13
gen Schon wäl^HJB des k reges wurde die Kommission für SgksvflBnögeMisvevw illnng heim I4r;isidii5ffi (Jfts slowenischen VBksbet'leurn^sm res mit dieser Absieht ge ■taltel Die konimi.,; 1011 fing c.rsl n;ieli dem kiieg 11111 ilirei Ijwigkeil *_n. Sie war .111. vier Abteilungen '..1 sammengesel.'t und ¿war der allgemeinen der Abteilung hir l\iden, und Statistik. der RechU- und ÄQ'siflilsai teilung. Im R llimen der komnu: aonen wirkt« mch de; I5esi hl;ign;ihmekoninrissionen lur operative Btiftiiiiisse l)ii' Bi'sJilagnahniekommi. sionen virkten als i.weitlifi
ge Kommissionen Die erste Stufe .waren die Bezirk , und Stadl Bcschlagnahnickonimissioncn, die koniniis.,ionen iiif der /weiten Stufe die nur als Berufungsinstanz bin gierten waren die kieiskoninii--Moncn und die Bunde: besehlagnahmekom musion
Das Sehri'tgut der Kommission für Volksvermogens-verw.iltung und das Schriftgut betrels der Besehlagna Innen Helmden sieli in verschiedenen Archiven unter >111 derem auch im Archiv der Republik Slowenien.
Kon-sija /a upnno narodne monuc
Brünn Kozina
Delo evidencnoslati^ticncga oddelka Navodilo za oeitnjevunje narodnega inietj* Problemi dela Kl i NI
I/, poslovnika cvidcnčnostatističncga oddelka K L1 NI pri PSNOS je razvidno, da je bila naloga le-tega oddelka:
-	/hrat> podatke o vsem imetju, kije že biki m je še prihajalo v državno last na podlagi odloka Av-noja 7 dne 21, novembra 1944.
Po tem odlok 11 je prešlo v državno last
-	vse imetje nemške dr/ave, nemških dr/avlja nov, |ugoslovansl> di državljanov nemške narodnosti, ra/en tistift kr so se bojevali v osvobodilni borbi m pa imetje vojnih' zločincev m oseb, ki so pobegnile pred NOV.
Nemško imštje je prešlo v državno last na podla gi /aplunbiiih odločb oziroma na podlagi pravnomočnih rešitev na pritožbo, imetje vojnih zločincev in pobeglih oseb pa na podlag:, z.aplembiiih obsodb vojaških ali pa sodišč slovenske narodne časti K L' NI tega premo/enie neposredno ni upravljala ampak jc bila pravzaprav nekak filter, kije pre-usčevai zajeto imetje in ga oddajal resornim ministrstvom po vrstah imetja in sii_cr:
kmetijska posestva Ministrstvu za kmetijstvo gozdna posestva Ministrstvu /.a gozdarstvo industruska in rudarska podjetja 11 mNtistvu za industrijo in rudarstvo
trgovino m obrt Ministrstvu za trgovino m pre-sk rbo
oziroma piislojirm gospodars1-nn odsekom okrožnih, okrajnih in krajevnih uradov 111 ustanovam.
/a vse narodno imetje je moral evidenčni oddelek voditi točno evidenco 111 skrbeti za popis, za ta namen pa te sestavljal ra/ne popisne obrazec
Prvi postopek dela evidenčnega oddelka je bilo zb rati vse podatke o prehodu imetja v dizavno last, zato seje omejil predvsem na naslednic podatke.
