proletarec Jf
qelartm list
ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze * in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN, OF
J. 1 F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2129.
Entered m. Mroxi-clw imiim, Dor -------
uwk iW Art of UnirM of
I, »9D7. M ih« umi other at Chitaio,
M^rs. 1879.
IM.
CHICAGO, ILL., September I, 1948.
Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave.
6ii LETO—VOL. XUU.
Ali se politika chamberlainskega apisanja nemškim naeijem obnavlja? Citajte o tem članek na prvi strani v tej številki.
Borba med silami za kontrolo nad bodočo Nemčijo
Snovanj« krščansko demokratske vlade po vzgledu Italije in Francije. — Dr. Bruening bil grobar weimarske republike. - Obnovljen je nqcizma
Nedavna pogajanja v Moskvi in borba za Berlin so vzbudila v svetovni javnosti veliko zanimanja in pa tudi vprašanj, čemu se pravzaprav gre?
Jasno, gre se, ali naj bo nova Nemčija, to je, ta, ki se jo sedaj obnavlja, kapitalistična ali so-cialitistična pod zaščito Sovjetske unije. *
Zed. države so v mrzli vojni s Sovjetsko unijo. Torej se gre med njima v tej borbi tudi za Nemčijo.
Zapadne sile kontrolirajo pretežni del Nemčije — torej v nji kakih 47 do 50 milijonov prebivalcev.	i ^ V sovjetski eoril jekakih 1? milijonov Nemcev. Kalti oni, ki so bttfSsgnani iz Poljske, Ceho-slovaŠke, Jugoslavije it<L, so se končno * Iznašli v ameriško-an-gleški coni.
Ta anglosaška skupina snuje novo Neiftčijo za obnovitev i nove stranke jih je 14, ki so bili nemškega kapitalizma.' In s tem vplivni nacisti. Ns Bavarskem
pripravlja, da prevzame vodilna mesta v bodoči zapadnonemški vladi. Naslanja se na ostanke srednjega in velikega meščanstva kakor tudi na aristokratske kroge, predvsem pa na ameriške kapitaliste.
Pod njeno okrilje se zatekajo vsi nepoboljšljivi nacisti, "neza-dovoljneži", ki čakajo priložnosti, da vzpostavijo nemško neomejeno silo s sredstvi in načinom, ki nimajo nič skupnega z demokratičnimi načeli. Le-ti samo čakajo na ugoden trenutek^ da odkrito dvignejo svojo glave.
(beri: nacionalsocialistov) petino vseh oddanih glasov in Ho štiri tedne po ustanovitvi te stranke. Na spisku prvih 20 kandidatov
kajpada tudi možnosti obnovitve takega rajha, kakršen je bil po propadu kajzerja.
Nov amerilki načrt določa — tako trdi naš state deportment — demokratično Nemčijo.
Mnogi reporter j i affteriških časopisov, ki so nastanjeni v Nemčiji, pravijo, da naša politika ne bo porodila demokracije v Nemčiji temveč jo le nekaj časa imela za slepilo, dokler se ne porodi kak nov Hitler.
Kaj pravzaprav namerava a-meriška vlada z Nemčijo?
Iz vseh njenih dosedanjih dejanj je razvidno, da skuša v nji ustanoviti kako tako vlado, ki se bi imenovala krščansko-de-mOkratična.
Torej tako kakor jo že imamo v Italiji in v Franciji.
V njima zaradi okraska sodelujejo tudi desničarski socialdemokrati. In pa nekatere proti-klerikalne liberalne struje.
Izmed vodilnih politikov ka-trfiškega centra predvojne Nemčije, ki se ni kompromitiral s Hitlerjem, Je dr. Heirtrich Brue-ning.
O njemu piše Primorski dnevnik sledečo^
Iz Amerike je prispel letos v Evropo bivši nemški ktfhcler 63-letni Dr. Heinrich Bruoning, ki je kot nemški begunec" predaval na univerzi v Harvsrdu politično ekonomijo. Nek berlinski list je to vest objavil pod velikim naslovom: "Nacisti zopet prihajajo."
Sicer Bruening ni bil nacist, vendar je bil kot bivši kancler
gi^bar weimarske republike .
Bil je predsednik parlamentarne skupine nemškega £ntru-ma (katoliške stranko) if) kot strogo konservativen politik pomagal nacizmu na oblast, tako da je le-ta končno tudi z nJim in njegovo stranko fcomejel. Sedenji položaj Nemčijo nas v marsičem spominja ns tedanjo dobo. Na mestu tedanjega kotali-
jo velik del krščanskih demokratov prešel v tabor 'separatistov". V Wuertemburgu je mnogo občin izreklo nezaupanje sedanjim županom in izvolilo Župane iz Hitlerjevih časov. Antisemitizem je v polnem poletu: v enem samem tednu so bila v a-meriškem področju Nemčije tri židovska pokopališča oskrunjena. Po vsej zapadni Nemčiji se pojavlja polijtična raskosanost na Številne stranke in strančice, ki so tvorile v času weimarske republike zelo ugodno tis zs dvigajoči se nacionalsocialisem.
Za vse to je odgovorna politika zapadnih velesil, ki so s kršenjem potsdamskega in jalt-skega sporazuma o enotnosti Nemčije končno povzročili delitev Nemčije ns dvoje s ustanovitvijo zapadnonemške driave. Najbolje je označil U dogodek poveljnik angleškega zasedbene-ga področja „general Robertson, ko je ukinil vse odredbo, ki so prepovedovale brstenjo angleških vojakov z nemškim prebi-(Konec na 5. strani.)
KLANJE NA GRŠKEM PO ZASLUGI AMERIŠKE VNANJE POLITIKE
Grška vlada pravi, da se je ofenziva monarMitičnih čet v Gramoškem gorovju blizu albansko meje proti gerileem "uspešno" obnesla. Vršila so jo pod vodstvom ameriških oficirjev. RojaUstične iOto so opremljene z ameriškim orožjem, z ameriško munkljo in imajo tudi živež in uniforme iz Amerik
> E. R. Noderer, poročevalec čikaške Tribune, piše, da je orhonjeno ofenzivo vodil polkovnikMarcus W. Adams iz Kentuckyja. Noderer je dobil dovoljenje prisostvovati ofenzivi in opisuje, kako so z! najmodernejšimi ameriškimi bojnimi sredstvi pobijali gerilce.
Ameriška intervencija v prid grške dirtastije In grške reakcijo stane naše davkoplačevalce ie nad pol milijarde dolarjev. Ako bi ne bilo ameriškega in prej angleškega vmešavanja, bi bila Grčija dpnes republika in civilna vojna bi bila že davno kontoma. Tako po od ameriških častnikov izvežbani grški vojaki pobijajo druge Grke. Tem grškim upornikom pravijo v rojalističnl propagandi "banditi" in "komunisti". Toda to grško uporniško gibanje je v resnici boj proti fašizmu, proti koruptni grški dinastiji in boj za svobodno Grčijo, ki bo država ljudstva, no pa dekla tujemu imperializmu.
E. R. Roderer našteva po imenu celo vrsto ameriških častnikov, Iti so bili z grškimi vladnimijLetami V boju proti gerilcem v Gramoškem gor*vjiWPravi,
& Američani niso bili aktivno v borbi temveč le da-
navodila grškim poveljnikom, koko^nai vodijo ofenzivo, da v nji pobijejo čimveč gerilceV. To ameriškemu ljudstvu ne more biti v čast, zato lo čudno, ker je v naši javnosti proti temu pustolovstva tako malo opozicije. In ako ne bi bilo nove jsrogreshrne stranke, je niti toliko no bi bilo kot jo je.
Vzrok, da je ni je, k^r je ameriška vnanja politika podprta od obeh starih strank in državni department jo vodi v interesu Wall Stroota—torej n. pr. v Sredozemlju predvsem v korist ameriških oljnil
ptoagnatov.
In borbo proti gerilcem na Grškem naša via ida vodi In
Tudi farmarji gredo "iz dobrih iasov" spet v zadoliitve
Norman J. Wall, predstavnik biroja sa farmske ekonomije (Bureau ol Agricultural cono-mlcs) pravi, da so se dolgovi farmarjev (prve uknjižbe na posestva) nižali vse skozi od leta 1823, dasi polagoma, pa do lani. V zadnji depresiji jih je na stotisoče propadlo, a potem se jim je s raznimi vladnimi ukrepi pomagalo in z višanjem cen so si odplačevali obveznosti, si nakupili strojev in izboljšali svoja gospodarska poslopja.
Med vojno jim je šlo kar dobro in po cenah, ki jih mora konsument za farmsko pridelke plačevati v mestih, bi sodil, da so farmarji še vedno na konju.
Deloma je to res. Toda ker se vsled navijanja cen konzum niža, ni več za pridelke trg tolik-šea kakor je bil. V resnici ga sedaj vzdržuje od kritičnega nazadovanja Marshallov načrt. Vlada troši za nakupovanje živeža stomilijone dolarjev sa izvažanje deželam Marshallovega načrta in to bo trajalo kaki^ štiri do pet let. ln kaj potem, ako ne bo novega Marshallovega plana? In ali bodo mogle Zed. drŽave vzdržavati to breme leto za le*om brez nevarnosti sa svo jo ekonomijo?
Vzlic temu, da imajo farmarji Še vedno zelo dober trg. pa
KOMENTARJI
Zbtra in presoja urednik
"Proaveta" je pričela ob sre-	slovenskimi komunisti na Trža-
dah izhajati z angleškim gradi-	škem ozemlju je nastal spor.
vom na prvih stran A in sloven-	Eni so s Titom, drugi pravijo,
ski del pa se je premestil kjer je	da ga je Kominform upravičeno
bil dosedaj angleški. Tako so	obsodil,
premagali člani mlajše genera-	.. . ... . . /.
cije glavnega odbora SNPJ. Ka-	V *vutri*\ Je , komunistična
ke posebne razprave v glasilu o stranka za(:elf takoJ P° ^^ tem ni bilo in morda tudi ne bi lz^ave4 kominforme s kampanjo bila potrebna. Ali pa bi mogoče Prot' onalizmu Titovih in le bilo boljše, ako se bi o tako važnem koraku čitatelji lista, ki
Pri zadnjih volitvah v deželi
|Ssen je n. pr. nabrala na novo i ____. ' i * _________- ----
ustanovljena	' rmOnCira v norvsr amensmoga ofji vetju
je v Sredozemlju strategična točka, zato hočemo v nji teko vlado, ki bo "satelitka" ameriške vnanjo politike, no pa take, ki bi šla v kak sovjetski blok. To naie davkoplačevalce veliko stane, a ne protestirajo, rasen tisti, ki bodo prihodnjega novembra glasovali sa progresivno stranko.
Tudi nekateri ameriški novinarji v Grčiji so že protestirali na ta način, da so o položaju na Grškem podali resnično sliko. Grško vlado, ki jo Amerika vzdržuje, jo označili za to kar je, za koruptno, gnilo do mozga, za reakcionarno in za okrutno.
Kajti v času ameriške intervencije je ta vlada pri-jela že na stotine Grkov in jih dala pomoriti in mnoga pa odgnala v intervencijo. Obdolžila jih jo, da so "komunističnih" nazorov ali da "simpatizirafo" z geriki. Ih radi takih "Hočinov" jih grški rojalistični žandarji more vpričo ameriških oficirjev in vpričo ameriških civilnih uradnikov.
Kadar bo Grčija osvobojena izpod tujih imporiali-stov, bo njena zgodovina pisala, da je bila angto-ameriška intervencija eno najžalostnejših poglavij v razvoju grškega ljudstva.
so ob enem člani SNPJ, o tem boljše pomenili?
Zed. države se spreminjajo v deželo z enim občevalnim jezikom. Se pred par desetletji si v marsikakem mestu laglje izhajal z nemškim jezikom kot z angleškim in po naselbinah si videl napise in šege kot da si kje na Poljskem, ali v Italiji, ali na Češkem. In bilo je precej krajev, kjer se je lahko tudi Slovenec počutil kot da bi bil v ('starem kraju".
V Coloradu so nekoč izhajali tudi slovenski listi. In v Michi-ganu, v Minnesoti, v Pennsyl-vaniji, Wisconsinu itd. Sedaj jih ni več. V llinoisu je nekoč izhajalo skoro polovico vseh slor , venskih listov v Ameriki. Bilo ...... , . . • Je mnogo po vsi Ameriki.
njihovi dohodki vendarle nižji. Ne, to bi bila pretirana trditev. Tudi cone farmam so napihnjene in ko pride kaka nova "reče*
•ijo", mnogo farmarjev dolgov ^ venski listi, so bili ustanovljeni ne bo zmogla kakor jih ni po pr- $tirje novl Seveda, že v nasled-vi svetovni vojni čim so cene njem letu ^ n^teri prenehali pridelkom podle. Tik po prvi in nasUl ^ kak nov In v njih
»o
Toda ako so v tem ali onem letu v oni dobi prenehali trije slo-
svetovni vojni so dolgovi far-
je bilo šibanja, zmerjanja, na-
marjev znašali II milijard do- tolcevanja in praznega oprav-larjev, potem so še bol j narasli ljaoja| da je bilo ^ ^ Sedaj
in nato je prišel krak
Sedaj znašajo okrog pet milijard in se višajo. Delni vzrok ker stari farmarji svojo
skih cenah in novi kupci kajpada plačajo le del kupnine, ostalo pa je dolg, ki so ga upajo znebiti v desetih ali petnajstih letih, ako bo šlo "vse po sreči".
Problem sa farmarja je posebno nižanje kupne moči kon-snmentov. 28 odstotkov našega ljudstva zapravi več kot pa znašajo njegovi dohodki. Torej
je tudi to minilo in kregamo se le še s kakimi starokrajskimi pribežniki.
Kominform Je PSTOW s syojo izjavo poeebno Slovencem veliko škode in težav, n. pr. v Trstu in na Koroškem. Kajti v Trstu so nastali prej prijateljski odno-šaji med Slovenci in komunlsti-Italijani jako napeti. Tudi med
rok ji služi zahteva Slovefijje, pziroma Jugoslavije po slovenskem delu Koroške. To je avstrijski komunistični stranki sedaj 'nacionalizem". Toda mar ni tudi njena kampanja "nacionalizem", ki je sedaj hujša kot pa slične kampanje proti zahtevam Slovenije' glede Koroške, ki jo vodijo ostale avstrijske stranke?
Governor Dewey je nedavno
sprejel deputacijo organizacije, ki se naziva "Sinovi Italije". Obljubil ji je, da ako bo izvoljen za predsednika, bo deloval, da se bivše italijanske kolonije vrne nazaj Italiji. Očividno je to politično gesto storil v namenu prikupiti, se ameriškim Italijanom, da bi prihodnjega novembra volili zanj. In italijanski glasovi v takih krajih kot je New York, Ilinois in še marsikje lahko odločijo zmago za tega ali onega kandidata.
Tudi Truman se puli za narodnostne in verske glasove. Ker Zidje v ameriški politiki veliko pomenijo in imajo mnogo glasov — saj je samo v mestu New York nad milijon Zidov, je Truman za neodvisno židovsko državo (za Izreal), toda oljni interesi skrbe, da bo ostalo le pri obljubi. In poteguje se — namreč Truman — za civilne svo-bodščine ter za odpravo rasnih in verskih diskriminacij ali zapostavljanj. Tudi to prija Zidom, Črncem in marsikje katoličanom. V volilnih kampanjah so obljube poceni in kandidati {Konec na 4. strani)

« Nekaj o naših stvareh
Pozivanje na debate	P?,u*las' P02™1 na UP*
1	blikanskega senatorja Brooksa,
V volilnih kampanjah še razni kandidati pozivajo na debate, a le redkokdaj pride do nje. V llinoisu je demokratski kan-
ki pa je povabilo z zgražanjem odklonil. Tudi nima čass sa take reči. Pravi, da joy glavna njegova naloga iztirati komuniste in
didat za senatorja, profesor Paul socialiste iz vladnih služb.
pujejo potrebščine na obroka, ali pa delajo oboje. Kajti dolgovi konsumentov so narasli v milijarde in tega naraščanja ne bo ustavil niti novi izjemni zakon, ki omejuje prenapete kredite.
Ameriški 'eeay payment plaa* se je v zadnji depresiji sa odjemalce katastrofalno obnesel in vlada se boji, da ako bodo krediti odjemalcem neomejeni, se bo' zgodovina iz let depresije 1929-39 obnovila.
Iz podatkov raznih vladnih in dtugih us* an o v je razvidno, da ai ni lani 13,599,990 družin ničesar prihranilo, torej živo Is dneva v dan in veliko tudi v kupovanjem na obroke. 89. zvezni kongres pa se s takimi rečmi nI hotel ukvarjati. Loviti komunistične špijone po deželi je veli* ko lagljje opravilo.
Ako ste prijatelj Proletarca, pridobite mu letos saj enega novega naročnika.
Za odpravo draginje treba odpraviti vzroke
V velebizniškem tisku vidite dan za dnem knrtune, ki Čitateljem- dopovedujejo, da ako U no bilo vedno večjih zaktev po višanju mezde, pS ki cene potreb-Jčinam padlo namesto da se dvigajo enako hitro kakor višanje delavčevega zaslužka.
Nikjer v tek kartanlh pa ne vidite tretje slike — moža s trebuhom, ki bi predstavljal vedno bolj rastoče prelito. TI so letos ogromnejši kot lo kdaj.
Predsednika Trumana je na to opoooril predsednik CIO PM-* Up Murray. Truman — kot ugotavlja Drew Pearson, nima rej "labor loedrov", češ, da ma pe-loio nogo na mlae in čvekajo, kako bi moral vladati Malo. A sedej, ko je kampanjsko loto, jih Truman le sprejeme, dasi v
škegtf evutruma je ssdsj kriten-1 > veliko manjšem iSeviki kakor sko-domokratska zveza, ki se bankirje. Ko je biL v koli kill
Murray, je Trumenu pravil, da bo težko stabilizirati naš ekonomski "rod", če bodo ob vsakem zvišanju mezde v poedini industriji lastniki podražili svojo proizvode dvakrat toliko. Tako e. pr. je delavstvo v jeklarski industriji dobilo $180,000,000 ns loto zvišanja, a tik nato po so korporacije podražile železo ss $830,000,000 na leto. Zvišanje tnesde ptemogarjein znaša ISO milijonov dolarjev na leto, a premogovniške družbe po so potato zvišale ceno premogu za $899^900,000 na loto.
hi tako bi lahko take številke oavajali e mesni, oblačilni, obutveni, stavblnski, avtnl in vseh drugih industrijah.
