cena 25 dinarjev številka 12 (766) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Titovo Velenje, 28. marca 1985 Gospodarstvo občine Mozirje Smeli in zahtevni načrti V občini Mozirje so na podlagi lanskih dosežkov, srednjeročnih in dolgoročnih načrtov, programa gospodarjenja v zoženih materialnih okvirih ter stališč in sklepov vseh nosilcev načrtovanja oblikovali in sprejeli temeljne cilje in naloge družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1985. Na prvem mestu sta vsekakor nadaljnja rast industrijske proizvodnje, predvsem njene kakovosti, in povečanje blagovne proizvodnje v kmetijstvu. V zvezi s tem se bo treba pospešeno vključiti v mednarodno delitev dela, zlasti na konvertibilnem tržišču. Prav tako bo treba še naprej uresničevati enotno in celovito turistično ponudbo vse Gornje Savinjske doline. Zelo pomembna naloga bo tudi krepitev kadrovske sestave in podjetnosti delovnih ljudi, saj bi s tem hitreje odpravljali številne pomanjkljivosti na tehnološkem in organizacijskem področju. Želijo tudi enakomernejše obremeniti dohodke vseh kategorij prebival- NAJRAJE NOSIM HLAČE gg/ stva in zmanjšati socialne razlike, ki nastajajo iz nedela. Za uresničitev teh osnovnih smernic so podrobneje opredelili naloge na področjih Kadrovske politike, nagrajevanja po delu, združevanja dela in sredstev, skupnih nastopov v proizvodnji in na tržišču, posodabljanja opreme in večje smotrnosti organizacijskih tvorb, poenotenja informacijskega sistema, krepitve vloge načrtovanja, obvladovanja vseh oblik porabe in boljše davčne politike. Na podlagi tega so tudi gospodarski cilji smeli in zahtevni. Industrijska proizvodnja naj bi se povečala za 8 in kmetijska za 3 odstotke. Izvoz blaga in storitev naj bi se povečal za 15 odstotkov, prav za toliko tudi izvoz na konvertibilni trg, ki bi tako dosegel 10 milijonov dolarjev. Trgovina naj bi povečala promet blaga za 2 odstotka, za 20 odstotkov pa naj bi se povečalo število nočitev v turizmu. Družbeni proizvod naj bi bil tako večji za 7 odstotkov, pri čemer bi bila rast enakomerno porazdeljena na povečanje števila zaposlenih, boljšo gospodarnost in večjo delovno donosnost. Jasno je, da bodo nosilci večje industrijske proizvodnje Gorenje-Glin in Smreka v lesno-predeloval-ni industriji, Elkroj v tekstilni, Gorenje-Mali gospodinjski aparati in Kovinarstvo v kovinsko predelovalni industriji ter zasebni sektor drobnega gospodarstva. Tudi glavni nosilci izvoza so v njihovih vr- stah. To so Gorenje-Glin, Elkroj in Gorenje-Mali gospodinjski aparati, čeprav bodo morali izvozu namenjati več pozornosti in naporov tudi v ostalih delovnih in temeljnih organizacijah. Šoštanj Predstavitev del študentov ALU V galeriji Društva šaleških likovnikov v Šoštanju — Kajuhova 10 (Mayerjeva vila) se bodo danes, 28. marca, ob 18. uri predstavili s svojimi deli študentje Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane in razgrnili pred javnost letošnjo bero likovnih del, izbrano v oddelkih slikarstva, grafike in kiparstva. Gre torej za rezultate učnega delovnega procesa, ne pa zgolj za čiste ustvarjalno osebnostne dosežke. Tak pregled odseva najboljše posamezne študijske faze. pa hkrati tudi primerke, ki so po sodbi pedagoga značilni za razvoj mladega ustvarjalca. Ob otvoritvi razstave se bo v kulturnem programu predstavil Janez Sterkuš iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, s Svetnečim Gašperjem, po Prežihovi noveli Razstava bo odprta do 9. aprila 1985 vsak torek, četrtek in soboto od 15. do 18. ure. P. Rober Reprezentanca spet v Titovem Velenju Pred jugoslovansko nogometno reprezentanco so sedaj odločilne tekme za nastop na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Nanje se želijo nogometaši kar najbolje pripraviti. Ze lani, pred srečanjem z Nemško demokratično republiko so bili izbranci Miloša Milutinoviča na pripravah v Šaleški dolini. Z vsem so bili nadvse zadovoljni, tako s njihovim pokri-viteljim Modnim salonom kot tudi s samimi razmerami za treninge. Prav zato bodo znova prišli na priprave v Šaleško dolino, in sicer zadnji teden pred srečanjem 1. maja z Luksemburgom. O tem sta se pred dnevi dogovorila direktor Modnega salona Marjan Gaberšek in sekretar NZJ Branko Pejovic. Izvršni svet Pospešimo pripravo planskih dokumentov V vseh okoljih bi morali v tem času nameniti vso pozornost pripravi srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, vendar žal ni tako, so ugotavljali na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Povsod so opazni precejšnji časovni zamiki, v nekaterih delovnih okoljih pa k temu načrtovanju še sploh niso pristopili oziroma niso posredovali podatkov o tem. Večina nosilcev planiranja ima v tem času izdelane šele analize razvojnih možnosti, nekateri te analize šele pripravljajo, le malo pa je takšnih, ki so izdelali tudi že smernice. Na splošno lahko rečemo, da je v občini izredno slaba planska aktivnost, da obstaja premajhen interes nosilcev in udeležencev planiranja že pri pripravi svojih planskih dokumentov, še večji pa pri nastajanju srednjeročnega in dolgoročnega plana občine. Osnova za uspešno in pravočasno pripravo teh dokumentov, je seveda celovita in organizirana aktivnost delavcev in občanov ter njihovih samoupravnih organizacij in skupnosti usmerjena z usklajenim delovanjem vseh druft>e-nopolitičnih skupnosti. Prav zato izvršni svet skupščine občine opominja družbenopolitične organizacije na njihovo pomembno vlogo pri načrtovanju. V postopku pripravljanja in sprejemanja planov morajo družbenopolitične organizacije sproti opozarjati samoupravne organe ter odgovorne poslovodne in izvršilne orgnne na njihove slabosti ali neodgovoren odnos do priprave teh nadvse pomembnih dokumentov. V teh dneh bodo sklicali poslovodne delavce organizacij združenega dela ter jih seznanili s stanjem pri pripravi planskih do- kumentov za srednjeročno in dolgoročno obdobje in seveda z njihovimi nalogami na tem področju. Prav tako bodo na važno vlogo opozorili tudi zvezo sindikatov, ki mora pospešiti svojo vlogo pri nastajanju teh dokumentov. Storiti mora vse, da bo v proces oblikovanja razvojnih nalog vključenih kar največ delavcev. Socialistična zveza mora izpolnjevati naloge koordinatoija družbenopolitične aktivnosti ter se neposredno vključevati predvsem v krajevnih skupnostih. Svoje naloge pri pripravi planskih dokumentov mora uresničiti tudi gospodarska