1S>1
at
jvt«**
S!*:'
k
< 3d(!' !«■
iljjtl
0<:
da
hit
3
Na»l*v — Addreaa:
NOVA DOBA”
Gl 17 St. Clair Av*.
Cleveland, Ohio. (Tel. Randolph 3880)
Naše geslo v fem letu mora
biti:	dvajset itsoč članov do
konvencije!
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Aa Second Claaa Matter April lSth, 192#, «t The Pm( Office at Cleveland, O, Under The Act *f March 3rd. 1870. — Acceptance fee nailing at epeciai rate ef postage, provided for in Section 1103. Act of October 3rd, 1917, authorized M.ireii ISiK 192S.
JJ
STEV. 3.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 18TH, 1928. — SREDA, 18. JANUARJA, 1928.
VOLUME IV.
LETNIK IV.
''TISI Z OBISKA V CHICAGU
TEDENSKI PREGLED
PRIREDITEV DRIJ-«wv J- s. K. JEDNOTE V JE RILA VSE-
‘mrANSKI uspeh
V-
30b°to 14. januarja zvečer a vsa tri društva J.
S f’iredil K- Jed
note v Chicagu skupno
v
L"a Hacine Ave.
hd/1!6. 'le naš sobrat glavni
znani Narodni dvora-Večer po-
Nnik
telefonično poklical h] [^0UUrgha ter mi naročil, *** V H°koto opoldne pri-No !!! Za °dhod v Chicago, se zvijal, toda glav-
-d
k
sem
n(! ^ledsedniku se ne more |ft0 ^r°varjati, saj veste. In !Žlav°''e z8'odilo, da sva bila Predsednikom že ma-Nni' osrn° uro v slavni Na-riel ~vorani, katere nisem Hi ,ertUko videti že dobrih se-|L Cez sedem let ali ma-sta,Je Pa vse prav pride, to j ^ Plavilo. Obkrožili so Jj, °-1 stari znanci in prija-’il|ja bratje John Zvezich, ^ S- Laurich, Frank S. ftj’ Andrew Spolar, Mati-
^i^°re'c in mnogo drugih. L?em tam tudi našega iv i ^ slikarja H. G. Pru-kon(,,1Z Evanstona. Človek Ha* ^0'^re 1>0^ v^asi žejen 4k|jj /s° se naši čikaški pri-Orh/'ilVedali s hvalevredno >tio.
o.srn. m se je začel izvajati > (jjj , in priznati je tre-C^Lbil zelo pisan in aa-Stltjjj 0 arner'iški himni je v
^ Je8'edah pozdravil na-
MK bednik pripravijalne-uora
itn5
\ ^ sobrat F. S. Tau-^ 0, -ie članica mladin-v ,ddelka Rosie D. Dogan Jubk()
pn'
lft«
Sluv
So
deklamirala po-n‘m odbornikom. Go-
\ j Potem za žensko dru-K>e*ta. St. no j. s. K. Predsednica Frances t>i-cd društvo Zvon, št. L* Jj!ednik Andrew Spolar
Rednik Frank S. Tau-Nilt ^ nJimi je govoril za-
Vo Jugoslovan, št.
Za
/M EN cil!uštva št-94 J-s- K-
yV' .^i)	Waukeganu,	ki je
. a.v razveseljiv napre-Osnega društva ■5»	da	ž
■A ►>*'l> Nin lllsko društvo, ki bo h J.^malu prekosilo vsa
da že ustanav društvo, k fe”" mi '“*aiu prekosilo
xi.a(^nska društva po Njegovo toza-
■\ clan0v.
i.
ij^likii^0^0 ,le sPreje^° Je Navdušenjem. Za cl,s^°Pil s kratkim po-Si'ls^°Pnik jolietskega iJi • 66, ki je znano po
in napredku.
V8f!n°sti ... __r_________________
ltVlen dveh sobra-^ “sn-,-t-?°rnn‘* ’ menda me x>lC. Preveč skrbel.
Willi,
a^ek govor v sloven-
ih01
!li>riS -Of" ^
lam B. Laurich je
'M s' je govoril v an-iwft^°Sebnim ozirom na i?i>kega oddelka, ki .((jse v ^°številno zastopani g/0’110 zadržali. Him-C. ^a Iani” sta potem zelo S ki zaigrali sestri S. ^lacjj S^1 Poznani čitate-‘ž n'11S*Ce Priloge Nove f;t> a '!Un*h dopisov. Na P1hvz sta
VESELICO, katere čisti dobiček je namenjen v pomoč stavkujočim premogarjem, priredijo v soboto 21. januarja zvečer skupno vsa slovenska društva v Canonsburgu, Pa. Rojaki v Canonsburgu zaslužijo vse priznanje za svoje nesebično delo, slovensko občinstvo dotičnega okrožja pa se bo nedvomno v velikem številu odzvalo temu klicu na pomoč.
DEMOKRATSKA narodna konvencija, ki bo nominirala predsedniškega kandidata za jesenske volitve, se bo pričela dne 26. junija v mestu Houston, Texas. To bo prva demokratska konvencija po civilni Vojni, ki se bo vršila na jugu. Konvencija republikanske stranke se bo vršila malo prej v Kansas City. Houston je središče oljne in bombažne industrije na jugozapadu. Je pristaniško mesto, dasi je oddaljeno 25 milj od galvestonskega zaliva, s katerim ga veže umetni prekop.
INOZEMSKE oljne družbe v Mehiki imajo čas do 11. januarja, 1929, da vložijo prošnje za potrditev svojih koncesij. Vse koncesije inozemcev, ki so bile pridobljene v Mehiki pred 1. majem, 1917, bodo odobrene, če se aplikacije pravočasno predložijo.
V NEW YORKU sta bila 12. januarja zvečer usmrčena na električnem stolu Mrs. Ruth Snyder in Henry Judd Gray, ker sta skoro pred letom dni umorila Alberta Snyderja, moža Mrs. Ruth Snyder, ki je bil po poklicu urednik neke umetniške revije. Mrs. Snyder je bila po 29 letih prva ženska, nad katero je bila izvršena smrtna obsodba v Zedinjenih državah.
PANMERIŠKI kongres se je pričel v Havani na Cubi v pon-deljek 16. januarja. Zastopane so vse ameriške republike. Zedinjene države zastopa sam predsednik Coolidge v družbi večjega števila diplomatov. Ko je v nedeljo 15. januarja priplula ameriška vojna ladja Texas s predsednikom in njegovim spremstvom v havansko pristanišče, grmeli so topovi in tulile so sirene oglušujoč pozdrav predstavniku največje ameriške republike. Velikanske množice ljudstva so ga navdušeno pozdravljale.
ZDI SE, da se mnogo blaznih ali napol blaznih oseb prosto giblje po deželi. Nismo se še dobro oddahnili od poročil o morilcu Hickmanu, ki je v Los Angelesu odpeljal in razkosal 12-letno deklico, že prihaja iz Michigana podobno poročilo. V Flint, Mich., je neki, Adolph Hoteling zvabil pet-letno Dorothy Schneider, ki se je vračala iz otroškega vrtca, v svoj avtomobil in jo odpeljal. Po dalj-em iskanju so našli v Benson Creeku, kakšne tri milje od Flinta, truplo otroka, razrezano na kose.
MIKAVNOSTI JUGA
dodali še
V času ko te takozvane zmerno gorke kraje pretresajo zimski viharji, ko se na obrazu vsakega zrcali trpljenje in skrb, slišimo ali čitamo s posebno naslado o krajih, kjer narava ni taka mačeha svojim otrokom. V zimskem času potrebujemo redilne hrane, potrebujemo gorke obleke in dobrih stanovanj, da brez škode prenesemo mraz. Vse to stane denarja in če tega primanjkuje, pride v goste skrb, trpljenje in pomanjkanje. Marsikateri dostojni državljan se torej v takem času huduje nad usodo, zakaj ga ni postavila v kraje, kjer narava nudi svojim otrokom prehrano, obleko in stanovanje skoro zastonj ali vsaj za majhen trud.
Tako čitamo, da so zastopniki neke francoske filmske družbe našli v osrednji Afriki rod, kateremu so skoro docela neznane skrbi naše takozvane civilizacije. Rod črncev, ki se imenuje Massa, živi med teško pristopnimi džunglami srednje Afrike, kjer je zima nepoznana. Iz tega vzroka jih obleka ne stane dosti. Moški se oblačijo v kose kozjih kož, ženske pa še prekašajo naše moderne flaperice, ker sploh ne rabijo nikake obleke. Samo svojim lasem posvečajo precej pozornosti in jih zvijajo v čudovite frizure. Stanujejo ti naši črni bratje v kočah, ki so podobne senenim kopam in so zgrajene iz ilovice. Zemlja jim brez posebnega obdelovanja rodi koruzo in nekatera druga žita in tudi razne tropične zelenjave imajo v obilici. Za nameček se nekoliko pečajo z rejo perutnine in koz; tudi lov in ribolov se dobro izplača. Njih življenjske potrebe so majhne, poleg tega pa jih dobra narava obilno poplača za vsak najmanjši trud. Ni čuda, da preživijo večino svojega življenja v zabavah, brezdelju in pohajkovanju.
Njih kuhinjska posoda in njih koče so izdelane iz ilovice, ki je užitna. Ce ni druzega pri rokah za prigrizek, je tudi ilovica dobra. Črepinje razbitih posod hrustajo ti črni gentle-meni kot preprečenec. Ca dobi otrok premajhno porcijo koruzne kaše, pohrusta še skodelico za dobro mero. Za silo se odkrhne tudi kos “hišnega” zidu, da se potolaži vedno lačni otroški želodec. Pa poskusimo kaj takega mi, ki se valjamo sredi naše toliko slavljene civilizacije !
 o------------
Po polžje.
Neki Walter F. Webb v državi New York ima na svojem vrtu polža, ki je neprenehoma spal 20 let. Ko ga je po tem času z gorkoto zbudil, je lazil eno sezono po zelenjavi, na zimo pa je zopet zaspal in zdaj mirno spi že nekaj let.
NAKLONJENOST USODE
6 k°t pomladni me-'C(‘	na odru mala
na,,’ fr’ oblečena v slo-^ %	.° nošo in je de-
1	mVmerno	Pesmico,
k. 1 adinskemu oddel-\ ^ nas^m' s svojim ko-
• " t>raviiP°m’ lepo izg°vor-SesfJ*1111 Povdarjanjem '	?°a	Vzbudila veli-
<HeUfnje. v dvospe-a 2. strani)
V
Duhteče gnojilo.
Zvezni poljedelski department naznanja, da se je posrečilo napraviti ceno in lepo duhteče gnojilo, ki j6 posebno po-rabno za rastline, katere gojimo v sobah. Napravljeno je iz odpadkov kakava (cocoa) in diši kot čokolada.
Pomagajmo našim bratom na štrajku, da ne bodo črtani radi neplačanja asesmentov. Vsi tozadevni prispevki naj se pošiljajo na glavni urad J. S. K. Jed-note.
Ameriška središča.
Geografično središče Zedinjenih držav je nekako pri sredi kansaške severne meje. Središče prebivalstva je v Owen countyju, Indiana. Središče ameriške industrije pa je nekako 50 milj jugovzhodno od Chicaga.
Trd baker.
Marsikdo misli, da je utrje-nje bakra, katero so poznali stari narodi, izgubljena umetnost, kar pa ni res. Moderna znanost zna napraviti jbakei' tako trd, da se ga more rabit) za izdelavo nožev in Škarij.
Vsakdo ve, da je usoda nekaterim bolj naklonjena kot drugim. Nekateri so že po naravi bolj trdnega zdravja kot drugi, nekateri so že po naravi bolj bistrega uma, nekateri se že rode v razmerah, ki jim omogočajo boljši razvoj in napredek. Pri vseh prilikah in zmožnostih pa nihče brez lastnega truda ne more doseči visoke izobrazbe, ne more postati dober zdravnik, odvetnik, arhitekt, pisatelj, umetnik, naravoslovec ali kaj podobnega. Za to je treba poleg naravne inteligence mnogo truda in učenja. Res je, da so si nekateri sloveči znanstveniki napravili tudi priljcna premoženja, kakor je tudi res, da so si mnogi ljudje s pridnim delom in varčnostjo zagotovili vsaj srednje dobro eksistenco. Nihče pa si ni napravil velikega bogastva s samim delom. Vsa velika bogastva izhajajo po navadi iz srečnega slučaja in skoro vsa zasluga teh velikih bogatašev je bila, da so spoznali srečo, ki jim je trkala na vrata in bili dovolj pametni, da so slučaj izrabili. Mnogi to tud' odkrito priznajo.
Prvi angleški Rothschild, ki si je nagrmadil veliko bogastvo, je samo izrabil prečen slučaj Ko so Angleži in drugi zavezniki porazili Napoleona v bitki pri Waterloo, je bil Rotschild tam v bližini in je tako na licu mesta izvedel o zavezniški zmagi. Mesto, da bi bil z drugimi vriskal od veselja, :to je obrnil in odpotoval kar najhitreje je bilo mogoče v London. Tam je hitro pokupil velike množine državnih bondov, ki so bili vsled dolge vojne po nizki ceni na prodaj. Oficijelni London je dobil vest o zmagi šele par dni pozneje, ker takrat še ni bilo brzojavov. Državni bondi so se vsled vesti o Napoleonovem porazu hitro vzdignili v ceni in Rotschild je spravil sijajen dobiček.
Ko je John D. Rockefeller iskal kot mladenič svojo prvo službo, so ga pri sedemnajstih podjetjih odklonili, ker niso videli nič posebnega v njem. Po teh neuspehih bi bil skoro dobil službo pri nekem skladišču premoga, toda po nekem naključju mu je tudi tam izpodle-telo, ko je bil službe že skoro gotov. Oljna trgovina je bila takrat šele v svojih začetkih in srečna usoda je hotela, da je dobil službo pri neki oljni družbi. S tem je bil položen začetek njegovemu sedanjemu bogastvu. Ce bi bil mladi mož dobil službo pri premogu, bi morda danes nihče ne vedel zanj.
Andrew Carnegie, ki se je bavil z izdelavo železa, se je nekoč mudil v Londonu, kjer ga je neki prijatelj vabil, da bi šel pogledati tovarno za pro-duciranje jekla. Carnegie pa se za jeklo ni zanimal in je prijateljevo vabilo odklonil. Toda to prijatelj je bil vsiljiv in ni odnehal, dokler Carnegie ni šel <5 njim, dasi nevoljen. Ko pa je videl Carnegie novi proces za izdelavo jekla, je spoznal njegovo bodočnost, se hitro vrnil v Pittsburgh in se lotil jeklarske industrije. Ta mu je, kot znano, prinesla ogromno bogastvo.
Henry Ford je imel poprav-Ijalnico za biciklje in njegova takratna želja je bila, da bi mogel odpreti trgovino z električnimi pripravami. Mesto tega pa je pri svojih bicikljih prišel na idejo avtomobilov in posledica tega je. da se smatra (Dalje na 2. strani)
GLASOVI Z RODNE GRUDE
PRIDELOVANJE
Ljubljanska oblastna skupščina je sprejela predlog, da se združijo občine Kompolje, Pod-gora in Videm v kočevskem srezu v enotno krajevno občino z nazivom Dobrepolje. Proti predlogu je glasovalo osem poslancev opozicije.
Soglasno in brez debate je bil sprejet tudi predlog o zaščiti naših izseljencev, zlasti na evropskem kontinentu. Nameravana .je ustanovitev skupnega izseljeniškega urada za ljubljansko in mariborsko oblast, ki bo vodil točno videnco in kontrolo nad vsemi izseljenci iz Slovenije ter bo poskušal ustanoviti izseljeniški dom v Ljubljani.
Predsednik dr. Natlačen je naznanil, da je kot božično darilo prispelo oblastnemu odboru obvestilo iz Beograda, da je centralna vlada končno dovolila prevzem Kranjske hranilnice, ki postane oblastni hipotekarni zavod.
Nedavno so zagorski lovci naleteli na Žambhu v revirju Pol-šnik na divjega prašiča, ki je lovce tako presenetil, da so pozabili poslužiti se svojih pušk. tn tako je merjasec ušel lovcem, lovci pa merjascu. . .
Iz Splita poročajo, da je letos v vinogradu posestnika Ivana Kundiča že trikrat dozorelo grozdje, zadnjič v decembru.