Tendenca 80. zveznega kongrese jo bila ščititi proflte In profltarjem nižati davke. Name-
sto * bi služili koristim volil-cev, se je rajše ie bolj udinjal svojim multimilijenerskim bos-som in unije po so dobile Tal-tov-Hartleyjev saken, ki jih tepe. /
Sedaj v volilni kampanji jim Trunum s svojo eksekutivo ob-ljubuje te postavo ukinili, ako bo Isvoljen, dočim vsak količkaj poučen odbornik unijo ve, da bi tega zakona nikell ne bilo brez sodelovanja demokratske stranke. In ko ga je predsednik vetiral, so demokratski kongresni ki republikancem pomafali Trumanov veto zavreči z dvotretjinsko večino. Mar bodo v bodočem kongresu kaj drugačni? Obljube delavcem sipa jo samo pred volitvami. To je, v volilnih kampanjah.
Potem pe so spet multimitijo-narji na konju. Kontrolirajo
Anton Fatur iz Detroita piše, da so se odzvali va-bilu iz Chicago in pridejo v nedeljo 24. oktobra sem pqnov?ti dramo "Svet brez sovraštva". Igrali so jo #pnrič v Slovenskem delavskem domu. Režijo vodi Anton Fatur, ki j* to dramo tudi zelo izpopolnil; On je nastopal v igrah in jih režiral že v Trstu.
Pomenek na to dramo je nanesel ob priliki, ko je bil urednik tega lista dne 2. julija v Detroitu. Slo se je za "Proletarca" in rekli so, da bi to igro prišli vprizorit ' v Chicago in prebitek pa naj bi šel Proletarcu. To je bilo sporočeno klubu št. 1 JSZ v Chicagu, ki je poveril prireditveni odbor, da naj stori kar potrebno. Med tem je nam bilo sporočeno, da imajo isto igro v mi-, slih Progresivne Slovenke krožka št. 9, in naš odbor jim je svetoval, da naj Detroitčane one povabijo, kar so storile in ob enem sklenile, da gre polovico prebitka v tiskovni sklad Proletarca. Drama "Svet brez sovraštva" bo vprizorjena omenjeno nedeljo v dvorani Slovenske narodne podporne jednote.
Detroitčani so igrali v Chicagu ž* dvakrat prej, •nkrat v veliki dvorani Sokol Havlifek. To f« bilo v tow, ko j« io živol J. Borliag, ko jo bil povski zbor "Svoboda" jako moton in klub 1». T14 JSZ jo bil aktiven.
Včasi smo si igre na ta način zelo izmenjavali. Igralci iz Chicago so ponovili igre v Waukeganu, Mil- * waukeeju, Sheboyganu, La Sallu in S. Chicagu. Enako je nastopal v raznih naselbinah pevski zbor "Sava", dokler je obstojal. Waukeganski in milwauški igralci in pevci pa so prihajali sem in v druge sosedne naselbine.
Na zadnji konferenci Prosvetne matice, ki se je vršila v Milwaukeeju, je bila znova izrečena želja, da bl se ta način gostovanja na naših odrih obnovilo. Tako se igralcem ne bi bilo treba učiti samo za eno predstavo. Vendar pa je slovenska dramatika v Chicagu in v sosednjih naselbinah selo opešala — v glavnem iz vzroka, ker v našem osebju ni naraščaja.
Torej bomo imeli vzlic temu v nedeljo 24. oktobra priložnost spet videti slovensko igro. Upamo, da nas ob tej priliki obiščejo prijatelji slovenske dramatike tudi iz sosednih naselbin. . . ^ . •
Več o tem bo v dopisih v tem listu k) v Prosveti.
Ui I »m, i* m ■ . ■	i	m r1"
zvezno vlado in kongres ih za slepomišenje volilcev razkrivajo "komunistično špijonažo". Tako neuka delavska masa pozabi, kako ji policija, šerifi, sodniki in milica razbija stavke in kako so vsled njih praznijo unijske blagajne.
' Stavci pri angleških dnevnikih v Chicagu so na stavki že devet mesecev in enako V neki-terih drugih mestih. In tiskarji niso izjema, kajti oni no delešni od svoje unije saj znatne podpora. A delavci v mesnih obratih pa silijo po par mesecih stavko nazaj ne delo vzlic piketom ftn spopadom pred vhodi v klavnico. Nimajo sredstev so vzdrževanje ln pe razredne zavednosti.
Razredni boj se povečava, pa če unije to priznajo ali ne. In še hujše ho po volitvah.


■lul a
uL

c
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Dražba, Chicago, Ul.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE Z VEX!
NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo lato $8.00; sa pol leta $1.75;
sa fetrt lata $1.06.
Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $2.00.
^uprimo Bigot«* v u Vsa Vrata!
žati skupaj njih "bando" 60 god-
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčite* ♦ Itevllkl tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1S06.
Editor........
Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.73; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864.
Napori reakcionarjev za preprečen je glasovnice progresivni stranki
Progresivna stranka v Uinoisu je predložila za nominiranje svojih kandidatov, vštevši Wallacea in Taylorja, 75,268 podpisov, torej veliko več kot pa zahteva volilni zakon. Ta pravi, da mora vsaka nova strarTka dobiti ne manj kot po 200 podpisov na nominacijsko peticijo v najmanj 50 okrajih (counties). Nasprotniki, ki bi radi preprečili, da bi progresivna stranka ne dobila prostora na glasovnici, so si za svoj namen izbrali podeželske okraje. Dobili so v državnem uradu peticije progresivne stranke in imena "pazno" preštudirali ter "dognali", da je toliko nepravilnih, "da o zadostnem količniku sploh ni govora.
Trdijo, da nabiralci sploh niso žli s peticijami "od hiše do hiše" pač pa si preskrbeli uradni seznam volilcev ter is njega imena sami prepisovali. Tako da so baje med podpisniki tudi taki, ki so mrtvi že leto in. dalj. In pa javni uradniki demokratske stranke, ki so bili torej očividno vpisani od drugih ljudi.
To, da manjšinske stranke "nabirajo" podpise na ta način, je že stara, nikomur skrita resnica. Ampak progresivna stranka je 7 Illinoisu toliko velika organizacija, da je vzlic možnim ponarejenim podpisom toliko dobrih, da ji bi državni tajnik Barrett ne *mel odrekati mesta na glasovnici. Tudi ako bi bilo izmed 75,000 podpisov par tisoč neveljsvnih, je drugih še vedno dovolj — oziroma več kot jih predpisuje zakon za minimalno število.
Tudi v čikaškem okraju (Cook county), kjer je lokalna progresivna stranka že pri prejšnjih volitvah dobila več kot zadosten odstotek glasov, ji pravico do rubrike na glasovnici odrekajo. Češ, da so bile zadnje volitve v glavnem je za sodnike, torej niso
bile "splošne".	:
V Ohiu je skušal državni tajnik progresivni stranKi zabraniti rubriko na glasovnici s tem, da je peticije kratkomalo zavrgel— češ da po ohijski postavi taka stranka ne more biti priznan*.
Ti dve državi nista edini, ki skušata ohraniti volilni monopo demo-republikanski stranki Zato ae mora progresivna stianka zatekati na sodišča, ds merodajne urade primorajo upoštevati njene nominacijske peticije. To stane, kajti treba je advokatov, raznih prič, izjav in pa potov, kar vse je zvezano s stroški.
Vsa poskusna glasovanja raznih listov dokazujejo,* da ima Wallace po njihovem lastnem računanju na svoji strani najmanj pet milijonov volilcev. Torej ni to taka stranka, ki bi obstojala le na papirju. Zato bi ne smel merodajni urad nobene države odrekati ji pravico do rubrike na glasovnici — posebno še zato ne ker se oboji — namreč republikanci ln demokrati na javnih mestih duša jo, kako zelo so za demokracijo! In ker ob enem trdijo, da so proti enostrankarskemu sistemfi, potem še posebno bi morali priznati progresivni stranki enako pravico kot Jo ima demo-republikanska stranka. In naj bodo razni državni tajnlfrl v Springfieldu, v Columbusu in drugje prepričani, da progreslviy stranka si jo bo izvojevala!	,
benikov, kadar urežejo
ljudstva, kot to, da jo tako strupeno dajfcaa dmpn napadajo bogataški infcresi in — nevedncfti.
Ko sem pobiral podpise na peticijo, sem večkrat naletel na stare ljudi, ki so odvisni od o-1 krajne in državne podpore, ali bolje — miloščine, ki so se bali podpisati peticijo. Nekoč fe v sličnem slučaju stopila za menoj do vrtne ograje stara Nemka in se oproščala, rekoč: "Ker smo odvisr.i od te podpore, se bojimo podpisati peticijo, toda zagotavljam te, da bomo vsi taki gotovo glasovali v jeseni za progresivno stranko, kfc ne bo nihče štel naših podpisov.
god-tisto
How dry I am". Takrat se vedno kateri izgubi okrog vogla m poišče steklenico hladrtega ječmenovca, ki se tako prileže suhemu grlu, tudi takrat kadar drugim priporočaš piti le naravno pijačo, vodo.
Novo ustanovljena Progresivna stranka z Walacejem in Taylor jem na čelu, je dobila potrdilo od državnih oblasti la tako pride v jeseni tudi V Kansasu na glasovnicb. Sicefr smo bili ne-4 koliko v dvomu Če bo Šlo gadko, ker v takih slučajih oblasti tako rade iščeld dlako v jajcu, če se da pod Itako pretvezo zavreči peticijo. To Se je zgodbo te dni I^abor day piknik Kansaških v sosednem Missouriju, kjer je društev SNPJ se letos vrši v na-državno 'Višje sodišče odloči- št stari naselbini, v Yaiu. Je na-lo, da Progresivna Štranka ni za- selbiria res nekoliko od rok, to-dostila zakonom in zato ne pride da tam vselej najbolj bratsko na glasovnico. V Kansasu snu) počutimo, kot da bi bili "na nabrali okro& 9000 podpisoV; svojem". Torej se vidimo v Ya-dasi bi legalno zadostovalo le lil, če ne pride vmes kaj poseb-2500 podpisov. In tabo ko prili- nega. V prihodnjih dopisih pa ka za glasbirati za listo in pro- pogledamo po naših naselbinah gram "nlV^nega človeka". Saj in okrog starih naseljencev, kaj ni treba drugega 'dokaza, da je je tam novega, to stranka v korist "delovnega	A. Shular.
Psi lajajo, a karavana gre naprej!
Slovenska reakcija ✓v Ameri-1 izganjali že v star) Jugoslaviji, ki, ki v eni sapi 'pere in zago- ob času okupacije pa so se pri-varja protinarddno stališče, ka- 1 družili. Mussoliniju in Hitlerju terega je zavzemal med okupa-1 cijo Jugoslavije ljubljanški škof Gregorij Rožman. obenem vzklika Thomasovemu odboru glede neameriških aktivnosti in daje
ak
duška "senzacijam", ki prihaja-
V DRŽAVAMA ILLINOIS IN NKWJtORK, ter tudi v mnogih drugih bijejo svobodomisleci boj proti reakciji, ki hoče podvreči švojAtrkVCio šolstvo davkoplačevalcem na ramo neglede ali se katoličani ali ne. V Južnem Illlnetir je doWl* pravdo neka mati na vrhovnem sodišču, ki je zahtevala, da se mora pouk v šoli, v katere je pohajal njen sin, nadaljevati nemoteno ne pi ga prekiniti v prid onih učencev, ki jim > bilo oovoijeno na šolski la« v cerkveno šolo na drža vee stroške. Stičen problem je nastal v New Yotfcu, v nekaterih krajih Minnesota in tudi dreged. Katoliška cerkev se isgovarfe da svoje šolstvo sama vadržuje, torej čemu m bi dobila nekaj podpore od države od davkov, ki jih za šolstvo plačujejo njeni ljudje? In take se sedaj vrši velik, ne posebno oglašan boj o vprašanju, kaj pomeni ločitev cerkve od države. Cerkveno šolstvo Je bigotako, ae isokraska, kar priča mnogo tistih intelektualcev, ki so si iaobrasbo pridobili šele v svobodi, ne v omejenih naukih v verskih šolah, neg lede h kateri cerkvi pripadajo.
Kaj bo s Čehoslovaško?
Veliko Je ugibala po svetu, | partije. V Bratislavi ^izdajal kako se bo končal spor med TI- j komunistični list "Hlas Ludu"
Francija v ne pre kid ni politični in ekonomski krizi
Po osvoboditvi se je Francija s veliko večino glasov odločila za ohranitev svojega starega političnega sistema parlamentarne vlade. General Charles de Gaulle je nasprotoval, ker hotel je močno vlado, ki bi lahko kaj veljala tudi ako ne bi imela večine
v* zbornici.
Parlamentarna vlada demokratično izvoljene zbornice je najdemokratičnejši vladni sistem. Teoretično namreč. Toda ako nima v zbornici nobena stranka večine, si mora poiskati koalicijsko vlado. Koalicijske vlade pa so po navadi tako rahle, da jih lahko odphine vsaka sapica nesoglasja v koalicijskih strankah
To se znova dogaja v Franciji. V parlamentu ima tri močne stranke: komunistično, krščansko demokratsko (MRP) in socialistično. Poleg teh je v njemu zastopanih še kakega pol ducata manjših strank. Ns čelu vlade je premier, ki je odgovoren strankam, katere predstavlja, in pa parlamentu v splošnem, Cim.v kakem vprašanju nastane spor in mu sodelujoča skupina preti z izstopom, premier resignira in z njim vred ves ostali kabinet. Ali pa ako resignira nekaj ministrov, mora z njimi ven tudi premier in vsi ostali člani vlade.
Ta proces se v Franciji ponavlja spet ves čas po vojni.
Vzrok Je; ker koalicijske kombinacije v sedanji dobi več ne drže. Vlada mora imeti program. In vsak trden progrsm more za stopati le taka večina, KI VERUJE vanj.
V	francoski koaliciji pa so zastopani klerikalni demokrati razne liberaln skupne hi. socialisti. Stranka MRP, ki Je glavna v vladi, je predvsem pi-edstavnics kmetov, srednjega slojs ir pod ameriškim vplivom in vsled smeriške podpore Je tudi brani teljica sistema/ki mu tu pravimo ssdaj "free enterprise". Tore, zastopnica privilegijev ter kapitalizma.
Tudi general de Gaulle je za vse to — toda ob enem za vlado " ki bi imela moč, to je — trdne zobe, ne da bi se morala lovit p6 vetru parlamentarne večine.
Torej kar on želi je sličen vladni sistem kot ga imamo tukaj Vlada ima svoje funkcije pa če Je večini kongresa všeč sli ne Ako ne dobi večine, Ji vsled tega ni treba resignirati in člani raznih departmentov so še vedno odgovorni predsedniku in le od i.jefea dobivajo povelja. Kongres pa Jim lahko odreče V proračunu razne dajatve, lahko jih ludi obtoži in pokliče na zaslišanja, toda vžllc temu delujeta obd ta dvs vladna telesa vsak zase. Ko je Truman y kongresu i 1946 izgubil večino, ni bilo trebs ddstopiti ne njemu /te članom njegove administracije.
V	Angliji, v Franciji, v Belgiji in v drugih
torn in komlnformo?
V začetku so rekli, da je Tito že ugrabljen, ali ubit, "likvidiran" itd. Nato pa se je vršila konvencija komunistične Stranke Jugoslavije in bil Je slavi jen za junaka, ne pa oklican za izdajalca, za kakršnega ga je o* načila kominforma. ;
Važno vlogo v boju proti Titu igra predsednik čehoslovaške vlade Clement Gottwald. Tito sedaj proti njemu širi letake — tako zatrjujejo ameriški časnikarji — da se Cehi proti Hitler-sploh borili niso in da so njive Lidice le dramatizirali. Isto — tako poročajo z Dunaja, trdijo letaki jugoslovanske komunistične stranke o "novo-pečenih" komunistih v Avstriji, Romuniji, Madžarski in Bol-gariji
Vendar pa je zveza med Ce-

hoslovaško in Jugoslavijo vsled i razlogov tolik
ekonomskih razlogov toliko Važna, da Klement Gottwald svojega prijateljstva do Tita ne b6 mogel riskiratl vzlic jezi komin-fofme.
Kajti Čehoslovaška je navezana na surovine iz Jugoslavije bolj kakor pa od onih, ki jih Ji pošilja Rusija, oziroma Ukrajina.
Usoda Čehoslovaške je seda, v rokah predšednlka njene via de, komunista Gottwalda. .
Kdo je on?'
Novi predsednik republike Klement Gotwald se je rodil 23 novembra 1896. leta v kmečki družini v Dedicah na Morav skem, kjer je že v najnežnejš mladosti spoznal vse težave kmečkega življenja. Od leta 1914 naprej Je bil mizarski delavec. Po prvi svetovni vojni je aktivno sodelovsl v ldVem krilu socisl-demokratske stranke, ob ustanovitvi komunistične parti Je pa Je stopil v njene vrste. Od leta 1921. nfeprej se je popolnoma posvetil političnemu delu
pozneje pa je vodil komunistično glasilo "Pravdo". Leta 1925 so ga izvolili za člana Centralnega komiteja** KP Cehoslova-Ške, leta 1929 pa za generalnega sekretarja partije in istega leta za poslanca v narodni skupščini.
Vse živfjenje se je vztrajno t>oril za pravice in svobodo de-avskega 1 razreda in celotnega delovnega ljudstva Čehoslovaške. Po monakovski krizi 1938. leta je na osnovi sklepa CK Partije odšel v Moskvo, odkoder je vodil borbo sa osvoboditev Čehoslovaške.
