! i r Iskra GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 11 - leto XIII - 23. marec 1974 ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Odlični proizvodni rezultati V februarju proizvodni načrt presežen za 12,7 % V mesecu februarju je bila planirana vrednost proizvodnje presežena za 12,7% oziroma za 12,306.320 dinarjev. Planske obveznosti so presegle vse tovarne, samo tovarna TEA je ostala za 2,8 % pod planom, vendar so kumulativno tudi v TEA pozitivni. Mesec % Januar 88,6 Februar 112.7 Skupaj 100,5 Povprečna dnevna proizvodnja je v februarju močno narasla, tako je večja °d januarske za 24,7 % pri istem številu delavnih dni. PROIZVODNJA po tozd tozd ero Števci Stikala TEA ATC Mehanizmi VEGA Skupaj % 105.2 108.2 102,2 97,2 122,8 102.7 110.8 112,7 Tovarna električnega ročnega orodja je zadolžitev v februarju presegla za 5,2 %, tako daje v kumulativi presegla plan že za 10,5 %. Izpad asortimenta je tovarna vrednostno nadomestila z izdelavo VV 110 A 5 ter VS 210 A 3. Tovarna števcev je mesečno zadolžitev presegla za 8,2 %. Proizvodnja enofaznih števcev je bila presežena za cca 8 % pri eno in dvotarifni izvedbi. Trifaznih števcev je bilo izdelanih cca 7 % več kot je predvideno v planu. Pri asortimentu je prišlo do večjega odstopanja. Ta izpad so nadomestili s proizvodnjo dvotarifnih števcev v kovinskih okrovih za domače tržišče. Grili motorjev je bilo izdelanih skoraj 100 % več kot je bilo predvideno v planu, tako da je pokrit tudi izpad motorjev iz meseca januarja. Tovarna stikal je presegla plan za 102,2 %. Plan ni bil v celoti izdelan po asortimentu. Nekatere pozicije so v glavnem izpadle zaradi dolgega procesa reševanja administrativnih poslov, ki jih je treba opraviti za dvig blaga iz carine. Delno so krivi tudi prenosi proizvodnje iz poskusne proizvodnje v prostore nove montaže. Tovarna TEA je ostala v mesecu februarju 2,8 % pod planom proizvodnje. Izpad je tovarna v pretežni meri nadoknadila s povečano prodajo ploščatih relejev. Tovarna ATC je mesečno zadolžitev presegla za 22,8 % z upoštevanjem metaconte. Problemi, ki so se pojavljali na liniji klasičnih sistemov, so bili pogojeni z nepravočasnim uvozom. Na teh linijah je zaposleno vedno manj spajkaric, kar problem še poveča. Plan je tovarna dosegla, ker je bil realiziran zaostali uvoz delov za meta-conto. Tovarna mehanizmov je presegla predvideno vrednost za 2,7 %. Iz pla- C SEJA AKTIVA ZB ZP ISKRA Aktiv zveze borcev ZP Iskra je na svojem zadnjem sestanku 15. marca Predvsem razpravljal o pravilih o delu aktivov zveze borcev v delovnih organizacijah in na ravni združenega Podjetja. Ta pravila so predhodno dobili V obravnavo že vsi aktivi ZB v naših organizacijah. Pravila regulirajo Pravice in dolžnosti, kakor tudi celotno delovanje aktivov ZB, pripravljena pa so bila tako, da so bile v današnji razpravi podane pripombe le na dva člena pravil. Razprava je slednjič rešila tudi te pripombe in tako je ob zaključku aktiv pravila dokončno sprejel in so začela s 15. marcem tudi veljati. Glede na pravila je bilo nadalje sklenjeno, naj se po aktivih ZB v delovnih organizacijah združenega Podjetja v bližnji prihodnosti opravijo občni zbori in izvolijo nova vodstva, aktivov ZB. Med drugim naj ob tej Ptiložnosti še občni zbori potrdijo sprejeta pravila o delu aktivov ZB v delovnih organizacijah. Ob fej priložnosti so izvolili za Podpredsednika aktiva ZB ZP Iskra ^ivka Koklja iz tovarne avtoelektrič-dvt izdelkov v Novi Gorici, v nadzorni odbor pa naslednji: Jože Deželak iz tovarne elektronskih naprav, Božo Iglič iz Iskra Commerce in Jože Pod-linšek iz Industrije EMO Celje. V nadaljevanju sestanka je tekla beseda o izgradnji počitniškega centra Iskre v Pine ti pri Novigradu v Istri. Razprava o tem je pokazala, da je izgradnja centra potrebna, umestna in nujna, zato naj tudi aktivi ZB v delovnih organizacijah, kjer se za gradnjo še niso dokončno odločili, poskušajo pospešiti odločitev za sofinanciranje izgradnje. To vprašanje je tembolj aktualno, ker občinska skupščina Novigrad terja čimprejšnjo in dokončno odločitev Iskre v zvezi s tem. Končno je bilo govora še o letovanju članov ZB v letošnji sezoni. Sklenjeno je bilo, da bo tudi letos aktiv ZB ZP Iskra poslal na letovanje na Dugem otoku 40 članov ZB iz naših delovnih organizacij. —J— na je izpadel nični števec SIN zaradi sprememb na orodjih v poskusni proizvodnji. Ker je bilo izdelanih več števcev pogovorov kot je bilo planirano, je tovarna presegla plansko zadolžitev. Tovarna VEGA je v februarju planske obveznosti presegla za 10,8%. Manjši izpadi so nastali pri planu asortimenta, ki so posledica premajhnih naročil, kot je primer pri uslugah optike. Na proizvodnjo je vplival tudi velik odstotek izostanka delavcev, ki so bili v bolniškem staležu. Naj večje povečanje proizvodnje zasledimo v „Mehanizmih“ in ERO. Elektromehanika beleži v primerjavi z lanskim letom 31 % povečanje, kar je vsekakor vzpodbuden rezultat. V*' 'N UGODNO KAŽE ZA POČITNIŠKI CENTER ISKRE V PINETI PRI NOVIGRADU Opravičeno smo malce popasli radovednost, kako kaže z izgradnjo počitniškega centra Iskre v Pineti pri Novigradu. Vse je seveda odvisno od pripravljenosti delovnih organizacij ZP Iskra za skupno financiranje postopne gradnje. Prav zato smo se pozanimali, koliko naših organizacij je dejansko že sklenilo sofinancirati tako potreben počitniški center. Dobili smo naslednji odgovor: Do sedaj so se za izgradnjo počitniškega centra Iskra dejansko že odločile naslednje TOZD: Elektromehanika Kranj Aparati Ljubljana Elektromotorji Železniki Naprave Ljubljana Kondenzatorji Semič Elektronika Horjul Usmerniki Novo mesto Sprejemniki Sežana Orodjarna Ljubljana EMO Celje Iskra Commerce Ljubljana Po informacijah, ki smo jih dobili od predstavnikov političnih organizacij, zavzemajo pozitivno stališče do izgradnje počitniškega centra v Pineti, kar bodo tudi konkretno potrdili na svojih DS TOZ in OZD še naslednje organizacije: 1EZE Ljubljana IR1 Ljubljana Avtoelektrika Nova Gorica Instrumenti Oloče Vsem, ki že nestrpno pričakujejo, kdaj bo zasvetila zelena luč za izgradnjo naše Pinete, torej prilijmo nekaj upanja, da zdaj do tega res ni več'tako daleč. Iskrino tovarno »Telekomunikacije" na Laborah v Kranju je v ponedeljek, 18. marca obiskal namestnik predsednika sovjetske vlade Mihail Aksentijevič* Lesečko, v spremstvu podpredsednika republiškega izvršnega sveta Rudija Čačinoviča. V razgovoru z vodilnimi delavci ZP Iskra in kranjske tovarne se je spoštovani gost izredno zanimal za proizvodni program združenega podjetja in možnosti za sodelovanje, predvsem na področju elektronike. Sklep Svet ZK IEZE zahteva, da se Zveza komunistov v ZP Iskra organizira v skladu s statutarnim sklepom ZKS o organiziranju ZK v delovnih in sestavljenih organizacijah. Zahtevamo sklic konference ZK, ki naj bi jo sestavljali sekretarji delegati vseh OO v ZP Iskra in pa konstituiranje sveta ZK do 20. mi 1974. oz. marca Sklep je poslati vsem OO ZK v ZP in političnemu aktivu ZP. Sekretar sveta ZK IEZE: Aleksandra Gorup Velik uspeh Iskre na sejmu v Leipzigu Poslovni razgovor z ministrom za zunanjo trgovino NDR H. Sohlejem in njegovimi sodelavci je vodil na naši stojnici predsednik skupščine ZP Vladimir Logar. S podjetji Nemške demokratične republike nas vežejo dolgoročne kooperacijske pogodbe, ki temelje na nem spomladanskem velesejmu v Lipskem. Lipsko - nemški Leipzig je namreč trgovinsko središče NDR in Del Iskrine razstave na spomladanskem velesejmu v Leipzigu. mednarodni delitvi dela določenega proizvodnega programa, zlasti stikalne tehnike. Pogodba, ki jo je pred leti podpisala Iskra v Ljubljani, velja za najuspešnejšo in kot trde nemški predstavniki tudi za zgled enakopravnega in vsestranskega sodelovanja na mednarodni ravni. Zato ni pravzaprav nič čudnega, da mora biti navzoča Iskra na vsakolet- hkrati tudi najpomembnejše stikališče med trgovino Vzhoda in Zahoda. Tod se zbere vsako leto malone celotna evropska proizvajalna elita z nameni (Nadaljevanje na 2. strani) V tej številki str. 3 Odlični proizvodni rezultati str. 1 Seminar mladih aktivistov str. 2 Dovolj naročil Emona nekoč in danes ^ove vzpodbude Problemi s delavcev str. prevozom str. 6 Skupina udeležencev letošnjega seminarja mladih v Portorožu. ISKRA P0KR0VITEU SMUČARSKEM PRVENSTVA SLEPIH Združeno podjetje Iskra je že doslej mnogokrat pokazalo svoje veliko razumevanje do slepih, ponovno pa je to dokazalo s tem, ko je prevzelo pokroviteljstvo nad letošnjim republiškim in zveznim tekmovanjem slepih, ki bo 23. in 24. marca v Planici. Z veseljem je prevzelo pokroviteljstvo še posebej zato, ker je slepi Iskraš Stefan Hudolin iz Elektromeha-nike med najboljšimi slepimi smučarji in obljublja, da bo tudi letos dal od sebe vse za dobro uvrstitev tako med slovenskimi in hrvatskimi ter bosanskimi slepimi smučarji, ki bodo sodelovali na prvenstvu. Razen obveznosti, ki jih je Iskra sprejela s prevzemom pokroviteljstva, je za najboljše smučarje namenila tudi nekaj lepih nagrad. S SEJE DS „ELEKTROMEHANIKE” KRANJ Kljub težavam uspešno poslovanje SMiHii1 nlalih iktivistiv Iskre V petek, soboto in nedeljo, 15. — 17. marca, je potekal v Portorožu seminar, ki so se ga udeležili predsed- niki in sekretarji skoraj vseh mladin-'PIs ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO DOLOČENIH 3,725.000, ZA IZGRADNJO ISKRINEGA POČITNIŠKEGA CENTRA V PINETI PA 1,500.000 N DIN Delavski svet „Elektromehanike“ je na 14. seji 27. 2. 1974 obravnaval poslovno poročilo za leto 1973 in ugotovil, da je podjetje v lanskem letu uspešno poslovalo, kljub nekaterim negativnim gospodarskim tokovom (devalvacija dinarja, revalvacija tujih valut, povečanje cen osnovnih reprodukcijskih materialov, višje obremenitve s strani družbe itd.) DS je potrdil razpored ostanka dohodka po zaključnem računu 1973 in plan porabe teh sredstev in pri tem sprejel predlog poslovnega odbora, da se za stanovanjsko izgradnjo nameni letos 3,725.000 din, za izgradnjo počitniškega centra v Pineti pa 1,500.000 din. Po obrazložitvi je bila sprejeta tudi ugotovitev poslovnega odbora, da je od Skupščine občine Kranj predpisana delitev sredstev za stanovanjsko izgradnjo, v višini 6 % od BOD, za podjetje nevzdržna. DS predlaga družbeno pohtičnim organizacijam, naj se povežejo z ostalimi kranjskimi gospodarskimi organizacijami, da skupno predočijo ta problem občinski skupščini Kranj, z zahtevo, da se ta deUtev . spremeni tako, da bo gospodarskim organizacijam ostalo iz tega naslova na razpolago več sredstev, s katerimi bodo lahko samostojno razpolagale in uresničevale svoj program stanovanjske politike. skih aktivov ZP Iskra. Srečanje mladih delavcev je izredno uspelo, pa čeprav se je začelo pod bremenom mnenja nekaterih, da gre bolj za „turistični“ seminar. Kot že rečeno, se je seminar začel v petek in to popoldne. Otvoritveni govor je imel predsednik ko- ordinacijske konference ZM ZP Iskra — Miloš Pavlica. Opozoril je na pomen seminarja ter nakazal vprašanja in probleme, s katerimi se bodo na prvem tovrstnem seminarju srečavali. Prvi dan seminarja je bil namenjen spoznavanju, hkrati pa so udeleženci že opozorili na nekatere probleme, o katerih naj bi predsedstvo ob koncu sprejelo sklepe. V soboto se je dopoldanska seja V nadaljevanju seje je DS dopolnil svoj sklep z dne 27. 2. 1973 tako, da stopnje amortizacije, ki so bile tedaj potrjene, vsebujejo tudi povečanje amortizacije gradbenih objektov in delovnih priprav po zakonu o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka v TOZD in odločbi o odstotku povečanja zveznega zavoda za statistiko za 13 oziroma na 14 %. Za ta odstotek se poveča amortizacija le za tiste skupine osnovnih sredstev, kjer je ekonomska stopnja enaka minimalni stopnji amortizacije. ISKRA-NAPRAVE, LJUBLJANA Predsednik skupščine ZP Vladimir Logar govori mladincem na seminarju Letos 1,5 milijona din za skupne potrebe kolektiva Ob delitvi dobička po zaključnem računu za 1.1973 je delavski svet naše delovne organizacije namenil znatna sredstva v sklad skupne porabe za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb kolektiva. V ta namen je dodelil 1,5 milijona dinarjev. Čeprav so potrebe po teh sredstvih vedno večje kot možnosti, pa vendar menimo, da je s temi sredstvi zagotovljen nemoten potek vseh tistih dejavnosti in akcij, ki so za uspešno delo celote še kako potrebne. Tako so na primer v predlogu o delitvi sredstev sklada skupne porabe na vidnem mestu sredstva, s katerimi delovni kolektiv prispeva k uspešnemu delu družbeno-političnih organizacij mladine, ZB in sindikalne organiza- cije. Mladina bo z nekaj manj kot 10.000 dinarji sodelovala pri vseh pomembnih akcijah v organizaciji in izven nje. ZB bo s približno enakimi sredstvi izpeljala svojo udeležbo pri akciji „dan borca, dan Iskre", izdatno pa bo tudi poskrbela za preventivno zdravstveno varstvo svojih članov. Dejavnost sindikata je kolektiv podprl s 160.000 dinarji dotacije, kar že samo po sebi kaže na to, da uspešno delo te organizacije uživa polno podporo delovnega kolektiva. V tem kratkem zapisu ni prostora, da bi lahko popisali vso uspešno in razvejano dejavnost sindikalne organizacije, ki sega od pomoči bolnim tovarišem, prek organiziranja izobraževalnih tečajev za delavce-samo-upravljalce, do organiziranja in solidne udeležbe na športnih tekmovanjih ZP Iskra in izven njega. Počitniški regres iz sklada skupne porabe bo izplačan v višini 600 dinarjev neto na zaposlenega, kar je maksimum po samoupravnem dogovoru branže; za to bo treba odšteti iz sklada 300.000 dinarjev. Prav tako smo iz sklada skupne porabe načrtovali okrog 90.000 dinarjev za prispevek k izgradnji počitniškega centra Iskre v Pineti, ostala sredstva, ki bodo še potrebna za uresničitev našega deleža pri tem, pa bomo zbrali na druge načine. Prav razprave ob odločanju, kako