Poštnina pivtiiirani« g* mm Leto f., štev. 72 V Ljubljani, sobota dne 13. novembra 1920. Posamezna žtev. 1 l\ Izhaja « zjutraj. Stane eelotctno . 180 K nesečno. 15 s o zasod ozemlje 300 , la inozemstvo 40r Oglasi za vsak mn> višine stnloea i58 m «) 2 K aalt oglasi <*o 30 mm •tolpe« (5H mm) . t „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo: Miklošičeva cesta tL 18/L Telefon »t 7i Upravnlštvo: Sodna ulica iu S. Telefon it M. Račun kr. poit. tek. urada itev. U.84A Pogodba z Italijo podpisana. Santa Margherita, 12. nov. ob 15. uri. (Pos. por. Radio). Ob 11. uri dopoldne se je danes pričela zadnja odločilna seja obeli delegacij. Udeležili so se je tudi obojestranski eksperti. Trajala ie do 3. ure popoldne. Na seji je bil dosežen pnpolen sporazum v vseli točkah. Italijani so odstopili od svo ih zahtev glede oiokov pred Zadrom, ki ostanejo nam. Nam pripade tudi pristanišče Bat oš pri Sušaku. Italijanom, ki ostanejo na jugoslovanskem področju je priznano pravo opcije za Italijo brez obveze, da se selijo iz naše države. Zasigurana jim je pravica uporabe njihovega jezika. Jugoslavija priznava ekonomska prava, ki so jih itali janski podaniki stekli v Dalmaciji in ^rni gori od prejšnjih vlad. Pogodba, katere tekst je sestavljen v italijanskem in našem jeziku, je bila popoldne podpisana. Istočasno je bila podpisana posebna politična zavezniška konvencija med Jugoslavijo in Italijo. Načelni pogodbi se pridružijo razne manjše konvencije ter trgovinski dogovor, ki bo izdelan po obojestranskih ekspertih prihodnje dni. Delegacija je svoje delo dovršila. Demokrati ne priznavajo pogodbe. Beograd, 12. nov. (Izv.) Z ozirom na žalestne vesli iz Sante Marghe-rite se je danes sestal glavni odbor Demokratske zajednice pod predsedstvom min. predsednika n. r. Ljube Davidoviča. Zastopani so bili člani iz vseb jugosloveaskih pokrajin. Slovenski del JDS sta zastopala minister Kukovec in podpredsednik zbornice Ribnikar,- Debata je trajala več ur. Vsi govorniki, med njimi tudi člani kabineta, so poudarjali, da so naši delegati, sedeč po časopisnih vesteh, prekoračili svoja pooblastila in da je izguba Snežnika in železniške zveze Ljubljana Reka za nas absolutno ne-utrpljiva in zato tak sporazum nemogoč. Minister dr. Kukovec je predlagal, da naj Demokratska zajedni- ca izjavi, da sporazuma z Italijo, ki ga je sklenila Vesničeva delegacija, ne prizna, ker delegacija za take s! lepe ni imela pooblastila. Z ozirom na to, da vlada še do danes ni dobila cd delegacije iz S. Margherite poročil, časopisne ves'i pa tudi ne morejo služiti ket podlaga za dale-kosežne zaključke, je bilo sklenjeno, da se debata preleži, dokler ne dobi vlada avtentičnega poročila. V krogih demokratskih ministrov vlada zaradi postopanja delegacije na jadranski konferenci veliko vzne mirjenje. Obsoja se skrajno estro nepojmljivo postopanje jadranske gospode, ki ni smatrala potrebno, dc. bi obveščala vlado o razvoju pogn janj. Ministri so primorani Črpati informacije iz časopisov. Poziv JOS KoroScu- Ljubljana 12. novembra. N očetovo JDS je odposlalo danes sledečo brzojavko: Minister Korcšec, zastopnik ministrskega predsednika, Beograd: „Z žalostjo in ogorčenjem čujemo v poteku pogajrnj v S. Mar-gheriti. Po poročilih se zdi, da sta ministra Vesnič in Trumbič pristala, da to Reka de facto italijanska in tudi njeno zaledje daleč preko Wil-sor.ove linije italijansko. Proti tej sramoti, ki obenem pomeni ekonomsko smrt za Slovenijo in Hrvatsko, najosJrejše protestiramo. Obračamo Vašo pozornost na našo depešo ministrskemu predsedniku, s kamero smo že v oktobru zahtevali, da se pogajanja z Italijo odložijo preko konstituante, kajti šele tedaj bo vlada legitimirana dajati trajno obvezno izjavo za naš narod. Konstatiramo, da narodno predstavništvo ne ve nič o pooblastilu delegacije in o namenih vlade. Zaldevamo da takoj ukažele delegaciji, naj v« rezultat pogajanj nemudoma predloži v sklepanje ministrskemu svetu, Id naj poprej zasliši vsaj zastopstvo klubov narodnega predstavništva ter v plenarni seji narodnega predstavništva poda ror.očilo o poteku in rezultatu pogajanj. Če to ne storite, pada odgovornost lično na Vas. Izjavljamo naprej, da morajo vsi nacionalni elementi napeti vse sile, da se nikdar ne ratificira brez sodelovanja naroda zaključena sramotna pogodba. Načelsivo JDS. Trumbičevi argumenti Santa Margherita Lignre, 11. nov. cb 19. uri. (Pos.) Minisier Trumbič je izjavil dopisniku londonske Mor-ning-Poste: Naše žrtve, ki smo jih žrtvovali v sporazumu, so največjega političnega in nacionalnega pomena. Italijanske zahteve so bile mnogo večje kakor smo pričakovali, one so mnogo težje nego one, ki jih je stavil svoječasno Sonnino. Mi smo morali sprejeti te zahteve, ker smo videli, ča je italijanska vlada morala upoštevati javno mnenje in razpoloženje v zemlji. Bil je skrajni čas da se reši to vprašanje z neposrednim sporazumom, da se ohranijo za bodočnost odnošaji. Sporazum smo merali sprejeti, ker bi nam bil sicer diktiran mogoče še pod težjimi pogoji. Prepričan sem v dobre odnoša-je obeh držav, ker bosta sedaj mog li obe državi vodili politiko medsebojnega sporazuma, ki bo jamstvo miru v osrednji in vzhodni Evropi. Nobeden ni holel biti prvi. Ljubljana, 12. novembra. Dopisni urad poroča preko Zagreba iz Sante Margherite: Naša delegacija se je posvetovala noč in dan, ali naj se sprejmejo ilalijanski pogoji. Noben delegat ni hotel prvi predlagati popuščanja. Nazadnje se je dvignil dr. Trumbič in izjavil: S težkim in krvavim srcem morami sprejeti italijanske predloge, da bi se rešila celota in dobile meje ter da se pomirimo s sosednjo veliko silo. Doktor Trumblčev predlog so takoj sprejeli Vesnič. Stcjanovič in Antonijevič in tako je prišlo do sporazuma. Na praH 7oČni skupni seji delegatov, ki Je trajala