HocfclObl! k. k. Hofbibliothek, Wiea St. 3. V Gorici, 19. januarja 1883. TeSaj Xllt „Soča" izhaja vsak petok in velja po polti prejemati* ali v Gorici na dom pošiljaua: Vse lete ..'... f. 4.40 Pol leta.....„ ^20 Četvrt leta ...... 1.10 Pri ozuanilih iu tako tudi pri ..poslanicah" se plačuje za navadno tristop-11 o vrsto: 8 kr. če se tiska 1 krat 7 2 Za vecvi» itvke po prostoru. Posamessne Stevilke Be dobivajo po 8 kr. v tobakarnicah v gosposki ulici lilizu „treh kron", na starem trgu in v nunski ulici ter v Trstu, via Ca-seriua, 3. Dopisi naj se Magovoljno poSiljajo nrednigtvu „SoCe" v Gorici v Via Ascoli 8, I., narocnina pa opravniStvti „So8o" Via della Croce St. 4. II, Rokopisi se ne vraCajo; dopisi naj se Magovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim nepremognim se naroCnm* ssniia, akose oglase pri opravni&tvu. Ljudske posojilnice. Kaj uze hoLe zopet j,SofiaB pisati o tej stvari, katorn je u2e dovolj razpravljala, kaj nima drugega gradiva za napolnenje lists, bi smel ta ali oni ugo-varjati. In veudar zopet poprimem za pero ter o tej eiluo vazni stvari pisati 2elim, ker ustanovo ljudskih posojilnic na osebui kredit smatram kot najpotrebniso in tudi uqjkoiistniso pornoC nasim kmetom in obrtui-kom. Res bilo bi zlivati vodo v nvuye, ks bi hotel navajati zopet uzroke in uteineljevanja za to toliko ja-sno potrebo. Povscd se ustauavljajo take posojilnice: po rltajeiskem, po Kranjskem celo po KoroSkem; tudi mi ne smenio zaostati. AH res na&i kmetje tako iz-vistno bogatijo, ali se jim res tako dobro godi, da ne potrebujejo vcasih nujuega posojila? Dvomim, da uaravnost trdim, da ravno nasprotno je. Prepogosto-ma so v zadrcgi tudi posteni, varolii ter skibni krae-tje ali gospodarji, ki zabredejo v dolgove, ker ne naj-_dejo nagle pomofii, ali pr. morajo prodati pridelke, bodisi zito, bodisi viuo i. d. tudi 6e je cena dotiC-neuui blagu takrat se tako hi/Ma. Enako se godi o-brtuikom, ki morajo v silt tivoju izdclko pod ceno prodati. Ali si pa zaawie ubogi gospodar potent poma-gati, h: mora svoje trdo piidehwo bingo Nkoro zav-refiu Nikar mi Ngovarjati, da ni tako rus; da, rim je, ko goni davkarija kmeta, ali upuik zaobrcsti ali celo za kapital, litti ta prodajuti in pogostoma tie najde takrat Se kupca za doti6no blago iu ker mora na vsak nacin iineti denarjc, proda blago za kakoisuo koli ceno. Veliko je ua tern leLeLc, Ce gospodav ume ali sploh zamore uspesno za dobro ceno apeeati svoje pridelke, to pa bo le tcdaj zamogel, kedar ga dolgovi ne tarejo in ne goui nujna sila. Kje se poleti Se naj-dejo dobra vina, kje staro iito, tnorda v hratnu bo-gatina ali saj m>zadol2euega kmeta, katereuut ui trcba hiteti s prodajo biaga? Zopet drugi vgovarjajo, da s takimi posojilniea-mi se maloskrbuim kmetom zopet odpre nova potde* lati dolgove. Teinu zopet vgovaijain: saj ima poaojil-nica medsebojno zvezo iu svoje zaupne mo2e, ter ka-kor sent dovolj tazjasnoval, ozek, ne prevelik delo-krog, ter odbor p»zna, koaiu .se more zaupati in kedo je vreden medsebojue p»»ipose. Najveee vaznosti 7.x me pa je skusuja o uspehu drugih takih posojiltur, in Cuj nasprotuik takih usta-nov: se eua izmed tobko po.ez 124.000 gld, Razun tega posedujo posojilnica svojo matico ali reset vai fond, ki steje uekaj erez 5000 gl. in inven-tar v viednosti od vefi sto gold. Ker odpade po pre-naredbi druzbinih pravil nekiij davka, bode matica Ce-dalje bttlj napredovala. Posojilnica stoji toraj na krep-kih nogih, zato zasluzi po vsej pravici toliko zaupanja. Ud, kateri izposojuje na svoje posestvo, — po-sojila se dajejo samn udom, — plagati mora na leto 5 gld. cbresti od 100 gold, dolga, ravno tako ua za-logo; kdor pa jemlje denar na menjico, plaCa ua leto za posojen denar 6 gld. od sto. In ravno posojila na meujice kaiejo se za varCuega in natanCnega km«'ta najbolj roCna in koristna. Treba mu je samo enega ali dveh zamo2nih sosedov za poroka: tu odpade toraj dragi notar iu soduija: on si v resnici prihrani denarja in zamude ^5asa. Za nckaj mesecev ima na ptotlaj hto, pitano, ali plemeno zivino iu vse je zopet poravnano. Vsled tega se je 1882. izposodilo na me- nost plimovanju in upadanja ae je ohranila do danas-njega dm*, dasiravno je sedaj grifiek ali inorska ska-lovina popolnetn zedinjou s cehusko zemljo, tako da omiva valovje sinjc Jadre le ^e tisto strati, ki je stu-deucu uasprott. „Contra Timavum amtiem insula parva in inari est, cum foutabus calidis, qui parttor cum aestu maris crescuut miuuunturque". G. Plitiius. Hist. Nat. lib. II. cap. 103. Iu dalje: j,Ciarae ante ostia Timavi (aquae) calidarum foutium cum aestu maris crescentium." Lib. III. cap. 26. Sedanje poslopje, pri-pravljeno za kopeii, left neposreduo na driavui cesti, Ki vodi iz Trsta v lepo Gorico, in je okoli 500 ko-rakov oddaijeno od morskega brega. V Casu, ko je bil bliZuji drugi Rim (Aqutleja, Oglej) v najlepSem svojem cvetu, so bile nase toplice zavoljo njih zdra-viluih mocij ua daleC ia ua siioko znaue po tada-ujem rimskem cesarstvu. Velika, sijajna poslopja so v ouej dobi obkoljevala (obdajala) vrelec in ktasila tamosujo divno okolico. To uam svedoCijo izkopani deli korit, kateri so okraseni z mozajiki, krasne in umeteljno izdelane mratuornate plos is-kati zasutih toplic, na katere je bil opozorjeu, kakor se navadno misli, po zapiskih, katere je 6ital v Pliuiji, — Naniju se je tudi posreCilo, da jih je vnovid svetu odkril. Uka2e napraviti okoli vrelca novo kopeJ, dolgo 30' iu siroko 10', v rabo trpefiemu ilovestvu. Kopel Se sedaj slu2t v uabiranje ali vzprejemanje vode; spomenska plosCa iz iste dobe, vzidana v steuo sedanjega poslopja, poveliiuje to posrefieuo najdbo. Napis se glasi: MAGKIFICVS. PRAETOR. KANI. PRANCISCVS. AMATOR. JVSTIXIAE. QVE. BONIS. ET. AMAKVS ET. HOSX1S. 1NIQVIS. JVSTOS. DILEXIT. CUNCTOS. DVLCISSIME. REXIT. FALCONIS. MONTIS. POETVM. RENOVANDO. SALVTIS. HIC. PVNDAVIT. OPVS. FELIX. MEMORABILE. CVNCIIS. MUNDAVIT. FOVEAM. STVDIOSE. FERE. CORRITPTAM. BALNEA. COSSTRVXIT. JAM. PERDITA. OIOKE. REDTXIT. VNDE. PAlttT. FRVCXVS. SPLENDESS. SVA, MAXIMA. VIRXVS. ....*) MILESIMO. QVADRIGENTESIMO.TRIGESIMO. TERTIO. (L. 1433. je 2upan Franc Nani popravil tr2i§ko luko in zasute kopeii ter si je postavil s tem nujlepsi i spomenik.) | *) Pikice stoj^ meato besede; „A»Jh'0(S " Pis. so sc pripeljali precastiri gg. Skoije. Cerkev je bila iez in cez natlacena. — Pred cerkvijo Cakah so ve~ tcrani s svojim predsednikom pi. Catinclli-jem, da so skazali Cast oovemu skofa, ki je castni ud vete-rancev. — V cerkvi je cakala stolna duhovScina % bogoslovci, profesoiji semeniica, veliko mestne dahov-Scine, pa tadi iz bliznje okolice, nastavljent v dveh vrstflh od ?hoda do presblterija. — Pri slovesnem v-nodu Sel je novopasvecenec na strani prevzv. kneza-ntdikofa, pred njima milosUjiva Skofa trzaSkiiu krSki kot assfctenta. Da a© bile vseh ofii obrnene na no-vopo8ve2enca in na izranredno castitljevega kneza-nadskofa, ni Ireba opoinniti. — Pred presbiterijem v posebnem stolo bil je oce novoposvecenca, sivi pa Se krepki startek 78 let, posestnik iu upokojcni ucitelj t Pemcioi, ki je redko veselje ncakal, da vidi svo-jega Uubijenca, kako se posveiuje v Skofa, Ni Cuda, da ao ga res (as sv. obredov obilne aolze polivale. Zraven oceta bil je drugi sin, ki