zbornica, ki mora predvsem zagotovili ustrezen pretok informacij 0 razvojnih možnostih pri oblikovanju strokovnih osnov za načrtovanje, skupščina občine Velenje pa mora skrbeli za neposredno aktivno vključevanje delegatov v proces samoupravnega planiranja ter spodbujati usklajevanje medsebojnih odnosov. Izvršni svet bo zagotovil pogoje za učinkovito družbeno politično aktivnost in se ludi sam aktivno vključeval v dogovorjene akcije. Do konca tega meseca je potrebno izdelati predlog samoupravnega sporazuma o financiranju izdelave planskih dokumentov občine Velenje, kjer je treba upoštevati tudi pripombe na osnutek tega samoupravnega sporazuma. Skratka, aktivnosti za pripravo planskih dokumentov tako za naslednje srednjeročno obdobje kot za obdobje tja do leta 2000, je treba pospešiti in storiti vse, da bodo ti dokumenti zares skrbno in kvalitetno pripravljeni. Dobro načrtovanje je namreč osnova za naše uspešno delo v prihodnosti. M. Z. Načrtovanju moramo nameniti v vseh okoljih vso pozornost Jubilejna skupščina in obletnica društva Letos praznuje Društvo ekonomistov Titovo Velenje 10. obletnico delovanja. V ta namen bodo v Topolšici priredili slavnostni občni zbor društva in ga povezali s skupščino Zveze ekonomistov Slovenije. Usposabljanje vojnih obveznikov je zahtevan naloga, saj terja stalno dopolnjevanje v vojaških veščinah. Velenjska enota je to nedeljo pripravila vajo na kateri so opazovalcem iz armadnega območja prikazali nove metode in organiziranost delgfna enodnevni vaji. Več o tenj na 8. strani. V sredo, 3. aprila bo ob 16 JO naprej XIX. jubilejna skupščina Zveze ekonomistov Slovenije, na kateri bo Janez Stanovnik postal njen častni član, takoj za njo, predvidoma ob 18. uri pa bo slavnostni občni zbor Društva ekono-mitov Titovo Velenje. Naslednji dan, 4. aprila pa se prične dvodnevni posvet na temo »Dolgoročni razvoj SR Slovenije do leta 2000«, ki ga bo pripravila Zveza ekonomistov Slovenije v sodelovanju z Republiškim komitejem za družbeno planiranje in Republiško konferenco SZDL Slovenije. Uvodnemu referatu bo sledila razprava o globalnih vprašanjih dolgoročnega razvoja Slovenije in razprava o vprašanjih dolgoročnega gospodarskega in tehnološkega razvoja SR Slovenije do leta 2000. Naslednji dan, 5. aprila pa bo na vrsti razprava o vprašanjih socialnega in prostorskega razvoja Slovenije, prav tako do leta 2000. To bo interdisciplinaren posvet. V teh dneh bo v Titovem Velenju zbrano znanje Slovenije. In Velenjčani imamo priložnost, da predstavimo svoje probleme, da z njimi seznanimo celotno slovensko javnost. Upati je, da se bodo velenjske organizacije združenega dela posveta udeležile v čim večjem številu. Morda povejmo samo še to, daje posvet brez kotizacije. Konec preteklega tedna, v petek in soboto, so člani šolske folklorne skupine obiskovalcem doma kulture v Titovem Velenju znova predstavili bogatstvo svojih plesov. Ta letni koncert se je neKoliko razlikoval od prejšnjih, saj so gledalcem zaplesali najprej najmlajši in nato nekoliko starejši plesalci ter plesalke— tisti, ki bodo čez leta gotovo nadaljevali dosedanje bogato delo velenjske Kolede. (Vos) BOMO MORALI RES POSTAVITI OGRAJO NA CESTI — ? V želji, da bi zagotovili pešcem varen prehod čez dokaj prometno Kidričevo cesto v Titovem Velenju, je bil predlani predan namenu sodoben podhod za pešce, Kidričeva cesta pa je bila posodobljena v dvopasovnico, posamezna prometna pasova pa Je ločila prijetno urejena gredica. Zal je ta danes vse prej kot lepa, saj je mnogo takšnih, ki namesto, da bi šli skozi podhod, prečkajo Kidričevo cesto, pohodijo zelenico in seveda ovirajo promet ter ogrožajo lastno vaarnost. Pri tem jim je vseeno tudi kakšno je naše okolje, kvečjemu se kdaj kasneje ob pogledu na neurejeno okolico zgražajo, kako »nekdo« nič ne ukrene, kako dopuščamo, da nam vse propada. Ravno zaradi takšnih ljudi v zadnjem času, da bi vendarle zagotovili ustrezno prometno varnost, odgovorni vse bolj razmišljajo, da bi prometna pasova na Kidričevi cesti ločili z ograjo. Seveda se postavlja vprašanje, če so zaradi tako neodgovornih pešcev res dolžni drugi na ta način ukrepati? 2 stran ★ fiaS C&S , OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje ir 28. marca 1985 Zanimiv posvet Izobraževanje odraslih v funkciji razvoja občine Delavska univerza Velenje in Kadrovsko društvo velenjske občine bosta pripravila za petek, 12. aprila, v Topolšici zelo zanimiv posvet na temo Izobraževanje odraslih v funkciji razvoja občine. Posvet bo namenjen nosilcem kadrovske in izobraževalne dejavnosti v organizacijah združenega dela občine Velenje. Posebej nanj vabijo tudi sodelavce, ki redno ali občasno izobražujejo odrasle. Govorili bodo o pomenu izobraževanja za naš bodoči razvoj in skušali ugotoviti, koliko se tega zavedamo v naši občini ali nam sedanja izobrazbena struktura daje perspektive za nadaljnji razvoj, za prehod na zahtevnejšo tehnologijo, odgovoriti bodo skušali na vprašanja, kako bomo usmerjali kadrovsko in izobraževalno dejavnost, kako razvijali ustrezno vzdušje za permamen-tno izobraževanje. Pričakujejo, da bo posvet, na katerem bodo sodelovali znani slovenski strokovnjaki s tega področja dela, pomembna izkušnja in spodbuda za aktivnejšo vlogo pri spreminj anj u razmer in seveda tudi za nadaljnje izobraževanje in samoizobraže v anje. Vabijo vse, ki jih omenjeni seminar zanima, da se prijavijo na Delavski univerzi v Titovem Velenju. M. Z. Rast sredstev za osebne dohodke Za osebne dohodke in skupno porabo je namenilo gospodarstvo občine Velenje v preteklem letu 52 odstotkov več sredstev kot v letu 1983. Sredstva za osebne dohodke so porastla za 52,7 odstotkov. Na to višino lahko uskladijo osebne dohodke za preteklo leto tudi delavci v negospodarstvu, seveda če je to v skladu z doseženimi rezultati dela po kriterijih, za katere so se dogovorili uporabniki in izvajalci, če je to v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti za preteklo leto ter če imajo za to razpoložljiva sredstva. Sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu SR Slovenije pa so v letu 1984 porastla za 52,9 odstotkov. M. Z. Borci na letni konferenci V petek. 22. marca, je bila v Šoštanju letna programska konferenca članov Združenja borcev NOV Šoštanj, ki jo je ob veliki udeležbi pričel njen predsednik Stane Šmajdl. Po izvolitvi delovnih organov konference, so sledila poročila o delu združenja. Lanski program dela je bil v celoti uresničen. Združenje šteje 176 članov, vsi so plačali članarino. Iz Pesja se je priselila ena članica, v Titovo Velenje in druge kraje pa se j e odselilo 6članov. 