pet ur se je določila v glav. nem meja na kopnem, ki gre cd Kuks( ?), Hrariice(?) na koto 1923 (?), 1963(?), 1666(?) in preko Ka-stva proti Volesku. Ni še rešeno vpra šsnje P stojne. Italijani dobijo Idri jo(?). Teritorijalna zveza do reške države obsega pot in ozek pas zemlje na višini kote 223. Naši zahtevajo pristrnišče Baroš na Sušaku. Kar se tiče Zadra, zahtevajo Itali jani pokopališče in vodovod. Vlada molči. Beograd, 12. novembra. (Izvirno.) Vznemirjenje in razburjenje javnosli vsled vesti iz Sante Marghzrite še v:d-nc narašča. Vlada do sedaj ni izdala se nobenega sporočila, ker sama nima obvestil. Nikdo si ne zna razlagati molčanja delegacije. Sinoči prispela brzojavka ne vsebuje nikakih podrobnosti Z napetostjo so politični krogi pričakovali sklepov seic ministrskega sveta, ki je bila sklicana za sinoči. Ta se-'a je bila preloženo potem na danes dopoldne, pa zopet na danes popoldne. Presenečenje je naras'o. ko se je izvedelo. da je namestnik ministrskega predsednika dr. Korošec tu
  • ili jugoslovanski delegati že v Beogradu oficijelno informirani o italijanskih zahtevah in da so torej vedeli, kaj jih čaka. Njihov priliod je bil torej že dobro znamenje. Jugoslovani so dosegli le neznatne korekture. k i iti 12. novembra. (Izv) italijanski zunanji ministet grof Sforza je izjavil zastopniku „Messagera" v Santi Margheriti v pogovoru med drugim: ..Stoletne sanje so se nam sedaj vendar izpolnile in Ilalija je na vzhodu zaščitena pj Alpah. Zadar je postal italijanski Boleslno dejstvo, da je ostala druga italiianska Dalmacija izven italijanske meje, je pa smatrali tud- za politično priliko.__l.l„.lii moramo z našimi sosedi večno p.: -l.lj-stvo in ne smemo pozabiti, da imamo v svojih mejah .ko. o nol milijona pripadnikov njihove narodnosti. Včeraj sta se Italija in Ju.£ios'avija povzdignili nad oseba- prepire in še enkrat uničujoče udarili Avstro - Ogrsko. — „Tempo" pozdravlja nove meje. ki tudi vzhodne dele Italije uspečno zak-luču-jei->. Te duri pa so tudi v drugem smislu simpatične, ker izključujejo obojestransko vsako vojaško ribanje. S tem prepričanjem hoče Gioln-osobju delegacije, nai se orioravi na znala včeraj Knutu Ilamsunu .\ohe« pot. ker je računati s prelomom. |jovo darilo za literaturi za 1. 1020. Santa Margheriti Lignre, 11. nov. j J.i f.-rama naemda za leto 1910. je cb 11.15. (Pos.) Današnja seja so.i,na priznana švicarskemu pesnika je začela ob enajstih in ie traj-.I.« j Kari n Spifejerju. Noulovo nagrado do 13. ure. Seji je predsedoval Oio- za fiziko za leto 1020 -s dobil rav litti, ki je v svojem nagovoru otr.e-1 natrij medimrodne risnn.o ra nnrfc njal, da je leta 1913 kot takratni !0 merah in težah dr. K„rl Ouillatt- Regent ie nezadovoljen. Beograd, 12. novembra. (Izv.) V po-dučenih krogih se zatrjuje, da je prestolonaslednik izrazil svoje velik, nezadovoljstvo nad vsebino sporazuma z Italijo ter označil sporazum za nesprejemljiv. Regent je bil danes in . H.raj opetovano v zunanjem ministrstvu. Vesni« čestita italijanskemu kralju. San4a Margherita Ligure, 11. nov. (Agenzia Štefani). Uradno se objavlja: V dopoldanski seji je izrazil ministrski predsednik dr. Vesnič v nekem govoru svoje veselje nad dej slvom, da pade rojstni dan italijanskega krrlja na dan srečnega sporazuma med cbema državama. Ministrski predsednik Giclitti je odvrnil z zagotovilom, da bodo našle besede ministrskega predsednika Vesniča mogočen cdrnev v srcih Italijanov, ki si ničesar bclj ne žele, kakor in-limnega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo v skupnih interesih in v interesu splošnega miru. Santa Margherita Ligure, 11. nov. ..Agenzia Stefanr' poroča: Jugoslovanski delegat dr. Vesnič je poslal italijanskemu kralju depešo, v kateri mu čestita k rojstnemu dnevu in izraža najprisrčnejše želje za srečo in blaginjo kraljeve hiše, kakor tudi pjFrncnifp^a italijanskega nareda. Santa Mar?fc?rita Ligure. 11. novembra. (Pos.) Ministrski predsednik Vesnič je dobil na svojo brzojavko italijanskemu kralju sledeči odgovor: Za-hvai;'tijem se iskreno Vam it^ Vašim česHim kolegom na čestitki, i udi jaz v svojem imenu izražam svojo ploboko -,-cro da bodo c:'ali Palijani, Srbi, Hr-•ati in Slovenci v ozkem sner—'mu v ;odo"nosli za srečo in napredek obeh narodov. — Vittorio Emanuele. šlšerafšn^ in današnja pssaianfa. Santa Margherita Ligure, 12. novembra ob 10. uri. (Radio.) Današnji listi izjavljajo, da so nastale nove težkeče v zadrskera vprašanju. Italijani zahtevajo, da se Zadru priključi okeliška cbčina, kakor tudi otok Uljan. ki leži pred Zadrom. N-ši delegati edstepajo Zadru teritorij, ki leži v današnii mestni užit-ninski meji. Plenarna seja cbeh delegacij je bila sklicana danes za deveto uro. Od 8. do 9. ure sta konfe-rirala z našimi delegati Volpi in Sa-lata, nakar je imela naša delegacija sejo, ki še vedno traja. Po mojih informacijah je vendarle še upati, da se doseže sporazum. Santa Margherita Ligure. 11. novembra cb 22. uri. (Radio.) Ker so Italijani zahtevali „v zameno" za sušaško pristanišče Baroš ctok Uljan pred Zadrom so popoldne nastale nove težkoče. Trumbič je izdavil, da je ta zahteva absolutne nesprejemliiva in izgle-da'o je, da bodo Dodajanja prekinjena. Santa Margherita Lignre. 12. novembra cb 12. (Pos. Radio.) Ves dopoldne ie trajalo posvetovanje naših delegatov, ki so stala pod neugodnim utisom zadni'h italranskih zah'.