»ari« Izhaja vsak dan fazen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina < dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—» polletna K O’—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30-—. — Naslov: UpravnIStvo »Zarje* r Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6. 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. _________________________________s
Posamezna številka 6 vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse nrednlšk. rokopise, ki jih ne vrača. — UpravnIStvo sprejema naročnino' in Inserate. — Nefr&nkirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ul. 6.11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/26.—‘/a7. zv. — Reklamacije poštnine proste
Štev. 155.
V Ljubljani, v četrtek dne 7. decembra 1911.
Leto L
Hujskači.
Tirolski klerikalni poslauec Schraffl rešuje Avstrijo na podob-n način kakor vodja slovenskih klerikalcev dr. Šušteršič. Generalisimu sloveuske nadkrščanske armade je zahteval vojni minister premalo bojnih ladij; nemškemu Schrafflu na Tirolskem premalo trdnjav. Vsa ta krščanska družba nima drugih bolečin ka-kar te, da je premalo morilnih sredstev na svetu, da je zn umor preslabo preskrbljeno.
Barou Courad pl HoeUeudurf je moral zapustiti svoje mesto na čelu generalnega štaba ter se preseliti v brezpomembnost vojnega nad* zorništva. Te armadne iuspektorie imamo menda itak le zato, da imajo nepotrebni generali kaj opravka. Zato se pa tudi Avstrija lahko pobaha, da ima celo več oficirjev kakor Nemčija, česar dr. Šušteršič, ki vidi pieobilico uradnikov. še ni opazil. Baron Courad kot armadni nadzornik nemara ne bo mogel več uganjati politike. Vojnih hujskačev uam pa kljub temu ne bo zmanjkalo. In Schraffiov predlog ni osamljen slučaj, temveč ima svoje mesto v sistemu, ki postaja od dne do dne nevarnejši.
Kako da potrebujejo gospodje ravno sedaj toliko obrambe proti Italiji?
Ne govorimo o tem, da je Italija član trozveze, kateri pripadata tudi Avstrija in Nemčija. Take državne zveze so sploh zelo problematične. Dokler so interesi zvezanih dižav solidarni, velja aliauca; če pridejo iuteresi na-vskriž, ni najlepši papir dovolj močan, da bi obvaroval svetost pogodb in obljub Iz najtesnejšega prijateljstva nastane čez noč najbrid-kejše sovraštvo Danes žvenketajo kozarci na prijateljskih banketih, jutri pokajo puške in grme topovi. To ni nič izrednega, če bi veljale pogodbe in pravice, bi bila vojna sploh nemogoča. Veljajo pa interesi, in zato ne verjamemo nobeui zvezi, da garantira za svetovni mir. V Evropi imamo prav močne aliance; vse zagotavljajo, da imajo mirovne nameue, pa vendar visi nad Evropo neprenehoma Damoklejev meč.
Ali zakaj je ravno danes treba proti Italiji več bark in več trdnjav ?
Italija je že sedaj mobilizirala stodeset tisoč vojakov za Tripolitanijo. Vsakdo ve, da tudi to ne bo zadostovalo, če hoče res doseči uspeh v Afriki, mora imeti večji del svoje armade pripravljen, da ga pošlje čez morje. Da ni mogoče napadati Avstrijo s par regimenti, vedo tudi v Rimu. Vpričo smole, ki jo ima s svojo tripolitansko pustolovščino, bi bila za italijan sko vlado iu najbrže za italijansko dinastijo nesrečna vojna v Evropi gotova poguba. Ni
treba nobenega zaupanja do Giolittija in San Giuliaua; ali jasno je, da Italija prav sedaj ne more ri>kirati vojne z Avstrijo in da ne more imeti nobeuih napadalnih namenov, čemu torej ravno sedaj podvojeno oboroževanje proti Italiji ?
če se nam ni treba bati napada, pa uam vendar dannadan dopovedujejo, da nujno potrebujemo vtč topov in ladij, več trdnjav in vojašnic; in če se uam kar odkrito pripoveduje, da jih potrebujemo proti svoji zavetnici Italiji, tedaj ne more biti namen obramben, ampak mora biti drugačeu. Torej ofenziven.
V	Avstriji imamo torej kroge, ki hočejo vojno z Italijo. To ni skrivnost. Struja je dobro znana iu ve se tudi, kdo je na čelu bojevite družbe. Cesar ne; cesar je odpustil Con-rada, ker se mu je zdela njegova politika nevarna miru. Ali Šušteršiči iu Schraffli ne hujskajo na lastno pest. Klerikalno časopisje ne objavlja vojnih člaukov na željo rimskega papeža. Pij X. je velik italijanski „patriot“ in iredentist, pa ne bi blagoslovil ne „Beichspo-ste“ ne ^Slovenca’* zaradi napadov na Italijo. Šusteišiči in Schraffli pa vedo, da se je včasi še bolje prikupiti drugim gospodom kakor papežu. Šušteršiči in Schraffli ljubijo sedanjost, ali previdno zro v bodočnost iu si pripravljajo pot
Oni vedo, da je vojua stranka vplivna. SchOuaich ni padel brez boja, Conrad tudi ne. Aehrenthal, kateremu je cesar ustregel z odslovitvijo Conrada, je v nemilosti na drugi strani, čeprav so vojui hujskači za eukrat izgubili partijo, se ijsfra vendar nadaljuje iu nevarnost je trajna.
Toda čemu nam je treba vojne z Italijo?
Dr. Šušteršič je zatrjeval na mestu, kjer je mislil, da ga posluša vsa Evropa, da se moramo stepsti z Italijani zaradi Jugoslovanov. Ali usoda Jugoslovauov se odločuje tam, kjer žive, iih pa v Rmu. Avstrijski Jugoslovani potrebujejo demokratičnih uredeb, avtonomije, enakopravni sti, izpolnitve kulturnih in gospodarskih pogojev v Avstriji. Tukaj morajo voditi svoj boj; vojna z Italijo jim ne more dati ničesar Zgodovina pa dokazuje, kako lahko bi jim škodovala. Hrvaška usoda izza leta 1848. je uajžalostuejši zgled. Zmagoviti Avstriji bi še desetkrat bolj zrastel greben proti svojemu lastnemu ljudstvu; če bi avstrijski Italijani imeli škodo od take zmage, bi je imeli Slovenci in Hrvatje še več.
Ali po kaj naj gre Avstrija sama v Italijo ?
Blazno bi bilo misliti na kakšno pridobivanje italijanskih tal. Seveda sanjajo še neka-
/ n
h »
&
Perzijska vojska.
teri ljudje o avstrijskih Benetkah in o avstrijski Lombardiji Poleg tega fantazirajo nekateri tudi o papeževi državi. Ali takih vprašanj ne bi dandanes reševala Avstrija sama Icpremembe na evropskem zemljevidu se tičejo skorai vseh evropskih držav, Sami srno že doživeli škodo, ki jo je moral pretrpeti zmagovalec. Rusija je premagala TurČiio, pa je morala veudar v Be-rolin, kjer so ji predpisav8li mirovne pogoje. Avstrija ne uživa toliko ljubezni na svetu, da bi smela po svoji volji trgati kakšno evropsko deželo. Vojno zoper Italijo bi vodili za Hslavo“. ki bi jo drago plačali z rekami krvi in z mi-lioni ljudskega denarja, za dobiček pa bi se lahko obrisali pod nosom. Ne glede na to kakšno povelje bi utegnile dobiti druge armade tisti dan, ko bi avstrijska vojska prekoračila italijansko mejo. Ne glede ua to, da postane tudi iz avstrijsko - itulijansku lahko svetovna vojna
Ali kaj bi bilo, če bi tudi zadevali same terne v bojni loteriji iu če bi diplomacija noke navskriž gledala, kako pišemo novo politično geografijo? Recimo da bi država, ki že danes ne more ua nobeno plat v*led samih narodnih vprašanj, pridobila še nekoliko milionov Italijanov. Narodni problem bi se še bolj zamotal, in italijansko vprašanje, ki ga i« danes poli-cajske duše napihujejo kakor meh, bi postalo v resuici nevarno. Najmanj koristi pa bi imeli Jugoslovani, če bi postal njih tekmec v driavi sami močnejši.
