KaColišk cerkven list« Danica izhaja vsak p^tek na celi poli, in veljd po poŠti za celo Uto 4 gld. 60 kr.. za pol leta 2 pH. 40 kr., za i-etert leta 1 gld. 30 kr. V tiskaruici f.prejemana za leto 4 g«ld., za pol leta 2 ^ld.. za cetert let« 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danicn dan poprej. Ust 22. Tečaj \XVIII. V Ljubljani 27. velikega travna 1875. Koledar za naslednji teden. Veliki traven. — Maj ni k. 30. Nedelja II. po binkostih. Evangelij: „Prilika od velike večerje, povabljeni se izgovarjajo k nji priti". (Luk. 14.) — Najdenje desne roke sv. Štefana, oger-skega kralja. Bog je tega do ubozih, popotnikov in romarjev dobrotljivega kralja tudi na zemlji s tem pove ličal, da njegova desna roka ni bila strohnela. Sv. Ladislav, ogerski kralj, je dal najdeno roko vpričo veliko škofov, velikašev in druzega ljudstva z naj veči sloves nostjo prenesti v cerkev, ki jo je bil častitljivo z velikimi stroški popravil. Obletni spominj te slovesnosti se v naši škofiji danes obhaja. Zvelič. Andrej, sprič. v Carigradu. (Glej Danico lansk. leta. List 21.) 31. Ponedeljek. S?. Kancijan (Škocijan), Kancij, Kancijanila brata in sestra, in Prot, njih učenik. Sv. Kancijan, Rimljan, je bil iz preimenitne Anicijeve rodovine, še imenitniši pa je postal po kerš«nski veri. Z mladega pod oblastjo in pokoršino verlega učenika svetega Prota izrejevan in podučevan, se je odpovedal častnim službam svojih prededov; izvolil si je, da hoče rajse terpeti z ljudstvom Božjim, kakor vživati sladnosti tega sveta. Zato je rastel v čednostih kakor v letih. Ko sta cesarja Dioklecijan in Maksimijan satansko divjala zoper kristjane, je Škocijan keršansko vero spoznaval ne le z besedo, ampak tudi z dobrimi deli. Denarje, ki jih je bil za svoje prodano veliko posestvo potegnil, je ubožmm kristjanom delil, tudi je sužnjim, ki jih je imel pri hiši in ki so bili po njegovi skerbi keršeni, prostost podelil. Da bi podpiral pa tudi druge kristjane, ki so po Laškem pod težkim jarmom grozovitega preganjanja zdihovali, je s svojimi tovarši, z bratom Kancijeao, s sestro Kancijanilo in s Protom učenikom mnoge kraje prehodil, ter je kristjane v sv. veri poterjeval, jih v njih terpljenji tolažil in jim serčnost dajal. Prišel je bil tudi v sloveče mesto Oglej (Akvilejo pri Gorici), in ko je slišal, koliko je terpel Kristusov junak sveti Krizogon, njegov rojak, se mu je še bolj vnela goreča ljubezen do keršanske vere; jel je vse skrivši opominjati, naj stanovitni v veri ostanejo; tudi po noči je obiskoval nje, ki so bili v ječah zaperti, ter jih je z gorečimi govori navduševal, naj vse stiske in težave zavoljo Kristusa junaško preterpijo. Kmalo po tem je začel tudi očitno oznanjevati vero Jezusa Kristusa, in velika množica moških in ženskih je vero spoznavala, ker z mnozimi čudeži jo je poterjeval: gobove je očiseval, iz obsedenih hudobne duhove izganjal, »lepim dajal pogled in bolnike je ozdravljal. Mestni oblastnik Dulcidij in njegov tovarš Sisinij vse to slišita, in zapovedala sta Kancijanu in njegovim tovarsem odpovedati se Kristusu, toda zastonj; terpin-čiti in v ječo zapreti jih reče, pa se vender le nista upala zavoljo njih visocega in plemenitega stanu brez posebnega povelja imenovanih dveh cesar j-v. Sporočila sta tedaj njima po poslancu, kaj se je zgodilo. Cesarja močno razkačena berž odpišeta, naj se Kristusovim ?po-znovavcem glave odsekajo, če ne bodo hotli darovati bogovom. Sisinij s svojimi beriči zasači in zagrabi svetnike v Gradu (ad Aqua* Gradatas), eno uro od Ogleja, na tistem kraju, kjer je bil slavni junak Krizogon ob glavo djan in v morje vcržen. Sveti Kristusovi spriče-vavci povzdignejo roke proti nebu, hvalijo Boga, se med seboj oserčujejo, pokleknejo in molijo: „0 Gospod Jezus Kristus, vsegamogočni Bog! pošlji svojega svetega an-gelja nam na pomoč, da bojo osramoteni vsi, ki malike molijo". Po tem so vs»i neprestrašeni svoje svete glave dali pod ostri meč 30. maja. N ih trupla je duhoven Zenon z dišavami mazilil, in zraven groba sv. Kiizo-gona pokopal. (Proprium Sanctorum.) Ljubi bravec! iz te zgodbe lahko posnameš, koliko premore dober kersansk učenik pri svojih učencih; če tudi iz njih morebiti svetnikov izrediti ne premore, kakor nekdaj sv. Prot, vendar pa lahko seme besede Božje v njih nedolžne, mehke serea vseva; gorje pa njemu pred sodbo Božjo, če luliko brezbožnosti v mlade serca trosi! Sv. Petronila devica in sv. Angela Meričija devica, ki je bila prestavljena na 1. rožnika. (Gl. Danica lansk. leta. List 22.) Rožnik. — Junij. 1. Torek. Sv. Prokul, sprič., ki je mučen bil pod cesarjem Maksimijanom v Peruziji na Laškem. 2. Sreda. Sv. Erazem, škof sprič., je po mnozih grozovitih mukah ob času cesarjev Dioklecijana in Maksimijana v Gospodu zaspal. 3. Cetertek. Sv. Klotilda, kraljica na Francoskem, je svojega moža, kralja Klodovika, k keršanski veri »preobernila. t 3. rož. 545. (Beri mikavno zgodbo ▼ Danici lansk. leta. list 22.) 4. Petek. Presveto Jezusovo Serce. — Sv. Kririn sprič., škof v Siseku na Hervaškem, je bil z mlinskim kamnom na vrat navezanim v Savo veržen. 5. Sabota. Sv. Bonifacij, nadškof v Mogunciji, apostelj Nemcev, sprič., je bil od ajdov umorjen o. rož. 755. — Sv. FrančiSk, iz plemenite Karacijolove rodovine, spozn., je bil vstanovnik novega reda z imenom: „Redovni manjši kleriki". Njega praznik se v naši škofiji danes obhaja. IVe«re/o Serce Jezusovo r zakramentu svetega Hennjega Telesa. (Premišljevanje za osmino sv. Rešnjega Telesa in za praznik Jezusovega Serca.) *) ,,Glej Serce. ktero je ljudi tako poreče ljubilo!" (Bese iu Jezusove pasti to ljubezen! Pa to nam ni mogoče, ravno ker je neskončni Da bomo pa imeli saj nekoliko zapopadka o njej in da se tud: v i-aših serjih zbudi iskrica naspotne Iju0f7.ni, premišljujmo nekoliko, 1. kako se razodeva ljubezen Jezusovega Serca v presv. R^njem Telesu, in 2. kako mu ljudje to ljubezen povračujemo? I. 1. Kedar je naš (Gospod in Zveličar Jezus Kristus na večer pred svojim terpljenjem z aposteljni sedel pri zadnji večerji, vojskovali ste se v Njegovem Sercu dve ž-lji, obe silno močni in gorki: od ene strani želja, tert fi in umreti za človeški rod in potem verniti se k sv.! nu nebeškemu Očetu; in od druge strani ravno tudi serena želja, še za naprej ostati med ljubljenimi člov. -kimi otroci. Pervo se je moralo spolniti, ker je bila t<> volja nebeškega Očeta; da bi se vresničilo tudi drugo, za to iznajde neskončna ljubezen Jezusovega Scria ravno tako ljubezujiv, kakor občudovanja vreden pomoč-k: Njegova v>egamo;očnost mora priti Njegovi * Mi.