POGLED NA SVETOVNO RAZSTAVO V ST. LOUIS, MOJj
Stev. 103.	NBW YORK, maja, 1904,
Leto XI,
Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
■ ~ ■___
Prvi slovenski dnevrnk v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
J
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki
T2& first Stovemc Daily* bi
the United State* Issued every day except Sundays and Holiday*
Svetovna razstava.
Velikanske slavnosti v St. Louisu.
Otvoritvi so prisostvovale velike Binožice ljudstva. — Predsednika je zastopal v«jni tajnik Taft.
Gostje iz vseh krajev.
St. Louis, Mo.. 1- maja. Svetovna razstava je odprta. Ogromno ^varjenje mesta St. Louis je dogotovljeno in v Forest Parku, ob jugozapadnej meji mesta nahaja se danes svetovni shod in tekmovanje vseh ljudstev sveta.
Razstavo so priredili v spomin nakupa francoske Louisiane pred 100 leti, kteri velikanski teritorij je danes razdeljen v 14 velikih držav naše
republike.
Mesto St. Louis zamore biti v isti-ni ponosno na svojo prireditev. Pri podjetju moralo se je boriti z mnogimi potežkočami in otvoritev razstave, ktera bi se morala vršiti že 30. aprila 1903, so morali preložiti za leto dni.
Prostor, na kterem je zgrajena razstava, obseza 1250 oralov veliko zemljišče, ktero je dolgo dve in široko jedno miljo, tako, tla je razstava večja, nego so bile vse dosedanje. Druga največja razstava je bila "Columbian Exposition" v Chicagu, ktera je pa obsezala le G33 oral. Louisianska razstava je veljala skoraj $50,000, 000
Otvoritvi svetovne razstave so prisostvovali zastopniki vseh ljudstev sveta in ptujci prihajajo neprestano kar truinoina.
Povodom otvoritve razstave je bilo vse mesto lepo okrašeno. Hiše dolnjega mesta, kakor tudi one za stanovanja so bile okrašene s zastavami in v«nci, vsi uradi in trgovine so bile zaprte, kajti meščanstvo je praznovalo. Že zjutraj ob 7. uri bilo je na ulicah zelo živahno in ulice ktere vodijo k razstavi, so bile polne občin-stva.
Slavnostna otvoritev se je vršila, kakor smo že minolo soboto poročali. Pristaviti moramo še, da so slavnostni sprevod k Louis lanskem spome-
niku spremljali filipinski domačini z svojo godbo. Otvoritvena slavnost se je pričela ob 10. uri dopoludne. Zadnja sta govorila generalni komisar senor Albine K. Nuncio iz Mehike in vojni tajnik Taft. Jedva, da je nehal govoriti, že so se pričeli vsi stroji gibati, kajti predsednik Roosevelt v Washingtonu je s pomočjo električne napeljave pognal vse stroje. Slavnost so zaključili z popeva-njem "America", ktero bimno je vse občinstvo pelo.
Oficijelni slavnosti je sledila parada na razstavnem zabavišču. Tu je bilo videti zastopnike \seh narodov sveta, kacih 2000 možkih in žeusk iz vseh delov sveta. Na čelu parade vozilo se je 40 japonskih deklet v narodnih jinrikaših (vozovih). Njim je sledilo 200 Indijcev, Burmezov in Perzijeev; na to plesalci i z Ceylona, za kteriini je svirala irska godba z ljudmi iz "irske vasi". Za godbo je korakalo 700 indijanskih bojevnikov iz 51 različnih rodov, ktere je vodil glavar iz rodu Sioux, "Red Cloud'". Za njimi je nosilo zopet 40 Kitajcev ti5 čevljev dolzega kitajskega zmaja. Za Kitajci so korakali Avstrijci v tirolskih kostumih, potem španske plesalke in borilci z biki; \uzovi polni lepih žen itd.
Razstava bode odprta vsaki dan, izimši nedelj, od S. ure zjutraj, do Vb 12. ure zvečer za dobo sedmih mesecev.
Rusi se umaknili.
Prepustili Japoneem par topov in jih tako izva
bili v Mandžur.
Sijajen vspeh Kuropatkinovega načrta.
Pri prehodu reke Taln zgmbili so Japonci do 1000 mrtvih. — Navidezen poraz. — Rusi so se umaknili v najlepšem redu.
SUvenske novosti.
—	Rev. Josip Z a 1 o k a r v Bridgeville, Pa., je dne 25. aprilu vsled prehlajenja nevarno zbolel. Upamo in želimo, da občespoštovani duhovnik zopet kmalu okreva. Letos je nameraval potovati v staro domovino. kjer bodo njegovi sovrstniki obhajali 25letnico mašništva.
— Iz Butte, Mont., se nam poroča, da je tamkaj umrl Omesečni sinček rojaka Ferliha, uglednega narodnjaka, ki je splošno priljubljen. Pogreb je bil sijajen.
—	Rojak nam poroča iz Sheboy-gana, Wis., da tamkaj z delom ni posebno dobro in da je bilo do sedaj mnogo ljudi brez dela. Naši rojaki so pa večinoma delali. — Slovenci so opravili svoje velikonočne dolžnosti pri Rev Kastingerju, kteri je nabral tudi nekaj denarja za gradnjo neke cerkve v Milwaukee. Tamošnja slovenska kolonija raste z vsakim dnevom tako. da že primanjkuje slovenskih stanovanj.
Tokio. 2. maja. Japonci so zasedli včeraj lvuliencheng, 10 milj severno j od Antungu, na desnem bregu reke Valu.
Tokio, 2. maja. V bitki, ktera se je vršila v soboto ob reki Valu, zgubili so Japouc-i »00 mrtvih in ranjenih; (.toliko priznajo namreč sami, kar je pa naravno najmanj polovica od pravega števila). Japonci so vplenili 2S topov ( 0 in vjeli 20 Rusov.
General Kuroki brzojavlja:
"Rusi so naš napad dvakrat odbili. Na razpolago so imeli tretjo divizijo brigadne konjiče in topni-tvo. Vplenili smo 28 topov in streljiva ter vjeli 20 Rusov. Pri tem smo zgubili 700 mož."
Petrograd, 2. maja. Včeraj zjutraj ob 4. uri pričeli so Japonci streljati iz 47 topov na našo postojanko pri Turenchenu in na naše čete pri 1'otjetinskem.
"Vsled japonske premoči je general Sasulič odredil, da so naši osta-vili Turenchen, dočim je cesta v Pot-jetinski še v naših rokah.
Ruske čete so se vrnile v najlepšem redu na drugo stališče. Boj pri Potjetinskem in (Jhingu še traja."
Rusi so napadali Japonce pet dni in jim provzročili ogromno škodo, na kar so jim Rusi dovolili prehod preko Valu. Boji so se vršili tudi na desnem bregu reke Adia.
Vsled izrecnega povelja generala Kuropatkina, se Rusi niso nikjer mnogo vstavljali Japoncem.
Rusko topništvo pričelo je soboto zjutraj ob 10. uri 40 minut streljati na japonske pešce severno od otoka Kinteito. Ko so tudi Japonci pričeli streljati, so se Rusi umaknili.
Sedaj se bodo Rusi redno umikali, da tako izvabijo Japonce daleč v Mandžur, na kar jih bodo prijeli in takoj pričeli z ofenzivo, ^
Petrograd, 2. maja, General Ku-ropatkiu poroča o bitki ob Valu dne
in £»0. aprila sledeče:
"Japonci so priili preko reke pri Sindiagu in so zajedli vasi Ilusan in i Lozaven. General Sasulič jeh je skle- ! nil prepoditi. Radi tega so vojaki natančno rekognoseirali okolico, na kar je poslal čete pod vodstvom podpolkovnika Linda proti Japoncem.
"Japonske postojanje v Lozavenu in Ilusanu so branile dva bataljona 4. gardnega polka z pogorskimi topovi in četo gardne konjiče. Podpolkovnik Lind je zajedno z topništvom iz Potjetinskega pregnal Japonce. Naši so zgubili 2 mrtva in 15 ranjenih. Japonci so pustili na mestu 10 mrtvih in 2ti ranjenih, dočim so večje število ranjencev povedli seboj, dočim so zopet drugi popadali v reko Valu.
"Na to so naši zasedli višine pri Sindiagu in tu so na nas streljali Japonci iz baterije severno od Wiju. Med tem so pa naši razdejali z topovi japonski pontonski most preko reke Yalu.
"Japonci so bežali nazaj k reki in dalje proti iztoku.
"Do sedaj smo našli v japonskih postojankah 10 pušk, mnogo streljiva in zemljevidov.
"Najbolje se je odlikovala 10 sot-nija 12. polka pešcev pod vodstvom poročnika Jančiča.
"Ob 10. uri dopoludne, dne 29. aprila, pričelo je 1500 Japoncev z 12 topovi z prehodom reke pri.Ambine in Šogapudci. Blizo Ambihje je bila mala ruska četa pod vodstvom podpolkovnika ^Gruseva, ktera se je pa umaknila. Štirje naši so bili ranjeni, Grusev je tudi nekoliko ranjen.
"V Yinkovu je vse mirno.
"Dne 30. aprila dopoludne, vse do t5. ure popoludna ao streljali Japonci
na naše stališče v Turenchenu. Nato so se vrnili in napadli naše čete pri vasi Musan. Radi premoči Japoncev snio se vrnili do vasi Potjetinski. Naše zgube: poročnik Pohalov usnir-ten; podpolkovnik Maler ranjen; polkovnik Meštar, stotnika Vorob-jev in Sapovnikov, poročnik Filadel-iov in stotnik Atročenko ranjeni.
"Od možtva so bili uamrteni trije,
dočim imamo 19 ranjencev."
♦ * +
Paris, 1. maja. Iz Liaoyanga se brzojavlja: "Dne 2y. aprila vršila se je ob Yalu velika bitka, v kterej so Rusi sijajno zmagali."
Brezdvomno se nanaša to poročilo na vesti iz Japonske, kteri pa trdijo, da so Japonci zmagali. Bitka se je toraj gotovo vršila, toda o izidu bitke še ni ničesar znanega, nego da obe stranki trdita, da sta zmagali. V Londonu se trdi, da so Rusi po-četkoma zmagovali, ko so pa Japonci dobili pomoč, potem je bojna sreča premenila.