-	prejšnji lastnik oziroma na/iv podjetja
-	iaz.log, zakaj njegovo imetje preide v državno last in kdo ga trenutno upravlja
-	na podlagi katere konctiovcljavnc odločbe o/i
roma rešitve je njegovo imetje prešlo v državno laM
V drugem postopku po dokončnem prehodu v državno last pa evidcncc n. več zanimalo, kdo je prejšnji lastnik, pač pa je prešlo delo k točnemu popisu zajetega imetja. Ustvarit je bilo potrebno točen pregled imetja po vrstah (agrarna posestva stavbna zemljišča, rudnik ) ne oziraje >c na to, kdo jc bil prejšnji lastnik
Vsako imetje, ki |c bilo zaplenjeno in je KUNI o njem dobila kakršnokoli obvestilo ali dopis, je v evidenciicni oddelku dobilo svojo "zaporedno šte vilko in mapo, v katero so se vlagali dopisi, ki so se nanašali nanj. Mape so e imenovale imovinski akti. Na zunanji strani vsakega nnovin-vkega akta je bilo zabelezeno
-vrsta imetja ali naziv podjetja
-	ime .n pnimek bivšega lastniku
-	zadnt. naslov, kraj, okraj m okrožje, kier se nnetic nahaja,
-	razlog 111 vrsta zasežbe,
-	sodišče, ki je izreklo zaplembo, številka .n datum razsodbe,
-	vrednost imetja ah podjetja (to se ic v večin, piunerov ugotovilo nai- nadno),
-	zaplcmbna odločba oziroma rešitev na to od locbo,
-oblast, ki to imetje upravl|a,
-	ime 111 priimek upravitelja ah delegata.
S tem sta bila v bistvu združena prvi m drugi postopek dela evidenčnega oddelka z nekateiimi dodatki
Posamezna zasežena nnetja so dobila zaporedno številko v istem vrstnem redu, kot so prišla v evidenco, ne oziraje se na me bivšega lastnika :n na predmet. Memli so tudi, da bo marsikatero imetje, ki je bilo zaseženo ali zavarovano, zopet vrnjeno lastniku in bo evidenčna številka izpadla /aradi tega je bilo nesmotrno vleči zaporedne številke neprestano dalje in zato je 'aeela ninncraeija vsako leto /nova Da se številke ne bi podvajale, sla se vstavili na z.aeitku evidenčnega števila zaffiiji dve številki tekičega leta. Računalo se je, di bo /a plenih v letu več kot 1000, zalo.so rezervirali za tekoča števila štiri mesta. Tako je dobil prvi akt v
letu 1946 na pnmer številko 460001. V tem primeru je segla evidenca za tekoče leto lahko do števila 9999.
Vsi i.novmsk' akti so se lagali po vrstnem redu številk v omare, poliec ali registratorje Da se je na podlagi imena prejšnjega ali prvotnega lastnika na šel določen akt, je obstajala posebna evidenčna kartoteka. Na kartotečnih Listih je bi Ki označena re-gi\trska številka imovinskega akta, ime lastnika, kraj, okraj in okro/je, pod tem pa vsebina ali predmet imovine. Posamezni lastniki so bili razvrščeni po abecednem vrstnem redu. Poleg Le kartoteke ,ta obstajali še krajevna in predmetna kartoteka.
Krajevna kartoteka Služila je v glavnem za statistične namene, da .-,e prikaže predvsem, koliko imetij je bilo zaseženih v tem ali onem kraju, o/iro-ma, kai se tam nahaja Navodilo za registracijo tn evidenco zaplenjenih imetij je natančno predpisovalo tudi obliko in velikost kartic. Med drugim se je priporočalo, da ima vsak jczdce o/iroma nastavek označbo kraja, okraja in okrožja (različna barva). Krajevne označbe so bile na levi strani označbe okrajev in okrožij pa na desni.
Predmetna kartoteka. Imela je namen, da sc najdejo določene vr^te zaplemb in sc ugotovi, kje povsod sc to imetje nahaja Tu je šlo za razdelitev po vrs'i imetja, /ato se je pnporočal decimalni klasifikacijski sistem. Pn tem sistemu sc jc dana materija razdelila na deset temeljnih vrst, vsaka vrsta pa zopet na dciet podvrst /a klasifikacijo imetij jc prišla v postev sledeča ;jzvr,titev:
0-splošna ali sestavljena (kompleksna) imetja
1	- ženillišča
2	- zgradbe
3	- oprema
4	- živali
5	- blago
6	- denarne vrednote
7	- obveznosti
Podskupina I - zemljišča^se je delila, 10 - mešana zemljišča I I - agrarna zemljišča
12	- gozdovi
13	- vinogradi
14-stavbna zemljišča I 5 - neplodna zemljišča Enako so sc delile tudi ostale vrste Predmetna kartoteka je služila v glavnem za statistične namene Tud' tu so uporabljali jezdeec ali nastavke, glavna slfuSina jc imela le te na levi, podskupina pa na desni strani Podoben po s -s jc opravljal tudi statistični urad, zato KUNI ka-,nc,ic ni vodil kartoteke popisa zaseženih imetij Pokazalo sc jc da sc jc pri svojem delu statističn: urad ubadal z velikimi problem predvsem zato, ker podatki velikokrat niso bili točni .n zanesljivi.