>li s» posnete po knjižici: „Neuntiigige Andaeht ziiin li. ili^' t n HiTzen Jesu Christi. Von P. Carl Horgo S. J." -— Slišimo, tla j«' imel uedavno umcrli g. o. Valjavec v rokopisu »loven-ko prestavo te knjižice. Kaj bo li z njo? Bode li priila na svitloŽeleti bi bilo. Pis. — Odgovor. Slišali smo te dni iz cisto zanesljivega vira, da obširno delo od Je-zu«ov e,.'-4 presv. Ser. a je P. Valjavec zapustil in da pride gotovo na »villo, vcuder pa ne še ravno k:nali. Vred. ljubezni na pomoč, in Jezus Kristus stori naj veči izmed vseh čudežev: kruh in vino spremeni v svoje Telo in svojo Kri, in v teb podobah hoče ostati sredi med nami do konca sveta, ker tudi aposteljnom in njih naslednikom da moč in oblast, ponavljati ta Čudež, rekoč: „To storite v moj spomin!" — 2. Toda ni mu bilo zadosti, ohraniti nam le spomin svojega terpljecja, in biti osebno pričujočemu le pri daritvi sv. maše, kjer se uekervavo ponavlja njegova kervava daritev, ki se je spolnila na lesu sv. križa. Da-siravno bi bilo to že dovolj, da bi duše, ktere so mu vdane in ga ljubijo, imele priložnost ga osebno obiskovati, vendar to Njegovemu ljubezni plamtečemu Sercu ni bilo zadosti. Vedno, po noči in po dnevi je hotel ostati pričujoč v presv. zakramentu, ter kakor zvest prijatelj neprenehoma prebivati med nami. 3. Velika bi že bila Njegova ljubezen in dobrota, ko bi bil Jezus Kristus tukaj na zemlji, kakor pred svojim terpljenjem, t»ko tudi zdaj, le na enem kraju resnično pričujoč Le mislimo si, ko bi Jezus dandanes hodil kakor nekdaj po Palestini, in bi ravno tako Iju-beznjivo sprejemal vse, kteri bi k Njemu pribežali; kaj ne, kako bi vreli od vseh krajev k Njemu žalostni in nesrečni, slepi in gluhi, bolniki, obupni in grešniki in vsi pomoči potrebni! In, predragi kristjani, zakaj pa tukaj ne pridemo, zakaj na vso moč ne hitimo k Jezusu, ko nam ie vendar tako lahko, ker ga imauio tako blizo, in ga najdemo skoraj v vsaki cerkvi? Je li tako malo nesrečnih, tako malo pomoči potrebnih med nami? Ga li nimamo ničesar prositi za naše revne duše? — O veliko nas je nesrečnih in pomoči potrebn:h, pač da, vsi brez razločka potrebujemo Jezusove pomiči. In glejte, zato nas pa tudi Jezus iz toliko sv. tabernakelj-nov vse ljubeznjivo kliče in vabi, rekoč: ,.Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil!" O človek, kako dolgo š? se bos ustavljal tej ljubezni? Kako dolgo še se boš ustavljal Njegovi serčni želji, ki ti hoče odložiti butaro tvo ih nadlog in težav? 4. Res da; tako serčno hrepeni Jezus skazovati ubogim svojo ljubezen , da se nesti daje k njim, kteri k Njemu priti ne morejo. O sladka priserčnost, o skerbna ljubezen premile^a Jezusa, kedar v prečudni ponižnosti hiti k umirajočemu bolniku! In kam se mora velikokrat podati! Kamor bi se omehkuženemu človeku studilo in bi ga bilo groza stopiti: v revne nesnažne koče, na slamnate ležišča ubožnih bolnikov in v temne ječe k nesrečnim jetnikom. Zatajiti mora tako rekoč svoje Božje ve!ičas'.vo, in vendar presladko Serce Jezusovo je, kakor bi za vse to nič ne vedilo. Kaj praviš. ker-šanska duša, k tej ljubezni? 5. Zares skoraj bi smeli reči, da je prevelika Jezusova ljubezen do nas v presv. Rešnjem Telesu. Celo Njegova Božja veličast in slava se mora tukaj skriti, da gospoduje in kraljuje sama čista ljubezen. Ko bi bil Jezus v presv. Rešujem Telesu pričujoč tako, kakor sedi na desnici Boga Očeta v nebesih, obdan s trumami angelov in arhangeL v, v svitlobi nebeške slave, z vsemi znamenji svoje v.-egamočnosti; kdo bi se mu potem še mogel ustavljati? Ktero človeško koleno bi se po?em v ponižnosti pred N)iin ne uklanjalo? Toda kdo izmed umerjočih ljudi bi se pa tudi porem upal bližati t-mu močnemu Bogu V Ktero človeško oko bi preneslo svit Njegove slav^V Kdo bi se d?rznii z zaupanjem bližati se k Njemu v potrebi V »j. Kolika krasota, kako skazov&nje časti obdaja posvetne kralje in cesarje! Koliko obredov, čiščenj in umivanj je bilo zapovedanih, ako se je kdo hotel bližati svetišču stare zaveze! A od Boga ljubezni v presv. Rešnjem Telesu nas ne odvračuje ne revščina, ne telesna nepostavnoit, ne nizki stan in ne slaba obleka. Dosti je, da ga ljubimo, in že imamo pravico z neskočno prijaznostjo biti sprejeti od Njega, in pogovarjati se z Njim. kakor z naj boljšim prijateljem, kteremu smemo vse zaupati, vse potožiti. — Ali le povejte ve z grehom oblož ne duše, kako vas je sprejel, kedar ste k Njemu pribeža eV Njegove pritožb", celo strah, ki ga je v vas zbujal, mar ti i- vse to prišlo iz čiste ljubezni? In tudi vi, nestanovitni in mlačni kristjani, morete li reči, da vas kdaj ni hotel sprejeti, da vas je kterikrat odgnal? Vč pa, o čiste in goreče duše, ve morete svetu spriče-vanje dajati od Jezusovega Serca v presvetem zakramentu. Koliko ponižanje, kako preziranje svoje velikosti, kolika priserČBOst, kake notranje tolažbe, kak vir naj čistejšega veselja! O zares nezapopadljiva, neskončna ljubezen! (Konec nasl.) Skrivnostno „nckaf". (Spisal Janez Klapšič.) (Dalje in konec.) Zaslišimo še, kar sv. Pavel piše Korinčanom o svojem apostoljskem delovanji in terpljenji (I. 4, 9 — 13.): „Menim, da je Bog nas aposteljne poslednje postavil kakor v smert namenjene: ker smo v razgledovanje svetu, angeljem in ljudem. Mi smo neumni zavoljo Kristusa, vi pa modri v Kristusu, to je, mi Kristusov evangelij oznanujemo kakor smo ga prejeli, in zato nas svet imenuje neumneže, mračnjake, nazadnjake; vi pa sv. evangelij po svojem prenarejate, pačite, kazite, in svet vas imenuje omikane, inteligentne itd. Mi smo (3e vam zdimo) slabi, vi pa močni; vi ste čislani (ker se znate svetu prilizovati, prikupovati), mi pa (ko tega ne znamo in nočemo) smo zaničevani. ,,Preklinjajo nas, in molimo; kakor smeti tega sveta smo postali, vsih izveržek." In v drugem listu do Korinčanov (11, 23—29) pravi: ,.Jaz sem bil v mnogih nadlogah, večkrat v ječah, ranah, smertnib nevarnostih. Od judov sem jih petkrat po štirdeset eno manj prejel. Trikrat sem bil s šibami tepen. enkrat kamnjan, t»ikrat sem se z barko potopil. Velikokrat v nevarnosti med razbojniki — med rojaki — med neverniki — med lažnjivimi brati, v trudu in revi, v lakoti in žeji, v pogostih postih, v mrazu in nagoti. Zraven tega, kar je zunanjega, imam svoje vsakdanje opravke in skerb za vse cerkve. Kdo oslabi, in bi jaz