in kje zbrati sredstva za Pineto pa so pokazale, da bo treba misliti še na druge načine organizacije letnega odmora delavcev, saj počitniški center v Pineti najbrž ne bo ustrezal za vsak okus in za vsak letni čas. Pomemben del sredstev sklada skupne porabe smo namenili tudi za sodelovanje v skupnih akcijah za izgradnjo šolskih, varstvenih in zdravstvenih objektov v okviru krajevne skupnosti in občine, saj nova zakonodaja vedno bolj poudarja povezavo delovnih organizacij s teritorijem in sredino, v kateri le-te delujejo. V skladu s srednjeročno politiko tovarne je šel največji delež sredstev (Nadaljevanje s 1. strani) VELIK USPEH ISKRE NA SEJMU V LEIPZIGU navezave novih stikov in iskanju možnosti za velike trgovinske posle. Iskra je tudi letos sodelovala v hali 15 s samostojno stojnico na površini 150 kv. m. Naši sodelavci iz IC marketinga so načrtovali in postavili privlačne in predvsem sodobne dekoracije, ki so pritegnile številne obiskovalce spomladanskega velesejma. Prikaz eksponatov je bil po sedanjem splošno veljavnem sejmskem konceptu skromen a izbran. Razstavili smo le tiste izdelke, za katere vlada določen poslovni interes v NDR, to je področja bele tehnike, merilne in stikalne tehnike, proizvodnje elementov in telefonije. Za nazorno demonstracijo slednje je marketing služba izbrala sodoben video in audio sistem multi-vizije z barvnimi diapozitivi, kar je bilo zelo privlačno za obiskovalce. V torek, 14. marca sta obiskala našo stojnico na velesejmu minister za ISKRA Številka 11-23. marec 1974 zunanjo trgovino NDR H. Sčlhle in njegov pomočnik Nitschke. Na stojnici ju je sprejel predsednik skupščine ZP Vladimir Logar, ki je pred nekaj leti podpisal v Ljubljani za Iskro mednarodno kooperacijsko pogodbo s podjetji v NDR. Pri razgovorih je bil navzoč tudi pomočnik zveznega sekretarja za zunanjo trgovino SFRJ Skelja Salaidin. Težišče razgovorov je slonelo na dolgoročnem sodelovanju v proizvodnih kooperacijah in specializacijah od leta 1976 do 1980. Sodelovanje predvideva trikratno povečanje dosedanjega obsega proizvodne izmenjave na področju elektronike in elektrotehnike. Obe plati sta izrazili željo, da bi izmenjava v prihodnje ne težila več k ravnovesju v okviru področij panog, marveč da bi se celotni nakupi Iskre v NDR kompenzirali z izvozom našega proizvodnega programa. Med pogovorom so nam izrekli Nemci laskavo priznanje, da je dosedanje sodelovanje med NDR in Iskro zgleden primer mednarodne delitve dela, ki naj bi ga tudi druga jugoslovanska podjetja posnemala. Obisk ministra H. Sohleja na naši stojnici je snemala nemška televizija in posnetke predvajala v soboto v oddaji hkrati z inter-Maijan Kralj sklada skupne porabe za pomoč delavcem pri reševanju stanovanjske problematike. Približno 100.000 dinarjev bo šlo za odplačilo dosedaj najetih kreditov za stanovanja, okrog 100.000 dinarjev smo namenili za lastno udeležbo pri kreditih, ki jih prav zdaj najemamo v višini nad 500.000 dinarjev. Ta sredstva bodo prosilci, oz. delovna organizacija zanje, vezali pri banki in na ta način pridobili še dodatna kreditna sredstva. Poleg sredstev sklada skupne porabe bomo za dodeljevanje kreditov porabili še okrog 580.000 dinarjev sredstev obveznega stanovanjskega prispevka in računamo, da bomo s temi skupnimi sredstvi pomagali pri reševanju stanovanjskih problemov 30 članom delovnega kolektiva naše tovarne. Že v letu 1973 smo z najetjem stanovanjskega posojila v višini 1,200.000 dinarjev, ki bo porabljeno za najemna stanovanja, rešili nekaj najbolj perečih socialnih in kadrovskih problemov, predvidevamo pa, da bomo v skladu z načrtom stanovanjske izgradnje tudi v 1. 1974 zaprosili za milijon dinarjev kredita. Tako računamo, da bomo v 1. 1974 namenili za stanovanjsko izgradnjo prek 3 milijone dinarjev. Znatna sredstva sklada skupne porabe (okrog 100.000 dinarjev) smo namenih tudi nagradam za člane delovnega kolektiva ob pomembnih jubilejih, ali ob posebnih delovnih dosežkih. In končno še - vsi člani delovnega kolektiva so nezgodno zavarovani, za kar je treba letno odšteti okrog 25.000 dinarjev. Velika vlaganja v sklad skupne porabe prav gotovo pomenijo eno izmed trdnih vezi v delovnem kolektivu, enega izmed pogojev za uspešno delo pri osnovni dejavnosti tovarne, zato štejemo sredstva, namenjena za skupno porabo kot nujno in zelo koristno investicijo. —K.M.- začela ob 8. uri in to s predavanjem predsednika skupščine ZP Iskra Vladi-mira Logarja. Predsednik najvišjega samoupravnega organa ZP je pozdravil seminar v imenu skupščine in izrekel prepričanje, da bo zelo koristen in to ne samo za mlade, pač pa za celotno ZP. Vladimir Logar je nato orisal razvoj elektroindustrije v Jugoslaviji in v zvezi s tem opozoril na velik pomen in delež Iskre. Spregovoril je tudi o Iskrinih tovarnah Perles v Švici in Iret v Italiji ter omenil, da potekajo pogovori o morebitni združitvi Iskre in Gorenja, pat tudi o integraciji z mariborskim bazenom in drugimi. Predsednik skupščine Vladimir Logar je odgovarjal tudi na številna vprašanja o samoupravnih organih podjetja, o vprašanju brigade na Du-gem otoku, uvozu, ekonomski upravičenosti integriranja podjetij, razvojni dejavnosti podjetja in drugem. Seminar se je nadaljeval s predavanjem pomočnika glavnega direktorja Iskra Commerce Franca Vrečka. Podrobno je orisal dejavnost IC ter naloge, vlogo, ekonomske odnose med IC in Iskrinimi tovarnami, govoril pa je tudi o prodaji na domačem in tujem trgu, propagandni dejavnosti in drugem. Po živahni razpravi se je dopoldanski del seminarja končal nekaj pred 13. uro. Franc Vreček je pozneje v kratkem pogovoru opozoril na pomen seminarja in dejal, da bi se morala mladina organizirati tako, kot je bila takoj po vojni. O mladinskih delovnih akcijah je izrazil mnenje, da so izredno pomembne, in da je treba mladino nanje pritegniti in organizirati. Seminar se je nadaljeval popoldne ob 14,30 s predavanjem sekretarja RK ZM Slovenije Zdeneta MaUja. Podal je novi način organiziranosti mladine ter med drugim pojasnil dejavnost in naloge mladih po drugi seji RK ZM Slovenije tretjega mandata. Poznejša razprava je bUa namenjena predvsem vprašanju odnosov med profesionalnimi in amaterskimi funkcionarji mladinskih organizacij, privatizaciji pohtike, delegiranju članov, izobraževanju mladih, sodelovanju mladih delavcev pri odločanju v podjetjih, štafeti Iskre, več pripomb pa je padlo na odnose med mladino in religijo. (dalje na 4.strani) Udeleženci mladinskega seminarja med izvajanji predsednika skupščine ZP Iskra Luženje plemenitih jekel zva- Za odstranjevanje ogorine rov, uporabljamo pasto za luženje, ki je primerna tudi za večje površine. Pr; :>rav tako se s tem načinom odstranijo žlindre in razne primesi. „Aktuelle Kammera vjujem. Paste za luženje se ne posušijo pri daljšem času učinkovanja, ne postanejo trde in se dajo dobro izprati z vodo. Daljši čas delovanja n.pr. čez noč — nima nobenih posledic na poškodbe oziroma izrabe materiala. Čas učinkovanja zavisi od trdnosti plasti ogorine, v splošnem pa se plast lahko odstrani tekom 1 ure. Po tem se površina izpere z vodo in nastala plast je lepo srebrno se svetlikajoča. Galvanotechnik 1974/1 S.O. OD ŠTEVILKE DO ŠTEVILKE DOMA IN V SVETU BEOGRAD: Predsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič je objavil sklep o razpisu volitev v zvezni zbor ter zbore republik in pokrajin nove jugoslovanske skupščine. Volitve delegatov v zvezni zbor bodo v občin- skih skupščinah od 22. do 29. aprila, v zbore republik in pokrajin pa bodo v republiških in pokrajinskih skupščinah potekale do 10, maja. BEOGRAD: Predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bijedič se je vrnil z večdnevnega obiska v Kuvajtu in Libiji. S tamkajšnjimi voditelji se je pogovarjal o odnosih Jugoslavije s tema državama in perečih mednarodnih problemih. BEOGRAD: Zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič je objavil oročilo v zvezi z noto italijanske vlade, ki je posamezne dele naše žave označila za italijansko ozemlje. V diplomatskem sporočilu ostro protestira proti omenjenemu stališču ter poudaija, da sta Jugoslavija in z mirovno pogodbo in londonskim memorandumom sporazumno določili mejo, kar je tudi omogočilo razvoj dvostranskih odnosov ter sodelovanje. LJUBLJANA: Odbor za pripravo 7. kongresa ZK Slovenije je sprejel predloge kongresnih dokumentov, v katerih so opredeljene naloge za uresničitev samoupravnih družbenoekonomskih in političnih odnosov. Ugotovili so, da so bile razprave o resolucijah izredno plodne in, da so na njih delavci in komunisti pokazali veliko pripravljenost boriti se za na-daljni samoupravni socialistični razvoj. ALŽIR: V tem mestu se je končalo tridnevno zasedanje koordinacijskega biroja neuvrščenih držav na ministrski ravni. Med drugim so proučili dejavnost neuvrščenih po vrhunski konferenci septembra lani v Alži-ru. PHNOM PENH: Kamboške osvobodilne sile princa Sihanuka so ob 4. obletnici vojaškega udara zasedle bivšo kraljevsko prestolnico Udang. S tem so nedvomno pospešile proces propada marionetnih oblastnikov v Phnom Penhu. NEVV YORK: Sirija je v OZN obtožila Izrael, da nenehno krepi svoje položaje na črti premirja in, da si prizadeva anektirati Golansko visoko Tam se boji med armadama obeh držav še vedno nadaljujejo. DUNAJ: Arabske proizvajalke nafte so dosegle sporazum o odpravi petmesečnega embarga na prodajo nafte ZDA. Ministri so tudi sklenili, da bo v prihodnjih treh mesecih ostala cena nafte nespremenjena. lad Pr m« de ta; je Po st Čil tei Ž BSTg 8 srs g S&a-g 5- &■*-< ° = •s-es.a«-« ^ « s zan-g-žgggnszrBS-zr erts m s t>e o-B r-k = U o ^ M 'An ci V &■ o m v- 3 E. ? Y m t 't'- v v b- 5 R" ?• 5'9 ISKRA - APARATI, LJUBLJANA et Februarska proizvodnja večja Po finančni vrednosti je bil obseg proizvodnje v februarju za dober poldrugi odstotek višji kot v predhodnem mesecu, čeprav smo imeli po koledarju en delovni dan manj. Če pri tem upoštevamo še izredno razgibano samoupravno dejavnost na zborih delovnih ljudi pri razpravi o statutu in samoupravnem sporazumu o medsebojnih delovnih razmerjih ter njihovem sprejemanju in na kandidacijskih zborih za delegate za samoupravne organe, kar je razpoložljivi proizvodni čas še zmanjšalo, potem smo s porastom obsega proizvodnje lahko zadovoljni, saj je bil ob upoštevanju zmanjšanih razpoložljivih kapacitet, kar za 10 % večji od januarja. Pri izpolnjevanju načrtovanih nalog pa še vedno zaostajamo. Tako smo skupni proizvodni dinamični načrt za mesec februar izpolnili le s kazalnikom 93,45. Pri tem smo bili nekoliko uspešnejši v proizvodnji za domače j tržišče, kjer je kazalnik 96,18. V izvozu pa je mesečni zaostanek precej večji, saj je doseženi kazalnik le 82,50. Skupaj smo v obeh prvih dveh raesecih leta dosegli 93,05 % predvidenega obsega za to obdobje, od tega je predvideni načrt proizvodnje za domače tržišče izpolnjen s kazalnikom 94,00, za izvoz pa 89,10. Po posameznih skupinah izdelkov so odstopanja dokaj velika, tako v mesecu, kot v kumulativi. Pri stikalnih aparatih smo z^ februar opravili le 27,19 % načrtovanega obsega. Pošiljka ^stavnih delov za tipkala TB iz uvoza je prispela tako kasno, da teh izdelkov nismo mogli niti lansirati v proizvodnjo. Ker pa smo imeli v mesecu janu-80U prav pri tej skupini dober naskok, je kumulativni kazalnik izpolnitve načrta še vedno dokaj visok, saj je °bstal pri 94,41. To pa moramo po-yečati še za dober odstotek, ker smo v januarju opravili manjši, nenačrtovani izvoz. Največji zaostanek je v skupini industrijskih elektronskih naprav. Za Potrebe domačega trga smo v mesecu dokončali 51 % načrtovanega obsega in s tem dosegli kazalnik v kumulativi 69,12. V izvozu pa je bil izpad še večji, saj smo finalizirali le 20,74 % predvidenega mesečnega načrta, kar daje 52,03 % kumulative. Tudi na tem Področju je bil vpliv pomanjkanja ^produkcijskega gradiva dokaj pereč, ^ večja pa je problematika zaradi zahtevnosti teh naprav in dolgih proiz- -vodnih ciklov ob zelo nevsklajenem in Prernako kontinuiranem dotoku de-finitvnih naročil. Precej bomo morali Zuto narediti prav na področju načrto-vanja in iskanja ustreznih sistemov, ki °i omogočili uspešnejše in smotrnejše Zasledovanje proizvodnega procesa po vseh fazah, od naročil, preko razvoja. Priprave proizvodnje,, izdelave pripomočkov za proizvodnjo, sestavnih delov in končne finalizacije v montaži. Sočasnost posameznih faz, kjer je to mogoče, zasledovanje kritičnih Poti in ukrepi predvsem na teh poteh, s tem pa povečanje odgovornosti vseh diniteljev, ki vplivajo na proizvodnjo ter njihovo „plansko“ discipliniranje, bo vsekakor dalo določene rezultate v težnji, da tudi takšno izredno ciklično proizvodnjo usmerimo v bolj tekočo finalizacijo, kot pa je bila doslej. Zadovoljiv uspeh pri izpolnjevanju načrta smo dosegli v skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih relejev ter naprav. Mesečno nalogo za domače tržišče smo celo presegli, saj je kazalnik izpolnitve mesečne dinamike 104,55. S tem smo nekoliko popravili tudi kazalnik kumulative, ki je ob koncu februarja obstal pri 94,73. V izvozu načrta sicer nismo v celoti dosegli in smo v primerjavi z mesečno dinamiko zaostali za 1,64 %. Kazalnik kumulative pa je 98,91. Tudi na tem področju smo občasno imeli večje ali manjše težave zaradi pomanjkanja reprodukcijskega gradiva in lastnih sestavnih delov, bilo pa je občutno manj tehnično-tehno-loških težav, kar je ugodno vplivalo na končni uspeh. Če uspemo to stanje še nekoliko izboljšati in zagotoviti enakomernejšo oskrbo montaž, potem bomo v marcu lahko proizvodni dinamični načrt „ujeli“. V skupini rezervnih delov ih uslug smo v mesecu februarju naredili šestkrat toliko, kot je bilo po dinamiki načrtovano, saj je kazalnik kar 602,15. Tudi kumulativa je s kazalnikom 555,36 izredno visoka. Čeprav ta skupina po svoji udeležbi v