Vojna z Italijo je blazna ideja, kakorkoli se zasuče. Itrra, ki jo igra vojna stranka, je
predrzna, iu ljudstvo jo mora obsoditi z vso strogostjo in z vso odločnostjo. Kri avstrijskega prebivalstva vseh uarcdov je predragocena, da t>i se pr< takala za prazen nič, za fautazmago-rijo napihnjenih prevzetne/.*-v, za sanjarije častihlepnih kondotjerov. Ljudstvo v Avstriji ima prevelike skrbi za svoje borno življenje, če hoče količkaj zboljšati svoj naravnost bedui položaj, potrebuj-* miru, miru, miru I
Prekleta bodi vojna! Dol z vojnimi huj-sliačil
Učitelji in uradniki.
Dva odseka državnega zbora sta zadnji čas obrača’a posebno pozornost nase Razprava proračunskega odseka in pa odseka za državne uasravljeuce so zaslužile zauimauje širokih krogov iu so bile tako poučne, da bi storili volilci veliko napako, če si tih ne bi zapomnili. Poročali smo o njih. Ali vendar je treba nekaterim momentom posvetiti še nekoliko besed.
V	proračunskem odseku je bil najvažnejši dogodek ta. da so češki poslanci razven Ma-sarjka in Choca glasovali za šestmesečni proračunski provizorij. To pomeni vstop mladoče hov v vladno večino, o čemer bo še treba govoriti. Naši klerikalci niso glasovali z večino. Ali to ne pomeni, da nasprotujejo proračunskemu provizoriju. Dr. Šu teršič je le zahteval, da se dovoli provizorij za štiri mesec«, dočim je večina glasovala za šest mesecev. Šušteršič je prijavil svoj predlog kot minoritetni votum in je s tem dokazal, da je pač hotel pokazati
anton Cehov.
Maščevanje.
„Našel sem, bravo ! — je vzkliknil in zažarel od zadovoljstva. — Izvrstno I Izvrstno!“
Ko je zaspala njegova soproga, je sedel za mizo in po dolgem premišljevanju napisal sledeče pismo s potvorjeno pisavo in s slov-niškimi napakami: »Trgovcu Dulinovu! Spoštovani gospod! če danes 12. septembra do ti. zvečer ne položite v mramorno vazo, nahajajočo se v mestnem gaju poleg lope, dvesto rubljev, vas zadene smrt in vaše galanterijsko skladišče pojde v zrak." Napisavši to pismo, je Lev Savič poskočil od veselja.
Dobra misel, a ? — je zamrmral in si mel roke — Imonitno! Boljšega maščeranja si ne bi izmislil sam satan! Trgovec sprejme pismo in ga strahoma nese na policijo, a policija se poskrije pred šestimi v grmovju — in hop! Patrona zgrabi, ko seže po pismo. .. To bo trepetal! Preden se vsa zadeva pojasni, bo nekaj časa trpel in sedel, kanalja... Živio!
Lev Savič je prilepil znamko na pismo in ga sam nesel v poštni nabiralnik. Z blaženim nasmehom je zaspal in spal tako sladko, kakor že dolgo ni spal. Zbudivši se zjutraj in spomnivši se na izvrstno misel, je veselo zagodrnjal in prijel celo nezvesto ženo za podbradek. Odhajaje v službo in v pisarni se je ves čas smejal in si predstavljal strah Deh-tarj6va, ko se vjame v past. . .
Ko je šlo proti šestem, ni več zdržal, pa ja zdirjal v mestni gaj, da se na lastne oči zabava sad obupnim položajem svojega sovražnika.
„Aha	— si je mislil sreiavši stražnika.
Pospevfii do lope je počenil pod grm in
čakal strmeč s poželjivimi pogledi na vazo. Njegova nepotrpežljivost je bila neskončna.
Ravno ob šestih se je pokazal Dehtaijov. Mladi mož je bil oči vidno v najboljšem razpoloženju. Njegov cilinder je prešerno sedel na zatilniku in izza odpetega plašča ni gledala le vestja, temveč njegova duša. Požvižgaval je iu kadil smodko . . .
„ Takoj spoznaš purmana in ščeneta! — si je škodoželjno mislil Turmanov. — Le potrpi 1“
Dehtarjov je stopil k vazi in leno posegel vanjo z roko . .. Lev Savič se je vzpel nekoliko in se vsesal vanj z očmi. . . Mladi mož je izvlekel iz vaze majhen zavitek, ogledoval ga je z vse scrani in zmajal z rameni, potem ga je neodločno odprl in spet zmajal z rameni; na njegovem obrazu se je pojavilo začudenje: v zavitku sta bila dva stotaka 1 Dolgo je Dehtarjov ogledoval ta papirja. Končno ju je neprestano skomizgujoč spravil v žep in vzkliknil: — .Hvala 1“
Nesrečni Lev Savič je slišal „ Hvala". Ves večer je potem stal pred prodajalno Dulinova, s pestjo žugal proti njegovemu napisu in godrnjal nejevoljno:
—	Mmmmevža! Branjevska duša! Vol volovski l Mmmmevža 1 Zajec vampasti 1
ANTON CEHOV:
Letoviščarji.
Na peronu letoviške postaje se je sprehajal mlad par. Z roko jo je mož objemal okrog pasu, a ona se je stiskala k njemu in oba sta bila srečna. Izza razatrganih oblakov je gledala na nju luna in se kremžila; nevoščljiva je bila in jezfla se je nad svojim dol-
gočasnim, nikomur potrebnim devištvom. Nepremičen zrak je bil gosto nasičen z duhom po španskem bezgu in po krhliki. Nekje onkraj železniške proge je vreščal kosec.
— Kako lepo je, Saša, kako lepo! — je dejala mlada žena. — Zares, človek bi lahko mislil, da sanja. Poglej, kako čedno, prijazno izgleda ta goz,dič ! Kako mili so ti solidni, molčeči brzojavni drogovi ! Oni oživljajo, Saša, pokrajino in oznanjajo, da je tam, kjer so ljudje . .. civilizacija ... In ali nisi ve^el, če donaša veter na tvoja ušesa ropot prihajajočega vlaka?
— Da-da . . . Kake imaš roke! Preveč se razburjaš, Varja ... Kaj pa bo nocoj pri nas za večerjo?
— Juha in pišče ... Za ata bo dovolj. Za te sem iz mesta pripeljala sardine in jesetra.
Luna se jev skrila za oblake, kakor da bi njuhala tobak. Človeška sreča jo je sporah,jala na samevanje, ua nočevanje po gozdih in doleh ., .
— Vlak prihaja! — je vzkliknila Varja
—	Kako lepo!
V	daljavi so se pokazale tri ognjene oči. Na peron je stopil postajni načelnik. Na tirih so se bliskale tuintain signalne lpči.
— Počakajva fi.* vlak, potem pa pojdiva domov — je dejal Saša in zazeval. — Dobro nama je, Varja, neverjetno lepo !
Temna pošast se je brez šuma priplazila na postajo in se ustavjia. Na polrazgvetljenih vagonskih oknih so se pokazali zaspani obrazi, klobuki, pleča ...
— Oh! Oh! — se je oglasilo i enega okna. — Varja nas pričakuje s svojim mo-iem! Glejte jo l Varenjka I. V . VareČka ! Oh!
Iz vagon^ sta skočili dve deklici in se oklenili Varji okolo vratu. Za njima sta se po-
kazala zajetna, postarna dama in visok, slok gospod	s sivo	brado,	potem	dva s prtljago
otovorjena gimnazijca, za gimnazijcema guvernanta, za guvernanto babica.
— Tukaj smo, glej, tu smo, duša zlata!
—	je	začel	bradati	gospod	stiskajoč Saši
roko. — Si nas pač že nepotrpežljivo čakal! Si se	gotovo	že jezil nad	stricem, da ne
pride!	Kolja,	Kostja,	Nina,	Fifa... otroci!
Poljubite svojega bratraucal Vsi prihajamo k tebi, vsa familija za tri ali štiri dui. Upam, da vaiu ne motimo? Povej kar brez ceremonij.
Ugledavši strica z rodbino, sta se mlada poročenca neznansko prestrašila. Ko je stric govoril in ga poljuboval, se je Saši v mislih razgrnila naslednja slika: Z ženo odstopita gostom svoje tri sobe, postelje in odeje, jesetra, sardine in juho pojedo kakor bi trenil, bratranci mu izrujejo cvetlice, izlijejo črnilo in izdivjajo; tetka toži cele dni o svoji bolezni (trakulji in bolečinah v srčni žličici) in ponavlja, da je rojena baronesa von Kintichova...
[n Saša poln gneva je pogledal svojo mlado ženo in ji zašepetal :
— K tebi so prišli... Vrag jih vzemi!