ne oslabel? Kdo se pohujša in bi mene ce peklo?" — Kdo ne vidi iz tega veliko prizadevanja truda in terpljenja tega aposteljna? Nič kaj bolje se ni godilo drugim apnsteljnom in njih nastopnikom. Vsi aposteljni, razun sv. Janeza, so s svojo lastno kervjo zalivali drevo življenja, da je raz-prosterlo svoje veje na vse strani sveta. Poglejmo se nekoliko v dobo apostoljskih mož. Kdo ve, koliko truda, terpljenja, potu je prizadevalo, koliko aposteljske kervi je poteklo v tistih tri sto letih, preden je keršanstvo prešinilo sladnostne Rimljane, ošabne Greke in druge bližnje in daljne ljudstva, ktere niso poznale pravega Boga, ljudstva pravim, ktere je greh gospodoval in satan podpihoval! Kdo ne ve, kjer in kadar koli je krivoverstvo ali never8tvo, rogovilstvo ali prekucijstvo svojo gerdo, pošastno glavo vzdignilo, da je povsod in vselej narprej nastavilo na apostoljske može, na mašnike sv. Cerkve svoje peklenske topove, to je: laži, obrekovanje, krivo dolženje, sovraštvo, zasramovanje, preganjanje in merjenje. Koliko dela in truda, terpljenja in solz je nesrečno arijanstvo apostoljskim možem celih tri sto lčt prizadevalo! Kdo ve povedati, koliko samostanov in cerkev je luteranstvo in kalvinstvo po Nemčiji, Švici, Francoskem, Angleškem itd. poropalo in poderlo, koliko mašnikov in redovnikov je pregnalo in pomorilo! Francoska revolucija 1. 1789 je bila narpreu nad katoliške duhovne planila, jih je oropala, preganjala ali pomorila. Samo v Parizu je bilo 300 in v Avinjonu 600 mašnikov pomorjenih, in I. 1872 so pariški rudečkarji ali komunist« nad.-kofa Darboa in 60 mašnikov pomorili. In če se dandanes po Laškem, Švicarskem, Nemškem itd. ozremo in se vprašamo, od kod je kali strašansko sovraštvo do rimsko katoliških duhovnov, nam sv. pismo in zgodovina vsih nekdanjih in sedanjih časov in krajev odgovarjata: da tisto „nekaj", ki posvetnjake vleče in žene, da rimskokatoliške duhovne eovražijo, zasramujejo, preganjajo, je 1. greh in krivjčnost, ki v posvetnjakih gospodujete; greh pa vidi in čuti svoj pogin in svojo smert le samo v rimsko-katoliških duhovnih. — 2. Podpihovanje hudobnega duha, ker le rimsko katoliški duhovni imajo oblast hudobne duhove izganjati (Mark. 3, 1.5.) in njihovo kraljestvo laži, zmote, greš-nosti odvračevati in razdevati. — 3. Nespoznanje pravega Boga in Jezusa Kristusa (Jan. 17, 3'i, ali celo tajenje Boga in Jezusa Kristusa Odrešcnika. Lažnik je, „kteri taji, da Jezus je Kristus; Kristusov zopernik je, kteri taii Očeta in Sina" (I. Jan. 2, 22). Taki brezbožniki, kot Herod in hemdjani, farizeji, saduceji, pismarji, so bili Gospodu Jezusu sovražniki in zoperniki, psovali so ga, obrekovali, krivo doižiii in tožili, da Mojzesovo postavo zametuje, saboto oskrunuje, grešnike in cestninarje sprejema, da je Samarijan in z belcebubom hudiče izganja. Pred Kajfom krivo čezenj pričujejo, Kajfa ga obsodi, da Boga preklin a, ker je djal: da je Sin Božji. Pred Pilatom ga tožijo, da ljudi zapeljuje, cesarju dacijo dajati prepoveduje, in se kralja dela. Pilat ga pošlje kralju Herodu, da naj ga kot pun-tarja zoper kralja obsodi in kaznuje. Herod s svojimi dvorniki ga zasramuje in v belo oblačilo oblečenega kot zbledelega Pilatu nazaj pošlje. Pilat ga na krik in hrup judovske druhali: križaj ga! križaj ga! v smert obsodi in d4 križati. — Ves nedolžni ne najde pravice pri nobeni gosposki. Gospod je pa vse svoje sovražnike in zopernike na laž postavil in slavovito zmagal svet in pekel. Kakor so bili Gospodu Jezusu brezbožni sovražniki in zoperniki, tako so brezbožni tudi sovražniki in zoperniki njegovi Cerkvi in duhovšini. Kakor njega, ravno tako tudi brezbožni njegovo Cerkev in duhovšino psu-jejo, obrekujejo, krivo dolžujejo in tožujejo. Kakor on, tako tudi njegova Cerkev in duhovšina velikrat nikjer pravice ne najde. Kakor je on iz Ustne moči vse svoje sovražnike in zopernike slavno zmagal, tako tudi njegova Cerkev z njegovo m» čjo in pomočjo vse svoje sovražnike in zopernike slavno zmaguje. Aleluja! Ogled po Slovenskem in dopisi. Is Ljubljane. (Posvečava nje v Jezusovo naj s v t tej se Serce iti njegov praznik. — Cesarica Marija Ana ) Čast. o. Nikol. Nilles v svojem slavnem delu o Jezusovem in Marijnem Sercu*) ima pisma naj imenitnmri o«eb. kraljev, kraljic, kardinalov, škofov, samostanov itd., ki so že v poprešnjih časih pri raznih papežih prosili, da naj *) De raticnibus festorum sacratissimi Cordis Jesu et purissimi Cordis Mariae. Auctore Nic. Nilles S. J. sacrae Theol. doct, in c. r. Unir. prof. itd. Oeniponte (Insbruk) 1873. To tehtno delo bodi priporočeno zlasti učenim gospodom in •ploh Tsim, ki žele podstavnega nauka o Jezusovem sercu itd. Vred. bi povzdignili praznik Jezusovega Serca. Ko se je bilo češenje tega najsvetejš. Serca v stoletjih močno razširilo, so tudi t.četje na Vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru 1870 prosili poglavarja sv. Cerkve prečastitljivega Pija IX, naj bi blagovolili česenje najavetej. Serca še bolj povzdigniti, da bi sv. Cerkev v nevarnostih v Njem in od Njega dobivala veči pomr-č in brambo. K tem prošnjam, pravi „Unita", se je pridružilo brez števila maš-nikov in na milijone vernikov. Pridružila pa se je tem prosivcem tudi avstrijanska cesarica IM.irija Ana Pija, soproga cesarja Ferdinanda. Glasi se njena prošnja: Svetemu Očetu Piju IX. Sveti Oče! Zvedila sem v veliko svoje veselje, da znamenito število prelatov, kardinalov, vikših škofov, škofov in mašnikov vsih narodov namerava ponižno prositi pred koleni Vaše Svetosti, da bi blagovolili poslaviti z naj veči častjo svete bogoslužnosti praznik, ki je tako imeniten tudi na Nemškem, to je, praznik najsvetejšega Serca Jezusovega. Prosim torej dovoljenja, naj smem k prošnjam le tih združiti tudi svojo prepoštljivo prošnjo v ravno ta namen. Le-ta prošnja izhaja iz naj globo-kejšega prepričanja, da nikoli se ne more tudi po zunanje zadostno častiti to božje Serce, neizsušljivi studenec vsega dobrega in vse milosti. Zedinjena je ta prošnja s sladkim upanjem, da Vaša Svetost ne bode mudila je usihati v vedno veči čast našega Zveličarja Jezusa Kristusa in v tolažbo ter spodbudovanje bogoljubnih včr-nikov. Poljubojoča na kolenih Vaše svete noge prosim ponižno Vašo Svetost apostoljskega blagoslova. V Pragi 1. rožnika 1870. Vaše Svetosti vsa vdana in prepokorna hči v Kristusu. Cesarica Marija Ana v Avstriji. Marija Ana Pija, hči torinskega kralja Viktor Emanvela I, živi v Pragi v molitvi, dobrodelstvu in daje naj svetejši zglede, pravi ,,Unira". Rojena je bila v Rimu 19. kim. 1803, kjer je njen oče sardinski kralj bil našel velikoser^no sprejetje v zavetju Vatikanskem in skazovalo se je, kako dobro je časno posestvo papežev za kralje in cesarje. — Blezo iz »hvaležnosti" za pribežališe očetu skazano je pa sin onega očeta, Viktor Emanvel II, papežu Rim in njegove dežele vzel! Tako svet plačuje. — Pij VII je Marijo Ano kerstil in prejela je tudi ime Pija, kterega se je vedno vredna skazovala. Vidila je svojege očeta, po dolgem pregnanstvu, zopet verniti se na svoj kraljevi prestol v Torin mesca majnika 1814, od koder so bili takrat pregnani krivični polastivci, uzurpatorji. V svetem letu 1825 je bila Marija Ana Pija dvakrat v Rimu s svojo materjo in s svojo sestro. 