Pri evidencah |e igrala pomembno vlogo tudi označba razloga :n vrste zaplemb ter pavšalna occ nitev velikosti kmečkih poscst: Razlogi -a zasežbo imetij so bili oznaccni:
A = imetje Nemškega rajha in nemških državlja nov
H - ;metjc oseb nemške narodnosti
IG
C = imetje vojnih zločineevjjnasproinikov in vseh ki so sodeloval; z okupatorjem
CI = imetje oseb ki so zaradi tega v preiskoval nem zaporu
C2 = imetje oseb, ki so bile obsojene na zaplem bo imetja
L) = imetic oseb, ki so pobegnile
H = imfttje oseb, katerim je 'inetje odtujil okupa tor m jim še m bilo vrnjeno
F = imetje oseb, katerih imetje je bilo razlaščeno na podlagi /akona o agrarni reformi
G - imetje oseb, ki ~,o imetje prostovoljno odstopile državi.
Označevanje vr>te zasežb
I	- državna last (imetje je prešlo definr.ivno v državno last)
II	- državna uprava (imetje utegne priti v državno last)
III	- ekvester (začasna državna uprava v primerili, da imetje načelno ne preide v državno last)
Tako so pnšle pod vrsto zaplemb naslednje kate gorile.
I	= A + P + C2 + I7 + G
II	=CI + I)
III	= [,
Označbe kategorij z velikimi črkami |e uvedel statistični urad pri predsedstvu vlade Slovenije, vrste zaplemb pa je uvcdela DUND.
Za poslovanje je bil uporabljen sistem kartotečnih omaric Kardex, ki jih jc KUNI prevzela od bivše Fmonc ravno tako, kot je prevzela od te družbe registrske omare m kartotečne skrinjice,
Imovinskih aktov jc bilo vsak dan odprtih povprečno od 50 - 100, prav toliko pa tudi dvojnih kartotečnih Mstkov (bivši lastniki 'inetja po kategorijah). Imenske kartoteke so bile sestavljene po začetni crki prejšnjega lastnika, icnoviiatke pa po okrožjih, okrajih :n krajih Poročilo o porazdelitvi dela cvidcncno-statističncga oddelka KUNI z dne 30. oktobra 1945 navaja, da jc bilo predvidenih okoli 17.100 pravnomočnih rešitev okrožnih in približno 400 zaplemb mestnih zaplcrnbnih komisij. Še v začetku leta 1946 (20.2) sc jc ari KUNI pričakovalo okoli 25.000 zaplcrnbnih odločb. Obstaja tudi podatek iz leta 1946, da bo vseli zaplcrnbnih odločb okoli 36 000, vendar sc mi di ta podatek precej pretiran.