~v. Ob 11. se je pričela plenarna seja. Pred odho- ministrski predsednik preprečil na nad Italije na Srbijo. Tudi tekom debate se je večkrat oglasil k besedi. Razpravljalo se je v prvi vrsti vprašan te mej. Naši so dosegli, da ostane Sušak z tako Baroš nam. Zvečer se seja n-dal ju je. Naši delegati od-t-čno odklanjajo zahtevo Italijanov, ki hočejo za Zadar tudi zaledje. me. Nagrada za kemijo sc letog n® razdeli. Beograd, 12. novembra. (Izvirno). Oblasti so se odzvale neprestanim zahtevam javnega mnenja trr se v črn gori izvršile aretacjc vseh onia oseb. ki so se v času ckupacije kompromitirale s nodnisom avstrijskega vojnega posojila, število aretiroacc* je primeroma veliko« Santa JVTargherita. Vse države proglasile so svoj ,/iezintersma" — kar velja za velesile, to za druge ne velja. Bajka nam v spomin prihaja: Sveti Juri je prišel strašnega pobil je zmaja in Marjetico otel! Pride enkrat dan plačila, pride i za vas poraz, takrat bo pravica — sila geslo in program za nas. »prekleta Jugoslavija!" Naši ljudje na Primorskem in Koroškem vidijo v Jugoslaviji svoj največji ideal. Vse njihovo hrepenenje je samo za dosego cilja, za združenje z Jugoslavijo. A kako čuden vtis napravi na človeka, ko na Kranjskem zmiraj in povsod čuje samo zabavljanje. Vsega je kriva ta „prokleta Jugoslavija". Še, če vreme ni tako, kakršno si slučajno kdo želi, je kriva Jugoslavija. Ako se komu kaka dobro premišljena lumparija ne obnese, je zopet krva Jugoslavija. Naj mi ho dovoljeno navesti tu samo par slučajev. V neki gostilni v Lescah sem moral poslušati pogovor, iz katerega se zrcali vsa narodna zavest »boljših slojev" na deželi. Pcgovor je nanesel na koroški plebiscit. Gospa hišna gospodinja, ki je v svojih govoricah vedno velikopotezna, je izrazila svoje merodajno mnenje sledeče: „0, saj so „žiher" veseli Korošci, da so prišli k Avstriji, saj tukaj tako nič ni". Tako se je pogovor nadaljeval. Neki gostilničar v Radovljici je dobil plačilni nalog za davek, kar ga je tako razkačilo, da vsakemu gosiu razlaga, da „v drekoslaviji ni za živet". Ako ljudje, ki so delali kupčije nočejo plačevali davkov, pa naj se obdači invalide, vdove in sirote ter primorske begunce, ki po mnenju ve-rižnikov itak nimajo več zgubiti ničesar. Dve leti je od tega, kar smo z entuzijazmom obhajali praznik osvo-bojenja. Danes vidimo, da je pri mnegih bilo to le veselje egcizma, ker se je mislilo, da bo Jugoslavija deveta dežela, kjer bo teklo mleko in med, da bo deželo, ki bo dajala samo pravice in ne bo nakladala nobenih dolžnosti. Toda ta prokleta Jugoslavija hoče davke, hoče vojake, zakaj vse to? Nsj bi delala papirnat denar, kot ga dela Avstrija in s tem plačevala svoje obveznosti. Kaj je treba vojakov, naj nas zasedejo Italijani, kar bi bilo itak najboljše, kakor se je izrazil neki višji politični funkcijcnar. Samo razderimo to prekleto Jugoslavijo, kaj bo potem, nam nič mar, saj nismo ljudje, ki imamo pamet, ampak masa smo po staro avstrijsko-klerikalnem vzorcu. Nemška Avstrija je bankerotna država, njen denar je vreden najmanj, ona stoji pred oddajo premoženja, plača uradnišvo razmeroma jako slabo in nima več, kot petindvajset različnih davkov, a tam ne boste nikoli koga slišali, ki bi rekel „prok!eta Avstrija", ampak ljudje pravijo, bo že kako in se tolažijo s tem, da je nizkega stanja njihovega denarja kriva edino svetovna politika, kar pa se bo s časom vse izravnalo. Pred kratkim mi je pripovedoval obrtnik iz Munchena, da so tam tako ogromni davki, da jih čuti prav vsak. Na vsako plačo r.. pr. je naloženega 10 odstotkov davka, ki jamči zanj delodajalec z vsem svojim premoženjem, tako, da uslužbencu že pri izplačilu plače teh 10 odstotkov odtrga. A nemški narod v rajhu se popolnoma zaveda svoje dolžno sti, on ve, da je premagan in da ima vsled tega težke obveznosti, ki se jih jc treba na vsafe način čimprejc iz-nebiti. Delavci delajo S ur zase, ene uro 7.a državo, eno pa za invalide, a nihče ne pravi ..prokleta Nemčija", ampak vse stremi za tem, da domovino v nanrajš m času cavobode in Zop._t okre c Strojna tehnika, ki je prej streniia za zboljšanjem produkcije. so je prcokreniia na drugo stran in vse študije gre^o za trm, kako čir. pH in tem ccneje producirati, da bi bil ma rriial, Li ga je oddan kot odškodnino ar.tanji, kolikor mogoče ceno in hitro orip>*««dien. Jugoslavija je bogata in rodovitna, vsi bi bili v njej lahko srečni. Česa nam torej manjka? Zavednosti, zavednosti in še enkrat zavednosti! Sedaj stojimo pred volitvami v konstituanto, ki ima nalogo urediti državo v notranjosti, katera ureditev ima vedno vpliv na zunanjo politiko. Namesto zabavljanja raje trezno premislimo, kakšne ljudi bomo poslali v Becgrad. Kdor se pa tega otrese z leno frazo „meni je vse eno", ta se je že tudi odrekel kritiki; zakaj, če ti je enkrat vse eno, naj ti bo pa še drugič, če si nisi znal izbirati sam ljudi, ki te naj zastopajo, ampak si pustil, da so ti jih izbirali drugi, po tem si prevzel odgovornost sam, zabavljaj sam nase. ne pa na druge. Ako pustiš, da pridejo v Beograd ljudje, ki bodo rušili, namesto gradili, potem nisi vreden, da Ti je ke-daj napočil dan svobode. Volilna borba v Pristaše Demokratske stranke v Spodnji Šiški opozarjamo, da se vrši zaupni sestanek v soboto, dne 13. t. m. zvečer ob pol 20. nri v gostilniških prostorih g. Sei 7A Vojvodino. -j- Fa?,s,i prrti iic^jnn^cru caso-pisiu. 7adr?ki fašisti ne p«.cte v m?s*e italijanskih 7men"-jših časopisov kn kor so 8-c'o, Messagern m Corriere, prepovedali so ''se socia';s'.«čne časopise, tako da se Z»drč»oi branijo sa mo i nacionalističnimi gonjami. Ko je te doi prišel milanski Corriere, so fa šisti na pamikn zaplenili celo zalogo , m *o i?iTr> za/g^i va trgu v Zadru j -f svnt>t»01et«:ca proglasitve francoske rep L-like ter obletnice premirja. Središč svečanosti jc tvorita jHdonitev mano 1 Gambcfte in r,mitn;in ostankom nepo-znsneg."