12. svečana 1831 se je zaročila s Ferdinandom I, cesarjem Avstrijanskim, kteri se je pozneje. 2. grudna 1848, odpovedal prestolu v prid svojega brataniča sedanjega cesarja Frančiška Jožefa I. Potem t>e je Marija Ana Pija s svojim soprogom umaknila v Prago in ondi živita tako bogoljubno in sveto, da se vsi zgledujejo nad njima. Pija je vsa vdana Piju IX, ki vidi, kako se v njem obnovljujejo terpljenja in čednosti njegovega sprednika Pija VII, in pričakuje enake zmage. — Te zmage prosijo verniki tudi v svetem letu, prosijo sploh za zmago pravice in resnice zoper zmoto, greh in laž, ki se sedaj tako ošabno košati in vse sveto iu božje z nogami tepta, vso pravico tlači in mori. — Torinski vikš. škof vabi v priserčnem pastirskem listu vse vernike, da naj s posebno slovesnostjo obhajajo drugo stoletnico odkar se je bil prikazal Jezus Kristus zveličani Margareti Alakok. Spominja, da pobožnoBt do presv. Jezusovega Serca je prav stara v sv. Cerkvi, ker akoravno ima praznik še le 200 lčt, kažejo vendar starost braoja iz zadevnih dnevnic, ki so bile vzete iz pisem cistercienškega opata Gilleberta, verstnika sv. Bernarda. Pastirski list ovrača tudi ugovore zoper to Česenje, ki se slišijo sem ter tje, in ki išejo vernike odvračati od te pobožnosti. Škof dokazuje .s samimi besedami sv. pisma, v koliki zmoti da so taki nasprotniki. — V cerkvi as. mučencev Solutorja, Aventorja in Okta-vija v Torinu se bode dvestoletnica obhajala s slovesno tridnevnico 4., 5. in 6. rožnika. Po vsih duhovnijah v ondotni škofiji se bodo obhajale podobne slovesnosti 4. rožn. (praznik presv. Jezusovega Serca). V Torinu se je 1. 1873 jela zidati tudi nova farna cerkev Jezusovemu najsv. Sercu, ki bode prihodnje leto dodelana. Y Gorici, 18. maja. — Dolgo Vam nisem pisal, mnogo opravil dobro voljo naj večkrat osramoti. Med tem časom se je pa že marsikaj nabralo, kar utegne Vaše bralce zanimati, toraj Vam pošljem nekoliko novic. Našo škofijo nemila smert prav pogostokrat obiskuje. Od začetka leta do danes je umerlo 12 duhovnov, in če nam Bog ne prizanese, bo v kratkem veliko pomanjkanje. Letos je v semenišči 6 četertoletnikov, eden bo moral čakati, ker je premlad, eden ali tudi morda dva — saj tako se govori — pojdeta na Dunaj, in k letu blezo nobeden ne pride v semenišče v pervo leto. Ali ni v resnici žalosten stan? — Pa tudi ljudstvo čuti sedanjo revsino in moli. Procesije križevega tedna so bile prav sijajne. Ljudstva je prišlo veliko, prostorne cerkve so bile natlačeno napolnovane. Posebno spodbudljivo je bilo videti prevzvišenega nadškoia, ki so vse tri dni šli k procesijam in se tudi pervi dan niso zbali slabe poti in deževnega vremena. Tudi na deželi se ljudje močno vne-majo za sv. leto, priča temu je že če ter t i natis majhne molitvene knjižice, ktere se je razprodalo (slovenskih) že čez 15.000. Slovenec je le dober katoličan. Bratovščina vednega češčenja je imela letos od 10. do 13. svojo letno razstavo v hiši predsednice visoko-rodne grotioje Coroninijeve. Razstava je pokazala lep napredek, kterega je društvo storilo. Več reči so izdelale gospe in gospodične brezplačno, in na ta način je bilo m jgoče 56 ubožnih ali vsaj manj premožnih cerkev obdarovati. Število udov je naraslo letos za 468 in zadnja številka v glavni knjigi je bila 14. maja 3844. Izdelala je bratovščina letos 24 mašnih plaščev raznih barv in vrednosti, 4 pluvijale, 9 velov, 1 banderce pred Najsv., 5 plaščev za ciborij in obhajilne burze, 10 raznih štol, 4 pare altarnih blazin in precej obilno bele robe. Razstavo so obiskali prevzvišeni nadškof, knez in knezinja Arenberg iz Belgije, veliko duhovščine iz mesta in z dežele, pa tudi veliko drugih ljudi. Skerbelo se je, da se počasi vvede cerkveni duh, in marsikteri izdelki so bili tudi prav lično in umetno izveršeni. Zraven cerkvene oprave, namenjene ubožnim cerkvam, bilo je se marsikaj druzega razstavljenega, kar so gospodje duhovni za plačilo naročili. Zmed teh reči naj omenim nebo, ktero je naročil g. A. Ukmar, vikar pri Marija Celji poleg Kanala. Delo je bilo prav umetno in ukusno, blago svila in zlato. Bog daj tudi za naprej svoj blagoslov tej dobrodelni napravi! Marijiu mesec ali Smarnice se prav pridno obiskujejo. Italijanske so po vsih štirih farah; zdi se mi pa, da so naj bolj obiskovane pri ,,jezuitih na Travniku", kjer jih ima domači župnik Mons. Kumar. V stoljni cerkvi imajo posebnega pridigarja, prednika tukajšnih oo. jezuitov. Slovenske so pa samo v farni cerkvi pri jezuitih na Travniku zjutraj ob petih, ki se tudi dobro obiskujeje. Močno vabi v to cerkev ljudi precej zbolj-šano slovensko petje. Tako sem Vam napisal nektere bolj imenitne reči. Upam, da bom zamogel za naprej bolj pridno dopisovati. (Bodo serČno hvaležni čitatelji in — Vred.) Poglavitne čednosti dobrega otroka. Pridno prejemanje ss. zakramentov. O preljubi otrok! Ali mi je treba te opominjati, koliko dobrot ti skazuje ljubi Bog po ss. zakramentih? Ali mi je treba te spodbujati k vsakdanji hvaležnosti za to? Vender menda ne; tvoje lastno serce te bo tega spominjalo in te k hvaležnosti budilo. Enega dneva pa vse svoje življenje ne pozabi. To je dan pervega svetega Obhajila, dan, ko Jezusa Kristusa kot Boga in človeka, z dušo in s telesom, s kervjo in z mesom pervikrat v svoje serce sprejmeš. Kako vesel mora biti ta dan za vsakega dobrega otroka! Kako ae bo prizadeval svoje serce ljubemu Zveličarju pripraviti, ga vsacega greha očistiti in s svetimi čednostmi zaljšati! Kaj bo pač Bogu in Odrešeniku ta dan povedal? Kaj mu bo obljubil? Česa ga bo prosil? Gotovo bo rekel: Pridi v moje serce, ljubi Zveličar; očisti ga vsih