6 članov je umrlo. Z borčevskim praporom so jih pospremili na njihovi zadnji poti. Člani združenja so aktivno sodelovali v vseh proslavah, na Graški gori ob »dnevu mladosti«, pri prenosu kurir-čkove pošte, štafeti mladosti, pohodu po poteh XIV. divizije in pri pohodu mladine in članov združenja borcev, ki ga je organizirala ZB 2alec. 1000 po-hodnikov je šlo k Zlebniku, kjer je padel Karel Destovnik-Kajuh. Pri spomeniku so pripravili kulturni program in položili vence. Predsednik je v svojem poročilu analiziral tudi splošno gospodarsko in politično stanje doma in v svetu ter nakazal dovolj smernic za delovanje vseh članov združenja na vseh področjih družbenopolitičnega življenja, kjer borci živijo in delajo. Sledilo je poročilo blagajničarke o finančnem stanju in nadzornega odbora o pregledu finančnega in splošnega delovanja združenja, pri tem pa je bilo ugotovljeno, kolikšna je skrb naše družbe za reševanje problemov borcev, aktivistov, internirancev in partizanskih družin v zvezi z zdravstvenim varstvom v dispanzerju za borce, socialnem varstvu z borčevskimi pokojninami, varstvenim dodatkom. priznavalninami in enkratnimi denarnimi pomočmiiz sklada za borce občine Velenje. Po podanih poročilih se je razvila živahna razprava, v kateri je prvi spregovoril delovni predsednik, prvo-borec Ivan Glušič. kije poudaril, da ne moremo stati ob strani, ko se nam hočejo izničiti s krvjo pridobljene narodnostne. socialne in demokratične pravice. Zato moramo borci po svojih močeh podpreti revolucionarna prizadevanja delovnih ljudi, da se otresemo povzročenih težav. Na mladi rod moramo prenašati tradicije NOB. Ne more nam biti vseeno. če sovražna reakcija zlonamerno brska po naši preteklosti, izkrivlja zgodovinska dejstva, blati naše ideale ter se jim posmehuje, na vse mogoče načine hoče razvrednotiti partizanska izročila. Absurdno je tudi prizadevanje po rehabilitaciji nekdanjih okupatorjevih hlapcev, kot da že sama časovna odmaknjenost lahko izbriše bratsko kri iz njihovih zločinskih rok. Borci se ne moremo enačiti s tistimi, ki so domovino izdali. Predsednik krajevne konference Martin Primožič je pozdravil konferenco in obrazložil program za IV. krajevni samoprispevek, s katerim bi se urejale pereče komunalne zadeve v kraju. Vsi prisotni so se strinjali zželjo, da bi se čim prej izvedla tudi toplifikacija posameznih stanovanjskih zgradb. Borci so pregledali tudi akcijski program dela za letošnje leto, s posebnim poudarkom na proslavi ob 40. obletnici osvoboditve, ki bo 11. maja v Topolšici. kjer je bila podpisana kapitulacija. in 18. maja na Poljani, kjer so se bili zaključni boji za osvoboditev. Ob zaključku konference je delovni predsednik pozval vse navzoče, da vsak po svojih močeh pomaga pri reševanju naših težav. Miloš Volk Vsi delavci smo disciplinsko odgovorni Delavci so osebno in vzajemno odgovorni za opravljanje delovnih obveznosti. Pri tem so prav vsi (tedaj tudi ,.vodilni") disciplinsko odgovorni za vsako obliko krivde -pri izvrševanju delovnih obveznosti. Vse to je zapisano v zakonu in (udi v pravilnikih o delovnih razmerjih. Praksa zadnjih let kaže, da Prejeli smo j jc v strukturi delavcev še vedno večji odstotek nekvalificiranih oziroma kvalificiranih delavcev, katerim je bil izrečen kakšen disciplinski ukrep. Očitno je, da se vodijo postopki večinoma zoper delavce v neposredni proizvodnji, kjer jim je pač mogoče dokazati kršitev. Skorajda ni primerov, da bi bili v postopku tudi delavci ,,drugih profilov" in še zlasti ne takih, ki malomarno ali nevestno opravljajo svoje delo, čeprav je tudi to kršitev delovnih obveznosti. V zadnjem času pa vendarle opažamo premike tudi v tej smeri. Vedno več je primerov, ko so v postopku za kršitev delovnih obveznosti tudi delavci s posebnimi pooblastili, administrativni delavci, pravniki, pa tudi zdravniki. Ko zadnje čase spet slišimo kako nekateri zdravniki ne izpolnjujejo vestno svojih del in nalog je prav, da opišemo primer, ki je dobil svoj epilog tudi pred sodiščem. Disciplinski organi pri Zdravstvenem centru Velenje so izrekli zdravniku disciplinski ukrep, ker je huje kršil delovne obveznosti s tem, da ni nudil potrebne zdravniške pomoči in ni opravil potrebnega hišnega obiska. Očitali so mu tudi več drugih kršitev. Zdravniku seveda ni bilo po volji, da so ga sploh ,,dali" v disciplinski postopek, zato je zahteval odločitev sodisča. Sodišče je ponovilo že izvedene dokaze in zato menilo, da je zdravnik storil kar dve hujši kršitvi delovnih obveznosti, saj ni izvršil del oziroma nalog, ki so pomembnega družbenega pomena. Izreklo mu je disciplinski ukrep oziroma je ukrep disciplinske komisije potrdilo. Zdravnik se je pritožil na odločitev sodišča, a tudi sodišče dnige stopnje je menilo, da zdravnik v dveh primerih ni nudil potrebne zdravniške pomoči In je tudi ta potrdil odločitev sodišča prve stopnje. V času, ko slišimo marsikatero pikro na račun odnosov nekaterih zdravnikov do bolnikov oziroma tistih, ki so res potrebni zdravniške pomoči, bi bilo prav, da vse to na pristojnem mestu povemo in zapišemo, saj drugače očrnimo tudi večino tistih zdravnikov, ki v sedanjem, ničkaj rožnatem času zanje, ravnajo v skladu z zdravniškim kodeksom, pa tudi njihovo, ne samo zakonsko, marveč tudi moralno odgovornostjo do sočloveka, do družbe! -trih- Prometna varnost Kdaj bomo odpravili črne prometne točke? Miličniki Postaje milice Titovo Velenje namenjajo veliko skrbi preventivnemu delu tudi na področju prometne varnosti. Prisotni so na tistih odsekih cest, kjer je nevarnost največja in kjer je tudi največ prometnih nesreč. Voznike opozaiiajo na nepravilnosti pri vožnji in na pomanjkljivosti vozil, seveda pa v primeru večjih kršitev tudi ukrepajo. Kljub vsem prizadevanjem, pa se stanje na področju varnosti cestnega prometa v občini Velenja ni izboljšalo. V letu 1984 smo zabeležili približno toliko prometnih nesreč kot leto prej. Se naprej ugotavljamo, da so najpogostejši vzroki nesreč neprimerna hitrost, izsiljevanje-prednosti in vinjenost. Vozniki motornih vozil se torej še vse-premalo zavedajo nevarnosti, ki jim preti, če sedejo za volan pod vplivom alkohola, pa čeprav je bilo že velikokrat zapisano, kako negativno