je skušal odk ritja p redstaviti tudi z um etnostnozgodovinske plati. K ot laik na 
tem polju je pogosto zašel v prenagljena sklepanja in drzne dom neve, čeprav 
bi m u tud i tu ne mogli odrekati razvite intuicije in bistrega očesa. Skozi vsa 
dela veje avtorjeva velika ljubezen do k u ltu rn ih spom enikov; teksti so bogato 
ilustrirani, zanim ivi pa so tudi po živem, skoraj reporterskem načinu pisanja.
K ohlbachov um etnostnozgodovinski opus im a znaten pom en tu d i za sloven­
sko um etnostno zgodovino. O dkril je m noge vezi, ki so se spletale med Š ta­
jersko, zlasti m ed G radcem , in slovenskim i pokrajinam i. Posebej sta za nas 
dragoceni knjigi o štajersk ih k ip arjih in stavbarjih. K ohlbach je prip rav ljal še 
tre tje delo te v rste — štajersko slikarstvo. 2 e m očno bolan se je še vedno zani­
m al za svoje delo. G ojil je m nogo stikov s slovenskim i um etnostnim i zgodovi­
n arji, p rip rav ljal se je n a daljše potovanje po Sloveniji, vendar ga n i več 
dočakal. Njegovo kratko, a nad vse plodno delovanje v um etnostni zgodovini 
zasluži, da ga tu d i m i ohranim o v častnem spom inu.
Sergej V rišer
Prof. Remigio Marini
Dolga leta so slovenske um etnostne zgodovinarje povezovala s tržaškim kole­
gom prof. Rem igijem M arinijem . N ajprej sm o ga spoznali kot avtorja zaokro­
ženega pregleda o slik arjih tolm eške šole (La Scuola di Tolmezzo, Padova 1942), 
še bolj pa se nam je približal z obsežno m onografijo o slik arju Jožefu Tom incu 
(Giuseppe Tominz, Venezia 1952), ki m u je že leta 1949 posvetil študijo v reviji 
»La P anarie« in leta 1963 ponovno v rev iji »L’A rte« (G. Tom inz e q u attro m e­
diti tom inziani). M arinijeva m onografija je razgrnila pred nam i obsežni Tom in­
čev slikarski opus v številnih ilustracijah, h k rati pa je slik arja poskusila tudi 
slogovno opredeliti; kljub retušam , ki jih je prispevala velika Tom inčeva raz­
stav a v Gorici in L jubljani v letih 1966 in 1967, bo to delo še dolgo ostalo 
tem eljno za študij Tom inčevega m ojstrstva.
Po vojski je bil prof. M arini m ed prvim i italijanskim i um etnostnim i zgodo­
vinarji, ki je kot bližnji sosed obnovil stike z L jubljano, kam or ga je vabila zlasti 
arh itek tu ra in slikarska dekoracija lju b ljan sk e stolnice. N jenem u arh itek tu 
A ndreju Pozzu je posvetil več razprav, v k aterih ga je zajel n ajp rej kot slikarja 
(A ndrea Pozzo Pittore, Trento, C. A. T. 1959; A ndrea Pozzo e i suoi dipinti d’al- 
tare, A rte V eneta 1959— 60; A. Pozzo e S. M aria M aggiore a Trieste, Em porium , 
m aj 1961), zadnji čas pa nas je zaprosil tudi za posnetke a rh ite k tu re stolnice, 
k a r kaže, da se je nam eraval lotiti Pozza tudi ko t arhitekta. Posebno skrb je 
posvetil M arini tud i G iuliju Q uagliju, slik arju fresk v ljubljanski katedrali. 
N jegovo delo je zasledoval najprej v F u rlan iji (G. Q uaglio e gli inizi friulani, 
Firenze, Valecchi 1954; G. Q uaglio e il suo prim o decennio in Friuli, A rte V eneta 
1955), n ato pa je posegel še v njegovo zrelo in pozno fazo, k je r se je seveda 
srečal s slikarijam i n a Slovenskem (stolnica, P u štal pri Škofji Loki, O bršljan 
pri Kom nu) ter pri tem rev id iral ali vsaj dopolnil dosedanje zaključke o stilnem 
značaju teh del (G. Quaglio; La m atu ri ta e la vecchiezza, A rte V eneta 1958). 
Razen tega je objavil še lepo število razprav, ki so v glavnem posvečene pro­
blem om beneškega in furlanskega slikarstva in ki av to rja p rav tak o kažejo kot 
dobrega poznavalca gradiva, odličnega stilista in strogega presojevalca.
Novica, da je prof. R. M arini 26. novem bra 1964 v T rstu izdihnil, je prišla 
p ra v v dneh, ko smo upali, da ga bom o pritegnili k delu za Tom inčevo razstavo, 
za k atero je naša N arodna galerija p rv a dala pobudo.

Prof. Rem igio M arini se je rodil 28. fe b ru a rja 1892 v T orri di Q artesolo 
(Vizenza) te r študiral na liceju v Vizenzi in nato na univerzi v Padovi. L. 1925 
je postal profesor na tržaškem »Lioeo scientifico«, k je r je ostal do sm rti. Z aradi 
zaslug, ki jih im a za naše um etnostno gradivo, ga bo tud i slovenska um etnostna 
zgodovina ohranila v častnem spom inu.
E. Cevc
Gabriel Millet
Leta 1953 je v P arizu um rl eden najvidnejših raziskovalcev bizantinske 
um etnostne zgodovine, član In stitu ta de France, tudi za nap red ek jugoslovanske 
bizantologije zaslužni G abriel Millet.
Rojen je bil 1 . 1867 v Saint-L ouisu v Senegalu. K ot um etnostni zgodovinar 
se je razvijal po sledeh velikega francoskega pionirja bizantinske vede C harlesa 
Diehla in se 1891— 1895 v A tenah poglobil v problem atiko bizantinske um et­
nostne zgodovine, kateri je, delujoč od 1899 na ficole des H autes fitudes v Parizu, 
ustvaril enega vodilnih centrov. Od 1 . 1920 dalje je bil profesor zgodovine um et­
nosti n a College de France. Vzgojil je vrsto učencev, m ed katerim i je najvidnejši 
A ndre G rabar, pa tudi številni srbski bizantologi so izšli iz njegove šole. SANU 
ga je odlikovala s članstvom , univerza v B eogradu pa s častnim doktoratom . 
K ot eden izm ed vodilnih mož na m ednarodnih kongresih za bizantologijo je 
povezal s tem i prizadevanji tudi slovensko um etnostno zgodovino in v ztrajal 
n a tem , da je bila v Th. U spenskem u posvečenem u zborniku » L A rt byzantin 
chez les Slaves« orisana tud i vloga bizantinskih odm evov v Sloveniji. Posebne 
zasluge pa im a M illet za razvoj srbske in m akedonske um etnostne zgodovine.
V knjigi L’ancien a rt serbe: Les eglises (1919) in v študiji fčtude sur les eglises 
de Rascie (1930) je ustvaril važna izhodišča za študij srbske in m akedonske 
srednjeveške arh itek tu re; končni rezultati njegovih raziskovanj o srbskem in 
m akedonskem slikarstvu pa so izšli že po njegovi sm rti 1954—1957 v dveh knji­
gah z naslovom La peinture du M oyen Age en Y ugoslavie (Serbie, M acedoine et 
M ontenegro).
U pravičeno prištevajo M illeta med utem eljitelje sodobne bizantološke um et­
nostne zgodovine, saj je on avtor pom em bnega orisa bizantinske um etnosti 
v M ichelovi H istoire de lA r t (1905 in 1908). V duhu francoske šole je kot 
zgodovinar slikarstva izhajal iz ikonografsko osnovane m etode in dosegel v tej 
sm eri najpom em bnejši uspeh s knjigo Recherches sur 1 ’ iconographie de 1’Evan- 
gile aux X IV e, XVe at X V Ie siecles d ’apres les m onum ents de M istra, de la 
M acedoine et du M ont-A thos (1916 in 1960). Izm ed ostalih številnih spisov om e­
njam o sam o še M onum ents de l’a rt byzantin, I. D aphni (1899); II. M istra (1910); 
L’ecole grecque dans l’architecture byzantine (1916); M onum ents de lA th o s, 
I: Les peintures (1927); (skupno s D. Talbot Ricem) B yzantine P ainting a t Tre-
bizond (1936). ..
' Fr. Stele
Dr. Fritz (Friedrich) Saxl
L. 1948 je v Londonu um rl d irektor znam enite W arburgove biblioteke (The 
W arburg Institute) in eden izmed najpom em bnejših predstavnikov ikonologije, 
dr. F ritz Sachsi.
Rojen je bil 1 . 1890 na D unaju, k jer je študiral kot član In stitu ta za av strij­
sko zgodovinsko raziskovanje (ÖIGF) na univerzi na D unaju um etnostno zgo­