AN N ALES 1 0 /9 7
OCENE IN PO RO ČILA/REVIEWS AND REPORTS, 351-370
OCENE IN POROČILA 
RECENSIONI E RELAZIONI
REVIEWS AND REPORTS
Radovan Cunja
"NUOVI DATI SULLA CERAMICA DAL BASSO 
M EDIOEVO AL RINASCIMENTO IN FRIULI:
PRODUZIONE LOCALE E DIFFUSIONE VERSO LE 
AREE TRANSALPINE". Giornata di studio. Udine, 16 
maržo 1996 (Študijski dan. Videm, 16.3.1996)
Mestni muzej v Vidmu (Civici M usei di Udine) in 
furlansko arheološko društvo (Società Friulana di Arche- 
ologia sta organizirala študijski dan o problematiki poz- 
nosrednjeveške in renesančne keramike v Furlaniji, nje­
ni produkciji in povezavah s sosednjimi območji, ki je 
potekal 16.3.1996 na sedežu društva v obnovljenem 
gotskem stolpu mestnih vrat (Torre di Porta Villaita) v 
Vidmu. Obsežen program predavanj je bil razdeljen na 
naslednje tematske sklope: severovzhodna Italija - sploš­
ni problemi, nove arheološke najdbe iz Furlanije, pose­
bej primer Vidma, sosednja območja (Slovenija, Av­
strija), problematika restavriranja keramičnih najdb.
V uvodnem predavanju je bilo podano stanje ra­
ziskav obravnavane problematike v severovzhodni Italiji 
(S. Gelichi, Université di Pisa), sledila so predavanja o 
novih najdbah arhajske majolike v Ogleju (F. Maseili 
Scotti, Museo nazionale archeologico di Aquileia), o 
najdbah keramike na furlanskih gradovih (V. Tomadin, 
Centro I.R.Fo.P. di Gradišča d'Isonzo) in problem po­
novne uporabe ponesrečenih lončarskih izdelkov iz lon­
čarske peči, odkrite v Pordenonu (C. Tommasini, Porde­
none).
Številne nove najdbe iz Vidma so bile osvetljene z 
več vidikov: najdbe renesančnih keramičnih ploščic iz 
palače ex Dolfin (G. Malisani, Soprintendenza ai 
B .A .A .A .A ., Udine), prvi podatki o keramičnih najdbah 
iz palače ex Dolfin (M. Buora, C ivici Musei di Udine), 
produkcija lončarske peči v ulici Brenari (G. Cescutti, 
Società Friulana di Archeologia), predstavitev računal­
niške obdelave ornamentalnih motivov na renesančni 
keramiki iz omenjene peči (A. in A. Saccavini, Società 
Friulana di Archeologia) in pomen arhivskih virov pri 
raziskovanju lončarske obrti na primeru župnije S. 
Quirino med 16. in 18. stoletjem (C. Galanti, Udine).
Popoldanski del se je začel s tremi predavanji: o ke­
ramiki med Padom in Sočo (M. Munarini, Padova), o 
grobi keramiki z "lončarskimi znaki" na dnu posod in 
vprašanjih njihove interpretacije (A. Negri, Padova) ter o
dokumentarnih in arheoloških virih za keramično pro­
dukcijo (R. Costantini, Udine).
Sledil je sklop, posvečen novim najdbam iz Slove­
nije in Avstrije, z naslednjimi predavanji: keramične 
najdbe iz zahodne Slovenije (B. Žbona Trkman, Goriški 
muzej Nova Gorica), keramične najdbe iz celjskih izko­
pavanj (A. Vogrin, Zavod za varstvo naravne in kulturne 
dediščine Celje), keramične najdbe iz kapucinskega 
samostana na Ptuju (M. Lubšina Tušek, Zavod za varstvo 
naravne in kulturne dediščine Maribor - predstavila B. 
Žbona Trkman), fragment bokala iz arhajske majolike s 
Starega gradu nad Podbočjem pri Kostanjevici (K. Pre­
dovnik, Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za arhe­
ologijo), nove najdbe z Ljubljanskega gradu in z dvo­
rišča Mestnega muzeja v Ljubljani (M. Horvat, Mestni 
muzej Ljubljana), italijanska keramika iz Narodnega 
muzeja v Ljubljani (M. Kos, Narodni muzej Ljubljana) 
ter zgrafito keramika s Koroške (L. Low, Museum fur 
Volkskultur, Spittal).
Srečanje sta zaključili predavanji o problematiki re­
stavriranja keramičnih najdb (J. Šubic Prislan, Goriški 
muzej Nova Gorica in G . Nonini, Societa Friulana di 
Archeologia).
Vsa predavanja so spremljali diapozitivi, ob koncu 
vsakega tematskega sklopa pa je sledila diskusija. Vsi 
predstavljeni referati bodo objavljeni v publikaciji, ki je 
v pripravi; tematski sklop, ki se nanaša na gradivo iz 
Slovenije, bo razširjeno še z nekaterimi novimi pri­
spevki. Vsekakor je potrebno izreči priznanje furlan­
skemu arheološkemu društvu in videmskemu muzeju za 
dobro izpeljano organizacijo srečanja. Udeležba na 
njem je bila koristna izkušnja in priložnost za navezavo 
stikov z raziskovalci na tem področju, saj je proble­
matika v mnogočem sorodna in tesno povezana tudi z 
Istro. Na srečanju se je jasno pokazala tudi razlika v 
stanju raziskav, ki so v Furlaniji in na splošno v severni 
Italiji dosegle že zavidljive rezultate, medtem ko je štu­
dij tovrstnega gradiva v Sloveniji v marsičem še na 
začetku, kar je bilo tudi razvidno iz nekaterih referatov, 
vendar v zadnjem času v občutnem razmahu. Medtem 
ko kaže keramično gradivo iz zahodne Slovenije in Istre 
tesne sorodnosti s severnoitalijansko produkcijo in veči­
noma verjetno predstavlja import, pa je v osred­
njeslovenskem prostoru in vzhodneje takšna keramika v 
manjšini; velik del tam najdenega keramičnega gradiva 
pa gre pripisati lokalni produkciji. Ob tem seveda ne gre 
prezreti tudi deleža lončarskih delavnic, ki so delovale 
severno in vzhodno od Slovenije in morebitni import, ki 
ga je zaradi stanja raziskav zaenkrat še težko zanesljivo 
izdvojiti. Pokazala §e je potreba po nadaljevanju ra­
ziskav na tem področju in tesnejšem medsebojnem 
sodelovanju. Podobno srečanje bo potekalo v Ljubljani 
sredi novembra 1997. Bogato srednjeveško in novo­
veško keramično gradivo, ki je prišlo na dan med arheo­
loškimi raziskavami v starih mestnih jedrih Kopra, Izole 
in deloma tudi Pirana, kakor tudi začetni koraki, ki so
351
AN N ALES 10/'97
OCENE IN POROČILA / REVIEWS AND REPORTS, 351-370
bili narejeni v tej smeri leta 1989 z razstavo “Koper med 
Rimom in Benetkami /  Capodistria tra Roma e Venezia" 
in spremnim katalogom, nas obvezuje k ovrednotenju 
tega doslej s strani arheologije vse preveč zapostav­
ljenega gradiva in k njegovi ustrezni muzejski pred­
stavitvi.
Snježana Karinja
Mednarodni posvet "SKLAD U KAMENU - TEHNIKE 
OBRADE, GRADNJE I DEKORACIJE U KAMENU KROZ
POVIJESNA RAZDOBLJA". Pula, 27.-30.11.1996
Mednarodni posvet na gornjo temo, ki je potekal v 
Puli med 27. in 30. novembrom 1996, je organiziral 
Mednarodni raziskovalni center za arheologijo Medulin 
- Brijuni (Univerza v Zagrebu, Mednarodno središče 
hrvaških univerz v Istri), pod pokroviteljstvom Federica 
Mayora, generalnega ravnatelja Organizacije združenih 
narodov za šolstvo, znanost in kulturo. Osrednja tema 
posveta je bil kamen kot osnovni material, ki ga je 
človek že od nekdaj uporabljal pri gradnji, podteme pa 
so predstavljali računalniki v arheologiji ter splošne in 
specialne arheološke karte.
Uvodni referat o geološki podobi Hrvaške, geološki 
sestavi in poreklu kamnin v arhitekturni dediščini, s 
posebnim poudarkom na Istri, je imel dr. Branko Crn­
kovič (Rudarsko-geoioško-naftna fakulteta Zagreb). Upo­
rabo kamna iz rimskega kamnoloma Cave Romane v 6 
km od Pulja oddaljenem Vinkuranu in način klesanja 
kamnitih blokov pri gradnji amfiteatra v Pulju je 
predstavila mag. Vesna Girardi Jurkič (Stalna misija RH 
pri UNESCO v Parizu). Različne tehnike obdelave mar­
morja so bile osrednja tema predavanja dr. Amande 
Cleridge (Univerza v Oxfordu). Njihova različnost nam 
lahko dopolni sliko o izvoru, izšolanosti klesarja ter 
fizičnih lastnostih marmorja kot tudi o ekonomiji kle- 
sarske proizvodnje. Dr. Isabel Roda-Mayer (Avtonomna 
univerza Barcelona, Katedra za arheologijo) je obrav­
navala osnovne tipe marmorja na področju Hispanije, 
njihovo kronologijo, razprostranjenost ter obdelavo. Iz­
bor gradbenega materiala in uporabljenega načina grad­
nje zidov, ki sta pokazatelj kakovosti delovne moči in 
potrebnega časa za gradnjo spomenikov v galorimski 
arhitekturi (na primerih gledališč v Bordeauxu, Arlesu 
idr.) je prikazala dr. Myriam Fincker (Inštitut za raz­
iskovanje antične arhitekture, Urad Jug-Zahod, Nacio­
nalni center za znanstvena raziskovanja, Pau, Francija). 
Guido Rosada (Univerza v Padovi, Oddelek za antične 
vede) je podal pregled različnih tehnik gradnje in 
gradbenih materialov v X. regiji rimske Italije (današnja 
severovzhodna Italija in Istra). Poudaril je, da je tehnika 
gradnje le eden izmed elementov, ki skupaj z drugimi
razpoložljivimi elementi omogoča interpretacijo in data­
cijo objektov, uporabljeni materiali pa so pretežno lo­
kalnega izvora. O uporabi apnenca pri gradnji in pojavu 
apna kot vezivnega sredstva in najpomembnejšega iz­
vora bele barve je predaval dr. Aleksandar Durman 
(Filozofska fakulteta Zagreb, Oddeiek za arheologijo). V 
nadaljevanju se je dotaknil simbolike barv: rdeča, ki 
pomeni življenje, in bela, ki simbolizira smrt ter mi­
stične spremembe apnenca v apno v prazgodovinski 
keramični produkciji. V razmislek je postavil vprašanje, 
kako je bilo mogoče izdelati tako kakovostno keramiko 
že v prazgodovini. Klara Buršič Matijašič (Arheološki 
muzej Istre, Pulj) je opisala štiri kamnite bioke z umetno 
narejenimi vdolbinami iz prazgodovinske naselbine Ka- 
raštak pri Rovinju, ki jih datira v bronasto dobo in meni, 
da so bili prvotno uporabljeni v kultne namene za 
1 ibacijo, sekundarno pa so bili vzidani v vodoravni oz. 
pokončni legi pri gradnji obzidja. V starejši literaturi sta 
se s problematiko omenjenih blokov ukvarjala Cario 
Marchesetti in Boris Bačič. O razkošni rimski vili v 
zalivu Verige na otoku Veliki Brijun, poreklu tam upo­
rabljenega gradbenega in okrasnega kamna, gradbenih 
tehnikah in problematiki konservacije njenih ostankov, 
ki so prezentirani na terenu, je spregovorila dr. Vlasta 
Begovič Dvoržak (Državna uprava za varstvo kulturne 
in naravne dediščine, Zagreb). Rdeča nit treh referatov, 
ki so sledili, je bila suhozidna tehnika gradnje in spon­
tano ljudsko stavbarstvo. V prvem je dr. Aleksandra 
Faber (Zagreb) podala pregled suhozidne gradnje s kam­
nom od prazgodovine do novejšega časa na področju 
od Velebita do severnojadranskih otokov, predvsem 
Krka. Nada Orbanič-Sapundžič ("Instrukt-Projekt", Ro­
vinj d.o.o.) je orisala zgodovinska dogajanja v Istri in se 
zadržala na suhozidu kot delu ruralne arhitekture in 
njegovem izginjanju v zadnjih dveh desetletjih, s tem pa 
tudi spreminjanju istrske kulturne krajine. Hiše okrog­
lega tlorisa, grajene iz obdelanih ali pa delno obdelanih 
kamnov v suhozidni tehniki - kažune in problematiko 
njihovega varovanja je predstavila Tihomira Stepinac- 
Fabijanič (Zavod Hrvaške akademije znanosti in 
umetnosti, Rijeka). Vsi trije referati so pokazali na kri­
tično stanje tovrstnih objektov, ki so podvrženi hitremu 
propadanju skupaj z degradacijo kulturne krajine zaradi 
grobih in nekontroliranih posegov vanjo. Kristina Džin 
(Arheološki muzej Istre, Pula) je analizirala dekoracije 
rimskih gledališč v Pulju. Dr. Emilio Marin (Arheološki 
muzej Split) in dr. Amanda Cleridge (Univerza v Ox- 
fordu) sta opisala okoliščine najdb in tehnike obdelave 
marmornatih skulptur, najdenih v Naroni (danes naselje 
Vid pri Metkoviču), Ivo Donelli (Arheološki muzej Split) 
pa program njihove konservacije. O rimskih napisnih 
kamnih iz Narodnega muzeja v Ljubljani in o izvoru 
kamna, iz katerega so izklesani, je govorila dr. Marjeta 
Šašel Kos (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana). 
Mag. Attilio Krizmanič (Oddelek za stavbno dediščino, 
Pulj) je predstavil štiri pomembne spomenike v veduti
352