Štev. 33	V	Gorici,	16.	avgusta	1912.
Današnja številka obsega 10 strani.
..JVfovi čas*'
1 ha,a v^ak petek 't •*, uri dopoldne. Ured RiStvo in upravnistvf' j> V gosposki ulici Sl. f, drugo dvoriSft«.
Lisi stane
za celo leto ... .1 b za manj premočne 3 „ v JVemčijo , . ,	5	.
posamezne Sievilke 8 v Oglasi po dogovoru.
Leto IR
Pozdrav!
Jutri se v našem mestu zbero k slavnostnem zborovanju naši katoliški dijaki, ^aš list, ki je vedno in povsod znal ceniti napredek in pomen katoliške organizacije. Pozdravlja v središču naše dežele te mlade nositelje in sobojevnike na kulturnem Polju. Veselimo se njihovega napredka, veselimo se tega iz dna srca, ker vemo, da so oni poleg naših izobraževalnih društev Orlov in Marijinih družb izbran cvet našega naroda in njega up in nada za boljše bodoče stanje. Res je glavna in vrhovna naloga naših dijakov dober napredek v šoli, a mladi ljudje, ki so poklicani, da enkrat Vstopijo v bojne vrste naše za katoliško kulturo boreče se armade, morajo privaditi in naučititee tudi pametnemu, katoliškim načelom odgovarjajočemu življenju in pa delovanju. ki stremi za tem, da preuredi človeško družbo po nezmotljivih naukih naše sv. Cerve.
Naše katoliško ljudstvo lahko s ponosom gleda na te izbrane čete. ker ve. da bodo iz teh na katoliškem temelju stoječih Vrst izšli polagoma oni možje, ki ga bodo vodili k boljšemu duševnemu in gospodarskem stanju. In v imenu tega katoliškega, slovenskega in demokratičnega stališča, bodite naši mladi prijatelji-dijaki iskreno Pozdravljeni!
*
♦ *
Sestanek našega dijaštva v Ooricl.
Jutri v soboto se vrši podružnice »Slov. dij. zveze za Primorje« občni zbor, ki jc
člane obvezen. Vrši sc v prostorih S. K. S. Z. ob 4h popoldne.
V	nedeljo zjutraj točno ob 8h bo na splošno željo vsega dijaštva iz posebne prijaznosti daroval pontifikalno slovesno sv. niašo premilostni Monsgr. Fr. Castelliz, fektor osrednjega semenišča v Oorici. Di-laštvo se polnoštevilno udeleži te sv. daritve v semeniški kapeli; seveda vabimo k tej izredni slovesni daritvi vse sl. občinstvo. Pri sv. maši poje pod vodstvom preč. Patra Aleksandra in preč. g. Setničarja ad noc sestavljeni dijaški možki zbor Pilke-tevo mašo.
Ob 10. uri se vrši zborovanje katoliško narodnih abiturijentov v dvorani
»Central«. Popoldanske slavnostne predstave in igrokaza »Naša kri« se osebno udeleži pisatelj preč g. župnik F. S. F i n ž-g a r.
Predstava se vrši v proslavo rojstnega <lne Nj. Veličanstva presv. cesarja Franca Jožefa I.
Na komerz, ki se prične ob 8h zvečer, vabimo vse naše občinstvo. Vsi sloji brez razlike bodite nam dobrodošli in v naši sredi pozdravljeni.
Z Bogom za ljudstvo!
Pripravljalni odbor.
Evharistični kongres na Dunaju.
V	velikem številu pojdejo Slovenci h kongresu na Dunaj. Zadnjikrat smo poročali. da se naprosi prevzvišene škofe na Slovenskem za slovesno službo božjo v frančiškanski cerkvi, kjer se bodo Slovenci zbrali. Za to pa je treba poskrbeti tudi primerno petje.
Pri shodu bo treba peti najmanj pri treh slovesnih latinskih mašah, ravno tako pri popoldanski službi božji.
Vsi oni pevci in pevke, ki pojdejo h kongresu, naj se, bodisi po domačem dušnem pastirju, bodisi sami, čim preje javijo pri vIč. g. Stanku Premrl-u, pevovodju stolne cerkve v Ljubljani. Pred škofijo 12. I. ter naj mu povedo 1. svoje naslove, 2. katere latinske maše znajo peti. Če bi bilo mogoče, bi potem pevci in pevke že pred odhodom na Dunaj imeli eno pevsko vajo v Ljubljani.
Pevci in pevke, oglasite se v obilnem številu, in potrudite se, da bo slovenski zbor res čeden in krepak. Pokažimo tudi ob ti znameniti priliki na cesarskem Dunaju, da smo Slovenci navdušen pevski narod in da ljubimo svojega evharističnega Boga!
Na Koroškem se je za kongres doslej priglasilo .¥18 Slovencev, kar jc zelo mnogo. Koroški Slovenci pojdejo na Dunaj s posebnim vlakom. Ziljani in Rožani odidejo v narodnih nošah, kar bo Slovencem v čast in ponos!
Po svetu.
So ljudje, ki pravijo: Toliko se piše o vojni z Italijo, pa je še ni. — Zahvalimo Boga, da je ni! Da pa časniki pišejo o možnosti vojne med Italijo in Avstrijo, ni čudno! Sicer nihče neve, kaj imajo diplomati med seboj; toda nasprotstvo med nami in Italijo je vendarle očito — saj v ljudstvu se kaže to nasprotstvo. — Na Balkanu se lahko vsak trenutek kaj zgodi; saj tam je kakor sod dinamita, okrog katerega gore ognji. Kako lahko se vžge. Sedaj pa nekaj novic iz svetovne politike! — Italija in Švica imata sedaj med seboj prepir. Mala Švica se nikdar ne meša v svetovno poli tiko. Prebivalstva ne šteje niti 4 miljonc. Ljudovlada Švica je nevtralna in je ne sme napasti nobena država. Sedaj pa je Italija začela graditi na švicarski meji močne trdnjave, ki kažejo, da hoče Italija v ugodnem trenutku udariti v Švico ter zasesti njen južni del. kjer prebiva 300.000 Lahov. S tem pa bi se laška severna meja pomaknila naprej, bi se silno ojačila in nasprotno nemška in švicarska meja bi bila proti Italiji nezavarovana. Enako bi tudi naša meja zelo trpela. Zato pa Nemčija in Avstrija ne bosta smeli dopustiti, da bi Italija uganjala s Švico, kar bi hotela. - Italija bo zgradila na novo še 14 velikih oklopnih ladij, 96 torpedovk in 60 podmorskih čolnov. Albanci so sedaj med seboj sprti. Eni menijo, naj sc sklene mir. drugi, da se gre naprej. Albanci so res začeli prodirati, kakor poročajo nemški listi. — Avstrijsko pošto v Solunu so z dinamitom napadli neznani storilci. Bomba je napravila precej škode. Kdo jc napad izvršil se ne ve. ali Mladoturki ali Albanci. Bolgarija je silno ostro nastopila proti Turčiji radi klanja Bolgarov, o katerem smo poročali. Ta nastop Bolgarske v Carigradu podpira tudi Avstrija in Nemčija. Sploh pa bolgarsko ljudstvo zahteva vojno s Turki. Bolgarska armada je izborna. — Srbi so na Bolgare zelo ljubosumni. Čujejo se glasovi, naj bi se Srbi rajši naslonili na Avstrijo. — Fran-ciia in Rusija sta si zopet zelo debeli prijateljici. Francoski min. predsednik Poin-care se mudi na Ruskem, kjer ga je car sprejel z vsemi častmi. Tako na uro gledat pa taki gospodje ne hodijo. Baje — kdo to ve — se bosta Rus in Francoz dogovorila.
kaj naj storita na Balkanu. Pa še nekaj je! Francoski bankirji so Rusom nehali dajati posojila. Sedaj je Poincare prišel Ruse tolažit, da bodo že še dobivali denar od francoskih judov. — Med Rusijo in papežem je nastal razpor. Pravoslavna Rusija zahteva, naj papež prepove katoliškim škofom in duhovnikom, da ne bi delali za katoliško stvar. To predrzno zahtevo je Vatikan odločno odbil. — Zoper ruskega cara se je zopet pripravljala zarota, ki so jo pa pravočasno odkrili. — Na otoku Haiti divja revolucija. Revolucionarji so vrgli bombo v vladno palačo. Predsednik Lecorte in 400 ljudi je bilo ubitih. - V Meksiki divjajo vstaši grozovito. Vstaši so zavzeli mesto Ikstapan. Posadko., ki je branila mesto, sestavljeno iz sto kmetov in sto Ikstapanov,
so vstaši pomorili. Po zavzetju Ikstapana so pričeli revolucionarji prodirati proti To-luci. Nadalje so vstaši v bližini Chiaitle v državi Morelos napadli osebni vlak in pomorili 25 vojakov in 20 potnikov. Vstaši pod vodstvom voditelja Zapate so ustavili nek železniški vlak. v katerem se je nahajalo tudi veliko ranjencev, oziroma bolnikov. Ubili so 36 vojakov in 36 potnikov. Potnike so oropali, ubitim ženam odrezali roke, da se polaste prstanov, neko ženo ustrelili, ki je imela mrtvega otroka v naročju, ustrelili in ubili 3 žurnaliste, med njimi nekega Straussa, poročevalca lista »Imparciala«, katerega so s puškinimi kopiti pobili, dasi jih je prosil, naj mu priza-neso. Nato so požgali vozove. — Novi maroški sultan se imenuje Mulej Jusuf in je
brat prejšnjega Mulej Hafida, ki je odpotoval na Francosko.
Najnovejše vesti.
Neugoden položaj na Balkanu. Turški listi pišejo proti Bolgariji zelo ostro. Pov-darjajo, če bo Bolgarija še dalje rožljala z orožjem, bodo turške stranke pozabile na svoje spore in se zedinile. Turška-armada pa že komaj čaka, da se udari. — Včeraj dne 15. t. m. se je poostril tudi spor med Črnogoro in Turčijo. Turčija noče odstopiti Črnigori enega okraja, kakor je bilo domenjeno.
Naš zunanji minister je začel vplivati na velevlasti, da pritisnejo na Turke, da Albancem in Bolgarom dajo večjo svobodo.
Listek.
Junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J.
(Dalje.)
Na vrtni strani smo videli veliki drevored do mostu pokrit z mrliči in ranjenci v rdečem švicarskem kroju; videli smo, kako so moški in ženske morili z bodali in sabljami, kar je bilo še živih. Onostran mosta na trgu Ludovika XV. streljanje, upitje, konjeništvo z bliščečimi sabljami.
„Kaj pa tisti boj tam?" sem vprašal. »Naše brate sečejo," je odgovoril Vire iz Untervaldna. „Prišel je namreč šel s kraljevim poveljem, da mora polk v vojašnico nazaj. Bilo je očitno, da je to nemogoče. In zdaj jih žalostno pobijajo."
»Bog odpusti kralju 1" je zamrmral narednik Kristen. »Namera-val je dobro, kakor zmerom, a je slabo zadel."