Delo cvidenčno-statisticncga oddelka je obicga-
lo:
1)	razdeljevanje pošte,
2)	odprranjc novih opisov in vlaganje splošnih opisov v mape,
3)	vlaganje zaplembnih odločb, komisijski! za pismkov in sodnih odločb,
4)	reševanje pošte v zadevah industrije,
5)	vodenje kartoteke iSlustrijsldh imetij,
6)	vodenje kartoteke obrtnih, trgovsMi n gostinskih stor.tcv,
7)	vodenje kartoteke denarnih zavodov, delme, denarnih vlog,
8)	vodenje kartoteke zaplembnih odločb po čl. 28,
9)	vodenje kartotek zaplembnih odločb po čl. 30
15
10)	vodenje kartotek zapJemOil odločb obsojencev ai redigiranje seznamov oseb, obsojenih na zaplembo imetja,
11)	/hiranje prcmiunnsk'h prevzemnih listov (stanovanjska oprema, ),
12)	ustvarjanje kartoteke agrarmh posestev, stavb in stavbnih zemljišč,
13)	i'.dajanie spisov ostalim oddelkom in vlaga nje vrnjenih v omare
V	septembru 1945 so dobili od DUND popisne obraz.ee /a i idustrij;,k i in rudarska podjetja gozdna posestva, zgradbe m stavbna /cml|išča obrtna •n trgovska podjetja ter za denarne zavode in Zuva rovalnice. Ti obrazci 'o bili v Sloveniji delno poenostavljeni in dopolnjeni, saj ob /acctncm delu evidenčni oddelek pri KUNI m računal da bo DlJND v Beogradu zahtevala tudi takojšnjo oceni lev vseh imeln /,ato so bili obrazci v Sloveniji naknadno prilagojeni tako, da so navajali viednost imetja v opombi. Ta vrednoE seje morala navesti po stanju na dan popisa Če točna ocenitev ni bila možna se jc navedla vsaj približna vrednost in viši na morebitnega I mega kapihila v procentih Tudi pri popisu kmetijsk ih površin in -gradb .se je zahteval podroben popis, ki pa naj bi ne odstopal od dejanske vrednost' za vec kol I Oi%.iNavedene pop-s-ne liste o'iroma pole so morah izpolnili krajevni ali okrajm ljudski odbori po danih navodilih ki so jih dobili zastopniki okrožnih uprav na flalpnib konica. iicah
Obstajala je ludi kartoteka delničarjev ter popi:; delnic po delmsk'h družbah i¿ katerih je razvidno: naziv delniške družbe, višina glavnice, število delnic, Hstniki in število delnic, ki jih lastnik posedli je Vse delni ■.ke d-už.be so razvrščene po abecedi.
1'rcjena je bila tudi kartoteka upnikov denarnih zavodov in lastnikov vlog ter imetij na tekočih ra čumh iij depozitov, ki so prišli pod 'aplembo. Nai-vci n obseg jc že \ začetku leta 1946 dosegla kartoteka delnic, vrednostnih papirjev m denarnih vlog, obsegla jc že preko 8.000 kartotečnih listkcH
V	cvidcnčno-stalisliuicm oddelku se je vodil tudi abecedni seznam sodb obsojencev.
Dejansko stanje, vsaj glede na evidenco, ki smo jo s tem londom prevzeli v Arhiv Republike Slovenije pa jc dokiii klavrno, i videne je zelo malo in se le so v glavnem nepopolne m s tem neuporabne /.alo bo tudi gradivo uporabno šele tcdai ko bomo popisali vse zaplembe (imensko)
Po navodilih DUND iz Beograda in po odločbi gospodarskega sveta jc bilo treba v najkrajšem času Hfenili narodno imetje 'alo so tudi v Sloven-n po okrožjih sklicevali konference referentov za upravo narodne imovine Tako so bile za ljubljansko, novomeško. celjsko in mariborsko okrožic od 4. do 9. Icbruraria 1946 sklicane konference, kjer so referenti posredoval- navodila okrasim in krajevnim referentom
Navodila za occnjcvanic
I. Ocenitev zcrnljiša se je izvršila na podlagi cen iz leta 1939 + 30 % po naslednjih področjih:
A 1 obdelovalna z.cDMia - celotno območje Slovenije se razdeli v tri ra/rede
I. razred poljedelske ravnmc: Prckmr.rjc, Ptuj-
sl® Dravsko, Sorsko, Ljubhansko m Krško polje ter Savinjska dolina
2.	razred poljedelski predel v ostalih krajih v dobri in srednji legi
3.	razred: obdelana Kemija v hribovskih krajih in slabih legali, ki ne spada v 2. razred
Ocenjevali so po m2. Kjer izmera ni bna znana se je ugotovila približna površina :n cena, pri čemer se vrednost ni smela razlikovati od dejanske za več kol H) %. Podana jc tudi tabela za m- zem Ijisč — n.jiv travnikov, pašmkov, zelenjavnih in sadnih vrtov ter hmeljnih nasadov, in sicer cena glede na razred.