pregreškov in ozaljšaj ga z vsimi čednostmi. Obljubil bo veren in pokoren otrok katoliške Cerkve biti do zadnjega zdihljeja. Prosil bo ljubega Zveličarja, naj mu da pred umreti kakor v smertni greh pasti. Po pervem sv. Obhajilu si tako srečen, ljubi otrok, da lahko svojega ljubega Zveličarja v zakramentu sv. Rešnjega Telesa prejmeš, kolikorkrat si želiš. Ali hočeš to veliko srečo zamuditi in le redko k mizi Gospodovi hoditi? Bog obvaruj. Upam, da bo tvoja sveta skerb se tolikokrat s svojim ljubim Zveličarjem sklenila, kolikorkrat bo mogoče. Upam, da si boš prizadeval se vedno serčneje svojega božjega Zveličarja okleniti in v vsem dobrem rasti. To je jed, po kteri duša zadobi duhovno moč, je živi kruh, ki je z nebes prišel. Njegovo meso je res jed in njegova kri je res pijača. Kdor njega je in pije, ima življenje v sebi. Ljubi Zveličar je v resnici jed močnih in slabih. On daje rast v dobrem, zmago v boju in ljubezen do čednosti. Razgled po svetu. Avstrijansko. Deržavni zbor se ima pričeti sredi mesca vinotoka in zborovati z delegacijoni ob enem. Ogerski deržavni zbor se je sklenil 24. t. m. Baron Senjej je še pred razhodom nejevernikom v nekem shodu povedal, da „konservativci ne derže s tistimi, kteri si domišljujejo, da v brezverstvu je olika". — Ta je pametna. Ni še potihnil prusko-belgiški razpor, že hoče šumeti neka prusko-avstrijska prička. Zato namreč, ker vrati-slavski knez in škof Forster zdaj stanuje na Avstrijan-skem, kjer ima tudi nekaj svoje škofije^ in hoče boje od tod vladati svojo škofijo na Pruskem. Ce je kaj na tem res ali ne, kdo ve? Toliko pa je verjetno, da nekak zloben duh Bizmarka neustavljivo dervi njegovemu „Se-danu" naproti, in morebiti ni prederzno, ako se zanašamo, da Bizmark ne bo nobene zmage pikelhaubarske več vidil. Komedije Z napadom na Bizmarka nimajo konca. Une dni se je neka zaveržena duša skrila za herbet belgijskega kotlarja Duchesne-a (Dušena), da bi pote- puhi pariškega nadškofa v mreže zamotali. Pisal je namreč ta Duchesne pariškemu škofu, da hoče Bizmarka umoriti, da pa v ta namen zahtčva od njega denara. Nadškof, se vč, je pismo precej izročil vradmjam, ktere so zoper Duchesne-a pričele preiskavo. Iz tega je očitno, kar tako sleherni ve, da nadškof bi v toliko hudodelstvo nikoli ne podal roke. Skazala je pa tudi preiskava, da kotlarju je bil nekdo drugi za herbtom, ki ga jc nagnil k temu pisanju. Se ve, da iz tega namena, da bi škofu, ali Cerkvi ali morebiti se naj bolj francoski deželi škodoval. Med preiskavo v Belgiji pa je prišlo pisanje iz Pariza do Duchesne-a, na kterem je bil vikši škof podpisan. To pismo je belgiška policija precej spoznala, da je sleparsko in nadškofu podtaknjeno. Nemški poslanec sam je spoznal in priterdil, da je pisanje sle-parstvo. Ali je en sam potepuh naredil pismo do nad škofa in pa odgovor sleparsko podtikovan nadškofu, ali pa jih je več v zvezi. Preiskava bode najberže to na dan spravila. — Take strašanske sleparstva počenjajo ljudje brez vere! Amerikansko. Mesca svečana je bil v Bostonu k smerti obsojen mladi morivec Jesse Pomeroy. Njegova osoda kaže, kakošna zverina je že mlad človek, ako je zrejen kakor živina, brez vere in vesti. Torej naj posnamemo nekoliko iz njegove obsodbe po časniku ,,Ameriki". Omenjeni p6b je bil zaklal dečka Milan-a in de klico Kato Kurran-ovo. Pred sklepom ogovori veliki pravd nik Train sodnijo, ter ji razklada okolišine, pod katerimi je glavna sodnija obsodbo sklenila, kako so ga po tej pravdi porotniki umora perve verste krivega spoznali, kako se je reč višji sodniji zročila in je ta sodnija za vergla vse ugovarjanje, ki se je v pervi pravdi slišalo. Sodnik Gray med drugim pripoveduje jetniku, kako so se zarad umora pravdali, kako so ga zvedeni zavetniki zagovarjali, pa zastonj ; da so ga po nepristranski pravdi porotniki umora perve verste krivega spoznali in sodniji ne ostane druzega, kakor sodbo nad njim izreči. Sodnik še pristavi, kako mu je zdaj poglavitna dolžnost jetnika še opomniti, da naj zdaj vse svoje misli oberne na sodbo višega in večnega Sodnika vsih sere in naj se pripravi na smert. Sodnik izreče sodbo, in da se ima jetnik izročiti šerifu (rabeljnu), ki ga mora toliko časa v terdi ječi imeti, da deželni glavar določi čas za izveršitev sodbe; potem pa mora biti obešen. Sodnika je groza spreletavala, ko je sodbo nazna-noval. Ljudje so bili pretreseni. Edini v sodniški sobani, kateri je smertno kazen z merzlim sercem poslušal, kakor da bi mu prav nič mar ne bilo, je bil k smerti obsojeni morivec. Ni čudo, da takemu divjaku za tuje življenje ni nič mar, ki za svoje lastno življenje nič ne mara! V novem Jorku so imeli ob koncu unega mesca slovesnost, ki je veselo šumela po vsi Ameriki. Nadškof Mk-Kloskej je bil namreč vmesten v kardinalsko čast, izročena mu je bila kardinalska kapa. Pričela se j* slovesnost z velikim obhodom iz nadškofovega stanovanja v cerkev. Naprej je šel križ z akoliti. Potem nadškofijsko duhovstvo in za temi več sto duhovnov iz druzih škofij in zastopnikov duhovskih redov. Dalje l(i škofov. Za njimi 5 nadškofov. Za temi križ novojor-škega nadškofa in poslednjič nadškof ter novi kardinal Mk-Kloskej sam. Njemu so nasledovali trije papeževi poslanci: Roncetti, Marefoschi in Ubaldi. Bila j«? nato veličastna pontifikalna maša, ki jo je imel Mk Langhlin, brooklinski škof. Pelo je 100 izbranih pevcev in v orkestru (glasbenišču) je bilo 2oG oseb. Po veliki maši in doveršenem „ruirnem poljubu*' je pokleknil kardinal na evangeljsko, baltimorski vikši škof pa na episteljsko stran. Nato pristopi papežev poslanec Roncetti in na glas bere latinsko pisanje sv. Očeta, ki razlaga, zakaj so nadškofu podelili kardinalsko čast. Pristavljeno je bilo, da baltimorski nadškof Bayley naj novoizvoljencu dene na glavo bereto, kardinalsko kapo, kar se je tudi potem doversilo. Pn kratkem latinskem nagovoru, v kte-rera so sploh slišali besedo „Eminentia Tua, tvoja pre-r>advzvišenost", je kardinal najprej odgovoril kratko v latinskem, potem pa obernjen k množici v angleškem govoru. Hvaležnost do Bo<;a, zahvala sv. Očetu, prela-tom in duhovstvu, verlim deržavnim vradnikom, pripo-ročitev v molitev za Bo*,o pomoč ie povdarjal kardinal. To pos'avljenj», je rekel, ne velja samo cerkvenim do stoj nikom i ti katoliškemu ljudstvu, bil je namen in sklep sv. Očeta vso našo deželo s tim počastiti. Z lepimi be sedami za blagor zvezn« republike, in z vošilom, da naj bi sv. Oče doživeli rešenje svojega ljudstva, je kardinal ogovor dokončal. Sklep slovesnosti pa se je doveršil z nalaš za to s stavljenim „Te-Deum om" in s kardinalo-vim blagoslovom. VBnenos-Ajres-u v južni Ameriki so „kulturaši" pred p*r mesci nahujakali derhali in potepuhe, da so j«-ziiitovsko poslopje napadli. Iz cerkve sv. Ignacija so vlačili klopi in okvire od pod b, vlomili v zakristijo, razbili okna; derli se k cerkvi Salvatorski, so vrata vlomili, enega jezuitov ranili. Iz znotranjega jezuitov-*kega poslopja so vlačili bukve, pohišje, križe itd.; uekteri so bili iz za.