če bo res . . . Glede na obljubljeno tržaško prosto luko prihaja iz Rima vest, da bodo v prosti luki obseženi vsi deli pristanišča. Carinska črta bo pomaknjena nazaj tako, da bodo prosti vsi deli pristanišča. Tako se glasijo prva poročila.
VSAK FO SVOJE
Nekoliko mornarjev Istranov se je vozilo domov, tja doli proti Puli. Med njimi je bil tudi neki Pazinčan, ki je imel sicer fašistični znak, pa je s svojimi tovariši govoril hrvatski. V Hrpeljah je vstopil fašistični miličnik, ki vrši nadzorovalno službo v vlaku. Ko je slišal, da mornarji govore med seboj hrvatski se je zadrl nanje: “Ali še ne boste nehali s tem svinjskim jezikom!” Ker so mu mornarji odločno odgovarjali, da so obredli že ves svet, da jim še nihče nikjer ni prepovedal gvoorice v njihovem materinem jeziku, pa si te pravice tudi ne dajo kratiti na pragu svojega doma, je miličnik predvsem pozval na red onega mornarja, ki je imel fašistični znak, in mu zagrozil z ovadbo in kaznijo, potem pa se je hotel maščevati nad ostalimi. Ukazal je, da vzamejo prtljago s polic, in preiskal jim jo je do zadnjega koščka, češ, mornarji so, pa se bo že dalo najti med prtljago kaj prepovedanega ali pa vsaj kaj carini podvrženega, da jih bo mogoče potem zapreti in vleči pred sodišče. “Na, pa se znesi nad tem umazanim perilom, ki ga nam po vsej Italiji ni nihče preiskavah samo da ga še bolj ne umažeš!” mu je dejal eden za vse. Ker ni našel ničesar, je šel, a zagrozil, da bo že poskrbel, da taki ljudje ne pridejo več na italijansko ladjo.
Marsikdo bi se zasmejal, če bi mu rekli, da rastejo zamaški na drevesih; toda v gotovem smislu je to vendar resnica. V vseh civiliziranih deželah se rabi ogromne množine zamaškov vsak dan. Tudi Amerika jih porabi neštete milijone, kljub prohibiciji. Pravzaprav se jih v teh časih porabi več kot kdaj prej. Tako smo navajeni na to komoditeto, da se nam zdi kot nekaj samoumevnega, toda malokdaj pomislimo odkod prihaja. Zamaški so izdelani iz probkovine ali plutovine in to je skorja nekega drevesa, ki raste v južnih deželah, posebno v Algeriji. V omenjeni deželi je pridobivanje plutovine važna industrija. Do nedavnega časa se je vsa plutovina pridobivala od divjih dreves, toda francoski podjetniki so se prepričali, da je treba tudi to industrijo postaviti na znanstveno podlago, če hočejo, da bo uspešna in trajna. Z znanstvenimi metodami ho pričeli zatirati rastlinske škodljivce, ki so drevje uničevali, in leto za letom obsadijo obsežne prostore s probkovimi drevesi.
Za porabo pride v poštev le zunanja skorja dreves, toda biti mora dovolj debela. Posajeno drevo mora rasti 12 let, prodno se zamore od istega dobiti dovolj debela skorja za porabo. Ko se vrhnja skorja dreves olupi, se zopet pustijo drevesa v mii-u od tri do šest let. V tem času je nov pridelek zopet goden.
Olupljena skorja dreves se razreže v primerne štirivogla-te kose in stisne v “bale” za pošiljanje v različne dele sveta. Drevesno skorjo lupijo in znašajo na gotova središča večinoma domačini, moški, in ženske.
Probkovina je porabna v različne svrhe. Najbolj znana je seveda v obliki zamaškov za steklenice. Rabi se pa tudi za izdelavo rešilnih pasov, za linoleum, za podplate pri čevljih in mnogo drugih predmetov. Iz probkovine se pridobiva tudi tanin, galikova kislina in celo olje. Malokomu je znano, da se iz prahu plutovine, ki odpade pri izdelavi in prepariranju zamaškov, izdeluje fina črna tinta.
Kakor se čudno sliši, je končno vendar le res, da naši rešilni pasovi, tinta in zamaški ra-sto na drevji daljnega juga.
Oče je izprva mislil, da se je sinu nekoliko zmešalo, kmalu pa se je prepričal, da je Avdo zares že popolna ženska. Fant, ki je sedaj punca, se ne sme nikjer pojaviti, marveč tiči v haremu in opravlja domača dela. Njegova “metamorfoza” je tudi že uradno ugotovljena. Babjeverni ljudje so seveda prepričani, da pridejo nesreče, ker gre vse narobe.
V vasi Boru, srez Rogatica v Bosni, živi hermafrodit Avdo Pleho, musliman, star 23 let. Zadnja leta se je vedno bolj razvijal v žensko in te dni se je preoblekel v žensko ter po muslimanski šegi zakril obraz.
V zadnjem času so bili požari v Lokovcu nad Čepova-nom, v čepovanu, v Podlaki, na Fovškem Kalu nad Grgarjem, potem v Branici. Povsodi je škoda velika. Lani je bilo mnogo požigov, sedaj so se zopet pričeli.
V Vipavi v kratkem razdelijo gozd, ki je bil skupna last občanov. Razdelitev prizadeti odobravajo, misleč, da bo vsak bolj skrbno čuval in svoj lastni gozd bolj gojil kakor pa doslej v skupnosti. Nanos ima že precej kraško lice!
V Columbusu je nedavno neka boriteljica za narodno zdravje in javno varnost predavala pred polno dvorano poslušalcev obojega spola. Hvalila je današnjo žensko modo kot koristno za zdravje in omenila, da so kratka krila zmanjšala število nesrečna karali cestne železnice za 50 procentov. Na to trditev se je oglasil neki porednež pri vratih in resno vprašal, če ne bi se dalo odpraviti še ostalih 50',. nesreč.
*
V grocerijsko prodajalno v malem mestu Michigana je vstopil zakrinkan ropar, pokazal revolver in ukazal gospodarju, da mu izroči denar. Grocer jeva žena, ki je baš imela opraviti ,r? škatljami prezerviranih jestvin, se jih je poslužila kot municije in je bombardirala bandita s pločevinastimi škatljami s takim uspehom, da se je zgrudil na tla in so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v bolnišnico. To končno ni nič čudnega, če pomislimo koliko krotkih možičkov so že odpeljali v bolnišnice, ker so jih ljubeznjive ženice dan za dnem bombardirale samo z vsebino konzervnih škatljic.
*
Po zaslugi Kemal paše so tudi Turki začeli čutiti grosfote moderne civilizacije. Turški diktator je izdal odlok, da morajo vsi javni uradniki pri ofici-jelnih svečanostih nastopati v evropskem kroju. Nedavno je bil k slavnostnemu banketu povabljen tudi neki kurdiški bej, in je naročil v trgovini modernih moških oblek, da se mu pošlje na dom popolno opravo modernega evropskega diplomata. Z dobrim svetom njegove žene se mu je posrečilo, da je spravil nase vso navlako kot predpisano, toda ostal mu je par neke vrste galoš, ki varujejo hlače blata od gležnjev do kolen, in pa svilena zavratnica. Niti on, niti njegova žena nista vedela, kam naj se obesijo ti predmeti. In malo je manjkalo, da ni prišlo do male revolucije. ko je bej stopil v slavnostno dvorano, noseč galoše na rokavih, ovratnico za zavezano okoli pasu.
❖
Student je vabil svojega očeta, naj gre z njim gledat nogometno igro, češ, da za dva dolarja ne more nikjer drugje doživeti toliko špasa in razburjenja. Stari mož pa je neverjetno zmajal z glavo in pripomnil, da ga je tudi njegovo poročno dovoljenje stalo samo dva dolarja. *
Kitajski profesorji na narodni univerzi v Pekingu priporočajo svojini slušateljem, naj ne posnemajo zapadne civilizacije. Če jih bo mladina ubogala, bo Kitajska še obstajala nadaljna tri ali štiri tisočletja.
*
Profesor na neki vzhodni univerzi priporoča, naj bi se dovolilo voliti samo osebam z višjo inteligenco, če se to kdaj zgodi, bodo v New Yorku, Chicagu in Clevelandu vsi oddani glasovi sešteti v petih minutah.
*
Neki časniški poročevalec je vprašal bogatega kontraktorja, če je res, da je pričel življenje kot reven zidar. Kontraktor je odvrnil, da vprašanje ni na mestu, češ, da on ni pričel življenja kot zidar, ampak kot baby, drugič pa, da kaj takega kot reven zidar sploh ne eksistira.
A. J. T.
“J'lo'Va. Doha'"
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO.
Cene oglasov po dogovoru
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN
of the	\
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
VTISI IZ OBISKA V CHICAGU
(Nadaljevanje iz 1. strani)
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
NOVA DOBA,
Volume IV.
NO.
Pogoji napredka.
Pogoji napredka so v neprestanem opazovanju, raz-mišljevanju in delu. Ako hočemo v katerem koli podjetju napredovati, moramo ga najprej poznati od močnih in šibkih strani. Dalje moramo neprestano opazovati okolico in razmere, katere nas obdajajo, in premišljevati katere izpre-membe in izboljšave bi bile najbolj razmeram primerne. Potem je pa treba delati, kajti brez dela ni izboljšav in iz-prememb v pravi smeri. Vsak uspešen farmer, trgovec, obrtnik, sploh zastopnik katerega koli poklica bo priznal, da so izboljšave in izpremembe vedno potrebne. Vse, kar postane nerabno, duhu časa neprimerno, se mora nadomestiti z boljšim.' Napredek sveta ima za nas pomen le. če hodimo z njim vzporedno, ali vsaj ne daleč za njim. Kar vsled trme, lenobe ali nezmožnosti zaostane, je obsojeno na pogin. Obdrži se in napreduje le tisto, kar se zna najbolje prilagoditi izpreminjajočim se razmeram. Velike živali davnih časov, ki se niso znale ali niso mogle prilagoditi izpremenjenim razmeram, so izumrle. Ista usoda je zadela mogočne države in velike narode. Zakoni narave zahtevajo večno delo, izboljševanje in prenavljanje; kar se jim ne pokori, zapade poginu. Ti zakoni so veljavni v najširšem in najožjem smislu, .za največje in za najmanjše.
Tudi obstoj in napredek J. S. K. Jednote je bil mogoč le vsled neprestanega dela, izboljševanja in prenavljanja. Kdo bi mogel našteti vse izpremembe, ki so se izvršile v njenem sistemu in upravi tekom njenega tridesetletnega obstanka! Koliko nastalih vrzeli je bilo treba izpolniti, da organizacija ni šla nazaj! In koliko trdega dela je bilo treba in ga je še treba, da je organizacija rastla in še raste.
Pred leti, ko so bila našemu življu vrata naseljevanja na široko odprta, nismo bili v zadregi .za nove člane. Rojaki, ki so želeli biti zavarovani za slučaj nesreče, so se v tuji deželi samoumevno najrajše pridružili kateri domačih podpornih organizacij. Na mladino smo pričeli misliti šele, ko so tu rojeni otroci začeli doraščati. Naravno je, da smo želeli, da ostane ta mladina vsaj deloma naša in da bo enkrat deležna nekaj tiste dedščine, katero smo s trdimi žulji skupaj spravili. Iz tistih časov imamo že prilično lepo število dobrih mladih moči- ki se udejstvujejo v naših društvih. In ko so se vrata naseljevanju zaprla, smo logično posvetili še več pozornosti naši tu rojeni mladini. Ta mladina je sko-ro neizčrpen in takorekoč edini vir, iz katerega moremo črpati našo moč za bodočnost. Pridobili in obdržali pa jo bomo našim organizacijam le, če jih bomo znali vsaj deloma prilagoditi njenemu okusu. Naša mladina v splošnem ni slaba, vredna je naroda, iz katerega izhaja. Ako bo naše zadržanje in poslovanje tako, da nas bo mogla spoštovati, ne bo se sramovala svojega jugoslovenskega rodu in tudi ne bo prezirala naših podpornih organizacij. Tiste nestrpnosti in malenkostnih predsodkov, katere smo mnogi izmed nas prinesli preko luže, naša tu rojena mladina ne pozna. Če smo .značajni in vsaj v širokem smislu dobri Američani, bo cenila mladina nas in naše ustanove. Polagoma in brez bolečin se bo završil tisti prehod, ki je neizogiben in ki se je že pričel, mladina bo polagoma prevzela našo dedščino in jo upravljala kot bo zahteval duh časa.
Dokler je delo in upravljanje J. S. K. Jednote še večinoma na naših ramah, je naša dolžnost, da mladino pridobimo in jo začnemo uvajati v organizacijsko delo. Pri tem pa skušajmo organizacijo kar najbolje prilagoditi razmeram novega časa in pravim ameriškim idealom. Konvencija je takorekoč pred durmi in zdaj je najprimernejši čas, da raz-motrivamo kako to doseči.
NEKOLIKO NASVETOV K RAZPRAVAM O PRAVILIH.
Vsi dopisniki, ki se odločijo javno razpravljati o izpremembi ali izboljšanju naših pravil, naj bi v prvi vrsti vpoštevali, da ima pisana beseda lahko vse drugačne posledice kot izgovorjena■ Marsikaj se včasi lahko reče, kar ne bi bilo priporočljivo zapisati
Dobro bi bilo dalje, da vsak dopisnik vpošteva sledeče: —
Z lepo besedo se da mnogo več povedati in dosti več doseči kot z robatostjo, zmerjanjem ali zasmehovanjem.
Dostojna razprava, opremljena s stvarnimi argumenti, im-ponira tudi nasprotniku.
O vseh dopisnikih, ki posežejo v razpravo, bi morali soditi, da jim je pri srcu dobrobit in napredek Jednote; četudi se naša mnenja križajo, s tem še ni rečeno, da imajo naši oponenti slabe namene.
Osebnosti ne spadajo v noben dostojen list, :najmanj pa v glasilo bratske podporne organizacije in v razprave o pravilih.
Pri razpravah o pravilih organizacije, v kateri smo vsi bratje in sestre, naj bi se polagalo večjo važnost na to kaj je pisano, kot kdo je pisal.
Glasom obstoječih pravil se ne more niti priporočati in hvaliti, niti napadati ali zasmehovati nobene politične ali verske skupine.
Dopisniki naj izvolijo tudi upoštevati določbo glavnega odbora, katera ye bila sprejeta na polletni seji meseca julija 1927,
vu “Zračna cesta” sta se dobro izkazala Annie Turk in Johny Kovach; Anica je bila še posebno dobra v kretnjah.
Pevski zbor Adrija je dvakrat nastopil in obakrat je izzval tak aplavz, da je moral še po eno popevko dodati. Zbor ima zelo dobre moške in ženske glasove, .siguren nastop in, med nami povedano, pevke “not hard to look at.” Torej vsi pogoji za vsestranski užitek.
Sobrat Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote, je nastopil z daljšim govorom, v katerem je povdarjal cilje in ideje naše organizacije, njeno nepristranost in njene naloge za bodočnost. Dotaknil se je tudi razprav o pravilih in priporočal članstvu, da razmišlja in debatira posebno o rešitvi problema naših bolniških skladov, o spremenitvi imena, ki danes ne odgovarja nepristranskemu stališču organizacije, njenemu delu in duhu pravil; povdarjal je tudi, kako važno je, da pridobimo mladino in jo tudi obdržimo v organizaciji.
Ker se sobrat Joseph Pishler, glavni tajnik, ni mogel udeležiti prireditve, je moral na poziv glavnega predsednika in predsednika pripravljalnega odbora mesto njega nastopiti sobrat Matija Pogorelc. Kako ga je izrezal pa ne vem, ker me je sosed W. B. L. istočasno motil z neko storijo. Mislim pa, da je dobro povedal, ker je bilo ploskanje “frenetično,” če veste, kaj je to; (jaz ne).
Kaj je govoril urednik Nove Dobe, vam ne bom pravil, ker sam sebe hvaliti ne morem, grajati se pa nečem. To zadnje bodo že drugi opravili.