B - vinogradi predeli se razdele v tn skupine po vinorodnih okoliših:
I skupina I jutomer - Ormož, Slovenska Bistrica Manbor (Pekre). Gornic Slovenske gorice, Ha lože
2.	skupina Srednje Slovenske gorice. Gornja Radgona, Konjice, Dolnja Lendava, Bizcljsko, Trška goia Sv. K..iž, Krško Metlika
3.	skupina vsi ostali vinorodni okoliši.
Ocenjevali so po m-, glede na skupino vina' sortno, Slišano] smarniea, izabela
C - gozdovi oziroma gozdni svet: ceni se po m2 m to v vsej Sloveniji enako:
1.	iglasti gozdovi
2.	h,tnal' gozdovi
3	mešam gozdov i
4	hrastovi gozdovi.
II. Cenitev zgradb in stavbisč - ocenijo se po navodilih za ocenjevanje vojne škode Po istem navodilu se ocenijo tudi premičnine z iziemo pohištva m stanovanjske opreme
Cenitve so opravljala
1.	Ljudska sodišča za imovino oseb, k so bile obsojene po 28 členu o zaplembi
Pri vsakem okrajnem sodišču se je postavilo več ocenjevalnih komisij! za območje vsakega KI.O postavi sodišči 2- 3 ccir.lricc K ccn-tvam so povabili tudi predstavnika KLO in hudskega tožilca. Pr> ocenjevanju trgovinskih, obrtnih m industrijskih podjetij ter veleposeslev pa se jc postavil delegat oziroma upravnik, ki je sestavil podroben mventar in opravil cenitev s pomočjo cenilca posame/nc stroke
2.	/aplcmbna komisija za imovino oseb, ki so bile obsoiene po 30. členu o zaplembi
Okrajni ljudski odbori so ponavadi sklical, na svojih sedežih referente za upravo narodnega imetja pri KLO. Vsak KL.O jc moral popisati vse imetje, ki seje nahaialo pod državno upravo, m to za vsako stioko posebej
Sedež: zaplembmh komisij:
Ol rajne komisije so poslovale na sedežih okrajev. Okrajne mestne komisije so poslovale na sedežih mest na stopim kraja ali okrožja Prve so imenovali okrajni NOO, druge pa mestni NOO. To so lile prvostopenjske komisije.
Drugostopenjske okrožne komisije so poslovale na sedežih okrožij, pokrajinska komisi|a pa na se dežu KUNI.
Okrožne komisije je imenoval Okrožni NOO, pokrajinsko pa KUNI. Obe sta poslovali le kot drugostopenjski komisiji, in sicer okro na le za re
16
sevanje pnložb zoper odločbe okfjjnih kpfnisij, medtem ko je pokrajinska komisija poslovala kol druga slopnia /a reševinje prilozb okrajnih itiesinih komisij. fitiložba se jc vedno \lo/ila pri tisti komisiji, ki )c i/.dala odločbo na pr\i .,!opnii.