j* na domu, brat novopoavecenta, pa dva vnuka. — V prcsbiteriji bill so nauoci triaski nainestnik baron Depretis in dva zastopnika poraSko-puljske Skofije; po corkvi pa je bilo fideti mnogo odlidnih oseb vsacega stanu; odlu-eene proatore so imeli: delelni in okrajni glavar, mestni iopan, predsednik okrozne sodnije, poveljnik veteranov i. d. Lv. obreda posvecevanja ne borao po-pisovali, ker je „Soca* to Se storila pri zadnjem po-svecenji krSkega skofa, milosllj. Fr. Feretic-a. Glavni del ST. obredoy je pri sv. maSi pred evangelijem. Kdor je kedaj ridel posveievanje v Skofa, bo razumel, ko povemo, da je bilo vsako srce do solz ginieno, ko je gledalo vsea znano poniznost in poboinost novo-posvecenca. ....... Drugi veliCastoi del crk?eoih obredov bi) je pri konci sv. mate, ko at je uovoposve6 nee nmestil na fikofotaki aedetsredl allarja ? skofovski opravi. Vsako sree te je pri tem pogledo razveselilo in sicer toliko tee, ker ni eloteKa v goriski nadskofiji, ki bi se ne veselil, da je bil novoposveCenec povzdigr.en do te vi-soke Caati. Prevzviscni knezonadSkof je opravljat crkveno opravilo dokaj Cvrsto in spretno pri vseh svojih 86. letib. Bali smo se pred posveCenjenj, da se od dolgpga opravila utrudi; ali ko je bilo vse konCano, ni mu bilo brat) trudnosti in upehanosti. Pomenljifo je viivllenji mil. novoposvecenca to, da je bil rojen 13. Jan. 1834. na praznik Imena Je-zuaovega, in da je bil prav tega dne v masnika po-sve«en I. 1857, med tem ko je prvo daritev opravil v 1st! prazoik lmena J., in da je bil slednjic se v Skofa posvecen ravno ta praznik, kterega si je sam novoposvecenec izvolil. Tako je. novoposvecencu po* kazano, pod kateriin znamenjem iina se bojevati v svojem tiodapolnem dostojanstvn, in kje ima zavetja iskati v tezavah Skofovskih opravil. Popoludneje bil ob2. uiab obed v nadskofijski dvorani; povabtjeni so bili dostojanstveniki duhovske-ga in svetnega stanu, ski:paj 28. Kavzod so bili 4 skofi, triaski itamestnik, dva zastopnika pote§ko-pu-lj8ke skofije, deielni glavar goriski, 8 pravib in Cast-nib kanouikov, med njimi trije zunauji, predsednik okrozne sodnije v Gorici, mestui zopan, c. k. okrajni glavar, predsednik veteranskega druStva i. d. Prvo napitnico je prelepo izpeljal novoposveCenec na sv. OCeta Leona Xlil. la na presvetl. cesarja Franca Jo-zefa, drngo pa na nj. prevzviSenost kneza-nadSkofa kot posvefcevaka iu dvakratnega dnhovnega o&ta. Sledile so potem Se 4 napitnice. ZveCer je priredilo kat. drnitvo oovoposveienca na Last lepo slavoost y palafii grofinje Matilde Coro-ninovke. NavzoCi so bill oovoposvedenec, skofa ti-za§ki in krski, c. k. naraestnik baron Depretis in ve-einoma vsa gespoda, ki je bila pri mizi, vrhu tega pa Se mnogo odlicne gospode obojega spola. Med drogimi toC-kami bila sta dva govora. Italijanskega j'e imel stoini prost, uisg. dr. Valuasi, ki je s svojo le njemn lastno spretnostjo popisoval osebne krepostt posveCenca pa tako, da so bile lepo ovite in ne na- Koj po srecnej najdbi se je slava tek toplic krogoom §irila tako, da so si skoro staro irae in ve-ljavo zadobile. Henrik Pallaedio, liCeti pisatelj one dobe, pravi, da v te kopeli ne zahajajo le domaeini iu blizuji zdravja iskat in krepcat, temvee da tndt tujci iz nafbolj oddaljenih krajev Gennaoije dohafajo ta sem na juzne obali v topiice, ki pokrep^ani na telesu in dubn zadovoljai odhajajo. Dandaoes se slava toplic oeividno razsirja in stevilo obiskovalcev nara§5a od leta do leta. (Glej: Die Romer-Termcn von Monfalcone. Von Dr. Ferdtnacd Tambnrliui. in H bagno termale di Monfalcone. Id.) Nekoliko oddaijen od tek klasieoih znfameaitostij nahaja se v jadranskem morji, pred ustjem reke ime-nom BTimav" (dandenes od uaslb ljudij imenovana Sentivanska voda) mali bstrov, na katerem se je v starem vekit nakajal krasea tcmpelj, k» je bil posve-€en trojanskemu juDaku, polubogn Diomedu, kakcr nam BpriCojejo slarogrski in Minski sveduki. — Temu poboieiiemu juuaku pripisujejo tako bogofiastje io obredjp, kakorSno so opravljali Staroslovani na fast svojemu bogu, poglavarjn in gospodarja sveta, Sve-tovitn v Bhetriobjezerv na Fomoranskem in drugod. To, bar je bil Jupiter Rimljanom, Zevs Grkora, bil ravnost povedane. Slovenski govor je imel prof. An- drej Marn§i6; popisoval je iivljenje novoposvefienca ter razMil, da se tega due vesele vsi GoriCant, posebno pa Sloveuci, ki ga imeimjejn svojega najoijega rojaka. Po kou&mej slavnosti se je novi §kof zahvalil za prirejeno slovesuost, je pohvalil naraoa drusrva, eegar nd je b?l od prvega zaCrtk^, je priporocil, naj bo delavno in vztrajno, naj se §iri vedno bolj, da bo blagodejno vplivalo na prebivslstvo, naj ne dela raz- loCka med narodnostiraa, ampak naj z eoako ljubez- 1 nijo objema Slovence in Italijane, kakor do «daj, ker ' pred Bogom ni razloeka, kakor je slovenski govornik 1 omenil, med narodom in naTO«lom, ampak vs^ so e- nakt Vsi navzoii so ti» beside stoje poslosalt in so jih glasmi odobravali z besedo in z rokarai, ko so bile izgovorjene. Drogi dan popoln*lne so napravile ciako sv<»fa- j nost Solske sestr#, pi knterih je bil wovf 5k«f nekaj • tfasa katehet. Gojenke so iz^rstno in v splosu© po- hvalo izvi Silo vsft to2"ii.' I Prav je in neobhodno potrebno, da v sredi§fii gori | ogenj, ki ogreva na vse strani; ali ogeiij mora inieti | potrebnib poti, po katerih razpo^ilja svojo gorkoto do j najdaljnih mejuikov. Take primerae poti so poverje-I niki, ki posredujpjo med odborom in med druStveuiki. j Preprifiani smo, da gospodje, ki so biii odbrani i za to Castno in vplivno mesto, prevzamejo radovoljno, . iz Ijubezui do naroda tiste situosti, ki so zdtuzeue s I tem poslom. Za narod delovati ja lepo, dasi nas kdo i vgasih zarad tega gleda grdo. Z zdiuzenim trndom | se da veliko dosed; ako pavsakdole na, diugega La- Ika, so nedelavni vsi in se nic" ne zgodi. Tore), 10-doljubi, ne bojte se dela; oklenite se RSlogea. | Poverjeniki bodo sprejemali tudi oglase novib I udov in jih bodo naznaiijali odbocu, ki fih bo spreje-j mal med diu§tvenike. V GoriCI, 15. Jan. — Zadojic" Hem Vam pisa!, | da sem zapazil v nCorrieru" prikrito ^eljo, da bi se \ slovenski narod kr&l iu da bi se mu matsikak sin | izneveril. Danes Vam moram poroaati, da je „Corrie-} rea to svojo miscl v stev. 3. od 1.. t. m. uze jumo j izickel in da kliie po mestnem stareSinatvu, naj svojo moe v to porabi, da se zapieCi slovenski otrocji vit. Proti otrocjemu vitu, ki ga naraerava napraviti poli- 1 je Svctovit Staroslovenom — Po raziskavaicih slo-t vanske pioSlosti Svetavit ui bil drngo, nego po^ieb-J ljeuo soluce, ki je izvir vsega ploda. j Diomed, pobozeni jauak statih pisateljev, .se je '. bojeval pred Trojo, iu si je prisluzil v tej znameniti ' vojski s svojim nenavadniui junaStvom nevenljivo alav.i, | kakor potoca sivi Homer. Kakor prepeva Schiller, f eden najvecjih ljubimcev neingke uiuze, v pesmi 3Ziiia-I ge pir*, bil je Diomed tudi sodnik m njega svet so | Argivi kaj radi posluSali. Ker prenaagaa mo2 ne sluje, j Nikdo ne vpre oces, iieai v misli Hektor snuje, j Diomed iziefie vmes; On za doma blesk iu prava j Je konM koristue Uni; — J Zmaga ni naj vecji slava; Njega IepSi cilj castf, j Za donmce ki svetisa j Se borivsi spi v pwgfn, Get sovta^nih tudi sin j Ga praveduo v diki