromno pošiljatev manuiaktnr« naravnost iz inozemstva je prejela tvrtka R. Stenasoki v Celja in
Bicer volne, cefirja, tiskanin •. «temina, bati sta za ženske obleke, suknja kamgarna in hlačevine za mošte obleke, belega in pisanega plitna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in še mnogo raznega druzega blage, katero se prodaje zaradi nakupa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Razen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, bluz, kril, ženskih, moških fantovskih oblek po zelo nizkih cenah, čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih čevljarjev. Ilustrovaui cenik zastonj 1 Na debelo samo v I. nadgt.
£S5E£ R. Stermecki, Celje št. 300, Slov.
Okrožni zdravnik
Dr. &amil@ Marocutti
bivši večletni sekundarni zdravnik na kliniki za notranje bolezni, na ženski kliniki in na kirnrgidni kliniki r Gradcu.
Ordinira v Št. v Ilju v Slov. gor. vsaki
dan od 8.—12. ure dopoldne. 507
7ABIL01 rgdnainn otamt zbora
hranilnice in posojilnice na Polzeli
r. z. z n. z.
ki se bo vršil v pondeljek, dne 12. aprila 1920 dopoldne ob 8. uri v uradnih prostorih. DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev rač. zaključka za leto 1919.
4.	Predlogi in slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedem času ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in po istem dievnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.

Zalivala.
Povodom prebridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica, itd.
Simona Stupan
posestnika v Bohovi, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in blagim sosedom našo najiskrenejšo zahvalo. Zlasti zahvalimo č. g. nad-župnika in dekana Adama Grašovnik, č. gospoda Franca Polak in Jankota Kljun in vsem tistim, kateri so rajnemu iskazali zadnjo lju*iav ter ga spremili k večnemu počitka. Končno zahvalimo pevski zbor ter povovodjo g. Sterleta za žaloatinko ob odprtem grobu. Dragega rajnega priporočamo v molitev in blag spomin. U
Bohova, dne 28. sušen 1920.
Zaluioii Postali.
r Mariia Mihelič roj. Sonns naznanja v svojem kakor tndi v imenu sorodnikov pretežno vest, da je preminul ljubljeni soprog oz. svak in stric, gospod
Josfp Mihelič
veleposestnik, bivši žapan, imejitelj zlatega zasluž aega križe« ter častni občan tržke občine Sv, Lovrenc itd.
kateri je danes 26. marca ob 1. uri popoldne v 82. letu svoje starosti po daljši bolezni, previden s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 28. marca.
Sv. maše zadušnice za rajnega so se brale v pondeljek dae 29 mana on pol 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Lovenca.
Sv. Lovrenc, dne 29. marca 1920. sil
S«ram 8.
SLOVENSKI GQ8fDi.lt.
1 aprila
_______:______________ ___ ___ _
Vsak previden posestnik, kmetovalec si preskrbi ie pred rab§ pol iedelske stroje in orodle
Priporočam, dokler v zalogi k nakupu vitle s prenosom, najboljše vrste mlatilnice, žitne
čistilne mline, trijerje ali žitne odbiralnike, sadne mline, preše, reporezn., kosilne stroje, pluge, travniške brane, tehtnice, posebno pa izvrstno pocinkane brzoparilnike v velikosti 50 do 160 litrov.
Oskrbi m slamoreznične nože. — — Postrežba točna in solidna.
Ivan Halny, Maribor
Aleksandrova cesta 45 naspr. glav. kolod.
188
SHS Hmeljarsko društvo za Slovenijo z sedežem v Žalca.
VABILO k M. redni glavni skupščini
ki se bo vršila v nedeljo, dne 28. t. m. ob 3. ari popoldne v gostilni g. Roblek-a (dvorana) v Žalcu po sledečem red«:
1.	Letno poročilo.
2.	Poročilo pregledovalcev računa.
3.	Vplačevanje letnine (5 K).
4.	Volitev društvenega vodstva.
5.	Razgovor o aktualnih hmeljskih zadevah, posebno pa o predprodaji hmelja.
6.	Slučajnosti.
•02
HmeUrjif Oklenite se edine vaše organizacije in pridite v prav obilnem številu. V slogi je moč.
Društveno t od sive.
Raznasafd
VABILO!
Konzumno društvo za ptujski pol. okraj reg. z. z o. p. v Ptuju
vabi svoje zadružnike na I. redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 11, aprila 1920. ob 10. uri predpopoldne v dvorani „Narodnega doma"
v Ptuju,
DNEVNI RED : 1. Poročilo načelstva. Ž. Odobrenje rač. zaključka za 1 1919.