— Ne, k tebi ! — je odgovorila žena, vsa bleda od gneva in jeze. — Niso moji, temveč tvoji sorodnici !
In obrnivši se k gostom je dejala s prijaznim nasmehom:
— Iskreno pozdravljeni!
Izza obl^jra se je topet pokazala luna; kajior da bi se nasmeh n jla, kakor da bi se veselila, da nima sorodnikov. A Saša se ie obrnil, da skrije pred gosti svoje srdito uit obupano obličje in je dejal z radostnim, bla-godušnim glasom:
— Iskrino pozdravljeni! DobrodoSji, dragi gostje 1
nekoliko svojeglavosti, ne pa vreči vlado, kakor bi »Slovenec" rad dopovedal svojim čitateljem. Kdor hoče podreti vlalo, ji ne dovoljuje pro-računskega provizorija ne Za šest mesecev, ue za štiri mesece, ampak sploh ue.
Zanimivo je bilo glasovanje o dodatnih predlogih k § 10. Učiteljem bi bilo svetovati, da se zamislijo v to reč. Sodrng Se'tz je predlagal dvajset milionov kron državnega prispevka za regulacijo učiteljskih plač. Samo devet glasov je dobil ta predlog, ki bi bil po najkrajši poti zagotovil zboljšanje učiteljskega položaja. Petiudvajset glasov ga je vrglo.
Vendar je bilo še nekaj možnosti, da se kaj stori za učitelje. Poslanec Waldner je vložil predlog, da se dovoli deželam 20 milionov izrednega prispevka, ki naj se razdeli po enakem ključu kakor prispevki iz dohodkov alkoholnega davka. Posl. Pacher ie dodal predlog, da naj se uvrste besede: .Za zbol|šauje učiteljskih plač." Dr. Walduer |e izjavil, da je zadovoljen s tem dodatkom.
Ali zdaj je vstal dr. Šušteršič in zahteval, da naj se glasuje o prvotnem Wald-nerjevem predlogu zase, o Paeherjevem dodatku pa posebej. Namen Susteršičevega predloga je bil jasen.
Načelnik K o r y t o w s k i je dal najprej glasovati o principielnem vprašanju, če je odsek sploh pripravljen dovoliti 20 milionov. Odsek je z 38 glasovi pritrdil temu vprašanju
Nato se je glasovalo o Paeherjevem dodatku, da se ima teh 20 milionov porabiti za zboljšanje učiteljskih plač Ta predlog je padel. Zanj je glasovalo 22 poslaucev in sicer dr. Adler, dr. Diamand, dr. Ellenbogen, d’ Elvert, Erler, Herzmansky, Kuhn. Levickij, Malik, Markhl, Masaryk. Nemec, Okunievskij, Pacher, Pittoni, Renner, Schreiner, Seitz, Stein-vvender, Stolzel, Tušar, Wa!dner; proti predlogu je glasovalo sledečih 25 možakov: Anger-manu, Ohoc, Oonci, čingrija.Dulibič, Fink, Fuchs, Gruber, Huber, Kendzior, Koli-šer, Korošec, Kotlar, Kramar, Lang, M a š t a 1 k a, Oncipl.j Rosner, Schralfl S t a n č k , Š;linger, Šušteršič, Udr-ž a 1 . Vasiljko, Zaranski.
Proti učiteljem so torej glasovali klerikalni in neklerikalni jugoslovanski poslanci prav tako kakor Bav-niharjevi češki pajdaši.
Ko je ta predlog padel, zakar učitelji lahko pošljejo slovanskim poslancem posebno zahvalno deputacijo, se je moralo glasovati o vprašanju, če se dovoli onih 20 milionov, ne da bi bilo treba regulirati učiteljske plače. Ta predlog je dobil samo 15 glasov in je torej padel, kakor je zaslužil. Zanj so glasovali Conci, č i n g r i-ja, D u 1 i b i 6 , Fiuk, Fuchs, Gruber. Huber, Korošec, Lang, Malfatti, Schraffl, Stein-wender, Šušteršič, Waldner, Vasiljko Proti je glasovalo 32 poslancev
V	zbornici prideta Seitzev in Pacherjev predlog še enkrat kot manjšinska gredloga na glasovanje.
Taka je z učiteljskim vprašanjem Za uradnike pa so zanimivi dogodki v odseku za državne nastavljence.
Tukaj nastopa vlada z nepritajenim absolutizmom in zlasti nastop barona Heinolda je naravnost terorističen. Povedali smo že, da hoče vlada vsiliti uradnikom pragmatiko polno dolžnosti, katerih pa ne bi imel odvagati noben košček pravice. Gotovo bi se uradniki lepo zahvalili za tak suženjski red, ki jih izroča v vsakem oziru milosti in nemilosti predpostavljenih. Socialni demokratje so se v odseku odločno potegnili za državljanske pravice uradnikov in vsaj z nekaterimi predlogi so dosegli uspeh, da je večina glasovala zanje Tako je bilo n. pr. s personalnimi komisijami, ki bi varovale uradnike vsaj deloma proti samovolji neprijaznih predpostavljenih. Minister Heinold se pa upa žugati, da bo vlada opustila vso regulacijo uradniškega vprašanja, če ne pade odsek na kolena in če ji ne izroči uradnikov ka kor zvezane sužnje.
Pri tej priliki se kaže .demokratizem" in .ustavnost" naših klerikalcev zopet v najsijaj pejši luči. .Slovenec" zagovarja Heinoldov despotizem, imenuje vladno predlogo „dobro“, vse izpreminjevalne predloge, ki imajo uradnikom vsaj deloma zagotoviti svobodo prepričanja in nepristransko ravnanje, pa označuje klerikalni list za ..gorostasne" in .uaravnost anarhistične". „Slovenec“, glasilo .opozicioualne1 stranke, ne prijema vlade, ker se absolutistično postavlja odseku in parlamentu po robu, ampak dolži poslance, ki se potegujejo za uradniške pravice, da so oni krivi, če uradniško vprašanje še ni rešeno. Opozicionalni list se postavlja ha stališče, da ima baron Heinold kar ukazovati kakor feldvebel, poslanci pa parirati kakor rekruti! če bi vlada predlagala šibanje uradnikov, bi se zdelo klerikalcem tudi to pravi
posameznih rodov, tvori jedro perzijske armade.
* 129 mtlionoT dvastotisoč kron posojila je dovolil proračunski odsek, da se porabi za nabavo voznih sredstev na državnih železnicah. Ali državni zbor bo moral paziti, da se porabi ta svota res za namen, kateremu h določena. Za delavce je to jako važno, kajti če se bodo s tem dinarjem res gradili vagoni in stroji dobi nekoliko tisoč rok lahko v najhujšem času dela.
* Tomašičev« vojno taborišče. Hrvaška bo izglodala volilne dni kakor vojaško šatorišče. Ban dr. Tomaš c se je obrnil po .volilno pomoč" na zagrebško in graško komo poveljstvo. In sicer ne zahteva več nego 60 kompanij vojakov, da regulira hrvaško Javno mnenje". Poleg tega bo seveda kritične dni na nogah še vsa hrvaška žandarmerija Armada ima tudi namen, da drži potapljajoče se politikarje nad vodo.
* Nevarni vlomilci. V Pragi so vlomili pouoči doslej neznani vlomilci v stanovanje nekdanjega podžupaoa dr. Friča. Gospa Fričeva se je zbudila in klicala na pomoč, vlomilci pa so ji vrgli čez glavo postel|no odejo in jo davili Ko je hitel dr. Frič svoji ženi na pomoč, so vlomilci dvakrat ustrelili nanj, a ga niso zadeli. Vlomilci so pobegnili.
* Nemoralen vzgojitelj. V Segedinu je imel domači učitelj Anton Spira s svojim gojencem 16letnim trgovskim akademikom Josipom Gresnerjem že dalj časa nedovoljeno razmerje. V nedeljo sta obadva pobegnila; krenila sta najbrže proti Švici. Gresnerjev očim da 500 kron nagrade tistemu, ki izroči Spiro oblastim.