vi§a. j (Kouec prib.) tierio drastvo „Sloga" ne ve list drugega leka, ko ta, da spominja gori§ke mestne oCete na uezasiiSauo po-stopanje dunajskega obcinskega zbora, ki je naspro-toval 6eski ljudski Soli na Dunaji. Tako dalec so to-rej zabrodli goriski slovenski renegati in peseica i njimi zdruzenih tujeev, da nasvetujejo mestoini occ-tom, n;ij dobro premislijo vse razmere, predno dovo-1'jo stvar, katere ue morejo zabraniti, ako nocejo gre-siti proti drzavni postavi. PotujCevanje sloveuskega naroda je nenaravno; temu naj bi ptisli deloma v okom slovenski otrocji vrti; ten renegati ne morejo trpeti, ker hofiejo, da naj se potujCuj** uaprej, kakor do zdaj. Kjejeomika, kje je pravicoljubnost, ko tako govorijo ? Na kaki podlagi se filovek omika, ako ne na podlagi maternega ji-zika? Kdor tega ne pnpusea, naj ne govori, da mika in nei, on poltti/aije in prestavlja tnejnike na-riHiov, kar je v M o j z e s o v i h bukvab pod ostro kaznijo prepovednno. Ko so goriiki protostantjo napruvljali svojo neiu-§ko IjudNko §oli>, kdo jim je branil ? Nikdo, ker to bi bilo proti dsz.tvni postavi. Zdaj pa, ko hoCejo Slo-venci ustanoviti otrocji vrt, kjer bi se zbirali mali oft ud rokod Iskih stariSov tisti Cas, ko so oni pri delu, da bi so uadzorovali, odgojevali in po njihovi staro^ti podu&vali, vpije goriSki list, naj se stvar zabrani. M est nil a ocetom Bvetujemo, naj se dizijo posta-ve in naj ne pazijo ua naSe renegate, Renegatom ni verovati ,* kakor so preskoclli od nas k Italijanora, tako bi znali narediti §e raarsikak drug skok. Doma-e» zgodovina zadnjih 15 ali 20 let nas uei mnogo o takeui skakanji. Nekateri skakalci ceio lahko poka-2ejo, zakaj so skakali. Na resnifine in pravifcne Italijane zaupamo, da ne bodo nasprotovali pravicuim in postavnim nasim nameram, da bomo ziveli, kakor do zdaj, v miru in v Ijubezui drug z drugira. Vlado pa opominjaino na nase renegate in na numir, ki ga nzro* kujejo; vlada, kateri je skrbeti za mir, naj zaprefii renegatstvo z napravo slovenskih otroftjih vrtov po vsera Primorskem in s postavo, ki bi dolofiila med,He-bojne razmere raznih narodnostij gled6 javne rabe njib jezika. S pravimi gori&kimi Italijaui dtare kore-nike in postenosti je lahko izhajati, le renegati z ne* katerimi tujci in pes&eo zapeljanih domaCinov delajo pekel, kamor ptidejo. Z BanjSlC, 6. jan. — C. k. okrajno glavarstvo y G-irici je bilo dolocilo s posebnim odlokorn, da 0. jan. ob 11. uri zajutra izroSi vcleblagorodni gospod c. k. dvorni svetovalec baron E-Jchbaeh, okrajni gin' var goriSki, srebrui UrH s krotio za zasluge zaslu2-nemn naseuiu 2upana in vrlemu inirodnjaku Joiiefu Humarju. DotiCni odlok je icial celih osem dnij ua kanalski posti, tako da je priscl G. jauuar in da je priiel g. glavar na Banjlicc, ne da bi bil kdo z.i to vedel; zuto je bilo slovesno dejanjc prelo^euo na cas po popoldauski slu^bi boiji. Gospod glavar je bil pri vecernieah pred altarjem in je dal obcmarjeni s svojtm vedenjem prav lep izglcd. Ko je bila shrtba bo^ja kondaua, se je zbrala §o!ska mladez pred cerkvijo okoli cesarske zastave in ko je stopil velcblagorodni gospod &»z prag, spremljan od L g. vikarja in iupana, pomikala su jc cela ob-6ina proti soiskemn poslopju, kjerseje imela sloves-nost vrsiti. bolska soba je bila navzocega ljudstva prenapolueiia. Gospod glavar je v kratkera slovenskem govoru naznanil nameu in pomen svojega prihoda in je pripei znsluzni kri2 na prsi zaslu^nega mo2a. Zdajci poprime za bosedo c. g. vikar iu je imel rtogodku primeren, judrnat govor. Na to zapojejo Solski otroci cesarsko pesem tako lepo in ginljivo, da jih je g. glavar ucttno pohvalil. Med vsem tem opra-vilom in tudi prej pokali so topid in zvonovi so ubraoo prittkovalt v novem zvoniku, za kateri je bil dal presvetli cesar 300 gld. Po kon&mi vblovesnosti v §»Iski sobi bil je obed pri g. vikarji. Se le proti veceru se je odpeljal visoki gospod nazaj v Gorico. Ta dan ostane nasi obCini v veduein spoininu- Iz Grgarja, 16. jan. — Le majhen je kos cr-kvenega zenilji^ca, ki kzi ob grgatski cesti, ki pelje iz Dola v Bntof, in veudar prouzrotuje veliko pisa-reuja g. Kinzovu, g. J. F-u iu deloma tudi crkvene-mu oskrbuistvu grgarskeuiu. — Ko prebiram doticue dopise, mi prihajata na misel Adam in Eva, ki nista botela biti kriva pregreska, ampak sta krivdo zvra-cala: prvi na Evo, druga na kado. Tako tudi tukaj ; g. Kiuzov dolzi g. J. F-a, Ua ui ceste razsiril; g. J, F. dolzi pa crkveno oskrbnistvo v Grgari, da je stvar zakrivilo, ker ni daio pismenega odgovora; crkveno oskrbnistvo spet se brani tega madeza in ga zvrafia na okrajni eestoi odbor, kamor v resnici spada. Ako bi bilo crkveuo oskibuistvo grgarsko vede-lo, da cestui odbor gori§ki potrebuje na vsak uacui p i s m e a odgovor, naroeilo oi bilo z Bunaja 5 sol-dov pergamenta, sviaaen pefiat pa bakreno okroglo skatlo. Na pergament bi bilo zapisalo s Cevelj viso-kimi erkatni svoje dovoljeoje v otistop zemljisSa, svin- Dalje v prilogi. Priloga k 3. štev. „Soče". ceni pecat bi bilo pritisnilo na vse Stiri vogle perga- | menta, kakor se pritiska na debelo nit, s katcro so Sivani zaklji poltii tobaka, bakiena Skatla bi pa pismo htauila, da bi ne prisla zraven muha, ki nc pozna rozlofika in pomena razlienih hiSoih dclov. S takim dokumentom, ki se da tudi na hrbtu nositi, bi bil mogel zaceti cestui odbor gori§ki kupati na pro-danem zemlji§Li brez strahu, da ga uslavi poljskt eu-vaj ali da nm ndnese matiko in pikon zendaiska pa-trula. Zalibog, da ctkveno oskrbuistvo grgarsko ni priSIo do tega vaznega spoznanja, ker je imelo opra-viti s tern, da je odborovima pooblaScenceiua sveto-valo, kako naj se dela lotita, da dobita privoljenje od crkvene oblasti, da je sestavljeno in do vi§e crkve-ne oblasti vMeno proSnjo v tem oziru od svoje stra-ni prav gorko priporoealo, da je ugodni odgovor, ki je bil dan na to proSnjo, pri prvi priloznosti enemu odsekovcu ustmeno naznanilo. Crkveno oskrbnisStvo je bilo tiste misli, da, ako se kdo toliko trudi v dosego kake reel, kolikor se je ono za razsirjenje ceste in za potrebno privoljenje, se ne m«e dvomiti nad nje-govo resniSno voijo glede te. stvari. hSoeinitt dopisi so ma odprH oci, da njegova misel je bila kriva, po-poltioma kriva, ker je bila zapisaua le v njegovern duhu, ne pa drna na beleni, kar je cditio in ediuo veljavno. Crkveno opiavni&tvo mora tedaj pripozuati svojo krivdo, ki obstoji v tem, da je sodilo in misli-Io, kakor sodijo in mislijo pametni ljudje, in da se ni spomnilo, da stoji v devetnajstem veku, ki ne zm ed besede, ki pride iz podteuih ust, ampak od papi-rja, s katerim se da pee kutit. Dasi ue more crkveno oskrbni&vo te velikan-ske krivdeodsebe odvaliti, mora se mu vendar priz-nati pravica, da sme tiste okuliScme navesti, ki zma-njSujejo njegovo krivico. Takih okoliScin bi sinelo dve navesti, kateri bi se v nbliki pra&anja tako lo glasili: | 1. ali je imel cestui odbor goriSki piavico zabtevati od crkvenega oskrboiStva ustinea ali pis men odgovor I na svojo proSnjo, da bi oskrbnl&tvo odstopilo za eesto potrebni svet pod gotovimi pogoji, prednojeol torn h od bo izreklavisa crkv, oblast? 