»Ali nečemo zmoliti ene češčenasimarije" za njih uboge duše? Moj brat je tudi zraven 1“ je dejal Jožek Jost solznih oči. Odgovoril sem mu, da ima prav. Pokleknili smo tedaj in molili z razprostrtimi rokami pet očenašev in češčenasimarij ter pristavili: »Gospod, daj jim večni mir," kakor je katoliška navada pri mrličih.
A našo molitev je spremljala groza. Streljanje, kletve, smrtni vskliki nele v vrtu, na dvoriščih, terasah, tik pod nami, temveč po hodnikih in grajskih sobanah, koder so divjaki morili vse, kar so našli: ranjene in umirajoče Švicarje	in	plemiče, kraljeve	služabnike
in lakaje, kakor sem slišal pozneje, celo desetletnega kuharskega pomagača, ki so ga zverine živega pekli v kotlu. Skozi razbita okna so metali mrliče in žive v globočino; za njimi je . šlo pohištvo, mize, zrcala, in razbito dragoceno opravo so naložili v kupe in zažgali. Potem so zbesnelci privlekli naše ubite brate in jih pometali v plamene, in pijani krvi in vina začeli so ženske in moški plesati okoli teh ognjev tuleč s hripavimi glasovo svoje pesmi. Bila je prava podoba pekla. Odreveneli smo obrnili proč svoje oči.
Vroči avgustov dan, ki ga ni hotelo biti konca, se je slednjič nagnil k večeru in solnce, ki je gledalo tako strašnih grozovitosti, je potonilo za drevesi Elizejskih polj. Zdelo se je da so v vrtu in na dvoriščih divja kanibalska praznovanja;	čisto dobesedno so	onečaščali
mrtvece in žrli njih drob. Grozote so se nadaljevale ob svitu ognjev noter v noč. In tedaj so zublji zajeli hleve in lesene kolibe na dvorišču Švicarjev. Kmalu so začeli vrtinčasti plameni lizati paviljon Mar-z.m in ob bližnjem krilu palače navzgor. Grozna slika požara Valdu-lerskega grada mi je stopila pred oči.
»Za božjo voljo 1" sem zaklical. »Izgubljeni smo. Za četrt ure bo gorel grad. Kaj bo potem z nami ?"
Prestrašeni so pogledali moji tovariši na požar, ki je naglo naraščal. Iz hlevov, kjer je bilo naloženega dosti sena, se je dvignil črn, gost dušeč dim in veter je gnal	ta	teman steber dima	naravnost
proti nam. „V četrt ure se udušimo,	če	ostanemo tu,“ je	rekel Brun-
ner. »Tudi najbolj zvita lisica udari ven, ko jo začno smoditi."
»Glejmo, kako pridemo odtod," je prikimal Vire. „Tu gori ne moremo ostati."
Posvetovavši se na kratko, smo sklenili poslati malega Jožka, ki se je pogumno ponudil za to, doli po stopnicah za predstražo. »Le do bližnjega nadstropja," sem rekel. »Če pridemo do tega, upam, da najdem blizu paviljona Flora neke stranske stopnice, ko jih poznam. In skozi te se bomo mogli rešiti."
Slekli smo Jožku njegovo vojaško suknjo, da bi ga takoj ne spnznali, potem smo odvalili kamenje, ki smo bili ž njim zadelali vrata na balkon, ter smo spustili dečka na stopnice. Pridržali smo sapo in poslušali. Toda že za malo trenutkov je Jožek prihitel nazaj. »Gredo!" je zašepetal. »Najmanj 20 mož z bakljami in vedri gre po stopnicah navzgor!"
Brzo zopet zapremo in zadelamo vrata in se po prstih splazimo v stran.
„Kaj sedaj ?" sem vprašal. »Zdi se, da so mestni gasilci, kakor sodim po vedrih. Se jim-li hočemo podati ?“
„Za nič ne!“ so rekli moji tovariši. »Ako nas sami ne umore, pomore nas zlodeji spodaj. Raje se tu gorr zadušim ali zgorim, kakor pa da bi prišel v roke tem pošastim," je menil Vire.
„Tu je še samo en izhod, o katerem sem že prej razmišljal," je dejal Brunner. »Hitro vsi za mano na ono stran!"
Šli smo za njim in smo zaslišali odznotraj trkati in tolči po balkonskih vratih.
»Predno jih odprejo," je rekel Brunner, „smo mrtvi, ali pa na varnem,"
Ko smo dospeli na nasprotno stran, nam je iznajdljivi dečko razložil svoj načrt. Tik pod balkonom se je nahajal trioglat ploščat prostor na slemenu, tvoreč vrh treh strešnih strani, ki so se tam stikale. Od tu je vodil rob na povprečnico čez glavišča stebrov. Po tej pa je bilo moči za silo doseči okrajek, ki je obrobljal streho obeh velikih stranskih poslopij. Seveda, omotice ni smel človek imeti. Okrajek je bil širok komaj tri čevlje.
»Gre prav dobro," nas je pregovarjal Brunner. »Če smo enkrat tu zdolaj na ravnem obrobku, potem je zelo lahko. Saj je širok ko vozna pot! Le v globočino ne smete gledati. Obrnite obraz k zidu, in kdor si ne upa iti pokoncu, naj leze!"
Vire in Kristen sta bila brž voljna. V Untetvaldnu sta pri lovu na divje koze preplezala mnogo strmejših čeri. Tudi mali Jožek iz Graubtindna ni imel nič strahu. Meni se je že zdelo nekoliko nevarno, in zadnja dva, neki Argauec in Entlebuhar, sta zmajala z glavo in menila, da to vendarle ne gre. Argauec je rekel, da raje poskuša skočiti nekaj sežnjev globoko na streho.
„To moreš storiti pač ti, tak lahek dečko 1“ je rekel Entlebuhar. „Toda težak mož kakor jaz, bi v najboljšem slučaju lahko obležal na strehi s polomljenima nogama!"
»Tu ne pomaga nobeno dolgo posvetovanje," sem dejal. Kdor čvrsto tvega, je že pol dosegel! Krepko se prekrižajte in priporočite se angel-varuhu, potem pa naprej; saj gre za naše življenje!"
Že se je bil Brunner vspel na zaslonek in se spustil na rob prostora na slemenu. To prvo mesto je bilo je bilo pač najnevarnejše na tem vratolomnem potu; ni bilo namreč moči doseči z nogo roba slemenišča, marveč moral si se z rokama okleniti strebrička na za-slonku ter se odzunaj spustiti doli nekaj čevljev globoko. Toda velikanska krona iz pozlačenega bakra, ki sta jo držala dva človeška kipa čez sleme tja ven, je ravno tu tvorila nekako ograjo, tako da te ni tako mamila omotica.	(Dalje pride.)
Stefan Orlovski.
(Slika Iz rasko-poljskih razmer.)
Dr. LEOPOLD LENARD.
Ne vem, če je eitateljcm »Novega Ča-Casa« znana zgodba z Ribakom?
Svoj čas je bila ta stvar glasna v celi Evropi in veliki svetovni časniki so obširneje poročali o nji. S par besedami povedano je bila stvar sledeča:
V Krakovu, velikem in slavnem poljskem mestu v Galiciji v Avstriji blizu ruske države, je pred par leti v poljskem šolskem društvu imenovanim »društvo ljudske šole« (nekaj podobnega kot naša Ciril-Mctodova družba) bil za uradnika neki človek po imenu Ribak. Ta človek je bil poprej ljudski učitelj nekje v onem delu Poljske dežele, ki je pod rusko državo. Poljski narod ie namreč razdeljen med tri države: Nemčijo, Avstrijo in Rusijo. Ko je izbruhnila na Ruskem revolucija, je doti-čni Ribak bil zapleten v revolucijno gibanje, moral je bežati iz ruske države in njegovi rojaki v Krakovu so ga kot političnega begunca in trpina za narodno stvar dobro sprejeli in mu preskrbeli do~ tično službo v šolskem društvu.
V Krakovu je živel Ribak nekaj časa, zanimal se je vedno še za svoje rojake pod rusko vlado, izdajal je celo v Krakovu razne na Ruskem prepovedane tiskovine in liste, jih vtihotapljal čez mejo na Rusko in razdeljeval tam med ljudstvo.
Polagoma so pa začeli njegovi tovariši sumiti, da se Ribak samo navidez dela tako vnetega za poljsko narodno stvar, v resnici pa. da je vohun ruške vlade in izdaja svoje tovariše v roke ruske policije. Ko so mislili, da imajo za to dokazov dovolj. so ga sklenili ubiti. To se je pa zgodilo tako-le:
Sredi Krakovskega mesta je velik, krasen, popolnoma štirivoglat trg imenovan »Glavni trg«. Na najbolj vidnem prostoru tega trga stoji krasna in velikanska Marijina cerkev.
Necega dne ob 10 predpoludnem, ko ie bil trg poln občinstva, je šel Ribak po trgu po nekih svojih opravkih. Ravno pred Marijino cerkvijo ga sreča mlad človek. Pomeri nanj z revolverjem in ustreli dvakrat, da je Ribak takoj padel v krvi na tla. Potem je ustrelil nanj še enkrat, da bi bil gotovo mrtev, na to jc pa vrgel revolver Proč in zaklical ljudem, ki so ga hoteli prijeti :
»Ustrelil sem ruskega špijona!«
Ubijalec se je dal brez upora vjeti. postavili so ga seveda pred porotno sodišče, kjer ni ničesar tajil in se ničesar zagovarjal. Rekel je samo: »Ubil sem Ribaka po naročilu vodstva svoje organizacije, ki je zvedelo, da je Ribak špijon.«
Dasiravno je bila krivda ubijalčeva jasna, so ga vendar porotniki enoglasno oprostili vsake kazni. češ. da je delal iz dobrega namena.
Ta zgodba, katero sem tukaj povedal čisto na kratko, osvetljuje nekoliko oni krvavi boj med največjima slovanskima narodoma, med Rusi in med Poljaki. Ker na Ruskem ni konstitucije ali ustave in ne
morejo Poljaki pravnim potom braniti svojih pravic, delajo skrivne zarote in tajna društva. Ruska vlada ima ogromno množico tajne policije, da bi izsledila vsa kota tajnega revolucijnega gibanja. Lahko se reče, da je cela Rusija takorekoč podkopa-na od skrivnih društev in organizacij in neprenehoma se bije skriven neizprosen boj med zarotniki in tajno policijo. Poljaki, ki žive v naši državi, so seveda s srcem na strani svojih rojakov onkraj meje v ruski državi in dajejo zavetišča beguncem in pomoči, kolikor ravno morejo.
Sedaj pa preidem k povesti, katero sem se namenil povedati čitateljem »Novega Časa«.
Ko se je izvršil zgoraj opisani uboj dotičnega Ribaka, mene ni bilo v Krakovu in se tudi za stvar nisem natančneje zanimal. Saj so take stvari na dnevnem redu. Na eni strani revolucijonarji ubijajo špijo-ne ruske policije in člane policije same, kolikor morejo, na drugi strani pa spet policija lovi na vse pretege revolucijonarjc, jih zapira v ječe in obeša.
Tako gre na Ruskem neprestano.
Ribakov uboj je imel samo to posebnega, da so v tem slučaju revolucijonarji ubili vladnega špijona tostran ruske meje, v avstrijski državi.