Po pravnomočnosti zaplembne odločbe so ;e le-te vročile
I Kisinil> u a!; pooblaščencu. ' primer» njegovo odsotnosti se ¡c odločba vročila skrbniku na i ■ n r. opozorilom da mora vročiti pritožbo:
2, okrapicmu jsodišču /aradi /a/nambe v zemljiški knjigi:
"V okrožnemu sodišču zaradi ifizn.lnibt v trgovskem registru, če ic slo /a imet|e clru/be:
4,	ministru ki im» dolicno imetje v uprav
5,	KI NI v L.jubliani;
6,	javnemu to/ilslvn
KI NI ie (naj bi bil i) organ ki je po upiavn. pla li opravljala n id/or nad zajemanjem imeti i skrbe ia /a evideneo in razvrščan je lega .melja, /Jasli pa pazila na lo. da se imetj« ne pora/gub: in da preide v resmei v roke države, /alo je tudi 27. i len /akona o '.aplembi imovine in o i/vrševanju zaplembe / dne 9 junija 1945 doloeil. da druge narodne oblasti brez. poprejšnje odobritve KUNI ne smejo ne med /aplcinbnmi postopkom ne po prehodu zapletene imovine v dr/ i\ no last. od le imovine ničesar vzeti nc v lasi ne v ribo Zakon o zaščiti narodne imovine mi njenem upravljanju doloe i v členu da mora vsak ki ima narodno imetje, dohiti pismeno dovolicnje /vezne oziroma lederalne UNI za raz polaganje ' ■nieljem, prav wkq pa je bilo naročeno •sem osebam, javnim oblastem .n ustanovam da v 30 dneh prijavijo vse narodno imetje ki ga unajo na dan objave zakona o zasuli narodnega mielja
iako govore pozitivni predpisi, praksa pa je .sla največkrat svoji) pol /alo so bili deloma krivi pomanjkljivi predpisi deloma pa ncrazumevaiiic problemov V glavnem so se pokazale te i» ve pri raz deljevanju narodnega imetja Posamezna zve/na mmistrslva ".o ¡/dajala odredbe ali pa so tz.sii celo zakoni, po katerih so bile določene vrsle narodnega imetja dodeljene v upravo posameznim ministj snom. Na podlagi lega so posamezna ministrstva lud v Sloveniji izdajala odloke o tem, katero imc-tje ;pada v njihovo prisloino.t Prišlo je do lega, da so dobila posamezna imetja Iri, sliri ali celo pel de legatov Poleg lega so mmislrsr.a snvilrabi da so upravicvjia upravljati vso imovino bivšega lastni ka ne glede na to, iz česa se sestoji Spričo lega |c moralo nujno prili do sporov, nejasnosti, itd Da hi se st^ar vendarle rešila, je $.ila (i decembra 1945 v I iiibljam sklicana konlerenca vseh ministrstc- , vendar mi da'a pričakovanih rezultatov. Na| omenim cislo na kratko lc nekatera ministrstva kjer je pnhajalo do kršitev in nesporazumov glede kom pelenc pa tudi nepravilnosti pri razdeljevanju ime tja.
V upravi organov ki NI so bile ..lanovanjske zgiadbe Po naročilu vlade I PS je oddelek /NI z dne 15. juliia 1946 iifočil stanovanjske /gradbe v upravo iij u/ilck KI O Ti so morali /gradbe Judi ob na v Ijali. vendar so se posebej v večjih mestih (Maribor, I iiibljana, C elje) srceev ili /. velikimi problemi ker sli bila ' '.dr/.ev.inje "i obnova zdfl
neracionalna /ato KI O lega niso mogli opravljati, pac pa se je v glavnem pojavljala tendenca, da se čimvei zgradb Bbtlrži v javni upravi. Postavlja ;e vprašanje kakšen stano1 anjski lond je bil sploh od dan K 1.6.
Zaplenjena gradbena podjetja je Zfljflo ministrstvo za gradnje in jih je od vsega začetka upiavljalo državno gradbeno podjetje Gradiš Kljub pozivom in urgcncam. KUNI ni poslal nobenega popisa mi ocenitev niti imen pothelp. ki na| bi jib bilo okoli .SO,
Perei problem je lui obrai un irgovskih obuto1 Tu se je izvajalk uprasfli po dvcH linijah. IX'I ligo vin je zajelo ministrstvo za trgov,no in preskrbo neposredno, oziroma njegovi nizu organi del ligo vin pa je picvzela KI NI, kije ugotovil.i da jc bilo blago nunislrstva /a trgovino in preskrbo v veliki večini prodano -ach ugam, obračunov p i v glavnem ni bilo.