Po završenem oficijelnem programu so dobili besedo godci in sledilo je tisto, kar se navadno imenuje prosta zabava. Občinstva je bijja,* julija dvorana, tako da je bilo komaj pro-i tora za ples. Pri tem je bilo r.eveda živahno življenje tudi tam zadaj, kjer so se dobivala okrepčila. Skupno vzeto je prireditev dobro izpadla, udeležba je bila prav povoljna in zabava razigrana in neprisiljena. Društva J. S. K. Jednote, ki so priredila to zabavo, so gotovo lahko zadovoljna z moralnim in upam, da tudi z gmotnim uspehom. Pokazalo se je pa tudi, da imajo ta društva agilne moči, ki so zmožne in voljne mnogo storiti za napredek J. S. K. Jednote. Kar se moje malenkosti tiče, moram priznati, da .sem bil veselo presenečen nad agilnostjo naših članov in članic v Chicagu. Presenečen sem bil pa tudi, ker sem našel toliko starih in novih znancev in prijateljev. Veselilo me je>- spoznati naše vrle mladinske dopisovalke, sestri Jurečič in Jean-netto Sega. Dalje sem bil vesel, da sem mogel pozdraviti nekatere moje prijatelje iz Waukegana in Jolieta. Na omenjeni zabavi sem se sestal tudi k sobratom Johnom Pezdircem iz Reading, Pa. Na kratko povedano, našel sem v Narodni dvorani toliko starih in novih znancev, da so me bile nazadnje že skoro same oči, ker sem jih tako na široko odpiral. Mogoče je bilo to vzrok, da potem nisem mogel tako dolgo zaspati, ali pa je bil premočen čaj, ki smo ga pili še ob štirih zjutraj. Posledica vsega tega je bila, da je postala nedelja zelo krat-kat, da je bilo kosilo zelo po gosposko šele ob štirih popoldne. Potem smo še nekoliko posetili družino pokojnega Mohorja Mladiča, nakar je glavni predsednik odbrzel proti Minnesoti, jaz pa s slikarjem Peruš-kom v Evanston, kjer sem si ogledal nekaj njegovih
solnčnega juga, deloma iz zelenega severa. Nočne ure pa so brzele in ob uri strahov, to je kmalu po enajsti uri, sem že smrčal iz Chicaga proti Clevelandu.
Vem, prijatelji, da je to poročilo nepopolno in kar po večjem skupaj zmetano, toda pomnite, da včasi ni zdravo vsega povedati in da je danes, ko to pišem — pondeljek — debelo zapisan ....	A.	J. T.
NAKLONJENOST USODE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
DOPISI
danes za najbogatejšega moža v tej deželi, če bi bil Ford rojen 25 let prej ali 25 let pozneje, bi danes najbrže ne bilo ne sluha ne duha o njegovem bogastvu.
Neka Mi’s. Roseta Hauss je posodila Jamesu Couzensu sto dolarjev in je dobila od njega v povračilo eno Fordovo delni co. Njeni prijatelji so ji pravili, da delnica ne bo nikoli nič vredna in ji svetovali, naj da Couzensa aretirati radi goljufije. Žena pa je delnico obdr žala in dobila pozneje zanjo $245,000.
Velika Carson Pirie department trgovina se ima za svojo rast zahvaliti srečnemu slučaju, da je Carson imel skladišče svoje male trgovine na kraju, ki ga veliki chicaški požar ni dosegel. Ker mož za dogleden čas ni imel nikake konkurence, se je njegova trgovina v kratkem času silno vzdignila.
Tex Rickard je imel salun v Reno, Nevada, toda kupčija je bila tako slaba, da mu je neki prijatelj svetoval, naj kot postranski zaslužek prične vpri-zarjati rokoborbe. Tex je kmalu pronašel, da je v rokoborbah velikanski dobiček, opustil je salun in si z aranžiranjem rokoborb napravil milijone.
Cecil Rhodes je lastoval neke srednje vrste trgovino v Londonu. Začel je kazati znake tuberkuloze in zdravnik mu je svetoval, če hoče ozdraviti, naj se poda v Južno Afriko. Tam je napravil ogromno bogastvo. Srečo je delil z njim njegov tovariš Barney Barnato, ki je odšel v Južno Afriko razočaran, ker ni mogel v gledališču doseči nikakih uspehov.
Neki izdelovalec papirja je po naključju iznašel pilnik (pilni papir) in si z njim napravil veliko bogastvo. Vzrok te sreče je bil leni delavec, ki je z nepazljivostjo pokvaril zvitek navadnega papirja. Ta pokvarjeni papir nam je dal pilnike.
Krištof Kolumb, ki je prekc Atlantika upal priti v Indijo, je odkril Ameriko. Ko je za svoje potovanje skušal dobiti potrebna sredstva na španskem dvoru, so ga kot sanjača odpravili. Na potu iz dvora, se je ustavil pred vrati nekega samostana in prosil za požirek vode. Menih, ki mu je postregel, se je spustil z njim v razgovor in temu je Kolumb povedal o svojem neuspehu. Dotični menih pa je bil izpovednik kraljice Izabele in mu je s svojim vplivom izposloval še enkratno av-dijenco na dvoru. Ta je bila uspešna in Kolumb je postal naj večji odkritelj vseh časov.
Nedavno je v nekem ne'.vyor-škem gledališču malo obolela primadona, ter je morala v njeni vlogi za en večer nastopiti njena učenka Miss Helen Farez. V avdijenci je tisti večer slučajno sedel Norville Walker, zelo bogat oljni magnat iz Oklahome. Miss Farez mu je ugajala in prišel je zopet dru gi večer. Takrat pa je zopet nastopila prava primadona v vsem svojem sijaju, toda oljni bogataš je nevoljen odšel. Konec štorije je bil, da se je Miss najno-i Farez zaročila z Walkerjem.
RAZPRAVE O PRAVILIH
Puyallup, Wash.
Kot je razvidno iz našega uradnega glasila Nova Doba, so odprte kolone lista za razpravo o pravilih, namreč kako naj se ista izboljšajo o priliki bodoče konvencije. Iz tega vzroka namenil sem tudi jaz napisati nekaj priporočil v raz-mišljevanje članstvu in delegatom prihodnje konvencije. Prepričan sem, da članstvo želi gotovih izprememb in izboljšanj v pravilih. Seveda, mi delavci, ki nismo preveč oblagodarjeni z zlatim mamonom, si največkrat želimo nižjih asesmentov in višjih podpor. Vendar pa so nas mnogoletne izkušnje naučile, da ne moremo vzeti dolarja od tam, kamor smo položili samo 50 centov, zato bomo pač morali gledati, da se uredi ases-ment, ki bo odgovarjal novim razmeram. Moje mnenje je, da dolar za dolar bo najbolj sigurno in pravično.
Dalje bi priporočal, da J. S. K. Jednota ostane tudi v bodoče popolnoma nepristranska, spoštuje prepričanje vsakega posameznika, toda nikomur nične vsiljuje.
Vsi tudi vemo, da ime organizacije ne odgovarja sedanjim pravilom in njih dodatkom. Naša J. S. K. Jednota je popolnoma nepristranska, samo bratska podporna organizacija, po svojem sistemu, pravilih in delu, po imenu pa se kaže kot iekaj druzega. Jaz sem prepričan, da bi bilo ime organizacije že izpremenjeno, ko bi se članstvo ne bilo zanašalo na združenje. Člani, misleči, da pride do združenja, niso želeli imeti dvakrat posla in stroškov s spreminjevanjem imena. Zdaj se na to ne zanašamo več, kajti članstvo je prišlo do prepričanja, da se z združitvijo ne doseže tistih dobrot kot se jih j^ pričakovalo, torej je zadnja konvencija združitveni odbor popolnoma odpravila. Članstvo ■J. S. K. Jednote ne misli več na združenje, organizacija hodi svoja pota in dobro napreduje. Nedvomno pa bi še bolj, če bi nam tuintam ne hodilo v napot-je ime, ki ne odgovarja niti času, niti pravilom naše organizacije. Upam torej, da bo J. S. X. Jednoti v korist, če se njeno ime primerno spremeni. Upam ialje, da me člani ne bodo napačno razumeli.
Zelo važno je tudi, da se sku-samo iznebiti izrednih asesmentov. Priporočal bi torej vsled tega, da sobrat glavni tajnik sestavi lestvico za bolniški klad, ki bo dovolj visoka, da ne bo treba nakladati izrednih asesmentov. Prav ti izredni asesmenti nam največ škodujejo pri agitaciji za novo članstvo.
O priliki še kaj. Pozdrav vsem članom in članicam J. S. K. Jednote.
G. J. Porenta, član društva št. 32, 310 S. Meridian St., Puyallup, Wash. ---------------o-------
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Katol. Jednota
Inkorporirana !• ^
GLAVNI URAD V ELY, MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, P»-Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, u-Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Minn.	f.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th A Duluth, Minnesota.	.	fun*
Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
1. nadzornik: FRANK ŠKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb-
2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn.
Colo-
Porotni odbor:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo,
1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn.
2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O.
3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich.
4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.	(<(
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P0;1.,^-naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja 'lrLp sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in DU spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.	izpt«-
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov >« membe naslovov naj se pošiljajo 'na: Nova Doba, 6117 St. Cia*r Cleveland, Ohio.	,	v$4
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugosiu ,j5| za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ^ tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev . aj obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 ci članicami.	>
vejših umotvorov, deloma iz I
in glasom katere sme vsak član v glasilu razpravljati o eni in isti točki pravil samo dvakrat. Ta sklep je glavni odbor osvojil zato, da bodo mogli priti do besede vsi člani, ki bodo zeleh razpravljati o pravilih.
Barberton, O.
Kot je razvidno iz poročila sobrata predsednika je agitacija za kandidaturo preds. nadzornega odbora zelo živahna, in tam čitamo, da je nekdo začel dirko še predno je bilo dano znamenje. Urad predsednika nadzornega odbora je zelo važen, ker ravno od tega se zahteva največ pozornosti in kar je največ:	stroga	po-
štenost in previdnost pri nakupovanju raznih obveznic.
Zdi se mi pa in na to bi rad opozoril članstvo, da se kandi-datje za v glavni urad kaj radi in večkrat sklicujejo na svoje zmožnosti, katere na široko navajajo v svojih okrožnicah. Delo preds. nadz. odbora nikakor ni tako komplicirano in ne zahteva visokih šol. Zgodovina pri naši Jednoti nam kaže, da ravno priprosti sobrat-je, kateri imajo ali so prej imeli žulj ave roke, so tisti, ki so
največ naredili za Jednoto in se žrtvovali. Razne navedene zmožnosti kandidata še niso nikak porok, da se bo tak kar najbolj potrudil za v dobrobit Jednote. Večkrat se vidi, posebno na konvenciji, da kandidira kak sobrat za gl. odbornika, za katerega se skoro vedelo ni, da je navzoč v dvorani, dokler se niso začele volitve. Vsak sobrat ima priložnost in dolžnost po pravilih delati za Jednoto na en ali drugi način in oziralo se naj bi pri volitvah le na take, ki imajo kaj za pokazati kot svoje delo za Jednoto. Mimogrede in ne namenoma naj omenim, da naše društvo sv. Martina št. 44. priporoča za ta urad sobr. R. Perdana. Pri tem se je naše društvo oziralo na njegovo delo kot gl. odbornika pri naši Jednoti v preteklosti.
V našem glasilu so tudi nasveti k razpravam o pravilih. Upati in želeti je, da ne bo toliko dirindaja pri tem kot ga je bilo pred zadnjo konvencijo. Vendar pa se vsak moti, če misli, da je vse zadovoljno z delom zadnje konvencije in da je naša Jednota prosta vseh takih, ki si žele radikalne reforme, na način in po taktiki kot pred zadnjo konvencijo. Nepristranost naše Jednote nekatere zelo bode in stokrat je bilo že prerokovano da tako ostati ne more. Z ozirom na to je zelo potrebno, da smo pozorni. Najbolj važen in težak problem, ki čaka razrešitve pri naši Jednoti, so gotovo prepo goste naklade oz. primanjkljaj v bolniškem skladu. O tem se bo največ pisalo in nikdar preveč, in določba gl. odbora, da sme vsak član razpravljati o eni in isti točki pravil samo dvakrat, se mi ne vidi na mestu. Dopisnik akoravno piše o eni in isti točki pravil večkrat, vsakokrat prinese nove nasvete in argumente in ne pa kopije prvega dopisa. Gotovo ne bi bilo pravilno in pravično, ako kak sobrat prinese na dan v drugem dopisu kaj tacega, kar je pozabil v prvem in kar potrebuje od njega nadaljna razlage in kar si mogoče drugi dopisnik napačno ali namenoma napačno razlaga, da se bi takemu prvemu zavezalo usta. Sicer pa tisti, ki se bo hotel izogniti tej določbi, se ji bo prav lahko, vse kar bo treba
*
Ko
Pii.
•iala
‘se,
Ve
ft.
Sed:
!S<
K % ^ Sl «0(1,
in
besede. Ako so Prls“ prej, ko so imeli le eI1® $ bodo tudi sedaj lahko mo štiri strani.	,	|
Anton °K
  . $
Canon
Naj zopet napišem P j
stic za naše glasilo N ^
ba. Kar se tiče društve*1^.
mer pri društvu Tr. ^
147 JSKJ, moram re61’ f
bolj slabe. Vzrok ^
mogarski štrajk, ki (ei
državo Colorado in ^ (0?
prizadel mnogo n8,Snlo
kov. Na prihranke ms v
gli misliti, ker smo ^ j 1
okrožju delali pred k le po dva ali tri dn' ^ Potem pa, če pride k bolezen ali kakšna prijetnost v hišo, si predstavlja, v kak§ne žaju se nahajamo. „r ju st»reg,
M
hočem v tem letu d° nekaj novih članov ^ društvo. Toda dela'® ^ mere se še niso nič j obrnile in na novo ° J misliti. Stavke še n\ jJ kot se meni vidi, je &e $
■
v vsej '
\
1]
K
X
Ob zaključku sem napravil trden
"Si
j
bo kmalu. Res je> ljudstva v vsej drž»vl • žira z nami. Na d*u	^
imamo pa tudi močn^ ^
nike, ki se borijo pr°*;1
to so velike premog^ .jjti be. Ena naših naj'1 sprotnic je takozvan*1 do Fuel & Iron Co- v« L‘ti Da bo čitateljeni t)/^ 0 be bolj jasno zakaj	^
naj omenim, da sm° P 0 ko morali še tisti ki3 ^	^
smo delali, opravlja 1	^
pod naj slabšimi P°^° pJ*’ postalo delavcem smo se pričeli priP1	^ 1
stavko, ki se ,ie P	& k!
oktobra 1927. V ^c!l
76 t1 r’ 0'
nam kompamje i9Ci,	„
obljubile povišanj0 .d fy.°
le toliko, da ni vred1) ^	<
ti. Seveda nismo s 1	Ih
,,cr ta K't*,, f manice, razen par ^	^
ne zavedajo svoje#3 $ ^ ga početja. GlaVnlrrA H nas štrajkujočih p $jjiy v Coloradu je, da se ^jtL takozvani “Pitt Co	,
da se nam plačuje P^e ^ ^ h villski lestvici. Ak° j/, V sežemo bo velike#*1^ i«i j ker potem bomo	j
katerega n a ta pr e111	\	^,8
roni ne bodo mo£ 1 ^ 11tyj izpodbiti. Družbe a ^ i .. 1 do mogle saniovoU1 tj2 V ti plač in sploh rav . k.
po mili volji. ec.tyj.V Pisal bi se ka.l	lj	•
slim, da za enkra gl L Opozorim naj le l0 ^	\
(Dalje na 5- s'fS j
'ti
%
it]
je, da se na njegov dopis podpiše drugi član ali da da prepisati njegov dopis drugemu. To sem omenil zato, ker se mi je zdelo važno in da na to opozorim druge. Sedaj ko imamo svoje glasilo se nikakor ni za bati, da ne bi mogli vsi priti do
m
MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m
% GOZDNE VILE
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiaiiiiiiiiiisiiiii
OLD ABE
A BIRD THAT NAMED ITSELF
A HEAVY SNOW FALL
< 66 m *
I Ko	---------
|jp|e ,Se ;,e poslavljalo poletje,
" ^ Swiji a Sozdna vila v naj-lank ||ja|a 'Smrekov vrh in mil mah-|W]Pozdrav. dokler ga je le |ta2 v*cteti. Nato je vrgla ■Mašč 6 SVo-1 7-e^en'’ baržunasti jiili.('a Je obvisel na smrečja in počasi zdrsnila na
I ^ A
°10 rv'lenaj' Je oc'c^a v rmeno liiplj °. °t>lačilo z zlatožoltimi si je bledega . |Xg . <l v lase in si pripela za '' rW0*5 ^rvavordečih bodečih |la „ '	okinčana	je seda-
|io 0nJena ob mahovito skalna ^ Okovala nekaj izred-UjJ v ^ tajinstveni tišini je
> I KaJ,njo ves £°zd • • • •
c i^'L se bliža nekdo k?^‘kov po cesti in si - j Sj| Sn° ,^v’žga napev ....