2* ali je cestrn odbor goriLki zahteval kodaj pismeu odgovor od erkvenega oskrbnistvu na imonovauo proS-njo, potem kogje visa cerkvena oblast izrekia svojo doloCbo? Ako je cestui odbor J goriSki prvo stonl, je po iiasem tnuenji storil uekaj, na kar mu ue gie drug ko zauikaveu odgovor. Ako I pa drugega ni stonl, potein ne vemti, kako bo doka-zoval svojo I e s u o voljo, da naj se Siii grgarskn I cesta. Po uaSum mnenji bi bilo najbolje, da pi§e cestui odbor crkveuemu oskrbui&tvu in da ga prosi do-ticnega odgovora. Ako crkveno oskrbuistvo nic ne od- J govori, je odbor na kouji iu sine ponosno klicati: bi, ali niseui rekel? kdo je kriv? crkveuo oskrbuistvo. J Ako pa dobi cestui odbor uze za dva ali za tri dui ugoden odgovor, nad katerim ni dvomiti, naj preklice odlok do g. J. F. od 28. marca 1. 1., naj uajine par kopacev, pa naj c-.-sto izdela, potem bo kouec prepira. I 2a uaprej naj cvrsto ceste zida, da ne porecejo ljudje, da v „SoLiakdo muhe lovi. IZ Zahodnlh Brd, 10. jan. Do 8. t. m. imeli 8mo tudi letos gorko toda preaiokro zimo ; mnogotere cvetlice so §e do 7. na prostem cvetele, razna zeliSca (solata, redrifi i. t. d.) kpo zeieuela. Istega due na-atopi pa tako bilen mrzt-1 pis, daje vse 3ivljenje, ko-je se ni v shrambe poskiiio, neusmiljeno pomoril. ' Cloveku se silivspomiu tuz.nt pesem siovenska: Lje so moje roiice pisane iu bele ? — , Euaka oto^nost poiaatuje se Cloveka, ko cita o takih pobojih med mladimt ljudmi, kakorSne ste po-pisali v 1. at. t. 1. Sram me je, ko sliSim take gro-zovite re^i od uaSih sloveusk;h ljudij! Nekdaj ni bilo tako; slovenski fantje so Dili drugim v zgled po§te-nega gostoljubja. Kje so se ueki tega mesarskega mesarjenja naucili ? — V deleli ndelk vendetta", od kodar prihaja med uas brezverstva kvarivni mraz. Kako potrebno je toraj lofieuje Slovencev od laskih kvarivuib elementov I Potrebna je tudi ojstreja pohci-ja za kremarje, zlasti na samotah. Potrebue so oj^tre kazni za prestopke policijskega reda. Treba je stro-gosti od fctrani obciuskihiu sodnijskih uradov. Treba poduka iu sibe, da se hudobija ukroti i Bog daj srec-nej§e novo leto! Zdaj pa cudite se uiudrosti veljav nega uda ua§e c. k, okr. sol, oblasti, kt je hotel pri drugi enako samotui kremi najti proator za solol — K sreci je komisija ta nacrt zavrgla. Kanal, lO. jaa. — (Poslavljenje) ua§ega 2upa-na Fraaceta Maluifia z viteSkim kii^cem reda Franc Jo^efovega vrSilo se je dne 4. tega meseca. Daa je bil kraseu, kakorSaega letoSnja zima Se nij videla. Na vse zgodej je plapolala na sivem sta-rem stolpu g. Segalove liiSe na visokem drogu mo-godua rudeCe-modro-bela zastava, katcro so kupili kaualski ti^ani o prihodu Hjegovega Veiicanstva pre-svetlega cesarja. Iiavuo tako je bila obctuska crno-ru-meno cesarssa zastava na stalnem dolgem drcgu are- di trga razobefiena .^ mnogo drugih zastav je kin-galo razna poslopja. Okoli poldne naznani mogocui gtom topi5ev, ki i>e je razlegal po vsej dolini, prihod I cesarjevega namestnika, c. kr. dvotuega svelova_:arj barona Rechbacha, katerega je odbor stare^instva ca-kal ca vhodu tukajfinje dekanijske hi§e in gaje spremil skoz krasno okincano vezo po stopnicah v prvo nad-stropje v veliko dvoiauo, katero je bil c. g. dekau ] za to slovesuost radovdjuo prepustil. Ko je poldan i odzvonil, pristopi cesarjev natnestnik k mizi, polozi red in diplomo oa njo ter proti zraveu njega stojefie-mu odlikovancu obrnen po kratkem jedernatem Cisto slovenskem nagovorn pripne zlati vite^ki krizec Franc Joi^efovega reda na Siroke prsi krepku in visoke po-stave. Med tem ciuoui svirala je za to slavaost na* laSc pozvana goriSka mestna godba ceBareko himuo. Na to se gospod Lupan lepo zahvali a ktepkim gla-so in iu tudi v lepi sloveaScini gospodu baronu c. ua-iiH'stniku, proscc ga, da naznani Njegovemu Vehcuu-btvu presvitiemu cesarju uajtoplej^o zahvaio za Li\M\o odlikovanje iu izraz popolne udunosti in zvestobe. Zahvali se pokm celcum staresinstvu iu vscm onim, ki so ga s svojo uavzocnostjo pri odlikovauji poca-stili, ter pozove naposled vse k gromovitemu klica: „Bog ^ivi nasega presv»«tlega cesarja Franca JoSefa in celo Njegovo rodovino 1" Na to zadoui viharui, gro-moviti: 2iviol Siaval. Potem se obrne gospod pod^upan Andrej Dra-Seek proti gospodu odlikovancu ter 6ita prav lep govo r. Ko je bil govor koncan, so navzofii pozdravih g. gupaua z ^.ivioklici. Potem se podasta g. baron in odlikovancc v spodej cakajoto kocijo in se odpeljeta v giad, kjer je bilo pripravljeno bogato kosilo za muogoStevilne goste, ki so se loCili ic la pozno v noc veseli in gidane volje. PoMdni pregled. ] V prvcj soji di'2avncga zbora, IS. t. in., objavil ,je predsodnik dr. Smolka NajviSjo zahvaio za vo§6ila zbornice ob priliki rojstuega due Nj. Veiicanstva cesarice in praziiovanja fjOO letuico odkur so Habsburgi avstrijski vladarji. Novovoljeni poslanci grof Fr. Attcnis, (Justav Ilirsch iu dr. Vielgutli so potem prisegli. Fi-naiicui minister predlozjl je uafirt zapodporopo povodnji poSkodovauim krajem na Koro§kem. Poljedelsld minister je predlozil naCrt postave za urejenjereke Ani^e, pravosodui minister nacrt postave glede zidauja sodnijskega poslopja v Marcheggu. Nacrt postave o akeijskih druzbah oddal se je odseku 24 clanov. Dr. Roser je u-temeljeval svoj nasvet, da se iiapravi postava zoper ponarejenje in pacenje hrane in pijace; nasvetuje, da se napravi za to posebna kolikor mogoee ostra postava in uspesno nadzorovanje v posebnih postajah. Tudi glede vedno mnoSefie se draginje ziveza polaga vladi na sree, naj u-cini primeruili naredeb. Ta nasvet, podpiran tudi po dr. Kindermannu, izroccn je bil odseku kazenskega zakona. Poslauec dr. Menger uteme-ljeval je potem svoj nasvet o obdaSenji kro§-njarstva in premakljivih kupcijskih zalog. Dr. Exner je utemeljeval na to svoj predlog za iz-danje postave glede" varstva patentiranih uzorcev in znamk. Govornikov nasvet izrocil se je po-sebneuiu odseku 15. clanov. Za tem je prislo na vrsto prvo citanje Pacherjevega nasveta, za-devajocega vpeijavo postavnih naredeb proti za-poljevanju obfiiustva z rednim ponarejenjem ko-likosti muogih obrtnih izdelkov. Poslanec Pacher nasvetuje: 1. da ima biti pri vsakem blagu v zaviikih od zunaj zapisana muozina, za katero prodajalec jamci; 2. za tkanine, ki se vstrenah prodajajo, naj se odmeri postavna dolgost §tre-nam; 3. naj se oui, ki bi zoper to ravnali, I smatrajo, kakor navadni goljufi; 4. naj se nasa I vlada z ogrsko glede prvo in druge tocke spo-razumi. Nasvet oddal se je gospodarskemu od-| seku, in seja je bila potem skleneua. I Pri posvetovanji financuega prora6una od-govoril je minister za de^elDO brambo, grof Wel-I sersheimb, na dve interpelaciji glede preustro-jenja de^elne brambe in razmcr v Krivosji. Po-I slancu Matu§-u je na prvo interpelacijo odgo-voril, da se dezelna brainba ne bode preustrojila, i vendar da so y upravnem pzir« potrehne neka-I tere spremerabe, ki se izvriijo, ne da bi se s tem ,,r '......' ' " • ' • " ; n finaneno stanje drzave obtezilo. Poslancu Dumbi odgovoril je pa minister glede druge interpelacije, da je v Dalmaciji mir. a da je KrivoSje Cisto prazno in da se oni, ki so prestopili firnogorsko mejo,' nocejo povrniti v svoje prejlnje ki'aje. Kakor se iz Dalmacije j)prp6a, zaukazaLje namestnik pi. Jovanovifi pred kratkim casonj, da ima biti v notranjem dopisovanji uradni jezik v Dalmaciji nemiki. To je razdraiilo Dahnatin-ce