strukturi letnega načrta predstavlja manj od 0,5 % celote, pa je zaradi izredno visokega naskoka v dejanski realizaciji trenutno udeležena kar s 4,12 % in zato zelo pomembno povečuje celotno realizacijo. Iz navedenih dejstev je razvidno, da smo v mesecu februarju dosegli v celoti le dokaj pomembne uspehe v proizvodnji. Če bomo uspeli rešiti predvsem problematiko, ki je prisotna pri industrijskih elektronskih napravah, bomo lahko izpolnjevanje proizvodnega načrta občutno izboljšali. Za mesec marec namreč že načrtujemo takšno povečanje proizvodnje, ki bi skoraj v celoti zadostovalo, da dopri-nesemo doslej nastale zaostanke. S tem pa bomo zagotovili takšno izpolnjevanje načrta, kot smo si ga zadali za počastitev 25-letnice naše tovarne. -L- ISKRA ENGINEERING ZA AKUSTIKO, KRANJ Dovolj naročil za ojačevalne naprave Kdor gre v Kranju po Gregorčičevi ulici, zagleda nasproti Delavskega doma (kino Storžič) na bivšem upravnem poslopju tovarne Save (Gregorčičeva 8), ne preveč vidno tablo z napisom Iskra Engineering za elektro-akustiko. To je oddelek tovarne „Sprejemniki“ Sežana. Kljub temu, da je tam le 18 zaposlenih, - bilo bi jih lahko tudi več, saj je naročil dovolj -je predvsem zanimivo to, da je vse sproti prodano in prav zato ne rabijo za to dejavnost zaenkrat nobene reklame. Na razna vprašanja je vodja oddelka — VLADO OGRIS, doma iz Podljubelja pri Tržiču, med drugim povedal tole: Mi smo se formirali iz oddelka posebnih naročil ojačevalnih naprav v Elektromehaniki. Po prenosu (1971. leta) te dejavnosti v Iskrino tovarno „Sprejemniki“ v Sežano, smo nekateri ostali na tem področju. Imeli smo dolgoletno prakso in dokajšnjo zaljubljenost v ta poklic. Tako smo v letu 1971 prestopili iz Elektromehanike in se preselili v Gregorčičevo ulico Kranj, kot oddelek tovarne „Sprejem-niki“ Sežana. Takrat nas je bilo 12, sedaj 18. Od tistega časa dokaj uspešno izdelujemo ojačevalne naprave za jugoslovanski trg. Dokajšen problem je v tem, da nam manjka delovne sile, saj je naročil toliko, da komaj. oz. da ne zmagujemo sproti. Struktura kadra je pretežno srednji strokovni in kvalificiran kader. Inženirja trenutno nimamo, ker je v JLA, vrnil se bo v jeseni. Mi bi rabili še ljudi; od nekvali- ficiranih do visokokvalificiranih, če bi hoteli izpopolniti vsa delovna mesta, ki so prosta. Glavni problem pa sedaj nastaja zaradi prostora. Poluradno smo namreč obveščeni, da se bomo morali preseliti. V kolikor ne bi uspeli prepričati merodajnih služb v Merkurju oz. na občini, da bi ostali tukaj, bo treba iskati druge prostore. Stavbo ima v najemu Iskra Commerce, lastnik je „Merkur“, mi pa smo podnajemniki Iskra Commerce. Le-tej se pogodba v letošnjem letu izteče. Ce se bo morala izseliti, bomo mi, kot podnajemniki, morali deliti isto usodo. Tudi obstoječi prostori so postali za nas premajhni, še vedno pa bi se dalo nekako stisniti. Če bi se nabavna služba selila v Ljubljano, bi tiste prostore od nabavne službe (vsaj upam) mi dobili. Vendar še vedno obstaja tisti če ...? Koristno je misliti tudi na izpraznjene prostore v Iskrini tovarni ,,Stikala“ v Kranju. Vprašujete, če nas kaj moti razdalja med matično tovarno (Sežana) in oddelkom v Kranju. V bistvu to ni ovira, če je vse dobro organizirano. Razumljivo je, da se v dobi prilagajanja porabi več časa, predvsem, če je proizvodnja deljena na več krajev. Povpraševanje po elektroakustičnih napravah je dokajšnje, zato je perspektiva dokaj ugodna, čeprav se že pojavlja močna konkurenca, vendar je kvaliteta Iskrinih izdelkov porok za nenehno rast. Vsekakor pa bo treba vestno spremljati vse novitete na tem področju. ABC PORTRETI ISKRASEV Sedela sva v njegovi pisarni in kramljala o človeških usodah, o življenju, ki teče kot reka in nosi v svojem toku vsa naša doživetja in pričakovanja. Tja, kjer smo danes, se ne vračamo. Vse ostaja za nami Vladimir Logar predsednik skupščine ZP ISKRA kot spomin, ki ga vsakdo nosi s seboj v čas, ki prihaja. Tudi tov. Vladimir Logar, sedanji predsednik skupščine ZP in dolgoletni generalni direktor ISKRE, se je v razgovoru spominjal svoje življenjske poti, ki ga je vodila skozi svet in med ljudi, s katerimi je skupno doživljal svoj čas, ki mu je, kot mnogim drugim, odmeril le malo povsem brezskrbnih dni. „Ali se radi spominjate vaših mladih let? <: „Da, vendar je ta čas že precej odmaknjen, saj sem star 53 let. Rodil sem se v Cerknici na Notranjskem poleg cerkniškega jezera. Ta pokrajina me še danes priklepa nase. Pred vojno sem končal osnovno šolo, se vpisal v elektro oddelek srednje tehniške šole v Ljubljani, kjer sem se kot dijak začel aktivno udejstvovati v levih strankah in sodelovati v kulturnem krožku, ki smo ga na tej šoli ustanovili leta 1939. Idejni vojda je bil pokojni Vinko Košak, književnik, ki je bil kasneje ustreljen v Ljubljani kot talec. Postal sem predsednik tega krožka, ki je imel nalogo, da v literarnem smislu angažira dijake srednje tehniške šole v povezavi s kulturnim slovenskim klubom, ki je bil ustanovljen na ljubljanski Univerzi Bili smo zelo aktivni in zaradi levičarske usmerjenosti smo imeli tudi stalne težave. Zaradi naprednega predavanja nekega dijaka, so bile uvedene obširne preiskave. Nekateri so bili izključeni, jaz pa sem odšel v Beograd, kjer sem zaključil šolanje na srednji tehniški šoli. Po končani šoli sem kot tehnik iskal zaposlitev in jo končno našel v „štabu vazduhoplovstva" v Zemunu. ” „Kako ste preživeli vojna leta? “ „Pred napadom Nemcev na Jugoslavijo so nas odpustili iz službe. Imeli smo dve izbiri: ali domov, ali pa kot prostovoljci k vojakom. Prijavil sem se kot prostovoljec in sem z enoto jugoslovanskega letalstva odšel v Bosno, v Sarajevo. Od tam sem krenil preko Hercegovine v Dubrovnik, kjer bi nas morale ukrcati zavezniške ladje. Prodor Italijanov iz Albanije nam je to onemogočil. Umaknili smo se v Črno goro, kjer so nas zajeli Nemci. Čakalo me je tri leta vojnega ujetništva. Leta 1944 sem pobegnil iz taborišča in se priključil partizanom na Koroškem, kjer sem doživljal vse lepote in težave partizanskega življenja in našel med Korošci tudi veliko prijateljev. Zato me še danes vežejo zelo lepi spomini s Koroško. Po osvoboditvi sem deloval v Mariboru in nato kot direktor tovarne „MOTOR “ v Škofji Loki. Kasneje sem bil izvoljen za sekre- tarja občinskega komiteja v Škofji Loki in nato za direktorja plana v kranjskem okraju. Odtod sem šel za prisilnega upravitelja tovarne NIKO v Železnikih, ki se je takrat vključil v sestav ISKRE. “ „Ali so bili to vaši prvi stiki z ISKRO? “ „Da, to je bil moj prvi poslovni stik. Bilo je to l. 1962. Iz Železnikov sem odšel zopet v Kranj za podpredsednika okraja, nato pa na Republiški zavod za gospodarsko planiranje. Odtod me je pot vodila v Beograd, kje sem bil imenovan za sekretarja odbora za industrijo zveznega zbora zvezne skupščine. Tam sem deloval dve leti in imel priložnost, da razvijem stike z ISKRO, v katero sem se vključil tudi sam, ko sem postal direktor tovarne 'v Sežani. Leta 1966 pa sem bil imenovam za generalnega direktorja podjetja ISKRA. Poleg teh dolžnosti sem vztrajno študiral ekonomijo kot izredni študent. Na ekonomski fakulteti sem diplomiral 1960. leta. “ „Katero je bilo po vašem mnenju najtežje obdobje v vašem življenju? “ „Najbrže je bilo to obdobje, ko je bila tovarna Sežana v največjih težavah. Nismo mogli zagotoviti rednega izplačevanja osebnih dohodkov, nismo imeli trdnega programa, kar je seveda povzročilo tudi negodovanje delavcev, ki so bili pripravljeni tudi na stavke. Takrat delavcem praktično nismo vedeli kaj obljubiti, čeprav bi jim rad pomagal. Najtežji trenutek v mojem življenju pa je bil vsekakor nemški napad na štab našega odreda na Koroškem. Bataljoni so se razkropili, v neki kmečki hiši pa je ostal štab odreda sam. Nekdo nas je izdal in sledil je splošni napad. S težavo smo se prebili na rob gozda in se v splošni hajki zatekli v neko globel in čakali kdaj nas bodo Nemci našit Ta dan je bil obenem tudi najdaljši dan v mojem življenju." ..Katero priznanje vam je najljubše? “ ..Izredno cenim nagrado Borisa Kraigherja in menim, da ni bila namenjena samo meni, temveč je bilo s to nagrado izraženo tudi veliko priznanje ISKRI in njenim dejovnim kolektivom. “ Kako do stotaka Vsakemu stotaka! Nihče manj kot sto starih tisočakov! Sprejeta je bila odločitev. Nihče ni dobil, oziroma ne dobiva, manj kot sto bankovcev. Temu sicer ni oporekati, vendar le bežen pogled na plačilne liste, kaže veliko število zaposlenih, ki ne dosegajo teh sto tisoč starih dinarjev. V Elektromehaniki je precej zaposlenih, katerih vrednost njihovega dela ne doseže sto tisočakov. Kar zmanjka, da tovarna, oziroma dodamo sami. Kje so vzroki za tako stanje? Pregledane so bile norme, z omenjenimi delavci se ukvarja socialna služba, neposredni predpostavljeni so opozorjeni na to, da tem delavcem nudijo čimveč pomoči. Vendar se na listah največkrat pojavljajo vedno isti. Ker je med temi zaposlenimi tudi visok odstotek mladih, je temu problemu veliko pozornosti posvetila tudi mladinska organizacija. V neposrednem in neformalnem razgovoru s skupino mladih, povečini deklet, smo skušali izvedeti vzroke za nedoseganje mini- muma od njih samih. Niso bili preveč zgovorni. Opaziti je bilo celo nekakšno apatičnost, nezanimanje. Vendar so se pozneje razgovorili. Po njihovem mnenju so glavni vzroki previsoke norme, pogosto menjanje orodij, strojev. Osebni problemi in na koncu njihova lastna nedisciplina. Kaj je temu vzrok? Slaba vzgoja, morda nekje tudi neinteres nekaterih mojstrov in urejevalcev? Slabo zdravstveno stanje itd. Vzrok ni en sam, pač pa jih je več. In kaj zdaj storiti? Prizadeti so v razgovoru sicer obljubili, da bodo poskušali izboljšati lastno disciplino in po svoji strani storiti čim več, da se ne pojavijo več na listi, mladinska organizacija pa se bo zavzela za njih, predlagala določene premestitve, opozorila mojstre in ostale predpostavljene da s temi ljudmi delajo nekoliko več kot z ostalimi, dokler tudi ti ne pridejo na zeleno vejo. Saj konec koncev ni v našem interesu, da izgubljamo delovno silo na tak način; vendar pa, če vsi ti ukrepi le ne bodo pomagali, kaj potem? ... Komu bodo v breme? ! n , Emona nekoč in danes Arheologi so nekakšni detektivi preteklosti, raziskujejo tiste davne čase, iz katerih še nimamo nobenih pisanih pričevanj. Koplji, išči, ogleduj, primeijaj, lepi najdene drobce, ugibaj, rešuj uganke davnine! Kaj smo mi danes, kdo smo, koliko je sploh v nas slovanske krvi? Kdo bi to vedel? Ljudstva so bila, živela, umirala, odhajala, za njimi je ostalo le prav malo sledov. Kri je tekla, kri se je mešala. Arheologi, ti stezosledci zgodovine, pa skušajo odgrinjati zastor, ki nam skriva davno preteklost. Pred tri tisoč leti so se bregovi plitvega Barja tesno dotikali južnih robov Ljubljane, mostiščarji so iskali hrano v vodi in se otepali z revmo. Na-zemljišču današnjega mesta je živelo neznano ljudstvo, za njimi so ostale samo žare, lepo oblikovane posode, v katere so spravljali pepel pokojnikov. Kultura žarnih grobišč, rečemo danes, več ne vemo. Preživljali so se najbrž z lovom, ribolovom, preprostim poljedelstvom in izbiranjem plodov. O kaki razvitejši kulturi še ni sledu. V tretjem stoletju pred n. št. je te kraje zasedlo keltsko pleme Tauris-kov. Ljubljanska kotlina je bila stika-lišče treh večjih etničnih skupin: Keltov, Ilirov in Venetov. Tudi izraz pod njo, stisnjeno med pobočje hriba in desni breg Ljubljanice. Rimska mesta so stala na planem, niso se bala sovražnikov, saj jim dolga stoletja nihče ni mogel blizu. Tudi rimska Emona je bila postavljena v odprtem prostoru v približni obliki kvadrata, s stranicami kakega pol kilometra. Okrog njega je tekel obrambni zid, ki je bil debel dva metra in visok 6 do 8 metrov. Obzidje je imelo 26 obrambnih stolpov, štiri glavne, močno utrjene vhode in 10 stranskih dohodov. Obzidje je bilo na treh straneh zavarovano še z dvojnim jarkom, skupne širine 40 metrov. Iz mesta so hitele tri široke ceste, ena proti severu v Celeio (Celje), druga proti zahodu v Aquileo (Oglej) in tretja na vzhod v Neviodunum (Drnovo pri Brežicah). V sami Emoni je pet cest potekalo v smeri S—J, sedem pa v smeri V—Z. Današnje Gradišče, podaljšek Titove ceste, seje takrat imenovalo „cardo maximus“ prečna nanjo, današnja Rimska, pa „decumanus maximus“. Meščani so se naselili po vsej površini mesta. Posamezne hiše so se zaradi boljše izrabe združevale v bloke, imenovane „insule“ (otoki). V Emoni je bilo 40 insul in stolpnica Iskre je ISKRA NA ZGODOVINSKIH TLEH Ostanki nekdanje Emone so pokukali na dan, ko so začeli pred leti pripravljati gradbišče za zgradbe na Trgu revolucije. Ključ iz starih časov, zanimivo obrtniško delo. Emona je že iz tistega časa in so ga Rimljani potem samo prevzeli od domorodcev. Le-ti so 1. 35 pred n. št. zasedli vse ozemlje od Ogleja do Siska in pod njihovo oblast je prišla tudi tedanja Emona. Novi gospodaiji so tu zgradili zimsko legijsko taborišče, ga obdali z zasilnim nasipom" in obrambnim jarkom. Kasneje so zgradili celo močno obzidje, katerega pstanki se ponekod še danes najdejo. Življenje se je umirilo za nekaj časa, legijo so poslali na mejo ob Donavo. Izpraznjeno taborišče so zasedli odsluženi vojaki in pridružili so se jim trgovci, obrtniki. Namesto prvotnih barak so zrastle zidane hiše, vzcvetela je trgovina z Italijo. Emona je postala mesto z urejenim urbanizmom, svetišči in javnimi zgradbami. V tretjem stoletju je bila Emona prvič požgana, prebivalci pa so se umaknili iz mesta. Ko so se vanj vrnili, si je mesto sicer opomoglo, ponovno je vzcvetela trgovina, obrtniki so spet delali, ampak pravega miru in blaginje pa ni bilo več. L. 408 so Emono zasedli Goti, porušili pa je niso, ker so se prebivalci rešili z odkupnino. Toda že 1. 