-ram»vanja oblekli duhovske oblačila. Nekaj so jih v znotranjih prostorih pobili, nekaj ranili Tudi enega patrov so umorili. Nekteri jezuiti so ušli pri /adnjih vratih, drugi se poskrili po kletih. Potem so vsakterih reči skup. j zvlekli in z*.žgali. Eno naznanilo pravi, da so s* petrolejem zažgali. „Nacional" pravi, da udov karhonar-ke družbe, to je, inavtarji, kterih glavno gnjezdo je ,.Boca", so derhali podhujskali k toliki grozovitosti. Kako je neki to mog.čeV Sej je „Narod" povedal, da so mavtarji„po krivici bav-bav nekterim klerikalcem!" — Drobne novice. Konservativni Tirolci so boje določili, da lie pošiljati poslancev v deržavrii zbor. — V ogvr-^kem deržavnem zboru je baron Sennyey (izgov. ^enjej) spregovoril modro besedo, da naj pri tolikih skor neprenašljivih butarah vlada varčna in varčna bode do zadnje meje; in pa, da naj kaj stori zoper gerde ljudske " oderuhe. — Na Greškem je vse zoper kralja, bati se je rogovilstva in kralj je boje rekel, da bode šel. ker mu vse kljubuje. Kaj bi bi!o bolje, da bi se ne bil prestola lotil! O?on, Amadej, Maksimilijan so dosti očitni zgledi, da tujic se dandanašnji na nobenem prestoiu ne ohrani. Hamburški p« štni parnik „Siller", vračaje se iz novega J< rka, se je 7. ma;nika pri Scilli ških otokih razsul in silo ljudi je konec storilo, boje se, da čez mi oseb. — Rusko časništvo »e kaže pr..tivno Bizmarku in njegovi politiki. — Avstro-oger^ki poslanec v Berlinu je boje dobil zapoved, da naj podpira razmere oklenjene med Gorčakovom in Bizmarkom. — V Aleksandri ji egiptovski se bodo konec n-žnika vstano vile niednarodovske mešane sodnije. — „Uermania" ie prinesla odgovor nemških škofov na pismo, s kterim je minister Falk v cesarjevem imenu odvergel pritožbo zoper Cerkvi sovražne postave. Škotje pobijajo vse ugovore p« versti, s kterimi vlada izgovarja, da ne more njih želja spolniti, in juuaško zavračajo lažnjivo terjenje, da so določila Vatikanskega zbora prenaredile razmere med deržavo in Cerkvijo. — Univer«o v Neapelnu je ia?k» vlada začasno zaperla zarad rogovilstev. Takse za izpraševanja so bile boje glasni vzrok študentovske r.ezadovoljnosti. Naučni minister ima po vsem Laškem vedno študente na vratu, ki mu delajo preglavico. Se ve, takrat so bili študenti liberalcem dobri in se niso šole zapirale, kadar so zoper Cerkev rogovilili. Toda toporiše se obrača. — V Zagrebu se je 26. t. m. zbral hervaški zbor, ki bode zboroval do 15. rožnika. — Pruska gosposka v Metz-u hoče, da naj mestni odbor mestne ulice po nemško imenuje. — Prusko-luteranska cerkvena sodnija v Berlinu, ki obsojuje katoliške škofe in duhovne, se je izrekla za nepoklicano soditi nekega ,,pastorja", ki je bil obdolžen nepokoršine do luteran-skega konzistorija v Brandenburgu. — Bizmarkova ,,kulturna borba" je od 1. pros. do 30. mal. travna 241 duhovnov, 210 raznih deržavljanov in časnikarjev zaprav-dala in obsodila v razne kazni, ki skupaj znašajo 55 let ječe in 27.843 mark globe. Iz Prusije pregnani so 103; kakim 30 je premoženje konfiscirano; nekakih 50 društev je razpodenih. To je pruski liberalizem in „kul-tura", kakoršno so celo nektere slovenske ..liberalne duše" Slovencem želele! — Iz Rima se je podala laška zemljeznanska družba v Tunis v gornji Afriki. Preiskovati ima ta odprava, če bi se dal narediti vodotoč, ki bi vodil vodo iz Sre Injega morja v nizke Tuniške mo-čirja. — Koliko dajo razne dežeie za diplomate ter der-žavniške poslaDce, ie poslanec Boselli razložil v laški zbornici. Laško daje za ta namen čez 5 milijonov lir; Avstrija in Ogersko čez 9 miliio tov; Parsko čez NdO.OOO; Belgija čez 1 milijon; Dansko čez 500.000; Francija čez 11 milijonov; Nemčija čez H mil.: velika Britanija čez 14 mil.; Grecija čez 8<;0.(>00; Portugalija čez 1 mil.; zedinjene Amerikanske deržave čez 8 mil ; Turško čez 4 mil. lir itd. Ali i« tudi vselej toliko korist od teh silnih stroškov? — Nov jorški ,,11-rald * napoveduje skupno adreso, ki jo bodo amerikanski škofje po-dali nemškim po Bizmarku terpiučenim škofom. Bode ne mara Bizmark poteui tudi amerikansko republiko, kakor Belgijo ali Francijo, tormentiral? — Belgijanska vlada je pod klop versrla bedasti ukaz Lieškega župana, ki hoče prepovedovati procesije sv. leta. — Angleški časniki terdijo, da v poslednjem skipenji za vojsko med Bizmarkijo in Francijo so se za posredovanje ponudile angleška, avstrijanska, ruska in ita ijanska vlada. To bi bilo znam nje, da le nektere napihujene prus-ke koža serbi; vse druge vlade žele miru. — Leta 1K7H se je za jetnike na Laškem potrosilo Hi milijonov 844 tisuč 11S lir. Kjer se redovne in duhovske hiše zapirajo in podirajo, tam se ječe zidajo in odpirajo! — Koiika varnost je v Rimu pod novolaško vlado, ne kaže neprenehoma. 16. maja je bil Feliks Bazzichelli pri belem dnevu proti 9 zjutraj v lastni hiši (via S. Paolo, št. 3')) na stopnicah od dveh potepuhov napaden, ure, pismovnice in kar je še imel, or pan. — V Ameriki kliubu temu, da je mesca mal. strpana slana veliko škode naredila, vender ne kaže slaba letina, kakor piše tednik , Arae-r.ka". Posebno lep pride.ek obeta tudi pav<,la po okra-jinah Tennessee, A!ahama, Georgija, Arkanzas in Texas. — Tretjina mesta Oškoš, stolnice v Viskousinu z 11.000 dudami, je 2^. apr. p gorela. Škode je čez 2 milijona dolarjev, kacih NjOO ljudi je vse zgubilo in ko se po pogorišu v mrazu potikali pod milim nebom. Tudi nekaj ljudi je v ognji konec storilo. Tom. Daviš je gasivši neko poslopje sredi v plame se zgrudil in več druzih podobnih nesreč se je zgodilo. — Punt na barki. 