* Strahovit boj v vlaku. V brzovlaku, ki vozi med Parižom in Bordeauxem s hitrico 80 kilometrov, se je izvršil v petek zvečer na podnožui deski strahovit boj med orožnikom in jetnikom. Orožuiški stražmojster Deluche je spremljal jetnika Lalana iz Pariza v Bordeaux. Malo pred Bordeauxem je prosil L&lan straž-mojstra naj ga pusti na stran. Orožnik ni slutil nič hudega in mu je dovolil ter ga ie spremil do strauišča Jetnik je zaprl za sabo vrata,1 Orožniku se je zdelo to sumhivo, pa je odprl vngonova vratca in je zagledal jetnika na pod-nožni deski, ki se je deske tesno opriiemal in je skušal skoMti z nje. Orožuik je skočil za beguncem na desko, kjer se je završil med njima strahovit boj, tekom katerega sta oba padla z deske pod vlak Štražmojstra je dohi tela pod kolesi smrt, Lalan pa se je nevarno poškodoval, a je kljub temu zbežal. Vendar so ga kmalu prijeli.
* Atentat z bombo. Na Kosovem so položili Bolgari v ištipski turški mošeji bombo, ki je eksplodirala in pognala mošejo v zrak. Vsled eksplozije se je polastilo mohame-daucev tako razburjenje, da je prišlo do velikih nemirov in je bilo mrtvih 12 oseb, 20 pa ranjenih V Carigradu se je sešel vsled tega atentata ministrski svet, ki je izjavil, da hočejo gotovi elementi nalašč povzročiti nemire na Balkanu, kar pa se jim ne bo posrečilo
* Maščevanje služabnika. V Breslavi je pričelo zadujo soboto goreti v stanovanju vdove Hamannove. Enajstletno težko bolno vdovino hčerko Eriko so dobili nezavestno s hudimi ranami na glavi in je umrla še tisto noč za poškodbami. Zdaj so dognali, da je 15letni hišni sluga Erik Renner deklico omamil s peterimi udarci po glavi in nato zažgal njeno posteljo. To je storil iz maščevanja, ker ga je deklica večkrat dražila. Dvomijo, ali je mladi zločinec odgovoren za svoje dejanje.
* Železniška nezgoda. Na Francoskem je zadela v predoru pri Ollierguesu z veliko naglico vozeča lokomotiva na osebni vlak. Dvoje oseb je mrtvih, 10 več ali manj težko poškodovanih.
* Milionarjev samomor. V Parizu se je ustrelil večkratni amerikanski milionar Bishop. Vzrok samomoru je neozdravljiva bolezen.
* Strnpen .pelinkovec". V Novem Yorku je pustilo v restavrantu šest moških, ki so bili precej dobre volje, na mizi steklenico z napisom .pelinkovec". V steklenici je bil zelo hud strup. Neka dama je pila iz steklenice in je bila takoj mrtva. Policija je prijela zločince, med njimi je tudi policijski poročnik.
* Shakespeare na indeksu. Ameriški listi poročajo, da so profesorji literature na hammondski visoki šoli sklenili poučiti dvaj seto stoletje, da je delal dramatik Shakespeare samo reklamo in je bil popolnoma nemoralen človek, katerega dela kvarijo mladino. Po tem slavnem odkrit|u so odstranili vse Shakespear-jeve drame iz hammondske vseučiliške knjižnice. Lepa .univerza", ki ima take profesorje*
NOVICE.
*	Naša slika kaže perzijsko armado. Armada, ki je vsled notranjih sporov desorgani-zirana, je po uradnih podatkih sestavljena iz 12 divizij, obsegajočih 29 pehotnih bataljonov, 23 topničarskih bataljonov in 125 konjeniških krdel. Konjenica, ki ji poveljujejo poglavarji
Ljubljana in Kranjsko.
—	Zdaj Je dr. Ravnihar srečno vladnem zavetju in „8!ov. Narod" mu s voj blagoslov. Mladočehi so razvili husitski prapor, zasvirali „hrom a peklo", pa juuaško odkorakali — v Stilrgkhov tabor. „Kdož jsme boži bojovuici ..." In dr. Ravnihar je hrabro odkorakal z njimi, če se kdo čudi, je vreden obžalovanja, zakaj ta manever se je priprav Ijal tako dolgo, da je moral biti ie slepec na asnem, kam da pes taco moli. Kraraaf je bi tri leta v opoziciji; zanj so bila to tri leta
pokore. Opozicija je bila za mladočehe dobra, ko so bili še ma|hni in res nekoliko mladi. Bila jim je potrebna, da so mogli podreti staročehe in nastopiti njih dedščiuo. Ali časi, ko so v restavraciji na Ferdinandovi tridi grmeli kakor Danton in Robespierre, ko so prepevali „Ja m&m trakaf uovy", in celo zaljubljeno pogledovali na socialno demokratično plat so minuli, so pozabljeni in se ne smeio več spominjati, češko nemške .punktacije", zaradi katerih so razglasili starega Riegerja za narodnega izdajalca in dvignili po vsej deželi rebelijo zoper staročehe, so sicer obsegale koncesije za čehe, ki bi se bile takrat
—	pred 25 leti — izpolnile, če jih ne bi mladočehi raztrgali na drobne kosce, češ da so sramotnejše in pogubnejše za narod kakor poraz na Beli gori. Danes se potegujejo rnlado-čebi za drobtinice tistih koncesij in sami sebe ne imenujejo izdajalcev kakor nekdaj Riegerja. )a, celo brez teh drobtin dajejo svoj ščit in meč na razpolago Sttirgkhovi vladi in dovolj im je že Gautscheva teoretična beseda, da se brez Cehov ue more vladati", in pa imenovanje dveh čeških ministrov. .Leta nerodna" so mladočehi preživeli in zdaj hočejo kaj imeti od svoje politike. Siilrgkh pa potrebujo večino in zato pozdravlja z veseljem vsako pomožno četo, ki se pridružuje tako dober kup njegovi armadi. Ali česa ima dr. Ravnihar iskati v tej večini ? čehi so dobili dva ministra in dr. iramaf, Častihlepni Kramar, milionar Kramar že ve, kaj to pomeni. Čehi se pogajajo z tfemci in Kramar že ve, kaj pričakuje od teh jogajanj. Ali dr. Ravnihar ? Ta je razpel jadra in če bo treba, bo tudi veslal, kakor mu bodo ukazovali, ali njegova barčica pojda tja, kamor jo bo vodil Kramar. Zakaj krmila nima dr. Ravnifcar več v rokah. Nemara bi bila služba pri njem sploh pretežka zauj.
—	.Slovencu" se neprenehoma sanj«, da se razburjamo zaradi njega. Kajpada! Tako mogočen pa res še ni, da bi stavljali zaradi njega svoje zdravje na kocko in riskirali kakšno srčno kap. Ali tako mojstrsko glasilo, ki zna iz nasprotniških komarjev delati slone, nas vendar ne sme imeti za tako > neumne, da bi ne opazili kozlov in hijen v klerikalni politiki. „Slovenec“ mora kajpada zagovarjati .šahovske )0teze"'svoje stranke; saj je to njegova na-oga. Mi pa hvalabogu še nimamo tuke pro* ilete dolžnosti," pa se nam ni treba ukvarjati, cako bi klerikalne packarije prikazali kot Ti-zianove madone, temveč jih lahko naravnost imenujemo packarije. Taka packarija je bil n. pr. famozni Bjnkovičev predlog zaradi rudniškega odseka, in .Slovenčev" trud je zaman. Zakaj če bi bil tisti predlog res Uko koristen za rudarje, kakor poje klerikalni list tedaj bi bil moral Benkovič vztrajati. Zakaj ga je pa tako hitro preklical, ko so socialni demokratje dokazali njegovo delavstvu sovražno tendenco ? Tudi „Austro-Americana“ je reč, o kateri se je .Slovenec" že lagal, pa se zopet laže. Ali se klerikalnemu listu ne zdi čudno, da so socialni demokratje, ki imajo po njegovih lažeh posebno ljubezen do te družbe, glasovali proti subvenciji, ki jo jo vlada hotela nakloniti Austro-Amerikaui ? In zakaj so se klerikalci zaradi tega glasovanja tako jezili, zakaj je ravno Slovenec" rigal, kakor da je v položaju sv. Sabastiana, če je Austro-Americana napol socialistična laž? Bienerth je dal Austro-Ame-ricani subvencijo na podlagi § 14. O Biener-thovih cesarskih naredbah se je prav te dni glasovalo. Socialni demokratje so zahtevali, da se razveljavijo. Klerikalci, ki venomer trdijo, da so opozicionalni, so pogoltnili ves § 14. in z njim tudi subvencijo za Austro-Americano. če torej .Slovenec" nikakor ne more živeti brez laži, naj se vsaj potrudi, da se bo lagal nekoliko bolj spretno. Drugače bodo mislili ljudje, da je sam preveč — razburjen.