zelo iu govoridi se, da se ne bodo dalma-tinski posiauci prej udelezili drzavnega zbora, dokler se oni ukaz ne prekliee. Od druge strani se pa poroca, da se bodo dalmatinski posiauci vsakako udelezili sej drzavnega zbora, a da bodo zoper tako ravnanje ostro postopali. Je-li Wlo treba Se tega prepira? Po smrti Gambette zaeelo se je na Fran-coskem precejSnje gibanje zoper republlko ali ljudovlado. Casnik BGaulois" spodbuja v Gorici zivecega grofa Chamborda, naj si izvojuje svojo krono, ker Fraucija se mora reSiti republike; ce pa on noce nioesa uciniti, bode Fraucija dru-zega princa iskala. — Izdal je pa princ Napoleon razglas, v katerem poudarja, da je potrebno republiko predrugaeiti, ker gro vse slabo; predsedmka naj voli ljudstvo itd. Toda vlada ga je djala v zapor in je izjavila v zbornici, da bode strogo na to pazila, da spolnuje vsakdo drzavni zakon, tudi princ Napoleon, Vslod sklo-pa francosko zbornice morajo vsi clani onlh dru-zin, ki so kedaj v Francfji vladale, zapustiti Francosko, Algerijo in kolonije francosko terse no smejo tje povrniti. Protiavstrijske deuionstraeije v Italijl se vedno mnozo, dasi nasi listi ne poro&ajo ve6 mnogo o tem in si italijanska vlada vsaj na videz trudi, da bi jih zaprcuila. Vseh tell po-balinskih demonstracij popisati in omeniti ni mogoge in tudi ui potrebno. Z AngleSkega se poroca, da je zbolel mi-nisterski predsednik Gladstone, Slovanom zelo na-klonjen gospod. Najbrze se je bil preohdal z delom in uradnimi opravili, kar je pouzrocilo, da ni mogel spati, vendar mu je po novejSih po-rocilih zopet odleglo in nadejajo se, da kmalu popolnoma ozdravi. Hercegovski begunci, kateri so iskali za-vetja v Ornigori, naprosiii so kneza, naj jih sprejme kakor svoje podlozne, ker se ne marajo vmiti v domovino. Iz Crnogore se poroca^dalje, da so voljeni ministri liodanid, Plamenac in Ce-rovic odstopili, ker se ne morejo sporazumeti z novoimenovanim ininistrom Bozo Petrovicem. Knez Nikita ni Se sprejel odpovedi in ne znamo, kako bo to prasanje resil. Porocali smo ze, da sti v Srbiji dve strau-ki, .Risticeva in vladna. Kralj Milan si zelo pri-zadeva, vladni stranki zaupanje med ljudstvora pridobiti. Izdal je poseben ukaz, v katerem se topio zahvaljuje ministru predsedniku Pirodancu in drugim za njihovo marljivo in vspe§no delo-vanje, Vsled tega imenoval je nekatere za dr-zavne sovetnike, drugim pa podelii kriz Takov-skega reda. Je-li to postopanje kralja previdno ali ne, bode bodocnost kazala. Domade stvari. P n gospode, ki so dobili katero „Sociooa Stevilko na ogled, prosimo, naj nam fjo vrnejo, ako se ne hot6 narociti; ^e jo pa obdrzijo in ostanejo zvesti narofiniki, nam je Se ljubse.—-I Opravni&vo ^So5e." I Gospod Avgust Jakopi6, pristav pri okro- ini sodniji v Gorki,-postal je okrajui sodnik v Bol-ci.—-Cestitamo g. novoimenovanemu sodniku in Bol-canom, da dobijo marljivega, spretnega »> povsem znacajnega sodnika. ' Oesarjevid Rudolf in njega prevzviSena so- I proga Stefanija sta bila namenjeua oa potovanjo I v jutrove de2ele. Ker je bilo v Avstriji letos veliko povodenj, jo cesarjevic potovauje odloJH^ in ukazal, da { se stroSki za.potovanje nameDjeofrazdelijopo povod" 1 »jl py$feod9Yai!m delelaw, §l»va J V gorigki Sitalnici imcli smo v sredo 17. t. m. lep Xftfer, Olbor se je &fcl .naCela: !*&»' xjgo- j go da, vsacemu kaj da, in priredil nana je g*abo, = petie, igro na glasoviru, Saliv prizor, loterijo m pies. In s tem ie ugodil vsem. Vsaj tako srao sodili po zadbvoljiiih obiazih droStvenikov, id so se zbrali v I OoUoeni Stevito. Gospa Podgofiiikova utnlih si je to *e$er Se bolj slavo, ki jo uziva kot redka umetni-ca na glasovjru. S>sebno nas je pa razvcselilo petje, katero smo uekaj let tako Jtezko pogreSali v nasi ci-teinici, razveseliilo oas je tem yce, ker je uze veljalo j kakor dogma, da v Gorici mej Slwenci zdaj ni mo- | *ode zbrtti raoSkega pevskega riwra. In vender srao ga sltfali v sreio vecer i« bili saw i njira prav za-dovoljqi. kjubezen da stvari in krepfca volja prenuga [ yse zapreke. Hvala gg. pevcem in S* posebno pe-vovodji g. Merciiii, ki se ni ustrasil trada in a tin je I v razmerno prav kratkein tasu zbor zbral iu ga do- I bra iznril. Kar naravnost izneuuld nas je mesam zbor (6 goapodi&n in 14 gospvdov), ki je moral na obcno zahtetaoje .Zvonikarjevo* punoviti iu obcio-atvo bi jo bilo tudi Se v tretfe rado poslusalo. Upa mo, da naa kmalo zopet razveseK se svojim nasto-pom. SaMy prizor z uvospevora: ,Kroja6 in irevljar* je pustownu casu jako prirnvren iu se je vrSil za cu-do dobro. Kaj tacega bi Se veCkrat radi videli in lUiUi. Glede godbe bi ieleli, da bi svoj program malo premeoila in ne svirala pri vsaki veselici isle skladbe. Hazlika mika! Pies je bil jako iivahen, ka-kor morabiti Se nobea pni pies v citaluici. Kadriljo < je plesalo 38 parov. GoriSka godba se je zafiasno razdrla. Ker so namrec* godbi 1000 gl. na leto odtrgali, so godci od-1qc«© izrekli, da uoCejo vefi gosti ter so instrumeute j in obldko magistrate nazaj poslali. Ta teden je bila iz tega povoda prav burna seja mestnega zastopa. Nova zToaia repatica. Pisatelja „Corricro- ! vega* vvoduega clauka v 5. St od 17. t. in. ne po* iQimo oaeboo, a po vsebini dolgega spisa bi sodili da niraa uieta, omikanega moia, ampak mater, dol-golaao 2eusko. Zdi se nam, da bi detail krivico ka-leremu koli izobralenenra mo2u, ako bi se drzmli nieliti, da more spiaati tako ztaedes test&fek, kakor je omeoieni 6lanek: brez gl*?e in brez nog, v na-»prutji i Uitravuim in cloveakim pravoni, s sploSuo in UomaCo zgodovino, uastfien strupenega obrekovauja, brez jasuih pojinov o naroduoatih iu narodnib pravi-cab, sploh ves tak, kakorSen more pritt iz strankar-skega peresa, Pomilovauja vredeu je vsak narod, ki nima moi, da bi ui'i pisali pameteu list, ki mora ieo^ko uajeti, da ga uci politicoe modrosti. Dokter hodi BCorriere" to pot, uiishroo, da bi mu {krivico derail, ako bi ojegove besede resno jemali, ako bi . jih hetelt smatrati kot popolen cdsev njegovega pre- I pritauja. Meuimo, da 9Corrier&* prav so'Jimo, ako I ga gtavimo v tisto vrsto listov, o katerih je najbolje j —mol&iti, deklei se more. | Toliko pa smeino reCi goriskim someScauom ita- I Hjanske oaroilnosti, da ako gredo za novim listom | in zafnejo boj proti miruim Slovencem brez vsakega I paaietnega ra?loga, ne bo njih inestna blagajui- J ca niC bogatejSa iu novo pokopaliS6e niC bolje. I GprjSki pametni Italijaui naj primejo one soiueoCane j za niio, ki zacenjajo prepir, da bi se v tem pozabila | mizerija mestnega gospodarstva, ali pa du bi si pri- I dobili pristasev in stranko, katcro potrebujejo.