Ko sem čital stvar po časnikih, mi je prišla samo radovedna misel, kako so re-volucijonarii prišli na to. da je Ribak bil v resnici ruski špijon in če so imeli zadostne dokaze za njegovo krivdo.
Iz naše organizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze".
Za častnega člana kat. slov. izobraževalnega društva v Nabrežini je bil izvoljen g. kurat Angelj Čargo v znamenje zaslug, ki jih je izkazal društvu kot ustanovitelj in voditelj.
Sv. Lucija. Izobraževalno društvo »Soča« priredi 18. t. m. ob pol 5. popoldne v Mikuževi dvorani veselica, h kateri vabimo vse! Na vsporedu so pred vsem solo spevi g. Jos. Rijavca. Sodeluje gdč. Frida S č e k na klavirju, dalje društveni mešani in ženski zbor ter tamburaši. K sklepu se igra dr. Pregeljeva enodejanska igra »Ribič in njegova hči«. Pridite!
Jeftejeva prisega ena največjih in najlepših skladb našega prvaka-komponista P. Sattnerja se bo pela 8. sept. v Cerknem ob slavnosti razvitja zastave kat. slov. iz. društva. Pevski zbor z vso pridnostjo študira to težko skladbo in nadejamo se. da bo gotovo dobro izvršil svojo nalogo. Bariton in sopran-solo sta izvežbana in lepa glasova, proti pričakovanju pri nas na deželi. Nastopijo tudi drugi pevski zbori, svi-rala bo vojaška godba ogrskega polka št. 19. iz Tolmina. Opozarjamo toraj prijatelje lepega petja, da pridejo 8. sept. v Cerkno.
Devin. Prejeli smo od veleč monsi-gnora Josipa Skočir po poštni nakaznici 10 K in prisrčno bodrilo k napredku in k stanovitnosti na začrtani smeri. Članarino smo si pridržali, drugo smo pa izročili blagajniku »Slov. straže«. Blagemu monsi-gnoru izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo! — Kat. izobr. društvo.
■s'	~ Lobovec. V nedeljo 26. t. m. se bo vršil občni
zbor tukajšnega kat. slov. izobr. društva takoj po sv. maši v društvenem prostoru. Dnevni red po pravilih. Uljudno so vabljeni vsi cenjeni člani in članice društva kakor tudi vsi somišljeniki in prijatelji, da se gotovo vdeležijo občnega zbora. Odbor.
Fojaua. V nedeljo 18. avgusta se vrši ob 4 in pol popoldne veselica kat. slov. izobraževalnega društva v Fojani s igro: .Turški križ”, katera nas spominja divjih pohodov Turkov v sloveuske drže e, dobe narodnega trpljenja a tudi junaštva. Urša »-stopa v tej Dr. Krekovi igri kot pravo Slovenk > .devica Orleanska". — Zanimivo bo tudi gledati ra odru krasno ozadje .slovenske vasi" ter lepo slikane kulise, vse brezplačno delo našega požrtovalnega gospoda učitelja Fortunata Korošca.
flaša mladina.
Podzveza Orlov za Primorsko pozdravlja primorsko katoliško narodno dija-štvo in poživlja brate, da se vdeleže po možnosti sestanka. Na svidenje! Nazdar!
Velika Orlovska prireditev na Dobrovem se je vršila zadnjo nedeljo res lepo. Le škoda, da je zjutraj cel predpoldne padal dež in tako zabranil marsikomu, da ni mogel priti na to slavnost. Popoldne, pri lepem vremenu se je pa kljub temu nabralo ogromno ljudi, nad 400 med temi nad 120 Orlov, ki so z vidnim zanimanjem sledili lepim telovadnim vajam naših »Orlov«. Orli so želi splošno odobravanje. Po končani telovadbi je govornik iz Gorice v navdušenih besedah bodril »Orle« k nadalj-nemu trudu in delu, ter izrazil željo, da bi bil vsak naš »Orel« razširjevatelj izobrazbe med svojimi sovaščani. — Ker je bila ta dan spojena z orlovsko prireditvijo tudi Slomškova slavnost, je nato nastopil drug govornik g. Al. Remec visokošolec, ki je v svojem lepem govoru orisal našemu ljudstvu njega največjega dobrotnika. Ant. Mart. Slomška. Po končani prireditvi si je vršila na prostem neprisiljena zabava, kjer so se stotine naših katoliških Bricev veselili praznika svojih »Orlov«.
Miren. Lepo slovesnost smo obhajali včeraj v Mirnu. Bila je druga obletnica Marijine družbe in sprejem novih družbe-nic, katere so v sprevodu spremljale iz fa-rovža v cerkev družbenice iz Mirne, iz Bilj in tudi nekaj iz Gorice. Hvala jim! Tudi Marijin vrtec je korakal v sprevodu ter tako kazal navzočim, kako naj vsi k Mariji hite, se nji posvete in jo izberejo za Mater. V cerkvi so bili vsi ginjeni ko so nove družbenice obljubljale Mariji zvestobo do groba. Sedaj šteje Marijina družba že 73 članic. Še nekaj deklet je v Mirnu, ki bi gotovo rade vstopile v Marijino družbo, a stavijo se jim razne zapreke celo od strani starišev. Dekleta preč strah in vse ozire, in le pogumno v Marijino družbo! Tam je rešitev za vas! — Po cerkveni slovesnosti smo imeli tudi krasno predstavo v društvenem domu. Najprej je Marijin vrtec pozdravil s petjem Kristusa Jezusa, potem je Marijina družba zapela: »Kvišku krščanska dekleta, na kar sta se predstavljali igri: »Marijin otrok« in »Mati sv. veselja«. Igralk in igralcev ne bomo tukaj hvalili; hvalili so jih obilni navzoči poslušalci z obilnim in navdušenim ploskanjem pri vsakem dejanju. Vsakdo je dobil prepričanje, da tako rutiniranih igralcev in igralk se ne dobi tako kmalu. Dekleta, mladenči le hrabro naprej, vi čvrsti, vi mladi!
Češki Orel je imel v Kromerižu na Moravskem pret. nedeljo svoj III. zlet. V sprevodu je korakalo 5 godb, 33 zastav ter blizu 3000 uniform. Tudi Zveza Slov. Orlov je poslala zastopstvo, ki je bilo od Čehov prisrčno sprejeto,
Zadružništvo.
Bovec. »Hranilnica in posojilnica v Bovcu« vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 25. avgusta 1912 po blagoslovu v prostorih »pri Ekselnu«. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega sklepa za upravno leto 1911. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajni predlogi. Odbor.
Prvačina. Posojilnica v Prvačini vrlo dobro napreduje, kar je pokazal zadnji občni zbor. Vsa čast skrbnemu načelstvu in nadzorstvu. Le tako naprej z Bogom za ljudstvo!
Grgar. Vabilo k IV. rednemn občnemu zboru »Kmečke hranilnice in posojilnice* v Grgarju reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 25. avgusta 1.1. v župnišču ob 3 urah popoldne. Dnevni red po zadružnih pravilih. Odbor.
Volče. »Kmečka hranilnica in posojilnica« v Volčah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo bo imela svoj redni občni zbor dne 21. avgusta t. 1. takoj po blagoslovu pop. ob 2 in pol uri v ka-planiji z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o poslovanju zadruge v 1. 1911. 2. Potrditev letnega računa za 1. 1911, 3. Nadomestna volitev v nadzorstvo. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Otalež. „Kmečka hranilnica in posojilnica11 v Otaležu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela v nedeljo, dne 25. avgusta t. 1. hitro po sv. maši, v dvorani načelnika I. Jereba, svoj redni občni zbor za II. upravno leto 1911 z vsporedom, kakor ga določajo društvena pravila. Ker bo z občnim zborom združeno tudi gospodarsko predavanje, pričakuje obilne udeležbe.	Načelstvo.
Cerkno. Vabilo k rednemu občnemu zboru »Kmetijskega društva« v Cerknem registr< vane zadruge z neomejeno zavezo za poslovno leto 1911, ki se bo vršil dne 1. septembra 1912 po popoldanski službi Božji v dvorani »Gospodarskega Doma". Dnevni red: 1. Potrjenje računskega sklepa za leto 1911 2. Volitev načelstva. 3. Volitev nadzorstva. 4. Volitev nadzorništva. 5. Prečitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. K udeležbi uljudno vabi odbor.
Proti pijančevanju.
Ljudstva propadajo. Da ljudstva propadajo, je kriv alkohol. Neovrgljiv dokaz temu je, da je vsako leto manj fantov, ki bi bili sposobni za vojaški stan. V Galiciji je bilo letos neposobnih 37.9 odstotkov radi telesne slabosti, 18 odstotkov pa radi premale postave, torej skupaj 55.9 odstotkov neposobnili. Centralna statistična komisija na Dunaju povdarja, da je alkohol kriv temu strašnemu nazadovanju.
V	Avstriji je bilo leta 1875. od 1000 nabornih mladeničev neposobnih 398, leta 1881. že 462 od tisoč, leta 1885. pa 568.^Številke kažejo, kam plovemo. Ni čuda! Že otroci pijejo alkoholne pijače, vsled česar telesno in duševno zaostanejo. — Ako bi bilo državi do tega, da bi imela zdrave in krepke vojake, bi morala omejevati uživanje alkohola.
Delavski vestnik.
Misel na reveža in delo za njegov blagor. Delavstvo tobačne tovarne v Ljubljani, organizirano v krščanskem »Podpornem društvu«, je izdalo »Spominsko knjižico«, v kateri je na kratko, a jasno obde-
lana vsa zgodovina boja tobačnega delavstva za svoj obstanek. Niso daleč za nami časi, ko sta tobačni delavec in posebno tobačna delavka bila najbolj zaničevni sloj med prebivalstvom. Družba je vihala nosove, če je videla izmučeno delavstvo korakati iz tovarne po trudapoluem delu domov. »Glej, glej! Cigararice!« V tem klicu je bilo toliko zaničevanja, da tega ne pojmi nihče, kdor ni bi! sam priča tistih časov. Kako so z delavstvom, posebno pa z delavkami ravnali v tovarni uradniki, to presega meje človeškega dostojanstva. Takrat so krščanski socialci ustanovili »Podporno društvo«, ki je v enem desetletju razmere čudovite spremenilo. Danes je tobačno delavstvo dobro plačano, pošteno ž njim postopa uradništvo, gospoda je dobila rešpekt pred njim. To je uspeh šole v organizaciji in uspeh, težkega dela. Kako so se plačilne razmere izboljšale v tem času! Koliko shodov in predavanj je delavstvo imelo! Samo dr. Krek je govoril 36 krat. Priporočamo vsem delavcem in njih prijateljem to »Spominsko knjižico« (ki stane le 400). Tu ima vsak živ vzgled, kaj je poštena organizacija. Naše goriško delavstvo naj bi se na tem vzgledu učilo in po njem ravnalo! Vsem pa veljajo besede psalmista, ki jih je dr. Krek vzel za podlago svojemu članku v »Spominski knjižici« in ki se glase: »Blagor mu, kdor misli na reveža in ubožca: ob hudem dnevu mu povrne Gospod!« — Tudi delavstvo tovarn v Gorici. Podgori in drugod, telesno in duševno izmozgano, gmotno in moralno zanemarjeno — kliče v teh besedah na pomoč vse. ki jim je kaj mar za svojega revnega in uboga brata v Kristu! Na delo!