—	Z .avtonomijo dežel" sleparijo zopet slovanski meščanski poslanci v državnem zboru. Predlog, da se ima dovoliti deželam 20 milionov kron za zboljšanje učiteljskih plač, so pokopali, češ da bi se s tem posezalo v avtonomijo deželuih zborov. Dvajset milionov bi že sprejeli od države in še premalo bi jim bilo; s tem se nihče ue bi dotikal .avtonomije". Ali če se jim pravi: .Tu imate dvajset milionov, da regulirate učiteljem plače", je to kršenje njihove avtonomije. Pri mlado-čeških in Češkoradikalnih junakih človek še razume to predpotopno stališče, zakaj oni srna trajo praški deželni zbor za parlament češke države. Ali s čim naj Slovenci utemeljujejo to silno ljubezen do deželne avtonomije? Izven Kranjske jih ta avtonomija povsod le tepe in dr. Korošec menda ve, da so Slovenci na Štajerskem v večnem konfliktu s svojim deželnim zborom. Sploh pa je treba veliko zofistike, da se more pri tem vprašanju sploh priti do .avtonomije". če mi kdo ponudi štirideset kron da bi si kupil boljšo obleko, se mi bo ves svet smejal, ako bom trdil, da omejuje mojo svobodo. In če bi državni zbor sdenil dovoliti dvajset milionov deželam iz državnih sredstev, da podpro klerikalne zadruge, bi se jih Šušteršič najbrže ne branil in bi nič ne filozofiral. o deželni avtonomiji. Ampak učiteljem nočejo zboljšati plač, to je vse. In ker nočejo kar naravnost povedati tega, se skrivajo za .deželno avtonomijo". Učitelji naj pa čakajo,
kdaj jim bo deželna avtonomija pomagala.
— Na Viču je bil snoči jako dobro obiskan shod zaradi .mlečne vojske". Prostori pri Travnu so bili premajhni, zakaj zbralo se je najmanje 500 oseb, med njimi večina de lavskih žena. Pokazalo se je, da je ljudstvo vsled uamena Mb-ralno-klerikalnih kmetov, da podraže mleko, silno ogorčeno. Na shodu je poročal sodrug dr. Tomšič ter se je sklenilo, da se ustanovi lastna mlekarna na Glincah s podružnico v Rožni dolini, če podraževalci ne odnehajo. Obširnejše poročilo objavimo v soboto.
— Umrli so v Ljubljani: Ana Thurner, žena vpokojenega nadsprevodnika, 66 let. — Anton Kovačič, železniški delavec, 43 let. — Michitsch Andrej, zasebnik, 52 let. — Ladislava Kolar, hči elektromonterja, 2 leti. — Josip Logar, ključavničarski pomočnik, 18 let.
— Utopljenec v Ljubljanici. Včeraj smo poročali o utopljencu, ki so ga potegnili pri jubilejnem mostu iz Ljubljanice. Policijska komisija je spozuala v mrtvecu brusača Ivana fraighera iz videmskega okraja, ki je stanoval na Dvornem nasipu in so ga pogrešali že od
. novembra. Ker niso opazili na truplu ni-cakih sledov nasiluega dejanja in je nezgoda izkl)učena, je verjetno, da se je Kraigher naj • )rže prostovoljno ločil od življenja.
— Božičnica. Kakor že dolgo vrsto let, jriredi „I>jbrodeluo društvo tiskarjev na Kranjskem", tudi letos, in sicer dne 17. decembra ob 4. popoldne, v Sokolovi telovadnici v Narodnem domu na korist sirot umrlih tiskarjev j o ž i č n i c o. Na sporedu je poleg običajnih točk tudi burka v dveh dejanjih .Trije tički*. Vstopnina za odrasle znaša 50 vinarjev, otroci v spremstvu odraslih pro9ti. Z orirom na dobrodelni namen se darila hvaležno sprejemajo.
Elektrokinematograf Ideal. Danes in utri šr> krasen popoldanski spored .Napoleonovo jetništvo" m .Luka se oženi z Rozalijo--Na večernem sporedu velikanska art i t 'Vska drama .4 hudiči". Privlačnost prve vrste zbuja splošno senzacijo. V torek .Moč ljubezni". Pripravlja se socialna drama .Strahovi".
— Premožeuje v drvarnici. Posest niku Antonu Žunku v mariborski okolici je ukradel tat dne 3. t. m. ponoči 4056 kron/ Tatvino je izvršil Florjan Deutschmanu iz Šmarja pri Celju, ki ga išče zaradi tatvine sodišče v Arvežu. Žunko je skril denar, ki obstoja iz tisočkronskih bankovcev, enega petde-setkronskega bankovca in iz srebrnega ter ni-klastega denarja, v drvarnici.
Samomor. Mesar iz Koroške Bele Franc Pristavec je šel v nedeljo v Otoče pri Radovljici in je pil v Markljevi gostilni žganje. Ko je bil nekaj časa sam v sobi, si je pognal iz revolverja v usta kroglo in je obležal z razbito glavo na mestu mrtev. Vzrok samomora ni znan. Truplo so prepeljali v dobravsko mrtvašnico.
— Roparski napad n bežnega kaznjenca. Dne l.t m. je napadel med Brdom in Št. Vidom posestnico Marijo Gerličevo iz Doba moški in jo vrgel na tla. Nato ji je neznanec oropal iz listnice 204 K. Roparskega napada je sumljiv dninar Franc Judež iz Pod-rečij pri Kamniku, ki je nedavno ušel iz jet-nišniee ljubljanskega deželnega sodišča. Judeža so že večkrat kaznovali, enkrat tudi zaradi nasilnosti.
— Postojnski liberalci se obuašajo, kakor da jim je zmaga pri občinskih volitvah že zagotovljena. Gospodje se zanašajo na množico kimovcev. Naj se le! Odločali pa bodo pri teh volitvah zavedni volilci. In tem bo namenjen naš nedeljski shod. V dosedanje liberalno občinsko gospodarstvo bomo posvetili 8 svetlo lučjo in videli bomo, če se ne bodo zavedni volilci premislili podpirati tako gospodarstvo. Delavci, posestniki in obrtniki, pridite v nedeljo vsi na naš shod!
— Iz Postojne nam pišejo: Na tukajšnji meščanski šoli službuje tudi učitelj Šrey, ki pa komaj spada v učiteljski stan; obnaša se kakor kakšna mestna zgaga. Pri spraševanju učencev gleda posebno nato, kako je učenec oblečen; če nima petelinovih hlač, mu slaba prede. Ko je te dni g. Šrey poklical pred tablo učenca in je ta bil v dolgih hlačah, ga, ie g. Šrey takoj nahrulil, da nosi kakor kak hlapec dolge hlače. G. Schrey. mislimo, da zadostuje za enkrat, da Vas. svarimo, da se odvadite takega postopanja, če Vam ni povšeč noša kmečkih in drugih revnih šolarjev, pa jim kupite Vi drugo obleko, da bo Vam všeč. Šola pa je vsem pristopna, tako otrokom bogatih kakor tudi siromašnih staršev. Občini, ki šolo vzdržuje, pa znašajo skupaj v veliki večini le siromašni starši občinske doklade, obleka ne dela človeka, če pa pride šolar k poduku zamazan, le posvarite ga, njegove hlače Vas nič ne brigajo in zapomnite si, da flika grad drži!
— Pritožbe o pošti v Ilirski Blstrlei se neprestano ranože. Pisma dostavljajo namesto pismonoše otroci; zato se pojavljajo take nerednosti, da nekateri sploh pisem ne dobe v roke ali pa priporočene lastnoročne pošiljatve prihajajo v tuje roke. — Tudi čez glavno tobačno zalogo nam prihajajo pritožbe, da večkrat nima v zalogi tobaka. Merodajne oblasti opozarjamo na te nedostatke, bilo bi pa na
vnestu, da 86 občinski odbor uradno obrne na poštno ravnateljstvo in tobačno režijo z zahtevo, da odpravi te uedostatke.