Klement Gottwald je eden iz med avtorjev manifesta, objavljenega čehoslovaškemu ljud stvu v maju 1942 leta, v katerem so bile smernice za boj proti okupatorju. Gottwald je zastopal stališče, da je organiziranje lastnih oddelkov za boj proti nemškemu, fašizmu narodna dolžnost Čehov in Slovakov in zadeva njihove časti. Posvetil je Veliko pozornost organiziranju čehoslovaških vojaških oddelkov v Sovjetski zvezi. V svojih raagovorih t dr. Benešom v Moskvi leta 1943 je Klement Gottwald formuliral glsvne načelne točkei ki so kile požheje osnova košMkega" vladnega programa
4 aptila 1945. leta je posta Gottwald podpredsednik prve čehoslovaške vlada in je obdrža ta položaj tudi v drugi Fierlin-gerjevi vladi. Marca 1946. leta
na skupščina tudi sprejela.
Februarja 1948. leta je Gottwald po odstopu predstavnikov narodne socialistične stranke, ljudske in slovaške demokratske stranke sestavil svojo vlado. 10. marca je Gottwald razložil narodni skupščini program nove vlade, sestavljene iz predstav' nikov prerojene ljudske fronte
IZKANSASA
Toiko časa Že nisem nič poročal, da ne tem kje bi pričel. V tem času se je nabralo prece, materijala ai pa — nič, če človek le površno pogleda okrog sebe, češ, saj je vse 4po starem*.
Pa poglejmo najprVo kaj je v splošnem novega v Kansasu in potem se ozremo še po naših naselbinah kaj je novega ali starega, da bi bilo vredno omeniti. Torej/zaradi izredno ugodnega vremena je to poletje Kansas v bujnem zelenju. Nihče ne pomni, da bi recimo v juliju in avgustu padlo okrog 30 palcev dežja v teh krajih; poleg tega vlada precej hladno vreme, če primerjamo to k prejšnjim poletjem ,ko imamo kar j>o cel mesec dan za dnem od 100 do 115 stopinj vročine.
Pšenični pridelek je tretji največji v zgodovihi dežele; toda zaradi pogostega deževja je o-stalo na ,tisoče akrov nepožete pšenice na polju in jo je prera-stla trava in plevel. Koruza obeta največji pridelek v zgodovini. In tako je naš farmar letos na pol 'gospod'. Živina ima izredno
o—--------- ^ visoko ceno» 941J vsaka nava-
so ga izvolili za predsednika KP | dna -kranjska buša", ds je le na Cehoslovhške. Po volitvah v na* ■ rodno skupščino majav 1946. leta, ko je dobila Komunistična partija največ glasov, Je dobil Gottwald mandat za sestavo vlade, v kateri so bili predstavniki vseh političnih strank za stopanih v ljudski fronti. Pod vodstvom Klementa Gottwalda Jc vUda iadelala in predložila narodni skupščini dveletni go^ spodarski nsčrt, ki gs je narod-
parlamentarnimi sistemi kot je angleški, pa so ministri ob port-felje čim izgube večino v zbornici.
Položaj v Franciji je silno resen. Država se bori s silovito ekonomsko kriso in za silo jo zmaguje nsjveč z smeriško pomočjo in sedaj še z Marshallovim nkčrtom. Toda okrevanja iz vojnih razmer ni pa nI.
Komunisti pravijo, da le socializem — drastično uveden, bi Jo ozdravil. De Gaulle na nasprotnem ekstremu pa dokazuje, da le usmerjeno zasnovaife naredbe bi jo ozdravile. To Se pravi, on je za mobiliziranje delovnih sil, sa upoalovitev delavskih unij državi v korist in za državno kontrolo nad proizvodnjo pod sistemom privatnega podjefhištva.
Temu pravijo socialisti in komunisti fsšizem. In Francija je na razpotju — ali v socializem, ali v fašizem, kajti s umetnim vanjcm Iz Amerike se je ne bo mogla* ozdravi ti. **
štirih nogah, stane sto in več dolarjev. Po drugi strani pa če poslušam farmarja, ko mi prične razlagati ln naštevati cene strojev, ki jih rabi: traktor par tisoč dolarjev, truk približno toliko in podobne cene za druge stroje, pa slika ni več tako rož natu. Več o naših farmarjih drugo pot
. No ja, kot drugod imamo tudi v Kansasu letos volitve; ampak naša posebnost bo pri letošnjih volitvah v jeseni vprašanje proti ibtci je, če še zanaprej ohranimo to našo 67 let staro sveto "Čednost" ali pa jo vržemo med
staro šaro. In se tako pridružimo drugim bolj "pametnim" dr^litiki "ljudskih zastopnikov žavam, ki črpkjo svoje dohodke z davki rfa račun žejnih gfl. V zapadnem Kansasu, tam kjer velja pravilo, da "glaaujejo suho in pijejo mokro", se je organizirala sveta križarska vojska pod
jo na dan v zvezi s preiskavami v Washingtonu. Istočasno pa tudi skuša izkoristiti priliko, da bi med slovenskimi Amerikanci diskreditirala vsakega napred-njaka, ki ga razne intimidacije in grožnje niso prelevile iz Pavla v Savla. Vsa kopja pa so v prvi vrsti naperjena na one, ki danes podpirajo in zagovarjajo progresivno stranko in Henry j a Wallacea. Silno se jim mudi, kajti do volitev sta le se dobra dva meseca. Progresivna stranka pa raste in se širi.
Louis Adamič, ki je največ žrtvoval in delal, da je ameriška javnost vsaj deloma spoznala, kdo in kaj so Slovenci, kakšna je bila njihova usoda v trinajst sto letih njihove zgodovine, njihove narodne in politične težnje — je postal glavna tarča. In vse to zaradi tega, ker je neki prosluli Budenz, včerajšnji odpadnik od katoliške cerkve in komunist, a današnji "spokornik ln zaveden katoličan", na preiskavi omenil tudi Adamiča in njegovo knjigo "My Native Land".
V	tej knjigi je Adamič razgalil pokvarjeno politiko in gnilobo jugoslovanske čaršije, izdajalska početja in sodelovanje s sovražnikom doma ostalih političnih hlapcev in oportunistov in opozoril ameriško javnost na osvobodilno borbo jugoslovanskih partizanov. Budenz je bil tedaj urednik glasila komunistične stranke in je prejemal celotna poročila o parti/Wiskih bojih in 'političnih razvojih v Jugoslaviji ob času, ko je jugoslovanska vlada v Londonu še vedno barvala ves svet s svojimi potvorjenimi poročili o "junaku" Mihajloviču in o zmagah njegovih četnikov.
V	namenu, da nipiše res zanimivo, a resnično knjigo o Jugoslaviji, je moral Adamič iskati gradivo tam, kjer je bilo na razpolago. Te depeše, ki Jih Je prejemal Daily Worker, so bile važen faktor, da Adamič ni nasedel lažem, ki so jih trosili okrog člani štaba Jugoslovanskega informacijskega centra v New Yorku ter njihovi predstojniki v ubežni vladi v £ondopu. Te informacije so tudi dosti pri-
e, da v tisti umetni megli zašel s poti, ki jo je začrtal Slovenski narodni kongres v Clevelandu decembra 1942, in ni sledil liniji, ki so mu jo hoteli vsiliti razni Snoji, Ga-brovški, Ambrožiči in njihovi pristaši.
Kdo je govoril resnico, kdo neresnico, je bilo že davno dokazano. Dokazujejo jo dnevno tudi novice jz stare domovine in dogodljaji v Ameriki, ko se širi umetno ustvarjena histerija proti "komun i<tom" in sploh proti vsakemu, ki ne kima uradni po-
Washingtonu. TI narodni "pastirji", ki so zapustili svoje zapeljane ovčice v težkih položa-sedaj oblečeni v raznobojnlh ha-
v iztrebi j evan ju najzavednejših Slovencev in Jugoslovanov. Ta urdeČl strah" so seveda sami pomagali ustvariti, da zakrijejo za nJim svoje stare politične grehe in žalostno vlogo, ki so jo igrali med vojno, obenem pa da za kulisami strahovanja in žu-ganja bobna jo na novo vojno. Le če pride do nove vojne in do zmage svetovne reakcije, bi ti ubežniki do gotove' meje realizirali svoje ambicije za povra-tek v Jugoslavijo in na svoje staro delo. Vsled tega danes vihtijo pesti in bevskajo, kajti dobro se zavedajo, da bi se po-greznila fla pod njimi in vsi nji-hovf upi bi splavali po vodi, ako bi celotno ali pa vsaj deloma zmagala progresivna stranka. Louis Adamič je bil tajnik konvencije progresivne stranke in je važen faktor v njfenem razvoju. 2 njim vred se tudi mi borimo proti novi vojni, kajti zavedamo se, da ne bi pomenila samo kotiec ameriški svobodi, temVfeČ tUdI konec civilizacije.
Zaradi tega je važno* in potrebno, da se ameriški Slovenci prav resno zavedajo tega neameriškega gibanja, ki ga slavijo naši nasprotniki, in ga pravilno razumevajo.
Danes je pred javnostjo naj-ložje ubiti človeka s tem, da se ga najprej osumi zveze s komunisti, brez razlike kako nedolžna ali nevažna je taka zveza, nato pa to vest raztroblti po časopisih in radiu. Osumiti koga kakega podlega dejanja ali zveze, vsled česar bi se ljudstvo nad njim Zgražalo, je stara fašistična metoda. Tak človik nima prilike do zagovora, ker ni obtožen. In sum potem postane 'fait accompli1 — to je, dosežen je namen, da se človek v javnosti ubije.
Adamič je dal ameriškemu tisku jasno pojasnilo in razjasnilo glede Budenzove Izjave, toda ker harden posvečuje sredstva, je velika večina listov njegovo ' (Konec na 4. strani.)
Kjerkoli in kadarkoli, spomnite se Proletarca in zbirajte prispevke v njegov tiskovni sklad.
Tole mi ne gre
v glavo?
pemogle, < SANS ni
ljah in kožuhih, so bri karjuli in
■ m It ~ ■
KalUA4, ia kongresnik! in
jih v Avstriji, Nemčiji ln Italiji, vladni uradi toliko kriče In pre imenom "Temperance tornado",1 se pridružili raznim Thomssom iskujejo "komunistično nevar-
""	.....gg^ ^	n|£ewir taper
fašistično nevarnost, to ml nfita-
za'sušo. Pravijo, da jte težko dM«rv "?rde*ega hudiča". Tega so kes nsLgaa v glavo!

L
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
Pokojnina pometača Jožine
'Nadaljevanje.)
Jožino je posilil kašelj. Dajal sem mu vse mogoče, kar aem vzel s seboj, pa ni nič pomagalo. Starec je pljuval temnozelenka-sto sluz, se pripogibal, debelo gledal predse, se prijemal za boke; po vsem telesu je drgetal in . slina mu je tekla iz ust. Precej dolgo je trajalo. Ko se Je nazadnje umiril, je bil ves nekam pobit. Bal sem se dežja, zato sem ga poskusil spraviti na noge, toda ves zlomljen je bil, težak kakor železo. Počasi se je vendarle 06vešČal, jel premikati roke in glavo; kmalu je tudi spregovoril:
—	Se malo počakajte. Minilo bo. Lansko jesen in tudi preteklo pomlad bi me bilo kmalu zadušilo ... Eh, tako ja. Medved-ščak! Trideset let sem pometal prah, konjske fige, blato! Sonce ti pripeka, dež gre, sneg.
Govoril je pretrgano in počival.
—	Najhujše je bilo, dokler niso vpeljali cestne železnice. Zaradi konj je bila cesta vedno nečedha. Ob suhih dnevih, ko so se konjske fige drobile v prah, sem imel nos, grlo in pljuča polne nesnage. Koliko tistega smradu sem vdihal vase! In v meni je ostal. Pa še druge težave so bile. Poleti moraš stati po ves božji dan na razbeljenem asfaltu; pozimi pa na snegu ali posledici; tudi noge mi je izgri-zel Medvedščak. Poglejte, kakšne imam, in že dolgo.
—	Nc misli na to Jožina. Vidiš, doma si. Ali ima vaša hiša pripravno dvorišče?
—	Ima ga. In sadovnjak je za hišo. Včasih sem imel čebele v njemi posedal sem pod češpljo, zelje sem sadil Lepo Je bilo!
—	No vidiš. Vse te še čaka.
—	He! He! — se Je smehljal.
Nszadnje Je vstal in odpravila sva se čez potok. Prav tam, kjer je bilo trebe čez vodo, so mu odpovedale noge, da se je do kolen pogreznil v vodo. Šklepetal je z zobmi; zopet ga je duftil kašelj. Začel aem klicati pastirje na pomoč, pa so gnali krave v vas, kajti že so padale prve deževne kaplje.
In v dežju in prvi temi sem ga bolj privlekel kakor pripeljel po rebri, skozi vinograd in paznike v Krkalj, kjer aem takoj poiskal Župnišče.
Mokra in izmučena, kakršna svs bila, naju je župnik lepo sprejel in pomagal, kolikor je mogel.
Povedal sem mu, kdo je moj sopotnik, zakaj da sem prišel, sem mu pa samo od daleč na-» mignil.
—	Ha! — je vzkliknil. — Joža Smrečnjak! Tukaj so bili
že pozabili nanj, ko se je razve-delo, da se ga je na lepem spomnil njegov vnuk Kruljo in da ga pričakuje. V Krklju in Verboku govorijo ljudje sedaj samo o tem.
—	Imam razloge, zaradi katerih želim videti, v kakšnih rokah bo Jožina dočakal svoj konec. Zato sem tudi stopil nsj-prej k vem.
—	In prav ste Storili. Vidim, kako je z ubogim starcem, Km-Ija Smrečnjaka iz Verboka pa dobro poznam. Spleten je in delaven, toda tudi lakomen, trd, skopuški, pa še nagel; starejši ljudje pravijo, da je čisto podoben svojemu očetu, ki je nekoč izrinil mlajšega brata Jožino iz očetove hiše.
—	Dovolj je, gospod župnik, — sem mu dejal.
—	To še ni vse. Mera še ni polna, gospod. O nekaki Jožini pokojnini govoričijo ljudje. Nje se je Kruljo polakomnil; pokojnino bi vtaknil v žep, Jožino bi pa pognal na dvorišče, naj dela in se — posti! Koliko pokojnine ima starček?
—	Sto dva in štirideset' dinarjev mesečno.
—	Hm! Ko bi Kruljo, ki trguje z zeljem, mlekom, volno in drvmi, to vedel, ne bi bil svojega starega strica niti povohaL Toda Bog ve. Morda bi pa vendarle. Tak je, da bi potisnil roko celo v beračev žep.
—	Kaj naj storim, gospod župnik? Ali bi kljub vsemu Jožina na kakršen že koli način mogel mimo umreti med svojimi ljudmi, na svoji rodni zemlji. Kaj naj počne sedaj v Zagrebu s takole pokojnino. S smetišč ob Savi sem ga pripeljal semkaj. Ubožnica ni zanj.
Pogovorajala sva se nekaj časa, dokler se nisva domenila, da morava pdklicati vnuka, pa tudi tiste krksljske kmete, katerim bi lahko pometača brez strahu izročila, ker jih župnik pozna in spoštuje; omenil mi je nekega botra Lojze in nekega Ivka.
In oba kmeta sta takoj prttla.
Jožine sta se še spominjala; vedela sts, zakaj je zapustil dom ln vss. Gledala sta ga in marsikaj oprezno vpraševala. Videti je bilo, da ga pomilujeta ln da bi mu rada pomagala; ko ju je župnik vprašal, sli bi hotele sprejeti stares, ki bi jima prinesel pokojnino v hišo, sta oba obmolknila.
—	No, povejte!
Boter Lojze je spregovoril prvi:
—v Gospod župnik, pri tej draginji je sto dvs in štirideset dinerjev tudi na vasi malenkost; in vsega mu ne moreš vzeti; nekaj mu moreš pustiti: za tobak, za Šilce žganja. Kruha bi se še našlo, tudi za bersčs. Toda kje je obleka, srsjcs, čevlji. Tega ne bi mogel trpeti, da hodi ob nedeljah bos in raztrgan iz moje hiše v vašo cerkev. Za delo ni


PRISTOPAJTE K
e
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI
ustanavljajte nova DRUŠTVA. deset clanov(ic) je treba za novo društvo 4
NAROČITE SI DNEVNIK
"PROSVETA
J Naročala* aa Združen* Mars (htviemšl Cbleaf*) In Kaaade ; SS SS aa lete; S4.SS aa pel leta; St.tt sa četrt leta; aa Chle*f* la • Cook Ce„ I' ll » eele lete; $4 TS sa pel leta; sa teesen^tve |U.
a
e
*e
e •
e
e •
e e
e •
e
Naslov xo lis« In tajništvo jo:
»
2657 SOUTH 1AWNDALE AVENUE ■ CHICAGO 23, ILLINOIS
več; reje bi se ssm pretegnil, kakor pa gleda), da se starček muči, da dela, pa brez kakršnekoli prida. Deset nas je že v hiši; nekako gre, dasi težko; kako naj bi sedaj še tega starčka vzel f a svoja pleča? ... Sto dva in štirideset dinarjev! Eh, vsaj tri sto bi jih bilo treba. Vem pa, da naša krkalj ska občina ne bi ne mogle ne hotela dodati za svojega človeka še toliko, kolikor daje zagrebška.
—t- Kaj pravite vi, Ivko?
—	Gospod župnik, vaš najstarejši župljan sem. V nekdanjih časih sem bil J ožin tovariš in neke vrste prijatelj. Vem, kakšno krivico so mu storili. Bolje bi bilo, da ga nisem nikdar več videl, kot da ga vidim sedsj takega, vsega ubogega. V moji hiši je — hvala Bogu! — dosti Jesti, prostora tudi, družine nimam preobilne. Nič mi ni do njegove pokojnine — ne potrebujem je. Bil bi greh utrgati en sam dinar od nje; poštenjak jo jo krvavo zaslužH.
—	No! No! — se je razveselil župnik.
—	Toda kljub temu, gospod župnik — je nadaljeval kmet — Jožine nočem vzeti pod nobenim pogojem k sebi.
—	Kako? Kaj? Zakaj?
—	Zaradi njegovega vnuka Krulje.
—	Saj s Kraljem ni še nič urejeno; ne ustno, ne pismeno. Stric in vnuk se niti ne poznata ne. Pojdi no! —- je silil vanj župnik.
—	Nočem, gospod župnik, nočem imeti oprsvka a tem človekom. Zdavnaj je že vedel ss starca ... Večkrat gre v Zagreb in povsod vtakne svoj nos. Ko zver je čakal nanj. Ko je šla Jožina pokojnina v klasje, vidite, se je pa oglasil. Gotovo ve, kolikšna je in kaj je z njo. Kruljo je že napravil račun; kar zdi se mi, kam bi zabredel. Če bi ae vtikal vmes. Ne, gospoda!...
Se nekaj je hotel reči, ko je nekdo potrkal na vrata. Vrsta so se odprls in vstopil je možak. Srednje rasti je bil, plečet; na nizkem vratu je imej okroglo glavo z močnimi čeljustmi in zelenkastimi očmi pod nizkim čelom. Stresel Je dež s kučme in s kamižole.
—	Dober večer vseip skupaj! Oprostite, gospod župnik, da sem zamudil. Pravkar aem prišel iz gozda, jutri moramo pe zgodaj v mesto. Vem, za kaj gre. Kje je moj stric?
Ko so mu ga pokazali, je stopil h klopi, na kateri je zgrbljeni starček v polapanju bolj ležal kakor sedel.
Premeril ga je z očmi, se ga dotaknil z roko:
—	Stric Jožina! Tvoj vnuk Kruljo je prišel!
Starec se je zdrznil, se za zrl vanj:
—	Ha!
—	Ne boj se, stric. Dobro ti bo pri meni. Sobo boš imel, hrano, vse.
—	Kako pe je s češpljevim sadovnjakom, z vrtičkom, a čebelami? — je vprašal starec.
—	Vse je tam Nate čaka. Daj, vstani! Daj, da te bolje vidim.
• In pomagal mu je vststi.
—	ph, slab ai! Pa nič ne de; jaz in moja žena te bova že spravila na noge. Ha! Ha! Se metlo ai prinesel. Sej je ne potrebuješ več; zdsj si upokojenec.
Zvok vnukovegs glasu in način, kako je Kruljo govoril, mi nista bils všeč. Dejsl aem mu:
—	Pokojnine še ne dobiva. Nekje ae je uatavilo. .
On ps mi je de jel:
—	Nič zato; ne bo ušla, kakor zsjsc, v gozd. Jutri grem teko v Zagreb.
—	In majhna Je, — sem dejal.
—	Tudi to vem, gospod. Majhna, toda zagotovljena. Sterček je pa gotovo, kakor vai mi Smre-čnjakovega rodu, varčnež.
Dalje prihodnjič.)
Niti doeadanja po rušenja, narejene v dveh avetovnih vojnah, še niae nadomeščena, ie ae a vet s vso nsglico priprav I js v tretje uničevanje življenj in meterlalnih dobrin.
Pove$t brez imena
(Pojasnilo) '	,
Naslednji povesti sem dal primemo ime, • pa mi Se je neki drugi pisatelj ukradel. Seveda je to nevedom* storil. Najbrž sva bila ob* pod eno zvezdo rojena in iste rojenice ao nama stale ob rojstvu. Povesti pa, male ali velike, srde ali. lepe, ljubavne ali sovražne, pametne ali idiotske, kulturne in znanstvene razprave ali politična natolcevanja, vsako ima svoje ime. Toda ne zamerite, ta povest bo brez imena.
Ko sem potoval po neskončnem vsemirju, meje noge zanesla tudi na Mars. Z ttfcnoj je šel tudi rpoj zvesti prijatelj, Firbec. Na Marsu pa sva srečals tretjega. ki sva ga potrebovala kot tolmača in kažipot. Dasi rsvno se ie nama predatavil, se njegovega imena ne spominjam več. Povedal nama je, da je bil rojen na naši zemlji, toda veliki preobrati in revolucije, kl so ae vršile nekdaj na naši zemlji, so pognale našega rojaka s trebuhom za kruhom, ali kako bi že temu rekli. Ps to je bilo že dsv-no, dsvno, še ko so dinossvri vladali. Dandanes ni potrebno Zemljanom za kruhom ali redi česarkoli se potikati po drugih svetovih. In naš rojsk se britko kesa, ker je šel z rodne grude. Kajti trpljenje je veliko na Marsu, sredstev pa ni, da bi se povrnil. Pičli zaslužek zadostuje komaj za b/amborove skorjice.
Nahajamo se v velikanskem, več milijonskem mestu. Ns vseh krsjih se ti pokaže ogromno bogastvo. Hodimo — sli bolje rečejo, lezemo — po ulici, ki so bolj razsvetljene ponoči od elektrike, kakor podnevu od sonca. Ljudje, ki jih srečsvamo, se mi zdi, da švigajo mimo nas. Tako brzijo, da si ga ne moreš ogledati, človeka. In koliko jih je! O'. Kam vse te množice ljudi hite? Kaj mislijo, rsd bi vedel, če sploh ksj mislijo? Mrzel veter svira svojo zimsko, visoko zategnjeno pesem in se poigrava z drobnimi snežinkami.
Prikrevsali smo — teko, saj veste, ksko mi zemljsni krevss-mo — do krasno izdelane palače. Vidi se, ds so tudi na Marsu umetniki doma in ne samo na zemlji. Prijatelj Firbec se široko. razkorači in čita napis ns pročelju. Cits na glas: "Narod-no kino gledališče."
V gledališču
Po mučnem enournem čakanju, končno pridemo v gledališče. Neverjetno se vam bo zdelo to, kar bom zdaj povedal, (mpak kdor ne verjame, naj ae gre na Mars prepričati sem.) Množice stoje v vrsti pred gledališčem in čakajo uro in več, neglede kako je mraz ali vročina. Sem pa tja pride posameznik ali parček iz dvorane in tedaj, če si čisto spredaj, te milostno puste v dvorano. Mraz, hud mrsz! Tsko nekako okoli 10-15 pod ničlo. Ds si noge ogrejem, sem stal na eni nogi; tako kakor kure, kadar jih zebe, — naslonjen na Firbeca in Firbec ne Marsijsncs in tako potrpežljivo čakamo ter ogledujemo divje jezdece na konjih s pištolami v rokah, ne oglsševslnih tablah visečih ns pročelju gledališče.
Iz gledslišča prihaja na naša ušess hrupen vriŠČ, streljanje in prepiru podobno lajsnje. Firbec se hoče preriniti skozi gnječo, toda mesa ga potisne nazaj. Marsijanec, vajen takim izbruhom, da znsmenje za mir in po-
NE ČAKAJTE,
da prejmete drugi ali tretji opomin o poteČeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob ehem pa izvršite svojo obveznost
trpljenje, češ, vse bo prišlo o pravem času. In res se nenadoma odpro številne duri. Množice tisočerih vre iz gledališča na piano. Marsijanec nas nato popelje v notranjščino in nama preskrbi primeren prostor odkoder je bil lep razgled po vsem gledališču.
•»
Godba nenehno brni nam čudne melodije. Naravne slike se nam zde krasne. Parki, palače, Številna jezera, reke, sportha igrišča, muzeji itd. Veliki gozdovi in planine polni raznoterih žiVali. Ogromne tovarne in delavnice ter napolnjena skladišča. Nato pa ljudi, ki vro iz tovarn. Firbec vpraša Marsijan-ca, kod je lastnik vsega tega? O, več je lestnikov, odgovarja Marsijanec. Toda ne tile, ki jih vidite zdaj odhajati iz tovaren.
Pred neko tovarno se bijejo. Čuvaji reda so napadli robote. Firbec zopet vpraša: Kaj pa to pomeni? Well, čuvaji reda krotijo žive robote. Preveč jih je in vedno nekaj zahtevajo.
Firbec: Kdo so živi roboti?
Marsijanec: Ti so najcenejši produkt na našem planetu. Kateri so toliko srečni, da delajo, dobijo nagrado, s to nagrado si nabavijo življenske potrebščine za aebe in svojo družino. Največkrat pa je nagrada prenizka ali pa so potrebščine previsoke v ceni. In tedsj je robot s svojo družino lačen, raztrgan in povrhu še v zimi prezeba.
O, kaj takega pri nas na naši zemlji vseeno ni.
Slika pokaže kosmstegs, z dlako poraščeno. Človeku podobna kreaturo. Hoje in vse ns njem je podobno arangutanu. Marsijanec nam raztolmači, da so .to tisti, ki krstijo spanec imo-vitim in izvoljenim državljanom planeta Marsa. Moram vama pojasniti'— nadaljuje Marsijanec — kažejo ga samo zato,-da bi nevedni drževljeni vrjeli, s kakšnimi grdimi, neolikanimi in nasilnimi nestvori imajo marsi-janake oblasti apravka in težki položaj vsdržavati red in mir. češ, to je tisti, ki nosi bombe in razne eksplozivne snovi s seboj. Tekoj neto Izgubimo vid in sluh. Samo še čutimo tresenje zreks. Počutili smo se, kakor pero, ki je zašlo v sredino ciklonskega viharja.
Ko sem se do dobra zavedel kje sem, je moj tovariš Firbec že izvohal kje smo in kaj in kako smo potovali po neskončnem vsemirju. Ksko nas je zemlja potegnile nase, no in zdaj smo tu.
Na naši ljubi zemlji se je od takrat, ko smo bili mi odsotni, veliko izpremenilo. Bili so veliki in manjši vulkanični izbruhi. Po žveplu še zmiraj diši, pravzaprav smrdi! Tovariš Firbec ima dober sluh, vid in čut, od takrat ko smo prišli oziroma padli z marša. Pretaknil je vse kote ns nsši zemlji ln konstatirs, de je še veliko jszbecev, hijen in volkov. 2ivi roboti ne ubogs-jo več tako, kakor so nekdsj. Zato pe ao se pojavili mehanični roboti. Ti so tako precizno izdelani, da nekateri celo človeške miali razkrijejo.
Firbec je tudi pronašel, da dinossvrov ni več ne nsši zemlji. Le v najbolj tropičnih krsjih velikanskih prašumah žive še njih potomci, redko in zelo iz-premenjeni.
Sonce Je isto in tudi mesec prav isti, ki glede s velikimi ko-
vaškimi očmi n«i našo zemljo.
Končno je Fivbec vse pregledal in njegova temeljita preis-kava in končno dognanje je: Danes 500 let bo na zemlji veliko lepše in mimo življenje. Časa jim ne bo treba meriti, bo sam prišel. Ker človek ne bo več živel v duplineh, tudi revmatizem ne bo. Ščurkov ln stenic tudi ne bo. Kajti stanovanja bodo grajena z materijala, v katerem za mrčes ni opstanka.
Se veliko lepega in dobrega za človeški rod je Firbec pronašel. Blagor mu kdor bo živel v tistih časih.
Inkognito.
Cvetko Kristan piše
Poštne zveze med Zed. državami in Jugoalavijo ao vsekakor še vedno silno neredne, kar raz-vidimo iz pisem, ki jih prejemamo od tam.
Cvetko Kristan nas n. pr. vprašuje, kaj je z Ameriškim družinskim koledarjem iz leta 1941. Takrat je bile vojna, in naš Koledar v jugoslovanski monarhiji prepovedan že več let prej. Po vojni je bilo tja poslanih mnogo izvodov tudi tega letnika koledarja, toda ako ga poštne oblasti — katere že so vzrok — ne dostavijo, mi ne moremo pomagati.
Cvetko Kriatan, ki je naš stari sotrudnik ae je uveljavil v zadružnem gibanju, je bil takoj v začetku nemške invazije na Jesenicah prijet in nemška oblast ga je izgnala z združi no vred v koncentracijski logor v Srbijo.
Njegovo pismo se glasi:
Ljubljana, dne 18, avg. 1948. Dragi s. Zaitz:
Ker ni nobenega glasu od Vas tam onstran luže, se spet oglašam s kratkim pisemcem. "Proletarca" sem dobil v zadnjem času dve številki (od junijs in julija), drugače pe ne prihaja.
Kako ste tam? Malo pride vesti iz Vaših krajev — razen pismo, ki mi ga je pred nekaj meseci pisal Mirko G. Kuhel, ki mi je poslal tudi nekajlzdanj SANSa. V njem sem spoznal starega znanca še izpred odhoda v Ameriko. S. Men ton mi je tudi pisal in sem mu že odgovoril.
Kej je z Am. druž. koledarjem za 1941? Niti enega izvod* nismo dobili sem in povsod sem poizvedoval pri raznih založbah, pa ga nikjer nimajo. Državna založba mi je dejala, da Vas prosi, da ji pošljete spet 5 izvodov, kakor lani, ker je veliko zanimanje. Niti Univerzitetna in študijaka knjižnica ga ni dobila. Zelo Vam bi bil hvaležen, če bi mogel dobiti tudi jez izvod kakor tudi izvod knjige Etbin* Kristana, ki je izšla v Prosvetni matici pred nekai leti. Tako niti ne vem, eli je bn moj prispevek v ADK objavljen in ali naj za leto 1949 napišem kaj novega, ali pa bo te prispevek od leni objsvljen letos, če je Lani prispel prepozno. Sporočite mi kako in kaj.
Jaz zdaj likvidiram Zadružno založbo. Na razpolago bi imel razne knjige, ki jih je ta izdala in če Vas zanimajo tam za Vašo knjigarno bi jih lahko nekaj po-alali. Je na razpolago: Abditus: Idejni predhodniki današnjega socializma in komunizma; Jack London: Železna peta; Dickens, Božična pesem v prosi; Krleža: Golgota. Javite mi, če kaj potrebujete. Za kompenzacijo bi la-
hko poslali magari kako blago. Kake vreče bele moke bi se nam prilegle — Vaši Američani jih mnogo pftšljejo — ali kaj podobnega, mi bi pa že tukaj poračunali z likvidacijo zadruge. To bi šla n. pr. lažje kakor pa druge pošiljke.
Sicer ni pri nas nič kaj posebno novega od zadnjič. Jaz sem še vedno v zadružnem sektorju, sem upravnik Trgovske poslo-vslnice RPZ — t<^ je nekaka veleblagovnica zadružnega sektorja, kakor pravijo Co-operative Wholesale Society.
Pišite nam kaj. Pozdrav vsem znancem pri Vam doli, zlasti tov. V. Cainkarju, od kateregp tudi že dolgo ni bilo nobene pošte, tov. Kuhlu Mirku, Etbinu, če ga kaj vidite, tov. Mentonu in ostalim.
Vas pozdravlja tudi v imenu brata Borisa, Vaš
Cvetko Kristan.
fOeteettttttMdMJttttttttttttMttttttttttttttts eettt
Bo/ ZN proti kužnim boleznim
(Konec.)
Nsjuspešnejše delo Interim komisije je bilo to, ds je hitro zeustavila širjenje kolere v Egiptu lansko leto. Z njenim posredovanjem so letala potresla vsa prizadeta predelja z znanim praškom DDT, dovažala so sredstva za cepljenje, zdravila in zdravniško in podobno opremo in instrumente. Celo krvna plazma je bila dostavljena Egiptu v teku enega meseca. Prvi teden v decembru se je epidemija polegla in je bilo naznanjenih ssmo 14 slučajev kolere, dočim jih je bilo 5,976 v tretjem tednu meseca oktobra. Tako je bilo srečno preprečeno širjenje te težke in nalezljive bolezni, ki je na primer v 19. stoletju povzročila pet epidemij in ustvarila pravo zmešnjavo in grozo v Evropi, kamor je prišla iz Egipta.
Ko se je letos zbrala Svetovna zdravstvena zbornica v Ženevi sp bile Združene države zraven le kot opazovalka. Zed. države še niso rstificirsle ustave svetovne zdravstvene agen-ture, katero je ameriška delegacija podprla v načrtu. Senatna zbornica je odobrila že pred več kot enim letom predlogo, ki naj bi nam omogočila včlanje-nje in delovanje v omenjeni organizaciji. Tudi zadevni odbor nižje zbornice je predlogo odobril soglasno. Ali 12. marca letos je drug odbor nižje zbornice odločil, da se predlogo odloži za nedoločen čas — kar pomeni, da ne pride še pred kongres v s vrbo glasovanja in debatiranja. Javnosti glede tega ni bilo nu-deno nobeno objasnilo. — Stala bi nas ta organizacija samo $2,-000,000. Značilno je tudi, da to svetovno organizacijo podpira Ameriška zdravstvena zveza in druge podobne organizacije.
Common Council.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 1714 WEST llth STREET
Tel. Crawford Stlt — OFFICE HOURS: 1:SS to 4 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.)
S:St te S:3S P. M. (Except Wed., Sat and Sun.)
Ree. Stlt Se. RMfewa? Ave. Tel. Crawford S44S If ae answer — Call
17 te
MtVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
1727-1731 W. 21 it StrMt CHICAGO 8, ILL j
i
Fino postrežba — Com zmorno — Dolo jomcoito j
telefoni i canal 717b—tits
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENSClNE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Ceno 15.00
IN
ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO
a * . ■»	* / ^
Ceno $2.00
Avtor M knjif J« D*. F. J. KERN
^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MHMl
NAROČILA SPREJEMA
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL
\
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
Politika Vatikana v dobrem sklad« z generalom Marshallom in Trumanom
Ze med vojno je pokojni F. D. Roosevelt vplival na Vatikan s svarilom, da bo Mussolini borbo izgubil in s njim vred tudi Vatikan, ker če vatikanski klerilca-lizem prej ne popusti, bo Italija postala komunistična.
Tako je Sel tja na svbja'romanja newyor&Ki kardinal Spell-inan in pa bivši glavar ameriškega rudarskega trusta Taylor.
Opravila sta oba dobro — za Vatikan, za klerikalizem, toda ne v korist Italije temveč v prid njenih izkoriščevalcev.
"Primorski dnevnik" ima o tam sledeči članek:
Papež se je pridružil ameriškemu imperializmu proti italijanskemu narodu. Vendar pa to ni prvikrat, da se papež poslužuje takih metod proti italijanskemu narodu, kadar je ogroženo njegovo cesarstvo na tem svetu. Pa peška zgodovina je polna primerov, ki se bistveno ne razlikujejo od najnovejših.
Papež je bil skozi stoletja glavna ovira, da se italijanski narod ni mogel zediniti. Mac
njegovih pokrajin združil s Pie-montom v novo italijansko državo. Papež pa ie še H»n«» rogo-vilil proti novi italijanski državi. Vendar pa se niso vdali revolucionarni borci. Značilen je proglas N francoskega generala Lamorciereja, ki je prevzel vodstvo pa peške vojske iz leta 1860, s katerim poziva, da je v nevarnosti stvar papeža, "stvar civilizacije in svoboda sveta".
Kljub vsemu rovarenju papeža pa je končno leta 1870 uspelo Noyi Italiji risorgimenta, da je njena vojska zasedla Rim.
Vodja nove Italije Cavour je ponudil papežu kompromis: papež na j se bavi z duhovnimi problemi in naj opusti posvetno cesarstvo. Pustil mu je oblast v Vatikanu in nič več. Papež pa na to ni pristal. Smatral se je "ujetnika" v Rimu. Leta 1871 je z en-cikliko pozval vso katoliško Evropo na intervencijo proti Italiji, ko >o je imenoval "uzurpa-torja" papeških pravi«.
PAPESTVO IN FAŠIZEM
Tudi danes papež poziva kato-
chiavelli je v 15. stoletju ugoto- hški svet KJjub vsemu pa je do vil, da obstaja antagonizem med danes -ujetnik" v Rimu in interesi italijanskega naroda in nadaije sanja o zemeljskem papeških že več kot tisoč let, to cesarstvu, 0 svoji d^vi na Ape-je od 5. stoletja dalje. Da bi se ninskem polotoku.
' u rrga^ira ! Leona XIII. imajo za enega invazije tujcev v Italjio, ščuvali naiveAiih DaDežev Paoež ie bil
^^Publike drugo pro-
ŽM kUU tabfi	Za	papeževanja
TW^^SSmoč^ Te * £	"J. dvigala sociah-
krepila pa peška Ugotovitve Machiavellija iz 15. stoletja potrjuje tudi nadaljna Zgodovina. Posebno še so papeži vodili tako politiko v 19. stoletju, ko se je pričela zaradi fran-
stična zavest. Zaradi tega se je družil celo s protestanti, da bi lahko vzpostavil papeški absolutizem v Italiji. Sel je celo daleč, da je, ko je videl, da vodi Italija
coike revolucile in ookreta Ze- P°Utiko prijateljstva z Avstrijo, coske revolucije ln pokrtta Ze ^ Frsincu	leU 1883
smo, v katerem ga je opomnil,
dinjene Italije "risorgimento" krhati njegova posvetna oblast.
LeU 1791 je papež Pij VI. obsodil načela deklaracije o pravicah človeka tn meščana ter je nagiasil, da je njenih 17 točk v "popolnem nasprotstvu z vero in družbo. Od 1. 1832 pa, ko je papež Gregorij XVI. obsodil za "lažnivo in smešno svobodo vesti, mišljenja in tiska", pa se je Vatikan še ostreje posUvil proti italijanskim revolucionarjem ter celo proglasil za satanskega služabnika in antlkrisU italijanskega revolucionarja Garibaldi ja.
V sredini 19. stoletja so se papeži poahtzevali Francije v bdk-bi za razbijanje demokracije v Italiji. Francoski generali so branili papeža in njegovo diktaturo nad velikim delom Iulije, branili so ga pred osvobodilnima pokretoma Mazzinija tn Ga-ribaldija. Enkrat pa so Garibal-dijevi borci vseeno prodrli v Rim. To je bilo 1849. leta, ko je bila v Rimu proglašena iUlijaa-ska republike- Takrat je papež pobegnil v azil v Gaoto, kjer je ostal, dokler ni francoski general Oudinot leU 1850 "osvobodil" Rim Papež )e tako ponovno dobil svojo državo Rima in Ladja, medtem ko se je velik del
da bo smatral za neprijateljsko gesto napram njemu, če bo z novim paktom priznal Iulijo in pomagal novi državi, ki je on noče in ne želi.
Od začetka 20. stoletja pa do nastopa fašizma se je papež še vedno smatral za "ujetnika" v Rimu. Po prvi svetovni vojni, ko se je v Italiji širilo socialistično gibanje, je bil naslednik pa-j*>ža BenedikU XV. papež Pij XI. "qbseden od strahu pred komunizmom", kakor je izjavil Gaetano Salvemini.
Zaradi tega se je papež Pij XI. z največjimi simpatijami naslonil na vse obstoječe monarhije, dikUture in pokrete, ki so težili po diktaturi. Zato je papež imenoval Mussolinija za "človeka, ki ga je poslala previdnost". Celo sedanji italijanski zunanji minister grof Sforza, sodelavec De Gasperija in papeža, ki ni boljši od njega, je svoj čas pisal: "Papež Pij XI. je goji! z Musfo-linijem skupno mržnjo, mržnjo do politična svobode."
Papež je na vse mogoče načina podpiral Mussolinija Z nJim se je družil ne Samo proti socializmu, temveč tudi proti vsem takratnim liberalnim in konser-
KAJ LAHKO STORI VSAKDO IZMED NAS V KORIST
•	Prldebivajme ma NOVIH naročnikov
9	M*	*
•	ObnavljaJ-r.o nsrcC^aa TO!!."3 i'.n prteče
•	AfiUrajmo med dragimi naročniki,	x da store Isto
•	Prispevajmo v PROLETARY EV tiskovni sklad in prtporečajmo to tudi dragim
a Offlašajt« v PROLETARCU priredbe društev lo drage stvari
•	Naročajte slovenske la angleške kajlfe Is PBOfcETARCEVB knjigarne
•	Poskrbite, da al narote AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR vel Hell, bi lega še
• Naročite KOLEDAR Udi svojcem v its rem kraja la eaake PROLETARCA. 1
Vsakdo naj stori sa'noš list kolikor moro,
pa bomo vso toiavo zmagovali!
».'. .i * * 'i*
Matevž Hoc«:
TRI SLIKE
Med košatimi smrekami globoko v gozdu je bil velik Ubor-ni ogenj, okrog katerega so bili položeni dolgi obtesani hlodi. Na taborni ogenj sta poUgaU kuharja Janko in Lovrenc, dolga bukova polena. Okrog ognja pa so sedeli na obtesanih hlodih borci 2. bataljona, pomešani s petnajstimi okrajnimi aktivisti. Večer je bil precej mrzel. Ko-
i L. D?.B1^RS7V0. ?? 5°®Z!A ™ANA»AJMA niti otrokom. Profiu Ukomni « n. ukv„. R^^Sj
j«Joj> «°v^kim» tuvstvi in jim)e vseeno kaj bo • nHornito mlodmo ko bo mor.1, ,ko«i boj u posuvljem šotori, malo d>-S ^il	"V,rOVan* " VM	«•»• v "»temu. ki t« oinačujemo ,j#	^ ^ v eni ir-
med barak sU dva kulturnika ob slabi luči tiskala na cikloetil partizansko pesmarico. Zdaj pa zdaj je kdo pokukal skozi slaba vraU ter dejal: "Ko bodo gotove, mene ne pozabite!"
Ko je šla skupina borcev na
Whittaker Chambers in drugi
bivši sgiUtorji Fosterjeve stranke se kosajo, kdo se bo v obrekovanju in z obdolžitvami boljše izkazal. Toda v resnici so ln bodo očrnili nekaj oseb in to bo prilično vse. Kajti z vsemi pričanji niso doslej dokazitli drugega, kot da so špijonarili in nekateri izmed njih so bili kar v dveh službah hkrati. In za taka dejanja in zahrbtnosti se ljudem ne posUvlja spomenikov.
vativnim strankam in strujam, ki niso dajale papežu nobenega varnega jamstva. V Iuliji je U-krat obstajala tudi klerikalna stranka Partito populare, katero je papež tako dirigiral, da je podprla Mussolinija v njegovi parlamentarni borbi, in mu napravila zgodovinske usluge.
Pozneje, ko se je položaj Mussolinija utrdil, je bil papež v vseh akcijah proti italijanskemu narodu, proti demokraciji, proti socialnim reformam. Zato je papež silil Mussolinija v vojno, za to je podpiral nacifašistično zvezo ter je duhovno pripravljal svet za vojno proti boljševizmu. Papež je blagoslovil glavno skušnjo za svetovno vojno—državljansko vojno v Španiji. Papež je blagoslavljal Hitlerja in Mussolinija, ki sU gazila v človeški krvi. Posebno se je razveselil, ko je izbruhnila vojna s Sovjetsko zvezo. Isto stališče kot Pij XI. je zavzel tudi papež Pij XII
Zgodovinsko je dokazano, da je papež Pij XIL, ko je videl, da ae bo vojna končala s katastrofo sa fašizem, poskušal, da bi rešil fašistični režim v Iuliji. Se med vojno se je povezal z Ameriko. Z newyorskim nadškofom S pelina anom in Mironom Taylor jem je papež skoval načrt, da bi Amerika tudi po vojni priznala fašistični režim. Vse naj bi ostalo, samo Mussolinija naj bi4pensioning, pa mu ni uspelo. Morda bi mu, če bi prej umrl Roosevelt. Vendar pa zaradi tega papež ni izgubil poguma.
Takoj po zlomu fašizma je z vsemi močmi delal na tem, da bi lUlija ne dobila vlade, ki so si je želele široke ljudske množi-ce. OOje glavni igralec v satanski igri, ki se je igrala v Iuliji od kapitulacije pa do danes. V rezervi za Mussolinija je imel svojega knjižničarja De Gasperija in svojo Katoliško akcijo ter vse skupaj združil v demokrist-jansko stranko.
Proti interesu iUlijanskegs naroda papež še vedno dela na tem, da bi pripeljal v Iulijo tujce, ki bi likvidirali borbene iU-UJanske delovna množice. Ti tujci so danes ameriški inter-vencionisti.
iUlijanaki narod Ima v pape-štvu stoletnega sovražnika, ki ni nikdar izbiral sredstva pri tem, da uniči italijanski narod ter da reši lakomnost za absolutno gospodarstvo papeštva nad Iulijo.
I. M.
Na Nizozomskom sicer vso po štorom
Nizozemska je dobila novo kraljico. Stara kraljica Wilhelmina je vsled starosti in slabega zdravja izročila žezlo hčeri Ju-lijani in prvo njeno dejanje je bilo, da je pomišoattla nekaj političnih jetnikov, kot je v monarhijah ter v diktaturah običaj ob takih prilikah.
: BARETINCIC S SOK j
POGREBNI ZAVOD
TfcL IMtl
JOHNSTOWN, PA.
eeeeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
Psi lajajo, karavana gre naprej I
(Konec z 2. strani.)
pojasnilo ignorirala. Tukaj objavljam njegovo celotno izjavo:
'Budenz pravi, da mu je leta 1943 komunistična stranka dala naloga, da me 'politično pokvari* s tem, da bi me pridobil zs ustanovitev federalizirane Jugoslavije kot posledica osvobodilnega gibanja partizanov pod vodstvom TiU. Zaradi mene je to lahko mogoče; toda če je res, tedaj je bila Budenzova misija, da me politično izpridi, popolnoma odveč. Dogodilo se je namreč, da sem v svoji knjigi 'The Native's Return", ki je izšla devet let poprej (1934) in predno sem sploh vedel za kakšnega Tita, odločno ta odprto pisal v prilog jugoslovanske federacije pod progresivnim ali levičarskim vodstvom, ki bi bilo zmožno delovati za večjo balkansko alf vzhodnoevropsko konfederacijo. Ta naj bi koncem konca slonela na SovjeUko zvezo pod pogoji vzajemnega, obojestranskega sporazuma ali pa prišla v okvir sovjetskega delokroga. Za balkanske narode nisem videl nobenega drugega izhoda leta 1934 in glede tega še sedaj nisem spremenil svojegs mišljenja. (Knjiga je bila v stan Jugoslaviji prepovedana.)
Knijgo "The Native's Return", kjer je v tem smislu daljša izjava, je razpečeval Book-of - the - Month klub februarja 1934 in knjiga je bila tako dobro sprejeU križem Združenih držav in še drugod, da je v moje presenečenje bUa v razprodava-nju na prvem mestu več let. Bi-U je tudi izbrana za eno izmed 100 'najboljših* knjig za leto 1934 ln vključena v posebno biblioteko, ki jo je poklonila Beli hiši ustanova American Booksellers' Association.
Z Budenzom sem imel stiko leta 1942 in kasneje, ko sem iskal gradivo aa svojo drugo knjigo o Jugoslaviji po imenu "My Native Land". Daily Worker, ki ga je Budenz urejeval, je bil edini list v Ameriki, ki je obsežno objavljal jugoslovanske partizanske komunikeje, ki so prihajali po moskovskem radiu in ki so se mi tedaj sdeli resnični — ter so se izkazali za točne ob času, ko sem knjigo napisal. Daily Worker je bil edini list, ki je imel celotno vsebino teh komunikejev in zaradi Uga je bil Budenz eden izmed številnih virov za moje informacije. Kaj si je pa on mislil o svoji vlogi napram meni, mi je pa bila tedaj in je še sedaj deveta briga.
Morda je Budenz videl dele mojega rokopisa, ko sem primerjal fakU in delal zaključke z raznimi osebami, katere sem potreboval, da napišem resnično ta zanimivo knjigo. Možno je tudi, da so se Budenz ta drugi komunisti strinjali z mojimi idejami glede Juptolavije, katere So se porodile i rt sem jih objavil že leta 1934 ta katere si lastim še sedaj/4 V ' •
CUnek o vsebini te knjige je bil <*>javljen v Saturday Evening Postu pozno leta 1943, Čudim se, da si Budenz ne jemlje
še krediU, da je 'podkupil' tudi urednike tega tednika.
Kot je resnično v slučaju mnogih knjig, ki jih založniki smatrajo za važne, tako je tudi v tem slučaju krožilo po New Yorku več iztisov mojega roko- nočno akcijo, je stopil mitraljez pisa dva ali tri mesece pred iz- Lojzek do malega okenca in za-idom. Nekateri iztisi so bili! kričal:
predloženi knjižnim klubom.! "Hej, Janez, za mene mora Book Find Club je razmnožil to biti ena pripravljena, ko se bom knjigo leta 1944 ta zdi se mi, vračal čez dva dni. Jaz sem bil da je Budenz omenil, da je bil i prvi, ki sem te prosil!" Vrgel je on odgovoren za izbiro. Ce Je to mitraljezo na ramo in odšel za res ali ne, ne vem in me ne bri-1 ostalo skupino med smrekami
ga. Morda se je bahal ali pa sku-4al kot del svoje Uktike, da me pokvari, da odstrani moje zadržke napram njemu.
Budenzova izjava, da so Earl Browder in drugi komunisti videli iztise in knjigo odobrili še pred izidom, je novica zame in mi tudi ni mar.
Sedaj izgleda, da so Budenzo-vi izprijevalni talenti res prišli v polno uporabo. Nobenega dvoma nI, da je bilo moje ime po-
tegnjeno v val današnje histeri- sedaj", jih je opozoril četni ko-
je zaradi tega, ker sem aktiven v novi progresivni stranki. Gotovo se ne more dvomiti, da je namen vsakega fantastičnega strašenja o špijonaži,) očrniti WalUcea s tem, da se očrnijo
njegovi pristaši."
*
Slovenci v Ameriki imamo še nekaj listov, ki bodo to izjavo priobčili. Niso se vstrašili raznih groženj in tožb in skušajo narod podučiti o resnici. Imamo pa tudi liste, ki so popolnoma nasedli—prostovoljno ali drugače — propagandi ta pritisku sU-rokrajske reakcije ta ji sedaj v polni meri služijo. Sviga-švaga politika teh urednikov jasno razkrinkuje njihov značaj. Slovenskemu narodu so dolžni velike odgovornosti in težkega odgovora . Slovenski Amerikanci bomo ostali v svoji ameriški domovini in se borili zanjo. U bežna rekacije je prišla in bo odšla.
Mirko G. Kuhal, Ujnik SANSa.
KOMENTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani.) jih imajo na koše.
General Arso Jovanovič Je bil med vojno Titov tovariš in borila sU se skupno v vojni proti okupatorjem, četnikom in Mi-hajloviču ter Rupniku. V sedanjem sporu med kominformom in Titom pa se je odločil proti Titu in skušal meseca avgusta pobegniti v Romunijo. Jugoslovanska straža ga je zalotila in ustrelila. Takih slučajev je bilo več. V deželi povzročajo napetost in negotovost. Kajti ljudje se boje atenUtov, spopadov in še večjega pomanjkanja, ako država izgubi kontrolo nad redom in mirom.
Bivši komunisti se s svojimi denunciiami ljudi, s katerimi so delali skupaj, nič ne posUVijo. Kaj naj si o njih mislijo tisti kongresniki, ki jih zaslišujejot Vsi člani kongrsnega odseka za raziskovanje neameriških aktivnosti so reakcionarni ta z užitkom izprašujejo, kdo vse je bil v "komunističnih zarotah" in v sovjetski špijonski službi. Bivši urednik Daily Workerja, Louis Budenz, 'neka miss Bentley,
dalje v dolino.
Kraj Ubornega ognja se je začel večerni program. Vodnik Gašper, mlad ta močan petindvajsetleten borec, je začel recitirati neko Aškerčevo pesem, za njim pa je partlzanka Kristina deklamirala.
"Ali si jo videl? Tako se obrača, kakor da bi bila na mestnem odru,,' so polglasno govorili borci. "In kako čist glas ima." "Tišina, tovariši, predsUvč je
misar. Nato se je dvignilo deset izbranih pevcev, ki so stopih na gornji konec Ubornega ognja Uko, da so jih vsi videli, prepevali so partizanske pesmi drugo za drugo. Violinist je zaigral nekaj pesmi, harmonikaši pa so zaigrali nekaj valčkov. Ko je bil program izčrpan, so se borci prijeli za ramena in začeli s petjem različnih partizanskih ta narodnih pesmi. Burnikov Pepe, ki je tisti večer vlekel harmoniko, je dejal: "Na mnogih ohcetih sem bil, a Uko lepo kot nocoj še ni bilo nikoli."
Dežurni je trikrat prišel opozarjat, naj ne bodo Uko glasni, sicer jih bodo slišali do bunkerjev, kjer so ranjenci. Med gostimi smrekami je prišel s kitaro na rami Miško. Bil je zamišljen in molčeč.
"Le kje si bil tako dolgo, da te ni bilo tukaj?" ga je vprašal vodnik Gašper.
, "Oh, kje sem bil? Ranjenci so me naprosili, naj pridem kaj zaigrat.
Ves popoldan sem prepeval in igral v tisti svetli baraki, ki pa je zelo dobro skriU. Ranjenci so vsUjali a postelj ter z menoj prepevali. To me je zelo razveselilo in mislil sem si: "Miško, Miško, če boš kdaj ranjen ležal v bolnici, ti bo pa kak drug tovariš igral na kitaro ter prepe-vA"
Komisar baUljona je stopil na vzvišen prostor ter zaklicali "Tovariši! Ura je enajst. Dosti je programa, veselja, petja ta godbe za nocoj. Spati bo treba. Pa še drugič kaj!"
Borci so šli posamezno še pojoč v svoje šotore. Okrog velikega ognja je sUla samo Še nočna straža in pa stari Jernah, ki
je bil dežurni ter venomer ogledoval debele smreke in temne oblake, ki so se podili po nebu. V mali Široki baraki pa je bila vso noč luČ, ker se je mudilo z izdajo partizanskih pesmi. To je bilo leta 1942.
e
Dolga kolona borcev se je razvrščala po položaju. Četa za četo je hiteU iz male gorske vasice na robove gozda, da jih pravočasno zasede. Pet sto metrov za položajem v nekem malem sUrem skednju pa je ostala skupina petih tjudi s ciklostilom. V naglici tiskajo zadnje izvode brigadnega lista Tomšičeve brigade. Oba stara kulturnika, stara borca Jože in Broškar, hitita z delom Cez eno uro mora biti list že dotiskan, da ga bodo razdelili po čeUh in baUljonih. Nekaj izvodov bodo poslali tudi v druge edinice in okrožja. Zraven sedi na slabem kmečkem vozu okrajni terenec Ludve, ki čaka da bo dobil dva izvoda Tomšičevega glasila za svoje okrajne terence.
Pred skednjem pripravlja ko-njevodec Zorko močnega konja, na katerega že naklada ,debele zaboje papirja ter svežnje že natiskanega glasila.
"Ej, to bo veselje!" se oglasi visoki Braškar. "Kadar se bo reklo: Tri dni bomo na enem mestu, takrat bomo pa lahko vse pravočasno naredili. Sedaj pa , glasilo z zamudo izhaja, ker se večinoma premikamo in smo šele včeraj dobili zadnja dva dopisa za Tomšičev glas od borcev, ki so jih napisali kar na položaju na Bloški planoti."
V skedenj je pokukal briga-dni obveščevalec ter dejal:
BrojUtar, daj mi nekaj izvodov glasila, da ga bom dal obveščevalcem na terenu, ki komaj čakajo, da izide, in da vidijo, kaj naši borci pišejo."
"Vse kar je prav," ga prekine Jože, "obveščevalcem pripadajo samo trije izvodi glasila. Saj ti je znano, da nimamo preveč papirja in da ga moramo pravilno ' razdeljevati."
"I no, Jože, kaj se boš prepiral? Sedem izvodov boš dal, saj veš, kako važha je obveščevalna služba za našo edinico," ga zavrne brigadni obveščevalec ter si prižge slabo cigareto. Broškar je dal okrajnemu terencu in brigadnemu obveščevalcu določeno količino izvodov glasila, nakar sU jo ubrala iz skednja. Pred odhodom je pa še brigadni obveščevalec zakričal: "Hej, ti, Jože in Broškar javkata, da ni-mata dovolj papirja; za tri vozove vem ta čez tri dni ga bomo imeli. Vse brigadne mule in konji ga ne bi nesli, toliko ga bo. BosU že videla, kaj smo sposobni narediti mi, obveščevalci!"
, Cez nekaj časa se je vnela borba na položaju. Mine in granate so padale okrog male prazne vasice. "Menda bo treba iti," je omenil Broškar Jožetu, "da se nam brigada ne pomakne na drug položaj." "Se pol ure bova delala ta končala bova," je rekel Jože ter pohitel z delom. Pomočnik kulturnikov, neki mlad borec, bivši študent, pa je hitel z vezavo zadnjih izvodov. Komisar brigade je bil zelo v skrbeh, ker še ni bilo Jožeta in Bro-škarja. Mine so zelo gosto padale v malo gorsko vasico. Komandant brigade je dal nalog komandantu prvega bataljona, naj pošlje potruljo v borečo vasico, da najde JožeU in Broškar ja. MCe sta pa kje padla, jih moramo prinesti v brigado, da jih dostojno pokopljemo!" je zakričal za^bdhajajočimi komisar Stane-Krt.
Samoten skedenj je že gorel, ko je stopila patrulja Tomšičevega baUljona vanj ter videla, kako sU Jože ta Broškar tiskala zadnji izvod Tomšičevega glasila.
(Konec prihodnjič.)
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VEST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNUSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MfCMQAN Sill
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
gospodarstvo, se mora razkleniti, da ostane demokracija in je mogoče izvajati gospodarsko
Program progresivne stranke
' me v organizacijo Združenih narodov.
(Nadaljevanje.)
Ti naši ukrepi dajejo izraz odločnosti ameriškega ljudstva, da se izogne izzivanju in agresije. To naj bodo naši doprinosi za zmanjšanje nezaupnosti in za "ustvarjanje splošnega ozračja, v katerem se mir lahko ustanovi.
Organizacija Združnih narodov
Progresivna stranka bo delala nato, da se uresniči' ideal Franklina Roosevelta glede za Združene narode kot ena sama družina narodov sveta, in sicer s tem, da bo zagovarjala njihovo ustavo in skušala preprečiti njihovo preoblikovanje v diplomatsko in militdristično orožje katere koli sile ali skupine sil.
Predlagamo, da se ustanovi , UNRDF (United Nations Reconstruction and Development Fund — sklad OZN za rekonstrukcijo in razvoj) za pospeševanje mednarodnega oklevanja, da nudi pomoč potrebnim narodom v Evropi in Aziji bsez vsakih političnih pogojev in daje prvenstvo onim narodom, ki so največ pretrpeli zaradi agresije osi.
Pozivamo, da se zavrže Marshallov načrt.
Nujno pozivamo polno uporabljanje ekonomskega in socialnega sveta in drugih agencij Združenih narodov, da se za tare bolezen in lakota, pospešuje razvoj kulture in znanosti ter razvija miroljubna uporaba atomske energije.
Zahtevamo, da delegacija ZL> pri organizaciji Združenih narodov pritiska za učinkovito gospodarsko in diplomatsko sankcijo proti Francovi Španiji.
Razorožitev «
Progresivna stranka bo delala skozi organizacijo Združ. narodov za sporazum glede na svetovno razorožitev, da se proglasi atomska bomba neustavne, kakor tudi bakteriolagična vojna ter tudi vse drugo orožje ze ihasovno uničevanje; da se uničijo obstoječe zaloge atomske bombe in ustanovi kontrola ZD, vključivši nadzorstvo nad proizvodnjo atomske energije; ter da se drastično zmanjša redno oboroževanje v smislu resolucij, ki jih je sprejela zbornice OZN.
Nemčija in Japonska
Progresivna stranka poziva, da se kooperira z našimi vojnimi zavezniki pri sklepanju mirovnih pogodb z zedinjeno Nemčijo in z Japonsko. Bistvo za pogodbo z Nemčijo je denacifikacija in demokratiziranje, kaznovanje vojnih zločincev, agrarna reforma, razrušitev kertelov, podržavljen je težke industrije, kontrola Porurja vseh štirih velesil, plačilo reparacij žrtvam nacij-ske agresije, določno priznavanje sedanje dfcmarkacijake linije za zapadno mejo Poljske. Zagovarjamo potrebo po nujni sklenitvi miru na tej podlagi ter po istočasnem umiku vseh oku pacijskih čet.
Podobni principi naj vladajo pri sklepanju pogodbe z Japon-
.sko.
i.
Države Izrael
Progresivne stranka zahteva, da se izreče državi Izrael takoj de jure priznanje.
Pozivamo, da se Izrael sprej-
Pozivamo, da predsednik pro-klamira odstranitev prepovedi izvažanja orožja v Palestino v prilog države Izrael.
Obljubljamo našo pomoč in pozivamo vlado ZD, da se glede Palestine drži resolucije, ki jo je sprejela zbornica OZN leta 1947
Podpiramo ^stališče, da se Izraelu točno nudi finančna podpora brez vsakih političnih pogojev.
Nasprotujemo vsakemu poizkusu za vmešavanje v Izrael in v njegove suverene pravice, da am kontrolira svoje smernice 3lede naseljevanja.
Pozivamo vlado ZD, da takoj nudi prekomorske in druge olajšave za prevoz in transpartacijo razseljenih Zidov v Evropi, ki se žele izseliti v Izrael.
Podpiramo internacionalizaci jo Jeruzalema v okviru OZN in obrambo svetih prostorov.
Progresivna stranka poziva, da se sprejme postava, ki bo postavila kontrolo za znižanje cen živežu, stanovanju, obleki
Moč monopola mora proč I svojih let Pest monopolov, v kateri joči1 opro^ala:
neprimerno
in se
načrtovanje. Izkušnje ao poka- jon> Takoj vama pojasnim vae. zale, da zakoni proti trustom in Bodite tako dottri in zaprite. Da
"Prosim vaju, oprostita mi, da sem tako nespodobna. Tako se čutim, kakor bi bila dobila mill-
vladne regulacije same po sebi niso zadostne, da bi ustavile rastočo moč monopolov. Edina rešitev je javno lastništvo (podržavljen j$) glavnih sektorjev gospodarstva.
Progresivna stranka bo pod
nes tako ne pride sem nikak kupec več, kaj V"
Gospodična poolovodkinla ni tekla zapirat Žaluzij nikdar z večjo radovednostjo, ko aedaj. Niti ni pogledala, kakšno vreme je bilo U dan. V izložbi'Je ugaa-
vzela take korake za bedenje	J^ ^ »topila na sapah, ln ko
javnega lastništva kot potrebe	je videla, da se je goepe šefinja
zahtevajo, da pridejo v roke	JnajloniU na p** m nagnila
ljudskih zastopnikov kontrole	radov€dno k gospe Burdovi, je za izvajanje gospodarske obil- ^ ^^ ^ i*]di na de-
prv!	™raJ°	sko, uglajeno od škatelj in za-
podržaviti največje banke, že-	vitkovVse odmaknila Nekoliko
lernice, trgovska mornarica,	na stran	•
stara, da bi bila stavila v loterijo S tako malenkostnim upanjem, da dobiva. Na to sem mislila,*, ko se Je poročil* Anica. Hotela sem in zopet ne. Ločitev,
čiji." (!) X
Kljub taki motivaciji je vsem jasno, da je bil njegov prihod V zvezi s sklepi londonske konference. Le-ti so sprostili politi-
električna sila, plinska industrija in tiste industrije, ki so odvisne v prvi vrsti vladnega denarja ali vladnega nakupa.
Nameravamo ojačiti in strogo izvajati postave za zastavitev nonopolov v drugih panogah gospodarstva.
Pozivamo, da se takoj odpravijo neenake tovorne cene, ki Domagaio držati jug in zapad v jarmu Wall Streeta.
Prirodna bogastva olja ob morskih obalah pripadajo ljudstvu. Mi se borimo proti naporom oljnih koncemov, da bi jih ukradle. Mi se strinjamo za federalno kontrolo teh sredstev.
Delavstvo
Progresivna stranka pripo-zna, da je že od začetka njegove zgodovine organizirano delavsko gibanje prevzelo vodstvo v borbi za demokratične in člove-ranske cilie. Organizirano delavstvo je še vedno glavni zmet ameriškega demokratičnega napora, torej so upravičene potrebe delavstva še posebno pri srcu progresivne stranke.
Mi verujemo v to, da ima vsak Američan, ki mora delati za svo-
ne ugeje. Jo je stvar okusa. To razOmete vi nabrže brez daljših
besed, saj vi tudi niste ločeni?"
Zdaj je govorila bolj tiho, zakaj glave obeh žensk so se'skla-njule tesno k nji. Zato si jtf upala reči, kar bi glašno ne bila reklk: * '
*uAli poznate hrepenečo ženo, ki bi imela rada otroka od ljub-ljeney moža?"
Zdaj pa se je opogumila in pogledala v obraz obema. In njiju nesrečno hrepeneči izraz jo je ganil. Ne, tega ni hotela! Ona ni
,	_ , . .___. hotela pripominjati zapuščeni
Gospa Ana Burdoviis Je med- ženskl ^ njimo ponižanje! Ona tem izbrala iz precejšnje zaloge ^ hote,a ^ ^
se poStara-
razporoka ... Jaz sem is staro 4 čne, gospodarske in verske sile, šole in mi to letanje po uradih katerih zaupanje uživa bivši vo-
ditelj katoliškega centruma.
Zastopa namreč ameriško "sveto zvezo"
I 4
na
ter drugih življenskih potrebščinah in na osnovnih surovinah Taka kontrola jnora odpraviti preobsežne profite, preskrbeti farmarjem doplačilo v vseh slučajih, da se vzdržijo poštene poljedelske cene, ter racionirati surovine in blago, ki ga pri manjkuje.
Gospodarsko planiranje
Progresivna stranka veruje v načelo demokratičnega gospodarskega načrtovanja in odklanja puh-puf' filozofijo starih strank. (Umetna prosper iteta, nato neizogibna depresija.)
Nameravamo ustanoviti Svet za gospodarsko planiranje, (Council of Economic Planning), ki bo sestavljal načrte, da se gotovi visoka proizvodnja, polna zaposlenost ter podvig živ-ljenskega standarda.
Po zgledu TVA (Tennessee Valley Authority) nameravamo ustanoviti krajinske planske oblasti v glavnih rečnih bazenih po vsej deželi, da pridobimo ceneno vodno silo, . podeželsko elektrifikacijo, izboljšanje ome zemlje, kontrolo nad povodnji ter pogozdovanje, in pospešiti podvig nerazvitih krajev, 'posebno na jugu in zapadu.
Potom podržavljanja in obširnega planiranja nameravamo pospešiti izkoriščanje atomske energije za m^rne namene, da uresničimo njen velik potencial kot vir sile in orodje v znanosti, zdravilstvu in tehnologiji.
Le potom planiranega razvijanja vseh naših sredstev se bo celokupna dobrina naravnega bogastva proizvodnje zavarovala za ljudstvo.
Prodajalno "Oti^fišNfHj^H
Trenutna slabost!"
Hotela je vstati, tdda štiri roke so jo s svojo močjo pritisnile na stol.
zavitek dragocenosti, ga objela ko otročička in Jima z hom zagrozila:
'Sej Je to vaiina krivda, vidva "Otročička": Kako naj gleda ženska nekaznovano toliko let na vse te razkošne stvari, da bi si jih ne zaželela? Ali se spominjate, ko sem jik nakupovala pri vas prvič? Takrat sem zibala, ker sem morala, zda/ pa bom zibala, ker hočem!" '
Obe poslušalki sta se bližali h gospe Buntovi neopazno. Te stvari človekovega začetka vleče jb ženske vedno k sebi in jih tako preslepijo, da pozabljajo tudi na sebe. Oe govore o otrocih, ki se pripravljajo na prihod na U svet, le tako kakor "bi se dotikale tančice, zakrivajoče mikavno in posvečeno tajnost življenja. Vedno so podobne rojenicam nad zibelko.
Gospa Ana Burdova pa se je naenkrat zresnila:
"Vi, draga gospa trgovka, ste imeli ljubljenega moža za soproga vsaj trenutek! Jaz pa sem imela neljubljenega soproga in je življenje, neodjemljivo pra-1 sem se morala odreči sa zmerom vico do zadostnega dohodka, ki tistemu, kogar sem ljubila. Za naj bi nudil njemu in njegovi zmerom! Zakaj, ko sem ovdove-družini visoko stopnjo življenja, la, je bil on oženjen. In ko sta se Ako delavska pravica do orga- z ženo ločila, sva bila oba pre-niziranja, kolektivnega pogajanja ln stavkanja ni zavarovana, ni mogoče uresničiti podvig živ-Ijenskega standarda.
Mi zahtevamo takojšnjo raz-veljavljenje Taft-Hartleyjevega zakona in vzpostavitev načel Wagnerjevega ter Norris - La Guard)jevega načrta. Slednji koraki so potrebni za povrnitev enakopravnosti delavstva v'kolektivnem pogajanju in da se onemogoči industriji, da bi se posluževala vlade za diktaturo nad delavstvom potom sodnij-ske prepovedi (injunction).
Mi bomo zahtevali, da dobijo uslužbenci pri podržavljenih industrijah pravico, da se organizirajo, kolektivno pogajajo in stavkajo. Pozivamo, da se ustanovi odbor za kolektivno pogajanje zveznih uslužbencev.
Podpiramo upravičene zahteve vseh delavcev in uslužbencev, vključivti zvezne uslužbence, po zvišanju mezd in plač in po izboljšanju delovnih razmer.
(Dalje prihodnjič.)
no dekle zavedelo, da se hi iz živelo!	1
Zato je pritisnila veselo obe glavi, sence k sencu in zaklicala z vidno razposajenostjo: {
"Če bi se porbčila, bi izgubila pokojnino! Zenitev ^ sploh le ae nespametne ljudi,'f*je pristavila na naslov gospodične poslo-vodkinje. 'Za nas tri, kakršne smo tu, preostaja le "Otročišek" in... otročiček!"
Borba med silami za kontrolo nad \ bodočo Nemčijo
(Nadaljevanje s 1. strani.)
valstvom.
Pri tem je dejal naslednje: Tudi Nemci so kristjani in civiliziran narod. Njihove koristi so skladne z našimi. To^t^meni uradni konec ostanki načela, da so Nemci odgovorni za drugo svetovno vojno. S tem je tudi
konec "trdnega miru" za zapadno Nemčijo In ravno v tem usodnem trenutku je prišel iz Amerike v London Dr. Heinrich Bruening, da "obišče svojo sestro v Nem-
Darwinova rctzvojna teorija
.n
(Konec.) I Gospodična poslovodkinja se je oklenila in tekla, da je zadevala z boki ob pult in držaje predalov. Ko se Je z vodo vrnila. je bila gospe Burdova že zopet rdeče. Ne pomirjevalne besede, na vprašanja in na tolažila se ie v zadregi in srečno nasmihala.
"Mi je že dobro! Nič hudega!
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE ChUCAGO, 23, ILLINOIS

"Torej mi, prosim vas, pokažite, kaj imate novega za novorojenčke!"
"Ej, ej!" je rekla gospa šefinje, zakaj ona se je smela začuditi prva, gospodična poslovodkinja pa je vedela, kaj ee spodobi in se držala bolj reda, ko delodajalka. "Torej gospa Anica bo zibala?"
Goapa Burdova jo je pogledala, kakor bi se prebudila iz sanj.
"Aniea? Kaj še! Denašnje mlade žene imajo za take stvori dovolj časa! In... saj Anici res ni treba hiteti. Toda jaz — gospodična zamašite si ušesa," se je okrenila s šaljivim tonom k poslovodkinji, "to ni za vaša ušesa, meni je rekla zdravnica, da moram pohiteti, če hočem še zibati!"
Gospe od "Otročička" je stala zdaj na enem koncu pulta, poslovodkinja pa na drugem. In ko ju je gospe Burdova zvezala v en sategel pogled, Je opazila naenkrat, da sta si postali obe v tem času skupnega bivanja v tej stari trgbvlni podobni. Ker v zadnjem času ni mogla več obvladati svojih živcev, jo je iz-podbodlo to k nenavadnemu nasmehu, dražil jo je pe k smehu di enako začuden obraz obeh To4p zavedala se je ta-da se obnaša do teh dveh davnih in sočustvujočih prič
(Konec.) | V teh delih ni Darwin le dokazal, da se yrši v naravi razvoj, ampak je ta razvojni proces tudi razložil. Da bi bil proces razvoja čim bolj razumljiv in prepričljiv, ga je Darwin pojasnjeval na podlagi splošno znanih rezultatov, dobljenih v kmetijski praksi, parwin je dokazal, da se ne spreminjajo samo pasme domačih živali jn sorte kulturnih rastlin, ampak da se spreminjajo tudi divje rastlinske in živalske vrste. Pri prvih in pri drugih se vrše spremembe v smeri prilagojevanja določenim zahtevam. Rastlinske sorte in živalske pasme se spreminjajo tako, kot si to /eli človek, divje vrste pa se prilagoiu-jejo tako, kot to zahtevajo lastni interesi, , kot to določa življensko okolje. Pri gojenih rastlinah in živalih izbira človek tiste po-edince,, ki najbolj odgovarjajo njegovim zahtevam, v prosti naravi. pa se uveljavlja prirpdni izbor. Pri pri rodnem izboru ne gre za to, da se obdrže pri življenju najboljši poedinci, ampak da odmro tisti, ki so ze življenje nesposobni, tisti/ ki se niso dovolj prilagodili življenskemu o-kolju. Nepovoljni življenski pogoji so po Darwinu tisti, ki prisilijo manj prilsgojene organizme da odmro. Nove rastlinske in živalske vrste nastajajo torej po naravnem izboru, katerega faktorji so spremenljivost, dednost in prenaseljenost.
Spremenljivost je osnovna lastnost vseh organizmov. Poedinci iste vrste niso nikder med seboj popolnoma enaki, čeprav žive pod popolnoma enakimi življenskiml pogoji. Spremenljivost ima za posledico neenakost organizmov in čim ta nastopi, je že možno izbiranje. Slednje ima pozitivne rezultate li, če so spremembe dedne. Darwin je torej že razlikoval dedne spremembe in spremembe, ki se 1* podedujejo. Razlikoval je dalje usmerjene ln neuemerjene spremembe. Usmerjene spremembe pa so individualne, večji all'se izvrše v določeni smeri (Jtid določenimi pogoji. Neus-merjene spremembe pa so individualne večje ali manjše spremembe, ki nastanejo is neznanih vzrokov. Za izbor so po Darwinu« največjega pomena večkrat se ponavljajoče dedne ne-usmerjene sprememt>e. Prene-naaeljenost Je tretji fektor, ka-
teremu pripisuje Darwin pomen' bogat material
pri naravnem izboru. Zaradi prenaseljenosti se organizmi med seboj borijo fa obstanek. Misel o boju za obstanek je Darwin povzel iz knjige "O razmnoževanju človeštva", ki jo je napisal angleški ekonomist Mal-thus. Knjiga je iz$la v času, ko se ie zaradi nesoglasij v kapitalistični družbeni uredbi začel delevaki razred boriti* za svoje pravice. MaltHus razlaga v tej knjigi, da raste človeštvo v geometrijski progresiji, sredstva za vzdrževanje pa v aritmetični, kar ima za posledico boj za obstanek, v katerem zmagajo tisti. ki so sposobnejši. Delavski razred ie po Malthusu sam kriv, da zanj fni dovolj sredstev za vzdrževanje, ker se prehitro razmnožuje.
S to reakcionarno mislijo so se omamljali kapitalisti, ko so "opravičeno" krivično razdeljevali sredstva za vzdrževanje. Tudi rastlin in živali se rodi več, kot bi se jih lahko preživljalo. V naravi se vrši zato med njimi boj za obstanek, v katerem zmagajo tisti organirmi, ki so življenskemu okolju bolj -prilagojeni.
Darwin je svojo razvojno teorijo gradil v dobi procvlta kapitalizma in progresivna buržoa-ziia jo je sprejela, saj govori o nenehnem razvoju vsega, torej tudi kapitalizma.Cerkveni krogi so bili tedaj skoraj edini, ki so naStopfli proti Darwinu in to zato, ker je dokazoval, da je razvojnim zakonom podvržen tudi človek. Ko pa seje začelo kapitalistično gostrtdstyo rušiti, je misel o stalnem razvoju postal S bu rž vazi j i odveč. Kapitalizem se je namreč začel razvijati v regresivni smeri. Pri takem razvoju pa je zapisan smrti; umakniti se mora novi družbeni for-maciji-socializmu. Ovrgla Je zato darwinizem. Tedaj so ji postale potrebne druge teorije, ki bi govorile o nespremenljivosti obstoječega, o večnosti 'kapitalističnega gospodarjenja v svetu. Darwihovo razvojno teorijo je sprejel proletariat. Iz nje črpa ogromno gradiva, ki ga izkorišča pri praktičnem delu. Opirajoč se na teorijo o nastanku vrst so selekcioncrji v USSR dosegli take uspehe, da se jim čudi svet.
Darwin ni bil filozof in ni poznal dialektičnega materiali-zma. Njegova teorija pa je prav sa dialektični tnaterializem dala
ki so lo sklenili Herbert Hoover, John Foster Dulles in kardinal Spelman, da vodijo zapadno-nemško državo k cilju, ki so si ga začrtali.
Bruening je bil že v Nemčiji univerzitetni profesor politične ekonomije. Svojo politično kariero je začel v katoliških sindikatih, bil je nato poslanec centruma in predsednik Hinden burg ga je postavil za kanclerja (predsednika vlade). Kot tak je s svojimi "izrednimi dekreti" postlal posteljo, v katero se je ulegel nacizem. Po požigu parlamenta je vplival na katoliške parlamentarno skupino, da glasuje za polnomočje Hitlerju s pretvezo, da izvede preiskavo o .požigu parlamenta, ki ga je izvršil Goering!
Ko je Hitler imel vso oblast v rokah, se je Bruening izselil v ZDA. Kardinal Spellman in njegov "strokovnjak" v protiko-munizmu mnsig Fulton Shean, sta ga vzela pod svojo zaščito .in ga priporočila Hooverju in Dul-lesu.
Po vojni je postal Bruening svetovalec generala Draper j a načelnika odseka za "detrustiza cijb" Nemčije in se je v tem svojstvu trudil, da zaščiti nem ške truste in koristi njihovih ameriških družbenikov. Dajal je tudi nasvete proti nemškim enotnim sindikatom.
Od leta 1945. je Bruening tudi svetovalec dr. Pueiiderja, ki je sedaj predsednik biconske vlade. Puender je bil državn podtajnik v čaau, ko je bil Bruening kancler. Oproščen je bil v procesu proti atentatorjem na Hitlerja julija 1944, ko so njegovi predpostavljeni potrdili da je 'nacist vreden Hitlerjevega zaupanja".
Ko so se začeli pred letom dni vplivni ameriški državniki zavzemati za ločen mir z Nemčijo, so se republikanski voditelji o-brnili na Brueninga, ki ga imajo za najkoristnejšega človeka za izvedbo njihovih načrtov.
"napraviti Iz Nemčije zanesljivega klienta ZDA."
mana, ki je intimen prijatelj in svetovalec Pija XII. in ki je vodno podpiral Brueningovo zamisel o ustanovitvi nemške vlade "krščanske obnove", v kateri bi katoličani in protestanti 'reševali Nemčijo komunizma".
Toda nemška krščansko-de-mokratska zveza se razkraja ln mnogi računajo, da bo Bruenin-gov prihod dal ^ej stranki novega poleta. Ali pa bo morda kot jred 15 leti samo pripravil pot nacistom?
Kako so se rešila pogajanja, d so se vršila koncem avgusta, oziroma v vsi drugi polovici v Moskvi, med Sovjetsko unijo, Zed. državami, Anglijo in Francijo nam sedaj, ko to pišemo, še ni Znano. Kajti bila so tajna in tajna bodo bržkone tudi ostala.
Toda ako politika našega državnega departmenta zmaga, bo Evropa znova dpbila ne samo obnovljeno Nemčijo s svojo b-gromno industrialno silo tem^ več bo spet postala tudi imperialistična/sila. Kot taka bo nevarna prav tako kakor je bila predvojna Nemčija predvsem Poljski, Cehoslo^aški. Jugoslaviji, Madžarski — sploh vsi Evropi, kajti Hitler si jo je vso podjarmil in prišel že do Moskve, predno je bil pognan nazaj in s tem je prišel zaton tretjega rajha.'
Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Bruening je vedno imel popolno podporo kardinala Spell-
Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele imeti svoje priredbe označene v tem seznamu, naj nam sporoCe podatke, enako tudi popravke v slučaju pomot r
Slavija št. 1 SNPJ—slavnost 45-letnice v nedeljo 10. oktobra 1048 v jednotini dvorani.
Progresivne Slovenke, krožek št. 9, priredbo v nedeljo 24. oktobra v dvorani SNPJ.
Društvo Slovenski dom št. 86 SNPJ—plesna veselica in domača zabava v soboto SO. oktobra v Al-dhie Hail North Side.
Pevski sbor Prešeren — jesenski koncert v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ.
Federacija SNPJ priredi božični-co za Člane mladinskega oddelka SNPP v nedeljo 19. d*cembra v jednotini dvorani.
"Nada" št. 102 SNPJ—Silvestro-va zabava v sredo SI. decembra v jednoiini dvorani.
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor ieli premeti zastopstvo sa nabiranje naročnikov Proletarca, prodajati Am. druiinski koledar broinre in knjige, naj piH upravni&tvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije.
P. M.
CALIFORNIA. * Foataaas John Pečnik. Oakland: Anton Tomšič. Los Angeles: Frank Novak. 3aa Francisco: A. Leksan.
COLORADO. CrMted Bwttat Ant Slabodnik. PnoMo: John M. Stonich. WalMkwf ia aUUea: Edward Tonili*.
ILLINOIS. Ckicasa ki okolic*, Prank Bitjak, Joseph Oblak, Peter Vcrhovnik ifc Frank Zaits. La S«Ra la akalfeat Anton Udovich In Leo Zevnik.
SpringfioMi Jo§«ph Ovca ln John
Goršek. Vlrdoat Fr. Ilereich. * Waakoff»a-Na. Cfclcafot Martin Jud-nteh.
Witt; Luka Podbregar.
/ INDIANA. ladiaaapoMtt Mary Stroj.
KANSAS. Armat Anton Shalar. Arcadia t John Skalkr. Wart Mlaaralt John Maro*. r
MICHIGAN. Detroit-Dearborn John Zornik, Joe Koršič.
MINNESOTA. Ball t Maz Marts. CKUhoU: Prank Klin. Datak: jnhn Kobi. * Sly: John Teran tn Matt Praprot-nlk.
MISSOURI SI Lealst John Spiller.
MONTANA.
Unite: Anton Zugei.
Rett Holm t Joseph Mihelich.
Rad Lad gat K. firinoinik.
MW JERSEY. Eliaakatk. A m a) la Oblak.
NEW MEXICO Qaltep: Mary tn Jennie Marlnlek.
NEW YORK, dawaada. Jama 11 Oaklava.
OHIO.
Akron-Barberton:' Alois Ocepek.
Bridgeport in okolica: John Vites.
Cleveland: John !Irebol, Anton Jankovich tn Frank Hribar.
Fairport Harbor: Lovrenc /Baje.'
Girord: John Kosin in Andrew Krvina.
Lisbon-Power Poiali Jacob Bergank
Maple Heights: Frank Volkar. '
Warraat Joseph Jet.
PENNSYLVANIA.
Aliqaippai Geo. Smrekar.
Ave lia: Frank Bregar.
Carmichaels: Anton Zupančič.
CrafIon-Moon Runt Jennfr Jerala.
Canonshurg-Strabane: Jacob Pav-čič.
Export: Job. Brits.
Forest City: Anthony Drasler, Jr., Frank Leben.
Hormini«: Anton Zomik.
Johnstown in okolica: Frank Cvetan. '
L« 1 rabo: John tn Mary FradoL
Houston: Louis Brits.
Library« Nick TrUlsr.
Sharon: Joseph Cvelbar.
Potovalna sastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Glas aa sapadno Penno Anton Zornik, Honalale, aa Cambria In Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johaataora.
WASHINGTON.
Seattle: Lucas Dr beljak.
WEST VIRGINIA.
Elm Grove: Frank Koeetn.
Star city: Lawrence Selak.
Tho mac 1 Leahart Werdinak
WISCONSIN. Milwaakeo 1a Wast Allia: Louis
borfch
Sheboygan: Prank Stih. Wlltartf: Matt Malnar
WYOMING. Kemmerer In okoHes: John H.
stalk.
Springs: Frank Remfta.

KM
A Ywgoslw Weekly Devoted «e
Inlvrttl of ths Workvrt
OmCIAL OMAN OP i. $. h and Ha Educational Bureau
PROLETAREC
I'1'	i
EDUCATION
ORGANIZATION C(M)PIKATIVI
COMMONWEALTH
NO. 2129.
Published Weekly at 2301 8. Lawndale Ave.
CHICAGO, ILL., September 1, 1948.
VOL. XLIII.
THE LIBERATED NEGRO VOH
There is real significance in the phenomenal increase of the liberated Negro vote in the South. Since 1940, the number of qualified Negro voters has tripled. From 211,000 in 1940, it has increased to 645,000 in 1947 (12 per cent of the Negro population of voting age in teh region), and will probably reach the million mark this year. The greatest numerical increase has occurred in Georgia—from 20,000 to 125,000 in the last eight years—but Oklahoma has qualified the greatest proportion of eligible Negro voters—29.6 per cent. Throughout the South the sharpest increase has taken place in the cities, which is most important in view of the noticeable urban movement of Southern Negroes since the war (34 per cent of the Negroes in twelve Southern states are now clasified as urban dwellers). ' In such cities as Memphis, Atlanta, Jacksonville, and New Orleans, Negroes have been able to register with as much ease as in any Northern city. Nor is the trend likely to be reversed, for more and more whites are supporting the Negro's right to vote. The best recent example of this, of course, was the decision of Judge J. Waites Waring, discussed in lest week's issue, which allowed Negroes to vote in the primary elections in South Carolina. In the past year one Negro was elected to the Kentucky legislature and another to the citcy council in Richmond, with considerable support, in both cases, from white voters. The situation shows generally marked improvement in Virginia, Georgia, South Carolina, North Carolina, Florida, Texas, Arkansas, Tennessee, and Oklahoma; it is only in Alabama, Mississipi, and rural Louisiana that the old pattern retains its rigidity. — The Nation.
ALL THINGS TO MOST HYPHENATES
Gov. Dewey's statement to a delegation representing the Sons of Italy that he favors restoring Italy to administration of its former African colonies under United Nations trusteeship is an unconcealed* bid for the votes of hyphenated Americans of Italian extraction. The vote of this element in a state such as New York could be decisive.
For similar reasons Dewey has been bidding for the favor of Zionists, as in his statement of last March 23 that the Palestine situation had been "bungled." He knows that there are considerable number of Zionists among the Jewish population of New York and is out to catch their vote.
He was an early advocate of an Anglo-American military treaty, with the purpose of catching English and Anglophile support in New York, and he supports the Marshall plan for the same reason. A lot of other countries are cut in on the handouts, but Britain is the principal beneficiary and, to make this latest disguised gift of billions to England look good, the rest had to be taken abroad as window dressing.
. In all these vote catching schemes Dewey shows no cencem for the welfare of America or Americans. He is quite willing to betray this country's interests for the benefit of any hyphenated group with a pet cause. In foreign policy he is just as un-American as Truman. — Chicago Tribune.
THE MARCH OF LABOR
EVINCE -wuNdppoaoan* nhmeuc WH£TOALC*9UAIT*S *i*me united states sum
plf-tlfm timcs GRBAtf« thatf 1m amfffiou/ crttmltos^au ihf wa*s IN wmfottmc ajftffcm/ MAtTkKfAJ
PEOPLE DO IT
By HKNKT JOKES
HOW ANXIOUS the boys are to get in the Army was shown when Brooklyn police last Saturday bad to close the doors of the marriage license bureau on large numbers of 22 year old bridegrooms. The night before Truman had said that married men would not be drafted.
Said one: "I'm not yellow, but I don't want to serve in any peacetime army.'*
Many went elsewhere to get married.
Business mi insist that they skeald handle business aad lawyers insist they skeald kaadle legal questions. Hew sheet petting tke draft qaestlea ap k those ef draft age?
a a a
DROSPHILA, the banana fly, is doing its bit to discourage atomic warfare. Because Its generations sre short-lived, it is s favorite for studying problems of heredity. Dr. Albert Bellamy of University of California has been' studying far-off consequences of atomic radiation in terms of Mr. Ji Mrs. Dro-sphila. The sex-linked lethal characteristics would be recessive, carried by the female offspring but showing up either not at all or in their male offspring. Feeble-mlnd-edness and hemophilia might become established thus as mutant genes after hundreds of thousands of generations, even though only 0 out of 10 thousand died from the purely hereditary consequences of atomic radiation in the first new generation. Says the Doctor in marked understatement: "If eaonfh of tkem ate disabled la their ae-ti®tlf	J®®tl®oiwic ^^f
a If leasee can bssease very large
Not knowing who of our descendants will have married whom by that time, Isn't It rather feebleminded of us to hesve those stom
' bombs s round?
• • •
So to the Brooklyn boys and others venturing forth on the stormy seas of matrimony, we extend alike sympathy and congratulations, and with the customary thoughts about little troubles the suggestion they think somewhat of Mr. A Mrs. Drosphlla, and hop in to stop this bad habit of throwing ^tom bombs sroupd. w
• • + y
AND IF they're tempted to think
that we and ours can fare better by extending some imperial domain over the globe, perhaps they might sit at home some evening and check up on what happened to all empires heretofore—especially to the working class in them. And if they hsve acquired a piano, to look at its keys and recall what Stanley of "Dr. Livingstone, I presume" fame, wrote years ago:
"Every tusk, every scrap of ivory in the possession of an Arab trader has been steeped and dyed in blood. Every pound weight has lost the life of a man, woman or child; for every two tusks a whole village has been destroyed; every 20 tusks have been obtained at the price of a district with all its people, villages snd plantations."
In the modern age for less than nothing we ravage even more. • a a IT WOULD BE BETTER to make the work easier. A farmer at Rlv-erhead. N. Y., has built a potato picker attached to the front end of his tractor. He stretches out in a hammock under the shade of a platform, picks the spuds which the tractor has uncovered and puts them on a conveyor belt It is also equipped with an ice box from which they get cold drinks on the wsy.
Loan
Concerns Required No Federal Aid
WASHINGTON — The federal government has not been called upon to air any insured savings and loan associstion in more than four years, William H. Husband, general manager of the Federal Savings snd Loan Insursncs Corporation. reported.
Established in 1034, ths agency insures the savings individuals have in savings and loan and home finance organisations.
Too much cannot be done toward guarding and guiding well the germinating and inclining thought of childhood.—Mary Baker Eddy.
PAPA ISNT SO BAD
The average man Is neither as clever ss his wife thought he was when they wars engaged, nor as much of a dud ss she thinks now that they are nu.rled.
18TO 1t> t I930 AMEttlCAtf -E#OKTS INCKEASfcD ^TfcMFOLD.
£5% OF AMERICAN HOMES ARE WITH« ptfJtfDOORTDlUrrS.
ioOCAH&W
HvuftittraKMr* uajioaj-MADC \*\T WOSIUSUfftOA), U0*4. UHGfOHtlj
On Willey's Farm
By K. M. Landis II in Chicago Daily Sun-Times YOU MAY HAVE read about the strange fires on Charley Willey's farm near Macomb, Illinois.
First the house burned. Brown spots kept appearing on the wallpaper, and in a few minutes they would burst into flames. Willay went around tearing down wallpaper, but the brown spots then appeared on the bare boards, and they also caught fire.
According to Willey's story, more than 1C0 small fires broke out inside the house within a few days, and nobody got much sleep.	«»
Things got beyond control, and the whole house went up in smoke. The Willey family moved into a barn on the place, and the next day the barn burned.
Everything seemed to catch fire. /The chicken coop and outbuildings "Ware lost, and the second barn burned. 'That last barn was too much," said Willey. ; Great alarm spread in the neighborhood. Many of Willey's neighbors began to avoid him, thinking he might be radioactive. Others figured that "some atomic energy may have got spilled on the farm." *
It was natural, in view of the hot international situation, that someone would think of Russia. All members of the Un-American Activities Committee were apparently on other assignments.	*
But the U.S. Army, which is charged^with defending us from Russia, w$s on the job. A flaming headline came out of Dayton, Ohio, and the first paragraph of the uews story said : "The U. S. Army's top scientists suspect an enemy saboteur using mysterious radio waves, may be burning down Charley Willey's farm buildings."
Lewis C. Gust, head technician at Wright Field, announced that ha was sending experts to the scene to investigate the possibility that the fires might be sparked by enemy radio waves.
"Suppose you had material that could be ignited by radio and you wanted to test it for sabotage v^lue," Gust said. "Wouldn't you pick some out-of-the-way place, like the Willey farm, to make tests?"
But at the last moment, before Congress could be called into special session, the state fire marshall inspected the premises and reported:
"These fires were all due to natural causes. Particularly in the barn fires, we believe an investigation vrt 11 show the blažiš were started by carelessness or intent."
The Army called off its experts, and the national sanity was temporarily saved. In case of war, however, we will probably nefd move psychiatrists than soldiers.
"> 4
NOW, WHAT ABOUT COMMUNISM ?
T
Excepts from s lecture given by Adasale during a coast-to-coast tour in the fall of '47:
Now, what about Communism Communists?
I am a member of no party (This was true in '47; now I belong to the Independent Progressive Party of New Jersey which is part of the national third-party development in '44.)But if anyone tries to label me a Communist, I do not deny It —for two reasons: one, because Invariably he doesn't know whst he means when he uses the word "Communist,'* which means that he cannot know whether I am a Communist or not even if I tell him; two, because if I deny thst I am a Communist, I will next be required to prove thst I am not a Communist, and the only way I could prove it to such people would be to become a fascist.
Communism is s fact In the world. Uke all other facts under the sun, ia sn Ideology and a practice It is In a progress of evoluuon. That evolution goes on under ths influence of its environment. We sre on Important part of its environment. If we continue to fight Commutsm as we, the offlcisl we. sre now trying to fight It, It will be one kind of Communism; It will be sharply antagonistic to us, to tte sort of country we now sre, nM by ths Baruchs and Dull
and Spellanans. If we make a sincere effort to work with it, we will moderate it: and in the long run, I believe, the two now-divergent systems will find a common ground and merge. If our top-level counter - revolutionaries continue to fight it in the stupid nasty way in which we now permit them to fight it. Communism of the drastic sort is bound to prevail, here and everywhere, that is, if the whole world is not totally or largely destroyed in .the next war.
The present violent snti-Com-muist propaganda, geared to the stupidly anti-Communist Tnlman Doctrine and Marshsll Plan, is doing hiore for Communism of the extreme sort than anything I coyld Imagine. It is helping it abroad and here. It Is forcing the contest between greed and need everywhere in the world to its extreme point— Revolution vs. Counter-Revolution. I believe thst, thsnks to the violent anti-Communist propaganda now swirling around the Truman Doe-trine and the Marshall Plans, hundreds of thousands of Americans are openly and secretly reading Carl Marx and Lenin, and many of them—when they have to pay 21c for a loaf of bread and 23c for a quart of milk—are finding «e good deal of sense in whst they are reading.
Speaking of ^reading matter, I
What Magazine D'ya Read?
Fortune magazine, the businessman's Life, declared in its June issue that "the 80th Congress has accomplished mors important, useful work than perhaps any other peacetime Congress."
Listed by Fortune as the nine outstanding "good" things the Congress did were the following:
Its refusal to seat Senator Bilbo (they never unseated him, Just let him go home and die); passage of the ERP program; aid to Greece snd Turkey; aid to China; ths Mundt Voice of America authorization; passage of thc Taft-Hartley law (not so "good" in the eyes of the Supreme Court) tax reduction (mainly benefitting the rich), and the travels of some 200 congressmen to Europe last yesr (attacked as "wasteful junkets" by responsible persons).
Assuming the boys on Henry Luce's 91.25-an-issue glamor magazine didn't have their tongues in their cheeks when they gsve their ludicrous endorsement, they might try explsining whst happend to the minimum wage bill; the poll-tax bill; the anti-lynching bill; health insurance; comprehensive housing; oleo tax repeal; extension of social security to some 20,000,000 people who don't have it; the federal aid to education bill; price control; rent control without loopholes.
Stacked up, the puny dids don't quite cancel out the dldn'ts.—The Advance.
Dictionary
Alimony—A married man's cash surrender value.
Bathing Beauty—A girl with a lovely profile all the way down.
Chivalry—A man's inclination to defent a woman against every man but himself.
Criticism—-A thing that may be avoided by saying nothing, doing nothing and being nothing.
Diplomacy—The art of letting someone else have YOUR way.
Financial Statement—F i g u r e s disclosing assets, liabilities, capital reserves and the like, which though properly compiled, adequately pre-seated and thoughtfully interpreted. yet even then can lie like
Girdle—An elastic supplement to a stern reality.
Music Lover—A man, who upoa hearing a soprano in the bathroom, put his ear to the keyhole.
Political Bedfellows—Those who like the same bunk.
Shoulder Straps—Thst which prevents an attraction from becoming a sensation.
Worry—Interest paid on trouble before it is due.
Right and Wrong Way To Handk Housing
The Associated Press says Britain's Labor government is within sight of its goal of 750,000 nsw homes. On the basis of population, we should have built three time that number in the same time. Apparently we have done just about that.
But here is the catch: In Britain the Labor government insists that at least three out of four of the new homes must go to those who can't afford to buy. In other words, they must be rented to ordinary folks at rentals they csn afford to pay.
In this country, we have concentrated on the construction of homes to be sold on "easy terms" at fantastic prices. That's why we are faced by an appalling houstng problem. Congress has listened to the Real Estate Lobby instead of considering human nera.
Now thst the political conventions are over, a report from General MacArthur on the billiqn-dol-lar occupation of Japan might be In ordir.
suggest you read the book enUtled The Meeting of East snd Wast, by Professor F. S. C. Northrop of Yale, in which he points out that the Soviet Union — contrary to the present propaganda view of it—is a Western country with a special mission in history—to serve as a bridge between the white and the colored races which, as oI awhile back, were expected to clash in an immensely destructive International way. Prof. Northrop's thesis is sound and all-important, but can find no consideration among our present top-level policy-makers, from Baruch down to Truman, who are openly or secretly Klu-Kiuxsrs or racists of one type or s nother— not forgetting Truman's public championing of eivil rights for Negroes In this country: which is a complete fake.
Ban of the Red Dean
THE ABSURDITIES of thought control were never better illustrated than in the State Department's refusal to permit England's Dean of Canterbury cathedral to come to America for a lecture tour.
Dr. Hewlett Johnson is known as the "Red Dean" because he is extremely friendly toward Russia and socialism. The State Department says it doesn't object to him, but only to the organization which had planned to sponsor his lectures. This is the American-Soviet Friendship Society, which Attorney Genersl Clark has adjudged to be "subversive."
We don't know whether the society is subversive or not. We do know that to exclude from America anybody sponsored by the society is a grotesque travesty on our frequently proclaimed principles of freedom! On that theory, if the society decided to sponsor a series of lectures by Winston Churchill, the State Department would be compelled to deny Churchill a visa.
Subversive is as subversive does. If it is subversive to sponsor a lecture by the fiean of Canterbury, then we have come a long way from the Bill of Rights. And if it is subversive for a cleric who enjoys complete freedom of expression in England to speak his mind in America, we have come even farther.
Who gave the State Department authority to decide what Americans shall listen to and think about?
C0MINF0RM AND YUGOSLAVIA
By LOUIS ADAMIC
The Comminform-Tito rift has given rise to some incredibly complex theories, linking the split to 'all the crucial questions in today's ! world.
The anti-Reds were gleeful. Ah, a crack in the Iron Curtain! Puppet Tito (who, it seems now, was I not a puppet at all) defies his Kremlin masters*(who, it suddenly appears, weren't his masters after all). Nationalist Tito leaps on thc ramparts to defend Yugoslav independence. Ambitious Tito wsnts a Balkan federation, to which the Kremlin is opposed, * id puts himself at the head of an East-European uprising sgsinst Stalin. Hard-up Tito is flirting with the ERP, etc., etc. And this sensationalism enters into calculaUons of how the "cold war" high command can best take advantage of the rift.
The leaders and the press of most Communist parUes over the world, including the Communist Party of the U.S., worked overtime trying to uncover the exact nature of Tito's errors and deviations. The same writers who for years had regarded the Communist leaders ol Yugoslavia as among the most terrific Communists under the sun now suddenly strained to show that these Yugoslavs have strayed from the line and turned heretics, breaking thfe unity of the Communis! theory and movement. In their ignorance and zeal, they were—still are—reaching into thst well-known srsenal of misinformation, the "capitalist" press, for smmuni-tion to help finish off Tito.
The unique Rebecca West snd the Krsvchenko-like "experts" on international Communism and Yu-goslsvia worked up the most exciting story. The rift is not genuine but part of a scenario concocted by Stalin and Tito to fool the West. The next scene will be the Soviet Army rolling over the Balkans, which will bring Western Civilizs-Uon snd Christianity—particularly their Middle Eastern bastion, Turkey—to the brink of destruction.
Stuff and nonsense—all of it
Never, before or since the rift, have the Yugoslavs made a statement or published so much as a suggestion that t^ey entertain the faintest aspiration to be independent of the USSR, in the sense that unprecise minds in England and America mean by "independent" small nations in a world of great-power politics and rivalry.
Never, before or since the rift, have the Yugoslsvs hinted with a single word that they are not, or someday might not wish to remain, ln the Soviet orbit. Some press dispatches and editorials to the contrary notwithstanding, the cen tral point of Yugoslavs' wartime and postwar thinking about their state was always—is now—thst the existence of the USSf is for them the best guarantee of the maximum independence that any small people oan have in today's world. s
The rift has brought on no per-oeptible drop in the Yugoslavs' open resentment of the U.S., more precisely of "Wall Street," as the base of world reaction which is spearheading imperialism and the drive toward World War III. Even a slight knowledge of the character and propulsions of New Yugoslavia should serve as a light »for seeing that no power on earth could push her present lesdership and her people Into an active.conflict against the Soviets.
Then, what is the rift? On the one side, poor manners which go with the idea on the part of some Soviet and/or ComlnforitV leaders that Yl|gpslsvia ought to do so-and-po snd thus-and-thus; on the other
side, resentment of such manners, even when they are excusable in the light of the fear of World War III which motivates Soviet leaders' frantic determination to see the Soviet orbit readied for it as quickly as possible. That resentment springs up in Yugoslavs even when they agree that so-and-so'and thus-and-thus are good ideas.
Years ago a former Cleveland industrial laborer named Andrej ("Andy") Krizmancich, an old immigrant from Yugoslavia, worked an my farm in the Delaware Valley. One day lightning ripped part * jf a branch off a tree, and I asked aim to saw off the rest of it. Andy said quickly, almost matter-of-fact-ly: "I'll get the hatchet and chop it off."
I still think the saw was the better tool for the purpose; but (per-naps because storms relax me if I am tense from overwork) I didn't insist on it. A typical Yugoslav with ideas and ways of his own, Andy was deeply independent but usually ready to go along with you on a basis of cooperation and mu-ual respect. Since I suggested the Jew, it meant much to him to use the hatchet; snd he hacked off the broken limb in his own good time. Ultimately it made no difference; the tree looked just as well as if he had used the saw and had attended to it immediately,
If in over - haste, or in a bad mood, I blunUy ordered Andy to io something, the chances were that he either didn't do it at all or did it poorly.
Had Andrei Zhdanov known Andrej Krizmancich, Yugoslavia and Russia might not have come to a rift at all. But, remembering Andy, I can also imagine that Yugoslavs, with their unique characteristics, can be exasperating to Soviet leaders responsible for their country's security, which hinges in part on Yugoslavia and the rest of Eastern Europe.
In a Two-World situation, there is no doubt what side Yugoslavia is now on or what side she will re-msin on. Essentislly, the crisis between Vie Cominform and the Yugoslavs is not political but in human relations. Perhaps both sides are more or less at fault; In essence, though, the whole rumpus is very human, natural, inevitable; and from the angle of the Soviet orbit, it may be all to the good In the long run. Its resolution lies in both sides sdmitting mistakes in behavior or otherwise, In apologies and compromise.
Again: there is no doubt what side Yugoslavia is and wiU be on in peace or war; but it seems that Tito hopes lo impress this on his Soviet friends—that if Yugoslavia Joes things in her own way in an atmosphere of good manners and mutual respect, she will be a bigger asset In the war, than if she is grudgingly told how and when to set; that, in fsct, she will be worthless if Russia, in fear of war, fails to respect the Yugoslavs' sensibilities snd tries to impel them into drastic measures like land collectivization before they snd their state apparatus are ready for them.
The present Yugoslav leaders know their people. Since 1041 they snd the people hsve been through s grfst experience together; there is deep bond between them; snd the leaders feel they know better than anyone else can know what is necessary and possible in Yugoslavia. Yugoslsvs do welt ln war only in a clean-cut struggle for freedom; In peacetime, only as a free people in their own tempo— snd you must leave to them what {tfp^lopy means In their dictionary. .X