! vojska; V Ptotheonu je imel predsednik Millerand slavnostni govor v krterem ~o je spomini?! bitke ob Mar ri in poneertega francoskega ljudstva. -f Oficirska strahovlada na Mad iarskem. Z ozirom pa umor policistov je izjavil v neredni skupščini ministrski predsednik Teleky, da sc zločini, ki jih izvajajo uniformirane osebe, krvi, da so ti izgredi dosegli tako stopnjo, da se je v resnici hati revolucionarnih dejanj. Vlad? bi bila zato prisiljena, da ukren vse potrebno proti tem«. Policija je v štirih hotelih aretirala 32 oseb, pret.' katerim je tived'a preiskavo. Policij* priredi pa večjih mestih rarijo. Onieje no bo zelo zborovalno piavo Društva, ustanovljena po mesecu oktobru 1-18. morajo predložiti svoja pravila ministrstvu notranjih zadev v svrho rev" zije. ,,Društvo vzbujajoče se Madžarske" bo razpuš^eno. Tudi predlaga vla da proglašenje prekega soda za gotove izgrede. — Mestno gledališče v Celja. Celj-flja oni zgodovinski moment iz časa srbsko dramatično društvo je angažiralo j skega umika čez Albanijo, ko je sedel kot režišeri?. Celjanom dobro znanega g. Bratino, ki je bil doslej režiser mariborskega gledališča. Svoje tukajšnje j mesto nastopi že te dni. — Ruski kipar Ranšsv, ki živi kot begunec iz Rusije v Sarajevu, je izdelal znamenito umetniško delo. ki predstav- stari in bolni krali Peter na tonovski lafeti ki so jo vlekli štirje voli. Delo je \ razstavljeno \ Beogradu in <*a bržkone kupi ministrstvo prosvete. da ga razmnoži. Delo je po beogradskih kritikah izvanreden umotvor. Politične + Za srbskega patrijarha je bil | izvoljen danes 12. t m. na svečan način beograjski melropolit Dimitrije. j | + Čokorilo — bivši avstrijski konfident Sarniev?lciji Al. Matelič, Kongresni trg 3/1.. Tel. 174. — Iz gledališke pisarne. Vsled cbalc-'osti g. Drvote se premijera Da'iborja oreloži na torek dne 16. t. m. Za soboto dne 13. t. m. kupljene vstopnice veljajo v torek dne 16. t. m Vsled tr-a se izpremeni repertoar Opera: dne 13. novembra, sobota: Hpfftnannove pripovedke, red E; nedelja dne 14. novembra: dramska predstava Sen kresne noči, izven. — Drama: sobota dne 13. novembra: Figaro se ženi, red D; nedelja dne 14. novembra: zaprto. — Gledališka sezona v Celju se otvori dne 18 t m. s Cankarjevo komedijo „Za aarodov blag«". * Še en odgovor — Novi Pravdi. — Ožji sosvet .,Udruženja jugoslovanskega učiteljstvu'' pove r jeni štvo Ljubljana objavlja izjavo, ki je zopet dokaz, kako nizkih sredstev se poslužujejo narodni socialc-i. V izjavi se pravi: ,,Na podlagi došlih poročil ugotavlja sosvet, da bi bila naredba o novih drrginjskili dokladah predložena ministrskemu svetu brez upoštevanja učiteljeva, ako ne bi z vso vnemo posredovalo načelništvo Udruženja Jugoslovanskega učitelj-stva v Beogradu, in bi bilo nčitel jstvo izveu Srbije prezrto in izpuščeno iz : naredbe še pri zadnjih razpravah, ako se ne bi z vso odločnostjo zavzeli za pokrajiusko nčiteljstvo naki odločni zagovorniki in nam naklonjeni minislA in poslanci. Po ugotovitvi teh dejstev izreka ožji sosvet vse priznanje vodstvu Udruženja Jugoslovanskega Uciteljstva v Beogradu: izreka svoje priznanje ministru prosveto Svelozarju Pribičeviču, ki je zastavil svoj uradni in osebn>i vpliv za interese svojega podrejenega uciteljstva, ter izreka svoje priznanje ministru dr. Vekoslavu Kukovcu, kot odločnemu zagovorniku pokra-jinskfga uciteljstva na seji rnini&tr-skeg" sveta in ministru na razpoloženju dr. Albertu Kramer ju za njegova odločna in vztrajna posredovanja. Torej gospod je iz .Nove Piavde'! Ali nimate toliko časti, da javno pri-znalen Zasluge za reiilev uradniškega vprašanja gredo J D iS.t ■ * Prevaijski okraj pod Italijo? Pre-valje so na Koroškem. Z začudenjan smo ritali v nekem dnevniku, da hočejo Italijani prepustiti Logatec Jugoslaviji, postojnski in prevaijski okraj pa ofcri»/ati za sebe Tudi je težko razumeti, kako naj sc naša delegacija pogaja za prevaliski okraj v Mežiški dolini na Koroškem. Pri prevajanju „i/rviniih" poročil i7 italijanskih listov je pač treba biti previdnejši. Italijani bi res radi imeli „Prevallo", ki se jc nekdaj po nemško imenoval Pra-wald, po slovensko pa še zmeraj Razdrto. Hudo je. če se takšna neljuba pomota pripeti Ust'!, ki sc zelo rad zaletava v druge liste, ki je ..Slovenskemu narodu" očital »župana of Cork", in ki se tudi v „Jutro" rad zaletava brez potrebe. Mi nismo tako strogi in se zato nad neljubo pogreško ne bomo škandalizirali, ker nam je zato, da slovenska žurnalistika sama izčisti neslanosti tudi takrat kadar jih diktira irska in stra?^. * Novinarski atašeji. Osiješka novinarska onra..izccija predloži naši vladi, da naj ista pri vseh važnejših poslanstvih v inozemstvu kreira mosta novinarskih atašejev, ki bi informirali našo javnost točno o zunanji politiki in mogli dajali inozemskemu časotiisju in javnosti točna in verodostojna pom-i'" c i"....."r^' pri nas. Na ta mesta bi mogli priti le novinarji-strokovujaki. * Policijsko ravnateljstvo i>am piše : Pri včerajšnjih demonstracijah so demonstranti psovali stražo s psov k?mi, kakor: avstrijski hlapci, fašisti, karabinjerji itd. To je razžaljenjc najhujše vrste in se vsak stražnik samoobsebi umevno čuli razžaljenega v svoji narodni časti. Ako bi sc ponovila pri" eventualnih demonsirn rijah še taka izzivanja in razžalje nja, bo straža najstrožje postopala — K temu pripominjamo, ida je pni poved za žaljivke dal tisti poveljnik straže, ki je komandiral: halb Iinks, halb rechtš. Gotovo pa je, da naša policija ne zasluži razžsljenj, s katerimi je bila cbkladana. * Na naslov poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Uljudno vprašama: l.Je li poštnemu ravnateljstvu znano, da nadomešča sedanjega poštarja v Straži za večkratne njegove odsotnosti v uradu neki odslovljeni računovodja, sedaj gostilničar v Straži? 