— Liberalna lopovščina. (Dopis iz Zagorja.) Brzojavka v pondeljkovi številki rSluv Naroda' o izidu naših občinskih volitev je prav pristna Tauferijanska lopovščiua! ! Da so liberalci pred volitvijo in m e d vo-litvijo razširjali lažnjive govorice ter operirali z gorostasno lažjo, češ da so socialni demokratje sklenili s klerikalci kompromis, to je ■"bilo sicer ravno tako podlo, ali z oziiom na pomanjkanje stvarnih in poštenih liberalnih sgitatoričnih argumentov vsaj razumljivo. Ce se pa najde subjekt, ki se upa p o volitvah,
• ko so torej že znaue uradne številke, ki so nam za te laži najboljše zadoščenje, če se je torej še sedaj našel liberalec, ki je to laz v liberalnem duevuiku pugrel, potem smo pa v resnici v zadregi, s kakšnim atributom ni se dala ta vrsta liberalne lopovščine vsaj približno kvalificirati!! Samo izprijen lump, samo moralično degeuerirau subjekt je zmožen, da v boju proti pošteuemu političnemu nasprotniku pade tako nizko! Zagorski liberalci so se pred dvema letoma združili proti socialnim demokratom s klerikalci, katere so ponoči prišli prosit za kompromis Obljubili so jun ti svo-bodoiniselci celo kaplanijo !! l'o so takrat imenovali reševanje slovenskega naroda . . . Letos eo se proti nam združili z Nemci!! Tokrat so torej s pomočjo javnih Nemcev premagali „nemško nevarnost"!! . . . Ti-le zagorski narodnjaki so res naravnost genialni taktiki . . . Kakor se vidi, so ti politični barantači vse prej nego pa kompetentni, da svojo lastno nezua-čajnost podtikajo tudi socialnim demokratom. Opravičeno je rekel sodrug Mrak na zadnjem shodu, da bi nam socialnim demokratom tre-balo samo nekaj procentov liberalne brezzna-čajnosti, pa bi iiberalna klika ležala zlomljena na tleh. Tako pa imajo liberalci svojo nad vse klaverno zmago med drugim zahvaliti pred vsem politični značajnosti socialnih demokratov, ki vkljub vsem liberalnim lopovščinam niso hoteli imeti s klerikalci ničesar skupuega!!! To nam danes celo pošteni liberalci priznajo, saj vendar uradne številke razodevajo vso narodnjaško lažnjivost. Sedaj vam pa pride lum-parski dopisun in vam govori v „Narodu" o socialno-demokratično-klerikalui listi! — Gospoda Poljšak in Koprivc. Po Vajini lastui izjavi „Sloveuski Narod" iz Zagorja ne sprejema dopisov brez Vajinega podpisa. Ne trdimo sedaj sicer, da se je ta lopovščina zgodila z Vajino veduost|0. Poživljamo V aju pa, da uredništvo „Slov. Naroda" še enkrat nujno posvarita pred raznimi liberaluimi lopovi iz Zagorja, ker bomo sicer primorani, da bo mo za izbruhe
-takih banditov tudi V aju osebno odgovorna delali!! — Sicer naj pa zagorski liberalci le še naprej lažejo in obrekujejo. Saj nam dajejo s .tem najboljši agi-tatorični materijal proti sebi. Naj bodo prepričani, da jim bomo gledali strogo na prste in zanaprej izrabili vsako najmanjšo priliko, da razkrinkamo pred delavci vso puhlost, laž-ujivost in moralno izprijenost zagorskega liberalizma. Prizanesljivost škoduje samo nam.
Idrija. — Občinske volitve v Spodnji Idriji
so končale s klerikalno-liberalno zmago. Naši kandidati so dobili: v I. razredu 16, v II.
• 53, v III. pa 157 glasov. Združeni klerikalci in liberalci: v I razredu nad 50, v II. 82, v III. pa 266 glasov
— Klerikalne volilne manire. (Dopis iz Sp. Idrije). Kakor omenjeno so končale pri nas občinske volitve z nasprotniško zmago, kar smo vedeli že vnaprej. Početje klerikalcev je bilo v tem volilnem boju nesramno. Volilcem so pošiljali kar popisane glasovnice na dom in celo v Gorenjo Kanomljo tri ure daleč. Učitelj in kaplan sta bila vse noči na nogah v agitaciji. Volilcem stanujočim v drugih občinah, pa je baje učitelj kot občinski tajuik nalašč zadnje dni odposlal glasovnice, da jih nekatere teh občin uiso mogle o pravem času dostaviti volilcem. V svojo klerikalno kandidatno listo co potegnili najvplivnejše liberalne veljake, češ da bo boljši vleklo, saj komendirali bomo itak le mi. Tudi pri komisiji na dan volitve so se pokazali, da so oni gospodarji. Učitelj kot zapisnikar in župni upravitelj, kateri niti v volilni komisiji ni bil, sta imela glavno besedo. Posebuo zadnji se je spravil na idrijskega župana Štrausa, ko je prišel volit, češ pooblastilo morate imeti, da vemo, da ste res postavljeni
.kot upravni organ idrijske občine. Štrausu so šele na resno pojasnilo o njegovih pravicah dovolili oddati glasovnice. Imeli so očividno namen, da mu zabranijo glasovanje, ali pa da ga prisilijo eno uro daleč nazaj v Idrijo po pooblastilo. '
— Volitve v Žlrih. Pri občinskih volitvah v Žirih so naprednjaki propadli v vseh treh razredih.
Goriško.
— Trgovec izginil. Iz Gorice je izginil italijanski trgovec F o r n i z z i.
— Umor ali samomor. Poročali smo, da so našli na železniškem tiru pri Villi Vi-centini mrtvega Alberta Duca iz Škodovake, Sumi se. da ga je usmrtil in vrgel na železniški tir občiuski redar v Villi Vicentiui. Redarja so aretirali.
— Požar pri Sv. Tomaža. V ponde-de'jek na vse zgodaj je nastal v Vrčonovi hiši v Griži pri Sv. Tomažu požar, ki je hišo uničil._____________________________________
Deželna konferenca.
deželne organizacijejugoslov.
soc. de ra. stranke v Trstu bo v nedeljo dne 10. decembra 1911 v „Delavskem domu" v Trstu, II. nadst.
Dnevni red:
1. Poročila političnega odbora;
2. Poročilo nadzorstva;
3. Poročilo tržaških deželnih poslancev in mestnih svetovalcev ; poroča sodr. P u e c h e r.
4. Agitacija in orgauizacija; poroča sodr. P e t e j a n.
5. Kulturna orgauizacija; poroča sodr. dr. P e r f o I j a
6. Volitev novega političuega odbora in nadzorstva;
7. S'učajuosti.
Konfereuca se začne ob 9. dopoldne in traja, z dveurnim odmorom opoldne, do izčrpanega dnevnega reda.
Vse skupine, ki so dobile vabilo na konferenco so naprošeae, da se ravnajo natančno po navodilih, ki so bila podana v vabilu in da naznanijo podpisanemu imena kandidatov najkasneje do 7. decembra 1911.
Politični odbor Jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu.
Trst.
— Od veselja je zblaznel dr. Hofer vsled imenovauia za policijskega komisarja. Ko so mu dostavili dekret si je nadel vrh uniforme neko sivo suknjo, a na glavo cilinder in tako oblečen hitel na brzojavui urad, kjer je začel pošiliati brzojavke na vse strani. Vsebina brzoiavk in pa njegovo čudno vedenje je zbudilo pozornost dotičniti uradnikov, ki so telefonirali na policijo ter jo obvestili o tem Hoferjerim kolegom, ki so takoj prihiteli na pošto, se je posrečilo spraviti Hofer.ia na policijo, kjer je tamošuji zdravnik konštatiral, da se je nesrečnežu duh omračil.
— Ušesa porezal. Iz Skednja poročajo:
V	neki žganjarni je nastal prepir med 26 letnim dninarjem Jožefom Altom in nekim neznancem V prepiru je neznanec Alta večkrat ranil ter mu odrezal levo uho. Alta so prepeljali v bolnišnico. Napadalca iščejo.
Strankin vestnik.
Podružnice Slov. del. zveze „Vza-
Jemnost" irnajo v tekočem tednu sledeče redne mesečne sestanke:
Odbor pevskega odseka ima danes ob pol 9. važno sejo! Odborniki, nadzorstvo in uačelstvo ,, Vzajemnosti" je vabljeno, da se je zanesljivo in točno udeleži!
2.	V Škofji Loki v petek popoldne (kraj in ura se še naznani);
4.	Za S p o d n j o Šiškov soboto ob
8.	zvečer „pri Anžoku" (po železničarskem shodu).