Iz Shai LLai Kwana se poroča, da so štirje misijonarji prišli v New Chwang, kteri so indirektno potrdili, da se je ob Yalu vršila večja bitka. V Antungu je bilo 30,000 Rusov v dobrih utrdbab. Manji ruski oddelki so bili pri Hsu Yenu in Pen Iluen Chengu, severozapadno od Antunga.
Japonsko poslaništvo trdi, da morajo kmalo priti poročila o večjih bitkah pri Valu.
Petrograd, 1. maja. Uradoma se naznanja, da car ne ugodi ni jednej prošnji za sprejem prostovoljcev v rusko vojsko, kajti on je mnenja, da so življenje in moči človeka last njegove domovine.
Junaki vojnih ladij "Varjag" in "Korejec" odpotovali ao s carsko yachto v Kronstadt, kjer jih pričakujejo nove slavnosti.
Irkutsk, Sibir, 1. maja. Led na Bajkalskem jezeru se je pričel topiti.
Kaupan Tse, Mandžur, 30. aprila. Tukaj krožijo vesti o velikej bitki, ktera se je vršila pri reki Yalu. — IG,000 Japoncev je prešlo preko reke, nakar jih je takoj na; adlo 30,000 Rusov iz svojih utrdb. Japonci so dobili kmalo pomoč in dopoludne je baje bitka še trajala.
Washington, 30. aprila. Državnemu oddelku se poroča, da se je vršila ob Yalu večja bitka, v kterej so se pustili Rusi premagati, da tako izvabijo kolikor več japonskih čet v Mandžer. Podrobnosti se se ne poročajo* _ _
Tokio, 30. aprila popoludne. Admiral Hosoya, poveljnik tretjega japonskega brodovja, poroča, da ao japonske topničarke dve uri 29. aprila v ustju reke Yalu streljali na Ruse, kteri jim pa niti odgovorili niso.
London, 30. aprila. Uradniki tukajšnjega japonskega poslaništva pričakujejo početkom prihodnjega tedna poročila o večjih bojih pri reki Valu.
Dasiravno zatrjujejo Rusi, da general Kuropatkin ne bode branil Japoncem prihod v Mandžur, menijo Japonci, da se bodo tamkaj kljub temu vršili krvavi boju
Petrograd, 30. aprila. Japonske Čete se še vedno zbirajo v soseščini Valu, toda posebnih dogodkov »e od camkaj ne puroča.
General Kuropatkin brzojavlja čaru: "General Sasulič poroča, da ja minola noč med 28. in 29. aprilom minola povsem mirno. Na desnem bregu reke je opaziti manje oddelke Japoncev.
Dne aprila ob 2. uri popoludne opazili so Rusi japonske čete, ktere so bili na potu iz Jongampo v mesto Wiju.
"Japonci še niso pričeli z aktivnimi operacijami."
Petrograd, 30. aprila. Na otoku Sahalinu živi 570 Japoncev, v Si-biru 351, od kterih jih je v Amurskej guberniji 63 in 280 v Primorsksja guberniji, večinoma v Nikolajevskem Japonce bodo zbrali Rusi v Stretin-skem in jih poslali v Evropo.
Z ozirom na vladino izjavo, vsled ktere Rusija ne bode pripustila, da se v sedanjo vojno vmešava kaka druga ptuja vlast, piše tukajšnji
"Svjet."
"Vsa Rusija se čuti olajšano, mi se bodemo ob Pacifiku vdomačili. ne da bi plen naših zmag morali deliti z drugimi.
"Birževskaja Vjedomosti" trdi, da je vladina izjava naperjena r prrej vrsti proti onej sili, "ktera nas je pripravila ob sadove naše zmag« r 1. 1878.
Petrograd. 30. aprila. Bohareki emir je podaril ruski vladi milijon rubljev za rusko brodovje.
Berol in, 3. aprila. Ruska vlada namerava tudi kupiti parnik "Columbia" od hamburške parobrodhe dra-♦ ♦ ♦
Nadaljevanje na 4. strani*
W7JSP
1 "GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
Urednik:	Editor
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
F^ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko
" pol leta..........
Za Evropo, za vse leto .... " 44 " pol leta .... " " " četrt leta . . .
dana vojna. A premoč je bila na
drufji strani. "Korejec" se je po noči povrnil v pristanišče. Japonski la-diji rti mu sledili v daljavi in vsako toliko časa razsvetljevali z ehektri-čno lučjo peneče morje za "Korejcem". V trenotku, ko je "Korejec" pripljul proti pristanišču in se jel obračati, da bi mogel priti za "Pa-* scala", torej v onem trenotku, ko je bil po dolgosti obrnjen proti japon-1
. $3.00 . 1.50 4.50 ■
1 2.50 1ladijata, manjkalo je samo las,'
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
1.75 da se ni pogreznil na dno. Ona ja-
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
( «OLASNARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Z a oglase do deset vrstic se plača 30 Centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
««aias Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Tslefon r 3798 Cortland.
Svetovna razstava.
Naj že bode svetovna razstava, ki so minolo soboto v St. Ixmisu otvo-rili, kakoršnakoli, se bode od svojih dosedanjih sovrstnic izvestno razločevala v dveh ozirih, kar bode uzrok, da bode ostala v spominu za vedne čase. Zgodovina bode o njej pisala, da je bila zadnja in najvelečastneja, vseh taci h priredb.
Dandanašnji se je svet že preveč naveličal razstav, tako, da je za take prireditve skoraj nemogoče dobiti potrebnega denarja. Povsem uverje-ni in prepričani smo, da bodo v nadalje zavzemale mesto dosedanjih svetovnih razstav le špecijalne razstave, kakoršne priiejajo v novejšem času v evropskih državah, zlasti pa v Rusiji, in ktere vedno dobro vspe-vajo.
Da bodoča svetovna razstava doseže vspeh, pa naj je že priredijo kjerkoli, mora biti izdatno povečana in izboljšana, kar je pa povsem izključeno, kajti med tem, ko je že v deželi vsemogočnega dolarja težko dobiti potrebne milijone, je to v deželah kronic, frankov in mark absolutno nemogoče. Vlada Zjedinjenih držav v drugič gotovo ne bode vtaknila 10 milijonov dolarjev v "Show-business", — tudi potem ne. ako pri sedanjej razstavi ne bode imela denarne izgube.
Niti malo ne dvomimo, da st.-loui-ška "Fair" chicaško svetovno razstavo z ozirom na sijajnost in vele-častnost v vseh ozirih nadkriljuje, in tako tudi upamo, da bode vspeh sijajen tudi potem, ako bode število obiskovalcev manjše, nego je pričakovati.
V jednem oziru se sedanja svetovna razstava ne razlikuje od prejšnjih, kajti tudi sedanja ni bila gotova na dan otvoritve in je Se vedno oblečena v — negligee. Meščani St. Louisa so opetovano zatrjevali, da se bode svet čudil, ko bode izvedel, da je njihova razstava v dan otvoritve hče veroval in radi tega tudi ni nihče če veroval in radi tega tudi ni nihče iznenadem.
Vspeh ali nevspeh podjetja mora občutiti ne le samo ljudstvo naših držav, temveč to morajo občutiti vsa na razstavi zastopana ljudstva, radi česar je opravičeno želi ti, da bode zadnja svetovna razstava v vsakem pogledu vspela.
Rusko junaštvo v pomorske} bitki pri Čemulpu.
V pomorski bitki pri Čemulpu je prisostvovala tudi italijanska vojna ladij a "Elba". S te ladije je dobil ne-apoljnki list "Mattino" sledeče poročilo o junaški borbi ruskih vojnih ladij "Korejca" in "Varjaga":
<(Dne 9. marca zjutraj je razsajal tu v Čemulpo zelo močan veter. Trgovinske ladije so zapustile pristanišče; neki ruski "cargoboat" je od-pljuj po nočr, ker se je bal, da bi ga zaplenili. V pristanišču so ostale eamo italijanska "Elba", angležka "Talbot", francoska "Pascal", ameriška ladija na razpolago konzulu in dve ruski ladiji: "Korejec", mala topnjača, oborožena s samo tremi topovi in z 90 mornarji — in "Varjag" krasna, najnovejša križarka, spretna, močna, hitrosti 23 milj v eni uri. — "Korejec" je skušal že prejšnjega dne da bi odpljul pa široko morje. In res je ofc 4. uri popoludne istega dne naložil vso poeto ptujih ladij in odpljul v smeri proti" Oerfu. A proti večeru, v daljavi 30 milj od Čemulpa. vstavila sta ga dva japonska križarja, ki sta mu velela, naj se povrne. Poveljnik "Korejca" je protestiral proti in je npgj"5**^ da ni capove-
ponska ladija, ki mu je bila najbliž-nja, mu je pogodivši trenotek, ko je bil "Korejec" najbolj izpostavljen napadu, vrgla tri torpede, ki ga pa niso zadeli radi tepa, ker "Korejec" ne plove globoko. Torpedi so šli pod ladijo.
V	isti noči je priplula v pristanišče z vsem hlapom in vsemi prižganimi ognji predstraža japonske eska-dre in kontreadmiral Mutsnina je obvestil poveljnike ptujih vojnih ladij, da se nahaja vojno stanje med Rusijo in Japonsko od poldneva istega dne. Dodal je, da ne nameruje prelivati krvi in prov^ročati groze luki; hoče pa, da ne bodo nadlegovane japonske transportne ladije. ki mu slede v oddaljenosti nekoliko ur in da bodo popolnoma neovirani na izkrce-vanju in ob okupaciji. Na to je poslal nekak "ultimatum-'' "Varjagu' in "Korejcu", naj do poludneva dne 9. zapustita Čemulsko pristanišče, keT bi ju v nasprotnem slučaju napadel v pristanišču. To je naznanil tudi poveljnikom ptujih križark tudi zato, da bi le ti poslednji ne bili preveč skopi z nasveti nasproti ruskima poveljnikoma.
Ob zori dne 9. bilo je opaziti na vseh ladijah zelo živahno gibanje, vse so imele v>e stroje prižgane. — Po noči se je bila postavila japonska eskadra v dveh črtah pred uho-dom v pristanišče. Ruski ladiji sti sklenili, oditi na morje, da se izpostaviti osodi, dasi so poveljniki ptujih ladij protestirali in naglašali, da "Varjaga" in "Korejca" se ne sme napasti in tudi ne prisiliti, da bi zapustila pristanišče neutralne države, in to vse, še predno je bilo ofi-cijelno naznanjeno vojno stanje. Ta protest je bil sestavljen v jako odličnih besedah in odposlan je bil na ladijo japonskega admirala, ali na nesrečo, že sta se 1£Varjag" in "Korejec", ko je bilo solnce že visoko na nebu, gibala da bi šla v neizogibno pogubo. —
In v resnici: Ob enajsti in pol uri dvignila sta sidra. "Varjapr" je pljul pred "Korejcem". "Varjag" se je dozdeval kolos, ki gre nasproti samomoru. Neopisno je bilo gunjenjc vseh navzočih. Na mostovih ptujih vojnih ladij mrgolelo je pomorščakov. Mnogo teh pomorščakov je jokalo. Tako ganljivega prizora še ni bilo videti. Na poveljniškem mostu "'Varjaga" je bilo videti poveljnika ravnostojeČega, mirnega, lepejra. Iz vseh prs dvigali so se gromeči "hurra". Zapeval je velikanski zbor: vsi, vsi so peli rusko himno in iz ruskih ladij so odgovarjali z istim resnim vojnim petjem. Zrak je bil čist. Morje se je bilo pomirilo. Skorajšnja žrtev zavzemala je epične razmere. Ko je "Varjag", ki se je bliščal od je-klh in bronca, s -topi v bateriji prišel mimo "Elbe", ki je bila prva v pristanišču, vstavil se je nekoliko, in "Korejec" je šel pred njega. In v tej formaciji šli sti "ladiji smrti" v kanal, dosegli sti japonsko brodovje in pluli mimo japonskih sovražnih pomorskih velikanov.
Na naši strani je prenehalo petje. Nastala je grobna tišina med nami — mučno trepetanje. Ptuj i oficirji so imeli dalnoglede, pomorščaki se niso upali niti dihati in napenjali oči. Od daleč, od onih dveh ladij, ki sti nam bili vedno manjši, prihajali so vsako toliko časa s 9unki vetra glasovi pesmi- "Bože cara hrani" —
Za nekoliko trenotkov smo vsi upali, da je grozna smrt preprečena. Najrazličnejše misli rojile so po naših glavah. Nekateri častniki so trdili, da Japonci ne smejo napasti ladij. A glej ! Admiraina ladija Mika-de daje znamenje. Ta znamenja pomen jaj o, naj se Rusi udajo. A v tem trenotku, v odgovor tej japonski zahtevi, dvignile so se vse zastave na "Varjagu" in na malem "Korejcu". Ponosno in vihrajoče so plapolale ruske zastave. Ruska znamenja so plapolala v vetru in bliščala na soln-cu, ponosno in samozavestno. Tu je znamenje za bitko. Km al o smo spoznali taktiko poveljnika "Varjaga". Hotel je vstavili šibkega, skoro nepotrebnega "Korejca", da bi potem v gotovem trenotku pretrgal sovražno japonsko črto in bi se spustil v beg z najhitrejšim, nedohitljivim križarjem "Varjagom", ki je znan za najhitrejšega na vsem svetu.
V	oddaljenosti štirih kilometrov od pristanišča, se je pričel napad. Z dalnogledl smo videli, kako so topi iz žrel vBeh "delov japonskih ladij metali železne kroglje, predno smo za-Čuli grom. Sedem velikanskih kolo-sov je, kakor stekli psi, drvilo za dvema ruskima ladijama, ki sti na jako prebrisan način taktike prodirali črto sovražnih japonskih ladij.
Prvi strel je padel blizo 200 metrov od "Varjaga"; na to je sledila kar cela toča strelov. Grozen ogenj od ^seh strani) je trajal kakih 40 minut.

Poskušan beg je postal nemožen. Strani, stolpi, mosti "Varjaga" bili so od vseh strani prebiti od groznega streljanja.
Lipa ladija je izginjala v gostem oblaku dima se je mogla zopet prikazati v kratkem času, črna, tu in tam užgana. Ona je srdito odgovarjala na napade. Na njenih straneh so se vsaki trenotek prikazovali žareči plameni. Grom topov je odmeval med hribovi, med griči, po vseh bližnjih pristaniščih.
Okolu "Varjaga" se je penilo morje. Molčeča japonska mornarica držala ga je trdno v svoji sredi, ali nemožno je bilo, da bi se rešil z begom.
Kar se nam je dozdevalo, da se hoče vreči naravnost v oni dve oklop-njači, ki sta mu bili najbližji. Ali Varjag" se je obrnil proti pristanišču, s pokvarjenim telesom, ves pre-drugačen, ves prebit, a nikakor ne premagan. Zastava, viseča na vrhu prelomljenega jarbola, plapolala je v vetru visoko, ponosno. A kako je sedaj izgledala lepa ladija?! Vse je bilo na njej skrivljeno; razrušeni so bili mostovi, vse je bilo polno krvi; in zavit v gost, črn dim, pomikal se je "Varjag" počasi proti pristanišču, ves čas spremljan od sovražnih ladij. Glavno drevo iz jekla je bilo skrivljeno, kakor kaka slama in je izgledalo, da je divjal peklenski vihar. "Varjagovr" topi so umolknili. Vse je umolknilo, kakor v velikem grobu. "Varjag5' je slednjič dospel v pristanišče. Japonski topovi so ponehali s streljanjem. Ponosna ladija je bila izgubljena in potegnila »e je v mirni kotiček, kjer je izdahnila svoj zadnji dihljej.
Na obrazih vseh navzočih gledalcev se je zrcalila konsternacija. Polagoma, polagoma, kakor da se približuje črna prikazen, bil je ta prizor vedno bolj pretresljiv. Bila je grozna razvalina, ki se je še se silo vzdržavala na vodi. Niti jednega živečega moža ni bilo videti. Kupi mrtvih trupel un mostovih, med trupli kroglje in bombe. Tu in tam so nekatere granate še Rorele, studenci krvi so tekli in se strjevali z dimom v blato. Ognjena žrela bila so razdejana, voda je silila povsod v ladijo. Ranjena ladija je vedno bolj legala na levo stran in na tej strani se je krov skoraj dotikal valovja.
"Varjag" se je vstavil med grobno tišino. Vsi1 pomorščaki okolu so molčali, kakor ob srce pretresljivem pogrebu. Ko je ponehal ropot strojev, slišati je bilo stok, obupane klice ranjencev.
Spustili smo v morje Teč malih ^ dij, ki so obkolile "Varjaga" in "Korejca", kateri poslednji ni bil skoro nič poškodovan, ker skoro vsi japonski streli so bili namenjeni proti krasnemu križarju "Varjagu". Japonci, ki so bili zunaj pristanišča, niso nasprotovali našemu rešilnemu delu. Vse ptuje Indije so odposlale čolne s zdravniki, postrežniki, pomorščaki in ^^avili. Prvi je prišel na krov junaške ladije zdravnik ladije "Elba". Sledile so rešilne eskadre Francozov, Angležev in Amerikancev.
"Pristop na ladijo je bil silno težaven. radi razbitih ostankov, bomb, mHičev in ranjenih trupel.
Niti jeden vseh pomorščakov-juna-kov ni bil, ki bi ne bil ranjen. Bram-ba je bila titanska. Povsod je bilo naloženih odej, delov obleke itd., da so zamogli tako držati varne prostore pred bombami, kjer se je nahajalo streljivo. Povsodi so ostali častniki in moštvo neustrašeni pričakovali smrt, a grozno jo poplačati sovražniku. Na zadnjem delu ladije je nastal ogenj in že se je širil po vsej ladiji. Nekteri mrliči so se pekli v ognju. Pogled na nje je bil grozen.
Večji del mrtvih je imelo trebuh razparan od šrapnelov. Išekateri od njih so bili ubiti od žeiezja, ki je padlo na nje, drugi od topov, ki so jih vrgle sovnažne kroglje od jednega dela ladije do druzega dela.
Pobrali smo sto ranjencev, med njimi kako desetino umirajočih; v dva pogrebna čolna smo spustili 45 mrličev, med kterimi so bili trije častniki. Nekateri ranjenci so hoteli vzeti se sabo razdrovljene košče-ke ponosne ladije, ki se je potapljala, in ktero so zapuščali oni vzdihujoče in jokaje.
V	tragičnem popoludnevu se je "Varjag" potopil, v času, ko se je prikazala na horizontu druga japonska eskadra, kteri je sledila dolga vrsta japonskih trgovskih ladij, ki so izkrcale drugi dan prvi vojaški kor na Koreji.
Oglarji in mašinisti jedini, ki niso bili ranjeni na "Varjagu", zbrani na ptujih ladijah z drugimi ranjenci, so jokali nepretrgoma, nekateri ruski mornarji so kakor okameneli, kakor topi gledali smrt svoje ladije.
V	najvišjem trenotku, vodil je vse operacije poveljnik "Korejca"; ko je ta dokončal svoje rešilno delo, peljal je svojo ladijo na neki osamljeni prostor v pristanišču. Vzel je dolgo vži-galko in je mirno zažgal svojo ladijo.
Zabliskalo je nekam čudno, na to je bil gTOzen grom kakor bi bilo izstrelilo na tisoče in tisoče topov, vsi na en mah.
Mala ladija se je zdrobila na kosce na velikem rudečem oblaku.
Gledali smo epopejo."

Tako poroča Italijan, da pokaže, svojim bratom, kako se bore, kako umirajo Slovani za krst častni in svobodo zlato. Ti čitatelj pa bodi prepričan, da iz vsake kapljice slovanske krvi vzraste cvetlica — slovanske boljše bodočnosti! Gorka kri naših bratov, ki se pretaka na daljnem Vztoku,.... ne smemo zapisati, kar imamo v peresu. T%oji bratje umirajo za slavo Slovanstva!
"Ed."
Kranjsko slovensko katoliško
joflp. društvo
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.55 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Ekspresni parnik "francoske družbe"
LA T0IRAINE
odpljuje dne 5. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Lepi poštni parnik
LA GASC0GNE odpljuje dne 7. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Ta parnik vzame samo potnike II. in III. razreda ter je posebno fino vrejen za družine, ker b^io prostori H. razreda prirejeni za TTT. razred in oni L za II. razred. Pljuje 8 dni preko vode.
Lepi poštni parnik "Red Star črte"
YADERLAND
odpljuje dne 7. maja ob 10Vi>. uri dopoludne iz New Yorka v Antwer-pen. (Zelo lepa vožnja je na parni-kih te družbe.
Ekspresni parnik "francoske družbe"
LA LORIIALNE
odpljuje dne 12. maja ob 3. uri pop. iz New Yorka v Havre.
Ekspresni parnik
DEUTSCHLANI)
odpljuje dne 12. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Najnovejši ekspresni parnik KAISER WILHELfl II.
odpljuje 17. maja ob 7. uri zjutraj iz New Yorka v Bremen.
Ekspresni parnik
LA SAV0IE
odpljuje dne 2G. maja ob 10. uri dop iz New Yorka v Havre.
Vožnje listke za te parnike »rodaja Fr. Sakser. 109 Greenwich St.. N e w York. Za ekspresne par nike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po navadi prenapol njeni in obilo potnikov zaostane. Na znanite nam odhod r.otem brzojava ali pa nas pokličite po telefonu: 3795 C«rtlandt. ako ste na kaki postaji v Yorku. Dobro a i to zapomnita
svete Bartae
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 t PennsjlranUI.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 47S, Forest City, Pa. " L tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 57.1, Forest Citv, Pa, Blagajnik: Martin Mumč, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Fores* City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537, Forest City Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest Citj ^a. Josip Gorenc, P. O. Box 569, Forest Cit^, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P O. Box 626, Forest Citv, Pa. Primož Matos P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pobijajo I. tajniku: John Telban, P. O. Box 6Oi sweet City, Pa.
i
Društveno glasilo je "Glas Naroda*.
PV POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri »Triglavu",
617 So. Center Ave., blizu 19. Ulice, kjer točim pristno uležanc.
ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno k e g 1 i š č e in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za. točno in solidno postrežbe-Vsak potujoči Slovenec dobrodošel Končno priporočam ožjim rojakonfc da me blagovolijo večkrat počastil s svojim obiskom!
Mohor Mladič.
617 So. Center Av., blizo 19. ul-CHICAGO, ILLINOIS,
JOHN KRACKER
1199 St. Clair St., Cleveland, 0.
Priporoča rojakom svoja IZVRSTNA VIKA, ktera y kakovosti nadkriljujejo Tsa draga araerikaneka vina. Kudeče vino prodajam po 50c. galono; belo po 70c. NajboljSi DOMAČI TROPINOVEC galone za $12, STAR IZBOREN DROZ-MK galone za $13. BRINJEVEC, za fcterega sem importiral brinje ii Kranjskega, velja 12 buteljk $18. Vine j« najboljše vrste ker je pridelana kapljica v lastnik vinogradih. Isto tako je tudi žganje najboljie vrste, ker je na isti način kuhano Itakor doma na. Kranjskem. Za države: Ohio, Pannsylvanijo in Illinois plačam prevozne •troftke, posodo ne računam. Za mnogotera naroČila se priporoča:
JOHN KRACKER 1199 St. Clair St, Cleveland, 0.
:r„ , . L :.... .
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki
vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri:
C. M. C0X,	H. C. POST,
Ass't Ticket Agent,	City Ticket Ageat,
313 N. Alain St., Pueblo, Colo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo, brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, eegar vslužbenee Vas ■ pričaka potem pri pribedu v New1 York na kolodvoru.
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam svojo dobro urejen«
GOSTILNO,
v kterej točim vedno SVEŽE TIVO, prodajam 1HJBKE SMODKE in I.IKERJE. Pri meni se tudi d<~bivsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji yprasa za mene in g.-tovo bode prišel do mene in do znancev. Ako kado potrebuje kak svet, naj se name obrne. Naše geslo toraj bodi:
svoji k: svoiim!
Marin Muhič, lastnik.
ML


m m
m ©
© ©
m m m
m ©
m m m m m
m ©
m
Kdor še nem a
KOLEDAR
za 1. 1904,
naj hitro seže po njem; v zalogi imamo le še kakih 100 iztisov. Velja le 25 centov s poštnino vred.
m ©
m m m
m m m
m ©
$
© ®3ŠHŠHŠHŠE	®
w
PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPIŠITE SI GA!
KADAR POTREBUJEJO SLOVENSKA DRUŠTVA
ZASTAVE, REGALIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d.,
pi Site slovenski po moj cenik ali uzorce, ker to vsem pošljem brez stroškov. Moja tvrdka je slovanska.
Imam na razpolago obilo uzorcev slovenskih, hrvatskih, čeških, slovaških, rusinskih, litvin-skih in poljskih drnštev.
580 SOUTH CENTRE ATENTJE, CHICAGO, ILI*
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
v ELY, MINNESOTA.
^ '"^Wffc	«,^1 r	^	.	, ir fitilftV I \u
URADNIKI;
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Mann.
Podpredsednik' JOHN KERŽISNTK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZIOH, Ely, Minn. II. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely,
Li,-
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St, Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveleth, Mini*.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC. 5102 Bnttler St., Pittsburr, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box „056, Ely,
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L- Brozdch, By, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne poeiljatve naj ae pošljejo blagajniku: Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLA8 NARODA*.
Evropejce io drage ?esti.
Dunaj, 2. maja. Delavci so proslavili svoj socijalistieni praznik v Praterju. Priredili so parado, ktere se jt> udeležilo kaeih 20,000 delavcev. Toliko število so pa dosogli le radi tc-^a, ker j«' bila nedelja. Do nemirov ni prišlo.
Dunaj, 2. maja. V Praterju nameravajo prihodnje leto prirediti Američani svojo razstavo, ker bodo dobili dragocene predmete iz svetovne razstave v St. Louisu. Trgovstvo se za podjetje zelo zanima. Eaz^tava bode izvestno povečala ameriški izvoz v Avstriji.
Petroprad. 2. maja. Car in carinja odpotovala sta z svojo deco e Carsko-je Selo.
Carigrad, 2. aprila. Uradoma se semkaj poroča, da je prišlo v sasun-skem vilajetu v Malej Aziji do resnih bojev med Armenci in vojaštvom Vojaki so izgubili 20 mrtvih in 23 ranjenih, toda požgali so 12 vasi v taborrikem okraju. Kurd i so napadli dve vasi severno od Sasuma in jih razdejali. Zgubili so 2G mrtvih.
Neapolj, 2. maja. Kralj Viktor Emanuel sprejel je včeraj v avdi-jenco tudi v New Yorku dobro poznanega Sir Thomas Liptona, kteri je pri kralju obedoval. Kasneje je podaril kralj Liptonu red italijanske krone.
Barcelona, 2. maja. Anarhisti in socijalisti oo proslavili svoj včerajšnji praznik z poeivanjem in shodi, katere so pa anarhisti zelo vznemirjali.
Drobnosti.
Vojaški nabori. Dne 13. aprila je bilo od 180 tržaških mladeniče v potrjenih 08.
V Domžalah je dne 13. aprila popoludne gorelo pri Knezu. Ogenj mu je upepelil hišo in skedenj, sose-Košaku pa velik kozolec. Požarna bramba je takoj prilutela ter ogenj omejila. Zavarovan je bil posestnik za 800 K, škode ima pa trikrat toliko Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Samomor. Dne 11. aprila je izpila 18letna Amalija Štolfa iz ko-menske občine nekaj žveplenčeve kisline, kar je provzročilo smrt že v par urah. To se je zgodilo v Trstu v družini Cibeja, pri kteri je bila Štolfa v službi. Iz pisem, ktera so našli, se je izvedelo, da se je nesreč-nica ostrupila zaradi tega, ker je bila iz službe odpuščena.
Samomor. Blizo Ljubnega na Gcr. Štajerskem se je vstrelil 55letni pekovski pomočnik Jos. Cepin, doma iz kozjanskega okraja.
Nesreča, Janez Koren iz Idr-skega je peljal dne 13. aprila svojega bolehnega sina v Čedad, da bi se tam zdraviL Pustivši sina v Čedadu se je vrnil domov; a po poti se je ponesrečil tako, da ga je vrglo z voza in je ubogi mož nezavesten v krvi obležal kraj ceste. Ljudje, ki so prihiteli na kraj nesreče, 90 ga prepeljali domov. Drugi dan. v soboto, je mož tudi nezavesten izdihnil svojo dušo. Ubogi sin, kterega je oče peljal oče v Čedad, da bi se tam zdravil, se je naglo pozvan vrnil domov in — kropil svojega mrtvega očeta. — Uboga družina!
šanc na Gradu. Ilipoma se mu spodrsne in Strigl pade tako nesrečno čez šance, da je takoj obležal v krvi. Ponesrečenca, ki je na glavi hudo poškodovan, so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico. Pretresli so se mu baje tudi možgani, kar bo gotovo slabo vpljivalo na nadaljni pouk ako sploh še okreva. — Dne 13. aprila so se splašili konji Neži Tomšičevi iz Sv. Mihela pri Postojni, vsled cesar je padla z voza in si zlomila desno nogo. Prepeljali so jo z vlakom na južni polodvor in odtud z rešilnim vozom v dežel d o bolnico.
Novomeške novice. Dne 14. aprila je bilo pri okrožnem sodišču opaziti izvrstnega plavača. Bil je to pdeiskovalnem zaporu nahajajoči se Jožef Kroteč iz Grudnje pri Vinici. Poklican v sobo preiskovalnega sodnika, se je vedel tako, kakor bi ga mrzlica tresla, a je samo "tuhtal"'. Naenkrat se zažene v zaprto okno z glavo s tako močjo, da prebije steklo notranjega in zunanjega okna ter je v tem trenotku skozi okno na tleh in hajd v Krko. Paznik za njim isto pot. A kaj, plavač je plavač. Ta tič je bil v dveh minutah na nasprotnem koncu brega. Plaval je škornjah in volna ti belokranjski sivi obleki. Ukradel je 400 kron in jo mislil s tem denarjem popihati v Ameriko. Na plan prišedši si je sezul škornje in izginil v hosti, kjer je bil varen pred zasledovalci. Zvečer so ga še le videli v Žabji vasi. Kam se je obrnil, se ne
Cerkvena tatvina. V Pre-vojali so pokradene vse cerkvene dragocenosti. Tat je dosedaj neznan.
V prodoru na Hrušici so zadnji mesec nad 200 metrov prevrtali naprej, kar je že nekaj. Po Veliki noči so uvedli osemurni delavnik. Delajo sicer neprenehoma po noči in po dnevu a delavci so razdeljeni v tri skupine, prvi delajo od 6. ure zjutraj do 2. ure popoludne, v drugi od 2. ure popoludne do 10. ure zvečer in tretji od 10. ure zvečer no C. ure zjutraj. Plačo imajo isto, kakor prej.
Nesreči. Dne 15. aprila zvečer okolu 7. ure je stal Anton Štrigl, učiteljski kandidat HI. letnika, stanujoč v Študentovskih ulicah it. 9 y Ljubljani, prav na robu starih
trdil, da je le zaradi tega ustrelil, ker so psi lajali in je mislil, da je kak tat v bližini. Obsojen je bil na 2
meseca težke ječe.
Hvaležen kaznjenec. V Skofji Loki je dne 13. aprila umrl sodnijski sluga, preje paznik na mariborski kaznilnici, L. Orehek. Kropit ga je prišel velik, delavsko opravljen človek. Po kratkem molku izgovoril je , bolj za-se, karakteristične besede: "V Mariboru je 14 mesecev za mano hodil in mi bil vedno dober, zato mu privoščim nebesa."
Ubil se je na stopnjicah. Dne 14. aprila zvečer je 821etni umirov-ljeni kurjač južne železnice in hišni posestnik na Rebri št. 7. v Ljubljani tako nesrečno padel na stopnjicah svoje hiše, da je na mestu obležal mrtev.
Prepir med slovanskimi in italijanskimi delavci je bil dne 20. marca v Opčinah pri Trstu. Dva Italijana, ki sta se kazala preveč vročekrvna, sta jo skupila in bila ranjena. Zaprli so Ivana Miliča in zdaj dejali v preiskovalni zapor še Avguština Benedičiča, češ, da je hujskal "k iztrebljenju Italijanov."
Bolniška postrežnica — tatica. V tržaški bolnišnici se je postrežnica Alojzija Lblič polastilahra-nilnične knjižice Katarine Baričič, ko je ta v bolnišnici umrla.
Slaba vest. Marko BiondiČ, rojen v Melnicah na Hrvatskem, poslednji čas minar v Bohinjski Bistrici, je delal pred tremi leti v kamnolomu v Gruentalu na Pruskem; ker je pa svoje tovariše pri kuhanju nekaj osleparil. so ga odslovili. Od te družbe je zašel pa tudi delavec Nikola Rajačič v Boh. Bistrico. Ker se je Biondič bal, da bi ga ta ne izdal zaradi prejšnje nepoštenosti, pričel ga je sovražiti ter mu je tudi večkrat grozil, da ga bode ubil; zlasti dne 24. januarja t. 1. je v Grobotkovi gostilni s štiletom v roki šel proti Ra-jačiču ter mu pretil, da ga mora za-hlati. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca težke ječe, po prestani kazni bo pa iz Avstrije izgnan.
Izpred sodišča. Kazenske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. Franc Schasche, dninar iz Lavamuenda na Koroškem doma, sedaj v tukajšnjej prisilni delavnici, se je uprl pazniku in ni hotel iti razmetavat snega, dvignil lopato in mu grozil: "Prokleti pes, ti mi ne bodeš zapovedoval!" Zvečer istega dne je z nožem zamahnil proti pazniku, ne da bi ga zadel. Jezilo ga je, da so njegov kovčeg preiskovali. Sodišče ga je krivim spoznalo le prestopka zoper telesno varnost in obsodilo na 6 tednov zapora. — France Črnologar iz Spodnje Idrije, hlapec brez poslu, je v noči od 5. na 6. sušca t. L v Zgor. Logatcu iz zaklenjene skrinje nad hlevom vzel Jožefu Čuku hlače, telovnik in suknjo v vrednosti 28 K; v noči od 6. na 7. istega meseca Matiju Ogrinu na Vrhniki iz zaklenje-njenega kovčega črno suknjo, črn klobuk in 3 koteninaste srajce v skupni vrednosti 20 kron; v noči od IG. na 17. sušca v prodajalni Antona Kobala v Budanjah okolu 40 K gotovine. Tudi dva gostilničarja je opeharil na zapitku za 5 K 26 v. Obsojen je bil na 6 mesecev težke ječe, potem se pa odda v prisilno delavnico. — France zupancič, posestnik na Tlaki, je zvečer 9. prosinca t. L, da bi svojo ženo ostrašil, ker je pred njim zbežala, dvakrat s puško vstre-lil in za njo vpil da jo mora še to noč ubiti. Žena je v strahu pred možem zbežala k sosedi Mariji Miklič, a tudi tja je prišel mož, ter jo jel tepsti in se rotiti da mu je žal, da ni sablje v>zel seboj, da bi jo prebodel. Tudi Mariji Miklič je zagrozil, da ji zažge če bode še kdaj vzela njegovo ženo Dod streho. Glede strelov se je Zupančič zagovarjal kaj nerodno, ker je
—	Sodno zasliševanje. Pri neki sodni razpravi je stavil državni pravdnik priči sledeče vprašanje: "Ali ste — vem sicer, da niste, toda vprašanje vam le moram staviti — dne 24., — ni bilo 24. temveč 25., toda napačni datum izvira iz pomote v aktih — videli toženega ? Prav za prav se ne gre za toženega, temuč za tožitelja, ker je predložena protito-žba, toda tega ne razumete — tedaj odgovorite jasno: da ali ne?" — Edini odgovor tako vprašanega je bil: "Ivaaaj ?"
—	Razveljavljen krst. — Kako globoko tičijo še v Avstriji v ultramontanizmu, je pokazal zopet najnovejši slučaj pri upravnem sodišču. Trgovec Krečmar v Krnovu je sklenil svoječasno zakon po katoliškem obredu. Pozneje se je proglasil z ženo vred za brezverca. Med tem časom sta se mu rodila dva sina. Končno pa je prestopil z družino k protest antizmu ter dal sinova potem obredu krstiti. Ker je sedaj zahteval, da se sedaj sinova poučujeta v šoli v protestantski veri, pritožil se je župnik, češ, da otroka morata biti do 14. leta katoličana. In v tem zmislu so tudi razsodile vse instance: okr. glavarstvo, deželna vlada, na učno mini-sterstvo in upravno sodišče.
— Maščevanje gol ju f a -nega moža. Grozno se je maščeval mesar Bodrogi v Aradu nad zapeljivcem svoje žene. Sobarica mu je izdala, da ima občinski pisar Kri-schan ljubavno razmerje z njegovo ženo. Mesar je navidezno odpotoval ter je ponoči presenetil zaljubljenca v ženini spalnici. Zvezal je oba za roke in noge. Med tem ko je pisarja obesil za noge na klin, kakor se obeša tele, posrečilo se je ženi, da se je raz-vezala ter skočila skozi okno. Ko je žena alarmirala sosede, so našli ti mesarja, kako je hladnokrvno deval pisarja iz kože. Le z veliko težavo so ga prisilili, da je pustil svojo žrtev, toda pisar je bil že mrtev, ker ga je zadela kap na možgane.
KJE JE!
Tomaž Mijor. Pred 16. meseci je bil v Mexico, potem pa nisem o njem več slišal. Zanj -bi rad zvedel njegov vnuk: Frank ePterlin, P. O. Box 902, Ely, Minn.	(2-3 4)
KJE JE!
Gregor Putz, doma iz Žirov na Notranjskem, star je kakih 36 let. majhen, plavolas. Poslednjo vest o njem sem dobila nred jednim letom iz Rugby, Colo., pred tremi leti se je pa nahajal v Gallup, N. Mex. Za njegov naslov bi rada zvedela njegova žena: Marijana Putz, care of. Pavi Oblak, 2014 Lorain St., Cleveland, Ohio.	(2-7 5)
Povodom odhoda na Slovensko, kličemo vsem znancem v Sheboygan. Wis., srčni
ZDRAVO!
Ana Oštir, Viktor Oštir, Josip Raz-goš, Štefan Cverek.
Prilikom mog odlazka u Ljubošin kod Rijeke kličem svima rodjacima u Pittsburgu, Pa., srdačni
ZDRAVO!
Zajedno preporučujem braei Hr-vatima najtopljije bančnu kuču Fran Saksera, 100 Greenvich Street, New York City, gdje če biti svatko najbolje podvoren.
Mike Stipanovič.
O priliki našega odhoda v staro domovino kličemo vsem rojakom in znancem v Chicagu, 111., zlasti pa sinu, iskreni
ZDRAVO!
John in Mary Poteh.
Povodom odpotovanja na Fužine, Hrvatska, kličeva vsem Hrvatom v Gallup, X. Mex.. iskreni
ZDRAVO!
ter priporočava vsem potujočim Hrvatom najtopljeje potniško tvrdko Frank Sakser, 109 Greenwich Street, New York City.
New York, 29 aprila 1904.
Urban Matašič, F. Grenko.
Kreta nje parni kov.
V New York 30 dospeli:
Bulgaria 30. aprila iz Hamburga z 873 pot.
Lucania 30. aprila iz Liverpoola z 1140 pot.
La Touraine 30. aprila iz Havre z 1014 pot.
Moltke 1. maja iz Hamburga z 1322 potniki.
Germanic 1. maja iz Southamptona z 5S6 pot.
Dospeti imajo:
Pretoria iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptona.
Waldemar \z Hamburga. Astoria iz Glasgowa. La Gascogne iz Havre. Vaderland iz Antwerpena.
Princess Alice iz Bremena.
Odpljuli bodo:
Kronprinz Wilhelm 3. maja v Bremen.