vpliva alkohol na našo zbranost, vsi pa vemo, koliko je potrebujemo kadar vozimo. V občini velenje pa imamo tudi nekaj tako imenovanih »črnih točk«, kjer seje pripetilo precej prometnih nesreč iz povsem objektivnih razlogov. V prvi vrsti velja omeniti Kidričevo cesto (tam se je ob koncu lanskega leta pripetila zelo huda prometna nesreča, ki je terjala več življenj), zelo nevarno pa je tudi križišče Jenkove in Tomšičeve ceste. Podobnih neustreznih rešitev prometnih poti pa je v občini Velenje še več. Miličniki so nanje že večkrat opozatjali, vendar žal doslej za razrešitev teh pomanjkljivosti ni bilo nikoli denatja. Prav pa bi bilo, da bi ta cestišča vsaj primerno označili, omejili hitrost in podobno. Na ta način bi voznika opozorili na nevarnost, ki mu preti. Se posebej veliko pozornosti namenjajo miličniki najmlajšim udeležencem v prometu. Skupaj s svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu občine Velenje sodelujejo z osnovnimi šolami pa tudi vrtci. Usmerjajo delo prometnih krožkov in na ta način mlade vzgajajo, kako se morajo obnašati na prometni cesti. Prav tako sodelujejo s šolami pri pripravi načrtov varnih prometnih poti, s katerimi so dolžni seznaniti učitelji vse učence. Zelo aktivno pa se miličniki vključujejo tudi v akcijo Varna pot v šolo, vsako leto ob začetku šolskega leta. Nekaj prvih šolskih dni, ko so učenci, še posebej tisti, ki prvič gredo v šolo, najbolj negotovi na cesti, so prisotni na vseh večjih prehodih za pešce, kjer opozaijajo učence na to, kako bodo varno prečkali cesto in seveda tudi voznike, kako se morajo pri tem obnašati. Seveda pa prometnih nesreč še s tako aktivnim delom miličniki sami ne morejo preprečiti. Kar najbolj jih bomo omejili vozniki sami, če bomo več storili za dvig naše prometne kulture, če bomo bolj upoštevali prometno signalizacijo in seveda to, da na cesti nismo sami. M. Zakošek I! m Križišče Tomšičeve in Jenkove ceste bi nujno morali preurediti Ravne - letna konferenca borcev Vsi za boljši jutri Z izčrpnim poročilom o delu v preteklem letu in novosprejetim programom za to leto so člani zveze združenja borcev NOV Ravne na letni konferenci, bila je preteklo nedeljo, kritično ocenili trenutno stanje. Med drugim so si zadali nalogo, da morajo borci biti še naprej ena od gonilnih sil pri marljivem političnem delu na terenu in pri reševanju vsakodnevnih družbenih ter gospodarskih vprašanj. Aktivnost se ne sme končati samo pri organizacijskih nalogah in skrbi za člane, so poudarili, ampak se morajo skupaj_z ostalimi vsi boriti za izuoijsanjc jutrišnjega dne. Njihova prednostna naloga pa je seveda ohranjanje in negovanje tradicij NOB. Borci Raven so kritično ocenili ekonomski položaj, krizo v svetu, nizko življenjsko raven in pokojninsko politiko. Spregovorili so tudi o četrtem samoprispevku. S takim zbiranjem denarja morajo v naslednjih petih letih rešiti komunalne potrebe, obnoviti ceste, zgraditi vodovod in tudi nekatere objekte, ki so za krajevno skupnost Ravne nujno potrebni. Zgradijo pa jih lahko le s sredstvi samoprispevka. Ivo Stropnik EKO ELEKTROKOVINARSKA OPREMA Titovo Velenje razpisuje ŠTIPENDIJE ZA ŠOLSKO LETO 1985/86 poklic/usmeritev stopnja število obdelovalec kovin II. oblikovalec kovin IV. preoblikovalec in spajalec kovin IV. vzdrževalec vozil in strojev IV. elektrikar energetik IV. strojni tehnik V. elektrotehnik energetik V. elektrotehnik elektronik V. inženir strojništva VI./VII. inženir elektrotehnike VI./VII. inženir računalništva VI./VII. varnostni inženir VI. inženir organizacije VI./VII. ekonomist VI./VII. 2 9 5 1 5 7 1 2 7 3 1 1 1 3 Kandidati za štipendije naj pošljejo prijave na naslov: Elektrokovinarska oprema, 63320 Titovo Velenje pod oznako „ Vloga za štipendijo" najkasneje v 30 dneh po objavi razpisa. K prijavi za štipendijo na obrazcu SPN-1, DZS — 8,40 je treba priložiti: — kratek življenjepis z opisom socialnega stanja družine in poklica staršev — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja oz. vpisu na fakulteto višjo šolo (naknadno) — overovljen prepis ali fotokopijo zadnjega polletnega spričevala (velja za osnovnošolce) — potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih z navedbo števila predpisanih in že opravljenih izpitov in frekventacijsko potrdilo za tekoče šolsko leto — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijp v skupnem gospodinjstvu (izda ga uprava za družbene prihodke) — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega koledarskega leta: navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki. Starši — upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za december 1984. Opozarjamo kandidate, da pomanjkljivo izpolnjenih vlog in vlog brez zahtevane dokumentacije ne bomo obravnavali. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana prosilca ne presega 85 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki presegajo dovoljeni cenzus, pa so izbrali poklic oziroma študijsko usmeritev, ki je v občini Velenje deficitaren. Prednost pri podelitvi štipendij bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom in slabšim socialnim stanjem, ob izenačenih ostalih pogojih pa otroci delavcev Elektrokovinarske opreme. Višina kadrovskih štipendij ter pravice in obveznosti štipendista usklajene s samoupravnim sporazumom o štipendiranju v občini Velenje. Štipendisti IV. stopnje zahtevnosti in visokih tehniških šol prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku, bomo z rezultati izbora seznanili do 15. julija 1985. če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili, bomo do 15. avgusta 1985 sprejemali naknadne prijave za napode-Ijene štipendije. Ti kandidati bodo o izboru obveščeni do 30. septembra 1985. »NAŠ ČAS, g....,ilo Socialistične1 zveze delovnega ljudstva izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen J^ljiaia 1965;od l.januar-ja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik' »Šaleški rudar«, kot- tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. .narca 1973. f* Uredništvo: Stane Vovk odgovorni urednik (direktor ii iglavni urednik), Bogdan Mu tgerle, Janez Plesnik, Tatjani (Podgoršek, Boris Zakošek, Mi-Ira Zakošek in Milena Krstič-l^latiinc (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina z< .idivtdualne naročnike je 12(X' dinarjev (na mesec 100 dinarjev). za tujino 2550 din. Žiro račun pri SDK, podruž-iica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večer ■Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata .za infor macije izvršnega sveta Skupšči ne SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februatja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. - 28. marca 1988 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas ★ stran 3 Skupnost za ceste občine Velenje Ali bo res potrebna zapora? Ceste v velenjski občini so iz dneva v dan vse slabše, zato so vse pogostejša popravila nujna, če se hočemo po njih varno voziti. Žal pa je denarja za to vse manj. Zato si predsedstvo skupaj s strokovno službo vseskozi prizadeva poiskati vse možne finančne vire in jih smoterno naložiti tja, kjer je to najbolj potrebno. Seveda pa denarja ni dovolj za najnujnejša popravila, kaj šele za druge posege na cestah, ki bi bili še kako nujni. Zato je pomoč širše družbene skupnosti več kot nujna, je med drugim poudaril predsednik skupščine skupnosti za ceste Stane Divjak, ko je govoril o delu v preteklem letu te skupnosti na skupni seji zbora izvajalcev in uporabnikov skupnosti za ceste, pretekli torek. Delegati so v nadaljevanju skupne seje obravnavali in sprejeli Poslovnik o delu koordinacijskega odbora skupnosti za ceste veljske-ga območja, Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah sporazuma o ustanovitvi Skupnosti za ceste Slovenije ter Samoupravni sporazum o sofinanciranju delovanja in razvoja RTC Golte. Zatem so sledila še vprašanja delegatov. Po končani skupni seji sta zbora nadaljevala zasedanje ločeno. Delegati obeh zborov so sicer obravnavali ista vprašanja, le glasovali so ločeno. Poslušali so poročilo o izvajanju vzdrževanja regionalnih in lokalnih cest, poročilo o uresničitvi načrtov skupnosti za ceste občine Velenje v preteklem letu, sprejeli načrt obveznosti vzdrževanja in storitev na regionalnih, lokalnih in krajevnih cestah za letos ter razpravljali o razvoju cestne dejavnosti v obdobju 1981. — 1985. Obravnavali so še nekaj drugih pomembnih vprašanj, precej časa pa so se zadržali pri predlogu uresničitve 51. člena zakona o cestah, ki se glasi: ,,Če je z družbenim načrtom družbenopolitične skupnosti določeno, da je izvršitev določenih nalog na področju gospodarjenja z javnimi cestami nujno za družbeno reprodukcijo, lahko skupščina družbeno politične skupnosti predpiše, da so organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti dolžne izvesti postopek za sklenitev samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev. Če v skladu s prejšnjim odstavkom ni bilo mogoče zagotoviti sredstev, se lahko z zakonom določi obvezno združevanje sredstev oziroma z zakonom ali odlokom občinske skupščine določi obveznost plačevanja prispevka ustrezni skupnosti za ceste." Skupnost za ceste občine Velenje se je že ob ustanovitvi leta 1982 soočila z izredno slabo dediščino, zlasti lokalnih cest. Sredstva, ki jih je skupnost dobila pri delitvi med komunalno in cestno skupnostjo nikakor ne zadoščajo, da bi hitreje urejali ceste, kot to narekujejo prometne potrebe. Poudariti velja, da se denar iz dela pogonskih goriv in nadomestil za ceste namenja le za sprotno minimalno vzdrževanje, ne pa za posege urejanja dotrajanih in neustreznih cestišč. In še to. Delitev teh sredstev je v pristojnosti zveznega izvršnega sveta. Potrebe po zagotavljanju dodatnih sredstev so po občinah dokaj različne, saj so le te odvisne od stanja cest, gostote in strukture prometa. V občini Velenje je večina lokalnih cest v izredno slabem stanju, ta neustreznost pa se kaže toliko bolj ker je na večini lokalnih cest uveden avtobusni promet, zlasti delavske proge. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je v občini Velenje poleg 48 kilometrov regionalnih in 143 kilometrov lokalnih cest, še 155 km krajevnih cest, ki so razvrščene v prvo in drugo kategorijo. Nemalo jih je še v slabšem stanju kot so lokalne. Ker krajevne skupnosti za vzdrževanje teh cest nimajo zagotovljenega denarja, zanje del sredstev prispeva skupnost za ceste, čeprav ji primanjkuje denarja za vzdrževanje regionalnih in lokalnih cest. V kolikor pa se bo tako nevzdržno stanje nadaljevalo, da ne bomo hitreje urejali, zlasti lokalne ceste, se nam lahko zgodi, to je bilo na seji tudi poudarjeno, da bo upravljalec cest, posamezne ceste zaprl, oziroma omejil promet predvsem za težja vozila. Kakšne posledice pa bi s tem imelo gospodarstvo, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Ob dejstvu nerešenega sistemskega zagotavljanja finančnih sredstev za ceste, so občine prisiljene, da zagotovijo denar iz gospodarstva in s tem preprečijo motnje v družbeni reprodukciji. Zato Skupnost za ceste občine Velenje predlaga občinski skupščini, da zagotovi potrebna sredstva za urejanje cest po 51. členu Zakona o cestah. B.IVI. Občinska skupnost socialnega skrbstva Največ pozornosti varstvu otrok in družine Ena osrednjih točk prihodnje seje samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva, seja bo v sredo, 3. marca, bo med drugim tudi obravnava opravljenega dela v preteklem letu. Ugotavljajo, da so v tem letu uresničili vse predvidene naloge, imeli pa so veliko finančnih težav, saj je bilo zaradi gospodarskih težav denarja manj, potreb po raznih denarnih pomočeh pa več. Prav zato so prhpevno stopajo v preteklem letu kar dvakrat spreminjali. Skupnost socialnega skrbstva dodeljuje stalne denarne pomoči osebam, ki nimajo drugih virov za preživljanje, poleg tega pa dodeljujejo tudi občasne družbeno denarne pomoči socialno ogroženim. Število obojih se je v lanskem letu precej povečalo. Pomembno nalogo je na področju zagotavljanja socialne varnosti v preteklem letu uresničil Center za socialno delo. Največ pozornosti so namenili varstvu otrok in družine. Z zagotavljanjem preživnin, predvsem enoro-diteljskim družinam, omogočajo otrokom vsaj približno enak materialni položaj, kot bi ga imeli v popolni družini. Največ težav pa so pri tem imeli, ker preživnine ne morejo več slediti rasti življenjskih stroškov, kar pa je bila osnovna usmeritev ob sprejetju družinske zakonodaje. Ravno zaradi tega se je tudi pojavljalo večje število prosilcev za različne oblike družbeno denarnih pomoči. V lanskem letu seje tudi močno povečalo število otrok rojenih izven zakonske zveze. V približno polovici primerov je skupnost socialnega skrbstva uspela zagotoviti preživnino za te otroke, v mnogo primerih pa živita starša v