3.	Odobrenje najetja posojil.
4.	Odobrenje pristopa k „Zadružni zvezi".
5.	Slučajnosti.
Opomba: Računski zaključek je zadružnikom v društvenem lokalu na ogled do občnega zbora.
Ptuj, dne 30. marca 1920.
Načefstvo«
Primarij
Dr, IVO MATKO
V MARIBORU SLOVENSKA ULICA (Burgg.) 4.
Telefon it. 86»	Telefon št. 369
Ordinira od 12,—pol 1. in od . . . pol 3.—4. ure. . . .
«o y
. Vabilo.
Hranilnica in posojilnica v Ribnici na Pohorju r. z. z n. z.
ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 11. aprila 1920 ob 9. uri dopoldne v posojilniški
pisarni.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika v zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1, 1919
4.	Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se skliče pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sme sklepati brezpogojno. V Ribnici na Pohorju, dne 28. marca 1920.
813	Naielftvo«
VIBiLO k
občnemu Zbofu hranilnice in posojilnice v Kamnici.
kateri se vrši v nedeljo dne 11. aprila 1920 po rani službi božji v prostorih posojilnce.
Dnevni red :
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobrenje rač. zaključka za 1.1918 in 1919
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
K polnoštevilni udeležbi vabi
Bos	NACELSTVO*
| nr. EJuderit JenUo
—	i« »tvorit dne 99. marca M09o
E F PTUJÜ, Vaeh areUUlior «lica ii
—	(r M ni dr. tirvgorevn)
LZOBOZM» Mit rxiktíf in
zont> T Mi M M xMM K I: ALTÉIS, J M:
h
I
1
SPODNJEŠTAJERSKJt
LJUDSKA POSOJILNICA
P.Z.Z n. Z.
V MARIBORU, STOL—A ULICA B
Obrestuje hranilne «loge po 3 odetot.
Daje posojila pod ugodnimi pogoji na vknjižbo, po-roštvo in zastavo ::
Pojasnila daje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
Uradne are vs*k dan od B. d« 12.
Vabilo na občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurju ob Ščavnici
ki se vrši v nedeljo, 11. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih v sledečim DNEVNIM REDOM:
1.	Odobrenje zadnjega zapisnika.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4	Potrjenje računskega zakljnčka za 1. 1919.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
8i5	OOR3R.
za naše liste se sprejmejo v Cirilo vi tiskarni.
Gospodarska Zadruga za Prekmurje,
Mursko polje in Slovenske gorice,
r. z. z. o. m.
prodaja • razne manufakture za moška in ženske obleke, vseh vrst špecerije, čevlje, usnje deske, stavbeni les in poljedelske stroje.
Kupuie pšenico, žito, kuruzo ajdo, proso, oves, kože vse kmetske pridelke.
Posreduje pri nakupu večjih poljedelskih strojev, kakor parnih mlatilnic in motorjev
Pravieo kupovati in prodajati zadrugi imajo samo člani.
Noi/i člani se sprejemajo v zadružni pisarni zadruge v Gornji Radgoni in pri vseh podružnicah.
Zfldruine trgovine sov: Gornji Radgoni,Murski Soboti, Dolnji Lendavi, Beltincih, na Cankovi, Križevcih, pri Ljutomeru, Radgoni.
VABILO na občni zbor posojilnice pri sy. Lenartu v Slov. gor.
ki se vrši dne 7. maja 1920 ob 2, ari popoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red;
1.	Prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računov za leto 1910.
4.	Razdelitev čistega dobička,
5.	Volitev novega odbornika namesto umrlega Jurija Repa
6.	Predlogi in nasveti.
Ako občni zbor dne 7. maja ne bo sklepčen, vrši se v smislu § 35 zadružnih pravil na istem prostoru in ob isti uri nov občni zbor dne 28. maja 1920, ki bo veljavno sklepal pri vsakem števila navzočih udov.
Naielstvo.
VABILO Ita
občni zbor posojilnice v Makolah
ki se vrši v četrtek dne 15« aprila ob 2. uri popoldne v poet jii ¿išfeih prostorih a sporedom z
1.	Odobritev računskega zaključka za leto 1919,
2.	Volitev načelstva in nadzorstva.
3.	Slučajnosti
Ob	nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ar« poineje
ob vsaki udeležbi. 818
ODBOR.
Izdajatelj in založnik Kat, .tiskovno druátvo.
Odgovorni urednik Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.