Ministrstvo za kmetijstvo m gozdarstvo je pod svojo upi i\ o i. ijelo zemljišča - pret.lvsem vclepyje-slva vccina ostalih agrarni;. zemlpst pa je Ostali v upravi organov za l NI Pozneje je bilo zemljišče v smi-lu zakona o agrarni reformi dne avgusta 1945 in 17. decembia 1945 i/roceno /omh'skeniii skladu za agrarno reformo oziroma drugim skladom, Agrarne komisije so v mnogih primerili prt korai ile svoje konipclence in razpolagale luch s sla novanjskiim i m poslovnimi zgradbami tei /adruz nini mletjem V več primerih so s imo1 oljno razpo lagale ludi z. zemljišči industrije. Ker so bile v več primerih odnesene zcmMiskc kii|igc, kalaslrsk1 po (.laiki in mipeali pi so pili li dokumenti med vojno uničeni, je bilo zelo težko potlat1 celotno evidenco zemljišč iz narodnega i melja. Agrarnemu skladu je bil izročen ludi zkupiček prodanega v ma Podatkov o cenah v glav nem ni
V zvezi z mirovnimi pogodbami zlasti pri diilo canju plačila reparacij, je poslalo zelo pereče vpra sanje, koliko in kakšen inozcmsk1 kapital je investir m pri nas. Iz državni« interesov je bilo potreb no uredili ■aslemalsko zbiranje podal kov o lnjcm kapitalu Obslaiala je siceij karioleka mozcniskcga kapitala v .lugoslaviii (pred vojno), vendar O/NA. ki je to kaitoteko po vojni prevzela kl NI te kar loteke ni izročila ludi ne po večkratnem posredo vanju
fvied O/NO .11 Kl NI je nasploh BrihajJflO do precejšnjih trenj Na koulerenci predstavnikov ministrov ;n drugih ustanov 1er KI NI dne 4 oktobra 1945. kjer šteje i.izpravljalo o Ici temi, so med dni gmi iprcjfiti naslednic sklepe da so luch organ: 0/\|: dol,ni uposlevati vse zakonite predpise, da so dolžni pomagati okrajnim ozirom : okrožnim komi.-ajam z. vsemi potrebnimi lnlormaujami da ■¡o dolžni ki NI javiti! vse primere nezavarovanega nemškega imfclja ne pa da jih zavrfpijcjo Sumi di ne smejo oviral; organov zaplenibnih konusu pri prepisovaniu in c idenliranju nemškega imct|a in da postavi O/N \ svojega delegata ki bo v stalmh stikih s kUNI. Uprava narodne imovine za Havno mesto I jubljano pa še v porov ilu /a konferenco predstavinkcv okioznih organov dne 9 novembra 1945 na aja med drugim » ,, da ima največje teza e upnn a /a imovino, ki je près! i nekontrolirano v
17
uporabo O/NI: in vojaških edinic. Predmetov, ki so jih le-te prisvojile po vecim ni možno ugotoviti. Od odvzetega imetja ni možno dobiti nikakršnih podati-ov, ker so vsi poskusi dela pri tem spodleteli«. Isto poročilo tudi navaja »da se mora izvršitev zaplembe imovine Nemcev vršit ob prisotnosti predstavnikov KI NI kei b" se siecr po dosedanjih i/kuinjatS OZNA polastila stanovanj in bolisc opreme, KUNI pa bi preostalo le delo in ničvredna navlaka«. Po uvedbi preiskave bi O NA morala stanovanje ali liiSo zapečatiti, ključe pa oddati upravi, vendar je iz več dopisov razvidno da je OZNA samostojno razpolagala s stanovanji in hi >ann kakor tudi z. vsem inventarjem.