I Je jesenski veter.
UZ!'e Sozdno vilo, se ji glo-
II ^Prikl°ni, “Dražestna si,” ^jSojv’., a*‘ hočeš zaplesati z
i 'TW’
0	’ niu odvrne gozdna
ho '^1^ hId .! kdo na-i nama zasvira |s'So!i' M°Ji godci — ptički So f °dP°tovali na jug, ali
I “Air d°Pustu.”
i f ^0 vi *	v
? nirfiaš drugega ugovo-% I °io Slriej'e se jesenski veter, c. ^esn° melodijo zažviž-0 ril “p Sam-”
:n!?v.frvltfcm J'e prav,” reče gozdih jjifele ’ Toda povabim še me-'4%ej0^°s^O(iične, ki tako rade 11	4a^	p"~	*n	striček mah in
,s	e4 »o	Va	naJ tudi Poideta.
je Jl^j ri S^arejši navzoči, je vse
0fA tojno.” stf0.
u	v 'M%	,|e	torei prenašala
in ko so se bili y tt^jK 4 J’ Je započel ples. Mete^« tj5 0®Podične so švigale sem irl#jPVi u so jim plapolali'‘sivi it) na	vse	strani. Striček
\i > N-	gliva	sta	plesala
6	L°*a'a	s^a	silno drobne,
.j ^	*orake in se obračala v
“J ^ se’ a Je vršalo listje, kjer M Vrtela
Many years ago a Chippawa Indian while hunting, found an sagle’s nest right on the tip top of the tallest tree in sight; it was out of the question to reach the nest by climbing, so the Indian cut the tree down, and after a desperate battle with the enraged parents, finally secured the two young ones.
One of them only lived a short time, as it was probably hurt when the tree came crashing down; but the other, a husky youngster, was swopped to a white man for a bushel of corn. The owner carried the eagle to Eau Claire, a town in Wisconsin, and gave it to a company of soldiers who were just starting to the war; they adopted the bird as a company mascot, and christened it “OLD | ABE,” in honor of Lincoln, who was then President of the United States.
The soldiers made a great pet of the lusty orphan, and gave it more beef than it could eat, so no wonder it grew at a great rate, and it was not long before it put on its grown-up feathers, and was looking every bit the splendid bird it was, with flashing eyes, and bearing of a king. When fully grown the head and neck of this eagle turns white, giving it at a distance the appearance of being bald—hence the popular name of Bald Eagle.
soldiers cheered, Old Abe would! jump up and down on his perch and scream only as an American eagle can scream, showing that he was enjoying the excitement as much as anybody. Of course, he did not realize that he was in any special danger, so he probably enjoyed the noise and confussion even more than the men.
It is a curious fact, though he was ever in the thickest of the fight, and he took part in twenty-five battles, he was never once wounded, though he had several feathers clipped off by the whistling bullets. And another curious fact was, that the soldier who carried him never received so much as a scratch. It seemed as if the eagle as well as his soldier bearer, bore charmed lives, and that no bullet was allowed to touch them.
After four years of soldering it; after four years of marching, camping and fighting, Old Abe came home with his regiment, and was mustered out of service with an honorable record.
As there was no more fighting to be done, the remainder of his life was a peaceful one and the old war-worn bird had nothing more exciting to do than sit on his perch, and gaze at the sun without blinking, while he allowed the State to care for him as long as he lived.
Years after when he died of old age, his body was stuffed and mounted on the same old shield on which he rode so proudly over fifty years ago.
The bald eagle is known the world over as the national emblem of the United States, and its picture is stamped on all the gold coins issued by the Government. It appears on the Great Shield of the United States, with outspread wings, clasping as olive branch with the talons of one foot, and a sheaf of arrows with the other.
So whenever you see this splendid bird, you naturally think of our great country.
This curious bird, for we suppose we shall have to call it a bird, lives in New Zealand, and is the only living descendant of the Moa, a giant bird that lived thousands of years ago, then went out of style. We know that such a creature did live, as its fossilized bones have been deep down in the ground. And when the bones were put together where each belonged, we know just how the bird looked when it was alive. And wonderful to say, it was eighteen feet high— three times as tall as a six-foot man. It must have been scary times when such a huge bird wandered over the earth. Think what an awful thing it would be to meet a bird big enough to pick you up in its bill, and swallow you just as a hen can pick and swallow a grain of corn. But the Ki-wi, as we know it today, is a harmless creature, about the size of a goose, shaped more like a Qui-ena fowl. The most unusual thing about it is the absence of wings—if you can think of a bird without wings!
The fact of the business is, a very, very long time ago, it found out it could get along, without wings, so little by lit- j tie it quit using them, and they kept on growing smaller and smaller, until they gradually dwindled away altogether, and now it has no wings at all.
But really it does not need them, as all its food is found on the ground, and in the country where it lives are no natural enemies to molest it, so there is no need of it flying;
Its feathers are unlike those of other birds—in fact they could hardly be called feathers, as they are long, loose, stringy, more like coarse hairs than feathers. It reminds one of a big bundle of shoe strings, with the ends hanging on the outside.
I The bird rather seems to be i ashamed of its dowdy appearance, and keeps hidden during the daytime under bushes and in the tall cane-like grass. But after dark they sneak out of their hiding places, gather in flocks, and become as noisy as they have been silent, calling out to each other Ki-wi! Kiwi! at the top of their voices. After this nightly greeting, they scatter far and wide in search of food, and once more become silent.
Their legs are considerably shorter than those of the os- j trich, but that does not mean ! they are not good runners, and as they have no wings to get; in the way,, they can squeeze j through thickets with the speed and ease of a weasel, and quickly reach a place of safety. They seem to know that they ! have no beauty to boast of, so they keep as far away from people as possible, and if they hear the least noise, they run j and hide, and keep perfectly still until all danger has passed, and wait patiently until things ! are quiet again, before they j venture out. They are so shy, and so good at hiding, that one might walk for days through forests that they inhabit, without seeing or hearing a single one.
The only successful method of hunting them, is with dogs trained for the purpose. These dogs track them just as fox hounds trail their prey. It is only a question of time, before there will be no more Ki-wis in existence, as without wings j they are at the mercy of well-trained dogs. The lesson that we can learn from the Ki-wi is we should use the gifts we have—if we would keep them. Just as the Ki-wi, by not using its wings, has not only lost the use of them, but has actually lost the wings themselves.
7 c‘
When grandpa was a little boy, A great big snowfall came, Oh, what a sight! You’d never think
The country was the 'Same. Brown earth, like magic, turned to white,
High hill and deepest dell; The greatest trees you would not know Beneath the fairy spell.
The paths were hid from sight
and boys Who ventured far away I Were sometimes lost and never j found,
j The older people say.
I But other boys were lucky when
j The winter gnomes they met And on the proper road for home
Their wandering feet were set.
NEKAJ NAVODIL MLADIM DOPISNIKOM.
ret*
sklelV
9#
1 %>ki veter pa je pogra-1
,vS r J1 ° -V^° kr°£ pasa 'n dr"
ni* .j vleft.,I1*zdol in vkreber; nje-[afl5. , Oti ; a Je pometala po tleh j Zvižgal napev, da soj Vah dreves vrhovi . . .' -e bil (liven ples! n 91 j J 6 Je bn spremil stri-
už‘ 4 b si \etko glivo domov« P°-e V* . S 1 ^l'čmo preko ušes in
iti	Meglene go-
rske MutozdJ50 l,trujene posedale
,irav,,iku -aii . C5	”e Plesala gozdna vila
1	| Hit Vetr0m-
j °Ckalla ni’ da ji je ble‘
86 VI« O cla so ji rdeče -ia-!
l,lC jj*1 J’ d;*; asorn odpadale od ste-žit ^ J ^ venec po venel .. ti '?jjf 6 in plesala dalje. ..
C^0J?.s^ala mahoma zima ■° i' »iv ' iv ! je bila Pravkar do-J'fi86 ? ila si je kuštrave, prlC..; tj 'Usi u hladen smeh ji je n1	,Ho j 8	lla> ko se je	z lede-
e •, t; \ \ti ° aknHa gozdne vile.
py i'^iovidete m°je’”ji re-
n° J* k ; svojega plesalca, j 11 j t ' °’ Podati se k počit-
5	-ifi	moraia —
a 'J y Je bit r~ slušati; kajti re111 ji 1 '• ^ a zima vladarica v il Ahjji, .* jesenski veter se ti	'n se natihoma spla-
v*e i S," h°^je , .
f ^ Ji i	se	zopet vr-
1 li	V	6 lekel pri slovesu,
l^%4fbila!"m" 0<l‘
, ril '	^tj	•	la-
(1'&	i l'l’ej	'-G	P°mislila,	da ima
Ill\i ^	'lir'*6 0i.Sev	Pomladni	vetrec,
l	Pri»esti	cvetja
t°blačilo.
eC; jjo' L j 'sli Se je	na_
'U ^ ^ %dko na mahovito P°-'J3 -k Ha i Zadremala . . . tri>nl* °' bel0 6 j8rnila preko nje j	°dej° . . . Mira.
Wherever The Company Went, Abe And His Pole Went Ton.
Ever since the days of the early Romans the eagle was re-igarded as a fitting symbol of strength and daring, and so the ;gold figure of' an eagle was mounted on a staff, and carried at the head of the battalions, j just as a flag is now borne in front of the regiments. So it was not exactly an original idea when the soldiers of the Wisconsin company fashioned a i rude shield, fastened it on a flag staff, and above that arranged a comfortable perch for j the eagle.
So a certain soldier was chosen to take charge of Old Abe and carry him alongside of the comnanv flair, which
THE TEARS OF NIGHT
There is a drooping star in the west, tonight,
It is twinkling alone in the j dark.
Shadows fall softly, and whisper it seems,
Of the sadness 1 feel in my j heart.
In a garden a red rose droops j its head,
For its heart is broken with sorrow,
And the evening gathers it in its fond embrace,
And the world awaits the tomorrow.	,
When a new day dawns the rose is dead,
But in its golden heart, glowing bright,
Is a silvery dew drop, a silvery tear,
A tear of the silent night.
Christine Troya.
naturally was the Stars and Stripes. So wherever the company went, Abe and his pole went too. Whether on the march, in camp, or on the battlefield, the eagle always occupied a position of honor — right with the flag.
He soon became so tame that he was allowed to wander about camp at his own sweet will, and was never chained to his perch except when the Eighth Wisconsin regiments went into battle, and even then, it was only to keep him from getting into unnecessary danger.
When t)ie cannon roared, when shells were bursting all around, when the air was thick with powder smoke, when the musketry rattled, when, the bugles blared and when the
r//£ pfe
r/(//Y/0/?
Cook
A FINE SALAD
Peel one fine grapefruit or two smaller ones.
Slit each section with a sharp knife and carefully remove the pulp, being sure that it does not use its shape.
Arrange the sections in a bowl and cover with French dressing (Va cup salad oil to Vh cup vinegar.)
Let stand for at least one hour in a cold place.
Wash and chill choice head lettuce.
Dissect the head so that you have perfect, crisp inside leaves.
When ready to serve, drain the grapefruit and arrange the sections in nests of lettuce. Garnish with a little mayonnaise and a shake of paprika and serve at once with toasted wafers.
Canned peaches or pears, prepared in exactly this same way, make a fine salad if you haven’t grapefruit in the house.
Pišite s tinto in samo na eno stran papirja.
Predolgi dopisi niso zaželje-ni; okoli dvesto besed je najbolj primerno.
Pazite, da bo vaša slovnica pravilna, posebno če pišete v angleščini.
Prepisane pesmi ali članki st ne sprejemajo.
Navedite svojo starost in številko svojega društva.
Vaši spisi naj bodo snažni in pisava razločna; to mnogo šteje.
A FEW DIRECTIONS FOR JUNIOR CONTRIBUTORS
Write with black or blue ink rmly on one side of the paper.
Contributions that are too long aren’t preferable; a composition of about two hundred words is most satisfactory.
Be careful of your grammar, especially when you write in English.
Copied poems or compositions will not be accepted.
State your age and your Lodge number.
Above all, be neat in your writing. Neatness counts a great dea'i.
The Ki-wi Is A Bird Wilhout Wings
They eat all kinds of insects, lizards, frogs, baby snakes, in fact, anything that is alive and small enough to be swallowed. Their bills are long and strong, and with chisel-like ends, and unlike those of other birds, the nostrils are located near the end, instead of up near the head—maybe because they like to get a whiff of what they are eating. The feet and legs resemble those of the ostrich, as they are muscular and stout; the two toes are armed with blunt nails that come in handy for scratching.
NAGRADE
Za dopise, priobčene v decem-berski mladinski prilogi, so prejeli nagrade po en dolar sledeči člani mladinskega oddelka; Jeannette Šega, društvo št. 70; Margareth Petrovich, dr. št. 25; Ignatz Urbonya, društvo št. 25; Agnes Jurečič, društvo št. 70; Mary Gombač, društvo št. 138; Rudolph Cvelbar, dr. št. 58; Ludwig Zalar, društvo št. 106; Mary Borich, društvo št. 122; Vida Kumse, društvo št. (i; Amelia Supsinich, dr. št. 32.
A SONG
Soft bells that chime at twilight,
j When shadows softly fall,
Bring back to me a sad, sweet song
That’s like a lovebird’s call.
When the rippling waters ripple by,
When skies are gold and rose, Gently glides my dream boat, And the melody comes and goes.
i
The melody lingers along a moon lit shore,
It lingers in wind swept trees, I hear it when all is silent, and you
Hear only a breeze.
’Tis like a wisper, a vesper, this song,
It brings memories back to me, As long as my song I can hear in this world,
Contended and happy I’ll be.
—Christine Troya.
FUNNY FACTS ABOUT THE NUMBER NINE
Did you know that all through the multiplication tables the product of nine will add together to give nine? It is a fact. Multiply any figure you like and the sum of the resultant digits will invariably come to nine. Thus: 2x9=18 and 1+8=9. So you can go though the nine table up to 11X9=99, and even there the rule works for 9+9=18 and 1+8=9. Take any number at i random and multipry it by nine,
: say 339 times 9. The product is 3,051. Add those digits and they give you 9. Or take 9 times 2127. The answer is j 19,143 which added together equal 18 and one and eight are nine. Perhaps you want to try it with a bigger number. Go ahead, the rule will work. Take 5,071 and multiply it by nine. What do you get? 45,639 which figures total 27 and 2 and 7 are 9. Try it for yourself with any number at all.
Here’s another funny thing about 9: Take any. row of fig-
MIŠI
Zbrale so se k svetu miši.
Star mišjak je to govoril: “Dosti naših že pomoril maček v hramu je in hiši.
Res, prišel je zadnji čas, da se sili jez postavi, da divjak nas več ne davi če ne, bratje, je po nas!
in 'da se ta cilj doseže hotel sem nasvetovati, da od jutri ko j za vrati mačku zvonec se priveže.”
“Slava!” zadone glasovi, vse nasveta veseli se, sklenjeno je, da zgodi se po besedi naj njegovi.
“Modro je glavar govoril”, reče miška — mlada stvar. “Kdo pa bo med nami storil, kar je svetoval glavar?”
(Simon Jenko)
ures, reverse their order. Make a subtraction of the two rows of figures and the final result of adding up the digits of the answer will always be 9. Try it with this: 7892 the reverse is 2987. Subtract this from the former and the answer is 4,905. Add these digits and the sum is 18 as you knowr 1 and 8 are 9.
Now try this one. Write down any number such as 7,549,132, subtract therefrom the sum of its digits and 110 matter what figures you stari with the digits of the product will always come to 9. Look, 7549132 added together give 31, subtract this from the original figure and the answer is 7549101. Add those digits together and their total is 27. What is simpler? 2 and
7	are 9.
One more fact. Write the nine table from one to ten thus:
1X9= 9 2x9 = 18 3x9=27 4x9 = 36 5x9=45 6x9=54 7x9=63 8X9=72 9X9=81 10x9=90
What do you see? The tens column reads down 123456789 and the units column reads up 123456789.
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
O VESELICI SKUPNIH DRUŠTEV
Novo leto nas je pozdravilo v precej ostri zimi, a ni trajalo dolgo, že po teku enega tedna se je omililo ter nam prineslo skoro pomladne dneve.
Kakor je že znano, so tukaj-šna chicaška tri krajevna društva J. S. K. J. priredila skupno veselico v prid mladine.