Umetnost in književnost
Gospa Danilova praznuje jutri petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja na slovenskem odru. V tem slučaju se res brez pomisleka lahko govori o umetniškem delovanju, zakaj ga. Danilova ni samo igralka, temveč resnična umetnica. Začela je pač kakor v tistih časih vsi kot diletantka, ali njena luč ni ostala dolgo pod mernikom. Mlado dekle se je kmalu kretalo po deskah, kakor da je na odru doma in v kratkem času je tudi težke vloge igrala z vidnim uspehom. Pot gledališkega umetnika je na Slovenskem še danes težka; bila je še težja v tistih časih, ko je Danilova začela. Doma ni bilo veliko vzorov, boljši talenti so gledali, kje bi našli kaj boljšega kruha, brez katerega tudi umetnost ne more živeti. Kar je napravila Danilova, je morala večinoma vse napraviti sama iz sebe. Res da je nekoliko potovala in take prilike je pridno izrabila in pomnoževala svoje znanje. Ali to so bile epizode; svojo glavno umetniško izobrazbo je morala opraviti avtodidaktično, neprenehoma je morala črpati iz sebe, izkušati, piliti, ponavljati in popravljati in se tako po mučni poti vzppnjati kvišku. Na predvečer njene petin-dvajstletnice se pa spodobi povedati, da se je povzpela jako visoko in danes ni dvoma, da ima sloven ko gledališče v njej pravo umetnico. Zlasti razveseljujoče pa je to, da Danilova še davno ni stara; to se pravi, da njena igra ni šablonska, da ne ponavlja hvaležnih efektov, ampak vedno na novo ustvarja. Ona ni na odru Danilova, temveč od vloge do vloge kreira in v vsako se vživlja. Vsaka se ji ne posreči. Taka je bila Danilova n. pr. kot mati v Vojnovičevem ekvinokcija, taka letos kot Reza v Sehbherrjevi zemlji. Prav zadnja leta se je zlasti v živih realističnih vlogah čudovito
razvila, in tako .nedovršena", to se pravi sveža kljub vsem neprijaznim silam življenja, jamči z doslej doseženo višino, da pojde še navzgor. Razume se samo ob sebi, da bo jutri večer gledališče do zadnjega kotička napolnjeno in da ni treba bobna za to. Petindvajsetletnica slovenske umetnice, petindvajsetletnica realnega truda in trpljenja, a idealnih uspehov
—	to je zadosten povod, da ne ostane uobeu prostorček prazen.
—	Iz pisarne slovenskega gledališča. Daues v četrtek L. Thomova velezabavna ko medija .Morala" (za par) z g. Verovškom v glavni vlogi. — V petek popoldne ob 3 pri znižaui vstopnini Smetanova opera „P r o -d a n a n e v e s t a" (za lože par); zvečer ob pol 8. v proslavo 25 letnega igralskega delovanja gospe Avguste Danilove Victorieua Sar-doua .P e d o r a" (izveu abonemeuta; za lože nepar)
Državni zbor.
Dunaj, 6. decembra.
V	današnji seji je zbornica po prvem branju odkazala štiri vladne predloge odsekom; med njimi načrt o varuštvu nad odraslimi umoboluimi ali slaboumnimi osebami, alkobo liki, morfiuisti, kokainisti, splošen rudarski zakon. V razpravo o
rudarskem zakonu
je posegel poslauec dr. E 11 e u b o g e n (soc. dem.), ki je ocenil modernizacijo rudarskega zakona s stališča modernega rudarstva. Bie nerthova vlada, ki je neprestano odgodovala zbornico, je kriva, da je rudarski zakon že včetrtič predložen. Od leta 1854. — od tedaj datira avstrijski rudarski zakon — se je v avstrijskem rudarstvu marsikaj izpremenilo. Četudi Ae ni odbila ura kapitalistični lastnini nad rudniki, še vendar nismo tako daleč, da bi smatrali rudarsko posest za oškodovanje celokupnih interesov. Rudarska svoboda je bil eden izmed liberaluih idealov revolucioarnega meščanstva, a sedaj se hoče meččaustvo znebiti te svobode. Pri vsem nasprotstvu do kapitalizma socialni demokratje vendar priznavamo, da je uvedel vsepovsod napredka in je zlasti v rudarstvu začel tehnično uporabljati znanost na podlagi koncentriranega obratovanja. Vladna .predloga je siromašna krparija! od rud. zakona zahtevamo] temeljite reforme: skrajšanje delo vnega časa, uvedbo minimalnih mezd, uvedbo rudniških inženirjev iz delavskih vrst. Vsem tem rečem pa se vlada plašuo izogiblje Socialni demokratje ne odklanjajo vladne predloge, ampak nezadostna je iu temeljito jo je treba v odseku popraviti. (Odobravanje soc demokratov.)
Ko je še posl. C i n g r obdelal rudarske zahteve, je zbornica nadaljevala ob veliki nepozornosti razpravo
o sodnih imenovanjih na Češkem,
ampak niti med češkimi, niti med nemškimi nacionalisti ni za stvar nobenega zanimanja in celo ne razburjenja.
Proti vojnim hujskačem.
Na koncu seje je posl. H e i I i n g e r spravil v obliki vprašanja na predsednika v razgovor padec načelnika generalnega štaba in vojno hujskarijo neodgovornih vojaških krogov in oseb, ki bi v slučaju vojne ne nesli svoje kože na trg.
Prihodnja seja jutri; na vrsti je drugo branje proračunskega provizorija.
*
Skupna ministrska konferenca.
Popoldne je bila v ministrstvu vnanjih zadev pod predsedstvom grota Aehreuthala skupna ministrska konferenca, ki so se je vde-ležili poleg skupnih ministrov oba ministrska predsednika, oba finančna ministra in mornariški poveljnik. Konfereuca se je pečala s predpripravami za božično zasedanje delegacij, ki bo na Dunaju.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Boj za Ajncaro.
Tripolis, 7. dec Boj za Ajncaro je bil nenavadno krvav. Bojiščev nudi žalosten pogled. Izgube so na obeh straneh jako velike. Turki so streljali iz težkih topov, ki so napravili Italijanom veliko izgub. Utrdbe so zavzeli Italijani z naskokom. Turki so zbežali proti jugu.
Italijausko napredovanje.
Rim, 7. dec. (Uradno). Iz Tripolisa poročajo: Oazo smo izpraznili. Konjenico smo odposlali preti Bej Tobrasu in Be-jelburku, da zasleduje ubežne Turke in Arabce.
Veselje nad zavzetjem AJncare.
Rim, 7. dec. Zavzetje Ajncare je napravilo po vsej Italiji velik vtisk. Po vseh mestih so bile manifestacije; v več mestih so okrasili hiše z zastavami.
Boj pred Tripolisom.
Pariz, 6. dec. BNewyork Herald" poroča iz Tripolisa, da je napadlo včeraj 18. 000 Italijanov turške utrdbe.
Turki so sprejeli Italijane s strašnim streljanjem, ti pa so z bajoneti prišli tik pred utrdbe. Boj se še ni odločil. Na obeh straneh so velike izgube.
Porta proti raškim zahtevam.
Carigrad, 6. dec. Porta se je odločila, da odkloni ruske zahteve o otvoritvi Dardanel, ker bi imela potem Rusija odločujoče stališče v Carigradu.
Basi ja in Dardanele.
Carigrad. 7. dec. Ruska nota zahteva prosto pot skozi Bospor o v o iu dardanelsko morsko ožino samo za ruske bojne ladje, medtem ko naj bi za druge države veljal še nadalje status quo.
Dardanele dingi Sueški prekop.
Carigrad, 7. dec Velevlasti se z ozirom na rusko noto pogajajo, da bi imele Dardanele in Bospor v mednarodnem pravu tisto stališče ka kor Sueški prekop. Pogajanja naglo napredujejo.
Podmorske mine v Dardanelah.
Carigrad, 7. dec Ruski poslanik čarikov je izjavil velikemu vezirju, da bi polaganje min v Dardanelah onemogočilo rusko trgovino. Zategadelj je ponovil zahtevo, naj porta kmalu reši konflikt. Veliki vezir je izjavil, dokler Italija ne prekliče svojega aneksijskega sklepa ali ne prične obravnavati o pripoznanju turške suverenitete nad Tripolitanijo, ne more vlada najti nikake druge rešitve kakor hranitev svojih pravic z orožjem.
Nove čete.
Milan, 7. dec. Te dni odide v Tripolis 10.000 mož italijanske armade.
Denarne zbirke na južnem Tirolskem.
T r i d e n t, 7. dec. Doslej so nabrali na južnem Tirolskem za svojce v Tripolisu padlih Italijanov 50000 kron.
Čcško-ncmška spravna pogajanja.