Kako je bilo z vojsko? Navodilo z dne 7. julija I()46 med drugim navaja » da se ollurjem ,IA, ki so prebili v NOB 2-4 leta in ki ,o dobili pohištvo in druge hišne potrebščine od uprav narodnega imetja, oprosti dolg popolnoma ali delno, da tistim ki mmaio pohištva oddelek za upravo narodne imovine omogoči, da ga dobe po imovinskem stanju.i brezplačno po znižanih cenah al; na obroke«. I o so bila navodila sredi leta 1946, 1-1 so povzročila precej kritik ker dajo vse ugodnosti samo oluirjcm JA, ne pa tudi ostalim borcem, aktivistom m vojnnn invalidom. Iz poročil okrožnih za plcmbmh konusi] z,i leto 1945 je razvidno, da so te komisije imele velike težave prav z nepremičnina mi, ki so jih OZNA in oficirji IA odnašali brez vsakrsnega popi:,a. Dogajalo se je, da s® sc bivši lasmiki vrnili v. taborišč ter pre poznavali svoje pohištvo, ki je bilo odneseno i/ njihovih hiš ali stanovanj. Prihajalo je do situacij , ko seje pohištvo tudi nekajkrat selilo
SKl I P
Namesto sklepa bi morda odprl le še nekaj vpra-
šanj, ki jih v svojem referatu nisem mogel predsta viti. ali pa sem jih predstavil zgolj površno, vendar so se v obdobju zaplemb zelo jasno kazala m so se že takrat ukvarjali z njimi posamezniki oziroma komisije:
-	nalaganje in upravljanje z dohodkom iz narodnega imetja m iz inretja pod sekvestrom (vinogradi, trgovine, hmelj)
-	problem narodnega imetja v rokah vojnih enot ter pristojnosti glede tega imetja
-	revizija dodelitve premičnin osebam brez evidence KUNI
-ocenjevanje trgovskega blaga
-	uporaba lesa i/ narodnega 'metja (nekontrolirana sečnja v gozdovih bivših lastnikov)
-vprašanje izplačila alimcntov, preživnin m pokojnin
-	požarno zavarovalne imetja
-	problem zgradb in hotelov v letoviških krijil
/USAMMI N'l'ASSlJNG
Du. kmumivsioii (tir Vtilksvennöginsu-rwaltiing
Hram k oiinä
Di< riitigkt.it dir tatistisclien ; videnzabteilung, die Anweisung zur bevvertung des Volksverniogeiv und die bei der Tätigkeit jler Kommission für Volk^vernidgenSS Verwaltung (Kl'NI) auflaucheden Probleme sind d;e drei Bereiche, iIk kur' in diesem Beitrag dargestellt sind. Im ersten Teil Ses Referats ist die F.videnziibtulug vorge ••teilt mi zweiten siflfl Anweisungen zur Bewertung des Volksvermögens angegeben und in» drittm Teil sind nur im kurzen die Probleme geschrieben die KUNI bei ihrer Arbeit tral
ArlinsUo gr&djvo o /aplembah . i nacionalizacijah \ fondu ¡VIinistn>(\a za mdnstr o in rudars(M)
I cxiki CoiSvinu
V svojem koreferatu ;c bom omejila samo na arhivsko gradivo Ministi stvii za :ndustnjo ;n rudarstvo.
Arhivsko gradivo ministrstva je bilo prevzeto v Arhiv Republike Slovenije v letih od 1952 - 1%() brc |)revz.cmrih zapianLov v zelo neurejenem sta "ju /.a u.stanovitcv ministrstva so potekale organizacijske priprave že pred koncem vojne pri Odseku za industrijo m obrt pri Predsedstvu SNOS ki je bilo ustanovljeno decembra 1944. I a odsek je pripravil nairte za organizacijo bodočega ministrstva navodila pa je dobil od Povcrjeiiištva za trgovino in industriio NKO.I. Ta odsek je opravljal med vojno naslednje naloge: - izdeloval načrt za ministrstvo.
-	zbiral statistične podatke o rudarstvu, 'ndustriji ii obrti,
-	na neosvobojenem ozemlju postavljal svoje zaupnike.
Ministrstvo je bilo ustanovljeno z ukazom o imenovanju Narodne vlade Slovenije 5. maia 1945. Najpomembnejši nalogi ministrstva sta bil postavitev upravnega aparat.] n prevzem podjetij, ki so bila zaplenjena nacionalizirana ali pa so prišla z začasno odredbo v upravo Ministrstva za industrijo m rudarstvo.
S temi vprašanji se jc ukvarial obči oddelek Ministrstva za industrijo m rudarstvo ter imel dve na
... . ., a) izvedbo podržavljanja imetji »narodnih so-
vra/mkov«.