452 so pridrli Huni. Niso poznali milosti, mesto so do tal porušili in uničili. Potem je bilo le še životarjenje, meščani so obnovili hiše, obrambni zid, pravega miru pa ni bilo več. Zvrstili so se še časi uprave Vzhodnih Gotov, Bizanca, Langobardov in slednjič, v šestem stoletju pridejo Slovani.. Emona je utonila v temo in pozabo, ostalo je le še prebito, propadajoče obzidje, zamočvirjeni obrambni jarek, požgana poslopja. Šele leta 1146 najdemo prvič ime „Luwigana“, slovensko ime zagrajsko vzpetino in najbrž za celo naselbino zgrajena na insuli XXX. Na tako imenovanem Jakopičevem vrtu, blizu srednje tehniške šole, si lahko še danes ogledamo ostanke meščanske hiše. S priznanjem občudujemo njihovo centralno ogrevanje, saj so po ceveh pod podom iz hipokavsta dovajali topel zrak. Pod v dnevnih sobah je prekrit z mozaikom. Po stenah najdemo okrasne vzorce, nekam resno izoblikovane geometrijske like. Raznovrstni stekleni predmeti dokazujejo, da so Emonci živahno trgovali tudi z renskimi delavnicami. Socialno-ekonomska struktura je bila obrniško- uradniška. Dosluženi vojaški veterani so po dvajsetih letih službe dobili kot plačilo denarno nagrado ali pa posestvo z delovno silo, ki je opravljala kmetijska dela, kolonist pa se je posvečal večinoma upravno-politične-mu delu. Od obrti se dajo v stari Emoni arheološko dokazati peki, mesarji, trgovci, čevljarji, kamnoseki, zidarji, tesarji, keramiki, zdravniki ter celo vrači in gladiatorji. Stolpnica Iskre stoji torej na zemljišču rimske Emone, natanko na njenem severnem robu. Ko so kopali temelje, so morali (ali res? ) razstreliti debelo rimsko obzidje, uničeni so vsi drugi ostanki hiš). Današnji čas in ljudje, ki danes dokončujejo naš objekt, so se pa zavedli odgovornosti in kulturne obvez- nosti do nekdanje kulture, do ostankov preteklosti. Prizadeto iščejo načinov, da bi današnjemu in jutrišnjemu svetu dostojno predstavili sledove kultur izpred dveh in več tisočletij. Odkrito povedano: betona in nebotičnikov je po svetu povsod dosti in preveč. Naš objekt bo s svojimi 72 metri res najvišja stavba v Ljubljani. Toda malo je krajev po svetu, ki se lahko ponašajo s skoraj neprekinjeno zgodovino več tisoč let in če bi jih imeli, bi ,.postavili, v oltarček" ostanke sive preteklosti, dokaze davnih kultur. Investicijska ekipa pri gradnji PPC Iskre na Trgu revolucije (predvsem pa inženir Marjan Strauss in Marjan Dvo-raček) išče najboljši način in lovi čas, da bi zagotovila vsaj v avli objekta primemo predstavitev davnine in zemljišča, na katerem je zrastel Center. Pogovori tečejo s strokovnjaki Mestnega muzeja in v prvih obrisih so se načrti-že izoblikovali v konktreten predlog. V avli nove stolpnice bi torej uredili nekakšno mini razstavico eksponatov tedanje kulture (vaze, posode, okrasni predmeti, orodje, novci), jih obogatili s fotografijami, risbami, ski- cami. V tlaku bi pa nakazali, kje je teklo obzidje stare Emone. Na nevsiljiv način, vendar dostojno, bi prikazali zgodovino. Porabili bi lahko originale ali pa vsaj verne reprodukcije. Ostanki rimskega mesta in obzidja so skoro v celoti uničeni. V nekem smislu je to nujno: preteklost se mora umakniti sedanjosti in prihodnosti. Toda kljub temu še vedno lahko napravimo, kar se da napraviti in kar se mora. Saj bomo s tem plačali svoj dolg zgodovini, kulturi. Smo največja delovna organizacija | v Sloveniji in ena največjih v Jugoslaviji. To nam nalaga tudi našo obveznost do kulture. Skozi avlo naše stolpnice bodo tekle vsak dan reke usluž-bencev, gostov, kupcev, delegacij, obiskov, domačih in tujih. Kako lepo bo, ko jim bomo lahko ponudili poleg aparatov, instrumentov in črne kavice še vpogled v davnino. Obiskovalec bo s še večjim spoštovanjem stopal po tlaku avle. Prevzelo ga bo vzdušje davne kulture in začutil bo spoštovanje tudi do nas vseh, do tistih, ki so se pravočasno zavedli, da je Iskra pripravljena misliti še na kaj drugega kot na vijak in dinar. Mirko Hrovat ISKRA - TOVARNA BATERIJ ZMAJ LJUBLJANA, Šmartinska 28 - V ZP ISKRA KRANJ ' objavlja dve prosti delovni mesti: 1. KNJIGOVODJE OSEBNIH DOHODKOV v finančno računovodskem sektorju za nedoločen čas OD od 2.110 do 2.760 din glede na izpolnjevanje zahtevanih pogojev; 2. KNJIGOVODJE OSNOVNIH SREDSTEV IN DROBNEGA INVENTARJA v finančno računovodskem sektorju za nedoločen čas OD od 2.110 do 2.760 din, glede na izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Pogoji za zasedbo delovnih mest so: pod 1. srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse, od tega 18 mesecev na enakem ali podobnem delovnem mestu; pod 2. srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse v računovodstvu, od tega 1 leto na enakem ali podobnem delovnem mestu. Rok prijave je 15 dni po objavi. Dame so od vekomaj rade skrbele za lepoto. Na sliki je sponka, s katero si je ..stara" mlada Emonka zapirala tuniko. SEMINAR MLADIH AKTIVISTOV (nadaljevanje z 2.strani) Predstavniki z Vrhnike, Horjula in od drugod' so povedali, da imajo na njihovem območju s tem precej problemov. Seminar se je nato nadaljeval s pregledom dejavnosti po posameznih mladinskih aktivih in je trajal do 19. ure. V nedeljo, zadnji dan tega pomembnega srečanja, je bila zjutraj najprej druga seja predsedstva Koordinacijske konference ZM ZP Iskra. Na njej so sprejeli program dela KK, dokončno formirali komisije pri predsedstvu KK ter sprejeli sklepe o mladinski delovni brigadi na Dugem otoku, Iskrini štafeti, dnevu mladih Iskrašev, možnostih sodelovanja z mladimi v tujini, o sodelovanju s štipendisti in o srečanju mladih elektro in elektronske industrije Jugoslavije v Cetinju. Predsedstvo je sprejelo tudi sklope seminarja, ki opozarjajo na nujnost, da končno le uredimo položaj mladih v samem ZP kot tudi v okviru slovenske mladine, Nikar ne pozabimo - v Iskri je zaposlenih okoli 14.000 mladih in prav ti mladi bodo čez nekaj let prevzeli breme odločanja in delovanja. Zakaj jim zato že sedaj ne bi pomagali, jih vpeljali v samoupravne organe, jim omogočili, da tudi sami sodelujejo pri oblikovanju politike podjetja tet jim omogočiti, da se aktivno vključijo v vse samoupravne strukture. Že zdaj naj se pripravijo na haloge, ki jih čakajo v prihodnosti. Prav gotovo je mladina odgovorna družbi, da naloge, ki so v tem trenutku pred njo, uspešno izpolni, predvsem pa mora njeno delovanje sloneti na idejni in akcijski osnovi vseh socialističnih sil v naši družbi. Več o programu dela KK ZM Z1 Iskra, ki so ga sprejeli na seminarju v Portorožu, pa v prihodnji številk1 „Iskre“. Lado Drobeč Mladi Iskra Commerce so se zbrali Delegati mladinskih aktivov Iskra Commerce med razpravo V\ZVVV/V>VV>/V>/V>/VVVVX/VX'VVVX/V\/VV%AAZVVA/\A/VVA/VVV\/VV>yV\/,VVX/\/\A/VVX/V>yVVX/' „Vabimo te, da se udeležiš ustanovne konference aktiva mladih Iskra Commerce v ZP Iskra, ki bo 14. marca ob 13. uri v prostorih Kluba poslancev v Ljubljani, Puharjeva 7“ - je pisalo na vabilu, ki sem ga prejel pred nekaj dnevi. In šel sem, ter se udeležil te konference, ki združuje danes že nekako 50 odstotkov vseh zaposlenih v Iskri Commercu, ali natančneje 1154 mladink in mladincev. Dnevni red je bil običajen, ao pičice podoben ustanovitvi sleherne družbeno politične organizacije: otvoritev konference, izvolitev organov konference, razprava in sprejem pravil aktiva, volitve, sprejem akcijskega programa IC in seveda neizogibni -razno. Celotno konferenco je dokaj rutinsko vodil Milan Osredkar iz avtopar-ka IC. Skraja na čelu delovnega predsedstva konference, a po končanih volitvah kot izvoljeni predsednik aktiva mladih. Potrebne volitve so bile opravljene na hitro roko, brez zastojev. Razprava se je nekaj zavlekla pred sprejetjem pravilnika aktiva. Čeprav je bil pravilnik sestavljen že pred enim letom in torej ne ustreza več glede na številne organizacijske spremembe -v IC, so udeleženci menili, da ga sedaj ne kaže spreminjati, ker bo v kratkem spre- Želel bi pojasniti moje mišljenje in gledanje na razvoj visokošolskega študija. Kot študent in štipendist se čutim dolžnega opozoriti na nekatere napake v razvoju, ki bodo nujno prinesle težave v prihodnosti. Moja gledanja izhajajo iz dejstva, da sem študent Fakultete za elektrotehniko. Pravilno je, da število študentov, ki obiskujejo fakultete stalno narašča. Ob naraščanju študentov bi moralo enakomerno naraščati število študentov na fakultetah. Idealno bi bilo, da bi imeli število vpisanih proporcionalno potrebam. Zal pa gibanja v Sloveniji niso takšna. Šolsko leto Število študentov na univerzi Število vpisanih v 1. letnik Elektro fak. 66/67 8.388 304 67/68 8.533 304 68/69 9.320 320 69/70 10.643 326 70/71 11.613 314 71/72 11.907 311 72/73 12.141 305 Tabela nazorno prikazuje stagna cijo vpisa v prvi letnik fakultete za elektrotehniko. Podobno se dogaja tudi na drugih tehniških fakultetah (strojna, kemija, matematika in fizika). Na nekaterih oddelkih pa število vpisanih celo pada. Na vpis na fakultete vpliva: teža študija, štipendije, popularnost fakul- Z ------------------------------------ menjen osrednji statut ZMS in za njim bo treba ponovno pregledati, dopolniti, skratka prilagajati sedanji pravilnik IC. Dokajšnja debata se je razvila ob predloženem akcijskem programu. Predstavnik občinske konference Ljubljana-Center ga je okarakteriziral kot neprimernega, saj ne vsebuje med drugim dovolj političnega dela. Disku-tanti za njim so zavrnili njegovo tolmačenje, ker je akcijski program pravzaprav le zbir akcijskih programov vseh aktivov v TOZD. V posameznih TOZD IC so bili akcijski programi dovolj preštudirani in prilagojeni razmeram v organizaciji IC, zato ni pametno spreminjati tega programa. Na konferenci navzoči delegati posameznih aktivov TOZD so nato soglasno potrdili osnutek akcijskega programa in sklenili posvetiti vse sile za njegovo uresničitev. Ob koncu je bil naprošen navzoči glavni direktor IC Anton Stipanič, da pove nekaj besed o nalogah mladih in vtisih z današnje konference. Brez nepotrebnih fraz in olepšava-nja je povedal, da se ne postavlja v vlogo arbitra pri ocenjevanju akcijskega programa mladih. „Vsi veste - je dejal — da nas čaka veliko dela pri pomembnih vprašanjih kot so družbena prehrana, stanovanja itd. Brez sodelovanja vas razreševanje te proble- tete in pogoji dela v bodočem poklicu. Poleg tega pa vplivajo na vpis še nekateri drugi momenti, kot so tradicija, vzgoja in želje staršev. Regulirana politika je tukaj mnogo bolj potrebna kot kjerkoli drugje. Napake ali uspehi se kažejo čez 5 ali 6 let, odvisno od časa študija. Prav zato sem prepričan, da bi Družbeni dogovor o štipendiranju moral zajemati prav ta pereč problem. Morali bi zajeti celotne potrebe v Sloveniji in s štipendijami doseči povečan priliv študentov na fakultete, kjer število študentov stagnira, čeprav se čuti povečanje potreb po tem kadru. ZP ISKRA ima izredne potrebe po visokošolskem kadru tehniških fakultet in zato bi moralo biti zainteresirano k večjemu dotoku novincev na te fakultete. Problema bi se morali lotiti vsestransko. Poleg boljšega štipendiranja bi si morali prizadevati vplivati na mlade. Zelo potrebne bi bile predstavitve celotne dejavnosti ZP Iskra po gimnazijah v rajonih, kjer so Iskrine tovarne. Takšen sestanek bi organiziral Referat za štipendije, kadrovska služba, delovne organizacije in Klub štipendistov. Iskra bi lahko predstavila svoj program, plane, novo tehnologijo in razvojno raziskovalno dejavnost. Na neprisiljen način, bi se dijaki lahko spoznali z nekaterimi izdelki, izdelavo in tehničnimi problemi. Seznanili bi se z zanimivim delom, napredki v matike ne bo mogoče, zato so vam odprta vsa vrata, na sleherna delovna mesta. Le s skupnim in aktivnim delom bomo lahko dosegli in uresničili začrtane smernice.“ Aktiv mladih v Iskri Commerceu je odslej samostojna družbeno politična organizacija s samostojnim finančnim proračunom. Za tajnico je bila izvoljena Vida Prinčič iz TOZD zunanjega tržišča. Marjan Kralj tehnologiji, elektroniki in strojništvu. Takemu predavanju bi sledile neobvezna ekskurzija ali razgovor z raziskovalci, tehnologi in vodji obratov. Takšni sestanki bi Iskri zagotavljali boljše štipendiste in vpliv na vpis. Dober kontakt z mladim človekom, ki je zasnovan na odpornosti in odkritosti, jamči za zaupanje in vzajemno sodelovanje. Digitalni termameter Firma Schneider Electronique ima v svojem proizvodnem programu med raznimi instrumenti tudi vgraditveni digitalni termometer TT 200 za priključek na platinsko uporovno sondo 100 ohmov. Merilno območje je od 0 do 120°C. Instrument je primeren za merjenje v primerih, kjer je potrebno pri malem merilnem območju natančneje razbiranje (gostejša skala). Za merjenje temperature s termo-elementi *(FeKo, NiCrNi, CuKo, PtRhPt) je prirejen tip instrumenta TT 400. Ta izvedba ima linearizimi dodatek z 80 točkami za FeKo in 125 točkami za NiCrNi. Instrumente dobavljajo normalno s ..primerjalnimi mesti", ki je lahko vgrajeno v instrumentu ali nameščeno na merilnem mestu. Za merjenje s platinastimi ali nikljevitni merilnimi upori je uporaben tudi novi štirimestni digitalni instrument z več območji MN 610. Bližajo se mature in čas, ko se bo maturant odločil za nadaljnji študij. Še je čas, da mu povemo, da so dobrim študentom naša vrata odprta. Lanskoletne lepake in brošure, ki na ličen način privabljajo dijake in študente k sodelovanju bi letos lahko dopolnili še z osebnim kontaktom. Živimo v svetu intenzivne rasti in napredka tehnologije in elektronike. Pred 20 leti si nihče ni predstavljal tako hiter razvoj v industriji. Podjetja, ki so bila podobna obrtnim delavnicam, niso vedela, kaj je razvojna dejavnost. Dogajalo se je, da so nekatere tovarne imele razvoj neizkoriščen, ali pa se je ubadal z drugo dejavnostjo. Priznati moram, da se je marsikaj spremenilo na bolje. Tako imamo podjetja v Sloveniji, ki finančno nagrajujejo in vzpodbujajo k novacijam, izboljšavam in izumom. Sedanje obdobje imenujemo znanstveno tehnična revolucija. To je čas, ki dela v prid napredka tehnologije in znanstvene dejavnosti. Če je bila elektronika v 60 letih še uporabna, potem sedaj govorimo o integriranih vezjih. Iz znanstvenih raziskovalnih laboratorijev se selijo odkritja v proizvodnjo, kjer jih čakajo kot odrešilne bilke, ki naj poceni pro- izvodnjo, ali pripravi nov konkuren- „ čen izdelek. Poglejmo, kakšno mesto zavzemamo mi v svetovnem prostoru znanosti in razvojne dejavnosti. Število patentov na 1 milijon prebi- valcev Japonska 620 ČSSR 480 SSSR 450 ZDA 320 Na vsem svetu 110 Jugoslavija 50 Po številu patentnih prijav smo globoko pod svetovnim povprečjem. To pomeni nazadovanje in mislim, da bi te številke morale pomeniti pravo opozorilo za nas vse. Vemo, da je potrebno spremeniti mišljenje in vrednotenje raziskovalnega dela. Vse premalo se zavedamo, da v novejšem času pomeni vrednost investicij v kadre tudi do 60 % celotnih vlaganj. Spremembe, ki bi pomenile kvaliteten vpliv na razvojno dejavnost pa bi se morale vršiti povsod. To bi pomenilo izboljšanje pogojev v razvoju, popularizacije znanosti in vpliv na mladino. Mladina bi morala v obisku tehniških fakultet videti prihodnost napredka. V mladosti bi morali biti bolje povezani s tehnologijo in napredkom v svetu. Tu imamo v mislih podporo različnim tehničnim krožkom, predstavitve dela v razvojnih oddelkih in izboljšanje predavanj v srednjih šolah. Predavanja fizike, matematike, kemije in tehnike bi morala biti mnogo bolj napredna in zanimiva. Kvalitetni profesorji teh predmetov bi pomenili napredek v tem predmetu in bi posredno vlivali zanimanje za tehniko in napredek. Kadrovsko štipendijska politika bi morala zagotavljati zadosten priliv na tehnične šole in fakultete. Univerza in srednje šole bi morale postati vitalne in njihova reforma ne bi smela biti zasnovana kampanjsko, ampak bi morala trajati noč in dan. Nanizal sem vam opozorila, ki sem jih podkrepil s podatki v želji, da ne ostanemo na stranskem tiru napredka v svetu. -SG- Messen u. Pruefen, (1974) 1 J.J. Posnetek iz montaže pomožnih relejev v tovarni električnih aparatov na Savski cesti -\ Dvakrat zakaj Koristen obisk v »Gorenju« Člani DS in PO so obiskali podjetje „Gorenje“ Velenje — za sodelovanje med Iskro in Gorenjem obstojajo realne možnosti Po stari tradiciji člani DS in PO ob Preteku mandata obiščejo eno izmed delovnih organizacij v Sloveniji. Letos 50 si izbrali ZP „Gorenje“ v Velenju, Pri obisku pa so se jim pridružili tudi glavni direktor Jože Hujs in nekateri vodilni delavci. V petek je avtobus Creine ob vese-lern razpoloženju odpeljal v Velenje “O ljudi. Za boljše vodenje DS med obiskom je bil izvoljen za delovnega Predsednika šef Jože Zmrzlikar, za zapisnikarja pa pisec tega članka. Po kratkem postanku na Trojanah smo Prispeli v Velenje, kjer nas je sprejel glavni direktor „Gorenja“ Ivan Atel-sek s sodelavci ter predstavniki organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij. Podjetje „Gorenje“ sta nam predstavila glavni direktor in njegov podočnik ter odgovarjala tudi na postavljena vprašanja. „Gorenje“ je za skro izredno zanimivo predvsem za-radi predvidene integracije in zato, ker ?o temeljne organizacije „Gorenja“ v elenjskem bazenu približno enako organizirane kot temeljne organizacije Llektromehaniki. Glavna direktorja beh delovnih organizacij sta izrazila Pdpričanje, da imata obe delovni organizaciji možnost za sodelovanje, ki bo lahko realizirano v predvidenem organizacijskem procesu. Predsednik DS Elektromehanike Henrik Peternelj je izročil gl. direktorju Ivanu Atelšku (elefon Iskra-Conti-nental, naj novejši izdelek Iskre ter ob tem hudomušno pripomnil, da upa, da se bosta prek tega telefona s tov. Hujsom dobro sporazumela. Predsednik je povabil DS „Gorenje“ na obisk v Kranj. ’ Po sprejemu smo si ogledali proizvodnjo pralnih strojev, hladilnikov in hladilnih skrinj. Proizvodnja je po mnenju naših strokovnjakov zelo dobro organizirana. Izdelke montirajo na tekočih trakovih, ki jasno določajo tudi ritem dela, ki je zelo hiter. V proizvodnji je zaposleno precej žena (v podjetju jih je zaposlenih več kot polovico), ki delajo tudi na delovnih mestih, ki so pri nas rezervirana samo za moške npr. na škaijah in težkih prešah. Delovni pogoji so zaradi specifičnosti proizvodnje precej težji kot pri nas, saj se večina dela opravlja stoje, delno na prepihu ob ropotu in je umazano. Kljub pretežni ženski delovni sili imajo nižji stalež bolniških iz ostankov kot v Elektromchaniki. Z njihovo disciplino pa se sploh ne moremo primerjati. Vrata tovarne se zaprejo že pet minut pred šesto, vsem zamudnikom se odtegne delovni čas. Izhodov k zdravnikom ne poznajo in tudi drugi izhodi so izredno redki. Brez dovolilnic je samo 17 ljudi, vsi ostali morajo za izhod dobiti propust-nice. Ostra disciplina je izražena tudi v tem, da so v preteklem letu izključili 50 delavcev (pri nas tri). Za nas je bilo zanimivo tudi to, da imajo vse sestanke (razen zborov delavcev) v prostem, to je popoldanskem času. Zvedeli smo tudi, da „Gorenje“ daje izredno mnogo tudi za potrebe družbenega standarda, za stanovanja 9 % od bruto osebnih dohodkov, imajo moderno delavsko restavracijo ter vpeljane različne oblike socialne pomoči. Ni čudno, da je naš delavski svet (na izrednem zasedanju v avtobusu) soglasno ugotovil, da je stanje v Gorenju zelo „kritično“, ker nimajo nobenih notranjih rezerv več in, da smo mi pri tem mnogo na boljšem. Ob zaključku lahko zapišem soglasno ugotovitev udeležencev, da je podjetje ,.Gorenje" vredno ogleda, da bomo z njimi lahko sodelovali, da smo bili prijetno presenečeni ter zadovoljni s sprejemom. n Pavlin ISKRA-APARATI. LJUBLJANA Nove vzpodbude V tovarni električnih aparatov v Ljubljani so pred dobrim mesecem dni uvedli, lahko bi rekli, neposredno evidentiranje dela. Delavke in delavci tega podjetja namreč sami izpolnjujejo obrazce za obračun dela — sami - napišejo vse podatke, ki so bistveni za višino njihovega osebnega dohodka. Te plačilne listke tudi podpišejo. Ža ta način so se odločili zaradi nezaupanja nekaterih v točnost dosedanjega obračunavanja. No, zdaj po enem mesecu, so se tudi ti prepričali v nasprotno, saj so dobili enako visoko plačo kot prej, pa čeprav so sami zapisovali podatke o svojem delu. V tovarni so s tem novim načinom evidentiranja dosegli tudi to, da sedaj delavci sami opozorijo na morebitne napake, ki jih lahko takoj odpravijo. Kot že rečeno, so ta način beleženja opravljenega dela uvedli v Iskra-Aparatih pred mesecem dni. Vodja montaže relejev Venčeslav Kitak nam je povedal, da imajo sicer še vedno nekatere probleme, da pa jih je bistveno manj kot pred uvedbo neposrednega evidentiranja dela. Nekateri delavci plačilni!) listkov ne izpolnijo čitljivo, nekateri jih ne podpišejo, nekateri, redki in naivni pa celo zapišejo več, kot so v resnici naredili. Naloga skupinovodje je sedaj, da preveri obrazce in nepravilno izpolnje- ne tudi zavrne. Poudariti je treba, da lahko plačilne listke tretiramo kot vrednostne papirje, kar pa delavci mnogokrat pozabijo - od tod pa delno izvirajo tudi našteti problemi. Zametki tega sistema so bili v tej tovarni na Savski cesti že prej, le da takrat delavke in delavci niso potrdili pravilnosti evidentiranja opravljenega dela s podpisom. Novi način ima vsekakor velik psihološki pomen, saj se delavec čuti bolj odgovornega za svoje delo, hkrati pa je izgubil nezaupanje do pravilnosti nadzora njegovega dela. To zaupanje bo pripomoglo k večji produktivnosti dela in to ob normalnem tempu in ne nekem pretiravanju. Ta normalni tempo dela omogoča tudi normalne in zdrave delovne odnose, s tem pa tudi boljše počutje na delovnem mestu. V tovarni električnih aparatov se zavedajo, da niso ..iznašli smodnika", dobro pa vedo, da je ta način evidentiranja dela eden izmed ukrepov, ki si jih je zastavila naša družba, da neposredni proizvajalec tvorneje vpliva na poslovanje podjetja. Lado Drobež ----------------------- N DOPISUJTE V ISKRO V____________________________J Z— X ISKRA-ELEKTROMEHANIKA, KRANJ Občni zbor industrijskega gasilskega društva X______________________________________________________________s Gasilci bodo dobili nove delovne uniforme in pasove - Potrebna je večja disciplina — V društvo vstopilo več novih članov iz vrst mladine — Nagrade za 20-letno delo V petek 22. februarja 1974 je imelo IGD tovarne Iskra — Elektromeha-nika svoj redni letni zbor. Zbora so se udeležili zastopniki OGZ Kranj tov. Ravnikar in Škofič, zastopnik požarno tehnične službe v Kranju tov, Lukež, zastopnik ZKS tovarne tov. Draksler, zastopnik 10 sindikata tov. Tomazin in tov. Tine Kokalj, kot zastopnik uprave podjetja in varnostne službe v tovarni. Poleg teh so bili navzoči še zastopniki IGD v tovarni „Sava“ in „Tekstilindusu“ v Kranju ter zastopniki PGD Stražišče in Trstenik ter zastopnik LMS tovarne. Po poročilih, ki so jih prebrali predsednik Ludvik Saje, blagajnik Tečenik, poveljnik Šilar in gospodar IGD Gričar, se je razvila živahna debata o vseh problemih in potrebah društva. Ugotovljeno je bilo, da se vprašanje o nabavi novih uniform in delovnih pasov vendarle približuje svoji uresničitvi. Zastopnik tovarne tov. Kokalj je zagotovil, da bo društvo v prihodnjem letu dobilo delovne uniforme in pasove, ker so dosedanji že tako dotrajani, zato jih ni varno še uporabljati. Gasilsko orodje in drugi inventar za IGD nabavlja tovarna. Tako je v letu 1973 med drugim nabavila 300 m novih sintetičnih cevi in „ 200 ročnih gasilskih aparatov. Denarna dotacija, ki jo tovarna daje gasilskemu društvu, pa se porabi za tekoče letne operativne in administrativne stroške. Iz vrst IGD je treba pregnati mrtvilo, ki se od časa do časa pojavlja. Treba je poživiti udeležbo na vajah in dvigniti disciplino članstva. Gasilci, ki so člani IGD, naj se zavedajo, da so obenem aktivno pripadniki splošne ljudske obrambe oz. civilne zaščite in, da je častna dolžnost biti stalno in resnično usposobljen za pomoč ljudstvu. Občni zbor IGD je ugotovil, da je stopilo v društvo nekaj novih mladih članov in da pričakuje v prihodnje še nekaj prijav. Če bodo mladi člani ostali društvu zvesti, je upati, da bo možno spet organizirati vsaj eno tekmovalno desetino, ki bo po nekaj letih presledka sposobna spet zastopati IGD Iskra na raznih gasilskih tekmovanjih in strokovnih vajah. Tudi članstvo ZKS v tovarni „Iskra“, kot je poudaril zastopnik Sveta ZKS tovarne tov. Stane Draksler, se povsem zaveda, kako važen činitelj je gasilska organizacija v našem kolektivu in da mu zato ni vseeno, kako ta organizacija deluje. Zato bodo IGD tovarne Iskra podprli in stremeli za tem, da se izpopolni ter pridobi ugled, ki ga zasluži. Podobno je poudaril tudi zastopnik mladinske organizacije v Iskri -Elektromehaniki, da so mladinci enako zainteresirani za prostovoljno in človekoljubno dejavnost gasilstva, zato bodo skrbeli tudi vnaprej, da se bo v gasilske vrste včlanilo še več mladih. Zastopnik občinske gasilske zveze Kranj Miro Ravnikar je izrazil začudenje, da tako renomirano industrijsko podjetje Iskrne bi moglo imeti številnejšega in močnejšega gasilskega društva. Dal je precej tehtnih nasvetov za poživitev dela in življenja v društvu, čeprav pri tem ne gre le za morebitna tekmovanja, ampak predvsem za izurjenost članstva za primer raznih elementarnih nesreč. Obvestil je, da bo Občinska gasilska zveza v kratkem priredila tečaj za nove strojnike, do-čim je izvedba častniškega tečaja preložena na prihodnjo jesen. Po razrešnici dosedanjemu upravnemu odboru IGD je bila soglasno sprejeta predlagana kandidatna lista za nov upravni in nadzorni odbor. V novi upravni odbor so bili izvoljeni Ludvik Saje, Stane Valentar, France Pečenik, MUoš Kodrič, Ivan Bajželj, Jože Čebašek, Franc Gričar, Valentin Kremžar, Anton Štrbenk, Valentin Robida, Slavko Golorej, Vinko Šilar in Peter Boncelj. Novi nadzorni odbor pa sestavljajo: Jože Mikorel, Janez Čebašek in Ivan Čašperlin. Novi upravni odbor se bo konstituiral na svoji prvi redni seji in izdelal program dela za prihodnje leto. Za konec občnega zbora je zastopnik Občinske gasilske zveze Kranj tov. Miro Ravnikar razdelil diplome in značke za dvajsetletno delo v gasilski organizaciji. Diplome in značke so prejeli Peter Boncelj, France Pečenik, Vinko Šilar in Andrej Verbič. Zastopnik OGZ Kranj jim je čestital in zaželel še nadaljno uspešno delo v gasilstvu. Pf ISKRA - SPREJEMNIKI, SEŽANA Problemi s prevozom delavcev Te dni smo obiskali Tovarno radijskih sprejemnikov Sežana, kjer so nas seznanili z uspehi tega delovnega kolektiva pa tudi s problemi. Njihove uspehe in težave smo razdelili na več področij, objavili pa jih bomo enega danes, druge pa v prihodnjih številkah „Iskre“. To pot bomo spregovorili o neurejenem prevozu delavk in delavcev ter pomanjkanju delovne sile v tej tovarni. Prevoz, točneje avtobusne zveze nekaterih delov Krasa s Sežano so povsem neurejene. Kljub številnim prošnjam, da bi končno le rgšili ta problem, Avtopromet Gorica še vedno noče ali pa morda ne more vpeljati zgodnjih jutranjih prog, ki bi gornji Kras povezovale s Sežano. Tu gre predvsem za Komen. Pred šesto uro zjutraj ne pripelje od tam v Sežano noben avtobus, ob sedmih pa kar štirje. Seveda se tamkajšnji prebivalci S 15 odstotkov povišanjem cen ni mogoče rešiti problemov Predstavniki vseh odborov gospodarske zbornice Slovenije, med njimi odbora za ekonomsko-fnančna vprašanja gospodarske zbornice so 4. marca pri obravnavi stališč do politike cen resno opozorili, da so problemi v gospodarstvu zelo zaostreni in jih s 15-odstotnim zvišanjem cen ne moremo reševati. Kot je znano, ZIS vztraja, da smejo letos cene porasti za največ 15 odstotkov. Zadnja inačica predloga dogovora o izvajanju politike cen je namreč po razpravi na medrepubliškem komiteju za cene znova doživela od-goditev. Iz pripravljenih osnutkov dokumentov o spremembah in gibanju cen za leto 1974 je več kot jasno, da je v energetski dejavnosti predvideno znatno povišanje cen. To bo po sodbi predstavnikov republiške zbornice povzročilo v celotni predelovalni sferi hude težave in tudi dolgoročne posledice. Ugotavljali so tudi, da bi bilo potrebno cene sprostiti na širšem sektoiju gospodarstva, še zlasti tam, kjer je ponudba obilna, oz. tudi za tiste proizvode in surovine, ki so v stalnem deficitu in jih še tako drago plačujejo v glavnem iz uvoza. zaradi tega ne morejo zaposliti v sežanskih delovnih organizacijah, v katerih se začne delo že ob šestih, če seveda nimajo lastnega prevoza. Tovarna radijskih sprejemnikov je bila prisiljena najeti avtobus, ki sedaj vozi med Dutovljami in Sežano, s čimer je delno le rešila vprašanje pomanjkanja delovne sile. O avtobusni progi Komen — Sežana potekajo pogovori z Avtoprometom Gorica te dni in upamo, da bodo uspešni. S premostitvijo tega problema bi rešili še eno kočljivo vprašanje ki ga lahko mirne vesti ocenimo tudi kot problem. Če bodo uvedli progo med gornjim Krasom in Sežano bodo številni prebivalci tega dela Primorske nehali hoditi na delo v Trst in druga bližnja italijanska obmejna mesta ter se rajši zaposlili v Sežani. To so ti, lahko bi jih ocenili „napol zdomci" poudarili na mnogih srečanjih, toda doslej ni hotel še nihče prisluhniti njihovim problemom in nekaj naredili. Prav ti delavci, ki morajo zaradi nerazumevanja nekaterih na delo čez mejo, bi se z veseljem zaposlili npr. v tovarni Iskra Sprejemniki, ali pa drugod, če že zaradi drugega ne, vsaj zato, ker v Italiji nimajo urejenega socialnega zavarovanja. Lado Drobež Pismo uredništvu Vzrok da vam pišem je - 8 marec. Dan žena in tudi moške hinavščine. Cisto navadno prilizovanje. Za leto dni nazaj in naprej. Jutri pa bo vse po starem: Marička to, Marička ono. Popoldne nas je naš „stari“ povabil na zakusko. Dali so nam jesti in piti. S proporočilom, naj se „kul-turno izživljamo", kakor vemo in znamo. No, pa smo se izživljale. Dedci, svojat poniglava, pa z nami. Menda so pogruntali, da smo enkrat na leto lahko živa bitja in kolegice in ne samo ..delovno mesto". Nekateri so sc hoteli prepričati o tem še na druge načine. Pa sem jim dala na znanje, da ostaja vse po starem, četudi je 8. marec. In četudi sem samo referentka lil. stopnje, s končano srednjo ekonomsko. Mojemu Joži sem naročila, da me pride čakat pred restavracijo, kjer smo imele ..kulturne vaje". In je prišel, ravno prav. Moj Joža je inženir in sindikalist. Pravzparav še ni pravi inženir, ker je še orodjar in študira v teku „delov-nega procesa". Ima pa vse gabarite kot je treba in glavo nasajeno na pravem toporišču. Jaz sem ga nagovorila naj gre študirat. Malo zaradi glave, še več pa zaradi kolegice Inge, ki hodi izključno s ..pravimi fakul-tetniki" in komercialisti. Za spremembo pa še s športniki. Toda o tem drugič! Moj Joža pravi, da me ima rad zato, ker sem „literarna" duša. Prebrala sem morje knjig in pri tem veliko prejokala. Moj oče, bivši Iskraš in upokojenec, pravi, da bi bilo bolje, če bi te reči prihranila za pozneje. Ko bom upokojena kot on, Id se po malem ukvarja z gostilniško literaturo in cvičkarijo. Domov prinaša stare, v glavnem politične vice, ki si jih jaz nikoli ne zapomnim. Četudi so baje „vredni", brat bratu, mesec ali dva. Literarno sc v glavnem izživljam v dopisovanju z bratom Markom, ki je pri vojakih. Kot šoferja so ga vzeli tankistom. Toda to ni tista prava literatura. V našem časopisu „Iskra", vidim večkrat poziv: Dopi- ie sujte v Iskro! Ne enkrat sem si dejala: Marička, to je priložnost, da se izkažeš! Vendar . .. V našem TOZD imamo sicer opolnomočenega dopisnika za vaš časopis. Duša od človeka, tih, miren in boječ - pravi dopisnik. Kmalu potem, ko so ga postavili na to dolžnost, ga je poklical naš šef in mu dejal: A tako! Kar dopisuj, če nimaš pametnejšega dela. Samo pazi se, moja roka je dolga! - Od takrat je naš dopisnik v popolni izolaciji, rednega dela pa ima čez glavo. Meni se pa fant smili. Saj ni sam kriv, če so ga odredili za tako nevarno delo. (Pazite se ga, tale se gre dopisnika. Ce ni celo ... Do sedaj ni napisal niti črke. Menim, da ga imate na vesti tudi vi, spoštovano uredništvo. Ni prav, da objavljate takšne pozive, potem pa padajo glave. Saj imamo pri nas ljudi, takšne na položajih, pa molče kot ribe. Vi pa kar: dopisujte - tralala! Prosim vas, ne igrajte se s človeškimi usodami. Ce že hočete imeti dopisnike, ne obešajte tega na veliki zvon. Lahko bi jih celo obsodili, da so — informatorji. Ali jih boste potem vi ven vlekli? Moj Joža pravi, da sem nagle nature in odkrita. Da me ima prav zaradi tega rad. Čisto drugače kot moj šef, ki me vedno opominja: Marička, drži jezik, sicer ... Kaj moram, rada tvegam (razen pri Joži) in me zelo mika, da bi postala dopisnik. Seveda, če tisti vaš poziv ni samo tako, zaradi lepšega. Mislim, da bi šlo. Da ne bo kakšne zamere, bi pisala v vaše glasilo čisto literaturo. Poskušam se tudi v pesmih. Kar zadeva prozo, bi vam poročala čisto navadne aktualnosti: o vremenu in drugih naravnih pojavih. Ali pa o vrtičkariji in podobnih poljedelskih zadevah. Takšne rubrike še nimate. Menim, da bi se lahko pogovorili v tem smislu. Veliko mi je do tega, da objavite ta moj dopis. Pa četudi ga vidi moj šef. Naj ve, kaj je 8. marec in vse kar zraven sodi! Z dopisniškimi pozdravi! Marička Poč Iz naše tovarne usmemiških naprav v Novem mestu. Na sliki: usmernik za napajanje hišnih telefonskih central - UT 24 Ti 8; pogled v notranjost sodobne napajalne naprave RAZPIS podiplomskega študijo iz ekonomske analize in planiranja Ekonomska fakulteta v Ljubljani organizira za pripravo kadrov za ekonomsko (in drugo) visoko šolstvo, ekonomske raziskovalne zavode, državne organe, gospodarske zbornice, interesne skupnosti, večja podjetja, banke itd. podiplomski študij iz ekonomske analize in planiranja za dosego stopnje magistra ekonomskih znanosti. Študij obsega teorijo reprodukcije, teorijo denarja in kredita, mikro-ekonomsko teorijo, proučevanje in raziskovanje problematike gospodarskega sistema in ekonomske politike Jugoslavije ter, po izbiri, ali planiranje narodnega gospodarstva, ali primerjalno analizo gospodarskih sistemov, ali teorijo mednarodne menjave in mednarodnega financiranja, ali poseben tečaj iz monetarno-kreditne teorije. Študij, ki se bo začel v poletnem semestru šolskega leta 1973-74, traja 4 semestre. Pouk bo potekal v prvih treh semestrih v obliki intenzivnega individualnega študijskega dela kandidatov, ki bo spremljano s predavanji, konsultacijami in seminarji. Četrti semester je predviden za pripravo magistrskega dela. Pogoj za vpis je diploma katerekoli ekonomske visoke šole ter povprečna ocena 7,5. Kdor ima nižjo oceno, se lahko vpiše, če predloži priporočilo dveh visokošolskih učiteljev, ki upošteva tudi dosežke v praksi. Kandidati morajo pasivno obvladati en svetovni jezik. Kandidat mora poslati svojo pismeno prijavo za omenjeni študij na naslov: Ekonomska fakulteta, Gregorčičeva 27, 61000 Ljubljana. Prijavi je treba priložiti: 1. originalno diplomo visokošolskega ekonomskega študija, 2. indeks ali pa seznam predmetov z ocenami (samo v primeru, če iz diplome ni razvidna poprečna ocena), 3. potrdilo organizacije združenega dela, v kateri je zaposlen, da bo plačala 12.000 dinarjev prispevka za študij, in sicer po 3.000 dinarjev ob vpisu v vsak semester oziroma - če je kandidat sam plačnik — pismeno izjavo, da bo redno plačeval prispevek za študij. 4. potrdilo organizacije združenega dela, da bo dovoljevala kandidatu obisk predavanj in drugih kolektivnih oblik dela, in sicer v vsakem semestru (razen v četrtem) trikrat po en teden (v različnih mesecih), 5. biografijo s podrobnim opisom dosedanjega šolanja in dela ter 6. bibliografijo, če jo kandidat ima. Kandidate bomo pismeno obvestili o sprejemu, vpisu in začetku pouka. Podrobnejše informacije in pojasnila o študiju daje Ekonomska fakulteta (tel. 20-291, interna 8). Iz Odločbe o trajanju in organizaciji pouka: Magistrski študij obsega naslednje predmete: a) obvezni predmeti: 1. Makroekonomska teorija 2. M ikroekonomska teorija 3. Problemi razvoja gospodarskega sistema in ekonomske politike Jugoslavije ' b) opcijski predmeti: 1. Planiranje narodnega gospodarstva 2. Primeijalna analiza ekonomskih sistemov 3. Teorija zunanje trgovine in mednarodnih financ Vsak slušatelj je dolžan polagati izpit iz vseh obveznih in enega opcijskega predmeta. Za slušatelje, ki za študij teh predmetov nimajo ustreznega matematičnega znanja, bo organiziran po dogovoru pouk iz izbranih poglavij višje matematike. Za vsak predmet je predvideno do 120 ur za kolektivne oblike dela. Točno število ur za vsak predmet odreja katedra za politično ekonomijo. Predmeti so razvrščeni po semestrih takole: - mikroekonomska teorija: prvi semester - makroekonomska teorija: prvi in drugi semester - problemi razvoja gospodarskega sistema in ekonomske politike Jugoslavije ter izbrani opcijski predmet: drugi in tretji semester. Četrti semester je predviden za izdelavo magistrskega dela. Podrobnejšo razvrstitev predmetov bo določila katedra za politično ekonomijo. Težišče študija je na individualnem proučevanju literature in pisanju seminarskih nalog ob mentorstvu učiteljev. Pri vsakem predmetu mora slušatelj napisati seminarsko nalogo, ki se javno obravnava. Učitelji ocenjujejo kandidata na osnovi seminarske naloge, sodelovanja v diskusijah, uspeha na izpitu in eventualnih drugih oblik preverjanja znanja. Opomba: rok za prijavo je podaljšan s tem, da naj se interesenti nemudoma preliminarno prijavijo, dokumente pa lahko kompletirajo tudi pozneje. i 1 i 1 1 I 1 1 < > 1 \ l i < 1 ( t \ 2 1 I 1; \ c Z 7 t z t t a Z V c II c b n j' n n e I d b P a n d o Si d P P li sl n n P P n si ir U Vi P k k ti S( d n ti P T s< d b Sl REPUBLIŠKI RAČUNSKI CENTER Program letošnjega dela Vodstvo in delavci RRC si bodo tudi v letu 1974 predvsem prizadevali, da bi zagotovili čimbolj nemoteno delovanje računalnika. Zato bodo posvetili posebno skrb strokovnemu usposabljanju delavcev, kjer bo na prvem mestu nadaljnje šolanje vzdrževalcev, ki naj bi si, po dogovoru s CDC pridobivali izkušnje tudi z delom na drugih instalacijah CDC v Evropi. Z nabavo pomožnega napajalnega sistema (baterij, napajalnika in agregata) se bodo v veliki meri izognili prekinitvam dela računalnika zaradi izpadov električne energije in tako izboljšali zanesljivost delovanja sistema. V operacijskem sistemu 3.3 bodo izdelani nekateri popravki. Da bi povečali propustnost sistema, bodo vpeljali operacijski sistem SCOPE 3.4, s čimer bo omogočena tudi povezava različnih vrst terminalov z računalnikom. Podroben časovni plan vpeljave novega operacijskega sistema bodo predložili v odobritev tehniški komisiji. Da bo to obsežno delo v korist partnerjev pravočasno zaključeno, pa bodo morali aktivno prispevati tudi partnerji s tem, da se bodo čimprej prilagodili zahtevam novega operacijskega sistema. Prizadevali si bodo, da bi izboljšali tudi fizično varnost centra in zagotovili še večjo tajnost podatkov, za kar bo prav tako potrebno večje sodelovanje partnerjev. Po potrebi bodo v 1. 1974 podaljšali delovni čas obratovanja računalnika, kar bo mogoče, če bo nadaljnje odkupovanje stroja realizirano na način, kj ga je že odobril poslovni odbor. Pred prehodom na tretjo izmeno bi na sistematičen način podaljševali sedanji obratovalni čas (sobote putraj, nekatere noči v tednu). Da bi lahko to izpeljali, pa bodo potrebna še mtenzivna pogajanja s CDC in banko, ua bi izdala garancijo za odplačevanje deviznega kredita CDC za drugi del računalnika, ob za partnerje sprejemljivih pogojih. Posebna skrb bo posvečena reševanju terminalskega problema tako, 7nn ' ^08°voru s CDC vse sedanje /00 UT zamenjali z novimi, tipa /31-12. Pri nadaljnjem razvoju širjenja terminalskega omrežja bo potrebno za zahtevnejše porabnike priključevati tudi aktivne terminale. Izvedli bodo tudi prve korake pri vpeljavanju interaktivnega dela. Sproti bodo raziskovali in analizirali propustnost računalnika, kar bi v veliki meri olajšal software-ski paket ČASE (computer aided system eva-luation) firme Tes Data System Corporation. Na osnovi takih analiz bodo lahko predlagali tudi najpri-drernejše dopolnitve sistema. , Glede na ocenjene potrebe partnerjev predvidevajo, da bo 1. 1974 upo-raba računalnika porasla, da bi lahko realizirali 11 milijonov sistemskih enot. Se nadalje si bodo prizadevali raz-"Ujati uporabo računalnika tudi s pridobivanjem novih partnerjev tako, da bi zagotovili pristop vsaj dveh novih Partnerjev, pri čemer pa bi morali ^tivno sodelovati tudi sedanji partnerji. Skupina konzultantov bo še nadalje nudila pomoč partnerjem pri °rganizaciji in realizaciji obdelav. Del ^vojih zmogljivosti bodo posvetili pridobivanju novih partnerjev, posebno Pozornost pa bodo posvetili šolanju Predvsem na področju sistemske ana- Poleg dela na obstoječih p ^ih paketih bodo aphkativni merji uvajali nove pakete, v meri pa bodo tudi pomagali Pravljanju programov za pa “redvidena je na primer pon upravtjanja z oazami p ln Pri načrtovanju programsk tov za osebne dohodke pri G Va- Skupino, ki trenutno štej Polno zaposlena delavca, bo p kadrovsko okrepiti in dodat kovno usposobiti. Zato je prt Na področju šolstva bodo še nadalje slabeli za osnovno izobraževanje fiovih programerjev pri partnerjih. Po rikrat bodo izvedli tečaje: Uvod v Programiranje, COBOL in FOR-RAN. Na željo interesentov bo prva ^rija teh tečajev potekala v popol-,anskem času. Ker želi Narodna Jdika Slovenije čimprej izobraziti rrje sodelavce za AOP, bodo zanje priredili posebne tečaje. Redno bo potekal tudi tečaj: Osnove sistemske analize, ki bo dopolnjen s seminarji s tega področja. PripravE bodo potrebne seminarje za uporabo aplikativnih paketov in seminar o organizaciji datotek. Poleg tega bosta v l. 1974 potekala tudi tečaja COMPASS in ALGOL, če bo dovolj interesentov pa tudi tečaj SIMULA. tV zvezi z operacijskim sistemom SCOPE 3.4 bodo za vse uporabnike organizirani seminarji: SCOPE 3.4, LOADER, FORM l. RECORD MANAGER, SORT/ MERCE in UPDATE ter QUERY UPDATE. Poleg sodelavcev skupine za šolstvo, bodo pri pripravi in izvedbi tečajev in seminarjev sodelovali organizatorji, aplikativni in sistemski programerji ter zunanji predavatelji. Posebni napori bodo v l. 1974 posvečeni pripravam za dokončno konstituiranje centra v duhu nove ustave. Pri tem delu bodo v okviru posebne komisije aktivno sodelovali predstavniki vseh partnerjev. V lakirnici TOZD TEA v Kranju se je poslovila od sodelavcev in odšla v zasluženi pokoj PAVLA PETAČ, doma iz Podrede. Kar 26 let je vestno delala v Iskri, tako da jo lahko štejemo med tiste, ki so Iskri dali začetni impulz, ki se je prav z zvestobo takih ljudi, kot je imenovana, razrastel v giganta, kot ga poznamo danes. Slovo je bilo izredno prisrčno, polno dobrih želja, darilo, ki ga je prejela, pa bo naši upokojenki lep in prijeten spomin na Iskro, predvsem pa na sodelavce. Pred kratkim je odšla v pokoj JOŽICA PETKOVŠEK, zaposlena v obratu „Duroplasti“ v kranjski tovarni. Kar 21 let je zvesto delala v Iskri in, kakor je dejala, se bo rada spominjala na Iskro in sodelavce. Le-ti so ji ob slovesu izročili lepo spominsko darilo in ji zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju. Imenovana se iskreno zahvaljuje za izredno pozornost ob odhodu v pokoj, ter želi vsem članom, posebno pa sodelavcem še mnogo uspehov. Mojster Osterman zmagovalec V soboto, 23. februarja, se je končal prvi prvenstveni turnir šahovskega kluba „lskra“. Pravico nastopa na njem so imeli vsi igralci prvega moštva in pa povabljeni igralci nekaterih drugih slovenskih klubov z namenom izboljšati kategorizacijo turnirja in prispevati h boljši kvaliteti. Izmed povabljenih igralcev so nastopali;: mojster Osterman (Kočevje), mojstri kandidati Slak in prvokategornik Zorman (oba Domžale). Izmed domačih igralcev so udeležbo odpovedali: mojster Barle zaradi študijskih obveznosti in mojstrska kandidata Jelen in Papler, ki sta kot udeleženca državnega prvenstva odpotovab v Poreč. Kljub vsemu je bila udeležba zelo močna: mojstra Osterman in Šiška, mojstrski kandidati: Konva-linka, Sbk, Steiner in Galic, prvokategorniki Petek, Čeho, Zorman in Rijavec ter mbdinca prvega moštva, drugokategornika Mahnič in Štrtak. Norma za dosego naslova mojstrskega kandidata je bila 7 točk (za potrditev 4,5 točke), za dosego prve kategorije pa 4,5 točke (potrditev 4 točke). Turnir je bil izjemno borben, saj se je kar 70 % vseh partij končalo z odločitvijo. Naslovi in kategorije sc niso ..spoštovali'*, borbe so bile brezkompromisne in veliko preobratov v partijah priča o tem, da je bil turnir kvalitetno precej izenačen ter brez izrazitega favorita. To priča tudi potek turnirja po kolih. V prvih je povedel Slak, ki pa je kmalu predal krmilo turnirja Steinerju, ki pa je zaradi poraza z Galic to m v 6. kolu in ob 4 prekinjenih partijah do predzadnjega kob zavzemal mesto v sredini tabele. To je izkoristil Konvalinka, ki je prevzel vodstvo in igral iz kob v kolo bolj zanesljivo tako, da je že marsikdo videl v njem zmagovalca turnirja. Do presenetljivega obrata pa je spet prišlo v 9. kolu, ko ga je mojster Osterman premagal že kar v 20 potezah. Grogiran pa je potem izgubil v zadnjem kolu še s Slakom ter tako padel v končni razvrstitvi na delitev 3. - 5. mesta. Končni vrstni red je ukrojil igralec, na katerega že nihče več ni računal, po bstni izjavi še sam ne. Mojstrski kandidat Darko Steiner, ki je imel po desetih kolih 4,5 točke in 3 prekinjene partije je napravil pravi podvig. Dve prekinjeni partiji je dobil, eno remiziral, za nameček pa še v partiji zadnjega kola premagal prvokategornika Čeka ter tako osvojil odlično drugo mesto. Tretje mesto sta si s Konvalinko razdelila še Sbk in prvokategornik Petek, ki je z izredno dobro igro presenetil in osvojil naslov mojstrskega kandidata. Mojster Šiška je igral zelo solidno, v nekaterih partijah res mojstrsko, toda ob tako borbeno razpoloženi „mbdini“ ni vzdržal do konca in tako dosegel še vedno zelo solidno 5. mesto. Mojstrski kandidat Galic si po nesrečno slabem začetku res ni mogel obetati veliko. Pomanjkanje turnirske prakse je drago plačal: v partijah s Sbkom in Čekom je v dobljenih pozicijah nekaj potez pred prekinitvijo napravil grobi napaki, s tem zapravil obe točki ter višjo uvrstitev. Do konca turnirja je potem igral zelo „previd-no“, kar mu je prineslo 3 zmage in 2 remija ter 7. mesto (zaradi boljšega uspeha proti zmagovalcem od Čeka)na tabeli in izpolnitev planirane potrditve naslova mojstrskega kandidata. Čcko je igral zelo dobro ter bil izredno nevaren najboljšim, saj je iz kola v kolo ..krojil" vrstni red na tabeli. Dobro se je v močni konkurenci odrezal tudi mladinec Mahnič, ki mu je norma za dosego prve kategorije ušb le za pičle l /2 točke. Igral je izredno solidno, toda pbčal je davek neizkušenosti v obliki popuščanja v peti uri igre. Od ostalih udeležencev so vsi pričakovali več od Zormana, medtem ko sta Rijavec in Štrtak zavzela mesti, ki jima po sedanji moči in znanju tudi pripadata. Mladinec Štrtak je z zadnjim mestom in s samo pol točke celo izgubil II. kategorijo. Tehniške novice v____________________/ Kemično matimnje aluminijastih površin Z luženjem - če uporabljamo močne alkalne raztopine - dosežemo dekorativne površinske efekte za aluminij in aluminijeve zlitine. Majhne brazde in prakse, ki se jih z mehansko obdelavo ni mogoče izogniti, lahko izravnavamo s kemičnim načinom obdelave. Pri takem načinu obdelave aluminijeve površine, se izluži na minuto 7—9 milimikronov površine, pri tem pa nastane mehka, enakomerna matirana površina. Galvanotechnik 1974/1 S.O. Ročni digitalni instrument s tipalno glavo Ročni univerzalni digitalni instrument s tipalno glavo je malih dimenzij in ga z lahkoto držimo v rokah med merjenjem. Njegova velikost je primerljiva z nekoliko večjim kemičnim svinčnikom. Meri lahko enosmerne in izmenične napetosti do 500 V in upornosti v območju od l kiloohma do 10 megaohmov. Nastavitev merilnega območja poteka avtomatično. Digitalno in analogno vezje je izvedeno v tankoplastni hibridni tehniki. Kazalna enota, številčnica, je nameščena neposredno za tipalno konico. Za merjenje je treba nastaviti le preklopnik „enosmerno“, ..izmenično" ali „kiloohm" in priključiti vezi. Instrument pokaže tudi polariteto ( - ) in decimalno vejico. Številčnica se lahko vrti in je s tem močno razbijanje instrumenta v raznih legah tipalne konice. Instrument je primeren za merjenje v laboratoriju in za preskušanje v proizvodnji. Zaradi avtomatičnega nastavljanja merilnih območij je merjenje zelo hitro in enostavno. Proizvajalec Hewlett-Packard. Messen u. Prufen, (1974) l JJ. Merilnik hrupa Merilnik nivoja hrupa tip 885 je obratovni instrument in izpolnjuje mednarodne predpise za merjenje hrupa okolja. Omogoča direktno merjenje nivoja zvoka od 40 dB do 140 dB, to je v merilnem območju od nivoja hrupa mirnega stanovanja do nivoja hrupa, ki presega zdravju škodljivo mejo. S tipko je možno vključiti po izbiri standardizirani filter A, B ali C (DIN 45 633) za vrednotenje frekvence. Vztrajnost instrumenta se nastavi na „hitro“ in „počasi“ to je merjenje maksimalne ali srednje vrednosti. Na razpolago na sponkah je tudi izhodna izmenična napetost za zapisovalnik nivoja, analizo zvoka itd. Instrument je primeren tudi za serijsko merjenje v programiranem nadzorovanju hrupa. Dve standardni bateriji 9 V zadoščata za neprekinjeno obratovanje nad 50 ur. S preklopom merilnega območja se hkrati nastavi tudi ustrezno oštevilčenje, kar zelo poenostavlja merjenje in zmanjšuje verjetnost pogreškov. Za kontrolo in nastavljanje rabi vgrajena normala. Možnosti uporabe; merjenje hrupa v industriji, na strojih, v prometu, v naseljih, stanovanjskrh hišah itd. Proizvajalec: Metravvatt Messtechnik, (1974)1 J. V ZDA - 32 MILIJARD DOLARJEV ZA RAZISKAVE IN RAZVOJ B a t telle—Columbus-Organisation je ocenila v letu 1974 pričakovane izdatke za raziskave in razvoj (R-R delo) na ca 32,4 milijarde dolarjev. Govori se o 7,6 % povečanju nasproti 1973, pričakuje pa se dejansko manj zaradi inflacije. Na končni rezultat bodo močno vplivali tudi energetski problemi in problemi varstva okolja. (Stroški vesoljskega programa so dose-daj ocenjeni na 100 milijard dolarjev). Vprašanje je tudi, kdo bo dal denar za R—R delo in kdo bo opravil delo? Ocenjujejo, da bo 52 % dala država, 42 % industrija, univerze in visoke šole 4,5 %, ostanek pa manjše neodvisne organizacije. Največ dela bo opravila industrija — 68 % vseh projektov, vladne ustanove 15 %, univerze in visoke šole 14 %, ostali neodvisni instituti pa 3,5 %. Pričakujejo, da bodo pomembno povečale izdatke za R-R delo za več kot je inflacijska stopnja v naslednjih industrijah: ^ Instrumenti, živilska industrija, kemična industrija, proizvajalci električnih strojev. Technische Rundschau, (1974) 4 JJ. Računalnik z mažnostjo programiranja v žepni izvedbi Hewlet Packardovi računalniki HP—35,45 in 80 so imeli vgrajenih 30 možnih različnih funkcijskih operacij. Tem se je pridružil sedaj še model HP — 65, ki je računalnik z možnostjo programiranja in ima dodatno vgrajenih še 51 različnih funkcijskih operacij. Da se je lahko realiziral ta model, je bilo potrebno okrog 75.000 transis— terskih operacij, ki so vsebovane v dvanajstih LSI vezjih. Računalnik ima vgrajene štiri registre. Programi so shranjeni na magnetnih kartah velikosti 2 x 7 cm; za te karte je predvidena posebna bralna glava in motorček, ki premika karte. Vsak program zajema do 100 programskih korakov, pri čemer so na razpolago štiri logične operacije. Računalnik ima izgotovljene programe na magnetnih kartah, ki zajemajo področja iz matematike statistike, elektrotehnike (izračun filtrov itd.) Računalnik stane 3350 DM inklu-zivno standardni programski paket. Dodatni programski paket stane 175 DM. Proizvodnja teh računalnikov se je že pričela. Elektronik Zeitung 1974/2 ' B.J. Tudi v poljedelstvu ne gre brez elektronike Na kolokviju ..Krmiljenje, regulacija in avtomatizacija v poljedelstvu", katerega je organizirala angleška organizacija elektronskih in elektrotehničnih inženiijev, je bilo govora o daljinskem krmiljenju traktorjev, krmiljenju poljedelskih strojev z malim računalnikom ter o avtomatsko delujočih polnilnikih in tehtnicah za doziranje krme živali. Poleg tega so bdi predloženi načrti naprav za registriranje mikroklime, ki neposredno vpliva na Elektronik Zeitung, 1974/1, B.J. Topila za kemično odstranjevanje nikljevih prevlek Topila za odstranjevanje oz. odluš-čenje nikljevih prevlek, se uporabljajo le za te vrste prevleke, za druge pa ne, ker bi lahko nastale razne poškodbe na kovinski osnovi. Hitrost odstranjevanja je odvisna od stopnje izrabe topila (regeniramo ga lahko z dodajanjem neizrabljenega), od temperature in od vrste prevleke niklja (nekateri dodatki v prevleki zmanjšujejo hitrost). Tako n.pr. se krom sicer ne topi, lahko se pa hitreje odstrani, če se nikelj topi. Na trgu so tudi topila za odstranjevanje drugih kovin (kositra, kroma, bakra, zlata). 1. „DN 622“ je oznaka topila za železo in jeklo, deluje predvsem pri 60-75 C, vsebuje cian (CN), zato so potrebni varnostni ukrepi, ki se morajo upoštevati. Hitrost odstranjevanja je 30-40 milimikronov (uro pri 70°C, pri sobni temperaturi je hitrost bistveno manjša, tako da je čas delovanja v večini primerov kar preko noči. Eksistirajo tudi topila „DN 625", ki pa so v nasprotju z „DN 622*, brez ciana, delujejo ravno tako pri 60-80 *€, vendar pa bistveno počasneje. 2. „DN 611“ je oznaka topila za baker, med in bronso, temperatura delovanja je 80-90 ®C. Na trgu se dobi izdelano za takojšnjo uporabo, je brez cian-a, hitrost odstranjevanja je 150 milimikronov /uro. 3. „DN 604“ je znano kot topilo za neijavo jeklo (Cr-Ni jeklo), Titan in aluminij, primerno je tudi za nikelj. Vsebuje solitrno kislino. Hitrost odstranjevanja je odvisna od vrste niklja, topila in temperature, čas delovanja je 60—40 milimikronov /uro. 4. Topilo „DN 633“ je za odlitke iz cinkove zlitine, uporablja se pri 60-70 »C. S.O. Galvanotechnik 1974/1 V.SINDIKALNO SMUČARSKO PRVENSTVO LJUBLJANE Lep uspeh smučarjev Iskra Commerce V soboto, 16. marca, je bilo v Kranjski gori že peto smučarsko sindikalno prvenstvo, ki ga je organiziral mestni sindikalni svet Ljubljana, v veleslalomu. Na komaj še zadostnem snegu, ki ga je toplo sonce neusmiljeno lizalo s pobočij, so organizatorji pripravili kar pet tekmovalnih prog. Kako tudi ne, saj se je za letošnje tekmovanje prijavilo precej nad 800 tekmovalcev, med katerimi je bilo blizu 200 tekmovalk. Razdeljeni v šest moških in tri ženske razrede so se smučarji ljubljanskih delovnih organizacij zagrizeno spoprijeli, da bi dokazali, kdo je boljši in hitrejši med vratci. Zadovoljiva, ne pa povsem takšna, kakršno so kazale prijave, je bila udeležba smučark in smučarjev iz Iskrinih delovnih organizacij na področju Ljubljane. Skupaj jih je bilo prijavljenih nekaj nad 50, seveda pa, kot navadno tudi to pot niso prišli na start vsi. Najštevilnejši so bili pač zastopniki Iskra Commerce, ki so se v končni uvrstitvi tudi najbolje odrezali. Precej številna je bila tudi udeležba smučarjev iz IEZE, skromna pa iz Naprav, medtem ko smo pogrešali solidne predstavnike iz Aparatov in CAOP. Organizacija tekmovanja je bila dobra, proge ob „pričujočem“ snegu dokaj solidne, vreme pa prijetno tako, da je prireditev uspela in znova pokazala, kako veliko je med člani delovnih kolektivov Ljubljane zanimanje za smučarski šport. Ob razglasitvi doseženih rezultatov in podelitvi skromnih priznanj najboljšim, naj omenimo tudi to, da je poleg ostalih tudi šest tekmovalcev iz Iskre prejelo spominsko značko za udeležbo na vseh smučarskih tekmovanjih mestnega sindikalnega sveta Ljubljana. Kako pa so se naši smučarji odrezali ob tej priložnosti, naj povedo naslednji: TEHNIČNI REZULTATI Ženski A razred: ... 