Erscheint jeden Samstag — Verlag u.Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark, viertelj&hr.RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr; Im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebahr, zuzfigllch 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Ir. 26 - III. Jahrgang Marburg a. «I. Dran, Samstag, 26. Joni 1945 Eis* elpreis 10 Up! Führer je preprečil svetovno revolucijo V spoznanju skupne nevarnosti se spominja zjedinjena Evropa fttltrerjevega zgodovinskega čina pred dvema letoma — Borba na vzhodu Se ni končana, za zmagovit Konec pa Jam€i rastoCa mot nemške vojske — Z Nemčijo se spominjajo 22. junija 1941 tudi njeni zavezniki Dne 22. junija 1941 — torej pred dvema letoma — je dal Adoli Hitler, v spoznanju strašne nevarnosti, ki je pretila ne samo Nemčiji, temveč ludl vsemu ostalemu kontinentu, povelje za napad na Sovjetsko Unijo. Se danes se spominjamo manifesta nemškemu narodu, ki ga je pre-čital takrat v jutranjih urah v Fiihrer-jevem imenu Reichsminister dr. Goebbels. Ftihrer je slutil težino borbe, s katero je nujno moral obremeniti nemški narod; saj je izjavil, da je bil to najtežji trenutek v njegovem življenju. Minulo Je 24 mesecev, ki so oddali časovni okvir za največje obkoljevalne in uničevalne bitke v svetovni zgodovini. Vrstile so se sijajne zmage, pa tudi nadčloveški napori v dveh strašnih zimah, ki sta zahtevali žrtve, kakor jih ni doprinašala fronta v vseh dotedanjih vojnih pohodih. Presegalo bi okvir pričujočega članka, ako bi hoteli na tem mestu razpravljati o vseh posameznostih in glavnih fazah dosedanjega vojnega dogajanja na vzhodu. Druga obletnica začetka napada na vzhodu je za vse narode Evrope dan, ki se ga spominjamo v zavesti, da je Adolf Hitler s svojim poveljem za napad v kali onemogočil bolj-ševiški poizkus revolucioniranja sveta. Moskovski oblastniki so dvajset let pripravljali Sovjetsko Unijo za generalni napad na Evropo, ki je imela biti nekakšna odskočna deska za vse nadaljne boljševiške načrte. Boljševiki so že davno pred I. 1941. povzročali po evropskih deželah nemire, stavke In pobune, v Španiji pa so je docela razgalili s svojimi prevratnimi načrti. Boljševiki so mislili, da je njihova ura 2e prišla in da bodo lahko dosegli svoje cilje. Ko so se boljševiške armade postavile na vzhodu v stanje pripravljenosti, Je bilo za vso Evropo jasno, da se mora neka) zgoditi, če hoče obdržati svojo kulturo is civilizacijo. V trenutku, ko je bila vojskujoča se Evropa na zapadn in jugovzhodu izven nevarnosti, je Adolf Hitler zamogel dati povelje /.a napad na vzhodu. 2e dve leti se borijo Nemci in njihovi zavezniki t skupni zavesti grozeča nevarnosti v poletni vročini in v najhujšem mrazu proti fanatiziranemu sovražniku, ki je tudi po najhujših udarcih vedno znova zbral svoje sile k napadom. Danes, na drugo obletnice ofenzive na vzhodu, ima Evropa upanje, da bo slej aH prej le premagala boljševiške pošast, ki potem ne bo več ogrožala njenega življenjskega prostora. Smisel borbe na vzhodu Je v tem, da se prihranijo Evropi vse tiste grozote, ki so jih gledali nemški in zavezniški vojaki na sovjetskih tleh. Katynska groza ne sme nikakor postati usoda evropskih narodov. Borba na vzhodu še ni končana. Ali toliko je gotovo: za zmagovit konec tega vojnega pohoda Jamči rastoča moč nemške vojske in njenega genialnega vodstva. StalingraJ-ska epopeja je nemškega vojaka še bolj ojek-lenila in učvrstila v trdni zavesti, da borba ne sme končati preje, preden ne bo boljševiška pošast uničena. Napačno špekulirajo Anglo-Amerl-kanci, ako mislijo, da se bo nemški vojni stroj v daljinah vzhoda vnel v svojih ležajih. Ogromno ozemlje, ki ga ima v rokah nemška vojska, Je najboljše Jamstvo, da se boljševikom nikdar ne bo posrečil vdor v Evropo. Adolf Hitler Je zgradil s svojimi slavnimi divizijami branik, ki omogoča Evropi in njenemu zaledju kolikor toliko nemoteno življenje Nobenega dvoma ni, da bo Nemčija s svojimi nadaljnimi napori izpolnila vse predpogoje za Izvrševanje misije, ki Jo je prejela iz rok zgodovine. S to zavestjo in v trdni veri, da so dosedanji uspehi sigurna podlaga končne zmage, gleda danes vsa Evropa z dostojanstvenim mirom na razmeroma mirno vzhodno fronto. Je to mir pred viharjem; vetra ne bodo sejali boljševiki, toda želi bodo vihar. * Druge obletnice pohoda na vzhod se Je spomnil poleg nemškega tiska, ki Je objavil nešteviine politične in vojaške prispevke, tudi zavezniški tisk. Zlasti romunski tisk Je izredno podčrtal dejstvo, da se borijo romunski vojaki rame ob ra-mi z nemškimi tovariši ne samo za svojo domovino, temveč tudi za civilizacij« in kulturo Ev» rope. Tako podčrtava »Timpul« evropsko zgodil vinsko misijo Romunije na vzhoda kontinenta. Romunski narod se ob strani najmogočnejšega naroda Evrope ne bori samo za svojo neodvi»> nost in za svoja tla, temveč za temelje svojega nacionalnega življenja, ki so zapopadenl v pojmih lastnina, cerkev in rodbina. »Universul« piše: »Na svetu ne bi smelo biti naroda, ki ne bi hotel razu-meti silne reakcije romunskega naroda z dne 22. junija 1941 ter za osvoboditev vzhodnih pokrajin, ki so jih nekoč ugrabili boljševiki«. »Cn-rentul« Je mnenja, da Romunija L 1941. nI bila iznenadenje samo za prijatelje, temveč tudi za — sovražnike. Romunija se bori brez pridržka in brez zahrbtnih misli. Grobovi romunskih vojakov na ruskih poljanah in ob Volgi predstavljajo dih-tatorično področje, ki ga ne sme nikdo prezreti. Zastonj Je Romunija opozarjala Anglijo na izvršitev garancij romunskih meja. Anglija Je hO« brez moči, zato Je klaverno odpovedala. Tako pa Je vojna morala Romunije po dveh letih v porastu in romunski udarci padajo tudi nadalja zadovoljivo po sovjetskih tleh. »Viatia« podčrtava predvsem, da ta vojna ni nikaka posledica kake ris-kantne pustolovščine, kakor bi hotel to predstaviti plutokratskl anglo-ameriškf tisk; tu gre za boi£>o z globokim zgodovinskim smislom, za borbo, ki Je bil« Romuniji in njenim zaveznikom nujno vsiljena. Madžarski propagandni minister An t al Je imel na nekem zborovanju vladna stranke v Hodmezft-Vasar-helyi-Ju velik govor ter j« • med drugim Izjavil, da be ostala Madžarska v trdni veri v svojo bodočnost ofc strani velikih sil osi, zavedajoč se, da zamore sam« najožje politično in vojaška sodelovanje z Nemčijo i« Italijo jamčiti Madžarski dostojno življenje v okvir« Evrope. BoIJševiški imperializem pa ogroža neodvisnost In svobodo Madžarske, zato mora ves madžarski narod ff-PK-Kriegsber. Ahrens (Atlantic — Sch) koncentrira« vse svoje ra>- a položijive sile proti boljše- Brflckenkopf B weiter ausgebaut und gesichert. vizmu. Der Stoßtrupp hat inzwischen das Ufergelände vom Feind gesäubert und bezieht jetzt die v Hamarju na Norveškem, neuen Stellungen. je govoril -« predvečer Težke izgube anglosaškega letalstva 136 sovražnih letal zbitih v manj Lot 24 arah — Anglo-Amerikanci so izgubili ▼ 23 dneh 331 bombnikov Štiri sovražna letala so Nemško letalstvo je pretekli četrtek zadelo z bombami pred Pantellerio neko trgovsko ladjo srednje velikosti, v Severnem Atlantiku pa neko drugo tovorno ladjo. Obe ladji sta bili tako težko poškodovani, da je računati z njuno potopitvijo. Angleški bombniki so v noči na 17. Junij napadli zapadno-nemško ozemlje ter so povzročili z bombami ¿kodo v stanovanjskih področjih, zlasti v K61n-u. Prebivalstvo Je beležilo Izgube. Zadeli ■o štiri bolnišnice in tri cerkve. Nočni lovci in •rtlleristl so zbili 14 sovražnih letal. Štiri nadalj-fea letala so bila zbita nad zapadnim zasedenim Ozemljem brez lastnih izgub. Nemška letala so medtem napadla pristanišče •loka Pantelleria. Sovražnik Je bombardiral nekatere manjše naselbine v pokrajinah Campagna hi Kalabrija. Odred nemških bcjnih letal Je v noči na 18. junij napadel z bombami alžirsko luko Djidjeli. Drugi odred nemških letal Je v Isti noči napadel angleško vojno loko Portsmsuth z bombami težkega kalibra. Droga nemška letala so medtem bombardirala posamične cilje v Angliji. Sovražno letalstvo je 17. junija bombardiralo vasi v Siciliji, Kalabriji in v bližini ogojenika Vezuva. Bombe so padale tudi na Pompeji. V območju Pantellorie so zadela hitra nemška letala neko transportno ladjo in neko malo vojno IndfA s težkimi bombami. Dne 18. junija je Izrabil sovražnik v področju Sredozemskega morja 28 letal. En nemški lovec se nI več vrnil. Pri letalskem napadu na luko Djidjeli je bil nničen •OOOtonski transportnik, dočim sta bila dva druga poškodovana. Po poročilu z dne 20. t. m., so nemška in Itali-(nnska bojna letala učinkovito bombardirala pristaniške naprave na Pantellerijl ln v Bizerti. Nad sasedenim zapadnim ozemljem so bila zbita štiri letala. Hitra nemška letala so v noči na 20. junij bombardirala posamične cilje v Londonu in Ob angleški Jugovzhodni obali. Nemška mornarica Je v časn od 11. do 20. Junija uničila 49 sovražnih letal. Italijanska vlada Je proglasila velik del juino-Italljanske celine vojnim ozemljem. To vojno ozemlje tvorijo pokrajine Oggia, Bari, Brindisi, Lecce, Tarento, Cosenza, Catanzaro, Reggio Ca-tabrta ln Matera. Apulija, Kalabrija ln Lncanija so potemtakem vojno ozemlje. Italijanska torpedna letala so potopila pred af-rtško loko Bone lO.OOOtonskl parnlk ter zadela z bombami dve dragi ladji s skupno 17.000 brt. Močni odredi sovražnega letalstva so bombardirali obalni pas med Vlila San Glovannl ln Reg- gio ter mesto Messina, bila uničena. Pred alžirsko obalo so v noči na 20. junij napadla letala osi neko sovražno spremljavo. Neka torpedovka Je bila skupno z osem velikimi tovorniki tako težko poškodovana, da je računati s potopitvijo večine teh ladij. Vsa letala so se vrnila. Bizerto so bombardirali nemški letalci z bombami težkega kalibra. Angleški bombniki so preleteli 20. junija zapa-dno zasedeno ozemlje ter so se pojavili nad ozemljem Reich-a. Zmetali so bombe na stanovanjska področja nekaterih mest. Prebivalstvo Je imelo izgube. Štiri letala so bila sestreljena. Sovražno letalstvo se je pojavilo nad mestom Napulj. nadalje nad mesti Foggia, Spinazzola, Reggio Calabria, Villa San Giovaimi, Castelvetrano, Porto Empedocle, Liccata ln Syracusa. Pri tem je Ijilo zbitih 26 sovražnih letal. V noči na 22. junij Je napadel močan odred angleškega letalstva zapadnonemško ozemlje. Zlasti v stanovanjskih predelih mesta Krefeld so nastale velike poškodbe. Poleg številnih stanovanjskih hišnih blokov, sta bili uničeni tudi dve bolnišnici. Po dotedanjih poročilih je bilo zbitih 39 večmo-tornih letal. Nemško letalstvo je v noči na 22. junij bombardiralo posamične cilje v Londonu in ob an-gle3ki južni obali. Pred nizozemsko obalo so zbila moštva nemških malih vojnih ladij troje sovražnih letal. število v noči na 22. junij nad nemškim ozem- ljem zbitih sovražnih letal se je po novejših poročilih zvišalo od 39 na 44. Odredi štirimotornih letal so napadli 21. junija mesta Napulj, Torre Annunziata, Salerno Batti-paglia, Reggio Calabria in Messino. Napadi so povzročili znatno škodo in tudi človeške žrtve. Skupno je bilo zbitih 11 sovražnih letal, med njimi šest štirimotornih bombnikov. Anglo-ameriški bombniški odredi so 22. junija in v noči na 23. junij izvedli več težkih napadov na mesta v Zapadni Nemčiji ter v zasedenem za-padnem ozemlju. Zlasti v stanovanjskih področjih mest Oberhausen in Mfihlheim/Ruhr so nastala precejšnja razdejanja. V popoldanskih nrah 22. junija je napadel močan odred angleških bombnih in torpednih letal neko nemško spremljavo brez uspeha. Varovalne ladje so zbile s svojo ar-tilerijo sedem napadalcev. Spremljava Je prišla nepoškodovana na svoje mesto. 22. junija in v noči na 23. junij je bilo po najnovejših poročilih zbitih zopet 92 sovražnih letal, med njimi najmanj 75 štirimotornih bombnikov. Troje lastu& lovskih letal se ni vrnilo. Nemška bajna lettfla so v noči na 23. junij bombardirala posamične cilje v Londona. Nemška letalska obramba je v času od 22. junija. tik ^>red polnočjo, pa do ranih Jutranjih ur 23. junija zbila 136 sovražnih letal, med njimi 129 štirimotornih bombnikov. To je bil eden izmed najhujših udarcev za anglo-amriško letalstvo. Skupno je izgubil sovražnik v mesecu Juniju nad Reich-om in nad zasedenim zapadnim ozemljem 351 letal. Italijanska torpedna letala so pred severoafriš-ško obal® potopila Iz neke spremljave 12.CMton-ski parnik ter poškodovala neko 78Mtonsko ladj«. Bombe so padale tudi na Bizerto in Jaio (Palestina«). Sovražnik pa Je napadal Palermo, Castelvetrano, Milazzo in Olbio. s.sJUwec za feasidüe v Croi gori Hlemške, italijanske, hrvatske in bolgarske čete čistijo ozemlje o L rog EOurmitorja — Položaj na vzhodni fronti Pretekli četrtek so Javili z vzhodne fronte samo lokalno bojevniško delovanje. Na južnem od- drugo obletnice vojnega pohoda, norveški ministrski predsednik Vidkun Quisling o smislu boja M vzhodu. S tem vojnim pohodom je bila Evropa in s njo tudi Norveška, reSena smrtne groinje. Boljševiška Norveška bi pomenila popolno izbHsanje norveškega naroda, kajti Norveška Jo oden Izmed prvih ciljev bolj še viko v ▼ boja za svetovno gospostvo. Anglo-amerlška zmaga — tako Je končal Quisling — bi pomenila obenem tudi zmago boljševizma. Slovaški prezident dr. Tiso Je imel povodom truge obletnice vojnega pohoda na vzhodu pred Izvršilnim odborom Hlinkove stranke govor, ▼ katerem Je Izrazil občutke vsega slovaškega naroda. Pokazal je predvsem na Ftthrer-Jev zgodovinski čin, nato pa je med drugim ugotovil: »S svojimi skromnimi silami nao se pridružili zjedinjenim evropskim narodom, da bi skupno branili Evropo in njeno kulturo. NI težko, predstavljati si, kaj neki bi nastalo v Evropi, ako bi se bile stavile v pogon vse tiste ogromne armade, ki so bile pripravljene za kitajskim zidom boljševizma. K milijonom žrtev, ki so Jih poklali v Sovjetijl, bi bili potem lahko prišteli le nadaljnje milijone Evropejcev«. Sllčne so ugotovitve vsega ostalega evropskega tiska. ki se zaveda, da Je bila 22. Junija 1941 zavrnjena največja nevarnost, ki je po vdorih Turkov kedarkoli grozila Evropi. Ftihrer-jevl previdnosti ln odločnosti se ima torej" zahvaliti vsa Evropa, da so ji bili prihranjeni pokolji in stra hote, kakor Jih Je preživljala in jih deloma še preživlja Sovjetija. seku Je bilo zbitih 24 sovjetskih letal brez lastnih izgub. Na severni finski fronti so odbile nemške čete več sovjetskih sunkov. Tudi v petek, dne 19. junija, Je bilo na vzhodni fronti razmeroma mirno. Nemško letalstvo je v nočnih napadih bombardiralo sovražna zbirališča ladij v Astrahanu ter orožarne ob Spodnji Volgi. Potopili so štiri tovorne ladje s skupno 11.000 brt V zadetih Industrijskih napravah so nastala velika razdejanja. Pri napadu nekega mešanega sovjetskega bombnega odreda na neko nemško dovozno spremljavo ▼ Črnem morju, so zbili pet sovjetskih letal. Po poročilu z dne 19. L m. se je na severni brontl Kubanskega mostišča Izjalovil napad dveh sovjetskih brigad. Sovjetl so Imeli zelo krvave izgube. Letalstvo pa Je potopilo ob Izliva Volge dve trgovski ladji po 8000 in 3000 brt Dve drugI ladji sta zadoblli težke poškodbe. V nedeljo so javili, da so nemške čete odbile lokalne sovjetske napade na Kubanskem mostišča, severovzhodno od Sumlja ter v področja Kl-rova. Na ostalih odsekih tronte so se odigravali ftvahnl sunki naskočnlh odredov. Teika «rtileri-Ja Je i dobrim uspehom obstreljevala vojaško ▼ažne dlje v Leningrada. Pri ponovnem letalskem napadu na Izliv Volge so bili zadeti le itlrje tovorniki tako težko, da Je računati s njihovim uničenjem. Druga letala so bombardirala sovjetske industrije daleč ▼ zaledju. V torek, dne 22. Julja, Je bUo sporočeno, da Je potekel 21. junij na vzhodni fronti mimo. Lahke nemške pomorske sile so ▼ noči na 20. Jani) obstreljevale mesto ln luko Jejsk ▼ Azovskem morja. Letalstvo je bombardiralo orožarne sovjetov ▼ ozadju. V Kaspijskem morja sta zgoreli dve sovjetski ladji vsled dejstva nemških letalskih bomb. V gorah Črne gore so nemške. Italijanske, hrvatske ln bolgarske čete ▼ teku večtedenskih srditih borb obkolile in uničile močne tolpe. Te .čete so bile v skalnatih gorah spričo slabega vre- UNTESISTEIRER ? Du stehst ln der Schicksalsgemeinschaft des deutschen Volkesl Daher lerne deutsch und sprich deutsch! mena in obupne obrambe bandltov izpostavljene silnim naporom in pomanjkanju. Letalstvo, ki je neumorno bombardiralo bandite, je mnogo doprineslo k uspehu. Krvave izgube banditov so izredno velike. Zaplenjene so bile velike količine orožja, vozil ln hrane ter municije. Po poročilu z dne 22. junija, so se odigravali na vzhodni fronti samo malenkostni boji lokalnega značaja. Pred Ribiškim polotokom so nemška letala potopila neko obalno tovorno ladjo. Nočni nemški letalski napad je veljal neki sovjetski orožarni ob Volgi. Tadl po poročilu z dne 23. junija so beležili na vzhodni fronti zgolj lokalno bojevniško dejavnost Nemško letalstvo je napadlo vzletišča in orožarne v sovražnem zaledju. V Finskem zaliva so zgorele tri sovjetske obalne tovorne ladje vsled dejstva nemških letalskih bomb. ■ Pripravljalni odbor za neodvisnost Filipinov. Vrhovni poveljnik japonskih čet na Filipinih, generalni poročnik Sigenori Muroda, Jo imenoval 20članski odbor za pripravo neodvisnosti Filipinov. Predsednik odbora je Joseph Lawrell, njegov namestnik j« državni svetnik Ramon Avan-cena, drugi namestnik je Benignosa Aquino. Za predsednika eksekutivnega odbora je bil imenovan Jorge Vargas, ki vodi sedaj začasno upravo pod vojaško zasedbo Japoncev. Narodni kongres v mestu Ralldapi je soglasno odobril omenjena Imenovanja. ■ Amerikanci ne gredo več iz Bližnjega vzhoda. Bakor poroča »Svenska Dagbladet« iz Ankare, je dejal zastopnik ameriškega informacijskega ministrstva v Jeruzalemu pred zastopniki arabske-ga tiska, da Zedinjene države ne mislijo zapustiti svojih Pozicij na Bližnjem vzhodu Gospodarski interesi USA v teh področjih so tako veliki, da jih ni možno žrtvovati.. . Druck und Verlag: Marburger Verlags- and Druckerei-Ges. in. b. H. — Verlagsleitung. Egon Baumgartner (verreist), L V. Verlagsleiter Fritz Braun; Hauptscbriftleiter Friedrich Golob, olle In Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 Zut Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr 3 Tom 19. April 1943 gül'ig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gr ,dlt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch «uf Rückzahlung des Bezugsaeldes Plemenite naloge Nemškega Rdečega Križa Vsa skrb velja v vojnem časa negi faa oskrbi ranjenih vojakov V soboto in nedeljo se bomo tndi Spod n Ješ te-Jerci kakor vsi drugi Nemci po Reicbn radevolj« odzvali klicu zu prvo cestno zbirko vojne pomoči Nemškega Rdečega Križa. To bomo storili tem raje, ker nudi Nemški Rdeči Križ svojo plemenito pomoč in oskrbo sedaj tudi sinovom naše Spod-nještajerske, mladim možem, ki se borijo na vzhodu za naš celokupni obstanek. Naloge, ki Jih rešuje Nemški Rdeči Križ v tej vojni, so ogromne. Treba je prevezovati in prenašati ali prevažati po suhem, na morju in v zraku na tisoče vojakov, ki so zadobili rane in poškodbe. Ranjencem velja v prvi vrsti vsa skrb in nega s strani sanitetnih častnikov in sanitetnega osobja. Ko ranjenci ozdravijo, jim lajša Nemški Rdeči Križ po lacaretih in bolnišnicah rekonvalescenco na najrazličnejše načine. Sleherna mati, ki ima svojega sina, žena, ki ima svojega moža, aH dekle, ki ima svojega zaročenca v oskrbi Nemškega Rdečega Križa, Je »Der Verwundete«, Aquarell von Karl He'inz Otte (Schweidnitz) lahko pomirjena, kajti skrb za ranjence je tako velika in obsežna, da se počutijo bolniki kar najbolje. Nemški Rdeči Križ ne celi samo njihovih ran, nego skrbi tudi zu duševno razvedrilo' teh vojakov, ki na ta način čimpreje okrevajo. Vse to je povezano z ogromnimi stroški. Stvar Nemškega Rdečega Križa pa ni samo stvar vojnega vodstva, temveč je srčna zadeva celokupnega nemškega naroda. Pomagati našim ranjenim in bolnim vojakom je prva dolžnost domovine! Te) dolžnosti se ne more odtegniti nikdo, če no£e^ sprejeti žiga, da je človek brez srca in brez smisla za usodno povezanost med fronto in domovino. Nemško narodno občestvo je našlo v delu in žrtvovanju za Nemški Rdeči Križ svoj najlepši izraz. Naša radodarnost v soboto in nedeljo bo torej v znamenju tistega spodnještajerskega srca, ki je trdo v boju, a mehko in nežno takrat, kadar po-trkajS nanj klici bratske ln sestrske pomoči. Vse za naše ranjencel To bodi geslo, ki ga je treba razširiti v soboto in v nedeljo po vseh naših mestih, trgih in vaseh. Po svojih premoženjskih močeh bo pač vsakdo rad podaril na oltar te plemenite akcije. Nemški Rdeči Križ lahko sprejme naše zagotovilo, da bomo darovali z veseljem, saj bo sleherni Pfennig ln sleherna Mjirka koristila negi ln oskrbi ljubljencev vsega naroda: ranjenim ln bolnim vojakom! Isiim ranfencesn na Scherl B1,derdienst fronti in v damo^iisi velja vsa sitrb Nemškega Rdečega Križa, ©a se vsaj nekoliko oddolžimo našim vojakom, bomo v soboto, dne 26. junija m v nedeljo, dne 27. junija pri prvi ces ton. Strokovnjaki so mnenja, da bi se v osred njem delu Grčije, na Pireusu in Peleponezu, bre; velikih težav lahko uredilo riževe njive, ki b krile vse potrebe Grčije. V Romuniji delajo poizkuse z rižem že nar deset let in so uspeli. Namen je, povečati nasade ki merijo sedaj kakih tri tisoč hektarjev. Po vzgledu Romunije, se trudijo tudi Madžar vzgajati vrsto riževe rastline, ki bi pod madža skim podnebjem uspevala. V zamislih so velik, nasadi ob Tisi, iz katerih bi radi uredili nekoč velike evropske žitnice riža. Končno ne smemo pozabiti, da goji tudi Turčija v svojem evropskem delu na kakih 2000 oralih riž. • Riževa rastlina doseže 1,50 m višine. Klas s semenjem vsebuje do kakih sto in še več zrn. Izkušnje, ki so Jih napravili v Evropi, so pokazale, da je za kmetovalca pridelovanje riža ugodnejše, kakor gojitev pšenice, ker se riž boljše proda. Na vsak način Je doba zadnjih desetih let pokazala, da se v opisanih evropskih državah, kjer so poskusili pridelovati riž, poskusi uspeli in da bi se istotam to rastlino lahko še v veliko večji meri gojilo. X Oddaja sočivja na Spodnjem Štajerskem. S pristojnega mesta poročajo: večje število pri-uelovalcev sočivja se je obvezaio Bezirk^ei-stunsgsausschuss-u, da bode obdelali gotova zemljišča z gotovimi vrstami sočivja. Hkrati je bil sklenjen dogovoi, da bodo pridelovalci to sočivje oddaii zbiraicem. BezirksleistungsausschuB