Oceanic 4. maja v Liverpool. Barbarossa 5. maja v Bremen. La Touraine 5. maja v Havre. Moltke 5. maja v Hamburg. Bulgaria 7. maja v Hamburg. Irene 7. maja v Genovo. Astoria 7. maja v Glasgow. Lucania 7. maja v Liverpool. La Gascogne 7. maja v Havre. Germanic 7. maja v Southampton. Vaterland 7. maja v Antwerpen.
— Razne male novi ce. —
Brat v Port Arthurju ponesrečenega slikarja Vereščagina, polkovnik Ale-ksej Vereščagin, se je pripeljal na potu v Sofijo tudi v Budimpešto ter Šele tam zvedel od slikarja Telepyja za bratovo smrt. — Francoski klerikalni polkovnik Marchand je dobil za svoje protivladno nastopanje 30 dni zapora, potem pa se odpusti. — Tabacni monopol je uvedla Japonska Monopol vstopi v veljavo 1. julija. — Vsenemški poslanec dr. Bareuther odloži zaradi bolezni deželnozborski in državnozborski mandat. — Pretep med nemškonacijonalnimi in židovskimi dijaki je bil dne 15. aprila v sredini mesta v Črnovicah. Boj je trajal tri ure predno se je policiji posrečilo napraviti mir. Vse trgovine so med pretepom zaprli. Na obeh straneh je mnogo osob močno ranjenih.
—^mmmmm
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu ii najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki ter iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po jeden tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnib držav Sev. Amerike.
V obilna naročila se priperoSa
JOSIP RTJSS,
432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col.
BENZIGER BROTHERS,
NEW Y0RK,N.Y.,
36-J8 BAXCLAY STREET.
CINCINNATI, OHIO,
343 MAIN STREET.
CHICAGO, ILL.,
211-213 MADISON AVE.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodile itd. Preskrbim stanovanje in hrano s najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča:
POZORj SLOVANSKA KATOLIŠKA DRUŠTVA!
Izdelovalci b a n d e » rov, društvenih zastav, znakov in i-egralij po naročilih.
Vsako naročilo se izvrSuje pod osobnim nadzorstvom tvrdke.
Na zahtevo pošljemo vzorce naših znakov, prevzamemo tudi načrte in risanje raznovrstnih ze=tav in bander-Vedno v zaiogi ZLAT! is SREBRNI ZNAKI z iglastim ali gumbičnim priveskom.
Pišite po katalog in ceno, predno se drugam obračate. Odgovorili Vam bodeino v slovenskem jeziku. Dopisoval Vam bode rojak g. Lupša.


£ 4
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
- . NEW YORK . .
v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobd..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
jFRJDA V0N KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.

-Sir

89 E. Matlison Street,	Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size Screw B navijak.	tw	^
rjf
Cena uram:	—
Nikelnra........$ G.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn« ~ra......
z dvema pokrovima $13.00
Ako Selite uro S 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam;
Cena ,,Fahys Cases Gold- /rj$r
field" jamčene 20 let:	/.»;	-bi -v- -
16 Size 7 kamnov $15.00
16 " 15 44 $18.00 I II III Milni ill 18 " 7 " $14.00 IWSSIHMETO
18 " 15 " $17.00
6 Size ura za da*u?	««.>
2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam.
Jacob Stonicli,
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
Hallo, rojaki!
■lovencem naznanjam, da sem kupil
oou
od gospoda J. Stublerja
v Duluth^ Minn., 217 W. Superior St,
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajani tudi železniške in parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino, Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po šu-mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Dulutb, Minn., vabim, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postrežem.
Si spoštovanjem	(31jl)
Josip Scharabon.
F. Cr. Tassotti,
108 Meserole St., Brooklyn Borough.
New York. N. T. dopisnik g. F. Sakserfa v New York« Pošilja denarje v — :STARO DOMOVINO:—
hitro, zanesljivo, po dnevnem kurzu; zamenjuje avstrijski denar, preskrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (sifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjed. državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda".
Priporoča se Brooklyn skim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem F. G. TassottL IOC Ifsesrste Sfc. gwofctam H-1.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam Slovencem in Hrvatom, da sem odprl svoj novi, lepo urejeni
SALOON
imenom
"GERMAN HALL",
50 korakov na levo ed postaje v Raton, New Mexico.
Točim vedno sveže pivo in najbolje californijsko vino ter whiskey. Za obilen obisk se priporoča MARTIN BUKOVO.
Raton New Meiiio, (3xt 8-3—8-6)
GOTOVE
denarje najceneje kapi? pri F. SAKSER 109 Greenwich New York.
yxj St.,
Iz Evrope.
ANGLO • FRANCOSKA ZTEZA
IN MACEDONIJA. -
BemoMStracije t Yarfavi.
r,
ANTON DVORAK UMRL.
Rusi se umaknili.
Nadaljevanje i. strast?
Dunaj, 1. maja. Tukaj se domneva, da sta Anglija in Francija skle nili tajno zvezo oziroma pogodbo glede Macedonije. Obe državi zahtevati reformo turške osrednje vlade mesto macedonskih reform. Anglija tudi ni hotela potrditi novih rusko avstrijskih reformnih načrtov za Macedonijo, kajti anglija namerava sultana ostaviti, ker le na ta način je mogoče napraviti mir in red v Ma-eedoniji.
Poznanje, 1. maja. Iz Varšave se poroča, da je tamkaj vse polno roparjev, kteri po noči hodijo kar v tolpah po mestu in se pretepajo. Mirni meščani se več ne upajo po noči na ulice. Samo v minolem tednu je bilo umorjenih pet oeob in 70 ranjenih.
Praga, 2. maja. Slavni češki komponist Anton Dvorak, bivši ravnatelj glasbenega konservatorija v New Yorku, je včeraj nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap.
C Anton Dvorakje bil rojen 8. septembra 1841 na Češkem in se je izobraževal v glasbi v Pragi. Od leta 18G2 nadalje je bil član godbe "Narodnega Divadla" v Pragi, na kar mu je avstrijska vlada leta 1875 podelila štipendijo za dobo petih let. tako, da se je potem posvetil edinole skladaieljstvu. L. 1802 postal je Dvokrak ravnatelj glasbenega konservatorija v New Yorku. 1895 je bil učitelj. 1901 ravnatelj praškega konservatorija in 1. 1901 član avstrijske gosposke zbornice. Največjo slavo je dosegel s svojim delom "Slavjanski ple sovi", kterih podlaga je povsem narodna. Tem so sledile "Slavjanski rapsodije" in vse polno druzih, med kterimi naj omenimo njegovo "Sta-bat mater". Komponiral je tudi osem oper. Ured.)
Slovenske novice.
—	Iz Pittsburga, Pa., se nam jav Ija. da so tamkaj zaprli ravnatelja hrvatske hranilnice sv. Nikolaja, ker zavod nima svojega domovja in ker so uradniki baje poneverili $16,000 Med zaprtimi je bil tudi Rev. Beka-vac, kteri je pa dal poroštvo, da so ga izpustili.
—	Naročnik nam poroča iz Calu-meta, Mich., da je tamkaj umrla rojakinja Marija Žagarjeva.
—	V Aspen, Colo., je ponesrečil Padel je v rovu 23 in pri tem zadobil da je kmalu na to
Ruski poslanik v Washing tonu, grof Cassini objavil je v listu 'North American Review" članek pod imenom "Rusija in Iztok". Pred vsem opiše poslanik v kratko razprave, katere so se vršile pred pričetkom vojne in se čudi, da so Američani mnenja, da si je Rusija želela vojne. Da temu ni bilo tako, dokazuje dejstvo, da Rusija na vojno niti pripravljena ni bila, "ker Rusija", tako čitamo v članku doslovno, "ni imela vzroka pričakovati vojno. V nadi, da bodo razprave z Japonsko povoljno vspele iwn da se doseže sporazum, Rusija ni pričakovala nič druzega, nego mirno poravnanje iztočne zadeve.
"Ako bi si hotela Rusija osvojiti Mandžurijo in Korejo z silo, in ako bi se hotela vojskovati, potem bi bile obravnave glede ostavitve kitajskih pokrajin nepotrebne in vojna bi bila kmalu končana."
YZ ozirom na pogajanja med Rusijo in Japonsko, pripomni ruski poslanik, da je ruska vlada storila vse, kar je bilo sploh mogoče, da ohrani mir na Iztoku in ponavlja zagotovilo da Li Rusija še vedno pripoznala su-vereniteto kitajskega cesarja v Man-džuru. To zagotovilo je dala Rusija Kitajcem v prid miru in je čakala na odgovor v prepričanju, da bode odgovor saj diplomatične kakovosti, vsled ktere bi bilo mogoče z obravnavami na daljnem in jih tudi zaključiti povoljno. Toda še predno je zamogel ruski poslanik v Tokio izvršiti svojo nalogo, dospel je že japonski odgovor in sicer nanaravnim potom v obliki zavratnega ponočnega napada torpedov v portarthurskej luki. "In sedaj, ko je prišlo do vojne", povdarja grof Cassini, "Rusija niti malo ne dvomi, kakšen bode ko nec."
Petrograd, 30. aprila. Uradna iz java, vsled ktere Rusija ne pusti, da bi se kaka tretja vlast vmešavala vojno ali pa posredovala po končanej vojni, napravila je pri vsem ruskem narodu izvrsten vtis, in izjavo vsakdo odobruje. Izjavo so objavili vsi časopisi, kteri izhajajo v ruskem car-stvu. Vsakdo je .edaj prepričan, da je Rusija vsemu svetu izjavila, da bo vodila vojno do skrajnega konca in da bode z Japonci sklepala mir le po svojej lastnej volji.
rojak F. Zoran, čevljev globoko take pošk odbe, umrL
Pern in Chile.
1 4,; J Peru
je pozvala Z jed. dr žave na pomoč proti r ep. Chile.
Proti verskim demonstracijam.
Havana, Cuba, 30. aprila. Tukajšnja vlada bode te dni potrdila zakon kteri bode duhovnom prepovedoval hoditi rjo ulicah v svojih "uniformah ali službenej obleki, kadar gredo "obhajati" itd. Tudi procesije bodo za-branjene, kajti te vrste sprevodi spadajo v kategorijo pouličnih demonstracij. Bode li predlog potrjen, še ni znano.