—	K.
»Slovenska Straža".
Efektna loterija „Slo venske Straže*4.
Zahteve, ki se stavijo na „Slovensko Stražo", iz obmejnih krajev, so od dne do dne večje. — Na svojem glavnem zborovanju, ki bo letos v Mariboru, bo pokazala „Slovenska Straža'1, koliko je napredovala v pretečenem letu in kako mnogo-stransko in uspešno je bilo njeno delo. Priznanja je sicer vredna požrtvovalnost, s katero dobiva podpore za svoje delo iz vseh slojev našega ljudstva, vendar pa je ,.Slovenska Straža1' še daleč od tega, da bi mogla količkaj zadostiti zahtevam, ki se stavijo nanjo.
Da si osnuje poseben fond v podporo ubogi slovenski deci (za otroške vrtce, božičnice, knjižnice itd.), zlasti po industrijalnih krajih, priredi „Slovenska Straža" efektno loterijo, ki jo je dovolilo finančno ministerstvo. Loterija obsega 100 tisoč srečk, ki stanejo vs aka 1 K, in 1654 dobitkov v skupni vrednosti 20.000 kron.
Dobitki.so sledeči:
1 glavni dobitek v vrednosti 5000 kron.
Kompletna fina oprava za tri sobe in kuhinjo, obstoječa iz spalne oprave, jedilnice, salonske garniture, glasovirja in kuhinjske oprave ali 4—6‘/2 HP. bencin-motor, mlatilnica z dvakratnim čiščenjem, slamoreznica.
1 glavni dobitek v vrednosti 1000 kron.
1 glasovir ali 1 vagon sortiranih umetnih gnojil ali 1 ga nitura za košnjo (stroj za košnjo, stroj za obračanje, brana).
2 glavna dobitka v vrednosti 500 kron.
Oprava za spalno sobo za dve osebi ali 1 ge-pelj z mlatilnico ali 1 stroj za košnjo.
10 dobitkov v vrednosti po 100 kron-
Zlata ura, kolo s prostim tekom, šivalni stroj, slamoreznica, brzoparilnik, jeklen plug itd.
40 dobitkov v vrednosti po 50 kron.
Fine nastropne svetilke, fine umivalne oprave, decimalne tehtnice, salonske stenske ure, zlate verižice, zlate damske ure, čistilnice, razne garniture, slike z okvirom itd.
100 dobitkov v vrednosti po 20 kron-
Srebrne ure z verižico, garniture srebrnih žlic za kavo, aparati za britje, stroji za rezanje mesa, vloma varne denarnice, garniture za kadilce, pisalne priprave, srebrne doze za cigarete, zlati obeski, stenske ure, naročilni listki za dnevnik «Slovenec> (za eno leto), balanc. tehtnice, pralne garniture itd.
200 dobitkov v vrednosti po 10 kron.
Mizni nastavki, karafine, svečniki, lase, posode za dišave, mizarska orodja za domačo rabe, ptičje kletke, garniture nožev, žlic in vilic, doze za sladkor, nikelnaste ure, stenske ure, budilke, zlati prstanii kadilne mizice, dežni i itd. itd.
1200 dobitkov v vrednosti po 5 kron.
Košarice za kruh (kina-srebro), nikelnaste ure, budilke, dežniki, mizni nastavki, žepni noži, razna vrtna orodja, mizarska orodja za domačo rabo, za-livače, kuhinjske tehtnice, srebrni obeski, fini okvirji za fotografije, travniška orodja, konjske škarje, ptičje kletke, vrči za vino, kavo ali čaj, denarnice, britve, srebrne moške verižice, srebrne oksidirane cevke smodke, double zavratne verižice itd., itd.
Srečke se bodo dobivale po trgovi; nah in trafikah in se lahko naročajo tud* naravnost v pisarni »Slovenske Straže’ (Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.)
Žrebanje se b^ vršilo 18. novembra 1912 ob 6. zvečer v pisarni „SlovensK® Straže".
Od naše javnosti pričakujemo, da bo z oziro'1' na važni namen loterije in z ozirom na krasne d°' bitke podpirala »Slovensko Stražo* s tem, da se boo° vse srečke razprodale!
Vsak na delo za ubogo slovensko decol
V	Selo na Vipavskem dne 18. avgusta, da dostojno proslavimo velikega Slovenca A. M. Slomšeka! Pokažimo Vipavci da Up zaostajamo za vrlimi Štajerci in Kranjci-(»Orli« se naprošajo, da pridejo iz goriU1; strani v Selo že do 1 in pol, iz doljne strai" pa do 2 in V-» v Batuje). Kot govornik W Ljubljane pride g. dr. Malnerič.
Gregorčič in Aškerc.
Hinavsko liberalni list »Ilustrovafl1 tednik«, ki izhaja v liberalni »Učiteljski D' skarni« v Ljubljani, prinaša slike o pesniki} Aškercu in njegovem pogrebu. Med tern1 je, ena, ki kaže skupno fotografijo pesnik3 Gregorčiča in Aškerca, držeča se prijateH' sko za roko. Ta fotografija pa je iz oni*1 časov, ko sta se pesnika prvič spoznala jf1 sešla in ko je Aškerc živelšekot duhovni*-Ko pa je Aškerc tako daleč zašel, da le zapustil duhovniško službo in v svojih peS' nih začel napadati Boga, vero in blatn1 Cerkev in duhovnike, je pesnik Gregof' člč pretrgal ž njim vsako zvezo. Nista br la več prijatelja. To priča tudi dejstvo, d11 je Aškerc imel nekoč namen, priti ; Dornberg za kaplana, ko je bil Gregorčič še na Gradišču. Obrnil se je do Gregor^1' ča, da bi v tej zadevi zanj posredoval. 11 Gregorčič je vsako posredovanje odklon11. Prav je storil!	.
»Ilustrovani tednik« piše. da sta ini^f. oba pesnika enako usodo: Gregorčič je bi* preganjan in Aškerc je bil preganjan. No* Gregorčičevem »preganjanju« so že sto'
krat ovržene liberalne fraze in laži. Aškerc pa ni bil preganjan, ampak on sam je preganjal in prav grdo preganjal v svojih spisih in pesnih katoliške nauke, duhovnike, katoličane, katoliško vero in Cerkev. Nasprotno je bil Gregorčič dober in pobožen duhovnik, kar priča, njegovo življenje in njegove pesmi. Liberalci, berite jih. Gregorčič in Aškerc nc gresta in ne spadata skupaj ne kot človeka, ne kot pesnika. Vse, kar v tem oziru »I. T.« blebeta služi za poneumnjevanje njegovih bralcev.
Gregorčič je naš, popolnoma naš kot človek in kot pesnik, ljubljenec slovenskega ljudstva. Aškerc pa, liberalci, je bil vaš, popolnoma vaš kot človek in kot pesnik. Zato je razumljivo vaše divjanje, ker so umirajočemu usmiljene sestre dale v roko Križ, ki ga vi tako sovražite!
Velika nesreča na Nemškem.
112 rudarjev mrtvih. — 9 Slovencev ponesrečenih.
Včeraj teden popoldne se je v Bochu- j mu na Westfalskem v rovu »Lothringen* zgodila velika nesreča, ki je stotine družinam prizadjala nepopisno gorja. V rovu je pri razstreljevanju premoga nastala eksplozija, ki je usmrtila in poškodovala na stotine delavcev. Vsled eksplozije se je poruši! rov. ki je delavcem zaprl pot na vrh, obenem pa je nastal požar, ki je potem pomoril vse, ki so ostali še živi. Kmalu, ko se je izvedelo o nesreči, se je zbrala pred rovom velika množica ljudstva. žen in otrok, ki je nestrpno čakala poročil, kaj se je zgodilo z njihovimi dragimi. Vršili so se pretresljivi prizori. Brzojavka 9. t. m. poroča tako-le: Trupla, ki leže v prostoru za stroje, so strašno raz-v mesarjena. Knim manjka glave, drugim roke ali noge, drugi so zopet popolnoma zmečkani. Le malo trupel je bilo sploh mogoče spoznati. Cesar Viljem le podaril za prvo silo 15.000 mark. Tudi Krupp ]e daroval večjo vsoto. Pred rudokopom stoji velika množica, ki sc joče in očita družbi, da ni še dozdaj napravila električnega ventilatorja in da so inženirji dobro vedeli, da se nahajajo v rovu plini.
Iz lege trupel ponesrečencev, ki so jih našli na meStu nesreče* sklepajo, da so se med rudarji, ki so bili za časa eksplozije v rovu, vršili v notranjosti zepilje obupni boji za življenje. Za to domnevanje govori tudi dejstvo, da so mnogi mrliči držali v krčevito stisnjenih nesteh cele šope las, ki so iili izruvali drugim. Zadnja poročila poročajo, da ie mrtvih 112 rudarjev.
Slovenski delavec nam poroča o nesreči.
Strašna nesreča na Vestfalskem, ki se je dpgodila (ine S- avgusta na cehi (rovu) Lothringen. ostane tisogm globoko v spominu. ki odmeva še sedaj z nepopisnim strahom po celi deželi. Prišel je usodni dan
H.	avgusta. Rudarji se vozijo v čez 500 inetrov globoko jamo in nihče ne sluti, da veliko njih ne bodo več videli, kar jim je najljubše in najdražje. Mož ne sluti, da gleda svoji ženi zadnjič v obraz. Prijatelj ne poda prjjatejju roke, češ ker vidimo se jsopet,
Ali kaj je to? Okoli pol devetih zjutraj se zasliši strašen pok iz globočin zemlje.
In že v drugem hipu drve množice ljudstva k jamam. Če nc bi bilo straž, poskakale bi bile obupane ženske v globočino. Takoj se j začnejo rešilna dela, ki trajajo celi dan. 'Grozepoln je bil pogled na zažgana trupla. Oče ne pozna sina, sin ne očeta, žena ne moža. srce pretresujoč jok se*sliši po celem okraju. Množica narašča od minute do minute na tisoče. Drugi dan 9. so spravljeni večinoma vsi iz jam. Po številu je 114 mrtvih, 32 ranjenih. Med ponesrečenimi je 83 družinskih očetov. Ponesrečenih je tudi
9	Slovencev.
Drugo poročilo rojaka - delavca.
Bochu m 13. avg. 1912.
Grozna osodepolna nesreča se je dogodila v četrtek 8. t. m. v Gertlie pri Bo-chum-u na Westfalskem, v Nemčiji. V premogovniku »Lothringen« so se vneli eksplozivni plini, pritem je izgubilo življenje 121 mož nevstrašenih rudarjev, med temi 83 družinskih očetov. — Med ponesrečenci je tudi nekaj Slovencev. Triindvajset jih je ve čali menj poškodovanih v bolnišnici; trupla ponesrečencev so bila grozna, mnogi se niso mogli spoznati, tako so bili spremenjeni. Pogreb nesrečnih podzemskih žrtev je bil v ponedeljek 12. t. m. Nepregledna množica je oblegala pokopališče, policija na konjih je le z težavo vzdrževala red. Sprevoda se je vdeležilo do osemsto društev z zastavami, največ rudarskih, da tako sprejmejo nesrečne tovariše na zadnji poti, med temi društvi sta bili tudi dve slovenski. Cerkveno opravilo je opravil škof iz Paderborna ob asistenci štirideset duhovnikov. Imel je tudi pretresliv nagrobni govor. Skoraj dve uri je trajal, srce pretresujoči sprevod. Vse je jokalo, ko so polagali krsto za krsto v skupen grob ...