2. če ne, ali je ravnateljstvo pripravljeno, da ta zaapanje ljudstva do poštne uprave ruvzbajajoči in ne-pospešujoči nedostatek takoj odpravi? * Žalna manifestacija akademske mladine v Ljubljani Kapitulacija Ljubljana, 12. novembra, jugoslovanske delegacije v St Mar--eriti ie dala akademski mladini seh fakultet ljubljanske univerze povod, da je danes ob 3. uri popoldne priredila žalno manifestacijo izpred univerze po vseh glavnih uli-eah mesta. Številno se je zbrala pred miverzo ter po kratkem nagovoru ikademika Rapeta odkorakala v čet. verostopu pred vladno palačo. Demonstracija je bila tiha in mirna. K •redseaništvu deželne vlade je odšla deputacija akademikov, katerro je :prejel predsedstveni tajnik. Od tu e odšel sprevod po mestu proti magistratu, povsod zahtevajoč, naj se ▼ •nak žalosti izobesijo žalne zastave. 3o incidentov ni prišlo. • Škandalozne razmere pri odprav-anja avstrijskih vlakov v Maribora 3Stajajo vsled slabega vremena še ne- znosnejše. Nad polovico občinstva mo-a čakati zunaj pred kolodvorom s prt-jago, določeno za odpravo carine, in :icer na ozkem prostoru, kjer opravlja earinsko in policijsko osobje svojo naborno službo. Na prostoru vlada taka meča, da pride marsikomu slabo. Ze-cznuka uprava je sicer že pred tremi neseci sklenila, da pripravi drvge pro-tore. kar pa se še do sedaj ni zgodilo. • Na Pragerskcm je bila pred pre-.Tatom šulvereinska dvorazrednica Po prevratu je še vegetirala enerazredm-za, ki je bila avgusta lanskega leta -premen i en a zopet v dvorazrednico. Jejanjsko pa obstoja še vedno enoraz-ednica, ker višji šolski svet ne ime-uje voditelja. Ravno v teh ponemcur- ,enih krajih bi bilo bolj skrbeti za na- Črk r~* Originalni upravitelj kupališta. Zagrebški „Jutarnji list" piše: Kod uas u Jugoslaviji je običaj, da se *a vsako mjesto traži čovjek, koji po svojim študijama i spremi zato ima-dc- iiajmanjc izgleda, da ce na dobi-venuiu mjefitu potpuno zadovoljiti. Tako postane svečenik ministrrm žoljoznica, zubar ministrom pošte^ odvjetuiK niinistar šuma itd. Naj-zzodnije t;lo je u čuvenim kupkama lioeatari;"j Slatini, — tu su imeno-v.ivn.il oljem kupalista bivšeg r; '1 ravnatelja kaznione. I ovaj je poito-vani gospodin ostupao sa kupališnim gostima kako pripovijedaju bivši gosti Rosatačke Slatine kao što je to u prošlosti nnvikao post n pati sa svojim kažnjenieinja. Tnko ti se n nas dižu kupališta i promet stranaca, di-jete moja. * Koroškim beguncem. Podpisano društvo vabi koroške begunce, da se zglase čimprej od 17—18 ure dnevno izvzemši nedeljo v pisarni Kolodvorska ulica 3 (gostilna Mi-kuž). Savez Jugoslovanskih dobro--oliaca za Slovenijo v Ljubljani. * Protestni shod proti kapitulaciji naših deleaatov pred Italijo se vrši na iriciiativo akademske omla--line v nedel jo dopoldne. Sodelovale bodo vse stranke. * Jugoslovenski poraz v Sanfi Marclieriti se je izvršil v jusoslo-venski hiši. Vila Spinola, v kateri se vrši jadranska konferenca, jc namreč last znanesa hrvatskega lastnika parobrodov i!ihano\'iča iz Buenos Airesa. * Ministrski predsednik Vesnič se vrača tekom jutrišnjega dne preko Ljubljane v Beograd kamor dospe v nedeljo. * Imenovanja v sodni slnžb!. Avskultanti Feliks Verbič. Adolf Rudnik, dr. Josip Pretnar in dr. Josip Lavrii so imenovani za sodni" ke brez stalnega službenega mesfn za okrožje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. * ,;Gosposvetski Zvon". Prihodnja odborcva seja „Gosposvetskega Zvona" se vrši v ponedeljek dne 15. novembra ob 18. uri zvečer v pisarni g. dr. Jos. Oblaka, * Trgovsko - ebrtriška zfconnca naznanja, da se bodo vršili zborniki dnev» v Mariboni vsako «redo, in sicer v Jurčičevi ulici 8/IL Ako je is!i dan praznik sc dan določi pravočasne. Uradne ure bodo od 9. co 12 ure. * Tvornica v PaZjem gorela. V četrtek zvečer je za«n*H v Rr-rjem pri riboru tvornica za špirit in kvas. ki j>: prešla Šele pred kratkem v domače roke. Ogenj je bil iako ve""'- da je bilo iiebu' ožarjeno od Pragerskega do Maribora. * Zgubljena volilna pravica. Iz Koroške se ie vrnilo mnogo uradnikov in sp'ch naslavljcncev, ki so vcdiii p.' .a ve za plebiscit. Ali naj ostanejo vsi ti kandidatske liste Radičeve stranke -r>---r^hclm * Kot prvi slovenski dimu iltarski mojster se je nssianil ar. Ljudcvit ljudje sedaj brez volilne pravic-? To Puccli, večletni legijonar v srbski bi bila velika krivica. Naj se jim da armadi. volilna nrav-ica v krajih, kjer se sedaj nahajajo. * 2el:zničcrska godba v Mariboru je izvolila na mesto prejšnjega načelnka Krausa. zagrizenega Nemca Kasp:rja. * Preko Maribora se izvažajo v zad-nie:i času ogromne množine mesa, kar ima za posledico, da stalno naraščajo cene goveje živine. * Čudno pos'n-n^:2 državnega organa. Dne 6. t. m. je pri kočarju Gcbcu v Rogaški Slatini gorelo. Revež je bil zavarovan le za 1000 kron. Požarni brambi se žal ni posrečilo ogenj pogasiti. Pac pa je ravnatelj Dotenec, ker je nekai požarnih brambovcev — delavcev pri zdravilišču, izjavil Gobcu. d3 mora te delavce iz svojega — * Protestni shod v Celju priredi Ju goslovanska Matica v nedelio dn<* 11 ! postavitvi slovenskih napisov in e'oven t. m. ob 10. uri dopoldne V veliki dvo- sti noa-r*žhi «>reneJifl!p svni r.hrnl rani Narodnega doma. C."e!:i in okoliški Slovenci bodo izrJdi svej "n?e?-proti pogodbi z Italijo, ki so jo pod-pi-~" naši r'r':^ati. * Za rodb.no podnarednika Cula. k; je postal žrtev nemškutarske na>Hnnsti tov zaradi upora. Kot kolovodja jej btožen član glavnega Odbora Ra-1 'ileJf,,!LrinkLirdSi-ill2e JJ22f Ssovenija odrezana od mo*ja in mora znova preobraziti sv sle gospodarstvo. Izgubili smo Primorje, izgubili ^mo Reko. Ta udarec je tako hud, da se v pcčciku niti ne zavedamo vseh posledic za one, ki ostanejo pod težkim italijanskim jarmom in tudi za or.e, ki so v svobodni Jugoslaviji. Jugoslavaui, ki ostanejo onstran italijanske meje, nehajo biti svoboden narod, pekeriti se bedo morali italijanskemu imperializmu, ii jih bo politično in gospodarsko izkoriščal. Nekdr.j ko smo mislili, da bomo imeli vsaj eno izhodišče na morje, smo skovali načrte, kako se bo naš del naroda razvijal v pomorski stroki in prekmors''i trgovini. Preko slovenskega linija gre promet med Trstom in Re'~i'.sr' '> ttrndnifmv. v no-tran'osti Srbite so stopili oblin^ki uradn:ki v stavko. Vsi državni po?li, ki so p^vrjeni občinam, so zastali. Stavka je naštete zaradi zahteve pov-ante p'?re in izravnave z ostalimi političnimi uradniki, katere zahteve je v'ada F on,-c P>rchntv> ve trgovine v Ma ribori>. Pirr^ancva trgovina v Mariboru, katc-e lastnik se je najbolj upiral ski postrežbi. |e prenehata svoj cbrat in s- že predelava za podružnico Zadrgne banke v Splitu. • Trsrična smrt mlade deklice. V Za- Avstrijo ter grehu je pretečeno soboto 171e(na štu-j Jadranom, dcni.