izvenzakonski skupnosti in skupaj preživljataotroka. Pomembne uspeheje ta skupnost dosegla tudi na področju urejanja stikov med otrokom in roditeljem, ki ne živi v matični družini, saj so bili doseženi premiki v smeri pozitiv-nejših stališč pri urejanju pomembnega odnosa. Vnaši občinije veliko družin, ki bi rade posvojile otroke, vendar pa je teh malo. Tako je bilo preteklo leto posvojenih 7 otrok — vsi iz drugih republik. Na področju rejništva pa ima Center za socialno delo veliko težav, saj jim ne uspe pridobiti zadostnega števila rejnikov, potreb po tem pa je precej. Vso skrb namenjajo strokovni delavci Centra za socialno delo tudi otrokom in mladostnikom za motnjami v telesnem,in duševnem razvoju. Skušajo jih sistematično odkrivati ter jim pomagati pri njihovem izobraževanju in usposabljanju. V letu 1984 so veliko aktivnosti usmerili v zagotovitev pogojev za zgodno odkrivanje in vključevanje otrok z motnjami v razvoju v ustrezne oblike izobraževanja in usposabljanja. Dosežene so bile strokovne rešitve pri obravnavi otrok v vzgojno varstvenih ustanovah, predvsem v razvojnih oddelkih. Se vedno pa niso razrešili vprašanja nege in oskrbe težje prizadetih otrok, ki se ne morejo vključiti v obstoječe programe, starši pa so obojestransko zaposleni in otroka ne želijo oddati v celodnevno varstvo izven kraja bivanja. Center za socialno delo je lani izdelal tudi analizo mladoletnega prestopniš-tva v naši občini. Na osnovi te analize so bili opravljeni razgovori in dorečene aktivnosti na področju preventive tega pojava. Dosledno so pričeli uveljavljati tudi zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Pravico do nadomestila za invalidnost je pridobilo 58 oseb, ostali pa so že bili prej obravnavani na drugih institucijah. Nov zakon je začel veljati sredi lanskega leta. Omenili smo, daje prosilcev za različne oblike družbeno denarnih pomoči vse več, saj se materialni položaj upravičencev iz leta v leto slabša, višina pomoči pa bistveno zaostaja za življenjskimi stroški. Družbeno denarnih pomoči v enkratnem znesku se tako dodeli kar za enkrat več kot leto prej. V letu 1984 so pričeli tudi z organizirano nego na domu v okviru Doma za varstvo odraslih. Domače nege so bili deležni predvsem občani mestnih in primestnih krajevnih skupnosti, v oddaljenih krajih pa so skušali uvesti sosedsko pomoč, žal pa se ta ni razvila v željenem obsegu. Na področju skrbništva odraslih imajo veliko težav pri pridobivanju novih skrbnikov, na po-, dročju nalog v zvezi s postpenalno' pomočjo pa je Center usmerjal svoje aktivnosti na področje pridobivanja ustreznih stanovanjskih in zaposlitvenih možnosti odpuščenim oosojencem. Zakon o zaKonstu zvezi in družinskih razmerjih je opredelil dve novi nalogi, in sicer predzakonsko in zakonsko svetovanje. Veliko pozornosti so namenili delavci Centra za socialno delo strokovni usposobitvi za izvajanje teh dveh nalog. Svetovalce so vključili v didaktične skupine, ki delujejo v okviru regij in so namenjene strokovnemu izpolnjevanju v smislu doktrine svetovanja. Njihova osnovna skrbje,dase občan odloča za življenje v dvoje, ko je za to dozorel, ko ima dovolj informacij o življenju, v katerega stopa in se zaveda odgovornosti do otrok, ki se v zakonu rodijo. Torej gre za razvoj takšnih oblik pred zakonskega svetovanja, ki bi bile približane mlademu človeku in bi ga usposobile za aktivno in odgovorno starševstvo. Zakonsko svetovanje pa so uresničevali v v lanskem letu v glavnem samo za tiste zakonce, ki so bili v postopku za razvezo za- kona. Prav pa bi bilo, da bi se zakonskeeasvetovanjavvečiimeri udeleževali zakonci v kriznih obdobjih svojih medsebojnih odnosov, torej v času, ko je š strokovnim pristopom zakonsko zvezo še mogoče rešiti. Veliko aktivnosti je Center za socialno delo usmeril v preteklem letu tudi v pripravo na enotno skupno evidenco socialno varstvenih pomoči in s tem v zvezi tudi reorganizacijo dela v tej službi. V analizi razvojnih možnosti so izpostavili dileme glede organizacije strokovnega dela v centru, pogleda o nadaljnjih usmeritvah na področju varstva odraslih in starejših občanov, preusmeritve iz pretežno kurativnih oblik delovanja v preventivne, prostovoljne aktivnosti in podobno. Delavci tega centra so se tudi aktivno vključevali v delo komisij za socialna vprašanja v tistih krajevnih skupnostih, kjer so bile imenovane, sodelovali pa so tudi v samoupravnih organin izvajalskih organizacij, humanitarnih organizacij in društev. Center za socialno delo je vse načrtovane naloge za leto 1984 dobro opravil. Bogat pa je tudi program dela za letos. Med drugim bo center v tem letu prevzel vodenje enotne skupne evidence prejemnikov socialno varstvenih pomoči ter pripravo strokovnih podlag za ugotavljanje upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči, ki sO zajete v programih občinske skupnosti otroškega varstva, občinske skupnosti sck cialnega skrbstva in stanovanjske skupnosti občine Velenje. Mira Zakošek - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republiško prvenstvo „Kaj veš o prometu" v Titovem Velenju »Svet za prventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje je lani opravil veliko dela. Izvedel je vse načrtovane naloge in svojo dejavnost celo razširil. Največ dodatnih nalog je bilo prav na preventivnem področju. Prometna vzgoja je ssodelovanjem vrtcev in šol bila takšna kot mora biti, nekatere akcije pa smo izvedli skupaj z delavci postaje milice in drugimi prometnimi dejavniki. Aktivnosti so potekale skozi celo leto, razen v zimskem času in ob koncu leta. Prav tako pri svetu ugotavljamo, da niso bile zadovoljivo opravljene naloge prometne preventive v krajevnih skupnostih, zlasti zunaj mesta Titovega Velenja in Šoštanja. Nič bolie ni v delovnih organizacijah. Ponekod imajo do teh vprašanj mačehovski odnos. Vzrok za tako stanje je prav gotovo treba iskati v organiziranosti sveta. finančnem stanju in nenazad- nje premajhnem vključevanju nekaterih občinsKih organov in služb, ki so prav tako odgovorni za prometno preventivo in vzgojo pri nas. Čeprav akcije sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu niso potekale kot posebej načrtovane in koordinirane obrambno samozaščitne, so pa vendarle v celo*i takšne narave, da lahko mirno rečemo, daje namen vseh prizadevanj tega občinskega organa samozaščiten ki je bil v celoti tudi dosežen. Pomembno nalogo pri dejavnosti in