Brzojavno smo prosili, naj nam naši zaupniki sporoče imena ponesrečenih Slovencev, a dosedaj nismo še dobili imen. Sicer nemški listi priobčujejo vsa imena, a slovenska so popolnoma spačena, da ni nikomur ustreženo s tem. Morda jih drugič že priobčimo._________________
Novice,
Pisatelj F, S. Finžgar pride v Gorico k predstavi svoje igre »Naša kri«. Pripelje se v Gorico z državno železnico v nedeljo ob 3’13 popoldne z brzovlakom. Na, postaji ga sprejme deputacija dijakov.
Dr. Leopold Lenard, naš pisatelj in poznavalec Rusije, biva dalje časa na oddihu v goriškj okolici. Opozarjamo na njegov spis v »Novem Času«, ki ga priobčujemo danes in ki se bo še nadaljeval o bojih poljskih revolucionarjev proti ruski vladi.
Duhovske vesti. Iz Nabrežine je odšel v Sodonje za vikarja vlč. g. Angelj Č a r-g o. — Nabrežino bo začasno oskrboval vlč. g. Frančišek Švar a v Šempolaju.
Za upravitelja devinskega dekanata je iroe-novn vlč. g. Bogumil Nemec, župnik v Zgoniku. Iz Volč je prestavljen v St. Peter kaplan č. g. Vinko Š t a n t a. V Volče pride za kaplana novomašnik č, & Franjo Černigoj.
40-Ietnico mašništva bodo 1. sept. praznovali čč. gg.: šol. svetnik dr. Hilarij Zorn. kurat Ivan Kurinčič, Medani, vikar Ivan 1' e r p i n Podsabotinom, Blaž B a n d e I j, vikar v pokoju ter župniki Ziach, Ballaben in Tomsig.
Svetujemo vsein, da si nabavijo vstopnice k »Naši krvi« prej, da ne bo prevelike gneče. Predprodaja v prodajalni »Kat. tisk. društva« in pri g. Dugarju.
Ob priliki sestanka kat. dijaštva v Gorici bo v nedeljo točno ob 8 uri zj. v seme-niški cerkvi (Via Semenario) pontifikalna sv. maša, ki jo bo ob obilni asistenci daroval prečastiti monsignor Fr. Castelliz, vodja bogoslovnega semenišča in profesor na učiteljišču.
Duhovne vaje se bodo vršile za gg. duhovnike v Gorici od 26. do 30. avgusta v Centralnem semenišču pod vodstvom o. jezuita.
Deveta obletnica kronanja sv. Očeta Pija X. je bila 9. t. in.
Smrtna kosa. Podsabotinom je v nedeljo zjutraj umrl veleposestnik g. Mihael Pinta r. Bolehal je od Velike noči dalje. Lepo previden je umrl. Bil je vrl mož-po-| štenjak. V njegovi hiši je naročen »Novi Cas«. Sploh je pokojnik bil skozi in skozi j krščanski mož. Star je bil 22 let. Zapušča j številno družino, ki je izrekamo iskreno sožalje. Njemu pa daj ljubi Bog večni miri
Na Viču pri Ljubljani je umrl nadučitelj v Cerknem g. Anton Stres starosti 41 let. Zapušča male otroke in vdovo. Pokopan je na Viču. N. p. v m.!
Zahvala. Vsem, ki so nam ob prebritki izgubi našega sina in brata Drejčka, izrekli na katerikoli način svoje sožalje, dalje za vence g. dijakom in domačim dekletom, zlasti .pa, za krasen nagrobni govor g. Jerkiča, se najiskreneje zahvaljuje, žalujoča rodbina Valič iz Skrilj.
Ponesrečeni slovenski vojak v tujini. Iz Šmohora na Koroškem nam poročajo: Dne 24. julija se je tu pripetila velika nesreča. Istega dne se je ponesrečil prostak 1. stotnije 4. planinskega polka Stefan Hvalič, doma iz Lok pri Kronbergu, županstvo Solkan. Začasno je bil prideljen pi-jonirskemu oddelku, ki gradi pot do vojaškega strelišča v bližini prelaza Plocken. Omenjenega dne gre s tovariši od dela domov v vojašnico. Med potjo se mu spodrsne in revež pade tako nesrečno, da si na desni strani razbije lobanjo. To se je zgodilo ob lih dopoldne. Zdravniška pomoč je bila brez uspeha, ob 4h popoldne je revež izdahnil. Pogreb se je vršil 29. julija udeležilo se ga je mnogo častnikov, njim na čelu major Fritsch, vojaštvo z vojaško godbo in mnogo domačinov. Njegova stotnija se je radi oddaljenosti in bataljonskih vaj udeležila le po zastopstvu, ki je položilo venec na grob. Sedaj počivaj v miru v tuji zemlji daleč od svojih. Starišem in vsem njegovim pa izreka v imenu prijateljev in tovarišev iskreno sožalje I. I., četo vodja.
Koncert v Ajdovščini. Koncert, ki sta ga priredila gg. Rijavec in Ncffat v Ajdovščini, je vspel izborno. Pokazalo se je, da je tudi ljudstvo dovzetno za umetnost v
taki meri, kakor bi se ne pričakovalo. Rijavec je od zadnjega koncerta sem precej napredoval. Glas se mu razširil in tudi ko-lorit je postal posebno v višjih notah enotnejši. Neffat je nastopil prvič javno. Temperamenten pianist je, ki nam obeta še mnogo. Škoda bi bilo, če bi se mladi in nadarjeni umetnik, ne izpopolnil na glasbeni akademiji. Le naprej po tej poti, ki vas vodi do lepih uspehov!
Naš cesar za Slovence v Nemčiji. — Cesar Franc Jožef je daroval za slovensko novoustanovljeno društvo v Hamburgu ob Reni 200 K. Zastava tega -društva se bo dne 18. avgusta cerkveno blagoslovila v
H.	Obermarksloh. Z blagoslovljenjen^ bo združena velika slavnost vseh tamošnjih Avstrijcev. — Ta dan bo šla tudi velika procesija Slovencev na božjo pot v Ke-velar.
Nabori v Gorici se bodo vršili letos Podturnom v Katinellijevi vojašnici in ne na Goriščeku.
Vojaška maša bo 18. t. m. zjutraj na Rojcah v proslavo cesarjevega rojstnega dne.
Pokvarjenost. Iz Vel. Uola: V Vel. Dolu so orožniki 14. t. m. aretirali nekega 30-letnega Alojzija Rebulo, rojenega v Tomaju, a pristojnega v Vel. Dol. Ta tič je bil izgnan že iz dveh občin in se je zadnje mesece priklatil v Vel. dol ter se po vasi potikal v velikansko škodo. Prijeli so ga namreč radi protinaravne nesramnosti. Z njim vred so aretirali še 3 druge mladeniče,
o	katerih se neve, koliko so prizadeti. Izmed teh je bil 1 član našega društva, a so ga društveniki vrgli iz svoje srede. Preiskava bo dognala natančneje krivdo vseh. Vsekakor pa je glavni krivec A. Rebula, ki je to hudobijo zanesel sem in jo tu skušai širiti.
Smrtna nesreča. V sredo dne 14. t. m. opoldne je v Dutovljah posestnik Josip Vrabec tako nesrečno padel s svojega senika, da je nezavesten obležal. Prenesli so ga v posteljo, kjer je kmalu izdihnil. — Zapušča vdovo s 3 otroci.
Leto tombol v Solkanu, Iz Solkana: Pri nas se to leto p« vsej pravici lahko imenuje leto tombolanja. — Štirikrat smo že imeli to srečo (prvikrat ni imel slučajno komisar časa), sedaj jo bomo imeli, kakor pravijo, petič, zatem začnejo pa naši otroci. — V nedeljo se tombola ni vršila, ker so dobili menda premalo kron. 'Tisti, ki so hoteli poskusiti svojo srečo so morali zopet oditi z dolgim nosom kakor prvikrat.
—	Staroveški ples se je pa vršil; plesalo se je po eni. dveh in proti jutru po vseh štirih. — Zdaj pa naj nam še kdo očita da nismo napredni, napredujemo pa tako kot »Trgovsko-obrtna«, katera je tudi k nam poslala nekaj »tolažilnih« pisem.
Odprti lekarni bosta od 18. do 25. t. m. ponočni in v nedeljo: G i r o n c o 1 i in P o n t o n i.
Za župana v Šempasu je bil izvoljen v sredo 14. t. m. g. Josip Hval a, prvi podžupan je g. Peter Batič, veleposestnik. —
Vinska letina na Krasu. Iz Skopega nam pišejo: V našem cenj. listu od 9. avg. t. 1. št. 32. je dopis o skrajno slabi vinski
letini. Hvala Bogu to ni tako. Od Štanjela do Opčin in od Sežane do Komna kaže prav dobra letina sploh, in tudi vinska. Za zdaj ni nobene posebne bolezni na trtah. ‘Zato so pa tudi cene teranu padle. Mogoče je bolezen na trtah kje v spodnjem Krasu, tu je ni.
Zgorel je v noči od 4. na 5. t. m. na Št. Viški gori kozolec posestniku Lovru Kranjec. K sreči so ogenj omejili. Nekdo je nalašč zažgal.
Strela. Dne 5. t. m. popoldne je udarila strela v hlev posestnika Tomaža F e I-t r i n a vas Polje žup. St. Viškagora. Zažgala hleva sicer ni, pač pa ga je poškodovala in ubila 1 kravo. — Dne 20. julija je strela užgala poln kozolec posestniku Petru Zajec v Lazcu pri Otaležu. — Kozolec je zgorel.
Samoumor v Sesljanu. V sredo 7. avgusta pripeljal se je neki eleganten gospod iz Miramara v Sesljan. Ravnatelju sesljan-skcga kopališča se je tujec zdel sumljiv in ga ni hotel sprejeti pod streho. Obvestil je telegrafično žandarmerijo o gostu, ki se čudno vede. Tujec se je od tod podal v gostilno »Alla vale«. Tam je prijazno nagovarjal natakarico, naj gre ž njim v Ameriko. Naročil je večerjo, nakar se je podal v svojo sobo. Kmalu pa pride orožnik z Nabrežine in poprašuje po njem. Pokazali so mu sobo, kjer se nahaja došli gost. Ko je dospel orožnik do vrat, se je gost ustrelil z revolverjem. Ko so vrata odprli, zagledali so tujca ležati v krvi, ki je držal v eni roki bankovec za dvajset kron v drugi pa revolver. Govori se, da je nesrečnež dajal povsod dobre napitnine. Na vizitki so dobili naslov: Ivan Tihy, inženir v Čikagi. Kdo je nesrežnež in kaj vzrok njegovega samoumora še ni dognano.
Liberalni učitelji hočejo imeti večje in večje plače, delujejo pa ravno nasprotno. Premislite svobodni gospodje, koliko zapravi mladina po vaši potuhi, če ne po ne-posrednjem prigovarjanju in sodelovanju. Preračunite zlasti v goriški okolici, koliko zapravi vaša sokolska in napredna mladina pri javnih plesih kteri so združeni tudi z liberalnimi društvenimi prireditvami! Recimo, da je na leto 100 javnih plesov, pri katerih zapravijo sokolski mladeniči in sokolske mladenke pri vsakem plesu par obutev, obleko pijačo itd. n a j m e n j po 1000 K, katere romajo vse v mesto ali v žepe krčmarjev. Kaj ne. kako bi vam ta lepa svotica kronic prav prišla. Zato pa no gre skupaj, da pospešujete od ene strani zapravljivost, od druge strani pa se organizirate, da bi vam ravno tisti povišali plače. Za enkrat dovolj! Naše ljudstvo si želi pravih krščanskih učiteljev, ki ne bodo ž njimi le pri polnem kozarcu in pri plesu, ampak mnogo bolj takrat, kedar je lačno in si želi svoje bedno stanje olajšati, zlasti z izobrazbo.
Finžgar — častni občan podgorski, — (Iz Podgore). V pasjih dneh — bilo je še pred tem hladom — se je sešlo podgorsko starešinstvo k seji in sklepalo o boljši oso-di podgorske občine. In oče žopan, ki je bil vržen iz okrajnega šolskega sveta, se je spomnil prejšnjega nadzornika Finžgar-ja,
ki je bil tudi poslan iz okr. šol. sveta, ter je predlagal, naj se ta g. Finžgar imenuje za častnega občana podgorskega, in sicer za velike zasluge, ki si jih je pridobil za Podgoro. Tristo strel! Vsf Podgorci, če se
14	dni vležejo vznak in premišljujejo, kaj je Finžgar storil za Podgoro, in Finžgar sam, če:se poda za 14 dni v kako samoto in tam študira, kaj neki bi bil storil za Podgoro, nikdar in nikoli in na noben način in pri najboljši fantaziji bi se ne mogli spomniti kake najmanje zasluge, ki bi si jo bil Finžgar stekel za podgorsko občino. Sami starešine, če jih vprašate po zaslugah Finž-gar-jevih, bodo obupno budili oči in molčali. Oče žopan je čutil potrebo, podati Finž-gar-ju flajšterček, da mu vsaj nekoliko po-hladi rano, ker je bil poslan iz tistega okr. šol. sveta, iz katerega je bil žopan pri volitvah vržen. J udi je lahko žopan Finžgarje hvaležen za kako uslugo v svoji družini, a županova družina ni še občina podgorska. G. Finžgar bo gotovo zarudel, ko mu prinesejo diplomo in po pravici si bo lahko mislil, da se norčujejo iz njega. Ne, ne, to niso Finžgarjeve zasluge, ampak to so županovi liberalni rogovi, ki jih pa bo Bog gotovo odbil, ker vsaka politična nezna-čajnost pride kaznovana že na tem svetu.
Novice iz Belekrajine na Dolenjskem, Slov. kat. iz. društvo se je ustanovilo dne 8. avgusta v. M e 11 i k i k kateremu je takoj pristopilo precej članov. Odbor se je sestavil: C. g. Peter N a 11 a čen,-kaplan v Metliki predsednik; g. Darvin
V	n k š i n i č oskrbnik n. v. r. v Metliki podpredsednik. Odborniki: Jožef Vovk sod. kancel. v Metliki; Ludvik Jutraž davč. oficial v Metliki; Ignac Koren posestnik v Metliki; Franc Weis pos. v Metliki in Alojzij Mihelčič org. v Metli-i ki. V kratkem se konštituirajo razni odseki.
1 Pri odborovi seji se je sklenilo naročiti raz-' ne časopise in med njimi tudi vrli »Novi Cas«. —- Veliko slovesnost so ob-' bajali 11. t. m. v Črnomlju. Blagoslovili so 1 nov krasen most, kateri je drugi te ; vrste v Avstriji. Blagoslov so izvršili pre-' vzvišeni gospod knezoškof ob asistenci mil. gospoda prošta Metliškega in drugih ■ gospodov duhovnikov. Po blagoslovo so ' se prvi čez most prepeljali. Prevzvišeni I knezoškof z dežel, odbornikom g. Zajcem,
I nato mil. g. prošt z c. kr. okrajnim glavarjem, in razni zastopniki,,občinskega in cestnega odbora. — Ni kupčije. Lansko leto je bilo ob tepi času v Belokj-ajini veliko ljudi iz Primorskega, ki so češplje kupovali in lupili, a letos jjli ni videti drugod kot ob novograjeni železniški progi, ker nam je češplje spomladanska slana uničila, kar kmet sedaj posebno občuti, ko nima odkod »groša« dobiti.
Goriška trgovina ni nobeni stvari več podobna. Dan na dan novi polomi. Seveda je marsikaj — morda največ — kriva te-mu denarna kriza in pa razni drugi polomi (n. pr. Hanca popolare, 'Trgovsko obrtna itd.) 'Tupatam je vrneš teudi očitna sleparija. Mnogokrat žene trgovca v propad njegova nesposobnost. Joda premnogo krat je kriva polomov tudllahkomišljenosi in zapravljivost. Koliko imamo v Gorici trgovcev, ki komaj dihajo pod težo dolgov.
Namestu pa. da bi se brigali za prodajalno, Popivajo cele noči in igrajo ter izgubljajo oele stotake. Na tak način ne pridemo nikamor. — Te dni je sodišče dalo aretirati več laških trgovcev v konkurzu radi sleparij. Ti so: Krainer v Raštelju, Ferfoglia ■n Mosetig iz Ronkov. Poštenost, pridnost in varčnost veljajo tudi še dandanes največ.
Obstrelil se je lBletni čevljar Al. IVlalič iz Vrtojbe, ki je bival pri svoji sestri v (jo-rici. Iz neznanega vzroka je fant šel in si Dognal krogljo v glavo, kjer mu je obtičala. Fant se sedaj zdravi v bolnišnici.
Po Vipavskem pridno popravljajo po vaseh razne poti in ceste z denarno podporo, ki so jo dobili od vlade. Nekaj zaslužka je vendarle, zlasti še. ker vsled deževja se nam ne obeta dobrega.
Vodovod na Vršnem. Z Vršnega nam Pišejo: Naš vodovod je sicer zgrajen, a ko-lavdiran še ni. Vsled tega imamo velike sitnosti, ker druge polovice državne podpore nismo še sprejeli. Prosimo g. poslance, naj nam izposlujejo, da se bo ta naša zadeva kmalu rešila. Sicer pa smo z vodovodom prav zadovoljni.
Nesreča v naši vojni mornarici. Na
vojni ladja »Gaa«. ki se nahaja v dalmatinskih vodah, je počila cev. Para je tako ožgala 3 podčastnike, da so vsi trije umrli vsled opeklin. Ponesrečenci so: 191etni Peter C i j a k, 21-letni Maks Appenrot in 24-letni Rudolf Kopje. Pokopali so jih 9. t. m. v Šibeniku.
Jukič obsojen na smrt. V ponedeljek se je po dolgotrajni razpravi izrekla sodba nad Jukičem in njegovimi tovariši. Točno ob lih dopoldne pridejo sodniki v dvorano. vsi črno opravljeni, znamenje, da se glasi obsodba na smrt. Med čitanjem sodbe je Jukič venomer klical: .»Čuvaja na ve-šala! On je kriv!« — Jukič, ki je bil obtožen poskušenega umora na kraljevega komisarja Čuvaja ter ustrelil 2 druga človeka, je bil obsojen na smrt na v e š a 1 a. Drugi obtoženci so dobili kazni 6 mesecev do 6 let. 4 so oproščeni, a izgnani iz Zagreba. Ti obtoženci so stari od 15 do 22 let, med tem ko je Jukič star 25 let. Vsi obsojenci so po obtožbi zapeli »Lepo našo domovino« ter klicali »Živio Jukič«. V Zagrebu je bilo vse pokoncu. Pripravljeno je bilo vse vojaštvo. Prijetih je bilo celo več gospodičen. Tudi v Splitu in Sarajevem so bile demonstracije radi Jukičeve smrtne obsodbe.
Ceno premogu nameravajo zvišati v
Pragi za 14 do 16 vinarjev pri meterskem centu, čeno premogu v industrijske svrhe nameravajo celo povišati za 40 odstotkov.
Pred laškim vojnim sodiščem oproščeni vjeti turški poročnik. Vojno sodišče je oprostilo vojnega vjetnika. turškega poročnika Izmajila Ibrahima obtožbe, ker sc ie stepel in ranil nekega laškega desetnika in več laških vojakov. Izmajil Ibrahim se je zagovarjal, da so ga z vinom opijanili njegovi laški častniki tovariši in je prosil, naj se na to ozirajo, ko mu bodo odmerjali kazen. Vojno sodišče je nato turškega častnika oprostilo. Ko se je Ibrahim Izmajil vrnil v vojašnico, je poiskal laškega deset-
nika, ki ga je »v dobri volji« oklofutal, mu
dal roko in ga v znamenje miru in sprave poljubil.
Bankovci v želodcu. V Krakovu zaprta mednarodna žepna tatova Aron in Izak Rosenfeld, ki sta ukradla v ekspresnem vlaku poslancu Blumu 74.00(1 kron, nista hotela v zaporu jesti. Upraviteljstvu jetnišniee se je to zdelo sumljivo in prisililo je tatova, da sta morala piti ricinovo olje. Uspeh je bil čudovit in presenetljiv. Ricinovo olje je povzročilo, da je prišlo iz želodca enega brata v dveh obrokih 16.000 kron, iz želodca drugega brata pa 20.000 kron v bankovcih, ki sta jih zvita ptička snedla.
Pri žrebanju turških srečk 1. avgusta
t. 1. je zadela 400.000 frankov številka 389.758, 30.000 frankov štev. 209.692, po 10.000 frankov štev. 1,042.444 in številka 1,382.100, po 2500 frankov štev. 682.447, 1,310.452. 1,632.093,	1,652.851,	1,946.292,
1,956.637, po 2000 frankov štev. 34.328, 724.602,	733.365,	1,057.234,	1,075.206,
1,090.475, 1,735.208,	1,811.346,	1,877.718,
1,887.241,	1,921.279,	1,956.636, po 1000
frankov številke 34.326, 34.329, 386.161, 426.787.	497.462,	$87.587,	709.667,
737.737.	773.568,	872.168.	872.169,
906.750,	922.924,	964.834.	982.965,
1,168.976,	1,354.09,	1,432.793,	1,432.794,
1,514.908,	1,631.446,	1,790.506,	1,877.720,
1,920.043. 1,947.218,	1,953.112,	1,965.108,
1,439.423.
Naš cesar in zrakoplovec	Blaschke.