^a, Zora Hergovič. hčerka tamoo-p;rga finančnega svptnika. izvršila sa- so nabrate mariborske dame, Pf^o , momer. Na Sav=ki cesti se je vrgla nova. Guštinova, Ravn'kova in g^s-e j red električni tramvaj, prišla je pod dični Mejovšek in KraZovcc na Sok*!- kolesa ki so nesrečno deklico pepolno-skih nabiralnih polah do sedaj °279 i razmesarila. Bila je takoj mrtva, kron 40 vin. I Motiv samomora je baje nesrečna Iju- Nekdaj smo si predstavljali, da bo.no v tržaški luki igrali odločilao vlogo. Ze pred letem dni je ta nada padla. Ostala nam je druga nada, to je Reka, o kateri smo bili trdno prepričani, da je nam namenjena. Ze smo delali načrte, kako bomo ustvarjali parobrodstvo, kako bomo bbivali prekmesko trgovino v svoje * Zasebni nastavljene! v Zagreli za be^n enkrat ne stopijo v stavko, temveč od-1 * Sn'r*na kos.i. V sredo je "mrl godiio svoj tozadevni sklep za 48 ur v Mariboru nenadne smrti upokojeni Zveza delodajalcev je odgovorila na goriški deželni nradr.ik Erne=tKlav- ~oke in kako bomo upregli severne spomenico nastavljenccv, da se na pod- žar> ro(jom Vii>av«o. Pokojnik je Ul lagi spomenice ne more pogajati. eclen zadnjib živPt-ih taborijanov. svojo industrijo. Ako se bomo pravo-1 časno zavedali novega peležaja, ako bomo uspeli, da pravočasno na novo ortjen tiramo trg ia produkcijo, se bomo rešili gospodarskega pogina. Drugače je gospodarsko hlapčevanje za dolga, dolga leta neizbežno. = Narodna SHS razni- ' subskripciio za 40.000 kor-- 'ev delnic po 300 dinarjev nomuiale v zlatu, j = Betonsko železo. Urad za pospeševanje obrti. Dunajska cesta 22, ima v zalogi nekaj vagonov betonskega železa po nizkih cenah. = lnternt'.n;s'.erijeina carinska komi' sija je dovršila svoje mariborske konference. O rezultatih nismo mogli dobiti poročila in sploh nobenih podatkov, ker sede v komisiji pristaši na-rodnosocijalistične stranke, ki so izjavili. da dcn-otiatskim listem spteh ne dajo nobenih pr^atkev! Poskrbeli bo- kar znači 20 milijonov dinarjev. Vred- mo za informacije z druge strani, nost s arih delnic se po prccenstvi in-1 = Nov bta-ovni tarii v Nemčiji. Po-ventarja ceni na 720 dinarjev v zlatu j sebna komisija za reformo blagovnega in se za to vrednost daje ena nova tlel tarifa v državnem prometnem ministr-nica oiiis 10 dinarjev zi )tu za stro-,stvu (e svoje delo pospešila in upati je, štc. Nove delnice stanejo torej 730 di-ns-i.v v zlatu. Subskripcija se bo vršila ves mcscc dccember, in si. : pri Narodni banki SHS v B-ogradu >n aj.-nih p vdruinicah Kjer ;?a te ne obstojajo, pri onih bankah, ki so v zvezi s podružnicami Pr" vplačevanju sc mora plačati takoj 130 d«narjev v z'a-(:' ostalih 600 dinarjev v zlatu pa v petletnih obrokih, kakor določi to banka. Nove dcln:ce participirajo na divi-dendi za leto 1921. = Podmen;? avslr:jsk>oa bl"ga. Z naredbo avstrijskega državnega uiada za finance so se carin*-1"? dckMe ponovno zvišale, in sicer od 25 na 35 5 . Carina se mora plačati v zlaf-t. če 1 rnr ., 1 T,- se ima n tu, pomeni to, da se mora plača1' 133 2 K v p.—' ■ carine stopi v vePavo dne 26. t. m. da stopi nov blagovni tarif dne 1. decembra v veljavo. — Kcnermne zidrz~e v Ameriki. Foreign Press Service" priobčuje članek Daltona J. Clarkea. najboljšega poznava'ca zadružnega gibanja v A-meriki. Darke pravi, da je naetalo v Zedlnjenih državah v za.-iiih 60 letih celo pokopališče zadrug in da se je šele zarinii čas položaj nekoliko izboljšal. Krivda leži v pomanjkanju skupnega dela zadrug. „V Ameriki nc postojl nobena zadružna vete^ov-ka organizacija ki bi bila v stanu r.e samo združiti konzumna društva za skr^"1 nakup blaga, ampak jim obenem podajati vse dobre izkušnje. Vsaka zadruga ie bila vsled tejra prisiljena se samo sebe organizirati, tvoriti in vzga:a'i svoj lasten person.a . in mnogokr-t je drtrtvo razpadlo, pre-ino je moglo priti tako Uvoz mineralnih olj. Glasom raz- daleč" Tudi v Ameriki je treba za do- tižave, to je Madžarsko, Avstrijo in češko v svoje trgovske zveze. Znaten stvo ti "se s"svojim naVocl.im delovanjem našega naroda bi živel od te trgo- stvo Jugoslovanskega Sokolskega Sa- ^ ... , o' vLie ^ fega prekomorskega prometa, veza je na svoji seji dne 8. novembra Bam 0.eCbn0 au/aJ \ak™t J ta nada ,fničLa Re. t. 1. po nare-r:.. glavne skupščine v tcmi narodne zavednosti tavaio?e ,'an-s l®™01 ta nafla un.'cena. Ke- Mariboru sklenalo cfledc telovadne ob- slovensko ljudstvo. Danes cb 11. nri '.a 1 leke prišla v tuje roke. V zadnjih grebu Gundubceva ulica, ki je založnik vseh soko.skih potrebščin za Jugoslavijo. Društva in čiani ki.si hoiejo nabativi nove obleke in kroje, naj se obrnejo na zgorai im:-ovanega brata. Natančen opis obleke in kroja bo objavljen v prihodnji številki „Soko!skega Glasnika". * Kinematografi stavkajo. Depufacija lastnikov kinematografov iz cele Jugoslavije se je zglasila te dni v Beogradu in zahtevala od Ena^r— da odpravi davek na vsf tor fin^ne^a n;i'-'rs*va Prot:č je odgovoril deptitaciji, da je finančni minister odsoten in da naj počat.o"- - ' ->-vega pov-""-i. lr-iemato-Ta fov so radi te^a ^kTeni'1' —irn svoja podietja in stopijo v stavko. Proti stavki so le lastniki kinematografov v Beograd" ki ("-'n-o naprei. * Nova slovenska trgovina v C:!ja, Matičevo trgovino na Aleksandrovi cesti sta kupila trgovca g. Alojzij Frece in g. Ternej Plahuta. * Iz mestnega sosveta v Ce>m je izstopil vsled bolezni g. Konrad Kager. Na r.jctrovo mesto je imenovan g. doktor Anton Ogrizek. * Invalidski dom v Celju se naivera-va napraviti iz stare vojaške bolnice. * Iz seje celjsu"ra t: m se napravi od Benjamin Ipavčeve do Vodnikov, ulice hodnik za pešce. — Na predlog sesvet-nika g. Česnika je sklene, povorašati pri vseh malih obrtnikih, da li" se in-teresiraio za napravo v. -a komote-ksa lesen:h stojnic na 'ravniku med bolniško vojašnico in hot?'om Pri Kroni" - Glede p..:,-,jo g. Frana"Ko kola za konresro kot avtetr-bilni iTvo-šček se izr°te lokalna potreba. — Popravita moškega in ženskega i -'ne^a kopališča na Savinji sc imajo takoj iz vieiti. * Za načelnika štaba savske divi 2i|e je imenovan polkovnik Dušan Simovit, svoječnsni delesrat srbske vojske pri Narodnem Veču, odličen oficir In Jugoslovan. * Obtooeni unorniki. Zagrebško državno pravdnfšfvo je dvignilo ob-t"žbo proti seljaškim upornikom v 0-r:ii; S ub'ci in Dugem selu. h Zg. Stubice je obtoženih 29 kmetov zaradi upora, javnega nas;lstva ir pa gotovo ni nobene dežele, kjer bi ^e za 1 dolar dnevno dalo tako dcbio živeti. A če računamo tudi z našo jut slovansko vcluto in dobimo za 100 nrš''i r: ibližno 325 avstrijskih ron, se taktično razmerno na Duna-7ii ceneje živi in se more blago ceneje —Ji T * Pczor pred potepuhi. Kakor se promet in da ne bomo igrali posredovalne vloge. Avstrijci, Madžari in Čehi bodo imeli lastna zastonstva na Reki in v Trstu in nas bodo izpodrinili, ako bomo sploh poskušali pridobiti si tam trgovska tla. Slovenski del naroda se mora to rej odpovedali svoji vlogi kot prometni in trgovski posredovalec med severom in jadranom. Vsi tozadevni načrti se morajo preobraziti ter se mora vpoštevati dejstvo, da smo cdrezani cd morja in da bodo imeli na Reki in v Trslu drugi narodi vse možne prednosti pred nami. Katastrofa, ki smo jo doživeli v St. Marglieriti nam diktira tudi, da moramo preobraziti zunanjo trgovino. Prej smo si predstavljali, da bo Reka ekspertno središče naših dema-čih pridelkov, posebno za les in ne-kate.e poljske pridelke. Sedaj pa moramo iti preko dveh držav, preden pridemo po kvarnerskem zalivu na morje. Italija bo napravila vse mogoče, da nas bo ovirala v direktnem promehi preko št. Petra na Reko. Prej smo mislili, da bomo mi sami tirigirali eksport svojega lesa h da bodo naše tvrdke v reškem prislani-ču merodajne na lesnem trgu vsega javlja iz Poilbrežjn, se klati po mari- Sredozemskega morja. Sedaj pa je bor.-ki okolici neki neznanec v uniformi jn?nslovanskcga vojaka ali orožnika. Hodi po hišah, kjer ve, da so df.ma same ženske- Obnaša sc pri tem zelo robato in surovo. Zahteva podatke o hišnih prebivalcih in si za- ša I-sna trgovina potisnjena nazaj v še cžje meje kakor jih je imela pod Avstrijo. Nrš eksport bo sicer tudi v i odoče šel po večini preko Trsta, ali lam bodo gospodovali Italijani Mi lili smo, da bomo mi diktirati cene pisnie imena mladih deklet, ki iim lesa It-liji, a sedaj izgleda, da jih prflvj. da bodo morale v Srbijo. Za- bo Italija nam diktirala, ka j, tesra ne povo. Sumi so, da je tr- Težko se nam bo sprijazniti z dej covec z dekleti. Policija ga pridno stvom, da smo popolnoma odrezani znsl" ln jc. j cd morja. Posledice te ltozmina v rirniean sta z vi- ;e gorova: ca moi^ino. nutcuu ii napadla povstrik Janez Petač v Jugoslaviji igrati sploh kako gc- ^______ njegov sin Xrndc. TeZko ran je- spodarsko vlogo, nanovo oriienlrrati tatvine, iž Dugega sela pa 105 kme-Siega so prejjcljali v deželno bolnica svoj eksport in nanovo orientirati dr. Mirko Mik"'^". profe e.. :eb-ške univerze, prvim podpredsednikom dr. Jar. Hlava, profesor v Pragi, drugim podore''"dn;kom na dr. Ed mer, primarij iz Ljubljane. = Kroženje novčanie. Na enega pre-blvoteo v r- - •• ^ -.ij, odpada ta-le vsota novčanie, izražen po kurzni vrednosti v ittgoslovanskilt kronah: v Ameriki 8550 kron, v Belgiji 5600! kron, 2300 a v Jugcel /iji 840 kron. = Gojenje sladkorne pese. M\-.':tr-etvo za prehrano ie izdalo posebno naredbo g'ede gojenja sladkam" nese. Saditi sme po tej naredbi peso sicer vsakdo, toda pridelek mora prodati -^okomi-n tvornicam pod pogoji, ki Jih veakekrat določi miniotrstvo. Prodaja pridela inozemstvu je o'-'—o prepovedana. Tudi se pesa ne sme uporabljati za izdelovanje cikorije. alkohola itd. amn?k r- "i 73 sladkor. — I< tei vesti si dovoljujemo or—niti da "e 7a kufvro s-,'"1k',rne pese fkodliiva taka omejitev Ministrstvo naj podpira loiitev pese. Znamo pa, da jc voaka državna kontrola direktno pogubonos-na za naše gospodarstvo. — Tvornimi za špirit se bo ce- -va'a v Bitolju. Obenem se ustanovi tudi tvornica za izdelovan'e likeriev in raznih drugih špirituoznih tekočin. = Bosanska Zemaljska banka ki jc bila ustanovljena z dunajskim in b 50. Šv oa 910^ Dunaj 2S do 29. Valute: do'arji: 145.50 do 150 avstrijske krone 32. rublji 95 do 98, če?ke krone 162 do 105, 20 K v zlatu 480 do 490, funfi 010 do 930, « i ••• tnnn i ~ Vr - • i napoleondori 475 do 4C0. marke 185 v Avstrm 3000 kron v Nemčiji dgs kji 220 do 235 Ure 525. kron, v Cehoslovaski 1200 kron. ' Efekti: d»n*r bia-0 ■ an tAl Danica /.a -rgi d. oSrt in mdaaliijo • 440 ii.tatska m omptna ban ta.....18« 1S<0 "rod na S.vi .........CT MO •l!. rr.Di t u nk-i ........t8"0 H o L iiL-r r dima ....... '90 10.5 Varčnim bniUa u. d. ........77» 7-0 Prvi iirv t.«a jied........9^'i »S 5 l;r ka t,o.ka uanka...........70J 7*0 S!ivcnika«k baaka..............3 s bb.a l arki..........► "O iiiih o ačka pa ofcr. p o» PatiTnlio . 60" 6-0) t: ran,;. ......7-0 Ja; «n ki hofl no d uitro.....Ma la .%„ro'!na aom. u^u.-trna......-tO 02> OatiTMi .........--lii lav. na. ... .... 1l!w S90 i [ol'' r-jn ov» n" 'n - ) Beofratl. Tendenca skba. Va':'e: franc fr. 220 do 225, dolarji 36/.0 do 36.50. lire 123 do 130, leji 56 do 56.50, levi 40 do 41, :r .ke 45 do 45 50 <"-"''e inrre ^0 do 42, ave'r '-ke. krone 8.20 do 8.50. rapoten^dori 123 do 125. Devfre: Lcndon 120 do 131, Pariz 218 do 220 / r.cva 580 do 600 Rim 126 do 128, Pra -»-*» * fi n, ' m *».r» --- a - E Da «9 a » S - V«troT Nebo ; -2 - ss? a Z -C ' : . *. nnv 7 ar ra-P i-« nrw vetra megla 1! nor It. pr 7 s» lit obL 3 It. no* st. urt 7*»S -nvn a *«-era:-nia e-- nera' ura 0*^ ; rm 'IH3 4*4 V<*mp»iika >leg>no mr/J« in nrurni T ti a 7 12. nov. ob 7. uri t Crlkvenlcai eirp 3 0 a«i<. nad. O. Ounall » mo —Ofc ajni družbi 1'nkladna je za v ak stan in za vsako priliko. Dobi se za ceno 10 kron v vsaki knjigarni. Jzda. in založil anom-ni zavod ..Vedež", Maribor, Ore> gorčtčsva nlloa 6. 45S Arh tekt In stavbenik Viljem Treo 22 stavbeno podjetje imi Ljubljana, IteosMlsfta r. 10 Obl. koncesi '»formačn; zavod 10 K a a a LjabJJaa«. Canka Jtvo nabrežje 8. i'ol>avlji vse kreditne in privatne informa cije v tu- i"> inozemstvu. V abonementu ter n'«arap»i">, «••<•>? zmerne. 10 11 priporo&i 85 14-9 Odon Koufnv Lfubljana, Ko odvorska ulica 37. ERJAVEC & TURK trgovina z železnino „prl Zlati lopat«'* (prei Hamersehmldt) Ljubljana. Valvazor^ev trg št. 7 147 aasproti Križe vniške cerkve. 26 -9 Parafin, amerikanski du M tvrdka X. A. Krokar. I/nMjana. 6-1 Proda se na Viru doSro _ "f (okoli 120 kg' ohranjeni in kamnati valjeo v premeru 57 cm in širni I meter, za pl« nir.inje tlaka, oziroma cest« — Ponudi« je nasloviti na poštni predal 165, Ljubljana. -M t -S /možno popolnoma slorerskega in nemškega jezika ia slovenske in nemške stenografije iščejo Stara renomirana trgovina s p-»padijočiorii prostori :n zgradbami dleti, magnetni itd.) ▼ velikem industrijskem kraja ob jažni železnici se da pod ugodnimi pogoji v najem. R->=ni reflektanti naj Be obrnejo pod 3ifro ,.Trgovina X. K.14 na opravil štvo . 2—1 v Ljubljani. Klobuke in slamnike Tfeb vrst od preprost h do najfinejših ima vedno v zalogi tovarna klobukov ln slamnikov 152 l.J—a Franc Cerar v Stobu Dssni j iSieiBiib u.suia uomzak pri moiiam Prevzema tudi vsa tozadevna dela ter popravita in preo likuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzemi vsi naro ila in moderniziranje tvrdka Kovačevl5 & Tršan ▼ Prešernovi ulici št. 5. kjer so tudi vsi vzorci tedno na razpo.a?«. Oaj rska tua M Pol v MU izdela je zopet priznano najboljša osnjata gonilna jermena za vsakovrstne stroje in p0o3fl,» kože za prevleko mobilij specialnega stroja in najokasnej&ih vzorcev. Zastopstvo prvih konfekcijskih tovarn ===== iz Prostejova (Češkoslovaška) == Glavna zaloga za kraljestvo SHS Fran Derenda, Ljubljana nudi po primerno znižanih oenah bogato zalogo vsakovrstne kontekclje za gospode« fante in dečke ter za vsako* vrstne delavske sloje. 125 9 TrpaZno blago. Samo na debelo. m *-« Jadranska montanska družba Brzojavi: „Mon!an»M. d. Z O. Z. Tolalon »L 0. Ljubljana, Zv nars>a ulica 5 (J) _ .... . _ . Va« vrata kovin, rndntn In kemikalij ter vsa tndn-Prodaja in KIIPUJB atrijska Izdelke, spadajoče v radarsko, fuilaarake na debelo: ,mpo,t. ta 1"%WumtroMo' eksport Uir si želi nabaviti pristnega is znanega haložana naj si blagojsll postiti tvrdke: Prva haloga trgovina z vinom Šote Korenjak in drug pri Sveti 289 Barbari v Halozah. 86 15 Iv. Jax in sin Dunajska c. 15., Ljubljana. Siv a in; stroj io stroji za pleten e. Lborua konstrukcija in elesantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 18H7. vmlt poučuje orsiplatoo. Pisalni stroji „Adler" Ceniki zastonj in traoko. Kolesa iz prvih tovarn: Diirkopp, Styria, Waffearad. £19 Začasno znižane cene. 10—S U! Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prep'eskano bi?©, pohištvo in lakiranje raznih „koles" t peči. nai se obrne na tvrdko ■ stavbni In pohištveni pleskar in lliar Liubliaita, Kolodvorska ulica 6. Tone Malgaj, £ COSULICH-LINE K-l He w7or k- Bnenoa-A yr ea- Eio dl Janalro P San i oa- »onte vldeo. 5*4 17-11 Brezplačna pojasnila in prodaja \oznib listov za potnike ia Slovenije edinole pri SIMON KMETEC, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 26. ovarne in livarne 40 86-6 Stroji ra obdelovanje lesa, vodne turbine žage, hidravlični regulatorji, stiskalnica za klobuke, transmi-sije, kovinski izdelki, armature, sesaljke, o*n egasne brizgalne, zvonovi, elektrotehnične potrebščino, elektromotorji „PANONXA" v Ptuju izdelnje po konkurenčnih cenah z modernimi amerikanskimi stroji vseh vrst vijake, tfele strojev in aparatov,popravila teh ter dobavi iz inozemstva industrijalne izdelke. Za Miklavža kupujte otroke: 456 1 Bet la Teli, mladnskj povest s slikami, broš. 24 K, rez. 30 K, po posti 2 K reč. za odrasle: Aaatele Fran«*: Vlrgvinski otok, broi. 43 K, po pošt K 240 vet Shakespeare-Žapasčič: San kresne noči, broš ii K, tez. 28 K, no pO ti 2 IV Ver; Melik: Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovanesv, I- ia II- del, skupaj bi K, po pošti K 2 20 več. Naročila na Tiske ve o sadrngo v Ljubljani, Sodna nI. 6. Knjige so nojceoejše Mo. Pivovarna „LNION - Telefon it. 311. Brzo:avni naslov: Pivovarna, Ljubljana. M Ljubljana »Spodnja Šiška priporoma svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Oobe se tudi tropine in sladne cime, ki so kot živinska pita zelo priporo Jjive. 4352-13 : Jadranska banka: sprejema vloge na hranilne knjiž.ce, žiro in Drage vloge pod najugodnejšimi pegoji. ^ prevzema vse bančne posle po3 najngoinejšimi pogoji. 3eogra5, Celje, Dubrovnik, Koior, Kranj, g fjnbljana, Jfiaribor, Jfietkovid, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, Wen. • poslovne zveze z nem večjimi kraji v ti- Ii iMzcesIm