informiranju občanov, zlasti ob novostih cestno prometne zakonodaje sta poleg strokovnih sodelavcev ter komisije za propagando in informiranje, odigrala tudi Naš čas in radio Titovo Velenje. Prav tako so se izkazali člani avto-moto društva, avto moto turing kluba iz združenje šoferiev in avtomehanikov Titovo Velenje,« je med drugim povedal o delu sveta v Ena od uspešnih akcij, ki so ji pripravili člani sveta skupaj z drugimi dejavniki lani, je bila tudi »brezhibno vozilo — varno vozilo«. lanskem letu na torkovi seji njegov predsednik, Jože Miklavc. V nadaljevanju seje so člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu obravnavali in sprejeli delovni program za letos. V njem so dali največ pozornosti zlasti tistim nalogam, ki so jih člani sveta že dosedaj zgledno izvajali samostojno ali pa z drugimi dejavniki. To so predvsem akcije: Brezhibno vozilo je varno vozilo, kolesar v prometu, varnostni pas, nosi kresničko, pregled koles, kolesarski izpiti, prvi šolski dan in druge. Seveda pa tudi druge naloge, ki j ih ni malo, in prav tako terjajo doslednost in strokovnost, ne bodo zanemarjali. Usposabljanje članstva in mentoijev prometne vzgoje pa bo le korak več, pri uresničevanju zastavljenih nalog. V letošnjem letu svet za prventivo in vzgojo v cestnem prometu Velenje čaka še posebej zahtevna naloga, in sicer izvedba republiškega prvenstva »Kaj veš o prometu«. Ta bo 20. aprila na osnovni šoli Antona Aškerca v Titovem Velenju pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine. Za izvedbo omenjenega tekmovanja so pri svetu imenovali 20-članski organizacijski odbor. Pred tem, 6. aprila, pa bo na tej šoli občinsko prvenstvo Kaj veš o prometu, na katerem bodo nastopili učenci osnovnih in srednjih šol velenjske občine. V teh dneh pa so na vseh šolah že pričeli usposabljati mlade kolesarje, ki bodo morali opraviti še kolesarski izpit. V teku pa je tudi akcija ■»varno kolo v prometu«. B Mugerle Občinska skupnost socialnega skrbstva namenja vso pozornost skrbi za otroka in (fcužino. Vs skušajo ustvariti pogoje za srečno otroštvo. GIP Vegrad Najuspešnejši delavci Gradenj Titovo Velenje Temeljne organizacije združenega dela Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad že nekaj let tekmujejo, katera bo dosegla najboljše poslovne rezultate. Spremljajo doseženo vrednost enote dela, odstotek dosežene lastne proizvodnje- na efektivno uro glede na plan, odstotek doseganja norme, izkoristek delovnega časa in boleznine. Dosežene rezultate sproti spremljajo vsake tri mesec ob obravnavi poslovnih rezultatov. Lani so največ točk zbrali delavci največjega tozda te delovne organizacije — Gradnja Titovo Velenje in so na prvem mestu zamenjali tozd Kerami-čarstvo, ki je bil precej časa najboljši. Na drugo mesto so se uvrstili delavci Projektivnega biroja, tretji pa so delavci tozda Keramičarstvo. Na zadnje, deveto mesto so se uvrstili delavci tozda Gradnja Ljubljana, torej temeljne organizacije, ki se je v preteklosti srečevali z zelo velikimi težavami, ki jim jih kljub prizadevanjem celotne delovne organizacije ni uspelo razrešiti, zato so to temeljno organizacijo z začetkom letošnjega leta priključili tozdu Gradnja Titovo Velenje, m. Z. Na ljubljanskem področju imajo delavci Gradbeno industrijskega podjetja Vegrad tri večja gradbišča. Gradijo halo Dinosa. Z deli na tem objektu so pričeii v začetku lanskega leta, objekt pa naj bi predali investitorju do 1. maja. Poleglega gradijo Se proizvodno halo za Iskro Keramika ter osnovno šolo v Trzinu. Z gradnjo šole (na sliki) so začeli maja lani, predali pa jo bodo sredi junija. Pri delu jih je nekoliko ovirala zima, vendar si prizadevajo, da bi dela vseeno končali pravočasno. 4. stian ★ nas cas NAŠI KRAJI IN LJUDJE Titovo Velenje * 28. marca 1986 Krajevna skupnost Plešivec Le s samoprispevkom tudi v prihodnje uspešen razvoj Krajevna skupnost Center - levi breg • / Priprave na 4. samoprispevek v polnem teku V sredo, 20. marca, so se v prostorih krajevne skupnosti sešli na sejo člani skupščine krajevne skupnosti Center — levi breg. Nt dnevnem redu seje so imeli obravnavo in sprejem zaključnega računa krajevne skupnosti za preteklo leto. Vendar so obravnavo tega vprašanja odložili, ker se seje kijub vabilu predstavnik občinskega komiteja za proračun — knjigovodstvo, ki naj bi podal podrobnejšo obrazložitev zaključnega računa, ni udeležil. Krajevna skupnost je prejela le izpisek s kartic, kar pa je za razlago nedvomno premalo. V nadaljevanju seje je predsednik krajevne konference socialistične zveze delovnih ljudi člane skupščine seznanil s potekom zborov Zob časa je že močno načel ploščad na Titovem trgu, zato je njegova obnova nujno potrebna Smo to res mif otroci? Prišla je v naše uredništvo. Počasi, sključeno, s pal tekmovanje in hitrejši napredek. Pokrovitelj nam je omogočil tudi petdnevne priprave v Portorožu, kjer smo med drugim odigrali nekaj srečanj z močnimi nasprotniki. Sicer smo med pripravami odigrali 16 tekem, pretežno z republiškimi ligaši. S tem smo ocenjevali svojo trenutno vrednost in ugotovili, da imamo še precej rezerv. Pohvaliti moram tudi upravo, ki se je resnično izkazala. Skratka, pogoje za HUDA TELESNA POŠKODBA Štefan Glasenčnik se je peljal 18. marca nekaj pred 19. uro z neregistriranim motornim kolesom iz Šoštanja Eroti Skomu. Pri stanovanjski hiši korno 7, gaje zaradi neprimerne hitrosti in neizkušenosti, začelo zanašati in je čelno trčil v betonsko škarpo. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, nastalo pa je tudi za okoli 60 tisoč dinarjev škode. IZSILJEVAL PREDNOST Voznik osebnega avtomobila Andrej Golob je 19. marca okoli 22. ure izsiljeval prednost v križišču Foitovein Celjske ceste vozniku avtobusa Antonu Vasletu. Pri nesreči je nastala precejšnja materialna škoda. ZAPELJAL JE VZVRATNO 20. marca okoli 20. ure je voznik tovornega avtomobila Zultan Cigant zapeljal na bencinski črpalki v Titovem Velenju s tovornim avtomobilom vzvratno in pri tem poškodoval Cirila Skledaija, ki je na bencinski črpalki popravljal svoj osebni avtomobil. SPET VLOMI V AVTOMOBILE Neznanec je v noči od 18. na 19. marec vlomil v osebni avtomobil na Stantetovi cesti v Titovem Velenju. Udnesel je baterijo ter odvil hladilnik iz vozila, vendar pa ga m odnesel. 