7.) Milena Terlikar (Iskra Commerce) 43,6,... 10.) Marta Vrhovec (Iskra Commerce) 45,1,.. . ženski B razred: 1.) Mojca Občinska strelska zveza v Kranju praznuje letos 25. letnico obstoja. Strelci bodo v ta namen pripravili vrsto prireditev in tekmovanj. Med najpomembnejše sodi prav gotovo republiško prvenstvo za „zlato pušči-co“, ki bo na sporedu že 24. marca. Na njem bodo nastopili vsi tisti strelci, ki so v teh dneh na občinskih prvenstvih po vsej Sloveniji dosegli vsaj 525 krogov od 600 mogočih. Lani se je zaključnega prvenstva v Škofji Loki udeležilo 141 tekmovalcev, letos pa prireditelji v Kranju upajo, da bo udeležba še večja. Razveseljivo je, da je pokroviteljstvo nad letošnjim tekmovanjem prevzela Elektromehanika, katere strelci so se na nedavnem občinskem prvenstvu zares izkazali. Od skupnega števila 41 nastopajočih jih je 13 doseglo 525 krogov, med njimi pa kar 8 članov Elektromehanike in njene strelske družine. Z izrednim rezultatom 553 krogov je zmagal Franc Naglič, član SD „Stane Kovačič" in zaposlen v Elektromehaniki. Poseben podvig pa so pripravili člani SD „lskra“: Frelih, verne, Rozman, Bojanič in Malovrh. Čeprav družina že več let nima lastnega strelišča, so požrtvovalno vadili ves ta čas v prostorih SD „Tone Nadižar" na Planini. Rezultat teh prizadevanj je bil, da so se vsi uvrstili med udeležence republiškega prvenstva. Uspeh bi bil lahko še mnogo večji, če ne bi bili edini predstavniki družine na občinskem prvenstvu. Pred leti, ko so ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem prijateljem in sodelavcem ter sindikalni podružnici in zvezi borcev ISKRA-Elektromehanika Kranj za lepa darila. Vsemu kolektivu pa želim čim boljših medsebojnih odnosov, ki bodo vir veselja pri delu in s tem vir delovnih uspehov. France Pečenik Verdnik (Iskra RI) 36,5,... 19.) Zorka Lavrenčič (Iskra Commerce), . .. ženski razred C: 1.) Olga Skubic 42,9, 2.) Marija Pirc (obe Iskra RI) 43,3,... 16.) Ema Mihalič (Iskra Commerce),.'.. 24.) Breda Jančar (Iskra RI),... moški razred A’: 1.) Engelbert Ribič (Iskra Commerce) 42.2.. .. 4.) Zmago Jeršin (IEZE) 44,8, ... 7.) Milan Lenarčič (Iskra Commerce) 45,7,... 17.) Dušan Zagorc (Naprave), ... 30.) Roman Čarman (Iskra RI), ... Marjan Kokalj (IEZE),... 87.) Miha Gostinčar (Naprave),... moški razred B: ,... Mitja Zornada (Iskra RI), ... 20.) Rajko Fajgelj (IEZE)L. . . 22.) Iztok Tominec, 23.) Jani Šavc (oba Iskra Commerce)... 29.) Tone Bitenc (IEZE),... 31.) Marjan Kokalj (Iskra RI), 32.) Janez Slatinšek,. .. 48.) Janez Grčar,.. . 63.) Vinko Dobnikar (vsi Iskra RI),. .. diskvalificiran Peter Lah (Iskra RI), moški razred C: . . . 5.) Janez Sršen (IEZE), 45,4,... 7.) Rajmund Lušnic (Iskra Commerce) 45,8 ... 17.) Jože Žakelj (Iskra RI),. . 23.) Andrej Nunar (Iskra Commerce),...... moški razred D: ... 8.) Jože Škerjanc (Iskra Commerce) 50,3,. .. 14.)Marjan Treven (Naprave),... 30.) Marjan Simčič (Iskra RI), 31.) Brane Tomažič (Iskra Commerce), 32.) Janez Bratina (IEZE),. . . 35.) Jože Hribar (Iskra CRI), . . . 44.) Janez Škofič (Iskra Commerce),. .. moški razred EF: 1.) Mdan Bernik (IEZE) 44,6,. . . 4.) Jože Ilija (Iskra Commerce) 48.6.. .. 7.) Vili Tekavec (IEZE) 52.5.. .. 13.) Janez Ahačič, 14.) Marjan Slabe (oba Iskra RI),... 15.) Silvo Vodopivec (IEZE), ... 18.) Jerko Kos,... 31.) Marjan Brezar (oba Iskra Commerce),. . . 49.) Dušan Pirc (Iskra RI), diskvalificiran Pavle Matjašič (Iskra RI), moški ekipno: 1.) Iskra Commerce (Ribič, Tominec, Lušnic, Škerjanc, Ilija, Pogačnik) 293.6.. .. 4.) Iskra IEZE,. . ženske ekipno: ... 3.) Iskra Commerce (Mihalič, Terlikar, Lavrenčič) 130.7.. . . generalna ekipna uvrstitev: ... 2.) Iskra Commerce 430.3.. .. -C- lahko trenirali v strelskem domu poleg ambulante, je bilo v družini prek 30 aktivnih teKmovalcev, danes pa so ostali osamljeni, mladi člani pa so sploh prenehali vaditi. Obljubljeno jim je bilo, da bo strelski dom samo začasno spremenjen v skladišče, danes pa ugotavljajo, da stavba vedno bolj spreminja podobo in da v njej najbrž nikoli več ne bodo streljali. Prav bi bilo, da odgovorni ljudje v tovarni skušajo najti nadomestilo za izgubljene prostore, ker bo drugače družina v kratkem razpadla. Takega konca pa strelci SD „lskre“ prav gotovo ne zaslužijo, saj so že mnogokrat dostojno zastopali barve tovarne in družine na različnih tekmovanjih. Rezultati občinskega prvenstva za zlato puščico: VI. KOLO SINDIKALNEGA MOŠTVENEGA ŠAHOVSKEGA PRVENSTVA LJUBLJANE.I. EKIPA ISKRE ZANESLJIVO VODI Iskra I. zanesljivo v vodstvu V nadaljnjem, VI. kolu letošnjega sindikalnega moštvenega šahovskega prvenstva Ljubljane sta prvi dve ekipi srečanje dobili, tretja pa je klonila boljšemu nasprotniku. Iskra I je s 4 in pol : pol (1) premagala ekipo Kartonažne tovarne, pri čemer so partije dobili naslednji naši šahisti: Dane Černe, Živorad Andreič, Vito Šoukal, Janez Kumše, remiziral je Milovan Rulič, partijo pa je prekinil Pavle Sešek; verjetno v nadaljevanju lahko pričakuje remi. Tako ima ta naša ekipa zdaj 21,5 točk in je na prvem mestu. Iskra II je z rezultatom 4 : 2 opravila srečanje z ekipo Kolinske tovarne. Svoje nasprotnike so premagali: Drago Škrbine, Anton Jerina, Marjan Mrak in Stane Furlan, partiji pa sta izgubila Matjaž Pertot in Janez Grčar. Ekipa Iskra II je po tem kolu na 2. mestu s 23,5 točkami. Iskra III je v tem kolu srečanja izgubila z močno ekipo Ljubljanske banke in sicer z rezultatom 1 : 5, pri čemer je svojo partijo dobil le Lado Anžur, Jože Špende, Lado Dekleva, Stane Cimerman, Marjan Kovač in Franc Močnik pa so.jih izgubili. Ta ekipa je v dosedanjih kolih nabrala 17 točk in zaseda 4. mesto. V zadnjem kolu prvenstva bodo naše ekipe igrale s temi nasprotniki: Iskra 1 z ekipo ROG I, Iskra 11 s SPIZ in Iskra III z ekipo Tuba. -ko Kegljači tovarne Aparati v mali sindikalni ligi Kegljaška ekipa v tovarni električnih aparatov je že nekaj let zelo marljiva in dosega tudi lepe športne rezultate. Letos sodeluje v mali sindikalni ligi, kjer v drugi skupini nastopa skupno z ekipami Domžale, Sora, Tenkist in Izolirka. Po prvem delu tekmovanja so kegljači Iskre na 4. mestu, odigrali pa so že tudi prvo tekmo drugega dela, v kateri so premagali moštvo Invalid in sicer z 2.740 : 2.523 podrtimi keglji, pri čemer so kegljači Iskre dosegli povprečje 456,7, člani ekipe Invalid pa 420,5 kegljev. Upati je, da se bodo dobro odrezali tudi v naslednjih srečanjih. A. Kastelic I. Naglič S. Kovačič 553; 2. Zupan - S. I. J. 540; 3. Rozman - „lskra‘‘ 539; 4. Frelih - „lskra“ 538; 5. Malovrh - „lskra“ 535; 6. Rogelja S. 1. J. 534; 7. Černe - „lskra" 534; 8. Frelih J. - „B.E.“ 530; 9. Kern -„Tabor“ 528; 10. Kmetič - „T. Nadižar" 527; 11. Žmitek „T. Nadižar" 526; 12. Bojan ič - „Iskra" 525; 13. Žagar „S. Kovačič" 525, Božo Malovrh OBVESTILO LJUBITELJEM PLANIN Planinska sekcija ISKRA Elektromehanika obvešča člane kolektiva, da se lahko včlanijo v sekcijo in sicer: v pisarni sindikata, telefon 2-395, ali pri poverjenikih: Cirilu Avblju, telefon 2-698 TEA; Štefki Mrak, tel. 2-953 ERO, Dušanu Pircu, telefon 2-874 ATC, Vinku Golmajerju, Mehanizmi, Lipnica, Zvonetu Snoju, „Vega“, Ljubljana. Lahko pa izpolnijo spodnjo prijavnico in jo oddajo enemu izmed poverjenikov, ali pa vratarju. Če ste že član katerega drugega planinskega društva (PD) se v našo sekcijo lahko včlanite kod podporni član in tako pridobite enake pravice, kot člani sekcije. Včlanite lahko tudi svoje otroke, prav tako se lahko včlanijo upokojeni člani kolektiva. Program izletov bomo objavili, ko bo vsklajen s programom PD ZP ISKRA in PD Kranj. Tako se boste lahko udeleževali tudi teh izletov, kjer boste uživali pomoč sekcije.* Okvirni program izletov za letos pa je: - Golica (v času narcis) - Pristovški Storžič, - Nanos, ali Slavnik in dalje do morja na kopanje,. - Škrlatica, ali druga zahtevnejša gora v Julijcih, - izlet na obmejno, ali tujo goro v okolici Trente, ali Logarske doline, - še drugi izleti iz programa PD ZP ISKRA in PD Kranj. Program izletov bo torej pester. Udeležencem je zagotovljena ugodnost v materialnem smislu in v smislu vodenja in varnosti v gorah. Odlični strelci Elektromehanike Posnetek z letošnjega prvenstva na Krvavcu. IV. SMUČARSKO PRVENSTVO ISKRA COMMERCE Kako smo smučali V nedeljo, 16. marca je bilo na pobočju Krvavca 4. tekmovanje IC v veleslalomu. Udeležba na tem tekmovanju je bila zelo dobra, saj je na njem nastopilo 84 tekmovalcev. Prva mesta so v glavnem spet dosegle tekmovalke in tekmovalci, ki že nekaj let dosegajo na teh tekmovanjih najboljše rezultate. Tehnična izvedba tekmovanja je bila v rokah članov SK „Triglav“ iz Kranja in je potekala v splošno zadovoljstvo vseh nastopajočih. S tega mesta moramo marljivim članom SK ..Triglav" dati naše priznanje za res vzorno tehnično izvedbo tekmovanja. Proga je bila dolga 600 m in lepo izpeljana. Trasiral jo je Jože Blažič, član kolektiva Orodjarna. Na progi so tekmovale ženske, ki so bile razdeljene v dva razreda in moški, ki so bili razdeljeni v 3 razrede. Rezultati tekmovanja so se ocenjevali posamezno v okviru tekmovalnega razreda in ekipno v okviru TOZD. Tekmovanje so otvorili 4 predvozači, otroci članov IC. Zaključek tekmovanja je bil v Domu na Krvavcu. Razdelitev diplom petim najboljšim v posameznih razredih in pokala najboljši ekipi je minilo v prijetnem vzdušju z željo, da se v prihodnjem letu dobimo še v večjem številu. Ženske III. razred: 1. Zorka Lavrenčič (ZT) 55,63-; 2. Erna Mihelič (SS) 59,77; 3. Zvonka Puterle (BP) 59,99; 4. Ivica Rogelj (ZT) 1 : 06,72; 5. Marija Šket (BP) 1 : 07,38; 6. Mojca Šuster (DT) 1 : 12,19; ženske II. razred: 1. Milena Terlikar (ZT) 57,99; 2. Lojzka Vovk 1: 02,45; 3. Marta Vrhovec (obe BP) 1 : 03,10; 4. Jelka Kuhar 1 : 05,29; 5. Barbara Žagar (obe ZT) 1 : 11,80; 6. Ana Mavser (SS) 1 : 15,17; moški III. razred: 1. Jože Ilija (BP) 46,17; 2. Simon Primožič (DT) 50,00; 3. Jerko Kos (Telekom.) 52,10; 4. Božo Borštner 56,93; 5. Jože Celjar (ZT) 57,78; 6. Marjan ^ Brezar (Telekom.) 1 : 00,96; 7. Jože Pogačnik (SS); 8. Stojan Flajs (Te- i lekom.); 9. Stane Šorli (BP); 10. Mili- | j voj Kampjut (SS); 11. Drago Guček . (DT); 12. Stane Brezar (SS) moški II. razred: 1. Pavle Zupan 47,94; 2. Rajmund Lušnic (oba BP) 48,44; 3. Jože Škorjanc (Telekom.) 48,78; 4.) Brane Tomažič 49,75; 5. Fedor Gregorič (oba BP) 52,10; 6. Vlado Murko C (ZT) 53,13; 7. Janez Škofič (BP); 8. Andrej Reberc (SS); 9. Andrej Nunar; n 10. Janez Petkovšek (oba BP); 1L 11 Jože Prijatelj (DT); 12. Marjan Knoll; n 13. Peter Šimenko (oba BP); 14. Peter Velkavrh (SS); 15. Vitoš Valenčič; ^ 16. Alfred Brecelj (oba BP); 17. Marjan Aljančič (Telekom.); 18. Peter Berčič (SS); 19. Janez Jeglič (ZT); 20. Vlado Frelih (BP); 21. Vinko Šajn (DT); 22. Peter Gregorc (BP); 23. Aleks. Tomat (DT); 24. Jože Meden (DT); 25. Zdravko Čapelj (BP); 26. Rudi Zupančič (DT); 27. Mirko Kepic (Telekom.); moški I. razred: 1. Engelbert Ribič (Telekom.) 45,64; 2. Branko Cvek 49,73; 3. Marjan Debevc 51,03; 4. Iztok Tominc (vsi SS) 51,59; 5. Marjan Krohne 52,66; 6. Janez Šorli (oba ZT) 52,59^7. Andrej 1 * * * S. Osterc (BP); 8. Boris Durjava (DT); 9. Marko Adlešič (BP); 10. Andrej Smolnikar (Telekom.); 11. Tomaž Kmet (SS); 12. Janez Gornik (ZT); 13. Jože Podstudenšek (BP); 14. Jani Šavs (DT); 15. Silvo Gornik (BP); 16. Dušan Gartner (DT); 17. Branko Suhadolnik (BP); 18. Brane Tomažič (ZT); 19. Franc Košir (DT); 20. Dušan Lavrenčič (SS); 21. Ante Barbalič (BP); 22. Tine Kronegger (SS); 23. Miran Lenarčič (Telekom.); 24. Bogdan Volč (DT); 25. Dušan Debevc (BP); ekipna uvrstitev: 1. BP - branžna prodaja; 2. ZT - zunanji trg; 3. SS -skupne službe; 4. DT - domači trg; 5. j Telekomunikacije. M Brezar j ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame MARIJE RAMOVŠ se iskreno zahvaljujem sodelavcem in prijateljem iz obrata ATC v tovarni ..Elektromehanika" Kranj za izraze sožalja in podarjeni venec. . Sin Janez Ramovš ZAHVALA . Ob smrti dragega očeta MARTINA HORVATA se iskreno zahvaljujem sodelavcem v kontroli števcev in montaži štev ličnika releja ter Gril motorja za izraze sožalja ter podarjeni venec. Hčerka Katarina Horvat ISKRA - glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektromko in avtomatiko - Urejuje uredniški odbor - Glavni urednik: Igor Slavec, odgovorni urednik: Janez Šilc - Izhaja tedensko - Rokopisov nq vračamo - Naslov uredništva: IŠKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 2333 - Tisk: združeno podjetje LJUDSKA PRAVICA LJUBLJANSKI DNEVNIK, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta JANEZA POTOČNIKA Ol se iskreno zahvaljujem vsem sodelav- pi cem iz obrata orodjarne v tovarni va ..Elektromehanika" Kranj za izrečeno se sožalje, podarjeni venec, finančno nj pomoč in spremstvo na njegovi zadnji že Pot'" Sin Jože Potočnik UI —i Pi ZAHVALA V Ob izgubi dragega očeta MATIJE BURGARJA se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam v montaži številčnika obrata Števci v kranjski tovarni za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Hčerka Milka Štet z mamo ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ANTONA KOKA se prisrčno zahvaljujeva vsem sodelavcem ploščatega releja in stiskalnice v obratu TEA tovarne „Elektromeha-nika“ Kranj za izraze sožalja, podatje- I no cvetje, finančno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hčerka Mari Blažun ih \ sin Ciril Kok n c c -o -a v > e o 6 « O S-S o .o-tieb-o H «, S tf-o 2= 35 -2-3 M 3£