—No- I veum hatu udgovarja prav dobro poSteu Italijao v j tr2a§keiu MItnparzialuB v dopisa iz Tolmiua. Ako ga ! sami Italijam ue.marajo, pdtem lahko tudi mi o^ta- j nemo brez njega in njemu vkljub. I KatoliSko-politiSka ditalnica v Cepovanu vabi syMJe ude k rednemu obCuemu boru, ki bo due 21. januurja t. 1. ob 3. popoldne oavadnib. prosto-rih. Po zborn bo beseda. Odbor. GonSkemu dopisniku, ki nas je brez stvar-ne podloge v tr2aSkein ffCittadinua od 4. jan. t. 1. sumni&i pred svetom kot take, katerim ni veliko za resnico. zato da bi sebe oiepSal v zadevah goriSkega pokopaliSca, odgovarja v St. od 15. jan. stalui gori-ski dupisnik omenjenega lista in pravi, da nSofia" je potocala prereanidne in prestvarne reCi o goriSkem pokopaliSfii in uaj bi izvrSevali na pokopa-lisfii potrebue poprave cez dan in ne ponoci, da bi ne uastajal med meSiani nepotreben hiup. Pa vse to je bob v steno pri dopisniku, ki nima nSes za to, iu, ee je treba, jutre nas bo zopet snninieil, kakor bi se ne bilo med tem niC prigod.io. Trda koza vca- | sin suirti obvaruje. G Andrej Dra^cek, u5itc!j v Vertojbi, dobil | je od Nj. Veli€anstva_prcsvettegac«sarja Brefcrni kri^ h krot.o za zasluge. Ceslitamo g. u6itelju, da so nje-gbve zasluge in njegov trad priznane na najviSem | ntestu. | Gospod Lj. Tomicic, oktajnisodoikv Krku, dr* Evgen Pllugl, svetuiSki tajnik v Trstu, in E'ilip | conte Daifdini, okrajni^soduik v TrziCi, imenovuni so | za de2e!ne aovetntke pri dezelai sodniji v Trstu. PoStne hraailnic© so bile 12. t. m. otvorje-ne. Udcle^itev obCipstva na Dunaji ia po pokrajinah avstdjskih bfla je prav 2»vahaa. Ka Dunaji so bile yse yluine knjiziee v mai<* urah lazdane. Tudi y Gorici je bil zsietek dober. Davkarski uradniki v Kanalu dabiii so od visokegA c. k. fiuaaeue^* vod^tv.1 v Trstu uouvatai dekret za pridno pobiranje cesarskih davkov v ietu 1882.- G. F. Borghi-ju, okrajpemu soduika v Seza-ui, kateri je bil yet let soduik v AjdovS&ni, je po-deiil presveiii ceaar v priznaitje ranogoletnega iu zve-stega sla2b^ivauja- uaalo* in znaaaj svetovalca de^elue sodoije. Izpod Melc, s« nam pi§e: Na novo leto je bilo videti pri n»s cvetocih jugnc (primula); 1%. t. m. smo dobili pa belih zv«i»ffikov. Nismo torej nic slabh i od Bdcev, ki se puuis.-vj* s svojun evetom. To uaj bo tudi v podnk m i»t.»zbo uje2r«ini meS6:mom, ki mislijo, da 2iviiui» v, B^ v6 kaki, Sibiriji. Kobaridska ditainica napiavi due r 21. ,ja-nuaija t. I. ob 7. tiri zveier besedt» v g. /gaii »vih prostorih. Spored: 1. Petje: Novind, moSki zbor. 2. Govor. 3. Petiij: Svet, meSan zbor. 4. „Stempifiar mlajSi*, gluma v 1 dejauji. 5. Petje: Vecerua, 6ve-terospev. 6. sKoIa6i iz Krauja*, igra v 1 dejaoji* 7. Petje: aMIaiiei", nioSki zbor. Vsfcopnina 20 kr. —Po besedi proata. zabava in pies. — K obiinej vdelezit?i vljuduo vabi Odoor. Iz Vipave se nam porofia, da je bila priredila tamoSna poddruznica dru^tva rudeCega kriia dobro-deljui bazar, pri katerero se je nabralo 6«z 100 gl. Cistega dnhoilka v druStva btagi naiuen. Mnogo so pripomogle v to svrho gospe in gospodifine iz trga. Bazar bil je prav dobro obiskan in je bila cesarska pesen, katero je gpdba ponovila, z veliko iivabnostjo sprejeta. V Seji finaucuega odseka 16. t, in., v kateri se je pretresovaL proi*aCun pravosodnega miui-sterstva za leto 1883., pdtozeval se je naS poslan-x dr. Tonkli pvi tofiki ?vpeljava novili zemljskih kojig4, da napieduje vpeljava teb potiebuih knjig v Gorici, GradiScl in drugod, posebno pa v sloveuskih krajib gori&ke deiele, jako pftfiasno in sicer zaadi t3ga, ker se upotrebijje v ta namuu pri'malu osobju in vso odSkodnine za dela premajhue. V* ToI.iQiiiu so sicer zemljiSke knjige vpuljme, toda tatn nt kujigo-vodje. Gavornik piiporoCa za tega deij zbuljSauje place in ponmo^euje osobja v Priraorji v ta uameu. V aodi med U. in 12. t. m. je zmrznjl za Gabrkom na poti, ki pelje iz Trsta v Senodole, kuiet Tone Pjjeca. i'eljai jrt train! v Trst ter se vruil po nofii v huiH burji domt>v. Bil je prav prid^n iu skrb-Ijiv cue; zapustii je ve6 nepreskrbljeuih otrok. Z dezele smo dobili dopis, ki z zivimi barva-mi in »a podlagi restiiCnfga d.Jgodka poiasuuje, za-kaj na GoriSkem dru^ba sv. Mohora ne napreduje, ter sklepa z besedami: BPrav iinaS, BSocaft, ko pra-vi§, da je nedelavnost ali malomaraost kriya, da gre pri nas drufcba sv. Mohora rakovo pot". Gospode, ki hnajo pri tem opraviti, prosimo, naj zauaprej z dejanjem dokafejo neresnianoat tega st.ivka. Dopolnilne volitve v ti2a§ki mestni zbor so izpadle za vlado nepovoljjio. V drngein razredit je zmagal piogressovec Artelli s 13& glasovi p»*oti Ba,-seviju, ki je dobil 74 glasov. Novo poiiticaa drastvo, ki je bilo ustpnovljeno proti BPiogresaU*, ni se po-kazalo dovolj moCno. Kaka puskusuja pride od sera • ni triaSke vlade pa zdaj na vrsto, prasa ffEdiuOfta ? —Mogoce, da se kedaj spomni, da v Trstu ia okyli-ci Zivi zvest narod slovenski. Tr^aSki nSokol" imel je 14. t m. obfia! zbor, i v katerem so bili voljeni g. Gjuro Vuckovic pred-sednik, gg. dr. Lorgino, dr. Trinajstie, Krvesic, Sak-I ser, Cokelj, Inaftio, Kdo in Pateraost kot odboraiki. | DruSt^o napreduje prav dobro, kajti ztf sedaj Steje j iiad. 120 udov in una nad 500 gl. prema^euja. G. Karol Reinelt, predsednik trgovinske zbor-| nice v Trstu, ravnatelj velikanskega BStabilimento I tecnico" ltd., imenovan je filau go?5poske zbornice. G. B^inelt je bil navadni komi, ki je vsled svoje mar-Ijivosti priSei ne le do bogastva, ampak tudi do ve-like «asti, kajti odlikovau je bil veCkrat, posebiio po tri. razstavi, z visokimi redi. Pri tej priliki uam je omeniti, da so bili iinenovani v gosposko zboruieo tudi g. grof Karol Grttne, general konjiee, g, tajui 8pvetnik in graScak baron Rieseufels, sekcijski iia-eelnik Czedik in gra§5ak Stanistav vitez j?otanovskt. SxeSkv ogrskega radedega iff&a se pod« pisujejo prav marljivo, kakor se nam porofia. Ker stanejo srecke le 6 gl. 50 kr. in ker igsajo trikrat na leto z dobitki gl. 120.OD0, 50.000, 25.000, 10.000 ltd., jih vsakdo rad kupuje, ker se tako ogne dragiui promesam. V Budapesti je prodajanje 2e dovoljeno; konec tedna bo tudi na Dunaji. „RefOim% dunajski list, ki zagovarja slovan-sko reC v oeraSkera jtziku in ki ima lepo priloga wSlav. ItHidschnu". v kateri prina^a prevode is. raz-nih slovauskih jezikov, je v zadnji Stevilki z ra-iHCniin blagom'dobro zalo^ena. O ponarcjanji iu pacenji vina. II. Kedor pozna grozno mo5 2veplene kisline, katero narod z vso pravico imeuuje hudifievo olje, ker razjeda ne le mesovje, ampak tudi kosti, ako se po-iije po floveku, mora obsoditi take brezvestaege, ki dodavajo v nu zvepieue kisline, le da ostaja bolj sta-novituo. — Pa zyepJo pride v vino tudi po drugih potih. Zuauo je, da se vina iveplajo, Navaduo ra-bijti viuorejei za 2vepljanje pozuaoe ivepletie trake. Pomisliti pi moraiuo, da navadiieinu ^veplu je v oa-ravi kaj pogosto prirnesao arscnik', grozoti strup. &o iveplo gori, razvija se iz njega Sveplena soki^ina in ob enein tudi arseuikova, ki je za viuopivt'ia pravi strup. Zato je treba ptiziti na to, 6e se i$ mora 2vuplo r,d>ii.i, vuiu, v katerem pomori navzofie raz.ne glivice, ki prouzruftijejo muoge vinske bolezui. Ako se vino ne pije takoj, ampak se le cez par tednov, spoji se 2ve-plena sokisiina s kiselcem ter postauc ^veplena kis> Ima. Ta se koncluo spoji s kalijem vinskega kamiia (grarape). Ko pa ves kalij poida vsled premofiuega ali prepogost^ga 2veplanjo, nabere se siloo mnogo 2vc-plene kisline vviun, katcra prpuzrocuje, da vinopivca | glava boli, da mu krv v glavo sili, iu da bljuva. Ce ' pije dalje taka mocuo ^vepiaua vina, zgodi se mu, da dobi oinotiCno bolezen, delirium tremens iineuovano, katera mu staluo omami (Sutnice in mo2gane, ter pro-uziofii, da pivec konecuo od mrtvuda v aiozgane za-det konCa svoje revoo ^ivljenje. i .le tudi druga pot, po kateri se zgodi, da vino | po zveplu disi. Zuauo je, da se titorejci vojskujejo proti grozdni gujiliui ali plcsno'cu bolezni z 2veploin, Zato disijo zelo po 2veplu posebao ona ralada vina, ki so napravljena iz gro^Uja, ' se je mocuo ali pa Se pozno v jeseni 2veplalo, Tu.to vioo prouzrot'iijc, da se iz 2elodca cloveku zdrguje (ali keca) iu da una veliko vetrov, Ta uuprijetni uuh 30 lahko od pravi it I ailadega vina s km, da se vino pretucj v drug niuOuo j za^veplau sod. Kako brezvestui so nekaleti vinski sleparji, pu-vzamemu iz tega, da imajo nekatera posebao fruti-coska, grSka iu piemonteSka vina ilo 3 0/qq zv.'pleue kisline v sebi! Da spozuamo, ali je vi'io osttupljeuo z zvcpleiio kisliuo, tnoranio paziti na okus; tako vino je zgecega <;kusa,, katyrega fiuli 6lovek posebno v grla, ko tako vino pije. Da se preprieamo, ali se nahaja v vinu prosta zveplena sok'sliua, treba je vzeti uekoiiko vijolic (presnih ali pa tudi suhih), ki se v zaprti posodi nad vmoui obesijo. Itui vina v sebi le koHC'kaj zvcpleue sok'sline, po-.taneji> vijolice takoj blede, iu ce S3 izpostavijo zopet amonijakaluim so-puhom. postanejo zopet zelcnc. Nekateri viuofrzci dostavljajo vinu, da postane bolj 6isto, in posebno Crut'mu vinu, da je bolj lepe temne barve, golun (Alaun). Ta pa i»rouzroCuje, ce ga je prevec v vinu, slabosti v zeiodcu in celo dol-gotrajue crevesne halezni. Golun moremo preeej lahko dokazati v vinu. Viuo, kateremu je dostavljen goluu, se zavreje; ko vreje, napravlja na dnn neko gosCo, katera je bledo - rudeee - vijolCadte barve. Oe vlijemn potem v to g«Sco nekoliko svincenega kisa, spremeui j se barva v modro-Skerlasto-tetmio barvo. Magnezijani zdravju ncvartia; v nekaterih vinih se nahaja ve6, v drugili mauj, navaduo se je [ dobi Oil do 0'15 gramov v litru vina. I^taed razuih [ kovin nahaja se v vinih tudi nektj 2ele/,a, katero I v naravui sicer silno majhni muoiini siuzi Cloveku v I zdravje. Zelezo pride v viuo tudi po t"j poti, du se I viuo pretaka v nesna^uih posodah, v kiterih se na-[ hajajo zeleztuue, katere so zelo uevurue, posebao o« I nemu vinu, katero se zvepla. ^vaplo se kaj rado I spoji z zelezoin in postaja vsled tega tuii ^vepleno-I Mezec iu vodenec, kar dela, da viuo smrdi po gnji-I lih jajcih. I Nekateri brezvestneli se po.dulujejo celd sviii- i Cenega sladkorja, s katerim sladijo cikasta vina. Svin-I ceni sladkor je hud strup, ki razjeda slizuate ko2e I zelodca in e>ev, ter napravlja vinopivcu hudo bljuva* I nje in dolgotrajno drisko. Svinec pride v vino tudi J tako, da se izpirajo stekleuice s svincenimi kroglica-| mi, kar se je pekdaj za CiSfieuje boteljk prav pogosto I godilo. Ako ostaue le eno zrnice v tsteklenici, dovolj 1 je, da je viuo, katero se v njo viije, ostrupljeno, ker 1 razne vinske kisline raztopijo svinec. j Ostrupljenje vina s svincem moremo kaj lchko I dokazati s teir., da viijerao v tako vino uekoiiko zve-1 pienega vodenta, kateri takoj prouzrofii, da se usede I na duo posode, v kateri je vino, Crua usedina. —- Ce j je vinu arsenik dostavljen, se spozua to s pomofijo I Svopleuega vodenca, ki stori, da se zbere |ua dim j takega vina rumenkasta usedina. Da ostaue vino bolj J stanovitno, dostavljajo mu posebno po NemSkein sa-; lieilue kisline, katera je v veei nieri nevareu strup. Saliciloo kialiuo kemikar kmalo spozna, Oe vlije v do- tifino vino nekoliko z^eznega Florida, ki stori, da postaue viuu kiasuts jasuovijoiCaste barve. Pri crnem vinu se dokaj gleda na to, dajelepe temno-Crne barve. To so slepat'ski trgovci znali obiui-ti v svoj prid, ker ho dobro vedeii, da veliko viuo-pivcevje pridobljeuih in hvalisavino, ledaje prav firno. All je dobro, milo, naravoe boje, na to uespauicuu pivec ialibog ne gleda veliko. Zato dostavijajo taki brezvestnezl viuu razna barviia: n. pr. ma! vino cvetje, cochetiilo, campaniles, sok iz borovniltuli jagod in celo strupenega fuksina. Malvino cvetje bi bilo Se najnedol2aise sredsfcvo, ker ui zdravju skodljivo. Pri vsem tern obsojujem vsakega, ki se ga posltuujc, ker potem prodaja za naravno cmo vino belo vino uli u gnji'da napravljeno, in ubogi vinopivnc plaea drag du-nar za tako imeuovairi terau ali sploh ciaino, ki pa ni drugega kakor kako navadno trpko pa pobarvmu vino. Tak barvar je slepar in brezvestnez! Mat; ale-par in brezvestneS pa je oni, ki rabi fuksin, uateii, 6e tudi prost araeoika in givega srebra (uavadno pa je spojen z argeoikom), je vedno zdravju zeio Skod-Ijiv. Kedor dalje 6asa pije fuksinasto viuu, cut! su pobitega, glava ga boli, posebuo v seucih fiuti neko nezuosno te2o, uSesa inu postajajo rude&i, s krvjo prenupolnena; cAo njegova,,scavnica postaue radec-kasta. Mnogo pljuva, sline se niu cedijo in v par te huh loti se ga huda driska in v seavuioi uahaja se btdjakovina kot znaiueuje, da je ubogi zapadel spioSui nagli susici ali jetiki. Keraija more, hvala Bogu, hitro in natancuo do-kazati i'liksm v vinu. Naemov, po katerih se to spo-zna, je vet; uajpriprostejsi je tn, da se kapija vina, katero boCemo preiskovati, kaue na kredo. Ce je vino naravno, je madeL sivkasto-rujav; <5e je pa fuksin v ' njem, ostane mailez jasno rudufikast, Tudi tako le more vsakdo prepricati se noglo o fukstnu. Vlije se v vino nekoliko svintfenega kisa in tiapravi so uaedina na dou; ce je vino naravno, je usedina ali go35a na dnu sive modre barve, ee je pa tuksiu v vimi, m zbere na povrSini usedine jasna tekucina lepo rudece barve. Vsi poSteni in vestni mo&iki naj zasledujejo take sleparje in neusmtljpno naj jih odkiivujo svotu, dn jih svet spozua kot nepoStene in iievarne Ijudi. Vladu naj pa ostro pa/J in naj varuje po svojih or-ganih najveee bogastvo drzavljanov, to jo preljubo zdravje, Fr. Povfie. Javna zahvala. Podpisani se prav prisr&no in uajtopieje zahva* ljujem g» dr. A I. Rojcu, zdravniku y Gorici, da me je reSil prav bade bolezni v ustih, ki mi je razjeda-la meso in mi je bila ze govor pobrala, katere me niso mogli ozdraviti ni zdravniki na kltuiki v Pado-vi, ui drugi zdravoiki po mnogih mestih na LaSkem, pri katerih sent iskal pomuci, — kakor tudi, da je mojega sina Andreja, ki je bil na oCeh hudo bolan in ki je, kakor jaz, zastonj iskal pomoSi v Padovi in v mnogih drugih italijanskih mestih, tako da seni ga moral pripeljati v Gorico, v kratkem fiasu in brez nikakik bolecm popolnoma o/.dravii. Z uajboljim pre-prifianjem priporocujem torej imeuoviinega gospoda vsem, ki so kakorkoli bolni. Na !?lagi, 18. januarja 1883. Anton Hot, 2upan. Javna zahvala. V svojem in x imenu obcanov izrekam go-spodu Ignaciju Kovacicu, veleposestniku ltd. pri sv. Luciji, najprisr6uej§o zahvalo za iz-vrstno izdelano (sliko) podobo sv. Jakopa Ap., katero je nasi cerkvi podariti blagovolil. Stejem si ob enem tudi v dolznost, da g. Avgusta Schlegl-a iz Sturij «a Vipavskem, kteri jo krasno podobo naslikal, kot izvrstuega sli-karja obcinstvu, oziroma crkvenim predstojnikom najtoplejse priporofiim. V Dolenji Tribusi, 15 januarja 1883. Janez Kustrin. go vina {jrnega furlanca in belega vipavca po mogoee nizki ceni inia Ignacij Kovacic pri sv, Luciji. Bergerjevo medicinsko MILO IZ SMOLB (TIIRRESBIPE) Priporoceno po medic, strokov^j \ u. rabi se sko-ro v vsch evropskih dr^avah s sijajium vspehom proti vsakovrijtiii necistosti na jwitS, o proti kroniciiim in luskinastiui bsaj.