je pa takrat prevzel garancijo, da bo sočivje prevzel. Na podlagi te pogodbe pridelano sočivje se mora tedaj -na vsak -način oddati, ker je prodaja istega potrošnikom po obstoječi pogodbi izključena. X Prva zainenjalnica blaga. V Konigsberg-u imajo že več mesecev prvo trgovsko podjetje, ki prodaja razne predmete proti zamenjavi za drugo blago. Ze v prvih štirih mesecih obstoja je prišlo do 4o00 zamenjalnih kupčij, t. j. kakih 50 do 60 na dan. Zamenjave se vršijo v glavnem za sledeče blago: obleke, pohištvo, preproge, steklenice, porcelan, svetilke, kuhalnice, igrače, glasbene instrumente, kolesa, stroje. otroške vozičke, radio-apaiate. zlatnino in srebrnino, ure, čevhe itd. ' X Najmodernejša sušilnica v Evropi. V Lubli-nu v generalnem governementu so stavili v obrat najnovejšo sušilno napravo tamkajšnje tovarne sladkorja. Gre za napravo, ki ima dva bobna. Vsaki izmed njiju posuši in. predela dnevno 15.000 centov sladkorne pese. X Madžarska ho gradila ladje za morski promet. Madžarski načrt za gradnjo ladij predvideva gradnjo rečnih ladij, ki bi bile pripravne hkrati za vožnjo iz reke Donau v Črno morje Neposredna ladijska zveza med Budimpešto in pristanišči Bližnjega vzhoda že namreč dolgo obstoja. Madžarska je pred izbruhom te vojne imela 6 rečnih ladij, ki so iz Budimpešte lahko plule v Črno morje. X Romunija za pridobitev rodovitne zemlje. Romunska vlada je sklenila gradnjo nasipov ob izlivu reke Seret v reko Donau v bližini mesta Braili. S temi nasipi bodo pridobili 6500 hektarjev zemlje za kmetijsko obdelovanje. X Romunija gradi ,s!lose. 1. junija L 1. so v Romuniji izročili svojemu namenu 27 novo izgrajenih silosov, ki lahko prevzemajo 146.500 ton blaga. V Romuniji so silosi pod upravo posebnih direkcij, ki so podrejene upravam pristanišč in vodnih cest. PK-Kriegsberichter Körber (Sch — PBZ) ¿Frauen als Helferinnen der Feuerschutzpolizei Mit einer wasserdichten Kombination als Dienstanzug ausgerüstet, leisten Frauen, die in einigen Gegenden des Reiches versuchsweise als Hilfskräfte der Feuerschutzpolizei eingestellt worden sind, wertvolle Hilfe. Nach der Grundausbildung durch erfahrene Feuerwehrmännei werden sie beim Löschen kleinerer Schadenfeuer eingesetzt — Unser Bild zeigt: Der Feuerwehrmann erklärt seiner Tochter, die zur selben Wehr gehört, die Kuppelung eines Schlauches Il M f* i K M E T O V A L E C Krompir je bolan ! Nikdar še ni bilo na spodnještajerski zemlji toliko krompirja' posajenega kot letošnjo spomlad. Skoraj vsak kmetovalec ga je posadil še enkrat več, kot ponavadi Nikoli še tudi ni bilo v naših krajih posajenega toliko semenskega krompirja novih, severo-nem-ških sort. Lansko spomlad, ko je domač semenski krompir pri nas skoraj povsod v kleteh zmrznil, so bili kmetje prisiljeni, uporabiti za seme tudi uvožen semenski krompir, čeprav neradi, kajti nove sorte so imele rumeno meso in se pri kuhanju razkuhajo, medtem ko so naše domače krompir-m se ne razkuhavajo. Vendar so bili lansko jesen skoraj vsi kmetje, ki so imeli kaj novega, uvoženega semenskega krompirja posajenega, prijetno presenečeni. Medtem namreč, ko so naše domače krompirjeve sorte celo leto ostajale slabotne rasti .n so tudi jeseni dale le skromen pridelek, je »nemški« krompir bilo že streljaj daleč mogoče razločiti: tako bujno razvit in temno zelen je bil. Pa tudi, ko so ga izkopavali, se ljudje niso mogli prečuditi, koliko gomoljev je napravila vsaka krompirjeva rastlina. In nazadnje so se ljudje spoprijaznili tudi z rumenim mesom novih krompirjevih sort, kajti, kdor je krompir prodajal, je dobil tak krompir celo dražje plačan. ' Nepričakovani uspeh z novimi krompirjevimi sortami je naše kmečke ljudi vzpodbodel, tako, da je letos vse, »kar leze ino grede«, hitelo saditi ta rodovitni krompir novih sort Vendar so hoteli biti naši kmetje varčni in pametni. Kljub temu namreč, da letos ni bilo več opaziti nikakega odpora proti novim sortam, je vendarle sorazmerno le mal odstotek kmetov, ki so si letos oskrbeli sveže, letos uvoženo semensko blago. Vsi drugi, »pametni« gospodarji, so si namreč mislili: »Le zaka"j bi jaz drago plačeval od drugod pripeljani semenski krompir, ko imam pa dovolj za seme tega, kar sem ga lani od nove sorte pridelal!« Kdor pa »nemškega« krompirja lani iti sam prideloval, ga je letos raje kupil, ali za domačega odmenjal pri najbljižjem sosedu, kakor pa, da bi vzel letos uvožen, precej dražji semenski krompir Naš stari kmečki pregovor pravi: »Ta-le je pa tako pameten, da mu škoduje!« V polni meri bi lahko ta pregovor letos obrnili na vse tiste kmečke gospodarje, ki se niso hoteli poslužiti sveže uvoženega semenskega krompirja, dasiravno jim je bil na razpolago, marveč so raje sadili lanski pridelek Zakaj? Stanje naših krompirjevih nasadov namreč dokazuje, da so nove »nemške« vrste krompirja podvržene veliko hitrejšemu izrojevanju ali degene-riranju (Kartoffelabbau) kot pa naše domače. V svoje presenečenje namreč ugotavljajo naši kmečki gospodarji, da nekatere »nove« krompirjeve sorte, ki so lani tako sijajno uspevale in dale tako obilen pridelek, letos niti odgnale niso več, ali pa le prav slabotno in neenakomerno. Večina sort je nadalje letos vprav tako obolela na raznih krompirjevih boleznih, kakor domače sorte, ali celo še bolj. Edino, kdor si je nabavil sveže uvožen semenski krompir, so mu ostali nasadi sorazmerno zdravi in tudi mnogo bujneje rastejo. In zdaj mnogi naši kmečki gospodarji ne morejo razumeti, zakaj je temu tako. Saj je vendar krompir bil lani iste sorte kot letos in gnojili so mu letos celo še bolj skrbno, kot lani! Skušali bomo našim kmečkim čitateljem obrazložiti vzroke, zakaj se krompir »izrpdi«, in načine, kako je mogoče to izroditev preprečiti, ali jo vsaj nekoliko zavreti. 1. Naravni vzroki izrojevanja krompirja. Najbrže ve le malokateri izmed naših kmečkih čitateljev, da se krompir prvotno ni razmnoževal s pomočjo gomoljev, na kakršen način ga pri nas razmnožujemo že odkar' ga poznamo, marveč, da je "prvotno tudi krompir izzoril seme, enako kot vse druge rastline Da so gojitelji krompirja zamenjali ta prvotni in najbolj naravni način razmnoževanja krompirja s sedanjim, je bil vzrok edinole v dejstvu, ds ohfani krompir, ki ga sadimo potom sajenja gomoljev, vse lastnosti, to je obliko, velikost, okus. barvo itd. Nasprotno pa bi dobili od krompirja, če bi sejali krompirjevo seme, od vsake rastline drugačen pridelek Podoben pojav lahko ugotovimo pri sadnem drevju; če ga razmnožujemo s cepiči, 'ohrani svoje lastnosti neizpremenjene, če pa iz semena žlahtnega sadja vzgojimo mlado drevje, ima vsako drevo drugačne lastnosti in drugačen sad. Prav tako tudi vinska trta itd. Razmnoževanju rastlin potom setve semena pravimo s strokovnim izrazom »spolno razmnoževanje«, dočim se pravi razmnoževanju s pomočjo gomoljev, ali cepičev, ali potaknjencev, — skratka, s pomočjo posameznih delov materne rastline sploh —, »nespolno razmnoževanje rastlin«. Morda se bomo o teh stvareh in o skrivnostih rastlinskega življenja sploh lahko kdaj drugič več pogovorili. Za zdaj se moramo zadovoljiti z ugotovitvijo, da ostanejo edino rastline, ki jih razmnožujemo spolno, to je s semenom, trajno zdrave in odporne proti boleznim. Stalno razmnoževanje na izključno nespolen način sicer po eni strani omogoča večje in boljše pridelke, istočasno pa povzroča, da postane rastlina vse bolj občutljiva za razne bolezni in škodljive vplive vremena, zemlje itd., radi česar seveda se začne zmanjševati tudi količina in kakovost pridelka. Lahko bi rekli, da stalno nespolno razmnoževanje rastline omehkuži. Navadno pa označujemo ta pojav z izrazom: »izroditev« ali degeneriranje rastlin. In čimbolj plemenite so sorte, tem bolj očitno se pojav izrojevanja opaža Opažamo pa v naravi še nek drug pojav: Krompir na primer, pa tudi žito, in druge rastline, ki so se v določenem okolišu v teku dolge vrste | let nespolnega razmnoževanja že čisto izrodile, ter v pridelku zelo opešale, se takorekoč pomladijo, če jih posadimo v drug okoliš. Tu se spet uspešno upirajo boleznim ter dajo obilne pridelke. Vendar ta pomladitev ni trajna, marveč samo začasna. 2e v drugem letu morda, včasih pa šele v tretjem ali četrtem, začne sorta spet propadati, bolehati, pridelek spet peša — in spet moramo semensko blago zamenjati. Pri krompirju se to najbolj očitno opaža. Iz tega opazovanja je nastala zahteva po rednem zamenjavanju semenskega krompirja. In ker je ugotovljeno, da krompir ne peša v vseh okoliših enako naglo, marveč, da v gotovih okoliših, kjer mu talne in podnebne razmere posebno ugajajo, ostane ena in ista krompirjeva sorta desetletja zdrava in rodovitna, četudi ne menjamo semenskega blaga, obstoje za vsako krompirjevo sorto določeni semenogojski okoliši, odkoder se razpošilja semenski krompir v druge kraje z manj ugodnimi rastnimi pogoji, kjer se krompir v par letih, ali celo že v enem letu izrodi, tako, da se sajenje domačega pridelka več ne izplača. Iz povedanega smo videli, da je delen vzrok izrojevanju krompirja že način razmnoževanja sam. Seveda to izrojevanje še pospeši razne bolezni, proti katerim je izrojen krompir manj odporen. Nekatere najvažnejše krompirjeve bolezni, ki jih spravljamo v zvezo z izrojevanjem krompirja, bomo našteli: 2. Bolezni krompirja, ki so v zvezi z izroditvijo. Bolezni, katerim je krompir zaradi svoje razmeroma sočne in nežne sestave izredno močno podvržen, so različne, tako po svojih zunanjih znakih, kakor tudi po svojih povzročiteljih. Nekatere od teh bolezni napadajo samo zunanje zelene dele krompirjeve rastljne, druge samo gomolje, tretje oboje. Povzročitelji nekaterih bolezni so bolezenske glivice, ki jih s pomočjo drobnogleda lahko opazimo, a pri drugih boleznih spet so pravi povzročitelji tako majhni, da jih nikakor ni mogoče videti, take da njih obstoj samo domnevamo, z ozirom na bolezenske pojave na rastlinah Tjikim bolezenskim povzročiteljem pravimo Jolezenski virusi. Opisati hočemo najprej vprav one krompirjeve bolezni, ki jih taki v fieznano zamotani bolezenski nosilci povzročajo. 1. Zvijanje krompirjevega listja (Blattroll-krankheit) nastopa vprav letos tako hudo, kot je doslej še nismo opažali. VSalt lahko opaža to bolezen, kjerkoli že na krompirjevih rastlinah, tako na njivskih, kakor tudi na vrtnih nasadih. Pri tej bolezni je namreč značilno, da se začne krompirjevo listje, začenši pri spodnjem, zvijati, tako da dobi nekakim žlebičkom podobno obliko. Ob- enem listje odebeli ia otrdi, tako, da šumi, ko« bi šli skozi napol suho seno, če korakamo skozi oboleli krompirjev nasad. 2. Osteklenitev krompirjevega listja. (Strichel-krankheit) povzroča tudi utrditev, zvijanje ii upogibanje listja, pa tudi stebel, vendar se od prej navedene bolezni razločuje po tem, da na obolelih rastlinah dobiva listje in steblovje nenavadne, zakrknele in izkažene oblike, nenaravna barvo, najbolj pa še po tem, da obolelo listje obletava, posebno še, ako se ga dotaknemo. 3. Zgrbančenje krompirjeve rastline (KrSuseJ. krankheit). Od zdravih rastlin se obolele krompirjeve rastline že od daleč lahko ločijo, kajti stebličje in listje dobiva nenaravne in nenava-dne zgrbančene oblike, pa tudi razne svetlejša barvne pege. Vendar se pri tej bolezni krompirjevo listje ne zvija tako kot pri prvo omenjeni, niti ne odpada tako kot pri drugoomenjeni bolezni. Zdravil ali protisredstev za nobeno od teh bolezni še niso iznašli Edino, kar moremo storiti je, da sadimo samo one sorte krompirja, ki so z« našo zemljo in naše podnebje prikladne, ter d» semenski krompir čimvečkrat premenjavamo, Kdor hoče, in če mu dopuščajo razmere, lahka poskusi še tretje sredstvo: odbiro odpornih ras», lin, oziroma sort, ali selekcijo krompirja. Vsak namreč lahko na domači njivi ugotovi, da te bo leznl ne napadajo vseh rastlin enako močno, marveč, da so nekatere docela uničene, dfugt delno, a nekaterih rastlin, oziroma gotovih sort se posamezne bolezni niti ne primejo. Ce torej take rastline oziroma sorte zaznamujemo, ter njih pridelek spravimo posebej in ga nato drugo let» spet za sebe ločeno posadimo, tako, da lahko opazujemo ali in v koliko bodo še v drugem (ia nato še v tretjem in četrtem) letu odporne proti dotični bolezni, je mogoče, da si vzgojimo kron* pir, ki bo proti tej ali oni bolezni odporen. N» tak način so na primer vzgojili sorte, ki so odporne proti rakavosti krompirja. Seveda ponavljamo: v ta namen Je treba precej volje in časa, A posebno tam, kjer krompir obdelujejo in izkopavajo na roke, je ta način najbolj priporočljiv, kajti, če sami doma odberemo za seme krompir, ki je odporen proti boleznim Izroditve, lahka ohranimo visok pridelek, ne da bi morali stalno menjavati semenski krompir. Ob tej priliki bomo našteli tudi najbolj navadne krompirjeve bolezni, katerih pa ni mogoča preprečiti z menjavanjem semenskega blaga, ke* jih povzročajo posebne bakterije, oziroma gl;vic% ki so skrite v notranjosti krompirjevih gomoljev, tako, da jih ni mogoče odstraniti. 1. Krompirjeva gniloba. Krompir včasih začn» že v zemlji gniti, posebno, če je jesen mokra ia zemlja težka. Najprej dobi v notranjosti rjave lise, nato pa nastane is gnijočega gomolja črna, smrdljiva tekočina. To gnilobo povzroča posebna bakterija. Brani-mo se te bolezni tako, da gojimo krompir po motnosti le v ne prevlažnih zemljah, da izbiramo v težkih zemljah le pozne sorte, ki so bolj odporna, ter da sadimo le docela zdrave gomolje. Tudi gnojenj« s kalijem in Thomasovo žlindro povečava odpornost proti gnilobi. 2. Obročkasta gniloba ali bakterijoza je značtt-na po tem, ker povzroča, da obolele krompirjev« rastlin« ali sploh ne vzkale, ali pa ostanejo slabotne, uvele, da zastanejo v rasti in da konča» propadejo. Nekatero rastline pa ostanejo navV dez zdrave, vendar, če jeseni gomolj prerežemo, zapazimo nekoliko pod kožo temen obroček, p« katerem je ta bolezen dobila tudi ime. Iz takih, navidez zdravih gomoljev se prenaša bolezen na- j slednje leto naprej. Edini odpomoček proti tej gnilobi je, saditi namesto celih krompirjev, rezine, pri čemer pazimo, da odstranim» | vse ^gomolje ki imajo količkaj sled,u te bolezni. 3. Bskterioza krompirjevih stebel povzročuj» slične pojave kot prej opisane tri bolezni izrojs-nja, vendar jo lahko ločimo od njih, če napaden» rastline od blizu pogledamo. Pri tej bolezni po stane namreč krompirjevo steblo tik nad zemlj« ' črno, in če je mokro vreme, mehko-gr>ilo. Proti tej bolezni, ki se tudi prenaša v gomoljih, a tudi po glivicah v zemlji, se borimo z odstranjevanjem napadenih rastlin, ter s pravilnim kolobarieniem, da pride namreč krompir šele v vsakih 5—6 let spet na isti prostor Kier ta bolezen ne nastop», sadimo lahko samoumevno krompir tudi pogosteje na isto mesto. 4. Rak na krompirju. (Kartoffelkrebs) pri nas š» ni poznan, medtem ko je v nekaterih deželah napravljal veliko škodo, dokler niso začeli vzga- jati proti raku neobčutljivih »ort. To se je v Nem-tiji tako temeljito posrečilo, da je dandanes že iploh prepovedano sajenje krompirjevih sort, ki proti raku niso odporne. 5. Peronospora na krompirju je podobna pero-sospori na vinski trti: Najprej se pojavi na spodnji strani listov naselbina glivic, radi katerih sta-»ičje listov odmrje in nastanejo tam najprej rjave, potem pa črne lise. Pojavi se peronospora v tasu, ko začne krompir cvesti, ker je takrat za razvoj glivic že dovolj toplo Posebno ob toplem, i vlažnem vremenu napravlja peronospora na krompirju največ škode. Napade razen listja, tuli gomolje, kar povzroča njih gnitje. Peronosporo na krompirju zatiramo s škroplje-ajem na enak način, kot pri vinski trti in drugih lastlinah. Seveda moramo izvesti škropljenje pravočasno in dovolj skrbno. Bolje pa je, izbirati le odporne sorte, prikladno zemljo ter nopolnoma idrav semenski krompir. GOSPODARSKI mmiz X Letala za prenos tovora. Prvič so v dvajsetih letih tekočega stoletja uporabljali letalo kot transportno sredstvo. Bilo je to na Novi Gvineji, kjer so odkrili zlato rudo in radi terenskih razmer ni bilo drugače možno doseči 80 km od obrežja nahajajoči se rudnik, kjer je ležal v popolnoma neprehodnem ozemlju. Po pragozdu bi rsak pešec potreboval najmanj tri tedne. Ze takrat se je pokazala nemška tehnika. Ker takrat ie ni nikdo imel tako težkih strojev, so za ta promet uporabljali nemška letala tipa Junkers. To je bil torej prvi koiak v zračnem prevozu blaga. Kmalu nato so otvorili zračno transportno trto iz juga Kanade do velikih Medvedjih jezer daleč na severozahodu, kjer so se nahajala bogata »ahajališča zlate rude m radija. To je bila zračna proga 1300 km in še leta 1931 se je za prenos «ne tone zahtevalo 1000 RM. Dragocene rude kakor zlato in radij so seveda tudi take stroške prenesle. V celem je bilo zaposlenih na tej progi M letal. Pozneje so uporabljali v abesinski vojni m prevoz materijala v goratem ozemlju transportna letala. Po neki statistiki so baje v sedmih mesecih z letali prevozili 2000 ton blaga. Tudi Japonci so ▼ vojni napram Kitajcem uporabljali letala za preskrbovanja svojih front. V sedanji vojni so Nemci najprej na Poljskem z letali prevažali tovore. Na vzhodu in v Tunisu se je uporaba transportnih ladij še bolj pospešila. Veliko koristijo transportna letala tudi pri prevozu ra-»jencev. Nobenega dvoma ni, da se je zračno transportno sredstvo obneslo in da je težko preiskovati, ▼ koliko in v kakem obsegu se bo t kodoče še izpolnilo. X Madžarsko kmetijstvo ima zadovoljive do-kodke. Madžarska vlada daje svoji Narodni banki vsako leto gotovo vsoto denarja na razpolago, da lahko izdaja kredite kmetovalcem, ki jih morebiti potrebujejo za pomladansko obdelovanje »jiv. Od teb takozvanih »zelenih kreditov«, se je prva leta po uvedbi mnogo izposojalo. Od izbru-ka vojne sem je zanimanje močno padlo, tako da kda Narodna banka komaj 25 do 30 odst. razpoložljivega kapitala v namenjene svrhe. Gospodarski in finančni krogi vidijo v tem dokaz, da madžarski kmet danes že iz lastnega financira pridelovanje svojih produktov. X Divjačina se ujvorablja za delavce oboro-levalne industrije. Sirom Nemčije se ustreli let-so do 30 tisoč ton divjačine. Od tega gre 50 odst. kot dodatna hrana za posade oboroževalne indu-strije. 10 odst. dobijo tovarniške kuhinje, 15 odst. tovarniške bolnišnice, ostalih 25 odst. pa je namenjenih ze splošno uporabo. X Anglija bo ustavila izdelavo čevljev. »Daily Telegraph« poroča, da namerava angleška indu-itrija čevljev radi pomanjkanja usnja ustaviti nako izdelavo čevljev za civilne potrebe. X Italija je ustanovila 23 novih industrijskih podjetijij. Odbor za gospodarsko avtarkijo je pod Mussolinijevim predsedstvom odobril ustanovitev 23 novih industrij. Gre za naprave za pridobiva-Bje železa, kovinsko industrijo, ladjedelnice, mehanično industrijo, stavbeno industrijo, tekstilno tadustrijo ter industrijo živil. X Švica je v skrbeh za premog. Švicarski »radni krogi označujejo položaj preskrbe premoga »a zimo 1943/44 kot kritičen, pokazajoč na dobavo iz Nemčije, kjer je Švica kupovala nekoč 95% vsega svojega uvoza Sedaj hočejo s krajšanjem ta znižanem dodelitev za bodočo zimo izdelati začasen načrt za gospodarjenje s kurjavo. §p©«f5iŠa Štajerska se razmerarea v ©sšalcnra de9u Da bi se Spodnja Štajerska čimprej izenačila z ostalim delom Štajers"ke, so se nekateri Kreis-i staiega dela Gau-a Steiermark združili v nekako delovno tovarištvo Tako je n. pr. Kreis Mar-burg-Land v to svrho domenjen s Kreis-i Graz-Land Deutschlandsberg in Hartberg. Obisku Kreisleiter-jev iz starega dela Gau-a na Spodnjem Štajerskem je sledil nedavno obisk Kreisleiter-ja Kreis-a Marburg-Land, Doboczky-ja na vabilo Kreisleiter-ja GroB-a v Hartberg-u, da bi ta dva Kreis-a navezala medsebojne koristne tovariške stike Pri tej priliki je podal Kreisfiih-rer Doboczky na seji Ortsgruppenfiihrer-jev zgodovinski pregled Spodnje Štajerske in njenih problemov, odkar je zavzeta. Dveletno delo popolnoma zadovoljujejo pričakovanja, ki so bila stavljena organizaciji Steirischer Heimatbund. Organizacija Steirischer Heimatbund pridobiva najprej prebivalstvo Spodnje Štajerske kol Štajerce v vzorni celoti ter vrši preddeia v pogledu povrnitve v narodno skupnost, kar nekako olajšuje poznejše delo NSDAP. V Kreis-u Marburg-Land delujejo že sile Kreis-a Hartberg na vidnih mestih. Nobenega dvoma ni, da se bodo ti stiki še poglobili. Mnogi udeleženci svetovne vojne so služili v znanem domačem regimentu št. 47. V kolikor bo y mejah prometnih in vojnih razmer možno, bodo sledili osebni stiki od Kreis-a do Kres-a, od Ortsgruppe do Ortsgruppe. Kot prvi praktičen ukrep je Kreis-ffihrer Doboczky predlagal zamenjavo kmetijskih in obrtnih vajencev. To bo jačilo delo mladine, omogočalo medsebojna spoznavanja, Spodnješta-jerce pa izpopolnjevalo v znanju nemščine. Sledil je razgovor, ki je dal koristne vzpodbude za uspešno tovariško delo, kakor je v zaključnem govoru ugotovil Kreisfiihrer Grofl. Naloge, ki jih izenačuj*© m prilag©deva ileicSisgao - a StfeieffüBairli ima Spodnja Štajerska, posebno Landkreis Marburg-Land, ki je po svoji gospodarski strukturi podoben Kreis-u Hartberg, se bodo lahko izpopolnjevale na podlagi vzajemnih izkušenj. Vabilu Kreisführer-j a Doboczky-ja, da obiščfe Landkreis Marburg, se bo Kreisführer Groß redevolje odzval. * Slično kakor Kreis Marburg-Land, je tudi Kreis Luttenberg sklenil tovarištvo s Kreft-i Mureck in Mürzzuschlag. Obisk Kreisleiter-ja Schönin-ger-ja iz Mureck-a in Neukirchner-ja iz Mürz-zuschlagra v Luttenberg-u je to tovarištvo še bolj poglobil. Oba obiskovalca sta prisostvovala seji vodstva Kreis-a Luttenberg, na kateri je Kreisführer Ne-metz podal obširno poročilo o položaju Kreis-a. Gosta sta si lahko napravila pravo sliko o politični situaciji Spodnje Štajerske. Ogled uradnih prostorov vodstva Kreis-a, otroškega vrtca, sobe za igranje in ostalih ureditev organizacije Steirischer Heimatbund je obiskovalca prepričalo o zaletu obnovitvenega dela v Kreis-u. Vožnja obeh Kreisleiter-jev po področjih Ortsgrupp, je omogočila spoznavati prebivalstvo in deželo. V nizu nadaljne poglobitve delovne skupnosti in tovarištva spodnještajerskih Kreis-ov s Kreis-i ▼ ostalem Gau-u. so minulo soboto in nedeljo obiskali Pettau pooblaščenci za ljudske zadeve pri Kreis-ih Leibnitz, Judenburg in Feldbach pod vodstvom Kreisführer-ja Kreis-a Leibnitz, Toma-schitz-a. Obisk je zaključil ogled starodavnega Fiesta Pettau in njegovih znamenitosti. Sledila /b vožnja v vinograde področja Kollos, obisk kmetijske poklicne šole in enega otročjega vrtca. SfraKiovitf podres v Turčšjji Mesto Adapazar je samo ie Lup razvalin Več Ui tisoč smrtnih žrtev Turčijo je zadela nova velika potresna nesreča. V nedeljo zvečer so zabeležili v severozapadni Anatoliji več potresnih sunkov, ki so bili tako silni, da so skoraj popolnoma razrušili mesto Ada-pazar. Obseg potresa je tolik, da ga spričo pre-trganih telefonskih in telegrafskih zvez zaenkrat še niso ugotovili. Zelo težko so poškodovane tudi naselbine Geyve, Arifye. Hendek, Duesche iit Bolu. Število smrtnih žrtev je sorazmerno Izredno visoko. Med razvalinami hiš so našteli po prvih poročilih nad tisoč mrtvih. Število ranjencev bo istotako veliko. Telefonske in tele- grafske zveze med Ankaro in med Istanbulom so pretrgane in jih doslej ie niso mogli vzpostaviti. Istanbulski listi so poslali svoje posebne dopisnike v potresno ozemlje Mesto Adapazar je središče izredno bogate pokrajine tei šteje 24 tisoč prebivalcev. Še več prebivalcev šteje Geyve, namreč 36 tisoč duš. V Istanbulu je potres poškodoval Konstantinov steber, ki je bil postavljen v prvi polovici četrtega stoletja in je bil znan kot »zgoreli steber«. V Istanbulu se je zrušilo več zidov in je bJlo poškodovanih mnogo hiš. Več starih hiš v starem predmestju so morali porušiti radi nevarnosti, da se same zrušijo. Ankarski ekspresni vlak, ki je zapustil Istanbul ▼ nedeljo zvečer, ni mogel radi potresnih poškodb nadaljevati svoje vožnje ter je obtičal sredi proge. Japaniscfl! Truppen im Vormarsen Nach erfolgreichen Gefechten mit chinesischen Truppen Tschiangkaischeks stoßen japanische Truppenverbände über ein Flußbett an der Chekiangfront dem weichenden Feinde nach — Scherl-Bilderdienst-Autoflex MAIE VESTI_ * Smrt za Führer-] a, narod in Veliko Nemčijo. 2rtev tolp sta postala član Wehrmannschaft-a krojaški mojster Stanislaus Leskowar in njegov brat Max Leskowar, ^-Schütze v odredih Waffen-^ iz Gonobitza. V izvrševanju službe kot člana Wehrmannschaft-a Musikzug-a Standarte Cilli-West sta bila umorjena Ludwig Katsch in Michael Umek iz Cilli-ja. * Junaška smrt Spodnještajerca za domovino. Na vzhodnem bojišču je padel junaške smrti za Führer-ja in Reich komaj dvajsetletni Otto Blanke iz Marburg-a. Imenovani je bil vojni prostovoljec, ^-Unterscharführer der Waffen ff ter se je udeležil tudi vojnega pohoda na Balkan. Pred svojim odhodom v vojno, je bil eden najbolj agil-nih in vidnih članov športnega kluba »Rapid« v Marburg-u Njegov poveljnik ga je opisal kot vedno pogumnega in odločnega bojevnika ter dobrega tovariša. Otto Blanke bo ostal svojim tovarišem in znancem v lepem in trajnem spominu. * Smrtna kosa. Iz Zschadrass-a pri Colditz-u (Sachsen) smo dobili dopis iz taborišča naših rojakov, ki so bili preseljeni iz okraja Rann, da so nedavno v posebnem vagonu odpeljali v tamkajšnjem sanatoriju umrla preseljenca Michael-a Osojnik in Katharino Schoschko v njihov rodni domači kraj na Spodnjo Štajersko, kjer so jih na domačem pokopališču pokopali. Osojnik se je rodil 1. 1913 v Wiseil-u, Kreis Rann ter je umrl dne 9. junija 1943, Schoschko se je rodila 1. 1896 v Sebenju, Kreis Rann, in'je umrla 8. junija 1943. Oba pokojnika sta že v času svojih bolezni izrazila željo, da bi želela počivati tam doma, kjer sta kot otroka rasla in kjer že od nekdaj počivajo njihovi predniki. Osojnik zapušča kot fant svoje ljube starše, Schoschko pa žalujočega moža. * Kreis Cilli ima že 50. otroški vrtec. Kraj Franz v Kreis-u Cilli je imel nedavno svoj veliki dan. Zbralo se je mnogo tujih gostov radi udeležbe pri otvoritvi otroškega vrtca, ki je 50. v okraju Cilli. Uro pred otvoritvijo so se na dvorišču vrtca zbrali moštvo Wehrmannschaft-a ter odredi mladinske organizacije Deutsche Jugend. Proslava se je začela ob 3. uri. Navzoči so bili tudi Bundesfühler Steindl, Kreisführer in Landrat Dorfmeister ter kot časten gost organizacije Stei-rischer Heimatbund, nosilec odlikovanja Ritterkreuz, Major Ludwig Bachmaier, ki se nahaja na predavanju po Spodnji Štajerski Prireditev so otvorile fanfare, nakar je odmevala pesem »Deutschland heiliges Wort«, ki so jo pele otroške vrtnarice iz Sanntal-a. Leiter urada Volkswohlfahrt v Kreisführung-i je v svojem govoru nagla-sil važnost zajetja mladine v otročjih vrtcih. Po Dr. F. J. Lukas: Lösung der Aufgabe: I. Ich klopfe, du klopfst an die Türe. 2. Ich trete, du trittst durch die Türe ein. 3. Ich öffne, du öffnest das Fenster. 4. Ich werfe, du wirfst auf den Boden. 5. Ich nehme, du nimmst den Hut ab. 6. Ich schaue, du schaust ein Bild an. 7. Ich bin, du bist Tierarzt 8. Ich schreibe, du schreibst einen Brief ab. II. 1. Ihre Schrift ist nicht gut leserlich Z Er vergißt nicht die Briefe zur Post zu bringen. 3. Sind Sie nicht ein Kellner vom Hotel Europa! 4. Offnen Sie nicht das Fensterl 5. Ich wohne nicht In diesem Hotel. III. 1. Ich bin ein Arbeiter und Soldat des Reiches. 2. Hier sind meine Füllfedern. 3. Ihr schreibt die Anschriften auf die Briefumschläge. 4. Ich habe meine Aktentasche verloren. 5. Diese kleinen Knaben spielen sehr gut Klavier. IV. Der Frühling beginnt am 21. März. 2. Der Sommer beginnt am 21. Juni. 3. Der Herbst beginnt am 23. September. 4 Der Winter beginnt em 21. Dezember. 5. Der erste Monat des Jahres heißt Jänner. 6. Im zwölften Monat des Jahres ist Weihnachten. V. 1. Prosim, dajte mi vozovnico drugega razreda za Berlin in nazaj 2. Kmalu smo na meji. 3. To je oddelek prvega razreda, sem ne smemo vstopiti z vozno karto za 3. razred. 4. Potnik je izročil vratarju svoj potni list. 5. Prosim zasedrte dva dobra prostora v oddelku za nekadilce. 6. Zadnji dan meseca ni vselej tako lep kakor prvi. njegovem govoru j« Bundesamtsleiter Gillming otvoril otroški vrtec, ki ga jo šteti med najlepše na Spodnjem Štajerskem. * Športne igre spodnještajerske mladine. Minulo soboto in nedeljo je stala Spodnja Štajerska v znaku športnih prireditev mladinske organizacije Deutsche Jugend. Kakor vedno, je tudi tokrat za znanje mladine prebivalstvo pokazalo lepo zanimanje. Tekme, ljudski plesi in pevski nastopi so posebno ugajali. * Sestanek Fiihrer-jev mladinskih organizacij. Dne 16. in 17. junija so se na Martinshof-u sestali voditelji mladine starega dela Štajerska in Spodnje Štajerske. Pri tem jim je GebietSfiihrei Danzinger dal smernice za delovanje v prihodnjih tednih. Za fante je izobraževanje za voditeljski poklic v ospredju. Vstopi starejših letnikov v vojaško službo povzročajo velike potrebe po voditeljih. Za dekleta pa pridejo v poštev vpostave v vojna dela,kot pomočnice v domačinstvu, v la-caretih itd. Gauhauptmann Professor Dr. Dadieu je kccčno spregovoril o aktuelnih problemih. * SRrb za naraščaj. Naloge Berufserziehungs-werk-a v organizaciji Steirischer Heimatbund zavzemajo tudi skrb za naraščaj. V to svrho so nedavno v Rast-u otvorili učilnico v tovarni za dušik. Ob tej priliki se je zbralo 34 učencev s svojimi roditelji. Najprej je govoril poslovodja in Kreisfuhrer Doboczky, potem pa vodja Be-rufserziehungswerk-a v organizaciji Steirischer Heimatbund, Parteigenosse Schreger o važnosti naraščaja. Nato je zaobljubil poslovodja Mader učnega mojstra, vajence in starše, da bodo vsi skupaj dali iz sebe vse najboljše, da postanejo vajenci nekoč odlični strokovni delavci ter vrli nemški možje. Po zaključeni proslavi je sledil ogled tovarniških naprav. * Pripomoč za otroke frontnih bojevnikov. Podpora za otroke, ki jo na predlog izplačuje Reich počenši pri tretjem otroku, se izplačuje od tistega koledarskega četrtletja, v katerem se je otroka prijavilo. Ker je danes veliko očetov na frontah, se lahko zgodi, da se na prijave pozabi, kar ima za posledico, da se tudi izplačevanje podpore zakasni Radi tega je Reichsfinanzminister izdal posebno določilo, da se za otroke na frontah ali v posebnem delu v tujini zaposlene družinske očete izplačuje podporo od dneva, ko se je tretji otrok rodil. Podpora za otroka se bo priznavala samo za koledarsko leto, v katerem se je izvršila prijava in za leto poprej. * Nezgode. Desetletna hčerka kmetijskega delavca Albine Wackc iz Unterwolfling-a, občina SuBenberg, je pri igranju "tako nesrečno padla, da si je zlomila ključno kost. — Štirinajstletni posestniški sin Johann Matschek iz Ober-Jakobstal-a Ausschneiden! Izrezati! 7. Rešitev takega vprašanja ni prav lahka. 8, Ali se pelješ v prvem ali drugem razredu? Peljem se v tretjem razredu. 9. Danes hočem bratu pisati 10. Prosim, kje stoji avtobus? — Postaja je takoj tukaj zraven pošte. VL 1. Das Haus wird von den Maurern gebaut 2. Der Brand wird von der Feuerwehr gelöscht. 3. Die Fische werden von den Fischern fangen. 4. Die Bücher werden von den Buchdruckern gedruckt. 5. Das Erz wird von den Bergleuten gefördert 6. Der Herr wird von seinem Hund begleitet 7. Die Verbrecher werden von den Richtern verurteilt 8. Das Gras wird von den Bauern gemäht 9. Die Großmutter wird von ihrem Enkel geküßt. 10. Karl wird von den Geschwistern geliebt 11. Dem Lügner wird nicht geglaubt 12. Unsere Freunde werden von uns zum Tee eingeladen. 13. Der Wagen wird vom Pferd gezo-zogen. 14. Das Haus wird vom Hunde bewacht 15 Der Kunde wird vom Friseur frisiert 16. Die Filme werden von den Fotografen entwickelt. 17. Die Wäsche wird von der Wäscherin gewaschen und gebügelt VIL Der Teich des Schlosses, der Herr des Hauses, die Frau des Hauses, das Spital der Tiere, der Schlüssel des 7.immers, die Schalen der Kartoffeln, die Uhr des Turmes, das Band des Hutes, die Decke des Bettes, der Schaffner der Straßenbahn. si Je zlomil desno nogo. Oba ponesrečena otroka sta morala v bolnišnico v Marburg. * Oprema ali bala za hišne pomočnice. Kot hišne pomočnice, ki imajo pravico do opreme, je smatrati tiste ženske delovne sile, ki so celodnevno zaposlene z gospodinjskimi deli v hišah, ki imajo večje število otrok ter učenke, ki sa učijo v istih delovnih razmerah Po tej razlagi so tudi dekleta, ki so obvezana na eno leto (Pflicht-jahrmadchen) in opravljajo službo za običajno plačo v domačinstvu in hišno gospodinjske va-jenke v smislu te razlage opravičene na pripomoč za opremo. Ravno tako je nastopati z dekleti na enoletno obvezo (Pflichtjahrmadchen), ki delajo v hišnem gospodinjstvu, kot s hišnimi pomočnicami. Takozvane Arbeitsmaid-e pa nimajo plače in se jih radi tega ne more v smislu teh določil smatrati za hišne pomočnice. Generalni pooblaščenec za delovno vpostavo je v nekem svojem odloku ponovno podčrtal, da tudi pomožne hišne pomoči niso izključene od pravice na izplačilo pripomoči za opremo. Mislil je na strežnice, perice, čistilke itd., ki niso v pravem smislu besede hišne pomočnice. To pa ne izključuje dovoljenja pripomoči za opremo hišnim pomočnicam, če je ista v svojem delu razbremenjena s takimi dodatnimi silami. * Obrati in zaščita zoper nezgode. Zaščita zoper nezgode pri delu spada v skrb poslovodij. Da bo v tem pogledu uspeha z vsemi ukrepi, je potrebna načrtna kontrola lastnega vodstva. Kot podlago za to je neka poklicna zadruga izdelala za svoj delovni rajon smernice za samokontrolo obratov v pogledu zaščite zopet nezgode in poklicne bolezni za poslovodje. V 509 določilih so na kratko sestavljene smernice, ki so poslovodjem za praktično izvedbo kontrole na razpolago. * Nove odredbe. Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteier-mark Nr. 19 z dne 17. junija 1943 prinaša štiri objave: 1. Odredbo o zaplembi in prijavi sovražnega premoženja na Spodnjem Štajerskem: 2. Tretjo določbo k ureditvi gospodarjenja s kovinami na Spodnjem Štajerskem; 3. Tretjo določbo o gospodarjenju z mlekom in mastjo na Spodnjem Štajerskem: 4. Razgla,s o pristojnosti obrtnega nadzornega urada v Graz-u na Spodnjem Štajerskem. * IgTa z smrtnim izidom. 91etni Franz Selenka je šel s svojimi tovariši po cesti iz Pettau-a v Radkersburg iz šole igraje domov. Ko je privozil avtobus, je hotel Selenko v zadnjem trenutku pred avtobusom prehiteti cesto, pri tem pa ja padel pod kolesa ter obležal pri priči mrtev. VIII. 1. Die englischen Flieger^ bombardieren Wohnviertel deutscher Städte. 2. Die Tischler erzeugen die Höbel. 3. Die Hausgehilfin reinigt den Boden. 4. Der Wind verlöscht das Licht. 5. Die Mutter badet den Säugling. IX. 1. Ich sehe sie am Bahnhof. Z Ich kenne sie, 3. Wir bringen Ihnen einen Rosenstrauß. 5. Ihr verkauft sie ihm. X. 1. H komu ste šli? Z Pri kom ste bili? 3. Kdo vam je to pravil? 4. Komu ste telefonirali? 5. Kam ste vteknili svojo vozovnico? 6. Danes nimamo tako lepega sadja kakor predvčerajšnjem. 7. Bodite tako ljubeznivi ii dajte mi jedilni list. ^ Einige Sprichwörter 1. Man mufi das Eisen schmieden, solang« warm ist. 2. Wie man in den Wald schreit so hallt ei wider. 3. Auch das Kleinste kann schaden. 4. Das Pferd, welches den Hafer verdient, bekommt ihn gewöhnlich nicht . 5. Die Nürnberger hängen keinen, den si« nicht haben. 6. Geschenke halten die Freundschaft warm. 7. Ein schönes Haus nützt Magen nichts. Was wir so unterwegs lesen Abfälle! — Odpadki! Achtung! Bissiger Hund!!! — Pozor! Hud pesi j Auf- und Abspringen während der Fahrt bei Straf» verboten! — vstopanje in izstopanje med vožnjo je prepovedanol Auskunft beim Türsteher! — Pojasnila pri vratarjnl Betreten verboten! — Dostop prepovedan! Das Sprechen mit dem Fahrgästen ist dem Wagenführer verboten! — Vozniku je prepovedano pogovarjati se s potnikil Deuisch Ilir Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasla metodično in praktično.) . 25. Stunde * Kmetijski delavec — lzučen poklic. Ze od nekdaj se je kmetijskega delavca smatralo za priložnostnega in neučenega delavca. To bo v doglednem času drugače. Prišli smo do uvedbe načela, da sploh ni več neučenih delavcev. Dobili smo predpise, ki -odrejajo tudi za kmetijske in podeželske delavce izobrazbo in uk. S tem bo kmetijski delavec končno Izravnan z delavcem t obrti, trgovini in industriji. Novi predpisi zahtevajo od kmetijskih delavcev štiriletno učno dobo. V učni dobi, ki traja dve leti, obiskujejo poklicno šolo, pri kmetu se pa učijo kmetijstva. Tu ne gre samo za strokovni pouk v praktičnem kmetovanju, temveč tudi za značajno in svetovno-nazorno utrditev vajenca. Potrebno je seveda, da te učni gospodar tudi osebno briga za svojega vajenca ter ga vodi posebno v njegovem prostem fasu. Če se vajenec uči na posestvu staršev, ni potreben učni dogovor. Zadostuje samo prijava pri Kreisbauernschaft-u. Za učno dobo dobi učenec spričevalo tei postane pomočnik (Land-arbeitsgehilfe). Nato mora biti še nadaljni dve leti kot pomočnik zaposlen v nekem drugem kmetijstvu, nakar dobi potrdilo, da je kmetijski delavec (Landarbeiter). Posebno zmožni vajenci in pomočniki imajo nato možnost, da so deležni že posebne podpore v nadaljnji izobrazbi, kakor obiskovanju kmetijskih šol itd. Absolventi kmetijskih šol imajo potem pravico do službe v kmetijstvu, posvetijo se pa tudi lahko kmetijskemu samostojnemu poklicu. * Novi bankovci po 5 RM. Reichsbank-a bo te dni začela izdajati nove bankovce po 5 RM. S tem bo olajšan denarni promet s tem plačilnim sredstvom, ki je po svoji plačilni višini najbolj priljubljeno. * O prijavi strokovnih risark. K obvezi o prijavi strokovnih učencev je generalni pooblaščenec za vpostavo v delo izdal odlok, ki govori o risarkah za vzorce, modo in posebno stroko. V kolikor so take risarke dolžne, prijaviti se za vpostavo v delo, se jim mora nakazati delo kot risarke v oboroževalni industriji. Ako bi se na krajih stanovanja zA take risarke ne našlo delovnih mest, je njihove razmere proučiti ter jih vpostaviti tam, kjer se nahaja tozadevna industrija. * Poldnevna zaposlitev žensk. Reichsarbeits-mimster je razglasil. Pri poldnevni zaposlitvi žensk na podlagi prijavne obveze z dne 27. januarja 1943 ni možno v splošnem določiti trajanja zaposlitve na gotovo število ur. Delovni čas se pač mora prilagoditi razmeram kraja in obrata. Načelno je dolžnost poslovodij, da določijo začetek in konec dela poldnevno zaposlenih žensk ter pri tem po možnosti upoštevajo njihove želje, Navadno bodo seveda že uradi dela vodili računa z vpostavo žensk, ki so navezane na gospodinjska dela. Zene je vpostaviti bolj v tiste obrate, ki jim delovne poldneve lahko uredijo tako, da bodo zraven lahko opravljale še svoja gospodinjska dela. Tam, kjer delo v podjetjih omogoča, se ženske z ozirom na njihovo delo doma lahko zaposli tudi po 24, 30 itd. ur tedensko. * Ne pozabite naših ranjencev! Nemški Rdeči Križ priredi v soboto in v nedeljo cestno zbirko. Gre za prvo letošnjo cestno nabiranje akcije za vojno pomoč Nemškega Rdečega Križa, ki je namenjena našim ranjencem. Da gre za najbolj socialne in plemenite namene, ki jih zasleduje zbirka, ni treba posebej omenjati Spodnještajerci, ki so vedno imeli dobro srce, se bodo gotovo tudi pri tej priložnosti izkazali vredne ugleda, ki ga uživajo, kot priden, dober in socialno čuteč na rod. Prispevajte po svojih močehl * Sedemdesetletna funkcij onarka stranke. Gauleiter je gospej Luisi Queich v Graz-u pismeno čestital k sedemdesetemu rojstnemu dnevu ter se ji zahvalil za neumorno delovanje kot Blockleiterin, 'ki ga opiavlja že od leta 1938. • Čudni dedščini. Nedavno je neki Luigi Vi-centini zapustil mestu Vicenza (Italija) 200.000 lir s testamentarično pripombo, da sme občina dvigniti ta denar šele 1. 2100. Z denarjem in obrestmi naj bi po njegovi želji takrat zgradili bolnišnico. — V mestu Omegna pa je bivši župan Beltrami zapustil mestu po svoji smrti 500.000 lir, ki morajo biti vložene v neki banki 120 let. Takrat bo kapital z obrestmi narasel na 13-milijonov lir, katero svoto naj mesto uporabi za prosvetne in socialne namene. * Smrtna kazen za tatico vojno poštnih paketov. 16 junija je bila v Wien usmrčena 39-letna Helena Haider iz Wien-a na podlagi sodbe ' izrednega sodišča, ker je v večjem obsegu kradla pakete, ki so bili namenjeni vojakom na frontah. • Nov živilski trg v Marburg-u. V Marburg-u so nedavno za prebivalstvo mesta na desnem bregu Drau otvorili tržni prostor za živila. Ta nova tržnica se nahaja na severni strani zgradbe, ki je bila mišljena za realno gimnazijo, nasproti tekstilne tovarne Ehrlich. S tem je ustreženo starim željam gospodinj, ki jim je nakup na trgu na levem bregu bil vedno nekoliko oddaljen. • Novi Gauleiter. Kakor poroča Nationalsozialistische Parteikorrespondenz, je Führer imenoval nadomestujočega Gauleiterja Albert Hoffmann-a Gaulejiterjem NSDAP. Gauleiter Albert Hoffmann je vodil doslej posle Gauleiterja v Gauu Westfalen-Süd. Hintritt verboten! — Vstop prepovedan! Durchfahrt verboten! — Prevoz prepovedan! Fasse dich kurz! — Na kratko povej! Straße reinhalten! — Držite cesto čisto! Hunde sind an der Leine zu führen! — Pse je voditi na vrvi! Nicht öffnen, bevor der Zug hält! — Ne odpirajte, dokler se vlak ne ustavi! ' Notbremse! Handgriff nur bei Gefahr ziehen. Jeder Mißbrauch wird bestraft! — Zasilna zavora. Potegnite ročaj samo v nevarnosti. Zloraba se kaznuje! • Straße gesperrt Umleitung! — Cesta zaprta. Ovinek! Bitte die Türe zu schließen! — Prosim, zapirajte duri! überschreiten der Geleise verboten! — Prekoračenje tračnic je prepovedano! Vorsicht bei Gesprächen, Feind hört mit! — Pozorl pri pogovoru! Sovražnik posluša! Vorsicht! Lebensgefahr! — Pozor! Smrtna nevarnost!! Praktische Gesprächsfibungen 1. Warten Sie bitte ein wenig, ich werde gleich zurück sein. i. Es tut mii leid, daß ich Sie solange habe warten lassen müssen. 3. Warten Sie bitte, bis -ich komme. 4. Lassen Sie mich nicht zu lange warten. 5. Vorwärts! Beeilen Sie sich. 6. Wann werden wir uns auf den Weg machen? Ich denke gegen 7 Uhr. f. Wenn Sie den schmalen Weg einschlagen, machen Sie eine Abkürzung. 8 Er ging vor dem Hause auf und ab. 9. Was geht denn Sie das an? Es geht mich eigentlich nichts an. 10. Wohin gehen die Fenster Ihrer Wohnung? Sie gehen nach dem Süden. 1. Prosim, čakajte malo, takoj sem zopet nazaj. 2. Zal mi je, da sem vas moral pustiti tako dolgo čakati. 3 Prosim, čakajte, dokler ne pridem. 4. Ne puščajte me predolgo čakati 5. Naprej I Požurite sel 6. Kdaj se bomo napotili? Mislim proti 7. uri. 7 Če krenete na ozko stezo, naredite okrajšavo. 8. Pred hišo je šel gori in doli. 9. Kaj vas briga? Praz za prav se me nič ne tiče 10. Kam so okna "Vašega stanovanja obrnjena? Proti jugu so obrnjena. ZAIIMIVOSTB o. Tekoče sonce. Havajci pravijo tako rahlemu dežku, ki vsak dan ali še po večkrat na dan okoplje zeleno prirodo njihovega otočja. To je pojav, ki te skraja preseneti. Nebo je popolnoma sinje in sonce ne neha žareti s sijajem, ko se ta dežek, droben kot rosa in svetel kot sončni prah, nenadoma zažene, osvežujoč razbeljeni pesek po plitvem pobrežju palme in hibiskovo cvetje. Na valove Tihega oceana se postavi mavrica za trenutek, se urno premakne z enega konca obale na drugega in naliv »tekočega sonca« se zaključi tako na naglem, kakor se je pričel, ne da bi se bil oblak pokazal nad teboj. Oblaki se otepajo otoških gora, sive oglavnice, ki skoraj nikoli ne zapustijo ognjeniških vrhuncev. Kdo se pa meni zanje? Redko kdo se vspne po strmih pobočjih od črne lave, kjer so vdelane zelenkaste skupine gvav — vedno zelenih dreves, ki dajejo okusno sadje. Vetrovi, ki v višavi rezko brijejo, odtrgajo zdaj pa zdaj kos pršavice, ki se hitro ogreje na soncu in se raznese na kilometre daleč pod vedrim nebom. * Konec roparskega morilca. O dvojnem roparskem umoru, ki ga je dne 4. maja t. 1. izvršil v Budini pri Pettau-u 26Ietni Konrad Wiltschnik nad Alois Zimmermann-om in njegovo hčerko Marijo Kowatschitsch, smo svoječasno v našem listu podrobno pisali. Wiltschnik, ki je svoje dejanje v celoti priznal, se je nedavno zagovorjal pred kazenskim oddelkom sodišča v Marburg-u, kf ga je obsodila na smrt. Smrtna obsodba je bila takoj izvršena. * Razdražen bik smrtno poškodoval dva človeka. V Johnsbach-u na Neuburgalm-u je podivjal bik, ki je na licu mesta umoril pastirja 50-letnega Damiana Kern-a, dočim je 77-letnega pastirja Sebastina Neuhauser-ja tako težko ranil, da je kmalu nato v bolnišnici umrl. Pastirica Franziska Raudner je bila lahko ranjena. Bika so morali ustreliti, ker ga drugače niso mogli ukrotiti. * Deset let Ječe radi tatvine je dobila pred sodiščem v Graz-u 21 letna kuhinjska pomočnica Gertrud Peters, nestalnega bivališča, rodom iz Duisburg-Laar-a, ki je — nastopajoč pod lažnimi imeni v času med oktobrom 1942 in januarjem 1943 v Wien-u, Graz-u in Klagenfurt-u izvršila 13 tatvin po kavarnah in hotelih. Peters je bila radi tatvine že predkaznovana ter jo je izredno sodišče označilo kot zločinko iz navade. * Trojčki so se poročili. V Andernach-u (Rhein-land) so prišli trojčki, ki se nahajajo pri vojakih, skupno na dopust ter dovedli vsak svojo nevesto na poročni urad. Redek primer je vzbudil pozornost. * Stroga kazen za zločin zoper nravnost. 48-letni Avgust Frim iz Graz-a se je večkrat tako daleč izpozabil, da je zapeljal dve nedoletni deklici. Dekleta je zvabljal na sestanek v neki domači Vrt ter jih zapeljeval k nemoralnemu dejanju. Izredno sodišče v Graz-u ga je obsodilo na smrt. * Lahkomišljenost se večkrat sama kaznuje. V Kassel-u sta dve lahkoživi ženi povabili dva ino* zemska mlada delavca v stanovanje. Tam so potem kuhali kavo ter pozabili zapreti plinovod. Šele sosedje so drugo jutro občutili močan vonj plina ter vlomili v stanovanje obeh žen. Našli so vse štiri osebe zastrupljene s plinom. En mož in ena žena sta bila že mrtva, ostala dva so pa odpeljali v bolnišnico, kjer je tudi druga žena kmalu nato umrla. * 931etni ženin. Te dni se je poročil v Wien-u nad 40 let upokojeni 931etni uradnik finančne straže, Valentin Schmid, ki si je na stara leta izbral ženo v osebi gospe Kowarschitz. * Ne kolesarite na napačni strani. Rosalia Stojan iz Anderburg-a se je s kolesom peljala proti Barental-u in sicer na levi namesto na desni strani ceste. Na nekem ovinku je privozil tovorni avto, kateremu se je hotela v zadnjem trenutku umakniti na desno stran. Pri tem je padla pod avto in zadobila težke poškodbe na glavi in nogah. Odpeljali so jo v bolnišnico v Cilli. * Zagrebška imenovanja. Poglavnik dr. Ante Pavelič je imenoval bivšega trgovinskega ministra Dragutina Toth-a predsednikom Hrvatske Državne banke. Podpredsednikom je bil imenovan tajnik zagrebške borze inž. Mehmedagič. * Metgfi iz kanalskih odpadkov. Guverner Rima je odredil zbiranje odpadkov glavnega kanala v Rimu ter njih oddajo v neko napravo, ki bo iz istih izdelovala metan za pogon motornih vozil. * V Angliji živi 150.000 emigrantov. Glasom portugalskega lista »People« je podal Churchill nedavno v Spodnji zbornici poročilo, da se nahaja v Angliji 150.000 emigrantov iz držav sil osi. V tem številu so zapopadeni tudi emigranti zasedenih držav brez organiziranih odredov, ki se udeležujejo bojev zoper sile osi. Preživljanje in podpiranje teh emigrantov v civilu je stalo Anglijo doslej že 1,210.000 funtov šterlingov. Zasebne zbirke za te politične emigrante so pa od leta 1933 nabrale 9,500.000 funtov šterlingov, ki so jih tudi že v veliki meri potrošili. -Znano je, da je ogromno večino teh beguncev Židov, ki so znali iz Anglije tudi nekaj izvleči. * švedski kralj 851etnik. Na Švedskem so proslavili 85. rojstni dan kralja Gustava V., ki je kljub visoki starosti še svež in zdrav osebno prisostvoval zaključni proslavi v svojem dvoru. * Vojaško imenovanje na Japonskem. Kakor poročajo iz Tokija, je japonski cesar imenoval generala Teraučija in generala Sugijamo maršalom, obenem pa je bil imenovan admiral Nagano velikim admiralom. Italiens Küste abwehrbereit Die Kampfkraft der italienischen Truppen, denen der Schutz ihres Vaterlandes anvertraut ist, wird durch Übungen dauernd erhöht und gesteigert. Unser Bild zeigt eine Abwehr-Übung bei der italienischen Küstenartillerie Scherl-Bilderdienst (Luce) * Cetvorčki na Portugalskem. Neka delavka y severni portugalski pokrajini Minho je porodila te dni zdrave četvorčke. Srečna mati je že v prejšnjih letih posamezno rodila štiri otroke. Za četvorčke zbirajo po vsej Portugalski darila. Tako so zbrali že v nedeljo za mater in njene miljence nič manj kot 26.000 eskudosov. » V Sofiji do jeseni ne bo več Židov. Kakor je izjavil bolgarski komisar za židovske zadeve, Be-lev, so v Sofiji evakuirali doslej 27 tisoč Židov. Od teh so jih 20 tisoč spravili v notranjost dežele. 4 tisoč mož so zajeli v posebnih delovnih skupinah. V Sofiji se nahaja trenutno še 2000 Židov, od teh pa kakih 1000, ki živijo v mešanih zakonih in se jih radi tega ne( bo izselilo Zakon o zaščiti naroda pa v bodoče Bolgarom ne dovoljuje sklepanja zakonov z Židi. Do septembra bodo Sofijo popolnoma očistili Židov. * Anglo-ameriške bombe na Švico. V noči od nedelje na ponedeljek so imeli v seveAii Švici letalski alaim, med drugim tudi v mestih Bern, Basel in Zürich. Na nekaterih mestih je stopila v akcijo protiletalska artilerija. Anglo-Amerikan-ci so vrgli na več mestih kantona Thurgau bombe. Kakor poročajo švicarski listi, so bombe ubile v vasi Kümmershausen tri osebe, dočim je neki četrti prebivalec zadobil poškodbe. V Jonschwil-u in Haselberg-u so povzročile zažigalne bombe škodo. * »Dan zastave v Argentiniji.« Po vsej Argen-tiniji so preteklo nedeljo praznovali »Dan zastave«, obenem pa so prebivalci prisostvovali zaprisegi rekrutov letnika 1922. Na historičnem Maj-niškem trgu v glavnem mestu Buenos Aires je imel državni predsednik, general Ramirez, pred ogromno množico ljudstva govor, v katerem je povdaril, da je 70 tisoč mož priseglo, da bodo branili domovino. Vsak posamezni državljan je po jegovih besedah obvezan, da brani svojo domovino Po slovesni zaprisegi je prezident Ramirez pregledal vojaško parado. * Mesto Bilbao je praznovalo svojo osvoboditev. Preteklo nedeljo je minulo šest let, odkar so čete generala Franca osvobodile Bilbao izpod boljševiškega jarma Strankin minister Arrese je ob tej priliki v prisotnosti generalnega tajnika Mora Figuere sprejel 115 županov osvobojenih mest in vasi pokrajine Bizkaya. V prisotnosti voditelja španske mladine je minister Arrese nato otvoril pet domov za falangistično mladino. * Strahovita erupcija ognjenika Paracutin. Po poročilih iz Mehike, je začel strahovito bruhati znani ognjenik Paracutin, čegar razbeljena lava ogroža že celo vrsto vasi in naselbin. Razbeljena lava se vliva z veliko brzino v doline. Mnoge vasi so v mrzlični paniki še pravočasno izpraznili^ Iz vasi, ki jih je ognjena lava že odrezala od ostalega sveta, so spravili ogrožene prebivalce s pomočjo letalskih odredov. V področje, ki so ga zavzeli evakuirani prebivalci, je odposlala vlada zdravnike, sanitetni materijal, hrano, bolniško strežniško osobje itd * Zapuščina Edsel Ford-a. Kakor znano, je nedavno umrl v najlepši moški dobi sin znanega avtomobilskega kralja Henry Ford-a, Edsel Ford. Njegovo zapuščino cenijo na 200 milijonov dolarjev Največji del svojega premoženja je mladi Ford zapisal Fordovi ustanovi. Ostanek je zapustil v enakih delih vdovi in štirim otrokom. * Ogromni japonski splav. V tokijski luki so gledali te dni Japonci velik prizor. Vlačilske ladje so namreč privlekle v pristanišče doslej največji splav na svetu. Splav, ki je bil sestavljen iz samih borovih debel, je bil dolg 125 metrov, širok pa 25 metrov Višina splava je znašala 5 metrov, pod vodo je segal še tri metre globoko. Splav je imel obliko ogromne podmornice. * Madžarska je prevzela parnik »Ferencz Jo-szef«. Kakor znano, je bivša Jugoslavija zaplenila celo vrsto madžarskih podonavskih parnikov, ki so se nahajali 1 1918 slučajno v območju takrat nastale Jugoslavije. Med parniki, ki jih morajo Srbi sedaj .vrniti madžarski vladi, se nahaja tudi »Karadjordje« ki je bil svojčas krščen na ime »Ferencz Joszef I«. Pod starim imenom bo imenovani parnik vozil sedaj zopet pod madžarsko zastavo. * Italijanski minister za ljudsko prosveto Big-gini je prispel v Budimpešto, kjer bo prisostvoval blagoslovitvi novega poslopja zavoda za italijansko kulturo. * Iz ljubljanske pokrajine. Zveza slovenskih zadrug izkazuje 140 članic. 45 zadrug ima značaj kreditnih zadrug, dočim ima 23 zadrug docela gospodarski značaj. * Estonskega nadškofa so boljševiki zavlekli v Ural. Londonski katoliški list »The Tablet« je objavil te dni vest. da je bil estonski nadškof in apostolski administratoi Edvard Profittlich po sporočilu iz Vatikana deportiran v neko koncentracijsko taborišče v Uralu. Profittlich je bil aretiran s strani boljševikov 1. 1941. Od tistega časa ni bilo o njem nikakega glasu več. Londonski katoliški list je sicer objavil to vest, ni pa pristavil nikakega komentarja. * General VVavell — podkralj Indije. Angleška vlada je te dni imenovala znanega generala Wavell-a indijskim podkraljem. S tem imenovanjem je Anglija dokazala, da ji — vsaj trenutno — ni za politično rešitev indijskega vprašanja, temveč da gleda na to vprašanje zgolj z vojaškega vidika. Indijsko vprašanje je stopilo z imenovanjem generala podkraljem v zelo kritično fazo. VIlOGRAPMlSkl III SAPIARSKI KOTIČEK Škropljenje in lepilna sredstva Pri sedanjem pomanjkanju bakreno .gaiice in spričo deževnega poletja se bavijo naši umni vinogradniki vedno znova z mislijo, kako naj bi se škropilo, da bi ostal neizogibni bakreni oksid čim dalje na površini trtnega lista, oz. da ga ne bi dež odpral. Pomisliti je namreč treba, da zadostujejo že najmanjši delci enega samega miligrama bakrenega oksida na površini lista, da preprečijo kaljenje trosov peronospore. Toda ta najmanjši del bakrenega oksida mora biti v času kaljenja na listu prisoten. Cim ie nastala »invazija« trosov aH kalilnih klic peronospore, je poznejše in še tako izdatno škropljenje brez učinka. Tisti vinogradniki, ki jim je ohranitev zdravih vinskih trt pri srcu, se bodo radi tega radi posluževali vseh sredstev, ki so jim v času krize za pobijanje peronospore še na razpolago. Imamo nekaj lepilnih sredstev, ki niso nikak nov izum. Bilo je že več kritičnih situacij, ko so se morali vinogradniki posluževati takih sredstev. Ako se jih je pravilno uporabilo, so se ta lepilna sredstva v praksi tudi obnesla V naslednjem hočem priklicati našim vinogradnikom v spomin naslednja sredstva: 1. Razstopina smole is sode. V tri litre vode, ki pa mora vreti vsipljemo 0.5 kg sode, nato pa dodamo med nadaljnim vretjem te raztopline 0.5 kg borove ali smrekove smole. Vsled nadaljnega kuhanja nastane nekako razmiljenje (Verseifung) smole, torej neke vrste koloidalne razstopine, ki jo dopolnjujemo z vročo vodo, da ohranimo trajno množino treh litrov Od te raztopine sode in smole dodamo 500 gramov na sto litrov raztopine bakrene gaiice, in sicer tako, da jo s pridnim mešanjem najfinejše raz- i delimo. Na ta način dobimo zelo fino emulzijo i približno 1.5 pro mille. Ta količina zadostuje minimalno v toliko, da prepreči izpiranje delcev bakrene gaiice 2. Koloidalna raztopina kazeina. Kilogram sir* (saurer Topfen) prekuhamo v dveh litrih vode i 200 grami sode bikarbone (lahko je tudi navadna soda) tako dolgo, dokler ne nistane čista in prozorna tekočina. 300 gramov te kazeinove raztopir.s zadostuje kot dodatek k raztopini bakrene gaiica. V mirnih časih so dodali liter surovega posneteg» mleka naravnost bakreni galici. S tem niso podaljšali samo učinkovitost bakrene gaiice, temveč tudi adhezijo ali lepilnost škropilnega sredstva. 3. Izvrstno lepilno sredstvi je tudi volovski žolč, kdor ga ima, toda za splošno prakso ne prihaja v poštev. 4. Pred kakimi 50 leti, takoj ob pričetku pobijanja peronospore, še večinoma sploh niso imeli škropilnih aparatov. Posluževali so se navadnih čopičev, sirkovih in brezovih metel. V tistem časa je eden izmed starih vinogradnikov — bil je moj oče — izumil ceneno in izvrstno lepilno sredstvo. V z vodo napolnjeno kad so vsipali dober jerbas lesnega pepela in ta pepel dobro izpremešali. Tej razstopini so dodali eden do dva jerbasa na drobno sesekanega in s kladivom stolčenega zel» nega smrečja. Procedura izluženja je v tem slučaj« trajala vsekakor en dan. Pomešano z minimalne količino bakrene gaiice smo dobili tako učinkovit» škropilno sredstvo, da je izgledal naš vinograd kot prava zelenika v puščavi sosednih opustošenih vinogradov. Lahko si je misliti, da nevoščljivost ni bila ravno majhna. Bilo je takrat katastrofalno leto peronospore. Takrat so se spreobrnili mnogi ns-zadnjaški nasprotniki škropljenja, med drugim t» di duhovščina, ki ni bila baš dovzetna za »novot»-rije«. Tako n. pr. je tudi gnojnica kot dodatek k raztopini bakrene gaiice ne samo dobro lepilno sredstvo, temveč tudi slično kot previšek pepelneg» luga hranilno sredstvo. Vinogradi, ki jih škropim« na ta način, dobijo izredno temnozeleno barvo. V nadaljnl praksi sem pri vseh vinogradih, ki jik Je popadla kloroza, uporabljal te dodatne metod«, ki pa niso bile izredno učinkovite samo v deževnih, temveč tudi v najbolj suhih letih. Ta pojav me je dovedel do domneve, da obstaja poleg pr» hrane trte potom korenin tudi neposredno fiziološko prehranjevanje potom površine listja. Za zna» stveni protiposkus in za dokaz te domneve pa mi je v praksi veleobrata primanjkovalo potrebneg« časa. Tak poskus pa bi bil vsekakor velike gosp» darske vrednosti. Mimogrede bodi povedano d« sem v svoji praksi izhajal s samo 10% v sploSnea potrebnega in dragega dušikovega gnojila z najboljšim učinkom, medtem ko je gnojenje zemlje « umetnimi gnojili v marsičem odpovedalo. TO IN ONO Vpliv poletja na zemljo Astronomsko ali koledarsko se poletje pričenja I 22. junijem in končava z 23. septembrom. Meteorološko (vremensko) pa se poletje prične že z lačetkom junija. Zato pa se konča ie s koncem •vgusta. Seveda pridejo tudi leta, ko se vremen-iko poletje pričenja še le z začetkom ali celo iredi julija ali pa celo do pravega poletja sploh te pride. Ampak to so pri nas velike izjeme, vsekakor se nam obeta letos posebno zanimivo poletje. Kakor ima — v naših deželah — vsak štiriletnih časov napram zemlji »in življenju svojo po-lebno nalogo, tako jo ima tudi poletje. Pozimi narava počiva, spomladi se prebudi, poleti zore-ra, v jeseni dozori. Toda poleg te svoje glavne naloge ravno poletje opravlja in ponavlja tudi naloge ostalih treh letnih časov. Predvsem je to čas odpočitka za duševno in duhovno delujočega človeka, a nasprotno je to čas največjega dela ta človeka, ki je preko zime počival ezir. se odpočil od težkega dela. Le zemlja sama čez celo poletje ne pride do odpočitka. Ze v začetku poletja dozori ozimnina, razni sadeži in zgodno sadje. Komaj je žito požeto, se zemlja že pripravlja za ncvo setev (ajda) in sajenje zimske povrtnine. Da zemlja sama ravno tez poletje nima nobenega pravega odpočitka, zato pred vsem skrbi — sonce, odnesno do viška stopnjevana toplota njegovih žarkov, ki prodiraje glekoke pod p®-rrsje zemlje. In sicer do tja. kjer se srečujejo i izdihavanjem prihajajočem od vročega srca ali jedra zemlje V 1em srečevanju iz- in vdihovanju remije ležijo skrivnosti tistih silovitih naravnih pojavov, ki jim pravimo: elementarne katastrofe. In to so: potresi in izbruhi ognjenikov (vulkanov), i delovanjem katerih so v zvezi tudi ne-Tihte, ki — kakor splošno znano — najhuje divjajo baš preko poletja in ki se pomirijo še le t pozni jeseni, a se zopet razdivjajo (2lasti v inežnih viharjih), če pride do delovanja večjih potresov in vulkanov. Navadno se misli, da je poletje prava doba potresov m ognjeniških izbruhov. Ze bežen pregled statistike teh pojavov tekom zadnjih 20 let pa« nas poučuje; da je največ teh pojavov preko rime, a najmanj čez poletje. Seveda so tudi v tem Izjeme. In sicer silovitejše v svojih učinkih. Izmed večjih ognjenikov, ki delujejo tudi preko poletja, sta najbolj znana Vezuv in Krakatam ta slednji se je po 20001etnem »počitku« zopet «glasil v avgustu 1. 1883, a tedaj s tem straho-ritejšo katastrofo, kateri žalostni spomin 60 let bomo torej v kratkem »praznovali«. Strašna potresna katastrofa, kt Je zadela Turčijo ozir. Ana-tolijo I. 1940 se Je izvršila koncem decembra 1. 1940 In Je v zvezi s podzemskimi silami, ki že dalje časa ogrožajo ves Balkan vštevši Cmo in Kaspiško morje tja do Jugovzhodnega dela sovjetije. Z oziram na slične katastrofe v Bolgariji, Romuniji, Grčiji hi drugod se Je že tedaj domnevalo, da so vsi ti pojavi nekakšne »porodne bolečine« novega vulkana na nemirnem ozemlju Balkana. ¡__p Poglavje o advokatih Naj človek misli o advokatih dobro aH slabo, •no drži, nacdonalsoclalizesn J« v Nemčiji to po-»lavje dobro rešil. Po liberaHstSčno-kapitaUstič-bUi zakonih, kakor Jih imajo ie danes v nekaterih taavah, je odvetniški poklic bil, oziroma Je tisti, ki ga je ljudstvo najbolj in največkrat potrebo ralo, hkrati pa tudi najbolj sovražilo. S tem seveda ni rečeno, da so vsi odvetniki vedno in povsod bili tisti, ki zaslužijo biti uvrščeni med nepriljubljene advokate. Kakor ničesar na svetu, tako tudi med advokati ne morejo biti vsi graje »redni. Tudi med njimi so izjeme. Udejstovanje odvetnikov v liberalistično urejenih državah je tako obsežno, da je človeku, ki Ima opravka na sodišču, naj si bo sedaj v kazenskih, civilno pravnih ali kakih drugih zadevah, skoraj nemogoče, da bi zadevo opravil, če n ne najame zastopnika v osebi odvetnika. Zakoni m predpisi so že sami tako prikrojeni, da «e stranka, ki hoče v sodnih zadevah nekaj urediti. sama le prav težko orijentira. Odvetnik ki tako zadevo prevzame, pa mora biti seveda plačan. Nešteto zadev življenjskovažnega značaja od katerih Je bila odvisna eksistenca ceJsih rodbin, se večkrat sploh ni načelo ali rešilo, če ni bilo sredstev za pravnega zastopnika. Pravni zastopniki so namreč za svoja posredovanja vedno in povsod, prav posebno pa tam, kjer je šlo za ljudi brez premoženja, zahtevah že pri prevzemu zastopstva naplačila za delo, ki ga mislijo opraviti. Sistem je bil, oziroma še je tak, da je pač odvetnik za svoj trud in svoje delo v vsakem primeru prišel do svoje nagrade. Zgodovina odvetniške prakse pozna tudi lepo število primerov, v katerih so se učeni doktorji prava kot zastopniki strank v raznih civilnopravnih zadevah, kjer ie šlo za večje vrednosti in sta stranki bili petični, izkazali kot pokvarjeni advokati, kakor pravi naš narod, kadar kdo izgubi kako tožbo, kar se mu je zdelo krivično, ker je moral nositi razen materijelne ali finančne izgube, še vse sodne stroške in advokatske račune, ki so navadno bili prav mastni. Elastičnost kapitalističnih zakonov je namreč omogočala, da so odvetniki tam, kjer se jim je zdelo potrebno in vredno, procese lahko zavlačevali v nedogled. Bfa Kleves* Amei^er IRrder M°rt ,k*S,,?!'Ü' Stellengesuche S Rpl, das iettgedruckte Wort 26 Rpf, ,^<ä!llt,a„te~v^rk!hr Briefwechsel und Heirat 13 Rpt, das fettgedruckte Wort 40 Rpf. für alle übrigen Wortanzeigen 10 Rpf. da, fettgedruckte Wort 30 Rpf. Der Wortpreis gilt bis zu 12 Buchstabe^ je Wort. Kenn Wortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf, hei Zusendung durch a i L BotenJ 70 Rpf' Auskunftsgebühr für Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft ra der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. Anzeigen-Annan ¡Beschluß : Am Tage vor Erscheinen um »6 Uhr Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufge»o»»m»n. Mindestgebühr für eise Klei»e Anzeige 1 RM ^ predlaganjem vedno novih prič, dokazov in protidokazov, se je zadevo lahko zavlačevalo, razprave so se odgodile, razpisovale so se nove, odvetniški stroški so pa naraščali. Nekoč je neki ugleden pravnik pol v šali pol resno rekel, da so odvetniki prav za prav aa to, da tam, kjer bi se sodne zadeve lahko gladko in pravilno rešile, stavljajo v imenu svojih strank take vloge in predloge, da se tožbe in rešitve otežijo in če je le mogoče spravijo na stranske tire. V takozvanih demokracijah se odvetniki v velikem obsegu poleg svojega poklica bavijo tudi s politiko. Kolikor gre za poštene in resne javne delavce ni temu kaj oporekati. Na žalost je pa tudi v pregovoru, ki ga pozna naše ljudstvo, da je izguba, če ie odvetnik politični funkcijonar, mnogokrat veliko resnice. Nešteti so primeri, ko so advokati v svojih političnih funkcijah, do katerih so prišli po hrbtu ljudstva, pokazali svoj pravi značaj, ki so ga prevarani volilci končno označil za »odvetniške opravke«. Nacionalsoci ali stična Nemčija j.e vse te in sldčne metode temeljito odpra*"'la. « EausjehilSn die auch etwas kochen kann und käusliche Ari»eit verrichtet, wird ¡»er sofort ?e-sucht. Anzufragen bei Blodnik, Haslach. Zu verkaufen Oü®ße Sieles Aneden-Batterien, Grammophon-platten und Stempel jeder Art erhältlich bei G. Pichler, Pettau, Ungartorgasse 2. 417-3 Suche für mein Gemischtwarengeschäft einen Lehrling mit entsprechender Schulbildung. Anzufragen bei Josef Wagner, Erlachstein. 433.6 Zu kaufen gesucht Abfälle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, Textilabfäl-le, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5. 4 Kaufe alte Schirme. Georg Zimmermann, Schleifer und Schirm-reparateur, Marburg/Drau, Vik-trtnghofgasse 5. 449-4 Sofort wird Berufsköchin aufgenommen. Grazer Brau-Restau-rant, Tegetthoffstraße 3. 434-6 Schuhmacherlehrling wird aufgenommen. Ernst Krois, Kärntnerstraße 18, Marburg/Di^u. 453-6 Kaufm. Lehrling, ehrlich und kräftig, wird bei voller Verpflegung aufgenommen. Emil Zimperschek, Gemischtwarenhandlung, Lichtenwald. 447-6 Vorarbeiterin möglichst mit Vorbildung, eventuell auch zum Anlernen für Wäschefabrik gesucht. An^efcote unter »7205« an die Geschäftsstelle Marb. Zeitung in Cilli. 448-6 Altere alleinstehende ehrliche Frau zur AueMlie in Haus- und Gartenarbeiten gesucht. Sear-hprdzimmer zur Mitbenutzung u. Bettstelle ohne Bettausstattung steht zur Verfügung. Vorsprechen nachmittags, außer Sonntag, bis 17 Uhr. Cilli, Schloßbergstraße 53. 457-6 Zu mieten gesucht Nehme zwei Fräuleins auf Kost und Wohnung. Pickern 116. 452-7 Heirat Schnelderlehrltng wird dringend gesucht. F. Skrabl, Seitzdorf-Plankenstein. 419-6 DriefmarhciiSvimmler Nenesfe Sondermarken! fort lieferbar 1943 erSchienenen Sondermarken sind so- . Wehnnacht 12 W. p. S. 5.50 (Führer Geb.), 6 W. p. S. 5.50 Neueste Ausgabe: Arbeitsdienst 4 W. p S 1— (erschienen am 26. Juni), Abgabe beschränkt «; P^k'orat: Neue Zeitungs- und Dienstmarken, 21 W. n. rirt< eK G,Cbi2 W P" S" »•». neueste Ausgabe: Wagner Gedenkausgabe 3 W nebst 1 W. Heydrich Gedenkmarke, ms. * w p s. 5.—. Nur einige Stunden am Schalter gewesen Generalgouvernement- Neue Dienstmarken 12 W n S. *—- 2 + 4 ZI. neue Landschaft 2 W p S 4_ 1 WFÜneerrc,C9b- V* * £-^ Kopernikus-Provisorien AK P '. 2~ Ganzer Gedenkbogen p. St. 25,— Unser Abonnement bringt Ihnen diese Marken automatisch ins Haus D L;Lt e/°Ch b6i Beste,lschein Segen Rückporto ol Phil. Frankatur. Korresp nur deutsch. Deutlich schreiben! Dopisi samo v nemščini v čitljivi pisavi! l„™Y