TURIZEM Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije Št. 8 • Letnik II Maj 1997 ' 4 tt U 5 6 4 Slovenija Poštnina plačana pri pošti 1231 Ljubljana - Črnuče TEMA MESECA: STANJE NA TURISTIČNIH TRGIH PRED SEZONO. Povpraševanje po Sloveniji se nadaljuje. Vračilu stroškov za vinjeto naj se pridružijo še ostali hoteli. Vsak tretji Italijan še ne ve, kam bo šel na počitnice. Slovenija daleč prva po peiformansu promocije ...strani 2 in 3 AGENCIJE IN POSLOVNI TURIZEM: NE ABC, TEMVEČ AGENCIJA SLOVENIKA BO PREVZELA TRŽENJE TURIZMA NA PODEŽELJU. Thomson in Cedok spet v boljši formi. Novo na Internetu .....stran 4 HOTELI: PERSPEKTIVE VIKEND TURIZMA V SLOVENIJI. Seniorji prinašajo veliko pribžnost. Hotelske verige se širijo v vzhodno Evropo, ne pa Uidi k nam .stran 5 MEDNARODNI TURISTIČNI MARKETING: PO POTEH DEDIŠČINE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE. Z junijem bo na prodaj “Evropejec brez meja ”. Beljak postal prvo alpsko mesto leta ... stran 6 SEJMI IN BORZE: EIBTM - PONOVNO ODKRIVANJE ENEGA PRVIH EVROPSKIH KONGRESNIH CENTROV RDA bo letos že sredi junija! Sejmi do konca leta ...i..stran 7 ZADNJA STRAN: SLOVENSKI TURIZEM SE JE ZNOVA PREDSTAVIL NA JAPONSKEM. Naposled produkti kolesarskega turizma. Kje je kdo, podčrtano ...stran 8 KONZORCIJ TRIGLAV BO VODIL LETOŠNJO AKCIJO Na Centru za promocijo turizma Slo¬ venije so v začetku maja izbrali izvajalca projekta tržnega komuniciranja z doma¬ čo javnostjo za področje turizma. Na CPTS je v razpisanem roku prispelo deset ponudb marketinških agencij. Izvajalec bo Konzorcij Triglav, ki ga sestavljajo agencije Mayer & Company, Imago, PR & RM. Najtežja je bila odlo¬ čitev zadnjega izbora, in sicer med pro¬ jektoma Studia Marketing, J. W. T. in Konzorcijem Triglav. Toda naposled je odločitev padla na slednjega. CPTS se je tudi letos odločil za akcijo, ki naj bi domače goste čim bolje obveščal o možnostih pri¬ jetnega preživljanja prostega časa in dopusta. Akcija bo potekala do kon¬ ca leta, toda le, če bo na voljo dovolj sredstev. Celotna vrednost naročila znaša največ 25 milijonov SIT. To¬ vrstna akcija je prvič potekala lani, pod sloganom “Imejmo se fajn” pa jo je izvajala agencija Pristop. Med le¬ tos prijavljenimi agencijami so bili tudi Studio Marketing - J.Walter Thomson, Futura, Pristop, Kres, Imago in druge. Javni razpis je izšel v Uradnem listu RS 11. aprila letos. Več na 5. strani. ŠTEVILNI TUJI NOVINARJI NA OBISKU V SLOVENIJI Na povabilo Centra za promocijo turizma Slovenije je konec aprila na šti¬ ridnevno študijsko turo po Sloveniji pri¬ spela skupina dvanajstih italijanskih turističnih novinarjev. Njihove ugotovit¬ ve, kijih bodo objavili po potovanju, bo¬ do po prepričanju CPTS ugodno vpliva¬ le na odločanje italijanskih turistov za letovanje v Sloveniji, na organizatorje potovanj pa, da vključijo našo deželo v svoje programe za zimsko sezono in po¬ letje 1998. Skupino je organiziral slovenski tu¬ ristični predstavnik v Milanu Boris Baj¬ želj, ki jo tudi vodi. Povabil je pisce ne¬ katerih regionalnih časnikov s severa Italije, kijih bralci poznajo in jim zaupa¬ jo, štirje udeleženci pa so specializirani novinarji ali uredniki strokovnih glasil (TTG Italia, Turismo Economica, EAgenzia di Viaggi), ki veljajo za “opi- nion makerje” v strokovnih krogih. S tem bodo pokriti najpomembnejši seg¬ menti severnoitalijanskega trga, članki pa bodo dosegli tudi turistične agencije na jugu Italije. To pa je samo prva skupina tujih no¬ vinarjev, ki je pred letošnjo sezono obis¬ kala Ulbvenijo. V prvi polovici maja pri- ' čakujemo deset ameriških novinarjev na poti “The Beer and Baroque Trail” (skupina Alpske turistične komisije, ki nas bodo obiskali zahvaljujoč predstav¬ nici v New Yorku, Darji Gačnik), šest Portugalcev, konec maja skupina avstrij¬ skih novinaijev in vsaj deset britanskih in nemških, ki bodo Slovenijo obiskali individualno. CPTS bi si želel, da bi več razumeva¬ nja za sodelovanje pri tovrstnih projek¬ tih pokazali nekateri slovenski hoteli, ki za vabljene tuje novinarje še niso pripra¬ vljeni nuditi popustov v želeni višini. Obisk novinarjev je namreč za hotele - gostitelje izvrstna in poceni promocija. (RVK) EVROPA, ZDAJ NAS POZNAŠ! Navijači ljubljanske Smelt Olimpije so na tekmah četrtfinala evropskih košarkarskih prvakov v Rimu (z grškim Olympiakosom in francoskim Asvelom) razvili Uidi zastave z logotipom taristične Sbvenije. Poleg smučarjev skakalcev so slovenske “rožice”poslej navzoče Uidi v košarki in - kot zatrjujejo taji strokovnjaki ■ vrhunski športniki Uidi na ta način prispevajo k boljši prepoznavnosti Slovenije v sveta. (Foto: IzIokAltbauer) Komentar _ KAJ BOMO POČELI ZA SILVESTROVO LETA 1999 ? Pred nekaj dnevi je na Center zn promocijo turizma Slovenije prispelo pismo s sedeža Austrian Airlines, v katerem nas prijazno sprašujejo, če smo v Sloveniji že kaj začeli razmišljati o silvestrovanju na prelomu tisočletja. Torej o noči z 31.12.1999 na 1.1. 2000. Malce grenko smo se nasmehnili, češ, da pri nas še tega ne vemo, katere prireditve bodo po turističnih krajih potekale prihodnje leto, kaj šele čez tri leta. Pred nami - natančneje sredi maja ■ je ženevska borza kongresnega in incentive turizma EIBTM. Gre zn prestižno borzno prireditev, ki ima svojo (zelo visoko) ceno, ena od njenih značilnosti pa je v tem, da kupci zakupujejo kongresne in konferenčne kapacitete do leta 2005. “Convention bureauji” oziroma kongresna in prireditvena združenja, ki jih imajo po zahodni Evropi vsa večja mesta, se bodo lahko pohvalila z ličnimi katalogi, v katerih so navedene vse prireditve za nekaj let vnaprej. Na mednarodnih turističnih sejmih se Krakov diii s sicer slabo oblikovanimi plakati, ki pa vendarle vabijo na Evropski mesec kulture, ki bo v tej nekdanji poljski prestolnici potekal leta 1999. In nenazadnje, Svetovna turistična organizacija nas po svoji Delphi študiji, katere raziskave potekajo vsakega pol leta, Ž£ danes sprašuje o napovedih za turistična gibanja v letu 2005 in celo - 2015. Junija bo v Kolnu spet potekal RDA, najpomembnejša prireditev avtobusnega turizma v Evropi. Center za promocijo turizma Slovenije bo vsekakor moral - tour operatorji in novinarji bodo to od nas pričakovali - predstaviti najpomembnejše dogodke, ki se bodo pri nas godili v prihodnjem letu. Ti dogodki bodo namreč v mnogočem vplivali na odločitev organizatorjev potovanj za ali proti vključitvi slovenskih krajev v svoje prodajne programe. Se enkrat se torej zdi pomembno poudariti, da v sodobnem mednarodnem turističnem marketingu ne prodajamo več sonca in hribov oziroma SSS (sea, sand, sun), kot rečejo turistični ciniki, temveč konkretne produkte in vendarle, konkretne dogodke. Event marketing, torej. Pojem, ki ga stroka pozna, morali pa bi ga poznati predvsem organizatorji prireditev, od znanstvenih kongresov do kravjega bala v Bohinju. Prireditev je namreč produkt zase. Enkraten ali ponavljajoč, denimo vsako leto. Treba se bo torej ozreti naprej, v nekoliko oddaljenejšo prihodnost, kot je bilo to v navadi doslej. V Sloveniji je vsako leto čuda veliko dogodkov, ki bi se jih razveselili še tako razvajeni tuji poznavalci in kulturni sladokusci. Vsekakor pa ni pomembno le število dogodkov. Pomembne so tudi informacije (tudi v tujih jezikih), ki te dogodke dopolnjujejo - od namestitvenih ztnogljivosti do dobre hrane, zabave in vsega ostalega, kar v potencialnem obiskovalcu vzbudi pozornost in ustvari željo po obisku. In seveda je potrebna pravočasna promocija, po potrebi v sodelovanju vseh institucij, ki se ukvarjajo s promocijo države. CPTS se svojega poslanstva dobro zaveda, zato bomo tudi v bodoče odgovorno pristopali k izvajanju akcij, ki naj bi tržišče obveščale ne zgolj o lepotah naše države, temveč tudi o dogodkih - življenju v njej. V okvirit naših pristojnosti bomo skrbeli za pravočasno najavo dogodkov, seveda pa bomo učinkoviti zgolj v primeru, če borno od subjektov turističnega gospodarstva prejemali vse poterbne informacije o dogajanju, in seveda, če nam bo državni proračun omogočil nemoteno izvajanje promocijskih in marketinških dejavnosti. Franci Križan j*. Slovenija lema mesecaStanji M primarnem turističnem trgu pred sezono 199Z DUNAJ: Povpraševanje po Sloveniji se nadaljuje Tudi v marcu in aprilu se nadaljuje ugoden trend povpraševanja v dunajskem slovenskem turističnem predstavništvu na Dunaju. Samo v marcu so zabeležili 660 povpraševanj (lani 235). Največ povpraševanja, 35% je ve¬ ljalo obali in Krasu, 32% Ljubljani in ostalim slovenskim mestom (razmeije 50:50), na tretjem mestu so s 15% Ju¬ lijske Alpe, sledijo zdravilišča z 11% in ostalo 7%. V tem času so izšli trije članki o Sloveniji. Sicer pa smo vrsto razgovo¬ rov z novinarji opravili na inavguraciji novih slovenskih častnih konzulov v Innsbrucku in Gradcu, poroča Jan Ci- glenečki. V tem času smo opravili po¬ membne razgovore s predstavniki Kronen Zeitung, ki so izrazili priprav¬ ljenost na tesnejše sodelovanje, kljub dejstvu, da pri njih doslej nismo ogla¬ ševali. Prav tako smo opravili razgovo¬ re s predstavniki dnevnika “Die Pre- sse”, kjer smo se dogovorili, da nam omogočijo objave vseh pomembnejših prireditev, posebej še meseca kulture v Ljubljani. Prav tako smo pripravljeni obiskati Bled in pripraviti članek o zdraviliškem turizmu na Bledu nekoč in danes. Za sodelavko revije Euro City, Bri- gitte Breth, smo organizirali študijsko potovanje v Ljubljano v dneh 26.