Znano je, da je pri mednarodnem tekmovalnem letanju po zraku avstrijski poročnik dosegel tako velike uspehe, da so celo Francozi bili presenečeni. Blaschke pa ni letal pod svojim imenom, ampak pod imenom svoje zaročenke pl. Csakay, katere pa ne more poročiti, ker nima potrebne kavcije 80.000 kron, kar je potrebno za vse častnike, ki se hočejo poročiti. Te dni je bil Blaschke od cesarja poklican k av-dijenci. kjer ga je prašal: »Vi hočete poročiti ono damo, pod katere imenom letite?« Blaschke je odgovoril: »Zal. Veličanstvo, da to ne gre, ker nama manjka kavcija.« Cesar mu je pa potrkal na ramo in rekel smehljaje: »Tako pridnim častnikom kakor Vam, ljubi moj nadporočnik, treba pomagati preko tako malih zaprek.« Cesar je na to iz svojega dal izplačati Bla-schkeju svoto, ki mu je še manjkala. Del kavcije pa si je Blaschke zaslužil kot nagrado s svojimi krasnimi poleti po zraku.
Sedem morilcev usmrčenih. V New
Yorku so 13. t. m. na en dan usmrtili 7 morilcev, med katerimi je bilo 6 Italijanov in
1	Zamorec.
Zopet delavska nesreča v Nemčiji. V
jeklarni liocsch v Dortmundu se je podrl velik kup žlindre in podsul 26 delavcev. Doslej so izvlekli 13 mrličev.
1200 ljudi zastrupljenih. V Palermu v Siciliji je obolelo na zastrupljenju 1206 ljudi, ker so pili slabo vodo.
Povodnji v Lombardiji so odnesle mostove in hiše. Več ljudi je mrtvih.
Snega en meter visoko je zapadlo pret. teden po tirolskih hribih.
Velikanski potres je obiskal pret. dni obali Marmarskega morja (pri Carigradu). Ob obali je porušenih 15 mest, 1060 oseb je ubitih. 3000 ranjenih. Po trdnjavah so se prevrnili topovi, iz zemlje so mnogokje bruhnili petrolejški vrleei. Brez strehe je 50.000 ljudi.
Napad na vojaško smodnišnico. Dne
11.	t. m. ponoči sc je v Klosternueburgu nekdo priplazil do smodnišnice. Ko ga je vojak ustavil, je neznanec ustrelil na vojaka iz revolverja. Kroglja je prevrtala vojaka čepico. Vojak je streljal nazaj, a ni zadel. Kakor so dognali po kroglji, je neznanec imel vojaški revolver. Preiskali so vse, a ga niso dobili.
Listnica uredništva: Nabrežina* Šempas: Vsega nemoremo. Je prepozno došlo!
Trst in Istra.
Pomjan je zapustil 8. t. m. č. g. župnik Ivan Schiffrer in se podal na novo župnijo Sežana. Častiti gospod je bil zelo previden, miren in jeklen značaj, tako da so ga spoštovali in cenili celo njegovi politični nasprotniki. Da hi rešil slovenski rod iz kremplev italijanske komore je ustanovil »Posojilnico in hranilnico«, katero je vodil se čudovito vnemo, vstranostjo in po-žrtovalnostjo 6 let in jo pripravil do ene prvih posojilnic v Istri glede solidarnosti. Ker ves odbor deluje popolnoma brezplačno iz čiste ljubezni do slovenskega kmeta, za to si je pridobila zadruga ugled in zaupanje v vsi Koperski okolici in si je pomagala tudi v najhujši svetovni denarni krizi. Radi tega slovensko ljudstvo na Po-mjanščini ne bo nikdar pozabilo svojega požrtovalnega ustanovitelja posojilnice, se ga bode vedno z veseljem spominjalo, mu izreka tem potom svojo zahvalo in mu želi blagoslova in mnogo sreče v novi župniji.
Romanje v Strunjan v osmici slavja 400-Ietnice prikazanja Matere Božje iz slovenskih župnij Koperščine bode 21. avgusta. Ob 9. uri slovesna sv. maša s primernim slovenskim govorom, popoldan ob 1. in pol lit. M. B. sv. blagoslov.
Ponesrečen vojak na lovu. Pret. soboto je šlo nekaj podčastnikov 3. bataljona 97. pešpolka v Bazovici lovit golobe. 2 njimi je bil tudi 21 letni prostovoljec Josip Uolmoz, doma iz Budjevic na Češkem. Na
15	m dolgi vrvi se je spustil V globoko jamo, iz katere ga ni bilo več ven. Tudi njegova tovariša si nista mogla pomagati, da bi po strmini prišla na piano. Priti so morali gasilci, ki so osvobodili oba podčastnika, nakar se je neki gasilec na vrvi spustil 125 m. globoko v jamo, kjer je Holmo-za našel mrtvega. Fant se je ubil na skali.
Puljska laška iredenta je v Pulju tako gospodarila, da so celo denarji cerkvenih bratovščii zapravljeni. Toda izvedelo se je tudi. da so iredentovci za slučaj vojne nameravali Avstriji nagajati s svojo elektriko, vodo in plinom.
Iskre.
Nemški katoliški shod sc je otvoril 11. t. m. v staroslavnem mestu Aaehen. Ude-
Ie?ba je velika. Posebno opozarjamo na prevažne besede škofa K e 11 e 1 e r j a, ki jih je govoril ob tej priliki. Govoril je, kako naj se dobri katoličani ravnajo na-pram odredbam papeža in škofov. Pov-darjal je, da dober katoličan nikdar javno po časopisih ne bo grajal odlokov sv, Očeta in škofov. »'Pega ne stori katoličan, ki kaj da na svojo čast. Ne sme se pozabiti, da je v takem slučaju dolžnost škofov, položaj popolnoma razjasniti.« To naj si katoličani zapomnijo!
Za poduk In zabavo.
Visoke plače. Zupan mesta Berolina, Klavnega mesta nemškega cesarstva, ima na leto 40.000 mark t. j. 47.000 kron plače. To pa ni veliko v primeri s plačo nemškega državnega kanclerja (to je po naše mi-nisterski predsednik in zunanji minister obenem.) Ta ima 100 tisoč mark plače na leto. So pa državni uradniki, ki imajo še več plače. Nemški poslaniki (zastopniki nemške države) v Londonu in v Peterburgu imajo 150.000 mark, nemški poslaniki na Dunaju, v Parizu, Carigradu in Wa-singtonu imajo pa po 120.000 mark letne plače. To pa zaradi tega, da se država s svojimi zastopniki postavi in da jih nemo-rq nihče podkupiti. Tudi druge države dajo svojim poslanikom tako velike plače.
Najhitrejši vlak na svetu vozi v Ameriki med New-Yorkoni in Cikago. V 18 urah prevozi 907 angleških milj (1 angleška milja na suhem meri 1609 metrov). Na uro prevozi tedaj ta brzovlak 81 kilometrov. Hitrost njegova pa je v resnici večja, ker so vračunani odmori na postajah. Ta brzovlak bi vozil od Volčjedrage do Bohinja eno uro. Naš vozi okroglo 2 uri. Če bi ;iaš vipavski »miško« vozil s hitrostjo tega amerikanskega brzovlaka bi pridirjal v Ajdovščino v okroglo 20 minutah. Sedaj jo »riba« iz Gorice v Ajdovščino 13/4 ure. Na poti, ki jo amerikanski brzovlak prevozi v 18 urah. bi se vipavski »lukamatija« mučil cele 4 dni.
Ognjena dežela. Malo čuden je to ime. Tako se zovejo otoki v najbolj južnem koncu južne Ameriki. Ime ima ta dežela najbrže odtod, ker je tam dosti ognjenikov, ki bruhajo iz sebe ogenj. Deželo je 1. 1520 odkril Portugalec Magalhaes (beri Magalj-giš). Ta mož je bil prvi, ki je prišel okrog sveta. Predno so Evropejci prišli na Ognjeno Deželo, so prebivali tam prvotni prebivalci, Indijanci. Dva rodova sta še ohranjena od njih: rod Jaghan in rod Alakalef. Izumirajo vedno bolj. Evropejci jih zatirajo in uničujejo. Edino katoliški misijonarji pomagajo tem revežem. Rod Jaghan šteje še kakih 1000 duš. Žive skoro vedno v čolnih. Čolni so do 5 m. dolgi. Na sredi gon. neprenehoma ogenj na ognjišču iz ilovice. Žive se večinoma od školjk. Šteti znajo le do 3. Njihov jezik ima malo besedi. Izrazov, kakor so: ljubezen, hrabrost, sploh ne poznajo.
Najglobokejša točka Jadranskega morja je blizu Kotora v južni Dalmaciji proti sredini morja. Znaša nekako 1223 m.
V	37 dneh okrog sveta se da sedaj čisto lahko priti, če so zveze vlakov in parnikov ugodne. Iz Londona do Jokahane na Japonskem preko Rusije je 14 dni. Od tod smo v 12 dneh s parnikom v mestu Vancouver v Severni Ameriki. Odtod preko Ne\v Yorka nazaj do Londona se pa pride v 11 dneh. Najlepši čas za tako potovanje je od januarja do maja. Najlepše je na Japonskem v aprilu, ko tam cveto črešnje.
Književnost.
A. Remec: Pavla, drama v 3 dejanjih.
Čudna so pota slovenskih kritikov; oni imajo nazore in prodajajo jih kar na debelo ob vsakem novem literarnem delu. In Publikum, naj bi bil še tako prepričan o vrednosti dela, se znebi svojih misli in prisega na kritiko, ki vstvarja javno mnenje. Tako se je godilo in tako se še godi. A čas najbolji kritik — osmeši vse samozavestne besede, ki so jih napisali in pišejo ljudje v misli, da imajo v zakupu pojmovanja umetnosti in da je njih mnenje edino pravo in nezmotljivo. Vzgledov je dovolj!
In jaz sem prepričan, da bo čas govoril drugačno besedo o Remčevi »Pavli«, ki sta jo ob priliki vprizoritve v Ljudskem domu z visokega kritiškega stola milostno zmrcvarila -n- v »Laibacher Zeitung« in F. T. v »Slovencu«. Človek, ki je bil pri predstavi in pozna dramo, si ne more kaj, da ne misli o visokih gospodih kritikih: priznanim močem si ne upajo reči ene odklanjajoče besede po mladih pa lop! »Poslušaj nas. jej kruh naših mnenj in dobrih naukov, če hočeš, da te bomo upoštevali in boš osebnost, ki kaj pomeni!«
Saj se poznamo in gospod -n- ve, da v tekmi zmaga mladina s svojo vstvarja jočo silo! G. F. T. pa se bo moral sprijazniti z mislijo, da je »Pavla« tudi takšna kakršna je dovršeno umetniško delo in da ni »ostal avtor ž njo pri začetniškem poizkusu«. — Kdor hoče dejanje pobliže spoznati, naj bere »Slovenca« št. 174 s 1. avg. 1912 in »Slov.« in »Laibacher Zeitung« s 3. avg. 1912.
Problem »Pavle« je čisto nov v naši literaturi, ki ga je prijatelj Remec častno rešil, dasi mu to kritika oporeka. Igra je bila spisana že pred tremi leti in ni priložnostna. In po preteku treh let je postala takšna, kakoršno smo videli na Ljudskem odru. Da je pisatelj za to svoje delo študiral in ga ni dal nedovršenega kot poizkus na oder — je jasno. Kako pojmujejo kritiki karakter posameznih oseb, je njih reč — avtor ve že sam, kaj je hotel in kako jih je moral podati. Da bi poslušal sedaj kritike, bi »Pavla« ne bila »Pavla«, kakoršno je gledal on v vstvarjajočih urah.
V	tehničnem oziru bi jaz le malenkosti popravil. Radi jasnosti. V par dialogih bi
bolj povdaril nekatere finese, ki jih sedal
gledalec .če ne pozna drame, prezre, f' razblinjenosti prvega dejanja govoriti, )e smešnb in kaže neumevanje, drugo je klasično dovršeno in ga postavimo lahkozmirn° vestjo ob stran Ibsenovim dramam, tretje je tako, kot ga je hotel avtor imeti in hvali celo F. T. Posamezne osebe. Ograd-nika iu Lolo, sta ljubljanska kritika čisto napačno pojmovala! Lola ni »obligatni pol-norček« in Ogradnikova ljubezen ni »Ese-lei«, kakor se je blagovolil izraziti g. -n-Ogradnik je že zrel mož, ki ve, kaj hoče in Lola je zdrava prirodna moč, tak kot vzraste v svojem svetu in živi sam svoje življenje. Nov tip je in ne obligatni polnor-ček! G. F. T. ne ve, kaj naj bi bil v dram'-Povem mu: nemesis divina! — Kritik v »Slovencu« meni, da se »Pavla« v sedanji obliki ne do obdržala na odru. Kaj naj P°' meni potem to, da jo vprizorijo v vkljub ljubljanskim kritikom v Kranju, v Železnikih in v Gorici? To je pač najlepši odgovor na omenjeni kritiki.
Prijatelju Remcu iskreno čestitam-Izhojene steze naj hodijo drugi, njemu jj11 ni treba, ker velika je njegova moč, ua pojde novo pot, ne oziraje se na levo m desno, in bo osebnost, ki pokažemo Goričani lahko s ponosom nanjo!
Jos. Lovrenčič.
»Livško jezero«. G. vitez Klodič je izdal pesem »Livško jezero«, kakor smo ze poročali. To delo je profesor dr. Pregelj v »Dom in Svetu« kritikoval in povdarjal hibe, ki jih ima to delo. Nato kritiko je neki gospod odgovarjal v »Gorici« in »Prim. Listu«, kjer očita g. dr. Pregelju, da je de-
lo	prepovršno presojal. G. dr. Pregelj nam je poslal naslednji odgovor pod naslovom »Malo odgovora kritiku«, ki objavljamo:
»Gorica« z dne 6. avg. in »Prim. List« z dne L avg. sta odklonila mojo kritiko Klodičevega »Livškega jezera« v »Dom in Svetu« na način, ki ga pri najbolji volji ne smem in ne morem mirno prezreti. Lojalno izjavim, da mi je oseba sivega in zaslužnega šolskega nadzornika g. viteza Klodiča nad vse simpatična. Svojo kritiko sem pisal zgolj iz slovstvenega stališča, iz stališča umetnosti tako kakor sem jo pisal, zato ker sem jo moral tako, a ko sem delo sploh hotel objektivno oceniti in ne reklamno s pokloni priporočati. In to je edino pravo stališče kritike. In to se mi zdi potrebno omeniti, ker sem mnenja, da stoji kritik v »G.« in P. L.« p«d vtisom sugestije. da sem hotel oznanjati proti omenjenemu »umotvoru« bojkot, Knjigi želim najboljši vspeh na knjižnem trgu. Ne dam sl pa dopovedati od kritika v »G.« in »P. L.«< »da bi sam čutil, da je moja kritika v »D-in S.« prepovršna.« In naj zopet sodi čita-telj sam, da li sem jaz verodostojnejši ali moj »absolutno objektivni« kritikokritik v »Gorici«.
Očitke v svoji kritiki sem označil jasno in pregledno s štev. strani, tako dn more sleherni primerjati delo in kritiko. G. kritik v »G.« bi moral — če ve kaj je akad-kritičnost — moje očitke ovreči z dokazi, da sem krivičen, pristranski. Toda kar on navaja proti meni, to niso dokazi, to so
sofizmi, pesek v oči brav.cem »Gorice« in n,č več. S sofizmi, pravim, se bori kritik ,)r°ti meni. Zalibog pozabi logike. N. pr. • • Pri vsej objektivnosti je ocena vendar stvar ukusa tega ali onega kritika...« ~estitam k novi cvetki na polju skepse! Gospod kritik, logika!
Sofizem je sklicevanje na priprostost dejanja v Goethejevem Hermanu in Doroteji. (Pripomnim, da jaz nisem očital »Livnemu jezeru« priprostosti. temveč »na-jvnorevno vsebino in to ni isto). To delo, katero sprva kritik prizna ko vzorno, definira, ko pesem »priproste naivne snovi {),rez posebnih psihologičnih konfliktov.« 'o moji sodbi je ta »pasus« najuničeval-neiša kritika H. in D. in mi ni samo to ja-sno. da en in isti mož v eni sapi delo pri-: ?na in dela ne prizna. G. kritik! Logika ln germanistika!
Na dalje argumentira kritik: »Snov je j^eta iz srednjega veka in če pogledamo «ake druge srednjeveške epe, tudi ne nudijo ravno komplicirano - zamotanih problemov.« Srednjeveški epi so zame: Nebeška komedija, Parzival i. dr., in ti epi s? hvala Bogu vse kaj drugega ko »srednjeveški ep« »Livško jezero«. G. kritik, ‘e r m i n o 1 o g i j a!
Predbacivanje. da je moj »očitek hrvatizmov jako splošen«, to je, da naj bodo besede ko: jezgrovit, užasno, ozbiljeno, ^elovata. kratica, niz i. dr. lokalizmi ben. slovenščine, je smešno. To so hrvaške be-Sede ali kakor jih v slov. knjigi imenujejo: hrvatizmi (Vide Pleteršnik!) Loka-bzmi naj bodo: zlo. brumen, pomagi? Ta-!|e »lokalizme« naj dr. Breznik pripušča? *° bi bil naiven jezikoslovec in profesor.
kritik, jezikoslovje!
. v Konečno argumentira kritik proti me-111 še s sklicevanjem na Glotiarjevo kritiko bioje »Romantike« v Zvonu, kar se zdi me-'j1 v stvarnem odgovoru jako neumestno, rlf! ne rabim izraza, ki bi ga kritikova replika, ki »noče biti polemika« zaslužila.
Sunima: Vzdržujem svoje mnenje o "Livškem jezeru« v »Dom in Svetu« ko ''terarnem in znanstvenem listu in odkla-?iam odgovor »Gorice« in »Prim. Lista« l?f> nestvaren, neresen in nezadosten.
Or. Iv. Pregelj.
_____________________
Služabnik
neporočen, za slovensko družino v mestu
dobi takoj službo.
Več pove naše upravništvo.
VINO,
■ftotno, zavreto, pokvarjeno se popravi. Prosi se °ial vzorec prinesti ali poslati.
Naslov pove upravništvo .Novega časa*.
Pozor!
šivalni stroji po tovarniški ceni radi opustitve zaloge
Pri ffl. ŠULIGOJ v Gorici Barrlera 43
blizu drž. kolodvora v lastni hiši.
Oglas.
Sl. županstva in čast. cerkvena oskrbništva, katera so naročila umetne ognje za rojstni dan Nj. Veličanstva in poslala tudi naročila za proslavo evharističnega shoda, naj blagovolijo sprejeti na znanje mojo zahvalo in poročilo, da so toliko ena kot druga naročila že dovršena.
Ona sl. županstva in čast. cerkv. predstojništva, katera niso še poslala naročil za proslavo evharističnega sho-da, vljudno vabim da to čim prej store, ker se naročila z vsakim dnevom tako množe da bode težko vsem postreči, ako se pravočasno ne prijavijo.
Z odličnim spoštovanjem
prva prim. tovarna umetnih ognjev v Gorici.
Izvrstno domače vipavsko vino
prodaja po dogovoru. Na željo se dostavi vzorce.
Filip Samec,
Šmarje pri Ajdovščini.
Zobozdravnici in zototeknUU atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.	19
Ordiuira v svojem ateljeju
od 9. ure dop. do 5. ure pop. st. 20
Edina zaloga najboljših
sesalk z? ynojnice
navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.'S0 m. Cene od 50 do 80 K.
Razpršllnlke vsake vrst od 4 do 12 K.
Pinter S Lenaril
v Gorici, Raštelj štev. 7-8.
dr.
V. Žnidarčič &
stavbena tvrdka
v GORICI /IA MATTiOLI.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Wesfal.-trope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo
Zaloga vozov in drugih priprav v lastuih prostorih Via della Tesa št. 31.
Telefon Št. 14-02. — Tu se sprejemajo nočna naročila.
Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najflnejšo opremo, kakor tudi s 6ii to navadno.
V svoji Irgovini na Corsu ima veliko izbero vencev iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter Izdeluje vence tudi It svežih cvetlic Vsakovrstne krste, kovinaste in lesene, obieke, čevlje In druge potrebščine za mrliče in sprevode, voščene svečo iz lastne tovarne itd. vse po nizkih konkurenčnih cenah.
V podružnicah in zastopih: {
na Opčinah pri g. Mrzeku,
V Nabrežini pri g. Vitezu, pri Orehu (Nogere) pri g. Jamšeku
se dobi vse za pogrebe potrebno blago.
V slučajih potrebe se toplo priporoča udani
Henrik stibelj
deležnik in upravitelj podjetja.
s
jubljanska kreditna banka
Corso G. Verdi štev. 37.
se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli. Vloge na knjižice obrestuje po 4 |2 |o*  ............ •	■	■	   vloge	v	tekočem računu po dogovoru	—_________ i
Centrala v Ljubljani. PoJrnžnice:
Celje, v Celovcu, Gorici, Sarajevo, Splita in Trsta.
Št. 14
Delniška glavnica K 8 000.000 Rezervni zaklad K 800.000
Oddati je v Podgori pri Gorici službo
organista.
Prosilci naj se oglasijo pri ku-racijskem uradu istotam.
Sirite „novi (as"!
MIZARSTVO
odlikovano z električnim mehaničnim obratom
^JVJ. eEJ^JVIGlOJ
GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18.
Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna, vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste. — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — —------
Naznanilo.
Družinsku Hiša z lepim vrtom je v prav lepem kraju na prodaj v Gorici oddaljena 7 minut od .Travnika. Kdor prej pride, prej melje! Poizvč se v upravništvu tega lista.
Svoji k svojim I	Svoji	k	svojim	I
MIHAELJ TURK
Gorica — na Hornu štev 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah.
******
“L0
Goriška zveza *
i
.
i
t
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovaua zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakopa kmetijski! potrebščin in pri prodaji ■'V' ,/X/~ '/vj kmetijskih pridelkov, »v* •»v •'v-
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE" v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32.
******
***********
"S'©.1
;
iwarwng BBaiwa BRgiaM g«qws«w.l
Hatolišhega tisk, društva v Boriti
se je preselila in se nahaj» sedaj	——
Montova hiša, Gosposka ulica štev. 2.
=■■-—rr--tt-...... Priporoča se toplo za obilen obisk.
BaaBsasaaBsa saaBsasaaBsa
Lastnik -Kat tiskovno društvo* v Gorici Tiska »Narodna Tiskarna41 v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.