-m, bra-stain, iiaLizljivim hiasiam, proti rudeCemu ihmu. oze-bijiini, potenju nog, p hljaju mi glavi in b.-adi. — Berget-jcvo milo vi smole una 400/0 smole iz lesa, in se btstveuo razlt>cti|e od v^'i drugifa sraol, ki se prodajajo. - - Da s* prekanjanju izognel, zahtevaj dolocuo Bergerjevo milo \i smole in glpj na znani zaviteit, V doigih in hudili poltuih boiezuili rabi sez vspi-kom na me.stu mila iz smole Bergerjevo med smoluato-^venleuo milo; kdor bi hotel imeti rajSi to, naj zahtiv.) edino Uurgerjevo Mimilnato ^vepleno milo, ker zuuanja pouarejanja bo bre/vspeSni izdelki. — Kot neostro milo lz smole za odstranjenje tie-distostij ua polti, zoper brasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljivo kostnutsko milo za vmivanje in kopauje za vsakdauje rabo rabi: ki ima 350/0 glieerine in je fino ptirfuinano, Csm 2i kssii mh mil 3S kr> i btto 7rsd- Glavni L-azposiljavet': lekamar €r. Hell v Opavu. (ilavnn zaloga m Gorico pri gg. lekarnarj. F. Cristoiolettf (Zauetti) in A, Franzoni. U |dano podpisana naznanja 6astiti du-hovSCini, da sprejcma vsako vrsto cer-kvcna dela in fiicer palmo, albe, ro-kete, antipundije itd. bodisi nova bo* disi v popravo po prav nizki ccni. Prosi torej za blagovoljna narofiila. So spoStovanjem Karolina Fabijani Via Ascoli b. St. 8. (Ean de vie (h France) Fmnzhmntivein mit Sah napravil pod nadzoratvom po izviraem predplsa iznajdnika Viljema Lee-ja ¦ ii. CltlidVOFOIiEWI To zdravilo, katero sem Jaz napravil, pomaga br^, prej kot katero drugo, proti zuuaiyemu in notraujemu vuetju o-peklinam in speklinaui, proti novim napadom, naduhi, rakom, dristi, uatoku krvi v glavo za obvarovauje zobor, proti otinki, dissentoriji, boloCiuam, na obrazu, v u§esik, v glavi, zlati 2ili, mrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti, bole&nam na jetrih, na occh, zastarolim rauam, vpicenju osnemu in muSicnemu skrnjaku, kurdeju, iJovam in oraotici. Veliko spriceval imarao, ki potrjujejo mofitega izvrstne-ga zdravila. V 70. letu svoje starosti sem >; popolnem ozdravil prste na rokah s fraucoskim zganjem in so;jn. G- Senitsky. c. k. finanCii ';omisar 1. r. Z Vasim francoskim iiganjem s sot o sem dosegel naj-bolj§e vspche, za katere se Vam neskonfit » zahvaljujem AIojz KJobnSar, zupnik in Jekan v pokoji. Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr. samo pri G Cristofoletti-ji, iekarju in c. k. dvornem priskrbniku v Gorici, na Travniku 14. pri bkofiji. | ViHska cena J v gi of Coroninijevi kremi Iastnega pridelka | \ v Ssmpetru, h. §t. 55. Bel.» v. 1. 1882. lastno liter po U in28kr,: J Crno v. 1. 1882, lastno „ „ 20 „ 82 „ v Stain, ;,lahtno Crno in belo vino v steklenicah ) «d pol Utra po 30 kr,, od 8etrfe Htra po 15 kr, Za pristnost vin stoji dobra firma. Za I mrzle in gor^e jedi, kakor tudi za dobro j postrezbo bo skrbel na vio mod in vabi prijazno k obilnemu obiekovanju Franc Svoboda, krimar, V NAJEM SE DAJE pstilia i« tal v ljubljanski Čitalnici | s steklenim salonom, vrtom, kegliščem, I stanovanjem in dr. od sv. Jurija 1883. | Oglase sprejema odbor do 1, marca 1.1. , Plačilni pogoji in vse razmere so za j gostilnično obrt in kavarno prav ugodni. Za stacuno s papirjem in pisavno [ pripravo se 'Me mlad pomofinik, ki' je izurjen v tej stroki. Zabteva se znanje slovenskega jezika in zvedenost v vezanji bukev, da bo mogel izvrsevati in zara-cuniti narocila stalnih odjemnikov in pod-pirati voditelja Stacune s svojim znanjem. J. Giontini v Ljabljani. Zacei 1863. Za^el 1863. Le pri Ed. Witte na Dunaji! Stadt, veriangcrte Karntnerstrassc N, 59. EN MILIJON kotilijonskih. in plesnih redov z znamonji za vojaska, vefceranska, pevska, strelska in gasilsko dru^tva, za kopco in obrtnike, za «-meiniko, drsaleo in poljedelee itd. Fini zlati in brUJailtni redi: 100 kotor 8J kr., gld. 1, 1.50, 2; nattanji briliantni in koraicni redi: 100 kosov gld. 4, 4, 6; zelo 8ni zafrljeni redi za gospe po gW. 4, 5 6 S, 10, dalje po gl. 12.50, 15 do 20vza 100 koaoT. Plesni redi: priprosti za 100 kosov 2 }jl., kpli 3* gld., fini 5 gld., najfinoji 8 gld. — Zametaste seme 10, 15, 2J kr., atlaaove 40, 50 do 76 kr. ~ Norske kape, raivrSfioneTfirkosov Sw.lvede l gld. - Najoveji kotiljonski ko-,finimi zaMjenimi in briljantnimi wdi »" r fin kr *t II 1 el M. Ill 1 el 50 kr., iobarii Toblxodi) 8 podukom. —• Vsakdoiraesana. Zbirka St. 0 gL I, St. l. gl. ?.50i tt IV 2 gL L V. 8 gl. v iiiftl; 25 rrcdklj. - 150 A I obuod 30, 50,St. II. gl, 2 8na it IlL gl 2.50 rt. IV. kosor gld§1.50, 2, 2.50, najfineji 5 gL -75 kr. gld. 1, 1.50 do 2.50. - kraani pb-gl. 3, It V gl. 4 prefihaJt.,YL gl. 5. «¦» Horska znamnja: 10 kosov 50hodi gld. 4, 5, 6 do 8. - Veliki Saljmjst. VII. gl. 6.40. It. VHL gL 7.50, it IX. kV gld 1, 2 do 5. - Norsko orodje:obhodi, pri katerih pleSejo gospodje o-«gl. 10, St. X gl. lo^ Kotiljonski cretliSni S"koso/oO kr., gl. 1, 2 do 5. - Noso-Sei&ljenl kot iaklji moke gld.l."20, 1.80, ftopki, najBneji: 2o kosov gl. 1.25, 1.7o, Vi • eden 6, 8, 10. 15 do 33 kr. — Od-jvinske stcklenico gl. 2.50, glave cukra gl.J2.50. bomiaka znamenja te belega all far-^oO in 4, sodi gl. 4, wboji gld. 3, kvarte| veljka tombola Za Salo, bancga atlasa 5, 10, 20, 30 ia 50 kr. — gl. 3, sne2em mo2je gl. 4, otroci, po jski •„.«••. . •• a .»«.• «¦«* Kotiliionski lampijoni s sveea-ljudje itd. Daljo gluraska palica gld. 1.80. oba oje5a iz 57 raznih stvanj, mednjum Sin nalSJSi: 12 kosov gld 3. ZbirkaWi papUgon obhod gl. 6. Klobudni ob- zanimivi ko«. fflanu in atranski dobitki, livalsldh lem, glav' spak, politi6-|hod gl. 1.50 do a A* Obhod . sneSenimi vk«p gl. O^O.Karte za tombolo:JlOO Sh oaeta: lokosiv olloionihgl. L l.SoJkapami gl. l itd. Kovmski redi, posre-kosov gl. 2.50. "* dalio 2; dalie 2.50, 3, 4 in vise. - brneni, pozlaceni ali lepo vtgani: 50 ko- Kazun toga plosne potMbiSme: m»-«*ffival8ki kvartet z notami 4.a0sov odloSenih: gL 1, 2, 4 do 5; najfineji hala, lepoticje, zavratniki, .diSam Stupa JET- UladSe deme h drata pol eno SOveliki krizi, maltoiki r d z verizico, od- itd. Kraano udelam ponarejem dijamanti. fn 90 kr" cola I gld. iu 1.80. - Saeze-lodoni: 50 ko.ov gld. 8, 19, 15 do .17. -Uham, naprane iglo od gld. 2.50 do 5. ne kepe za na plesiSSi: 12 kosov 50 kr.Jzbirkt Votiljonskih redov, vsaka sJKnofi po gl. 1,50. EDUA ME WITTE, na DUNAJI. Brzojavtti aapis; Eduard Witt doli&iemu podpisu pripadajocim srefikam. Ako je treba v|polno splaCanje Se katerili doueskov, se moraju plagati v obroku pod 1. §t. zaznamovanem. Ako se pokaz?? po drugi strani kak presezek, se koj izplaca. 4. Oglasila za podpis se napisejo na v ta namen pripravljene formulare, kateri se dobivajo brezpla&io pri podpisovalnih mestih. Vsak podpisovalec dobi proti zaznaniki, da se je oglasil za podpis, in ako je placal 2 gld. a. v. za vsako srecko, kakor je dolofieuo v St. 1., od dotifiosga pod-pisuega mesta izdauo dokaznico o podpisu, za katero se izroeijo po dovrSeuem razglaSenji podpiouvalca prave sreSke. PBVO ZEEBANJE 1. MARCA 1883. GlaTiii dobitek gld. 120,000. mi Isdajatey iuodgovqrtti urednilc: A, FABUANL — Ti§ka: ^HilarijanskawtigkaniaB t Goricl Javno podpisovanje na 400,000 srefck bode v ponedeljek 22. januarja 1883. po kurzu 6,j2 goldinarjev razeu ua vze naznanjeuem mesta za podpisovanje zarad vece sloznosti podpisovalcev Se pri nasle*h»jib inmah na Duna]l: