] PROBANKA
PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure
Gorenjska borzno posredniška družba d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
Koroška.?.?,	m
4000 krtini	
tel: 04 1280 10 40,	■
28010 17,	
280 10 30	
faks: 04 / 280 10 12	
www.gM.si, info@gbd.si	
varnost t strokovnost \ donosnost	■
UGODNI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka J posluhom
Če imaš cilj, boš našel tudi pot.
(BmmmmmGhAS
Leto LVI - ISSN 0352 - 6666 - št. 13 - CENA 290 SIT (14 HRK)
Kranj, petek, 14. februarja 2003
Foto: Gorazd Kavčič
Ljubim
Danes goduje sveti Valentin, zavetnik mladine, popotnikov, čebelarjev, priprošnjik proti kugi. K njemu so molili tudi za dobro poroko. V ljudskem izročilu je Valentin prvi pomladiti, ki ima ključe od korenin.
Slovenci imamo sicer več običajev pomladnega prebujanja vezanih na kasnejše gregorjevo (12. marca), ko se tema že umakne dnevni svetlobi in v nekaterih krajih simbolno vržejo luč v vodo, ko popki nabreknejo in se ptički ženijo. S preureditvijo koledarja pa se je "praznik ljubezni, zaljubljenih in dobrih prijateljev" preusmeril na zgodnejše Valentinovo, v čas pred pustom oziroma postom, ki je po krščanskih navadah goden za poroke.
Kljub temu Slovencem Valentinovo nikoli ni kaj dosti pomenilo. Bolj ali manj posiljeno sinu ga za praznik sprejeli šele zadnja leta, zlasti to velja za mlade, ko st) nam ga uspešno izvozili Američani. Seveda v njihovem značilnem potrošniškem slogu, v najbolj agresivni komercialni obliki. Današnje Valentinovo je še bolj, kot praznik vseh, ki se imajo radi, praznik trgovcev, ki za naše najdražje ponujajo obilje prikladnih daril: od čokoladnih srčkov do dišečih vonjav, mobitelov, intimnega perila, ur in nakita, cvetja, ki mu niti ne poznamo pomena, in še neštetih drugih dragih in manj dragih drobnarij, ki naj bi osrečile našo ljubezen.
Kot se na sploh dogaja z mnogimi prazniki, se na žalost tudi na Valentinovo vsebina podreja komercialnim puhlicam. O tem, kaj je ljubezen, kaj pomeni imeti rad partnerja, otroka, spoštovati soseda, sodelavca, kako ljubezen negovati in ohraniti, skratka, o vseh globljih pomenih besed "ljubim, razumem, skrbim, odpuščam, spoštujem" in še nekaterih podobnih, je namreč bolj malo slišati.
Helena Jelovčan
Loka Pro v stečaju
Škofja Loka - V škofjeloškem podjetju Loka Pro so se uresničile črne napovedi. Tudi stavka ni zalegla. Delavkam je bilo dovolj neizpolnjenih obljub in nikakršnih zagotovil o izplačilu plač, zato so minulo sredo, po osmih dneh stavke, na okrožnem sodišču v Kranju vložile predlog za stečaj.
Predlog je vložila ena od delavk, ki nastopa kot upnica, s podpisom pa jo je podprlo še 88 delavk, ki so sicer pričakovale, da bo to do minulega torka storil v.d. direktorja Gorazd Krajnik. Gorenjske predilnice so jim pred dnevi odklopile elektriko in gretje, delavke pa na plačo zaman čakajo že od lanskega novembra. Podjetje jim dolguje okoli 50 milijonov tolarjev za poplačilo novembrske plače in i/plačilo decembrske plače ter za povračilo stroškov prevoza na delo in regresa za prehrano. Dovolj jim je bilo prihajanja na delo na svoje stroške, poleg tega od direktorja tudi niso dobile zagotovila o izplačilu plač. Podjetje ima vsak dan 1,3 milijona tolarjev izgube, naročniki pa so že minuli teden začeli odpovedovati naročila in odvažati material za šivanje. Po besedah predstavnice ZSSS, območne organizacije Gorenjske, Milene Sitar bodo poskrbeli za prijavo terjatev, sindikat pa bo delavkam pomagal tudi pri zahtevkih za odškodnine pri jamstvenem in preživninskem skladu. Delavkam naj bi pripadala odpravnina v višini minimalne plače ter nadomestilo za neizplačane plače, za pomoč pa bodo zaprosili tudi škofjeloški center za socialno delo, ki naj bi pomagal socialno ogroženim delavkam. Renata Škrjanc
V Mojstrani zobozdravstvena ambulanta
Mojstrana - Občina Kranjska Gora je odkupila stavbo sredi Mojstrane, v kateri je v spodnjih prostorih pošta, v zgornjem nadstropju pisarna krajevne skupnosti, društvene pisarne ter manjša knjižnica. V stavbi je tudi zdravstvena ambulanta, ki pa je odprta le ob četrtkih, ko prihajata zdravnik in medicinska sestra predvsem zaradi tistih večinoma starejših krajanov, ki iz različnih vzrokov le težko pridejo do zdrav-
U HONDA
nika na Jesenicah ali v Kranjski Gori. Krajevna skupnost je bila vsa leta zainteresirana, da zdravstvena ambulanta v kraju ostane, zato je pred več kot desetimi leti, ko so bili časi drugačni in ko je zdravstveni ambulanti grozilo, da jo bodo ukinili, krajevna skupnost za zdravstveno ambulanto sama plačevala stroške ogrevanja in elektrike. Samo zalo, da sta enkrat tedensko prihajala zdravnik in medicinska sestra. Zdaj za ukinitev zdravstvene ambulante ni več bojazni, kajti iz Zdravstvenega doma Jesenice so jim zagotovili, da so zainteresirani, da se zgradi nova ambulanta in da bodo financirali vso opremo, ki jo potrebuje. Občina načrtuje temeljito obnovo odkupljene stavbe. Ne le obnovo, ampak tudi delne prizi-davo v smeri proti potoku Bistrica. V treh letih naj bi bila stavba prizidana in temeljito obnovljena, v njej bodo ostali vsi sedanji uporabniki. Darinka Sedej
Za cesto bo treba najprej dobiti papirnato vojno
Prometni minister Jakob Presečnik za letos in prihodnje leto ni mogel obljubiti začetek gradnje dolgo
pričakovanega odseka ceste Britof - Hotemaže.
Dva ministra na obisku pri štirih županih.
Preddvor - V ponedeljek so namreč ministra Presečnika povabili v občino Preddvor, kjer so mu razen domačega župana branca Ekarja dve desetletji staro in še vedno nedokončano zgodbo o izgradnji cestnega odseka Britof -Hotemaže pripovedovali tudi župani sosednjih občin: Mohor Bogataj iz. Kranja, Miro Koželj iz Šenčurja (trasa ceste teče po območjih teh občin) in Milan Kocjan z. Jezerskega.
Nekoliko določnejši glede 3,5 kilometra dolgega cestnega odse-
ka je bil Vili Žavrlan z Direkcije RS za ceste. Dejal je, da morata občini traso ceste najprej umestiti v prostorske načrte, nato naj stečejo formalni postopki in nato se začne lov na potrebna sredstva. Rekonstrukcija tega odseka zahteva okoli 720 milijonov tolarjev, kar bo verjetno predmet dve- ali triletnega financiranja. V državnem proračunu za letos in prihodnje leto tega denarja ni, po ministrovih besedah pa tudi ni pričakovati, da bi ga lahko dobili z rebalansi. Prej nasprotno, saj so po
ministrovih besedah ravno minis-' trstva z. več investicijami precej na
d.o.o., Grajska c. 11, Bled
UGODNE CENE
kurilno olje, premog, drva
Tt 04/5745-S30
udaru, ko gre za kleščenje proračunskih sredstev.
Na srečanju v Preddvoru, ki se ga je udeležil tudi domačin Ivo Bizjak, minister za pravosodje, smo slišali še več o preteklih prizadevanjih za to cesto, župani in predstavniki gostiteljske občine pa so navrgli še nekaj drugih trdih orehov s področja cestne problematike.
Danica Zavrl Žlebir
0^*0^ H
O 9^9*
f
15
9770352666025
Ustava bo spremenjena do konca februarja
Po prerekanjih med vladajočo koalicijo in opozicijo je politika dosegla soglasje o spremembi ustave pred marčnim referendumom v vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato
in ga v sredo potrdila na seji državnega zbora.
Ljubljana - Po dokaj umirjeni razpravi je dr/avni /bor v sredo na i/redni seji sklenil začeti postopek za spremembo 3., 8., 47. in 68. člena ustave in sprejel osnutek ustavnega zakona 0 odločanju o vstopanju v Evropsko unijo in Nato. V ustavo bomo tako zapisali, da se Slovenija lahko vključi v evropske in evroatlantske organi /acijc. ki spoštujejo demokracijo, človekove pravice in svoboščine, in da lahko prenese nanje uresničevanje dela njenih suverenih pravic. Spremembe ustave bodo omogočile Sloveniji nemoten vstop v Evropsko unijo in Nato. V ustavnem zakonu pa bodo zapisana predvsem pravila za izvedbo referendumov 23. marca in obveznosti glede spoštovanja izida. Tako bo v ustavnem zakonu zapisano, daje referendum obvezujoč, da bo veljala odločitev, za katero bo glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, da referenduma na isto temo ne bo mogoče ponavljati in da se neveljavni glasovi ne bodo šteli kot glasovi proti. Za spremembo ustave in sprejem ustavnega zakona je
glasovalo 71 poslancev, proti pa jih je bilo pet. Roki za izvedbo referendumov 23. marca se začenjajo danes in bi bilo po mnenju nekaterih treba že do današnjega dne spremeniti ustavo in sprejeti ustavni zakon. "Pravila igre" se namreč med potekom volilnih opravil ne bi smela menjati. Vendar je ustavna komisija državnega zbora sprejela razlago ustavnih in pravnih strokovnjakov, da je skrajni rok za spremembo ustave in za sprejem ustavnega zakona 28. februarja.
Stranka mladih in Nacionalna stranka sta bili proti
Samo Slovenska nacionalna stranka in Stranka mladih sta nasprotovali takojšnji spremembi ustave in sprejemu ustavnega zakona. Slovenska nacionalna stranka je proti članstvu v Evropski uniji in Natu. Njen poslanec Sašo Peče je označil spremembo ustave kot izdajo Slovenije, ko bomo izgubili svojo valuto, oblast, vojsko in ozemlje. Slovenska politika je po njegovem mnenju izigrala ple-
biscitno odločitev za svojo samostojno državo. Odrekli se bomo svoji suverenosti in bomo najprej Evropejci in šele nato Slovenci. Igor Štemberger, poslanec Stranke mladih, ki načeloma ni zoper članstvo v Evropski uniji in Nato. je nasprotoval takojšnji spremembi ustave. Spremeniti bi jo morali šele po referendumu, če bi bila večina za članstvo, dvomljiv pa se mu je zdel tudi prenos suverenosti na nekatere nedoločene naddržavne in varnostne strukture. Predstavniki večine parlamentarnih strank, Valentin Poho-rec (DeSUS), Janez Kramber-ger (Slovenska ljudska stranka), Janez Janša (Socialdemokratska stranka), Janez Drobnič (Nova Slovenija), Miran Potrč (Združena lista socialnih demokratov), in Tone Anderlič (Liberalna demokracija Slovenije), so bili za spremembo ustave in sprejem ustavnega zakona. Dogovor vladajoče koalicije in opozicije so ocenili kot dokaz zrelosti in odgovornosti. Časa do referendumov je malo, zato ga je treba izkoristiti za predstavitev argumentov in ne za
Muslimani so praznovali bajram
Slovenski mufti Osman Džogič je v torek na bajramski svečanosti v Hali Tivoli v Ljubljani dejal, da se srečujejo muslimani v Sloveniji z dvema problemoma: z grožnjo napada na Irak, ko bo znova tekla muslimanska kri, in s problemi pri gradnji džamije.
Ljubljana - Za muslimane je bil ta teden praznični teden, saj so praznovali bajram, kije sestavljen iz dveh praznikov. Prvi je hadž.
Za petino višji otroški dodatek
Kranj - Starši otrok, ki niso vključeni v vrtce, lahko od I. januarja letos uveljavljajo pravico do 20 odstotkov višjega otroškega dodatka. Februarja in marca lahko starši na pristojnem centru za socialno delo pridobijo vzorec izjave, iz katere je razvidno, da otrok ni vključen v vrtec. Podpisano izjavo bodo do 31. marca predložili pristojnemu centru, nato pa bodo prejeli novo odločbo o otroškem dodatku, ki bo vključevala za petino višji prejemek od I. januarja naprej. Od 1. aprila naprej pa bo v veljavi nov obrazec za uveljavljanje pravic do otroškega dodatka, ki vključuje tudi izjavo, da otrok ni v vrtcu, tako da staršem nebo treba prilagati posebne izjave. Vsem, ki bodo uveljavljali pravico do povečanega otroškega dodatka po 1. aprilu letos, bodo pravico priznavali s prvim dnem naslednjega meseca. D.Z.
ko romajo Muslimani v sveti kraj Meko. drugi pa je dan žrtvovanja ali kurban bajram, ki so ga praznovali v torek. Že pred jutranjim svitom se je blizu 2000 moških zbralo v hali Tivoli v Ljubljani, ko jim je najprej govoril ljubljanski imam Vahid Brdar, nato pa slovenski mufti Osman Džogič, vodja muslimanske verske skupnosti v Sloveniji. Imam Vahid Brdar je povedal, da je islam svetovna religija, ki se najhitreje širi, slovenski muslimani pa so lojalni slovenski državi. Vsakemu želijo dobro in niso zagovorniki nasilja. Mufti Osman Džogič pa je dejal, da imajo muslimani dva problema: prvi je grozeča nevarnost napada
na Irak, ko bo znova tekla muslimanska kri, drugi pa je gradnja džamije v Sloveniji, do katere imajo pravico, saj je oviranje gradnje kršenje človeških, državljanskih in ustavnih pravic. Islamska in islamska kultura nista moteča za slovensko družbo. Mufti je zanikal govorice o muslimanski nevarnosti in o centru, ki naj bi ga vodili iz tujine. Posebej pa je poudaril, da imata krščanska in islamska vera iste moralne, teološke in pravne temelje in vsebinske podrobnosti. V primeru džamije negativna energija v slovenski družbi ne sme premagati pozitivne, ki je v večini. Jože Košnjek, slika Tina Doki
Danes kongres Liberalne demokracije
Ljubljana - Danes popoldne se bo začel v Celju kongres Liberalne demokracije Slovenije, ki bo značilen predvsem zaradi tega, ker bo prvič potekal brez glavne vloge dr. Janeza Drnovška, ki je zaradi izvolitve za predsednika republike odstopil s položaja predsednika stranke. Pred kongresom so bile v Liberalni demokraciji najbolj zanimive razprave o kandidatu za predsednika. Sprva jih je bilo omenjenih več, med njimi dr. Slavko Gaber. Gregor Golobic, Tone Anderlič in Anton Rop, na koncu pa so se sporazumeli za edinega kandidata Aniona Ropa. Razen volitev predsednika in drugih organov stranke bodo sklepali tudi o spremembi statuta. J.K.
ZAT0| K6R
3o Su l/ evRoPo!
prepire. Tisti, ki podpirajo članstvo v Evropski uniji in Nato, morajo delovati enotno. Dejali so, da sedaj ni čas za pripenjanje kolajn, niti tistim, ki so že pred poldrugim letom predlagali takšne spremembe
ustave, in ne onim, ki so imeli pomisleke in so terjali, da morajo biti pravila za tako pomembna referenduma zelo jasna in obvezujoča, čeprav so dajali vtis, da zavlačujejo z odločitvijo. Čas ni šel v prazno, je
dejal poslanec Tone Anderlič. Janez Janša pa je ponovil svojo ugotovitev, da datum referenduma ni pravi, zato so za izid odgovorni tisti, ki so datum predlagali in ga sprejeli. Jože Košnjek
Kranjčan med nagrajenci najboljših diplomskih nalog
Urad vlade za informiranje je na svečani prireditvi podelil nagrade avtorjem šestih najboljših diplomskih nalog o Evropski uniji in slovenskem vključevanju v EU.
Ljubljana - Med šestimi nagrajenci je tudi Kranjčan Uroš Bran-kovič, kije na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral z nalogo Evroskeptična gibanja in evroskepticizem v Sloveniji, njegov mentor je bil prof. dr. Rudolf Rizman. Uroš Brankovič trenutno študira na univerzi v Bologni, Gorenjci pa ga poznamo tudi po zanimivih potopisnih prispevkih, ki jih je objavljal v (iorenjskem glasu.
To je bil že četrti natečaj na temo Evropske unije, na njem pa je sodelovalo osem fakultet z obeh slovenskih univerz. Nomini-rali so 13 nalog, urad pa je na osnovi presoje šestčlanske komi-
Trpljenje koroških družin
Kranj - Na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju v I .ehargasse so v sredo odprli razstavo Deportacija koroških slovenskih družin leta 1942. Lani so na Koroškem počastili 60-letnico tega žalostnega dogodka, ko je moralo zdoma blizu 300 koroških slovenskih družin. Razstava bo do 23. februarja odprta vsak dan med 10. in 19. uro. Ob razstavi bodo vsak dan potekali tematski pogovori in kulturne prireditve, zvezni vladi pa bodo izročili nad 8000 izjav podpore za celodnevni slovenski radijski program na Koroškem. J.K.
Družini za mir
Kranj - Družini Košnik in Je-lovčan iz Kranja (Lena Nace, Filip, Luka, Bor, Jure, Nejc, Mitjana, Karmen, Igor in Samo) sta postavili pretekli teden, 7. februarja, na Maistrovem trgu v Kranju stojnico z naslovom Družine za mir, s katero sta protestirali zoper vojno proti Iraku, ki jo načrtujejo Združene države Amerike. Stojnico je obiskalo veliko ljudi, ki so se vpisovali v "zvezek miru" in izražali željo po miru. Med vpisniki so bili tudi vojaki Slovenske vojske. Nekateri so zapisali tudi svoje nasprotovanje vključevanju Slovenije v Nato. J.K.
sije podelil 6 nagrad. Nagrajenci so poleg Uroša Brankoviča še: Matej Bradač, Maks Helbl, Janez Vončina, Tina Vončina in Klara Stoviček, ki bodo za nagrado odšli na študijsko potovanje v Bruselj in tam obiskali evropske institucije. Nagrajencem je izrekel priznanje tudi minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik, ki je v slavnostnem govoru med dru-
gim dejal, da se je tako kot avtorji najboljših diplomskih nalog s področja Evropske unije tudi slovenska država pred petimi leti odločila /a študij evropskih zadev na "univerzi EU v Bruslju" in prav tako kot nagrajeni avtorji diplomirala v roku in z. odliko. Predsednik komisije mag. Milan Br-glez pa je med drugim dejal, daje treba Evropsko unijo v vsej njeni kompleksnosti in razsežnosti najprej dobro, celo kritično razumeti, da bi jo lahko kakorkoli spreminjali ali vsaj sooblikovali. Temu je nedvomno namenjen tudi vsakoletni natečaj za najboljše diplomske naloge o tej tematiki.
Danica Zavrl Žlebir
Zvezna poslanka za slovensko besedo
Celovec - Konec preteklega tedna končana opozorilna gladovna stavka štirih sodelavcev Radia 2 v Celovcu, ki ima edini na Koroškem celodnevni program v slovenščini, je bila odmevna tako na Koroškem kot tudi zunaj dne. Solidarnost s stavkajočimi so pisno ali z obiskom uredništva izkazale številne znanje osebnosti iz javnega in političnega življenja Koroške in Slovenije. Tako so jih obiskali direktor Radia Slovenija Andrej Rot, dolgoletni član sveta RTV SlbVenija in namestnik di-
rektorja urada Republike Slovenije za verske skupnosti dr. Borut J. Sommeregger in poslanka v avstrijskem zveznem parlamentu s Koroškega Melitta Trunk. Zvezna poslanka, ki izvira iz rodu znanega koroškega narodnjaka, duhovnika in geografa Valentina Trun-ka, je konec lanskega leta v parlamentu na Dunaju prisegala tudi v slovenščini in s tem opozorila, da morajo biti manjšine enakopravne. Poslanka je rojena v okolici Baškega jezera pod goro Kepo.
J.K.
Večina spomeniško zaščitenih
hiš zrelih za obnovo
Obnova zgodovinsko in arhitekturno zanimivih objektov je zelo draga, predvsem zaradi zahtev Zavoda za spomeniško varstvo. Zakon iz leta 1999 razdeljuje spomenike na dva pomena: na spomenike državnega in lokalnega pomena. Z razglasitvijo imajo lastniki več možnosti za sofinanciranje obnove.
Škofja Loka - Že leta 1988 je občinski svet občine sprejel odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Škofje Loke za kulturni spomenik. Vanj je vključenih kar 133 objektov, od tega je 16 hiš izven strogega mestnega jedra. Pred slabimi štirimi leti pa je bil sprejet Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki povsem na novo ureja režim zaščite.
Pred letom 1999 smo poznali kulturne spomenike 1. in 2. kategorije. Po tej ureditvi je bila Škofja Loka urbanistični spomenik 1. kategorije, razen tega pa so bili tudi posamezni objekti zaščiteni kot arhitekturni spomeniki 1. kategorije. V to kategorijo sta spadala le še Puštalski grad in cerkev na Hribcu, vsi ostali objekti pa so bili kategorizirani v drugo stopnjo. Leta 1999 sprejeti zakon govori le še o spomenikih državnega in lokalnega pomena, strokovno podlago do razglasitve, ki jo opravi Državni zbor, pa pripravijo v Zavodu za spomeniško varstvo, za Skofjo Loko enota v Ljubljani.
V občini Škofja Loka so danes štirje objekti državnega pomena: Nacetova hiša, Starološki grad, cerkev na Suhi in cerkev v Crn-grobu. Razen teh pa na potrditev v Državnem zboru čakajo še Špa-nova hiša na Suhi, Vrbanova hiša v Brodeh in Tavčarjev dvorec na
Visokem. Kot nam je povedala Mateja Hafner Dolenc, svetovalka župana za obnovo starega mestnega jedra, zaenkrat metodologije za razglasitev urbanističnih spomenikov državnega pomena še ni: "Staro mestno jedro Škofje Loke bi takšno zaščito moralo imeti, žal pa takšnih razglasitev še ni bilo v Sloveniji. Urbanistične zaščite na državni ravni bi bilo deležnih le pet mest v Sloveniji."
Zakaj so razglasitve spomenikov državnega pomena dobrodošle, ne le v Školji Loki, temveč v vseh slovenskin občinah? Spomeniki državnega pomena imajo možnost kandidiranja oziroma je pogoj za sodelovanje na razpisih za sofinanciranje projektov, ki jih objavlja ministrstvo za kulturo. Takšni spomeniki so namreč v lasti zasebnika, a je njihova obnova ali ureditev zelo draga. Ministrstvo financira predvsem projekte, kjer je obnova oziroma ureditev zelo zahtevna in
največkrat krijejo razliko med navadno in zahtevnejšo obnovo.
Spomenike lokalnega pomena pa sprejema občinski svet, vendar tudi tu vse postopke vodi Zavod za spomeniško varstvo. "Trenutno je pripravljenih pet objektov na potrditev v občinskem svetu, vloga občine pa je bila le pridobitev soglasij vseh lastnikov," je povedal Hafner Dolenčeva. Občina Škofja Loka sicer zadnjih sedem let vsako leto razpiše finančno pomoč lastnikom zaščitenih objektov za kvalitetno prenovo stavbne občine. Razglasitev je pomembna predvsem zato, ker imajo ti objekti prednost pri odobritvi finančne pomoči. Trenutno je v fazi postopka razglasitve sedem objektov: Krajnikova domačija na Križni gori 17, Kovkarjeva hiša v Zgornji Luši 6, Aličeva hiša v Sv. Ožboltu, Jamnikova domačija v Stanišah 2, Završnikova domačija v Stanišah 5, Rožnikova domačija v Sv. Ožboltu in Krmeljeva domačija v Stanišah 3.
Objekti, ki so že, ali pa bodo v kratkem, razglašeni za objekte državnega pomena, so po mnenju Mateje Hafner Dolenc v dobrem stanju: "Nacetova in Španova hiša
Tavčarjevemu dvorcu bo potrebno predvsem vdahniti življenje.
sta bili pred kratkim obnovljeni, vendar je potrebno poudariti požrtvovalnost obeh lastnikov - Toneta Polenca in Jožeta Hartman. Slednji hišo še obnavlja in v njej tudi živi." Naj spomnimo še, daje Španova hiša (v njej so včasih živeli župani in drugi lokalni veljaki) prejela priznanja Skupine za lepši) Loko za eno najbolje urejenih hiš v Školji Loki. Tudi Starološki grad je v relativno dobrem
stanju, v njem imata svoje prostore Center slepih in slabovidnih Škofja Loka ter Poštni muzej.
Cerkev v Crngrobu je praktično v celoti sanirana, obnovo je v zadnjih petih letih sofinanciralo tudi ministrstvo za kulturo (z vložki občine in župnije), do sedaj pa je bila uspešno izvedena prenova fasade, tlakov, lope, strehe ter statična sanacija objekta. Na vrsti je še obnova fresk. Tudi cerkev na
Nov bazen najprej za vaterpoliste, nato za vse
Do evropskega prvenstva v vaterpolu je še slabe štiri mesce, do takrat pa naj bi temeljito obnovili kranjsko letno kopališče, kjer bo moški del tekmovanja, in letno kopališče na Kodeljevem v Ljubljani, kjer bodo tekmovale ženske - Ambiciozni načrti naše moške reprezentance.
Kranj - Letos Slovenija gosti vrsto velikih mednarodnih tekmovanj, eno od atraktivnejših in največjih pa bo prav gotovo 26. evropsko prvenstvo v vaterpolu, ki bo potekalo od 6. do 15. junija. Na turnirju v Kranju bo nastopalo dvanajst najboljših evropskih moških reprezentanc, na turnirju v Ljubljani pa se bo merilo osem najboljših evropskih ženskih ekip. Kot domačini so si mesto na obeh turnirjih že zagotovili tudi naši vaterpolisti in vaterpolistke.
Obsežen program priprav
"Priprave slovenske moške reprezentance na nastop na domačem evropskem prvenstvu smo začeli že lani junija, nadaljevale pa so se še vso jesen in v začetku letošnjega leta. Zavedamo se namreč, da naša slovenska vaterpolska liga ni dovolj kakovostna, zato smo vzporedno pripravili kvalitetni reprezentančni program. Te dni smo opravili tridnevni trening in testiranja, sedaj pa potujemo na
zimske bazične priprave v Kalifornijo, kjer bomo do 26. februarja gostje ameriške vaterpolo zveze v Los Alamitosu. Trenirali bomo skupaj z reprezentanco Združenih držav Amerike, s katero bomo igrali trudi tri prijateljske tekme. Po prihodu domov bodo na sporedu nove tekme državnega prvenstva, nato pa bomo v marcu sodelovali na močnih mednarodnih turnirjih v Niči v Franciji in v Bratislavi na Slovaškem. V aprilu nas čakajo skupne priprave z ekipo Italije, prav tako se bomo pripravljali skupaj s Hrvati, konec maja pa bomo nastopili na močnem domačem mednarodnem turnirju Tristar v Kranju. Lahko rečem, da je program dobro zastavljen in prepričan sem, da ga bomo tudi uresničili. Že sedaj pa lahko rečem, da ima Slovenija dobro ekipo, boljšo kot kdaj koli in da smo si za cilj zastavili, da se uvrstimo med najboljših osem reprezentanc Evrope in tako tudi na letošnje svetovno prvenstvu v Bar-
Organizatorji so v zadnjih mesecih za promocijo evropskega prvenstva v vaterpolu pripravili več predstavitev doma in v tujini, predstavili pa so se tudi na stojnici v središču Kranja.
celono," je slabe štiri mesece pred začetkom domačega evropskega prvenstva v Kranju optimističen trener naše moške reprezentance Igor Stirn.
Manj upanja na odmevne rezultate naše ženske vaterpolske reprezentance ima trener Aleš Ko-melj, ki se zaveda, daje slovenski ženski vaterpolo še v povojih in da so naše vaterpolistke prej re-kreativke kot vrhunske igralke. Kljub temu je iz. deklet, ki igrajo v ekipah Kranj 90 in Koper izbral najboljše, ki so od lanskega julija že pripravljajo na domače prvenstvo v Ljubljani. "Začetna postava deklet igra že zelo dobro, ostala dekleta pa se v igri še lovijo. Upam, da bomo v zadnjih mesecih še dobro trenirali, pomemben za nas pa bo prav gotovo tudi nastop na kvalifikacijskem turnirju evropskega pokala državnih prvakinj prihodnji konec tedna tukaj v Kranju," pravi Andrej Komelj, ki bo dekleta vodil tudi na turnirju Tristar maja v Ljubljani in nato še na turnirju v Franciji,
Obnova bazenov v Kranju in v Ljubljani
Prav tako kot trenerji, vaterpolistke in vaterpolisti, pa se na Evropsko prvenstvo pri nas že nekaj časa pripravljajo pri Vaterpolski zvezi Slovenije. "Organizacijski odbor je v preteklih mesecih pripravil vrsto aktivnosti tako v Sloveniji kot tujini. Pripravili smo različne promocijske akcije, izdelali celostno podobo prvenstva, pripravili spletno stran in še marsikaj. Pri tem smo sodelovali z Mestnima občinama Kranj in Ljubljana, kjer je bilo sodelovanje še toliko pomembnejše zaradi rekonstrukcije in obnove letnih ko-
Gradbena dela na letnem kopališču v Kranju potekajo po načrtih, olimpijski bazen pa naj bi bil za preizkus pripravljen do konca aprila.
pališč v Kranju in na Kodeljevem v Ljubljani. Obe kopališči sta namreč že nekaj časa potrebni obnove in ta je bila tudi že načrtovana, s pripravo evropskega prvenstva pa so se dela le pospešila," je na priložnostni tiskovni konferenci minulo sredo poudaril predsednik Vaterpolske zveze Slovenije Jože Jenšterle.
Tako seje prenova letnega kopališča v Kranju začela lani jeseni, v prvem tednu decembra pa je bila dokončana "školjka" petdeset metrskega zunanjega plavalnega dela. Izvajalec del je Gradiš GO Jesenice, ki ima pogodbeni rok za dokončanje izgradnje 30. april, po zaključku del pa bo potrebno letno kopališče pripraviti za izvedbo evropskega prvenstva. Kot je povedal Jože Jenšterle, si gradbeni odbor v sodelovanju z. Mestno občino Kranj prizadeva, da bi do letne kopalne sezone zgradili tudi dva otroška bazena, najbrž, pa letos še ne bo moč obnoviti garderob in sanitarij. Prav tako naj bi do evropskega prvenstva obnovili
tudi Partizansko cesto od semalb-riziranega križišča do kopališča, kar bi pomembno povečalo varnost.
"Po evropskem članskem prvenstvu bo v Kranju med 17. in 22« junijem še evropsko veteransko prvenstvo v vaterpolu, nato pa bo prenovljeno kopališče odprto za vse kopalce in ne le za športnike," je tudi poudaril Jože Jenšterle.
Prav tako kot v Kranju, so tudi v Ljubljani pohiteli z obnovo letnega kopališča Kodcljevo. Kot je povedal vodja službe za šport pri Mestni občini Ljubljana Marko Trškan, se je prenova sicer začela z zamudo, vendar je izvajalec del, Rudis iz. Trbovelj, zagotovil, da bo rekonstrukcija in obnova zaključena do začetka maja, olimpijski bazen na Kodeljevem pa bo prvi, ki bo imel "školjko" iz inok-sa, materiala, ki je cenejši za vzdrževanje in s katerim je moč graditi tudi pri nižjih temperaturah.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Suhi je obnovljena, sedaj je na vrsti predvsem še obnovitev fresk oziroma čiščenje le-teh. Tudi Vrbanova hiša v Brodeh je naseljena, zato je hiša v relativno dobrem stanju, a potrebna obnove. Pri Tavčarjevem dvorcu na Visi) kem je največji investicijski zalogaj že opravljen, objekt je zaščiten, a ga najpomembnejše še čaka - potrebno bo najti ustrezno dejavnost oziroma funkcijo objekta. Mateja Hafner Dolenc meni, da se bodo morali lastniki v bližnji prihodnosti domeniti o nadaljnji usodi'dvorca.
Za objekte, ki bodo postali zaščiteni, a lokalnega pomena, v večini primerov velja, da so naseljeni in zato v dobrem stanju. "Seveda gre za starejše objekte, ki jih njihovi prebivalci obnavljajo po najboljših močeh. Glavnina je sedaj in bo tudi v prihodnje na plečih lastnikov, vendar velja, da kdor s hišo odgovorno ravna in ima odnos do kulturne dediščine, bo hiša živela še naprej. Zaščita in naše sofinanciranje pa bo hkrati tudi spodbuda vsem, da bi vlagali v obnovo," je še povedala Hafner Dolenčeva.
Pri obnovi starejših objektov je večkrat tudi problem pomanjkanja pravih mojstrov, saj naj bi se obnavljalo z. metodami, ki so veljale v gradbeništvu včasih. Kljub pomanjkanju mojstrov in ogromnim dodatnim stroškom, pa se odnos lastnikov do naše dediščine vse bolj premika v pozitivno smer. Kako resno o obnovah mis-li Občina Škofja Loka, kaže tudi današnji podpis pisma o nameri o skupnem pristopu k obnovi kvalitetne stavbne dediščine starega mestnega jedra Škofje Loke med občino in podjetjema JUB iz Dola pri Ljubljani ter SGP Tehnik iz Škofja Loka.    Boštjan Bogataj
GLAS
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24 080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18 060 tolarjev V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Letošnja priznanja v Mengšu
Mengeš - Občinski svet v Mengšu je na zadnji seji sprejel sklep o razpisu za podelitev občinskih priznanj, ki jih bodo podelili ob občinskem prazniku. Letos bodo podelili eno zlato, dve srebrni in tri bronasta priznanja. Občinskega priznanja častni občan tokrat ne bodo podelili, ker se to priznanje po sklepu občinskega sveta podeljuje le zadnje leto posameznega mandata. Sklenili so tudi, da bo letošnja Trdinova nagrada, ki jo ob občinskem prazniku podelijo na podlagi razpisa študentu ali dijaku za posebne uspehe ali izjemno delo v športnih, kulturnih ali drugih dejavnostih za projektne oziroma raziskovalne naloge ali diplomska dela znašala 150.000 tolarjev. A.Ž.
Občinska uprava potrebuje nadzor
Kranj - Mestni svetniki so v sredo obravnavali revizijsko poročilo Računskega sodišča o poslovanju občine v letu 2001. Mnenje o poslovanju je negativno. Nadzorni odbor je zato občinsko upravo kritiziral ter predlagal vzpostavitev notranjega revizorja. Zahteval je tudi, da uprava ob predložitvi poročila o uresničevanju lanskega proračuna predloži poročilo o odpravi napak, revizijo pa je predlagal tudi za leto 2002. S čvrslejšim notranjim nadzorom pri posrednih in neposrednih uporabnikih proračuna se je strinjal tudi odbor za finance, kije predlagal, da se denar za notranji nadzor vgradi v letošnji proračun. H.J.
Podžupan je mag. Stanislav Bergant
Preddvor - V občini Preddvor imajo podžupana. Na seji občinskega sveta v sredo popoldne so to nalogo zaupali mag. Stanislavu Bergan-tu iz Kokre, ki je občinski svetnik že tri mandate, vodil pa je tudi nekatere odbore in komisije. Občinski svet bi moral tokrat obravnavati tudi osnutek odloka o letošnjem proračunu, vendar še ni dokončno pripravljen in bodo o denarju za načrte razpravljali prihodnjič.        I).Z.
Turizmu pomaga le malo glav
Turistično društvo Tržič je sklicalo javno tribuno o razvoju turizma v občini. Kljub slabi udeležbi so našli nove zamisli.
Tržič - Društvene dejavnosti so se v desetletjih skrčile le na organizacijo tradicionalnih prireditev, pri čemer pomaga vse manj ljudi. Zato si vodstvo Turističnega društva Tržič prizadeva privabiti k sodelovanju še druge organizacije in poiskati možnosti za oživitev turizma. Turistični podmladek iz OS Bistrica, ki je raziskoval življenje Tržičanke dr. Amalije Simec, je predlagal postavitev spominske plošče in pripravo delavnic o zdravju.
Občina Tržič ima kljub zgrešenim naložbam v gospodarstvo in slabi razvitosti turizma v tej panogi veliko možnosti za razvoj, je ugotovil na javni tribuni minuli četrtek Lado Srečnik, vodja občinskega urada za gospodarstvo in predsednik Turističnega društva Tržič. Kot kažejo raziskave, ljudi vse bolj privlačijo kraji z ohranjeno naravo, kamor se zatekajo ob dopustu in vikendih. Za Slovenijo bi bilo koristno, če bi znala privabiti čimveč od 715 milijonov turistov, ki so lani potovali po svetu. Žal v državi ni ministrstva za turizem, pod krovno Slovensko turistično organizacijo pa mlade Lokalne turistične organizacije že
usihajo. Zato glavno delo opravi 560 društev z. 200.000 člani Turistične zveze Slovenije, med katerimi je tudi več kot 22.000 članov v 50 gorenjskih društvih. V tržiški občini imajo Turistično društvo v Podljubelju in Tržiču. Slednje ima bogato tradicijo, saj je začelo delovati leta 1952. Od mnogih dejavnosti, kot je bilo izdajanje časopisa, posredovanje turističnih informacij, organiziranje potovanj, vodenje menjalnice in priprava prireditev, je društvu ostalo le slednje. K promociji Tržiča prispevajo tek politikov in gospodarstvenikov, pustni sprevod, Gregorjevo, mednarodni dnevi mineralov in fosilov, tržiške poletne priredit-
Zbližalo jih bo smučanje
Občini Jezersko in Železna Kapla sta zajeti v mednarodno raziskavo o življenju ob meji, začenja pa se tudi konkretno sodelovanje.
Železna Kapla - Bela - Sodelovanje med sosedama na različnih področjih traja že nekaj let, kot občini pa sta se za poglobljeno medsebojno sodelovanje odločili novembra lani, ko je celovška univerza v okviru mednarodnega projekta "Diskurz, o meji" (financira ga Evropska unija) na Jezer skem pripravila dve delavnici. V raziskavi) o življenju ob meji sta namreč zajeti obe občini, ki imata mnogo stičnih točk. Prvi konkretni dogodek, ki ju bo še bolj medsebojno povezal, je skupno smučarsko prvenstvo občin Železna Kapla - Bela in Jezersko. Potekalo bo jutri, 15. februarja, na smučišču Peca, z. obeh strani pa
pričakujejo okoli 120 tekmovalcev iz. vseh tekmovalnih kategorij.
Ta teden smo se v Železni Kapi i srečali z organizatorji z obeh strani. Poleg obeh občin sla to še Smučarski klub Jezersko in sekcija Avstrijskega turističnega kluba za južno Koroško iz Železne Ka-ple. Na tej ravni se je sodelovanje tudi začelo, in sicer pred skoraj pol stoletja. Pobudnik z avstrijske strani je arhitekt Eberhard Klau-ra, ki vodi omenjeno sekcijo, z jezerske pa pokojni Andrej Karni-čar, Cigar tradicijo sedaj nadaljuje njegov sin Davo. Slednji s svojo smučarsko šolo sodeluje tudi na avstrijski strani, prav na smučišču Peca. Gospod Klaura pa je
^^^^^^^^^^
Sodelavci z obeh strani državne meje, Haderlapp in Milan Kocjan.
v ospredju župana dr. Peter
dad
Sprejemamo
naročila
za geodetske
storitve
Pisarne:   Ljubljana:     Pot k sejmišču 30,
tel./fax: 01 56 31 492, e-mail: geomer@siol.net
Kranj:
Slovenski trg 7, tel./fax: 04 20 12 90)
Radovljica:   Gorenjska cesta 24,
tel./fax: 04 53 12 271
Škofja Loka: Mestni trg 27, tel./fax: 04 51 22 328
tudi pobudnik povezovanja prek evropskih pohodnih poti "Via Alpina". Vijolična pot vključuje tudi Slovenijo in ta del avstrijske Koroške.
Srečanja v Železni Kapli se niso udeležili le predstavniki športnih klubov, pač pa tudi župana obeh občin, dr. Peter Haderlapp iz Železne Kaple - Bele in Milan Kocjan z. Jezerskega. Oba sta poudarila pomen medsebojnega sodelovanja, ki na različnih področjih poteka že več let. Najstarejše je ravno povezovanje športnikov in planincev, sodelujejo tudi gasilci, ki že nekaj let zapored prire-
jajo kupne gasilske vaje na visokogorskih kmetijah, torej v najzahtevnejših okoliščinah reševanja, srečujejo se lovci, kulturniki, povezujejo se kmetje, skupna jim je romarska pol.
Oba župana pričakujeta še boljše razmere za poglabljanje sodelovanja v prihodnje, ko bo tudi Slovenija v Evropski uniji in bo "odpadla" državna meja. Občina Železna Kapla - Bela pa že več let sodeluje tudi z. občino Preddvor. Maraton med obema krajema, ki vsako leto poteka junija, bo že šesti po vrsti.
Danica Zavrl Žlebir
Turistična kmetija Pr' Tič je le ena od točk, ki privlači mnoge goste.
ve in zlasti Šuštarska nedelja. Tradicionalne prireditve so uspeli obdržati, čeprav pri organizaciji sodeluje vse manj ljudi in finančno pomoč odrekajo tudi največja podjetja. Zaradi želja po razširitvi sodelovanja, vključitvi novih ljudi v dejavnosti in iskanju novih zamisli so sklicali tribuno, ki je privabila le deset somišljenikov.
Večje prireditve sodijo v mesto, zato*bi tja morali vrniti razstavo mineralov in fosilov, je menil Janez Šter iz Tržiškega muzeja. Zavzel se je, da bi o tej prireditvi spet imeli pomembnejšo likovno razstavo. Po njegovi oceni bi se moralo v vse prireditve vključiti še več gostincev, trgovcev in delavcev raznih ustanov, ki imajo obiskovalcem kaj ponuditi. Otroke iz vrtcev in šol pa bi lahko spodbudili k razmišljanju o turizmu z raznimi natečaji. Kot je zbrane seznanila Tanja Ahačič iz. OŠ Bistrica, njihovi učenci četrto leto sodelujejo na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Za letos so raziskovali življenje in delo dr. Amalije Si-mee, ki je bila rojena pred 110 leti v Lavičkovi hiši. Oni predlagajo, da bi tam vzidali spominsko ploščo priznani znanstvenici in v Tržiču organizirali dneve zdravja z delavnicami o različnih temah.
Domačin Jože Dolhar je priznal, da meščani komaj vedo za vse tržiške znamenitosti. Njega kot gostinca najbolj moti, da do
njih vodijo zastarele in pomanjkljive table. Nikomur ni v ponos propadanje starih stavb in še manj slaba skrb za urejenost okolice. V manj dostopnih krajih, kot so Po-tarje. bi rabili predvsem boljšo cesto, je opozoril Jože Meglic s turistične kmetije Pr' Tič. To je velika ovira za turiste, ki k njim sicer radi zahajajo. Še več bi jih privabili, če bi imeli prometno povezavo čez. Javorniško sedlo z Jezerskim. Kot je dal pobudo Anton Lavtar iz. Planinskega društva Križe, bi lahko vključili v turistično ponudbo tudi koče in razne planinske prireditve. To je toliko bolj smiselno, ker v mestu ni hotela in je tudi v okoliških sobah malo nočitev. Spodbudno je, da so lani prek Informacijske pisarne Občine Tržič pripeljali preko 12.000 dnevnih obiskovalcev. Kot je potožila Petra Hladnik, v pisarni še vedno nimajo podatkov o vseh prireditvah. V gostinstvu in turizmu tudi slabo izkoriščajo možnosti za promocijo in pridobivanje denarja za razne projekte. Da bi se izognili podvajanju informacij in prihranili denar za najem prostorov društva, je Janez Meglic predlagal združitev obeh pisarn v občinski stavbi. Glede na izkušnje iz gospodarstva je še ocenil, da vsega v turizmu ni moč postoriti ljubiteljsko; turizem bo obstal le, če bo živel kot gospodarska dejavnost.     Stojan Saje
Pomoč novorojenčkom
Cerklje - V občini Cerklje mlade družine z novorojenčki že več let spodbujajo z enkratnim denarnim prispevkom ob rojstvu. Na zadnji seji občinskega sveta so sklenili, da bodo družinam z novorojenimi otroki tudi letos izplačevali to pomoč, vendar neposredno na otrokovo ime in na njegovo hranilno knjižico. S tem namreč odpade obračun akontacije dohodnine. Letos bodo novorojenčki s stalnim bivališčem staršev v občini Cerklje dobili 30 tisočakov. Stvar pa ni povsem avtomatična, pač pa morajo starši na občini vložiti zahtevek za to pomoč in priložiti izpisek iz rojstne matične knjige otroka, številko njegove hranilne knjižice, kopijo davčne številke novorojenca, potrdili o stalnem bivališču otroka in vlagatelja ter o državljanstvu. Upamo, da se bo ohranila tudi županova navada, da vsakemu desetemu novorojenčkujš. tem 30 tisočakom primakne tudi desetaka iz lastnega žepa.        D.Ž.
GLASOVO OMIZJE v Hotelu Creina
HONDA
Moč naših sanj
4WD - samodejni vklop štirikolesnega pogona
IVAN TICAR, 'Grad 46, Cerklje
Nagrajujemo vas!
MARIJA ZAPLOTNIK, C. na Kupo 6, Kranj
GLAS
1
Najljubše stvari v življenju: kava pred in kava po.
H
AC-MOBIL PSC LJubljana 01/ 5883 254, PSC Maribor 02/ 4600 123 ADRIÀ PLUS Novo mesto 07/ 3935 400 AVTOMARKET L|ubl|ana 01/ 5613 525. lrzin 01/ 5623 450 AVTOSTORITVE JANKO CEPIN Vo|rtk 03/ 7800 040
AVTO TRIGLAV Nova Gorica 05/ 3351 085 CAR-LINE AMBROŽ Radoml|o 01/ 7227 534 FORI Sloveni Gradec 02/ 8812 500. Velenje 03/ 8984 724 HONDA SERVIS ŽIBERT Kranj 04/ 2343 100
Mercator Hipermarket Kranj sobota 15. 2. in nedelja 16. 2.
UGODNO - POPUSTI ZA VOZILA LETNIK 2002
HONDA ŽIBERT - Britof 173, 4DOO Kranj ■ tel.: 04/23 43 1OO
Proračun ni harmonika Ne TlZ pSanje
Občinski svet v Cerkljah je potrdil županov predlog, da podžupan postane Miha Zevnik.
Cerklje - Obravnavali so tudi osnutek proračuna za leto 2003, ki znaša 867 milijonov, polovico pa ga bodo porabili za pokrivanje štirih velikih investicij: dograditev osnovne šole za potrebe de-vetletke, novogradnja vodne infrastrukture na visokogorskem območju, nadaljevanje izgradnje fekalne kanalizacije ter cestno infrastrukturo in ureditev blagovnice. Ob osnutku se je razvnela razprava zlasti s strani svetnikov desne opozicije.
Slednji so nasprotovali tudi županovemu predlogu za imenovanje podžupana Miha Zevnika. Bogomir Bizilj (SDS), Jože Ipavec in Primož Močnik (oba N.Si) so ob predlogu razmišljali, da je Miha Zevnik že predsednik dveh odborov in komisij ter stranke SLS v Cerkljah, da je tudi predsednik statutarne komisije in pri sestavi nadzornega sveta ni upošteval statuta, kar bi od podžupana nujno pričakovali. Tudi to se jim ni zdelo prav, da sta oba, župan in podžupan iz iste politične opcije, če upoštevamo nove okoliščine. Slednje zadeva nedavno vključi-
tev Franca Čebulja v SLS. In ta opcija na lokalnih volitvah v Cerkljah ni dobila kdove kolikšne podpore, so menili nasprotniki. Čebulj je imel odgovor na vse: Zevnik je izkušen svetnik, ki je v občinskem svetu že tri mandate, v prvem je bil celo njegov predsednik, nadzornega sveta ni sestavljal sam, ampak na osnovi predlogov iz političnih strank, o uspehu politične opcije na volitvah pa je dejal, da je imela v povezavi s listama SOP in LRV prepričljivo večino.
Slednja se odraža tudi na razmerju sil v občinskem svetu in je
pri glasovanju za podžupana odtehtala z. 9 glasovi večine za Miha Zevnika. V občinskem svetu je sicer 16 članov. Tudi ob osnutku proračuna je bila opozicija iz vrst SDS in N.Si zelo kritična. Zavedajoč se dejstva, da proračun ni harmonika, ki bi jo lahko raztegnil po mili volji, je Jože Ipavec menil, da je obnovi vodnih virov, malemu gospodarstvu, turizmu namenjeno premalo denarja. S prodajo nepremičnin (o čemer so glasovali pred sprejetjem osnutka proračuna) bi se dalo tem področjem nameniti več denarja. Primož Močnik pa je želel vložiti amandma v zvezi s prerazporeditvijo denarja v proračunu v korist kulturnim društvom in zaščitnim sredstvom v gasilstvu. Zupan Franc Čebulj se je spočetka branil, da bi dal vlagatelju priložnost, češ naj svetniki amandmaje pripravijo že pred sejo (nanjo naj pri-
hajajo pripravljeni in s tem upravičijo sejnino), dejal je, da se drži poslovnika in statuta. Tu ne bi bil tako neomajen, če bi mu .svetniki desne opozicije na začetku seje ne bi očitali, da dela v nasprotju z njima. Prostor za dogovor pa vedno obstaja. Anton Kopitar (LDS), prav tako iz opozicijskih vrst, ki pa je, sodeč po nastopih v tem mandatu nekoliko izgubila svojo ostrino, je predlagal, naj se svetnikom da možnost za vlaganje pripomb in amandmajev naslednjih sedem dni. Slednjič bodo proračun v roku treh tednov obravnavali kot predlog. Župan pričakuje, da bodo predlogi vsebovali natančen opis postavk, s katerih naj se preusmeri proračunski denar v korist tistih, ki jih bodo predlagali. Kopitarjev predlog so svetniki soglasno sprejeli, prav tako so pritrdili osnutku proračuna. Danica Zavrl Zlebir
Bohinj - V okviru projekta Vodni park Bohinj, kjer za zdaj poteka vse po programu in naj bi na začetku sezone le-ta že sprejel prve goste oziroma kopalce, so na zadnji seji občinskega sveta občine Bohinj razpravljali tudi o ogrevanju. Seznanili so se, da v LIP Bled v Bohinjski Bistrici že obratuje vročevodna kotlarna na lesne odpadke in daje toploto tovarni in Filbu. Na seji pa je predstavnik MPM engineeringa, kije večinski lastnik objekta Vodni park. predstavil projekt daljinskega ogrevanja in hkrati izrazil pripravljenost za pripravo projektne dokumentacije za ogrevanje parka in še nekaterih objektov v Bohinjski Bistrici.
Na seji so podprli zamisel o daljinskem ogrevanju Bohinjske Bistrice, hkrati pa opozorili tudi na ekološko naravnost izvedbe. Ob tem pa so tudi poudarili, da mora biti ogrevanje z omenjeno izgradnjo vročevod-nega priključka iz kotlovnice LIP Bled v Bohinjski Bistrici cenovno konkurenčno. Po razlagi predstavnika MPM engineeringa so zato sklenili, da večinski lastnik Vodnega parka izdela predinvesticijsko dokumentacije) z idejnim projektom daljinskega ogrevanja vodnega parka oziroma Bohinjske Bistrice in študijo o izvedbi. Pri pripravi bo sodelovala tudi občina s strokovnimi službami za pridobivanje potrebnih podatkov za izdelavo dokumentacije. O sprejetju projekta pa se bo občinski svet odločil kasneje, ko bo le-ta pripravljen, na osnovi rezultatov in predinvesticijske dokumentacije.
Predstavnik MPM engineering pa je na seji tudi omenil, da bi bilo v okviru izgradnje Vodnega parka treba takoj zgraditi tudi hotel z okrog 150 posteljami in v okviru podaljška Doma Joža Ažmana tudi seminarsko dvorano z. okrog 200 sedeži.
Andrej Žalar
Albanski šolniki v Škofji Loki
Škofja Loka - Med obiskovalci so bili delavci ministrstva za šolstvo, šolski inšpektorji, direktorji področnih zavodov, ravnatelji šol ter učitelji in profesorji, ki so predvsem spoznavali naš šolski sistem in nabirali izkušnje. Nad škofjeloško osnovno šolo so bili navdušeni, predvsem tudi nad šolskim sistemom, ki je v Albaniji še v precejšnem zaostanku.
Poleg OS Mesto v Škofji Loki, so obiskali še šoli v Predosljah in v Šentjurju pri Celju. V slednji so si ogledali prvi razred devetlelke, v Škofji Loki sedmi razred devetletke ter v Predosljah osemletno osnovnošolsko izobraževanje. Potek obiska sta pripravila Šola za ravnatelje in organizacija Save the children, ki spada pod okrilje ministrstva za šolstvo in znanost Albanije. Organizacija želi izboljšati kvaliteto izobraževanja v odročnih krajih Albanije. Glavni projekt vsebuje tudi sodelovanje šolarjev. V Škofji Loki so si gostje po sprejemu ogledali prostore šole, pouk in program šole ter tudi varstvo vozečih ter podaljšano bivanje. Ogledali so si 16 ur pouka tako na razredni kot predmetni stopnji, med odmori pa so si ogledali tudi knjižnico. "Poleg metod in oblik dela smo imeli tudi predstavitev uveljavljanja pravic učencev preko šolskega parlamenta - vse od šolskega do državnega nivoja," nam je povedal ravnatelj Marko Primožič. Goste so sprejeli tudi na Občini Škofja Loka, zelo zanimiv pa je bil na koncu še pogovor s Svetom staršev šole, saj so želeli izvedeti ogromno informacij o vplivu staršev na odločitve šole. Po mnenju Primožiča so bili šolniki zelo zadovoljni z. načinom dela, kakor tudi materialnimi osnovami za delo, hkrati pa razočarani ugotavljali njihovo obstoječe stanje.        Boštjan Bogataj
Na cesto čakajo dve desetletji
Vsi, ki so se v ponedeljek popoldne srečali ob obisku ministra za promet Jakoba Presečnika v Preddvoru, so si bili
edini, da je potrebno dokončati cestni odsek Britof - Hotemaže.
Preddvor - Minister za pravosodje Ivo Bizjak, domačin iz občine Preddvor, ki se po nedokončani cesti vsak dan vozi v Ljubljano, se je spomnil, da je bil ta odsek v njegovem prvem poslanskem mandatu pred 12 leti vključen v državni proračun. Peter Orehar, ki je takrat vodil kranjski izvršni svet, se je spomnil, da je bila cesta v obdobju 19990 -1994 načrtovana v tako imenovani "beli knjigi", koridor za cesto pa zagotovljen od leta 1990. Ostali so vedeli povedati, da je ta zgodba še starejša kot samostojna država Slovenija.
Na cesti Kranj - Jezersko odsek med Britofom in Hotemažami na dokončanje čaka že predolgo časa. Skozi vasi, kjer sedaj poteka promet, nastajajo cestni zamaški, po odpravi sehengenske meje po tej cesti, ki Slovenijo povezuje s sosednjo Avstrijo, pričakujejo še večji promet, tudi prometna varnost je sedaj vprašljiva, saj na
Plačevali bodo vsi odjemalci
Na Jesenicah uvajajo obračunavanje zemeljskega plina za vse odjemalce, ki so priključeni na plinovod, čeprav ga kar četrtina sploh še ne uporablja.
Jesenice - S 1. marcem bodo na Jesenicah začeli obračunavati neodvisni oziroma fiksni del cene dobave zemeljskega plina, ki ga bodo morali plačevati vsi odjemalci zemeljskega plina na Jesenicah, tudi tisti, ki so že priključeni na plinovod, vendar ga še ne uporabljajo. Slednjim odjemalcem bodo neodvisni del cene zemeljskega plina začeli zaračunavati s 1. oktobrom letos, vendar ne prej kot po preteku treh let od podpisa pogodbe za priključitev na plinovod. Sprejeta višina neodvisnega dela cene je za male odjemalce 7.800 tolarjev letno, za ostale odjemalce pa 420 tolarjev na kW. V prvem letu bodo obračunavali le polovico neodvisnega dela cene, tako da bodo mali odjemalci mesečno plačevali 325 tolarjev, po enem letu pa 650 tolarjev.
Javno komunalno podjetje JEKO-1N, ki upravlja s plinovodom, je predlog za uvedbo neodvisnega dela cene zemeljskega plina podal v potrditev občinskemu svetu na podlagi Tarifnega pravilnika za dobavo plina iz plinovodnega omrežja v občini Jesenice, ki je sestavni del občinskega odloka o odjemu in dobavi zemeljskega plina. Ko so januarja 1998 sprejeli omenjeni odlok, je občinski svet tudi sklenil, da se neodvisni del cene ne zaračunava naslednjih pet let. Letos je ta doba potekla, na občini in v podjetju JLKO-IN pa menijo, da je potrebno postopno preiti k obračunavanju neodvisnega dela cene zemeljskega plina zaradi normalnega pokrivanja stroškov vzdrževanja plinovodnega omrežja, saj se z njegovim staranjem povečuje tudi stopnja amortizacije - iz. 2,5 odstotka na pet odstotkov. S tem bodo razbremenili tudi bodoča proračunska sredstva za vlaganje v plinovod. Poleg tega Pa občani, ki plina še ne uporabljajo, omrežje pa je bilo zgrajeno tudi za njih, začnejo pokrivati del stroškov za vzdrževanje omrežja.
Na Jesenicah je od vseh izvedenih individualnih priključkov na plinovodno omrežje kar četrtina takih, ki jih odjemalci zaradi drugače urejenega sistema za ogrevanje še ne uporabljajo. Večina teh priključkov je bila zgrajena ob izgradnji glavnih plinovodov oziroma po podpisu pogodbe in plačilu prispevka za priključitev. Medtem ko so aktivni odjemalci fiksne stroške (amortizacija, kontrola in vzdrževanje plinskega priključka)
delno krili že s plačilom porabljenega zemeljskega plina, pa trenutni "neuporabniki" sistema doslej niso ničesar prispevali k pokrivanju teh stroškov. Z uvedbo fiksnega dela cene se bo to stanje "popravilo", hkrati pa predlagatelji računajo na to, da bodo trenutni neuporabniki zaradi obveznega plačevanja fiksnega dela cene zemeljskega plina počasi prešli na odjem zemeljskega plina. S tem se bodo po pričakovanjih neodvisni stroški na odjemalca znižali, plačilo stroškov pa je bolj pravično razdeljeno med vse odjemalce. Ker so predlagatelji omenjeno dejstvo upoštevali pri izračunu cene, so tudi predlagali nižji znesek neodvisnega dela cene, kot je bilo potrjeno na občinskem svetu januarja 1998. Tedaj so potrdili ceno 11.760 tolarjev na leto, sedanja cena 7.800 tolarjev pa je za tretjino nižja od prvotne.
Simon Šnbie
V Mengšu imajo moto sekcijo
Mengeš - Ta teden so se v okviru Avto-moto društva Mengeš, ki je bilo ustanovljeno sredi minulega stoletja in ima danes okrog tisoč članov, ustanovili Moto sekcijo. Začetki njeni dejavnosti segajo pravzaprav še pred ustanovitev Avto-moto društva Mengeš v minulem stoletju, ko so delovali v okviru Fizkulturnega društva. Zdaj bodo člani moto sekcije, ki jih je medse povabilo prijazno vodstvo AMD Mengeš s predsednikom Ivanom Ošepom. organizirali skupinske izlete, spomladanske kondicijske vožnje, spretnostne vožnje na poligonu, še posebej pa bodo sodelovali s šolo in mladimi ter zanje organizirali tečaje za vožnjo z mopedom in podobno. Iz nekdanjih časov pa bodo že letos Mengšanom obudili iz spomina na 1. maja tradicionalno prvomajsko budnico z golažem. Na ustanovnem zboru Moto sekcije so izvolili vodstvo, za predsednika pa Boga Ropotarja. A.Z.
obeh koncih ceste, prekinjene s pravokotnim zaključkom v Brito-fu in Holemažah. žal prepogosto gorijo sveče. Cesta je potrebna, so trdili Župani Franc Ekar, Milan Kocjan, Mohor Bogataj in Miro Koželj, temu pa so pritrdili tudi gostje ponedeljkovega srečanja z ministrom Jakobom Presečnikom v Preddvoru. Od njega so pričakovali odgovor, kdaj bo država zagotovila denar za ta odsek, da ga končno dogradijo. Minister Jakob Presečnik jim ni mogel obljubili, da bi cesto uvrstili v prora-
čun za letos in prihodnje leto, Vili Žavrlan z Direkcije RS za ceste pa je dal občinama, po katerih poteka trasa ceste, jasna navodila, kako pristopiti k zadevi.
Že leta 1990 je bil narejen izvedbeni projekt za ta odsek, kljub temu pa je treba izpeljati nove postopke: najprej umestiti traso v prostorske dokumente občin Šenčur in Kranj, nato izdelati lokacijski načrt, pred sprejetjem odloka o njem pripraviti javno razgrnitev, šele potem pa izvesti postopke, ki bodo vodili k izvedbi projekta in vmes iskati denar za gradnjo. Kot sta povedala župana Miro Koželj iz. Šenčurja in Mohor Bogataj iz Kranja, sta postopka sprememb prostorskih dokumentov tik pred zaključkom, v prihodnje pa bodo v lesni povezavi z direkcijo za konkretno izvedbo načrta. Vili Žavrlan je še povedal, da v prora-
čunu direkcije lahko na sredstva za to cesto računajo šele v letih 2005 in 2006, dotlej pa v omenjenih dveh občinah lahko dokončajo "papirnato vojno".
Razen skupnega problema vseh štirih občin so gostitelji spomnili še na nekatere boleče cestne probleme: Miro Koželj na cesto Kranj - Brnik, kjer bi v križišču Šenčur - Voklo nujno potrebovali krožišče, Mohor Bogataj na cesto Kranj - Golnik in na industrijsko cono Labore, ki bi potrebovala še en odcep za Ljubljano, Milan Kocjan na obnovo mostov v dolini Kokre, Franc Ekar in njegovi sodelavci pa na morebitno prekategorizacijo ceste Kokrica - Bela iz lokalne v regionalno. Načeli so tudi na tem območju zelo perečo problematiko gozdnih cest.
Danica Zavrl Žlebir
Kranjčani pri porabskih Slovencih
Slovenski kulturni praznik je 8. februarja praznovalo tudi Slovensko kulturno društvo v Budimpešti na Madžarskem.
Kranj - V slovenskem društvu v Budimpešti deluje okoli sedemdeset družin porabskih Slovencev, ki so se v madžarsko glavno mesto preselile zaradi boljših možnosti za zaposlitev kot v madžarskem delu Porabja. Toda narodna zavednost je ostala; vsaj pri starejši generaciji, ki še vedno ponosno razlaga: "Rodili smo se kot Slovenci in umrli bomo kot Slovenci."
Kranjski pevci v pogovoru s slovenskim veleposlanikom v Budimpešti Andrejem Gerenčerjem (drugi z desne).
Moški pevski zbor Maj iz. Kranja se je s porabskimi Slovenci v Budimpešti spoznal pred tremi leti, ko je v tam gostoval ob praznovanju 200-letnice rojstva pesnika dr. Franceta Prešerna. Ob letošnjem kulturnem prazniku so tako Kranjčani v Budimpešti nastopili drugič. Dveurni kulturni program, ki gaje finančno podprlo slovensko veleposlaništvo na
Madžarskem, je potekal v dvorani tamkajšnjega slovaškega društva, v kateri slovensko društvo organi žira vse večje prireditve, saj ne razpolaga s svojimi prostori.
Poleg kranjskega pevskega zbora, ki je zapel deset slovenskih narodnih in ponarodelih domoljubnih pesmi - tudi obvezno Zdravlji-co, je z gledališko igro Krčma nastopilo še slovensko društvo Nin-
drik - Indrik iz Monoštra. Program je z recitacijami najbolj znanih Prešernovih pesmi obogatil Bojan Orel, pevec in kulturni delavec iz Medvod, ki je nastopil še v vlogi povezovalca. Na prireditvi sta bila prisotna tudi Vladimir Brlek, direktor Sklada RS za kulturne dejavnosti Kranj, in akademski slikar Zmago Puhar, ki je porabskim Slovencem podaril svojo sliko Rast, ki simbolizira rast dobrih odnosov med moškim pevskim zborom Maj in Slovenci v Budimpešti. "Odziv porabskih Slovencev v Budimpešti je bil zelo dober, saj so povsem napolnili dvorano. Program si je ogledal tudi slovenski veleposlanik na Madžarskem Andrej Gerenčer. Po kulturnem programu je nato sledila še pogostitev, na kateri snu) v sproščenem ozračju kramljali in tudi kakšno zapeli. Upam. da nas bodo še kdaj povabili medse," je po vrnitvi v Kranj dejal predsednik moškega pevskega zbora Maj Branko Berlinger. Zbor že tako redno sodeluje z zamejskimi Slovenci, v bližnji prihodnosti pa si želijo navezati še stike z avstrijskimi Slovenci.
"Ker smo 8. februarja gostovali v Budimpešti, je odpadel naš vsakoletni kulturni koncert v gostilni Arvaj v Kranju. Bomo pa koncert izvedli 14. februarja (danes, op. p.)," je pojasnil zborovodja
Janez Čadež. Simon Šubic
GORENJKA - GORENJEC MESECA
JANUARJA 2003
Dejan in Rožej
SEDMICA
i Diplomatska mineštra
Dejan Košir
Vito Rožej
Začenjamo novi krog in nova glasovanja za prvega Gorenjca meseca v letu 2003. Predlagali smo vam dva Gorenjca, ki sla v januarju najprej vzbudila našo pozornost in predstavitev, vi pa boste zdaj z glasovi odločili, kdo bo osvojil naslov v mesecu januarju. Pa poglejmo rezultat prvega kroga glasovanja: za Dejana Koširja smo dobili do zaključka redakcije 66 glasov, za Vita Rožeja pa 29. Povedel je torej Dejan, kako bo na koncu, boste odločali vi.
Dejan Košir, najboljši deskar, doma iz Kranjske Gore je na svetovnem prvenstvu v Kreischbergu v Avstriji osvojil naslov najboljšega na svetu v paralelnem veleslalomu. Kranjskogorec, ki je tako znova dokazal, da zna zmagovati, je takrat nazadnje ugnal še Švicarja Simona Schocha. Že prej pa si je zagotovil nastop med najboljšo šestnajste-rico zagotovil z uspešnimi kvalifikacijami.
Vito Rožej, Kranjčan, je po Mariu Galuniču nov voditeljski obraz v oddaji nedeljskega večernega termina prvega programa TV Slovenija. Oddaja s pomenljivim naslovom Človek ne jezi se - sosed sosedu..., štrudelj seje že utrdila. Vita pa se sicer spomnimo tudi iz poptevejskc televizijske serije TV dober dan. Trenutno pa Vito Rožej igra v predstavi Seks, laži in štrud'1.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošli na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
V izboru sodelujejo v mesecu februarju tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev.
V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Minka Zevnik,
Podreča 23, 4211 Mavčiče. Vrednostna pisma prejmejo: Marija Pipan, Voklo 60, 4280 Šenčur; Mari Kropivnik. Planina 9. 4000 Kranj; (iregor Ferkulj. Deteljica 13, 4290 Tržič. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Ana Silar, Srednje Bitnje 102, 4209 Žabnica; Francka Zych, C. talcev 8, 4270 Jesenice; Uroš Šmid, Spodnja Luša 17. Selca; Angelca Štanta, Puštal 92, 4220 Škofja Loka; Štefka Teršan, Valburga 42/A, 1216 Smlednik; Vinko Pintar, Poljane 25, 4223 Poljane (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
zaj	^\m# | u m      FORME 12, ŽABNICA TRGOVINA        TEL: 04 515 3535 Ček_ VSE ZA OTROKA	
• lastna izdelava oblačil od 0 -8 let - ugodne cene, najboljši materiali • oprema - avto sedeži, vozički, postelje, previjalne mize itd. • kozmetika za najmlajše • igrače		Oddelek komisijske prodaje rabljenih izdelkov za otroke Če želite kaj kupiti ali prodati po ugodni ceni, se oglasite pri nas. • vozički, sedeži, stajice, hojice, previjalne mize, postelje itd.
Kaj je to: kurpuroz.no je, kosmato je in veliko govori? Ne veste? Okrog vratu nosi živo rdeč šal. No, zdaj se vam je pa moralo posvetili, daje to slovenski zunanji minister in doktor znanosti Dimitrij Rupel. Ne morem verjeti, da bi bila tako mogočna in izobražena persona na tako pomembnem mestu tako sfuzlana, da bi mislila, da živi v fevdalnih časih, ko je bila zunanja politika bolj ali manj zasebna stvar dveh kronanih glav. Navsezadnje se po svetu vozi z avioni, ne pa s kočijami. Poleg tega Rupel z. vso odgovornostjo trdi. da seje o slovenski pridružit-
vi k izjavi vilnuške skupine kandidatk za članstvo v Natu, ki je podprla ameriške poglede na rešitev iraške krize, pogovarjal tako s predsednikom vlade kot tudi s predsednikom države. Ne pa, recimo, s svojo ženo. Kratko malo Dimsiju verjamem, da ga želita Janez Drnovšek in Anton Rop zdaj, ko sta dobila lekcijo od vodje nemške diplomacije Joschka Fischerja, namočiti. Bolj kot Ruplove se mi namreč zdijo Ropove izjave.
Tako v kabinetu prvega ministra na eni strani pravijo, da v primeru vilnuške izjave ni šlo za podpis dokumenta, temveč za izjavo zunanjih ministrov deseterice, ki se ji je znotraj svojih pristojnosti pridružil tudi slovenski zunanji minister. Po drugi strani pa priznavajo, da je bil vladni predsednik z. deklaracijo seznanjen. V isti sapi torej govorijo o dveh različnih stvareh. V kolikor je šlo za nepodpisano izjavo, potem dokumenta v smislu "corpus delieti" sploh ni. Če pa je šlo za deklaracijo, potem dokument je, tega pa se navadno podpiše. Skratka, po mojem mnenju je razlaga, ki prihaja iz vladnega kabineta bolj konfuzna, kot
trditev zunanjega ministra, da se je na ameriško stran postavil s privolitvijo oziroma vednostjo vladnega predsednika in predsednika države.
Previdnejši kot vladni predsednik je predsednik države, kar pa je tako ali tako Drnovškova politična značilnost. O tem, da se sporna izjava sprejema, je bil nekaj malega sicer obveščen, besedila pa naj ne bi poznal oziroma, ga je dobil šele naknadno. Zdaj, ko je v mednarodnih krogih prišlo do škandala, pa ne vidi prav nobene potrebe več, da bi se Slovenija opredeljevala znotraj separatistične deseterice. Vendar, zdaj je, kar je. Da bi se opredelil o tem, ali je zunanji minister svoja pooblastila prekoračil ali ne, pa Drnovšek menda nima kvalifikacij oziroma, kot se je izrazil, o tem ne more soditi. Kdo, če ne prav Drnovšek, ki pozna vsak kotiček slovenske politične scene, potemtakem o vilnu-škem škandalu sploh lahko sodi? Očitno želi diplomatska trojica na zunanjepolitični spodrsljaj čim prej pozabiti in ohraniti status quo. Kar pomeni, da bo Dimitrij Rupel zunanji minister še naprej. Vprašanje pa je, ali se bo Ruplu
prihodnje leto uspelo preriniti na mesto prvega slovenskega komisarja v Bruslju. V kolikor se bomo na referendumu za vstop v Evropsko zvezo volivci seveda odločili. Konkurenca je huda. Vsekakor pa se mu zdi EZ zelo privlačna in bi bil pripravljen sedeti tudi v evropski komisiji. Skupaj z Nemci in Francozi, ki jim je z vilnuško deklaracijo ali, za kar koli žc gre, obrnil hrbet. Pri tem ima Rupel to srečo, da imajo politiki že po naravi kožo kot slon. Ne glede na državo, iz katere prihajajo.
Dokaz za to, da imajo politiki debelo kožo, je Milan Kučan, ki se je v zvezi z evropsko komisijo tudi že pojavil v javnosti. Glede na to, da je prestal vihar komunizma, v katerem je marsikoga po-tunkal, s političnega prizorišča pa odšel kot velik demokrat, se bo menda znašel tudi v razcepljeni Evropi. V kratkem obdobju, v katerem je namesto "farbanja" državljanov "farbal" stene, pa politične kondicije tudi ni mogel zgubiti. Tako hitro te stvari ne gredo v pozabi. Sploh pa slovenski pregovor pravi, kar se Janezek nauči, Janez zna.
Marjeta Smolnikar
PREJELI SMO
Bo občina Naklo zagovarjala interese svojih volivcev
Spoštovani g. Dušan Dennota, svetnik LDS v Občinskem svetu občine Naklo. Čeprav sva neposredna soseda živeča v Strahinju in celo prijatelja, (razen v politiki) ti na ta način odgovarjam predvsem zato, da bodo bralci vedeli, kaj je namen tvojega pisanja. Opravičujem se tebi, kakor tudi bralcem, ker te naslavljam s "ti", pač zato. ker sva soseda in prijatelja.
G. Dušan, najprej ti odgovarjam na vprašanje v naslovu. Že naslov sam pove, da gre v tvojem pismu predvsem za nabiranje političnih točk, saj govori samo o interesu volivcev. Jaz pa ti povem, da je Občina Naklo vse od ustanovitve, tako kot sedaj in prepričan sem tudi v bodoče, zagovarjala interese vseh občank in občanov in se nikakor ni omejevala samo na volivce živeče v naši občini.
Vsaka gradnja, gradnja avtoceste skozi vasi, oziroma občino pa še posebej povzroči veliko problemov in sprememb. Avtocesta za občino zanesljivo pomeni prednost (boljša dostopnost, hitrejši razvoj. ...). pa tudi slabosti (hrup, emisije plinov, ...), zato Občina Naklo s svojimi ljudmi tesno sode-
luje z investitorji, kakor tudi z izvajalci. Z upoštevanjem reka "LEPA BESEDA LEPO MESTO NAJDE" nam je uspelo marsikaj spremeniti v korist občanov, podjetij in celotne občine. Tako smo dosegli odkup dveh stanovanjskih hiš in ene kmetije na Cegelnici, dobili bomo severni priključek Naklo ob gramoznici Jurčkovo polje in trenutno imamo odprto temo protihrupne zaščite za naselje Žeje, na koncu pa se bo zgradil razcep Podtabor s priključkom. Nenazadnje pa je potrebno omeniti da je izgradnja popolne avtoceste velik prispevek k prometni varnosti. Vsi smo še nedavno tega lahko iz dneva v dan gledali nove in nove sveče, ki so tik ob cesti na odseku od Naklega do Kranja-vzhod opozarjali na tragične dogodke in odkar je ta odsek preurejen v popolno avtocesto, takšnih prizorov skoraj ni več.
Za spremembe projekta razcepa Podtabor sem neuradno izvedel konec oktobra lanskega leta, uradno pa konec decembra lani, ko smo dobili vlogo za izdajo soglasja k spremembi projekta. Zaradi določil zakona o Upravnem postopku, ki predvideva 30 dnevni rok za odgovor, smo v roku izdali začasno negativno soglasje, z obrazložitvijo, da bo o tem sklepal Občinski svet Občine Naklo.
Razumem krajane Podtabora, da jim ni všeč za dobra dva km daljša pot iz smeri Jesenic in za slabih 600 m daljša pot v smeri proti Kranju. Predstavniki DARS-a spremembo zagovarjajo z izboljšano varnostjo v smeri iz Jesenic (predor Karavanke) proti Tržiču (predor Ljubelj). Vedeti moramo, da gre za avtocesto, kar zahteva upoštevanje normativov, ki jih takšna cesta z.ahteva in daje mešanje cest višjega in nižjega razreda nedopustno in predvsem nevarno.
G. Dušan, rad bi ti oporekal na ta tvoj politični pamflet:
- Po moji kmečki logiki se ne strinjam s teboj, da bi nova varianta bolj škodljivo vplivala na naselje, saj bo promet tekoč in se bo odvijal na severnem delu avtoceste, trasa pa bo potekala v ukopu.
- Vse negativne posledice, po tvoje, je pisanje na pamet in po mojem mnenju zavajanje ljudi. Naštevanje prizadetih vasi, o kon-taminiranosti pridelkov in po tvoje velikost izgube najkvalitetnejših površinah, ki je vsaj za 10x manjša, kot navajaš v svojem pismu. Vsak, ki le malo pozna razmere ve, da za takšno pisanje ni realnih osnov.
Tako g. Dušan, s svojim pismom zanesljivo nisi ničesar prispeval k rešitvi, ampak si želel le opozoriti, da v Občinskem svetu sedi tudi svetnik, kise piše Dušan Dermota.
Zase pa lahko odgovorim na tvoje vprašanje, da želim biti župan vseh občank in občanov Občine Naklo in upam se trditi, da sem to tudi že večkrat dokazal. G. Dušan dobro ime si boš pridobil s poštenim delom in ne s takšnim pisanjem. Sem pa vesel, ko ugotavljam, da po dveh mandatih delovanja v Občinskem svetu, v tretjem poskušaš biti bolj aktiven, bojim pa se, da boš tako, kot že dvakrat do sedaj, zagovarjal za občino slabše variante.
S spoštovanjem
Ivan Stular župan Občine Naklo
(R>
RADI^DMEV
9Q.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ UKV, STEREO, RDS
barcaffe
Piše Milena Miklavčič
Usode
Možje, bojte se prefrigank
Potem se je Marjan počasi navadil, da je sam. Čeprav je takrat, ko je sel spat. še zmeraj iskal roko na drugi strani postelje, da bi jo stisnil, in ko je ni našel, ga je zbodlo pri srcu, da bi velikokrat najraje zajokal, l'oda čez dan mu je bilo ž.e lažje. Res, da je šel skoraj vsak dan na pokopališče, toda potem je živel normalno življenje. Ker ni imel posebnega dela, je izdeloval lesene igrače, nekaj za bodoče vnuke, kakšno pa je tudi prodal ali podaril. Vse samo zato, da bi izkoristil čas z.a kaj pametnega. Snahi sta ga naučili osnovnega kuhanja, tako da tudi lačen ni bil več. Le ob posebnih priložnostih jima je še dovolil, da sta ga razvajali.
"Potem me nekega jutra prebudi telefonski klic in na drugi strani žice mi je neznan ženski glas razlagal, da bi ona lahko prihajala enkrat tedensko k meni, mi zlikala perilo, oprala, pomila šipe po hiši in podobno. Daje samska, da se ni nikoli vezala, da nima obveznosti in da mi želi pomagati, ker je slišala, da sem v stiski. Ko sem se prišel k sebi od presenečenja, sem jo vseeno pobaral, kje je izvedela z.ame, kajti tisto njeno govorjenje, da sem kot kakšen nebogljen otrok, mi ni in ni hotelo iti iz glave. Rekla je, da poz.na ene iz naše vasi. da so bili zadnjič pri
njej na obisku, ji pripovedovali o moji usodi in da sem seji zasmilil. Saj ne vem več ali mi je bilo dolgčas ali kaj, ženski sem rekel, da se pač naj pride enkrat pokazat, pa bomo videli, kako in kaj. In je res prišla že takoj naslednji dan. Ženska kot ženska, nič posebnega, skuhal sem ji kavo in malo sva poklepetala, ko se je vrnila "k poslu" in me postavila pred zid, da se naj takoj odločim, če rabim njeno pomoč. Bilo mi je nerodno in malo sem se bal, kaj bosta rekli snahi, da jima takole dajem vedeti, da ne maram več njune pomoči. Toda nekaj je govorila pamet, drugo pa sl'ce. In sem rekel, da naj kar pride, pa bomo videli, kako in kaj. "
Cilka je res zavihala rokave in po hiši postorila to in ono, kar je bilo zanemarjenega, saj Marjan nekaterih vrat pravzaprav ni niti odpiral več. Počedila je po shrambi, kjer seje ž.e delala plesen, iz. kleti je nekajkrat odnesla gnila jabolka, čebulo in korenje, ki je tam stalo že več zim. Bila je hitra in natančna in Marjanu je postala na tihem všeč. Komaj je čakal, da je postorila, ktir je mislila, potem je obema skuhala kavo in klepet, ki je sledil, je še kako dobro del njegovi osamljeni in samotni duši.
"Tudi snahi nista imeli nič proti k dodatni pomoči, saj sta imeli že doma polne roke dela, ena je še nekaj študirala in seveda jima je Cilkina pomoč zelo prav prišla. Sinovoma se je zdelo nenavadno, da je kar poklicala in se pozanimala, če bi jo potreboval, vendar se nista več kot toliko vtikala vanjo. "
Kot je potem eden izmed njiju sam povedal, sta bila edino malo ljubosumna, ker se je Cilka svobodno gibala po hiši in prevzemala vlogo, ki jo je do ta-
krat imela mama. Pa ne, da očetu, ki je bil še mlad in zato še toliko bolj sam, ne bi privoščila ženske družbe. Še zdaleč ne. Le zaupala ji nista, zato sta očeta tudi večkrat obiskovala, "za vsak primer".
Toda Cilka je bila do vseh prijazna in ko je bila ena od snah potem noseča, je veliko pomagala tudi njej. Tako je počasi toda zanesljivo postajala del družine in nenadoma se je vsem zdelo, da brez nje ne bi več znali živeti.
"Potem me je nekoč, ob kavi, vprašala, ali bi imel sto tisočakov, da bi jih ji posodil, ker sin kupuje avto in mu je zmanjkalo denarja. Malo sem se začudil, saj sem mislil, da kot samska ženska nima otrok. Samo zasmejala se je in rekla, da je deset let živela z nekom, da ima dva otroka, eden je že pri kruhu, za drugega pa mora skrbeti, ker je žena brez službe in nimajo dosti denarja. Kaj sem hotel drugega, šel sem na banko, dvignil denar in ji ga dal. Obljubila je, da ga bo v pol leta "stoprocentno " vrnila, naj me nič ne skrbi, ona je poštena kot nobena druga. Res mi je prinesla denar nazaj, še malo prej kov pol leta, vendar ne vsega. Da naj še malo potrpim, je dejala. Nič mi ni manjkalo, hvala bogu, sem imel za sproti in še kakšen tolar na knjižici, tako da res nisem mogel biti nesramen in vztrajati, da mi denar takoj vrne. "
'Tukaj se je Marjanu ustavilo in kar nič korajže ni imel, da bi pripovedoval naprej. Ena od snah ga je objela okoli ramen in mu rekla, ej, oča, povejte še ostalo, naj vas ne bo sram, saj niste nič slabega storili.
Počasi potem le izvem nekatere podrobnosti o nekem četrtku, ko je zamedlo precej snega in je njena kalna ostala v snegu na dvorišču. Pa ji je Marjan
predlagal, naj čez noč ostane, da je v hiši dovolj prostora, da bo že nekje lahko prespala.
Potem pa seje zgodilo "tisto", pove in beseda mu nič kaj rada ne gre z jezika. Oča, saj vsi vemo, za kaj gre, kaj vas bo sram, ga je spodbujala snaha, toda Marjan je kljub temu potreboval še eno kavo, preden je nadaljeval.
"Že dolgo nisem imel nobene ženske in seveda sem bil vesel, da je Cilka prespala pri meni. Kateri moški bi se pa branil, če se mu ponudi taka priložnost?! Zunaj je padalo kot za stavo, midva pa sva se grela pod kovtrom in jaz sem bil kot v devetih nebesih, ni me sram priznati. Po dolgem času me ponoči ni bilo strah samote in Cilka je bil prijetna druž.ab-nica, saj je znala obrniti besede tako, da sem še sam kakšno pametno rekel. Ko je skuhala kosilo, sem jo prosil, naj le še ostane, če hoče. In je ostala. Rekla je, da mora le še sina poklicati, da mu pove, daje ne bo. Malo se mi je zdelo čudno, ker je za seboj zaprla vrata, ko je telefonirala, vendar se nisem vtikal v njeno zasebnost. Je pač tako navajena, sem si dejal. Pri meni je potem ostala do ponedeljka in res sva se imela lepo. Bil bi krivičen do nje, če bi o tistem vikendu rekel eno samo žal besedo. Tudi kuharica je bila še kar, mogoče je kuhala malo bolj mastno kot moja pokojna žena, vendar se je dalo pojesti. Ko je šla, sem šel po denar, da ji plačam, saj sva bila tako dogovorjena. Bil sem dobre volje in sem ji stisnil v roko dva desettisočaka. Če se ji bo zdelo preveč, bo že sama rekla, sem pomislil, toda ona je spravila denar, kot da bi bilo ravno prav in šla....."
(konec prihodnjič)
Ob 10-letnici v nove prostore
Končno v "kulturnih prostorih"
Kulturno društvo Muslimanov Biser z Jesenic letos praznuje 10 let delovanja, s krajšo svečanostjo v torek in kulturno prireditvijo v sredo pa so obeležili pridobitev novih
prostorov v prenovljeni nekdanji ledarni v Podmežakli.
Jesenice - "Kulturno društvo Biser je tako po številu članov kot prireditev eno najbolj dejavnih društev v naši občini," je na svečanosti ob odprtju povedal župan Boris Bregant, zadovoljen s prizadevnostjo vseh, ki so prispevali k prenovi. Zadnja tri leta so v Kulturnem društvu Muslimanov Biser krepko pljunili v roke in tako rekoč iz ruševin prenovili in uredili lepo dvorano... Projektivna vrednost višine sredstev, porabljenih za obnovo, je 17 milijonov tolarjev, opravljenih je bilo več kot 6000 prostovoljnih delovnih ur, njihov vložek v stavbo pa bo občina upoštevala pri najemnini.
Praznovanje odprtja novih prostorov KD Muslimanov Biser Jesenice se je začelo že v nedeljo s tradicionalnim Bajramskim šahovskim turnirjem in se s svečanostjo ob odprtju, ki se gaje, poleg članov društva in muslimanske skupnosti na Jesenicah, udeležil tudi župan občine Jesenice Boris Bregant. Že prva kulturniška prireditev je bila v sredo zvečer Bajramsko sjelo, ko so se predstavile folklorne skupine, orkester, pevci in humoristi, ki delujejo v društvu. Kljub jubileju in bogati
dejavnosti pa bo društvo lahko s polnimi pljuči zadihalo šele z novimi prostori, saj so doslej gostovali v napol podrtem bivšem hotelu Jelen, brez ogrevanja, urejenih sanitarij...
Primerno lokacijo za društvo so na Jesenicah iskali že nekaj časa, pred tremi leti pa so v Zavodu za šport, takrat še Športnem društvu predlagali, da se prenovijo prostori nekdanje ledarne poleg hokejske dvorane v Podmežakli. Kljub precej klavrni podobi dvorane, so predstavniki Bisera sprejeli po-
Ragle z ljudsko glasbo
Škofja Loka - Ob zaključku delavnice z naslovom "Terensko snemanje", ki so jo v sodelovanju z. Glasbeno narodopisnim institutom ZRC SAZU pripravili na škofjeloški območni izpostavi JSKD, bo v soboto, 15. februarja, ob 19. uri v Kapeli Loškega gradu, nastopila pevska skupina Ragle iz Trebnjega. Dekleta iz tega konca Dolenjske so se pred sedmimi leti v skupini zbrale predvsem iz ljubezni do slovenske ljudske pesmi. Pesmi se učijo po posluhu, notnih zapisov se izogibajo, saj želijo pesmi prepevati čim bližje izvirniku. Poleg pesmi iz. njihovega okolja so se lotile tudi zbiranja pesmi iz drugih slo-
venskih pokrajin, v svojem repertoarju pa jih imajo tako že več kot 200. Na tokratnem koncertu v Škofji Loki bodo Ragle zapele pesmi iz različnih slovenskih pokrajin, azčele bodo z dolenjsko pesmijo in trstenkami, se ustavile na Bizeljskem in v Halozah, zapele tudi z uporabo žvegle, popotovanje bodo nadaljevale po Pre-kmurju, šle preko meje na Koroško, se ustavila na Gorenjskem in se preko Rezije in Istre spet vrnile med dolenjske griče. Užitki ob slovenski ljudski glasbi bodo brezplačni, saj je vstop prost, prostora pa bo zagotovo za vse premalo.
I.K.
Župan Boris Bregant in gradbenik Rasim Suljkanovič sta prva zarezala v slavnostno torto.
nudbo in se odločili za prenovo. "Najbolj me je skrbelo, če nam bo uspelo zbrati dovolj denarja za obnovo, saj ljudje na Jesenicah nimajo denarja. Zato sem toliko bolj vesel, da so ljudje odzvali s prostovoljnim delom" je povedal Rasim Suljkanovič, ki
Avdicija za ljubiteljske igralce
Kranj - Gledališče Primskovo k sodelovanju vabi vse, ki imate veselje do gledališča in vsaj malo talenta, da se pridružite pri pripravi nove gledališke predstave. Avdicija bo potekala v torek, 18. februarja, ob 19. uri v prostorih Doma krajanov Primskovo (ponovitev bo čez teden dni, 25. februarja). Vabljeni vsi igralci od 15. do 65. leta, dodatne informacije na GSM 040/ 50 - 77 - 02, Lojze Domajnko. , I.K.
Vozel v galeriji Rika Debenjaka
Kanal ob Soči - Danes, v petek, 14. februarja, bodo ob 18.30 uri v Galeriji Rika Debenjaka odprli razstavo del akademskega slikarja Franca Vozla iz Kranja.
Slikar srednje generacije diplomantov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Franc Vozel, ki živi in ustvarja v Kranju, se v Galeriji Rika Debenjaka v Mostu na Soči prvič predstavlja z nekoliko obsežnejšim pregledom njegovega ustvarjalnega opusa. Na ogled je tako postavil dela iz svojih prejšnjih obdobij, s slikami in kolaži osredotočenimi na človeški lik, ki so nastala med leti 1989 in 1993, kot z deli novejšega datuma, njegovimi značilnimi tihožitji in akti. Kot je k razstavi zapisala Tatjana Pregl Kobe, so vsebina, forma in stil tisti temeljni sklop, na katerih gradi svoje slikovno polje s poudarki, ki mu skozi desetletja pridajajo izvirnost in samosvojost, ob-čutenost in prepoznavnost. V več kot tridesetih letih ustvarjanja je naslikal opus, ki ga uvršča med tiste umetnike, ki so ustvarili svoj lasten rokopis in filo-
Hotno-Tri + 1, 1996, Olje/ platno
zofijo z jasno likovno mislijo, vpeto med zmernejše na eni in radikalnejše prijeme na drugi strani. I.K.
ima s svojim gradbenim podjetjem zagotovo največ zaslug za prenovo. "Vsi smo delali za ta naš dom in za naše otroke," je dodal. Po besedah župana Borisa
Breganta, bo občina, ki je tudi lastnik objekta, vložek društva upoštevala pri najemnini, ki je tako za 10 let, začela bo teči z letom 2004, že pokrita. "KD Biser vzdržuje svojo kulturno tradicijo, hkrati pa se na najboljši način vključuje v lokalno kulturno življenje," je ob najboljših željah poudaril župan. Poleg prostovoljnega dela, so denar za obnovo zbrali sami in s pomočjo sponzorjev, 525.000 tolarjev pa je namenilo tudi ministrstvo za kulturo. Na 235 m2 prostorov se razprostira prijetna dvorana, podij za nastopajoče, sanitarije in prostori v ozadju, letos pa naj bi uredili še pisarno, garderobe...
"Trenutno je v društvu 120 aktivnih članov, najbolj dejavni pa so folkloristi. Imamo 3 skupine otroke od 5 do 7 let, osnovnošolsko in odraslo skupino, ob tem pa v društvu delujejo še dramska sekcija, orkester, pevci
Nihad Balagič
in humoristi,"
je o dejavnosti društva povedal, zadnjih šest let njegov predsednik Nihad Balagič, ob odprtju zagotovo eden najbolj zadovoljnih v dvorani. V prihodnje bodo lahko svojo dejavnost še širili, lažje bodo v svoje vrste vabili sorodna društva iz Slovenije in iz Bosne in Hercegovine, hkrati pa kakih 4000 muslimanov na Jesenicah lahko v kulturnem delovanju našlo nove spodbude za ohranjanje lastne kulturne dediščine, hkrati pa tudi preživljanje prostega časa. Pomladi bodo 10-letnico obstoja društva praznovali z. novimi prireditvami, v maju pa jih čaka tradicionalno srečanje muslimanskih kulturnih društev v Sloveniji.
Igor Kavčič
Klavirski recitali mladega Tržičana JURETA ROZMANA po Sloveniji
Po dveh letih še boljši
S klavirsko glasbo skladateljev A. Marcella/J. S. Bacha, A. Skrjabina, F. Schuberta, L. M. Škerjanca, F. Liszta in A. Piazzolle po več kot dveh letih spet navdušil.
Potem ko sem mladega pianista Jureta Rozmana (roj. 1978) nazadnje slišal pred več kot dvema letoma, lahko po koncertih, ki jih je odigral prejšnji teden po Sloveniji (Stanovska dvorana ljubljanskega Gradu v okviru Festivalovega cikla Mladi virtuozi, Kazin-ska dvorana v Mariboru in koncertna dvorana Zavoda Sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano), ugotovim, da je napravil po študijih v Salzburgu in ZDA (Univerza "Mozarteum" in Univerza Lousiana) neverjetno velik razvoj.
Na vse to so najprej opozorili skladatelji in njihova dela, ki se jih je tokrat mladi pianist Jure Rozman lotil, kajti raznolik, ino-vativen, zdaj nenavaden, zdaj konvencionalni program, zlasti pa še pianistova igra v tehničnem (tonskem) in interpretativnem (poustvarjalnem) pogledu so tudi tokrat zarisali umetnikovo podobo na omenjenih koncertnih odrih. Čeprav sem bil deležen le njegovega zadnjega koncerta (v Ljubljani, 7. febr. 2003), lahko ugotovim, da so tudi tokrat klavirska dela skladateljev A. Marcella/J. S. Bacha (KONCERT, v d-molu, BWV 974), A. Skrjabina (3 Etude iz. Op. 42), F. Schuberta (SONATA v A-duru, D. 664, op. 120), L. M. Škerjanca (4 od 12 PRELUDIJEV iz 1. 1954), F. Liszta (BALADA št. 2 v h-molu, S. 171) in kot edini dodatek Tango A. Piazzolle zazvenela v vsej pia-nistovi veličini. J. Rozman je poglobil svoj poustvarjalni "jaz", ga skrajno individualno definiral in se (do)končno odlepil od svojih
nekdanjih in dolgoletnih učiteljev. Kljub temu je zadržal vse sprejeto, zlasti kar zadeva tehniko, pa je le-to nazadnje vzel le za osnovo in nanjo nadgradil (kakor bi rekli "njegovi novi Američani": "up-grated") vse tisto, kar je seveda konec koncev pokazal tudi zdaj na slovenskih glasbenih odrih. Ni čudno, saj je enak (in zato popoln tovrstni) spored odigral že konec
lanskega novembra (2002) kot zaključek svojega magistrskega klavirskega študija v ZDA.
Umetnik, ki se po začetnih specialističnih umetniških študijih in diplomi le stopnje vrača spet nazaj na ameriško celino kot doktorski kan didat (kar vse je seveda v tistem širnem in povsem samosvojem ter umetnosti in znanosti skupaj naklonjeni družbi samo po sebi umevno), je tako spet naredil velik korak za glasbo samo. Če morda v vsej tej skromnosti J. Rozman misli in razkazuje svoje "majhne" korake, mu po teh koncertih pri nas lahko kot vezilo ali popotnico nazaj v širni svet pripišemo, da se je splačalo učiti in igrati, igrati, igrati...
Franc Križnar
Klementina Golija razstavlja v Velenju
Velenje - Akademska slikarka Klementina Golija po štirih letih znova razstavlja v Velenju, kjer se predstavlja z deli iz cikla Sanje za dušo iz zadnjih dveh let, ki so bila konec preteklega leta na ogled v Idriji in Kranju, tokrat pa se predstavlja tudi z nekaj del najnovejšimi deli. Tako so v galeriji Kulturnica v središču mesta na ogled predvsem grafike, dela na papirju in platna manjših formatov, v Galeriji Gorenje pa so razstavljena predvsem platna večjih formatov. Velenjski ljubitelji umetnosti si bodo tako lahko do konca meseca naužili likovne govorice uspešne kranjske slikarke, ki gledalca po besedah umetnostne kritičarke Judite Krivec Dragan nagovarja s sijočo paleto barv, ki v transparentnih koprenah ovija domišljijske krajine, in domala pravljično skrivnostne privide, ki znajo biti všečne tako gledalcem, ki v podobah iščejo estetski užitek, kakor kritiki, ki težko zaobide domišljeno in izvirno slikarsko govorico. I.K.
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Jurij Anton Radovič, sodnik
V starih papirjih naletimo na gorenjske osebnosti, za katere ne bi danes živ krst več vedel, če se ne bi njihova sled ohranila prav v - dokumentih. Eden od takih se je ohranil, ker je zgodovinar Franc Kos odkupil tistih "nad 60 kg papirja " od goriškega trgovca, ki bi sicer v te dragocene arhivalije zavijal špeh. Prisega loškega mestnega sodnika Jurija Antona Radoviča je to, zapisana in izrečena junija 1766. Zanimiva je sama po sebi, iz nje je mogoče razbrati tudi duh onega časa in ga primerjati z današnjim.
"Jaz Jurij Anton Radovič, izvoljeni mestni sodnik v Škofji Loki, obljubujem in prisegam s tem pristno in pravnomočno prisego Bogu očetu, sinu in sv. Duhu, potem presvitli kneginji in gospej, gospej Mariji Tereziji, izvoljeni rimski cesarici, nemški, oger-Ski, češki, dalmatinski, hrvaški in slavonski kraljici.
nadvojvodinji avstrijski, vojvodinji burgundski, šta- stvu ter častitemu svetovalstvu v vsej občini loškega jerski, koroški, kranjski in wurtemberski, grofinji mesta, da hočem biti zvest, pokoren in postrežljiv habsburški in barski, veliki vojvodinji toskanški kot  njih cesarskemu veličanstvu kot deželni kneginji ter
svoji najmilostivši gospej, gospej in deželni kneginji, potem njih kraljevski visokosti, prečastitemu presvi-tlemu knezu in gospodu, gospodu Klementu Vence-slavu, škofu freisinškemu in rezenskemu, kraljevskemu princu poljskemu in litovskemu, vojvodi saškemu, jullichskemu, klevevskemu, berškemu, engeruskemu in westfalskemu, deželnemu grofu turinške-mu, mejnemu grofu mišenjskemu ter gorenje- in dolenje-lužiškemu, knezu svete rimske drŽave, pokneženemu grofu henneberške-mu, grofu marektske-mu, rauensperškemu, barbyskemu in banan skemu, gospodu rauen ste in s k e mu itd. itd., koadjutorju au-gsburškemu, svojemu najini'lastivsemu knezu in gospodu, gospodu ter prestavni on-dotni škofiji, tudi od njih kraljevske visokosti postavljeni gosposki v tem gospo-
Roka pravice julija 2002: roparje iz Litve ženejo s kranjskega sodišča.
njih kraljevski visokosti kot vlastinskemu gospodu, tudi gospostvu in pa splošnemu loškemu mestu, paziti na njegova čast, korist, prid in blagor ter jih pospeševati, odvrniti škodo in zgubo, kolikor mi bo mogoče, zvesto izvrševati rečenega loškega mesta sodstvo, ktero se mi sedaj izroči in zaupa, ne dopustiti, da bi se kaj odtegnilo, nikomur nič storiti, kar bi bilo prati pravici, starim navadam, šegam, nared-bam, podeljenim svoboščinam, ukaz.om in redom, sodbe jednako razsojevati ubogim kakor bogatim in bogatim kakor ubogim, pri tem se ne ozirati ne na čustvo, ne na darila, ne na prijateljstvo, ne na kaj drugega, kakor samo na to, kako se bom zagovarjal sodnji dan pred vsemogočnim Bogom, kteri naj mi blagovoli pomagati z vsemi svojimi svetimi izvoljenci. Amen." Kolikor mi je znano, da-
nes izvoljeni sodniki prisegajo v državnem zboru. Besedila ne poznam, prepričan sem, da je bistveno krajše. Upam, da še prisegajo ljudstvu, v imenu katerega izrekajo sodbe. Saj bi bilo nekako neokusno, če bi naši sodniki, tudi loški okrajni, najprej prisegali predsedniku republike in pri tem navajali vse njegove funkcije in časti, od predsednika neuvrščenih do kandidata za viteza Nata. Potem pa še ljubljanskemu nadškofu ter loškemu županu in občinskim svetnikom ... Hkrati pa ne bi bilo nič narobe, če bi tudi danes obljubili in prisegli podobno, kot je rajnki Radovič: "ne dopustiti, da bi se kaj odtegnilo, nikomur nič storiti, kar bi bilo proti pravici, starim navadam, šegam, naredbam, podeljenim svoboščinam, ukazom in redom, sodbe jednako razsojevati ubogim kakor bogatim in bogatim kakor ubogim, pri tem se ne ozirati ne na čustvo, ne na darila, ne na prijateljstvo, ne na kaj drugega... " Ne nazadnje je bila tudi prisega pred Bogom bolj zavezujoča, kot je pred katerimkoli zemeljskim ljudstvom, ki je pravzaprav še bolj neoprijemljiva kategorija kot je nebeški Oče.
O tem, kako je Jurij Anton Radovič dejansko sodil, ne vemo dosti. Mestni sodnik je bil (po Blazniku) od /764 do 1788. Kar dolgo. Bil je eden zadnjih v loškem gospostvu freisinških škofov, v letih 1790-1792 je bil na tej funkciji njegov sin Feliks Anton. Zadnji, ki je ko tak prisegel freisinškemu škofu, je bil Jožef Anton Feichtinger.
Z dejanji spreminjamo svet!"
Vsak ponedeljek na GTV ob 20.30
Ne prezrite
ŠO FOV
Bodi na fakulteti in imej sladki nasmešek, v torek, 18. februarja 2003. Za vse, ki nas boste obiskali smo pripravili sladka presenečenja - naj bo dan bonbonov dan, ko boste študirali z sladkim nasmehom. Danes v petek, 14. februarja, ter v jutri v soboto, 15. februarja, bodo na Fakulteti za Organizacijske vede Kranj potekali informativni dnevi. Predstavitve bodo namenjene rednim študentom, in sicer ob 10.00 uri ter ob 15.00 uri. V soboto pa bodo ob 10.00 uri predstavitve za izredne študente. Na Fakulteti za organizacijske vede Kranj vas bomo pričakali tudi študentje z vsemi potrebnimi informacijami.
Zavod mladim
Danes v petek, 14. februarja, vas ob 20.00 uri vabimo na Megasrčkov Valentinov ples z Goranom Karanom v dvorano Primskovo. Po končanem koncertu bo par, ki bo izžreban odšel na večerjo z Goranom Karanom v Gostilno Pr" Matičku. Objavlja razpis za glasbeni natečaj za Zlato deko - izbor najbolj obetavnega mladega ben-da na Študentskem pikniku 2003. Prijavijo se lahko mladi bendi. Komisija bo v predizbo-ru izbrala 4 najboljše, ki se bodo potegovali za nagrado Zlata deka. Informacije in prijave na Info točki ŠO FOV: 04 2374 204. Vas zanima zakulis-je nastajanja Časopis študentov Gorenjske Organon? Prav to je tudi zanimalo ekipo nove oddaje na RTV Slovenija za študente, ki nosi ime "Študentska ulica". Oddajo si lahko
ogledate na TV Slovenija 1 v soboto, 15. februarja, z začetkom ob 13.30 uri.
Klub jeseniških študentov
Vas vabi vsak petek med 19. in 20. uro na brezplačno aerobiko v malo telovadnico na ŽIC-u. Tisti, ki vam aerobika ne diši, pa ste prav tako vsak petek vabljeni na rekreacijo. Raz-gibavate se lahko v mali in veliki telovadnici Srednje šole Jesenice med 18.30 in 20.30 uro.
Klub študentov Kranj
Vabi tudi ljubitelje oz. ljubiteljice ličenja na enodnevne delavnice ličenja, ki bodo potekale v soboto in nedeljo, 15. in 16. februarja, in pa na dvodnevno v ponedeljek, 17. in v sredo, 19. februarja, v Delovne prostore Kluba Študentov Kranj. V sredo, 19. februarja 2003, ob 20.00 uri se lahko udeležite potopisnega predavanja z Gregorjem Čukom.
Klub študentov Bled
Razpisuje natečaj za rednega DJ-ja v Bmc-ju (Blejski mladinski center)! Vsi tisti, ki imate žilico za vrtenje glasbe se prijavite do 19. februarja. Poleg tega vas študentje iz Bleda vabijo, da se jim pridružite v petek,
14. februarja, ob 20.00 uri na Regee & ska večer, v soboto,
15. februarja, ob 20.00 na Študentski žur ter v nedeljo,
16. februarja, ob 18.00 uri na potopisno predavanje Simona Plestenjaka o Brazilija, Kostari-kiter ZDA. VSTOPNINE NI!!
Dislociranost Fakultete za organizacijske vede Kranj od sedeža Univerze v Mariboru je zadnjem desetletju dodatno pospešila razvoj študentske organiziranosti v Kranju. S svojim delovanjem je Študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede Kranj (ŠO FOV) postavila merila, ki jih je potrebno poleg študija zadostiti za uspešen študij. Tako je po dveletnem usklajevanju ŠO FOV z univerzitetno organizacijo dosegla dogovor in postala prva fakultetna študentska organizacija s pravnim statusom. Za študente to pomeni samostojen in kvaliteten razvoj tako v slovenskem kot v mednarodnem prostoru.
Tamara Kozlovič -predsednica ŠO FOV
Z usmeritvijo, ki so si jo zastavili, želijo zagotavljati kontinuiran in kvaliteten razvoj programov interesnih dejavnosti na področju kulture, izobraževanja, športa, mednarodnega sodelovanja in drugih področij interesnega delovanja študentov in mladih. Pri njihovem delovanju jih vseskozi podpira Fakulteta za organizacijske vede Kranj ter ustanovitelj Študentska organizacija Univerze v Mariboru, ki jim zagotavlja osnovna finančna sredstva za njihovo delovanje. Prav tako uspešno sodelujejo z društvom Aiesec ter z ostalimi društvi. Fakulteta za organizacijske vede Kranj jim pomaga in nudi so-port s svojimi prostori, kjer deluje-
Zgodilo se je
Nova izdaja časopisa Organon
V ponedeljek, 10. februarja, je izšla nova izdaja študentskega časopisa Organon, kjer si boste prebrali, kako snemajo oddajo Študentska ulica, resnično zgodbo neke mlade študentke, ...
organizacija
vede Kranj
Kaj si niste še zagotovili svojega izvoda? Nič hudega, skočite na www.so-fov.org in se pustite presenetiti. Novinarska ekipa pa že pridno snuje novo številko, ki vas bo pričakala v prvih dneh marca. Nova številka pa s sabo prinaša nekaj novosti, zato spremljajte časopis študentov gorenjske - Organon. in nikar ne pozabite, da vas razveseljuje vsak mesec. Organon se ceni...
Visoka policijsko-varnostna sola bo postala fakulteta
V javnost je prišla novička, da bo v letošnjem letu sedanja Visoka policijsko-varnostna šola, pridružena članica Univerze v Ljubljani, prerasla v.Fakulteto za poli-cijsko-varnostne vede in postala polnopravna članica Univerze v Mariboru. Več o tem si boste kmalu prebrali na njihovi spletni strani: http: //www.vpvs.uni-lj.si.
Pokličite ministra Gabra
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ) je v četrtek, 7. februarja, prvič letos pripravilo odprt telefon, kjer je na brezplačni telefonski številki 080-22-22 na vprašanja klicateljev odgovarjal minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko Gaber ter državni sekretarji s sodelavci. Odprti telefoni so praviloma pripravljeni enkrat mesečno s tematskimi sklopi, ki zadevajo Visoko šolstvo v Sloveniji.
Danes sem bruc - z veseljem vas pričakujejo na ŠO FOV
jo.ŠO FOV je neprofitna organizacija, ki združuje študente dodip-lomskega in podiplomskega študija Fakultete za organizacijske vede Kranj ter študente Gorenjske. Interesne dejavnosti zagotavlja z izvajanjem lastne dejavnosti in s financiranjem programov društvom, zvezam društev ter pravnim osebam nepridobitnega značaja. Delovanje ŠO FOV ureja Statut Študentske organizacije Fakultete za organizacijske vede Kranj ter njegovi podstatutarni akti. Organizacijsko je ŠO FOV razdeljena na sindikalni del in na strokovne službe. Sindikalni del je sestavljen izključno iz študentov, ki vodijo politiko študentske organizacije, zastopajo interese študentov ter jih s svojim delovanjem tudi uresničujejo. Sestavljen je iz študentskega zbora, ki predstavlja politično funkcijo organizacije ter študentskega predsedstva - izvrševalnega dela ŠO FOV. Študentje na neposrednih tajnih volitvah izvolijo svoje poslance, ki tvorijo študentski zbor. Ta izvoli svojega predsednika zbora, ki vodi seje zbora in pa predsednika ŠO FOV, ki vodi izvr-ševalni del sindikalnega dela.
dentje že dobro poznajo. Na INFO TOČKI ŠO FOV si lahko vsak študent FOV-a izposodi in fotokopira željene zapiske, prav tako pa jih lahko najde na spletni strani www.so-fov.org v rubriki študijsko gradivo ali pa na forumu. Na področju izobraževanja bodo v mesecu marcu organizirali in-štrukcije matematike ter stohasti-ke, visual basic, tečaj oblikovanja internetne spletne strani ter tečaje tujih jezikov. Že konec februarja pa bodo za študente v sodelovanju z GetWorkom pripravili zanimivo dvodnevno delavnico - Malo šolo zaposlovanja, kjer bo tekla beseda, kako poiskati službo ter kje najti možnosti za zaposlitev. Na področju interesnih dejavnosti pripravljajo za študente Fov-ove sladke dneve, plesni tečaj in splet družabnih aktivnosti pod imenom Troboj. Seveda bo vsak mesec prinesel nekaj novega, saj je ekipa ŠO FOV poskrbela, da je za vsak mesec pripravila nekaj drugačnega. O vsem bodo sproti poročali, preko zelo urejene oglasne deske na fakulteti, zgoraj omenjeni spletni strani, Organona in po novem tudi preko elektronskih no-
Okrogle mize skupaj do znanja
Predsednik ŠO FOV predlaga štiri sekretarje, ki sestavljajo predsedstvo ŠO FOV in vodijo svoja področja; sekretar za mednarodno sodelovanje, sekretarja za interesne dejavnosti, sekretarja za izobraževanje in sekretarja za socialno - sindikalna vprašanja. V pravnem pomenu zastopa ŠO FOV direktor, ki je odgovoren za njeno zakonitost dela. Za študente organizirajo številne projekte, ki jih štu-
vičk, ki jih dobi vsak, ki jim je posredoval e-mail naslov. Tisti, ki pa tega niste še storili, kaj čakate?! Vaš elektronski naslov lahko pošljete tudi na naslov predsednik.so@fov.uni-mb.si in od takrat dalje boste tudi vi prejemali njihove skrbno pripravljene novičke. Z razvojnimi usmeritvami, z mladostniško vihravostjo ter s številnimi programi so postavili temelje, ki so postali odskočna deska razvo-
ja študentske organiziranosti v Kranju. K temu so dodali svoja znanja, ideje in moč. Mlad in kreativen tim, ki vse dejavnosti pripravlja in izvaja s svojimi ožjimi sodelavci, sestavlja predsedstvo ŠO FOV. To je Aleš Kalan, odgovoren za interesne dejavnosti, Januš Ferjančič odgovoren za socialo, Nina Savinšek mednarodna deklica, Zanka Popovič odgovorna za izobraževanje, Tina Josifovski podpredsednica ter nazadnje Tamara Kozlovič, predsednica. S kančkom preudarnosti so zmogli te danosti združiti in doseči to, kar si želimo in kar okolje potrebuje.
Mateja Žvižaj
Tekoči izziv
No ja, preživeli smo srpe in kose, pa tudi klanje mladine za občinske interese. To je le slikovit opis sredine seje sveta, kjer se je z vsemi glasovi ZA sprejel osnutek proračuna za leto 2003. Mladina je na predlog osnutka, ki ga je pripravila uprava občine, dala usklajen predlog za povečanje nekaterih postavk in seveda dodajanje nekaterih novih, ki bodo posledično vplivale na dvig kvalitete življenja mladih in vseh občanov in občank mesta Kranj. Mednje sodijo zagonska sredstva za preučitev izvedbe projekta izgradnje Mladinski kulturni center, povečanje štipendijskega sklada, sredstva za razvoj fakultete in ustanovitev univerze v Kranju, sofinanciranje izgradnje interneta v Dijaškem in študentskem domu Kranj, ustanovitev fonda za financiranje vsebin, ki posledično vplivajo na oživitev starega mestnega jedra, povečanje postavke za financiranje projektov s področja mladinske kulture, ustanovitev projekta Kranj E - mesto, sofinanciranje obnove športne dvorane v Stra-žišču, sredstva za obnovo športnega igrišča v Bitnjah in povečanje kulturnega kolača za ustvarjalce novega kranjskega filma. Pa adijo Gorenjska.
Beno Fekonja
M«Easrčkov
9>.S MHZ
ouorana prlmskouo
od 20D dano
99
Izkupiček za tri dijake - invalide
Organizatorji III. Sašovega duatlona, ki je bil septembra lani v Škofji Loki, so izkupiček namenili trem invalidnim dijakom, gimnazijcema Mojci Selak in Janezu Čarmanu ter Denisu Detičku iz srednje šole Centra slepih in slabovidnih
Škofja Loka.
Škofja Loka - Tekmovanje v spomin na najboljšega slovenskega duatlonea in vzornega športnika Saša Jurajo je že tretjič zapored organiziral Triatlonski klub Ljubljana. Preostanek sredstev, ki jih tekmovanju namenijo sponzorji, vsako leto podarijo v dobrodelne namene. Letos so se odločili, da znesek 390 tisočakov razdelijo na tri dele, dijaki Mojca, Janez in Denis pa jih lahko porabijo, kakor želijo. "Sašo Juraja je bil naš kolega. Imel je veliko razumevanja za dijake športnike, saj je vedel, da je treba tako v šport kot v šolsko delo vložiti veliko napora," se spominja šolska svetovalka, psihologinja Mateja Potočnik, z Gimnazije Škofja Loka. "Že prvo leto so na predlog Sa-šovih staršev organizatorji duatlona pomagali trem našim dijakom, letos pa sta znova pomoči deležna dva dijaka in dijak iz Centra slepih in slabovidnih. Mojca Selak, ki je po nesreči pred leti ostala na invalidskem vozičku, je že v četrtem letniku in jeseni odhaja študirat v Ljubljano. Tam bo verjetno tudi živela, tako da ji bo denar prišel zelo prav. Sicer pa je tudi navdušena lokostrelka. Janez
drugim tudi prek športa, opaža psihologinja. Šola se posebnim potrebam prilagaja z urniki, da se gibalno oviranim ni treba prepogosto seliti po šoli od pritličja do tretjega nadstropja (dvigala kljub prizadevanjem žal še nimajo), slabovidnim priskrbijo povečana besedila, dopuščajo daljši čas pisanja v primeru, ko dijaka pri šolskem delu ovira cerebralna paraliza. V siceršnje življenje vrstnikov pa se ti dijaki kar dobro vključujejo, pravi Mateja Potočnik. Med prostimi urami odhajajo ven, če pri roki ni spremljevalca, pri vozičkih pomagajo sošolci, tudi ekskurzijam se invalidni dijaki ne od-
Mojca, Denis in Janez.
Čarman je gibalno oviran zaradi cerebralne paralize, namesto ur športne vzgoje potrebuje posebne pripomoček za razgibavanje in se prav tako zaveda pomembnosti rekreacije in zdravega načina življenja."
V škofjeloški gimnaziji so orali ledino na področju vključevanja invalidnih dijakov med vrstnike. Trenutno imajo na šoli tri dijake s posebnimi potrebami, dvema pomagata spremljevalca. Četrta dijakinja je prišla s centra slepih. Le-
Vedno dobrodošli gostje
Kranj - Varovanci Varstveno delovnega centra Kranj večkrat sprejmejo dobrodošle obiskovalce. Pred slovenskim kulturnim praznikom so jih obiskali člani dramske skupine Gimnazije Kranj in jim zaigrali igrico Zvezdica Zaspanka. Predstavo so režirali in odigrali gimnazijci
sami, njihova mentorica pa je bila Dunja Jezeršek. Varovancem z motnjo v duševnem razvoju je ta dogodek veliko pomenil, zato so se obiskovalcem oddolžili s svojo predstavo Kdo je napravil Vidku srajčico, na katero so se skupaj z delovnimi inštruktorji pripravljali šest mesecev. Gimnazijcem je bila predstava všeč, prav tako njihovi izvirni in uporabni izdelki iz gline, lesa, lepe voščilnice, poslikana svila in steklo, ki jih razvijajo delovni inštruktorji, izdelajo pa varovanci. Pred kratkim pa sta jih obiskala tudi župan občine Naklo Ivan Štular (v VDC je 8 varovancev iz njeg'ove občine) in monsignor Slane Zidar s kranjske dekanije, ki ga štejejo za dobrega prijatelja.
Za Matejevo dvigalo
Koprivnik - Lions klub Bled, ki bo letos praznoval 10-letnico obstoja, ima 33 Članov. Klub vsako leto pomaga prizadetim otrokom in staršem. Tako redno obdaruje otroke Posebne šole Antona Janše v Radovljici. Internemu oddelku Bolnišnice Jesenice je lani poklonil 300.000 tolarjev za aparature, trem družinam pa je omogočil zdravstveno letovanje otrok na Debelem rtiču in v Novigradu. Mateju Sodji s Kopriv-nika v Bohinju pa je klub namenil 200.000 tolarjev za nakup dvigala
za nego. Mateja so na Koprivniku prejšnji teden skupaj s predsednikom krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjušc Janezom Korošcem obiskali bivši predsednik Lions kluba Bled dr. Borut Rus, predsednica odbora za socialne probleme Ajda Rus in še nekateri člani ter Matejevi družini izročili ček za 200.000 tolarjev. Dvigalo, ki bo Matejevim staršem olajšalo nego, stane okrog 800.000 tolarjev.   Andrej Zalar
Mateja Šimic, zmagovalka Sašovega duatlona, je Mojci Selak izročila izkupiček tekme.
tos bodo imeli dva maturanta s posebnimi potrebami in te upoštevajo tudi maturitetna pravila. Dijaki so sicer zelo samostojni, trudijo se, da bi razvili svoja "močnejša" področja in aktivno soustvarjali svoje življenje, med
povedo, čeprav tu lahko nastopi malo več težav.
Izkupiček tekmovanja so organizatorji izročili prejšnji teden na manjši slovesnosti v šoli.
Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič
Dobrodelna akcija GORENC GORENCU
Pomagamo trem gorenjskim družinam z invalidnimi otroki. Vse dobre stvari so tri, naredimo nekaj dobrega vsi. Gorenjski glas je že prispeval 300 tisoč tolarjev, vsaki po 100 tisoč tolarjev.
Dobrodelna akcija Gorenc Gorencu bo potekala tri mesece, prostovoljne prispevke zbiramo za invalidne otroke, ki smo vam jih predstavili v Gorenjskem glasu 31. decembra 2002.
Dobrodelno akcijo vodi naša novinarka Danica Zavrl Žlebir, ki je bila pred leti uvrščena med ljudi odprtih rok. "Mislim, da ima posluh za človeka v sebi veliko ljudi, le impulz rabijo, da ga potegnejo na piano."
Z nami je Sladžan Umljenovič z Jesenic, ki je bil lani uvrščen med ljudi odprtih rok: "Darovati je posebna sreča. Tisti, ki niso še nikomur pomagali, zamujajo najlepše trenutke v življenju. Občutek, da si nekomu pomagal, je nepopisen."
Z nami je tudi Aleksander Mežek iz Žirovnice, živi v Londonu, ki je bil izbran za dobrotnika leta 2002: "Daš, kar lahko. Pomembno je le, da daješ." Svoje prispevke lahko nakažete:
- za Žana z Bodešč pri Bledu, ki potrebuje transportni invalidski voziček, na transakcijski račun OZ Rdečega križa Radovljica 07000-0000487321 (sklic 00 2909)
- za Aleksandra, Emino in druge otroke s posebnimi potrebami z Jesenic na TR OZ Rdečega križa Jesenice pri Abanki 05100-8010106034 (sklic 555)
- za Zorana iz. Škofje Loke, ki potrebuje dvižno ploščad, na TR Društva paraplegikov Gorenjske 07000-0000108633 (sklic 555 s pripisom: dvigalo Komljen)
Za Zana Komaca so prispevali: Anica Potočnik (45.000), Djukič (5000), Frančiška Pogačnik (10.000), Špedicija Piškur, d.o.o., (50.000), Tina Luznar (10.000), Vera Komac (30.000), Občina Bled (80.000), Janez in Francka Zeni (15.000), SKE1 Konferenca podružnic Veriga SŽ (15.000), družini na dom pa je 25.000 tolarjev nakazalo tudi Društvo Sonček zgornje Gorenjske.
Za Aleksandra, Emino in druge otroke s posebnimi potrebami v OŠ Toneta Čufarja na Jesenicah pa so prispevali: Marko Resman (50.000), Ertl (5000), Olga Logar (5000) ter Janez in Francka Zeni (15.000).
Za dvigalo za paraplegika Zorana Komljena so tokrat nakazali: Ana Gril (15.000) ter Janez in Francka Zeni (15.000). Še vedno pa čakajo na nakazilo sejnin, ki so se jim v Zoranovo korist odrekli svetniki prejšnjega sestava Občinskega sveta Škofja Loka. Pač pa je Društvo paraplegikov Gorenjske te dni dobilo sklep župana občine Škofja Loka z dne 31. januarja, ki odobrava na njihov račun nakazati 682.724 tolarjev iz tekoče proračunske rezerve.
Spet so sive celice spravili v pogon
Že od leta 1995 v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih v Kranju potekajo študijski krožki. Ljudje spoznavajo vrednost vseživljenjskega izobraževanja, pravi mentorica Majda Muri.
Kranj - Gre za enega od 90 študijskih krožkov v Sloveniji, kijih je spodbudil Andragoški center in tudi financira njihovo delovanje. Ta vsako leto tudi potrdi temo, za katero se dogovorijo, nato pa je kar slušateljem samim prepuščeno, kako se bodo izobraževali. Ker gre vsako leto za večinoma iste udeleženke (povečini so ženske), ž.e vedo, kako se tej reči streže. Mentorica Majda Muri le koordinira njihovo delo, sicer pa vsakič ena med njimi pripravi temo, da pogovor v krožku lažje steče.
"Mentorica Majda je gonilna sila, brez nje ne bi šlo. Ona nas drži skupaj, vsako leto znova pripravi krožek, priskrbi nam gradivo, ga posname za tiste, ki ne morejo več brati niti povečanega tiska in z lupo," udeleženke pohvalijo svojo mentorico. Že ob koncu lanskega krožka so predlagale, naj bi letos obravnavali alternativno moč zdravljenja, ki se bo nadaljevala še v naslednje leto. Tako so se ukvarjali z zdravilno močjo barv, psiholog jim je govoril o psihosomatiki, govorili o cvetlicah, ki delujejo na človekova občutja, o kristalih, naravnih antibiotikih, vizualizaciji in afirmaciji, o zdravilni energiji dreves, do konca krožka v marcu pa jih čaka še nekaj tem s področja mejnih znanosti. Do teme imajo udeleženke različen odnos, nekatere verjamejo vanje, druge dvomijo, prav vse pa zanima to neraziskano področje.
Tako je Ana pripravila temo o zdravilni moči naravnih antibiotikov. V krožek jo je pritegnilo že drugo leto, pomeni pa ji izziv, saj sive celice spet spravi v pogon. Rada prihaja ob skupnih ponedeljkih, čeprav zaradi prevoza vselej ne more. Marinko pripelje h krožku spremljevalka. Težko
čaka na ponedeljek, letošnja tema pa jo še posebej zanima, saj mejna področja pozna že od prej. Več let je vključena tudi v radiestezio-loško društvo in verjame v alternativne metode zdravljenja. Pravi, da se letos raje uči in posluša druge, čeprav se ne brani pripraviti svojega tematskega predavanja, kadar je treba. Tlidi ona je že veteranka, "pavzirala" je le tri letnike, sicer pa je v krožkih že od začetka. Natalija je bila zraven že tisto leto, ko seje vse skupaj začelo in so najprej obravnavali komunikacijo, za slabovidne ljudi še posebej dobrodošlo temo. Rada se poglablja v dokaj neznano tematiko mejnih ved, vendar pa pravi, da čisto vsemu ne verjame. V krožku bo prihodnjič predavala o avri. Zanimivo temo ima že pripravljeno, pogovor v krožku pa bo zagotovo navrgel še veliko novega. Akupunktura, akopresura in meridiani pa so pritegnili Meri, ki se snovjo ni srečala prvič. Učila se je tuina masažo. Gre za tradicionalno kitajsko masažo, ki bi jo udeleženke rade pobliže spoznale, vendar v prostorih, kjer se srečujejo, za to žal ni ustreznih pogojev. Nevenka je v krožku od leta 1997, ko seje znašla v osebnostni krizi. Ko je iskala poti iz nje, je prvi korak naredila ravno ob pomoči krožka. Ko mi zmanjka energije in ne vem več, kako naprej, si pomagam tudi na ta način, pravi udeleženka. Verjame v alternativno medicino in samo-zdravljenje. Vera pomaga, pravi, ko ta opeša in malo klecnem, pa je spet treba najti način, kako iz stiske. Ukvarja se z jogo, kiji zelo pomaga, bere, se zanima za različna področja, na krožku pa po lastnih besedah letos bolj sprejema kot daje. Minka, ki je v krožku tretje leto, se je letos lotila zdravilne energije dreves. V za-
Glavnina udeleženk letošnjega krožka pri gorenjskem društvu slepih in slabovidnih.
htevno temo se je zelo poglobila, navdušenje ostalih udeleženk v krožku pa je odtehtalo trud. Drevesa menda lahko ljudem dajo energijo, če se jim znajo približati, med obema živima bitjema obstajajo vibracije, ki so tudi zdravilne. Tudi s cvetlicami je tako, je prepričana Milka, ki je letos vzela pod drobnogled 37 cvetlic. Izvlečki iz njih delujejo na človekova občutja, o čemer ima tudi dokaz. Kapljice kovačnika so po njenih besedah zelo pomagale gospe, ki se je zaradi svoje preteklosti vdajala depresiji. Z rastlinami se je prvič srečala na ta način, doslej je poznala le njihov blagodejni vpliv na človekovo fizično telo. Marija pa je letos bolj poslušalka brez "dolžnosti in obveznosti". Rada prihaja tudi zato, ker je skupina zelo sinhrona, teme so zanimive, čeprav so ji nekatere bolj, druge manj blizu, prepričana pa je tudi, da si na teh srečanjih širi obzorje. Druga Marinka je v krožku štiri leta, letos pa je ostalim govorila o barvah in njihovem vplivu na ljudi, njihov značaj, po-
čutje, avro, telo. Kadar je vse to uglašeno, je človek zdrav. In zdraviti je mogoče tudi z barvami, kar so znala že stara ljudstva. Odkar se je ukvarjala s to temo, je Marinka pozornejša na barve v svojem okolju, v stanovanju, v lastnem oblačenju. Ko so doma prenavljali stanovanje, so skrbno izbrali barve in sedaj je njihovo počutje prijetnejše kot tedaj, ko jih je obdajala brezizrazna belina. Maruša pa je v krožek prišla kot spremljevalka gospe, ki ne vidi. Letos je slednja nehala prihajati, Maruša pa je ostala. Pravi, da od udeleženk veliko več dobi, kot jim sama lahko daje, čeprav bi jim rada več pomagala. Navdušena je bila nad zadnjo temo o drevesih, ki je bila prava paša za vse čute. Žal ji je, ker sodelavke v krožku z vidom ne morejo sprejeti več, ob tem pa ugotavlja, da se videči ljudje ne zavedamo dovolj dragocenosti, ker nam delujejo vsi čuti. Ne znamo jih izkoristiti, kot bi jih lahko, da bi imeli še več od življenja.
Danica Zavrl Žlebir
Oblikovalski pogum mlade Jane
Jana Vilman se je s svojo svežo in iz različnih materialov sešito večerno obleko uvrstila na drugo mesto na edinem slovenskem oblikovalskem natečaju.
Za vas izbira Danica Dolenc
VSEENO, ČE NI VSAK DAN POTICA
Naj bo v obliki srca
Koroška Bela - Po končani srednji šoli se je Jana Vilman s Koroške Bele vpisala na likovno akademijo v Ljubljani, kjer je absolventka restavratorstva, a poleg tega simpatična in pridna Jana študira še na drugi fakulteti. V drugem letniku se je zavzeto lotila še študija in oblikovanja tekstilij in oblačil.
Med študijem je Jana koncu tedna tri leta redno delala v trgovini z metrskim blagom Gramatex na Zgoši pri Begunjah, kjer je dobila obilo izkušenj, saj je trgovina dobro založena s kvalitetnim blagom in materiali.
Jana se je prvič pred tremi leti odločila, da se udeleži razpisa in poskusi svojo oblikovalsko srečo na edinem slovenskem oblikovalskem natečaju, ki ga organizira revija Ona. Za miss Slovenije 2000 je izdelala eno obleko in z njo prišla v finale, leta 2001 je izdelala in poslala dve obleki na enak natečaj, letos pa se ji je nasmehnila
Drugouvrščena večerna obleka Jane Vilman.
sreča. Njena obleka ne le, da je prišla v finale, ampak se je zelo visoko uvrstila: bila je druga in naša missica jo je uspešno nosila tudi na zaključni prireditvi po izboru miss sveta v Londonu. Dejala je, daje bila obleka na zaključni prireditvi lepo sprejeta in med obiskovalci zelo občudovana.
Obleka, ki jo je iz. raznih materialov sešila Jana Vilman, je nekaj posebnega in ni čudno, da je bila
Jana Vilman
strokovni žiriji tako zelo všeč, da ji je med 22 oblekami prisodila drugo mesto. V žiriji sta bili profesorici Almira Sadar in Darja Vidic pa Vlasta Zerovnik in Urša Draž.
Jana pravi: "Zgornji del obleke je iz svile, posut z bleščicami, prav tako pas. Krilo je iz tafta, spodnji del pa svila z umetelnimi vlakni, tako, da se vse sveti. Obleka je iz. samih unikatnih vzorcev, ki sem jih izbrala v Grama-texu, sešila pa tudi sama. saj sama sebi najbolj zaupam," se smeji Jana. "Bilo je precej dela, predvsem z. bleščicami. Teden dni sem obleko šivala. Ima poudarjen zgornji del, nakit je delo Katarine Silk iz. Ljubljane, obleka ima za okras pavja peresa, pride pa zelo do izraza pri hoji, ko kar valovi. Želela sem izdelati neklasično obleko. Mislim, da si nihče ni upal zbrati skupaj toliko različnih materialov in barv in da mi je uspelo. Obenem pa vsa čast prvo-uvrščeni oblikovalki Diani Kotnik - Lavtižar, ki je izdelala krasno obleko."
Jana pravi, da se sama ne oblači po modi - nosi tisto, v čemer se dobro počuti, prisega na po meri narejena oblačila, naravnost nora pa je na čevlje. Ko iz radovednosti obiskuje maturantske plese, ugotavlja, da se pri oblekah vsako leto bolj potrudijo in videti je res veliko lepega in izvirnega. Skupaj z ostalimi modnimi oblikovalci in oblikovalkami pa ugotavlja, da je pri nas natečaj revije ONA sploh edini, razen manjših, recimo Svi-lanitov Ujemi nežnost, ki naj bi poudarjal nove linije brisač. Jana Vilman se ga je udeležila in dobila tretjo nagrado - iz brisač je bilo treba izdelati poletno obleko. In kako se je tega lotila Jana? Zreza-
la je brisače na trakove in pri tem spretno in enkratno oblikovala poletno obleko. Ni kaj! Jana je poleg tega, da je izobražena, še na moč spretna, inovativna, prodorna in oblikovalsko pogumna. Zato bomo o njej še veliko slišali.
Darinka Sedej
Danes je Valentinovo, dan zaljubljenih. Praznik, ki so si ga izmislili angleški in ameriški trgovci, da so poživili prodajo v trgovsko mrtvem februarju. Segel je tudi čez naše meje in se neverjetno hitro udomačil. Sicer so pa naši predniki cenili sv. Valentina, saj naj bi imel ključ od korenin. "O svetem Valentin' gre sonce po dolin'", so
Kamena strela
Kamena strela je zelo univerzalen kamen in je v pomoč številnim fizičnim in psihičnim težavam, uspešno pa nevtralizira tudi zemeljska in tehnična sevanja električnih naprav.
Kamena strela je prozoren, brezbarvni kremenov kristal, v katerem sta kremenčeva kislina in silicijev dioksiod. Njegova tipična oblika je pokončna šestkotna strela, kije na koncu zašiljena v ostro konico. Rastejo skupaj, zato med prodajalci kristalov lahko naletite na "dvojčke" in "trojčke". Najlepše pa so enojne oblike. Bolj ko je kristal čist, močnejšo energijo ima.
Kristal uspešno izravnava manjkajočo energijo in vzpostavlja ravnotežje v celostnem počutju. Deluje zelo močno, tako da ga strokovnjaki ljudem s srčnimi težavami in boleznimi ne priporočajo uporabljati. Zdravilno deluje na oči, očesno mreno, krvna telesca, krvavitve, črevo, žleze, maščobna tkiva, tvore, srce, hormone, krvni obtok, pljuča, limfe, levkemijo, utrujenost, živčni sistem, prebavo, vitalnost in epifizo. V duši vzpostavlja uravnovešenost, krepi izraznost, občutljivost, senzibilnost, sprošča emocionalne blokade, blaži histerijo in daje občutek varnosti. Izredno uspešno nevtralizira zemeljska in tehnična sevanja, zato jo je priporočljivo položiti pred ali na računalnik, glasbeni stolp, radio, televizijo in podobne tehnične naprave, s katerimi smo vse bolj obkroženi.
Že en večji kristal v prostoru pomembno prispeva k boljšemu splošnemu počutju. Na srečo je kamena strela cenovno zelo dostopna, zato si jo lahko privoščite
za različne namene. Skupaj z moldavitom jo lahko za dvajset minut položite v kozarec čiste vode in si tako pripravite cliksir mladosti. To počasi spijete, vendar v začetku le po požirkih. Voda je polarizirana z njuno energijo, ki v telesu deluje na vse celice in na psihično počutje. Včasih se zato v zavest dvignejo blokade in potlačena čustva, ki jih imate tako možnost ozavestiti, vendar se z njimi ne obremenjujte. Razumite in sprejmite svoje delovanje, pomembno je, da se ne obsojate. Stanje bo minilo. Na tak način lahko ozaveščate vaše miselno in čustveno delovanje in ravnanje.
Katja Dolenc
Biti hiter seveda pomeni biti prvi ...
in Petrol vam ekstra lahko kurilno olje dostavi prvi. Tudi ko mraz pošteno pritiska, vam bomo olje ob pravočasnem naročilu dostavili takrat, ko boste želeli. Poskrbite torej za vašo toplo zimo in imejte eno skrb manj.
Z Magno dobite več ... ob vključitvi v lojalnostno shemo kartice Magna imate dve možnosti: ena je pridobitev občanske kartice in ugodnost nakupa do 9 obrokov,
druga pa pridobitev gotovinske kartice zvestobe, ki omogoča ugodnejše nakupe pri Petrolu.
080 22 66 - Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja.
radi rekli in se veselili toplejših dni. No, danes pa je ta dan ves v znamenju srčkov. Zakaj ne bi danes spekli za svoje najdražje preproste torte v obliki srca?! Veliko lažje bo šlo, če bomo imeli model v obliki srca, lahko pa okroglo pečen biskvit srčasto obrežemo, poljubno nadevamo s kremo, sadjem in obložimo s stepeno smetano. Po kosilu lahko postrežemo tudi s piškoti v obliki srčkov; s čokolado obliti kupljeni srčasti medenjaki so prav odlični. Da bo le srce, pa bo praznično in malo drugače.
Piščanec po kmečko
3 čebule, 1 strok česna, 200 g gob, 3 veliki korenčki, sol, poper, lovorov list, 1 piščanec, pol kozarca juhe ali belega vina.
Na dno lončene kožice zložimo najprej sesekljano čebulo in česen, nato očiščene narezane gobe in korenje, solimo, popramo, dodamo lovorov list. Na vse to položimo ce-
na dva neenaka dela: večji del raz-valjamo v krog in z njim obložimo pomaščen okrogel model, manjši del pa razvaljamo v okrogel "pokrov". V obložen model nalagamo v plasti lističe narezanega krompirja, ki ga začinimo s soljo, poprom in s česnom. Potresemo ga še s slanino in s kosmi surovega masla. Tako nalagamo do vrha. Pokrijemo s testenini pokrovom. Robove testa ovlažimo in stisnemo. Na pokrov naredimo nekaj luknjic, da bo para lahko uhajala. Posodo damo v segreto pečico in pečemo 45 minut na srednji vročini. Nato krompirjevo pogačo vzamemo iz pečice, okrog pokrova naredimo zarezo, da lahko pokrov dvignemo in po krompirju polijemo kislo smetano. Zdaj pogačo spet pokrijemo in jo denemo še za 5 minut v pečico. Takoj ponudimo.
Krompirjev pire s tunino
1 kg krompirja, 15 črnih oliv, strok česna, 1 konzerva tunine (250 g), 1 dl olivnega o^ja, 1 dl mleka, sol, poper.
Krompir olupimo, operemo in ga skuhamo v malo vode. Med tem' izkoščičimo olive, stremo česen in ga v možnarju zmešamo s tunino. Dobimo kašasto zmes. Kuhan krompir v skledi zmečkamo ali pretlačimo v pire ter mu počasi primešamo tunino s česnom ter
Katjina smetanova torta SRCE.
lega očiščenega piščanca, ki smo ga že prej natrli s soljo, poprom in česnom. Posodo pokrijemo (če nimamo pokrova uporabimo alu folijo) in pečemo 1 uro pri temperaturi 220 do 230 stopinj C. Nato prili-jemo juho ali vino (ne mrzlo, temveč segreto, da nam ne poči lončena posoda!) in pustimo še 45 minut v pečici pri 240 stopinjah C.
Krompirjeva pogača
250 g maslenega listnatega testa, 350 g krompirja, 150g manj mastne slanine, sol, poper, strok česna, surovo maslo, dobra 2 del kisle smetane.
Zamrznjeno listnato testo vzamemo iz zamrzovalnika, da se odtali. Krompir olupimo, operemo in osušimo. Slanino narežemo na prav male koščke. Testo razdelimo
postopoma dodajamo olivno olje in na koncu še vroče mleko. Pire močno mešamo z leseno kuhalni-co. Po potrebi dosolimo in popop-ramo. V lepih kupčkih ga naložimo na ogrete krožnike, okrasimo z olivami in ponudimo.
Jabolka po turško
8 jabolk, 150 g rozin, 3 žlice medu, 100 g orehov, sok 2 pomaranč in 1 limone.
V lončeno posodo položimo na krhljc narezana olupljena jabolka, pomešana z opranimi rozinami, s stopljenim medom in z zdrobljenimi orehovimi jedrci. Pokaplja-mo jih še z. limoninim sokom in dodamo še malo limonine lupini-ce. Jabolka pokrijemo in jih pečemo v pečici 1 uro pri temperaturi 230 stopinj C.
Tedenski jedilnik
Nedela: Kosilo: porova juha, piščanec po kmečko, pečen krompir, zelena solata, kompot iz vloženih marelic. Večerja: topli kruhki s sirom in šunko, čaj, bela kava
Ponedeljek: Kosilo: česnova juha z vlivanci, krompirjeva pogača, zeljna solata. Večerja: palačinke s skuto, sok ali sadni čaj Torek: Kosilo: rižota z zelenjavo in teletino, solata, jabolka po turško. Večerja: krompirjev pire s tunino, solata
Sreda: Kosilo: zeljna juha, skutni cmoki, kompot. Večerja: špageti z mesno polivko in parmezanom, solata
Četrtek: Kosilo: ohrovtova juha s hrenovko, zrnat kruh, puding z vloženim sadjem in stepeno smetano. Večerja: telečji kotleti v naravni omaki z. dušenim rižem, zelena solata
Petek: Kosilo: ribji brodet, polenta, zelena solata. Večerja: rižev narastek z. jabolki, češnjev kompot
Sobota: Kosilo: krompirjeva enolončnica z. govedino, solata z lečo. Večerja: sirov narezek z olivami, zrnat kruh, sadna tortica, kozarec traminca ali sadni sok
Petrolovo ekstra lahko kurilno olje, kurilno olje evropske kakovosti
PETROL
PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana
Je tvoj rojstni dan nacionalni praznik v Braziliji?
Mercator Hipermarket Kranj sobota 15. 2. in nedelja 16. 2.
Kurilno olje evropske kakovosti
*
Z Magno nakup celo do 9 obrokov!
Z obližem lažje skozi menopavzo
Sedemdnevni obliž učinkovito ublaži težave, ki spremljajo menopavzo in je dobro hormonsko nadomestno zdravljenje. Za enakovredno delovanje zadošča
manjši odmerek od odmerka v zdravilih.
Ljubljana - Vročinski valovi, glavoboli, nočno potenje, razbijanje srca, nespečnost, pešanje spomina in čezmerna utrujenost so najpogostejši znaki, ki spremljajo menopavzo. Nekatere ženske gredo skozi to obdobje brez omenjenih težav, pogosto pa se kakovost življenja zmanjša. Za hormonsko zdravljenje so poleg zdravil na voljo tudi obliži.
Proti koncu štiridesetih let se v ženskem telesu začnejo spremembe, kijih v začetku spremljajo neredni menstruacijski ciklusi, vročinski valovi, potenje, nespečnost, glavoboli, lahko se pojavijo tudi čustvene spremembe. Pogosto morajo ženske poiskati zdravniško pomoč. Spremembe v menopavzi (klimakteriju) se ponavadi razvijajo več let. Običajno se začnejo v srednjih do poznih štiridesetih letih, pri nekaterih ženskah lahko že proti koncu tridesetih. Menstruacije postajajo redkejše in na koncu povsem izostanejo. V povprečju imajo ženske zadnjo menstruacijo okrog petdesetega leta, spremembe pa so posledica zmanjšanega nastajanja hormona estrogena v telesu. Estrogen in drugi spolni hormon progesteron vsak mesec povzročita postopno rast maternične sluzi, estrogen je pomemben tudi za splošno zdravje in počutje ženske. Vpliva na
zdravje kože in ostalih organov. V menopavzi se iz. jajčnikov sprošča manj hormonov, zato menstruacije postajajo neredne. Poleg naštetih znakov se lahko pojavijo tudi slabši spomin, slabša koncentracija, spremenljivo razpoloženje, strahovi in manjše spolno poželenje. Pomanjkanje estrogena prizadene različne dele telesa, simptomi pa so opazni šele več let po menopavzi. Med najpogostejšimi poznimi posledicami so tanjša koža, izrazitejše gube, sluznica v sečnem mehurju postane občutljivejša, pogostejša so vnetja in tudi nožnica postane bolj občutljiva, zato je spolni odnos lahko boleč, pojavijo se lahko bolezni srca in ožilja ter pomanjkanje kostne mase (osteoporoza).
Za zdravljenje naštetih težav je značilno, da jih je mogoče zdraviti posamezno, učinkovito je hormonsko nadomestno zdravljenje, s katerim nadomestijo pomanjka-
Zdravniški nasveti
Kranj - Drage bralke in dragi bralci, veseli smo vaših vprašanj namenjenih našima zdravnikoma. Tudi v prihodnje vas prosimo, da vaše vprašanje ni daljše od 20 vrst, zaradi lažje postavitve diagnoze napišite tudi svojo starost, dosedanje diagnoze in imena zdravil. Vprašanja pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom 'zdravniški nasveti'.
Stara sem 64 let: Težave me spremljajo že več kot 20 let. V reviji Zdravje sem prebrala, da je preslab pretok ožilja, ki ga povzroči slabo delovanje zaklopk. Noge namreč povijam najmanj 15 - 17 let. Če jih ne, mi zatekajo in bolijo, posebno desna noga. Enkrat sem na nogi imela tudi hud šen. Rada hodim v naravo, vendar me bolečina v desnem kolku, kije posledica izrabe kolka, včasih pri tem ovira. Tehtam 74 kg, moja višina je 164 cm.
Imam tudi težave s kožo na pregibu stegna zraven sramne površine. To sem dobila v toplicah. Me zelo srbi, mazala sem že s kremama A F LO D ERM in ECALIN, ki tudi ne pomaga, ker se veliko potim od hoje in navalov vročine zaradi mene. Zaradi težav ob nož-ničnem predelu pa bi potrebovala testosteronsko mazilo, ki ga v Sloveniji ne dobim. Kako naj odpravim te težave? Hvala, ker ste prebrali moje pismo, prosim vas za nasvet. Vas pozdravljam.
Bralka Tončka
Težave z ožiljem nog in šen
Spoštovana gospa Bernik. V svojem pismu opisujete težave z žilami nog. Glede na vaš opis menim, da gre pri vas za kronično popuščanje ven spodnjih okončin, kjer je moten odtok krvi po venskem sistemu spodnjih okončin. Vzroki so lahko številni in eden izmed njih je tudi okvara zaklopk v tem sistemu. Poznamo več stadijev bolezni: sprva je prisoten občutek težkih nog in otekline v predelu gležnjev zlasti proti večeru. Po golenih in v predelu gležnjev so opazne bolj ali manj izražene krčne žile (varice). V drugem stadiju bolezni se lahko pojavi bolj aii manj izraženo vnetje kože okrog gležnje in/ali po golenih. V zadnjem stadiju je prisotna golenja razjeda. Bakterijsko vnetje limfnih žil kože se klinično izraža v obliki šena, ki ste ga vi enkrat preboleli. Pri vas, spoštovana gospa Bernik, ne gre za polno razvito obliko bolezni, pač pa najverjetneje za prvi stadij. Svetujem vam redno povijanje z elastičnimi povoji ali uporabo kompresijskih nogavic po meri. Slednjo vam mora predpisati specialist flcbo-log po predhodnem pregledu.
Asist. Metoda Košiček, dr. med.
Svetujem še uživanje flavonoidov - zdravil, ki dodatno pripomorejo k boljšemu odtoku venske krvi po venah spodnjih okončin, in uživanje uravnotežene prehrane. Če vam dopušča bolečina v kolku, čimveč hodite s povitimi nogami, oziroma s kompresijskimi nogavicami po meri. Odsvetujem vam kakršnokoli gretje nog.
Vaša druga težava pa je vnetje kože v koraku. V prvi vrsti pride v pošlev tako imenovani intertri-ginozni kandidomicetični derma-titis. Bolezen se praviloma pojavi na mestih, kjer koža pride v stik s kožo. Zaradi omenjenega stika pride do drgnjenja obeh površin in pogosto je prisotno tudi znojenje kot že sami opisujete. To so zadostni razlogi za vnetje kože in dobri pogoji za naselitev gliv - kva-sovk, ki vnetje še razširijo in povzročajo tudi srbenje. Bolezen se pogosteje pojavlja pri bolnikih s sladkorno boleznijo (le-te vi ne opisujete). Postavitev diagnoze je praviloma možna s kliničnim pregledom, včasih pa je potrebna laboratorijska preiskava. Svetujem vam pregled pri dermatologu. Pred pregledom opustite vsa mazila za vsaj 3 do 4 dni. Le tako ne bo zabrisana klinična slika zaradi mazil. Ne pozabite na spisek vseh mazil, ki ste jih doslej uporabljali!
Glede testosteronskega mazila vam svetujem posvet pri vašem izbranem ginekologu.
Asist. Metoda Košiček, dr. med., specialistka dermatove-
nerologinja in flebologinja
Hormonsko zdravljenje učinkovito lajša težave menopavze.
nje estrogena. Estrogen, ki ga uporabljajo pri hormonskem zdravljenju je enak naravnemu in se razlikuje od sintetičnih estro-
genov, ki jih vsebujejo kontracepcijske tablete. Pogosto tako zdravljenje že po enem ali dveh tednih umiri vročinske valove in ublaži
glavobol, dolgoročno pa obvaruje tudi pred osteoporozo in nevarnostjo zlomov v starejših letih. S hormonskim zdravljenjem lahko ženska začne že ob prvih simptomih, o najustreznejši terapiji pa se je dobro posvetovati z izbranim zdravnikom ali ginekologom, saj morata presoditi, kakšno hormonsko zdravljenje bi bilo najučinkovitejše in ali je v posameznem primeru sploh priporočljivo, kajti za nekatere ženske tako zdravljenje ni primerno. Med hormonskim zdravljenjem ženska ne sme jemati kontracepcijskih tablet.
Poleg zdravil je za lajšanje težav menopavze ženskam na voljo tudi sedemdnevni obliž Climara, ki vsebuje hormon estrogen, slednji posnema delovanje naravnega hormona. Obliž. v telo počasi in enakomerno sprošča majhno količino omenjenega hormona, za
enak učinek je potreben manjši odmerek hormona kot v tabletah. Obliž zadošča za sedem dni, zamenjati ga treba vedno isti dan v tednu, njegova prednost pred ostalimi estrogenskimi obliži pa je tudi v njegovi velikosti, saj je med obliži, ki so na voljo v Sloveniji, najmanjši obliž. Je zelo tanek, se dobro lepi in je obstojen tudi med plavanjem, prhanjem in ne ovira ženske pri ostalih telesnih aktivnostih, le pred sončnimi žarki ga je treba zakriti. Nezaželeni učinki so redki. Za lažje premagovanje težav menopavze sta priporočljiva tudi redno gibanje, še posebej hoja, in uravnotežena prehrana z. dovolj kalcija, s prenehanjem kajenja pa upočasnite tudi osteoporozo.
Renata Skrjanc, foto: Tina Doki
Novo zdravilo za astmatike
Slovenskim bolnikom z astmo je na voljo novo kombinirano inhalacijsko zdravilo, ki lajša simptome bolezni in zdravi.
Ljubljana - Minuli teden je bilo v ljubljanskem hotelu Lev strokovno srečanje z naslovom Astma danes in jutri, na katerem so predstavili tudi novo zdravilo z generičnim imenom desloratadin za zdravljenje astme.
Slovenski pulmologi in zdravniki splošne medicine so govorili o alergijskih boleznih in njihovi razširjenosti v Sloveniji ter učinkovitosti zdravljenja z antihista-miniki. Martyn R. Patridge, profesor respiratorne medicine Imperial London iz bolnišnice Charing Cross, je v svojem predavanju z naslovom Pomembnost komunikacije med bolnikom in zdravnikom poudaril, da so zdravniki strokovnjaki za bolezen, le bolniki pa lahko izkusijo posledice obolenja. "To naj bi nas opomnilo, da bolnik mora neovirano izražati svoje strahove, ki jih ima v zvezi z diagnozo, njenim vplivom in zdravljenjem ter se o tem pogovoriti s svojim zdravnikom. Novo kombinirano zdravilo prinaša enostavnejše zdravljenje, ki vključuje le eno ali dve inhalaciji dnevno, kar naj bi bolnikom omogočilo kakovostnejše vsakdanje življenje," je dodal Patridge.
Ljudem lahko zdravstvene težave med drugim povzročajo hišni prah, živalska dlaka, pršica, hrana, veliko alergij pa je povezanih tudi s cvetenjem trav, zeli in dreves ter večjo koncentracijo pelo-dov v času cvetenja. Jelša in oljka zacvetita že januarja, večina trav pa cveti od začetka maja do konca julija. Dobrih enajst odstotkov ljudi ima težave s sezonskim alergijskim rinitisom. Simptomi so zelo
moteči; pojavljajo se kihanje, voden izcedek iz nosu, srbenje žrela in nosu ter vnetje očesne veznice. Tri četrtine bolnikov, ki ima alergijo na pelode, ima tudi celoletne težave zaradi alergije na pršico. Za astmo so pomembni alergeni, ki jih prenašajo anorganski delci ali razpadli delci rastlin. Kadar je izpostavljenost alergenu velika, imajo bolniki lahko tudi težave z dušenjem. Po besedah doc. dr. Mitje Košnika, dr. med., namestnika direktorja bolnišnice na Golniku, je bolnikov z astmo čedalje več in veča se tudi število alergij. Preprečevalna zdravila zdravijo alergijsko vnetje, olajševalna pa le .ublažijo simptome.
Zdravilo, ki so ga razvili in izdelali v farmacevtskem podjetju Astra Zeneca, predstavlja novost pri lajšanju simptomov in zdravljenju astme. Dosedaj so morali bolniki eno zdravilo uporabljati za lajšanje simptomov in drugo za zdravljenje astme, novo zdravilo zadošča za oboje, njegova prednost pa je tudi ta, da daje možnost prilagajanja odmerkov; pri poslabšanju astme lahko bolnik odmerek poveča. Zelo učinkovito je pri zdravljenju senenega nahoda in koprivnice. "Novo kombinirano inhalacijsko zdravilo je zdravilo za sodobnega bolnika, ki želi živeti kakovostno življenje in razume svojo bolezen ter načela nje-
CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Stara Loka 31, Škofja Loka
V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor objavlja prosto delovno mesto
ZDRAVSTVENI TEHNIK v domu oskrbovancev
Pogoji:
- V. st. strok. izob. zdravstvene smeri - zdravstveni tehnik
- opravljen strokovni izpit
- najmanj 1 leto delovnih izkušenj na zdravstveno negovalnem področju
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje:
- za določen čas nadomeščanja delavke, z dvomesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati obvladati aktivno znanje slovenskega jezika in imeti slovensko državljanstvo.
Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo v roku 8 dni od objave na gornji naslov. Prijav brez ustreznih dokazil ne bomo upoštevali.
Novo zdravilo za zdravljenje astme so predstavili (z leve): Tomaž Justin, direktor slovenske podružnice Astra Zeneca, doc. dr. Mitja Košnik, dr. med., in Martyn R. Patridge, profesor respiratorne medicine Imperial London.
nega zdravljenja. Z njegovo uporabo bolnik lahko zmanjša, tudi neprijetno mašenje nosu in prav pri slednjem je desloratadin boljši od dosedanjih antihistaminikov. Je zelo močan antihislaminik in zelo varno zdravilo, saj stranskih učinkov ni. Lani smo ga (v Bol-
nišnici Golnik, op. p.) preizkusili v klinični raziskavi in se je izkazalo za učinkovito zdravilo," je povedal Košnik. Zdravilo se dobi na recept in je že nekaj tednov na voljo tudi v Sloveniji.
Renata Škrjanc
Moj zdravnik 2003
Kranj - Minil je šesti teden glasovanja, za svojega izbranega zdravnika pa boste lahko glasovali še dobre štiri tedne. Doslej ste poslali že več kot 300 kuponov in upamo, da se bo letos z vašo pomočjo uspelo med najbolj priljubljene slovenske zdravnike uvrstiti tudi zdravnikom z Gorenjske. Glasujete lahko za družinskega zdravnika/zdravnico, ginekologa/ginekologinjo in pediatra/pediatrinjo. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, glasujete pa lahko tudi po telefonu na tel. številki: (04) 201 42 00. Ta teden smo med prejetimi kuponi izžrebali Eriko Bauman, Gubčeva 6, 4000 Kranj, ki bo pol leta brezplačno prejemala revijo Viva. Čestitamo!       R. S.
KUPON VfVC
Glasujem za:
Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika
Mojo ginekologinjo ali ginekologa.........
Mojo pediatrinjo ali pediatra_________
PRIIMEK:
NASLOV:
KRAJ IN POSTNA ŠTEVILKA:_____
TELEFON:_
Glasujete lahko tudi na tel. št.: 04/201*42-00
Spoda| podpeani, dovol|uiem. da Studio Moderna d.o.o. moje zgoraj navedene oeebne podatke hrani in uporabita /a statiatične obdelave, izpolnievanie pogodbenih obveznosti, obvesčanie o morebitnih napakah na izdelkih, seznanjanjem s posebnimi ponudbami m ugodnostmi ter m telefonsko, pisno «1 elektronsko anketiramo. Moje oaBbne podatke lahko Studn Modema obdeluie do pisnega preklica mo)e pnvoliüve
Podpis:
Izpolnjene kupone pošljite na naslov:
GLAS Zoisova 1, 4000 Kranj
Lepo je skakati doma
"Moram reči, da je lepo, ker tudi doma končno skačemo na tako veliki skakalnici. Vesel sem in hkrati upam, da bo čimprej pripravljena tudi za poletne treninge in tekme," je v doskočišču 100-metrske skakalnice na Gorenji Savi naglas razmišljal domači reprezentant Robert Kranjec, ki je v sredo prvi uradno preizkusil novo skakalnico.
ODBOJKA
Gorenja Sava - Res se je kranjski skakalec, ki skupaj s klubskim prijateljem Primožem Peterko trenutno kroji celo svetovni vrh v tem atraktivnem športu, lahko veselil nov pridobitve. Nihče sicer ne ve, na kaj je mislil v /raku in pri doskoku, ko je pristal blizu rdeče črte, ki je označevala 115 metrov, vendar pa je dejstvo, da je ob številnih poteh, ko so morali kranjski in ostali slovenski skakalci na dolge in utrujajoče poti na tuje, velikokrat razmišljal, kako lepo bi bilo trenirati in tek-
movati blizu doma. Tako njemu, kot ostalim, se je želja sedaj izpolnila. Ne sicer še povsem, saj ob novi skakalnici še marsikaj manjka (najprej vzpenjača, nato plastična obloga in ureditev spremljajočih objektov ter okolice), vendar dejstvo, da je po več kot petnajstih letih prizadevanj za skakalnico v Kranju ta pripravljena za skoke, vzbuja upanje, da bo v kratkem na red tudi ostalo.
Sicer pa je največ denarja do konca prejšnjega leta za gradnjo prispevala domača Mestna občina
Uradno je prvi kranjsko skakalnico pod Šmarjetno goro preizkusil Kranjčan Robert Kranjec in pristal pri 115 metrih.
Kranj (69 milijonov tolarjev ter 65,7 milijona tolarjev za odkup zemljišč), SK Triglav je zbral 52 milijonov tolarjev. Fundacija za financiranje športnih objektov 33,4 milijona tolarjev, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 31 milijonov tolarjev, nekaj denarja pa so prispevali še različni sponzorji in donatorji ter gradbeni odbor, ki je organiziral nekaj prireditev.
Ko bo investicija končana bo vredna okoli 850 milijonov tolarjev, objekt pa bo državnega pomena, saj bo namenjen za treninge in tekmovanja vseh smučarskih skakalnih reprezentanc in klubskih slovenskih ekip. Z uporabo nove skakalnice se bodo bistveno znižali stroški treningov v tujini, na njej pa pri domačem klubu Triglavu že načrtujejo tudi največje športne prireditve, mednarodna tekmovanja in celo poletne in zimske tekme svetovnega pokala.
Vilma Stanovnik, foto: Gorazd Kavčič
Na novi skakalnici se je izkazal srebrni iz mladinskega svetovnega prvenstva Rok Benkovič, številni obiskovalci pa so zaploskali tudi drugim članom naše srebrne mladinske ekipe: Roku Urbancu, Jaku Oblaku in Juretu Bogataju.
V Žireh najboljša ekipa Stola
Ziri - Minulo nedeljo je SSK Alpina Žiri pripravil ekipno državno prvenstvo za pionirje do enajst let. Na skakalnici K 22 metrov v Žireh seje pomerilo enajst ekip ter 48 tekmovalcev in tekmovalk, prvo mesto pa je osvojilo ekipa SSK Stola, pred ekipo Tržiča in ekipo SK Zagorje. Prva ekipa Triglava je osvojila četrto mesto, domača ekipa Al-pine pa peto mesto.
Na isti skakalnici so nato pripravili še tekmo veteranov. S skakalnimi smučmi se je najbolj izkazal Tomaž Ferlan (Gorenja vas), z alpskimi pa je najbolje skočil domačin Darko Benedik. V.S.
Najmlajši slovenski "risi" na prvenstvu v Kanadi
Tudi letos bodo na neuradnem svetovnem prvenstvu za mlade hokejiste v Quebecu nastopili naši mladi hokejski upi, ki bodo prvo tekmo odigrali že danes.
ROKOMET
Kranj - Sredi tedna je v Quebec v Kanado odpotovala naša najmlajša hokejska reprezentanca dečkov do 14 let. Mladi hokejisti bodo namreč od danes nastopali na tradicionalnem PEE VVEE turnirju, ki se ga udeležuje okoli sto dvajset ekip iz. vseh koncev sveta, zato nosi tudi naziv neuradnega svetovnega prvenstva. Slovenska ekipa je sestavljena iz. hokejistov kar šestih slovenskih klubov (Olimpija, Jesenice, Slavija, Bled, Triglav, Celje), vodenje in organizacijo poti pa je letos prevzel kranjski hokejski klub Triglav.
Mladi hokejisti so v pripravah na tekmovanje odigrali dve prijateljski tekmi, zaključne priprave pa so konec tedna opravili v Celju. "Ker naša Hokejska zveza za pot mlade reprezentance v Kanado ni prispevala ničesar, so morali denar za potovanje v Kanado prispevati starši hokejistov oziroma sponzorji, ki so jih poiskali. Nekaj malega so sicer dodale občine, vendar pa je bil strošek za nekatere starše prevelik. Kljub temu na tekmovanje potujemo z dobro ekipo, tako fantje kot spremljevalci pa si želimo, da bi se ekipa izkazala po najboljših močeh ter spoznala utrip na tako velikem tekmovanju, "je pred odhodom povedal vodja ekipe Bojan Mulej.
Sicer pa v Kanadi slovenski hokej zastopajo: Rok Stojanovič, Miha Ahačič, Aljaž Novak, Jure Bajželj, Gašper Jordan, Klemen Grilanc, Miha Mulej (vsi Triglav), David Mire, Andraž Šmid (oba Acroni Jesenice), David Sefič, Blaž Novak (oba Bled), Rok Koželj (Slavija), Luka Koletnik, Jaka Grošelj, Blaž Novak, David Kač, Anže Ropret, Luka Bašič(vsi Olimpija), Matej Soline, Žiga Grahut in Davor Rakanovič (vsi Celje).
Trenerja ekipe sta Mitja Kern in Dušan Lazar, tehnična vodja pa Darijan Grilanc in Janez Kom-pare.
Naša reprezentanca bo prvo tekmo na turnirju v Quebecu odigrala danes z. ekipo Connectieuta, kasnejši razpored igranja na turnirju pa bo odvisen od uspeha na tekmah.
Najmlajši slovenski "risi" se bodo domov vrnili 25. februarja.
Vilma Stanovnik
Mercator Hi sobota 15. 2
Jeseniški hokejisti poraženi v Zalogu
sporedu 18. februarja, ko bo na Bledu gorenjski obračun med domačim moštvom in Acroni Jesenicami, ZM Olimpija in Slavija M Optima pa se bosta srečali v Tivoliju. Obe torkovi tekmi se bosta začeli ob 18. uri.
V skupni B za uvrstitev od 5. do 8. mesta je ekipa HIT Casinoja Kranjska Gora v Podmežakli 1:2 (1:0, 0:1, 0:1) izgubila z. Mariborom, ekipa Marc Interieri pa je v Tivoliju 6:1 (3:0, 1:0, 2:1) premagala ekipo Triglava. Na lestvici vodi ekipa Marc Interieri z. 12 točkami, sledi Triglav z. 11 točkami. Maribor z 10 točkami in HIT Casino s 7 točkami. Na lestvici strelcev je s 26 točkami prvi Adnan Hadžisulejmanovič (HIT Casino Kranjska Gora). Tudi tekme v skupni B se bodo nadaljevale v torek, ko se bosta na Jesenicah srečali ekipi HIT Casinoja in Mare Interierov, v Mariboru pa se bosta pomerili ekipi Triglava in Maribora.
Že danes, jutri in v nedeljo pa se bo s polfinalnimi tekmami nadaljevalo tekmovanje v Siemens mednarodni hokejski ligi. V skupni A bo danes ob 18. uri v Tivoliju prva tekma med Olimpijo in Acroni Jesenicami, povratno srečanje v Podmežakli pa bo v nedeljo ob 17.30 uri. V.S.
Ljubljana, Jesenice - Minuli torek so hokejisti odigrali 7. krog drugega dela državnega prvenstva. V skupini A za uvrstitev od 1. do 4. mesta je ekipa Acroni Jesenic gostovala v Zalogu, kjer pa je morala priznati premoč 3:0 (0:0, 3:0, 0:0) domače Slavije M Optime. Bolje je na gostovanju v Tivoliju kazalo ekipi Bleda, ki pa je na koncu izgubila proti ZM Olimpiji s 5:3 (1:2, 3:1, 1:0). Tako na lestvici vodi ZM Olimpija s 14 točkami, Acroni Jesenice na drugem mestu imajo 12 točk, Slavija M Optima na tretjem 8 in Bled 4 točke. Na lestvici strelcev vodi Tomaž Razingar (Acroni) z 51 točkami. Naslednji krog bo na
Prva kava danes?
permarket Kranj in nedelja 16. 2.
Nadaljevanje prvenstva tudi za prvoligaše
Kranj, Škofja Loka - Ta teden seje začel spomladanski del rokometnega državnega prvenstva. V l.A ligi za ženske je ekipa Save Kranj v sredo že gostila Krim Eto Kotex ter izgubila kar 51:12. V nedeljo ob 17. uri bo ekipa Loka kave Jelovice v domači dvorani na Podnu ob 17. uri igrala z ekipo Žalca, zaradi udeležbe Krim Ete Kotexa v evropski ligi prvakinj pa bodo Ločanke že v torek vnaprej odigrale tudi 10. krog. S prvakinjami se bodo v domači dvorani pomerile ob 19. uri.
V l.A moški ligi Siol pa bo v Škofji Loki tokrat zelo zanimiv obračun med ekipama domačega Terma in Mobitel Prulami 67. Tekma bo na sporedu v nedeljo, začela pa se bo ob 19. uri.
V l.B ligi za moške bo ekipa Chia Kranj gostovala pri Črnomlju, v l.B ligi za ženske pa se bo ekipa Planine Kranj na gostovanju pomerila s Ketingom. V II. državni ligi za moške se bosta med seboj pomerili ekipi Radovljice in Cerkelj. V.S.
Termo zmagovalec jubilejnega turnirja
Cerklje - Rokometni klub Cerklje, ki letos praznuje 40-letnico igranja rokometa v kraju, je minulo soboto organiziral članski rokometni turnir. Na njem so sodelovale ekipe Rudarja Trbovlje, Terma Škofja Loka, Dol TKI Hrastnika in domača ekipa Cerkelj. V prvi tekmi je ekipa Cerkelj 20:23 premagala Rudar Trbovlje, v drugi tekmi pa je bil Termo Škofja Loka boljši" od Dol TKI Hrastnika 23:16. Nato je Rudar 23:15 premagal Dol TKI Hrastnik in osvojil tretje mesto.
V tekmi za prvo mesto je ekipa Terma 30:23 premagala ekipo Cerkelj in osvojila zaslužen pokal. Pokale so iz. rok cerkljanskega župana Franca Čebulja in predsednika Rokometnega kluba Cerklje Janeza Martinčiča prejele tudi ostale tri ekipe.
Janez Kuhar
Calcit tretji, Astec Triglav zadnji
Kranj - Igralci Calcita so na tekmi predzadnjega kroga rednega dela morali za zmago pokazati vse znanje, trener Hribar pa je moral v igrišče poslati tudi poškodovana Pleska in Olrea. Z osvojenimi tremi točkami pa so Kamničani na dobri poti, da začnejo končnico s tretjega mesta. Svit : Calcit 0:3 (-23, -14, -18). Žal pa so s porazom v Murski Soboti Blejci praktično izgubili vse možnosti za vrhnji del tabele. Po-murje Galex Regal: Merkur LIP Bled 3:2 (-15, -28, 18, 22, 11). Na zadnji domači prvoligaški tekmi (vsaj za kakšno sezono) pa so dodobra razočarali tudi igralci Astec Triglava. Astec Triglav : Maribor Stavbar IGM 0:3 (-16,-15,-14).
V zadnjem krogu pred končnico se bodo odbojkarji Calcita doma ob 19.30 pomerili s SIP Šempetrom. Vsaj za peto mesto se bodo potegovali igralci Merkur LIP Bleda, ki se bodo ob 20.00 v dvorani SGS v Radovljici pomerili z. neposrednim konkurentom Svitom. Za zadnjo letošnjo tekmo v 1. DOL čaka igralce Astec Triglava težko gostovanje v Ravnah. Kamničanke (Varstvo Brolinc) v ženski konkurenci čakajo sosede iz Ljubljane, kjer pa ni pričakovati prav "prijaznega sprejema", saj se Sladki greh Ljubljana še vedno bori za drugo mesto. V soboto vse gorenjske ekipe v 2. DOL in 3. DOL gostujejo. B.M.
SMUČARSKI TEK_
Tekači so tekmovali na Pokljuki
Rudno polje - Minulo soboto in nedeljo so se tekači in tekačice na Pokljuki pomerili na 12. odprtem prvenstvu za dečke in deklice ter memorialnem tekmovanju Lovra Žemve. V kategoriji mlajših deklic je zmagala Ana Požar (ŠD Planica), med mlajšimi dečki Miha Luzar (TSK Olimpija), med starejšimi deklicami Kaja Šiler, med starejšimi dečki pa Gašper Marn (oba TSK Merkur Kranj). V štafetah je med mlajšimi dečki zmagala ekipa TSJ Jub Dol 1, med mlajšimi deklicami ŠD Planica, med starejšimi dečki TSK Bled, med starejšimi deklicami pa ekipa TSK Merkur Kranj. Za memorial Lovra Žemve so nastopili tudi mladinci, mladinke, juniorji ter člani in članice. Med mlajšimi mladinkami je bila najboljša Tea Piškur (TSK Merkur Kranj), med mlajšimi mladinci pa Blaž Bešvir (TSK Valkarton Logatec). V kategoriji starejših mladink je bila najboljša Polona Brcnčič (TSK Valkarton Logatec), med starejšimi mladinci Andraž. Zupan (TSK Bled), med juniorji Domen Zalar (TSK Debitel Vrhnika), med članicami Tina Hižar (TSD Olimpija) in med člani Miha Plahutnik (TSK Debitel Vrhnika). To nedeljo pa bo v Selu pri Bledu še državno prvenstvo za mladinske in članske kategorije. V.S.
PARA SKI___
V paraskiju tudi trinajst deklet
Bohinjska Bistrica - Minulo sredo je bilo na ploščadi kulturnega doma Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici svečano odprtje 9. svetovnega prvenstva v paraskiju, ki poteka na Kobli med enajstim in šestnajstim februarjem. Udeležencem in tekmovalcem prvenstva so zaželeli tekmovalno srečo in predvsem lepo vreme bohinjska županja Evge-nija KegI Korošec, IPC kontrolor Ulf Tingert, podpredsednik Letalske zveze Slovenije Jože Čudn in predsednik organizacijskega odbora Gabrijel Možina.
V sredo so v jutranjih urah že potekale kvalifikacije za četrtkov veleslalom in nekaj ur kasneje tekmovanje v skokih s padalom. Do sobote se bodo zvrstila še tekmovanja v skokih. Slovenska reprezentanca šteje osem fantov in dve dekleti. Fantje nastopajo za ekipi Slovenija Elan in Slovenija ALC, dekleta pa predstavljajo mešano ekipo. Na kvalifikacijskem veleslalomu sta se od naših najviše uvrstila Uroš Ule, na prvo in Gorazd Lah, na tretje mesto. Med dekleti pa je med prve tri prismučala Maja Sajovic. Osvojila je drugo mesto. Po prvih dveh serijah skokov je bila v vodstvu ekipa iz Avstrije, drugo mesto sta si delili Nemčija in Slovenija Elan, sledil pa je še drugi del ekipe Slovenija ALC. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Vabila, prireditve
Mednarodni turnir v podvodnem hokeju - Društvo za podvodni hokej Kranj bo jutri, v soboto, organizator mednarodnega turnirja v podvodnem hokeju z udeležbo šestnajstih ekip. Potekal bo v olimpijskem bazenu v Kranju, začel pa se bo ob 10. uri.
Nočni slalom za pokal Policoma v Poljanah - ŠD Poljane nad Škof-jo Loko bo jutri, v soboto, organizator nočne tekme v slalomu. Tekmovanje bo za vse starejše od 15 let, zanj pa seje moč prijaviti v gostilni na Vidmu ali pred tekmo ob tekmovališču na Golavi.
Tekmovanje v smučarskih skokih v Senožetih - Športno društvo Srednja vas v Bohinju bo to nedeljo organizator tekmovanja v smučarskih skokih na 35-mctrski skakalnici ob smučišču v Senožetih. Prijave in preizkus skakalnice od II. do 12.45 ure.
Tekma v lednem plezanju - V soteski Mlačca bo danes in jutri potekalo tekmovanje v lednem plezanju. Tekma bo štela za slovenski pokal.
Nočna skakalna tekma v Spodnji Lipnici - Športno društvo Lan-covo vabi na nočno tekmo v smučarskih skokih z navadnimi smučmi. Tekmovanje bo danes, z začetkom ob 18. uri na skakalnici Spodnja Lipnica. Prijave sprejemajo uro pred tekmovanjem.
Veleslalom v spomin Jožeta Rozmana - Športno društvo Lom bo to nedeljo organizator veleslalomskega tekmovanja V spomin Jožeta Rozmana. Začelo se bo ob 11. uri v Gahovšah pri Žitniku. Prijaviti se je moč uro pred startom v lovski sobi pri Žitniku.
Košarkarski spored - V l.SKL za moške bo ekipa Triglava gostovala pri Kraškem zidarju, ekipa Heliosa pa bo jutri, v soboto, ob 19. uri gostila Zagorje BZ. V l.B SKL bo ekipa Radovljice gostovala pri Krškem, Loka kava TCG pa pri Novi Gorici. V.S.
Kranjski policisti so lani obravnavali skoraj tisoč različnih tatvin
S tatovi gredo pršuti in žiletke
Število tatvin iz leta v leto narašča. Med tatovi zelo malo takih, ki bi kradli zato, ker so lačni. Lačni so drugače: mamil. Manjše trgovine nezaščitene. Primer dobrega
varovanja nakupovalni center Mercatorja v Kranju.
Kranj - Lani so na kranjski policijski postaji obravnavali 1445 različnih kaznivih dejanj, kar je sedemnajst odstotkov več kot leto poprej. Pomočnik komandirja za področje kriminalitete Marko Novak pravi, da je trend naraščanja opazen zadnjih pet let. Med kaznivimi dejanji je bilo lani skoraj tisoč tatvin, od teh 304 velike tatvine, kjer vrednost škode presega okroglih 72 tisočakov. Praviloma gre za vlomne tatvine v stanovanja, gostinske, trgovske lokale. "Navadnih" tatvin je bilo 679. V teh številkah seveda niso zajeta večja kazniva dejanja, ki jih obravnava urad kriminalistične policije.
Zdene Skok
Kranjski policisti so uspešno raziskali polovico kaznivih dejanj. Marko Novak pravi, da zelo malo tatvin zagrešijo tisti, ki bi morali krasti zato, ker so lačni. "Med tatovi je največ, po naši oceni kar 80 odstotkov odvisnih od drog. Ukradene stvari prodajo, da pridejo do denarja za mamila. Trenutno gredo zelo dobro v promet pršuti in žiletke. V velikih trgovskih centrih imajo varovanje dokaj dobro urejeno, tudi v nekaterih drugih trgovinah so trgovke z dolgoletnimi izkušnjami že izurjene za odkrivanje tatov. Poznajo tudi kleptomane. Največ problemov imajo v manjših trgovinah, zlasti s tekstilom, za katere je varovanje prevelik strošek, praviloma mlade prodajalke pa dostikrat opazijo krajo šele zvečer, ko visi prazen obešalnik.'
Med trgovinskimi tatovi.
cisti, se najdejo tudi "profesionalci". Lani. denimo, so prijeli par iz Ljubljane, ki se je specializiral za krajo tekstilnih izdelkov. Varnostne zaščite na Izdelkih so za prave tatove mačji kašelj. "Za tatove pišemo kazenske ovadbe na državno tožilstvo. Priporncga razloga praviloma ni, zato gredo postopki po redni, dolgotrajni poti, precej
ovadb je tudi zavrženih. Resnejše obravnave so deležni predvsem povratniki," pravi Marko Novak.
Tudi policistom bolj kot drobne tatvine po trgovinah povzročajo sive lase nočni vlomilci, bodisi v stanovanjske hiše ali poslovne prostore. Med hožično-novoletni-mi prazniki, na primer, so se ubadali s serijo vlomov v hiše v Trbo-jah, H rastju in Čirčah. Vlomilci te vrste praviloma prihajajo od drugod in jih je zato težje ustaviti. Pobirajo denar, zlatnino, potne liste, včasih še prenosne računalnike, medtem ko tehnični predmeti zanje že nekaj časa niso več zanimivi. Drugače pa je pri vlomih v trgovine, kjer gre s tatovi tudi tehnično blago. Lahko se prodajo tudi cigarete.
kate-
rimi imajo opravka kranjski poli-  Varnostnik skrbi, da se kupci počutijo varne.
Nadzorna soba v Mercatorju.
V Mercatorju tehnično in fizično varovanje
Marko Novak pravi, da imajo varovanje zgledno urejeno v velikih nakupovalnih centrih, kakršen je tudi Mercatorjcv na Primskovem. Vodja njihovega varovanja je Zdene Skok. Koliko tatvin je v njihovem centru, ni mogoče natančno ugotoviti, po odvrženi embalaži sodeč povprečno trideset na mesec, "na delu" pa jih zalotijo kakšnih deset. Tatovi posegajo po različnem blagu, pogosto se zgodi, da že v trgovini pojejo sirovo štručko, spijejo pijačo, vzamejo mesno kocko ali radirko iz škatlice. Tatov, ki jih zalotijo, običajno ne predajajo policiji. Tat ukraden izdelek bodisi plača ali pa vrne.
Zakon o kazenskem postopku spremenjen že aprila?
Hitrejše sodbe brez sojenj
Razblinjene dileme o nedovoljenih dokazih iz predkazenskega postopka, ki so "okužili" sodnike, več pristojnosti policiji v predkazenskem postopku, kaznovalni nalogi za razbremenitev okrajnih sodišč.
Ljubljana - Pravosodni minister Ivo Bizjak s sodelavci je v sredo predstavil predlagane spremembe zakona o kazenskem postopku, ki naj bi jih državni zbor po hitrem postopku predvidoma sprejel že aprila. Minister je uvodoma dejal, da gredo spremembe v štiri smeri; ključna je obvezna uskladitev zakona z odločbo ustavnega sodišča glede nedovoljenih listin v sodnih spisih, ministrstvo pa je dodalo še nove rešitve za pospešitev sodnih postopkov, odpravo nekaterih nejasnosti in napak v sedanjem zakonu ter terminološke uskladitve, zlasti z zakonom o policiji.
Ustanovno sodišče je marca lani z odločbo zahtevalo uskladitev zakona o kazenskem postopku z ustavo. Po njej se mora zakon spremeniti tako, da bo preprečeval, da bi se sodnik, ki odloča o morebitni krivdi in kazni obtoženca, seznanil z nedovoljenimi dokazi, zbranimi v predkazenskem postopku, kot seje to zgodilo tudi odmevnem v primeru Tekačevo, kjer je sodnica predlagala lastno izločitev.
Razlog za izločitev sodnika predlagana sprememba zakona zdaj natančneje opredeljuje. Razlog nastopi, če seje sodnik seznanil z dokazom, ki bi moral biti izločen iz. kazenskega spisa, razen če vsebina dokaza ni taka, da bi lahko vplivala na njegovo nepristransko odločitev.
Spremenil naj bi se tudi postopek izločanja nedovoljenih dokazov, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden gaje poučila o pravnih jamstvih. Takšne dokaze bo moral iz. spisa izločiti že državni tožilec, preden ga pošlje na sodišče, druge nedovoljene dokaze pa preiskovalni sodnik oziroma sodnik posameznik, brž kot ugotovi, da bi lahko vplivali na sodno odločitev.
Novost je tudi zahteva, da morajo stranke v izogib zavlačevanju postopkov izločitev spornih dokazov zahtevati takoj, ko izvejo za razlog, in ne šele med sojenjem, s
čimer se postopki po nepotrebnem zavlačujejo.
Policijski dokazi bodo veljali
Policijska zaslišanja osumljencev predkazenskem postopku naj bi po spremenjenem zakonu na sodišču dobila veljavo v primerih, ko bo policija "utemeljenega" osumljenca poučila o njegovih pravicah, ko bo zaslišanje opravila v prisotnosti njegovega Zagovornika, v delni meri pa tudi, če zagovornika ne bo, pa bo pravno poučen osumljenec uradni zaznamek svoje izjave o kaznivem dejanju podpisal. Te novosti, če bodo sprejete, naj bi bile uveljavljene šele po enem letu, da se bo policija nanje lahko primerno pripravila.
Predlagane spremembe zakona zadevajo tudi državne tožilce, ki bodo lahko usmerjali delo policije v predkazenskem postopku. Način usmerjanja naj bi predpisala vlada. Tudi sicer naj bi tožilci v postopkih odločanja o odložitvi kazenskega pregona, o odstopu zadeve v poravnavanje, o začetku pregona in predlaganju kaznovalnega naloga dobili aktivnejšo vlogo v postopkih, kot jo imajo zdaj.
Zakon naj bi prinesel tudi nov skrajšani postopek za ka»zniva dejanja iz pristojnosti okrajnih sodišč, za katera je zagrožena de-
narna kazen ali kazen do treh let zapora. Gre za t.i. kaznovalni nalog, s katerim bo sodišče na tožilcev predlog brez glavne obravnave lahko izreklo predlagano kazen: denarno, prepoved vožnje motornega vozila, pogojno obsodbo z. določeno denarno kaznijo ali kaznijo zapora do šestih mesecev, sodni opomin, odvzem predmetov in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. Obtoženec bo lahko ugovarjal, prepozen ali nedovoljen ugovor bo sodnik zavrgel, sicer pa taZpi sat obravnavo. Novost naj bi razbremenila okrajna sodišča, po dosedanjih izkušnjah pa bo lahko učinkovita, saj doslej v skrajšanih postopkih le štirje odstotki obdolžencev napovedo pritožbe. Na 13.000 rešenih kazenskih zadev v letu 2001 na okrajnih in okrožnih sodiščih je bilo 4000 pritožb.
Zametki novega zakona
Minister Ivo Bizjak je na novinarski konferenci priznal, da je zakon o kazenskem postopku od sprejema naprej doživel precej
sprememb, zaradi česar posluša tudi kritike, vendar so (bile) spremembe nujne. Povedal je tudi, da ministrstvo dela na razvoju povsem novega zakona. Raziskovalni projekt, ki bo zaključen predvidoma oktobra letos, bo dal izhodišča za korenitejšo spremembo. Zdaj predlagane spremembe gredo v smer prihodnje ureditve, ki jo zagovarja tudi večinska strokovna javnost.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
"V Mercatorju imamo kombiniran sistem varovanja. Za fizično varovanje skrbijo varnostniki kranjske Varnosti, tako v stavbi kot zunaj nje, imamo pa tudi tehnično varovanje s pomočjo video nadzornega sistema in varnostne zaščite izdelkov," pravi Zdene Skok. Sistem je dokaj učinkovit, Narkomanov, denimo, v Mercator ni. Varnostniki so v centru zato. da se kupci počutijo varne. So prijazni, kupcem pomagajo, če je treba, jim ne gledajo pod prste, seveda pa imajo tudi posluh, kdaj je vendarle treba nastopiti represivno in na kakšen način. Pri blagajnah večkrat zapiska alarm. Po-
gosto, kot priznava Zdene Skok, tudi zaradi nerodnosti prodajalk, ki ne uničijo varnostne zaščite na izdelku, kdaj zataji tudi tehnika. V takih primerih je nerodno: kupcem, v katere se oprejo vse oči, še bolj pa zaposlenim, ki se morajo seveda lepo opravičiti.
V Mercatorju se trudijo, da bi bilo čim več izdelkov, zlasti draž jih, varnostno zaščitenih. Načinov zaščite je več. med najbolj uveljavljenimi je magnetna. Nekateri proizvajalci, zlasti Italijani, v izdelek že sami vgradijo zaščito in zgodi se, da niti prodajalci zanjo ne vedo, pri blagajni pa nato pride do nerodnosti.
Učinkovit je tudi Mercatorjev video sistem. Varnostnik iz nadzorne sobe prek kamer na ekranih zaznava morebitne skušnjave kupcev. Tuje raziskave namreč kažejo, da kar polovico izgub v trgovinah povzročijo nepošteni kupci, 45 odstotkov zaposleni, pet odstotkov pa jih pripisujejo malomarnosti. Pri nas podatkov te vrste še ni, verjetno pa bi bile številke podobne. Čeprav je varnostni sistem v Mercatorjevem nakupovalnem centru drag, pa je po drugi strani tudi upravičen. Pod nad zorom so tudi skladišča, zaposleni pa med delovnim časom ne smejo nakupovati.
Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič
Pod Blegošem čutili potres
Železniki - Scizmograli državne mreže potresnih opazovalnic ŠO v sredo, 12. februarja, ob 20.17 zaznali zmeren potresni sunek. Žarišče potresa je bilo na območju južno od Železnikov, preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,4. Učinki potresa v širšem nadžariščnem območju po oceni ni presegla četrte stopnje po evropski potresni lestvici.
KRIMINAL
Nasilni Romeo
Jesenice - Vsaj v tednu, ko goduje Valentin, bi se fantje lahki) lepše obnašali do svojih najdražjih. Jeseniški polieisti so za domnevno nasilje 26-letnega Blejca zvedeli v sredo, zgodilo pa naj bi se prejšnji večer oziroma noč. Blejec naj bi svojo partnerko prisilil, daje sedla v njegov avto, jo med vožnji) od Jesenic do Radovljice večkrat udaril v obraz, jo pred enim od gostinskih lokalov zvlekel iz. avta, da je padla, nato pa jo z brcami v hrbet poškodoval. Tudi v lokalu naj bi ji grozil in jo žalil, s fizičnim nasiljem pa nadaljeval še med potjo domov. Policisti bodo agresivnega ljubimca kazensko ovadili.
Vlomi in tatvine
Bohinj - Blejski policisti so v sredo zvedeli za vlom v počitniško hišo na planini Konjščica. Neznanec je neugotovljenega dne med koncem lanskega novembra in tem tednom vlomil v hišo in odnesel daljnogled, škornje, več konzerv s hrano ter dva noža. Škodo cenijo na 60.000 tolarjev.
Milje - Med torkom in sredo je nekdo skozi nezaklenjena garažna vrata prišel v eno od hiš v Miljah pri Visokem. Odnesel je približno 360.000 tolarjev vreden visokotlačni aparat karcher HDs super.
Škofja Loka - Na Kapucinskem trgu v Škofji Loki je nekdo v nočj na torek vlomil v trafiko podjetja 3Dva. S polic je pobral več škatel cigaret, kartic operaterjev Mobitel in Simobil ter 10.000 tolarjev gotovine. Celotna škoda še ni znana.
Zg. Luša - Iz kombija fiat fiorino, v torek parkiranega v Zg. Luši, je nekdo ukradel avtoradio kenvvood in mobilna telefona nokia in eriesson.
Bled - V diskoteki Faraon je neznanec izkoristil nepazljivost lastnice in iz nahrbtnika na tleh ukradel mobilni telefon philips. Podobno seje zgodilo v lokalu Krokar, kjer je neznanec z. obešalnika neopazno snel žensko torbico in odšel z njo. V Kranju pa je neznanec iz prodajalkinega nahrbtnika, odloženega na pultu v trgovini Amazona, \ zel denarnico z dokumenti in gotovino. H.J.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje nenadoma umrl naš oči
MARJAN TRAMPUŽ, st.
obrtnik v pokoju
Od njega se bomo poslovili v nedeljo, 16. februarja 2003. Cvetje s hvaležnostjo odklanjamo v dobrodelne namene.
VSI NJLGOVI Naklo, 13. februarja 2003
Pilotska študija Uroša Koržeta
Če kdo, potem je po robu med zakonitim in gospodarskim kriminalom v preteklem desetletju hodil mag. Uroš Korže, član uprave Elana. Za mojstra tranzicijskih veščin se je izučil na Skladu RS za razvoj, poznejši Slovenski razvojni družbi, ki ga je vodil od njegove ustanovitve leta 1990 do konca leta 1995.
Tudi, če je kot direktor "pogrebnega" sklada slovenskega gospodarstva Uroš Korže podpisoval škodljive pogodbe, so kazniva dejanja že zastarala. Po drugi strani pa Korže s svojimi menedžerski-mi domislicami in domnevnimi sposobnostmi slovensko jaVnost vedno znova razburja. Recimo z izplačilom dvesto dvajset milijonov tolarjev nagrade članom Ela-nove uprave.
Obdobje fundacij
Prejemniki naj si nagrade ne bi razdelili, ampak jo vložili v 13-odstotni lastniški delež podjetja Ski Mar (direktorje Uroš Korže), večinskega lastnika Elana. Divi-dendc pa bi namenili za fundacijo, ki bi štipendirala otroke zaposlenih v Elanu. Pri tem je dobro vedeti, da je na zamisel o fundaciji, ki bi nadarjene Slovenke in Slovence štipendirala v tujini, prišla tudi vlada in je 19. julija 2001 ustanovila javni sklad AD Futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS. Med člani programske komisije vladne fundacije pa je med drugim tudi Uroš Korže iz Elana.
Tako kot pri marsikateri drugi zgodbi, v katero je vpleten Korže. ni šlo vse gladko niti pri AD Futura. Pravzaprav se je zapletlo že na samem začetku. V ustanovitvenem aktu je vlada predvidela, da bo osnovno premoženje fundacije znašalo štiristo štirideset milijonov tolarjev. Očitno pa se je celo ustanoviteljem znesek zdel pretiran in so ga s spremembo in dopolnitvijo akta o ustanovitvi sklestili na petnajst milijonov.
Vendar bi bilo zmotno pričakovati, da bi se paradržavni sklad milijonom kar tako odrekel. Namesto v ustanovni kapital, je vlada za preostanek leta 2001 štiristo pet milijonov proračunskih tolarjev namenila za izvajanje programa, dvajset milijonov pa za stroške poslovanja.
Naslednji zaplet je nastal, ko so začasnemu pooblaščencu dr. Jordanu Bergincu potekla "pooblastila. Nadzorni svet sklada (predsednik sveta je predsednik države dr. Janez Drnovšek, člani pa so Mirko Bandelj, Ivan Bizjak, dr. Lucija Čok, dr. Vlado Dimovski, dr. Tea Petrin in mag. Anton Rop) je za obdobje od 1. januarja 2003 do 31. decembra 2007 imenoval dr. Ccneta Bavca. Ta pa je vodenje AD Future odklonil. Š tem se je nadzorni svet, v katerem je pol vlade, znašel v škripcih. Izvlekel se je tako, daje Bergincu začasni mandat podaljšal. Skladno s pooblastili se je potem Berginc obdal s posvetovalnim organom, v katerem so poleg Koržeta še doktorji znanosti Alenka Šelih, Meta Zore, Jadran Lenarčič, Matjaž Kmecl, Aleš Erjavec, Zeljko Knez, Stane Pejovnik in mag. Mateja Mcšl. Koordinatorka za mednarodne projekte je Darinka Trček, poslovna sekretarka pa Sabina Črnila Gruden.
Prezrta Tobačna
Aktualni prokurist Elana, direktor Ski Mara, edini lastnik podjetja Korže, d.o.o., v likvidaciji in svetovalec fundacije AD Futura je sinonim za kontinuiteto tranzicijskih bogatašev in koncentracijo
kapitala. Za razumevanje strukture vloge, ki jo igra v sedanjosti, se je treba vedno znova vračati v njegovo preteklost. Ta pa je meglena. Ena od nerazčiščenih zgodb iz njegove preteklosti je, denimo, lastninsko preoblikovanje nekdanjega podjetja Tobačna Ljubljana, p.o.
V primeru Tobačne, ki se je v začetku devetdesetih let lastninila po tako imenovanem Markoviče-vem zakonu, je neznano kam izginilo 118,5 milijona tolarjev oziroma 9,1 milijona takratnih mark, zaradi česar je bil direktor razvojnega sklada Uroš Korže osumljen podpisa škodljive pogodbe.
Lastninjenje Tobačne je del pilotskega projekta privatizacije družbenega premoženja, ki so ga na skladu razvili pod Korž.ctovim vodstvom. Izhodiščna točka projekta je bil prenos nominiranega kapitala iz Tobačne na razvojni sklad; po bilanci stanja na dan 30. junij 1991 je znašal 416.929.000 tolarjev oziroma 32.071.462 mark. Sledila je prodaja dela kapitala tujima strateškima partnerjema. Medtem ko je bila vrednost Tobačne ocenjena na 70 milijonov mark, je znašala njena prodajna vrednost 66,9 milijona. To naj bi bila tudi osnova za izračun lastniškega deleža, po katerem je podjetju Reemtsma Cigarettenfabri-ken GmbH iz Hamburga pripadal 58,8-odstotni lastniški delež, pod-
jetju Seita, Societe Nationale d'Exploitation Industrielle des Tabacs et Alumettes, S. A. iz Pariza 17,7-odstotni, skladu za razvoj pa pogodbeno dogovorjeni 23,5- odstotni lastniški delež. Navedeni deleži, ki so v sodnem registru tudi vpisani, pa v resnici predstavljajo 63,1 odstotka prodajne cene, saj je kupnina (zanimivo je, da je bila na račun sklada plačana v tujini) znašala le 44,2 milijona mark. Povedano drugače, lastniški deleži so bili določeni na že opravljeno plačilo dela kupnine s strani tujih kupcev, ne pa na podlagi dogovorjene prodajne vrednosti (66,9 milijona mark).
Če bi bili deleži izračunani na podlagi pogodbeno dogovorjene vrednosti, bi bila lastniška deleža tujih kupcev nižja, delež sklada pa višji. Vse bi bilo v redu, če bi lastniki glede na doseženo ceno nižje vrednotili tudi sredstva, torej aktivo. Namesto tega je Tobačna s knjiženjem na podlagi otvoritvene bilance po prodaji deležev tujima kupcema povečala vrednost sredstev na dogovorjenih 66,9 milijona mark, do sklada pa vzpostavila obveznost v višini posojila 9,1 milijona mark, ki naj bi ga od sklada prejela.
Medtem ko so revizorji službe družbenega knjigovodstva argumentirano trdili, daje prišlo v primeru Tobačne do oškodovanja
družbenega premoženja oziroma, daje nekaj več kot sto osemnajst milijonov tolarjev (9,1 milijona mark) kratko malo izginilo, so se na agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo trudili dokazati, da temu ni tako, saj naj bi sklad od Tobačne prejel: izplačilo izredne
tudi prišlo. Pravzaprav do izplačila izrednih dividend sploh ni moglo priti, saj so rezerve na dan 30. junij 1991 znašale komaj 21,3 milijona tolarjev. Sploh pa takrat veljavni zakon o računovodstvu termina izredne dividende niti poznal ni. Je pa zakon eksplicitno določal, da rezerv v nobenem primeru ni mogoče pozneje razdeliti med lastnike v obliki dividend ali deležev iz dobička.
Da je v primeru Tobačne prišlo do oškodovanja družbenega premoženja, je ugotovil tudi družbeni pravobranilec Janez Krnc. Luknja pa ni nastala v razvojnem skladu, temveč v Tobačni, saj je .sklad ravnal v nasprotju s takrat veljavnem zakonu, ki v 7. členu določa, da moral sklad družbeni kapital, ki je nanj prenesen, v to podjetje znova vrniti. Do pare natančno. Kar pomeni, da posojilo sploh ne pride v poštev.
V zagovoru "tobačne" transakcije se je Uroš Korže skliceval na tehniko nekakšnega povratnega financiranja podjetja s strani prodajalca, o kateri pa (tako Korže) inšpektorji SDK zaradi pomanjkljive usposobljenosti ne morejo kvalificirano presojati.
dividende v višini 10,2 milijona mark; delež v osnovnem kapitalu v višini 13,6 milijona mark; kupnino za delež obeh tujcev v višini 44,2 milijona mark. "Keč" je v tem, da izredne dividende sploh niso bile izplačane; čeprav je skupščina Tobačne na seji 18. novembra 1991 sprejela sklep o izplačilu izrednih dividend edinemu družbeniku, ni nobenega dokaza, da je do realizacije sklepa
Zaradi sumljivih transakcij, ki jih je revizija SDK v primeru lastninjenja Tobačne ugotovila, je družbeni pravobranilec Janez Krnc predlagal revizijo poslovanja Koržetovega sklada. Do nje ni nikoli prišlo. Zganili pa se niso niti na notranjem ministrstvu niti na tožilstvu, čeprav so bili tako prvi kot drugi z nepravilnostmi seznanjeni.
Marjeta Smolnikar
"Skoki" po kranjski skakalnici
Osnutek letošnjega občinskega proračuna nobenemu mestnemu svetniku povsem po meri. Vsi bi radi več, hkrati pa svarijo pred pretirano ambicioznimi naložbenimi željami. Nujen t.i. mandatni program ter iskanje denarja iz državnih in mednarodnih skladov. Koliko je že in koliko še bo stala skakalnica na Gorenji Savi?
Kranj - Osnutek proračuna je bil sicer pripravljen že dosti prej, vendar so ga v mestnem svetu lahko obravnavali šele v sredo, potem ko so na prejšnji seji imenovali odbore in komisije, ki so se dolžne izreči o njem. Svetniki so svoje poslanstvo vzeli resno, saj praktično ni bilo nikogar, ki bi bil z osnutkom povsem zadovoljen. Vprašanje je seveda, koliko predlogov in pobud bo lahko vgrajenih v predlog osnutka, saj vreča ni brez dna.
Letos naj bi se v občinsko blagajno nateklo 7,1 milijarde tolarjev prihodkov, odteklo naj bi jih 7,3 milijarde,, zadolževanje je predvideno v višini 150 milijonov tolarjev, 336 milijonov pa naj bi bilo proračunskega primanjkljaja. Prihodki so na področju pričakovane dohodnine zgolj približni, je pojasnil načelnik oddelka za finance Mirko Tavčar, saj točnega izhodišča za izračun iz. države še niso posredovali.
Predsednica nadzornega odbora Saša Kristan je dejala, da je osnutek po formalni plati primeren za obravnavo, medtem ko se odbor v vsebino ni spuščal. Več pripomb nanjo je imel odbor za finance. Predsednik Alojz Potočnik je povedal, da odbor ne podpira nameravanega zadolževanje za nakup Delavskega doma v
Stražišču, ki ni utemeljen. Odbor odkup odsvetuje. Spotaknil se je tudi ob nameravano prodajo počitniških objektov v Ankaranu, kjer ima mestna občina približno 6000 kv. metrov privlačnih zemljišč ob obali. Gradnja letnega kopališča naj se financira iz rednih proračunskih virov, meni odbor, za skakalnico na Gorenji Savi, kjer občina ni lastnica, pa naj se opravijo resna pravna in ekonomska preverjanja, tako za nazaj kot za naprej, saj trenutna ocena za dokončanje objekta že presega 900 milijonov tolarjev.
Podobno stališče je glede vse dražje skakalnice zastopal tudi Darko Zupane iz odbora za šolstvo, kulturo, znanstveno raziskovalno dejavnost in šport. Branko Grims je spomnil, da je bilo ob predaji investilorstva z mestne ob-
čine na smučarski klub Triglav dano zagotovilo, da dodatnih obveznosti za občino ne bo več ter opozoril, da to ni edini objekt širšega značaja, ki pada na pleča občinskega proračuna. Tu je še letni bazen. Rastoči stroški za skakalnico so zmotili tudi Matevža Kleca. Kot je dejal, je bila prva cena 90 milijonov tolarjev, ki je ob zagotovilu, da je dokončna, potem narasla na 290 milijonov, zdaj pa že presega 900 milijonov in vprašanje je, ali je zadnja. Skakalnica, bazen, drsališče; ali se bodo Kranjčani samo še rekreira-li? Zajemati je treba s primerno veliko žlico. Za cesto mimo skakalnice, ki se je že ob poskusnih skokih v sredo spremenila v prometni zamašek, pa je svetoval, naj se spelje naravnost in tako ogne skakalnici. Razgrete duhove je skušal umiriti Lojze Gorjanc, ki je ponovil ključ sofinanciranja gradnje skakalnice; 30 odstotkov občina, prav toliko fundacija za šport, po 20 odstotkov pa ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter smučarski klub Triglav s sponzorji. Ključ še velja, je zatrdil
Gorjanc, in povedal, da je občina doslej za skakalnico namenila 186 milijonov (letos naj bi še 64 milijonov, prihodnje leto 50 in leta 2006 40 milijonov), vsega vloženega denarja pa je bilo prek 300 milijonov tolarjev.
Aleksander Ravnikarje menil, da je investicij, ki jih namerava občina spraviti pod streho v tem mandatu, glede na omejen proračun preveč. Pogreša prioritetno zasnovan mandatni program, ki bi bil usklajen in predvsem realen. Radi ali ne so mu pritrdili tudi drugi svetniki, ki pa so hkrati prihajali na dan z novimi predlogi, kaj vse bi morali vsebovati letošnji proračun. Poglejmo na kratko nekatere od njih.
Matevž Kleč je predlagal čimprejšnje rušenje gospodarskega poslopja, ki ogroža varnost otrok iz vrtca Čira čara, ureditev doma za brezdomce, sofinanciranje sosednjih občin za gradnjo stavbe nujne medicinske pomoči ter nakup zemljišča ob vrtcu v Bitnjah za športna igrišča za krajane. Darko Zupane je med drugim predlagal več denarja za štipendi-
je ter za obnovo in oživitev mestnega jedra, priporočil pa je tudi boljše strokovno pokrivanje področja športa v občinski upravi. Milan Podgoršek želi več denarja za* razvoj gospodarstva oziroma podjetništva, Andrej Tavčar za nadaljnjo dokapitalizacijo škofjeloške klavnice, sofinanciranje osemenjevanja živine, obnovo ceste od Drulovke proti Mavčičam v tem letu, namesto prodaje dela hiše na Koroški 29 preureditev za turistični informacijski center, LTO Kokra, turistično izobraževanje ipd. Janez Frelih nasprotuje realnemu zniževanju denarja za redno dejavnost, vzdrževanje komunalnih naprav in investicije v krajevnih skupnostih, Mirko Draksler je predlagal, naj se denar za prireditve in proslave združi in s tem postane preglednejši, v starem delu Drulovke še letos zgradi kanalizacija, od Drulovke do Brega pa vsaj pločnik. Doroteja Osterman pogreša program gradnje stanovanj za mlade družine in socialnih stanovanj, Nikolaj Bevk in Janez Osojnik več denarja za izgradnjo komunalne in-
frastrukture, Jože Lombar želi obljubljeno cesto od Babnega vrta do občinske meje, Vito Rožej programe in projekte, s katerimi bi občina pridobila denar iz državnih in mednarodnih skladov, dnevni center za otroke in mladostnike. Za vsebinsko oživitev mestnega jedra, izdatnejše štipendiranje, "elektronski" Kranj, sofinanciranje interneta v dijaškem in študentskem domu, za razvoj fakultete in univerzo v Kranju se zavzema Beno Fekonja. Vlasta Sagadin zagovarja čimprejšnjo obnovo propadajočih kulturnih spomenikov v Kranju in izdelavo celostne podobe Kranja, Bojan Homan sofinanciranje cerkvenega vrtca v Stražišču...
Helena Jelovčan
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
/JjtJjSŠJaDŽ)    041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
70. GLASOVA PREJA: Razumeti delovanje možganov
Dr. Mateja de Leonni Stanonik:
Agata 2003
Agata Schwarzkobler, glavna junakinja Tavčarjeve Visoške kronike, je še vedno vznemirljiv človeški lik. Le zakaj? Sama naj bi začarala tukajšnje ljudi in duhove sredi davnega sedemnajstega stoletja, Tavčar jo je upodobil v začetku dvajsetega, kaj nam sploh lahko še pomeni na začetku enaindvajsetega? Prav to smo videli na zadnji Glasovi preji,
ko se nam je "prikazala" v podobi mlade znanstvenice in poljanske rojakinje Mateje Stanonik.
Kako so časi spreminjajo! Če bi ena mlada ženska Se pred nekaj desetletji brskala po skrivnostih človeških možganov, bi seji sicer tre /godilo nič hudega, a naši ljudje bi zmajevali z glavami in govorili: Ta pa ni čist' pr' ta prav'! Če bi to počela pred nekaj stoletji, pa bi jo doletela najmanj usoda Agate Schwarzkobler! Tako nekako sem govoril na začetku preje in rečene besede so bile sprejele z očitnim odobravanjem in po-spremljene z glasnim smehom. Primerjava med fiktivno Agato iz Tavčarjeve Visoške kronike in našo gostjo Matejo, ki je dejanska oseba, naj bi bila torej vsaj duhovita. Stvarna pač ni.
Kakšna je visoška Agata? Razen tega. da je bila čedna in mlada? Iz. pisanja kronista Izidorja Visoškega razberemo, da seje hitro privadila novemu življenju, takoj se je lotila vsakega dela, iz rodne nemščine je prej ko v enem letu povsem preklopila na poljansko slovenščino, bila je vesele in krotke narave, z nikomer se ni prepirala, imela je kmalu kup prijateljic, pri nedeljski maši je zbujala "veliko občudovanja in dopa-denja", a bila je tudi zares pobožna in rada je molila, visoškemu gospodarju ni delala skrbi, "posebno ne, ker ni gledala za moškimi", "na plese je časih zašla in tudi na prejo", a vselej v spremstvu Izidorjevega brata Jurija, s katerim pa nista nikdar "dolgo izostala, kar mi je bilo kot gospodarju prav, ker ples in preja prav rada pokvarita mlado žensko".
Če zdaj z. Agato primerjamo našo rojakinjo Matejo, vidimo brž, da sta si v marsičem podobni.
Če bi se v času njegovega krivega pričevanja kdo vprašal, kaj ga je obsedlo, zakaj je tako govoril, bi bil edini odgovor najbrž, res ta, da gaje nekdo "začaral". Danes pa je kognitivna nevroznanost /možna marsikaj od tega znanstveno razložiti. Kaj seje dogajalo v Marksov i duši oziroma v njegovih možganih? Prav to zanima tudi našo znanstvenico. "Res je, še najbolj me fascinira do sedaj nerazumljena povezava med možgani in dušo. V sklopu teoretičnih hipotez se sprašujem: Na kakšen način lahko molekule, iz. katerih so zgrajene celice v možganih, pretvorijo raz lične atome v okus, vonj, glasove, skrbi, strah, razočaranja, bolečine, motjVacijO ali strasti? Kakšni 'čudeži' se morajo vsak trenutek zgoditi v možganih, da preprečijo našo vsakdanjo sivino - ne da bi setena sploh zavedali?"
Tako je govorila v intervjuju za naš časopis. In hkrati odprta pogled v spoznanja, ki morda niso daleč. "V nasprotju s tradicionalnimi prepričanji o razumu sem mnenja, da nas skozi življenje vodijo predvsem naše strasti ter naše iluzije, katere je evolucija stkala v vsako posamezno celico naših možganov. Z njimi smo dosedaj raziskovali svoje fizično okolje na zemlji ter tudi vse dosegljive kotičke našega vesolja. Trenutno pa se nahajamo v jutru povsem nove
Še več: dejanska junakinja izmišljeno v marsičem prekaša. Tudi ona je mlada in očarljiva; hitro se je privadila ameriškemu načinu življenja, amerikanščino razume in govori marsikdo od nas, a ona v njej tudi čustvuje in misli, svojih uspehov ni mogla doseči drugače kot s trdim delom. Daje lahko hkrati vesele in resne narave, smo ugotovili na preji, na kateri je zbudila "veliko občudovanja in dopadenja"; kako je z njeno po-božnosljo, ali kaj zahaja na plese in gleda za moškimi, ali komu meša glavo in povzroča kaj skrbi -tega pa nismo ugotavljali, ker ni v duhu časa.
Do tod torej primerjava med obema nekako zdrži. A tu nastopi' velika in bistvena razlika. Agato so obsodili nečesa, kar sploh ni bilo res. "Dolže jo. da je delala točo, da je tvoje prašičke jahala nad tvojo hišo in da se je s hudičem rada imela." Tako je Visoča-nu zaupal njegov sosed Debelak. Tega jo je obtožil Marks Wulf-
ling, po zavrnitvi užaljeni snubec in jo prijavil oblastem kot Čarovnico; v nogo naj bi mu z. enim samim dotikom vsadila robat kremen, dve igli in dva žeblja, kar ga je dolgo grozovito bolelo. Same čudne reči, česa takega še današ- g nja znanost in tehnika ne zmore-ta!
Naša znanstvenica pa sama in odkrito priznava, da se ukvarja s čarobno veščino, ki ji pravi "kognitivna nevroznanost". "Rada bi na kratko definirala kognitivno nevroznanost: je multidisciplinar-na veda. ki vključuje nevrologijo. psihologijo, psihiatrijo, biologijo, biokemijo, genetiko, filozofijo, itd. Njen cilj je razumeti delovanje možganov - kako zaznavamo, spoznavamo, se gibljemo, razmišljamo, čustvujemo in se spominjamo - še posebej razjasniti odnose med duševnostjo, vedenjem ter možgani. Izhajamo pa iz osnovne predpostavke, da so možgani substrat duševnosti. Na področju nev-roznanosti se ukvarjam z. razisko-
Od leve: Zdravko Krvina, Rosvita Pesek, Pavle Ravnohrib, Milena Miklavčič in Martin Strel.
Do zadnjega kotička napolnjena Krvinova galerija.
vanjem bolezni možganov, z nevrologijo in nevropsihologijo ... Čeprav se ukvarjam tako s kliničnim kot tudi raziskovalnim delom, ugotavljam, da sem po srcu naravnana k raziskovanju, še posebej k proučevanju človeške narave."
Vse to je izjavila v intervjuju za naš časopis (26. novembra 2002), pa se ji ni zgodilo nič hudega." Nasprotno: decembra istega leta je bila izbrana za Gorenjko meseca! Ja, časi se res spreminjajo. Še modri Aristotel (384-322),' "oče naravoslovja", je bil prepričan, da je središče našega občutenja in mišljenja v srcu! Da bi to utegnili biti možgani (encefalon), je kmalu za njim domneval že alek-sandrijski anatom Erazistiat (300-240); postavil je tudi domnevo o povezanosti števila možganskih vijug in stopnjo inteligence. Od takrat se je znanje o možganih vijugavo dvigalo, šlo je samo še navzgor, vse do spoznanj, za katerimi zdaj stremijo naša rojakinja in njeni kolegi v
stroki. Z neskrito ambicijo, da bi delovanje tega ključnega organa razumeli in na ta način doumeli celo - človeško naravo!
Kako nedoumljiva je ta, priča prav obsedenost krivopričevalea Marksa Wulffinga. Spomnimo se, kaj je izjavil pred loško pravico. "Prav natančno je razložil, da neko noč, ko je luna sijala in ko je ležal v hlevu, ni mogel zaspati, ker se mu je ves čas dozdevalo, da v zraku nekaj brenči, nekaj kruli. Vstal je in pri lini na svislih pogledal proti jasnemu nebu. Kmalu je opazil tam gori štiri pike in da so te pike krulile. Potem so se spustile na visoško streho, potem so se ondi kakor lastovke igrale med sabo. nakar so tri odjezdile, ena pa se je spustila na domače dvorišče. Tam je skočila s praseta, ki je kar samo drlo v svinjak. Njo je natančno spoznal: bila je prav gotovo Agata Schvvarzkoblerica -če bije ne bil spoznal na drugem, spoznal jo je zanesljivo na rumenih laseh."
dobe: zaradi zavesti o svoji duši, spleteni iz čustev, se začenjamo obračati v notranjost, v globine intelekta, v globine svoje osebnosti z namenom, da bi lahko spoznali in razumeli tudi svoj notranji duhovni svet, svoj pomen, skratka bistvo svojega Jaza."
Torej: človeških možganov ne raziskujemo samo zaradi njih samih. V skrivnosti njihovega ustroja in delovanja se poglabljamo zato. tla bi s tem lažje in bolj doumeli sebe, svojo zapleteno naravo. Če bi se(be) boljše razumeli, bi bilo tudi manj nesporazumov med nami. Več Agate in manj Marksa, več pozitivnega čara. manj negativne obsedenosti. Matejo Stanonik vidimo kot Agato našega časa. Za vse, kar odkriva, smo ji hvaležni. Ko je Tavčar svoji junakinji izbral to ime. ga je mogoče prav zato, ker je Agata po slovensko Dobra. Dobro je tudi tisto, kar v Ameriki počne naša Mateja. Želimo ji vse najboljše!
Miha Naglic
70. Glasova preja z dr. Matejo de Leonni Stanonik, dr. med.
Lepota se ne nahaja v očeh, temveč v možganih občudovalca
Še nikdar se na Glasovi preji ni zbralo toliko ljudi kot na tokratni z dr. Matejo de Leonni Stanonik, dr. med., slovensko znanstvenico in zdravnico v Združenih državah Amerike, in tudi pesnico, ki piše poezijo, kadar jo grabi domotožje, oblivajo razočaranja, skratka ko so njena čustva še posebej močna. Je Slovenka, ki je uspela na tujem. Vendar pravi: "Odkar sem odšla iz Slovenije, je bil moj glavni cilj preživetje. Znašla sem se v tujem in povsem drugačnem svetu, brez sorodnikov, brez znancev in zvez. Zdelo se mi je, da so se moje sposobnosti potrojile. Ne samo zaradi nagona po preživetju, ampak tudi zaradi neverjetno močne želje po znanju, po odkrivanju skrivnosti človeških možganov.
Tokratna preja v Galeriji Krvina v Gorenji vasi je imela nekatere pomembne posebnosti. Bila je jubilejna 70. in najbolje obiskana, saj je bila gostja dr. Mateja de Leonni Stanonik, dr. med., magnet za rekordnih 155 obiskovalcev. To je še posebna čast za žensko ude-iežbo na Glasovih prejah, ki je manjšinska, saj je bilo med dosedanjimi stotimi gosti na prejah le 10 žensk. Miha Naglic, voditelj večine Glasovih prej, ki vestno zbira podatke o naših priljubljenih srečanjih, prvo je bilo 29. januarja leta 1988^ko se je takratni politik Viktor Zakelj iz Žirov pogovarjal z omizjem pesnikov in pisateljev ter zaoral ledino, pa je ugotovil, da je dr. Mateja de Leonni Stanonik, dr. med., doslej tudi najmlajša udeleženka Glasovih prej.
Dobro razpoložena dr. Mateja je svoj večer začela z zahvalo za zaupanje, daje bila predvsem po zaslugi Poljank in Poljancev izbrana za Gorenjko meseca v Gorenjskem glasu in v poštenem boju za več kot 100 glasov premagala prav tako spoštovanega in znanega smučarskega skakalca Primoža Peterko. Dr. Mateja je bila doma v Sloveniji tudi oktobra lani, takrat bolj službeno, sedaj pa je njen obisk bolj sproščen in počitniški. "Občutki so ob vsaki ponovni vrnitvi domov vedno globlje doživeti. Ne vem, morda so za to kriva leta, mogoče zavest, vendar doma je vedno lepo," je povedala dr. de Leonni Stanonik.
Bogata dota kmečkega dela
Dr. Mateja de Leonni Stanonik, dr. med. in Miha Naglic sta na začetku preje obudila spomine na njena otroška leta, na odraščanje in nato na šolanje v Poljanah, v Gorenji vasi, v Škofji Loki in v Kranju, do prelomnega odhoda v Združene države Amerike.
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "V Vinharjih sem "gor zrasla". Mislim, da sem bila bolj gavnarski otrok. Počela sem vsemogoče vragolije. Najbolj se mi je vtisnil v spomin neposredni stik z naravo, z živalmi, s kmečkimi deli. Zaradi njih sem si pridobila neverjetne delovne navade, ki jih rabimo povsod v življenju, pri
Direktorica Gorenjskega glasa Marija Volčjak je izrazila zadovoljstvo, da je dr. Mateja de Leonni Stanonik, dr. med., sodelovala na naši preji. Morda tokratno srečanje ni bilo zadnje.
niki in učitelji, še vedno trajajo. Tudi kasneje, v srednji šoli, meje zanimalo, kako delujemo ljudje. Počasi sem spoznavala, da so za vsadejanjanajbolj odgovorni naši možgani. Že v osnovni šoli sem pogosto razmišljala o svojem študiju. Pri vseh predmetih je šlo brez težav, od kemije in biologije do matematike in jezikov, za katere sem se še posebej navduševala. Nisem se mogla sprijazniti z dejstvom, da bom morala študirati le eno področje. Na svojo roko sem se pozanimala, ali bi bilo mogoče nekatere študije združiti. V Sloveniji te možnosti ni bilo, zato sem začela razmišljati o študiju v tujini. Ob jezikih je bila moja želja nevroznanost, raziskovanje možganov, ena od najnovejših vej v znanosti nasploh. Njeni začetki so v Veliki Britaniji, vendar je v ZDA najbolj napredovala. Zato je bila moja odločitev študij v ZDA."
Sama v tujem
in drugačnem svetu
Se je v ZDA začela zgodba o uspehu? Ali je že od vsega začetka Vašega bivanja tam kazalo nanj, je gostjo preje vprašal Miha Naglic.
Igralec Pavle Ravnohrib in dr. Mateja de Leonni Stanonik
študiju, v znanosti pa še posebej. Narava in njeno delovanje, življenje živali in njihovo razmnoževanje, rast in propadanje rastlin so bile tiste stvari, ki so me najbolj zanimale. Tudi spomini na poljansko in gorenjevaško šolo so neizmerno lepi. Od malega sem rada brala vse, kar mi je prišlo pod roke in še raje hodila v šolo. Prijateljstva, ki so se stkala s sovrst-
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "Moram reči, da ne. Treba je vedeti, da jaz v Ameriki nisem imela poznanih ljudi, ki bi mi pomagali preživeti. Tja sem odšla v okviru srednješolske izmenjave in po osmih mesecih bi se morala vrniti. Ker je bila takrat v Sloveniji vojna, so Američani še posebej radi pomagali ljudem, ki so prihajali iz nekdanje Jugoslavi-
je, in tako sem hitreje dobila dokumente za začasno bivanje v ZDA. V tistih kratkih mesecih pa sem morala dokazati, da sem sposobna za študij na tamkajšnjih univerzah. V ZDA imajo drugačen sistem študija. V Sloveniji se lahko vpišemo na medicinsko fakulteto po končani gimnaziji, v ZDA pa je pogoj za študij medicine dokončan štiriletni dodiplom-ski študij. Meni je to zelo ugajalo, saj sem lahko pred medicino študirala tisto, kar me je v začetku zanimalo: psihologijo, biologijo, politične vede in germanistiko. Medicina me je prevzela. Najprej sem naredila magisterij iz kognitivne psihologije, ki zadeva zaznavne in čustvene funkcije človeka, lani pa sem končala študije za doktorja medicine in za doktorja znanosti v nevroznanosti. Še vedno me, tako kot v otroštvu, zanima predvsem človeška narava. V sklopu svojega raziskovalnega dela skušam razjasniti biološko podlago človekove zavesti, čustev in drugih duševnih, duhovnih pojavov predvsem z uporabo najnovejših metod fiziološkega slikanja možganov tako v nuklearni medicini kot v nevroradiologiji. Čeprav se ukvarjam tako s kliničnim kot tudi raziskovalnim delom, ugotavljam, da sem po srcu naravnana k raziskovanju. Zakaj se ljudje tako in drugače obnašamo, na individualnem nivoju in na družbenem kot npr. v politiki? Od kje izvira naša motivacija in v kolikšni meri je odvisna od okolja? Koliko so določena vedenja biološko predeterminirana?..."
Možgani, čustva, zavest in duša
. NAGLIC: Ker so možgani zapleten organ, domnevam, da jih je treba raziskovati z več vidikov. Predvsem me zanima, od kod Vaše navdušenje nad možgani in skrivnostmi njihovega delovanja in kakšno je razmerje med možgani, s katerimi čustvujemo, zaznavamo, razmišljamo in se odločamo, ter dušo.
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "Mislim, da je velika prednost nevroznanosti v tem, da uporablja znanje in metodologijo iz medicine, tudi filozofije in drugih področij, ter v obliki sinteze poskuša holistično razumeti delovanje možganov. Zgodovina mojega zanimanja za možgane sega
v mladost in v odraščanje na turistični kmetiji, ki je sprejemala goste iz raznih krajev sveta, ki so bili drugačni in govorili zanimive tuje jezike. Zaradi izpostavljenosti različnim tujim jezikov od rojstva naprej sem se jih kasneje brez težav tudi veliko naučila. Plasticiteta (prožnost) možganov se namreč ohrani, če se otroci zelo zgodaj začnejo učiti tuje jezike, zato mi ni bilo težko hkrati učiti se tudi po štiri jezike. Prav tako je tudi res, da sem se od vsega začetka zavedala svoje drugačnosti v intenzivnosti čustvovanja, kar je še posebej povečalo mojo motivacijo za odkrivanje skrivnosti možganov.
Dejstvo je, da razvoj možganov ni končan ob rojstvu, možgani se razvijajo tja do 18. leta. Zelo pomembna je sposobnost reorganizacije živčnih celic. Obstajajo primeri, kjer imajo ljudje samo polovico možganov, pa povsem normalno živijo in funkcionirajo. To je le eden od nešteto dokazov o veliki zmogljivosti in sposobnosti prevzemanja različnih funkcij v različnih predelih možganov. Če so možgani stalno izpostavljeni "mentalni aerobiki", se njihova prožnost za organizacijo in reorganizacijo živčnih celic ohrani.
Še najbolj me fascinira do sedaj nerazumljena povezava med možgani in dušo. V sklopu teoretičnih hipotez se sprašujem: Na kakšen način lahko molekule, iz katerih so zgrajene celice v možganih, pretvorijo različne atome v okus, vonj, glasove, skrbi, strah, razočaranja, bolečine, motivacijo ali strasti? Področja človekovih možganov, čustev, duševnosti, duhovnosti so kljub nekaterim zgodovinskim dognanjem še zmeraj dokaj neraziskana področja. Zato veliko ljudi dvomi, da bi na takšna vprašanja sploh lahko kdaj našli odgovore. Sama sem prepričana, da je vse mogoče. Če ne bi verjela, da je možno, tega, kar počnem, ne bi delala. Razumeti delovanje možganov še posebej pomeni razjasniti odnose med du-ševnostjo, vedenjem in možgani, ker izhajamo iz osnovne predpostavke, da so možgani podlaga duševnosti. Mislim, da bomo v naslednjih 10-20 letih ugotovili, kako nastane človekova zavest, kako sta (ne)razum in čustva povezana, ali drugače, zakaj pride do iracionalnosti pri ljudeh, kaj je naučeno in kaj je genetsko pogo-
jeno pri psiholoških procesih, skratka, pred seboj vidim ogromno prelomnico na tem področju.
Nastanek zavesti iz snovi je opredeljen kot "trdi problem" v nevroznanosti. S tem problemom se ukvarjam pri vsakdanjem kliničnem delu, npr. pri pacientih, ki so v komi. Na raziskovalnem področju pa me zanima, kako čustva doprinesejo k nastanku zavesti, kako nastanejo in kaj pravzaprav so čustva.
Vemo, da so v našem življenju čustva zelo pomembna, saj so osnova za vse naše najpomembnejše odločitve in predpostavka za razum. Razum in čustva nista nasprotna pola delovanja, kot bi mislili. Za normalno delovanje razuma je potrebno normalno delovanje čustvenih mehanizmov. Čustva predstavljajo najbolj pomemben nexus med osebnostjo sodobnega človeka in našimi predniki izpred milijarde let. Izhajam iz teze, da so čustva znamenja, hkrati pa tudi napovedi človekove sposobnosti za uspešno reprodukcijo. Iz tega sledi, da se čustva zelo razlikujejo med spoloma, v različnih starostnih obdobjih, itn. Eden od načinov, ki nam lahko pomaga doumeti pomembnost sposobnosti čustvovanja in izražanja čustev, je, da si predstavljamo svet brez. njih. Predstavljaje si, da ne bi zmogli ničesar občutiti: ne bolečine in ne radosti, ne ljubezni in ne sovraštva, ne strasti in želja, tudi domotožja ne ... Predstavljaj-
vzrokih, še posebej o vzrokih za negativna čustva, lahko za nas še kako kočljive posledice.
Ljudje smo verjetno edina bitja, ki se zavedajo, da jih nekoč čaka smrt. Ker se zavedamo svoje minljivosti, takšna zavest vpliva na naše razumske odločitve. Kdor je že kdaj "pogledal smrti v oči", bo najbrž vedel, o čem govorim.
Ce smo prisiljeni izbrati med dvema različnima pogledoma na svet, na eni strani med tistim, ki ga razlaga znanost, kjer je naša miniljivost samoumevna, na drugi strani pa med tistim, ki ga razlaga religija z uporabo višjih sil, ki nudijo večno življenje ... se skoraj vedno izkaže, da je alternativa večnega življenja ljudem veliko bolj pri srcu. Zakaj? Čustva so tista, ki omogočajo takšno naravnanost večine ljudi, ker imajo edina sposobnost nuditi prepričanje ali "iluzije" o večnosti. K temu doprinese tudi dejstvo, da znanost obravnava svoje teze kot "delovne hipoteze, ki še niso bile zavrnjene", medtem ko so alternativne hipoteze vedno prikazane kot "resnice". Torej ni presenetljivo, da so razlage težko razumljivih pojavov kot npr. nastanek človeške duše ali pa pomen življenja nasploh, napolnjene z našo domišljijo, željami, iluzijami, ki omogočijo razlage z uporabo višjih sil.
Takšna prepričanja se prenašajo iz generacije v generacijo s tradicijo, s kolektivno "polzavestjo", z
Stara mama Malka Peternelj in mama Marija Vita Stanonik
te si, da bi morali izbrati med večnim življenjem brez čustvovanja in povprečno dolgim življenjem, ki bi vsebovalo vse vaše normalne občutke? Kakšno življenje bi si izbrali?
Večina od nas zavestno nikoli ne razmišlja, da obstaja povezava med našimi čustvi ter sposobnostjo preživetja ali sposobnostjo imeti potomce - rečeno drugače: vemo, ko smo jezni ali srečni - ne vemo pa, ZAKAJ tako čutimo. Ponavadi si poslužujemo razlage o približnih, indirektnih vzrokih: npr. rečemo si, da smo za nekoga nekaj storili, ker imamo tisto osebo pač radi ali pa, ker ji nekaj dolgujemo. V tem oziru smo vsi ljudje vedno "le na pol pri zavesti" zato, ker prisotnost glavnega razloga za naša čustva ni nujno potrebna, da je naša trenutna ljubezen, na primer, vzročno učinkovita v povezavi z drugimi ljudmi.
Poudariti želim, da smo ljudje predvsem zaradi čustev sposobni sprejemati pomembne racionalne odločitve in to tudi vsak dan počnemo brez kakršnegakoli zavedanja ali posebnega znanja, od kod naša čustva izvirajo ali kakšen pomen imajo. Kljub vsemu ima takšno "na pol" zavedanje o
enotami kulturnega dedovanja ali memi, zato prepričanja o obstanku neke višje sile prevladujejo v vseh svetovnih civilizacijah. Zanimivo je to, da takšno prepričanje lahko tako prevladuje, da npr. nekdo, ki ne verjame v obstanek neke višje sile, trenutno ne bi mogel biti izvoljen za predsednika ZDA, če bi kandidiral in takšno prepričanje odprto izražal med kandidaturo.
Da pa čustva sploh lahko občutimo, interpretiramo okolje, pa moramo najprej zaznati svet okoli sebe. Zavest je tista, ki nam to omogoči. Okoli nas v fizičnem svetu se nahajajo elektromagnetno valovanje, zračni pritisk, molekule in atomi. Če teh procesov človeško telo ne zazna in, če jih naša zavest ne interpretira kot okus, dotik, vonj ali čustvo, potem jim naši možgani ne morejo pripisati pomena in ničesar ne razumemo. Naša zavest je odgovorna, da na primer tale prt pred nami zaznamo kot vinsko rdeče barve. Zavest v možganih je torej tista, ki nam pomaga ustvariti iluzijo o fizičnem okolju, ki nas obdaja. Čustva nastajajo v možganih in so torej najbolj odgovorna za interpretacijo fizičnega sveta oko-
li nas. Najbrž tale prt vsi vidimo rdeče, vendar ne za/.namo vsi istega odtenka rdeče barve, ker se sposobnost našega čustvovanja in
zaznavne sposobnosti razlikujejo. Pomembno je poudariti, da /.a nastajanje čustev ni potrebna direktna stimulacija i/, okolja. Npr. za halucinacije zadostuje že nekaj molekul droge LSD, sanjamo lahko bre/. neposrednih dražljajev iz okolja. Doživljanje realnosti oziroma resničnosti torej ni odvisno samo od okolja, ampak je predvsem odvisno od kemičnih procesov v možganih."
MIHA NAGLIC je dr. Matejo de Leonni Stanonik, dr. med., prosil za komentar pisma dr. Ivana Tavčarja, ki ga je 4. avgusta leta 1886 poslal iz Rogaške Slatine, kjer je bil na zdravljenju, zaročenki Franici Košeni-ni. Zapisal je, da se je s 14 leti v domači cerkvi zaljubil v podobo Matere božje, ki je bila zelo lepa, z rožnatim obrazkom. Ko pa mu je nekdo rekel, da je podobna županovi Ančiki, ki ni bila ne lepa in ne grda, ampak toliko lena, da je pasla kokoši na vrtu, je v njegovem srcu slana pobrala ljubezen. Kaj se je zgodilo v Tavčarjevih možganih, v njegovi duševnosti.
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "Zakaj ljudje težimo k lepoti? Zakaj so nekatere stvari za nas lepe, prijetne, druge pa ne. To je vprašanje funkcionalnega pomena čustev. Čustvo lahko defini-
je treba popraviti, drugače bi lahko povzročila smrt posamezniku. Zakaj mislite, da se orgazem tako nepopisno dobro občuti in zakaj postanejo naši možgani zasvojeni s takšnimi občutji?! Predvsem zato, ker je evolucija na takšen način zagotovila najbolj učinkovito obliko preživetja naše vrste.
Med našo zavestjo, čustvi in preživetjem je torej trdna povezava. Zavedamo se svojih čustev in občutkov, slabih vonjev in prijetnih orgazmov, kar je dovolj za življenje."
Iskanje skrivnosti Alzheimerjeve bolezni
MIHA NAGLIC je gostjo spraševal tudi o drugem področju njenega delovanja. Kot raziskovalka in zdravnica se ukvarja z ljudmi, ki jim pešajo zaznavne, miselne in duševne funkcije, še posebej v primeru Alzheimerjeve bolezni, ki je vzrok za splošen propad (de-menco) vseh duševnih funkcij.
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "Na kliničnem področju raziskujem nevrodegenerativ-ne procese, še posebej Alzheimerjevo bolezen oziroma demen-co, v kateri propadajo vse duševne funkcije človeka. S proučevanjem in zdravljenjem bolnikov skušam razumevati nastajanje zavesti.
Demenca je stanje, kjer je razen izgube kratkoročnega spomina
Gostja in voditelj preje
ramo kot "hedonični ton" (stopnja prijetnosti oz. neprijetnosti občutka) pomnoženo z. intenzivnostjo istega občutka (Čustvo=hedonič-ni ton x intenzivnost). Iz takšne definicije lahko zaključimo, da čustvo nikoli ne more biti nevtralno. Gledano s stališča evolucije so nam čustva omogočila preživetje. Tako kot čustva tudi lepoto ustvarjamo s svojo zavestjo. Lepota obraza je indirektno povezana s preživetjem: lepota pri nasprotnem spolu je dokaz zdravja, naši geni pa so sebični in se želijo razmnoževati predvsem z zdravimi geni!
Če ponazorim s primerom: pokvarjena jajca nam smrdijo, toda ne zato, ker molekule vodikovega sulfida smrdijo; sladkorje sladkega okusa, vendar ne zato, ker bi bile molekule glukoze same po sebi sladke. Če se zbodemo v prst, bolečina ne skoči v prst samo zato, ker bi nas samo po sebi hotelo boleti! Stopnja neprijetnega vonja, "sladkost" glukoze in občutki bolečine neverjetno povečajo možnost našega preživetja. Če bi jedli pokvarjena jajca, bi lahko takoj umrli; glukoza je edina oblika hrane, ki jo uporabljajo možgani, bolečina nas opozarja na porušeno homeostazo v telesu, ki jo
prizadeta še najmanj ena kognitivna (zaznavna, miselna - op.p.) funkcija. Pri Alzheimerjevi bolezni je ob izgubi kratkoročnega spomina lahko zmanjšana sposobnost prostorske in časovne orientacije. Pogosta je tudi anomija, ko se bolnik ne more spomniti, kako se reče knjigi, svinčniku in stvarem, ki jih sicer uporablja vsak dan. Ljudje se začnejo vračati v svoje otroštvo.
Toda, če pomislimo - vsem nam se včasih dogajajo trenutki, ko se ne moremo spomniti, zakaj smo odprli hladilnik ali kje smo pozabili ključe, ... če takšni momenti postajajo vse pogostejši, nam morda lahko pomaga mentalna aerobika in zdrava "možganska" dieta. Tako kot telo z leti zahteva več nege, tako je tudi z možgani, za katere znanstveniki danes že vemo, da kažejo znake staranja že pri 20-ih in 30-ih letih. Staranje možganov se začne že zelo zgodaj, prej kot si večina ljudi predstavlja, proces pa se z leti še nadaljuje. Proces se lahko pospeši, če obstaja genetsko tveganje in postane še hitrejši zaradi nezdravega načina življenja. Genetika le za tretjino napoveduje staranje možganov. Drugi dve tretjini imata opravka z okoljem in življenjski-
Galerija Krvina v Gorenji vasi je danes med poznanimi kulturnimi hrami doma in v tujini. Pomeni uresničitev zamisli Zdravka Krvine, katerega začetki galerijske dejavnosti segajo v konec petdesetih let minulega stoletja, od začetka devetdesetih let pa ima svojo poslovno galerijo ARS 2000.
Sponzorji preje so bili tudi: Janko Bogataj, s.p., Gorenja vas, ki pripravlja malice za podjetja po naročilu; Kmetija Pr'Cum Stanka Homec v Studoru je poznana na Gorenjskem in v Ljubljani po poticah, sadnih kruhih, pitah, zavitkih, piškotih in različnem drobnem pecivu in še posebej po ocvirkovci ter poslovnih darilih dedek Jaka in babica Jerca (GSM: 041 /535-326); Kmetija Pustotnik, Milan in Žuža Brence, Gorenja vas poznana po proizvodni in predelavi mleka; podjetje Polycom iz Predmosta poznano po plastični galanteriji; Quick inženiring iz Predmosta s kovinsko galanterijo; Brdarjeva turistična kmetija v Vinharjih z gospodarjem Milošem Stanonikom in Občina Gorenja vas -Poljane z županom Jožetom Bogatajem, ki se nam vedno prijazno pridruži, kadar smo v Galeriji Krvina.
Organizator Glasove preje Andrej Žalar
Tako kot vsem gostom dosedanjih prej, smo tudi dr. Mateji izročili spominski darili: zgoščenko s pesmijo o Sloveniji in umetniško sliko.
mi izbirami. Alzheimerjeva bolezen ali vaskularna demenca sta končni rezultat procesa staranja možganov.
Približno 12 milijonov ljudi po svetu trpi za Alzheimerjevo boleznijo. Število hudo obolelih se bo še povečalo, ko bo generacija "baby booma" dosegla starost 65 let. Do leta 2050 lahko število ljudi, ki bodo trpeli za Alzheimerjevo boleznijo, naraste na 45 milijonov. Znanstveniki lahko danes opazimo zgodnje znake bolezni že dolgo pred razvojem simptomov. Družbe, ki proizvajajo zdravila, polagajo milijone v raziskave za zdravljenje te bolezni. Sama se z razvijanjem novih zdravil ne ukvarjam, imam pa privilegij, da je naša univerza tehnološko na zelo visoki ravni, še posebej na področju nevroradiologije in nuklearne medicine, za funkcionalno slikanje možganov.
Tako kot za vse druge bolezni je tudi za Alzheimerjevo pomembno zgodnje odkritje, saj se definitiv-na diagnoza lahko postavi šele po smrti bolnika. V primeru zgodnjega odkritja bi lahko živemu pacientu s slikanjem možganov postavili diagnozo. Na naši univerzi nam je uspelo razviti zelo dober in zanesljiv test. V primerih zgodnjega odkritja težav s kratkoročnim spominom je mogoče postaviti potencialno diagnozo in predpisali zdravila, kar bi proces odlaganja beta-amiloidnih beljakovin in nevrofibrilnih pentelj v možgane tako upočasnilo, da bi prišla bolezen v srednjo in pozno fazo šele pri visoki starosti bolnikov, ko ljudje umirajo zaradi drugih bolezni. Alzheimerjeva bolezen ponavadi ni neposreden vzrok smrti. Problem je torej v prepoznem zaznavanju bolezni.
Popolnoma sem prepričana, da lahko ljudje, tako kot pri raku ali srčnih boleznih, preventivno ohranjamo zdravje možganov in budno odvračamo uničujoče delovanje bolezni. Seveda moramo poznati tiste "zapovedi", ki ohranjajo mladost možganov. Takšne zapovedi vključujejo trening spomina, oblikovanje veščin, minimi-ziranje stresa, mentalno aerobiko, hrano za možgane in zdrav način življenja. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki so v svojih 50-ih in 6()-ih letih mentalno aktivni, redkeje težave s spominom, kar podpira teorijo "uporabljaj možgane ali jih izgubi".
Že pri ljudeh v dvajsetih in tridesetih letih starosti lahko opazimo razlike v funkcioniranju spominskih centrov v možganih. S kolegi na našem Cole Ncurosci-ence Centru na univerzi Tennessee smo ugotovili, da je pri ljudeh z univerzitetno izobrazbo aktivnost možganov pri tej starosti boljša kot pri ljudeh, ki je nimajo. Za boljše delovanje možganov priporočamo ljudem enostavne ogrevalne vaje in trening za obe polovici možganov. Težavnost vaj naj se postopoma povečuje z zlaganjem sestavljank, učenjem tujega jezika ali glasbenega inštrumenta. Prav tako priporočamo fizično aktivnost, zmanjševanje stresa, dieto z manj maščobami in uživanje hrane, bogate z. ornega 3 maščobnimi kislinami, kot so ribe, avokado, orehova jedrca, sadje in zelenjava, bogata z anti-oksidanti, vključno s slivami, rozinami, borovnicami, brokolijem in rdečo peso. Mislim, da ni naključje, da so nasveti glede prehranjevanja in vadbe podobni kot pri zmanjševanju tveganja za srčne bolezni, saj je to, kar je dobro za telo, prav tako dobro za možgane.
V naslednjih petih do desetih letih bodo napredovala raziskovanja Alzheimerjeve bolezni in tehnike slikanja možganov bodo izboljšale diagnozo bolezni. A "popravljanje" že poškodovanih možganskih celic je še vedno daleč stran. Znanstveniki menimo, da bo veliko lažje varovati, kot "popravljati" možganske celice. Po mojem strokovnem mnenju je zelo verjetna prihodnost, ko bo mogoče s krvnim testom ali vzorcem las zagotoviti biološko sliko možganskega profila in s pomočjo računalnika izdelati načrt zdrave prehrane za možgane in določiti, katera zdravila so potrebna za zdravljenje.
Ker verjetno zdravila zoper Alzheimerjevo bolezen ne bomo kmalu odkrili, se usmerjamo predvsem k preventivi za preprečevanje odlaganja beta amiloidnih proteinov v možganih in k ugotavljanju vzrokov za ta proces. Če bo kdo odkril ustrezen test ali genetski marker, bo zanesljivo dobil Nobelovo nagrado. Da v Poljanski dolini govorijo, da jaz raziskujem takšne stvari, da bom, če mi bo uspelo, dobila Nobelovo nagrado, pa še nisem slišala."
Solze ob Reaganovem pismu
MIHA NAGLIC: Najbolj znan bolnik z Alzheimerjevo boleznijo je nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan. Ali mogoče veste, kako je z njim? Kako je s papežem, ki ima prav tako velike težave z zdravjem?
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "Nekdanji predsednik že dolgo živi s to boleznijo in je v njenih zadnjih stopnjah. Ne zaveda se sebe in ne pozna nikogar okoli sebe. Zanj skrbijo doma. Ko je predsednik l^eagan izvedel za svojo bolezen, seje odločil za nepojmljivo pogumno dejanje, namreč ameriškemu ljudstvu je povedal resnico o sebi, se poslovil od njega in se mu zahvalil za zaupa-
nje in čast, ker so ga dvakrat izvolili za predsednika ZDA. Shranjeno imam kopijo njegovega pisma in vedno, ko ga preberem, me ob-lijejo solze, saj je predsednik Reagan ločno vedel, kakšna usoda ga čaka, vendar je iz. njegovih besed vseeno vel predvsem optimizem. Ronald Reagan se je zanesljivo odločil za takšno potezo predvsem zato, da bi pomagal drugim bolnikom z. Alzheimerjevo demenco. Po zaslugi Reagana in drugih znanih bolnikov se že nekaj časa namenja veliko finančnih sredstev za raziskave Alzheimerjeve bolezni.
Obenem bi rada tudi povedala, da je "blagoslov" Alzheimerjeve bolezni predvsem dejstvo, da pacienti že zelo zgodaj izgubijo sposobnost zavedanja, da je z njimi nekaj narobe. Temu pojavu strokovnjaki pravimo anozognozija. Sama vedno trdim, da je verjetno veliko težje za družino pacienta z Alzheimerjevo demenco kot pa za pacienta samega, predvsem zato, ker so bližnji prisiljeni spremljati popoln propad osebnosti in upad
Dobro poznam našega kongresni-ka. Vodja ameriškega senata je bil moj profesor. Čeprav država Tennessee ni tako znana in "moderna" kot New York ali Kalifornija, pa imajo ljudje iz te države velik vpliv v zvezni politiki. Imamo Nashville, kjer se je začela coun-try glasba in je še dandanes središče countryja.
Priznam pa, da imam rada tudi samoto, ker nekje znotraj mene obstaja svet, kjer živim le sama -je namreč tisti del mene, v katerem mi misli na ljudi, ki so sorodni mojemu srcu, vedno na novo obnovijo vero v človeštvo. Ko me prevzame domotožje, se zahvalim možganom, ker so razvili dva pomena samote - osamljenost kot posledico oz. bolečino nekoga, ki je sam; samota pa predstavlja slavo naši osamljenosti".
Sodelovanje s slovenskimi strokovnjaki
MIHA NAGLIC: Ali ste med obiskom domovine res doma ali obiskujete naše zdravnike in znanstvenike. Kako Vas sprejemajo? So zavistni, Vas imajo kot sebi enako? Bojim se, da bi bil njihov odnos drugačen, če bi želeli delati v Sloveniji.
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "Mislim, da ne bi sedela tukaj, če moja zveza s Slovenijo ne bi bila tako globoko čustvene in spoštovanja vredne narave iz moje strani! To ne pomeni, da se konkretno želim ali ne želim vrniti v domovino. Predvsem je to izraz mojega absolutnega zaveda nja, koliko sem se tukaj, v Poljanski dolini, v Vinharjih naučila, koliko so mi ljudje dali in poma gali. Osnovno izobrazbo in delovne navade sem dobila v slovenskih šolah in doma, pri domačih na kmetiji. Ker se zavedam, da mi je kot povsem neprivilegirani, izvenzakonski, revni deklici brez očeta bila dana možnost ter zagotovljena osnova, da si pridobim zaželeno vrhunsko znanje - predvsem od tu izvira tako močna želja, da bi tudi v Slovenijo posredovala nekaj pridobljenega znanja ter izkušenj. Ogromno ga imam, iz različnih področij, tudi takšne-
Zdravko Krvina je rojakinji iz Poljanske doline poklonil sliko z motivom njene rojstne doline.
vseh miselnih sposobnosti ljubljene osebe. To povzroči svojcem neverjeten emocionalni in duševni stres, zato pri nas pravimo, da je treba zdraviti celo družino, ne pa samo pacienta. Kako je s papežem, ne vem. Skušala sem kaj več zvedeti, pa mi ni uspelo. Na televiziji ga vidim s tresočimi se rokami in glasom. Verjetno gre za sindrom motenj gibanja, nekaj podobnega Parkinsonovi bolezni."
MIHA NAGLIC: Od jutra do večera ste v laboratoriju, v knjižnici in v ambulanti. Ali Vam sploh ostaja kaj časa za ljubezen, za družabne stike, za razvedrilo?
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "Ljubezen? Ta se ponavadi kar zgodi ... Sicer pa ljudi ne moreš spoznati drugače, kot da se družiš z njimi. Kjerkoli v ZDA sem živela, sem bila družbeno in politično aktivna zaradi svoje neustavljivo vedoželjne narave in želje, da ljudem pomagam. Zaradi mojih poznanstev sem lahko, čeprav kot tujka, pomagala mojemu rojaku Martinu Strelu med plavanjem po Mississippiju. Poznam županjo mojega mesta Knoxville, ki mi je doslej že veliko pomagala in je šla z. mojimi domačimi, ko so me prišli obiskat, na kosilo.
ga, ki tukaj morda ne obstaja. Moje glavno vodilo je pomagati ljudem, še posebej se čutim moralno odgovorna pomagati tistim, ki so meni pomagali na poti do znanja, ki sem si ga tako močno želela. Skozi proces pomagati ljudem, se tudi sama prestavim v popolnoma novo dimenzijo, kjer rezultati najnovejših raziskav v molekularni medicini in znanosti postanejo dostopni vsakomur. Želim si, da bi tako izkušnje moje intelektualne kot tudi spiritualne življenjske poti pomagale drugim ljudem na njihovih poteh. Čeprav sem si sama zaradi svojega nemirnega duha zelo namenoma izbrala svojo življenjsko pot v iskanju ustrezne izobrazbe in znanja, čutim veliko odgovornost svoje pridobljeno znanje deliti z ljudmi, ki so mi pomagali na tej poti.
Ko sem še študirala, nisem tako pogosto prihajala v Slovenijo. Zadnje poldrugo leto sem večkrat tukaj. Slovenski strokovnjaki so me lepo sprejeli in so zelo zainteresirani za sodelovanje. Ker sem se šolala v drugem sistemu, kažejo do mene profesorji, predvsem pa mlajši kolegi, veliko radovednosti in spoštovanja."
Jože Košnjek, slike: Gorazd Kavčič
Občinstvo je spraševalo, Mateja je odgovarjala
Ali se vonj, izgubljen po možganski kapi, lahko vrne?
"Mislim, daje mogoče, odvisno pa je, točne) kateri predel možganov je prizadela krvavitev in kako ekstenzivna je bila.
Najnovejše raziskave npr. kažejo, da breje miši teden dni po zanositvi podvojijo število novih celic v predelu možganov, ki je odgovoren za vonj. Celice se spet podvojijo, takoj ko miši rodijo. Znanstveniki so dognali, da je stopnja hormona prolaktina v telesu mame miške odgovorna za podvojevanjc in rast novih možganskih celic. Normalna funkcija hormona prolaktina pri ženskah je, da stimulira produkcijo mleka med nosečnostjo, vemo pa, da se nahaja v živčnem tkivu vseh vretenčarjev in nevretenčarjev.
Dodatno so znanstveniki dognali, da se je tudi pri kopfilaciji mišjih samic s steriliziranimi samci dvignil nivo prolaktina in posledično tudi obnovilo okoli 40 odstotkov novih celic v centru za vonj v možganih. Ta rezultat je pokazal, da spočetje ni potrebno za obnovo ali podvojitev novih možganskih celic. Seveda iz takšnih raziskav ne moremo kar tako zaključiti, da seks ali pa spočetje povzroči rast novih možganski celic. Potrebno bo veliko dodatnih raziskav, še posebej pri ljudeh, za-
ne pa takrat, ko smo bolni, takrat je že prepozno. Moram reči, daje veliko resnice v tem. Tako mislim, da je ozaveščanje vseh ljudi o zgodnjem odkrivanju bolezni konec koncev najbolj učinkovito zdravilo!"
Znanstveniki imajo različna mnenja 0 kloniranju. Kakšno je vaše mnenje?
"Kloniranje je zadeva, o kateri se moramo neprestano spraševati in pogovarjati. Naša univerza je prva klonirala teleta, ki ga je leto kasneje na pašniku ubila strela. Usoda je pač usoda, nikoli ne veš, kje te čaka, pa če si kloniran ali pa ne!
Znanstveniki smo načeloma kloniranju naklonjeni, ker v kloniranju vidimo rešitev za ozdravitev najrazličnejših bolezni. Vendar pa
je velika etična in moralna razlika med kloniranjem živali ali kloniranjem notranjih organov človeka ter kloniranjem celega človeka?!!. Medtem ko je tehnika in tehnologija skoraj ista. Na mojem področju bi lahko s kloniranjem možganskih celic pomagali bolnikom s Parkinsonovo boleznijo.
Pri kloniranju ljudi pa prihajajo na dan druga vprašanja. Ali bomo klonirali samo Einsteine, ali samo mongoloide, ali morda samo lepe in bogate. Vprašanje je tudi preživetje klona. Ni namreč nujno, da klon postane res le čista replika osebe. Ponavljam: O kloniranju se moramo pogovarjati vsi, da kot družba skupaj določimo etične ter moralne meje!"
Jože Košnjek
Mateja in Martin
Na preji ni manjkalo dobre volje.
zaradi tega bolezen hitreje napreduje. Znano pa je, da je dolgoročen kroničen stres lahko usoden za ljudi."
Sin, star 26 let, ima hudo okvaro možganov. Naši zdravniki so se potrudili in ga iztrgali smrti, sedaj pa se je vse ustavilo pri
Dr. Mateja de Leonni Stanonik s poslancem državnega zbora dr. Jožefom Bernikom in soprogo.
nimiva pa je iztočnica. Znano je namreč, da se stopnja prolaktina med dvorjenjem in spolnim odnosom dvigne tudi v telesu moškega in ženske. Če bomo takšno znanje lahko uporabili za pomoč ljudem, ki jim je kap prizadela center za vonj, je pa seveda veliko vprašanje."
Kako vpliva stres na Alzheimerjevo bolezen?
"O tem je več študij. Ene pravijo, da vpliva stres negativno in pospešuje odlaganje proteinov v možgane, v drugih pa je zapisano, da je stres morda celo preventiven. S tem se posebej ne ukvarjam in ne morem pritrditi ne enim in ne drugim. Mogoče ljudje, ki se zavedajo, kakšna usoda jih čaka, doživljajo veliko depresijo in visoko stopnjo stresa. Morda
predlogu za invalidsko upokojitev. Ali so možnosti za zdravljenje in za izboljšanje stanja?
"Gospod razumem Vašo stisko, predvsem pa sočustvujem z Vami, saj se s takšnimi bolniki ukvarjam vsak dan. Ker nimam zdravniške licence v Sloveniji, tu kot zdravnik ne smem delovati. Rada pa bi slišala zgodbo Vašega sina in Vam podala kakšno iztočnico, kam bi se lahki) obrnili za pomoč. Močno upanje, optimizem, predvsem pa vero v izboljšanje situacije je treba vedno ohraniti!"
Ali je Alzheimerjeva bolezen dedna?
"Vsak bolnik (brez izjeme) z Downovim sindromom v dvajsetih letih zboli za Alzheimerjevo demenco (AD). Ker je Dovvnov sindrom povsem genetska bole-
zen, kjer ima oseba dodaten kromosom 21, tako vemo, da ima AD precejšnjo genetsko komponento. Imamo pa tudi primere tako imenovane "družinske Alzheimerjeve bolezni", ki se deduje iz roda v rod. Na splošno je znano, da če ima eden od staršev AD. potem je riziko otrok dvakrat povečan, da bodo tudi oni v starosti zboleli za to boleznijo."
Je merjenje možganskih valov začetek branja misli?
"Ne, ne gre za to. Ko s funkcionalno magnetno rezonanco (fMRI) slikamo možgane, ne beremo misli, ampak merimo spremembe v oksidaciji možganskih celic, katere pogojijo miselni ali čustveni procesi. S pozitronsko emisijsko tomografijo (PET) merimo hitrost uporabe glukoze (kako hitro se določena celica prehranjuje), tako merimo hitrost metabolizma v različnih predelih možganov, kar pa je spet lahko pogojeno z rastjo novih celic, miselnimi ali čustvenimi mehanizmi."
Kako je s staranjem celic. Ali je mogoče proces zaustaviti?
"Ko človek normalno funkcionira, ne pomisli na staranje. V dosedanjih raziskavah smo ugotovili, da se z leti tako imenovani kognitivni procesi, procesi zaznavanja, upočasnijo. Povsem mogoče je ločiti normalno staranje celic od patoloških procesov. Jezna sem, če ljudje mislijo ali celo pričakujejo, da bo nekdo imel težave s spominom in prepoznavanjem okolice samo zato, ker je star?! Demenco je mogoče ločiti od normalnih starostnih procesov. Znanstveniki smo dokazali, da tudi v starosti lahko obnavljamo živčne celice, in to ne le v perifernem, ampak tudi v osrednjem živčevju. Z možgani je tako kot z mišicami: če uporabljamo mentalno aerobiko, trening spomina, oblikovanje veščin, minimiziranje kroničnega
stresa, pravo hrano za možgane in zdrav način življenja, ostajamo mentalno in kognitivno zdravi."
Kaj rečete družini, ki pride k Vam z bolnikom, ki pozablja in zgublja orientacijo?
"V Ameriki iščemo predvsem možnost čim prejšnjega odkritja Alzheimerjeve demence. Zato proučujemo ljudi, ki imajo začetke te bolezni in imajo prizadeto le sposobnost usmerjanja pozornosti, ne pa izgube kratkoročnega spomina. Za zgodnje odkrivanje bolezni sem za magistrsko nalogo razvila test, ki se je dokazal kot zanesljiv za detekcijo. Zaznava sprememb ni najtežja naloga. Težje je spremeniti mišljenje ljudi, tudi zdravnikov, ki sem ga slišala na posvetovanju v Radencih; namreč, da je AD "normalna demenca". Tega nisem mogla razumeti, saj lahko ločimo, kaj je bolezen in kaj so težave s kratkoročnim spominom. V našo ambulanto prihajajo ljudje, ki so zaradi stresov prepričani, da imajo demenco, pa je v resnici nimajo. Vendar je bolje priti prej kot pa prepozno. Pri ugotavljanju bolezni sodelujemo s psihologi in socialnimi delavci. Za Slovenijo se mi zdi najbolj pomembno ozaveščanje ljudi, da starost ni nujno povezana s sklerozo, s pozabljivostjo in, da je treba pravočasno k zdravniku, tako kot je to imperativno pomembno pri odkrivanju in zdravljenju drugih bolezni. Martin Strel vedno pravi, da je treba k zdravniku takrat, ko smo zdravi.
Med gosti Glasove preje je bil tudi plavalec Martin Strel, ki je lani preplaval najdaljšo severnoameriško reko Mississippi. Njegov podvig je bil v ZDA zelo odmeven, dr. Mateja de Leonni Stanonik, dr. med., pa je v državah Tenneesse ter Lousiana veliko pomagala Martinu in njegovi ekipi.
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "Po naključju sem imela čast spoznati Martina in njegov
11
zem. Vse se pa začne z enim korakom, bolje rečeno z eno idejo in z enim zamahom. Martinov podvig mi je dal nove razloge za razmišljanja, česa vsega so sposobni naši možgani."
MARTIN STREL: Počaščen sem, da sem imel priložnost spoznati Matejo. Srečal sem žensko s posebnim značajem, kakršne v Sloveniji še nisem srečal. Imava nekaj skupnega. Ona se ukvarja z
team. Na njegovo plavanje in podvig sem kot Slovenka zelo ponosna. Ko me je vodja Martinove ekipe, g. Jelko Kacin, prosil za pomoč, nisem razmišljala in storila sem prav vse v svojih močeh, da sem pomagala. Dejanje Martina Strela meje prevzelo. Že samo to, da nekomu pride na misel plavanje po tako nevarni in dolgi reki ... jaz si še prevoziti njene dolžine z avtom ne bi upala, da o plavanju ne govorim!! To je super heroi-
možgani, jaz pa se tudi ukvarjam s čudnimi mislimi. Ona mene veliko sprašuje, jaz njej veliko odgovarjam. Ona piše knjigo, jaz pa sem prav danes eno izdal. Upam, da bova morda tudi skupaj kaj napisala. Ona piše prečudovite čustvene pesmi. Povedati je treba, da je Mateja v Ameriki sama, da dela 26 ur dnevno, da je neverjetno uspešna pri svojem delu, da dela s strastjo in zanosom, da je enkratna..."
Vokalna skupina Mozaik iz Gorij pri Bledu pod vodstvom Klemena Kiklja je poznana po večglasnem petju. Nastopila je že v različnih krajih Slovenije, njihov repertoar pa sestavljajo mladinske duhovne skladbe, priredbe tujih in domačih popevk, narodnih in črnskih duhovnih pesmi.
Kdor živi samo z razumom, ne bo nikoli razumel življenja
Ker bo članek o preji objavljen ravno na Valentinovo, smo dr. Matejo de Leonni Stanonik, dr. med., po elektronski pošti vprašali, kaj misli o romantični ljubezni...
Dr. de LEONNI STANONIK, dr. med.: "Če se vprašam, kaj je pravzaprav tisto, zaradi česar občutimo življenje kot vredno in polno in kar nas osrečuje, se mi zdi, da je ena zelo pomembnih stvari, gotovo bližina drugih ljudi. Ljudje smo družabna bitja, v izolaciji ne bi preživeli.
Več ko je ljudi, na katere se vežemo, bolj razpršeni so odnosi. Poglobljen in intenziven odnos imamo lahko le z manjšim številom oseb, najglobljega pa le z enim samim človekom. Poglavitni pojem pri tem je komunikacija -sporazumevanje. Čustva in pa način sporazumevanja med partnerjema zaznamuje to, čemur pravimo (romantična) ljubezen. Sporazumevanje med partnerjema določa doživljanje drug drugega, od tega pa sta odvisni tudi ravnanje in odzivanje. Komunikacija je nujna zato, da lahko vsakdo izmed njiju izrazi svoje potrebe in prepozna potrebe drugega. Oba enako doživljata svojo veljavo.
med njima se razvija dialog. Dovoljujeta si odkrito in pošteno kre-sanje razlik. Le-teh niti ne prikrivata, niti jih ne žrtvujeta, pač pa jih z dogovorom usklajujeta in dopolnjujeta. Iz tega raste med njima res neposreden odnos, poraja se občutek intimnosti. Nobenih togih, stalnih, že v naprej dodeljenih vlog ni, vloge se med partnerjema ves čas spreminjajo. Položaj določajo človekova lastna hipna potreba in potrebe partnerja. Tako lahko oba uresničita svoje želje in
potrebe. Zelo pomembno je, da sta oba sposobna razvijati odnos, edino zdravilo proti rutini in dolgčasu v ljubezni je po mojem mnenju dejstvo, da ljubljene osebe ne smeš nikoli jemati za dokončno dognano, ampak jo je treba neprestano odkrivati in motivirati, da razvije svoje največje sposobnosti. Na vseh področjih človekovega delovanja nam predvsem Čustva obarvajo svet; kdor živi samo z razumom, ne bo nikoli razumel življenja."
Prvič tudi gradnja za trg
V družbi Gradbinec Gip se bodo letos prvič lotili tudi tržne gradnje. Na Drulovki bodo zgradil stanovanjski stavbi, v katerih bo šestdeset stanovanj različnih velikosti.
Naklo - "V treh letih smo se uspešno uveljavili na Gorenjskem. Pridobili smo si zaupanje investitorjev, dobaviteljev in podizvajal-cev," je v sredo na srečanju ob tretji obletnici delovanja Gradbinca Gip dejal direktor družbe Zmago Gcršak in poudaril, da reklamni slogan Dobro narejeno poudarja njihovo usmeritev v kakovost ter v povečevanje tržnega deleža. Pri tem ne skrivajo želja, da bi v prihodnje postali vodilni na Gorenjskem.
Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi Dušan Crnigoj, generalni direktor Primorja Ajdovščina, in župani nekaterih gorenjskih občin, so na kratko opisali razvoj družbe od njenih začetkov do danes. Družba je v vseh treh letih zagotavljala dovolj dela zaposlenim (ob koncu lanskega leta jih je bilo 157) ter še številnim gradbenim kooperantom in kooperantom obrtniško instalacijskih del. V prvem letu so dosegli l,I milijarde tolarjev prometa, predlani 2,6 milijarde, lani nekaj manj kot 3.S milijarde tolarjev, za letos pa načrtujejo, da bo ustvarjeni prihodek presegel že štiri milijarde tolarjev. V vseh letih so izpolnili poslovni načrt, lani so ga presegli celo za trideset odstotkov, pri tem
pa je pomemben tudi prispevek gradbenih obratov, v katerih izdelujejo beton, betonske izdelke in gramozne agregate ter priprav tja jo armature. Zmanjšali so stroške, izboljšali organiziranost, zagotovili nagrajevanje delavcev na podlagi rezultatov in kljub težkim razmeram v gradbeništvu zadovoljili tudi zahteve lastnika. "Zadovoljni smo, da delujemo v skupini Pri morje, ki je že vrsto let ena vodilnih družb v slovenskem gradbeništvu, saj nam to omogoča, tla uporabljamo vrhunsko tehnologijo in mehanizacijo, sodelujemo z najboljšimi dobavitelji in uporabljamo najsodobnejše informacijske povezave," je dejal Zmago Geršak in poudaril, da so v preteklih treh letih vlagali tudi v raz-
Zmago Geršak, direktor Gradbinca Gip (levo), in Dušan Črnigoj, generalni direktor Primorja Ajdovščina. - Foto: Tina Doki
voj družbe ter v obnovo in posodobitev opreme in prostorov. Lani so se odločili za nakup novih poslovnih prostorov v stavbi v središču Kranja, kamor se bodo pre-
selili aprila letos. Nove prostore bodo plačali z lanskim dobičkom. Pri kakovosti poslovanja sledijo zahtevam Primorja. V začetku lanskega leta so pridobili standard
Manj protokolarnih dogodkov
Medtem ko so v zavodu Brdo Protokolarne storitve lani beležili 851 protokolarnih dogodkov, jih letos zaradi že končanih pogajanj o vstopu v Evropsko unijo in Nato načrtujejo 810.
kakovosti ISO 9001. letos bodo poskušali izpolniti zahteve še za certifikat ISO 9001-2000 in oko-ljevarstveni standard ISO 14001.
Tudi letos dovolj dela
V treh letih so na Gorenjskem ali v njeni soseščini zgradili veliko objektov visoke in nizke gradnje, med njimi most čez. Savo na Jesenicah, bencinski servis v Železnikih, čistilno napravo in kanalizacijski kolektor v Kranjski Gori, trgovski center Živil v Cerkljah... Lani so, na primer, zgradili proizvodni objekt s skladišči v Šenčurju (investitor Kovinoplasti-ka Zupane), večnamensko športno dvorano v Šenčurju (Občina Šenčur), poslovni objekt Peugeot na Jesenicah (Avto partner) in poslovno proizvodni objekt Doka (Doka Slovenija), obnovili so del hotela Kokra na Brdu (vladni servis skupnih služb), posodobili samski dom na Javorniku (Dom-invest), bolniške garsonjere in oddelek intenzivne nege v Bolnišnici Golnik, obnovili Maistrov trg v Kranju (Občina Kranj) in zgradili kanalizacijski vod v Preddvoru in na Hribu (Občina Preddvor). In koliko dela imajo letos'.' Kol je dejal direktor Zmago Geršak, imajo že sklenjenih poslov za okrog 1,9 milijarde tolarjev, so pa pred podpisom pogodbe še za dve večji investiciji v Kranju.
Šestdeset novih stanovanj na Drulovki
Letos se prvič lotevajo tudi tržne gradnje. Na Drulovki bodo na zemljišču, ki je namenjeno za večstanovanjsko gradnjo, zgradili dva objekta v obliki črke L, ki pa bosta postavljena zrcalno. Stavbi bosta trietažni, poleg garaž v kleti bosta imeli še pritličje, nadstropje in mansardni del. V objektih bo šestdeset stanovanj različnih velikosti, od tega bo dobri dve petini dvosobnih, tretjina trisobnih, skoraj četrtina tri in pol sobnih, ostalo pa bodo enosobna. Nekatera stanovanja v pritličju bodo imela tudi atrij. V kleti bo za vsako stanovanje vsaj en parkirni prostor, na zunanjem parkirišču pa še trideset parkirnih mest. Stanovanja bodo predvidoma vselji-va spomladi prihodnje leto, cena pa se bo gibala od 1.200 do 1.350 evrov za kvadratni meter in bo odvisna od lege in velikosti stanovanja.
Na vprašanje, kako v Gradbincu Gip občutijo krizo v gradbeništvu, je direktor Zmago Geršak odgovoril: "Problem je v tem, ker nas je preveč in je zaradi tega zelo huda konkurenca. Nihče pa se ne odloči, da bi šel delat tudi v tujino, kjer so veliko ostrejši pogoji. To smo tudi sami občutili, ko smo gradili za tuje investitorje."
Cveto Zaplotnik
Predoslje - Upravni odbor javnega gospodarskega zavoda Brdo Protokolarne storitve je ob koncu decembra sprejel program dela in finančni načrt za letos, v četrtek pa je soglasje k dokumentoma dala tudi vlada.
Kot je razvidno iz programa dela, se bodo v zavodu letos ukvarjali predvsem z izvedbo protokolarnih in reprezentančnih dogodkov, ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, vzdrževanjem zemljišč, objektov in naprav ter s tržno dejavnostjo. V okviru protokolarnih storitev, ki je osnovna dejavnost zavoda, načrtujejo letos 810 protokolarnih dogodkov, od tega največ, 560. v vladni palači, 70 v gradu Brdo, 25 v gradu Str-mol, 75 v vili Podrožnik, 30 v hotelu Kokra. 17 v koči Jezero, 25 v Zoisovi restavraciji in osem na Račjem otoku. Letos bo protokolarnih dogodkov verjetno nekoliko manj kot lani, kar je posledica že končanih pogajanj o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in v Nato. Tržna dejavnost bo podrejena protokolarni, z lansko obnovo pa so v hotelu Kokra izboljšali možnosti za trženje gostinskih
Storitev Veliko dela jih letos čaka tudi pri vzdrževanju premoženja. Za park Brdo naj bi izdelali načrt krajinske ureditve in sanacije, v okoli hotela Kokra uredili tlak in posodobili kletne prostore v se vernem traktu, popravili zadnji del strehe na Zoisovi restavraciji in depandansi ter zunanje grede v stari vrtnariji, uredili gozd za pesjaki in dostop do koče Jezero, obnovili staro ribogojnico, pri vili Podrožnik uredili teniško igrišče, pri vili Zlatorog obnovili čolnar no - in še bi lahko naštevali. Država bo iz proračuna namenila za naložbe 216 milijonov tolarjev, od tega 144 milijonov za posodobitve in obnove, še 78 milijonov tolarjev denarja za investicije in investicijsko vzdrževanje pa naj bi zagotovili iz amortizacije. V zavodu so zaposleni 204 ljudje, pri tem pa letos ne načrtujejo novih zaposlitev.
Kot je razvidno iz finančnega načrta, letos predvidevajo nekaj manj kot 1.3 milijarde tolarjev prihodkov, od tega naj bi tri petine denarja dobili iz državnega proračuna, dve petini pa naj bi ustvarili sami z zaračunavanjem storitev na podlagi sklepa o določitvi pro-
tokolarnih pravil, predvsem pa z gostinsko, turistično in športno rekreativno dejavnostjo, organiziranjem izobraževanja, lova in ribolova, s prevozi, prodajo prostih prostorskih zmogljivosti in z drugimi dejavnostmi.
Cveto Zaplotnik
Rekordna proizvodnja in prodaja
SGP Tržič v prisilni poravnavi
Kranj - Okrožno sodišče v Kranju je 28. januarja začelo postopek prisilne poravnave za Splošno gradbeno podjetje Tržič. Za upravitelja prisilne poravnave je določilo Janka Mačka iz Zvirč, upnike pa pozvalo, da v tridesetih dneh od objave oklica prijavijo svoje terjatve, /a zavarovanje interesov upnikov je sodišče imenovalo upniški odbor, ki ga sestavljajo GPG Kipkop Ljubljana, Cestno podjetje Kranj. Zavarovalnica Triglav - območna enota Kranj. Gradmont Ljubljana in Branko Pavič kot predstavnik delavcev. CZ.
Odgovor na ponudbo lastnikov
Begunje - Lastniki Elana so ob koncu januarja poslali poslovodstvu družbe ponudbo za spremembo pogodbe, po kateri je pet članov Ela-novega vodstva za uspešno delo v preteklih dveh letih upravičenih do 1,4 milijarde tolarjev nagrade (skupaj z davkom), hkrati pa tudi ponudbo za sklenitev nove pogodbe, s katero bi odnose med lastniki in poslovodstvom uredili še za nov štiriletni mandat. V Elanu so ponudbo lastnikov preučili, v ponedeljek pa jim je poslovodstvo posredovalo pisno stališče do predlaganih sprememb pogodbe 0 poslovodenju in o podaljšanju do leta 2006. Ker pogajanja še trajajo, ne poslovodstvo in ne lastniki doslej niso razkrili podrobnosti. Kot je znano, je pogodba izzvala v javnosti precej polemike, med drugim so o njej razpravljali tudi poslanci državnega zbora.
Družba Skimar ima več kot 90-odstotni delež Elana, osem odstotkov delnic pa je v lasti NIT) 2. Največji lastnik Skimarja je Kapitalska družba (KAD) s Prvim pokojninskim skladom, večji lastniki pa so še družba Sportinvest, pooblaščena investicijska družba KD in Slovenska razvojna družba. CZ.
I DOBAVA KURILNEGA OLJA
KONKURENČNE CENE
in HITRA DOSTAVA
ekstra lahko kurilno olje čiščenje cistern
Dvorje 98, 4207 Cerklje
04/23-15-742
Jesenice - V družbi Acroni so letošnje leto kljub slabim razmeram na trgu in neugodnim gibanjem cen vhodnih surovin in ener-gentov začeli z rekordnim januarskim dosežkom, saj so prejšnji mesec prodali 25 tisoč ton končnih izdelkov v vrednosti 4,25 milijarde tolarjev ali za skoraj 600 milijonov tolarjev več kot v enakem lanskem mesecu. Rekordna je bila tudi proizvodnja. V jeklar-ni je bila v primerjavi z lanskim januarjem večja za 3.900 ton, v vroči valjarni za 2.700 ton in v proizvodnji debele pločevine za 2.300 ton ali kar za 37 odstotkov. Dobro jim kaže tudi za naprej, saj podoben rezultat kot januarja pričakujejo tudi v naslednjih dveh mesecih. Rekordni januarski dosežki, naročila za februar in marec ter napoved pozitivnih tržnih gibanj za drugo polletje jim zago-
Zavezništvo Hidrie in Merkurja
Spodnja Idrija - Slovenska mednarodna korporacija Hidria in družba Merkur bosta danes, v petek, na Kendovem dvorcu v Spodnji Idriji podpisali pogodbo o strateškem zavezništvu v postopku privatizacije jeseniškega Acroni-ja. Hidria se prizadeva za nakup poslovnega deleža v Acroniju, Merkur kot vodilni slovenski trgovec z izdelki metalurgije, z grad benim, inštalacijskim in elektro materialom, kovinskimi tehničnimi ter tehničnimi izdelki za široko porabo pa se tudi zavzema za to, da bi Hidria v postopku privatizacije Acronija uspela ter postala njena večinska lastnica.
Kot je znano, so za nakup 80-odstotnega državnega deleža v Acroniju prispele štiri nezavezu-joče ponudbe, komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje družb Slovenskih železarn pa je v ožji izbor uvrstila tri kupce, ki bodo po skrbnem pregledu družbe lahko oddali še zavezujoče ponudbe. CZ.
tavljajo, da bodo letos presegli količino 250 tisoč ton, medtem ko so lani prodali 239 tisoč ton izdelkov in pred petimi leti 177 tisoč ton. Letos bodo končali tudi naložbi za povečanje proizvodnje elektropločevine in nerjavnih jekel v vrednosti 17 milijonov evrov, prihodnje leto načrtujejo še 10 milijonov evrov vredno naložbo v toplotno obdelavo debele ne-rjavne pločevine, v obdobju 2002 - 2006 pa bodo namenili 15 milijonov evrov tudi za reševanje ekoloških problemov. q ^
Raj je tam, kjer je kava
Mercator Hipermarket Kranj sobota 15. 2. in nedelja 16. 2.
DESERT SRČEK 228,00 SIT
Kranjski kolaček, z vanilijevo kremo, 100 g
JUNCJA REBRA 669,00 SIT
Celjske mesnine, 1 kg
KEKSI SAV0IARDI 249,00 SIT
350 g
HiperaV^0*
čez vikend
cr.
SVEŽE URICE
V petek. lit. in ¥ soboto, 15. februarja je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPERMARKET Črnuče, Pot k seimišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani. HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Goreniskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mines 4 v Tržiču.
v soboto, 15. FEBRUARJA, od 9. do 13. ure:
To soboto
z NAJCENEJŠIM
ANANASOM
HIPERMARKET
Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič"
ŽIVILA KRANJ d. d, Ces:a na Okroglo 3. 4202 Naklo
Obrestovanje deviznih vlog
V bankah so znižali obrestne mere za tolarske in devizne vloge, prav tako pa tudi za posojila.
TEČAJNA LISTA BANKE SLOVENIJE
Tečaji na dan 13. februar 2003
Kranj - Še pred pol leta je bilo evre možno vezati za več kot eno leto tudi po triodstotni letni obrestni meri, zdaj obrestna mera za tovrstne depozite ne presega 2,8 odstotka. Med bankami so pri obrestovanju razlike, vendar tudi pri deviznih vlogah enako kot pri tolarskih velja pravilo, da ni pomembna samo donosnost, ampak tudi varnost.
Po podatkih s spletne strani Gorenjske banke obrestujejo zneske od 250 do 5.000 evrov, vezane od 31 do 90 dni. po 1,9-odstotni letni ohrestni meri, od 91 do 180 dni po 2-odstotni, od 181 do 365 dni po 2,1-odstotni, od 12 do 23 mesecev po 2,2-odsotni in za vezave na dve ieti in več po 2,3-odstotni letni obrestni meri. Za zneske od 5.001 do 25.000 evrov so navedene obrestne mere za 0,15 odstotne točke višje, za zneske nad 25.001 evro pa so višje za 0,3 odstotne točke. Poglejmo še obrestne mere za vezavo ameriških dolarjev! Za zneske od 200 do 5.000 dolarjev, vezane od 31 do 180 dni. je 0,9-odstotna letna ohrestna mera, od 181 do 365 dni 1-odstotna, od 12 do 23 mesecev 1,2-odstotna in za vezave na dve leti ali več 1.3-odstotna letna obrestna mera. Pri vezavi zneskov od 5.001 do 20.000 dolarjev so obrestne mere za 0,05 odstotne točke višje, pri zneskih nad 20.001 dolar pa so višje za 0,1 odstotne točke.
V Raiffeisen Krekovi banki obrestujejo depozite v evrih, vezane od 31 dni do treh mesecev, po 2,16-odstotni letni ohrestni meri. vezave od treh do šestih mesecev po 2,18-odstotni obrestni meri. od pol leta do enega leta po 2,22 odstotka, od enega do dveh let po 2,46 in za vezavo nad dve leti po
2,51-odstotni letni obrestni meri. In kolikšne so ohrestne mere za ameriške dolarje? Za vezavo od 31 dni do treh mesecev je letna ohrestna mera 1-odstotna, od treh do šestih mesecev 1,02-odstolna, od pol leta do enega leta 1,04-odstolna, od enega do dveh let 1,21-odstotna in za vezavo nad dve leti 1,24-odstotna. Za vloge, vezane do enega leta, je obrestna mera nespremenljiva, za ostale pa se spreminja.
Po podatkih s spletne strani SKB banke ohrestujejo depozite do 10.000 evrov, vezane od 31 do 90 dni, po 1,56-odslotni letni ohrestni meri, od 91 do 180 dni po 1,68 odstotka, od 181 do 365 dni po 2,17 odstotka in od 13 do 84 mesecev po 2,37 odstotka. Za vezave zneskov do 25.000 evrov je obrestna mera za 0,05 odstotne točke višja, za zneske do 50.000 evrov je višja za 0,1 odstotne točke, za vezavo zneskov nad 50.000 tisoč evrov pa je višja za 0,15 odstotne točke. Tudi pri vezav i ameriških dolarjev je višina obrestne mere odvisna od zneska in dobe vezave. Pri vezavi zneska do 9.000 dolarjev za čas od 31 do 90 dni je obrestna mera 0,67-odstot-na, od 91 do 180 dni 0,74-odstot-na, od 181 do 365 dni 1,01-odstotna in za vezavo od 13 do 84 mesecev 1,23-odslotna. Pri vezavi zne-
Z vlakom na informativni dan
Kranj - Bodoči srednješolci in študentje se na informativni dan, ki bo danes in jutri v univerzitetnih in srednješolskih središčih, lahko odpravijo z vlakom, so sporočili iz Slovenskih železnic. Ker izkušnje kažejo, da je bolje obiskan petkov informativni dan, bodo železnice danes podaljšale nekatere vlake in na relacijah med Celjem ter Jesenicami in Ljubljano uvedle še dodatne. V Slovenskih železnicah priporočajo mladim, da se na pol raje odpravijo jutri, v soboto, ko bo na vlakih manjša gneča pa še povratna vozovnica bo v okviru Vikend paketa za 30 odstotkov cenejša kol danes. Na ljubljanski in mariborski železniški postaji bodo člani obeh mestnih študentskih organizacij postavili stojnice, na katerih bodo delili gradivo o študijskih možnosti in svetovali mladim, kako naj po najkrajši poti pridejo do šole, za katero se zanimajo. CZ.
Prevc, saloni pohištva, d.o.o. Dorfarje 17 4209 Zabnica
V salonu pohištva v Dorfarjih zaposlimo:
ŠOFERJA - AVTOMEHANIKA
Pogoji:
- izobrazba IV. stopnje ustrezne smeri
- vozniško dovoljenje B in C kategorije
- 3 leta delovnih izkušenj
- veselje do dela s strankami
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Pisne prijave pričakujemo do 21. 2. 2003 na naš naslov: Prevc, salon pohištva, d.o.o., Dorfarje 17, 4209 Žabnica.
Cablex podjetje za proizvodnjo, trženje in servisiranje elektrotehničnih izdelkov, d.o.o.
Smo eno uspešnejših srednje velikih podjetij za proizvodnjo kabelskih vezij v Evropi in pretežni dobavitelj kabelskih snopov uglednega nemškega koncema. Izvozimo preko 90 % naših izdelkov.
V svoje delovno okolje vabimo:
* OPERATERJE na CNC strojih za obdelavo električnih vodnikov
NUDIMO:
* Dinamično in ustvarjalno delo,
* redno plačilo s stalnim in stimulativnim delom prejemkov,
* možnost izobraževanja in napredovanja. DELO OBSEGA:
* Vnos podatkov preko WINDOWS programov,
* mehansko nastavljanje orodij.
Če ste vestni, ambiciozni in se želite dokazati v mladem, izredno motiviranem delovnem okolju, vas vabimo, da se prijavite na razpis. Vaše pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pričakujemo v roku 8 dni na naslovu:
CABLEX d.o.o, Selanova 12, 1113 Ljubljana Telefon: 01 / 58 07 605, Fax: 01 / 58 07 777 Email: cablex@cablex.si
TÜV
ska do 23.000 dolarjev je obrestna mera višja za 0,05 odstotne točke, pri zneskih do 47.000 dolarjev za 0,1 odstotne točke in pri zneskih nad 47.000 dolarjev za 0,15 odstotne točke. Pri vezavah do enega leta je obrestna mera fiksna, pri vezavah od 13 do 84 mesecev pa se spreminja vsakih dvanajst mesecev od dneva vezave.
Poglejmo še v Probanko! Za zneske do 5.000 evrov, vezane od 31 do 180 dni, je letna obrestna mera 1.9-odstotna, od 181 do 270 dni 2-odstotna, od 271 dni do enega leta 2,04-odslotna, od enega do dveh let 2,44-odstotna in za vezave nad dve leti 2,54-odstotna. Pri vezavi zneska od 5.001 do 25.000 evrov so obrestne mere za 0,1 odstotne točke višje, pri zneskih od 25.001 do 50.000 evrov so višje za 0,2 odstotne točke, pri zneskih nad 50.000 evrov pa za 0,25 odstotne točke. In kolikšne so obrestne mere za ameriške dolarje? Za zneske do 5.000 dolarjev, vezane od 31 do 90 dni, je letna obrestna mera 0,92-odstotna, od 91 do 180 dni 0.95-odstotna, od 181 do 270 dni 0,99-odstotna, od 271 dni do enega leta 1,02-odstotna, pri vezavah nad eno leto pa 1,14-odstot-na. Pri vezavi zneskov od 5.001 do 25.000 dolarjev so obrestne mere višje za 0,1 odstotne točke, pri zneskih od 25.001 do 50.000 dolarjev za 0.2 odstotne točke, pri zneskih nad 50.000 dolarjev pa za 0,25 odstotne točke.
V Novi Ljubljanski banki (NLB) obrestujejo "evro" depozite takole: za znesek od 250 do 5.000 evrov, vezan od 31 do 60 dni, je letna obrestna mera 1,9 odstotka, od 61 do 180 dni 2 odstotka, od pol leta do 23 mesecev 2,1
odstotka in za vezavo nad dve leti 2,2 odstotka. Pri zneskih od 5.001 do 25.000 evrov je obrestna mera višja za 0,15 odstotne točke, pri zneskih nad 25.001 evro pa za 0,3 odstotne točke. In kako je z ameriškim dolarjem? Za zneske od 200 do 5.000 dolarjev, vezane od 31 do 90 dni, je letna obrestna mera 0,9-odstotna, od 91 do 270 dni 1-odstotna, od 271 dni do 23 mesecev 1,1-odstotna in za vezave nad dve leti 1,2-odstotna. Pri zneskih od 5.001 do 20.000 dolarjev so obrestne mera višje za 0,05 odstotne točke, za zneske nad 20.001 dolar pa za 0,1 odstotne točke.
In kolikšne so obrestne mere v Abanki? Za zneske od 250 do
5.000 evrov, vezane nad en mesec, je 1,9-odslotna letna obrestna mera, nad dva meseca 2-odstotna, nad tri mesece 2,05-odstotna, nad šest mesecev 2,1-odstotna, nad devet mesecev 2,15- in nad eno leto 2,35-odstotna. Pri zneskih od
5.001 do 25.000 evrov so obrestne mere višje za 0,1 odstotne točke, pri zneskih od 25.001 evra pa za 0,2 oz. 0,25 odstotne točke. Poglejmo še obresti za ameriški dolar! Za zneske od 200 do 10.000 dolarjev, vezane nad en mesec, velja 0,85-odstotna letna obrestna mera, nad dva meseca 0,9-odstotna, nad tri mesece 0,95-odstotna, nad šest mesecev 1-odstotna, nad devet mesecev 1,05-odstotna in nad eno leto 1,15-odstotna. Za zneske od 10.001 do 50.000 evrov so obrestne mere višje za 0,05 odstotne točke, za zneske od 50.001 evra pa za 0,1 odstotne točke. Možna je tudi dolgoročna vezava s trimesečnim izplačilom obresti.
Cveto Zaplotnik
Soglasje urada za združitev
Kranj - Urad za varstvo konkurence je ob koncu januarja izdal odločbo, s katero je na podlagi zakona o preprečevanju omejevanja konkurence odločil, da je združitev družb Perftech Bled in Ring Kranj v skladu s pravili konkurence in da ji ne bo nasprotoval. Do koncentracije je prišlo na podlagi pogodbe, po kateri je Perftech kupil 100-odslolni lastniški delež Ringa. Urad je presojal predvsem vplive združitve družb na trg programske in strojne računalniške opreme. CZ.
Na različnih lokacijah na Gorenjskem
PRODAMO ALI ODDAMO POSLOVNE PROSTORE
ODDAMO
• Kokrica: pisarne in večnamenski poslovni prostor v pritličju (bivša menza Gradbinec Kranj)
Informacije: 041-719-169 (Srečko Koritnik)
PRODAMO
• Zlato polje - Kranj: nedokončan BMW servis Informacije: 041-719-169 (Srečko Koritnik)
• Radovljica: poslovni prostori primerni za pisarniško, storitveno, izobraževalno, trgovsko, gostinsko... v bivšem IBM izobraževalnem centru.
Informacije: 041-720-242 (Špela Mokotar)
ELO, d.o.o., Gradaška 12a, Ljubljana, Na Selah 18, Dol pri Hrastniku
KRAJEVNA SKUPNOST RADOVLJICA
objavlja po sklepu Sveta KS Radovljica z dne 20. 1. 2003
JAVNI RAZPIS
V ODDAJI TRŽNICE V RADOVLJICI V UPRAVLJANJE
Splošni pogoji:
1. V upravljanje se oddajo vse 4 (štiri) prodajne mize na pokritem delu tržnice v Radovljici.
2. Prijavijo se lahko pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo s prodajo ali trženjem.
3. Na prostoru, ki je predmet razpisa, se lahko vrši izključno samo prodaja: biološko pridelane hrane, ekološko pridelane kmetijske proizvode, sadje-zelenjavo, pridelke in izdelke domače obrti, sadike in izdelke za vrtnarjenje in podobno.
4. Izhodiščna mesečna najemna vrednost je 125.000,00 SIT in pripadajoči 20 % DDV.
5. Prednost pri izbiri ima tisti, ki ponudi višjo ceno.
Posebni pogoji:
Kandidati morajo imeti registrirano svojo dejavnost v skladu z zakonodajo in morajo k prijavi na razpis predložiti dovoljenje za opravljanje dejavnosti prodaje izdelkov, ki so predmet tega razpisa.
Prijave na razpis pošljite na sedež KS Radovljica, Gorenjska c. 27, 4240 Radovljica, v zaprti kuverti z oznako "Ne odpiraj - za razpis tržnica", v roku 8 dni od dneva objave razpisa. Z izbranim kandidatom bo sklenjena Pogodba o upravljanju za dobo 3 (treh) let, z možnostjo podaljšanja.
KS Radovljica, predsednik: Alojz Krajnc
Država	Valuta Oznaka	Enota	Nakupni	Za devize Srednji	Prodajni
EMU	EUR	1	230.5674	231.2612	231.9550
Avstralija	AUD	1	126.9854	127.3675	127.7496
Kanada	CAD	1	140.7100	141.1334	1415568
Hrvaška	HRK	1	30.4018	30.4933	30.5848
Češka	CZK	1	7.2563	7.2781	7.2999
Danska	DKK	1	31.0174	31.1107	31.2040
Madžarska	HUF	1	0.9419	0.9447	0.9475
Japonska	JPY	1	1.7758	1.7811	1.7864
Norveška	N0K	1	30.8890	30.9819	31.0748
Slovaška	SKK	1	5.4828	5.4993	5.5158
Švedska	SEK	1	25.2220	25.2979	25.3738
Švica	CHF	1	157.1800	157.6530	158.1260
V. Britanija	GBP	1	347.3447	348.3899	349.4351
ZDA	USD	1	214.7011	215.3471	215.9931
Poljska	PLN	1	55.6939	55.8615	56.0291
Taksa na izrabljena vozila
Kranj - Ob koncu meseca bo začela veljati vladna uredba, po kateri bodo izdelovalci in uvozniki motornih vozil morali obračunati takso na obremenjevanje okolja in ustvarjanje odpadkov, ki jih povzročajo izrabljena vozila.
Med motorna vozila štejejo po tej uredbi vozila za prevoz, potnikov, ki imajo poleg voznikovega še največ osem sedežev, vozila za prevoz blaga z. največjo težo 3,5 tone in vozila s tremi kolesi, ki niso težja od tone in pri katerih prostornina motorja presega 50 kubičnih centimetrov oz. hitrost 50 kilometrov na uro. Za vozila, izdelana v Sloveniji, je takso treba obračunati takrat, kot jih prvič dajo v promet, za uvožena vozila pa ob uvozu. Osnova za obračun takse je teža vozila, pripravljenega za vožnjo, kot je navedena v izjavi o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila. Višino takse bo za vsako koledarsko leto sproti določila vlada in bo tolikšna, da bo pokrila vse stroške ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki so jih v predhodnem letu odjavili iz prometa. Za letos je taksa deset tolarjev za kilogram vozila, prihodnje leto pa bo štirinajst tolarjev. CZ.
Zakon ni "padel"
Ustavno sodišče je razveljavilo le eno določbo zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic.
Ljubljana - Ko je ob koncu lanskega maja začel veljati zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, so Sindikat finančnih organizacij Slovenije in več podjetij, med njimi tudi Color Medvode, Mereator Gorenjska in Banka Domžale, vložili na ustavno sodišče pobudo za presojo ustavnosti nekaterih spornih zakonskih določil.
Ustavno sodišče je pred dnevi odločilo, da je v neskladju z ustavo le zakonska določba, ki znanim delničarjem ne omogoča pritožbe zoper odločbi) vlade o deležih družbenega in zasebnega kapitala v zavarovalnicah in jim s tem omejuje ustavno pravico do sodnega varstva. Vse ostale izpodbijane odločbe so po presoji ustavnega sodišča skladne z. ustavo, med njimi tudi način (metoda) določitve razmerja med družbenim in zasebnim kapitalom. Na očitek, da je izbrana metoda uporabe računovodskih izkazov (bilance stanja) neustrezna, ustavni sodniki odgovarjajo, da se sodišče ne more spuščati v oceno ustreznosti metode vrednotenja kapitala; to je izbral zakonodajalec, ki pa mu po mnenju ustavnega sodišča tudi ni mogoče očitati, da je ravnal z namenom škodovati delniškemu kapitalu. Ustavni sodniki so tudi presodili, da zakon ne
posega v pridobljene pravice znanih delničarjev in da ni sporno niti skrbništvo Slovenske odškodninske družbe nad družbenim kapitalom. Kot je znano, so presojo ustavnosti zakona zahtevali predvsem delničarji Zavarovalnice Triglav, kjer naj bi bilo po izračunih Slovenskega inštituta za revizijo 85 odstotkov družbenega in 15 odstotkov zasebnega kapitala. V Pozavarovalnici Sava naj bi bil samo družbeni kapital, v vseh ostalih zavarovalnicah pa ga ni.
Odločba ustavnega sodišča pomeni, da smo po dvanajstih letih končno dobili veljaven zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki gaje moč tudi izvajati, so na ministrstvu za finance zapisali v izjavo za javnost in še dodali, da vlada lahko nadaljuje s postopkom lastninjenja in izda odločbe o uskladitvi kapitalskih razmerij v zavarovalnicah.
Cveto Zaplotnik
Komunala prodaja stavbo Vodovod
Kranj - Javno podjetje Komunala Kranj je objavila javno zbiranje ponudb za prodajo poslovnega objekta Vodovod na Koroški cesti 41 v Kranju. Parcela je velika 1.010 kvadratnih metrov, od tega je 868 kvadratnih metrov stavbišča in 142 kvadratnih metrov dvorišča. Stavbo so pred ena-inštiridesetimi leti adaptirali in nadzidali za eno nadstropje, tako da ima skupno 1.119 kvadratnih metrov koristne površine. Izklicna cena je 128,5 milijona tolarjev. V Komunali bodo ponudbe sprejemali do 24. februarja, pogoj za resnost je plačilo varščine v višini petih odstotkov od izklicne cene. Če bo več kupcev, bodo izbrali tistega, ki bo ponudil najvišjo ceno in najkrajši rok za plačilo celotnega zneska. CZ.
Planinsko društvo Radovljica
isce
KUHARICO za Pogačnikov dom na Kriških podih.
Delo je sezonsko od 1. julija do konca septembra. Zaposlitev ni redna.
Pisne prijave pošljite do 28. 2. 2003 na naslov
Planinsko društvo Radovljica, Gorenjska 31, 4240 Radovljica.
Tuji trgi izziv za prihodnost
Janez Kosec, direktor podjetja Roltek, d.o.o., je konec minulega meseca prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne podjetniške dosežke. Roltek je
največje podjetje za proizvodnjo in montažo rolet, žaluzij in aluminijastih garažnih vrat v Sloveniji.
Žclodnik - Gospodarska zbornica Slovenije je letos že 35. podelila nagrade za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. V zadnjih treh desetletjih so na seznam uglednih slovenskih gospodarstvenikov vpisali 249 imen, med njimi se je zadnji dan letošnjega januarja vpisal tudi Janez Kosec, lastnik in direktor družinskega podjetja Roltek, d.o.o., ki je bil nagrajen v skupini malih podjetij.
Kosec je kljub svoji mladosti že uspešen podjetnik, njegovo podjetje je znano doma in v tujini. Podjetnost je podedoval, delovne navade pa mu je privzgojil oče Janez, obrtnik, ki seje ukvarjal z izdelavo rolet in žaluzij. Devetdeseta leta so prinesla izgubo jugoslovanskega trga in leta 1994 je Kosec skupaj z. ženo Brigito, ki zdaj skrbi za finančno poslovanje, v Mengšu odprl svoje podjetje. V
Sloveniji je med prvimi začel izdelovati aluminijaste rolete, proizvodni program je razširil tudi na izdelavo različnih aluminijastih garažnih vrat. Proizvodnja se je hitro večala, zato je leta 1998 v Želodniku začel graditi novo, 2000 kvadratnih metrov veliko, proizvodno halo ter vanjo preselil proizvodnjo. V podjetju Roltek je zaposlenih 33 delavcev, izdelujejo rolete, žaluzije, markize in ostala
Adriàtic tudi v Lescah
Lesce - Minulo sredo je kranjska enota Zavarovalne družbe Adriàtic v leškem poslovnem centru Jeglič odprla nove poslovne prostore in s tem razširila mrežo svojih poslovalnic na Gorenjskem. Slednje so še v Kranju, Radovljici, Kranjski Gori, Škofji Loki in na Jesenicah. Z novimi prostori so pridobili več prostora za poslovanje s strankami.
senčila, zadnja štiri leta tudi aluminijasta garažna vrata. Lani so izdelali 40.000 rolet in žaluzij ter vsaj 500 garažnih vrat. "Konkurenca je precejšnja, veliko je tudi nelojalne, kljub temu lahko rečem, da je naše podjetje na področju izdelave rolet in žaluzij največje v Sloveniji. Prizadevamo si za stalen razvoj in sledenje novostim, skrbimo za učinkovit in zanesljiv servis, osnova našega poslovanja pa sta kakovost izdelkov in njihove vgradnje. Razvoj je tudi v naši stroki zelo napredoval. Ko je delal še oče, so bile najpogostejše lesene rolete in ker je veliko delal za trge nekdanje Jugoslavije, je bilo pomembno, da so bile poceni. Danes uporabljamo druge materiale, prevladuje aluminij, kupci želijo izbirati med različnimi barvami, prihodnost pa je zagotovo tudi v avtomatskem upravljanju rolet. Menim, da bo v naslednjih petih letih to področje doživelo velik napredek," je povedal Kosec.
Novo poslovalnico so odprli Vinko Franetič, izvršni direktor uprave, Franci Strniša, direktor poslovne enote Kranj, in radovljiški župan Janko S. Stušek.
V Lescah ima Adriàtic veliko zavarovancev, ki so morali dose-daj zavarovanja urejati v Radovljici ali ostalih gorenjskih poslovalnicah, poleg tega naj bi konec februarja Integral v Lescah začel s tehničnimi pregledi. Novo poslovalnico je odprl izvršni direktor uprave delniške družbe Adriàtic Vinko Franetič, direktor kranjske poslovne enote Franci Strniša pa je ob odprtju dejal, da so v dvanajsto leto poslovanja stopili z optimizmom, poslovalnico v Lescah so že dalj časa načrtovali, poleg tega pripravljajo tudi novosti. "Nova poslovalnica je za nas velika pridobitev, saj se bomo tako lahko še bolj približali našim zavarovancem. Odprta bo od ponedeljka do petka, od 9. do 15. ure, ob sredah od 9. do 17. ure, z odprtjem tehničnih pregledov pa verjetno tudi ob sobotah," je dejala pomočnica direktorja kranjske poslovne enote Polona Strniša.
V začetku marca bodo začeli z novim življenjskim zavarovanjem z naložbenim tveganjem, ki mu bo sledilo še posodobljeno zavarovanje premoženja. Strniševa je
povedala, da bodo denar vlagali v primorske sklade ( Pika, Živa) in v kmečke sklade (Kmečko družbo). Sprememb pri kasko zavarovanjih pa letos ne bo, saj so zavarovancem omogočili avtomobilsko asistenco v sodelovanju z AMZS in evro asistenco s posebnim kritjem v vrednosti 500 evrov. Na Gorenjskem je največ zavarovancev v kranjski poslovni enoti, med zavarovanji prevladujejo zdravstvena zavarovanja, ki jih je več kot 33.000, sledijo avtomobilska in premoženjska zavarovanja. Delniška družba Adriàtic je imela lani za 25,5 milijarde tolarjev premij, zavarovancem so izplačali 15,8 milijarde tolarjev odškodnin in zavarovalnin, med tremi največjimi zavarovalnicami v Sloveniji pa ima najvišjo, 16,3-odstotno, rast. Kljub temu da še niso zbrani vsi podatki poslovanja v minulem letu, v Adrialicu ocenjujejo, da so dosegli zastavljene cilje in poslovali z. dobičkom, posebej uspešni so bili pri sklepanju zavarovanj premoženja.
Renata Škrjanc, foto: Tina Doki
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
'ECO OIL 04 531 77 00
UGODNI PLAČILNI POGOJI
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
Povabilo na kavo
1
Janez Kosec, direktor podjetja Roltek, d.o.o., s priznanjem GZS.
V podjetju Roltek večino materiala uvozijo iz. Nemčije, prevladuje aluminij, ki predstavlja 70 odstotkov vsega porabljenega materiala, ostalo je plastika. Dobrih 30 odstotkov proizvodnje izvozi-
jo, največ v Nemčijo in Avstrijo, krepijo prodajo na trgih nekdanje Jugoslavije, Kosec pa je pred dvema letoma odprl svoje podjetje tudi na Hrvaškem. "Tuji trgi so naš izziv, zato smo se odločili za podaljšek podjetja v sosednji dr žavi, z našimi proizvodi skušamo prodreti tudi na albanski trg. Podjetje na Hrvaškem je uspešno, le kupna moč je slabša, v razvoju pa zaostajajo za nami približno pet let. Naši cilji so jasni; biti najboljši ne le v Sloveniji, ampak tudi na Balkanu. Na vstop v Evropsko unijo je naše podjetje že pripravljeno, večje tržišče bo za nas še večji izziv." Podjetje Roltek ima zadnja tri leta kar 30-odstotno letno rast prometa, cilj je stalna 5 do 10-odstOtna rast prometa, izvoz pa naj bi letos povečali za 15 odstotkov. S kakovostjo proizvodov in storitev so uspeli tudi na zahtevnem avstrijskem in nemškem trgu, pole<z nedavnega priznanja za izjemne podjetniške dosežke kakovost potrjuje tudi certifikat ISO
9001, podjetje Roltek je bilo trikrat uvrščeno med gazele - hitro rastoča slovenska podjetja, na celjskem obrtnem sejmu pa so leta 2000 prejeli priznanje za naj bolj urejen sejemski prostor. "Nagrada GZS me je presenetila in nisem pričakoval, da se bomo znašli med odličnimi. To je priznanje celotnemu kolektivu, saj smo zelo uigrana ekipa. Vendar cilj ni nagrada, ampak kakovost, ki je glavno vodilo našega podjetja. Brez slednjega in sledenja novostim ni razvoja," je povedal Kosec, ki upa, da se bo družinska tradicija nadaljevala. Morda bo zamikala hči Barbko ali sina Janeza. Drznost zamisli in dobra kakovost večata proizvodnjo, ki ž.e prerašča sedanje proizvodne prostore. Zato ne preseneča, tla Kosec med načrti omenja novo gradnjo. V prihodnjih dveh letih naj bi v tamkajšnji obrtni coni zgradil nove proizvodne prostore.
Renata Skrjane, foto: Tina Doki
NIŽJE OBRESTNE IV UGODNEJŠI POGOJI ZA
Mercator Hipermarket Kranj sobota 15. 2. in nedelja 16. 2.
Ce imaš cilj, boš našel tudipot.
POSEBNE UGODNOSTI:
• ponujamo vam kratkoročne kredite, kjer za nakupe do 1 milijona SIT (za najboljše komitente banke pa do 2 miljonov SIT), omogočamo najem kredita brez dodatnega zavarovanja,
• komitenti banke lahko vse vrste kreditov odplačujete tudi s trajnim nalogom,
• za dolgoročne kredite, zavarovane z vsemi oblikami zavarovanja (razen zavarovanja pri zavarovalnici), smo podaljšali odplačilno dobo iz 5 na 7 let.
	Stanovanjski kredit	Potrošniški kredit	Potrošniški kredit
Višina kredita	2.000.000,00 SIT	1.000.000,00 SIT	1.000.000,00 SIT
Čas odplačila	10 let	5 let	7 let
Stroški odobritve	30.000,00 SIT	15.200,00 SIT	15.200,00 SIT
Stroški zavarovanja	53.481,00 SIT	33.933,00 SIT	zavarovanje s poroki
Letna obrestna mera	T + 4,70 %	T + 5,80 %	T + 5,80 %
Skupna letna efektivna obrestna mera	13,69 %	16,24 %	14,25 %
Višina mesečne anuitete	28.498,00 SIT	22.695,00 SIT	18.130,00 SIT
^ Pri informativnem izračunu je upoštevana mesečna temeljna obrestna mera 0,6 %. Kreditje dokumentaren, anuiteta pa izračunana iz skupne obrestne mere.
f VIŠINA KREDITA
§ Odvisna je od odplačilne sposobnosti kreditojemalca in načina zavarovanja kredita. Konkurenčna prednost je višina anuitete, S ki ob sklenitvi kreditne pogodbe (odvisno od višine vaše plače ali pokojnine) lahko znaša do 55 % mesečne plače I kreditojemalca. Mesečna anuiteta ob sklenitvi dolgoročne kreditne pogodbe ne more biti nižja od 10.000,00 SIT.
I NAJEM KREDITA PRI PRODAJALCU
~ Dodatna ugodnost, ki jo imamo pripravljeno za vas, je, najem potrošniškega kredita tudi prek lcreditnih posrednikov 1 Gorenjske banke. Gre za prodajalce različnega blaga (avtomobilov, stanovanjske opreme...), ki imajo z banko sklenjene
!pogodbe o sodelovanju in pri katerih lahko kupite blago z najemom potrošniškega kredita Gorenjske banke. DODATNE INFORMACIJE
3Informativne izračune za kredit si lahko izdelate sami, in sicer na spletni strani www.gbkr.si. Pripravljeni so tako, da omogočajo izračun efektivne obrestne mere, ki jo morajo banke prikazovati v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih.
Gorenjska y Banka
Banka d podluhom
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
KMETIJSTVO / cveto.zaplotnik@g-glas.si
Potok, 14. februarja 2003
Zakon ohranja predkupno pravico
Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami bo tudi v prihodnje potekal ob določenih omejitvah. Vlada v predlaganih spremembah zakona ohranja predkupno pravico
in vlogo upravne enote pri odobritvi ali zavrnitvi kupčije.
Kranj - Vlada je na seji ob koncu januarja sprejela spremembe zakona o kmetijskih zemljišč in predlagala državnemu zboru, da jih sprejme po skrajšanem postopku.
S predlaganimi spremembami naj bi odpravili neskladje / usta VO, ki ga je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marka Miklavčiča iz Medvod, Mercator- K/K Kmetijstvo Kranj in še dvajsetih kmetij skih organizacij, ugotovilo ustavno sodišče. Ker bo razveljavitev začela "učinkovati" 28. marca letos, se s spremembami zakona /c mudi, saj bo sicer nastala pravna praznina, med katero bo kmetij ska zemljišča lahko na trgu kupil vsakdo, ki bo /vedel za ponudbo.
Kot je znano, je ustavno sodišče Ugotovilo, da so nekatere določbe poglavja o prometu s kmetijskimi zemljišči, še zlasti o omejevanju lastninske pravice, v nasprotju z ustavo, vendar je zato, ker se določbe medsebojno zelo prepleta jo, razveljavilo celotno poglavje. Sodišče je. denimo ugotovilo, da so določbe, ki navajajo, v katerih primerih upravna enota lahko zavrne prodajo o/, nakup, nedorečene in da omogočajo preširoke možnosti za arbitrarno odločanje. V nasprotju z ustavo pa naj bi bilo tudi omejevanje nakupa na največ dvesto hektarjev primerljive kine lijske površine.
Uskladitev z ustavo in nekaterimi zakoni
S predlaganimi spremembami vlada odpravlja neskladje zakona z ustavo, hkrati pa ga usklajuje s
stvarnopravnim zakonikom in zakoni o urejanju prostora. Če jih bo državni zbor sprejel, promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami tudi v prihodnje ne bo potekal povsem prosto, po tržnih zakonitostih, ampak bodo veljale omejitve, na podlagi katerih bodo prednost pri pridobivanju zemljišč imeli kmetje, ki so od teh zemljišč gospodarsko in socialno odvisni, ohranjajo in izboljšujejo zemljišča, zagotavljajo poselitev in razvoj podeželja ter prehransko varnost prebivalstva. Predlagane spremembe zakona ohranjajo vlogo upravne enote pri odobritvi ali zavrnitvi kupčije, prav tako pa tudi predkupno pravico, ki je glavni način za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami.
Izjeme za delitev zaščitene kmetije
Po zakonu o dedovanju kmetij skih gospodarstev zaščitene kmetije v prometu ni dovoljeno deliti, vlada pa predlaga, v katerih primerih bi jo lahko delili. Pri tem je izhajala iz spremenjenih razmer v kmetijstvu, predvsem iz tega, da morajo kmetije povečevati posest in da ni nobene škode, če i/ kmetije izločijo zemljišča, ki niso namenjena za kmetijsko rabo. Po predlaganem zakonu bo možno zaščiteno kmetijo deliti v primerih, če povečujejo ali zaokrožuje-
Občni zbor KGZ Gozd Bled
Bled - Člani Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled se bodo jutri, v soboto, dopoldne zbrali v gostilni Zadruga v Zgornjih Gorjah na rednem letnem občnem zboru. Na zboru bodo obravnavali poročilo o poslovanju zadruge v minulem letu, letošnji načrt in pismo o nameri združevanja zadrug. Sklepali bodo o spremembi registracije zadruge, razpravljali pa tudi o pripojitvi ali združitvi Zveze hranilno kreditnih služb Slovenije s poslovno banko. Na dnevnem redu je tudi točka predlogi in pritožbe zadružnikov. Za uvod v občni zbor bo kmetijski svetovalec Jo/e Zabret predstavil nekatere aktualne kmetijske teme. Če ob napovedanem sklicu ue bo navzoča več kot polovica članov zadruge, bo zbor po zakonu o zadrugah ne glede na število zadružnikov lahko veljavno sklepal po eni uri. CZ.
Ogrevanje z biomaso
Dražgoše - Kranjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije bo v četrtek pripravila v osnovni šoli v Dražgošah predavanje o ogrevanju z biomaso. Najprej bodo predstavili razpoložljive vire. vrste kotlov, daljinsko ogrevanje v Železnikih in državne subvencije, nato pa si bodo v Dražgošah in na Njivicah ogledali še različne vrste peči in kotlov. Predavanje se bo začelo ob devetih dopoldne. CZ.
Dan krompirja in čebule v Šenčurju
PAK
syngenta
- strokovno predavanje mag. Peter Dolničar o tehnologiji pridelovanja
- skladiščenje krompirja in čebule G. Priester, predstavnik podjetja AgroVent.
- predstavitev prodajnega programa in demonstracija strojev podjetja Grapak
- izbor sort semenskega krompirja podjetja M-KŽK kmetijstvo.
- nekateri problemi varstva kropmirja in čebule.
Vljudno vas vabimo, da se udeležite dneva krompirja in čebule v petek, 21.02.2003, ob 10. uri v domu krajanov v Šenčurju.
Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, d.o.o.
TRGOVINA IN SERVIS
Cesta na Klanec 9, 4000 Kranj tel.: 04/2357 710, tel., faks: 04/2331 375, gsm: 041/628 065
- prodaja rezervnih delov za kmetijsko mehanizacijo / - popravilo vseh tipov traktorjev - servis kardanov in akumulatorjev Vesna
Pri nas kupljen akumulator Vam vgradimo brezplačno. Popusti za plačilo z gotovino.
REZERVNI DELI ZA TRAKTORJE: Tomo Vinkovič, IMT, Zetor, Univerzal, Ursus, Torpedo, Fiat, Creina
AKUMULATORJI, REZERVNI DELI SIP, BCS, GUME, KARDANI IN REZERVNI DELI KARDANOV
Z uveljavitvijo zakona o graditvi objektov so prenehale veljati odločbe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki urejajo odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
jo obstoječo kmetijo, če prodajo stavbno zemljišče ali zemljišče, na katerem stoji objekt, zgrajen v skladu s predpisi o graditvi objektov, in če lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji pridobi država ali občina ter še v nekaterih drugih primerih.
Posel odobri (ali zavrne) upravna enota
Prodajo oz. nakup še vedno odobri upravna enota, pri tem pa predlagani zakon našteva primere, ko odobritev pravnega posla ni potrebna in ko ga ne odobri. Odobritev ni potrebna, če gre za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije v okviru kmetijsko prostorskega urejanja Zemljišč, za promet med /akoncema o/, zunajzakonskima partnerjema, lastnikom in njegovim /ako-nitim dedičem ter med solastnikoma, na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ali darila za primer smili in izročilne pogodbe in če gre za kmetijsko zemljišče ali gozd, na katerem stoji objekt, zgrajen po predpisih o graditvi objektov. Upravna enota lahko zavrne odobritev pravnega posla, če promet ne poteka po zakonu, ni upoštevan prednostni vrstni red
Po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 je povprečna slovenska kmetija uporabljala 4,8 hektarja kmetijskih zemljišč, povprečje za države Evropske unije pa je 18 hektarjev.
fe»
kupcev ali če bi delili parcele, urejene s komasacijo.
Objava tudi na portalu E-uprave
Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo / navedenimi osebnimi podatki, podatki o zemljišču oz. kmetiji in s ceno izročiti upravni enoti, ta pa jo takoj objavi na oglasni deski in na enotnem državnem portalu H-uprave ter jo pošlje v objavo na oglasni deski še občini in krajevnemu uradu. Rok /a sprejem ponudbe je trideset dni. posel pa je sklenjen šele. ko ga odobri upravna enota. Če predkupni upravičenec meni, da cena v ponudbi za več kot trideset odstotkov presega vrednost zemljišča, lahko začne pri upravni enoti postopek za ugotovitev vrednosti, to pa po predpisani me-
todologiji določi izvedenec. Na ta način želijo preprečiti navidezne ponudbe, s katerimi bi prodajalci z dokaj visoko ceno onemogočili nakup predkupnim upravičencem, s tem pa tudi čezmerno spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna.
Med prednostnimi upravičenci ni več občin
Predlagani /akon določa predkupne upravičence in vrstni red, pO katerem lahko uveljavljajo prednost pri nakupu. Na prvem mestu je solastnik, na drugem kmet, ki je zakupnik zemljišča, na tretjem mestu kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, zakupu ali ga drugače uporablja, meji na zemljišče v prodaji, in na četrtem mestu kmet s stalnim prebivališčem največ dvajset kilometrov od zemljišča, ki je naprodaj.
Na petem mestu je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, na šestem mestu pa kmetijske organizacije, ki zemljišča ali kmetijo potrebujejo za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti in katerih sedež je od zemljišča v prodaji oddaljen največ dvajset kilometrov. Med predkupnimi upravičenci ni več občin, saj jim to pravico dajejo že zakoni o prostorskem načrtovanju, ohranjanju narave in varstvu gozdov. Če se za isto zemljišče ob enakih pogojih poteguje več kmetov, zakon najprej daje prednost tistemu, ki mu kmetovanje pomeni edino ali glavno dejavnost, nato kmetu, ki zemljišče sam obdeluje, nato pa kmetu, ki ga določi prodajalec. V primeru, da nihče ne uveljavlja predkupne pravice, prodajalec lahko proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in v skladu / zakonom.
Cveto Zaplotnik
Samostojni ali v banko
Slovenski zadružniki so pred odločitvijo o tem, ali naj bi Zveza HKS Slovenije ostala samostojna ali se združila
s Slovensko zadružno kmetijsko banko.
Portorož - Zadružna zveza Slovenije je v torek in v sredo pripravila v Portorožu tradicionalni, že trideseti letni posvet zadružnikov, tokrat z naslovom Slovensko zadružništvo in Evropska unija. Na posvetu, ki se ga je udeležilo okrog tristo predstavnikov zadrug, so razpravljali o položaju slovenskega kmetijstva, razvojnih možnostih podeželja in zadružnih financah.
"Evropska unija spodbuja kreditno zadružništvo, kmečke banke so ene najmočnejših. Tudi naši zamejci, zadružniki v Italiji in Avstriji, poslujejo s svojimi bankami, katerih lastništvo in upravljanje je zadružno. V njih vidijo svojo priložnost in zagotovilo, da je njihov denar dobro naložen. Kaj pa zadružne kmečke finance V Sloveniji? Bančna zakonodaja zahteva prilagoditev sedanjih hranilno kreditnih služb novim zahtevam, te se povezujejo v zvezo hranilno kreditnih služb in iščejo poti za preživetje," je v vabilo na posvet zapisal predsednik zadružne /veze Peter Vrisk in s tem "odprl" aktualno temo zadružnega posveta. Slovenski zadružniki so namreč pred odločitvijo, ali naj bi še naprej vztrajali pri sprejetju zakona o kreditnih zadrugah in s tem na ohranitvi samostojnosti hranilno kreditnih služb (HKS)
ali naj bi se /ve/a HKS Slovenije pripojila k Slovenski zadružni kmetijski banki. /. /družitvijo bi nastala banka, ki bi se z bilančno vsoto 105 milijard tolarjev uvrstila na deseto mesto med slovenskimi bankami, zadružniki pa imajo ob tem pomisleke, ali ne bi to pomenilo konec zadružno organiziranega hranilništva. V Banki Slovenije so ž.e pripravili osnutek zakona o kreditnih zadrugah, je dejal guverner Mitja Gaspari in opozoril, da se morajo sedanje hranilno kreditne službe do 20. februarja prihodnje leto dokončno uskladiti / Zakonom 0 bančništvu.
Ko je minister /a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But predstavil slovensko kmetijsko politiko ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, je dejal, da bodo slovenski kmetje po neposrednih plačilih že leta 2006 v enakem položaju kot evropski
kmetje, medtem ko bodo ostale države, ki bodo vstopile v unijo hkrati s Slovenijo, lahko i/plačevale kmetom največ 55 odstotkov evropskih plačil. Vlada bo v kratkem sprejela uredbo o neposred-nih plačilih za letošnje in deloma tudi za prihodnje leto. Kmetijska gospodarstva in drugi upravičenci bodo lahko uveljavljali vse vrste denarnih podpor, kot jih poznajo v Evropski uniji, vse pa bodo na ravni 75 odstotkov evropskih. Pri krušnih žitih bodo dosegle 85 od-
stotkov evropskih, pri hmelju pa bodo že celo izenačene z evropskimi. Prihodnje leto bodo neposredna plačila že na višini 85 odstotkov evropskih. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki se mora do 1. maja prihodnje leto akreditirati še za sto ukrepov, naj bi do tega datuma vsem "mlečnim kmetijam" dodelila kvote za mleko, dosledno pa naj bi jih uveljavili 1. aprila 2005.
Cveto Zaplotnik
Brez testiranja meso ni ustrezno
Ljubljana - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je izdal pravilnika o preventivnih ukrepih za preprečevanje transmisivnih spongiformnih cnecfalopatij (TSE) ter o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, dikalcijevega fosfata, hidroliziranih beljakovin in njihovih krmnih mešanic na kmetijskih gospodarstvih.
Večino vlog že rešili
Ljubljana - Na agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so doslej i/dali 96 odstotkov odločb /a neposredna plačila eko 0, eko I in za ukrepe Slovenskega kmetijsko okoljskega programa (SKOP), rešujejo pa še približno dva tisoč vlog. Med nerešenimi prevladujejo vloge. Za katere je inšpekcija ob pregledu ugotovila nepravilnosti, ter vloge, pri katerih je podporo /a isto parcelo zahtevalo več vlagateljev. Odločbe za klavne in posebne premije za zadnje lansko četrtletje bodo izdali marca, rejci pa bodo predvidoma v petnajstih dneh po prejemu odločbe dobili še denar. CZ.
Pravilnik o ukrepih, povezanih s TSE, ureja ravnanje / živalskimi tkivi s posebnim tveganjem ter krmljenje in promet s predelanimi in nepredelanimi živalskimi beljakovinami za prehrano živali, namenjenih za izdelavo živil. Pravilnik posebej navaja, katera živalska tkiva s posebnim tveganjem je po zakolu v klavnici treba odstraniti in neškodljivo uničiti pri govedu, ovcah in kozah vseh starosti in pri živalih, ki so starejše od enega leta. Pred presojo zdravstvene ustreznosti govejega mesa od več kot dve leti starih goved je po zakolu treba testirati goveda na govejo spongilormno encelalopa-
tijo, brez opravljenega testa pa velja to meso kot zdravstveno neustrezno /a prehrano ljudi. Pravilnik tudi določa, v katerih primerih je prepovedano oz. dovoljeno uporabljati predelane in nepredelane živalske beljakovine za krmljenje živali. Na kmetijskih gospodarstvih, kjer redijo le prežvekovalce, je uporaba in skladiščenje ribje moke. dikalcijevega fosfata, hidroliziranih beljakovin in njihovih krmnih mešanic prepovedana, pod določenimi pogoji pa je dovoljena na kmetijah, kjer redijo tudi živali, ki ne sodijo -med prežvekovalce.
cz.
PETEK, 14. FEBRUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Go-dan 9.20 Gremo na potep: Po poteh na-klanskega zdravnika Voglarja in 17. stoletja 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Re-lax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo -GBD 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Večerni program z Natašo in Juretom 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice in Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Vaše pravice v policijskih postopkih 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Gorenj-ka - Gorenjec meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Algea 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Radio danes 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Dr. Petek - zdrava prehrana, Andreja Krt Lah,
dr. med. 13.40 Oglasi 14.00 Veterinar na obisku - reprodukcijski ciklus pri mačkah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice, Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah in vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Moj zdravnik 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.05 Oglašanje s hokejske tekme Olimpja - Acroni 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Veterinarjev nasvet (ponovitev) 19.40 Oglasi 20.00 Glasbeni večer 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.40 Oglasi 22.00 Dr. Petek (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.30 Sosed, dober dan 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 - Varnost na smučiščih 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Valentinovo 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko... 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovoželo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori
poslušalcem 13.30 Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 Info oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1. Luč v temi 2.-4. Skriti zaklad 3. Vstani in hodi 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Obala neznanega - izzivi vere 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodi vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - prosti čas 9.45 Moj zdravnik 10.10 Tretja mladost -portret marice Brezavšček 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Živimo lepo - portret 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.00 Glasbeni gost 18.00 Petkov večerni program - Snidenja 22.00 Nočni glasbeni program
SOBOTA, 15. FEBRUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Kaj je to poroka? 9.50 EPP 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Oglašanje - slovensko naj smučišče 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: METROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 14.00 Godan 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Gorenjski besedni mojstri: Janez Petkoš 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Policija svetuje: Leopold Pogačar, inšpektor za varnost prometa, PU Kranj 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Tednik ob-
čine Naklo 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Beseda mladih 13.40 Oglasi 13.50 Podarim - dobim 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice in pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: glasbeni gost 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Oddaja o modi, ponovitev 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.40 Oglasi 20.00 Made in Italy 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00
6.00 Napoved programa 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.00 Tema po izboru voditelja 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Radijski kviz 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 18.30 Študentska napetost 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice
13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2. - 4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 10.00 Medžupnijsko srečanje pevskih zborov v Črnem Vrhu 11.00 Regijske novice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V ringu 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 TOP 10 - glasbena lestvica 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 V soboto popoldne 19.00 Nočni glasbeni program
Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Radiu jutri 21.40 Oglasi 22.00 Radio v prihodnjih dneh 22.40 Oglasi 23.30 Večerni glasbeni program do 24.00
7.00 Napoved programa - Začnimo dar> z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice In dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
NEDELJA, 16. FEBRUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev: Gost v studiu Boštjan Koneč-nik 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20
Prispevek 16.50 EPP 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.20 Današnja pravljica -Enodnevni Kalif 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji
dan, vreme in ceste 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Motorci 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.40 Oglasi, Makler 13.00 Skriti glasbeni gost 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 14.45 Aktualno 15.25 Radio prihodnji teden 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Voščila, obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Reportaža z letošnje EME 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Popotniški kviz 18.05 Oglašanje s hokejske tekme Acroni: Olimpija 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi -ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.01 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.40 Oglasi 20.15 Mozaik Slovenije 20.40
6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 11.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.00 Uspešnice in novosti 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.15 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja
15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škotov govor za nedeljo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Klasična glasba 21.30 Radijski roman 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.15 Snežne razmere 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Predstavitev Vojaškega muzeja v Logatcu in pogovor z "lastnikom" muzeja in februarskim nagrajehcem Občine Logatec Janezom Švajncarjem 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Voščila 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne na Radiu Odmev 19.00 Nočni glasbeni program
PONEDELJEK, 17. FEBRUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Nov izbor meseca - Naj igralec, igralka 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: Megasrčkov Valentinov ples - izbiramo najboljši slogan 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Skriti predmet 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 19.30 Kaj bom ko bom velik? Gradbeni tehnik 20.00 Zimzelene melodije 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Aktualno 6.59 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 7.59 Oglas 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Jože Lavrinec - Pravljice in dejstva o hrani, ki preprečuje staranje 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: nasvet optike Agreš 9.15 Voščila, Obvestila 9.20 Vzajemni skladi 9.40 Oglasi 10.00 Aktual-
no 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska tedenska črna kronika 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice - Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 18.57 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Moja je lepša kot tvoja: ansambel bratov Poljanšek 19.40 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Moj zdravnik 2003 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - Obrtniki 18.00 Žrelo znanja 19.00 Mladi SMS BOX 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.20 Odgovori poslušal-
cem 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besed z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar pnreditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besede (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 Š pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ljudje med seboj 9.45 Moj zdravnik 10.00 Športni program Radia Odmev 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Šport + eks-tremni smučar Gregor Kavs 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Športni program 18.10 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program
TOREK, 18. FEBRUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Terma dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.10 Izgubljene živali 13.15 Semenarna, kontaktna oddaja 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.10 Veterinarski nasveti 17.00 Novice 17.10 Zanimivosti 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.45 Izgubljeni, najdeni predmeti 18.50 EPP 19.00 Novice 20.00 Večerni program - z Arturem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice, Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Vaše pravice v policijskem postopku 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Gibljive slike 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: okrogla miza: usoda pokala Vitranc in planiških prireditev 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Delovna mesta 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 6.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Popoldne z Bracom Korenom 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.55 OKC - Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Juti na Radiu Triglav 19.30 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.15 Računalniške novice 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnev-
na malice 9.00 Aktualno 9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko.. 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o 11.00 Kamniške novice 11.30 R G Lova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Osir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 20.00 Horoskop 20.30 Večerni progam
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00  Poročila 9.15
Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fiditarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri
19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1.-3. Sončna pesem 2.-4. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša
glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Ekologija 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne podpis strateške pogodbe med korporacijo Hidria in družbo Merkur 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Gospodarska oddaja 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna - gostja Nuša Derenda 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program
SREDA, 19. FEBRUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja, Megasrčkov Valentinov ples - izbiramo najboljši slogan 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost v studiu župan občine Naklo 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek: Gorenjske lekarne 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Štiri tačke 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi nadarjeni obetavni 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 19.30 Mladinska oddaja; Zadetek 20.00 Posebna z Igorjem 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.30 Novice, Pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdravnikov nasvet - Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Moj zdravnik 9.15 Voščila, obvestila 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski
kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija, formula ena 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Voščila 14.30 Novice, borzno poročilo, Pogled v današnji dan 14.40 Aktualno 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.25 Jutri na Radiu Triglav 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.50 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 19.00 Misli iz Biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.40 Oglasi 20.00 Pot k svetlobi -Anton Hladnik 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Radio v prihodnjih dneh 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svoje moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica9.00 Aktualno 9.30 Povelj naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku Občina Žiri, 1. del 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - župan na obisku - II. del 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Beseda opozicije 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00
Šport in rekreacija 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 Š pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Zdravje in lepota 10.00 Aktualna tema - prostorska, organizacijska in druga problematika Osnovne šole Cerkno 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mladi val 15.15 Gospodarski vestnik v etru 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Glasbene novosti slovenskih založb 18.10 Glasbene želje 19.00 Nočni glasbeni program
ČETRTEK, 20. FEBRUARJA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: GBD - trgovanje z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 16.10 Napoved - Skriti predmet 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.15 IV. mreža NATO-FON (iz studia Celje) 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 Jutranja uganka - kontaktna oddaja 6.30 Novice, pogled v današnji dan 6.40 Oglasi 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Druga jutranja humoreska 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj: Čezmerna telesna teža pri dejavnikih tveganja 8.15 Obvestila 8.30 Novice - Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Voščila 9.20 Aktualno: Jutranja uganka, kontaktna oddaja 9.40 Oglasi 10.00
Aktualno 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica 11.40 Oglasi 12.00 BBC- novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.25 Danes na Radiu Triglav 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice - Pogled v današnji dan 14.40 Oglasi 15.00 Gibljive slike - kino Že-lezar 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah, vreme 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 17.15 Aktualno: Natofon - prenos z Radia Celje 17.50 Oglasi 18.00 Včeraj, danes, jutri 18.40 Oglasi 18.55 Črna kronika dneva 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Zimzeleni četrtek z Dragom Arijanijem 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu Triglav 21.40 Oglasi 22.15 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Moj zdravnik 2003 17.00 Studio 911 - NATOFON v živo 18.00 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Play off 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema
12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgjja 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Dobro jutro 5.10 Vremenska napoved 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetia gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.15 Snežne razmere 7.20 Horoskop 7.30 Kulturni utrinki 7.45 Vrtimo 113 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Vaša glasbena želja 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - Dom in gospodinjstvo 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program
Radio Kranj - napovednik
♦ Petek, 14. februarja - Dan zaljubljencev praznujemo tudi kranjski radij ei skupaj s svojimi poslušalci. Telefoni so brneli že nekaj dni prej, danes pa sploh "pregore-vajo", saj sprejemamo voščila z. najlepšimi željami in vrtimo najlepše melodije, kar jih premore naša fonoteka. Zvečer bomo odšli na Megasrčkov Valentinov ples v dvorano na Primskovo, kjer nas bo ob nežnih zvokih popeljal na plesišče Goran Karan.Verjamemo, da bo nepozabno, zato se nam pridružite. Seveda pa naj vas opozorimo še na nekatere petkove oddaje, (ïremo na potep ob 9.20. skupaj z Dašo Šter in Radiom Kranj, tokrat po poteh naklanskega zdravnika iz. 17. stoletja-Voglarja. Tako kot vsak dan v februarju, boste tudi danes izbirali "naj" slovensko igralko ali igralca, tisti, ki pa ne boste odšli na ples, pa boste lahko uživali v družbi z Natašo Bešter in Juretom Nagličem v petkovem večernem programu med 20. in 22. uro.
Sobota, 15. februarja - Verjamemo, da bo na skupno življenjsko pot, tudi to soboto stopilo kar nekaj parov. Kaj pa je to sploh poroka? bodo razmišljali naši
najmlajši poslušalci. Ana Jagodic jih je z. mikrofonom obiskala v vrtcu na Golniku in njihovim razmišljanjem boste lahko prisluhnili v oddaji Bistre glave vedo odgovore prave ob 9.30. Bi radi povedali svoje mnenje o tem, katero je najlepše in najbolje urejeno slovensko smučišče in si tako prislužili lepo nagrado, potem pokličite našo studijsko številko 20 22 222 ob 11.15 uri.
Nedelja, 16. februarja - Že ob 9. uri se bo predstavil glasbenik Boštjan Konečnik, vaši mali oglasi pa bodo prišli na vrsto točno ob 12. uri. Bi nedeljo radi zaključili z ogledom kakšnega filma, potem nikar ne zamudite nagradnega kino kviza ob 18.20. Ce boste znali odgovoriti na zastavljena vprašanja, kijih pripravlja Sašo Pipan, potem bo sreča na vaši strani.
Ponedeljek, 17. februarja -Tako kot vsak ponedeljek bomo tudi tokrat ob 10.20 potrkali na vrata Cankarjevega doma v Ljubljani in vas seznanili s prireditvami, ki jih pripravljajo v prihajajočih dneh. Naši športni novinarji pa so že na preži za zanimivimi dogodki, ki vam jih bodo nanizali
v ponedeljkovem športnem popoldnevu. Ne bo manjkalo zanimivih tem in gostov, ljubitelji zimzelenih melodij pa bodo prišli na svoj račun med 20. in 22. uro.
Torek, 18. februarja - Torkovo popoldne bomo ob 16.10 začeli z veterinarskimi nasveti, zvečer pa ste vabljeni na "sprehod" z Ar-turjem Šternom skozi igre življenja.
Sreda, 19. februarja - Po dolgem času bomo v studiu Radia Kranj spet pozdravili župana občine Naklo Ivana Štularja. Z njim se bo med 9.20 in 9.50 pogovarjala Nataša Kne Leben. Povabimo naj vas še k poslušanju oddaje Mladi, nadarjeni, obetavni malo po 19. uri, ko se bo z. gorskim kolesarjem Luko Kodra iz kamniške gimnazije pogovarjala Ana Jagodic in na mladinsko oddajo Zadetek z začetkom ob 19.30.
Četrtek, 20. februarja - Odgovor na vprašanje Kako trgovati z vrednostnimi papirji boste dobili v svetovalni oddaji ob 9.20, popoldne pa bomo med 17.15 in 17.45 spel vzpostavili tako imenovano četrto radijsko mrežo v oddaji Natofon v živo.
Radio Triglav - zgodba iz ozadja
Je že tako, da se poslušalke in poslušalci nikoli kaj prida ne spuščajo v ozadje dela na radiu. Zanje je pomembno to, kar slišijo, kar je seveda razumljivo. Zato ni čudno, da radijski novinar zlahka dobi pod nos: "Ah, saj te slišimo le dvakrat na teden!" Kar očitajoče seveda pomeni, da dela le dva dni na teden ... Če bi bilo to res, bi bil poklic "radijski novinar" eden izmed najboljših na svetu! Ampak, zgodba je seveda drugačna...
Začnimo pri malenkostih! Na Radiu Triglav lahko ob 6.25 in 12.25 slišite kratki napovednik programa - poimenovali smo ga kar Radio danes. Popoldne, ob 17.25 in ob 19.25 napovedujemo jutrišnji program, ob 15.25 pa tedenskega. Ti napovedniki seveda ne nastanejo sami od sebe, pač pa jih napiše dežurni urednik oziroma urednica, ki med drugim skrbi tudi za usklajevanje programa, oddaj, oglašanj in podobno.
Zdaj pa k večjemu zalogaju - pripravi Občinskega tednika, oddaje, ki je na sporedu od ponedeljka do petka vsak dan ob 18.30, ob sobotah pa ob 11. uri. Vsak dan je na vrsti druga občina, tednik pa nastaja praktično ves dan. Na srečo ima Radio Triglav dobro prepredeno mrežo po vsej Zgornji Gorenjski, tako daje vedno na voljo dovolj informacij, včasih še preveč. Največji zalogaj pa predstavljajo dnevnoinformativne oddaje. Novinar, ki jih v določenem dnevu ureja, je seveda sredi pozornosti uredništva, saj pri oblikovanju oddaje praktično dnevno sodelujejo vsi novinarji. "Urednik novic", kot mu pravimo po domače, ima na voljo tudi informacije z interneta, včasih pa je v veliko pomoč tudi servis Slovenske tiskovne agencije. Prva dnevnoinforma-tivna oddaja je na sporedu že ob 6.30, osrednji pa ob pol enajstih in ob pol šestin popoldne. V teh od-
dajah na Radiu Triglav vedno stremimo k temu, da bi poslušalkam in poslušalcem natrosili čim več takih novic, ki jih drugje ne morejo slišati - gre seveda predvsem za novice z Gorenjske, za tiste, ki so za nacionalne medije premalo pomembne, Gorenjkam in Gorenjcem pa v resnici krojijo življenje. Tudi Radio Triglav pa ima seveda službe, brez katerih nas ne bi bilo. Ena izmed takih je seveda nepogrešljivo računovodstvo s Heleno Voga (na fotografiji), ki skrbi za to, daje pri financah vse v najlepšem redu...
Radio Sora - napovednik
Petek, 14. februarja  9.00 Va
lentinov kviz 11.00 Zupan na obisku - Stanislav Žagar iz Medvod 17.00 Varnost na smučiščih: Gosta: Matej Brajnik iz Policijske postaje Šk. Loka in Matej Demšar, direktor Smučarsko turističnega Centra Stari vrh. 19.30 Zadetek v petek - Kje se skriva potepin? Sobota, 15. februarja - 11.20
Veterinarski nasveti iz Klinike Loka 18.30 Gimnazija Šk. Loka se predstavlja.
Nedelja, 16. februarja - 9.00 Aktualna tema: Predstavitev skupnega projekta obnove kvalitetne stavbne dediščine starega mestnega jedra Šk. Loke.
Torek, 18. februarja -11.00 Obiskali bomo zdravilišče Debeli rtič.
Sreda, 19. februarja - 9.30 Po
vej na glas - govorjenje v javnosti 11.00 Zupan na obisku - Bojan Starman iz Žirov 17.00 Nadaljevanje župan na obisku.
Četrtek, 20. februarja - 11.00 Vprašanja in pobude 17.15 Prenos oddaje NATOFON - v živo iz studia radia Celje 19.00 Vandrali bomo z ansamblom Bratov Poljanšek.
KINO
Petek, 14. februarja
CENTER amer. rom. kom. DVA TEDNA ZA LJUBEZEN ob 16., 18. in 22. uri, špan. melodr. GOVORI Z NJO ob 20. uri STORŽIČ druž. anim. film LILI IN ŽVERCA ob 17. uri, amer. akcij. krim. kom. JAZ, VOHUN ob 19. in.21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amer. kom. FRA-JERSKE SUPERGE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film VSE ALI NIČ ob 18. in 20. uri ŽIRI amer. ris. film PLANET ZAKLADOV ob 18. uri, amer. grozlj. NOČ ČAROVNIC -VSTAJENJE ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE druž. anim. film PLANET ZAKLADOV ob 18. uri, kom. akcij. pust. film JAJCA NA VERIGI ob 20. uri
Sobota, 15. februarja_
CENTER amer. druž. kom. MIŠEK STUART LITTLE 2 ob 10. in 16. uri, predprem. ital. druž. kom. OSTRŽEK ob 17.30 uri, amer. rom. kom. DVA TEDNA ZA LJUBEZEN ob 19.30 in 21.30 uri STORŽIČ amer. pust. mlad. film HAR-RY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 15.30 uri, amer. akcij. krim. kom. JAZ, VOHUN ob 18. uri, špan. melodr. GOVORI Z NJO ob 20. in 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA anim. film PLANET ZAKLADOV ob 16. uri, rom. kom. POZIV ZA SARO ob 18. uri, amer. kom. FRAJERSKE SUPERGE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama REZERNVI DEU ob 18. in 20. uri ŽIRI Gledališka predstava ŠKD Vrth treh kraljev GOSPA POSLANČEVA ob 19.30 uri ŽELEZAR JESENICE druž. anim. film PLANET ZAKLADOV ob 18. uri, kom. akcij. pust. film JAJCA NA VERIGI ob 20. uri
Nedelja, 16. februarja_
CENTER druž. anim. film UU IN ŽVERCA ob 10. in 15. uri, predprem. ital. druž. kom. OSTRŽEK ob 17. uri, amer. rom. kom. DVA TEDNA ZA LJUBEZEN ob 19. in 21. uri STORŽIČ amer. akcij. krim. kom. JAZ, VOHUN ob 17. uri, špan. me-
lodr. GOVORI Z NJO ob 19. in 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA anim. film PLANET ZAKLADOV ob 16. uri, amer. kom. FRAJERSKE SUPERGE ob 18. uri, rom. kom. POZIV ZA SARO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama REZERVNI DEU ob 18. uri, amer. film VSE ALI NIČ ob 20. uri ŽIRI amer. ris. PLANET ZAKLADOV ob 17. uri, amer. grozlj. NOČ ČAROVNIC - VSTAJENJE ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE druž. anim. film PLANET ZAKLADOV ob 18. uri, kom. akcij. pust. film JAJCA NA VERIGI ob 20. uri
Ponedeljek. 17. februarja_
CENTER amer. pust. mlad. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 10. in 16. uri, amer. rom. kom. DVA TEDNA ZA LJUBEZEN ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ angl. amer. akcij. pust. film UMRI KDAJ DRUGIČ ob 16.30 uri, špan. melodr. GOVORI Z NJO ob 19. in 21. uri
Torek, 18. februarja_
CENTER angl. amer. akcij. pust. film UMRI KDAJ DRUGIČ ob 10. in 16. uri, amer. rom. kom. DVA TEDNA ZA LJUBEZEN ob 18.30 in 20.30 uri STORŽIČ amer. akcij, spekt. GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA ob 17. in 20. uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče: GOVORI Z NJO ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. melodr. GOVORI Z NJO ob 20. uri
Sreda, 19. februarja_,________
CENTER amer. akcij, spekt. GOSPODAR PRSTANOV: STOLPA ob 10. in 16. uri, amer. rom. kom. DVA TEDNA ZA LJUBEZE^ ob 19. in 21. uri STORŽIČ slov. mlad. pust. film POZABLJENI ZAKLAD ob 17. uri, špan. melodr. GOVORI Z NJO ob 19. in 21. uri ŠKOFJA LOKA ris. film PLANET ZAKLADOV ob 18. uri, akcij. kom. TUXED0 ob 20. uri
Četrtek, 20. februarja
RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA akcij. kom. TRI
TISOČ MIU DO GRACELANDA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA
amer. kom. MOŽ, KI JE TOŽIL BOGA ob 20. uri
Brez kongresov (pre)kratka sezona
V hotelu Golf bodo prenovili hotelske sobe in uredili apartmaja višjega cenovnega razreda za poslovneže. Nasprotovanje gradnji wellness centra. Konferenčne dvorane ne bo.
Bled - V blejskem hotelu Golf so goste zamenjali obrtniki. Do začetka marca bodo prenovili vseh 150 hotelskih sob in streho. Dobra tri desetletja star hotel je bil zadnjič prenovljen pred sedemnajstimi leti, pred petimi leti so prenovili konferenčni del, pred tremi pa kopalnice. Po novem bo v vsaki sobi dostop do interneta.
Osvežitve bo deležno tudi osem družinskih apartmajev, poslovnežem pa bosta na voljo velika apartmaja višjega cenovnega razreda z LCD televizijskim sprejemnikom in konferenčno mizo. Prenova hotela bo stala 450 milijonov tolarjev, ki jih bodo v celoti zagotovili iz lastnih sredstev, dela pa bo opravilo jeseniško podjetje Kovinar Gradnje. Hotel s štirimi zvezdicami bodo odprli 4. marca, prvi gostje pa bodo udeleženci kongresa logopedov. Kongresni gostje imajo pomemben delež, pri nočitvah, v hotelu Golf, ki sprejme 300 gostov, letno gostijo vsaj sto seminarjev in konferenc, v štirih konferenčnih dvoranah pa lahko sprejmejo 400 gostov. Kar 95 odstotkov nočitev ustvarijo tuji gostje, prevladujejo Nemci, Angleži, Italijani, Nizozemci in Izraelci, domači gostje
so v glavnem udeleženci konferenc in seminarjev. Podjetje G&P hoteli Bled, kamor spadata hotela Park in Golf, ima dobrih 40 odstotkov vseh blejskih hotelskih zmogljivosti.
Z lansko sezono so zadovoljni, saj so imeli 54-odstotno zasedenost in so poslovali z dobičkom, ki je večji od načrtovanega, ter presegli rezultate turistične sezone leta 2001, ko je bila zasedenost hotela dva odstotka manjša, ustvarili so za 1,6 milijarde tolarjev prihodkov in 58 milijonov tolarjev dobička. "Ves dobiček vlagamo v prenovo hotela in širitev. Pripravljamo se na gradnjo wellness centra, do aprila pa bomo prenovili tudi picerijo Riklijev hram v hotelu Park, kjer bosta po novem restavracija z izbrano ponudbo in picerija. Lani je bilo 156.000 nočitev, vendar se mora-
mo zavedati, da je Bled sezonski kraj, obiskan od aprila do oktobra, vmesno praznino pa nam rešujejo kongresni gostje. Brez njih bi bila turistična sezona še krajša, zato moramo razvijati tudi kongresni turizem. Vizija je, naj bi bil Bled največji slovenski konferenčni center," je povedal direktor hotela Golf Fed-ja Pobegajlo. Gostje so čedalje z ah t e v n ej š i, samo narava in lepa okolica ne zadoščata več. Direktorica podjetja G&P hoteli Bled, d.o.o., Lidija Doki je ob tem dodala, da gostje v hotelu zahtevajo celovito ponudbo; tudi konferenčne dvorane, savne, masažne salone in bazene. "Kongresi se z Bleda selijo tja, kjer je vse pod eno stre-  Lidija Doki
Fedja Pobegajlo
Znaki krize na italijanskem trgu
Ob morebitni krepitvi gospodarske krize v Italiji je turistična prednost Slovenije dobro
razmerje med ceno in kakovostjo.
Ljubljana - Slovenska turistična organizacija (STO) je prejšnji četrtek pripravila v Milanu tradicionalni, že deseti slovenski večer, ki se gaje udeležilo okrog sto petdeset italijanskih novinarjev. Prireditev je bila uvod v nastop slovenskega turizma na turistični borzi BIT (Borsa Internazionale del Turismo), ki velja za eno najpomembnejših evropskih poslovnih borz.
Borza se bo začela jutri, v soboto, in se končala v torek, prva dva dneva pa bo odprta tudi za obiskovalce. Na slovenski stojnici, ki bo velika 150 kvadratnih metrov, se bo predstavilo 21 slovenskih turističnih podjetij, ki kažejo zanimanje za italijanski turistični trg.
Ker je Italija za slovenski turizem zelo pomembna, je STO v skladu z novo tržno strategijo in letošnjim programom dela še okrepila promocijo, trženje, in pospeševanje prodaje na italijanskem trgu. Italijanski gostje so lani ustvarili 718 tisoč nočitev, kar
jih je med tujci uvrstilo na drugo mesto, takoj za nemškimi, lani pa so po dobrem desetletju prvič za en odstotek presegli rekord iz 1990. leta. Čeprav so v STO-ju takšne rezultate pričakovali, so se jih razveselili, še posebej zato, ker so se proti koncu lanskega leta tudi v Italiji pokazali prvi znaki recesije. Italijani ob krizi ne reagirajo tako močno in hitro, kot, na primer, Nemci, vendar pa se že bolj odločajo za dopust doma ali povprašujejo po cenejših turističnih deželah. Povečuje se število avtobusnih potovanj, predvsem v
iodelujt;e v nagradni igri. Dopisnico z odgovorom posljiteïïa naš naslov ali pa kupon oddajte v vašem najbližjem lokalu Santana Coffee Shop.
kave Santana Esspreso 20 darilnih paketov Mercator - Emba 500 krat 200 g kave Santana Brasil
sosednje države, zanimanje za počitnice na morju in za programe, ki vključujejo wellness, kulinarična in vinska potovanja ter oglede naravnih lepot in kulturno zgodovinskih spomenikov, izrazito pa se krepi zanimanje za kratke počitnice, povezane z različnimi oblikami rekreacije in športa (kolesarjenje, pohodi, vodni športi, golf, ribolov). V Slovenski turistični organizaciji načrtujejo, da bi letos povečali število prenočitev italijanskih gostov v Sloveniji na 740 tisoč, do konca leta 2006 pa na 850 tisoč. "Če hočemo doseči bistvene spremembe na tem trgu, ki že kaže tudi določene znake za-sičenosti, in zajeziti upad iz zadnjih dveh lanskih mesecev, moramo več vlagati tudi v oglaševanje. V delih Italije, ki so bolj oddaljeni od Slovenije, je naša država še vedno premalo prepoznavna," ugotavlja Boris Bajželj, direktor predstavništva STO v Milanu, in poudarja, daje ob krepitvi gospodarske krize v Italiji prednost Slovenije v dobrem razmerju med ceno in kakovostjo, ob morebitni vojni v Iraku pa tudi bližina trga.      Cveto Zaplotnik
NISSAN
POPUST do
500.000 sm
Ponudba velja za letnik 2002 do odprodaje zalog.
/3 letna garancija ali 100.000 km/
rogoM in pravila sodelovanja: NaKup izaewov m pogoj za sodelovanje, v žrebanju sodelujejo vse dopisnice oddane do 7. 3. 2003. Izidi žrebanja so dokončni. Nagrad ni mogoče zamenjati ali izplačati v gotovini. Izžrebanci bodo obveščeni po pošti. Rezultati bodo objavljeni na spletni strani www.mercator-emba.sí. Vsi sodelujoči soglašajo z uporabo njihovih podatkov. V nagradni igri ne smejo sodelovati zaposleni v podjetju Mercator - Emba in njihovi ožji družinski člani.
Mercator -Emba d.d., Slovenčeva 21, p.p. 3266,1001 Ljubljana, tel.: 01 560 90 00
NAGRADNI KUPON	
^ Koliko pokrajin (držav) ima Brazilija?	
Ime in priimek	
Naslov	
Kraj in pošta	
	
SHIFT expectations
Avto Močnik
04/ 20 42 277 _ Kranj
Nissan Pisek
04/ 502 40 30 _ škofja Loka
Pooblaščeni Nissan uvoznik Nissan Adria d.o.o.
Celovška 228 _ Ljubljana „ 01/ 51 31 800
Nissan Adria priporoča
V
Umetne
Prenovljeni hotel Golf bodo odprli v začetku marca.
ho. Če želimo iti v korak s konkurenco, bomo morali tudi pozimi gostom nuditi več. Zato nameravamo graditi wellness center, ki bo obogatil zimsko ponudbo in zagotovil razvoj podjetja," je pojasnila Doklova.
Gradnji wellness centra pa nasprotuje skupina blejskih občanov in od občine zahteva razveljavitev odloka, zagrozili so celo z ustavnim sporom. "Njihove želje so zelo različne; ob razgrnitvi načrtov so nekateri predlagali povečanje projekta, drugi njegovo zmanjšanje. Pri gradnjo bomo sodelovali z zavodom za kulturno dediščino, projekt so podprli tudi
ostali blejski hotelirji. Zdaj zaposlujemo sto domačinov, z novim centrom pa se bodo odprla nova delovna mesta. Upam, da bo razum prevladal, saj bomo z. wellness centrom podaljšali sezono,"
je dejala Doklova. Projekte so že naročili, graditi naj bi ga začeli v začetku prihodnjega leta, gradnja centra pa bo stala dobrih 6 milijonov evrov. Zgradili naj bi ga na prostoru sedanje terase, v njem bodo poleg bazenov tudi savne, masažni saloni in banketna dvorana. Obstaja možnost, da bi hotel Kompas s hodnikom povezali z novim centrom, poleg hotelskih gostov naj bi bil namenjen tudi zunanjim obiskovalcem. V podjetju G&P hoteli Bled so se odpovedali gradnji kongresne dvorane, ki so jo nameravali graditi na parkirišču. "Skušamo se prilagajati željam domačinov, vendar ne moremo opustiti vseh razvojnih načrtov. Z novogradnjo bomo 'zarezali' v hotel in manj v zunanji prostor, wellness center pa ho povečal kakovost naše ponudbe in prispeval tudi k razvoju kraja," je dodala Doklova.
Renata Škrjanc, foto: R.
Ljubljana - Ko je upravni odbor Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije na nedavni seji obravnaval poslovanje gostinskih obratov, je ugotovil, da lanski rezultati niso najboljši in da torej ni razlo-
KD Holding večinski lastnik Globtourja
Ljubljana - Turistično podjetje Globtour iz Ljubljane ima novega večinskega lastnika. Družba Autocommercc je namreč prejšnji teden 94,7-odstotni lastniški delež, v tem turističnem podjetju prodala družbi KD Holding, ki se želi še bolj utrditi v turistični dejavnosti. V Autocommercu so se za prodajo odločili zato, ker se želijo osredotočiti le na hotelirstvo, kjer že imajo večinske deleže v hotelskih podjetjih Union, Astral in Rotovž. CZ.
Rezultati ne omogočajo višjih plač
ga za kakršnokoli povečanje izhodiščnih plač. Medtem ko se je njihov prihodek predlani realno povečaj za 6,4 odstotka, je bil v lanskih prvih desetih mesecih v primerjavi z enakim predlanskim obdobjem realno manjši za 2,5 odstotka. Prihodki so v primerljivem obdobju realno porasli le v velikih gostinskih podjetjih, po vrsti dejavnosti pa v točenju pijač ter pri nastanitvah in z njimi povezanimi storitvami. Število zaposlenih se je v lanskih prvih desetih mesecih zmanjšalo za tri odstotke, najbolj v srednje velikih podjetjih, po vrsti dejavnosti pa pri pripravi in postrežbi jedi.
CZ.
Zakaj ne bi dobili kredita v trenutku?
"Kredit takoj"
Zakaj ne bi letos vaše počitnice trajale kak dan dlje? "Kredit takoj" - do enega milijona tolarjev, čas vračila od šestih mesecev do treh let, denar dobite takoj in ga odplačujete s trajnim nalogom s tekočega računa Nove KBM. www.nkbm.si
Informacije: Nova KBM, Aqencija Žirl, Trg svobode 2, telefon: 04 5184 300
"^Nova KBM
Gorazd Šinik
"Če boš priden, boš dobil liziko!" je zapisal Marta Kos Marko v reviji Glas gospodarstva, v svojem uvodniku in nazorno opisala, da so nagrade potrebne v življenju, tako zasebnem kot poklicnem. Potrebujemo jih za potrditev, pohvalo in spodbudo. Včasih pa je dovolj že stisk roke, nasmeh. Sem in tja bi nam zadostovala že lizika. In če si jo zaslužiš, je se slajša.
Janez Šmitek
Minuli teden so v Kranjski Gori po sedmih letih ponovno gostili velik zbor novinarjev, tistih, ki se radi družijo in smučajo. Poimenovali so se Račke in se organizirali v največji novinarski "sindikat", društvo novinarjev smučarjev - SCIJ mednarodno. In "vrli" Kranjskogorci so še enkrat več dokazali, da jim ni do lizike, kaj šele do iskrenega stiska roke. Bolj jim je do truda prepričati in prepričevati, da se nič ne da, da ni denarja in, da,... Oh, oh in sploh.
Kljub vsemu smo se imeli imenitno in v hotelu Alpina so se trudili dokazovati, da so hotelirji iz drugačnega testa kot tisti zunaj, na prostem. Žičničarji, urejevalci "muzeja na prostem" in nekaj posrečenih novosti. Se dobro, da je dovolj naravnega snega. A tudi
VRTIMO GLOBUS
tega je potrebno spraviti v red. Račke tudi tekmujemo. V veleslalomu in smučarskih tekih. In tako smo ravno na snežni dan imeli tekmo veleslaloma. Nič kaj prijetno vreme za smučarijo, kaj šele za tekmo. Še posebej ne na tako pripravljeni progi. Pa naj ne zveni to zaradi mojega tekmovalnega neuspeha. Imeti tak tabor novinarjev na sindikalni dirki in si privoščiti slabo progo je velik riziko. Dobro de je v naših bučah toliko tolerance in malo manj športnega zaganjanja.
Šef proge je bil Janez Šmitek. dolgoletni uspešni športni in smučarski strokovnjak. Veliko smučarskih generacij je šlo skozi njegov "program". Kita, kot ga kličejo prijatelji, se ni dal nikoli zadovoljiti s slovenskimi smučarskimi rezultati in je bil eden redkih, ki si je upal na glas povedati, da bi zmogli tudi več. Če bi,... In tako je bij samo leto šef fantovske ekipe in o nesoglasjih med avtoriteto Tonetom Vogrineem in tekmovalci smo vedeli vsi. Zdaj v tan-demu s Srečom Medvenom skrbi za Pokal Vitranc in ponovno naglas opozarja o vidnih pomanjkljivostih in problemih.
Slabši smučarski vtis smo si šli popravit k sosedom. Čez. mejo, 20 kilometrov stran, v Trbiž. Na Vi-šarje, sodoben smučarski center,
Uroš Šoštarič in Venčeslav Japelj
ki uspešno gosti vse več navdušenih Slovencev. Upravičeno. Stopili so skupaj, se regijsko organizirali in Furlanija Julijska krajina je ustanovila podjetje Promotur. Zbrali so 32 milijonov eurov in uspeh investicije je tu. Trbiž je ponovno zaživel in novih zamisli imajo še dovolj. Navdušene so nas postregli s pravo italijansko pasto v gostišču ob cerkvi Svete Ane, kjer domuje Jure Prescheren, najemnik gostišča, kjer se precej naglas govori tudi Slovensko. Jure, po mami Ljubljančan, po očetu iz Trbiža, je navdušeno raztegnil harmoniko in bilo je kot
Peter Gerdol, Vlado Krejač, Jure Preschern in Katja Roš.
Nicole Kidman
bi bila rada zaljubljena
Avstralska igralka Nicole Kidman je v pogovoru za revijo Hello! spregovorila o boleči ločitvi od Toma Cruisa. Povedala je, da je bila ob ločitvi pred dvema letoma hudo prizadeta in da je bilo to najtežje obdobje njenega živjenja. 35-letna igralka, ki v Holly-vvoodu uživa vse večji uspeh, je priznala, da ima občasno še vedno trenutke žalosti ter da nima novega spremljevalca, vendar dodaja, da bi bila rada v prihodnosti spet zaljubljena ter pripravljena na novo resno zvezo.
Romantični Singapur
Singapurška vlada, ki je zadnja leta zaskrbljena zaradi vse manjšega števila rojstev, je sprožila novo kampanjo, imenovano romantični Singapur. Propaganda je usmerjena na mlade ljudi, predvsem ženske, ki se vse bolj posvečajo karieri, pri tem pa postavljajo družino na drugo mesto. Predhodne kampanje, ki so nudile davčne olajšave za mlade družine, denarne dodatke, javno financiranje otroškega varstva in druge ugodnosti, niso bile preveč uspešne. Tokrat pa spodbujajo mlade, naj Valentinovo preživijo z bližnjimi ter se prepustijo romantičnim občutkom. V ta namen restavracije nudijo cenejše večerje v dvoje, organizirajo izlete, igrajo romantične pesmi in nudijo nasvete na preživljanje časa v dvoje.
Madonna proti vojni v Iraku
Madonna je spet poskrbela za razburjenje. Novi vi-deospot za pesem American life, kar v prevodu pomeni Ameriško življenje, vsebuje močan političen komentar. Madonna je v videospotu oblečena v vojaška oblačila in meče ročne granate, poleg tega pa naj bi bilo mogoče videti ljudi brez rok in nog ter krvaveče dojenčke. Madonna se je tako pridružila številnim drugim znanim osebnostim, ki se zavzemajo za mirno rešitev iraške krize. Premiera novega videospota je predvidena v sredini marca, medtem ko bo novi album ameriške pevke izšel aprila.
Nevesta dobi avto
Sandy Grossman, samski moški iz. ameriške zvezne države New Jersey, se odločil, da bo na nenavaden način poiskal nevesto. Po mestu se vozi z avtom, na katerega je pritrdil desko za oglaševanje, oglas pa obljublja zastonj športni avto za tisto izbranko, ki se bo poročila z njim. Prepričanje, daje njegov pristop k iskanju bodoče žene učinkovitejši od fraz, s katerimi moški osvajajo ženske v nočnih klubih.
doma. Še naš šef, predsednik društva Račk, Vlado Krejač, urednik Odmevov se je ob Katji Roš, dopisnici Dela, komaj dovolj zahvalil za gostoljubnost. Da je vse izpadlo še bolj kičasto in prijetno, smo si nalili dobrega vina. Vina
Barbara Jerman in Pika Fornezzi -Robič
Aleša Kristančiča - Movia, ki je
spremljevalec naših druženj več kot deset let. Steklenice sta strokovno odprla podšef družbe Uroš Šoštarič, urednik kronike v Delu in Venčeslav Japelj, novinar Primorskih novic. Japelj, pred leti odgovorni urednik, še vedno pa odličen novinar, velik novinarski sindikalist in še večji zaljubljenec v "spačke". Med našo osamosvojitveno vojno je prav njegov spaček taboril na Brniku in jo celo "fasal" po blatniku. Pozimi ga ima na varnem. Spačka.
Celodnevno smučanje pod vodstvom šefa marketinga v Promo-turu, Petra Gerdola je bilo izjemno. In nič se ne bom začudil, če bo v bližnji prihodnosti svetovni pokal namesto v Kranjski Gori v Trbižu na pobočju Višarjev.
la in prijazno pozdravljala žični-čarje. Šele po treh urah in 20 minutah ji je prvi "dratar" odvrnil pozdrav. Nič kaj prijazno, kajne.
Še več kranjskogorskih štosov ima v zalogi Andrej Sedej, naš novinarski kolega iz. Rateč. Andrej Sedej je bil v YU časih avto-mobilistični novinar in testni voznik pri Avtoreviji. zdaj pa je velik poznavalec avtodomov. Vmes se je poskusil še kot gostinec v do-
Andrej Sedej
Še preden je uspela stopiti na zmagovalni oder, jo je zapeklo pod kolenom. Ob prečenju smučišča na Kekcu je Barbara Jerman - Tiča zapeljala v "luknjo" in v jeseniški bolnišnici so ji svetovali počitek in jo opremili z lon-geto. Počivala je na berglah in v družbi Pike, hčere Toneta For-nezzija, našega Tofa, je glasovno opremila naše tekmovanje. Vedela pa je povedati, da se je prvi dan v dužbi več kot tri ure smuča-
Primož Kališnik
Kalček si je izmislil Žrelo slave v Stopu, pa Stop team in Novice Extreme, veliko prispeval Veleslalomu zvezd in nekoč tudi Viktorjem.
Športni navdušenec in velik zaljubljenec v Bohinj je tale naš Kališnik in meni osebno je zelo žal, da ne utegne kaj več napisati. Se z njegovim slogov pisanja spogleduje kar nekaj pišočih. Še vedno pa ga je prijetno videti nasmejanega.
Da družba res ostane nasmejana in dobre volje, mora biti sita in odžejana. Zato poskrbijo naši pokrovitelji, prijatelji in donatorji. Letos je "Gorenjski" dan ponovno dopolnil Marko Arvaj iz gostišča in mesarije Arvaj, s tradicionalnim "ajmohtom" in žganci. Odlično! Prvič pa je bil v naši družbi mlad briški vinar Valter Sirk iz Višnjevika, vasice 380 metrov nad morjem. Z odlično svežo rebulo je navdušil še tako nečimrne poznavalce slovenskih vin. Da se je počutil bolj doma, mu je v objem skočila Petra Vidrih. novinarka Primorskih novic, kije včasih pokrivala prav občino Brda. Od tu poznanstvo z. Valterjem in vsa domačnost. Petra je sedaj na začasnem delu na jugu, torej v
Valter Sirk in Petra Vidrih
mačem Podkorenu pri Šurcu, a
je zaradi družinskih zadev opustil ta posel. Več kot zanimivo je bilo poslušati Andreja Sedeja In Tofa, ko smo bingljali na sedežnici. Na čase je žalost celo smešna.
Marko Arvaj
Kopru. Valter pa pravi, da v našo družbo prav rad ponovno pride. Drugo leto na Roglo.
V družbo Račk pa že leta dolgo prihajajo Bine Rogelj, Andrej Novak in Jože Fritz. Vsi veliki slovenski karikaturisti in zdaj že vsi upokojeni. V Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori so nam v čast odprli razstavo njihovih karikatur in do marca si jih lahko ogledate tudi vi. Bine Rogelj. Pavlihov karikaturist, včasih tudi smučarski skakalec in zelo uspešen smučar je prispeval tudi naš klubski znak. Hudomušnih risanj vseh treh pa vam ne gre razlagati. Saj jih poznate.
Končala se je še ena smučarska dogodivščina. Najboljši odhajajo na svetovno prvenstvo, malo manj dobrim pa je pomembno prijetno druženje in dati misli "na off. Kolajne so podeljene, lizike tudi. Škoda, ker v našem koncu tako "zagamano" razmišljajo. Vsekakor ne vsi. In izjeme premikajo naprej tudi v Kranjski Gori.
Jože Fritz, Bine Rogelj in Andrej Novak
Iskriv, smešen in duhovit pa je izvršni urednik Poleta, Primož Kališnik - Kalček.
To je ta Kalček, ki si je izmislil ime te rubrike in, ki vam ga do danes nisem uspel predstaviti.
Morda malce prepočasi.
O sušiju izpod gorenjskih rok in o Rotarijancjh in njihovi dobrodelnosti naslednjič. Prijetne počitnice vam privoščim. Aja. prijeten tale petek, Valentinovo.
GLOSA
Pokojnine za kulturni ništrc
Francetu Prešernu smo se z obiskom njegove rodne Vrbe tudi tokrat lepo oddolžili, saj smo navsezadnje zelo veseli, da nam je priskrbel kulturni praznik, "frej" dan, kije še posebej krasen, če ne pade ravno na soboto in nedeljo. Kakšnemu zahodnjaku, ki živi v kapitalizmu, bi sicer težko razložili, da imamo državni kulturni praznik, ker tega drugje ni, še težje bi mu argumentirano razložili, da imamo praznik na dan pesnikove smrti in ne rojstva. Ampak taki sme?: vse se nam, Slovencem, vrti na tužnost, žalost, pesimizem.. Poslušajte besedila narodne pesmi: saj so sami jokci in stokci, solze, ki se točijo, devojke, ki obupujejo, ob še bolj otožni glasbeni spremljavi.
Z lahkoto bi to predstavili kakšnemu Rusu, kajti kulturni praznik je več ali manj ostanek socializma. Lep gor lep dol - kulturni
praznik in državne kulturne nagrade so več ali manj ostanek prejšnjega sistema, še posebej, če vemo, kaj pomeni biti Prešernov nagrajenec ali nagrajenec Prešernovega sklada.
Čeprav naj bi v Sloveniji opravili z enoumjem in partijskim sistemom in komunizmom, smo prav pri kulturi in nagradah še globoko v starem sovjetskem sistemu, ki je dirigiral vsemu vzhodu. Zaslužni kulturniki, ki kao trajno obogatijo našo kulturo, dobivajo z.asluž-ne državne pokojnine. Tak privilegij je bil mogoč samo v vzhodni Nemčiji in v Sovjetski zvezi, na zahodu so se morali kulturniki izkazati na trgu in tam zaslužili de-narce tudi za penzione. V Sloveniji pa še deset let po padcu komunizma podeljujejo izjemne pokojnine kulturnikom, ob nadvse šlampastih kriterijih, zelo skrivnostno in na račun nas, davkopla-
HOROSKOP      TANJA in MARICA - 090 43 77
ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min
t*
Bi
Oven (21.3. - 21.4.)
V prihodnjih dneh se raje izognite prepirom v domačem okolju, saj zato ni najbolj pravi čas. Dobre novice se vam odpirajo v pošti, ki jo že nekaj časa željno pričakujete. S tem si boste lahko uresničili marsikatero željo.
Bik (22.4. - 20.5.)
čevalcev. V Sloveniji imamo - reci in piši - 643 uživalcev posebnih pokojnin! Seveda niso vsi kulturniki, so tudi športniki in drugi, ampak domnevam, da jih je večina kulturnikov. Kdor dobi Prešernovo nagrado, je trajno obogatil slovensko kulturo in je upravičen do najvišje zakonsko priznane pokojnine, ki je okoli 300 tisoč tolarjev. Kako to poteka? K znesku svoje starostne pokojnine dobi denarni dodatek kot razliko do 208 tisoč tolarjev, kar je 70 odstotkov najvišje pokojnine v državi oziroma do 298 tisoč tolarjev, kije najvišja slovenska pokojnina. Nagrajencem Prešernovega sklada, Borštnikovega prstana, Jakopičeve ali Sovretove nagrade se določi izredna pokojnina v višini polovice najvišje zakonsko določene pokojnine in k znesku svoje starostne pokojnine dobijo denarni dodatek kot razliko do 149.091 tolarjev. Izjemna starostna pokojnina je priznana 272 osebam na področju kulture, višina dodatka pa je od 4 tisoč do 130 tisoč tolarjev. Pa še to: naši umetniki od leta 1994 plačujejo minimalne pri spevke za zdravstveno in invalidsko zavarovanje, kajpak gre vse iz proračuna. Ni čudno, da je vedno več prošenj za izjemno pokojnino.
Prošnje naslavljajo na kulturno ministrstvo, ki pa že priznava, da je razprava o izrednih pokojninah postala legitimna. Se pravi, da jih imajo počasi tudi oni poln kufer. Da so ti privilegiji res neznosni, kaže tudi to, da so merila za dodelitev dodatkov in pokojnin zelo
Na neki dogodek boste preveč enostransko reagirali, to vam lahko
prinese negativne posledice pri prijateljih, ki imajo sicer o vas dobro mnenje. Na čustvenem področju se vam približuje ljubezen in veliko romantičnih trenutkov.
Dvojčka (21.5. - 21.6.)
Postavili se boste po robu svojemu črnogledemu razmišljanju in na dogajanje okoli sebe boste začeli gledati s svetlejše plati. Ljubljena oseba vas bo prijetno presenetila in glejte, da vi nanjo ne pozabite in si tudi omislite darilce.
Rak (22.6.- 22.7.)
Vedno znova si boste nalagali nove obveznosti, ker vedno držite obljubo tudi sami do sebe, boste imeli ogromno dela in se temu tudi stoodstotno posvetili. Hkrati pa ne smete pozabiti na bližnje ljudi, poskusili jih boste pritegniti k vašemu ustvarjanju.
Lev (23.7. -23.8.)
V prihodnjih dneh boste imeli nepričakovane izdatke. Situacija vas bo res nekoliko vrgla iz tira, a ne za dolgo, saj boste kljub vsemu potegnili dobre rešitve. Kar se tiče vaših ljubezenskih zadev, ki se vam včasih zdijo nerešljive - ne prehitevajte dogodkov vse bo ob svojem času.
Devica (24.8. - 23.9.)
Na splošno so pred vami spremembe, ki so več kot dobrodošle, na več področjih se vam bodo ponujale priložnosti, tako da boste končno lahko tudi drugim pokazali svoje raznolike sposobnosti. Obisk vas bo presenetil.
Tehtnica (24.9. - 23.10.)
Izpolnila se vam bo dolgo pričakovana želja, kar ne boste mogli verjeti, ko se vam bodo začela odpirati vrata, ki so bila doslej za vas zaklenjena. Ob tem ne boste pozabili na tiste, ki so vam ves čas nesebično stali ob strani.
Škorpijon (24.10. - 22.11.)
Ves teden boste premišljevali o poslovnih potezah in se spraševali, kaj narediti. Pogovor s prijateljem vas bo opogumil in naredili boste korak naprej, ki se vam bo finančno obrestoval. Iz strani domačih boste blokirani, napeti in rahlo razočarani.
Strelec (23.11. - 21.12.)
Presenečeni boste ob snidenju s starim že skoraj pozabljenim znancem. Kot boste obnovili stare vezi, boste sklenili tudi nove. Odpirajo se vam še dodatne možnosti za poslovni uspeh, ki vam v zadnjem času vse več pomeni. Nepričakovan denar!
Kozorog (22.12. - 20.1.)
V naslednjih dneh bi bilo dobro, da bi si vzeli čas in si po dolgem času vzeli oddih in vzeli krajše počitnice. Obremenjenost, ki vas ogroža z vseh strani vam jemlje življenjsko energijo, ki je nujno potrebna za obstoj. Spomnili se boste starih hobijev.
Vodnar (21.1. - 19.2.)
Obeta se vam daljša pot, od katere boste poskusili potegniti vse najboljše. V prihajajočih dneh boste brezglavo zapravljali in nato mrzlično ugotavljali razlog za prazno denarnico. Ves svoj prosti čas boste posvetili ljubljeni osebi.
Ribi (20.2. - 20.3.)
Čas, ki ga zapravljate z mučnim razmišljanjem in si belite glavo z vprašanji brez odgovorov, boste raje posvetili za pogovor z nekom, ki vam veliko pomeni. Zvedeli boste stvari, o katerih se vam ni niti sanjalo. Rešitve bodo prišle same od sebe.
TANJA ODGOVARJA NA VASA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA GREGOR'
ohlapna. Člen, po katerem se dobi izredna pokojnina, opredeljuje le posebne zasluge. In nič več kot to: posebne zasluge.
Zamislite si: za nekoga je posebna zasluga, da napiše pet od-štekanih pesniških zbirk in jih izda v samozaložbi, spet za drugega je dovolj, če naslika nekaj petelinov in kur ali pod packasto tihožitje napiše, da gre za pogled v nedolžno oko, spet tretji, ki bi bil rad drugi Perešern, celo življenje nekaj pisari in gnjavi sosesko s svojimi prešernovskimi navadami. Nazadnje bo soseska, ki je pridno delala 40 let, dobivala boren penzijon, on, ki gostobesedno dobil neko kulturno nagrado, bo pa naprej veseljačil pri izjemni pokojnini. Na davkoplačevalski račun!
Ni čudno, da so se dvignili nekateri sindikati in od kulturnega ministrstva zahtevali, da jim pojasni, kdo je v zadnjem času dobil te pokojnine. Če so tako izjemni, da jim plačujemo penzijon, naj vsaj vemo, kdo so, madonca! Figo - niso dobili spiska.
Doktor iz Vrbe bi se v grobu obrnil, ko bi videl, za kakšen kulturni ništrc dobivajo nekateri kulturniki take neznosne privilegije, ki jih je uveljavil ruski sistem zaslužnih! Naj bodo izjemne pokojnine le za mednarodna priznanja in za veličastne domače opuse -če sploh. Najbolje jih je čimprej ukiniti in naj se - če so tako hudičevo dobri - uveljavijo in prodajajo na domačem in tujem trgu!
Darinka Sedej
Mirjam Mihelčič iz Domžal. Foto: Janez Pipan
ŠTIRI TAČKE
Andraž Kalamar
Na Gorenjskem pred 100 leti
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 8. do 14. februarja 1903
Gradnja železnice Škofja Loka - Železniki?
Škofja Loka, 8. februar 1903 - Prejšnji teden se je v Škofjeloški mestni dvorani vršila ustanovna seja odbora za gradnjo železnice, ki bi povezala današnjo železniško postajo na Trati z mestom in bi se nadaljevala po Selški dolini do Železnikov. Železnica bi pomenila veliko spodbudo za vsesplošen razvoj teh krajev, še posebno koristna pa bi bila za razvoj gospodarstva. Na seji so pobudniki gradnje iz Škofje Loke in Železnikov določili poslovni red odbora in predvideli ukrepe, kako bi obe občini prišli do te želene železnice. Sestavili in podpisali so prošnjo železniškemu ministrstvu z obrazložitvijo, zakaj je ta železnica potrebna. Predsednika odbora Avgusta Novaka pa so določili, da bo stopil v stik z nekaterimi družbami za izgradnjo železniških prog glede izdelave potrebnih načrtov in proračunov za gradnjo Selške železnice.
Epidemija v Šenčurju in Srednji vasi
Šenčur, 11. februar 1903 - V Šenčurju in Srednji vasi seje razširila epidemija vročinske bolezni, imenovane tudi legar. Bolezen se je pojavila ž.e konec januarja in sedaj je obolelo že več kot trideset ljudi v obeh vaseh. Vzrok za hitro širjenje epidemije naj bi bila okužena voda, ki jo vaščani zajemajo iz potoka in bližnje Šenčurske jame. Vse to je le nov dokaz, kako nujno bi bilo tem krajem priskrbeti čisto in dobro pitno vodo.
Predpustne veselice
Begunje, 10. februar 1903 - V nedeljo so samski fantje iz Begunj organizirali predpustno veselico v gostilni Pri Klemenčku v Zgoši. Veselica je bila zelo dobro obiskana, tako da so bili vsi prostori do zadnjega napolnjeni. Mnogo je k dobremu obisku pripomogla izbira gostilne, ki je znana po dobri pristni vinski kapljici in zelo okusni svinjski gnjati. Ves dobiček prireditve, 6 kron in 40 vin., pa so organizatorji namenili dijaški kuhinji v Kranju. Ta konec tedna pa se nam obetata še dve predpustni veselici, ena bo na Jesenicah v gostilni g. Jožefa Klinarja, drugo pa pripravljajo v Gorenji vasi nad Školjo Loko v prostorih gostilne g. Ivana Frlana. Po številu in uspehu letošnjih predpustnih veselic izgleda, da bo ta pust res nekaj posebnega.
Orožnika sta po pomoti ustrelila nedolžnega človeka
Trzin, 12. februar 1903 - Orožniška patrulja je v okolici Trzina iskala pobeglega ujetnika Rahneta. ki je prejšnji leden pobegnil iz zapora in so ga opazili v bližini teh krajev. Orožniki so v gozdu pri Trzinu prijeli nekega moškega, ki je bil zelo podoben ubežniku, in ker pri sebi ni imel nobenih dokumentov, so utemeljeno domnevali, da bi to res lahko bil on. Vendar jim je Zatrjeval, da on ni bil še nikoli v zaporu in da ga župan Trzina dobro pozna, zato naj ga peljejo k njemu, da ga bo prepoznal. Na poti tja pa je moški orožnikom zbežal nazaj proti gozdu in ti so takoj začeli streljati za njim. Še preden je pritekel do prvih dreves, je že padel pod streli. Pozneje se je izkazalo, da je bil mož res nedolžen, pomotoma so ustrelili Franc Aleša. Zakaj pa je bežal pred orožniki, Če je bil vendar nedolžen, pa nam ne bo nikoli znano.
SVET PRED STO LETI
Ples deklet v Adamovih oblačilih
New York - V začetku februarja so v znani Thumanovi plesni dvorani policaji aretirali tri mlada dekleta, ki so pred občinstvom plesala popolnoma naga. Aretirali so tudi lastnika dvorane in organizatorja plesa. V dvorani je sicer potekal običajen ples in natakarji so obiskovalcem naznanjali, daje v njihovi zgornji dvorani možen ogled posebnega plesa, v katerem nastopajo mlade žene brez oblek. Vstopnina za ples je bila 50 centov in mnogo mož, tudi poročenih, je rade volje plačalo ta denar. A ta posebni ples ni trajal dolgo, saj so ostali obiskovalci - ali pa ljubosumne obiskovalke - obvestili policijo o dogajanju v dvorani. Policaji so kmalu prišli in so si najprej dobro ogledali gola dekleta, šele nato pa so gledalce spodili domov in aretirali plesalke in lastnika dvorane. Dekletom so že takoj naslednji teden sodili, a sodnik Barlovv jih je le po očetovsko posvaril, da je tako početje prepovedano in jih je oprostil brez globe.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (februar 1903)
Mednarodna razstava mačk v Ljubljani
V soboto, 8. in nedeljo, 9. februarja, je v Ljubljani potekala Mednarodna razsta-Ana Bešter       va mačk - Ljubljana 2003.
Za razstavljavce in obiskovalce so pripravili dve enodnevni, samostojni razstavi, s samostojnim ocenjevanjem in samostojnim izborom najlepših muc razstave.
Mednarodno ocenjevalno razstavo pasem-skih mačk organizira Felinološko društvo Ljubljana enkrat na leto, običajno v prvem vikendu meseca februarja in tako je bilo tudi letos. Razstava in ocenjevanje sta pripravljena po pravilih krovne organizacije FIFe. Pasem-ske mačke na razstavi tekmujejo za različne nazive, v različnih tekmovalnih razredih. V razredu domačih mačk pa tekmujejo in so ocenjene domače, hišne mačke ter mešančki brc/ rodovnikov. Poleg ocene, ki jo dobi vsa-
ka razstavljena mačka, vsak razstavni dan, sodniki izberejo še najlepše mačke razstave -te mačke dobijo laskavi naslov "Best in shovv" ter "Best of best" razstave.
Možnost izbire najlepšega mačka, pa imajo tudi obiskovalci, ki z glasovalnimi lističi glasujejo za najlepšega mačka razstave po svoji izbiri. Vsi. ki so si želeli od blizu ogledati najlepše muce, so bili na mednarodni razstavi muc v Ljubljani lahko zadovoljni. Razstavljavci so pripeljali 191 mačk iz Slovenije, Italije,
Danske. Hrvaške, _
Avstrije, Nemčije, Madžarske, Češke in ZR Jugoslavije. Pasemske mačke tekmujejo in se oce-njujejo glede na dolžino dlake, obarvanost in vzorec dlake, starost, spol in že pridobljene nazive v različnih tekmovalnih razredih. Razstavljavci so na razstavo prinesli zelo različne
pasme mačk. Predstavili so se norveška gozdna mačka, maine COÒn, ragdoll. sveta birmanska mačka, sibirka, turška angora, abesinka, bengalka. burmilla. britanka. Burmanka, kart zijka, cornish rex, devon rex, evropska kratkodlaka mačka, german rex, japonski bobtail, Ssomalijka, siamka .... največ pogledov pa je zagotovi) požela sfinga, mačka, ki je popolnoma brez dlake. Mnogo ljudi je na razstavo prišlo le "malce pogledat", večina izmed njih pa razmišlja o tem, da bi v svoj dom prinesli novega člana - muco. Prav razstave so idealna priložnost, da spoznamo najrazličnejše pasme muc in da tiste, ki te muce že imajo, povprašamo o njihovem značaju in potrebah. Razstavljavci so seveda vedno pripravljeni svoje izkušnje deliti z. nami in tudi. če prihajajo i/ tujine, se potrudijo in nam prenesejo vsaj osnovne informacije o pasmi.
Rečemo lahko, da so vsi, ki so razstavo obiskali, lahko videli zares veliko različnih mačk, vseh pasem, barv in velikosti. Vsi. ki ste letošnjo razstavo zamudili, pa ste vabljeni drugo leto.
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p.
Lenti 15.3. 2003, Trst 28.2.2003, Madžarske toplice od 15.2. do 18.2. 2003, Medžugorje od 21. do 23. 3. 2003; Lidl 13.3.2003; Toplice v Prlekiji - pustovanje od 2.3. do 5.3. 2003; tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.
Razprodaja v Trstu: 20.2., 6.3. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
0
Prešernovo gledališče Kranj
Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81
DANES ob 19.30 uri, M. McDonagh: SAMOTNI ZAHOD, (Gledališče Koper), za ABONMA PETEK 1, IZVEN in KONTO. Nedelja, 16. februarja, ob 19.30, R. Becker: JAMSKI ČLOVEK, (Gledališče Gustav), za IZVEN. Petek, 21. februarja, ob 19.30, H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, za ABONMA PETEK 3, IZVEN in KONTO. Sobota, 22. februarja, ob 19.30, H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, za ABONMA SOBOTA 2, IZVEN in KONTO.
KOLESARSKI CENTER LESCE Alpska 43
Tel.: 53 53 818
PONY ŠPORT RADOVLJICA
Cankarjeva 78, tel.: 53 15 009
Vas vabita, da ju obiščite. Pričakujejo vas s pestro izbiro koles vseh cenovnih in kvalitetnih razredov. Popusti za modele 2002 do 20 %. V soboto, 15. 2. 2003, razprodaja rabljenih koles (odprto 8.-16. ure). Modeli 2002 do 20% POPUSTA. ORBITER PROTEUS 1000 -35 %
PAMM-SAN d.o.o. Vodovodna 34 Ljubljana
DERMATOLOG Aleksič Predrag, dr. med., speč, tel.: 01 540 15 55. Kožne bolezni, kečne žile, kapilare, bradavice, znamenja.
prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
za odrasle, dijake, učence, upokojence, tel.: 04/51-50-590
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Prireditve v Kranjski Gori
Kranjska Gora - Jutri in v soboto bo v Planici potekalo absolutno državno prvenstvo v smučarskih skokih. Jutri, v soboto, 15. februarja, bo ob 13. uri start smuka s Tromeje. Ob 17. uri se bo začelo sankanje ob polni luni s Tromeje. Zbor sankačev bo pred planinskim domom Tromeja nad Ratečami. V Kranjski Gori bo 20. in 21. februarja potela FIS Evropski pokal v deskanju na snegu. Na trgu pred Turistično informacijskim centrom Kranjska Gora bo poku-šina kuhanega vina ob zabavni glasbi, in sicer 19. in 26. februarja ob 20. uri. 20. in 27. februarja se lahko udeležite pohoda z baklami. Zbor pohodnikov bo pred Turistično informacijskim centrom Kranjska Gora ob 20. uri. V soboto, 22. februarja, bo ob 10. uri start 1. Državnega veteranskega prvenstva v smučarskih tekih, ki bo v Ratečah in Planici. Ob 19. uri si lahko v Kulturnem domu Dovje ogledate kinopredstavo Bili smo vojaki. V Ljudskem domu v Kranjski Gori pa ob 19.30 uri gledališko predstavo Transvestitska svatba.
Prireditve v Kranju
Kranj - V okviru slovenskega kulturnega praznika bodo v Prešernovem mestu potekale naslednje prireditve: danes, v petek, 14. februarja, ob 18. uri bo v Knjižnici Gimnazije Kranj literarni večer z Vinkom Mòderndorferjem. Jutri, v soboto, 15. februarja, ob 10. uri bo v Prešernovem gledališču
Kranj igrana predstava Gospod Pepi in črviček Artur. V nedeljo, 16. februarja, ob 11. uri bo v Prešernovi hiši javno vodstvo po stalni spominski razstavi dr. France Prešeren - življenje in delo. V sredo, 19. februarja, ob 12. uri bo v avli Mestne občine Kranj otvoritev gostujoče razstave Koroškega pokrajinskega muzeja Med kljukastim križem in rdečo zastavo. V četrtek, 20. februarja, bo v Stebriščni dvorani Mestne hiše odprtje razstave Rafaela Samca - Impresije. V sredo, 26. februarja, ob 18.30 uri pa bo v predavalnici Srednje elektro in strojne šole predavanje Beseda o Prešernu.
XIV. mala zimska olimpiada Zasip 2003
Zasip - KS Zasip vabi vse krajane Zasipa na tradicionalno malo zimsko olimpiado, ki bo 15. in 16. februarja na Homu. Svečana otvoritev s prižiganjem olimpijskega ognja bo jutri, v soboto, 15. februarja, ob 17. uri Pri Jurčku na Homu. Jutri, v soboto, ob 13. uri se bodo začeli smučarski skoki in ob 15. uri smučarski teki. V nedeljo pa bo veleslalom ob 9. uri in sankanje ob 12. uri. Vse dodatne informacije so vam na voljo po tel.: 041/758-237.
Otroške dejavnosti
Jesenice - V času zimskih počitnic se bodo na Otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice odvijale naslednje otroške dejavnosti: v ponedeljek, 17. februarja, od 10. do 12. in od 15. do 17. ure -Naredimo cepetavčka, od 18. do 18.45 ure - Fotografska delavnica. Torek, 18. februarja, od 10.
GLASOV IZLET
21. februarja v Podčetrtek - OLIMJE
V petek, 21. februarja, se bomo odpravili v Podčetrtek - v Olirnje.
V dopoldanskih urah bomo obiskali Podčetrtek z okolico in si ogledali kulturne in gostinske znamenitosti. Najzanimivejša bo gofovo ena najstarejših lekarn v Evropi, kjer boste lahko kupili njihove zeliščne izdelke. Prav tako je zanimiva čokoladnica in pivnica Haler.
Popoldne se bomo kopali v Termah Olirnje, večer pa zaključili ob dobri dalmatinski večerji z glasbo.
Cena Izleta je 5.100 SIT.
Vaše klice pričakujemo po tel.:
04/ 201 42 47, 04/ 201 42 40, 041/ 020 154.
do 12. in od 15. do 17. ure - Izde-lajmo pustno masko. Sreda, 19. februarja, od 10. do 12. ure - Moj prvi origani in od 16. do 18.45 ure Angleške urice (za prijavljene otroke po razporedu). Četrtek, 20. februarja, od 10. do 12. ure -Ustvarjamo iz vate in od 17. do 17.45 ure Ura pravljic. Petek, 21. februarja, od 10. do 12. in od 15. do 17. ure Veselo s šivanko.
Literarni večer
Kranj - Mestni odbor N.Si - Nove Slovenije vabi na literarni večer s someščanom prof. Francetom Pi-bernikom ob izidu njegove knjige Moj brat Avguštin, ki bo danes, v petek, 14. februarja, ob 19. uri v modri dvorani gradu Khislstein, Tomšičeva 44 v Kranju.
Februarski semenj
Kranj - Jutri, v soboto, 15. februarja, bo v organizaciji Turističnega društva Kranj, na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure potekal Februarski semenj.
Vrbnje in Gorica
Radovljica - Kako je nastajala in kaj novega prinaša knjiga o vaseh Vrbnje in Gorica, vam bo zaupal njen avtor in domačin Tine Rezar, in sicer v torek, 18. februarja, ob 19.30 uri v Knjižnici A.T. Linharta.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Danes, v petek, 14. februarja, ob 19. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje skupine za samopomoč. Gost večera z naslovom "Življenje po življenju" bo dr. Frančišek Sussman. Ob 20. uri pa bo v baru Pr1 Rihtarju v Zvir-čah kegljanje za tržiške delavce in obrtnike. V nedeljo, 16. februarja, ob 10. uri pa Sankaški klub Pod-Ijubelj prireja Odprto prvenstvo Podljubelja v sankanju z navadnimi sanmi. V ponedeljek, 17. februarja, ob 18.30 uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja klekljarski krožek.
Prvenstvo v smučarskih tekih
Duplje-Jutri, v soboto, 15. februarja, bo v Sp. Dupljah prvenstvo občine Naklo v smučarskih tekih. Organizator TVD Partizan Duplje in Občina Naklo bo tekmovanje začel ob 15. uri. Pravico nastopanja imajo krajani oziroma občani občine Naklo. Prijave bodo sprejemali uro pred startom.
Ure pravljic
Železniki - V sredo, 19. februarja, ob 17. uri bo v Knjižnici Železniki Tatjana Bertoncelj pripravila uro pravljic, z naslovom O deklici, ki se ni smejala.
Reteče - Mala morska deklica je naslov pravljice, ki jo bo Mija Sto-par pripravila v Knjižnici Reteče, in sicer v četrtek, 20. februarja, ob 16. uri.
Škofja Loka - Ura pravljic z naslovom Pacek Nacek bo v torek, 18. februarja, ob 17. uri v Knjižnici Škofja Loka.
Škratovanje
Breznica - Otroci se boste lahko v nedeljo, 16. februarja, ob 15. uri v Kulturnem domu na Breznici pri Žirovnici zabavali s škratom. Vabljeni torej na Škratovanje, ki bo v Kulturnem domu na Breznici. Ogledali si boste igrico Zajčkove težave.
Prijatelji Begunjščice
Radovljica - Športna zveza Radovljica, Planinsko društvo Radovljica in Turistično društvo Radovljica organizirajo tekmovanje v obiskovanju Roblekovega doma na Begunjščici. Tekmovanje bo potekalo preko cele zime, do 26. aprila naslednjega leta, ko bo tudi zaključna prireditev. Obiskovalci se bodo lahko vpisovali v knjigo tudi v dneh, ko koča ne bo odprta. Ob lepih vikendih in praznikih pa je koča odprta in oskrbovana. Cilj tekmovanja je še večja popularizacija planinstva, predvsem pa druženje planincev v eni od koč z najlepšim razgledom v Karavankah. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah: člani - rojeni 1983 in starejši, članice - rojene
1983 in starejše, mladinci - rojeni
1984 in mlajši ter mladinke - rojene 1984 in mlajše. Planinici z največjim številom obiskov in vpisov v knjigo bodo ob zaključku tekmovanja tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami.
Večer poezije
in glasbe o ljubezni
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - sekcija za kulturno dejavnost vabi na večer poezije in glasbe o ljubezni ob Valentinovem, prazniku vseh zaljubljenih. Ob spremljavi Nade Krajnčan bo izbrane pesmi o ljubezni mnogih pesnic in pesnikov bral Zdravko Kaltnekar, vmes pa bo Frenk Bo-bič pel večno zelene pesmi. Prireditev bo danes, v petek, 14. februarja, ob 17. uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu DU Kranj.
Počitniške prireditve
Jesenice - Zavod za šport Jesenice vas vabi, da se med 17. in 21. februarjem udeležite počitniških dejavnosti (vsi programi so pod strokovnim vodstvom in so brezplačni), in sicer: namizni tenis - v hali Podmežaklo, od 10. do 12. ure; kegljanje - kegljišče Podmežaklo, od 12. do 14. ure; balinanje - na balinišču v bazi, od 10. do 12. ure; sankanje - Savske jame, odhod avtobusa ob 9. uri izpred Zdravstvenega doma (Pri Čufarju). V sredo, 19. februarja, bo ob 8. uri odhod avtobusa izpred Čufarja na smučanje na Koblo. Prijave in vplačila na Zavodu za šport Jesenice do torka, 18. februarja, od 8. do 12. ure. V primeru nezadostnega števila prijav (najmanj 20 oseb) izlet odpade. V hali Podmežaklo pa lahko tudi drsate, in sicer od 15. do 23. februarja.
Godlarski dan
Šenčur - TD Šenčur organizira jutri, v soboto, 15. februarja, Godlarski dan. Godla s krompirjem bo ob 9. do 17. ure v prostorih društva.
Gledališko srečanje
Ljubljana - V Gledališkem klubu Krka na Dunajski c. 65 v Ljubljani bo v ponedeljek, 17. februarja, ob 19. uri že 94. gledališko srečanje. Gosta bosta že uveljavljena gledališka ustvarjalca Nataša Tič Rali-jan, članica ljubljanske Drame, in njen mož Gašper Tič, član Mestnega gledališča ljubljanskega. Z njima se bo pogovarjal odlični poznavalec njune igre Boris Kobal.
O pustu, maskah in masiranju
Idrija - Cerkljanski muzej in Založba ZRC vabita na predstavitev knjige O pustu, maskah in maski-
ranju, ki jo je izdal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU iz Ljubljane. Predstavitev bo v petek, 14. februarja, ob 18. uri v Cerkljanskem muzeju.
Prireditve na Bledu
Bled - Danes, v petek, 14. februarja, ob 18. uri bo v Knjižnici B. Kumerdeja Bled otvoritev razstave o Kumerdejevih nagrajencih. V soboto, 15. februarja, ob 17. in 20. uri bo v Festivalni dvorani koncert Andreja Šifrerja in The Dubli-ners. Vstopnice so v predprodaji v Turistični agenciji Kompas, tel.: 5741-515. XIV. mala zimska olim-pijada bo potekala na Homu nad Zasipom, in siver v soboto in nedeljo. Dodatne informacije so vam na voljo po tel.: 041/758-237. V nedeljo, 16. februarja, pa bo v hotelu Astoria ob 17. uri ples starejših občanov.
Izlet na kurentovanje
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet na kurentovanje, ki bo v torek, 4. marca, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Maske in dobra volja so zaželjene. Prijave v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Na Grintavec
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, 22. februarja, z odhodom ob 6. uri (z osebnimi vozili) izpred hotela Creina. Predviden čas hoje: 8 ur zahtevne hoje z derezami in cepinom. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3 do vključno srede, 19. februarja.
10 dni po Romuniji
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vas vabi na 10-dnevni potep po Romuniji, s planinskimi vzponi na najvišje vrhove Karpatov. Odhod posebnega avtobusa bo 25. julija, ob 15. uri izpred hotela Creina, povratek pa bo 3. avgusta. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049. Maksimalno število udeležencev je 40.
Karneval v Cerknici
Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira ogled karnevala v Cerknici v nedeljo, 2. marca. Vabijo vse člane, ki se želijo zabavati, da se jim pridružite. Zaželjene so tudi maske.
Na Lubnik
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - planinska sekcija organizira v četrtek, 20. februarja, izlet na Lubnik. Odhod rednega avtobusa z glavne postaje bo ob 7.40 uri za Škofjo Loko ali z avtobusne postaje v Škofji Loki ob 8. uri. Prijave zbirajo v društveni pisarni.
Pohod na Javorco
Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohod ništvo pri DU Žabnica - Bitnje vas vabi na lep in zanimiv izlet na Javorco. Pohod bo v sredo, 12. marca, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju s postaniki na postajališčih Stra-žišče, Bitnje, Žabnica do Škofje Loke. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo po tel.: 23-12-288 do zasedbe avtobusa.
Pustovanje v Beli krajini
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi člane društva in druge zainteresirane na veselo pustovanje, ki bo v nedeljo, 2. marca, v gostilni Kapušin v Krasincu. Odhod iz vseh avtobusnih postajališč
od Stražišča do Sv. Duha bo ob 11. uri. Zaželjene so pustne maske, katere bodo tudi nagrajene. Prijavite se pri svojih poverjenikih, in sicer najkasneje do 15. februarja.
Na Nanos
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane v soboto, 22. februarja, na izlet na Nanos in v Pred-jamski grad. S posebnim avtobusom se boste odpeljali ob 7. uri izpred hotela Creina. Na izlet se lahko prijavite v društveni pisarni na Koroški 27 ali po tel.: 23-67-850, do srede, 19. februarja.
15. Matjažev pohod na Peco
Mežica - Jutri, v soboto, 15. februarja, se lahko udeležite 15. Matjaževega pohoda na Peco. Odhod izpred hotela v Mežici bo med 7. in 8. uro. Planinski vodniki in gorski reševalci sporočajo, da je zimska oprema obvezna.
Nočni pohod
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi jutri, v soboto, 15. februarja, na 7. tradicionalni nočni pohod k Valvazorjevemu domu. Pričetek pohod bo ob 19. uri na parkirišču v Završnici.
Na Lošinj
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vas vabi po zalivih in hribih Lošinja, in sicer od četrtka, 6. do nedelje, 9. marca. Prijave z vplačilom sprejema Tončka Kajdiž, tel.: 580-14-69 do 12. februarja oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu. Ob prijavi prejmete popolni program. Dodatne informacije po tel.: 040/241-737, Boris Madon.
Izlet na Korčulo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačilom akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 do zasedbe mest v avtobusu.
Obvestila
Občni zbor PD dovje - Mojstrana
Mojstrana - Upravni odbor PD Dovje - Mojstrana vas vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 21. februarja, ob 18. uri v avli osnovne šole 16. decembra v Mojstrani. Po zaključku rednega dela bo Janez Brojan pokazal film s planinsko tematiko.
DU Kranj obvešča
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - sekcija za zimske športe organizira društveno in regijsko tekmovanje v veleslalomu in tekih na smučeh, ki bo v torek, 25. februarja, s startom ob 10. uri na Pokljuki - Rudno polje. Društva upokojencev naj prijavijo svoje ekipe najkasneje do 21. februarja. Organiziran avtobusni prevoz bo iz Kranja ob 7.30 uri izpred hotela Creina (tudi za navijače).
Občni zbor PD Jesenice
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 28. februarja, ob 17.30 uri v Osnovni šoli Preži-hovega Voranca na Jesenicah.
Občni zbor KD Ovčar
Škofja Loka - Kinološko društvo "Ovčar" vabi člane društva in ljubitelje na redni letni občni zbor, ki bo danes, v petek, 14. februarja, ob 18. uri v gostišču Crngrob v Crngrobu pri Škofji Loki.
RodioTrikov
Prvi 9I0/ Gorenj/ke®- Prvi ftaMti Gorenj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čularja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
GLASOV KAŽIPOT
Preventivne meritve Žirovnica - Društvo upokojencev Žirovnica in Rdeči križ Žirovnica obveščata, da bodo potekale preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v ponedeljek, 17. februarja, v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici, od 8. do 10. ure.
Občni zbor PD Iskra
Kranj - Občni zbor Planinskega društva Iskra Kranj bo v petek, 21. februarja, ob 18. uri v restavraciji Iskra v Savski loki v Kranju.
PK Radovljica obvešča
Radovljica - Plavalni klub Radovljica bo v času zimskih počitnic organiziral začetni in nadaljevalni plavalni tečaj za otroke od 4. leta starosti dalje, in sicer od ponedeljka, 17. do petka, 21. februarja, od 10. do 12. ure. Prijave na Kopališču Radovljica oziroma po tel.: 04/53-15-770, od 18. do 21. ure.
Občni zbor OZ WS Radovljica - Jesenice
Poljče - Območno združenje WS Radovljica - Jesenice vabi svoje člane in članice na občni zbor, ki bo danes, v petek, 14. februarja, ob 17. uri v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Po krajšem kulturnem programu bodo ocenili delo v preteklem letu in sprejeli načrt dela za leto 2003.
Krvodajalska akcija
Škofja Loka - Rdeči križ Slovenije vas vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo v Škofji Loki 14., 17. in 18. februarja.
Ekološka tržnica
Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da na ekološki tržnici v Naklem z januarjem prehajajo na 14-dnevno oskrbo in bo tržnica odprta vsak prvi in tretji torek v mesecu (18. fabruarja...) od 17. do 18.30 ure.
Lama Shenphen zdravi
Medvode - Lama Shenphen, prvi tibetanski menih, ki živi v Sloveniji, pomaga ljudem brez omejitev, prostovoljno, brez lastnih interesov in nesebično. Zdravi, pomaga pri reševanju vsakdanjih težav, daje nasvete, uči meditacije in budizma, deli svoje znanje in modrost. Zdravljenja potekajo od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure, v nujnih primerih vas obišče tudi na domu ali v bolnišnici. V nujnih primerih ga lahko pokličete kadarkoli, tel.: 031/346-392 - Tiberij.
Razstave rožnih slik
Škofja Loka - Prodajno razstavna galerija Fara iz Škofje Loke vas vabi na otvoritev razstave rožnih slik Antonije Baksa Smel, ki bo danes, v petek, 14. februarja, ob 18. uri. Avtorico bo predstavila Meža Maurer.
Prostori bivanja
Kranj - Podjetje Iskrateling vas vabi na odprtje slikarske razstave akademske slikarke in kiparke Nore de Saint Picman z naslovom "Prostori bivanja". Razstavo bodo odprli danes, v petek, 14. februarja, ob 12. uri v galeriji podjetja Iskrateling, Ljubljanska 24a. Avtorico bo predstavil likovni kritik mag. Damir Globočnik.
Belui
Kranj    98.3 MHz
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio Betvi. d.o.o, 5mai|etna 6.4000 Kranj
Razstava o dobitnikih priznanj
Bled - Iz Knjižnice A.T. Linharta Radovljica vas vabijo, da se jim pridružite na otvoritvi razstave o dobitnikih priznanj Blaža Kumer-deja, ki bo danes, v petek, 14. februarja, ob 18. uri v Knjižnici Blaža Kumerdeja, Ljubljanska c. 10, Bled.
Vitraži
Škofja Loka - V Okroglem stolpu Loškega muzeja bo do 13. marca na ogled razstava Vitraži, oblikovalke Irme Kopač.
Likovna dela Nejča Slaparja
Kranj - Likovno društvo Kranj vabi v Malo galerijo v Kranju na ogled razstave likovnih del Nejča Slaparja.
Ustvarjalci v kovini
Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice in Sekcija umetnostnih varilcev, kovačev in livarjev Plamen pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana vas vabijo na ogled razstave Likovnih samorastnikov ustvarjalcev v kovini. Razstavo si lahko ogledate v Kosovi graščini, Titova 64, in sicer do 15. marca, vsak dan, razen nedelj in ponedeljkov, od 10. do 12. ure in popoldan od 16. do 18. ure. Ob sobotah pa od 10. do 12. ure.
Razstava fotografij
Radovljica - Fotografsko društvo Radovljica se predstavlja s svojimi novejšimi deli na društveni razstavi Radovljica 2002 - 2. del, v foto-galeriji Pasaža v radovljiški graščini Linhartov trg 1. Sodelujejo tudi učenci foto krožka na OŠ A.T. Linharta Radovljica.
Prešernovi nagrajenci 2002
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi v Galerijo Prešernove hiše na ogled razstave Prešernovi nagrajenci 2002; v Galeriji Mestne hiše pa je na ogled gostujoča razstava Pokrajinskega muzeja Kočevje Edina tema je neznanje - Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem. Razstavi sta na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure.
Razstava slik
Bled - V hotelu Park na Bledu je na ogled slikarska razstava Koser Vesne Janje.
Brazilija - dežela ezoterike
Slovenski Javornik - DPD Svoboda France Mencinger Javornik -Koroška Bela vabi na otvoritev fotografske razstave Janeza Pipana Brazilija - dežela ezoterike, ki bo danes, v petek, 14. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku. V kulturnem programu bo nastopil recitator in pevec, kitarist, kantavtor Miha Čufer.
Kam
Kranj - Klub študentov Kranj in "Galerija KR neki" v avli Abanke vabita na ogled razstave Andreja Štularja "Kam - podobe iz Prešernovega življenja". Razstava je na ogled v avli Abanke, Bleiweisova 14, do 21. februarja.
Razstava karikatur
Kranjska Gora - V Liznjekovi hiši v Kranjski Gori bo do konca marca na ogled razstava karikatur Bi-neta Roglja, Andreja Novaka in Jožeta Frica.
V deželi pingvinov
Tržič - Vzgojno varstveni zavod Tržič, vrtec Deteljica in Turistično društvo Tržič vas vabita na ogled razstave z naslovom "V deželi pingvinov" v rotundi Abanke v Tržiču. Izdelki so delo otrok vrtca Deteljica ob pomoči mentoric Tatjane Malovrh in Petre Jurjevčič. Razstava je na ogled do 28. februarja.
Krajina
Ljubljana - Do 21. marca je v prodajalni Atrij, Slovenska cesta 58, na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Krajina. Razstavlja Aleksander Čufar, član Fotografskega društva Grča.
Umetniška dela Jožeta Vogelnika
Spodnje Bitnje - V piceriji Baron razstavlja likovna dela v akrilu na platno in risbe - svinčnik. Razstava bo na ogled do aprila.
Unikatne egipčanske jaslice
Tržič - Tržiški muzej vabi k ogledu unikatnih egipčanskih jaslic, lastnika Milana Kovača, ki so na ogled v Kurnikovi hiši do konca februarja. Muzej je odprt od torka do nedelje od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
Razstave na Bledu
Bled -1, nadstropje Občine Bled: razstava barvnih fotografij članov Foto kluba TNP na temo Blejske razglednice je na ogled od konca januarja. Kavarna hotela Astoria: prodajna razstava likovnih del v oljni tehniki avtorice Nade Koben-tar ter razstava Fotokluba TNP z naslovom "Blejske razglednice". Vila Prešeren: razstava unikatnih izdelkov iz Steklarne Rogaška. Trg Bled: na ogled je likovna razstava akademske slikarke Brigite Požegar Mulej. Galerija Vila Nana: prodajne razstave v hotelu Jelovica in hotelu Kompas ter v TD Bled - informacije: 57-41-357. Fundacija Jože Ciuha: razstava grafičnih listov klasikov 20-stoletja iz beneške grafične delavnice Fallani iz Benetk.
Tam za hribi je tako kot tukaj...
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled razstava "Tam za hribi je tako kot tukaj..." s podnaslovom Evropska poglavja slovenske zgodovine v 20. stoletju. Razstavo si lahko ogledate do konca marca 2003 vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. ure. Ob nedeljah so javna vodstva.
O vzgoji lončnic
Kranj - Hortikulturno društvo Kranj prireja v torek, 18. februarja, ob 17. uri v sejni sobi št. 14 Mestne občine Kranj zanimivo predavanje o vzgoji lončnic. Predavala bo mag. Anka Bernard; ob spremljavi diapozitivov bo tudi praktični prikaz.
Bolgarija in Turčija
Kranj - Jutri, v soboto, 15. februarja, ob 19. uri bo v Športnem domu Stražišče (Partizan) potopisno predavanje Jureta Kristana, z naslovom Bolgarija in Turčija.
Zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen in holesterol
Gorenja vas - Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj in KORK Gorenja vas organizirata predavanje z naslovom Zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen in holesterol. Predavanje bo danes, v petek, 14. februarja, ob 17.30 uri v prostorih osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Predaval bo dr. Janez Koprivec.
Življenje po življenju Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja in Skupina za samopomoč vabita danes, v petek, 14. febru-
arja, ob 19. uri na predavanje z naslovom Življenje po življenju. Predaval bo dr. France Susman -dolgoletni raziskovalec, opazovalec in praktik mejnih znanosti, kije svojo življenjsko pot posvetil pomoči ljudem.
Ples v Namibiji
Preddvor - Jutri, v soboto, 15. februarja, ob 19. uri bo v Kulturnem domu predavanje z diapozitivi - Ples v Namibiji. Doživetja s poti po Južnoafriški republiki in Namibiji bo ob pristni afriški glasbi opisovala domačinka Milena Ekar -Bizjak.
Potovanja po Turčiji
Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi na muzejski večer, ki bo v četrtek, 20. februarja, ob 18. uri v Kosovi graščini z naslovom Potovanja po Turčiji. Avtor predavanja Miro Kodrer vam bo ob diapozitivih razkril manj in bolj znane kraje Turčije.
Šola čustvene inteligence
Kranj, Radovljica - Šola čustvene inteligence vas vabi na brezplačna predavanja o medsebojnih odnosih, komunikaciji in o ustreznem ravnanju s čustvi. Na vseh predavanjih bodo predstavili program šole in lahko se boste vpisali v prvi semester. V Kranju bodo predavanja v Zavodu za varstvo kulturne dediščine, Tomšičeva 7, ob 19. uri, in sicer v torek, 18. februarja - Kako izboljšati medsebojne odnose?; v ponedeljek, 24. februarja - Kako izboljšati medsebojne odnose?; v sredo, 26. februarja - Ali znam ravnati s čustvi? V Radovljici pa so predavanja na Ljudski univerzi Radovljica, Kranjska 4, ob 19. uri, in sicer v sredo, 19. februarja - Kako izboljšati medsebojne odnose?; v ponedeljek, 24. februarja - Ali znam ravnati s čustvi? In v sredo, 26. februarja -Kako izboljšati medsebojne odnose?.
S primernimi ukrepi do zdrave zelenjave
Škofja Loka - Rupnik Tatjana vas vabi na seminar "S primernimi ukrepi do zdrave zelenajve", ki bo potekal v petek, 21. februarja, ob 15. uri v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Trati (nad trgovino). Prijavite se lahko do četrtka, 20. februarja. Dodatne informacije po tel.: 031/302-389.
Bolezni in škodljivci na sadnem drevju
Škofja Loka - Tatjana Rupnik -Svetovanje o varstvu rastlin - vas vabi na seminar o najpomembnejših boleznik in škodljivcih na sadnem drevju v rastni dobi in učinkovitem zatiranju le teh. Seminar bo 5. marca, ob 15. uri v sejni sobi KGZ Škofja Loka na Trati (nad trgovino).
Vse dodatne informacije po tel. 031/302-389, Tatjana Rupnik.
Predstave
Povodni mož
Radovljica - V Linhartovo dvorano danes, v petek, 14. februarja, ob 17. uri prihaja v goste Teater za vse z Jesenic. Metka Dulmin in Bernarda Gašperčič sta pripravili novo lutkovno igrico Povodni mož. Neabonmajske vstopnice so na voljo v TD Radovljica, tel.: 531-53-00 in eno uro pred predstavo na blagajni Linhartove dvorane.
Svinjski pastir
Žirovnica - Gledališči Zapik in Fru fru iz Ljubljane bosta v nedeljo, 16. februarja, ob 10. uri gostovala v Čopovi hiši v Žirovnici. Predstava je primerna za otroke od 3. leta starosti.
Ženska
Železniki - Gledališče Julke Dolžan iz Breznice vabi na ogled gledališkega dela štirih ženskih monologov z naslovom Ženska, ki bo jutri, v soboto, 15. februarja, v Železnikih.
Stari llija gostuje v Šenčurju
Šenčur - Jutri, v soboto, 15. februarja, ob 19.30 uri bodo člani dramske skupine KUD Pod lipo iz
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
Mednarodno podjetje za paketno distribucijo
z vzpostavljeno servisno mrežo - vabi k sodelovanju:
poslovne partnerje
za servisiranje logističnih storitev:
• Servisne storitve našega partnerja bi zajemale aktivnosti na področju dostave, dviga pošiljk, skladiščenja, administracije
• Servis bi pokrival eno ali več področij: Dolenjska, Primorska, Gorenjska in območje Celja
• Poslovnim partnerjem ponujamo know-how in programsko podporo vpeljanega logističnega sistema.
Ponudbe pošljete na naslov:
' PARTNER ', p. p. 84, 1236 Trzin.
Adergasa gostovali v Domu krajanov v Šenčurju s slovensko ljudsko igro Stari llija. Igro bodo ponovili v Šenčurju v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri. Vstopnice so v predprodaji v trgovini Pajer ter uro pred predstavo.
Nekoč in danes
Naklo - V Vita centru v Naklem bo v nedeljo, 16. februarja, ob 19. uri gostoval gledališki igralec Pavel Ra-kovec - Rači z monokomedijo Toneta Partljiča Nekoč in danes. To bo v Vita centru prvi gledališki dogodek in zato ste vsi ljubitelji žlahtne komedije toplo vabljeni. Vstopnice lahko rezervirate po tel.: 25-19-560.
Politika bolezen moja
Bled - Dramska sekcija Kulturnega društva iz Besnice bo jutri, v soboto, 15. februarja, ob 19.30 uri izvedla Partljičevo komedijo Politika bolezen moja v dvorani Zadružnega doma v Ribnem pri Bledu.
Gospod Pepi in črviček Artur
Kranj - Jutri, v soboto, 15. februarja, ob 10. uri bo Prešernovo gledališče gostilo KD Španski borci - Moje gledališče Ljubljana s predstavo Gospod Pepi in črviček Artur. Predstava je namenjena otrokom od 4. leta dalje in bo trajala 45 minut.
041 944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
Koncert ljudske glasbe
Škofja Loka - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Škofja Loka vas vabi na koncert ljudske glasbe, v izvedbi skupine deklet Ragle. Koncert bo jutri, v soboto, 15. februarja, ob 19. uri v kapeli Loškega gradu.
Veselo na zimskem taboru v Franciji
Mojstrana, Autrans - Učenci 5. razreda Osnovne Šole Mojstrana so se v januarju udeležili enotedenskega mednarodnega tabora v zimskem smučarskem središču Autrans blizu (irenobla, kjer so bile leta 1%8 olimpijske igre. V enem tednu so se spoznali s krajem, z otroki drugih narodnosti in njihovimi deželami.
najbolj športna frekvenca
V Franciji že 25 let potoka otroški zimski tabor, ki je pred desetimi leti postal mednarodni, pripravlja pa ga francoska organizacija La Foulee Blanche, ki dela na prostovoljni bazi. Zimski center nordijskih disciplin v Autransu je podoben naši Planici, le da je glavni poudarek na tekih. Leta 1968, ko so bile tam olimpijske igre, sta v tekih tekmovala tekača Milan Janez in Alojz. Kerštajn. Namen tabora je druženje mladih iz različnih držav in spoznavanje njihovih kultur, ogled narodnega parka Vereor, tekmovanje v teku na smučeh in širjenje promocije kraja kot nordijskega centra. Tabora se vselej udeleži en razred v povprečni starosti enajst let, letos pa se) se udeležili otroci iz Francije, Avstrije. Velike Britanije, Wal-sa. Irske, Belgije, Grčije, Poljske, Nemčije, Italije, Danske, Japonske, Švice in Slovenije. Učence iz OŠ Mojstrana so letos spremljali učitelji Meta Kotnik, Andrej Ro-bič in Zvonka Petrovič.
V enem tednu so otroci doživeli veliko zanimivosti, ki se jih bodo radi spominjali. Po slavnostni otvoritvi s pozdravom udeležencem in svojo himno na začetku tabora je sledil ogled lepe doline z bližnjih vrhov, glasbeni nastop s pred-
stavitvijo svoje države, srečanje, ogled mesta in tek na smučeh z razredom otrok iz bližnjega kraja Vilard de Lans. s katerimi so si že prej dopisovali, en večer pa imeli celo pravi disko. Obiskali so Gre-noblc. na sprejemu v mestni hiši predstavnikom izročili simbolično darilo - stekleni Triglav iz Rogaške - šli nato drsat, si ogledali mesto in drsalno revijo. Ko so se vrnili v Autrans je vsak razred pripravil stojnico svojega kraja. Učenci so s plakati, prospekti in značilno hrano predstavili Mojstrano in Kranjsko Goro. V dolini so si ogledali stare olimpijske objekte, mesto in tekaško progo, kjer so tekmovali naslednji dan. Vsi otroci so uspešno pretekli štiri kilometre, potem pa prehodili še zanimivo naravoslovno učno pot. Za zaključek so imeli vsi udeleženi otroci sprevod skozi vas v cerkev, kjer so jih Francozi presenetili z recitalom pesmi v jezikih vseh udeleženih držav, tudi v slovenščini. Med seboj so sicer komunicirali v angleščini. Učitelji so za uspeli tabor zelo hvaležni občini Kranjska Gora, Živilom Naklo. Razvojni zadrugi Pr' Kali'. LTO Kranjska Gora, Inter-evropi, Miri Pezdirnik iz Mojstrane in staršem.       Katja Dolenc
MALI OGLASI
«201-42-47
«201-42-48
8201-42-49
ffax: 201-42-13
OBVESTILO I
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -17. ure.
APARTMA -PRIKOLICE
VRSAR - oddam APARTMA od aprila do septembra, tudi po mesecih. "B 040/840-290 i/g)
APARATI STROJI
Prodam 120 I EL. BOJLER "B 25-51-337
Prodam TEHTNICO 500 kg, utežno. rt 256-00-48 1657
Tri RADIATORJE 60 x 240, 100 x 70, 33 x 180. "B 031/426-426 1673
Prodam BATERIJSKI VILIČAR Indos, obnovljen. V 031/716-629 1729
Prodam TRAKTOR TV. 420, odlično ohranjen, skoraj nerabljen, kot nov, 100 del. ur, I. 86, prve gume, z lokom in utežmi ter enoosni voz.    041 /677-544 1751
Prodam BRANE, polavtomatski SADILEC krompirja in bočno traktorsko KOSILNICO tT 041/735-991 1773
Ugodno prodam vgradni ŠTEDILNIK, 2 plin 2 elektrika in POMIVALNO KORITO. H 533-
01-82 1775
PUHALNIK Tajfun z motorjem in KOMBAJN za krompir Grime. rt 040/310-130 1733
Inepremič n ine!
i—v i—k rr\  /O       1 mike-co.si
d.o.oV
2026-172
Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat, namizni, nerabljen, starejši tip (Danica). H 2311-753
1784
Prodam 800 I bazen za mleko in 2700 I cisterno za gnojevko. "B 040/790-191 1793
Prodam PRALNI STROJ Gorenje Koerting, 14 programov. H 252-29-10 isn
PLINSKI ŠTEDILNIK v garanciji, pečica na plin, prodam. rs 202-66-20, zvečer isu
Prodam TRAKTOR ZETOR starejši in trosilec za gnoj. rt 202-46-44 1816
Prodam MIZARSKO DELOVNO MIZO -PON K in električni STROJČEK za brušenje nožev in škarij. rt 23-12-298, 041/858-
149_1657
MEŠALEC za testo, 60 I, kupim. "B 031/641-480 1859
Prodam SAMONAKLADALKO SIP 24-28 in poljski KOMBAJN za krompir. TT 041/831-
058 1869
PRALNI STROJ Gorenje, star 7 let, prodam. IT 041 /878-494 1888
Prodam EL. ŠTEDILNIK s pečico za 5000 SIT. Vt 040/294-544 _i
Ugodno prodam dva ŠIVALNA STROJA Singer, starejše izdelave, ohranjena, B 25-71-847 1917
CNC gravirnik 2.5 D - ISEL. Delovna površina je 580x470 mm. Oprema: računalnik, printer, program Corel, brusilnik trdih gravirnih rezkarjev (diamantni koluti), n 251-
10-40 1918
GARAŽE
Prodamo GARAŽO v Bistrici pri Tržiču, rt 041/845-792 179
KRANJ - Šorlijeva ulica, prodamo tripleks garažo v kleti, cena 1,6 mio SIT PG00953TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
GR. MATERIAL
Suhi BOROVI PLOHI 053 in COLA 027 po 30.000 SIT. n 01/834-70-52 tel«
HIŠE KUPIMO
Na Gorenjskem, okolica Radovljice, kupim STANOVANJSKO HIŠO, rt 041 /647-257
Kupim starejšo HIŠO na območju Medvod oz. Vodic (lahko tudi bivalni vikend). "B 041/647-257_1907
KRANJ - OŽJA OKOLICA kupimo novejšo dvodružinsko hišo z velikim vrtom, za znano stranko. Cena do 55 mio SIT Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LO-MAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890_
Za znane kupce iščemo hiše cenovnega razreda od 30.000.000,00 SIT do 43.000.000,00 SIT na območju Kranja ali okolice. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
HIŠE NAJAMEMO
Najamem HIŠO v okolici Kranja za stanovanje, rs 041/458-843 1173
Najamem starejšo HIŠO, primerno za bivanje, v občini Žirovnica. rt 040/852-903
1340
Na Bledu ali v okolici najamem HIŠO z vrtom do 600 EUR. rt 041/693-968, 5780-111, Miks.d.o.o., Črtomirova 12, Bled 1815
HIŠE ODDAMO
V Ljubnem oddam polovico stanovanjske HIŠE s pripadajočim zemljiščem, rt 040/389-518 1843
HIŠE PRODAMO
KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, potrebno obnove, na parceli 730 m2, KRANJ Mlaka dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo samostojno hišo (IV. gr. f), lahko dvostanovanjska, cca 400 m2 uporabne površine, ŠENČUR VRSTNE HIŠE v iz^ gradnji (do IV. gr. f), cca 124 m2 uporabne poršine, nadstrešek za avto, prevzem junij 2003, vse inf. v pisarni, 24 mio SIT, ŠENČUR prodamo delno obnovljeno hišo, 90 m2 v etaži, mansarda neizdelana in prizidek k hiši z 2 ss in dvema garažama, na parceli 800 m2, 34,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 91
PREBAČEVO hiša v izgradnji (lll-IV. gr.t) na parceli 553 m2, PODBREZJE samostojno hišo, lahko dvostanovanjsko, 390 m2 površine na parceli 600 m2, BREZJE v mirnem urbanem okolju prodamo starejšo vis.pritlično hišo, potrebno obnove, 320 m,2 uporabne površine, na parceli cca 400 m2, LUŽE prodamo pritličje hiše z garažo in vrtom cca 180 m2 uporabne površine in 370 m2 vrta, 21,5 mio SIT. TRŽIČ pritličje hiše z vrtom in garažo, 140 m2+18m2 + 350 m2 vrta, 18,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 2369-333, 041/333 222 92
KRANJ - Orehek; 180 m2, nova, sodobno grajena, sončna, 440 m2 parcele, takoj vseljiva, cena 47 mio SIT. PH00702MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega, cena po dogovoru. PH00658MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Primskovo; 230 m2, poslovno-stanovanjska hiša, parcela 1150 m2, delavnica 20 x 8 m2, lokacija ob glavni cesti, cena 80 mio SIT. PH00903MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Drulovka; 250 m2, novejša vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2, cena 41,2 mio SIT. PH00470MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠKOFJA LOKA-center; 262 m2, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana-nova, CK, takoj vseljiva, cena 45 mio SIT. PH00928MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
NEPREMIČNINE
«5745-444. BLED PREŠERNOVA 50
KRANJ - PRIMSKOVO, na 556 m2 zemljišča prodamo samostojno hišo, stanovanjske površine cca 180 m2, v celoti adaptirana in dvignjena v celoti, bivalno: pritličje, in neizdelana mansarda, brez CK, vsi ostali priključki so, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - OREHEK, prodamo hišo v 4. gradbeni fazi, stanovanjske površine skupaj z kletjo cca 240 m2, parcele cca 400 m2, cena po dogovoru, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tet. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO: na atraktivni lokaciji prodamo poslovnostanovanjsko hišo z delavnicami, 1800 m2 parcele. FRAST-nepremičnine, 041 626 581   04/ 234 40 80
ŠKOFJA LOKA, Podlubnik, prodamo vrstno hišo, sončna lega, urejen vrt, mirna okolica. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 850 330
Sp. Besnica - Pesnica, enodružinska hiša, skupno 150 m2 površin, stara 11 let, 614 parcele, sončna in ravna lega na začetku naselja! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Naklo, dvostanovanjska hiša, stara 20 let s parcelo 700m2, možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
Sveti Duh pri Škofji Loki , stanovanjska hiša 210 m2, stara ca 40 let, dobro vzdrževana, s parcelo 1000 m2, lokacija primerna tudi za mirno dejavnost ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/2362890.
Preddvor, 18 let stara stan.hiša, s poslopjem primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena dogovor, možna menjava! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
BLED - stan. hiša, v celoti adaptirana, 120 m2, pare. 511 m2, prijetna lokacija, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
MEDVODE - Zbilje; 360 m2, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružins-ka, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije, cena 76,4 mio SIT. PH00947MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 550 m2 parcele, tri garaže, primerno tudi za manjšo obrt, cena 33 mio SIT. PH00589MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ŠENČUR; 160 m2, hiša stara 50 let na mirni sončni lokaciji, lahko je dvostanovanjska, garaža je v dodatnem objektu. Možnost menjave za stanovanje v Kranju. Parcela meri 800 m2. Cena 34,5 mio SIT. PH00936JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PREDDVOR - Zg. Bela; 160 m2, enodružinska, stara 25 let, na parceli 700 m2, ob zelenem pasu, čudovita in mirna lokacija, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. PH00857JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
GORENJA VAS - Poljanska cesta, prodamo staro hišo s 5.900 m2 zemljišča, za 14 mio SIT. PH00955TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360______
STRAŽIŠČE - prodamo zgornjo etažo hiše, lastni vhod, cca 280 m2, bivalna zgornja etaža + neizdelana mansarda, + nadstrešek za avto ter drvarnica, CK - je, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360_
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
nepremičnine, d.o.o.
Pod Plevno 42, Šk. loko, tel.: 5II-04-20,041/425-380
VISOKO, okolica -1 /2 stan hiše ( 3 sobno, stan), 99 m2, pritličje, pripadajoče zemljišče 413 m2, pripadajoča klet in podstrešje, garaža, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZALOG PRI LJUBLJANI - manjša vrstna hiša, cca 65 m2, pare. 129 m2, garaža v triplexu, lociranem cca 100 m stran, prazna in takoj vseljiva, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
Na celotnem območju Gorenjske prodamo več hiš različnih velikosti in različnih cenovnih razredov. Obiščite nas tudi na naši spletni strani www.itd-plus.si ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Dovje : Prodamo manjšo starejšo hišo cca 90m2 stanovanjske površine, parcela 1000m2 - zazidljiva, sončna lokacija, urejen dostop. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
KRANJ, Preddvor - izredno lepa stan.hiša na parceli 685 m2, podkletena z mansardo, urejen vrt, sončna lokacija, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina - starejša stan.hiša in hiša dvojček na parceli 510 m2, potrebno obnove, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina - starejša stan.hiša obnovljena na parceli 715 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Stražišče - starejša stan.hiša na parceli 370 m2, CK na olje, pritličje 95 m2, mansarda 80 m2, klet 6 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Primskovo - obnovljena stan.hiša cca.90 m2 v etaži, parcela 556 m2, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, bližina - nova nedokončana stan.hiša vel. 10 x 11 m, parcela 541 m2, sončna lokacija, cena = 45,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
D-®G-lInepremičnine
pminot 1 [i(!|)i(MNiininaiiii
Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300, 041/647-547
nepremičnine
Kranj, Stritarjeva 4
04 202 33 OO 04 1 333 222
ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH!
DUPLJE - stan.hiša z gosp.posl. primerna tudi za gostinsko dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, priti., nad., podstrešje, hiša obnovljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA- v bližini starejšo hišo vel. 6x11 m, parcela 770 m2, hiša ni obnovljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STRAŽIŠČE - 20 let stara dvostanovanjska hiša na parceli 616 m2, sončna lega, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
PODVIN okolica na manjši parceli ob gozdu prodamo nadomestno gradnjo z dokumentacijo za gradnjo nove hiše. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 93
Na Potokih prodam polovico HIŠE, z lastnim vhodom in lastno CK. rt 040/852-903
1339
V centru Preddvora prodam polovico hiše z lastnim vhodom, potrebne popravila ali zamenjam za manjše stanovanje v Kranju in 68 m2 dvorišča. "B 031 /449-038 1444
Prodam manjšo HIŠO, izmera 774 m2 zemlje, blizu Kranja. Cena po dogovoru, rt 040/623-416 ma
ŠENČUR pri Kranju - prodamo 2 HIŠI, 3 GARAŽE, parcela 800 m2, izredna priložnost, 30 mio SIT. rt 041 /638-048
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA priprave na izpite za vse šole, inštrukcije in svetovanja. ENAČBA - izobraževanje, Milje 67, Visoko, "B 04/253-11-45,041/564-991 366
VPISUJEMO v tečaje KITARE s pričetkom v drugi polovici FEBRUARJA. SATOSTNE OMEJITVE NI! STUDIO TANGO, Britof 316 "B 041 /820-485 1402
NEMŠČINA - FRANCOŠČINA-ANGLEŠČI-NA-SLOVENŠČINA, kakovostne privatne ure, tečaji. ŠVICARSKA ŠOLA, Pot v Bitnje 16, Kranj, rt 23-12-520 1726
KUPIM
ODKUPUJEM HLODOVINO HRASTA, BUKVE, JESENA ter SMREKE. Odkupim tudi les - goli ter ostale vrste hlodovine. Nudim tudi odkup lesa na panju, rt 51-80-220, 041/639-348, podjetje Hrast 789
Kupim CISTERNO Creina, TROSILEC hlevskega gnoja, NAKLADALEC hlevskega gnoja, SADILEC krompirja, PAJEK SIP in ROTACIJSKO KOSILNICO SIP. "B 041/597-086_i__
CEVI, salnitne ali tesal fi 500, kupim. B 031/224-635_i__
Kupim OTROŠKO STAJICO. IT 041/277-
217 1806
Kupim SADILEC krompirja in PAJEK za obračanje sena.    031/886-525 1827
Kupim KOSILNICO Moto Benasi za rezervne dele. rt 518-31-40 1833
Polavtomatski SADILEC krompirja in dog-nojevalec koruze kupim. B 5725-254 i844
Kupim GRADBENO DVIGALO. V 514-72-
94 1861
Kupim MARINOV PUHALNIK. rt 256-00-
52 1870
Kupim MLIN kladivar za pesek, lahko je v okvari. "B 031/645-803 isai
Kupim TOVORNO PRIKOLICO A testirano za osebni avto. "B 041 /582-089 1915
PAJEK, 4 vretenski, NAKLADALEC, traktorski, zadnji in TEHTNICO, kupim. B 041/608-765 1931
Kupim SMREKOVO ali BOROVO HLODOVINO. Plačilo takoj, rt 031/723-
2 68 1933
LOKAL ODDAM
Oddamo POSLOVNI PROSTOR, 110 m2, z lastnim parkiriščem. C 204-21-09 1595
V najem oddam suh SKLADIŠČNI PROSTOR 300 m2 in HLEV, primeren za vzrejo konj. B 01/8323-600 1745
400 m2 dam v najem za obrt ali skladišče. "B 512-04-95 1780
Oddam POSLOVNI PROSTOR 240 m2 s skladiščem, na Primskovem, samostojen vhod, parkirišče, možnost odkupa. B 041/297-577_ 1645
KRANJ - Primskovo; 74 m2 in 42 m2, trgovini, lahko tudi druga dejavnost, 1. nadstropje, dvigalo, parkirna mesta, uporabno dovoljenje, najemnina 1650,00 SIT/m2. OP00948MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Primskovo; 250 m2, trgovina s svojim vhodom, zraven ima dva skladiščna prostora, primerno tudi za drugo dejavnost. Možnost prodaje. OP00927JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ, Stražišče - poslovni prostor 120 m2, klet 90 m2, vsi priključki, pripadajoča parkirišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
LOKAL PRODAM
ŠKOFJA LOKA neposredno ob glavni cesti Šk. Loka-Ljubljana Kranj prodamo v poslovno stanovanjski hiši POSLOVNI PROSTOR v pritličju hiše v izmeri 180 m2 z lastnimi parkirišči. Možnost prodaje tudi celotnega objekta z gradbenim dovoljenjem ter z pripadajočim zemljiščem. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 1964
ŠKOFJA LOKA v centru Škofje Loke prodamo samostojni gostinski objekt s 140 m2 uporabne površine z uporabnim dovoljenjem za ribjo okrepčevalnico. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 1965
KRANJ - Primskovo; 54 m2, dve pisarni, vsi priključki, sanitarije v souporabi, cena 9 mio SIT. PP00934MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina; 45 m2, lokal-trgovina, primerno za storitveno dejavnost lahko živilsko, samostojen vhod, cena 9.3 mio SIT. PP00939MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRIŽE; 64 m2, poslovni prostor v pritličju poslovno stanovanjskega objekta, primeren za storitveno dejavnost, obnovljen, lahko kot stanovanje, cena 11 mio SIT. PP00941MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - trgovski lokal 25 ali 45 m2 na Planini, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KAMNIK - poslovni prostor 120 m2 v poslovnem objektu na odlični lokaciji, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
JESENICE - poslovni objekt vel. 358 m2, od tega 48 m2 kleti, pritličje 154 m2 in mansarda 154 m2 (poseben vhod), ugodna cena, center mesta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
OBLAČILA
MAŠKARADNE OTROŠKE KOSTUME ugodno prodam od 2000 SIT dalje. © 01 /423-17-61, 031 /626-226, vsak dan od 9. do 18. ure 924
NEVESTE, obiščite salon poročne mode Veritas v centru Kranja in si izposodite poročno obleko. Velika izbira POROČNIH in OBHAJILNIH OBLEK! rt 202-41-58 1491
Prodam nov ženski PLAŠČ, siv semiš, s podlogo, dol, št 42, cena 10 000 SIT. V 595-75-83__3
ŽENSKE BARETE, dvojne, dobite na rt 531-50-50, lahko tudi po pošti me4
Prodam belo dolgo obhajilno OBLEKO, rt 5964-527 po 16. uri 1894
Prodam visnko rdeč SUKNJIČ in črne HLAČE št. 100. rt 204-91-60 1898
OTR. OPREMA
Prodam otroški VOZIČEK, podarim torbo za nošenje dojenčka, cena 15.000 SIT. V 041/203-563 1576
OSTALO
TAPISERIJE različnih oblik, velkosti in motivike prodam. Cena od 20 000 SIT dalje, rt 23-12-599 1681
GOBELINI - zaradi selitve prodam 30 GOBELINOV, original Wiehler, poceni. Štele B 518-52-48 1735
KOTEL za žganjekuho gibljiv, cca 55 I, 40.000 SIT. rt 031 /762-947 1820
Prodam novo strojeno konjsko in telečjo KOŽO v rjavi barvi, rt 5801-706 1862
PRIDELKI
CVIČEK in BELO VINO iz žlahtnih vrst grozdja, malo škropljeno, prodamo, rt 07/81-80-506, zvečer 1179
KORUZO v storžih in PŠENICO za krmo prodam. "B 01/362-12-97 1632
Prodam večjo količino SENA v balah. Zg. Besnica rt 250-30-18 wn
Prodam suho SADJE neškropljenih jabolk in OREHE. P 595-68-91'__8
Prodam SENO. rt 041 /935-596 1755
_ ^
■■■■■■HM
RADIO OGNJIŠČE
Prodaja ali oddaja poslovnih prostorov
šenčurI
Protim Ržišnik & Pen, arhitekti in inženirji, d.o.o. Delavsko cesta 24, Šenčur tel. (04) 279 18 00 fab (04) 279 18 25 e-ptóta: pr0nm@r7isniltperc.si rzisnik-perc.si
ŠSNČUR
Prostori so primerni za pisarniško, storitveno ali trgovsko dejavnost. Nudimo možnost najema ali financiranja nakupa v 3 letih.
upokojencev Kranj
Dom upokojencev Kranj za potrebe stanovalcev ODDAJA V NAJEM opremljen
FRIZERSKI SALON
Vsi zainteresirani naj do 21. 2. 2003 upravi Doma,
v ponudbi, predložijo:
U veljavno obrtno dovoljenje in
□ cenik frizerskih storitev, v katerem naj bo upoštevano znižanje cene storitve za stroške vode, elektrike in uporabe brisač.
Predvidena najemnina za uporabo lokala znaša mesečno 20.000 SIT (z obratovalnim časom 3x tedensko). Vse ostale informacije so vam na voljo v socialni službi Doma: tel. 280 13 00, od ponedeljka do petka od 8. ure do 11. ure. Vaše ponudbe pričakujemo do vključno 21. 2. 2003 na naslov: Dom upokojencev Kranj, Cesta 1. maja 59, 4000 KRANJ.
Prodam več vrst domačega MEDU. tt 513-
83-50
Prodam rdeče dolenjsko VINO. tt 041/519-579 isn
Ugodno prodam domače HRUŠKOVO ŽGANJE. Perčič, Povlje 9 tt 040/367-307
1831
BRINJEVE JAGODE po 350 SIT. Možnost dostave. tt 041 /928-011 isss
Prodam KROMPIR za krmo. Drulovka 41 tt 233-25-27_1866
Prodam SENO in OTAVO. tt 231-00-10, 041 /853-040 1929
PODARIM
Podarimo dolgodlako MUCKO, odraslo, navajeno čistoče. tt 2325-790, 040/26-24-86 1842
POSESTI
GORENJSKA KUPIMO manjše ali vačje ZAZIDUIVE PARCELE ZA ZNANE KUPCE. PODVIN okolica v mirnem okolju ob gozdu prodamo zazidljivo parcelo, cca 300 m2 z urejeno dokumentacijo za gradnjo stanovanjske hiše, cena po dogovoru in ravno zazidljivo parcelo, cca 700 m2 ob cesti, 15000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00.2369 333,041/333-222 89
ERMA 5
Spodnji trg 30 4220 Škofja Loka tel.: +386(0) 40 686 048 e-mail :erma5@volja. net
ZGORNJE BITNJE, prodamo zazidljivo parcelo 797 m2, prevzem možen takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
NAKLO, prodamo 800 m2 lepe,ravne, zazidljive parcele, vsi priključki v neposredni bližini, prevzem možen takoj, cena 100 EUR/ m2. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 65.000 EUR. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - NAKLO - KOKRICA, nujno kupimo od 2.000 do 50.000 m2, kmetijske površine, za že znano stranko. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ODDAM V NAJEM parcelo 300 m2 za zelenjavni vrt ob Bleiweisovi cesti Kranj. tt 2045-477,031/491-192 1941
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICA GORFIN nudi hitra posojila, tt 531-56-64, 040/633-903 GORFIN d.o.o., Kranjska c.4, Radovljica 1893
POZNANSTVA
37-letni fant iz okolice Kranja, redno zaposlen, iščem dekle, staro do 37 let za resno zvezo. Šifra: SIMPATIJA i7&6
POMLADNI VETER vabljeni v telefonski klub za osebne stike. Pokličite na kom. tel. 090-54-24 (185 sit/min), tudi ponoči ali nam pišite na: Pomladni veter, p.p.4210 1001 Ljubljana. Veseli vas bomo! 1823
Morda ne veste kako poiskati partnerja ali prijetno preživeti sobotni večer? Pokličite Afrodito, "B 5961-245, ki vas obenem vabi na VROČ VALENTINOV PLES, 15.2. v hotel Transturist Škofja Loka 1861
RAZNO PRODAM
Podjetje Korotan d.o.o., Kranj v Struževem proda TROBENTICE raznih barv po 170, 00 SIT/kom. VLJUDNO VABLJENI 1638
Prodam SLAMO v kockah, silažne okrogle BALE in nove krajnike Dravograd. tt 031/635-437 1731
Prodam LADIJSKI MOTOR Selva z manjšo okvaro in TV slika v sliki ter EL.PISALNI STROJ. "B 041/602-395 me
Prodam MATRIČNI PRINTER Star LC 10, moško ROČNO URO, termične MAPE A 5. iT 031/209-241 1750
Kupim POSNEMALNIK za mleko in prodam mlade HIŠNE ZAJČKE tt 59-57-933
Tominčeva 2. 4000 Kranj - Stražišče ;el 04/2315-600. lax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662
PiANflVA
P05R6DOVfiNJ6, ZflSTOPflNJ€, PRODAJA
VERJE pri Medvodah prodamo izredno lepo, zazidljivo parcelo ob gozdu z gradbeno dokumentacijo za gradnjo večje stanovanjske hiše na parceli 935 m2, cena 37 000 SIT/m2, ZBIUE v urbanem naselju ob gozdu prodamo lepo, zazidljivo parcelo 850 m2, 21000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno parcelo z lepim razgledom, 600 m2, 15000 SIT/m2, RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, cca 769 m2, delno v hribu, distop urejen, 10500 SIT/m2, BRITOF Voge na robu naselja prodamo manjšo zaz.parcelo 483 m2, 10 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 2369 333, 041/333 222 90
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim. B 031/54-88-41 i_
ŠUTNA - prodamo ZAZIDLJIVO, ravno, sončno parcelo, 800-1000 m2, cena 17 000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00,041/333-222 1494
Na lepi lokaciji na Golniku prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, 650 m2 in DVE GARSONJERI (26.5 m2 in 31.5 m2). B 041/385-913, od 16. do 17. ure 1730
Kupim NJIVO na relaciji Voklo - Voglje. Šifra: NJIVA ises
TRŽIČ - okolica, prodam ravno, sončno PARCELO na lepi lokaciji, 2836 m2, cena 5.500 SIT/m2. tt 041/951-260 W4
BREG OB SAVI - prodam PARCELO za gradnjo dvojčka in stanovanjske hiše. tt 041/647-257 mos
ZG. BITNJE; 800 m2, prodamo ravno parcelo na odlični lokaciji. Parcela ima lep razgled proti hribom, dostop je urejen, cena po dogovoru. PZ00911JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
GOLNIK - Senično; 1.800 m2, zazidljiva parcela, strma, priključki na njej, primerna za bivalni vikend ali stanovanjsko hišo. Cena 7,5 mio SIT. PZ00916JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000_
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
TRBOJE, na robu vasi, ob zelenem pasu, parcela ca 650 m2, cena ugodna! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
BITNJE - stavbna parcela 1.700 m2 ob glavni cesti, primerna za poslovno in stanovanjsko dejavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
BLED, Gorje - 412 m2 zazidljiva parcele z lokacijsko odločbo, Javorniško nabrežje -1.000 m2 zazidljiva parcela, primerna tudi za dve hiši, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66__
ŽIROVNICA: stavbna parcela 677 m2 z lokacijsko dokumentacijo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_
SMLEDNIK - zazidljiva parcela 684 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 1353, 202 25 66
Prodam 10 ALU PLOŠČ 200 x 100, 2 mm deb. tt 041/668-856_i__
Prodam suha KOSTANJEVA DRVA. tt 256-10-23 1803
Nudim razrez hlodovine in po naročilu les za ostrešje do dolžine 10 m. tt 031/467-
007 1837
Prodam barvni TV in otroško POSTELJO z jogijem. tt 040/754-671 1848
Suha hrastova DRVA in brejo TELICO, prodam, tt 514-11-14 1856
Prodam ZAMRZOVALNO OMARO 240 I in PVC KARNISTER za 1000 I, z ventilom, tt 041/597-933 1884
Kupim visoko brejo KRAVO ali TELICO in prodam HLADILNI BAZEN za mleko, 100 I. tt 031/615-719 1866
Suha, bukova, hrastova in mešana DRVA, prodam, tt 041/347-248 1937
Prodam 3 m3 bukovih in 5 m3 mešanih suhih DRV, lahko z dostavo in razžagane. tt
2560-223 1966
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ZLATO POLJE, VODOVODNI STOLP kupimo več dvosobnih in trisobnih stanovanj, za že znane stranke. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
Kranj-bližina vodovodnega stolpa, Šorlijevo naselje, bližina bazena kupimo dvosobno stanovanje obrnjeno na jugozahodno stran, v prvem ali drugem nadstropju, do 13. MIO SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - Groharjevo, takoj kupimo dvo ali trisobno stanovanje! REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 7 94 906
STANOVANJA ODDAMO
ŠENČUR oddam lepo 3 ss, kuhinja opremljena, CK, garaža, po dogovoru, tt zvečer 041 /903-680 1838
NEPREMIČNINE
AGENT - Krani
TEL.: 2365-360,2365-36!
KERN
NEPREMIČNINE
Tel 2021-353 Maistrov trg, 11 íax.2022-566_4000 Kranj
KRANJ- oddamo garsonjero, in ETAŽO HIŠE z vrtom. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 04/ 234 40 80
ŠKOFJA LOKA, Partizanska, oddamo 2-sobno stanovanje, 60 m2, III. nadstropje, opremljeno. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 , 040 8 50 330
Šk.Loka - Frankovo nas: 1SS, 40m2, II.nad, opremljeno, prevzem možen 01.03.03. 1/2 leta predplačila, varščina. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
Kranj, Golnik - 3 SS v nadstropju hiše, Škofja Loka - 1 SS 45 m2 z vso opremo, takoj vseljivo, pred Škofjo Loko - nova samostojna hiša z vso opremo, velika garaža, takoj vseljiva, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
STANOVANJA NAJAMEMO
V Kranju najamem GARSONJERO ali 1 sobno STANOVANJE, tt 041/828-976 i7eo
Na Zlatem polju v najem vzamem manjše STANOVANJE. Inf. na tt 031/.314-201 1822
BISTRICA PRI TRŽIČU - najamem dvosobno STANOVANJE, tt 040/841-215 1932
KRANJ- najamemo opremljeno 2ss. FRAST-nepremičnine, 041/ 734 198 04/234 40 80
STAN. OPREMA
Prodam malo rabljen kombiniran ŠTEDILNIK in štiri delno GARDEROBNO OMARO, tt 2046-888 1797
Prodam KUHINJO dolž. 5 m, kotna, barva natur hrast, tt 5744-817 1890
Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo z vsemi kuhinjskimi napravami in jedilnim kotom, tt 2324-358 1925
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa GRADBENA DELA, notranje omete, vse vrste fasad, adaptacije, novogradnje, z materialom ali brez. tt 2027-031, 041/760-614, Halim Bytyqi s.p., Glavni trg 14, Kranj
1310
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, tt 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik 1312
Slikopleskarska dela, suho montažo predelnih sten in stropov vam nudimo po zelo ugodnih cenah. Sprejemamo naročila za izdelavo novih in sanacijo starih fasad, tt 204-96-30, 040/624-078 JR KRANJ d.o.o., Golniška 13 mbi
GRADBENIK REXHO d.no., Adergas 13, Cerklje izvaja vse od temeljev do strehe, omete fasad, notranje omete, predelne stene, kamnite škarpe ter urejanje in tlakovanje, tt 041 /589-996 1484
ŠPORT
Prodam ČOLN plastični lahko za 4 osebe, dvižna stena, dol. 2,6 m, z elektromotorjem 12 V, tip minkota 35 in prikolico zanj. tt 041/677-544 1752
Prodam SMUČI Elan PSX 188 cm z okovjem in ženske SMUČARSKE ČEVLJE, 39-40, nove. tt 041/840-717 1732
STORITVE
2 sobno STANOVANJE oddam v najem, tt 513-79-80 1865
BLED - alpski bloki, oddam GARSONJERO, 20 m2, CK, KATV, balkon, klet, popolnoma opremljeno, tt 041/681-058
MLAKARJEVA 2 ss, neopremljeno, 2. nad., priključki, Planina III, 1,5 SS, komplet opremljeno, ugodno oddam, tt 23 15 600, 041/774 101 PIANOVA NEPREMIČNINE
V okolici Kranja ODDAM SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje samski osebi. Mesečno predplačilo, tt 041/247-862, 040/858-080 ,942
BOHINJ - NOMENJ: 70 m2, prostorno 3 ss v 1. nadstropju stanovanjske hiše, balkon, CK, vsi priključki, oddamo za 1 leto z možnostjo podaljšanja, ugodno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
ŠENČUR; 89 m2, trisobno, izredno lepo vzdrževano, opremljeno, 1. nadstropje, velik balkon, vsi priključki, vseljivo 1/03, oddamo. OS00933MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
MISO, s.p.
C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510
* MONTAŽA IN SERVIS SENČIL:
' ROLETE * ŽALUZIJE' LAMELNE ZAVESE
- MONTAŽA ' TALNIH * STENSKIH in
• STROPNIH OBLOG
■ suhomontažna prenova oken in vrat . polaganje vseh vrst laminatov,
itisonov In toplih podov brušenje in lakiranje vseh vrst parketov
■ montaža in servis novega oz. obstoječega pohištva
- NOVO - nudimo vam tudi kvalitetno
tesnjenje starih oken
RODE
STROJNI ESTRI H I
Sr.vas 107, Šenčur Tel.: 04/25-11-605 041/653-780
SLO - DOM ZAKLJUČNA DELA, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava celotnih podstrešij in adaptacije stanovanj, laminati, okna, vrata in strešna okna Velux, pleskarska in druga vzdrževalna dela. tt 513-40-83, 041/806-751 Markotič Slavko, Suška c. 28, Šk. Loka 1516
RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe in samostojne podjetnike. Strokovno in ugodno! DA & JA, Cegelnica 33, Naklo tt 041/269-928 1S48
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času, 5% popust! 26
PARKET, LAMINAT, KERAMIKO - polagam ter brusim in lakiram parket, tt 040/201-401, Tarle Zdenko, s.p., ul. R. Papeža 5, Kranj 196
SELITVE, HITRI PREVOZI, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA, AVTOVLEKA, HITRO IN UGODNO tt 041/737-245 Tadej, 041/35-80-55 Matej, Brce Tadej,s.p., C. Jaka Platiše 11, Kranj 282
KITANJE in BELJENJE - hitro in kvalitetno! 031/508-168, Nahtigal Roman,s.p., Šorli-jeva 19, Kranj 325
STROJNO IZDELOVANJE estrihov
Klemene, Pokopališka 10, Xaklo
tel.: 04/25 718-13 041/632-047
ŠKORC-VODOVODNE INSTALACIJE IN OGREVANJE - adaptacije kopalnic, centralno ogrevanje, menjava pip, radiatorjev, sanitarne keramike itd...Zajamčena kvaliteta in ugodna cena. Aleš Škerjanc s.p., Žiganja vas 70, 4294 Križe, 041/941-067, 04/5958-360 641
IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ in predelnih sten po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux, stropnih in stenskih oblog in polaganje laminatov. Izdelujem tudi brunarice, tt 5186-055, 041/765-842 Mesec Damjan s.p., Jazbine 3, Poljane ms
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter pralnih plošč, Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo, tt 01 /839-46-14, 041/680-751, Adrovic in comp., Jelovška 10, Kamnik nee
/\ *ET 04/2316-800 /"NAČ\ 041/323-823
DOM , d.o.o., Šutno 93, Žabnica
STROJNI ISTIMI, POLAGANJE MIRITA IN IVC TLAKOV
FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za novogradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu, tt 515-44-90 FLAMME d.o.o., Potočnikova 11, Šk. Loka 1633
' KOMPLETNE ADAPTACIJE STANOVANJ, PARKETARSTVO, SLIKOPLESKARSTVO, POLAGANJE LAMINATA IN VSEH DRUGIH OBLOG, SUHOMONTAŽNI SISTEMI KNAUF, KERAMIČARSKA DELA. tt 031/379-256, 04/238-19-00 Benjamin Jagodic s.p., Zlato polje 3 C, Kranj 1679
BIZANT s.p.. Britof 9. Tel.: 041 514 547
Kranj:
Vam po ugodnih cenah nudi vse slikopleskarske storitve.
Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel.:04/506-13-00 fa\: 04/512-08-88
i.
u
LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA
Vabimo vas v tečaje
ANGLEŠKEGA, NEMŠKEGA, ITALIJANSKEGA, FRANCOSKEGA, ŠPANSKEGA, RUSKEGA in LATINSKEGA JEZIKA vseh stopenj za odrasle.
Potekali bodo v popoldanskem in večernem času.
Začetek vseh stopenj bo drugi teden februarja.
Organiziramo tudi tečaje poslovne angleščine in nemščine, obnovitvene 30-urne tečaje, inštrukcije, konzultacijske ure in prevajamo tekste.
Prijave in informacije: telefon: 04 506 13 13
www.lu-skofjaloka.si
STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, pro-tivlomne kovinske mreže za okna, podhodne REŠETKE, nadstreški za vhodna vrata. GELD.d.o.o., J. Šmida 15, Jesenice, tt 580-60-26
Zaključna mizarska dela v gradbeništvu, polaganje laminatov, montaža oken, vrat ter pohištva.Izvajamo tudi suhomontažne predelne stene, strope .po sistemu Knauf. tt 040/314-237 Vihamik, Vi-harnik Janez, s.p.Zadružna ul. 1A, Kranj
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ, ŠENČUR PRODAMO NOVA STANOVANJA V IZGRADNJI. BISTRICA PRI TRŽIČU - lepo 2 ss s kabinetom, 8. nadstr., cena 12,5 mio SIT.BLED obnovljena garsonjera, 27 m2/l, vsi priključki, KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK, plin, 13 mio SIT, GOLNIK -sončno, obnovljeno 3 ss + K, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena po dogovoru, KRANJ Planina I lepo 2 ss, 57 m2/lll od VIL, balkon JZ, 14,7 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l., od X., 14,8 mio SIT, KRANJ Planina I delno obnovljeno 2ss+k, 55 m2/IX, 13,8 mio SIT, BLED obnovljeno 1 ss, 50 m2 ali 2 ss, 60-70 m2, v večstanovanjski hiši, vsi priključki, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 s/
TUPALIČE - prodamo več novih STANOVANJ, različnih velikosti, cena 310 000 SIT/m2, TRŽIČ ugodno obnovljeno 3 ss v hiši z vrtom in garažo, koristne površine 140 m2+18m2 in 350 m2 vrta, 28,5 mio SIT, TRŽIČ - garsonjera v centru, 24 m2, obnovljena, s souporabo sanitarij, cena 2.4 mio SIT, BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, 39 m2, 2. nadstr nizkega bloka, delno obnovljeno, cena 9,5 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 88
Prodam 1 sobno STANOVANJE s kabinetom, 40 m2, BISTRICA PRI TRŽIČU; Kovorska cesta, tt 040/831 -251 we
GARSONJERA, s souporabo sanitarij, 24 m2, v hiši v centru Tržiča, obnovljena, prodam. Cena 2.4 mio SIT. tt 041/874-125
180
BISTRICA PRI TRŽIČU: Deteljica - 2 sobno STANOVANJE, 64 m2, sončno, lepo, prodam, tt 041/845-792 181
Radovljica 3 ss Cankarjeva, vila-blok, 70 m2, vseljivo junija, 19,5 mio SIT. tt 031/53-98-54_ eei
Boh. Bistrica, 2 ss,60m2 + zemljišče, obnovljeno, 15 mio SIT. tt 031/53 98 54 662
Stanovanja prodamo: Kranj Vodovodni stolp obnovljeno 2 ss 54,5 m2/l., CK plin, cena 13,7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 1 ss v večstanovanjski hiši, 38 m2/PR, plin do vrat, 5,8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00,041/333 222 714
Prodamo 2 ss s kabinetom, 2. nadstr., sončna lega, lepo vzdrževano. Cena po dogovoru, tt 232-42-20 do 16. ure, 232-44-43 po 16. uri 1343
Prodam 2 ss v 1. nadstr., Frankovo n., vsi priključki, 2 balkona, tt 040/702-534 uas
IZOLA - Simonov zaliv: novo GARSONJERO s pogledom na morje, 30 m2, balkon, vsi priklj., cena 14 mio SIT, KRANJ - Zlato polje, popolnoma obnovljeno 2 ss, 49 m2/IV, CK plin, 13 mio SIT, GOLNIK: sončno, obnovljeno 3 ss + k, 77.5 m2/PR od III, 2 balkona, cena 16.8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00, 041/333-2 2 2 1493
Prodam 1 ss, 37,5 m2, Škofja Loka-Pod-lubnik, III. nad., sončna lega. tt 2310-176
1707
KRANJ - Planina ugodno prodam manjše 1 sobno STANOVANJE, tt 041/843-761 1757
LESCE - prodam popolnoma opremljeno GARSONJERO, 24 m2, 4/4. tt 031/401-
501 1788
Iščemo potencialnega kupca za podstrešno STANOVANJE, cca. 90 m2, ogled možen po dogovoru, tt 041 /618-790 1809
Prodamo 4 sobno STANOVANJE v novejši hiši z vrtom in dvema parkirnima prostoroma, okolica Golnika, tt 041 /68-67-30 1821
Prodam 2 ss na Planini I. tt 031 /570-965
1824
Kranj - okolica, prodam 3 ss, 70 m2, obnovljena, pritličje, cena 14.5 mio SIT. tt 041/570-605 1825
Železniki: V več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo 1SS, 42m2, P, vsi priključki, popolnoma obnovljeno, cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041/755-296,040/204-661 ^
KRANJ, bližina sodišča - v 2 SS 54 m2, 1. nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina I - 1 GG 26 m2 m2 v 3.nad., K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
FR&.ST
d.0.0. Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-40-80, 04I/734-Ï98
e-mail:nepremicmne@frasf.s/
NOVA STANOVANJA za ZD Kranj na voljo še nekaj enot. Telefon: 041/647 257
KRANJ, Planina I - 2 SS 59 m2 v 5.nad , K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina III - 1,5 SS 42,60 m2 v 5nad., K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Planina II - v 2,5 SS 63 m2 v 8.nad., 2 SS + K 80 m2 priti, z atrijem, K3 KERN d.o.o , tel. 04 202 13 53, 202 25 66
RADOVLJICA: 60 m2, 2,5 ss v 1. nadstropju, bivalna kuhinja, balkon, klet, obnovljeno, vsi priključki, oprema, vseljivo takoj, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si
BLED. 52 m2, 2 ss v alpskih blokih, 2. nadstropje, balkon, klet, ohranjeno. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 50 m2, novo 1ss v 2. nadstropju, balkon, klet, vsi priključki, garancije, ugodno -brez provizije! ALPDOM, d.d Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
BLED: 32 m2, 1ssv 1. nadstropju, CK na elektriko, ohranjeno. ALPDOM, d d Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
LESCE: 48 m2, 1,5 ssv 2. nadstropju, vseljivo takoj, balkonska loža, klet, lasten vhod z verande, vsi priključki, CK na plin, vredno ogleda. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
Kranj-Planina I.: 1SS, 53m2, VIII nad, predelano v 2SS, vsi priključki, lep razgled ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
TRŽIČ: V več stanovanjski hiši prodamo popolnoma obnovljeno 4SS, 85m2, I.nad, vsi priključki. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Kranj-mestno jedro: 2SS, 44m2, v več stanovanjski hiši, obnovljeno, ugodno. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 041 /755-296,040/204-661
Šk.Loka-Groharjevo nas.: 1SS, 34m2, III.nad zelo lepa razporeditev, CK do.vrat, takoj vseljivo, mirna sončna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70,041 /755-296, 040/204-661
KRANJ, center-1.nad. 3 SS 84 m2 in 1/2 mansarde ter drvarnica, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ,Vodovodni stolp - 3 SS 81 m2 v 2. nadstropju, zaprt balkon, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, center - več 1 SS od 40-45 m2 v 2.nad., popolnoma obnovljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
KRANJ, Huje - 3 SS vel 74,5 m2 v 2.nad , vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,
KRANJSKA gora: 1 SS 45 m2 v pritličju, vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
BLED, alpski bloki -1,5 SS 52 m2, 2.nad., vsi priključki, možnost nakupa tudi garaže, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
Radovljica - 2 SS + K 71,14 m2 v 1. nadstropju hiše, CK, nova okna, nova vrata, K3 KERN d.o.o, tel. 04 20,2 13 53, 202 25 66
Škofja loka -1 SS 45 m2 v 2.nad./4.nad., zastekljen balkon, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66
cilpdom
nepremičninsko! poslovanje
LESCE: 78 m2, 2,5 ss, 2. nadstropje nove večstan. hiše, prostoren bivalni prostor, zimski vrt, balkonska loža, klet, vsi priključki, vse garancije, vseljivo takoj..ALPDOM, d.d., Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
BLED: 63 m2, 3ss v pritličju stanovanjske hiše, obnovljeno, lasten vhod, CK na elektriko, vsi priključki. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alp-dom.si
LESCE: 80 m2, 2,5 sobno vogalno stanovanje, 2 nadstropje, steklena veranda, balkon, klet, vsi priključki, urejeno dvorišče z zelenico. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 15, www.alpdom.si
ZAPUŽE: 63 m2, svetlo 2 ssv 1. nadstropju, novejša gradnja, velik balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, možen odkup garaže. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
RADOVLJICA: 36 m2, 1 ss v visokem pritličju, manjši blok (8 enot), balkon, shramba, CK, vsi priključki, mirna okolica, vseljivo takoj. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, vvww.alpdom.si
ŠORLIJEVA;68 m2, obnovljeno, nizek blok, balkon, vseljivo 02/04, cena 17 mio SIT. PSOOMA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
PLANINA I; 59 m2, dvosobno, 3. nadstropje, dvigalo, v-lega, vsi priključki, vseljivo, cena 13,9 mio SIT. PS00938MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000..
PLANINA; 61 m2, dvoinpolsobno, ohranjeno, balkon, 2. nadstropje, vseljivo, cena 14,3 mio SIT. PS00899MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - center; 52 m2, dvosobno, 2. nadstropje, lastna CK na olje, ugodno PS00882JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 sobno, dobra razporeditev, adaptirano, južna stran, nova kuhinja, 9. nadstropje. PS00949JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, 4. nadstropje, nizek blok, delno adaptirano, dobra razporeditev prostorov, velik balkon. PS00954JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
VODOVODNI STOLP: prodamo 2ss, 55m2, 1.nad., FRAST nepremičnine 041/ 734 198 04/ 234 40 80
Škofja Loka-Groharjevo naselje: prodamo 1ss, 35 m2, cena 10,6 mio, takoj vseljivo. FRAST nepremičnine 041/ 734 198 04/ 234 40 80
ŽELEZNIKI, prodamo 2-sobno stanovanje, 40 m2, pritličje, vsi priključki. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74, 040 850 330
ŠKOFJA LOKA, Frankovo, prodamo obnovljeno, 2-sobno stanovanje, predelano v 3-sobno, 72,00 m2 + atrij 30,00 m2, takoj vseljivo. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 , 040 850 330
nepremičninska družba
loman d.o.o., mladinska ulica 2.. 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 041 347 323 e-mail: loman@volja.net
KRANJ - Planina II; 89 m2, trisobno, 7. nadstropje, dva balkona, lep razgled, dober razpored, zelo ugodno. PS00896JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
KRANJ - Stražišče; 97 m2, pritličje hiše, trisobno, adaptirano v celoti, CK na olje, izhod na zelenico, odlična lokacija. Cena po dogovoru. PH00905JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o, tel. 28 11 000.
NAKLO; 100 m2, prodamo 4 sobno stanovanje v pritličju hiše. Je v celoti adaptirano, ima veliko pokrito teraso. K stanovanju pripada tudi velika klet. Vseljivo je po dogovoru, cena 23 mio SIT. PH00945JN. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000
KRANJ - ZLATO POLJE, v štiri leta starem objektu prodamo zelo lepo garsonjero z ločeno kuhinjo 34 m2, 1 nadstropje/nizek blok, balkon, vseljivo takoj. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v lepi staromeščanski hiši prodamo komplet opremljeno garsonjero, 22 m2, 2. nadstropje, brez balkona, ISDN, KATV, vseljiva takoj, cena 7.2 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
ŠKOFJA LOKA - GROHARJEVO NASELJE, prodamo enosobno stanovanje 33,44 m2 + 2,40 m2 klet, 3. nadstropje, manjši balkon, brez CK, vsi ostali priključki, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, na zelo mirni lokaciji, prodamo enosobno atrijsko stanovanje, 45 m2, pritličje/nizek blok, balkon + atrij, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - CENTER, v staromeščanski hiši prodamo enosobno stanovanje, 39,58 m2, 1.nadstropje, brez balkona, brez CK, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - ČIRČE, v novem šest-stanovan-jskem objektu, prodamo dvosobno stanovanje, 54,25 m2, pritličje, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 17.5 mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
UGODNO! KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 60,70 m2, 2. nadstropje/nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje, 51,50 m2, 1. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje, 54 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - SAVSKA CESTA, prodamo dvosobno stanovanje, 61,60 m2, 4.nadstropje, brez balkona, CK - je, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA III, dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,40 m2, 9.nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 61,80 m2, pritličje/ večstanovanjske hiše, CK-trda goriva, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360
PLANINA 1: prodamo 1SS, višje nadstropje, 11 mio FRAST nepremičnine 041/ 734 198 04/ 234 40 80
AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI
Trg Svobode 6 tel.:564-550, 041/64G-902
PREDDVOR - NOVOGRADNJA POSLOVNO STANOVANJSKEGA OBJEKTA Na voljo še nekaj stanovanjskih enot različnih kvadratur ter razgibanih tlorisov! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
NOVOGRADNJA V ŠENČURJU! PRODAMO VEČ STANOVANJ, RAZLIČNIH VELIKOSTI, IZGRAJENIH NA KLJUČ! Vselitev najkasneje junij 2003. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 95 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enot. Prevzem možen v septembru 2003! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 2 sobno 55 m2, II.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Gosposvetska ul., bližina ZD, 4 sobno, 87 m2, I.nadstr., nizek blok, CK plin, adaptirano in vzorno vzdrževano, možna menjava za manjše stanovanje! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Šorlijevo naselje, 2 -sobno stanovanje, 55 m2, IV.nad., dvigalo! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Planina, Gogalova ulica, garsonjera 30 m2! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
LESCE, - gars., 20,55 m2, M, pokrit parkirni prostor, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - gars., 27,40 m2, V.nad , opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
z IBN licenco
TjDAnepreiviičnine
sedaj tudi na internetu
tel.: 04-2361-880 fax.: 04-2361-881 GSM: 041-331-886
Stritarjeva ulica 5 4000 Kranj
Radovljica: V več stanovanjski hiši prodamo, 1SS, pritlična etaža, 40m2, obnovljeno, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661
Planina I, prodam GARSONJERO, 28 m2, vsi priključki, opremljena, z balkonom, 8.8 mio SIT. tt 041 /399-410 1S28
Na Jesenicah prodam 1 ss, 37 m2, cena po dogovoru. tt 2328-363 1897
STRAŽIŠČE novo dvosobno stanovanje 64 m2, pritličje, večstanovanjski hiši, CK, kamin, balkon, cena ugodna, prodam, tt 23 15 600 , 041/774 1 01 PIANOVA NEPREMIČNINE 1926
KRANJ VODOVODNI STOLP, prodam GARSONJERO, 30 M2. tt 031/415-285
ŠKOFJA LOKA Partizanska c. prodamo 2 ss s kabinetom 58 m2, CK ogrevanje, 8. nadstr., lep razgled, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 1963
TOVORNA VOZILA
Prodam KOMBI VW KARAVELA 4 x 4, el. paket, 1.95, klima, ABS... tt 041/919-376
1841 ,
VOZILA DELI
VLEČNE KLJUKE montaža in vpis. Drole Boris.s.p., Zg. Bitnje 312, 041/896-134
1351
Prodam komplet spojlerje za Golf IV, Pun-to, Clio, Twingo ter zadnje za Polo in Peugeot 206. tt 041 /265-650 1742
Prodam 3 letne GUME za avto OPEL KADETT, cena ugodna, tt 2325-011 ubb
CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, tt 50-50-
500 1772
Prodam VERIGE ZA TRAKTOR Ferrari ali podobnega, dim. 9.5 x 20. tt 51-22-654
1781
Prodam 4 lita PLATIŠČA in LETNE PNEVMATIKE original VW GOLF Variant TDi, 5 vijakov, gume Goodyear 205-55/R 16. tt 041/347-413 1836
VOZILO KUPIM
UGODEN ODKUP POŠKODOVANIH in CELIH VOZIL, tt 04/2041-168, 041/730-939 170
NAJUGODNJEŠI odkup poškodovanih vozil. Takojšnje plačilo, odvoz, prepis, tt 041/643-054 CORK 2000 d.o.o., Krnica 42, Zg. Gorje 222
Osebni avto od I. 93 dalje, cel, poškodovan oz. v kakršnem koli stanju, KUPIM. NAJBOLJŠE MOŽNO PLAČILO, tt 031/343-965 709
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis in odvos. tt 031/770-833 1428
Kupim PASSAT 1.9 TDI, od 1.98 naprej, karavan, 4 motion, s čim več opreme, tt 041/535-326 1787
VOZILA
KRANJ, center -1 sobno ( predelano v 1,5 sobno), II.nad. v celoti prenovljeni meščanski hiši, lepo prenovljeno in delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA III - 1 sobno, 42,60 m2, V.nad., obnovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ŠKOFJA LOKA, Groharjevo nas. -1 sobno, 33 m2, III.nad., opremljeno in takoj vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, VI.nad., obnovljeno v celoti, takoj vseljivo, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA I - 2,5 sobno, 65 m2, V.nad., prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
ZLATO POUE zg - 2+2 sobno, 70,66 m2, mansarda, odprt kamin, prenovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
PLANINA II - 3 sobno, 89,10 m2, II.nad., 2 balkona, delno obnovljeno, opremljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114
Šenčur - novogradnja: Večja garsonjera 54m2, III nad, vsi priključki, velik balkon z čudovitim razgledom, mirna lokacija. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
Kranj-Šorlijevo nas.: 2SS, 48m2, II. nad, nizek blok, vsi priključki, nova kopalnica, dva lastniška parkirna mesta, vredno ogleda. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041 /755-296,040/204-661_
Kranj - Orehek: Novogradnja 1SS 40m2, P, 2SS - 48m2, P, 3SS- 77m 2-94m2, funkcionalna razporeditev, vsako stanovanje ima lastno garažo, urejena okolica - zaključena celota, ugodni plačilni pogoji, vseljivo september 2003 ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 041/755-296, 040/ 204-661_
Hrastje: 2SS, II. nad, 60m2, obnovljeno, nova kopalnica, vsi priključki, balkon, mirna sončna okolica. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70. 041/755-296,040/204-661
Bled: 1 SS, 34m2 + 50m2 atrija, obnovljeno, vsi priključki, cena zelo ugodna 11.500.000,00 SIT. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I, 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIAAVTO.d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 M
ODKUP, PRODAJA in PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ, Savskac. 34, tt 20-11-413, 031/231-358, 041/707-145 356
ODKUP-PRODAJA, prepisi rabljenih vozil. MEPAX.d.o.o., tt 23-23-298, 041/773-772 955
WM C"1 Bratov Piaprotnik 10, NAKLO ■L_J Tel./fax 04/25-76O52
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAZ.LCEV¥MOHROE¥
Prodam LANCIO Y, I. 98, prvi lastnik, servo volan, elek. pomik stekel, AB, CZ, radio, zimske gume, cena po dogovoru, tt 040/205-935 1759
Prodam R 4,1.91, reg. do 8/03, 105 000 km, rdeč, lepo ohranjen, 115 0Q0 SIT. tt 2325-823,040/285-748 i?ei
Prodam GOLF diesel II, 1.85, reg. 10/03, bel, 5 P, orig.nemški, 210 000 SIT. tt 031/265-242 1762
Prodam GOLF II, I. 8 SIT. tt 041/550-314
1.3, cena 170.000
1744
ITD+nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj tffo 2366-670,2366-677
GSM:041 /755-296 E-MAIL.itd,nepremicnine@siol/iet
PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO,
■ I I V. I I I I I v.
M
MARK MOBIL D.O.O., Kranj, odkup in prodaja rabljenih osebnih vozil ter prenos lastništva, tt 2353 500 IN 041 /668-283 958
Prodam PEUGEOT 406 karavan 1.8,1.98, vsa oprema, klima, lažje karamboliran. tt 23-23-291 M.19
Ugodno prodam TOYOTA STARLET, 1.93. registriran do 3/03 tt 584-00-40 1624
Prodam R 5 FIVE 1.4, I. 95, sive barve, 5 V, cena po dogovoru. Inf. na tt 041/591-537 ali 041/970-259 lesi
Prodam HROŠČA 1200, 1.1975, ugodno, tt 031/716-629 1728
OPEL ASTRA 1.6 klub caravan, I. 93, bele barve, strešno okno, servo volan, centralno zaklepanje, tt 041/227-338 1732
Prodam LADO SAMARO, I. 88, prevoženih 160.000 km. tt 040/599-409 1734
FIAT TEMPRA 1.6 karavan, I.92/93, meta-lik modre barve, tt 2021-097, 040/396-
034 1739
JEEP, vojaški, vgrajen diesel motor, reg., v brezhibnem stanju, prodam, tt 531-83-40
1768
Prodam JUGO 45, deče barve, 1.89, za 35 000 SIT. tt 25-21-167 1771
Prodam RENAULT ESPACE, 1.92, reg. do julija 2003. tt 040/851-906 1779
Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, 1.92 in PUHALNIK za seno Tajfun, tt 031 /271 -151
1786
VECTRA 1.6, I.95, cena 770 000 SIT. tt 041/853-020 1790
RENAULT 5 CAMPUS, I. 1992, registriran do konca februarja, prodam. Cena 190.000 SIT, tt 232-83-98_iT«
AUDI A 4/A 6 AVANT, 1.98, prodam, tt 533-32-43 1804
Prodam MAZDA 323 S, 1.90, lepo ohranjen, reg. še 10 mesecev in GOLF D, 1.83, lepo ohranjen, tt 040/827-126 1807
Prodam VOLVO 440, 1.94, garažiran, celotna dodatna oprema, 1.350.000 SIT. tt 233-13-44 1810
Prodam FORD ESCORT, 1.84, kovinsko modre barve, s strešnim oknom, spojlerjem in vlečno KLJUKO. Je v dobrem stanju, vendar neregistriran, tt 031/318-162 1812
CLIO FIDJI 1.2,1.3/98, siva metal, CZ, 78 000 km, 820 000 SIT. tt 513-23-32, 040/684-092 1829
SUZUKI SWIFT 1.3 GLX, 160 000 km, 1.90, 5 V, kovinsko siv, cena 230 000 SIT, prodam, tt 040/201-264 1830
Prodam FORD ESCORT 1.8, 16 V, GHIA, 1.93, dobro ohranjen, tt 041/821-962
1832
Prodam HYUNDAI ACCENT 1.5 GS, star dve leti, 35000 km, cena 1.460.000 SIT. tt 041/358-072 1834
Prodam FORD ESCORT letnik 1991, lepo ohranjen, tt 041/460-178 183B
FIČKA 750, garažiran, registriran, odlično ohranjen, 30 000 km, prodam za 70 000 SIT. P 533-34-27_1853
Prodam R 4 GTL, 1.90. tt 25-31-108 i854
FORD MONDEO 1.6, 16 V karavan, 1.96, z vso opremo, 140 000 km, ugodno prodam, tt 041/622-452 iseo
Prodam GOLF III CLD, 1.93, metalno sive barve, 215 000 km, 5 V, 1.2 mio SIT. tt
2332-939_ 1863
Prodam R 5 CAMPUS, 1.93. tt 040/627-
807 1867
Prodam terenski avto KIA SPORTAGE MRDI, 94 KW, 2000 ccm3, 1.95, 73 000 km. tt 5743-294 1875
Prodam R TWINGO, 1.2001, 18 000 km, rumene barve, tt 5741-801, 041/677-865
HONDA, HRV 1.6 GRANDE 4X4,LET 2000, 54.000 KM, MET MODRA, 5V, KLIMA, ABS, EL OPREMA, REG 2/04, V GARANCIJI, 3.380.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FIAT PUNTO 75 SX, LETNIK 1998, 100.00km, CZ, ES, SREBRNE BARVE CENA: 920.000,00. KREDIT DO 5 LET! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
Fiat tempra 1,6 mpi, letnik 1995, 160.000km, zelene barve, cz, es. Cena: 460.000,00 KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308
FELICIA 1.6 LX.LET 97, 1 .REG 98, 1.LASTNIK, SERVISNA, 690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
GOLF IV 1.9 SDI.LET 98, MET SVETLO ZELEN, 5V, ABS, 2X AIR BAG, 4X EL STEKLA, CZ, EO, SERVISNA, OHRANJEN, 2.070.000 SIT AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
BMW, 318 I,LET 99, 51.000 KM, MET TEMNO ZELEN, 6X AIR BAG, AVT KLIMA, AR, EL OPREMA, SERVISNA, GARANCIJA, 3.390.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
MEGANE 1.6 16V RXE.LET 99, MET SREBRN, 5V, 1.LASTNIK, SERVISNA, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, 1.790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
SCENIC 1.6 16V.LET 2002, MET SREBRN, 25.000 KM, KLIMA, 6X AIR BAG, EL OPREMA, MEGL, AR, 2.990.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL : 04-5319-118
LAGUNA II 1.8 16V.LET 2002, MET SREBRNA, GARANCIJA, 3.490.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
DAEWOO, RACER 1.5,LET 95, MET RDEČ, 1.LASTNIK, SERVISNA, 460.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
NAKUP NA POLOŽNICE, MIN 25% POLOGA, OSEBNA IZK, IN DAVČNA ŠT.UREDI-MO V ENEM DNEVU, AVTO LESCE D.O.O , TEL: 04-5319-118
OGLEJTE SI VSO NAŠO ZALOGO VOZIL NA WWW.AVTO-LESCE.SI
Prodam R 4, 1.90, odlično ohranjen, cena 150 000 SIT. tt 041 /542-716 1880
Prodam POLO CLÀSSIC 1.6, r. servisi, 1.97, bel, 96 000 km, 1. lastnik, 1.190.000 SIT. tt 031/657-458 i882
Prodam FORD SIERRA 2.0, 1.87, reg. na novo. tt 041/288-461 1885
Prodam HYUNDAI ACCENT 1.5 GLS, 1.96, 5 vrat. tt 041/841-857 1886
SVFI MI'KIMIÍMM
SUET
vile* IV, Kn/\nJ
NEPREMIČNINE KI Al   I SIA 11
Ll 04/281-1000 1».: O4/702-MW
Mil: Itclold WI-HI. ip://ww*. W» I -Ml ,\
Prodam CLIO 1.2, I. 99/99, 3 vrata, prva lastnica, cena 1.000.000 SIT. tt 23100-30, 031/751-408, po 16. uri 1747
Prodam ALFO 33 1.3, I. 91 in OPEL KADETT 1.88 tt 031/266-300 1754
Prodam R 19 GTS, I. 91, lepo ohranjen, servo volan, zimske gume, reg. do 8/2003, 150.000 km, cena 195.000 SIT. tt 594-54-12,041/375-339 1758
FIAT BRAVA 1,2 SX, LETNIK 2001, META-LIK SREBRNA, 16.000km, AIR BAG, DCZ, ES. CENA: 1.690.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308
VW VENTO 1,6 CL, LETNIK 1993, META-LIK ČRN, SERVO, CZ. CENA: 590.000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308
RENAULT MEGANE 2.0 RT CLASIC, META-LIK MODER, 90.000km, RADIO S CD IZMENJEVALCEM, CZ, ES. CENA: 1.340.000,00 SIT. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30. KRANJ, TEL.: 04/20 19 308
R5 FIVE, LET 95, BELA, 3V, 460.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
BMW, 320 I,LET 2000, MET ČRN, VSA OPREMA, NAVIGACIJA, SERVISNA, GARANCIJA, AVTO LESCE D.O.O., TEL.. 04-5319-118
MAKLER BLED do.d
PRODAJA NEPREMIČNIN
4260 bled, Ljubljanska cesto \ tel: 5767-600, 041/647-974
Prodam R 5 CAMPUS, I. 93. Likozarjeva ul. 25, 040/627-807 1895
VW POLO 1.6, I. 95 rdeče barve, servo volan, elektro paket, centralno zaklepanje, 100.000 km, cena 800.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju, tt 275-93-93 i90i
CITROEN AX CABAN 1.1, I. 94, 5 v bele barve, lepo ohranjen, cena 410.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, tt 275-93-
93 1902
SUZUKI SWIFT 1.3 L. 98, rdeče barve, lepo ohranjen, elektro paket, cena 700.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje, Visoko, tt 275-93-93 • 1903
OPEL ASTRA 1.4 I. 95, bele barve, lepo ohranjen, avtoradio, cena 630.000 SIT. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, tt 275-93-93 1904
PEUGEOT BOXER 350 LH, 2.5 TDI, I. 99, 210.000 km, servisna knjižica. Avtohiša Kavčič, Milje 45, Visoko, tt 275-93-93
1905
Prodam PEUGEOT 205,1.87, na novo registriran, tt 031/675-437 1910
Prodam GOLF JXD, I. 87, cena po dogovoru, tt 041/844-327 1911
RENAULT CLIO 1,4 RT, 1.98, nov model, klima + vsa oprema, tt 041 /787-050 1921
Prodam R 19 1.4 RT elek. paket, nove gume, spojler, euro. tt 041/382-807 1934
R 19 kratki 1.4, letnik 1989, zelena meta-lik barva, prodam, tt 2323-900 1962
Zelo ugodno prodam CITROEN AX, I. 9/90, potreben manjšega popravila, tt 594-61-10 1969
ŠKODA FELICIA I. 97, prva lastnica, cena 670.000 SIT. tt 041 /366-664 1971
NISSAN SUNNY L. 93, podrsan po levi strani, ugodno prodam, tt 041/869-599
1972
MEGANE 1.6 RT, odlično ohranjen, ugodno prodam, tt 041/347-466 1973
VIKENDI
PODČETRTEK - Hrastje: Vikend - brunarica v treh etažah po 35 m2, parcela 1400 m2, lepa sončna lega, vinograd, urejen dovoz, 10 km od Podčetrtka, vsa veljavna dokumentacija, ugodno prodamo. ALPDOM, d.d. Radovljica, 04 537 45 00, 04 537 45 16, www.alpdom.si
KRVAVEC - Ambrož; 93 m2, zidan vikend z garažo, sončna parcela 713 m2, končna, mirna lega, cena 18 mio SIT. PV00858MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000.
ZAPOSLIM
ZIDARJA zaposlim za fasaderstvo in strojne omete, v okolici Jesenic. Lahko tudi delavec, ki bi imel veselje do tega dela. tt 041/584-227, Vajdec Damjan, ul. Prvobor-ca 6, Jesenice 1060
Zaposlimo TISKARJA na tiskarskem stroju Rolland-dvobarvni. Zaželjeno je vsak 2 leti delavnih izkušenj. Pisne prijave sprejemamo najkasneje do vključno 21.2.2003 na naslov Tiskarna Čuk,d.o.o., Sv. Duh 138, Škofja Loka 4220 ali po telefonu 04/513-75-60. Najkasneje v 8 dneh po končanem razpisu vas bomo obvestili. mo
dom pla n
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 GSM: 041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
' v Kranju pn Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno stanovanje v I nadstropiu. izmere545m2, ' v Kranju. Šortijevo naselje prodamo enosobno stanovanje v I nadstropiu. izmere 40,9 m2,
* na Planini I v Kranju, blizu kotlarne, prodamo lepo ohranjeno dvosobno stanovanje v II nadstropiu, izmere 60,70 m2,
' Na Planini III v Kranju prodamo obnovljeno dvosobno t kabinet stanovanie s hobi sobo v kleti, samostojnim vhodom in dvema atniema, imere 94,50 m2,
' na Planini I v Kranju prodamo 2 ♦ 2 kabineta stanovanie v VI nadstropju, izmere 91 m2;
' v Kranju, Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno stanovanie s centralnim ogrevanjem v I, nadstropiu, izmere 85,60 m2;
* v Kraniu na Planini I prodamo 3-sobno * 2 kabineta stanovanje III nadstropje, v izmen 103,7 m2:
' v Kraniu na Planini I prodamo dvosobno t 2 kabineta stanovanie v IV nadstropiu, izmere 88,6 m2 ' v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v I. nadstropju, izmere cca 130 m2
* na Planini I v Kraniu prodamo obnovlieno garsonjero v XI nadstropiu, izmere 21 m2;
* na Planini II v Kranju prodamo dvosobno stanovanje v II nadstropju, izmere 68,3 m2
' v Škofji Loki prodamo enosobno stanovanje v III nadstropju, v izmen 33 m2 - nizek blok - klasično ogrevanje; STANOVANJE ODDAMO V NAJEM
* na Golniku v prwat hsi oddamo v naiem trosobno opremljeno stanovanie v prvem nadstropiu, izmere 80 m2;
HIŠE - PRODAMO
' v Čirčah pn Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim
lokalom in urejenim parkirnim prostorom;
' Kranj - bližnja okolica, prodamo družinsko enonadstropno
hišo z 345 m2 bivalne površine in kletjo na parceli vekkosti
1400 m2 (hiša je prenovlienal.
' v Podbrezjah prodamo vsokopntlično hišo z gostinskim
lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli
velikosti cca 1000 m2
" v bližini Cerkerj na Gorenpkem prodamo pritlično hišo. tlorisa 12x11 m2, na parceli velikosti 572 m2; ' v Radovlici prodamo pritličje enonadstropne stanovanjske hée in prizidek z garažo za dva avtomobila na parceli velikosti
980 m2;
' v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo
hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki
omogoča nov postovnostanovanjski objekt;
' v Zmincu pn Škof|i Loki prodamo visokopritlično hišo v III.
gradbeni fazi, na parceli velikosti cca 600 m2;
" Iz Bleda, 10 km proti Bohmiu. prodamo starejšo hišo na
parceli velikosti 520 m2;
" na Koknci pn Kranju prodamo novozgrajeno hso v (V gradbeni razi, na parceli velikosti 541 m2
* v bližini Nakla prodamo vsokopntlično hšo v III gradbeni fazi, na parceli 500 m2;
" v bližini Škofje Loke na žeto lepi lokaciji prodamo vsokopntlično hišo na parceli, velikosti 160 m2 ' na Pnmskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; ' Brezje nad Tržcem - vas Lese - prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pntličiu na parceli velikosti 80 m2;
* v bližini Preddvora prodamo zelo lepo vsokopntlično hišo, tlorisa 13 x 9 m2 na parceli velikosti 685 m2; POSLOVNI PROSTOR-prodamo
' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za psarne, v II nadstropju, v izmen 307 m2; ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmen cca 450 m2 - lahko tudi po delih. ' na Planini III v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremlien, velikosti 78 m2;
' v Kranju Nizu avtobusne postaie prodamo poslovne prostore v III nadstropiu, v izmeri cca 135 m2, primemo za osame (možnost prodaje tudi manjših kvadratur), ' v Kranjski Gon prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni fazi, pritličje, v izmen 136 m2,
' v Kranju na Pnmskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca 150 m2;
' v Kranju - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritličju, v izmeri 42 m2;
' v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, pnmeren za trgovino banko ali podobno dejavnost, v skupni izmen 552 m2 (bivši Comming); ' v Kranjski Gori prodamo poslovni prostor v izmen 125 m 2 v 1, etaži stanovanjsko preskrbovalnega centra; " v Hrastju pn Kraniu prodamo poslovni prostor v izmen 400 m2, pnmeren za trgovino ali skladišče m v mansardi izdelanim dvosobnim stanovanjem, velikosti cca 60 m2; ' v Knžah pn Tržiču prodamo poslovni prostor (pnmeren za trgovino) v pntlčiu, izmere 64 m2 - parkinšče urejeno, POSLOVNI PROSTOR: - oddamo v najem
* v Čirčah pn Kranju oddamo v naiem psarnske prostore v izmen 80 m2;
* v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikosti v II nadstropiu;
" v Kranju na Pnmskovem oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere cca 32 m2 - samostojni vhod; ■ na relaci|i Krani - Škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo ureien poslovni prostor (pritličje * etaža) v izmen cca 150 m2;
' blizu Kranja oddamo v najem večie parkinšče, na parceli velikosti 860 m2;
' v Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v naiem poslovni prostor v izmen cca 40 m2;
' v Žireh oddamo v naiem skladiščne prostore v izmen cca 130 m2 (višina 3,30 m);
" V Čirčah pri Kranju oddamo v najem skladiščne prostore v imen 50 m2
" v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, pnmeren za trgovino ali psarno.
PARCELA-PRODAMO:
' v Kranjski gori - Podkoren prodamo zazidljivo parček) v imen
2.500 m2;
' na Zg, Jezerskem prodamo zazkflirvo parceto, velikosti cca 1500 m;
' v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3000 m2,
možnost delitve tudi na manjše;
' v Briniah pn Kranju prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1800
m2:
VIKEND PRODAMO
' na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikosti 460 m2.
' na Krvavcu - Knška planina - prodamo garsonjero v izmen
27,10 m2;
' na Bledu prodamo vikend, ttonsa 46 m2, na parceli velikosti 1400 m2,
VIKEND PARCELA
' pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m2
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
Zaposlim 2 mizarja, monterja za pohištvoun delavko za brušenje pohištva. Restavratorst-vo Ferjan, Sp.Duplje 6, Duplje, tt 25-77-600 1410
Honorarno zaposlim pomoč v kuhinji in strežbi, tt 25-22-083, Pavlin Anica s.p., Šenturška gora 23a, Cerklje mio
FAMILY FROST, d.o.o. Tacenska 20, 1000 Ljubljana
Podjetje FAMILY FROST zaradi reorganizacije išče 5 novih dostavljalcev.
Če ste pripravljeni na nove izzive, pokličite po tel.: 031/609-738, na katerem se lahko dogovorite za razgovor.
Zaposlimo ŠOFERJA B in C kategorije, tt 041/635-033 Mesarija Gregorc, Golniška c. 102, Kranj 1658
Zaposlimo VOZNIKE kamionov
v mednarodnem prometu, s kategorijo B, C,
E in končano IV. stopnjo izobrazbe. Pisne ponudbe z življenjepisom pošljite na: HABJAN TRANSPORT, d.o.o., Zminec 78, Škofja Loka.
Zaposlim STAVBNEGA KLEPARJA - KROVCA, tt 041/628-292, 04/2555-444 SPARTAK d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 1663
Zaposlimo DISPONENTA v mednarodnem transportu z naslednjimi pogoji: znanje tujih jezikov, obvezno nemški in angleški jezik, ostali zaželjeni, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, starost do 30 let. Ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite v 14. dneh na naslov: TRAMIN d.o.o., Ul. Bratov Praprotnik 21, Naklo 1664
OAD
nepremičnine
Hotel Grajski dvor. Kranjska C, 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24. 031/322-246, 041/703-839
Zaposlimo KV KUHARJA, tt 250-11-69 Gostilna Govc, Mavčiče 69 i67t
V drevesnici med Kranjem in Ljubljano honorarno zaposlim mlajšega upokojenca, ki ima veselje do tovrstnega dela. tt 01/83-24-186, zvečer, Drevesnica Tušek, Zapoge 1E, Vodice i68o
DEKLE za delo v strežbi zaposlimo v baru v Kranju, tt 031/618-760 Križman Andrej s.p., Mengeška c. 53 A, Trzin 1725
Nudimo redno ali honorarno zaposlitev na področju promocije in prodaje. Redna izplačila, strokovno uvajanje, tt 040/614-377 NOVA REVIJA d.o.o., Dalmatinova 1, Ljubljana 1733
Honorarno zaposlim fanta v ročni avtopral-nici. iz bližnje okolice. PELKO d.o.o., Visoko 103 C, Visoko tt 25-35-630 1737
NATAKARJA-ICO in ČISTILKO v kuhinji zaposlimo. Gostilna Kunstelj, Gorenjska c. 9, Radovljica tt 531 -51 -78 1749
Zaposlimo SLAŠČIČARJA-SLAŠČIČARKO za nedoločen čas. Pisne vloge na RENDEZ-VOUS.d.o.o., Komenskega 5, Kranj 1753
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
^JT^a-B®    041944 944
Kranj - Radovljica - Jesenice
Biroteh, d.o.o. - Hrušica
Internet: www.radiotop.net
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-2 2 2, Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur.
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685__
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce
Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987, 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963, 041/357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode,
tel/fax.: 01/3613 - 589, dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE
24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA
Ves dan VIDEOSTRANI In vsak večer GORENJSKA TV POROČILA
Sedem dni v tednu oddajamo zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program
Snemamo v rv studiu, v VaSi občini, v Vasi KS ali celo pri Vas doma
ŽIVALI
telefon uredništvo: 04 / 233 11 59
telefon komerciala: 04 / 233 11 SS
telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56
fax marketing: 04 / 232 45 50
fax poročila DESK: 04 / 233 12 31
e-mail: gtv(g!tel«-tv.si INTERNET: httpj/www.tste-tv.si
Zato nas poki
TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDE08POTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALi "CELOVEČERNI FILM"
Našli nas boste v srcu Gorenjske -GTV gorenjska televizija, Nikole Tesle 2. p.p. 181, 4001 KRANJ
V redno delovno razmerje sprejmemo ŠOFERJA za razvoz hrane iz Škofje Loke ali okolice z lastnim osebnim avtomobilom, tt 041/3939-95, Juhant Mateja,s.p., Frankovo nas. 8, Šk. Loka 1796
Zaposlimo VOZNIKA VLAČILCA v mednarodni špediciji za prevoze predvsem po Nemčiji. Pogoj: opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV.stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska c. 22, Kranj 1802
Zaposlim VOZNIKA v mednarodnem prometu s kategorijo B, C,E in končano IV. stopnjo izobrazbe. Pismene prošnje na naslov : Avtoprevozništvo Jovanovič.s.p., Partizanska c. 48, Kranj 18I8
Iščem pomoč za likanje na domu (Drulov-ka), 3 ure na 14 dni. tt 23-55-30, popoldan
1826
Zaposlimo STROJNIKA težke gradbene mehanizacije - VOZNIK C kategorije, tt 041/744-701 Roblek Franc s.p., Bašelj 25 C, Preddvor 1849
Zaposlimo MONTERJA garažnih dvižnih vrat. tt 238-07-00 MKL SYSTEMS d.o.o., Savska c. 34, Kranj 1852
Zaposlimo KV MIZARJA s prakso. Smolej.d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, tt 595-88-02 ali 041/619-302, med 8. in 18. uro 1896
Zaposlimo mlajša KUHARJA in NATAKARJA, lahko pripravnik, tt 031/517-521, Mar-gos.d.o.o., Smledniškac. 32, Kranj 1899
Uspešno podjetje ob širitvi na Gorenjsko zaposli pet NOVIH SODELAVCEV za direktno proajo. Visoka provizija vam omogoča realni zaslužek do 250.000 SIT/mes., šolanje, napredovanje, nagrajevanje. Pridružite se najboljšim! FANTOME - Nenad Radič s.p., Meškova 4, Slovenj Gradec, tt 031/699-
510 1909
PEKA z izkušnjami zaposlimo, tt 041/735-930, Pekarna Zevnik,d.o.o., Ljubljanska c. 36 A, Kranj 1914
Honorarno zaposlim ČISTILKO za čiščenje gostinskega lokala, tt 513-26-01, 041/719-018 Miftari Enver s.p., Kidričeva 67, Šk. Loka 1916
V Kranju zaposlimo NATAKARJA -ICO. tt 041/366-624 INTERTREND d.o.o., Hotemaže 50, Preddvor 1919
Koalo
Beivi
Kranj    9B.3 MHx
Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 972
Radio fje U-i. do o oitidiietria (i, 4000 Klanj
ZAHVALA
Ko v deželo se prikradel
mrzel zimski je večer,
ti zet vedno tja med zvezde si odšel.
Je srce zakričalo v bolečini,
misli preplavili nepozabni so spomini.
Če tudi kdaj se solza posuši, spomin na tebe nikoli ne zbledi.
V 80. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, brat, stric, svak in tast
VINKO VRHOVNIK
iz Šenčurja
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ki bodo še dolgo razsvetljevale njegov novi dom. Posebej hvala osebju bolnišnice Golnik, ki seje neštetokrat borilo z njegovo boleznijo, dežurnemu osebju ZD Kranj, dr. Bečanu in sestri Ani ter patronažni sestri Francki za telesno in duševno pomoč. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen obred, pevcem iz Naklega, GD Šenčur, Društvu upokojencev in pogrebni službi Navček.
Se enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste se še zadnjič poslovili od njega.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Šenčur, februar 2003
Zaposlimo AVTOELEKTRIČARJA-ELEK-TRONIKA IV. ali V. stopnja izobrazbe (3+2). Avtohiša Kranj-Citroen, Pot za krajem 38, tt 041/688-789 1922
Zaposlimo izučenega MIZARJA z delovnimi izkušnjami Pohištvo Iskra, Barletova c. 3, Medvode, tt 01/3611-211, 3613-522 1923
Zaposlimo mlajšega moškega, strojna smer, bližnja okolica Škofje Loke. Roto-plast,Kidričeva c. 9, Šk. Loka, tt 5134-120
1943
Zaposlim več deklet za delo v šanku. K.K. ŠTALCA, Britof 48, Kranj tt 041/331-875
1947
Picerija v Medvodah honorarno zaposli dekle za strežbo, tt 041/675-505, Igma plus,d.o.o., Zvonarska 1, Ljubljana 1967
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo v trgovini, gostinstvu ali čiščenje, likanje, sestavljanje tt 031/430-108
1769
Iščeva delo - igrava na raznih prireditvah, ohcetih, obletnicah...BON BON tt 041/582-367,041/596-277 1776
Iščem delo - absolventka angleščine, in-štrukcije in prevajanje, tt 04.1/855-382
1778
Iščem delo - administracija, imam 7. st. VUŠ. tt 031/311-918 1786
Iščemo delo - duo ali trio igra na ohcetih, obletnicah, pustovanju... Ugodno! tt 533-
10-15 1780
Zaposlitev išče tekstilno-konfekcijski tehnik z delovnimi izkušnjami, tt 031/279-928
1840
Sem PRODAJALKA, imam izkušnje, iščem kakršnokoli delo. tt 25-66-120 1847
Iščem zaposlitev - EKONOMSKI TEHNIK, tt 518-5443 1858
EKONOMSKA TEHNICA, 20 let delovnih izkušenj, iščem zaposlitev od Kranja do Bleda, tt 031/697-446 itn
Iščem delo - sprejmem šivanje po meri in poravilo oblačil, tt 031 /279-928 m?
Iščem delo na porokah, obletnicah, vam igram na frajtonarico+midi. tt 2522-152, 031/582-457 1938
KVALITETNE PRAŠIČE od 25 do 150 kg z možnostjo dostave, prodam, tt 041/655-
528 934
Prodam dvojne okrasne jelenove ROGE in breje OVCE z jagnjeti. tt 5862-484, 040/886-208 1698
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. tt 031/512-215 1741
Prodam PAVE in PAVOVKE Lanišek. Bele-harjeva 49, Šenčur tt 25-11-875 1743
Prodam teden dni staro teličko, tt 5806-206 1746
Prodam OVCE z jagnjeti JSP. tt 259-15-
40 1777
Prodam ŽREBIČKA mešančka, starega 8 mesecev, tt 040/250-297 1794
Prodam 5 dni staro TELIČKO simentalko. tt 252-18-72 1798
Prodam BIKCA simentalca, težkega cca. 130 kg in PRAŠIČE, težke 80-100 kg, domača reja, za zakol ali nadaljno rejo, možnost klanja pri nas. tt 040/805-114
1805
Prodam dve mladi OVCI. tt 531-40-13
KRAVO simentalko za zakol prodam, tt
2531-352 laso
Ugodno prodam 2 čb BIKCA, tt 041 /347-
475 1936
PRAŠIČE od 25-200 kg prodam in pripeljem na dom. tt 041/724-144 1944
Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni in suhe hrastove plohe ter lipove deske, tt 252-21-71 1946
RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo prodam. Globočnik, Letališka 14, Voglje, tt 041/644-221 1968
ŽIVALI KUPIM
Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. tt 255-15-97 1740
Kupim brejo, mlado, pašno KRAVO ali TELICO. tt 51-97-040 i?64
I J radia glas Ijubha	® »nI 'o na nlac
www.rgl.si	
HÒE
90.9, 97.2, 99.5, 103.7 Mhz
UKV, STEREO, RDS
Prodam KONJA kastrata, mirnega, starega 7 let, primeren za jahanje, tt 031/755-078
1871
Prodam BIKCA simentalca, težkea 220 -250 kg. tt 5743-294 ie/6
Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko. tt 031 /846-309 1883
Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov, tt 070/401-462 1888
JARKICE, tik pred nesnostjo, bele PIŠČANCE za zakol, prodam. Hraše 5, Smlednik tt 01 /362-70-29 1892
Prodam breje ZAJKLE in 5 mesecev stare KUNCE, tt 2021-257 1912
Prodam 50 I BAZEN za mleko stabilni in TELIČKO simentalko, staro 5 tednov, tt 2521-535,031/869-312 1930
Prodam KRAVO križano devet mesecev brejo in TELIČKA čb 14 dni tt 2551-705
BIKCA simentalca, 10 dni starega, kupim, tt 253-14-83 1766
Kupim brejo TELICO simentalko, 8 mesecev, pašno. Bernik, Sv. Barbara 8, Šk. Loka
1770
Kupim BIKA simentalca, težkega 400-500 kg. tt 2312-288 1795
Kupim BIKCA simentalca 10 dni starega tt 2526-912 1799
Kupim BIKCA simentalca, starega do 20 dni. tt 25-22-610 IMO
Kupim BIKCA ali TELIČKO simentalko stara do 10 dni. tt 041/841-632 ibi/
Kupim TELIČKE simentalce, do 100 kg. tt 041/606-616_jMft
Simentalca za rejo do 70 kg, kupim, tt 031/563-070 1872
Kupim 10 dni starega teleta bikca simentalca. tt 5141-111 1900
Kupim BIKCA simentalca od 150-300 kg. tt 01/834-11-08 1920
GLAVO p
, J?
Rodio Tfiglciy
®
Prvi 9I0/ Gorenj/ke^ Prvi gla/ek Gorenj/ke
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Savatech - Transportni trakovi
ŠAHIM MUJIČ
rojen 4938
Od njega smo se poslovili v sredo, 12. februarja 2003, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Savatech - Profili
FRANC ŠIMNOVEC
rojen 1930
Od njega smo se poslovili v četrtek, 13. februarja 2003, ob 15.30 uri na pokopališču v Cerkljah.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
ZAHVALA
Dotrpela je naša dobra teta in botra
ANA REMIC
rojena 27. 7. 1912, šivilja iz Češnjevka
Vsem, ki so našo teto 1. feburarja 2003 pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, cvetje in za svete maše, nam izrekli pisno ali ustno sožaljc, se iskreno zahvaljujem.
Nečakinja Francka Kranj, februar 2003
TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj, tel.: 04 2042 714
Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Največja izbira laminatov na Gorenjskem po ugodnih cenah Vam bo prikrajšala odvečne poti. Tudi ves pripadajoči material za kvalitetno polaganje le-tega je na voljo. Parketi prinesejo toplino lesa v dom. Izbirate lahko med lamelnimi, klasičnimi, panelnimi ali LAM parketi. Velika je tudi izbira masivnih zaključnih letev.
Za oblaganje sten se največ uporabljajo stenske obloge na mediapanu in iverki, masivni opaži, za vlažne prostore pa priporočamo PVC stenske obloge.
Cenovno ugodna in široka je ponudba toplih podov in itisonov, za najbolj obremenjene prostore pa nudimo Tarkett talne plošče. Za obnovo starih stropov in izboljšanje toplotne izolativ-nosti se uporabljajo stiropor okrasne plošče. Montaža je enostavna in hitra. Stalno imamo na zalogi tudi notranja vrata Liko Vrhnika.
Ne smemo pa pozabiti tudi na veliko izbiro letev vseh vrst in namenov, okrasnih kamnov in opek.
V mrzlih dneh pa prav pride tudi velika izbira klasičnih, modernih in otroških preprog.
Trgovina LES 3 se nahaja v Kranju na Primskovem, Šuceva 23, (TC Dolnov). Tel.: 04/ 20 42 714
Nov delovni čas:
pon. - pet. 8.00 - 18.00      sobota 8.00-13.00
Rešitve nagradne križanke VELANA LJUBLJANA, d.d. TC DOLNOV, Primskovo telefon: 04/234 33 80
Izmed 1077 prispelih pravilnih rešitev smo izžrebali naslednje nagrajance:
1. nagrada:
JOŽE DEŽMAN, Trg svobode 3, 4264 Bohinjska Bistrica
2. nagrada: FRANC MEJAČ, Cankarjeva
20, 4290 Tržič
3. nagrada: ANA ERŽEN, Sovodenj 1,
4225 Sovodenj
Tri nagrade Gorenjskega glasa prejmejo:
ŠTEFAN ZELKO, Praše 46, 4211 Mavčiče;
NACE MARČUN, Zg. Duplje 86, 4203 Duplje in
IRENA KAPUS, Kamna
Gorica 107, 4246 Kamna Gorica.
Čestitamo!
		V SPOMIN
		V ponedeljek. K), februarja 2003, je minilo 10 let, odkar nas je zapustil dragi oče, brat in stric
		VENCELJ RANT iz Škofje Loke Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu.
		VSI NJEGOVI Škofja Loka, februar 2003
		
V SPOMIN
Jutri, 14. februarja, bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama
MARIJA GRIL
iz Stražišča pri Kranju
Hvala vsem, ki se je spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem grobu.
Mož Polde in sin Bojan z družino Kranj, 14. februarja 2003
V SPOMIN
15, februarja bo minilo leto dni, odkar nas je po hudi bolezni za vedno zapustila draga mama in babi
ŠTEFKA STAROVAŠNIK
Bila si vedno vesela in nasmejana. Bolezen ti je vzela nasmeh in za
vedno si odšla od nas.
V naših srcih spomin nate še živi.
VSI NJENI Kranj, 14. februarja 2003
OSMRTNICA
Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč.
Naselila seje, z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vsem, ki si jih ljubil nekoč.
(T. Pavček)
Sporočamo žalostno vest, daje v 74. letu starosti umrl naš dragi
FRANC KALAN
iz Kranja
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ožjem družinskem krogu jutri, v soboto, dne 15. februarja 2003, ob 12. uri na kranjskem pokopališču. Žara bo na dan pogreba od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: žena Rezka, sin Peter, hči Irena, mama Antonija, sestra Albina z družino in ostalo sorodstvo Kranj, 11. februarja 2003
V SPOMIN
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman le išče.
Tvoj dom in vrt,
tvoj rojstni kraj, valovi morja
ob sončnem zahodu
in vsi, ki smo ostali
brez tebe, te neskončno
pogrešamo in cenimo,
kar si nam dala.
V SPOMIN
Danes, 14. februarja, mineva drugo žalostno leto, odkar nam je umrla naša draga žena in mama
CVETKA ŽNIDAR
rojena Kobe
Zahvaljujemo se vsem, ki seje spominjate, obiskujete njen grob in sočustvujete z nami.
Mož Maks, hči Narcisa, sin Boris Utik, 14. februarja 2003
ZAHVALA
V 50. letu nas je po dolgi in hudi bolezni zapustila draga hčerka, žena, mamica, sestra, teta, svakinja, nečakinja in botra
OLGA JERUC
rojena Grame
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, prineseno cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala gre osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, zdravstvenemu domu Tržič, dr. Kikljevi, dr. Zapušku, dr. Sušnik - Kališnikovi, sestrama Idi in Mariji ter Patronažni službi Kranj.
Hvala tudi sodelavcem in vodstvu SAVA-TECH, program Velo, g. župniku Francetu Grahku, pevcem ter pogrebni službi Navček. Posebno zahvalo pa smo dolžni tudi najbližjim svojcem, sorodnikom za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI Duplje, 28. januarja 2003
Danes, 14. februarja 2003, mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric
ALBIN PODOBNIK
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj in prižigate sveče na njegovem grobu.
VSI NJEGOVI Kranj, 14. februarja 2003
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, brat, stari ata, stric, tast, svak, zet
FRANC KRISTANC
p.d. Ustankov Franci
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvala tudi osebju bolnišnice Petra Držaja. Zahvaljujemo se pevcem, gasilcem, gospodu župniku in pogrebni službi Navček za opravljen pogrebni obred. Še enkrat se zahvaljujemo vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Pavla, sin Tomaž s Tino, hčerka Darja z možem, vnuka Klemen, Domen, sestra Kristina z družino Srednja vas, Tržič, 12. februarja 2003
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
FRANCA FENDETA
iz Kranja, Gosposvetska ul. 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in iskreno pomoč. Zahvala dežurni službi ZD Kranj, pogrebni službi Navček in g. župniku. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
NJEGOVI DOMAČI Kranj, 10. februarja 2003
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega moža, očeta in ata
MARIJANA JEMCA
se žena Marija in otroka iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem ter vsem, ki ste nam v teh žalostnih dneh stali ob strani, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter se v tako velikem številu še zadnjič poslovili od njega. Posebej se zahvaljujemo njegovi osebni zdravnici dr. Cegnarjevi iz ZD Žirovnica, dr. Pretnarju iz Kliničnega oddelka za hematologijo KC Ljubljana, dr. Mulejevi ter vsem zdravnikom in osebju internega oddelka SB Jesenice za večletno zdravljenje in skrbno nego. Hvaležni smo vsej pomoči Osnovne šole Žirovnica, še posebej ravnatelju, gospodu Valentinu Sodju, gospodu župniku Jožetu Klunu, govornikom, pevcem in vsem, ki ste pomagali pri pogrebnem obredu. Vsi sle nam pomagali blažiti bolečino. Hvala!
VSI NJEGOVI Zabrezniea, februar 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
VAtčNT/JMoVO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
PETEK
od -11 °C do -1 °C
SOBOTA
od -12 °C do 0 °C
NEDELJA
Danes, v petek, se bo delno zjasnilo. Jutri, v soboto, bo pretežno jasno. V nedeljo pa bo spet pretežno oblačno, občasno bo lahko rahlo snežilo.
Flycom nad evropskimi daljnovodi
Helikopter družbe Flycom iz Žirovnice je opremljen z najsodobnejšo tehnologijo za odkrivanje napak na daljnovodih in ima odlične reference za delo po Evropi.
Podjetnik Roman Bernard i/
Most pri Žirovnici je pred leti začel s telekomunikacijami, Astra Teleeomom in postal znan zaradi svojega korektnega in profesio-
nalnega dela. Romanje bil tedaj z znanjem na tem področju velik korak pred vsemi drugimi, nato pa je ustanovil zasebno družbo Flycom in je spet za dolg korak
Francoski helikopter, ki je opremljen sodobno tehnologijo za snemanje z zraka, je zelo tih.
Roman Bernard
pred vsemi. Njegove "leteče komunikacije", kot bi v hudomušnem prevodu lahko rekli njegovi novi družbi so trije imenitni helikopterji, eden njegov, dva v najemu, pet zagnanih delavcev, nov
Orehovčani in Drulovčani na Zelenici
V nedeljo je športno društvo Zarica za krajane pripravilo že 18. veleslalom. Več kot sto tekmovalcev. Prehodna pokala. Mojci Ceglar in Milanu Markoviču.
Kranj - Rekreacijsko tekmovanje, ki je v prvem zamahu trajalo do leta 1989, po prekinitvi pa ponovno od leta 1995, so podprli številni donatorji in sponzorji. Denar za pokale so prispevali krajevna skupnost Orehek - Drulovka, Ažmanova družba Zarica in Oblakov Bolero, organizatorji pa so nabrali tudi več kot dvesto praktičnih nagrad, ki so jih na Zelenici razdelili med tekmovalce in navijače.
Daje IX. oziioma S. veleslalom (v samostojni Sloveniji) potekal, kol je treba, imajo največ zaslug Stane Triler, Stojan Sekne, Mare Bernik, Milan Porš, Franc Tavčar, Raj ko Koželj, Ivo Udir, Dušan Čerin, Robi Konjar in Gabrijel Rcpnik. Orehovčani in Drulovčani so tekmovali kar v dvanajstih kategorijah.
Najhitrejši na progi je bil Jan Tepina, ki pa je kot kategoriziran tekmovalec vozil zunaj konkurence, sicer pa je imel najboljši čas Milan Markovič, pri dekletih pa Mojca Ceglar, ki sta ponovno osvojila prehodna pokala. Po tekmovanju na Zelenici je bilo srečanje v piceriji Karantanija.
Športno društvo Zarica je 20. ja-
nuarja pripravilo tudi tekme v skokih na 20-metrski skakalnici pod "Kokolovim" klancem oziroma železnico, kjer so pred desetletji začenjali tudi nekateri kasneje uspešni kranjski skakalci, denimo, Peter Štefančič. Tekmovalo je 27 skakalcev, /. 22 metri pa je bil najdaljši Štelančičev sin Peter mlajši. V drušivu trenutno razmišljajo še o nočnih skokih na krajevni skakalnici, sicer pa se pripravljajo tudi na bližnji občni zbor društva, na katerem želijo v svoje vrste privabiti tudi stanovalce iz novega dela Drulovke in društveno dejavnost še okrepiti.
H.J.
hangar v Lescah in osnovna dejavnost kontrola daljnovodov in pogodba za pomemben del posla v Evropski uniji. Delovno dovoljenje si je pridobil v Bruslju, posel pa opravlja za Avstrijo, severno Nemčijo, medtem ko je v zahodni Nemčiji delo že zaključil. Obeta se mu Poljska, doma pa je velik projekt Eles, potem lokalno gorenjsko električno omrežje in drugi. V Evropi nima konkurence, v sosednji Avstriji tega ne delajo, evropsko elektro gospodarstvo pa vedno bolj terja zanesljive daljnovode s čimnianj izpadi.
Helikopter EC 120 B je francoski, opremljen z novo tehnologijo posebnih kamer odkrivanja napak na daljnovodih, preden se na njih povzroči velika škoda. S kamerami snema i/, /raka, opravlja lasersko skeniranje skupaj s švicarsko firmo Altex Tccnology, ne nazadnje pa snema iz zraka tudi za domače televizijske hiše, prenose prireditev, promet...
Roman Bernard ima pa odlične sodelavce pilote, kot sta Franci Lajovic in Peter Arnež. Za Bernardov helikopter sploh ne bi vedeli, če ne bi bilo nedavne gorske nesreče v Zgornji Krmi, ko je peljal dva ponesrečenca v dolino. Čeprav od lani oskrbuje vse triglavske koče in je vse leto zvozil 250 ton tovora, smo zanj slišali šele ob tej nesreči. Bernard se namreč ne vozi s svojim helikopterjem gor in dol, ampak ga racionalno uporablja, saj je minuta leta zelo draga. Razen tega njegov helikopter povzroča tako malo hrupa, da so bili presenečeni tudi v Triglavskem narodnem parku, kjer zelo pazijo, da hrup v parku ni preveč moteč.
In kako je bilo pri reševanju? Roman Bernard pravi, da niso registrirani za reševanje in da so le na prošnjo reševalcev prepeljali dve osebi v dolino zato, ker zara-
Franc Lajovic, Peter Arnež in Roman Bernard
di megle na Brniku nista mogla družbo Flycom pripeljal v Evro-
vzleteti policijski ali vojaški heli- po. Kako je sploh prišel na zami-
kopler. V Lescah pa je bilo sonc- sel snemanja daljnovodov iz zra-
no vreme in samo zato sta z Lajo- ka? "Morda zato," skromno pravi,
vicem lahko poletela. Če bi bila "ker sem bil prej zaposlen pri
megla tudi v Lescah, ne bi bilo elektrogospodarstvu." In se nato
nič, kajti megla je megla in onemogoča vsak let..
Roman Bernard v svojem delu uživa in mu je zelo predan. S svojo izvirno zamislijo in visoko profesionalnostjo je pri priči svojo
ročno vpisal v dokaj zahteven pilotski tečaj, v Franciji opravil specializacijo in postal edini v tem poslu z odličnimi referencami.
Darinka Sedej, foto: Tina Doki
PPI U6 DOALU4AH0
RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
(MiMtt Kometi   Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Zimski dan na Bledu. - Foto: Stojan Saje