20. marca paje prav tako neznanec vlomil v osebni avtomobil last J. R. Odnesel je osebne dokumente in 20. tisoč dinarjev. KAZAL SPOLOVILO Dopoldne, 23. marca, je V. M. v središču Titovega Velenja kazal mimoidočim svoje spolovilo. Miličniki so ga prijavili sodniku za prekrške. PRETEPLI SO JIH Na Postajo milice v Titovem Velenju so prišli 24. m arca okoli treh ponoči M. B., J. M. in D. B. Povedali so, da so bili s svojimi dekleti na plesu v hotelu Vesna v Topolšici, ko so odhajali pa jih je napadel Zoran Hranjec s svojimi prijatelji, pri čemer so jih telesno poškodovali. ŽALIL MILIČNIKA V gostišče Ciglar na Tekavčevi cesti v Šoštanju Sta prišla 21. marca malo pred 19. uro miličnika Postaje milice Titovo Velenje. Tam je vinjeni I. A. zahteval alkoholno pijačo, ki pa mu je seveda niso hoteli postreči. Začel se je prerekati in posredovala sta miličnika. Želela sta ga legitimirati, ta pa ju je pričel žaliti. Glede na to, da je bil vinjen, so ga odpeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržalido istreznitve, takoj pa so ga napotili tudi k sodniku za prekrške. KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNO KINO: Četrtek, 28. 3. ob 16. in 18. uri Lov na zeleni diamant, ameriški, ob 20.00 KO TELEFON ZAZVONI — ameriški, grozljivka. V gl. v.: Richard Chamberlain Petek, 29. 3. ob 10., 18. in 20. uri KO TELEFON ZAZVONI— ameriški, grozljivka. V gl. v.: Richard Chamberlain Snhota in nedelia VI in 1l.JLobl8 in tO uri TATOVIZLATE KOBRE — ameriški, avanturistični. V gl. vi.: David vvaroeck Ponedeljek, 1.4. ob 10., 18. in 20. uri ZLA LADY — VB, avanturistični. V gl. vi. — Faye Dunaway Torek. 2.4. ob 18. in 20. un BREZ ZLOBE — ameriški, drama, V gl. vi.: Paul Newman Sreda. 3.4. ob 10.. 18. in 20. uri RAFALI V PUŠČAVI — Italija, avanturistični. V gl. vi.: Robert HofTman FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, l;<4. ob 20. uri BREZ ZLOBE — ameriški, drama. V gl. vi.: Paul Newmann Režija: Sidney Pallack, nagrade: Berlin 82 — posebno priznanje, Sally Field — igralka leta v ZDA 3 nominacije za OSCAR '81 Izginil je sindikalni funkcionar. Med osumljenimi v zvezi stem je tudi sin pokojnega mafijaša Galanger. Mlada, ambiciozna novinarka, ki bi rada na hitro naredila kariero to vest objavi na prvih straneh časopisa. Čeprav Galanger dokaže nedolinost je zlo le storjeno. KINO DOM KULTURE - MINI FEST TO četrtek- M. 1 oh uri I.OVNA ZELENI DIAMANT — ameriški, avanturistični. v gl. vi.: Michael Douglas, Kathlen Turner, režija: Robert Zemeckis V zadniem filmu v okviru Mini Festa '85 vam predstavliamo razburljiv, avanturistični /ilm o dogodivščinah lepe Joan in njenega plačanega lovca JacKa. Kiji za obljubljeno nagrado skuša pomagali pri iskanju ugrabljene sestre in posredno tudi zelenega diamanta. Film je navduiil festovsko publiko. KINO BRASLOVČE Nedelja. 31.3. ob 18. uri CESTNI BOJEVNIK — AvsnrJija, avanturistični. V gl vi. Mel Gibson Sreda. 3.4. oh 19. uri KO TELEFON ZAZVONI — ameriški, avanturistični. V gl. vi: David Warbeck nekoliko močnejši pa le bomo. Ponovno bo za nas zaigral Železnik, k nam pa je pristopil tudi bivši igralec velenjskega Rudarja Mišetič. To je Kino 16 aeio imamo zares aoore, zato igralci in člani strokovnega štaba za morebitne neuspehe v nadaljevanju tekmovanja nimamo opravičila.« Celovečerni film „Ples Ettore Scole KINO 16 je tokrat pripravil projekcijo filma Ples italijanskega režiseij a Ettore Scola, ki so ga pred dnevi predstavili v Cankaijevem domu še z dvema filmoma. Ettore Scola, ki že dvajset let snema celovečerne filme, je eden najbolj zanimivih sodobnih italijanskih režiseijev. Zanimiv ni le zaradi izbire tem, ampak tudi zaradi spretnosti in artizma s katerima pripoveduje svoje duhovite, a trpke zgodbe, za katere piše tudi scenarij. Doslej celovečerni filmje Ženski razgovori, te dni pa končuje snemanje filma Makaroni z Jackom Lemmonom in Marcel-lom Mastroiannijem v glavnih vlogah. Ples, kije bil posnet leta 1983,je ekstravaganten plesni musical brez besed. Film prikazuje dogajanje v plesnih dvoranah od leta I236dQdanašniih dni medtem ko se pari srečujejo, si kradejo poljube, se ločujejo, imajo zunanji svetovni dogodki (nemška okupacija, alžirska kriza, študentske demonstracije iz leta 1968)odmev tudi v njihovih ritualih in vedenj u. Čeprav je film parada sprememb v oblačenju, glasbi, dvoijenju itd., je jasno, da ne skriva svoje zgodovinske in politične alegorič-nosti. Ples je bil nominiran za tu-jejezičnega oskaija, vendar pod alžirsko zastavo. To dejstvo je izzvaio polemike v ZDA, kajti film je brez besed in teksta. Filmska predstava bo v petek, 29. marca ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma. Enodnevna vojaška vaja Z novo vsebino izobraževanja do več znanja Dež je pršil v nedeljsko dopoldne, ko se v krajevni skupnosti Šentilj na pokazni enodnevni vaji zbirali vojaški obvezniki velenjske enote JLA. Ob dogovorjeni uri je bila enota zbrana in tako kot je že vrsto let običaj, so obvezniki prišli skoraj polnoštevilno. Na osnovi prizadevanj aktivnih in rezervnih vojaških starešin in pod vodstvom komandanta te enote Alojza Hu-darina, so te enodnevne vaje v zadnjem obdobju dobile novo, bolj poglobljeno vsebino. Tokrat je bila vaja še toliko pomembnejša, saj se jejeudelžilo okoli 80 opazovalcev iz IX. armadne oblasti kar je pomenilo, da je bil novemu pristopu izvajanja teh enodnevnih vaj velik pomen podan tudi s strani nadrejenih vojaških organov. Tako velenjska enota JLA nadaljuje tra- dicijo dobrega dela in odgovornega pristopa vojaških obveznikov do izvajanja vseh vaj kar je dokazala tudi lanska proglasitev enote za najboljšo enoto v sestavu višje enote. Vojaški obvezniki so v nedeljo obvladovali različne taktične postopke in se seznanjali z inže-nirijskimi sredstvi. Del enote paje opravil streljanje na strelišču v Celju kar je tudi sestavni del izobraževanja vojaških obveznikov. Opazovalce je predvsem zanimalo, kako se da v tako veliki enoti organizirati delo, da ie čas kar najuspešneje izKonSčen in to so velenjski obvezniki na tej enodnevni vaji z velikimi prizadevanji tudi prikazali. Boris Zakošek * Po formiranju enot in seznanitvi vojnih obveznikov s planom dela, so enote odšle na poligon, kjer so opravile zastavljene naloge. mm * Seznanjanje z novo opremo in spoznavanje njenih značilnosti, je stalna oblika vzgoje in izobraževanja vojnih obveznikov in starešinskega kadra. Tokrat so to nalogo prevzeli rezervni vojnf starešine in jo tudi dobro izpeljali. MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI