3F*št*i»a pintana » gotovini.
'	^w^»gicwpMwiwii»iwni	mcmmmmmm
TRGOVSKI UST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
leto vm.
Telefon št. 552.
LJUBLJANA, dne 12. novembra 1925.
Telelou št. 552.
ŠTEV. m.
Ukinitev ljubljanske poštne direkcije?	j
Živimo v težkih, gremo pa še težjim časom nasproti. Davčni vijak ne pozna v Sloveniji meja izžemanja in zahteva dnevno svoje žrtve. Danes podleže ta, jutri oni obrat. Nekdaj cvetoča trgovina peša in se bliža nivoju malenkostnega barantanja. Uprizarja se ostra časopisna kampanja, ki brez- j vestno napada našo industrijo in obrt j in ki hoče odvzeti naši eksportni trgo- ] vini vsako možnost razmaha.
Sistematična gonja, ki hoče Slovenijo gospodarsko popolnoma uničiti, ! je taka dobro organizirana, da ne mine teden, ko ne bi slišali o kakem novem napadu, ki nas hoče gospodarsko degradirati in spraviti v gospodarsko odvisnost Beograda ali Zagreba.
Včerajšnje časopisje, med tem tudi poloficijelni zagrebški »Jutarnji list prinaša naslednjo vest:	»V zvezi s
principi, ki so biii sprejeti v programu in sami deklaraciji vlade, se v kratkem začno provajati velike štednje, ki se imajo izvršiti v vseh resorih. Zaenkrat se, proučuje stanje ministrstva za pošto in brzojav, glede katerega je ugotovljeno, da ima prevelik uradni-škPaparat. Poštno ministrstvo ima sedaj 8 direkcij in sicer: v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Splitu, Cetinju in Skoplju. Ukiniti se imajo štiri direkcije, in sicer skopljanska, Cetinska, splitska in ljubljanska, tako, da bi ostale samo beograjska za Srbijo, Južno, Srbijo in Črno goro, novosadska za Banat, Bač-
ko, Srem in Baranjo, sarajevska za Bosno in Hercegovino, ter zagrebška za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo in Slovenijo.
Vidi se, da je zasnovan natančen načrt, ki nam pod to ali drugo pretvezo jemlje korak za korakom vsako možnost za gospodarski razvoj, ki reže na našem gospodarskem telesu žilico za žilico, postopno, tako da počasi izkrvavimo in pademo.
Že pred časom smo v našem listu odločno protestirali proti temu, da se je za Ljubljano brez vsakega povoda spremenil urnik za telefonske pogovore in da se je tako poslovnim krogom Ljubljane odvzela za nekaj časa vsaka možnost inozemskih pogovorov v predpoldanskih urah. Danes se nam pa obeta, da se ukine celo direkcija. In tako postopanje imenujejo gotovi krogi komercijalizacija« poštne službe! V težkih razmerah, ki so sledile neposredno po prevratu, je znala naša poštna direkcija — to ji mora priznati vsakdo — urediti poštni, brzojavni in telefonski promet na način, ki je služil in služi še danes tudi drugim direkcijam za vzor. Ali naj gre redukcija uradništva na račun točnega funkcijoniranja poštnega prometa, ali naj se prihrani gaža nekaterih reduciranih uradnikov za to, da se ti prihranki izplačajo potem na dijetah in komisijah funkcijonarjem zagrebške direkcije?
Gospodarski krogi Slovenije tako komercializacijo odločno odklanjajo in svarijo pred eksperimenti; ki morejo imeti najdalekosežnejše posledice za vse naše gospodarstvo.
Anketa radi prisilne zidave hiš.
Prošlo soboto je priredila Zbornica za trgovino, obrt in industrijo.v Ljubljani na željo prizadetih gospodarskih krogov anketo, ki se je pečala s pozivi ljubljanskega stanovanjskega sodišča radi podatkov, ki so merodajni za prisilno zidavo stanovanjskih hiš za nameščence. Anketo, ki so se je udeležili poleg številnih prizadetih tvrdk tudi zastopniki gospodarskih Ttorporacij, je vodil zbornični predsednik g. Ivan Knez. Po živahni debati, v katero so posegli med drugimi gospodje minister Anton Kristan, tajnik dr. Golia, dr. Sajovic, Rojina, Horvat in Uršič, so se na podlagi resu-meja zborničnega referenta dr. Pretnarja soglasno sprejeli naslednji zaključki:
1. Ker vsebuje čl. 23. stanovanjskega zakona nejasna določila glede podjetij, koja bi bila in v koliko bi bila obvezana graditi stanovanjske hiše za svoje nameščenge, je potrebno, da ministrstvo za socijalno politiko obrazloži ta važna in dalekosežna določila z dodatkom k sedanjemu pravilniku.
da se to izvede, naj ministrstvo za socijalno politiko izvajanje člena 23. stanovanjskega zakona sistira.
2. Soglasno se ugotavlja, da prisilni način, kakor ga predvideva čl. 23. stanovanjskega zakona ne vodi do cilja. Prisilne odredbe so tem manj nmestne, ker se nanašajo uprav na ®l°je, ki poleg ogromnih davčnih bremen nosijo tudi bremena, ki jim jih nalaga stanovanjska zakonodaja.
3. Da se gradbeno gibanje poživi, smatrajo gospodarski krogi za potrebno:
a) da se dovolijo davčne olajšave za novo zidane hišej
b) da se pospešuje ustanavljanje zadrug za zgradbo stanovanjskih hiš ter
njih delovanje podpira s tem, da se jim omogoči najetje hipotekarnih posojil;
c) da država za svoje urade ne kupuje starih stanovanjskih hiš, marveč v ta namen zida nove in da zasedene stanovanjske hiše vrne njihovemu namenu.
4. Ugotovi se, da je v stanovanjskih zadrugah včlanjenih tudi mnogo nameščencev gospodarskih podjetij. Gospodarski krogi bodo po svojih močeh podpirali te zadruge, ker je od njihovega delovanja pričakovati več uspeha, nego od prisilne gradbene akcije po členu 23. stanovanjskega zakona.
5. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo se naproša, da ukrene, kar smatra za potrebno, da se bo ustreglo v zaključkih ankete izraženim zahtevam in predlogom.
Davek na telesne delavce.
K našemu članku »Odpis dohodnine pri telesnih delavcih« nam pošilja delegacija ministrstva financ naslednje pojasnilo:
Članek -Odpis dohodnine pri telesnih delavcih« v štev. 130. vašega cenj. lista z dne 5. nov. 1925 izraža željo, da naj delegacija ministrstva financ z okrožnico opozori davčne urade, da za čas izza 1. aprila 1925 od telesnih delavcev ne iztirjajo dohodnine.
Dovoljujem si Vas naprositi, da izvolite k temu članku v prihodnji številki objaviti to-le pojasnilo:
Delegacija ministrstva financ je že z okrožnico z dne 10. avgusta 1925 št. I. A. 3114/1 dala davčnim oblast-vom in uradom potrebna navodila, ki se glase: »Telesni delavci, ki so po čl. 56 zakona o budžetskih dvanajstinah za mesec april—julij 1925 oziroma po čl. VII. zakona o budžetskih dvanajstinah za mesece avgust—november 1925 zavezani plačilu 2-odstot-
nega davka, niso izza tega dne več zavezani dohodnini.
Kadi tega naj se za čas od 1. aprila 1925 dalje pobiranje dohodnine (po iznosu predpisa za 1. 1924) takoj ukine, bodisi da je bila predpisana telesnim delavcem neposredno ali potom odbitka od plač službodajalcem.
Kolikor je dohodnina za čas izza 1. aprila 1925 že plačana, naj se v gotovini povrne, ako stranka ne želi, da se ji v dobro knjiži na račun 2 odstotnega davka ...
Delegacija je na vse to opozorila davčna oblastva in davčne urade ponovno z okrožnico št. I A 2201/1' z cine 6. oktobra 1925, ki je bila izdana k pravilniku o pobiranju 2-odstotnega davka.
Ako so kljub temu poedini telesni delavci prejeli opominske položnice, se je to zgodilo pomotoma. Prizadeti delavci naj predlože davčnemu uradu takse prosto potrdilo delodajalca, da je pri njem kot telesni delavec nameščen oziroma, da mu odteguje 2-od-stotni davek. Tudi taka pismena obvestila sama na naslov davčnega urada v ta namen so takse prosta.
Sicer pa podrejene organe točasno še: enkrat opozorim na prejšnje odredbe. — Za delegata: Dr. Muhleisen.
Sestanek mariborskih
njih letih vsled nazadujočega prometa zelo poslabšale, dočim se to v Ljubljani ne opaža. Nadalje se je konštati-ralo, da je sedanja praksa o točilni taksi po členu 62. zakona o taksah za trgovino z alkoholnimi pijačami krivična ter se je sklenilo, da izdela sekcija špeceristov predloge za otni-
trgovcev.
Za pondeljek dne 9. t. m. je sklical trgovski gremij v Mariboru zborovanje trgovcev, obrtnikov in industrij- , cev, katerega je vodil načelnik gre- j mija g. Weixl.
Kot 1. točka se je rešila določitev f kandidatov za nedeljske nadomestno volitve v pridobninske davčne komisije in so se določili sledeči gg.: za I. razred Jos. Rosenberg, industrijalec, ter Hinko (iintz, ravnatelj tvrdke V. Freund, obe v Mariboru; za II. razred I. N. Šoštarič, trgovec v Mariboru, Anton Cvenkel, trgovec pri Sv. Petru v 1 S. d., Aleksander Starkel, trgovec v 1 Mariboru in Karl Loibner, trgovec v Celju; za III. razred (voli samo mesto Maribor) Karl Robaus, pek, Miho Vahtar, knjigovez, Ferdo Vincetič, trgovec in Ferdo Potočnik, mizar, vsi v Mariboru; IV. razred mesto: Josip Beranič, čevljar, Franjo Horvat, slikar, Joža Volčič, mizar in Ivan Sojč, kipar, vsi v Mariboru.
Na poziv Zveze trgovskih gremijev se je razpravljalo nato glede kandidatov za davčne pojasnjevalce in izvedence, katere se pa na sestanku ni nominiralo in se prepušča to odločitev strokovnim sekcijam gremija. K temu je pripomniti, da so do sedaj davčne oblasti klicale kot pojasnjevalce osebe po lastnem preudarku ter je vsled intervencije Zveze g. finančni delegat pristal na to, da jih v bodoče nominirajo strokovne organizacije, kar je v smislu zakona o osebnih davkih utemeljeno.
Razpravljalo se je dalje glede revizije percentualne ocene povprečne rentabilnosti posameznih trgovskih strok, ker se je izkazalo, da je vsled kupčijske stapnacije, močne konku* renče itd. dobiček pri mnogih predmetih mnogo manjši od čistih dohodkov, ki jih davčne oblasti sedaj ocenjujejo pri odmeri dohodnine. Preči-tale so se posamezne postavke in se je prepustilo vložitev predlogov za novo tabelo strokovnim sekcijam. K t> mu je pripomnil g. dr. Pipuš, da se mora ocena čistih dohodkov med Mariborom in Ljubljano ločiti, ker so se i kupčijske razmere v Mariboru v zad-
ije tega neznosnega davka, ki ni v nikakem razmerju s prometom alkoholnih pijač v trgovinah in branjarijah.
i Konečno je prišla v razpravo okrožnica Okrožnega urada za zavarovanje i delavcev, o kateri se je razvila po pre-čitanju živahna debata, ki je pokazala ogromne hibe zakona o zavarovanju delavcev na eni in slabo poslovanje ; Okrožnega urada na drugi strani.
1 G. Weixel je omenjal, da je mnogo-j krat Okrožni urad kriv netočnega pla-! Sevanja prispevkov, ker se ne pošiljajo računi točno vsak mesec, marveč ; se naberejo zaostanki za več mesecev do visokega računa, katerega po-I tem trgovci in obrtniki težko plačajo.
< Nadalje je razvidno iz okrožnice, da je I uprava mnogo predraga, dalje je kon-| statirano, da vzamejo nad eno tretjino ; vseh prispevkov samo podpore na boleznini itd. Zato je mnenja, da se v prvi vrsti znižajo upravni stroški, strogo izterjajo zaostanki, zmanjšajo izdatki na boleznini, ki bi se eventualno naj šele izplačevala po izgubi plače, predvsem pa bi morale imeti poslovalnice dobre nadzornike bolnikov, zvišajo zamudne obresti ter je pošiljati račune točno za vsak mesec. Graja tudi, da se jemlje denar iz nezgodnega fonda v druge svrhe, kar bi moralo biti popolnoma ločeno ter poudarja krivico, da se plačuje za samce in zavarovance z velikimi družinami enake prispevke, ker ravno dm-žipski člani blagajno najbolj uporabljajo. Poudarja nato, da stojimo vsi pridobitni krogi odločno na decentralizaciji bolniškega zavarovanja, ker je sedanja uprava okorna, nepraktična in stane ogromno denarja.
Nato podvrže g. dr. Pipuš celo sedanje bolntiško zavarovanje ostri kritiki. Pred vojno je imel Maribor lastno Okrajno bolniško blagajno in so znašali prispevki samo 3%, zavarovanci pa so bili bolje preskrbljeni nego danes, ko se plačuje 6% ter nam Okrožni urad mora napovedati nekak konkurz. Po zakonu bi morali upravljati zavod delodajalci in delojemalci, vidimo pa, da se do danes še niso razpisale tozadevne volitve.
Kriva c nizeriji je centralizacija in je popomoma opravičena naša zahteva po decentralizaciji, od katere zahteve ne moremo odn, kakor tudi ne od zahteve, da se i. razpišejo volitve v upravni odbor. Pripominja še, da so porodniške dajatve in popravljanje zob na račun bolniške blagajne popolnoma neprimerne, ki tudi zelo obremenjujejo bolniški fond.
Vodja mariborske poslovalnice je skušal omiliti ostro kritiko govornikov in odvrača krivdo slabega gospodarstva na zakon, na netočnost v plačevanju prispevkov itd. ter pravi, da je nameravani razpis volitev sistirala vlada in tako ima Okrožni urad samo nekak imenovan sosvet iz delodajalcev in delojemalcev.
C Weixl še navaja kot vzgled T:	ko bolniško ' podporno dru-
št	i mora tudi poslovati na podlag	'akona c av. delavcev, pa je
kij.	amii aktivno, ker ima dobro in
cen * upravo tc - majhen delokrog, na k 1 zaključi zborovanje.
Dr. Metod Dolenc:
Valorizacijske razmere v ; češkoslovaški republiki — j in mi.
(Nadaljevanje.)
Enega velevažnega problema se pa češkoslovaško pravesodstvo najvišje j instance še ni lotilo! — Pač je v pri- j meru, ko je moral nekdo plačati hipoteko na Češkoslovaškem za tirja-tev, ki se je glasila na valuto, katera je izgubila na vrednosti več kot češko- j slovaška valuta, vpoštevalo obogatitev in dopustilo znižanje plačila v primeri z notranjo vrednostjo plačilnih sredstev. Ni pa še enakomerno in dokonč- ‘ no ustaljena češkoslovaška judikatura glede vprašanja, ali naj plača češkoslovaški dolžnik češkoslovaškemu upniku hipoteko po starih načelih, da je ena predvojna krona enaka eni povojni kroni, ali naj se tu napravi remedu- * ra z valorizacijo. Prva leta po prevratu so se sicer glasile sodbe najvišjega sodnega dvora, da je pravilno, da je plačati staroavstrijske kronske dol- >. gove v valuti nasledstvene države, v kateri se nahaja izpclnitveni kraj, — da pa je vendar le priznati izjemo od tega - le pravila, ako bi se dolžnik pri tern obogatil na upnikove stroške. V zadnjem času, koncem 1. 1924 in v februarju 1925 pa je judiciralo najvišje sodišče v Brnu tako, da smatra vsako valorizacijo hipotek v lastni državi za nedopustno.	»
III. Iz doslej orisanega stanja Če- \ šk osi cvaškega pravosodstva — v tem poročilu seveda na izčrpnost ni moči ' niti zdaleka misliti — izhaja pač jasno precejšnja opreznost, pa tudi neenakomernost pri izvajanju načel, ki 1 so v ozki zvezi z valorizacijskim problemom. Pa tudi zakonodaja ni pokazala tako velikega razmaha kakor pri najbližjih sosedah Češkoslovaške republike, v Nemčiji in na Poljskem, j (Na Nemškem so dobili v zadnjem poletju zopet novo novelo k takozvani davčni prisilni noveli, o kateri sem pisal že v tem listu v večkrat ome-njeni razpravici.) Ipak se vidi, da je češkoslovaška zakonodaja pogumno [ posegla v sršenovo gnezdo valorizacijskega problema z izrazito voljo po- \ magati gospodarsko slabejšim v iz-ogib izkoriščanja od strani gospodar- ^
- sko močnejših. Ta glavna ideja pa ni jj izvedena v nikakšnem splošnem, generalnem zakonu; izvršena je le v , malih, specialnih za končiči h • V na- j) slednjem naj iz zbirke češkoslovaških1 j vladnih naredb in zakonov navedemo | kronološko, a čisto na kratko, dotično | odredbo z označbo smernic, v katerih: , okviru se je gibala rešitev vprašanja i, valorizacije.	|
a)Nare<lba vlade z dne 23. oktobra [j 1919, štev. 524 zbirke zak. a. nar., | je podala določila glede ustanovitve cen za električno energijo in plin. Smernice: Zvišanje cen — po novem dogovoru strank; če ne pride do novega dogovora, poskus ureditve po političnem deželnem oblastvu; v zadnji vrsti razsodišča: vsaka stranka imenuje po dva sodnika, ti štirje — predsednika; če se ne zedinijo, ga postavi ministrstvo javnih tlel. (Ta na-redba je bila bržčas vzorec za naredbo vlade za Slovenijo z dne 27. junija 1921, ki se je tikala istega predmeta.)
b) Zakon z dne 22. maja 1919, štev. 320 zbirke z. a. n. (t. zv. bračnoprav-na novela) se je pečal z izpremenit-vijo določil občega drž. zakonika o ločitvah in razporoki zakona (braka); prinesel pa je tudi določilo, da se smo za primer ugotovitve plačil in dajatev, ločenih soprogov s poravnavo potem, ko se je na podlagi tega zakona ločitev izpremenila v razporoko (razvod), izsiliti tožbenim potom nova ureditev imovinskih pravnih vprašanj med soprogoma. K temu zakonu je izšla obširna izvršitvena naredba vlade dne 27. junija 1919 pod štev. 362 navedene zbirke.
c) Z naredbo vlade z dne 27. junija 1929, štev. 524 zbirke z. a. n. je bilo dovoljeno, da smejo male zavarovalne družbe humanitarnega značaja, kakor so zasebne bolniške blagajne, pogreb-ščinske družbe, zavarovalnice zoper škodo pri živini itd., ki so ustanovljene po nekdajšnjem avstrijskem za-
kon.u z dne 5. februarja 1896 (po predpisih oddelka E), zvišati vsled draginje prispevke, in sicer počenši od 31. decembra 1919, toda zvišanje ne sme presegati 10 do 15 odstotkov pri raznih življenskih zavarovanjih, 25 odstotkov pri zavarovanjih zoper nezgode.	[
č) Naredba vlade z dne 3. avgusta 1920, štev. 471 zbirke z. i. n., je uredila zakupnine na poljskih in kmeti-ških posetvih po svoje, a parlament jo je že 2. avgusta 1920 razveljavil, na njeno mesto pa je stopila odredba stalnega odbora narodne skupščine (hremaždeni) po § 54. ustave, datirana z dnem 8. oktobra 1920, Štev. 580 zbirke z. a. n. V bistvu je bilo tu dopuščene, da se sme pri tistih zakupnih pogodbah, ki so bile sklenjene pred 1. januarjem 1918, zakupnina za 1. 1921. primerno novim de-narbim razmeram zvišati; toda ako bi povišek prekoračil 76 odstotkov prvotnega iznosa, smejo prizadete stranke zahtevati, da se pogodba predčasne razdre.
d) Z istim predmetom se je bavil nov zakon, z dne 12. avgusta 1921, štev. 313 zbirke z. a. n., o obnovitvah malih poljedelskih zakupov. Zakupi glede zemljišč izpod 8 ha, ki bi končali v drugi polovici 1. 1921, se podaljšajo za nadaljna 3 leta tudi zoper voljo lastnika zemljišča, če ni zakonitega razloga za odstop od pogodbe (zastanek v plačevanju zakupnine j preko tri mesece ali pa prehudo iz- i koriščanje zemljišč.) Zakupnina se | mora znižati ali pa zvišati, toda pri j zvišanju preko 50 odst. sme stranka oglasiti pri okrajnemu sodišču upor zoper zvišanje.
e) Zakon z dne 17. marca 1921, i štev. 130 zbirke z. a. n., je dal novo 1 podlago za tiste pogodbe o izsekavanju lesa, ki so nastale še pred 1. ju- ; lijem 1919. Cene se smejo za gospo- !
darsko leto (cd 1. oktobra 1G20 do 30. septembia 1921) v 14 dneh povišati. če nasprotna stranka molči, velja za dogovor; če ugovarja določi ceno zborno sedišče prve stopnje in sicer najdalje v 12 tednih, odkar stopi zakon v veljavo.
i) Zakon z dne 18. marca 1921, štev. 131 zbirke z. a. n., glede ureditve preskrbninskih zahtevkov za nameščence na velikih posestvih, ki so bila razdrobljena na podlagi agrarne reforme po določilih zakona z dne 16. aprila 1919, štev. 215 zbirke z, a. n, Tu se izpreminja prvotni dogovor med strankami glede penzij, odpravnin itd. po enotnih, za vse enako veljajočih zakonskih predpisih, kakor veljajo v obče glede penzijskih predpisov za državne nameščence, a vpo-števajo nove valutarne prilike.
g) Zakon z dne 27. januarja 1922, štev. 33 zbirke z. i. n o potih za brzojavne vode. V § 6. je določeno, da se sme odškodnina za uporabo zemljišča primerno novim razmeram zvišati, bodisi v večkratnih obrokih, bodisi enkrat za vselej. Kdor pozna Moravsko in Češko, bo vedel, kako zelo so pre-preženi ti kraji z električnimi daljnovodi in bo tudi megel uvideti potrebnost takega zakona.
h) Dne 9. oktobra 1924 je izšlo petero zakonov (štev. 237 do 241 zbirke z. i. n.), ki urejajo bančne povojne razmere. Med temi zakoni se tiče našega problema tisti, ki je odredil napravo specialnega fonda za omiljenje izgub, ki so bile nastale bankam pod vplivom povojnih razmer.
Te bi bili poskusi priti valorizacijskemu problemu na zakoniti poti nasproti. Ni mnogo, ali vsaj nekaj je, vsekakor pa veliko več kot pri nas. Brez dvoma pa odseva malodane iz vseh teh zakonitih določil toplo prizadevanje zakonodaje, da pomore predvsem srednjemu stanu.
(Konec prihodnjič.)
Sestanek slovenskega obrtniškega društva v Mariboru.
Dne 10. novembra t. 1. je priredilo
navedeno društvo v hotelu »Košovoč v Mariboru sestanek svojih društve-nikov, ki so se v precejšnjem številu odzvali vabilu. Sestanek je vodil društveni podpredsednik g. Miho Vahtar, ki je uvodoma poudarjal važnost ožjega slika obrtnikov v Mariboru in prešel nato na vprašanje novega stanovanjskega davka, katerega namerava uvesti mariborska občina, da si ustvari fond za zidavo novih hiš in tako omili stanovanjsko bedo. O njegovem poročilu se je vnela živahna debata, v kateri so posebno gg. Novak, Kvas in Kumerc energično odklonili nameravano novo obremenitev. Njihova izvajanja so izvenela v nepobitno ugotovitev, da obrtništvo nosi že danes taka bremena, da na njihovo povišanje niti misliti ne moremo, ako nočemo docela ubiti obrti v Mariboru. Vsi navzoči so se priključili tem izvajanjem in o tem obvestili sočasno se vršeči shod hišnih najemnikov, ki se je vršil v dvorani »Ootz«. K drugi točki dnevnega reda: davčne zadeve je govoril zbornični konzulent g. Žagar iz Ljubljane. V svojem govoru je očrtal našo davčno zakonodajo in obremenitev, katero zakonodaja povzroča. Obremnitev je skrajno ostra in povzroča, da so pritožbe proti davkom od strani gospodarskih krogov vedno glasnejše. Pritožbe se dele v skupine. V prvo skupino spadajo pritožbe proti previsokim davčnim merilom, v drugo pa pritožbe proti načinu, kako se pri nas zakoni izvajajo. Posebno občutna so davčna merila za dohodnino in hišno-najemni davek. Dohodnino ostri v prvi vrsti stara kronska lestvica in pobiranje invalidskega davka, hišno-najemni davek pa poleg visoke stope, poostrene z raznimi pribitki, posebno izdatno avtonomne doklade. V nadaljnjih izvajanjih je g. poročevalec govoril o davku na poslovni promet, omenjal potrebo davčnih plačilnih nalogov, žigosal visoke eksekucijske pristojbine in zamudne obresti ter na kratko označil stališče gospodarskih krogov glede izenačenja neposrednih davkov. Gospodarski krogi vedno bolj uvidevajo potrebo, da se
dohodnina v bodočem zakonu sploh opusti in vkalkulira v donosne davke, ker ni izključeno, da ravno dohodnina, katere nekatere pokrajine ne poznajo, tvori resno oviro, da se izenačenje neposrednih davkov ne premakne z mrtve točke. Nadalje je g. poročevalec opozoril navzoče na najvažnejše določbe o davku na zaslužek telesnih delavcev, na kratko očrtal dolžnosti delodajalca pri pobiranju tega davka in posebno poudaril, da je po navodilih tudi obrtnikom na prosto dano, da opremljajo pobrane zneske mesečno s seznami, kakor je to določeno za veleobrate. Ta način je veliko enostavnejši in praktičnejši. Končno je opozoril navzoče na volitve v pridob-ninske komisije, ki se vrše v nedeljo dne 15. novembla t. 1. in jim priporočal, da se volitev udeleže v polnem številu. 0 tem poročilu se je vnela kratka debata, ki je na inicijativo g. Novaka izvenela v sklep, da se mariborsko obrtništvo v polnem obsegu priključuje resolucijam Zbora gospodarskih korporacij in organizacij v Ljubljani dne 23. oktobra t. I. Po tem sklepu je g. Vahtar zaključil lepo uspeli sestanek in pozival navzoče, da se tesno oklenejo svojega društva in po svojih močeh pripomorejo, da se mu bodo priključili tudi oni obrtniki, ki danes še od strani motrijo položaj in se še ne zavedajo, da je obrtno društvo v Mariboru za interese obrtništva skrajno potrebno.
Kupujfe samo prvovrstno
domačo svinjsko mast
znamke
znamke
Lastni izdelek tvrdke
POPOVIČ v Ljubljani
Najnižje cene! Solidna postrežba! — Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg
Po zamudi ni več višje sile v pnd zamudniku.
(Konec.)
Toženka se torej ne more sklicevati na slučajne dogodke, ki da so ji ovirali pravočasno izpolnitev ali izpolnitev sploh po tej dobi, nekako od začetka oktobra dalje, kakor je' posneti iz korespondence. Ti .dogodki bi bili ostali za tc pogodbo brez vsakega pomena, da je toženka opravila dobavo v dogovorjenem času. S svojim protipogodbenim odlašanjem po lastni krivdi pa jim toženka ne more dati takega značaja, da jo oprostijo krivde in njenih posledic. Ni torej govora o slučaju, ki bi ga bilo šteti po § 1447,
o.	d. z. za višjo silo. Tudi ne glede teženkmega delnega prigovora, da takega blaga v Nemčiji ne izdelujejo več. Tudi to dejstvo je namreč nastopilo po njenih lastnih trditvah že pozneje, ko je namreč bila že zadeva v zamudi; toženkina stvar je bila dalje, da že ob sklepu pogodbe preudari, kaj ji bode moči dobaviti in česa ne. Sicer pa tudi ni uvideti absolutne nemežnesti, da bi se ob razviti industriji na sedežu tožene stranke ne mogla doseči izdelava katerekoli vrste to-žnici prodanega blaga.
Revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo. — Naknadnega roka -tožiteljiei ni bilo treba določiti. Po čl. 356. trg. zak. je razmeroma potreben rok mudnemu prodajalcu za popravo zamude zgolj prišteti. Če bi bila toženka svojo zamudo popravila v primernem času, bi bila s tem izpolnila svojo obvezo navzlic temu, da je težnica v pismu 29. novembra zahtevala odškodnino namesto dobave, ne da bi bila hkratu določila' rok za naknadno dobavo. Po meri take izpolnitve bi bila tožba neopravičena (n nepotrebna. Toženka pa pogodbe deloma sploh ni izpolnila in je ne namerava izpolniti, del blaga jo pa pcslal#še-le 5. in 29. marca 1923. Ti dobavi pa ne spadata v okvir primernega roka. Blago je bilo dobaviti nemudoma (čl. 826. trg. zak., § 964. obč. drž. zk.), a tožiteljica jo bila plačala kupnino naprej, torej s svoje strani" ni dala povoda toženkini zamudi. Naknadni rok pa ima zgolj namen, da omogoči mudnemu pogodniku, da pospeši in dovrši izpolnitev, katere se je bil moral že lotiti, nemudoma brez oklevanja in ovinkov in zlasti tudi brez ozira na svojo lastno korist. V pismu
5.	decembra pa je toženka obljubila dobavo še v teku decembra; potemtakem je sama smatrala naknadni rok v tej meri za primernega in to celo spričo svojega napačnega pravnega naziranja, da svojo dobavo navezuje na okolnost, da bodeta njej dobavila njeni dobaviteljici.
Vložitev tožbe se je torej vsekakor tekom pravde izkazala za opravičeno. Naknadno dobavljeno blago pa je bilo itak vzeto v račun in odbito od tož-benega zahtevka v dogovorno določnem znesku.
Sicer pa ni niti videti zgrešen nazor spodnjih stopenj, da tu ni bilo niti treba nuditi toženki naknadnega roka, ker je izpolnitev sklenjene: pogodbe odklanjala. Toženkini pismi 18. in 27. novembra jasno razodevata, da je zapustila pogodbeno stališče in obetala izpolnitev svoje nepogojne obveznosti le morebiti, v nedoločnem času, po svojem preudarku. Odškodninska terjatev tožeče stranke je torej obstoječa po pravnem temelju.
Tudi v reviziji se skuša toženka iznebiti odgovornosti za škodo, pozi-vajoč se na višjo silo radi padca marke, ki da radi njega njeno dobavne ! tvrdke niso hotele dobaviti po/starih pogojih. — Toda toženka je vso kup-; nino brez ugovora sprejela naprej, i Pogodba je bila torej s strani tože-i če stranke docela izpolnjena. Ob tem 1 položaju so katastrofalni padec marke i in njene posledice zgolj stvar tožene | stranke in ne izpreminjajo njenih ob-j veznosti napram tožiteljiei. Zlasti to-i ženka ne more navezovati svojih po-| godbenih obveznosti kakor koli na iz-[ polnitev s strani svojih dobaviteljic, j Revizija torej v nobenem pogledu ni ! utemeljena.	Ib SL
' štev. 133.
UtMnMNBUBMM
Trgovina.
Za izvoznike vina in svežega mesa.
• Specialne vagone za prevoz vina z vdelanimi sodi iz hrastoviue po 100, 120 ali 160 hi, kakor tudi nove hladilnike za prevoz svežega mesa in cisterne za prevoz bencina, olja ali špirita daje v najem za posamezne vožnje ali za dalji o dobo od 1 do 5 let večja avstrijska tvrdka. Naslov tvrdke dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
i zv o z sliv iz Brčkega. V tednu od 19. okt. do 25. okt. t. 1. se je izvozilo z brč-kega trga celokupno 607(5.18 met. stotov sliv, 359.87 met. stotov orehov in 100 met. stotov pekmeza.
Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina & K., Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana na Bregu 20.
izjalovljena nemško - španska pogajanja za sklentlev trgovinske pogodbe. — Začetek carinsko vojne med obema državama. — Nemška vlada je prejela uradno obvestilo, da je španska vlaaa prekinila trgovska pogajanja in otvorila carinsko vojno. Nemško-španska trgovinska pogajanja so bila zaključena pred meseci po daljših posvetovanjih in je. stal sklenjeni dogovor neposredno pred ratifikacijo. Nemški nacijonalci, ki so bili takrat še vladna stranka, so izsilili na iniciativo nekaterih agrarnih' skupin odpoved pogodbe, ki bi jo morala vlaaa izvesti. Nemški narijonalisti so dosegli, tla so bile pri novih trgovinskih pogajanjih odpovedane koncesije, ki jih je nemška vlada že priznala v korist uvoza španskih vin in južnega sadja. Nemški delegati pri trgovinskih pogajanjih v Madridu niso imeli na ta način nobene* možnosti, da bi mogli priznati kakšne koncesije. Ker nemška vlada zaradi nemških nacijonalcev ni hotela popuntiti, je došlo do prekinjenja trgovinskih od-no.šajev med Nemčijo in Španijo. Vlada je nemškemu poslaniku sporočila p reki-njenje trgovinskih pogajanj v posebni izjavi, ki pomenja formelno carinsko vojno.
industrija.
Produkcija cikorije v naši državi. Cikorija se prideluje pri naš v 5 oblastih {backa, zagrebška, ljubljanska, osješka in sremska) na zelo omejenem prostoru;
1. 1920 na 164 ha, 1. 1921 na 177.99 ha,
1. 1922 na »23.82 ha, 1. 1923 na 150.88 ha,
1. '1924 na 197.50 ha. Cikorije potrebujemo čedalje več in če jo hočemo Jse izvažati, se mora producija zvišati. V Jugoslaviji je samo 1 tovarna za cikorijo.
Promet.
Prometna konferenca Male antante.
Konferenca delegatov držav Male antante ?.a tranzitna vprašanja, je sklicana za 12. do '17. t. m. v Beograd.
m m     —----------1......———— mn— i n
Iz naših organizacij.
Trgovski gremij v Ribnici. Pri geslan-
• kii dne 8. t. m. so bili sledeči možje kot kaiiflidatje v odmerjevalno dopolnilno pridobninsko komisijo (obrtni davek) izvoljeni: 1. Jeriha Miha, krojač v Gorenji vasi štev. 50 pri Ribnici, kot član;
2. Jurkovič Jože, mizar Krkovo, občina Fara, kol elan; 3. Kresse Jože, trgovec v Kočevju, kot namestnik člana; 4. Lovšin Ivan, trgovec v Ribnici 36, kot namestnik
»člana; 5. Ivanc Evgen, trgovec v Sodražici 33, kot imenovani namestnik; 6. Gačnik Franc, čevljar. Velike Lašče, kot Članov namestnik imenovan. — Poživljamo vas, da se volitve, ki se bo vršila v nedeljo 15. t. m. od 8. do 13. ure pri davčnih uradih v Ribnici in Velikih La--.§fah, -zanesljivo in polnoštevilno udeležile. Ne sp’-j vas strašiti oddaljenost, ker iiVgve za izredno važne komisije.
kazno.
Peta obleinica rapaliskega dne. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani prosi vsa kulturna in narodna društva širom domovine, da se z resnimi in dostojnimi kulturnimi prireditvami spomnijo ob priliki rapaliskega dne naših zasužnjenih bratov in sester. Kot spominski dan je določena nedelja 22. ! novembra 1925. Ta dan bodo po vsej Sloveniji tudi v njenih najoaaaljenejših
j~ VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG AIL08 |
ZLATOROG
gorskih krajih spominski govori o zasužnjenih bratih in sestrah. Jugosloven-ska Matica prosi, da. še ta dan priredi v celi Sloveniji narodna zbirka pod naslovom »dinarski dan«, ki naj služi v podporo kulturnih potreb našega naroda tam preko. Vsakdo, ki čuti narodno, naj daruje ta dan vsaj 1 dinar za svoje brezpravne brate. To prošnjo izraža ob peli obletnici rapaliskega dne Jugoslo-venska Matica s pozivom, da vsakdo z besedo in dejanjem podpre njeno delo.
Pri Državni borzi dela v Ljubljani je v času od I. januarja do 7. novembra vprašalo po delu: moških 5562, žensk 1556, vsega 7118 oseb. Ponudilo se je delo 4001 moškemu, 985 ženskam, vsega 5086 osebam. Izvršenih posredovanj: 2131 moškim, 881 ženskam, vsega 3012. Odpotovalo je 1571 moških, 384 žensk, vsega 1955 oseb.
Vesti o balkanskem paktu izmišljene. Časopisna vest, da je tajništvo Društva narodov dobilo načrt balkanskega garancijskega pakta po načinu locarnske pogodbe je, kakor javlja švicarska brzojavna agentura, neresnična. Tudi vest, da je predsednik mednarodnega stalnega sodišča v Haagu odgodil pogajanja o mo-sulskem vprašanju je netočna.
Padanje brezposelnosti v Angliji. Po statističnih 'podatkih, ki jih objavlja ministrstvo za delo, je znašalo 26. oktobra število brezposelnih 1,232.400, l. j. za 5728 manj kakor v prejšnjem tednu in za 29.171 več kakor v istem tednu lanskega leta.
Vlil. mednarodni vzorčni sejem v Padovi. Od 9. do 17. junija 1925 se vrši v Padovi Vil. mednarodna razstava vozov in motociklov, od 5. do 20. junija pa VIII. mednarodni vzorčni sejem.
Katalog II. mednarodne avtomobilne, lovske in športne razstave v Zagrebu je interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo na vpogled.
Draginja v Trstu. Iz tržaškega >Pie-cola«, 'ki je te dni primerjal prehrano v Trstu z drugimi italijanskimi mesti, je posneti, da se v Trstu použije razmeroma več, kakor pa po nekaterih drugih italijanskih mestih. Cene so zelo različne in po podatkih, ki jih ima na razpolago, prihaja do zaključka, da je Trst po Genovi najdražje mesto v Italiji.
Več dežnikov in denarnico z manjšo vsoto denarja, ki je bila najdena na trgu, za morejo dobiti lastniki vrnjeno v pisarili mestnega tržnega nadzorstva, Vodnikov trg št. o.
Ogromna lokomotiva. Na kanadski iranskontinentalni progi (Canadian Pacific Railvvay) so preskusili novo lokomotivo, ki ima kombinirani bencinov in električni pogon. S to lokomotivo opremljeni vlak je prevozil 4700 kilometrov dolgo progo med vzhodom in zahodom Kanade v treh dneh je s tem potolkel vse rekorde v transkoutincnfalnem prometu. Doslej so vozili najhitrejši ekspresni vlaki štiri dni. Resnična doba vožnje je pa trajala še pet ur manj kot tri dni, 67 ur. Na uro pride torej dobrih 70 kilometrov. Ogromno delo, če pomislimo, da mora voziti železnica tudi čez prelaze in planote Skalpega gorovja na zahodu Kanade. Uradniki kanadskih železnic imenujejo zaključek te poskusne vožnje revolucijo v železniškem prometu, posebno pri lahkem tovoru. Je pa res revolucijam če porabim namesto štirih dni samo tri, torej kar za celo četrtino manj.
Drobiž. Ko je britanska vlada konstrukciji jeklenih hiš zagotovila oficijelno podporo, so jih začeli gradili. Od letošnjega maja do konca oktobra so zgradili
na Angleškem 5000 jeklenih hiš; med njimi jih je 500 za londonsko predmestje Burnt Oak, ki so jih postavili tekom par tednov. Okrožna uprava v Middlessexu jih je naročila 300 in morajo biti zgrajene tekom enega meseca. Prvi uradni načrt vidi pred seboj 300.000 jeklenih hiš, ki bodo postavljene tekom petih let.
— Premog so pregledali z Rontgenovimi žarki in so ugotovili, da sta v njem dve vrsti pepela; prvi je vezan na pravo premogovno snov m se na noben znani način ne da odstraniti, drugi pa nastopa kot črnikast trak in se da na primeren način odpraviti. "S to ugotovitvijo je omogočeno določiti trgovsko ceno premoga, še preden pride na trg. — Tudi v Siamu so začeli graditi večje železnice. Premostili bodo reko Menam, nad glavnim mestom Bangkokom. Premostitev je prevzela francoska družba in jo bo še letos dovršila. Državnih siamskih železnic je 990 kilometrov z normalnim tirom (1435 mm) in 1300 km s tirom enega metra. Sedaj bodo zgradili še 300 km normal-notirne železnice na severu in 200 km ozkotirne na jugu. — Tudi ščurki so prevzeti v moderno gospodarstvo. V Alge-riji dobivajo iz stisnjenih ščurkov vrsto olja, ki je za aeroplanske motorje prav dobro uporabljiva, ker tudi pri razmeroma hudem mrazu ne zmrzne. Pred kratkim so poslali iz Algerije 18 ton ščurkov na Holandsko; polovico so porabili za krmljenje perutnine, polovico pa za produkcijo olja za aviatične namene.
— Gospodarsko delo v Sudanu se stalno razvija. Eksport iz Sudana je znašal leta 1923 še 2,500.000 egiptovskih funtov, lani pa že nad 3,500.000. Dviganje eks-porta je v prvi vrsti posledica pomnožene kulture bombaža, ki bo napravila iz doslej revnega Sudana deželo blagostanja. O jezu tam gori je poročal Trgovski list« že v posebnem članku. — Turški proračun za leto 1926 izkazuje 218 milj.
315.000	turških funtov dohodkov in 233 milj. 362.000 funtov izdatkov. Napram lanskemu letu so se proračunski dohodki pomnožili za 65 milijonov funtov, stroški pa za 45 milijonov. Torej prav ugodno razmerje. Dohodke bo pomnožila predvsem carina.
£5 S* GTiS:£!rfi5Ž!!r fSTiff;
>3UDCIiA< i:
S
w
Ako piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj!
TRAOE MARK C
....*  .. I' I—.—..... .1.)	I	I	I	...M	.... — —
Ljubljanska borza.
sreda, dne 11. novembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo izleta 1921 den. 75; Loterijska državna renta za vojno škodo den. -322, bi. 325, zaklj. 322; Zastavni li.sti Kranjske deželne bnke den. 20. bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedi-onica, Zagreb bi. 900; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. 126; »Ni-hag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 84, bi. 35; >Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »Šesirc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 145, bi. 148.
Blago: Remeljni, 34 68, 68/68, 78/78, 98/98, 38'78, fco meja tranz. den. 570, bi. 590; Mar drieri, 74X224, 4 m dolgi, fco vag. Postojna tranz. bi. 575; ajda, domača, fco prekm. post. bi. 265; pšenica bačka, 77 kg težka, fco nakl. post. bi. 245; pšenica domača, ffo Ljubljana den. 260; pšenica bačka, gar. 77 kg, par. nakl. post., 1 vag., den. 242.50, bi. 242.50, zaklj. 242.50; koruza nova, sušena, par. sremska
post., 2 vag., den. 145, bi. 145, zaklj. 145; koruza bačka, stara, par. Novi Sad bi. 170; i koruza umetno sušena, par. Novi Sad bi. 145; | koruza umetno suš., par. Vinkovci bi. 155; koruza umetno suš., slav. fco nakl. post. bi. 155; koruza nova, času prim. suha, kv. gar., slov. post., par. Novi Sad bi. 108; koruza nova, času prim. suha, fco sremska post. bi. 105; koruza umetno suš., par. Postojna tranz. bi. 193; koruza umetna suš., sremska, fco nakl. post. bi. 145; proso domače, fco prekm. post. bi. 210; oves, dvojnorešetani, fco slav. post. bi. 165; otrobi, drobni, par. Postojna tranz. bi. 165; krompir, beli ali roza, fco prekm. post. bi. 72; želod, fco nakl. post. bi. 180; kostanj divji, sad, fco nakl. post. den. 50; jezice, zlatorumene, fco nakl. post. den. 190; fižol, beli ban., egal. vreče 100 kg, b/n, par. Postojna bi. 275; fižol rjavi, egal. vreče, 100 kg, b/n, par. Postojna bi. 260; fižol rib-ničan, fco Ljubljana den. 300; fižol.prepeličar, foo Ljubljana den. 300; fižol inandolon, fco Ljubljana den. 350; konopno seme, par. Postojna, b/n bi. 550; laneno olje, fco Ljubljana, sod poseb. den. 1650; rozine Sultanine, Smyr-na, Extra v zab. (200) po 13 kg, b/tara 10%, fco prosto skladišče Trst bi. 156.80; seno sladko stisnjeno, fco staj. post. bi. 75; seno polsladko, stisnjeno, fco štaj. post. bi. 60; slama, stisnjena, fco štaj. post. bi. 50.
TRŽNA POROČILA.
Situacija na svečarskem trgu (Ljubljana, 9. novembra 1925). V pretečenem tednu so svečarne uveljavile pri prodaji konzumnih sveč ceno Din 16.75 do Din 17.— za kg in za količino od najmanj 500 kg, v gotovih krajih tudi več. Vsporedno temu so tudi veletrgovine bile primorane dvigniti cene, ker so jim stare zaloge sveč medtem deloma že pošle, a nove sveče se zamorejo kupiti le po navedenih višjih cenah, v katerih pa ni še vkalkulirana 12%-na podražitev surovin, vsled česar Se bodo cene svečam še nadalje dvigale.
Živinski sejem v Mariboru (10. t. m.). Dogon 11 konj, 12 bikov, 130 volov, 421 krav, 7 telet, skupno 581 glav. Povprečne cene so bile za kg žive teže: debeli voli 7.75—8.75, poldebeli 6.25—7.50, plemenski voli 6.50—7, biki za klanje 5.75 do 8.25, krave ža klanje 5.50—6.25, plemenske krave 4.50—5.50, krave za klobasa rje 3.75—4*25, breje 4.75—5.50, mlada živina 5.50—8.25 Din. Prodanih je bilo 196 komadov, od tega 19 za Avstrijo in 16 za Italijo. Mesne cene: govedina 10 do 19, teletina 12.50—20, sveže svinjsko meso 22.50—30 Din za 1 kg. '
Dunajski goveji sejem (9. novembra) Dogon 2705 komadov; od tega iz Jugoslavije 361. Po pričetku sejma je bilo prignanih še nadaljnjih 180 komadov. Cene sb se obdržale. Slabše vrste in biki so se podražili za 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo v šilingih: voli I. 1.70—1.90 (izjemtfo 2—2.25), II. 1.35 do 1.65, III. 1.15—1.30, biki 1.15—1.55 (1.60), krave 1.10—1.50 (1.65), slabša živina 0.60—1.
Cene živini v Marselju so dne 9. oktobra notirale (računajoč za 100 kg žive vage): voli in krave I. vrste 790—870 fr., j 11. 700—780 fr., koštruni in ovce I. 850 i do 900, II. 750—800, teleta I. 1125—1200, i II. 1000—11 (K), jagnjeta I. 1100—1200,
! II. 1000—1050, domače svinje I. 875 do 880, koze 300—550 frankov.
KOVINSKI TRG V ZAČETKU NOVEMBRA.
Trdna tendenca na ameriškem železnem in jeklenem trgu se je držala tudi v zadnjih dneh preteklega meseca. Cene gredo kvišku, širše plasti konsumentov dobivajo sčasoma več zaupanja v nadaljnji razvoj kupčije in prihajajo z naročili na trg. Največji odjemalec so pa slejko-prej železnice. Dobro povpraševanje na ameriškem kovinskem trgu traja sedaj že dva meseca in se zdi, da ni samo mimoidoče, temveč da bo prešlo tudi v pri- * ha j a joče leto.
Zelo razveseljivo za Evropo se glasijo vesti o evropski konkurenci na ameriškem trgu. Poročali smo že, da so Ame-rikanci na Angleškem nakupili precej blaga. Sedaj slišimo isto, samo da je množina večja. Cuje se, da so se znale tudi nemške tvrdke zmeraj bolj vpeljati na ameriški trg in da so njih ponudbe izdatno pod. ameriškimi. To je dobro znamenje za evropsko industrijo, da zna ameriško konjunkturo izrabiti. Tudi prihodnji tedni kažejo še isto smer.
Nasprotno pa razmere na evropskem trgu samem niso ugodne. Politična kriza na Francoskem je sicer odstranjena; njen vzrok pa, finančna kriza, obstoji še nadalje, in je veliko vprašanje, če jo bo mogel novi kabinet premagati. Pravijo, da je Painlevč zahtevam socialistov ugo-
I v
ciji državnih želez!nic v Subotici glede oddaje žaganja hlodov. Dne 3. decembra t. 1. pri direkciji dr/, železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega koksa, glede dobave vrvic za mašenje, glede dobave 4000 kg firneža ter glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Konjiči; pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave raznega električnega materiala, pri direkciji državnih želemic v Subotici pa glede dobave orodnih .-trnjev. — Dne 4. decembra 1. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave keramit-pi tšč in cevi za stranišča ter glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v. Humu; pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave 3000 ton premoga; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 1500-kg avtoolja. — Dne 5. decembra t. 1. pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave desk, pri direkciji drž. železnic v Sarajevu pa glede oddaje v zakup kol lodvorske restavracije v- Sarajevu,
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Zdi se, da se bodo nekateri sindikati po poteku pogodbe razdružili. Domače cene so notirale: železo v palicah 505 do 530 frankov, surova pločevin^ 770, srednja 870, fina 1060, tračnice 480—495. — Belgijski trg je v zadnjem času malo (pešal. Francozi so s padajočim frankom uspešno konkurirali Belgijcem. Cene so šle dol in so bile te-le: železo v palicah 580—585, belg. frankov, tračnice 600, surova pločevina 675, srednja 725, fina 950—1025. — Luksemburške tovarne so z naročili dobro založene, kljub višjim notacijam, kakor so francoske in belgijske. — Nemški železni trg se napram prejšnjim tednom ni spremenil. Veselje do nakupa je majhno, na trgu dobiš blago dosti bolj poceni kakor so pa zveze določile. Trpi zlasti .industrija Solingena in okolice. Cene so iste kakor so bile zadnjič. — Češkoslovaški uvoz železa in železnine iz nasledstvenih držav v prvih letošnjih osmih mesecih je znašal 65 milijonov 736.000 Kč lani v istem času 50,542.000; izvoz 248,570.000, lani 271 milj. 985.000; bilanca je približno ista,
314,305.000	napram 322,437.000.
različnejše. Rapidno padanje franka se je sicer ustavilo, a ne ve se, če bo oddaja premoženja ojačila zaupanje francoskega in inozemskega občinstva v frank. Mnenja so različna. Cene na evropskem eksportnem trgu so se v zadnjem času normalno razvijale. Francozi so poceni ponujali Nemci pa včasih še ceneje. Povprečne rotacije v začetku novembra so bile te-le: železo v palicah 5 šilingov 5 pence, surova pločevina 6/60, srednja 8/5—8/10, fina 9/15—11.
September je bil prvi letošnji mesec, v katerem se je dvignila angleška produkcija. Surovega železa so producirali 448.700 ton, v prejšnjem mesecu 444.500, jekla 638.900 napram 477.100! Kupčija se je nekoliko poslabšala, pa bo spet bolje. Sicer se položaj angleške železne industrije ne more imenovati niti dober, a postaja vendarle ugodnejši. Padanje francoskega franka pomeni za angleško konkurenčno zmožnost novo nevarnost. Notacija za Cleveland št. 1 je bila za tono 69 šilingov 6 pence št. 3 66/6, št. 4 65.
Na Francoskem trgu vlada nesigurnost.
nih žaril, za dobavo 240 komadov varnostnih očal, za dobavo'7000 pol gladil-nega platna in 3600 pol steklenega papirja, za dobavo 500 m nosilnih oprti, za dobavo 1 verige, za dobavo 600 kg manganovega kita; do 17. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 30 ročnih torb za vlakovne snažilke, za dobavo 9000 kg jute, za dobavo 4000 brezovih metel ter za dobavo 550 parov cokelj za pepelarje; do 20. novembra t. I. ponudbe za doba- j vo 8600 kg dekstrina. Predmetni pogoji ! so na vpogled pri ekonomskem odelenju \ te direkcije. — Dne 2. decembra t. 1. | se vrši pri intendauturi Dravske diviz. ! oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija ; glede dobave 5000 kg pšenice. Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 22. novembra t. 1. ponudbe za dobavo jermen za pogon, do 24. novembra t. 1. po-nudbe za dobavo klingerit plošč. Vršile ; se bodo naslednje ofertalne licitacije: j
1.	decembra t. 1. pri monopolnem skladišču v Podgorici glede oddaje v zakup pravice prevoza monopolskih in drugih predmetov od Gruža do monopolskih skladišč v Črni gori. Dne 2. decembra
OJajcirvia.
Dne 17., 18. in 19. novembra 1925
EdMI tihi pisalni stroj z neomejeno trpežnosljo	O
L C. SMITH & o BROS, MOIS.	©
-	brea nctfmaiU£ecra ropota, ker so vsi fclajl rja krogljlCnih ležUSili.
"s,,-	’ „	a	s	to	p	s	t	v	o	:
Eudovik Baraga, vLJutolJautia, -. Šelenburgova ul. <5-/1-
•pedjalna mehanlCno delavnica za pop.avo pisalnih, rafirnsklh in lehniCnDt slrojev.
javna dražba zaplenjenega raznega svilenega blaga.
KJE! SE KMPI?
Le pri tvrdki
D. Z O. Z.
carinsko posrednlSlcl in spedicijski bureau
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 41
Naslov brzojavkam:	w	,	Telefon interurban
wobomh Podružnice:	štev.	454
MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
Obavlja vse v lo	Zastopniki	družbe
stroko spadajoče	spalnih	vo*
posle na|hllrf|e in IfiDnfTI)	S' E‘
pod najkulanlnlmi lUllUIIII *a ekspresne pogoji.	poSHJke.
dreto in vse vrste vrvarskih izdekov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču „KONOPJUTA“ Ljubljana Gosposvetska 2
Veletrgovina
kolonijalne in špecerijske robe
S za navadno leto 1926, E
jr' ki ima 365 dni.
[ j „VELIKA PRATIKA" je 2	naj starejši slovenski	r:
I I kmetijski koledar, koji n
■ ja bil najbolj vpoštevan H j-.| že od naših pradedov. J
■ Tudi letošnja obširna iz- ® 5 daj a se odlikuje po bo- J H gati vsebini, zato pride gg
■	prav vsaki slovenski	■
■ rodbini. — Dobi se v ■ jj vseh ttgovinah po Slo-
■ veniji in stane 5 D. Kjer g
■ bi jo ne bilo dobiti, naj ■ ® se naroči po dopisnici pri ®
a J. Biasnika naslednikih °
n tiskarna in litografični zavod ra
| Ljubljana, Breg štev. 12 |
ra S BS a 0H m «■« 158 El RS RJ El m H ra
Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
v vseh barvah In vrstah od Din 18*-— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogovice, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, toaletne potrebščire, ščetke ra zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi in po najnižji ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA
blizt Parnega Umnika sli vedi.
Na veliko 1	Na	malo	1
Točna In solidna postrežba 1
Zahtevajte ceniki
E&EFON 553
■taialk ir. IVAM PLJB8S, Lj«kl)*aa. — Es trgrr«ko-l»d*«trij8kt f d. »Merk«r< kot ifd*i»telj« i« tiakarj« A. SBVHB, Ljubljan*.
dil; v prvi vrsti je izjavil, da bo vpeljal oddajo premoženja. V krogih industrije in trgovine je napetost velika, kombinacije o novih državnih dajatvah so naj-
Industrijski krogi so prepričani, da bodo morali dati velike žrtve, pa naj izpade sanacijski načrt tako ali tako. Zelo dvomljiv je tudi nadaljnji obstoj kartela.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. nov. t. 1. ponudbe za dobavo 3100 komadov različ-
t. 1. pri direkciji drž. železnic v Sarajevu« glede dobave 200 komadov železnih *i;-dov ter glede oddaje v zakup kolodvorske restavracije v Bos. Brodu; pri direk-