Čast mi je poročati, da sta se osebno udeležila sobrat Anton Zbašnik, glavni predsednik J. S. K. Jednote ter urednik Nove Dobe, sobrat Anton J. Terbovec. V imenu tukajšnega mladinskega odelka obema naj-prisrčnejša hvala za prijazno vdeležbo in priznanje.
Brat predsednik je v kratkem govoru označil glavne točke, o katerih se ima razpravljati na prihodnji konvenciji. Zlasti glede mladine je posebno povdarjal, da se bo vso pozornost obrnilo v prid mladine, ter nas obdržalo v svoji sredi ter iz nas napravilo temelj bodoče generacije.
Tudi sobrat, A. J. Terbovec se je pohvalno izrazil glede zanimanja mladinskega oddelka. Potom dopisov in tako dalje. Obljubil je, da bo tudi nam v bodoče naklonjen ter se bo tako z roko v roki dalo marsikaj napraviti in pridobiti vse one, ki danes še niso naši.
Mi mladina pa se hočemo potruditi, da postanemo vredni nasledniki ustanoviteljev preko-rostne matere jednote naše.
Prijazni večer zabavne veselice mi ostane v trajnem spominu bodočih dni.
Jeannette Sega (14 let), društvo št. 70, J. S. K. J.
members, and dancing took the rest of the time, which was about till 2 A. M.
Members, let us all cooperate by securing new members, so as to reach the 20,000 mark before the convention this year, and also by writing to Nova Doba. This is our paper, and it is the only means by which to communicate with one another. Make up your minds, and if your contribution isn’t in this issue, make it your duty, to have something for next month’s Juvenile page.
Agnes Jurecic (Age 14), dr. Zvezda, št. 170 J. S. K. J.
THE CLIMAX
The Christmas season was a peaceful one in most parts of the world, and the old year closed quietly with but one important event — Lindbergh’s non-stop flight from New York j to Paris, showing his skill, en-durance, and heroism. His other flights seemed to bring | greater friendship between the United States and foreign countries. Not only is this a great event at the present time, but will remain so for years to come.
Resolutions for the year 1928 are also essential, provided that one would keep them up. These resolutions se^m to be frail, perishable things. No atempt is made to keep them up. A person should decide whether or not this resolution can be' kept, thus being prepared to do it in a proper way. However, a resolution that I have made and one which I will keep is to write to our beloved paper Nova Dobu. Come on members of the Juvenile Department! Let’s do our share by contributing to Nova Doba. Then you will be able to say, “I have done my part in making it a bigger and better paper.”
To reach the climax, or the most important part, I will mention something about the dance given by the Chicago J. S. K. J. lodges for a membership drive, especially among the Juvenile members. The guests of honor were our Supreme President, Anton Zbasnik, and our Editor, Anton J. Terbovec, thereby giving us the pleasure of meeting these two (—censored by Editor) — men. On account of a delay, our Supreme Secretary, Joseph Pish-ler, was not present, although I hope that at some future time, he will visit Chicago. His .substitute was Bro. Matija Pogorelc. Their speeches were interesting to everybody and was very much appreciated, and I do wish to have another opportunity to hear them soon. Other talks and numbers were given to the rest of the program.
Following this, refreshments were served to the Juvenile
Burton, O.
I have been reading the children page in the Nova Doba right along, and find it very interesting, so I thought I would write. I am nine years old, and in the fourth grade.
One very cold morning I was awakened to hear my brother Johnnie, calling me. I got up without hesitating and dressed myself, then I went downstairs, washed my face, and ate my breakfast. When I finished, I put on my wraps and went outdoors.
I went to the old shed, where I always kept my sled, but it wasn’t there, so I knew Johnnie had taken it down to the pasture for me. I ran as fast as my little legs could carry me to the pasture, and sure enough, Johnnie was there already.
My sled was laid nearby, unused, so I slid down the hill. Johnnie came after me. My sled slowed up and Johnnie’s sled caught up till it was right behind me. Soon there was a crash, for Johnnie’s sled ran into mine. We both tumbled off our sleds and rolled on some thin ice which our sleds ran into. Before we knew what happened, we were both soaken wet so we got up as quickly as we could, and ran home. We told the others what happened. Then we changed our clothes and went to bed.
Jennie Bouha (Age 9), Lodge No. 71 J. S. K. J.
Družino. Nazadnje so prišli še trije kralji. Da ste jih videli, kako so bili lepi. Deklice v lepih oblekah, kakor angel ji, so pele “Silent Night.” Ena mala, 7-letna deklica, Angeline Kozjan je deklamirala “Christmas Welcome.” Tili Štrukelj, 9 let, je lepo slovensko deklamirala “Tri miške.” Potem so prišle tri male, lepe deklice, v starosti šest let z zastavicami in vse skupaj deklamirale “Three Little Sisters.” Najbolj smešna sta bila “Penzijo-nist Jože in njegova boljša polovica.” Jaz sem bila njegova boljša polovica Jera. (Ah, saj ni bil fant, samo ena moja prijateljica, Ana Jacopine. Da ste jo videli, kako je bila “fajn,” pa še fajfo je imelž). On mi je pravil, da sem grbasta in me je klical kopriva. O, al’ nisem bila jezna! Kajpak! Žena ne prenese take besede. Miklavž je tudi prišel in dal lepe reči otrokom. Pa veliko, lepo drevesce je bilo sredi dvorane. Potem smo šli domov.
Na starega leta večer je Gospodinjski klub imel ples. Dosti nas je bilo tam in nismo slišali piščalke za Novo leto, a smo tam voščili eden drugemu vse najboljše.
Dne 4. februarja bo naše društvo sv. Alojzija, št. 6 J. S. K. J. imelo maškeradni ples. Le pridite vsi, in oblečite se smešno.
Dne 18. februarja bo društvo Ciril-Metod priredilo tudi maškeradni ples. To bo zadosti; potem pride post, če se ne zmi-sli še kdo kaj.
Iz naše High School je gra-duiralo 86 učencev. To ni dosti, ampak v juniju jih bo gra-duiralo več kot 200. Med sedaj nimi sta Leo Svete in Catherine Bohorič, Slovenca.
Pozdrav vsem članom in članicam !
Vida Kumše (15 let), članica dr. št. 6, J. S. K. J.
PICKING PINION NUTS
This is my first letter to the Nova Doba. I belong to the St. Louis lodge No. 78 of J. S. K. J., Salida, Colo. I started to read so many interesting letters, that the other members wrote, that I thought I would write a few lines.
One day some girl friends, and I went into the hills to pick pinion nuts. We dressed in boys pants and caps, and then we started. We came to a ditch, and the water was deep. We tried to jump it, but we fell in and got our feet all wet. We ate our lunch, and then we started to pick pinion nuts. We all picked some and I picked a little sack of them.
On our way home, I fell so many times, I nearly lost all pinion nuts. I was going to send some to the lodge members, for Christmas, but before I got home, there was only about fifteen left. So then I couldn’t send them. 1 was awfully sorry I couldn’t send them.
Please don’t throw my letter into the waste basket, next time I will write a better one. I also wish my story will be printed in the January issue of the Nova Doba.
Edith Glovan (ilge 12), Lodge No. 78, J. S. K. J.
Chicago, 1*1.
V zadnjih par tednih so ljudje bili jako 'zaposljeni; eni z voščili, drugi z deljenjem daril za božične in novoletne praznike. Tudi za mene je bil Miklavž jako dober zadnje leto. Pogrešali smo pa sneg, ker ga nismo imeli nič za Christmas, bilo ga je pa potem za Novo leto toliko več. Novo leto je pa prineslo tudi nove skrbi za mladino, to se reče, da se bo treba še nadalje pridno učiti. Jaz sem pripravljena, da bom ta mesec dokončala ljudsko šolo, potem pa, če bo šlo po sreči, bom šla še za dve leti v višjo šolo.
Omenim naj tudi, da smo imeli veselico za mladinski oddelek, ki so jo priredila skupna chicaška društva, spadajoča pod okrilje J. S. K. Jednote. Veseli me, da sem imela čast spoznati našega glavnega predsednika brata Antona Zbašnika in urednika Nove Dobe, brata Anton J. Terbovca. Pričakovali smo tudi našega glavnega tajnika Joseph Pishlerja, ker je bil pa preveč zaposlen, ga je zastopal brat Matija Pogorelc.
Za mladino je zelo koristno in priporočljivo, da bi imeli še večkrat take prireditve, pri nas, kakor tudi po drugih naselbinah. S tem se mladina pouči, koliko dobrega so deležni tisti, ki so člani naše dobre matere Jugoslovanske Kat. Jednote. Tiste pa, ki še niste člani mladinskega oddelka, lepo vabim, da se nam pridružite čim prej!
Sestrski pozdrav vsem članom in članicam mladinskega oddelka J. S. K. J.
Mamie Jurecic (13 let), članica dr. Zvezda, št. 170 JSKJ
and when I got home, I was all played out. Some of the corn ears were 15 inches long. The farmers must work hard, but they are more independent than the people that work for the companies.
I believe I am the first one in this section that wrote to the Nova Doba. I hope I will hear soon from someone else from around here. I wish that Cornwall would get on the map.
Josephine Meze, Lodge No. 159 J. S. K. J.
CHRISTMAS EVE
’Twas the night before Christmas. The snow was falling rapidly in thick, large flakes. People were rushing madly to and fro as if excited.
Suddenly amid the shouts and cries of the people was heard a faint and pitiful cry, a cry so pitiful that few would refuse to aid the owner.
People rushed madly along with the slightest idea of helping one in need. Suddenly a tall, old man about the age of sixty, stepped forth from the crowd and picked up a shivering, barefooted boy.
He took him into his machine, where he wrapped him in a cozy blanket, and rode home.
Knowing that he was a homeless child, without mother or father, he took him as his own.
This lad grew up to be a kindhearted man like his father and always helped one in need.
He also helped his foster parents for what they done and after their death he practiced their w6rks.
There are many such people as those that passed by him with the slightest idea of helping one in need and may the Christmas spirit change .their minds as that of the tall old man’s.
The town clock struck twelve and the noise in the streets stopped.
Far off in the distance could be heard the echoes of some chimes which seemed to say “Peace on Earth, Good Will to Men.”
Mike Matjašič Tomazin, Lodge No. 6, J.S.K.J., Lorain, 0
Lorain, O.
Za Božič smo imeli v Slovenskem Narodnem Domu igro “Na Betlehemskih poljanah,” ki so jo igrali deset do petnajstletni fanti. Bila je jako lepa in je imela tri dejanja. V tej igri se pokažejo pastirčki in angelj tako, kakor je bilo takrat, ko je bil Mesija rojen. Tudi jaslice smo imeli in sv.
Cornwall, Pa.
I am a girl nine years old and this is my first letter to the Nova Doba. I go to the Cornwall School and I am in the fourth grade. My teacher is very good to me.
We have a farm and have lots of grains, and we also have apples, pears and potatoes. I tried a few days husking corn,
MY HOBBY
I am especially interested now in collecting pictures which is my favorite and most interesting hobby.
I collect all the magazines that we get during the year and hunt for pictures.
There are so many interesting pictures that it is easy to get interesting ones. I also get some from the Rotagravure Section of the paper that we get on Sundays.
I keep my pictures in a book twelve by eight inches, with one hundred and forty pages in it. This gives me plenty of room to keep them neat.
The first group is “Typical Scenes of The World.” These are interesting, because they are places which I might not never be able to see.
The second group consists of “Costumes of All Kinds” suitable for rehearsals, masquerades and school work.
The third group consists of “Pretty Girls in all Walks of Life.” This is rather interesting because R shows good health of some of the people.
The fourth group consists of pretty homes and gardens. Also the pretty flowers which grow in them-
The last group is pretty rooms in all reflection colors to the future of. our younger people on cleaniness, decorations and art.
All these pictures I keep to look at in my later years. Now don’t you think my hobby is pleasant and profitable? Try sometime yourself.
Mary Fink (Age 14), Lodge No. 39 J. S. K. J.
A LONG WALK
Once on a very fogy morning in August my mother, brother, sister and I and another man and his two sons went picking blueberries. We had to walk about six miles before we got to our right patch.
At last we reached and we were all soaked and wet from the fog. Our leader, which was the man, made a very big bonfire for us to get warm and dry. After our clothes were all dried we put our lunch and blueberry boxes down on the ground. We took our pails in which we were to pick, everyone going in different direction. After we had our pails filled we went and dumped the berries into the big berry boxes:	We	started off again
all of us taking large pails, for we wanted to go out a little farther and find a better patch of berries. While we were walking together my brother was startled by a noise, he looked in front of him and sow a deer laying under a shady tree. We hardly each had a look at the deer and he was off like lightning. We then started to pick some more blueberries for we were in a good patch. When we got our pails full we went back to our resting place and took a rest and then we went home.
Stanley Debevetz (Age 11), Lodge No. 20, J. S. K. J., Gib bert, Minn.
A QUEER DREAM I was walking in a beautiful garden one day when I spied a big tree with many juicy apples on it. I ran to this tree and picked my apron full of apples. I was just going to go home and show the family, when all of sudden an elf poped up before me. He asked me two questions and they were: “Who gave you permission to come into this garden? and Why are you taking those apples?”
I was so frightened I could hardly utter a sound. He then blew a loud whistle, which made me jump. When he blew the whistle, hundreds of other elves came, with a long cord. They tied my feet and hands and then went away. When they had gone, I broke the cord and took a big juicy apple from my apron and was just going to bite it when I awoke and found myself almost biting my finger.
Frances Nemgar (Age 13), Lodge No. 25 J. S. K. J., Eve-leth, Minn.
A TOWER OF JEWELS
What is more beautiful than a tower of jewels, dazzling in your eyes? This Tower of Jewels which is one hundred and twenty-five in the air was made for the Cleveland Indu-trial Exposition. At the bottom of the tower could be seen the roaring grean water, flowing from large vases. As this water touched the earth it vanished. The sight was almost as beautiful as Niagara Falls. As the eye reached farther into the air it gazed upon imaginable boiling fire coming from smaller vases. This fire glowed upon hundreds of various precious stones. There were thirty-six differeht lights that is nine different lights from each of four corners shining upon these gems which made them more beautiful. Around the tower, nearing the top were fireworks going off. A gorgeous sight! The beautiful moon in the star-sprinkled sky was also reflecting this wonderful tower. At the very top was seen a large star consisting of only diamonds. What a beautiful scene!
Stefania Dolinar (Age 14), Lodge No. 31 J. S. K. J., Brad-dock, Pa.
it was not very void, so we all went to the church. We also went to the midnight mass on Christmas.
There are four (4) of us in this society and my father is there also. We all like this society, because we get money for our stories or letters sometimes. I will write another story the next time.
Louis Nemgar (Age 11), Lodge No. 25, J. S. K. J., Eve-leth, Minn.
Salida, Colo.
This is my first letter to the Nova Doba, which I hope don’t go into the waste basket. I have been reading all the stories and letters that have been published in the Nova Doba and am interested in them very much. So I thought I would write a little story. I am in the J. S. K. J., Lodge No. 78 and the rest of our family. Here is my story.
“Ice skating and rafting.” One day some friends and I went down to the river to skate, we were not skating long when I thought of a good idea. One of the boys ran home and got an axe and when he came back we went to a place where the ice was very thick and an easy place to get it on the river. We cut enough pieces for all of us and when we got them into a place they could drift down the river, we got on and rode on them. We then came down to a place where the water was shallow and full of rocks. Our blocks of ice broke and we fell in and got all wet. When we came on dry land, we built a fire and got dry and went home.
Albert Godec (Age 13).
Moon Run, Pa.
This is my first letter to the Nova Doba. I hope that my first letter will not go in the waste basket. I’m eleven years old and in sixth grade. There are seven children in the family and we all belong to the J. S. K. J. lodge. Out in Moon Run it was a very good Christmas. Out here theye are giving clothing and food to the men that are out of work. Those who really need clothing or food get some of it., I have nothing else to say. Next time I will write more.
Anna Matyaz,
Eveleth, Minn.
During the Christmas week
Ely, Minn.
This is my first story to the Nova Doba. I hope it will not be thrown in the waste paper basket. It is fairy tale.
“The Devil’s Tower.”
“On!” exclaimed one of the girls. “The top ladder is gone.” “How shall we get down?” cried another.
I said nothing for I was in deep thought. We walked from one place to another, looking for a place to get down. It was getting late and yet no place was found.
Finally we heard a call. “Come! Come!” cried one of the girls, jumping up and down. “I have found a place to get down.” Sure enough there were some indentations in the tower. I was the first one to try my luck and the rest followed.
Once in a while my foot would slip. When I got down I could not tell you the feeling I had. One of the girls said: “It surely doesn’t deserve a better name than ‘the Devil’s Tower’.”
Marcella Malovasich (Age 13), Lodge No. 2 J. S. K. J.
There was no answer' were only laughing al , other. Soon I got more c age and said:
“I will.” First I balanc one foot then on the
Wjj, To
<#
with my hands spread oi . ing this way and that.
ly I wouldn’t balance any more, but bang! went like
do*"
a dove‘ 1 dl
scarcely pick myself up- j day I came home with a , and a bump. I know I10" skate fairly well now!
Tbny Malovasich, (Age1 j Lodge No. 2 J- S-
PRIDIGA NA NO# LETA DAN 0 PREL™ PAMETI
4t0 p h, > hf
'fes 60
Dragi mi bratje, mile nl'j S»e. stre! Bogu bodi Pot°fnfSi ^ vam: tako se mi zdi, .■ ^ sleherni dan postajam b° meten!
Ne pijem več. —	^	^	^
metno. Oziroma piJeItl ^ L gaško slatino in mleko- . ( ^ mu se ne pravi piti-	e-
pravi tako piti, da čl°ve_.
Pam
‘»tel
^ j,
i'a
10]
Ji
nils'll ,
postane ob pijači. Rog^jf ^
tina pa ne razveseljuje s J, l >
mleko tudi ne. Toda kar ^ ^ f)c
če pameti — pametni ? >; r er
pijači jako. f„ ju	S
nesebično priporočam.	..lil
. Zmernost mi je zvez°f^
nica tudi v jedi. O m^J1 J jes
je iu sestre — že dolg0 «) ,Wij
bil več sit! Ni pametn02 hi
pasti do sita. Nego Je ^ JV
metneje nehati tedaj, k° t
bolj diši. Jaz vsakik1^ 4^
ham, ko bi mi še dišalo ^ -.......................šlo
še. Od kraja mi je S1VDja ^ Sedaj pa neham brez jt . ^
• +pŽawi
premagovanja m mi 1
H.
V
hati. Kajti mi že na -	^
našajo pičlo in prepič'0 y * ^ jene obroke in je lahk° i koder več ni.	,
Včasih nisem bil tak0 ten.
Kaj vse sem snedel 1 ih koliko! Groza me ^ spominih.	e,
Jetrne in krvave — Toda morajo biti Pr, pošteno — v gostilnah koli — prepečene, da P J 'i,
%
in pride na dan in
se
opraži tudi bogata nji jol ij n j ost in nadeva — najljubše.
, at ■ tfe n
fV
"at
Oziroma jih zanicuJ ^ so nespametne. In ^ spada zraven in kisla 1
L’ ' fo;
In potem pečenice ,
In mlado svinjetino, *e J' 'la« vo spečeno, da hrusta V
mi! Pa tudi prekajen1
ni slaba na zelju, zl'a! j jnJ*1
kruh, ali pa gorka g hovim pirejem!
Ely, Minn.
This is my first letter to the Nova Doba. I hope it will be accepted.
“Skating.”
Here we were for our first time on this road with skates. Everyone of us was afraid to start.
One of the boys said: “Who will try his luck first?”
O, koliko take in L’!'e n-^ spameti in skušnjave J jt>, ril preljubi Bog in s.e jr deležen v svoji nezreli ni duši!
In kadar sem misl'’ ^fj^! vsega dosti in preveti f . ^
■ cl V
i
k «4
N>
pil kozarec vina
ali
in
u	'f
potem je zopet H ,	1
da nisem mogel reci " JI Niti “bof” nisem \ V jf) %
či! To ni bilo pamet® > 5'
Toda za kako	'j.	'%i
bilo vendar še Pr0* v fj \, ^ grižljaj sira, za k°S^eij ^
za kak oreh ali man J
telj ali kako suho ^ P, In me ni razgnal0 • ^
v
jedel in sem jedel ^1^; ( o,
V'
Nasprotno, jako y re--‘ se počutil - joj	'V
sredi grešne nezme1^
nat se mi je
videl
sem se
cedil in dobrote ( ,	,<(Ji
bi bil skrivil lasU',j !#',•
f/'	J
■i, n10 b'la jo |v
SKHVU	Jl\‘
smejal najb°g0v tlt, iih di u* / X dar * mi ni mudil«	*
dovtipom svojih dlU^ po:
J
O, kolikšna je pameti mera — P°
jjiPf' ; . % j
IH** 1 fyNj,
i
hana!	j	v
Človek je bitje,_ '‘W* p V
trka na prsi, da 10	#	) / ^ '
luč pameti. Pa mu ^ § iA ko služi za zgled 1  ft't
neizobražena kra nižji stopnji stoji	<
(Dalje na
(j.
'U
t
cot'
DOPISI.
#lJi^a(*a^eVan^c 12 stran‘)
nt “i TJ<1-S8m Za delom- ker ^T.^ko pa tudi mislim, daje
d
d«*
m°žak, da ne bo hodil delati kot stavkokaz. [’ da vam bom prihodnjič ^Poročati bolj vesele no-
gorate Colorade. — članstvu J. S. K.
12 tav ^ote!
^°SePh Skrabec,
^12 W. New York Ave,
^	Cleveland, O.
tJj °Ur yearly meeting which lift e!d on December 13th,
the
members of the
^Dj6 ^shington lodge No. ""8 f	^ave	lected	for
flowing officers:
6Jldent Mary Kalcic, 1173 St.; vice-president
m
j ,8 Jaklich, 6527 Edna "J % Secretary Joseph J. ;♦ tr , 2 Glass Ave.; treas-
CSa Levstek’ 1059
tffty> Kc*.; recording secre-% Ln#ry Janezic, 3934 St.
i b ^Ve-Pteif ,.
piti1 Vs’	Addison	Rd.
IJj ‘ Adolph Brezovar.
^93fth St.; Adolph Per
crc*! % ' 3 Ai1 ^217 St. Clair Ave. fs a ‘ local
9t» -K rnec*lcal examiners
^rn 'Ur
and Dr. Oman.
.^etings are held in the
>ildi
n£ of the Slovene
^ a "‘Hal u	—
iji j'Uie 0me (room No. 4)
j if 'ntj, >t('°nd Tuesday of each
5 Jfj ^	^-30	P.	M.	The	dance
■ w< idit^.88 held at the Slovene
..iiSV.
rat i i,
r5^	•*>	"was	a	success and
4^ eal more than expect-
a%C"“be«
boJ3
Why
was it? Because
got down te !W' ar*d the same we can 'A 5ur] lease the membership \j	As you a11 know’
J ne r 8 fee is free, so the i|)( ^ ’Oers need not worry Li ainination charges. ^ij1j],neiriber is asked to try [Jojjj Uence his or her friends Lj£Ur lodge. Try to do 'jjj,. each member wiLl at %	2 one new candidate
meeting. Do not
Kht^ every member has V the commission of »CVei’y new member ^HS 0r his lodge.
^ 5t 'e8sment dues must be sfe t> e meeting or on or
iofli,! ^at*	current
116 secretary’s house,
V,th
i*t
jcj<
ey suspend them-l7 ‘forty days.
8p0 j V 8urPrise is awaiting
./1*1»..	^	_	1	   i.	_	L
"'ere not present at Meeting. Please be 0lJr next meeting.
|l Will L
held on February % doping to see you
Sham
“• Smole, Secretary
in * d» ]\
^ prV* m0J i;*>Ssn/^e v košu prej kot Le malokdo se
K
'0 ‘Wt
A
io 1 4
p
o-
^eadowlands, Pa
M^ e Naselbine; vzrok A f°hilica dela, ampak
^Oimanja- časa je
i ib« ■, °. za moške, od-L Mce • • Seveda, za ubo-ll b0]G ^ru}?ače, one mo
ii ^e^a^i> če so sino-V ži^0 Štrajk pa se
)W Ceclalje bolj obču ri e,Tl ^asu so moški
\X delali
hro1 š t)Urk
io1’1..-
,	)	‘io	ll4h
# j i' i>: i)ac ti Kt iA i. PfL \ 'ifi
sl
ici”1
I1j
vef
J
kjerkoli: pe farmah itd dela nikjer kol
in
Po ■“ v rovih, ki pla-5v'e4 i Vi.Jacksonvillski lest-na Meadow-Pa so v Washing s|'w». ‘H8tv V ^anonsburgu.
iJ nr;>S.kauni polju pa tu' '° J l\0 lvednoenoah
v Pi„WL0aij ah klub priredi
K! 5 k^o. Tako bo tudi h%i
•	,	“•	AdK.o uo tuai
^r'g*av priredi' j™.'	1	v	soboto 28. ja-
! tin,v	dvodejanska
it Nh ^*e®kem jeziku.
Matches
V'2 'BT 'i l2Vedeti- kako se
naj
igro.
pride
Igrali
Coneby, F. Tauzel, S. Taufer, A. Žitko, A. Bizjak, F. Lenasi, J. Lenasi in A. Lenasi. — Kei tu še ni bilo vprizorjene igre v angleščini, upam, da bo udeležba velika.
Slovenska igra bo enodejanka “Vedež”. Igrali jo bodo sledeči: J. Bizjak, V. Peternel, M. Gruden, M. Severovič in J, Lenasi st.
Prosim, naj se mi dovoli par besed glede “Mohawks” iz Illinoisa: “Dobili ste Mohawks malo pohvale in nič kritike v časopisih. Ako ste igrali igro “Eyes of Love” kot je zložena, potem je pohvale vredna.” Torej na svidenje 28. januarja v Miners dvorani v Meadowlands, Pa. Dvorana bo odprta točno ob 6.30 zvečer. Igra se prične točno ob sedmi uri. Igrala bo tudi mladinska godba. Vstopnina za moške bo 50 centov, za ženske 25 centov; za mladino je vstop prost.
Agnes Žitko,
tajnica dram. kluba.
Lorain, Ohio.
Društvo sv. Alojzija št. 6 J. S. K. Jednote je na letni seji, ki se je vršila 18. decembra izvolilo za leto 1Q28 sledeči odbor: Predsednik Louis Balant, rpodpredsednik John Omahen, tajnik in organizator John Černe Jr., blagajnik Frank Jančar, II. blagajnik Joseph Ursic, zapisnikar Matt Ostanek, nadzorniki John Kumse, John Svet in Frank Durjava, zastavonoša John Zaletel.
Z novim letom smo pričeli novo dobo društvenega delovanja. Dajmo, bratje in sestre, gledati na to, da se bomo v tem letu bolj redno udeleževali društvenih sej. S tem pokažemo, da se zanimamo za dru-štvo in Jednoto. Zahvalim se za ponovno izvolitev in se priporočam, da mi greste v vseh ozirih na roke. Posebno vas prosim, da redno plačujete svoj mesečni asesment, s tem meni prihranite dosti nepotrebnih neprilik in dela. članom in članicam je znano, da naše društvo plača samo en mesec asesment za vsakega člana ali članico iz društvene blagajne, potem morate pa sami paziti, da ne boste suspendirani.
Dalje naznanim, da bo naše društvo priredilo maškeradno veselico v soboto 4. februarja v Slovenskem Narodnem Domu. Pričetek ob 7.30 zvečer. Dalo se bo tri nagrade, za najlepšo masko $3.00, za najgršo $2.00, in za drugo najlepšo $1. Vstopninama veselico bo: za moške 50c, za ženske 25c.— Vljudno vabimo vse cenjene sobrate in sosestre, dalje vse rojake in rojakinje iz Loraina in okolice, da nas posetijo na omenjeni večer. Zagotovimo, da tistemu, ki bo prišel, ne bo žal. Zabave bo dovolj za vse, stare in mlade. Za plesaželj-ne bo sviral dober orkester, za lačne in žejne bo pa vse potrebno preskrbel odbor.
Pozdrav vsem članom in članicam !
John Černe Jr., tajnik.
bih posledic.
Sporočam ob enem, da je naše društvo na svoji redni seji 11. januarja t. 1. podpiralo kandidaturo sobrata William B. Lauricha za izpraznjeno mesto predsednika glavnega nadzornega odbora. Da je sobrat Laurich sposoben za ta urad, je bilo že na par mestih poro-čano. Tudi naše žensko društvo Zvezda, št. 170 J. S. K. Jednote prav toplo priporoča in apelira na bratska društva, da podpirajo njegovo nominacijo. Prepričana sem, če bo izvoljen, da bo točno in vestno vršil delo, ki ga urad zahteva in se bo izkazal vrednega zaupanja, ki mu ga bo članstvo izkazalo.
Sestrski pozdrav vsem članicam društva Zvezda, gl. odboru in sploh vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Agnes Jurečič,
2226 Blue Island Ave.
(Tel. Canal 6516).
Chicago, 111.
Tem potom obveščam člane društva Jugoslovan, št. 104 JSKJ, da sem sprejel tajniške posle za leto 1928. Prosim torej vse sobrate, da se v zadevah, tikajočih se tajnika, obračajo name, po naslovu, ki je naveden spodaj. Ob enem obveščam vse člane našega društva, da iniamo v januarju društveno naklado 50 centov, za pokritje društvenih stroškov v letu 1927. Poleg tega mora vsak član plačati eno vstopnico ( 35 centov) za veselico, katero so priredila skupna društva J. S. K. Jednote v Chicagu na večer 14. januarja. Tako je bilo sklenjeno na novem-berski seji.
Nadalje prosim člane, da plačujejo asesment pravočasno; kdor ne bo plačal do 25. v mesecu, bo suspendiran kot pravila govorijo. Jaz ne morem za nikogar zakladati in društvena blagajna je tudi prazna. Naznanjam tudi članom, da se v prihodnje vršijo društvene seje vsaki tretji torek v mesecu ob osmih zvečer v Narodnem Hrvatskem Sokolskem Domu na 1903 So. Racine Ave.— Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Ignac Janc,
2012 W. 23rd St. Chicago, 111.
Dolenc, F.
Chicago, 111.
Podpisana sporočam tem potom članicam društva Zvezda, št. 170 JSKJ, da sem v januarju 1928 sprejela tajniške posle. V slučaju nesreče, oziroma v vseh tajniških poslih, izvolite se obračati na spodaj navedeni naslov. Apeliram tudi na cenjene sosestre, da se polnoštevilno udeležujejo društvenih sej, ki se vrše vsako drugo sredo v mesecu pri se^ stri predsednici Frances Laurich na 2246 Blue Island Ave. Ne pozabite poravnati svojih prispevkov do 24. v mesecu kot zahtevajo pravila. S tem dosti pomagate odboru, da more vršiti svoje delo točno in pravilno, same pa se izognete suspendacije ali drugih nelju-
kako drugo društvo podvzelo ta korak, ki je močnejše v članstvu. Toda do danes se še ni nič takega organiziralo.
Zato je slovensko pevsko in izobraževalno društvo Bled podvzelo ta korak. Odobrili smo 15 dolarjev iz naše blagajne kot temelj v ta sklad. Dne 28. jan. pa bo naše društvo priredilo v dvorani društva sv. Alojzija v Conemaugh veselico, katere čisti dobiček je namenjen v pomoč stavkarjem, Naše člane in članice pa bomo poslali po okolici John-towna pobirat prostovoljne prispevke. Opozarjamo pa rojake, ki nabiralcev ne poznate osebno, d.a jih vprašate za izkaznico. Za denar, ki ga bodo nabrali naši člani, je naše društvo odgovorno, da bo pri šel v prave roke.
Prosimo rojake, posebno pa tajnike podpornih društev, da bi šli nam na roke, olajšali nam delo in pripomogli k lepšemu uspehu. Pokažimo, da se zavedamo, da se ta boj bije tu di za nas.
Za slov. pev. in izob. dr. “Bled”:
Frank Nograšek, predsednik
Pittsburgh, Pa.
Na 11. januarja je priredilo društvo Marije Vlebovzete, št. 182 JSKJ svojo prvo veselico v Slovenskem Domu na 57. cesti. Kljub slabim delavskim razmeram je bila veselica precej dobro obiskana in se tem potom v imenu društva iskreno zahvaljujem udeležencem za poset. Posebej se zahvalim našemu glavnemu predsedniku, sobratu Antonu Zbašniku za darovani petdolarski cekin. Zahvala gre seveda tudi Mihaelu Žugelju za darovanega petelina, ki je društveni blagajni prinesel čez dvajset dolarjev. Hvala dalje Mrs. Gorup in Panian za pomoč v kuhinji, Mrs. Theresi Zbašnik za fino pripravljen gulaš, Mrs. Pogačar in Mrs. Golobič za krofe, požarnemu brambovcu Mr. J. S. Rogina, ki je omenjeni večer opravljal službo policaja za nas in nam mnogo pripomogel k uspehu, hvala sobratom Pogačar, Widina, šneler, Can-jar, Bubas, Gabrian in drugim, ki so nam šli na roke. Vsem, ki so kaj prispevali k veselici, vsem, ki so na kakšen način pomagali in vsem, ki so se prireditve udeležili, se še enkrat prav lepo zahvalim v imenu društva št. 182 JSKJ.
Anna Sneler, tajnica.
Canonsburg, Pa.
Doba predpusta je tu in po vseh naselbinah se prirejajo veselice in vprizarjajo igre in druge zabave.
Ker tudi pri nas nočemo zaostajati za drugimi, bodo člani in članice tukajšnega društva Bratska Sloga. št. 149 J. S. K. J. vprizorili burko “Moč uniforme”, s petjem, v treh dejanjih. Prireditev se vrši v dvorani dr. Postonjska jama, \ prid društvene blagajne.
Omenjena igra je ena izmed najbolj smešnih slovenskih šaloiger. Vsak, ki bo navzoč, se bo moral smejati od začetka do konca, pa ne prisiljeno, ampak do solz. Zato naj noben ne pozabi prinesti seboj velikega žepnega robca, ker drugače se bo moral brisati ob rokav.
Da bo igra dobro izvršena, skrbijo igralci, ki se pridno vadijo, in vloge so vse v zanesljivih rokah.
Ponovno opozarjam, naj noben ne zamudi prilike, da se enkrat pošteno nasmeje.
Zatarej na 11. febr. vsi v dvorano dr. Postonjska jama, da vidite “Moč uniforme”.
Ivanka Glažar,
članica dr. Bratska Sloga št.
149, JSKJ.
jo. Samo bolezen opraviči člana, če se seje ne udeleži. Prosim tudi člane, da bi bolj redno plačevali asesmente, saj veste, da je težavno za tajnika, ako ne dobi asesmenta skupaj do 25. v mesecu. Na tak način društvo ne moi'e misliti na predek. Seveda je tudi pri našem društvu nekaj dobrih članov, ki se udeležujejo sej in redno plačujejo svoje asesmente, nekaj je pa zopet zelo počasnih. Zato še enkrat ponovim, bratje, hodite na seje in redno plačujte svoje obveznosti, pa bomo lahko sigurni, da bo društvo napredovalo.
Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote!
Louis Jerasha, tajnik dr. št. 83 J. S. K. J.
S pota.
V številki 1. Nove Dobe sem čital priporočilo glavnega predsednika, tikajoče se kandidatov za predsednika nadzornega odbora, ki se mi zdi na mestu. Kandidaturo naj bi sprejeli le oni, ki vedo, da so za ta urad sposobni. Ni moj namen koga, ki ga ne poznam, imenovati zmožnega za ta važni urad. Delegati, ki so bili na XII. redni konvenciji J. S. K. Jednote v Lorainu, se gotovo spominjajo sobrata W. B. Lauricha, in so imeli priliko spoznati njegove zmožnosti. Omenjeni sobrat je tudi kandidiral takrat za mesto predsednika nadzornega odbora in dasi ni bil izvoljen, dobil je za izvoljenim največ glasov. Po mojem mnenju bi bilo prav, da mu članstvo zdaj poveri to mesto, posebno, ker po smrti sobrata Mohorja Mladiča država Illinois nima nobenega za stopnika v glavnem odboru.
Matija Pogorelc.
New York, N. Y.
Naznanja se, da je društvo Orel, št. 90 J. S. K. Jednote pri zadnji redni mesečni seji, dne 17. decembra, 1927 izvolilo sledeči odbor:
Predsednik Anthony Janže-kovich, podpredsednik Anton Birk, tajnik Valentin Orehek, blagajnik Joseph Paulin, nadzorniki John Čekada, Helena Rostohar in Fany Stariha.
Z bratskim pozdravom Valentin Orehek, tajnik.
k večnemu počitku ljubljeni soprog
Joseph Plankar,
in sicer je preminil 23. decembra v bolnišnici v Frontenac, Kans. Dragi pokojnik je bil rojen leta 1872 v Velikem Podlogu, št. 30, občina Cerklje okraj Krško, Slovenija. Tu v Mineral, Kans., je bival 27 let. Zapušča mene, žalujočo soprogo, rejenca Stanislava in brata Franka Plankar v Denver ju, Colo. Bil je splošno priljubljen in spoštovan med rojaki in dru-gorodci, ki so ga poznali. Spadal je k društvu sv. Jožefa, št. 52 J. S. K. Jednote in k društvu sv. Martina, št. 126 K. S. K. Jednote. Bolehal je dalje časa in meseca oktobra, 1927 se je moral podati v bolnišnico v Frontenac, kjer je bil operiran na jetrih. Vendar zanj ni bilo pomoči, kajti ko so ga zdravniki po smrti odprli, pro-našli so, da je bil ves drob gnil. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti z zadušnico na katoliško pokopališče v Scamon, Kans.
Tem potom se zahvaljujem društvenim članom in drugim prijateljem, ki so čuli pri mrtvaškem odru, ki so ga spremili na pokopališče, ki so dali za pogreb na razpolago svoje avtomobile, ki so mu v zadnji pozdrav poklonili vence in cvetlice in ki so mi na en ali drugi način izkazali svoje sočutje in pomoč. Hvala še posebej bratu pokojnika, ki se je prišel poslovit iz Denverja in društvenemu predsedniku Martinu Oberžanu za njegov lep nagrobni govor.
Ti pa, ljubljeni soprog, počivaj v miru in lahka Ti bodi ameriška gruda!
Mary Plankar, žalujoča soproga. Mineral, Kans., dne 7. januarja, 1928.
Conemaugh, Pa.
Že po večih naselbinah so pričeli pobirati darove za pomoč stavkarjem. Še celo po takih naselbinah, kjer ni premo-garjev. Tukaj pa imamo v bli žini stavko, čakali smo, da bi
Renton, Wash.
Naznanjam članom društva št. 72 J. S. K. Jednote, da je bilo na glavni letni seji sklenjeno, da se mora vsak član udeležiti društvene seje vsaj enkrat na tri mesece. Kdor se ne udeleži seje vsaj enkrat v treh mesecih, plača 50 centov v društveno blagajno. Ta sklep velja za leto 1928.
Društveni odbor za leto 1928 je sledeči:	Predsednik
Joe Plaveč, Meadow St.; tajnik Andy Gorjup, 436 Main St.; blagajnik John Eržen, Box 1538 Renton Ave.; predsednik nadzornega odbora Valentin Majnik; bolniška obiskovalca Joe Plaveč, Meadow St. in Edward Maynik, Renton Ave.; zapisnikar Andy Gorjup. Vsi v Renton, Wash. Društveni zdravnik je dr. A. Bronson, Renton, Wash. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesticu ob deseti uri dopoldne pri sobratu Andy Gorjupu.
Andy Gorjup, tajnik.
Superior, Wyo.
Zopet moram opozarjati članstvo društva sv. Martina, št. 83 J. S. K. Jednote, da bi se bolj redno udeleževalo društvenih sej. Jaz mislim, da vsak mesec enkrat se vsak lahko odtrga od doma za toliko časa, da pride na sejo. Ako morejo priti društveni uradniki, pridejo lahko tudi drugi člani na se-
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je preminul naš ljubljeni soprog in oče
John Vozel
dne 17. decembra, v starosti 54 let. Vzrok smrti je bila srčna bolezen, kateri se je pridružila še pljučnica. Pokojnik je bil rojen v vasi Šemnik, fara Sveta gora. V Ameriki je bival dolgo vrsto let. Clan društva sv. Mihaela, št. 40 J. S. K. Jednote v Claridge, Pa., je bil nad 22 let. Spadal je tudi k H. B. Zajednici, broj 378. Pogreb dragega pokojnika se je vršil dne 20. decembra ob veliki udeležbi na javno pokopališče v Harrison City, Pa.
Hvala za krasne vence in šopke društvu št. 40 J. S. K. Jednote, društvu broj 378 H. B. Zajednice, Narodnemu domu, fantom v Claridge, Victor Glass Co., Jeanette, in drugim. Hvala društvenim sobratom za številno spremstvo na zadnji poti pokojnika, hvala vsem, ki so dali za pogrebni sprevod na razpolago svoje avtomobile. Hvala vsem, ki so obiskali pokojnika na mrtvaškem odru in ki so nam bili na kakoršen koli način v pomoč in tolažbo.
Ti pa, dragi soprog in očt?, počivaj v miru in lahka Ti bod' ameriška gruda!
Žalujoči ostali:	Mary	Vozel,
soproga; John, Frank, Jacob in Eddy, .sinovi; Mary, hčerka. Claridge, Pa., dne 6. januarja, 1928.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnic src naznanjamo prijateljem in znancem širom dežele, da je preminil dragi soprog, oziroma oče
Matija Brulla
Vzela ga je kratka bolezen
dne 9. decembra 1927. Pokopan je bil po katoliških obredih na slovenskem pokopališču v Zeleni dolini. Pokojnik je bil rojen leta 1871 v vasi Ošelnik pri Črnomlju.
V dolžnost si štejemo, da se prisrčno zahvalimo sorodnikom in prijateljem za izkazano nam sožalje, za številne šopke in vence, kakor tudi za naročene zadušnico. Naj lepša hvala društvu sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, ■ kateremu je pokojnik pripadal nad 19 let, za obiske v bolezni in ob času smrti pokojnika. Hvala pogrebnikom in ostalim članom za udeležbo pri pogrebu. Posebej še hvala bivšemu društvenemu odboru za vso skrb in brigo in za točnost s katero je preskrbel hitro izplačilo bolniške podpore in smrtnine. Zahvalimo se teti Mrs. Katherine Kotzian in sinu Georgu, ki sta prišla k pogrebu iz Chicaga. Hvala družinam Antona Milavca in Joe Repenšeka za čut j e pri mrtvaškem odru, in sploh hvala vsem, ki so nam na kakoršen koli način izkazali sočutje in pomoč.
Polrojnika priporočamo v blag spomin. Ko bo prišel čas, se snidemo tam, kjer ne bo več ločitve in trpljenja.
Žalujoči ostali: Mary Brulla, soproga; Joseph, Math in Stanley Brulla, sinovi; Mrs. J. Co-dez, hčerka.
Sheboygan, Wis., dne 8. januarja 1928.
IZ URADA GLAV. TAJNIKA
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtega srca naznanjam sorodnikom, prijateljem in' znancem žalostno vest, da je odšel
Vremenski preroki,
Poleg barometra imamo različne druge predmete, ki navadno precej zanesljivo naznanjajo deževno ali suho vreme. Kadar se na primer mačka zelo vztrajno čisti in umiva, naznanja dež. če se papir jutranjega lista zelo rad trga pri listanju, pomeni deževno vreme. če je sol vlažna, pomeni deževno vreme. Tudi če teško natika mb rokavice moremo pričakovati vlažnega vremena.
POROČILO UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC, KOJIH POSMRTNINE SO BILE NAKAZANE TEKOM DECEMBRA, 1927
Umrli brat, Frank Klun, cert. št. 3080, član društva sv. Jožefa, št. 30, Chisholm, Minn Umrl dne 2. novembra, 1927. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 23. julija, 1905.
Umrli brat, Joe Chodykin, cert. št. 9552, članica društva Marija Zvezda, št. 32, Black Diamond, Wash. Umrl dne 19. novembra, 1927. Vzrok smrti: ubit od eksplozije v premogo-kopu. Zavarovan je bil za $500. Sprejet v jednoto dne 26. januarja, 1918.
Umrla sestra, Mary Orel, cert. št. 9552, čalhica društva sv. Mihaela Arhangela, št. 40, Claridge, Pa. Umrla dne 17. novembra, 1927. Vzrok smrti: rak. Zavarovana je bila za $500. Sprejeta v jednoto dne 1. januarja, 1906.
Umrli brat, Vid Lindich, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 82, Sheboygan, Wis. Umrl dne 28. oktobra, 1927. Vzrok smrti: kap. Zavarovan je bil za $500. Sprejet v jednoto dne 23. februarja, 1910.
Umrli brat, Frank Ribarich, cert. št. 25394, član društva Krasni raj, št. 160, Cleveland, O. Umrl dne 14. novembra, 1927. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $250. Sprejet v jednoto dne 22. septembra, 1927.
Umrli brat, Joseph Krall. cert. št. 6932, član društva sv. Petra in Pavla, št. 66, Joliet, 111. Umrl dne 21. novembra, 1927. Vzrok smrti:	jetika.
Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 2. junija, 1907.	.
Umrli brat, Matt Brula, cert. št. 11259, član društva sv. Janeza Krstnika, št. 82, Sheboygan, Wis. Umrl dne 9. decembra, -1927. Vzrok smrti: pluč-nica. Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 25. februarja, 1909.
Umrli brat, Karlo Sirak Penič, cert. št. 14811, član društva Isus prijatelj malenih, št. 68, Monessen, Pa. Umrl dne 14. novembra, 1927. Vzrok smrti:	samomor. Zavarovan
je bil za $500. Sprejet v jednoto dne 24. novembra, 1911.
Umrli brat Anton Squall, cert. št. 20250. član društva Soča, št. 125, Iselin, Pa. Umrl dne 28. januarja, 1927. Vzrok smrti: izkrvavljenje pluč. Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 11. oktobra, 1919.
Umrli brat, Joseph Berich, cert. št. 20018, član društva sv. Feliksa, št. 101, Walsen-burg, Colo. Umrl dne 5. decembra, 1927. Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1500. Sprejet v jednoto dne 24. februarja, 1919.
Umrla sestra, Mary Gale, cert. št. 8957, članica društva sv. Štefana, št. 26, Pittsburgh, Pa. Umrla dne 7. decembra, 1927. Vzrok smrti: srčna bolezen. Zavarovana je bila za $500. Sprejeta v jednoto dne 1 januarja, 1906.
Umrli brat, John Vozel, cert. št. 3480, član društva sv. Mihaela arhangela, št. 40, Claridge, Pa. Umrl dne 17. decembra. 1927. Vzrok smrti: plučnica. Zavarovan je bil za $1000. Sprejet v jednoto dne 14. maja, 1905.
Umrla sestra, Frances Slem-sek, cert. št. 25482, članica društva Bratje v slogi, št. 162, Enumclaw, Wash.	Umrla dne
20. -novembra, 1927. Vzrok smrti:	samomor.	Zavarovana
je bila za §1000.	Sprejeta v
jednoto dne 20. oktobra, 1925.
Tekom meseca decembra se je izplačalo v podporah kakor sledi:
Za posmrtnine čl. $10,250.00 Za bolniško podporo, operacije in odškod. 13,403.00
(Dalje na 6. strani)
PRIDIGA NA NOVEGA LETA DAN
(Nadaljevanje iz 4. strani)
ture, ne trka si na prsi, ne gori ji luč pameti, pa vendar ve, kdaj ima dosti in kdaj mora v posteljo.
Nekaterim ljudem luč pameti sploh nikdar ne zagori.
Meni je zagorela na stara leta. Zgodilo se je in zdaj mi ne diši več jed ne pijača, kakor mi je dišala njega dni. Nego se me je lotila pamet. Pregledal me je zdravnik in tudi on je rekel, da je bolj pametno, ako postanem pameten.
Od dne do dne napredujem v pameti in se mi široko odpirajo oči, kako nespameten sem bil preje in kako nespameten je okoli mene svet.
In sicer sploh!
Na primer zastran žensk. Kakšno reč počenja brezpamet-ni ta svet zastran žensk! In ženskam sploh ne pravi ženska, ampak nežni spol ali mucek sladki ali piška zlata mojega srca.
Kje je tod pamet?
O, jaz nisem tak, nisem več tak in sem za seboj sežgal vsa pisma iz one dobe moje brez-pameti!
Preljube moje sestre, ne od-drekam vam pravice živeti, nikakor ne! Toda povejte same, ali ni smešna in nespametna vsa ta prazna slama, ki se mlati zaradi vas v besedah in dejanjih !
Kako nespametno je tisto po-ljubovanje in ne le nespametno, nego tudi skrajno nehigijenično — razen ako si bi oba popreje in pozneje ščedila ustnice z dvoodstotnim lizolom. Toda si jih ne očedita nikoli!
Ali ni človek končno le človek in nič drugega in je vseeno, ali je ženska ali je moški in ali je star ali je mlad. Cemu tedaj toliko nespameti zaradi vas in vaših oči in las in usten.
Potem so nekateri moški, ki ženskemu svetu ne reko le’mucka moja sladka in piška zlata mojega srca, nego vežejo cele dolge stavke čudnih besed in jih vežejo tako, da se na koncu vrste rimajo in jim pravijo leposlovje.
O, kako so nespametni!
Jaz nisem več tak. Spametoval sem se. Tako sem pameten, da niti, če bi hotel, ne bi mogel spisati taki rimanih reči.
Ko človeku pričenja goreti luč pameti, vidi, kako nespametno je vse to in tako početje.
Jaz sem sedaj že precej pameten.
Pa še čutim, da v pameti napredujem.
Kadar bom čisto pameten, bom pa nemara umrl. Prepameten bom za ta svet. Prepameten, da bi sploh še jedel in pil, prepameten za ženstvo. Pa tudi prepameten, gospod urednik, da bi še pisal takele listke. O kako nespametni so ti moji listki! (Ampak zastran honorarja naj vse ostane pri starem !)
Smrt je vrhunec človeške pameti.
Dragi mi bratje, mile mi sestre, kako se mi smilite! Kaj vam naj povem? Mladi ste, zdravi ste, ne bi radi umrli . . . Ako hočete živeti, nikar ne hrepenite po pameti!
Vrhunec pameti je smrt!
In je pamet resnično lepa reč in pohvaljena. Ampak kratko-časneje je brez nje.
Dragi mi bratje, mile mi sestre, tako je reč taka, da ne-vem, ali je to, čemur pravimo pamet, resnično pamet, in ali ni starost in betežnost.
In še to vam naj povem, predragi mi bratje, premile mi sestre: kar se mene tiče, skoro bi bil rajši nespameten, kakor da sem tako zelo pameten. Toda bodi po toženo vam in večne* mu Bogu — ne morem, ne morem, joj meni — ne morem . . .
(Po “Jutru.”)
IZ URADA GL. TAJNIKA
(Nadaljevanje iz 5. strani)
Za izredno podporo iz sklada onemoglih -----
154.36
Skupaj .....--$23,807.36
Joseph Pishler, glavni tajnik.
RAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO
za december, 1927.
(ODRASLI ODDELEK)
Št. dr. Dohodki Izdatki
1
2
3
4
5
6 9
11
12
13
14
15
16 18 20 21 22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
42
43
44
45 47
49
50
51
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 68
69
70
71
72
75
76
77
78
79 81 82 83 81
85
86
87
88
89
90 92 94 99
101
103
104
105
106
107
108
109
110 111 112 114 116
117
118
119
120 121 122 123
$1,010.20
695.43
153.29
153.22
269.35 614.39 534.47
169.30
300.90
115.55 59.93
339.56
332.22
480.00
474.17 406.98 300.03
527.77
756.18 121.20
240.91
924.60 293.24
295.75
249.21
817.56 1,171.51
474.83
395.84
96.83
295.58
139.29
421.31
536.95 142.11
291.36
173.30 40.54 65.69
322.84
99.83
198.93
267.93 194.41 103.62
211.31
39.90
420.85
132.28 84.15
385.01 538.09
46.90 175.14
89.59
248.59 200.30
32.36
114.79
182.70
143.01
278.78
108.84
134.29
175.35
198.80
60.91
155.79
406.29
168.61
143.35
280.96 146.07 223.67
175.97
87.13
184.75
185.29
190.22
119.32 98.82
439.19
147.71 59.29
100.00
55.56
318.98 45.04
382.84
78.14
384.67
447.00
51.00
105.00
73.00
40.00
492.00
14.50 25.83
48.00
197.00
48.00
295.50
230.00
181.00
90.00 156.08
697.00
30.00
142.00
104.00
1.024.00
85.50
500.00
111.00
76.00
370.00
213.50
395.67
1.710.00
14.00
139.00
41.00
284.00
290.00
47.50
43.00
153.00
13.00
35.00
98.00
77.00
143.00
42.00
180.00
27.00
1.146.00
500.00
14.00 162.33
140.50
30.00
15.00
85.00
185.00
66.00 62.00
1.647.00
30.00
148.00
163.00
286.00
121.00
9.00
150.00
35.00
1.500.00
55.50
169.00 41.28
181.00
217.00
105.00
125.00
118.00
133.00
121.00
34.00
60.00 195.00
56.00
124
125
126
127
128
129
130
131
132
133
134
135
136
137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155
156
157
158
159
160 161 162
163
164
165
166 .167 168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180 181 182
183
184
185
186
187
188 189
28
30
50
79
83
84 135 137 142
110.21
127.58
82.53 37.98
239.71 193.93
50.84
128.36
298.75
199.24
93.33 129.31
117.47
209.48 149.34
84.33 173.95
97.42
67.28 116.23
245.81
160.69
81.40 54.87 70.50
259.84
158.58 88.08
105.69 18.24
245.14
47.41
62.76 50.68
111.48 99.08
108.19
28.30
174.79
72.11
51.36
107.64
108.84
66.29
85.30 61.15 13.67
350.52
57.58
60.36 127.97
57.38
190.71
36.39 33.47 72.27
102.26
42.18 46.65
63.54 36.56
48.36 45.74
35.19
28.77 20.80
110.65
264.81 156.16
30.36 85.26
130.47
100.00
196.43
63.73
82.00
1,150.00
38.00
11.50
15.00
32.00
14.00
81.00
113.00
14.00
218.00
114.00
49.00
37.00
462.00
62.00
13.50
205.00
186.00
183.50 116.00
45.00
59.00
39.00
77.00
21.00
22.00
191.00
259.50 1,087.00
53.00
14.00
401.00
14.00
42.00
111.00
84.00
22.00
Skupaj $32,311.77 $23,807.36
Štiri pari dvojčkov.
Družina J. H. Dalton v Omahi, Nebraska, je blagoslovljena s štirimi pari dvojčkov:	dva
fanta, dve deklici, nato zopet dva fanta in končno fant in deklica. Živijo vsi in poleg teh še dva otroka, katera je štork Ija prinesla posamezno.
KAČUN MED DRUŠTVI IN JEDNOTO
za mesec december, 1927.
(Mladinski oddelek)
Št. dr.
Dohodki
Izdatki
1
2
3
4
5
6 9
11
12
13
15
16 18 20 21 22
25
26
27
28
29
30
31
32
33
35
36
37
39
40
41
45.25
38.10
3.75 4.65 4.20
18.00
7.35 5.40
7.35
10.05 6.60
13.95
13.35
21.60
7.35 6.60
20.40
36.00
1.80
18.90
27.30
6.75
17.10 6.90
28.50
24.15
13.15
10.05 6.1*
42
43
44
45 47
49
50
52
53
54
55
57
58 60 61 64 66 68
69
70
71
72
75
76
77
78
79 81 82
83
84
85
86
87
88 89 92 94 99
101
103
104
105
106
107
108
109
110 111 112 114 116
117
118
119
120 121 122 123
'124 ! 125 126 i 127 128
129
130 1131
132
133
134
135
136 1137
138
139
140
141
142
143
144
145
146
147
148
149
150
151
152
153
154
155 157
159
160 161 162
163
164
165
166
167
168
169
170
171
172
173
174
175
176
177
178
179
180 181 182 183 185
9.75
3.30
13.65
27.90
2.40
9.75 1.80
1.65 10.35
2.40
8.40
8.55
5.40
2.85
10.65 .45
21.90
7.20
3.45
9.15 15.00
.75
6.30
2.70 3.90
7.80
1.05
4.50
1.35
3.15
5.40
4.80
3.15
1.95
5.55
9.15 18.75
7.95
1.80
4.50
5.40
3.75
5.10 .45
9.75
3.00
9.15
3.75 .75
15.45
9.60
2.55
1.65
3.45
9.30 3.60
13.95
3.30
3.60 1.80
4.65 .60
3.45
9.60
3.45
2.25 11.55
2.40
4.80
3.00
5.70
4.20
5.85 .90
3.15
1.80
2.55
2.10
2.25
3.00
1.05
1.50 1.80
9.75
3.75 .75
1.95 .15
3.45
1.35 .45
3.45
3.45
1.35
5.70 .75 .60
3.00
6.45 2.10
1.95
1.50 .90
6.30
1.05 .90
6.15 .60
3.45 .30 .75
1.35 .90
1.50
1.35 .75
$140.00
187	1.35
188	.15
180	.45
28 za nov.	2.10
80	10.20
50	1.80
79	1.05
83	1.20
84	3.15
135	2.85
137	4.20
142	2.85
Jr
Skupaj $1,001.60	S140.00
Joseph Pishler, glavni tajnik.  o-------------------------
Imam na zalogi že nad 14 let
LUBASOVE HARMONIKE
vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene.
Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove,	nove gotove
mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal.
Pišite po cenik na: ALOIS ŠKULJ 323 Epsilon 1*1.. Hrooklyn.NY.
Edini zastopnik in saloinlk LUBASOVIH HARMONIK v Zdru**.«k Državah
IZŠEL JE
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1928
Cena s poštnino vred
50<-
Naročite ga pri:
GLAS NARODA
82 Cortlandt St.,
New York, N. Y.
GLAS NAROD*
NAJSTAREJŠI NEODVlf SLOVENSKI DNEVN*
V AMERIKI-
Je najbolj razširjen ^ list v Ameriki; donaš* ^ nje svetovne novosti, n izvirna poročila iz s* vine; mnogo šale in Pre.;,v manov najboljših pisat611
Pošljite $1.00
in pričeli ga bomo po3>-l* Vaa pisma naslovit*
GLAS NAROD*
82 Cortlandt St, Ne**0^'
Mr
ANTON ZBASNIK
Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street,	Pittsb
Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, °P%o vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ani« stari kraj. Pišite ali pridite osebno.
lot
Sej
h
St.
hli
PARNIK!
Sezona potovanja v stari kraj se bliža in zato je treba, da se odločite: kedaj in s katerim parnikom boste odpotovali, ako ste namenjeni v domovino to pomlad. Da vam pomagamo pri odločevanju, navajamo tu najboljše parnike, čas njihovega odhoda ter njih evropski pristan:
27. ja'n. Aquitania ..........Cherbourg
4. feb. Paris .................  Havre
7. feb. Pres. Wilson .............Trst
11. feb. Leviathan ...........Cherbourg
24. feb. Olympic .............Cherbourg
25. feb. Paris .................  Havre
25. feb. Saturnia (nov) ...........Trst
2. mar. Berengaria  Cherbourg
9. mar. Majestic ............Cherbourg
17. mar. lie de France (nov), ....Havre Naše velikonočno skupno potovanje.
20. mar. Pres. Wilson .............Trst
23. mar. Aquitania ...........Cherbourg
24. mar. Leviatha'n ..........Cherbourg
24. mar. Paris ...................Havre
31. mar. Majestic ............Cherbourg
31. mar. Saturnia (nov), ..........Trst
4. apr. Berengaria ..........Cherbourg
7. apr. lie de France (nov), ....Havre
14. apr. Leviathan ...........Cherbourg
18. apr. Aquitania ...........Cherbourg
21. apr. Paris ...................Havre
21. apr. Majestic.............Cherbourg
28. apr. lie de France (nov), ....Havre Naše majniško skupno potovanje-
2. maja Mauretania  Cherbourg
5. maja Saturnia (nov), ..........Trst
Naše tržaško skupno potovanje.
9. maja Aquitania ...........Cherbourg
12. maja Majestic ...........Cherbourg
12. maja Paris ...................Havre
I.*. maja Pres. Wilson ...........Trst
19. maja He de France ............Havre
23. maja Mauretania  Cherbourg
30. maja Aquitania .......... Cherbourg
2. jun. Rotterdam ............Boulonge
2. jun. Majestic ............Cherbourg
2. jun. Paris ...................Havre
9. jun. lie de France ...........Havre
Naše poletno skupno potovanje.
9. jun. Saturnia .................Trst
Poleg navedenih parnikov je še dosti drugih. Pišite po naš Vozni red in cene vožnje na posameznih parnikih.
Kakor je zgoraj razvidno, priredi naša banka tudi letos več skupnih potovanj, da tako da svojim potnikom ugodnosti, ki jih skupna potovanja nudijo.
Za nadaljna pojasnila glede skupnih i'n drugih potovanj, ter glede potnih listov, Permitov, prtljage itd. pišite čimprej na
Slovensko banko
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK
455 W. 42nd Street New York, N. Y.
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko s*1 spadajoče posle.	..
933 E. 185th St.	Cleveland,	Oh«*
Največja in najstarejša slovenska zlatarska trgovina v An,cr ejj $ Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th SL, Cleveland. O
SKUPNI IZLET V ITALIJO IN JUG
‘SATURNIA
: ; %-,
priredimo
dne 25. februarja 1928
z najnovej&im parnikom Cosulich projet*	w
ki je največji motorni parnik na »vetu. Tedaj bo odplul prvič	‘p\
preko Gibraltar-ja, Marseilles. Neapolj-a. Patras-a in Split-a v Ti‘* ’ .|<|v5 j* "SATURNIA” ima 85,000 ton prostornine in Je u r;»!
Mi imamo rezervirane za takrat lepe kabine v
K,
)i,
Vij
\
to j
s
tu
V
dospel v 12 dneh. vrantno opremljen.
Cena do Trsta za:
navadni III. razred $104.00 srednji II. razred $125.00 redni II. razred $150.00 TEM CENAM JE PRIŠTETI SE VOJNI DAVEK $5.00
VELIKONOČNI SKUPNI IZLET
k parnikom
“PARIS”	Big
priredimo dne 24. marca 1928 (	1. A.	,i:	■‘f6
Kdor je namenjen putuvati, naj s<* čim preje prijavi in	piAe za	.
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.,	New Vo* JE'«
M
VABILO
VESEL
katero prirede
skupno vsa slovenska društva v Canonsburgu, Pa.,
.i#1
V DVORANI DRUŠTVA POSTONJSKA
št. 138 SNPJ.
21. JANUARJA 1928
..re b# #
ZaOetek veselice ob G. uri zvečer. Od šesto do osme »	p;1
mladinski tamburaški zbor iz domače naselbine, pozne] ^ Night Hawks orkester iz Canonsburga.	v<Or
Vsi rojaki od blizu in daleč ste prijazno vabljeni na . po * katere čisti dobiček je namenjen STAVKU.)OČIM, Pon1,aC(i °* nim PREMOGARJEM. Čaka Vas najboljša postrežba v '
Na svidenje!	0K
k,;
(Lepe
3 tiskovine \
ia rafia drufitva, ca trgovce, — posameznike, za vsakovrst- = ne prireditve dobite vselej 5
| po nizkih cenah
▼ pni aloTenald unijakl tla- E karal ▼ Zjed. državuh, kjer = dobite ob vsakem času za- = ■enljivo in
| točno postrežbo
8« priporočam druStvom, ro- r jakom, trgovcem za vse pri- 5 like. Prevzamemo največja •= ES kot najmanjša dela.
I Ameriška Domovina |
S	***
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
1	=
5imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiE
DENARNE VLOGE
I’ri nas lahko dvignete denar vsak mesec, ne izgubili obresti za prejšnji mesec.
Mesečno obrestovanje po 4r/r. Obresti tečejo od prveR*1
d®
or«"
/i
ga meseca naprej.	i-rii*1,	ri>
Denarna nakazila v stari kraj v dinarjih, lirah ali dola Vnovčenje starokrajskih hranilnih knjižic in prenosi	,
starega kraja sem.
Pojasnila za potovanje v stari kraj in od tam sem skrbimo vse za potovanje potrebno.
potn1
KO*"
SAKSER STATE BANK
K
K
82 Cortlandt Street, New York,
NAZNANILO
. -a Pr%r
Vsem Slovenkam v Pittsburghu naznaniave, da s' ie( ' novi prostor, kjer bodeve nadaljevali z najinim pošlo" • ustreči vsaki po nieni lastni želji. Sc priporoča:
*j S
MODERN BEAUTY PARLOR
Edmonds Steam Process Permanent ^ (t >l Marcel Haircuting Int.	.
ANNA KLUN & VIRGINIA MOZ*N 5146 BUTLER ST., PITTSBURGH, PA-
X
&
\
B