- 28.3.1997. Teme: Plečnik, Evropski mesec kulture. SODELOVANJE S TOUROPERATERJI V marcu smo imeli več razgovorov s predstavniki združenja avstrijskih agencij ČRV zato da bi na kongresu ORV 19. - 22. aprila v Bregenzu lahko predstavili kandidaturo Slovenije - Portoroža za kongres ORV aprila leta 1998. Na predstavitev novih častnih slo¬ venskih konzulov za Tirolsko in Vorarlberg, 12.3. v Innsbrucku, ter za Štajersko, 20.3.1997 smo vabili tam¬ kajšnje touroperaterje, ki pripeljejo največ gostov v Slovenijo. Ti so tako obliko priznanja s hvaležnostjo spre¬ jeli. V tem času smo imeli razgovore z nekaterimi agencijami, ki imajo v programu tudi Slovenijo /Terra, Se- niorenreisen, Blaguss, Dietrich/. V večini primerov govore o zmernem porastu bookinga, medtem ko imajo na Hrvaškem dvoštevilčne kazalce rasti. Sodelovanje z mednarodnimi orga¬ nizacijami: v okviru združenja tujih tu¬ rističnih predstavništev v Avstriji - Corps Touristique - smo obravnavali skupne nastope na workshopih in od¬ piralne čase naših uradov. Glede de¬ lavnic je prevladovalo mišljenje, da jih to leto zaradi prezasičenosti s podob¬ nimi prireditvami ne organiziramo. Pri odpiralnih časih pa smo ugotovli, da nekateri zapirajo preko poldneva in da bo potrebno razmisliti tudi o od¬ piranju lokalov ob sobotah. Poleg tega smo nekaj kolegov (Francija, Italija, Romunija) na po¬ sebno željo organizatorja Kompas To- uristik z Dunaja, dne 8.3. povabili na slovenski ples v Park hotelu Schon- brunn. OSTERREICHWERBUNG UVAJA VELIKE SPREMEMBE Med novicami na tržišču v marcu, je verjetno najbolj zanimiva tista, ki je prišla iz Osterreich Werbung (OW) o njihovi reformi, kjer so si kot osnovne cilje zadali gospodaren način poslova¬ nja, zmanjševanje stroškov na vseh ravneh poslovanja, popravili bodo raz¬ merje med fiksnimi stroški in trže¬ njem samim (40:60). V petih projek¬ tnih grupah so združili glavne naloge OW: Marketing, kjer so zaobsežene na¬ loge po strategiji ter sodelovanje s partnerji iz turističnega gospodarstva. Obdelava tržišča govori predvsem o njihovih predstavništvih, organizaciji in povečanju učinkovitosti. Odnosi z javnostmi govore o notranji in zunanji komunikaciji, predvsem pa PR za Av¬ strijo kot turistično destinacijo. Distribucija in logistika predvideva večjo učinkovitost na področju načrto¬ vanja, produkcije, skladiščenja in raz¬ pošiljanja informativnih materialov, podporo touroperatoijev, ki prodaja¬ jo produkt Avstrija. Optimiranje de¬ lovnega procesa in stroškov, izdelali bodo parametre uspešnosti. K analizi sedanjega stanja in izdelavi konceptov za naprej bodo pritegnili tudi zunanje svetovalce. Tako so vključili v pet pro¬ jektnih skupin kar 30 udeležencev OW iz centrale in predstavništev po svetu. Iz Dunaja za TURIZEM: Jan Ciglenečki MILANO: Vsak tretji Italijan še ne ve, kam ga bo zaneslo na počitnice Glede na dejstvo, da letos v Sloveniji poteka tematsko leto kulture v turizmu, je predstavništvo v Milanu skušalo analizirati dejavnosti italijanskih tour operatorjev v zvezi s prodajanjem proizvodov na področju kulture v turizmu. To pa nikakor ni bila lahka naloga. Doslej so našli agencijo LOISIR, ki že pripravlja potovanja za leto 1998, ne pa tudi agencij, ki bi imela kulturo v svojih kratkoročnih programih. Italijanski turizem je v letu 1996 zabeležil aktivno bilanco 22.000 mili¬ jard lir. To pa je za 3 tisoč milijard lir manj, kot je napovedal italijanski urad za menjavo. Decembra je Urad za menjavo predvideval še 25 tisoč milijard pre¬ sežka iz turizma (25 milijard mark!), a so končani obračuni pokazali “sa¬ mo” 22.000 milijard lir čistega, pred¬ vsem zaradi izredno slabega konca leta (- 20,7%). Kar zadeva dodatno “zapravlja¬ nje”, so tujci porabili v Italiji več kot 10 tisoč milijard lir, Italijani v tujini pa skoraj 4 tisoč. Urad potrjuje pri¬ hod 59,8 milijonov tujcev v Italijo in odhod 44,6 milijonov Italijanov v tu¬ jino. Medtem ko tujci prihajajo v I predvsem na počitnice, hodijo Itali¬ jani v tujino predvsem poslovno (sa¬ mo 12,2 milijonov na počitnice). Naj¬ boljše tržišče za ital. incoming so Nemčija (več kot 16 mio potnikov), Švica (10,5 mio) in Francozi (9 mio); toda to so podatki za prehod meje, če ne bi tudi mi operirali z desetina¬ mi milijonov! Največ obiska med deželami je imela Lombardija (12,3 mio), pa Tri¬ dentinsko in Južna Tirolska (6,7) in Ligurija (6,1 mio). Tujci torej še vedno imajo rajši se¬ ver, saj ga je obiskalo kar 48 mio tu¬ ristov; osrednja Italija ima 9 mio pri¬ hodov, jug z otoki pa samo 3 milijo¬ ne. Povprečna starost turistov je med 25 in 44 leti. (B.B. po TTGItalia, 13.3.1997) KAM BODO ŠLI ITALIJANI NA POČITNICE V LETU 1997 (po podatkih INSART in Trademark) V času zadnje izdaje BIT-a je bi¬ lo, že po tradiciji, organizirano sre¬ čanje o tem, kam pojdejo Italijani letos na počitnice. TTB Italia je pred nedavnim objavil članek z na¬ slovom Na pot z negotovostjo; V njem so zapisali, da bodo italijanski državljani še naprej potovali, ven¬ dar z manj navdušenja in več neod¬ ločnosti. V nasprotju z dosedanjimi težnjami raziskava poudarja na¬ men, da se omeji delitev počitnic na več obdobij, saj se tako potovalni stroški osredotočijo na eno samo. Za naslednje glavne počitnice, (6 Italijanov od 10 si jih vzame ene sa¬ me), se bo zmanjšal tudi strošek za¬ nje: pri vprašanih od lanskih 2 mio lit na 1,9 mio v letu 1997. če vza¬ memo povprečno 2,4 osebe, izhaja iz tega povprečno 800.000 lir na osebo (brez izvenpenzionskih stroškov). Iz ankete je razvidno tu¬ di, da bodo recesijo najmanj čutili tuji kraji ob Sredozemskem morju (kamor sodita Slovenija in v veliko večji meri Hrvaška, op. B.B.) in naj¬ pomembnejše evropske prestol¬ nice. Kaže, da leto 1997 ne bo leto krožnih počitnic, obiskov novih in sofisticiranih krajev. Italijani bodo še naprej potovali, vendar z manj navdušenja in več negotovosti. To lahko razberemo iz že običajne raz¬ iskave, tokrat šeste, o ciljih za ita- ljanske počitnice, ki sta jo za Itali¬ jansko združenje gospodarskih zbornic opravila Insart in Trade¬ mark. Iz nje je razvidno, da se bo povečal prepad med tistimi z visoki¬ mi dohodki, ki si lahko privoščijo kvalitetna potovanja v tujino, in tis¬ timi, ki bodo zaradi gospodarskih negotovosti izbrali spet že znani kraj iz leta 1996. In še ena zanimiva značilnost, v nasprotju s preteklim obdobjem, je namen Italijanov omejiti razbijanje počitnic na več kosov, da bi se s tem potovalni stroški omejili na eno sa¬ mo obdobje. NARAŠČATA NEGOTOVOST IN KONKURENCA Če ima na inozemski fronti svojo težo ojačanje lire napram drugim ev¬ ropskim valutam, znotraj države gos¬ podarska klima ne napeljuje k pove¬ čanju mase denarja, namenjenega za počitnice. Za letošnje glavne počitni¬ ce, (šest od desetih Italijanov ima tako ali tako ene same), se bo povprečni izdatek, dobljen od vzorca vprašanih, zmanjšal od 2 mio lit v 1996 na 1,9 v letu 1997. če vzamemo, da se potuje v povprečju v skupinici 2,4 osebe, bo izdatek na osebo zdrknil pod 800.000 lir. Rekli smo že, da se zmanjšuje nav¬ dušenje za komplicirana, organizi¬ rana in oddaljena potovanja. Ljudje imajo rajši stacionarne počitnice, zmanjšal pa se bo tudi obseg poslovnih in kongresnih potovanj. KAKO SE BODO VEDLI TURISTI? Danes se, za razliko od prej, eden od treh turistov v želji po informacijah o neki destinaciji, obrne neposredno na agencijo, kar je znak o hitri “indus- trialzaciji” v sektorju, ki začenja jasno določati vloge in funkcije raznih sub¬ jektov. Na koncu pa se turist odloči glede na nasvet prijateljev, medtem ko vpliv medijev na izbiro počitnic izgublja moč. PREDVIDEVANJA ZA 1997. LETO Kar zadeva glavne počitnice, tiste poletne, je predvideno povečanje za najbližje in popularne destinacije. Raziskava je jasno pokazala, da bo recesija manj prizadela tuje kraje v Sredozemlju in glavne evropske pre¬ stolnice, saj so dosegljive z letalom. Poleg tega pa nudijo soliden in funk¬ cionalen produkt, z bogatimi alter¬ nativami in več mikavnosti kot do¬ mače destinacije. In kljub pomanj- šanju izdatkov raste število Italija¬ nov, ki bodo izbrali te kraje: Medite¬ ran jih bo imel za 1,9% več kot v letu 1996, medtem ko jih bodo evropska mesta dobila za 0,9% več. Odgovor¬ ni v obeh zavodih pa trdijo, da bi bilo vsekakor preveč pogumno trditi, da obstaja kakšna splošna kriza za oddaljene destinacije: ZDA, Avstra¬ lija, Nova Zelandija, Mavricij in Ka- ribi so vedno bolj mikavni za naše sodržavljane, predvsem poleti pa privlačijo vedno bolj Grčija, Tuni¬ zija, Balearski otoki in Maroko. rijr’7^ 2 & Slovenija MUNCHEN: Še vedno dobri odzivi na povračilo stroškov avstrijske vinjete. Pridružijo naj se tudi ostali hoteli! Mesec marec je bil v mmenju priprav in nastopa na Berlinski borzi ITB, medtem ko se aprila že pripravljamo na RDA, ki bo letos zfl spremembo že junija. Slovenski nastop na ITB je popolnoma uspel kljub preloženi tiskovni konferenci. Sprejem in kratke informacije o slovenskem turizmu, ki smo jih posredovali na stojnici, so bili popolnoma v skladu z našim deležem na tržišču. Obvestilo, da bodo nekateri hoteli povrnili stroške za avstrijsko vinjeto, je bilo sprejeto z veliko simpatijami, kljub temu, daje strošek minimalen, zflto pa ima velik psihološki učinek. Veliko časopisov je objavilo vest o povračilu stroškov, problem pa je v tem, da ključni hoteli v Sloveniji (še) niso pristopili k akciji. Potrebna je dodatna akcija in po možnosti v njo vključiti tudi campinge. Po splošni oceni je bila ITB '97 uspešna za poslovneže, ki jih je bilo 53.000 (lani 52.000), od tega 29% iz inozemstva (lani 26%). Največ inozemskih poslovnežev je bilo iz držav EU 34%, ter Srednje in Vzhodne Evrope 34%, iz ostale Evrope pa 8%. Kot vedno je bilo tudi zanimanje medijev veliko, saj je bilo na ITB kar 5.613 akreditiranih novinarjev iz 81 dr¬ žav. Občutno pa se je zmanjšal obisk publike - potrošnikov, ki jih je bilo kar 25,7% manj kot v prejšnjem letu. Slabši obisk pri¬ pisujejo gospodarski krizi, lepemu vremenu, ki je bilo v tem času in zgodnješemu začetku šolskih po¬ čitnic. Zmanjšanje zanimanja za potovanja je pokazala tudi študija Reiseanalyse Urlaub + Reisen, saj je le 67,1 anketiranih odgovorilo, da bodo verjetno potovali (1995: 72,6,1996: 68,8%), 15,6% je še ne¬ odločenih (1995: 13,4, 1996: 14,8%), negativno pa je odgovorilo 17,1% (1995: 14,6, 1996: 16,4%). Trend je torej negativen, zapaženo pa je večje zanimanje za krajša potovanja (2-4 dni), ki so porasla na 57,6 milj. oziroma za 7%. To je lahko za Slovenijo zelo pomembno, zaradi naše bližine tržišču in dejstva, da je v 1.1996 kar 51,2 potovanj bilo z osebnimi avtomobili oz. camperji, 30,2% z letali, 9,9% z avtobusi (rahel po¬ rast) in 6,7% z vlakom. Povečalo se je tudi število potovanj v orga¬ nizaciji touroperaterjev in potoval¬ nih agencij (42,3%, 1. 