.-. CJospodarsKe vesri. ZATIRAJMO PRAVOCASNO POLJSKE MI5L  Pred kratkem se je čitalo v časoipisih, da so napravit polfe'ke miši na Čehoslovaškem ogrcmno škodo in da so pos«vki uničeru. Slabo stanje posevkov je tudi drugotf vpJivalo na cene pri pšenici v drugih državah in tudi prf nas, čeravno smo agrarna država, ker so šle cene navzgor v škodo našega malega posestnika, ki mora nakupovatfpšenično moko. Proti poljskim mišim se rabijo manj ali več nevarfiS sredstva. Sokial-pogače se niso izkazale. Strihnrnovec je silno strupen, a učinkoval ni tako, kakor bi si želeli. Z Lofflerjevimi badli, ki naj bi zanetili kugo pri poljskih miših, nlso ljudje nikakor zadovoljni. Ljudstvo bi sd želelo fosfcrjevih pilul posetbno tam, kjer so bili na nje navajenl in to je v Prekmurju. Žalibcg so fosforove pilule tak strašen strup, da bi zdravstvena oblast morala nastopiti c vso silo proti temu sredstvu, če bi se dal narodu vroke. To pa iz lahko umljivih vzrokov, ker pride vsako leto po par itmorov s strupi pred pcroto. Koliko nesreč, če bi si lahko vsakdo poskfbel tak strup sam n. pr. s tem, če bi ga po» bral iz mišjih luOcenj, z namenom, da bi škodoval svojetnu bližnjemul Zato se trudijo kemiki najti sredstva, da pomorik) mi» ši s strupenhni plini, ker se je izkazalcv da je to posebno učinkcvito sredstvo bilo že pri vojskovanju. Prr zadnji anketi za povždig kmetijstva mi je bila dana< prilika, da sem praktično kazal, kako se uničujejo poljske miši s sredstvom, kl ]e znano pod imenom Hora. Zalibog; |e to siedstvo na prvi pogled drago, saj plača ena patrona nič nvanj kffkar 3 dinarje carme pri uvozu v našo državo. Ko se tozadevno doseže caxine prosti uvoz, bo stala taka patrona za 3 dinarje manj, kakor dandanes, ko stane 10 dinarjev. Če se pomisli, da se bo dalo uničiti z 7 dinarf 30 gnezd poljskih miši, je to še vedno drago. če bi pravtj>časno imeli tako sredstvo na razpolago, kakor je Hora priprava in če bi se je posluževali sistematično, ne bŁ mi.šja nadloga zavzela takih dimenzij, da bomo morali vtf seči glaboko v žep. Po lastnih skušnjah trdim, da je Hora .priprava najbolj prikladivo sredstvo za zatiranje miši ob vsakem vremenu tekom celega leta, ker razvija gorefia Hora patrona v Hora pripravi talc smrdeč in strupen pliiv da mora vsaka miš poginiti v rovu takoj, ko zadiha prvvč njen smrtonosni plin in kear onemogoča gosti plin dostop tzraku v rov. Zatiranje poljskih miši s Hora pripravo je tudi zaredi tega tako prikladen, ker ne zahteva nobenih predpriprav in ker se lahko ukvarjajo z zatiranjem poljskih miši tudfc naši še šoli obvezni otrod, ker jim ne pretf nobena nevapnost pri takem zatiranju in bodo imeli še svoje posebno veselje, ker od naših pradedov tiči še nekaij lovske knri 9žilah nas rseh. Posestnikom pa polagam toplo na srce željo, naj re»« no premišl|ujejo, kaka velika škoda jim preti od straitf poljskih miŠi, naj se razgovarjajo med sebcj o tej stvaii in naj po premišljenem preudarku kupijo Hora priprav» in Hora patrone za zatiranje poljskih mišL H. M. Mariborski tržni dan. Mariborsld trg dne 21. februarjte je bQ sicer prav dobro preskrbljen, toda slabo obiskaic Slantnarji so pripeljali 87 vozov svinjskega mesa na trg^ nekateri so imeB kar po 4 do 6 prašičev naloženih na vo- zovih. Prodajali so svmjino po 20 do 35 din., slanino p* 25 do 30 din. in drob po 15 do 20 din. 1 kg; domači me- sarji pa govedino po 15 do 17.50 din., teletino po 18 da 20 din., svinjino po 20 do 22 din., klobase po 25 do 35 din., prekajeno meso po 40 do 45 din., drob po 8 do 15 din. 1 kg. Nekateri so prodajali vse tri vrste mesa po 20 din. kg povprečno. — Perutnina. Bilo jo je okoli 500 komadov na trgu. Cene so jej bile kakcr pretečeni teden: kokošem 25 do 60 din., racam in gosem 60 do 100 din, in pviranom 1OO do 200 din. komad. — Domači znjčki s»  re prodajali po navadni ceni 10 do 50 din. komad. — Krompfr, zelenjava, sadje in drrnga živila. Tega je bilo O vozov. Cene so bile krompirju 10.50 din. za me^nik, zelj- notim glavam, ohrovtu in endivij-solati 1.50 do 8 din.  Icomad, solati 15 do 16 din., kislemu zelju 3.50 din., kisli rept 2 din. lcg, čehuii 3 do 6 din., česnu 4 do 10 din.  venec, jabolkom 2.50 do 6 din., hruškam 6 do 20 diiv datelfem 25 do 50 din., figam 15 do 16 din. kg (oziroma 6 do 10 din. venec), limonam 0.75 do 1 din., pomarančam.  1 dc 2.50 din. komad, maslu 40 do 45 din., kuhanpmu 54  din. kgT mleku 3 do 3.50 duru, bučnemu olju 25 do 30^ din V jajV^m 1 do 1.25 din. komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 50 para do 100 din., brerove m«tle po 2 do 5 dm. komad. Koruzna slama po 25 do 30 <Tm. vreča. — Seno in alama. V sredo, dne 19. L nt, «o fenetje pripeljali 8 votzov sena in 5 vozov slame, v aofooto, dne 21. t m., pa 6 vo_ov sena in 3 vozove slame na trg, fc jk> prodajali seno po 75 do 90 din., slamo pa po 55 4o 65 din. 100 kg. Mariborsko sejmsko poiočilo. Na svinjski sejem v llaribor se je pripeljalo dne 20. februarja 66 svinj; ce¦e so bile sle-deče: Mladi prašiči 7—9 tednov stari kom. 160—212.50 D, 3—4 mesece stari komad 300—350 D, 1—7 meseceT stari komad 500—625 D, 8—10 mesecev stari komad 750—875 D; 1 kg žive teže 12.50—14 D, 1 kg mrtve teže 16.25 d« 17.50 D. Prodalo se je 25 ko¦ttdov. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskeg-a društva za Maribor in okclico •|>riTedi na djrž. vinarski in sadjarski šoli r Mariboru dva tečaja: v pondeljek, dne 2. marca, za o•krbo sadnega drevja ter kulturo in oskrjbo jagodičastega udja; v torek, dne 3. marca, za precepljanje sadnega dreTJa, Pouk traja dnevno od 9. do 12. ure in od 14. do 16. are. Udeležba prosta za člane in nečlane. Kmetijsko ministrstvo želi poslati za čas velikih poStnic, t j. od 1. julija do 1. oktobra t 1., večje število •lušateljev visckih šol za kmetijstvo v Zagrebu in v Beogradu v prakso na vzorna državna ter privatna posestva po celi državi. Kmetijske šole v Sloveniji so dofoile nalog, d« zberejo imena vseh onih posestnikov, ki bi bili priprav*J|eni sprejeti te dijake na prakso. V poštev prihajajo samo dobro oskrbovana ter upravljana večja posestva. Posestniki bi morali dajati dijakom brezplačno samo stanovanje, u kar 'bi jih lahko vporabili pri delu. Direkcija srednge Jole v Mariboru prosi vse gori omenjene posestnike, da •€ odzovejo ter sprejmejo vsaj enega visckošolca. V ta namen naj pošljejo svoje točne naslove ter morebitne posebne zahteve, o-ziroma pcgoje za sprejem na direkciffo trednje kmetijske šole v Maribom do konca mesca aprila tega leta. ŽITNI ,TRG. Naša žitna tržišča delajo slabe kupčije. Inozemstvo kupuje žito raje drugod, kjer so nižje cene, nego pri nas; kajti žitne cene na svetovnih tržiščih še vedno padajo in posebno ameriško žito postaja od dne do dne ¦ttiejše. Domači promet je majhen, ker so pasivni kraji precej dobro oskrbljeni z zalogami živeža. Tudi moke *e malo prodaje. Trgovci so postali pri nakupu zelo previdni ter raje čakajo, da cene padejo. Največ se je te dni prcdalo v naši državi ovsa, katerega kupujejo za ftomrum in za seme. Cene so v trgovini na debelo sledeče: P š e n i c a, bačka 450—460 D za 100 kg, pšenica it Srbije 390—400 D. Oves, bački 300—310 D; oves iz južne Srbije v Ueogradu 285—290 D; v Zagrebu 350—355 D za 100 kg. Koruza, takojšnja dobava 190—200 D, dabava v naarcu—aprilu 210 D za 100 kg. Moka, nularica 6.75 D za 1 kg. ^ — — — Hmelj. 55. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo: 2atec, ČSR., 19. februarja 1925. že v zadnjem poročiltt smo javili, da se je zopet oživela hmelj. ku>p< ija, kar velja tudi za ta teden. Prodanih je bilo 300 «lo 400 stotov hmelja srednje kakovosti po 3900—4000 t"K za 50 kg. Za prima se je zahtevalo do 4200, vendar ni prišlo do kupčije. Dattes je cena za limelj 3900 do 4200 IK za 50 kg. Cene so torej pridobile od; spodaj gori 100—150 čK. Povpraševanje je enako ponudbi. 100 stotoT prima tranzitnega hmelja se je prodalo po 2500 do 2700 čK za 50 kg. Pri še mirnem prometu je končno razpoloženje zelo čvrsto, cene po malem se dvigajoče. »Saazer Hopff-n- und Brauer-Zeitung«. Vrednosl denarja. Ameriški dolar stane 61—62 D, francoski frank 3.25 D, italijanska lira 2^0 D, čehoslov-ška krona 1.85 D; za 100 avstrijskih kron je plačatt 8 para. V Curihu znaša vrednost našega dinarja 8.40 cenlLmoT.