Dunaj, 6. dec. Pod predsedstvom ministra notranjih zadev barona H e i n o I d a se je začela danes ustna ekspertiza o jezikovni uredbi državnih uradov na češkem. Minister notranjih zadev je predložil zastopstvu od veleposestva in obema nacionalnima taboroma splošna vprašanja, ki tvorijo iztočišče razgovorov. Na obeh straneh vlada zadovoljstvo nad strogo zaupnem in ne obveznem značaju teh razgovorov.
Protestno zborovanje na Dunaja.
Dunaj, 7. dec. Včeraj je bilo v veliki dvorani hotela Post proti politični samolastnosti na Hrvaškem protestno zborovanje, ki so ga sklicali dalmatinsko-hrvaški poslanci. Zborovanja se je udeležilo tudi precej poslancev; govorili so dr. S m o d 1 a k a, Popovič, dr Kramar in M a s a r y k, ki je predlagal r solucijo proti sramotni vladni politiki na Hrvaškem. Resolucija je bila sprejeta z velikim odobravanjem.
Apponyijeva interpelacija o odstopu načelnika generalnega štaba.
Budimpešta, 6. dec. Grof Appo-nyi je v današnji seji vložil interpelacijo na ministrskega predsednika, da pojasni z ozirom na odstop Konrada pl. Hbtzendorfa delokrog načelnika generalnega štaba, njegovo razmerje do vojnega in domobranskega ministra in da izjavi, če vztrajata vnanji urad in vlada na trozvezi.
Švica odkopi šentgottharško železnico.
Bern, 7. dec. Švicarski svet je soglasno sklenil nakup šentgottharške železnice.
Spor r berlinski kovinski industriji — poravnan.
Berlin, 7. dec. Izpor v berlinski kovinarski stroki so včeraj delodajalci preklicali.
Bombni atentat na ištipsko mošejo.
Carigrad, 7. dec. Uradna preiskava je dognala, da je bomba v ištipski mošeji usmrtila mohamedanskega otroka in ranila 12mohamedanev. Pri nemirih, ki so nastali v mestu, je bilo ubitih 14 Bulgarov in 167 je bilo raujenih. Bulgarski četaši so sklenili, da začno pomladiš svojimi četami drobno vojno s turškim vojaštvom. Turško časopisje vztrajno trdi, daje moralno povzročila atentat na ištipsko mošejo Italija s svojimi emisarji, dasi je »Agenzia Stefani" dementirala vesti.
Vstaja v Mehiki.
Mehiko, 7. dec. Gomeza, voditelja vstaje v suhobanski pokrajini, ki je odpotoval iz glavnega mesta z osmimi spremljevalci, so potegnili njegovi nasprotniki iz vagona in ga
Ljubljana
Mestni trg št. 19. - Stari trg št 8.
oblek M-» domačega tridla -n gospode in dečke. — Velika izbere to- in = samskega blaga za obleke po med
Solidna postrežba. - Vedno nizke
Rusija in Perzija.
Perzijski ultimatum
London, 7. dec. nMorningspostu poroča iz Teherana:	Perzija je
izročila predvčerajšnjem Rusiji ultimatom, kjer zahteva, da rmke čete ne prodirajo preko Harbina in da se Rusija zaveže, da preneha z nadaljnim odpošiljanjem svojih čet. Ako se ta zahteva ne odobri tekom 30 ur, stopi Perzija v ofenzivo.
Bojkot, »eniškega blaga.
R u š i r , 7. dec. Tu bojkotirajo ruske ladje in rusko blago.
AnglešHa proti Rusiji.
Peterburg. 7. dec. Vladni krogi trde, da je Angleška proti ruski okupaciji severne Perzije. Angleška sama še ne misli, da je zdaj pravi čas za okupacijo južne Perzije, ker bi morala vzdrževati stalno armado 100.000 v o j a k o v , da bi ohranila red med ondot-nimi rodovi.
Revolucija na Kitajskem.
Bankrot in anarhija.
Peking, 7. dec. Vposlaniških krogih se razširjajo poluradne vesti, da je Kitajska toliko kakor bankrotu a. Trgovski in industrijski propad povzroči še pred zimo hudo bedo. Zategadelj se skoro ne da preprečiti, da se ne bi neplačani vojaki pridruževali zločinskim tolpam. Sem prihajajo oddelki izvanrednih poslaniških straž. Vsega vkup je zdaj v Pekingu že nad 20 00 mož tujih vojakov.
Regentov odstop.
Peking, 7. dec. Reuterjev urad potrjuje odstop princa regenta in dostavlja, da izvršujeta ceremonialne funkcije in sprejemata v avdiencah cesarica-vdova in mladi cesar.
Glavno mesto Nanking.
London. 7. dec. Iz Š a n g a j a poročajo : Zborovanje odposlancev iz 14 pokrajin se je izreklo za začasno vojaško vlado z glavnim mestom Nankingom.
Odgovorni urednlK Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Slavnemu občinstvu si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem prevzela gostilno	P	671
na Tržaški cesti št. 13.
Skrbela bom vedno za sveže pivo, pristno vinsko kapljico ter dobro kuhinjo.
Za obilen poset se priporoča z odličnim spoštovanjem
Marija Ivančič,-
gostilničarka.
Slavnemu občinstvu v vednost.
Podpisani naznanjam, da se preselim iz Urban Štrem-pfelnove hiše št. 396 v hišo št. 324, kjer je bil prej Vovk.
Ivan Jurjevčič,
čevljar v Idriji.
Stampilje vseli vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
Ceniki Iranko. ■■
Priporočamo novo trgovino z manufak-turnim blagom
sp'/ Ijubljana
Stari trg it. 1
(prej Bazar) postaja elektr. železnice
LijNIA
Pripoča se
/js m
Prvo ljubljansko
izdelovanje čistih žitnih drož ::
•• • •
Maks Zaloker v Ljubljani
Št. 17 Kladezne ulice Št. 17
Hotel Tratnik
,,Zlata, kaplja66 Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene,
Lepi gostilniški prostori In povsem na ::	novo urejeni velik senčnat vrt. ::
Originalne „Helios“-v steklenice v
obdržijo vsebino brez vsake priprave zajamčeno 24 ur vročo, več dni hladno. Za '/2 litra vsebine od K 4 50 dalje priporoča zastopnik za Kranjsko
FR. ilEVČIK
V Ljubljani. Židovska ulica.
99
Narodna kavarna^.
Danes in vsaki dan
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. —- Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
pst**
J. BONCAR
a
valjčni mlin v Domžalah.
Zaloga v Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga • ▼ Gorici. * ^
—:	Pristen	dober
• . se dobi pri . •
L. Šebeniku
v Sp. Šiški pri Ljubljani.
L Jax & sin
Ljubljana
Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa
Ceniki zastonj in franko.
! VESELO POROČILO !
posebno onim, ki se čutijo onemogle In slabotne.
|/r:tin okusni zajtrk ims-*'* * • tisti, ki ne pijejo dru-
Mni1? &eS“ ne8° *. pl.
illUl • Trnkoczya sladiti
Zdravje! “jj;
.Sladin*. Nasladno in redilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu Dobiva se
Kvsod, tudi pri trgovcu, vo) >/< kg velja 90 h. Po poiti se naroča najmanj pet savojev. Olavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, JosefstldterstraSe 20, RadeUkyplatz 4, SchOnbrunnerstrafle 106. — Oradec, Sackstrafte 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoc*y poleg rotovža v LJubljaui se tudi odda o zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, ML sav. c. kr. tob. tov. In bol. blag. jui. železnice.
Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina
O. Bernato
Ljubljana,	Mestni
katera ima že začetkom sezije
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad 5000 kom. naj finejši G oBlek za gospode od I{ 8'— naprej.
.,	2000	„	najGnejšiG površnikov, športni G in zimski G sukenj od I{ 16'— naprej.
„	3000	„	pelerin od I{ 4'—	naprej.
„	2000	„	posamezn. Glae in	telovnikov od I{ 4'— naprej.
„	3000	„	oGlek za dečke in	otroke od I{ 4'— naprej.
„	15000	,.	najmodernejše konfekeije za dame in deklice,	jope in dolge paletot za
dame od I{ 8'— naprej, krila in Bluze od I( 2'— naprej.
Solidna postrežba!
Priznano nizke cene
%
Del. glavnica: K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša).
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Rez. fond nad K 800.000.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'A7».
H
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg
v Ljubljani
Telefea štev. IM.
Telefon štev. 168.
priporoča svoje
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
■■  ...........  Zaloga	w	Spodnji	Šiški. . i i