Hitra s*dba.
Austin, Tex., 30. aprila. Tukajšnje sodišče je obsodilo zamorca Henry oimmonsa, alias Williamsa, kteri je pred tednom dni zlorabil in umoril gospodično Lulu Sandbergovo v smrt Zamorca bodo usmrtili v ponedeljek ker obsojenec neče čakati dovoljenih mu 30 dni do smrti. Zamorca bi morali obesiti v petek, toda ker je "petek slab začetek", naprosil je sodišče, naj ga obesijo v ponedeljek, v kar je sodišče tudi privolilo. Obravnava ni trajala niti tri ure.
Uvoz živine is Teneznele.
Washington, 30. aprila. Poljedelski tajnik Wilson naznanil je danes pri kabinetnej seji, da je dal Venezuela ke j vladi dovoljenje importirati v New York 1000 glav goveje živine. Venezuelske bike bodo poslali v new-yorske klavnice. Živino bodo pri prihodu v New York strogo preiskali.
Današnje seje se je tudi prvič, odkar je okreval, vdeležil pofitni tajnik Payne, tako, da so bili vbi tajniki navzoči.
Umor in samem or.
Huntsville, Ala., 1. maja. Ko je devala gospa Flemming F roma nova včeraj svoje dete v zibelj, jo je napadel njen soprog. Ko se je okrenila proč od njega, je večkrat na njo ustrelil in jo dvakrat pogodil. Na to je bežala na dvorišče, toda tu jo je kmalo dohitel in jej poslal krogljo. Na to je tudi sebe ustrelil. Vzrok: ljubosumnost.
Srebrni denar za Filipine.
San Francisco, Cal., 30. aprila. — Ameriški transportni parnik "Thorns s", kteri je danes odpljul v Mani I o, povedel je seboj $950,000 srebr
Lima, Peru, 30. maja. Iz Santiago de Chile prihajajo semkaj vznemir ljive vesti, kajti ehilenska vlada je naročila svojemu poslaniku v "\Yash-ingtonu, senor Walker M irtinezu, naj vpraša vlado Zjed. držav, bi li ona čuvala republiko Peru v slučaju ako bi Chile z orožjem osvojila pokrajini Cauca in Arica. Iz tega je toraj razvidno, da namerava Chile pričeti z vojno proti Peru.
Dne 9. decembra m. 1. je chilenski minister notranjih zadev naznanil poslanskej zbornici, da zahteva, da Chile osvoji pokrajini Cauca in Arica. Na to se je zbornična seja vršila tajno.
Tii si^ols:. Arabela.
Roman. Spisala Pavlina Pajkov a.
(Dalje.)
17.
"O ne silite v me, ne mučite me dalje, ko je vendar vse zastonj!" prosi ona šepetaje upirajoča va-nj svoje rosne oči, iz kterih se je brala nepo-pisljiva srčna tesnoba.
Ne mučil bi vas dalje, Arabela, ko bi bilo to samo za mojo srečo", reče profesor pobit in spusti nežno njeni roki. "Saj vidim, da v resnici trpite vsled moje ponudbe. Ali v vašem trepetu, v vašem obnašanji vidim, kar nečete vi na nobeden način priznavati: da ste mi dobra 1 — Čemu tedaj ta pogubna samovoljnost, Arabela, ki pa lahko v nesrečo pah-nola dva človeka?! Jaz bi še našel tolažbe v knjigah, v ktere bi se obupan po vašej izgubi kakor nekdaj igreznol. A kaj počnete v življenji sama, brez prijateljev, obdana od žalnih spominov in v tej pogubnej dusnej otrpnelosti, v ktero ste padli r
Med tem pa ko je govoril, vstal je s svojega sedeža, napravil razdražen nekaj korakov po sobi in potem se zopet vsedel poleg Arabele ter gledal temno in nezadovoljno pred-se.
Ona je bila po njegovih besedah loboko pretresena. Začutila je vso bridkost njih resnice. Ta vtis pa je bil tako zmagonoseu, da sc je morala z nenavadno močjo upirati proti svojim občutkom. Bala se je omahnoti v svojem sklepu. S pogledom, polnim najiskrenejše sočutnosti in s solzeči-mi očmi, obrne se potem proti njemu in reče: "Zahvalim se vam za vaše sočutje, ali ne morem, ne smem poslušati vašega sveta! Sreča, ktero bi po takej ceni kupila, bila bi mi za celo življenje ostrupljenn po čuvstvu. da sem se izneverila svojej veri za — ah!" pristavila je bolj tiho po kratkem prenehu. "Ne bojte se; našli bo-dete zvesto ljubezen, po kterej hre penite; našli bodetc sopiogo, ki vam bode primernejša in vrednejša od mene."
"To se pravi ponujati mi kamen, ko vas jaz prosim kruha", odvrne hitro profesor razjarjen. "Vprašanje ni, ali ste ali niste mene vredna, temveč stvar je ta, da jaz ne morem brez vas živeti. Saj ne zahtevam, da bi že zdaj stopili v zakon, z menoj. Rad počakam leto in še več, ako želite. Dam vam časa, da preudarjate moj nasvet in mojo ponudbo. A ne odpošiljajte me kar tako brez pravega uzroka, kakor se odpošilja godr njaje nadležni berač, ko smo ga z majhnim darom obdarili. — Ne, za Boga!" pristavi užaljen in si zaporedoma potegne z roko po čelu, "nisem nikdar verjel da se bodem moral kdaj poniževati pred žensko. Jaz grem, Arabela; nečem dalje siliti v vas, nli ne prijemam odgovora, ki ste mi ga dali. Dovolite, da vzamem seboj na
Krotanje vojnih ladij.
Washington, 30. aprila. Dospeli so: topničarka "Petrel" v San Francisco, Cal., "Kentucky" v Napolj; "San Francisco" v Cavite; "Eagle" v Key West. Odpljuli so" torpedov-ka "Lawrence" iz Grand Tower, 111., v St. Louis, Mo., ill križarka "Detroit" iz Puerto Plata v Monte Chri-sti.
Zamorski marnarični novinci.
Washington, 30. aprila. Poročnik David F. Boyd, poveljnik mornari-čne postaje za novince v New Or-leansu, La., kteri je pred par dnevi izjavil, da vlada ne mara mnogo za zamorske mornarične novince, radi česar je vse zamorce, kteri so se javili, zapodil, moral je vsied vladinega ukaza svojo službo ostaviti. Boyd je rodom iz juga.
Jadranka se potopila.
Halifax, N. S., 1. maja. Semkaj se poroča, da je mala jadranka 'Ono-ro' iz Annapolis, na potu iz Zap. Indije v Halifax ponesrečila na skalovju Herring Cove. Zajedno so se potopili tudi vsi mornarji.
50 mrtvih in ranjenih.
Kinswick, Mo., 1. maja. Prvi spe-cijalni brzovlak, kteri je vozil v svetovno razstavo od St. Louis Iron Mountain & Southern železnice, skočil je blizo tukajšnje postajeraz tir. Skoraj 50 os ob je bilo usmrtenih in ranjenih.
Izpod razvalin so dosedaj prinesli 9 trupelj, ktera so pa tako razmesarjena, da jih ni prepoznati. Ne-
nega denarja za Filipine. Denar so sreča se je pripetila radi napačno Tlili t San Franclaco.	postavljenega izogibališca.
pot up, da vas čas, samota, kterej boste odslej prepuščena, in tehtno pre udarjanje potegnejo na mojo stran."
Rekši jej prvikrat ponudi roko v pozdrav in slovo ter pristavi upa poln: "Ali ste z mojim sklepom zadovoljni, gospodična?"
Nekaj trenotkov nastane nemo molčanje za tem vprašanjem.
"Zastonj bi bila vsaka obljuba! Vem, da v enem, v dveh, da celo v desetih, dvajsetih letih bodem istih mi-slij, kakor sem danes", odvrne ona potem in vzdihne bridko.
"Dobro!" odgovori profesor odločno in pusti pasti roko, ktero je bil Arabeli ponudil zastonj; "zgodi se po vašej volji! A obljubite mi vsaj, da boste pri mojej materi iskali svetovalke in tolažnice v tesnobah, ki vas še utegnejo obhajati. Ne odbijajte mi te zadnje želje, Arabela", prosi on z bolestno iskrenostjo in jo nepremakljivo ogleduje, kakor da si hoče njeno podobo še globje vtisnoti v srce.
"Le v največjej sili!" obeta Arabela. Ali ta obljuba jej ni prišla iz lastnega nagiba, temveč samo zato, ker nima poguma in jej upada srce, vedno nasprotovati njegovim željam.
Nemo, kakor pri svojem prihodu, pokloni se jej tudi zdaj profesor, a bledejši in bolj razburjen, nego je prišel, zapusti sobo.
Arabela gleda kakor na pol živa v vrata, ki so se zaprla za njim. Potem se nekaj v njej oglasi in to stori, da poskoči kviško ter hiti k zaprtim vratom, kakor da jih hoče odpreti, da bi letela za njim; ali ko primejo njene roke za ključavnico, preide jej mahoma volja, ki je bila za trenotek oživila njen bledi obraz. Kakor da je izgubila nit ■ svojega mišljenja, stoji nekaj časa tu podobna kipu, samo da gleda njeno oko zavzeto okoli sebe.
Polagoma spusti njena roka ključavnico, život jej vzraste visoko, obraz zadobi prejšnji izraz in ustne nekaj šepečejo. Premagana je danes že drugikrat njena srčna borba, ki je bila skoro prevzela in omamila njeno voljo in razum. In tako je ona rešena tudi svojega dragega snubaČa. Ali za ktero ceno?!
18.
Karpeles je držal svojo besedo. Vjutro istega dne, kterega je bila določila sodnija, da se razproda vse ^ Karpelesovo imetje, našli so ga na I tleh sredi svoje spalnice s prestreljeno glavo, v svojej krvi ležečega. V trenotji se je ta vest razširila po mestu; o njej se je potem še celi teden govorilo in razpravljalo.
Karpelesovke ni čisto nič ganol žalostni konec njenega moža. Izgovarjala se je s tem. da ne bode žalovala po moži, ki je napiavil po sili konec svojemu življenju pustivši rodbino v največji stiski. Ker se pa je zdaj vsled Ivarpelesovega samomora vsa razprodaja odložila za nekaj dni, porabila je to priliko ter hitro skrivala in odnašala, karkoli jc še mogla dragocenega rešiti od hišnega imetja Arabeli, bridko presunenej vsled stričeve nenaravne smrti, prešlo je mahoma v se sovražtvo, ktero je že od nekdaj, vzlasti pa po materine j smrti čutila do Karpelesove rodbine. Osobito se jej je usmilila teta. Vedela je, da bode odslej prisiljena živeti o miloščini. Kako pa bode trpel ponos te ohole gospe, mislila si je, ker bode morala dan na dan prilizovati se in moledovati, da bi gladu ne umrla. In zdelo se jej je, da jo je prehitra in prehuda kazen zadela za to, kar je storila njej in njenej materi.
Prosila je potem gosposko, naj bi se njej prepustila stričeva vila in tudi nekaj pohištva, ona pa hoče iz svojega premoženja poplačati Karpelesove dolgove. Hotela je v vili svojej teti odmeriti sobo za celo njeno življenje, poslopje pa dati v najem. Kaj bode storila sama in kje živela odslej, tega še vedela ni, ali v vili ne misli nikakor ne prebivati.
V njeno željo je gosposka privolila. Ko so bili vsi upniki poplačani, ostala je Arnbeli vila, pohištvo za jedno sobo in deset tisoč goldinarjev gotovine. Ali sto tisoč znašalo je njeno nekdanje premoženje! Toda Arabela ni izustila niti jedue nevolj-ne besede zavoljo tega. Izračunila je, kar jej je ostalo čistega, ter se določila živeti odslej od obresti in najemnine. Našla pa je. da bodo njeni dohodki še dosta večji nego njene potrebe.
Isti dan. ko so Karpelesa pokopali, sešli ste se zopet Ivarpelesovka in Arabela. Vozili ste se skupaj v enej kočiji, ko ste se vračali od pogreba domov. Pri tej priliki je Kavpelesm*-ka izvrstno igrala ulogo žalujoče vdove, da bi si s tem pripravila pot do Arabelinega srca: Arabela pa je teto predobro poznala, da bi ne vedela. da je njeno tugovanje po inoži le hlimba, a vendar jej ni zamerilo tega.
Da trpljenje blaži človeka, izrazila se je Arabela pred nekoliko dnevi proti profesorju Waldeku. In ta resnica se je zdaj pri njej obi.-tinila. Ona je prestala najhujše muke. borila se z najsilovitejšimi borbami, okusila bridkost soTr in občutek obupa; a ne da bi jej bilo trpljenje oto-pilo čut za ptuje nezgode, še gledati ni mogla ptuje nesreče; čutila je tem bolj neskončno hrepenenje ntešiti jo.
Ko jej tedaj začne Karpelesovka z rezkimi bojami naslikovati življenje, ktero jo čaka, obeta hitro Arabela pomagati jej.
(Dalj« prihodnjič.)
Compapie Generale Transatlantique.
Francoska parobrodna družba
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SO»
,,La Lorraine", o« dva vijaka..___________.....	12.000	tOB,
jftLa Savoie", „ ,, „...........................12.000	„
P-La Touraine", „ „ „ --.....................10.000	„
Sj.L.'Aqaitaine", ,, ,, ,, ......................10.000	„
,,La Bretagne",.......-....................................8.000
,,La Champagne",___.........---------------------8.000	,
,,La Gaicogne",........................................S.000	„
35.000 konjiklh noči«
S5.OOO	,,	H
I2.000	,,
I6.000	,,	,,
9.000	„	„
9.000	„	„
9.000	„	„
Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob xo. ari dopoludne.
Parniki odpljujejo 1« priitaniiGa *tv 42 North River, ob Morton Street:
*La Touraine *La Lorraine
La Bretagne *La Savoie *La Touraine
5. maja 1904. 12. maja 1904. 19. maja 1904. 26. maja 1904. 2. junija 1904.
*La Lorraine
La Gascogne •La Savoie La Champagne •La Lorraine
9. junija 1904. 10. junija 1904. 23. junija 1904. 30. junija 1904. 7. julija 1904.
V Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ^Bl
Giifii igeicija: 3? BROADWAY, NEW YORK.
Poseljni p#rnik francoske dražbe "LA GASCOGNE" od pij nje dn6 7. maja. Spremlja potnike samo za 2. in 3. razred.
A K DAN 1>r*^0llillS d°biva od bolnikov pisma, kisj.ri

čujejo o nenavadnem vspehu njegovih zdravil. 3
Skrivnost Dr. Colli risovega zdravljenja obstoji v tem, da je po dolgem študiranju v šolah in bolnicah iz našel zdravilo, ki ne-le ozdravi vse l>0lll0 OI'O'UHO.
temveč tudi deluje ua v«>s živčni sistem, ga ojači in uravna celo truplo, da se lahko ubrani poznejših uapadov bolezni.
IVikar ne varaj s a m e g a .sebe.
i:o-
t	Ne napenjaj preveč svojih močij in ne čakaj,
jil kler te bolezen ne spravi v posteljo!
p Težko bi bilo preceniti dobra dela, ki so jih že storita I)r.
•ffj Collinsova zdravila ali, množino sreče, ki so to prinesla v ame-r[j riške hiše zadnjih 12 let, odkar jih je prvič ponudil ljudstvu in mu povedal, da z njimi lahko prepreči ali ozdravi skoro vse bolezni. m ki prete življenju starišev in otrok. Vsako obljubo je držal. k<>'i-gj kor zmore človeška moč in danes so Dr. Oollinsova zdravila pri-poznana ne-le samo med ljudstvom, ampak tudi med zdravniki, po zdravniških šolah in celem zdravniškem svetu.
P
i rrJ
Is
H
p
H K
ill
r3 'i
i
[il a r
s k a s
P
iri
H
— Kraljice, ki kade. Španska kraljica — mati Marija Kristina pokadi na dan veliko množino egipt-skih cigaret. Portugalska kraljica tudi pokadi vsak dan nekoliko cigaret., ki so napravljene v Draždanih iz posebnega tobaka. Njena mati, grofica de Paris, kadi samo havanski tobak. Tudi ruska carica si krajša čas s kajenjem. Xa njeni pisalni mizi je vedno zlata umetniško izdelana škatljica za cigarete. Italijanska kraljica kadi le redkoma. Bivša srbska kraljica Natalija je strastna kadilka. Komun ska kraljica Elizabeta nosi vedno sabo polno škatljico cigaret, da jih ponudi drugim, sama pa ne kadi. Xa angležkem dvoru je ženskam kajenje strogo prepovedano, ker kraljica Aleksandra nc trpi ci garetnega dima.
Sokvarjeni želodec ozdravljen.
Bolan sem bil na želodcu in jetrah, od leta iS-jS, to je 25 let. skusil sem mnogo ljekov in bil sem pri raz-	—
Ifj ličnih zdravnikov, pa nobeden mi ni mogel po-[jj moči. Konečno obrnil sem se na Prof. l)r. fj < ollinsa in 011 mi je poslal Ijeke, po katerih
sem se kmalo popolnoma ozdravil. $ Vsakemu bolniku svetujem toraj naj se na TfJ "jega obrne, ker on ga gotovo ozdravi. y Ostanem Vam do groba zah valj en, Va5 S	Bartol Jenček.
al
61 Posk
8 i
i
ri
[tf
S
Simon Luzar,
ft New York, 7. marca 1904.	41 North Front Št.,
jjj Cenjeni gospod zdravnik!	Reading, Pa.
ju Priloženo Vam pošljem mojo sliko z pošujo	Od plucllice
da isto z pismom vred javno priobčite.	ozdravljen.
Bolana sem bila mnogo let na razširjenjih jetrah, slabem želodcu, nervoznosti in maternici.
Slišala sem od Vas in poskušila Vaše ljeke, ter se po Vaših navodilah ravnala, tako da sem bila po nekaterih tednov prosta vseh omenjenih bolesti.
Srčna zahvala Vam za ozdravljenje od teh bolesti ter svetujem vsem ženam, katere trpe na teh slabosti, da se obrnejo na Vas, ker jim boste gotovo do zdravja pomogli. Vaša hvaležna
31. Čampaniak.
♦HHK+m-m p Prof. Oollin« je brezdvomno dokazal, da 1 njecovo zdravilo za preltlajeiije ozdra-jij vi nova pre hlajenja, zastarela prehlajenja 111 prepreči I pljučnico, bronhitis, gripo, katar in celo nevarnejš
I p
H! p.
lxT P
1
F
P p
I
69 Third Avenue.
I i
iri bole |U
se
zm.
Njegovo zdravilo za revmatizem ozdravi gotovo najrazlič-
|W	. v
Ij| nejše oblike revmatizma. Navadno odpravi bolečine v 12 urah.
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
"SIDRO"
Pain Expeller
kot najboljSi lek zoper
REUMATIZEtf, P0E0STHIC0, PODAGEO itd.
in razne renmatičue neprilike.
SAnO; 25ct. In 5Oct. v vseh lekarnah ali prt
P. Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
§j Njegovo zdravilo za ledvice je ozdravilo več boleznij ledvic
H	in pregnalo več slučajev Bright-ove bolezni, kakor katero drugo
P	danes znano zdravilo.
Hj Njegovo zdravilo za jetra in kri doluje kot čudež s tem, da
jil	ozdravi zabasanost, rumenico, kožne izpuhline, glavobole.
g Njegovo zdravilo za kašelj ozdravi kašelj in mu brani razši-
j{J	riti se dalje po sapniku in to bolj gotovo kakor katerokoli drugo
ffi	zdravilo.
I Njegrova ostala zdravila so isto-I	tako vspesna pri zdravljenju bolezni, istotako vaana in g	istotako gotova v svojih vspehih. kakor zgoraj omenjeni	na zdravila.
ril
si l>olan'?
Piši Dr. Colllnsu o svoji bolezni brez odloga in on Ti bo
TJ poslal zdravil, ki Te bodo ozdravila in Te privedla nazaj k popol-jjj nemu zdravlju.
1 PROF. Dr. E. C. COLLINS,
fa	NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,
J 140 VV. 34th St., New York. .