1995 pa 40,2%). Trenutno stanje prodaje pri vel¬ ikih organizatorjih potovanj je zadovoljivo, vprašanje pa je, ali ni to le prevzem klientele v lanskem letu propadlih organizatorjev potovanj, saj je samo Hetzel imel 260.000 gostov, ki sedaj potujejo z drugimi. Velikan TUI je imel dobro zimsko sezono (dvoštevilčni porast) in tudi za poletje napove¬ duje sedem odstotni porast. Slovenija in zlasti Hrvaška se relativno dobro prodajata. Tudi Neckermann je imel pozitivno zimsko sezono in za poletje napo¬ veduje enak porast kot TUI (7%). DER-u gre prodaja nekoliko slab¬ še in računa s 3% porastom. ITS p- oroča o 14,4% porastu prijav in 16,4% porastu prometa. Alltours ima trenutno tudi 7% več kot lani. Vsi, ki imajo v programu tudi Slovenijo so z rezultati zadovoljni, čeprav so naše številke v primerjavi z glavnimi destinacijami zelo maj¬ hne. Povpraševanje v predstavništvu je na nivoju prejšnjega meseca. Nekoliko se je povečalo zanimanje za gorski del (+10%) in obalo (+5%). Splošne informacije zah¬ teva dodatno cca. 50% strank. Še vedno so po vrsti nastanitev na pr¬ vem mestu počitniška stanovanja in zasebne sobe (cca. 60%), sledijo campingi in hoteli po 20%. Večje je tudi število turističnih agencij oz. organizatorjev potovanj, ki za¬ htevajo večje količine materialov za promocijo programa (po 100 kom. prospektov, plakate, reklam¬ na stojala). _ Prihaja celo do negativnih poja¬ vov: na zahteve za rezervacije za¬ sebnih sob ali apartmajev se ne od¬ govarja. Razumemo, da je za glav¬ no sezono, rezervacijo, ki ni daljša od dveh ali treh dni težko potrditi. Neodpustljivo pa je, da se na povpraševanje sploh ne odgovori. Iz Miinchna za TURIZEM: Janez Repanšek PREDVIDEVANJA ZA LETO 1997 Povečanje se predvideva za Sredozemlje (zunaj Italije) -1,9%, za 0,9% pri celinski Evropi, nekaj malega še pri toskanskem motju in ob italijanskih jezerih. Vse drago ima rahel padec, od pol odstotka (ital. gore) do dveh (ital. terme) in 2,4% za velika ital. kultumo-zgodovinska mesta. V povprečju pa je padec morda med 0,5 do 1,0%. Avgusta jih bo počitnikovala dobra tretjina (33,5%), julija 19%, maja in junija skupaj 5,7%, septembra 4,5%, marca in aprila skupaj 3,2%, januarja in februarja skupaj 2,1%, v času od oktobra do decembra pa 1,2%. Druga največja postavka pa so, kot vedno, tisti, ki se še niso odločili - 30,8 odstotka. Torej imamo še vedno nekaj časa, da kaj storimo (op. B.B.). ČAS POČITNIC PRI ITALIJANIH V LETU 1996 Številke so podobne letošnjim, le da je lani bilo manj negotovosti: neodločenih je v istem letnem času bilo “samo” 24,8 odstotka. KDAJ SE ITALIJANI ODLOČAJO ZA POČITNICE? O tem najbolje priča naslednji grafikon: zadnji tren. 34% | ob Veliki noči 19% ff) pred zimo 15% j J junija 15% JI julija 5% ^~| pozimi 12% Iz Milana za TURIZEM: Boris Bajželj SPET AKTUALNO: Koliko države namenjajo za promocijo turizma? DESET “NAJVEČJIH” PROMOTORJEV: Vir: WTO, 1997 UČINKOVITOST PROMOCIJE NA VLOŽEN DOLAR Za boljšo primeijavo smo dodali še podatke zn Slovenijo in Hrvaško. • Graf I: prikazuje podatke iz zgornje razpredelnice, torej koliko dolarjev mora vložiti posamezna držnva, da se ji to obrestuje z enim turističnim prihodom. Največ ■ najveijetneje zaradi oddaljenosti od zahodne Evrope in ZDA (emitivni trgi) mora vlagati v promocijo Avstralija. Slovenija je povsem na repu, z 1,85 dolarja m turistični prihod, najmanj pa vlagata Španija in Francija, ki slovita kot “self selling destinations", saj sta vodilni turistični državi na svetu. • Graf 2: prikazuje, koliko dolarjev prihodka na vsak vloženi dolar zabeleži vsaka od naštetih turističnih destinacij (performans). Tu je Slovenija zdaleč na prvem mestu, kar dokazuje (to smo zapisali že v prejšnji številki TURIZMA), da najbolj gospodarno razpolaga s svojim proračunom za promocijo turizma. Komentar: čeprav je ta graf za Slovenijo zelo pohvalen, pa gre tu tudi za drugo plat medalje: Slovenija po teh podatkih dokazuje, daje izredno blizu vsem pomembnejšim emitivnim trgom, kar pa pomeni prav to, da jih je treba bolj “negovati”. Torej, nič ne bi škodovalo, ampak ravno nasprotno, če bi v promocijo turizma (oglaševanje, delavnice, študijske ture...) vlagali več denarja in bi bil naš performans nekoliko slabši, večja rast krivulje pa bi se pokazala pri številih turističnih prihodov in nočitev, s tem pa tudi deviznega priliva. rimTK 3 Z. Slovenija Agencije in poslovni turizem AGENCIJA SLOVENIKA bo prevzela trženje turizma na podeželju V prejšnji številki TURIZMA smo zapisali, da si bo po stečaju Agencije VAS za trženje turizma na podeželju prizadevala “Agencija ABC - rent-a-car, countryside tourism,” s prvim majem pa se je ustanovilo novo podjetje, Turistična agencija Slovenka, ki jo vodi priznana turistična menedžerka Mateja Kunc. ABC rent-a-car se je na to odzvala z naklonjenostjo, Mitja Karun pa nam je zatrdil, da obstaja veliko možnosti za sodelovanje, kajti podjetji naj bi bili poslovno kompatibilni, sodelovanje pa bo zagotovilo večjo učinkovitost. V nadaljevanju v celoti objavljamo sporočilo direktorice Slovenke Mateje Kunc: “Turistična agencija Slovenica d.o.o. je novoustanovljeno podjetje z ustanovit¬ venim kapitalom preko 20 milijonov SIT. Sedež podjetja je v Ljubljani na Dunajski 22. Poleg privatnega kapitala imajo velik lastniški delež v podjetju tudi Pooblašče¬ ne investicijske družbe (PID-I) Kmečke družbe d.d. V turistični agenciji Slovenica se bo¬ mo trudili, da z znanjem, kapitalom, po¬ slovnimi povezavami in bogatimi izkuš¬ njami na področju turizma oblikujemo kvalitetno in konkurenčno turistično po¬ nudbo. V poslovnem načrtu smo zapisa¬ li, da je glavni cilj agencije izkoristiti trž¬ ne možnosti, ki jih vidimo v neizkoriščenih nišah turistične ponudbe, rastočem turističnem trgu, slabostih konkurence (podkapitaliziranost večine turističnih agencij) in v močnih poslov¬ nih povezavah lastinikov. V prvih letih poslovanja namerava Turistična agencija Slovenica večino svo¬ jega prihodka dosegati na že razvitem in uveljavljenem segmentu turistične po¬ nudbe, t.i. outgoingu. Pričakujemo, da bomo s svežino v ponudbi in odnosu do strank uspeli na tem delu turističnega tr¬ ga realizirati donos, ki bo zagotavljal sta¬ bilnost v prvih letih poslovanja podjetja. Dolgoročno nameravamo vedno večji prihodek dosegati z razvojem in trže¬ njem Slovenije kot turističnega produk¬ ta. Strategija Turistične agencije Sloveni¬ ca je postavitev turistične ture po Slove¬ niji, ki bi v nekaj dneh predstavila izjem¬ no geografsko raznolikost Slovenije z njenimi najbolj značilnimi kulturno-zgo- dovinskimi zanimivostmi. Produkt bo v osnovni izvedbi namenjen kataloški pro¬ daji v tujini, v izvedenih variantah pa tudi tranzitnemu turizmu na Jadransko obalo in vzhod ter kot dodatna opcija mestne¬ mu turizmu bližnjih evropskih središč (Dunaj, Benmetke, itd.). Poleg omenje¬ nega strateškega proizvoda bo turistična agencija Slovenica razvijala in tržila tudi produkte, ki jih je razvijala že Turistična agencija Vas, zato smo k sodelovanju pri¬ tegnili tudi glavne nosilce produktov te bivše agencije. Med temi produkti je prav gotovo najbolj razvit, dobro promo¬ viran in po našem mnenju tudi tržno za¬ nimiv produkt slovenskega turističnega podeželja, ki vključuje okoli 150 ponud¬ nikov turističnih kapacitet. Izkušnje so pokazale, da je problem pri trženju po¬ deželja v tem, da zlasti domači gosti zelo pogosto, s pomočjo informacij, ki jih do¬ bijo iz kataloga, neposredno, mimo turis¬ tične agencije, rezervirajo kapacitete pri ponudnikih. Turistična agencija Sloveni¬ ca bo ta produkt agresivneje prodajala na domačem in tujem tržišču, svoje goste pa bo usmetjala k tistim izbranim po¬ nudnikom podeželja, ki bodo zaradi več¬ jega števila agencijskih gostov in s tem podaljšanja sezone pripravljeni skleniti tesnejše pogodbeno sodelovanje z agen¬ cijo. Ocenjujemo, da je trženje Slovenije kot turističnega produkta na način, kot smo si ga zamislili, lahko uspešen tako doma kot v tujini, pri čemer bo uspeš¬ nost prodaje na način, kot smo si ga za¬ mislili, lahko uspešen tako doma kot v tujini, pri čemer bo uspešnost prodaje na tujem v veliki meri odvisna tudi od tega, ali si bo Slovenija uspela zgraditi bolj prepoznavno podobo (image) turistu prijazne dežele. Turistična agencija Slovenica si torej namerava z zanesljivim in stabilnim po¬ slovanjem, optimalno izbranimi produk¬ ti, agresivnim trženjem in prepoznavno podobo pridobiti svoje mesto na sloven¬ skem turističnem trgu, na katerem je navkljub navidezni prezasedenosti še vedno dovolj prostora za dobre in kvali¬ tetne turistične agencije.” THOMSON SPET VBOUSIFORMI Britanski potovalni trg je lani nekoli¬ ko zajel sapo, prav vsi subjekti te indus¬ trije pa so si oddahnili ob novici, da je Thomson posloval pozitivno. Po slabem poslovnem letu 1995 je največji britanski potovalni koncem Thomson Travel Group lani spet posloval s črnimi števil¬ kami. Svoje podružnice so - uspešno, ni kaj - odprli tudi v Republiki Irski, odločili pa so se, da se na druga tržišča ne bodo širili. V Sloveniji je najbolje znan Thomson Tour Operations, ki je pred leti k nam vodil na tisoče britanskih turistov (servisiral jih je Putnik). V koncern sodijo še čarterska letalska družba Britannia (29 letal), veriga potovalnih agencij Lunn Polly z 800 podružnicami in Holiday Cottages Group, agencija za oddajanje podeželskih hišk. Na vseh štirih področjih je Thomsonu lani uspelo zadržati vodilni položaj, zaradi česar so se vodilni v družbi po slabem letu 1995 očitno vidno oddahnili. TUDI ČEDOK SE POBIRA Tako kot Thomson je tudi češki Če- dok lansko leto zaključil brez izgub. Razlog je verjetno v tem, da so dobili novega večinskega lastnika, ki je poslovanje vzel pod strogi nadzor. Čedok je v nekdanji Češkoslovaški pomenil nekaj podobnega kot Kompas Jugoslavija pri nas, ali Orbis na Poljskem oziroma Ibusz na Madžarskem. Večinski delež Čedoka je leta 1995 od češke Obrtne banke odkupila finančna dmžba Unimex AG, ki je takoj odpustila 200 delavcev, da bi zmanjšala stroške. Zdaj za Čedok torej dela 700 ljudi. Prva Thomsonovi podatki za poslovno leto 1996 (do 31. Dec.) Thomsonu je lani uspelo odkupiti od medijskega koncema Granada največjega irskega tour operatorja Budget Travel To je bilo pomembno predvsem nato, ker si je Thomson leta dolgo prizadeval, da bi trmastim Ircem prodajal programe pod svojim imenom. Budget je med dmgim posloval tudi v pomorskem turizmu, zato se je Thomson vrnil tudi m morje. Začeli so z eno čartersko ladjo, sčasoma (preko lanskega poletja) pa so “splavili” še dve plovili za križarjenja. Vodstvo je zlasti veselo, da vsa štiri področja delovanja ostajajo profitni centri, čeprav je tour operator zabeležil samo 1,8 ■ odstotno rast. To je še posebej pomembno za “bojno moralo” v odnosu do največjih konkurentov, Airtours in First Choice. V letošnjem lehi naj bi se poslovanje Thomsona še izboljšalo, k čemur naj bi prispeval tudi močan funt, kar je dobro za outgoing, pa hidi zmaga laburistične strank, ki je proevropsko usmerjena. V nasprotju z Airtoursom in First Choice, ki poslujeta tudi v Skandinaviji in Kanadi, pa naj ne bi Thomson odpiral podjetij v tretjih državah (mimogrede, Britannia v Nemčiji leti za Paul Guenther Tours). Sicer pa tudi kapital Thomson Travel Group ni britanski: je del kanadskega medijskega koncema Thomson Corporation. , p pj™ naloga novega vodstva je bila ponovno doseči zaupanje strank. Lani je s Čedokom potovalo v tujino približno sto tisoč ljudi, kar je skoraj pol več kot leto prej, v incomingu pa so zabeležili okrog 130 tisoč turistov oziroma skoraj četrtino več kot leta 1995. Čedoku (pa tudi Fischerju in Traveli) zelo koristi, da gredo mnoge nove turistične agencije, ki so nastale po prehodu v tržno gospodarstvo, v stečaj. Kot so nam povedali med letošnjim Holiday Worldom v Pragi, je položaj v češki potovalni industriji dokaj podoben slovenskemu, saj je čez noč nastalo nekaj sto novih turističnih agencij. Pri mnogih se je že kmalu izkazalo, da gre za fantomska podjetja, ali podjetnike, ki bi želeli v kratkem času mnogo zaslužiti, dolgovi pa jih kaj hitro pokopljejo. Če¬ dok namerava v bližnji prihodnosti odpreti približno 90 novih turističnih uradov. NAJBOU PRESTIŽNA POTOVANJA: l.HONGKONG 1. JULIJA 1997 Rail Tours Mochel Reisen iz nem¬ škega Lahra je bil eden izmed redkih tour operatorjev, ki je pripravil program potovanja v Hongkong, s prihodom L julija letos, torej na dan, ko bo ta britanska kolonija pripadla rdeči Kitajski. Mochel Reisen je sicen manjša nemška družba iz Schvvarz- walda, ki že leta prireja potovanja od Moskve do Hongkonga (z najbolj eks¬ kluzivnimi, vladnimi vlaki), vožnje z Orient Expressom, kontinentalne kombinirane ture po Avstraliji in po¬ dobno. Prestižna pot med Frank¬ furtom, Pekingom in Hongkongom pa je postala prava poslastica za kitajski politični vrh. Nekaj kart je bilo tudi v prosti prodaji in sicer za dobrih 8000 DEM po osebi. Zanimivost: pred nekaj leti je preko¬ oceanske projekte in marketing pri Mochel Tours vodila sodelavka TURIZMA Renata Picej. NAJBOLJ PRESTIŽNA POTOVANJA: 2. ARKTIKA Med organizatorje najbolj prestižnih potovanj v svetu zagotovo sodi švicarska družba Background Tours, ki organizira potovanja na arktične predele Alaske, Kanade in Rusije. Potovanje je naslov¬ ljeno “Northwest Quest”. Potovalno sredstvo pa ni nič drugega kot dvo¬ motorno letalo Convair 580, ture pa trajajo med 12 in 18 dnevi. Cena: od 15.950 dolarjev navzgor. NAJBOLJ KORISTNA STRAN MESECA www.wtgonline.com - Kratek pregled turističnih ponudb vseh držav sveta. NAJVEČJE AVSTRIJSKE VERIGE POTOVALNIH AGENCIJ 1. Oesterreichisches Verkehrsbuero, 104 uradov (koncem, vključuje tudi Volkbank-Reisen in deželne potovalne urade Štajerske, Gornje Avstrije in Solnograškega) 2. Ruefa, 61 podmžnic 3. TUI komem (vključno z Reisen + Freizeit, Dr. Degener Reisebueros, Tiroler iMndesreisebueros), 54 podmžnic 4. Raiffaisen Reisebueros, 51 podmžnic 5. Dr. Richard (Austrobus, Dr. Richard, Columbus Reisen), približno 40 uradov, v skupini Quality in Travel z Modialom, Cosmosom, Optimundusom in Blaguss Reisen skupaj več kot 60 uradov 6. Kuoni, 24 podmžnic in šest franšiznih uradov. Hoteli * Slovenija “DOBRODOŠLI DOMA!” Oglaševalski konzorcij Triglav bo izpeljal letošnjo akcijo tržnega komuniciranja za domače goste. Center za promocijo turizma Slovenije se je tudi letos odločil za izvedbo akcije trž¬ nega komuniciranja na domačem trgu. Raz¬ log je preprost: ne le tuje, tudi domači trg je treba negovati, ga obveščati in mu skratka podeliti pozornost, ki mu pripada. Gre na¬ mreč za vsakega drugega turista, za sloven¬ skega gosta pa že dolgo velja, da naj bi bil najboljši. Lani smo se za akcijo, ki je po pre¬ dlogu njenih duhovnih očetov dobila ime “Imejmo se fajn”, odločili zaradi pričakova¬ nja, da se bodo po ponovno odprti Hrvaški za letovanje v Istri in Dalmaciji odločilo to¬ liko državljanov Slovenije, da bi to lahko og¬ rozilo domače turistične kapacitete. Kljub pomislekom v javnosti, zlasti zaradi upora¬ be besede “fajn”, pa je akcija uspela in je doma ostalo kar sedem odstotkov več gos¬ tov, kot je bilo pričakovano. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Turizem, je pred lansiranjem razpisa za iz¬ vedbo letošnje akcije tržnega komuniciranja naročilo anketo, s katero je ugotovilo, kakš¬ no je stanje na domačem trgu. Strokovna komisija CPTS pa je po javnem razpisu iz¬ brala oglaševalski Konzorcij Trglav (agenci¬ je Mayer&Company, Imago in PR&RM), ki bo pripravil in izpeljal letošnjo akcijo, na¬ menjeno domačim turistom. Po njej je na¬ mesto lanskega “Imejmo se fajn” predvide¬ no geslo “Dobrodošli doma!” Cilj akcije je pospeševanje prodaje slovenske turistične ponudbe domačim turistom, predvsem krajših počitnic ob koncu tedna, trajala pa naj bi od 1.06.1997 do 30.11.1997.25 mi¬ lijonov tolarjev vredna akcija pa bo izvede¬ na samo, če bo iz državnega proračuna pri¬ spel predvideni denar. Za prvo poletje CPTS še vedno ni dobil 170 milijonov tolar¬ jev, ki mu jih je obljubila vlada. Zato je tudi izvedba akcije “Dobrodošli doma!” vprašlji¬ va, morda pa jo bodo morali premakniti na kasnejši čas. Javnomnenjsko anketo “Vikend turi¬ zem v Sloveniji” je med 21, in 22. aprilom letos izvedla agencija Pristop. Poklicali so 1000 naključno izbranih telefonskih naroč¬ nikov. Večji del vprašanih (41odstotkov) letos sploh ne namerava na dopust. Prav toliko (42 odstotkov) jih tudi ni dopustovalo v pre¬ teklem letu. Vikende z nočitvijo (poleg glav¬ nega dopusta) je preživelo v Sloveniji 16 od¬ stotkov vprašanih, šest odstotkov jih je po¬ leg glavnega dopusta dopustovalo preko vi¬ kenda v tujini, šest odstotkov pa jih je dopu¬ stovalo le krajši čas, brez glavnega dopusta. Med vprašanimi, ki so vikende z nočitvi¬ jo preživeli v Sloveniji (poleg glavnega do¬ pusta), jih je največ (17odstotkov) kot kraj dopustovanja navedlo Portorož. Tisti, ki so vikende z nočitvijo preživeli v tujini, so naj¬ večkrat navedli Hrvaško. Med anketiranimi jih 18 odstotkov poleg glavnega dopusta načrtuje tudi krajše oddi¬ he preko vikenda, 7,5 odstotka pa jih načr¬ tuje le krajše oddihe preko vikenda z nočit¬ vijo brez glavnega dopusta. Med kraji, kjer bodo anketirani preživljali krajše oddihe preko vikenda z nočitvijo, so se največkrat pojavljali Portorož, Izola, Piran, Ankaran, Gorenjska (Kranjska Gora, Bohinj) in tudi hrvaška obala (Savudrija, Umag, Pula). Vprašani preživljajo prosti čas med vi¬ kendi večinoma doma, odpravijo se na dru¬ žinske izlete ali pa se ukvarjajo s športnimi aktivnostmi. Dobra tretjina vprašanih (34 odstotkov) se informira o turistični ponudbi preko tu¬ rističnih agencij, 26 odstotkov pa preko me¬ dijev, predvsem preko televizijske postaje SLOl ali pa časopisa Delo. Tudi rezervacijo turističnega aranžmaja opravi večina anke¬ tiranih (38,5 odstotka) običajno preko turis¬ tičnih agencij. Med anketiranimi se jih 18 odstotkov običajno odloči za direktno re¬ zervacijo pri ponudnikih turističnih storitev (hoteli, zdravilišča), šest odstotkov jih turis¬ tičnega aranžmaja ne rezervira vnaprej, 29 odstotkov sogovornikov pa je odgovorilo, da ne uporabljajo turističnih aranžmajev. Med vprašanimi obstajajo tudi razlike o namerah preživljanja dopusta v letošnjem letu glede na izobrazbo, starost, družinski status in dohodek. Predvsem za starejše an¬ ketirane velja, da v letošnjem letu večinoma ne nameravajo dopustovati. Večina jih ni se¬ znanjena s slovensko turistično ponudbo vi¬ kend turizma in večina jih tudi še ni iskala možnosti preživljanja krajših oddihov preko vikenda z nočitvijo. Za starejše sogovornike v anketi tudi ve¬ lja, da se ne informirajo o turistični ponud¬ bi oziroma sploh ne uporabljajo turističnih aranžmajev. Glede na družinski status velja, da bodo vprašani, ki nimajo otrok, svoj letošnji do¬ pust preživeli kar doma oziroma se še niso odloči, kam bodo odšli na dopustovanje. Skoraj polovica vprašanih, ki nima otrok, pa je seznanjena s slovensko turistično ponud¬ bo. Najmanj so seznanjeni s slovensko turis¬ tično ponudbo vprašani, ki so samski. Razlike obstajajo tudi po dohodku. Bo¬ lje situirani bodo preživeli glavnino svojega dopusta v tujini, poleg tega pa načrtujejo tu¬ di krajše oddihe. Zanje velja, da so dobro seznanjeni s slovensko turistično ponudbo, katere rezervacijo običajno opravijo preko turističnih agencij. HOTELSKE VERIGE SE ŠIRIJO V VZHODNO IN SREDNJO EVROPO, UUBIJANA ŠE VEDNO NEZANIMIVA Budimpešta, Praga, Varšava, Moskva, St. Petersburg, celo Bukarešta ... Srednje in vzliodno-evropska glavna mesta, ki so v zadnjem času zelo pogosto na dnevnem redu upravnih odborov velikih hotelskih verig. Le Ljubljane (no, pa tudi Bratislave) ni med njimi. Kaj je narobe? Premajhen trg? Zakonodaja, ki preprečuje tuje investicije v turizem? Verjetno vsakega po malo. Edini, ki si je drznil izkopati luknjo v gradbišče na severu Ljubljane je Sheraton. Toda Uidi ta luknja že nekaj časa sameva. Kol smo poročali že prejšnji mesec, je Slovenija naposled pridobila dva Lntercontinentala (ljubljanski Lev in Emona v Portorožu), ki niti še nista dokončno obnovljena in dva člana manj zahtevne skupine Best I Vestern (ljubljanski Slon in mariborska Slavijo). Ena od največjih svetovnih hotelskih verig, Hilton, se vztrajno širi v vzhodno Evropo. Konec letošnjega poletja bodo v Bukarešti odprli povsem obnovljen Athenee Palače Hotel, katerega obnova bo v celoti stala 42 milijonov dolarjev. Obnova stare palače je trajala dlje, kot so mislili, pričeli so namreč že pred tremi leti. Pročelje zgradbe, ki je bila še na prelomu stoletja shajališče diplomatov in poslovnežev oziroma eden najlepših evropskih hotelov, so povsem ohranili v izvirniku, notranjost pa je popolnoma opremljena v steklu in marmorju. Zlasti bodo ponosni na plesno dvorano, ki bo sprejela do 300 oseb. Hotel bo imel 212 sob, 50 apartmajev, “executive jloor” z 18 suitami, devetimi junior suitami in predsedniškim apartmajem. V hotelu bo tudi igralnica, fitness in mnogo drugih lokalov. Novi Hilton ima seveda najboljšo možno lokacijo, v samem središču novega, rastočega poslovnega centra romunskega glavnega mesta. Kako je že nekoč dejal gospod Hilton, da je bistveno pri hotelu “lokacija, lokacija in še enkrat lokacija”. Hilton je že dve leti navzoč tudi v Pragi, kjer so prevzeli Hotel Atrium in ga lani povsem obnovili. Budimpeštanski Hilton je letos dobil še dodahte ponudbe (health klub, obnovili so večino sob), zatika pa se pri hotelu v Sofiji. Veriga je močno zainteresirana tudi za odprtje hotelov v Moskvi, St. Petersburgu in Kijevu. Kaj pa v Ljubljani? Nekaj povpraševanja s strani londonske centrale Hiltona je že bilo, toda za zdaj Ljubljana menda še ne ponuja dovolj zanimivega trga. Tudi druga velika veriga, Hvatt Hotels Corporation, načrtuje velika vlaganja. V prihodnjih treh letih naj bi investirali priblibto milijardo dolarjev, kar bi pomenilo 20 do 30 novih hotelov. Žal samo v ZDA, čeprav je Hyatt navzoč tudi v Evropi (eden nam najbližjih je v Beogradu). Hvatt je za lažjo izvedbo projekta ustanovil novo podjetje, Hyatt Equities LCC, ki se ukvatja samo s trgovino z nepremičninami. Prav z istimi zamislimi se ukvarjata Kempinski in njegova sestrska družba Dušit, ki sta si za globalno strategijo zadali širjenje v vzhodno Evropo. Kdor vsako leto obišče berlinski ITB dobro ve, da je Hotel Kempinski v teh dneh (zlasti večerih) središče svetovne turistične industrije. V Berlinu so prav za ITB odprli še Hotel Adlon SENIORJI PRIHAJAJO (tik ob Brandenburškili vratih), čas pa je za “Drang nach Osten ”, Nove hotele bodo odprli v Moskvi, St. Petersburgu in Budimpešti. Spomladi 1998 se bo v Pragi odprl hotel Kempinski U Suctu, ki ga že danes imenujejo za “spektakularni objekt”. Sto Medtem ko so italijanski turisti po števi¬ lu prihodov na prvem mestu v slovenskem turizmu, so nemški turisti tisti, ki pri nas ustvarijo največ nočitev. Prav zato bi morali slovenski hotelirji in tisti, ki razpolagajo z namestitvenimi kapacitetami v privatnih sobah, gostiščih, apartmajih in motelih, še posebej pozorno spremljati trende turističnega razvoja v posameznih državah. Vsako predvidevanje o porabi temelji vsaj na dveh pomembnih pokazateljih. V tu¬ rizmu velja, da je prvi indikator turističnega konzuma blagostanje prebivalstva države, od koder prihaja večina turistov (na kar vpliva gospodarski razvoj), drugega pa predstavljajo trendi, ki se v turizem vpletajo neslišno, vendar kot posledica mode, potreb, politike... oblikujejo nove produkte in nove motive potovanj. Ob tem pa ima dober turistični delavec pred očmi še nekaj - ciljno skupino, ki jo mora upoštevati in se ji maksimalno prilagoditi. Segment turistov “v tretji pomladi” je vse pomembnejši tudi za slovenski turizem. Za slovenske turistične delavce bo.do- brodošel podatek, da se bo po predvideva¬ njih prebivalstvo v Nemčiji (trenutno šteje Nemčija 81,5 milijonov prebivalcev) do leta 2010 povečalo na okoli 84. milijonov. Ob tem je danes skupina mladostnikov v sta¬ rosti pod 20 let precej močnejša od tiste nad 60 leti. Dejstvo pa je, da se skupina seni¬ orjev nenehno veča in da bo že leta 1998 presegla mladostnike, leta 2020 pa naj bi štela dvakrat toliko kot skupina ljudi v sta¬ rosti do 20 let. Dr. Hans Barth iz Evropske¬ ga centra za gospodarski razvoj in strateške napovedi, prognozira za leto 2010 okoli 36,7 milijonov nemških gospodinstev, kar je za dobrih 800.000 več kot leta 1995. Pri tem naj bi znašal v prvi dekadi naslednjega tisočletja povprečni družinski neto prihodek 141.000 DEM, kar po odbitku naraščajoči cen v vmesnem času, še vedno predstavlja 25.000 DEM več kot zdaj. Dr. Barth pa ni edini, ki je prepričan, da bodo gospodinjsva iz naslednjega tisočletja več zasluženega denarja izdala in potrošila, kot pa hranila in varčevala. Že res, da svet stoji na mladih, vendar, ne kaže pozabiti na starejše. Na tiste turiste, * ki imajo danes relativno gledano največ ča¬ sa in največ denarja - na seniorje. Tovrstna ciljna skupina ima povsem drugačne po¬ trebe od ostalih gostov. Starost že dolgo ne pomeni več samo sivih las in gugalnik. Je zgolj eno od življenjskih obdobij, ki ga spretni turistični trgovci znajo dobro obrniti v svoj prid, seveda z ustrezno ponudbo in primernim servisom. Seniorji ne predstavljajo zgolj ciljne sku¬ pine, ki bi bila mlada po srcu, niti niso zgolj trend nekega novega časa, ki je starejše ose¬ be na Zahodu nagovoril s “selpiji” (second life people), “joliji” (young old leisurely), “grumpiji” (grown up mature people) ali “vopiji” (well-off older people). Podarjamo, da ne gre za slabšale izraze, temveč za oznake vse večje, vse močnejše in vse bolj zahtevne skupine ljudi. Skratka, skupino, kot so bili še pred nekaj leti yuppieji (young upwardly nrovmg professionals). “JOLLIfjJI” PRINAŠAJO PRILOŽNOST Na seniorje bo treba začeti gledati z dru¬ gačnimi očmi kot doslej. Turizem dobiva nov tržni prostor, ki ga morajo upoštevati predvsem turistični delavci in tržniki, ki se zavedajo sodobnih turističnih gibanj. Se¬ veda pa pri tem brez prilagojenih in prire¬ jeni programov in ponudb ne bo šlo. Po¬ truditi se bodo morali vsi. Od hotelirjev, ki bodo morali odpraviti nekatere nevarnosti, ki prežijo na starejše goste (drseča tla) in narediti hotel prijaznejši do tovrstne kli- entele (večja stikala in stikala, ki so lažje do¬ segljiva iz postelje, domišljen izbor pijač v sobnih hladilnikih, stoli iz katerih lahko vstane'tudi starejši človek...), do gostincev, ki bodo morali za začetek sestaviti primerne jedilnike (lažja hrana, z manj ali brez slad¬ korja, dietna kuhinja) in si omisliti jedilne liste z večjimi črkami. hotelskih sob bo pravzaprav v skupini zgodovinskih zgradb, ki je kajpada spomeniško zaščitena in menda prepolna sledi slavne praške zgodovine od 15. stoletja naprej. Vpritličju bodo prestižni butiki najbolj znanih znamk. To pa še ni vse. Nov hotel Kempinski bo stal tudi v Varšavi, Sofiji in morebiti še kod drugod, razen v Sloveniji. Žal. Premajhen trg. Mimogrede, v vseh hotelih Kempinski zunaj Nemčije, zlasti pa tam, kjer posluje Lufthansa, Nemci tvorijo najmanj 25 odstotkov gostov. Torej bi bila lahko zanimiva tudi Ljubljana. Sicer pa Kempinski vlaga tudi v ZDA (v Evropi bodo v prihodnjih letih odprli 16 hotelov, drugod še deset) in Indoneziji ter na Tajskem. Švicarski Movenpick Hotels & Resorts je v Pragi zgradil zares čudovit, sodoben, drzen hotel. Z napako: leži zunaj staromestnega središča, pravzaprav v bolj kot ne proletarski četrti. Upajo, da bo položaj boljši, ko bodo blizu odprli nov odsek avtocestnega obvoza okrog mestnega jedra. Movenpick je v lanskem letu obrnil 353 milijonov CHF, ima 37 hotelov s 7200 sobami. Za siljenje v vzhodno Evropo pa predvsem potrebujejo kredibilnega partnerja. Veriga Marriott je bolj previdna in zn zdaj še ne predvideva širjenja v vzhodno ali vsaj srednjo Evropo. Mariott International napoveduje partnerstvo z dolgo iskanim primernim partnerjem, ki so ga našli v Skupini Seidler, skupaj pa naj bi v Nemčiji v prihodnjih petih letih odprli vsaj 15 hotelov pod svojo znamko Courtyard Hotels (***). Marriott International je na svetovni trg prišel leta 1983, danes pa ima v Veliki Britaniji in ZDA 305 hotelskih objektov. Marriott Prague bodo odprli sredi leta 1999. Samo lani so odprli 37 novih Courtyard hotelov (ta znamka je manj prestižna od Marriott hotelov, vendar gre za isto družbo). V Budimpešti že obstaja Marriott, pri nas pa ga še nekaj časa ne bo. Veriga Logis de France pa ostaja zvesta francoski tradiciji in se ne bo širila nikamor. Višek kapitala so vložili v centralno rezervacijsko centralo v Parizu, ki skrbi, da prava rezeivacija pride v enega od 3710 hotelov in eno od 67 tisoč sob (vse samo v Franciji). Zanimivo je to, da je kar 74 odstotkov hotelov, članov verige Logis de France, v krajih z manj kot 5000 stanovalcev. & Slovenija Mednarodni turistični marketing Heritage Trail - Po poteh dediščine Dolenjske in Bele Krajine IZVRSTNA PRILOŽNOST ZA INCOMING AGENCIJE NA PODROČJU EKOTURIZMA V prvi polovici aprila so na Otočcu lansirali na trg nov slovenski turistični produkt - po poteh dediščine Dolenjske in Bele Krajine. Gre za enega prvih pravih proizvodov na področju ekoturizma pri nas, oblikovali pa so ga britanski strokovnjaki iz podjetja EcoTourism London Ud. v sodelovanju z dolenjsko območno gospodarsko zbornico in s podporo Centra za promocijo turizma Slovenije. Zdaj so na vrsti incoming agencije, nenazadnje pa tudi predstavniki slovenskega turizma v tujini, da uporabijo svoje marketinške kanale in čim bolje predstavijo produkt zainteresiranim tujim tour operatorjem. Projekt je financirala Evropska unija, komisija DG XXIII. Zaradi uspešne priprave se bo projekt nadaljeval na dveh področjih: izobraževanju zlasti na področju marketinga in iskanju investitorjev, saj bo potrebno kar nekaj (za zdaj imajo v načrtu 12) zanimivih objektov v regiji. Gospodarska zbornica Dolenjske je za tržnega vodjo na tem projektu imenovala Lidijo Mavretič, prvo slovensko vinsko kraljico. KAJ JE PROJEKT PO POTEH DEDIŠČINE? Gre za projekt, ki bi ga lahko definirali kot regionalno mrežo naravnih in kultur¬ nih znamenitosti oz. kot pilotni projekt revitalizacije podeželja na osnovi dedišči¬ ne kot elementa turistične ponudbe tega prostora. Projekt Po poteh dediščine Do¬ lenjske in Bele krajine, ki gaje sofinanci¬ rala Evropska komisija DG XXIII (Eno¬ ta za turizem), je bil izbran izmed 19 pri¬ javljenih, s tem pa seje priključil sorodne¬ mu projektu v pokrajini Dobroudja na obali Črnega moija v Bolgariji. Pri izved¬ bi projekta so sodelovali: londonsko po¬ djetje Ecotourism, Evropski svet za raz¬ voj vasi in malih mest Ecovast ter Prisma iz Grčije. Slovensko stran pri tem zastopa Turistično interesno združenje Dolenjske in Bele krajine, ki ga je ustanovilo devet občin s tega področja ter Območna go¬ spodarska zbornica Novo mesto. Ome¬ njenim je v kratkem času uspelo obliko¬ vati turistični produkt regije, ki zajema naravno in kulturno dediščino, dopolnje¬ no s celo paleto turističnih storitev. Na¬ men projekta je v pridobitvi turistov v do¬ ločeno regijo. Po prihodu, pa si lahko le¬ ti s pomočjo seznama ponujenih možnos¬ ti, svoje poti oblikujejo sami. NAMEN PROJEKTA Projekt skuša izboljšati življenjski standard prebivalcev nekega območja, vendar pri tem ne posega v lokalno kul¬ turo in obstoječi način življenja. Njegovi cilji so: • Ekonomska oživitev Projekt je zasnovan tako, da iz že ob¬ stoječih središč širi turizem na nova in manj obiskana področja. Hkrati poveču¬ je število gostov, daljša čas njihovega bi¬ vanja in širi raznolikost turističnih zanimivosti in storitev. • Predstavitev naravne in kulturne de¬ diščine Po poteh dediščine je turistična po¬ nudba, ki v svoje središče postavlja narav¬ no in kulturno dediščino neke regije. Nje¬ gov razvoj je hkrati sestavni del razvoja celotne regije. • Obogatitev druge turistične ponudbe Kljub temu, da se projekt Po poteh de¬ diščine koncentrira zgolj na nekatere za¬ nimivosti v regiji, lahko dopolnjuje ostale turistične storitve in s tem plemeniti ce¬ lotno turistično ponudbo nekega okolja. OBLIKOVANJE PROJEKTA Poti dediščine so osredotočene na na¬ ravno in kulturno bogastvo podeželja, zato je treba pri njenem oblikovavanju še posebej paziti na ocenjevanje pokraji¬ ne in njene naravne in kulturne dediš¬ čine oz. upoštevati njeno zmogljivost. Si¬ cer pa mora postopek oblikovanja ome- njenga produkta poleg navedenega vse¬ bovati še: • analizo trga • fizično načrtovanje (tematska in fizič¬ na povezava) • oblikovanje lokalnih institucij (pripo¬ ročljiva je ustanovitev turistično in¬ teresnega združenja) • določitev normativov • promocijo. POT DEDIŠČINE V BOLGARIJI Bolgari pričakujejo od projekta Po poteh dediščine, da se bo turizem preselil iz turističnega centra Vama tudi na širše območje pokrajine Dobroudja. V ta na¬ men bodo oblikovali novo samostojno tu¬ ristično ponudbo, ki bo temeljila na na¬ ravnih znamenitostih, predvsem omitolo- giji, v severnem delu Črnega morja in bo vključevala tudi arheološka najdišča, et¬ nografske muzeje, obrtne delavnice v sta¬ rih mestnih jedrih in druge turistične za¬ nimivosti. Kataloga s ponudbo še niso pripravili, za njegovo izdajo pa pričakuje¬ jo finančno pomoč celo iz strani Phare. Znamenitosti, vključene v poti dediš¬ čine, pa so razdelili na štiri skupine: I. Ekološke zanimivosti (npr. Yaylata, jezera pri Shabli in Dourankoulaku, Ka- liakra, Russalka) II. Zgodovinske znamenitosti (npr. Et¬ nografska muzeja v Kavarni in Dobrichu, arhitekturni kompleks “Dvoretsa” v Bal- chiku, obrtna četrt v Starem Dobrichu) III. Znamenitosti, povezane z različni¬ mi rekreacijskimi dejavnostmi (sprehodi in/ali vožnje po razglednih cestah, opazo¬ vanje ptic, plavanje, potapljanje, prouče¬ vanje narave, pokušanje domače hrane,...) IV Servisni centri in mesta, ki ponuja¬ jo gostom trgovine, turistično informacij¬ ske centre, rekreacijske možnosti, pre¬ hrano in ostale storitve, med katerimi je najpomembnejša nastanitev turistov. Zaradi majhnega števila stalnih zna¬ menitosti in njihove relativne razpršenos¬ ti, so oblikovali “verižni” model z “obro¬ či” in “vezmi”, ki jih bodo povezali v turis¬ tično pot. Obroči obsegajo skupine zgo¬ dovinskih in/ali ekoloških zanimivosti skupaj s središči in se jih brez težav lahko obišče v enem dnevu; ponavadi ima vsak obroč neko skupno temo. Vezi pa obsega¬ jo razgledne ceste, ki povezujejo obroče v razpoznavno in nepretrgano pot. Gost lahko vezi uporabi za oblikovanje “temat¬ skih potovalnih načrtov”, torej poti po lastnem načrtu, s poudarkom na arheolo¬ giji, ekologiji, lokalnih značilnostih ali na kombinaciji le-teh. POT DEDIŠČINE V SLOVENIJI Pod pokroviteljstvom predsednika dr¬ žave Milana Kučana je na Otočcu od 9. do 13. aprila potekala mednarodna kon¬ ferenca o oživljanju podeželja z okolju prijaznim turizmom. Več kot sto udele¬ žencev iz 24 evropskih držav se je sezna¬ nilo z bolgarskim in slovenskim pilotnim projektom. Dolenjski projekt, čigar vodja je mag. Marko Koščak, je požel veliko priznanja. Slovenska pot dediščine je za¬ mišljena v obliki dveh modelov in sicer modela “vena” in “rože”. Glavni razlog za to odločitev je bila ugotovitev, da so zanimivosti regije in tipi morebitnih gos¬ tov tako raznovrstni, da ena sama ah pre¬ prosta pot, oblikovana na osnovi enega od modelov, ne bi bila primerna. Model venca temelji na ideji, da bodo nekateri gostje prispeli z lastnim prevoz¬ nim sredstvom in bodo želeli potovati po regiji od ene znamenitosti do druge. Pri tem bodo po vsej verjetnosti prenočevali vsakič v drugem kraju. Model rože pa predvideva, da bodo gostje iz nekega določenega kraja na eno¬ dnevnih izletih odhajali do posameznih znamenitosti v okolju in se zvečer vračali. Začetno ocenitev znamenitosti so opravili po vzoru Michelinovih vodnikov, kjer: *** pomeni “vredno posebnega potova¬ nja” ** pomeni “vredno zaviti s poti” in * pomeni “vredno postanka na poti”. Slovenska pot dediščine zajema tre¬ nutno okoli sto znamenitosti, prvi osnu¬ tek poti pa vključuje zgolj tiste znameni¬ tosti, ki so označene s tremi zvezdicami. Renata Picej Z JUNIJEM BO NA PRODAJ “EVROPEJEC BREZ MEJA” Ne čisto dobesedno. Gre za mednarodni projekt, ki so ga predstavili na nedavni otvoritvi sejma “Hobby, šport, prosti čas ” v Vidmu, ki so ga čez nekaj dni tako neslavno zaprli, menda zaradi varnosti (na uradni odgovor še čakamo). Projekt Europaeus sine finibus” ali Evropejec brez meja je predstavil njegov pobudnik dr. Rudolf Kores iz Bad Bleiberga, kjer vodi projekt Terra Mystica. Gre za idejo skupnega turističnega produkta med tremi državami, ki so si povsem različne po pripadnosti trem velikim evropskim družinam narodov, vendar jih povezuje skupna, pogosto trpka zgodovina in skupna lepša pri¬ hodnost, ki jo napovedujejo skupni na¬ pori na področju turizma. “Prihodnost Evrope temelji na tem, kako se bodo razumele te tri družine narodov,” pravi dr. Kores. Turistična ponudba, ki jo bodo ponudili “brezmejnemu Evropejcu”, vsebuje sedem točk, ki nadalje vsebujejo še bolj strukturi¬ rane turistične proizvode. Udeleženec te¬ ga nekakšnega romanja po omenjenih sed¬ mih točkah bo prejel posebno izkaznico, s katero bo lahko uveljavljal popuste pri šte¬ vilnih turističnih storitvah. Produkt je v pr¬ vi vrsti namenjen zahodnoevropskemu, ameriškemu in japonskemu trgu. Teh sedem točk je naslednjih: 1. Amoldstein (Podklošter) - mejnik na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Ita¬ lijo, epicenter projekta, 2. Bad Bleiberg - Terra Mystica, evropski spomenik delu v Antonijevem rovu, 3. Beljaška alpska cesta (Dobrač, “mitič¬ na gora”), 4. Trbiž - Svete Višarje, simbol krščanske vere in stari medobmočni romarski kraj, 5. Pontebba (gotski oltar), Naboijet (Mal- borghetto, beneška palača, kraj, kjer se srečata alpska in mediteranska kultura), 6. Bovec, Kobarid: Informacijski center Triglavskega narodnega parka, muzej pr¬ ve svetovne vojne, ostanid soške fronte, 7. Kranjska gora: mednarodni zimski športni center, muzej Liznjekova hiša, Triglavski muzej v Mojstrani. Stroški priprave projekta so približno 1,2 milijona šilingov, od tega polovica zagonski stroški, ki se jim bodo pridružili še stroški za vzpostavitev informacijske mreže, control- ling, obračunske sisteme... Projekt naj bi se financiral sam (iz marketinških prispevkov sodelujočih) in iz namembnih sredstev EU in avstrijske vlade za medobmočni razvoj. Za začetek, tako dr. Kores, na tem projektu pričakujejo približno deset tisoč ljudi. Produkt sam pa naj bi bil hudo zanimiv predvsem za incoming agencije. Se zanimivost: na razpisu za izdelavo celostne grafične podobe Evropejca brez meja je zmagal oblikovalec Damjan Jen¬ sterle s Koroške Bele. Na območju tromeje že poteka nekaj drugih projektov, bodisi v okviru delovne skupnosti Alpe Adria, povezovanje Kani¬ na in Sella Neveje, bodisi drugih infrastru- kturih projektov, največji pa je seveda skupna kandidatura Trbiža (nosilec kandi¬ dature), Kranjske gore in Beljaka za zim¬ ske olimpijske igre leta 2006. KTGNAJBI USTANOVILA INCOMING AGENCIJO KARNTEN TOURISTIK Kar so nas že lani obvestili naši kolegi iz Vrbe na Koroškem (Velden), namreč, da naj bi center za promocijo turizma Ko¬ roške (znamenita KTG) začel tudi nepo¬ sredno tržiti Koroško, je vse bližje uresni¬ čitvi. KTG (Kamtner Tourismus Gessels- chaft), ki je v lasti deželne vlade, naj bi po predlogu projektnega vodje dr. Marie Le- hrl ustanovila novo podjetje, t. i. Karaten Touristik - Projektmanagement und Inco¬ ming Ges. m.b.H., in bi bila tudi njen po¬ poln lastnik. Novo podjetje naj bi delovalo v tesni zvezi z materinsko družbo KTG, in sicer kot centrala rezervacijskega in infor¬ macijskega sistema, vpostavila bo “Hot- line” telefonsko številko za brezplačne kli¬ ce, najbolj zanimivo pa je to, da naj bi bili z elektronsko pošto povezani z vsemi tu¬ rističnimi agencijami v Nemčiji in Švici. Dr. Lehrlova trdi, da je to mogoče. In zakaj se Korošci odločajo za takšen drzen korak? Doslej namreč niti nacional¬ ni niti regionalni centri za promocijo še ni¬ so delovali kot incoming agenicje. Razlog je na dlani - po podatkih KTG je Koroška v zadnjih petih letih izgubila vsakega pete¬ ga turista, torej kar 20 odstotkov od leta 1992. Samo devet odstotkov gostov pride na Koroško s posredovanjem turistične agencije, kar 91 odstotkov pa jih rezervira individualno. Približno 40 odstotkov Nemcev, ki so daleč najpomembnejši trg, se o koroški ponudbi pozanima v turistič¬ nih agencijah. In pri teh ljudeh vidi KI- BUZ (obstoječi Karaten Informations und Buchungszentrum), zametek prihod¬ nje Karaten Touristik, svoj najpomemb¬ nejši tržni segment. BEUAK POSTAL PRVO ALPSKO MESTO LETA Tri znane organizacije za varovanje ev¬ ropskih Alp-Cipra, Pro Vita Alpina in ARGE so pred kratkim prvič izbrale tako imenovano alpsko mesto leta, kar naj bi postalo tradicionalno. S tem nazivom se bo eno leto kitil koroški Beljak, ki je po¬ stal tudi sedež novoustanovljenega zdru¬ ženja “Alpsko mesto leta”. Kakšne naloge prinaša ta zveneč naziv? Strokovnjaki se bodo v šestih delovnih skupinah, pod vod¬ stvom univerze iz Berna, posvetovali o va¬ rovanju Alp na področju turizma, prome¬ ta, načrtovanja okolja, demografskih vprašanj, gorskega kmetijstva in varovanja tal, zraka in energije. (FVW) 6 Sejmi in brni Zm Slovenija EIBTM - PONOVNO ODKRIVANJE ENEGA PRVIH EVROPSKIH KONGRESNIH CENTROV Pod tem poslanstvom se bo sredi maja na najbolj prestižni evropski turistični borzi predstavljala slovenska kongresna ponudba. Gre za EIBTM (European Incentive & Business Travel & Meetings Exhibition), ki že leta poteka v švicarski Ženevi. EIBTM je najpomembnejša letna prireditev m področju kongresnega in incentive turizma. Gre za klasično turistično borzo, ki pa je v letih izkušenj uveljavila nekaj povsem svojskih tehnik poslovanja, kot je na primer skupinsko obiskovanje in predstavitve ponudb kongresnih centrov. Slovenijo bo na jubilejni deseti EIBTM zastopala skupina najbolj aktiv¬ nih organizatorjev kongresov in podob¬ nih prireditev: mestna občina Ljubljana (promocijski center), Cankarjev dom, Avditorij Portorož, Hoteli Bernardin, blejska Festivalna dvorana in drugi pred¬ stavniki blejskega turizma. Nosilec pred¬ stavitve je Gospodarska zbornica Slove¬ nije, Združenje za gostinstvo in turizem, stojnico in pol stroškov pa bo prispeval Center za promocijo turizma Slovenije. Osnovna misel slovenskega nastopa bo v tem, da Slovenija evropskemu in svetovnemu poslovnemu turizmu lahko ponudi tudi najbolj zahtevno obliko in- cominga, torej kongresni in incentive tu¬ rizem. Poslovni gostje so najbolj zahtev¬ ni, pa tudi najboljši potrošniki, zato ni čudno, da ima EIBTM v mednarodnem turističnem marketingu posebno mesto, pa tudi posebne cene: najem kvadratne¬ ga metra v Palexpo stane skoraj tisoč mark. Slovenska stojnica - št. E104 - bo me¬ rila 24 kvadratnih metrov. Slovenija, predvsem pa seveda Ljubljana, se na tem trgu lahko pohvali s tem, da je naše glav¬ no mesto že daljnjega leta 1821 organizi¬ ralo kongres Svete Alianse, ki je končal Napoleonovo dobo. Zelo pozitivno je, da slovenski kongresni centri na EIBTM nastopajo skupaj, pod isto blagovno zna¬ mko. S tem je nekoliko omiljeno nega¬ tivno dejstvo, da naša država ne premore centralne, krovne organizacije kongres¬ nih centrov, tako imenovanega “conven- tion bureauja”. Zamisel o ustanovitvi ta¬ ke ustanove tudi pri nas je že stara, toda različni dejavniki že nekaj let prepreču¬ jejo, da bi “beseda meso postala”. Letos so se prizadevanja v tej smeri še okrepila, tako da naj bi prihodnje leto vendarle za¬ čel delovati ljubljanski kongresni biro (poleg MOL-a in Cankarjevega doma so v neformalni iniciativni skupini še Kom¬ pasovi organizatorji kongresov, WTC, zainteresiran za sodelovanje pa je tudi CPTS). Ljubljanski convention bureau naj bi sprva deloval pod streho ljubljan¬ skega promocijskega centra, toda za nje¬ govo nemoteno delovanje bi promocijski center skoraj nujno moral izstopiti iz to¬ gega okvira mestne občine Ljubljana. To pa ne bo lahko izpeljati, saj to onemogo¬ čajo povsem birokratske ovite. Sicer pa je Ljubljana pred kratkim izdala nov ka¬ talog, zelo ustrezen tudi za tujo poslovno javnost (Ljubljana, The Capital of Slove- nia for visitors and professionals). EIBTM bo letos potekal med 13. in 15. majem v ženevski Palexpo. Kot smo že poročali v prejšnji številki Turizma, lastnik podjetja EIBTM Holdings Ltd. ni več v lasti britanskega poslovneža Rayja Blooma, ki pa jo še vedno vodi. Lastniški delež je pred nekaj meseci prodal multi¬ nacionalki Reed Exhibition Group, ki med drugim vodi tudi nekaj globalno po¬ membnih sejmov in borz, kot so WTM, American in Arabian Travel Market. Drugih večjih sprememb pa naj letos ne bi bilo. Prvič bodo pripravili Internet Ca¬ fe, osrednja točka borze pa bo gala večer v Hotelu Noga Hilton, na katerem priča¬ kujejo približno 600 udeležencev. Šestič letos bodo pripravili podelitev nagrade “Green Avvards”, ki jo bo spremljal t. i. Green Forum - prizadevanja za ekološko bolj zavedni turizem. Posebej bodo pred¬ stavili tako imenovani Center za dobro počutje med potovanjem (Wellbeing Through Travel Centre), ki si prizadeva, da bi poslovni popotniki med svojimi po¬ tmi pazili tudi na zdravje. EIBTM bo od letos imel tudi svoj “mladinski forum” (The Forum for Young Professionals, projekt vodi Bloomova hči Natalie), ki bo poleg številnih seminarjev in predsta¬ vitev, kajpada, podelil nagrade za najbolj uspešnega mladega menedžeija. Nagra¬ de, kakršne koli že (ducat nagrad za naj¬ bolj ekološko osveščene, najboljše po¬ nudnike, pa kupce zdravih poslovnih po¬ ti, itd.), so na tovrstnih mednarodnih prireditvah med najbolj atraktivnimi in dobrodošlimi poslovnimi ponudbami or¬ ganizatorja, ni pa rečeno, da nagrade tu¬ di vedno pridejo v prave roke. Borza bo potekala na 13 kvadratnih metrih, razstavljalo bo skoraj 2200 raz- stavljalcev iz stotih držav, organizator pa pričakuje približno 7000 obiskovalcev. Kdor pozna ostale turistične sejme ali borze, bo dejal, da je število obiskovalcev Ray Bloom zelo nizko. Toda pomembno je to, da gre za izključno vodilne ljudi najpomemb¬ nejših organizatorjev kongresov in ince¬ ntive turizma na svetu. Ti menedžerji da¬ nes razmišljajo o prireditvah, ki se bodo odvijale vse do leta 2005. Pred desetimi leti se je EIBTM-a udeležilo 360 razstav- ljalcev, ki so se predstavili na 2800 kva¬ dratnih metrih in gostili 2850 obisko¬ valcev. V treh dneh bo letos potekalo približno 1200 skupinskih obiskov posa¬ meznih stojnic in vsaj 1600 individualnih sestankov. EIBTM poteka v tesnem sodelovanju z naslednjimi združenji: SITE (Society of Incentive & Travel Executives), EFCT (European Federation of Conference Towns, članica je tudi Ljubljana), ESAE (European Society of Association Exe- cutives), ICCA (The International Me¬ etings Association), ASAE (American Society of Association Executives) in AACVB (Asian Association of Conven¬ tion and Visitor Bureaux). Ravno sode¬ lovanje s temi ustanovami je povzročilo izjemen uspeh EIBTM-a, saj je ta borza omenjenim asociacijam ponudila točno to, kar so potrebovale, in s tem - s kon¬ senzom - podelile Bloomovi borzi legiti¬ men monopolni položaj v svojem cehu. Kdo se bo predstavil med našimi kon¬ kurenti? Vsi. Kljub visoki ceni nastopa. Strategija Hrvaške turistične centrale bo tudi na področju poslovnega turizma sle¬ dila promociji južne Dalmacije, pred¬ vsem Dubrovnika, “v katerega naj bi se vrnili tudi golobi”. Avstrija se bo pred¬ stavljala na kar dvesto kvadratnih me¬ trih, posebno pozornost pa bodo name¬ nili trem pojmom: kultura, sodobno in gore, ki naj bi spremljali vsak poslovni dogodek v državi. Osterreich Werbung napoveduje posebej agresiven nastop do prekomorskih trgov. Tudi Budimpešta je pred kratkim izdala tako imenovani Conference and Incentive Guide, ma¬ džarska prestolnica pa se lahko pohvali s tem, da jo je Zveza mednarodnih zdru¬ ženj (UIA) uvrstila med deset najbolj priljubljenih konferenčnih destinacij v Evropi. Budimpeštanski kongresni urad bo na EIBTM ponudil več kot 5000 luk¬ suznih in standardnih hotelskih sob ter kongresni center za 2000 udeležencev, hkrati pa tudi vožnje po Donavi in kul¬ turno ponudbo. Italijani so do EIBTM bolj zadržani, saj imajo tudi sami borzo kongresnega turizma, ki poteka vsak no¬ vember v Firencah. Rok V Klančnik RDA BO LETOS ZE MED 23. IN 27. JUNIJEM! Center za promocijo turizma Slovenije se že intenzivno pripravlja na letošnjo RDA. Avtobusni turizem kajpak ostaja eden najpomembnejših segmentov turistič¬ ne industrije. Lanske največje prireditve priznanega združenja avtobusnih prevoznikov RDA. kije bila med 20. in 22. avgustom v Kdinu, se je udeležilo 14.750 strokovnih obiskovalcev. Že pni dan se je v halah 10, II in 12 zbralo 5931 “kupcev", po drugem dnevu seje število vzpeto na 12.343, tretji dan pa je novo kolnsko sejmišče obiskalo še 2424 obiskovalcev. Organizator si je po tihem želel doseči število obiskovalcev iz leta 1994, vendar je bil tokratni obisk na ravni rekordnega leta 1984. Po raziskavi javnega mnenja med obiskovalci se je o boni pozitivno izrazilo 84 od¬ stotkov vprašanih, ki so ponudbo ocenili kot “zeb dobro" ali “dobro”. 92 odstotkov jih je zatrdilo, da bodo prihodnje leto “zagotovo"ali “zelo verjetno"ponovno obiskali koln- sko prireditev. 90 odstotkov vseh obiskovalcev je bilo predstavnikov avtobusnih hiristič- nih prevoznikov, tour operateijev in turističnih agencij. 82 odstotkov vprašanih je bilo predstavnikov “odločevalcev", torej direktorjev ali menedžerjev oziroma lastnikov pod¬ jetij. Zanimiv podatek kaže, da je 75 odstotkov obiskovalcev želelo “obnoviti poslovne stike", 63 odstotkov (možna sta bila oba odgovora) pa je žjeleb “raziskati nore ponudbe". In kar je za nas najbolj zanimivo: med vprašanimi jih je kar 12 odstotkov odgovorilo, da jih najbolj zanima ponudba Slovenije, kar je sicer za tradicionalnimi Italijo, Francijo in Španijo, toda pred Grčijo, Švico in Hrvaško. Organizator tudi ocenjuje - kot je bilo poudarjeno na zaključni novinarski konferenci - da so "podjetja in turistični ponudniki, ki so poslovali uspešno, to dosegli predvsem na račun dobrih priprav, ki so se začele že nekaj mesecev pred borzo". Letos pa bo RDA že med 24. in 27. junijem. Slovenska stojnica bo tokrat merila kar 113 kvadratnih metrov, saj pričakujemo, da bo zanimanje slovenskega turističnega gospodarstva za nastop zaradi lanskega uspeha ztb veliko, lato pozivamo hotele, hotelske hiše in incoming turistične agencije, da ne odbšajo s prijavami in mnenji za učinkovitejšo pripravo letošnjega nastopa na RDA. SEJMI DO KONCA LETA 1997: termin I naziv sejma I kraj I velikost I približno št. ali borze | | stojnice | obiskovalcev Sorazstavljalce opozarjamo, da bodo zadnji trije sejmi - MM, T&C in BTF- potekali sočasno. OSTALI SEJMI V1997, KJER CPTS NE BO SODELOVAL: Po dolgih šestih letih ... je Slavko Avsenik ponovno prijel za svojo Hohnerco in nastopil. Bilo je ob otvoritvi nove prireditvene dvorane za 150 ljudi v domačih Begunjah. Avseniki in njihova dediščina bo rdeča nit predstavitve osrednjega produkta turistične Slovenije na kolnski RDA. (Foto: Rok V. Klančnik) PODČRTANO VSTOPNICE TA V LETO 2000 SO ŽE NAPRODAJ Res je. Skupina STARTje že ponudila vstopnice m svetovno razstavo Expo 2000 , ki bo pote¬ kala vpnem letu tretjega tisočletja v nemškem Hannovru. Vsa prodaja bo kajpak potekala po ele¬ ktronskih poteh. Prav divje se na svoj Expo 1999 pripravljajo Portugalci (za promocijo svetovne razstave so med drugim posebej pobanali letalo družic Tap Porhigal), vse več tour operatorjev in letalskih druži ponuja izjemne (in hudo drage) aranžmaje preko noči z 31. Decembra 1999 na 1. Januar 2000, hoteli v Bangkoku, Dubaiju, St. Moritzu že danes pripravljajo ekskluzivne pro¬ grame za to silvestovanje... Krakov se je že lani na vsakem sejmu postavljal s tem, da bo imel leta 1999 Evropski mesec kulture, prav tedaj ko ho Evropsko mesto kulhtre Helsinki, leto prej pa Stoc¬ kholm (letos je Solun, v projekt pa je vložil skoraj 500 milijonov DEM). Kaj pa pri nas? V tem leht menda poteka leto kulhtre v turizmu, povsem brez incoming pro¬ gramov in celo brez svojega logotipa, ker je pobuda prišla šele konec lanskega leta, CPTS pa ima težave predstavljati Slovenijo 1998, ker turistični delavci še ne vedo, kaj bodo prihodnje leto počeli. Ni kaj... Mudi se. Prihodnost se je začela že včeraj. KJE JE KDO? MARJAN LEŠNIK DOMOV PRINAŠA POMEMBNE IZKUŠNJE Slovenec po duši in kuharski tradiciji, je na zahtevno pot vrhunskega kuharju stopil že zelo zgodaj, saj je osnov¬ na znanja pridobil doma. Stara mama je bila v času av- stroogrske monarhije odlična kuharica v hotelu v Raden¬ cih, njegova mati pa je imela svojo restavracijo. Po gostin¬ ski šoli v Celju, je svoje znanje plemenitil v hotelu Golf na Bledu (pri Kristini Matjašič, Titovi osebni kuharici), na Dunaju (pod vodstvom mojstra Rauscheija), v Bud Tiilzu, na Kanarskih otokih in pristal v Londonu. Začel je v ho¬ telu Connaught in delal z izrednim francoskim kuharjem Michellom Baurganom (prvi pomočnik šefa kuhinje v pariškem Mtmmu). Leta 1983pa je v pre¬ stižnem hotelu Claridge 's zasedel mesto šefa kuhinje. Claridge 's, čigar tradicija se začenja z letom 1812, je hotelska hiša, v kateri so se in se še vedno ustavljajo vsi pomembni obiskovalci Velike Bri¬ tanije in Londona. Zato ne preseneča dejstvo, da je Lešnik kuhal tudi za vic svetovne politike, ki so v tem času obiskali Otok (in se hidi srečal z njimi, nenazadnje tudi zaradi dejstva, da je bil za glavnim menedžerjem in njegovim pomočnikom, tretji človek te ugledne hiše iz skupine Savopjevih hotelov in restavracij, da je stalni konzultant kuharjev iz Backhinghamske palače ter, da sodeluje pri vseh pomembnih banketih v mestu ob Temzi. Pred dobrim letom dni je zapustil Claridge’s (Lešnik pravi, da so spremembe nujni del razvoja), kjer je v kletnih prostorih hotela upravljal s kuhinjo za bankete (dnevno so prirejali štiri do pet banketov), s kuhinjo za restavracije in kuhinjo za apartmaje; kar je v številkah pomenilo okoli 60 kuharjev in 20 pomočnikov. Lešnik, kije danes samostojen kulinarični strokovnjak, je edini kulinarični sodnik, ki predstavlja Veliko Britanijo v Franciji, ponaša pa se tudi s številnimi kulinaričnimi priznanji. Ob priliki Evropskega meseca kulture v Ljubljani bo poskrbel, da bo banket ob otvoritvi pripravljen na ustrezni ravni. (RP) BLEJSKA SEZONSKA PONUDBA BOGATEJŠA ZA OBRTNI SEJEM ... Pred nami so torej še zadnji poznavalci nekaterih t.i. tradicionalnih tehnologij in delovnih postopkov, s tem pa tudi zadnji nosilci najrazličnejših obrinih panog... ...Kadar govorimo o domači in umehti obrti, ju pogosto povezujemo z vprašanji njune ohranitve. Vbistrn gre za spomeniško varstveni pristop, ki poskuša kulturno dediščino, v našem primem eno od dejavnosti domače in umetne obrti, ohraniti, konzervirati. Opraviti imamo v poglavitnem z živimi pojavi, torej še delujočimi mojstri in tehnološkimi procesi, zato se pogosto njihovo ohranjanje pojmuje kot nekakšen “živi ” muzej, kot gledališče zgodovine... ...Posamezne panoge domače in umetne obrti bo treba v bodoče narediti predvsem čimbolj jame v smislu javnega, odprtega prikazovanja in izdelovanja... vsebino turistične ponudbe in sicer tiste ponudbe, ki ni sestavni del t.i. turistične industrije ampak človeku in okolju prijazrtega turizma, turizma odkrivanj in spoznanj. Izdelki domače in umetne obiti so lahko proti pol t.i. “airport ari’’ in vsemu ostalemu masovnemu kiču turističnih spominkov... (citatiprof. dr. Janeza Bogataja) To so temeljna izhodišča, ki jih zastopajo organizatorji Sejmov domače in umetne obrti na Bledu pod pokroviteljstvom Občine Bled. Slovenija s tem pridobiva nore razsežnosti na področju turistične ponudbe, kar lahko v veliki meri igra pomembno vlogo v promocijski verigi tako doma kot v tujini. Nedeljski Sejmi domače in umetne obiti v času poletne sezone na Bledu so namenjeni vsem domačim in predvsem tujim obiskovalcem, ki v tem času počitnikujejo v Sloveniji. Hkrati pa to pomeni izvrstno prHobiosl več za touroperatoije in slovenske turistične predstavnike za obogatitev osnovne ponudbe potovanj in izletov, ki jih imajo v načrtu ob predstavitvi slovenskega prostora. Program lahko vsebinsko poleg ogleda sejma vključuje tudi vožnjo s pletno na otok ali s kočijo na grad. Na sejmih so kot del dopolnilnega programa nastopi folklornih skupin, predstavitve aktivov kmečkih žena in promenadni koncerti pihalnih godb. V večernih urah se sejmi v juliju in avgustu pokrivajo z Že tradicionalnimi koncerti v sklopu Okarina folk festivala. Nedeljski popoldnevi so namenjeni pestremu otroškemu programu. &Slovenija Zadn ja stran SLOVENSKI TURIZEM SE JE ZNOVA PREDSTAVIL NA JAPONSKEM Slovenski turizem se je po novembru marca že drugič predstavljal na japonskem trgu. Mesto Dunaj je namreč v Tokiu in Osaki pripravilo tako imenovani Srednjeevropski turistični seminar in delavnico. K sodelovanju so povabili tudi Slovenijo, Hrvaško, Češko, Slovaško in Madžarsko, zanimanje za slovensko turistično ponudbo pa je izredno, tudi zahvaljujoč izvrstno pripravljenim materialom. Gre za nadaljevanje akcije, ki jo je Cen- seminaiju pred tremi leti, Češka in Polj- njemu ministrstvu oz. slovenskemu vele- ter za promocijo turizma Slovenije pripra- ska pa imata v Tokiu svoji turistični pred- poslaništvu v Tokiu, vil skupaj z Gospodarsko zbornico Slove- stavništvi, je bila Slovenija na prireditvi Lani je Slovenijo obiskalo 2205 Japon- nije lani novembra, v kateri smo želeli vz- novinka in zato deležna večje pozornosti cev, ki so prenočili 5906 krat. To je bilo za buditi zanimanje japonskih turističnih kot druge dežele. Vprašanja, ki sta jih 36 odstotkov več kot leta 1995. Iztok Altba- agencij za vključitev Slovenije v njihova bila deležna slovenska predstavnika, so uer ocenjuje, da bi po dveh promocijskih krožna potovanja po Evropi. Seminar je se nanašala predvsem na kakovost in do- nastopih na japonskem trgu število priho- potekal v Tokiu in v Osaki, njegova stopnost slovenske turistične ponudbe, dov japonskih gostov v Slovenijo letos in značilnost pa je bila v tem, daje bil dvosto- medtem ko vprašanj, kje je Slovenija in prihodnje leto lahko povečali vsaj za 50 ali penjski. Najprej je imel vsak srednjeevrop- ali je država varna, praktično ni bilo. OB celo 70 odstotkov, v primeru pričakovane ski predstavnik svoj nastop, nato pa je sle- tem velja posebna zahvala za sodelo- vključitve Slovenije v programe japonskih dila štiriurna delavnica. vanje pri nastopu na Japonskem Zuna- krožnih potovanj pa vsaj za 100 odstotkov. Na prireditvi je bilo približno 170 direk¬ torjev oziroma predsednikov največjih japonskih tour operatorjev in nekaj novi¬ narjev. Poleg produktnega vodje CPTS Iz¬ toka Altbauerja, se je seminarja udeležil tudi načelnik Oddelka za gospodarske de¬ javnosti in turizem Mestne občine Ljublja¬ na Velislav Zvipelj. Slovenska delegata sta med navzočimi sprožila izjemno zanima¬ nje za Slovenijo, zlasti z izvrstno pripravlje¬ nimi informativnimi in propagandnimi materiali, med katerimi jih je bilo več v ja¬ ponščini. Medtem ko je večina navzočih spo¬ znala turistično ponudbo Srednje Evrope že na prvem tovrstnem Iztok Altbauer med pogovorom zjapomkimi tour operatorji NAPOSLED TUDI NOVI PRODUKTI KOLESARSKEGA TURIZMA V začetku maja so v Logatcu predsta- roma širšega območja z vrisano novo altereco.htm. Stran je uredila in pripravi- vili Logaško, oziroma prvo slovensko ko- tematiko LKT, la sama avtorica projekta, lesarsko transverzalo ali na kratko LKT • sodelovanje Kluba gorskih kolesarjev Naposled smo torej dobili nekaj Gre za letošnji najpomembnejši projekt Skirca s tujimi ustanovami in naveza- pravih produktov kolesarskega turiz- na področju turizma v Logatcu in pro- va stikov s klubi in mediji iz tujine. ma, po katerih je bilo kar nekaj pov- jekt, ki pomeni tudi enega od uresniče- Z mednarodnim projektom LIFE so praševanja zlasti na trgih držav Bene- nih ciljev v okviru mednarodnega pro- pričeli v letu 1995, v njegovem okviru pa luksa. Pomembno pa je, kar bo oteže- grama LIFE za Notranjsko-snežniški potekajo štirje podprojekti: ekoturizem, valo prodajo predvsem na logaškem park. Logačani ne skrivajo ambicij, da ekostavbarstvo, ekokmetijstvo in Plan področju, da je ljubiteljem kolesarskih njihova transverzala, dolga je 90 km, ne upravljanja za Cerkniško jezero ter Ra- pohodov zagotovljeno tudi obilo mož- bi bila namenjena samo domačinom, kov Škocjan. nosti za ustrezno namestitev. Na logaš- temveč bi jo želeli ponuditi tudi turistom Približno enako časa pa v Domžalah ki transverzali namreč ni hotelov, vsaj od daleč ali blizu. deluje Bojana Omersel, ki pod blagovno ne tistih, najbolj primernih, ali / če ho- Projekt LKT ima predvsem te kon- znamko Alter Eco trži ekološko/ kolesar- čete / športnih. V tem trenutku v Slo- kretne elemente: ski turizem. AlterEco ponuja desetdnev- veniji deluje samo en hotel, ki je dekla- • povezuje obstoječo ponudbo na ob- no kolesarsko potovanje po severozaho- rirano “mountain bike hotel”. Gre za močju logaške občine in ustrezno pro- dni Sloveniji, vsega skupaj pa kolesarski hotel Krnes v Črni na Koroškem. Ta movira turistično pozicijo tega ob- zanesenjaki prevozijo približno tristo ki- kolesarjem, gre predvsem za mlajše močja, lometrov. Pot je namenjena tako vrhun- ljudi, zagotavlja ravno prav (in ne pre- • izdaja vodnika LKT s prilogo / turis- skim kolesarjem, kot tudi družinam, ki več) udobja, nezahtevno kulinariko in tično karto, jih vodi posebej izurjen vodnik. Produkt predvsem mnogo priložnosti za nemo- • izdelava in postavitev ekskluzivnih je izjemno zanimiv, Omšerselova pa teno uživanje v naravi oziroma žigov na šestih žigosnih mestih, predvsem meri na ameriški in britanski rekreaciji. Za kolesarski turizem so • izdelava in postavitev informacijskega trg. Več informacij je na voljo na Interne- primerne tudi turistične kmetije ali panoja s turistično karto občine ozi- tu, na naslovu www//allen.medicoph.si/ penzioni, dražji ali večji hoteli pa ne. WTO RAZPISALA MEDNARODNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠI PLAKAT Sekretariat Svetovne turistične organizacije je razpisal drugi natečaj za najboljši turistični plakat. Razstavo plakatov bodo pripravili na oktobrski generalni skupščini WTO, ki bo letos v Istanbulu. Med skupščino bo zasedala mednarodna komisija, ki bo izbrala najboljši plakat, ki bo na gala svečanosti prejel nagrado (kakšna bo ta nagrada, niso povedali). Kdor želi sodelovati, mora do 30. junija letos poslati na naslov sekretariata WTO dva primerka treh najboljših turističnih plakatov, za katere meni, da najbolj kakovostno predstavljajo njegov turistični produkt. Plakati naj bi bili nastali po prvem tekmovanju, torej od lani oktobra. SEJMI DOMAČE IN UMETNE OBRTI na Bledu OTVORITEV POLETNE SEZONE, Balonarski festival in 60. Letnica Golf kluba Bled • Termin: 14. in 15.6.1997 • Čas: od 11 do 22 ure • Lokacija: Zdraviliški park / Promenada C.Svobode NEDELJSKI SEJMI DOMAČE IN UMETNE OBRTI • Termin: Od 6.7. do 31.8.1997 vsako nedeljo • Čas: odl4do 22 ure • Lokacija: Zdraviliški park RJKLIJEVI DNEVI • Termin: 25., 26. In 27.7.1997 • Čas: od 10-23 ure • Lokacija: Zdraviliški park I Promenada C. Svobode TURIZEM - Informativno glasilo Centra za promocijo turizma Slovenije • Izdaja: Cente/ za promocijo turizma Slovenije, WJC, Dunajska 156,1113 Ljubljana • Tel.: 061/189-18-40. Fax: 061/189-18-41, E-mail: cpts.cpts@ tradepoint.si • Glavni urednik: Franci Križan • Odgovorni urednik: Rok V. Klančnik • Uredniški odbor: Franci Križan, Rok V. Klančnik, Maja Pak, Lučka Letič, Danijela Zorko, Janez Pergar, Srečko Šajn, Marija Rok, Mija Gačnik, Renata Picej, Drago Medved • Oblikovanje in tehnično urejanje: Atelier IM • Tisk: Grafos, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odločbo, da se glasilo Turizem vpiše v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1382. • Glasilo je brezplačno. Naročila sprejemamo na CPTS, tel. št.: 061/189-18-40.