5. sušca je barka „Jefferson B-rden" odjadrala z novega Orleana proti Londnu. Ko so bili že 1« dr.i na morji, se je pričel poboj med častniki in mornarji. Kapitan Patterson in niegovi častniki so se bojevali z revolverji in nožmi zoper m< marje. V strašnem boju sta bila 1. in 2. ker-mar ubita, kapitan je rogovileže razorožil in se jih polastil. Ubil je 2 mornarja, enega ranil in ga priklenil, neki 4. je umiral; le 3 so še ostali za opravljanje službe. Poklical je potem na pomoč bližnjo barko in dobil ljudi za daljno vožnjo. — V deržavi amerikanski Misuri so se že mesca aprila zopet prikazale kobilice v nezmernih množinah. Bati se je, da ta nadloga postane stalna v novi deželi. — V Ameriki ženstvo ni zadovoljno samo s pravico glasovanja, ktero sem ter tje zahteva, temuČ hoče imeti tudi pravico pridiganja po nekterih protestan-skih cerkvah. Metodistiška konferenca v severni Indijani pa jim je vendar povedala, da to je zoper navado in red. — Okrajine v amerikanski deržavi Jova ob sever novečernem oddelku so bile lansko leto od kobilic tako razdjane, da bi bili ljudje v naj siiniši stiski, ako bi previdnost Božja ne bila po drugi poti zanje posker-bela. Ondotne jezera so namreč tako polne rib, da prebivalcem močno namestujejo druge pridelke. Na obrežji Spiriti Lake-a in jezera Okeboja so se vstanovile cele ribiške vasi. Kaj pa po zimi, ko je vse premerznjeno? Po raznih krajih izbijejo velike duške v led; ribe željne zraka in svitiobe — se zbirajo v silnih trumah blizo tacih ledenih lin, in ljudje jih love ali po dnevi z mrežami, ali pa po noči pri bakljah z velikimi ternki, „harpuni". Misli se, da so jih o času mraza kacih 2000 kadi nalovili; pa se vender še čisto nič ne pozna, da bi jih bilo kaj manj. — V novem Jorku je od 1. 1864 do 1874 umerlo 91 ljudi, ki so bili stari 100 let ali več; 19 jih je doseglo po 105 let ali več; 2 po 113, in neka zamurka še celo 118 let. Največ tacih je iz delavskega stanu. — Neki mož v južnem Massahusets-u je pred 50 leti vsako skodlo dal pomočiti v vrelo ribje olje (tran), preden je z njimi hišo kril. Njegovi vnuki so nedavno v pervo zopet hišo krili in našli so veliko starih skodel Še čisto dobro ohranjenih. — Vsih novih naselcev 1. 1874 v Ameriko je bilo 26'>.814, to je, 159.930 moškega in 10<>..S78 ženskega spola. Med temi jih je iz Avstrije 6891 ; iz Ogerskega 852; iz Poljskega 1449: iz Rusije 7447; iz Laškega 5787; iz Franceskega 8741; iz Nemčije 56.9^7 (Slab kompliment za bizmarkijanstvo!); iz Spanj-skega 571. — V novem Jorku po neki precenitvi prebivalci dajo 4 m.lijone dolarjev na leto za vodo, ki je med mlekom zmešana, kakor piše ,,Ameriki4'. Če ni veuder ta malo predebela? — V Texas se je do vinotoka lanskega leta priselilo 300.O0) tujcev. Listek za raznoterosti. Zadnji darček. Mama, si li prenovila Rada enkrat še darila Že altarček šmarnični, Bi Mariji v slovo, Častni venček podarila Venček prej, ko zapustila. Nanj — nebeški Materi? Tvoja hčerka, bom zemljo. O j, kak lepe in duhteče Svi ji lani spletale, Jo častile prr-goreče, Kako sladko spevale! L 'po toraj bom prosila, Preden smertno zamižim ; Bodeš li mi venček zvila, Da Mariji ga darim? Venček beli naj veliča Mama! tam bom pri Mariji Matere nebeške čast. Zopet vila venčike, Zadnji darček moj, dekliča, V angeljčekov tovaršiji Ki sem tudi Njega last. Pela svete pesmice. Še v zabojček sezi mali Po sreberno kronico, In z vratu na križec zali Drago mi svetinjico. Al ne čuješ? - Ona k iče Gori v večno cvetni raj; Med nedolžne otročiče Grem, raduj se mama zdaj! Daj Mariji krono krasno, Svitlo se žari altarček, Jezusčeku križec zlat', Jezusček se mi smehlja! — In poklekni, mama. glasno Glej! Marija jemlj-3 darček Moli z mano — zadnjikrat. Zadnji — mojega serca. Ah! zakaj tak milo jočeš? Srečno, draga tuama m-ija ! Vekomaj ne loči smert, Srečno, Bog obvari te! Ali mi braniti bočeš V kratkem dobra duša tvoja, K šmarnicam v rajski vert? V rajskem vertu najd»* me. R a d o s 1 a v. Letos pa ročice vele Sej nji res sem dolžna hvalo Za p!et«-rij • n:so več, — Pervo nji za Jezuškoua, Persi fo sni o?iabele, Da odidem, upam, kmalo Vtihnli p?smi g!as doneč. Proti svitlim zvezdicam. Vendar še preserčno rada V vertecu, tam pri drevesi, Bi Marijo veneano Bele lilije cveto; Vidila; življenja nada Mama, semkaj jih prinesi, Zginj-.t. mama, mi že zlo. Vpleti v venček vse lepo. Zahvala. Tri sestre so na prošnjo naše ljube Go*p-bile ušlisane, in so zadobile pomoč v velikih težtvnb telesnih — v bolezni. Hvaležnega serca razglašajo to, v slavo in počešenje nase ljube (lospe presvetega Seica. V Ljubljani 21. maja 1875. A\ J/. ./. iz Velike skerbi sem rešena na priporočilo k ,.naš; ljubi Gospej pre*v. Serca'*. Va.tkemu »vetu je na, n*i k Nji pribeži v zadregah. Še z večiiu zaupati jem jo i-o«n častila v prihodnje. (Tako je povedala zaznamuj u a V Ljubljaui, v sopraznik Marije Pomočnice 1*7:>. F. K. Kdo je „8dlob3rda"? „Rusini so čudni Ijuoje in dostikrat prav politične šalobarde." Tako je ,,Narod4' vozkliknil, ker je v g-diškem deželnem zbora rusin.^ki poslanec Krzyai;0vski stavil nasvet, naj se p » galiških šolah več nemško uči. „Iz sovraštva do Poljakov ', je rekel, ,,se ti Rusini \ežejo z dednim sovražnikom Slo-vanstva" . . Tako , Narod" v št. 115. — Z* vse pride maševanje. Kadar pa so bili neki rusinski poslanci zarad glasovanja za zoperverske postave od svo ega nadškofa kaznovani, takrat so bili dobri! Tudi nimajo liberalci nič ii«.p°r Rutine, ako svoji veri kferi nezvesti postanejo in k razkolništvu pretihotapijo. Resnica neu-Ujljiva pa ostane ta: kbor je „šalobarda" v naj ime-nitniši zadevi človeštva, je šalobarda tudi v druži h. Zgledov k temu nam s cer ni treba iskati pri Ruw;ib, ker jih tudi aoma imamo. Blagoslov pO pridigi- Brati je bilo te dni smešno očitanje: »ljudje se spotikujejo in marsikaj ugibajo, kaj sfci storili, ko po pridigi bi goslova ne daste." — Ne mara je bilo to pri maši med izp »stavljenim sr. Rešnjim Telesom? Mnogi ne v<-d>'»f da «• taki pril ::i se po pridigi sv. blagoslov ne daj-, in se l>r z p.»:;ebe spotikajo. — Iz Dolenskega. (Z-i/tvnlu.) Bila s« in silno o:»irii. tako, da so ž" vsi » bupali nad mojim » zdravlj nj i.. Ko že od nikodar ris -ni p moči upala več, t,v» mi spo edni :, naj bi se zatekla k ,.naši lj. G. ur -in naj hi n:uj i\ ž in k tka prij iteij ct na in :st«» : opravljali devetdnevi ie « za moj-; ozdravljenje ? .i imš Lj. G presv. S. Storili smo, kakor so mi svet<>\ I j že pervi \erer me je navad a o silno bodenje ne:> 1» i:, v kratkem .sem b la iz vse nev-rnosti, ter zdaj, pr —tciu hvala N. lj. G.! ž« hodim in se veselim gotove M »rij.u ; pomoči. Zato tudi to svoje veselje in hvaležnost, * sem obljubila, po Danici naznanim ča^tivcem „N. Ij. G. presv. S. M. D. ZtkftU- Podpisani t imenu pogorel cev na Vovči pri Poljanah vaim dobrotnikom, ki so s svojimi milodari revežem tako hitro na pomoč prihiteli, naznanuje serčno zahvalo. Med drugim poterjuje sprejem 65 gld. 60 kr. po »Zgodnji Danici" nabranih darov. Vsegamogočni aaj »to- in stoterno vsim poverne! V Poljanah, 18. majnika 1875. Tomaž Vari, kaplan. Zakaj Se svet boji čudežev ? Zato, ker se boji vere. Čudeži, ki se mu pred očmi godč, ga pa k veri silijo, ker jih utajiti ne more. Kar se je že davno zgodilo, si misli, kdo ve, kako je bilo s tem V Kar pa zdaj svet vidi pred očmi, se nikakor utajiti ne da! Iu zdaj, če je čudež resničen, potem ne morem utajiti Boga Sodnika: kaj pa potlej moj greh V! Oe so čudeži resnični, je tudi resnična vera, v kteri se čudeži gode, jest pa taki brezverec: kaj pa bo z menoj?! če so čudeži resnični, je poderta vsa ni« ja pajčevin*, si misli novi pogan. Toraj: Taji, taji, dokler Je žilica giblje, če tudi utajiti ne moreš. — To je obupano življenje brezverčevo. Kako gospodari liberalizem! V novi Italiji so potepuhi dan na dan prederzniši in Čedalje več jih je, odkar gospoduje frajmavrarski liberalizem. V predštevu za 1. 1-^75 bo močno osrečeni! Mislili so namreč, da bodo imeli kermo odločiti za 80.610 tatov, ubijavecev, po-zigavcev in druzih enacih čehljancev nove ere, — našli so pa, da j:h je celih 5000 več po ječah! In za pitanje, »trežbo, varstvo teh ,.pridnih" minister za notranjstvo zahteva blizo 24 milijonov! — Pri uch pošastnostih, ki se ne nahajajo le samo po Laškem, bi bilo pač treba gospodarstvo nove ere v „misi]on4< poslati, da bi se — pijano od liberalizma — malo streznilo. Preganjajo se b. pr. ravno "misijoni," na kterih se na tiauče krivic poverne in poravna, poboljša, ali se jih odverne do časa. Preganjajo se „misijonarji", spovedniki, kteri na tisuče pijančev, z*pravljivcev, ponočnih rogoviležev spreober-nejo, s kakoršn mi se s cer ječe napolnujejo. Preganjajo se misijoni, kteri cerkve napolnujejo, ječe pa izpraz-nujejo; in ravno s tim se potepuhom potuha daje, dobri ljudje pa so užaljeni in pohujšani. Zatira se obiskovanje cerkve, prejemanje ss. zakramentov, procesij itd., kar ljudi dobre in poštene dela, oserčujejo pa se tisti, kteri vero in Cerkev psujejo in zasramujejo! Ali je potlej čudo, da se ječe napolnujejo in ravno od potepu Lov nadlegovani morajo zopet potepuhe dobeliti, ko so v ječah, sami pa stradati! Tako gospodarstvo nove ure bi s-e dalo še na dolgo in široko popisovati, toda reč je zadosti znana. St. FranciS, Mihvaukee Countv, Wisconsin. 1. maja. Ko sem bil prišel z velikonočnih počitnic cd reke Missisippi nazaj k sv. Frančišku, prejel sem z veseljem poslane Daničine liste. Serčna hvala Vam bodi, da toliko »*erbite, da bi se meni Danica redoma pošiljala! 13. št. nisem dobil, pač pa 14. in 15. Vzrok, da se toliko listov zgub-, je menda ta, da niso dosti dobro zaviti; zavitki »p preradi izmuznejo. To sem slišal tudi od druzih. *) Upam, da bodete prejeli malo knjižico, „Antichrist", ki sem jo Vam s pismom vred poslal. **) Sedem in dvajsetega mal. travna, ko so bili kar- *) To bodi v nauk vsim odpravništvoin za Ameriko. Vsi časniki od tam pa so prav Oversto zaviti in nam dosto redoma prihajajo. Vred. **) Došla je s listom ob enem, serčna hvala! Močno je nam z njo vstreženo. Vred. dinsl Mc. Closkey posvečeni, smo imeli pri nas pri sv. Frančišku, veliko slovesnost Zjutraj, ko se je še komaj danilo, začeli so dijaki streljati z nulim topom, ki ga imamo v vstavu. Ob petih je bilo ie vse na nogah in bilo ni ni5 druzega slišati, kot ime Njih „eminencije" gosp- kardinala. Malo po csmih je bila velika sv. masa. Fri kosilu so nam naš vodja, čast. gosp. Karol Wapel-horst, brali voSilce, ki so ga poslali kardinalu Mc. Closkey-u. Glasilo se je tako le: „Dvanajst profesorjev z 220 učenci v semenišči sv. Frančiška v Mihvauški Škofiji, ki se nad današnjim dnevom s sv. katoliško Cerkvijo v Ameriki vred serčno veselijo: Njih vzviženosti „Pervemu amerikanskemu Kardinalu pošljejo svoj ponižni poklon in serčno vošilo od večernega obrežja Mičigan-skega jezera." Popoldan ob treh smo imeli tri govore, in sicer v latinskem, nemškem in angleškem jeziku. Potem smo nekoliko prav lepih zapeli, in sklenili smo na zadnje slovesnost s trikratnim prav krepkim „Vivat!" Tudi mi obhajamo „Smarnice" naše matere Marije. Pričeli smo mesec maj s splošno sv. spovedjo in sv. obhajilom. Zvečer pred 1. majem imeli smo prelep govor o Materi Božji. Pridigoval je duhoven Anglež, ki je rred malo leti katoličan postal, in potem katolišk duhoven. Oče njegov je bil prot^stantovsk pridigar. — Vreme smo imeli od cvetne nedelje pa do preteklega tedna prav prijetno. Začelo je vendar pred včerajšnim dežiti in včeraj smo d » gležnia snega imeli. Listje se še ni prikazalo. Kukovice v Ameriki ne poznajo in tudi Blavčeka ni slišati. Šole se bodo končale pri nas 30. rožnika. Pričakujem, da pojdem potem zopet enkrat k gosp. Janezu. Moj naslov bode takrat: Mr. Peter Jeram, Care of Rev. Father Chehul, Bayfield, Bayfi>ld Co., Via Havre de Grace. Wisconsin. United States of Arrerica. MPuhorshe spremembe. V TerŽaŠki škofiji: C. g. France Tomšič gre za kapi. v Kazle; č. g. Janez Terau gre za kaplana v Koprivo; č. g. Primož Šubic gre za kaplana v Storje. MMobroini darovi. Za pogorelce v Mavčičah: G. V. Gasperšič 1 gold. — Primskovska soseska pri Kr. po preč. g. duš. pastirju 12 gld. 60 kr. Za sv. Očeta: Neimenovana 1 tol. za 2 gl. st. den. — Neimen. po g. liozm. 60 kr. — Neimenovani dve osebi 3 gld. 70 kr. v sr. s prošnjo sv. blagoslova za zadnjo uro in za odpuš. grehov. — Po g. Rozm. neimen. 1 gld. 20 kr. — Oseba proseča sv. blag. 5 gld. — G. A. K. 2 gld. sr. iz ljubezni in vdanosti, za sv. blag. pri V8ih delih na prošujo sv. Očeta. — Mati, proseča blagoslova s»-bi in otrokom, 5 gld. — Po g. Dol. 1 gl. — Fr. M. 1 gld. in Marija Z. 1 gld. — M. P. 1 gld. 3 proš. sv. blag, da bi bila moja želja uslišana. — Neimen po g. Dol. 1 gld. sr. s proš. za sv. blag. — Po g. Rozm. 1 terdnjak za 2 gld. star. den. Za afrikanski misijon: Neimenov. 1 gl. Za misijon v Adrijanopeljnu: G. A. P. 40 kr. Neimenov. 60 kr. Za sv. Detinstvo: Neimenovan 70 kr. Za sveto deželo: Došle nabirke po A. L. od č. g. Volca. — Prejeli zbirke A. L. od č. g. Fr. Dol. na Trati. Za kristjane na Turškem: Neimenovan 7 gld. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blainikovl dediči v Ljubljani.