61» KRANJ, 8. JUNIJA 1956 LETO IX. — ST. 45 DIN 10.— " * * » j * : Gorenjski ti6k / Ureja: Uredniftka odbor / , Odgovorni a r e d n i k : Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 t Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 6I-KB-1-Z-135 / Izhaja v ponedeljek in petek / Naročnina: letna •00, polletna 300, mesečna 50 dinarjev. Glasile SZDL za Gorenjsko Gorenjske Družbeni plan in proračun domžalske občine sprejeta Ljubljansko cesto bodo asfaltirali Družbeni produkt bo povečan za 2 % — ?? milijonov la gradnjo stanovanj, 22 milijonov za kmetijstvo Predsednik gospodarskega sveta pri občinskem ljudskem odboru tovariš Ludvik Rode je na nedavni seji poročal, da je bilo na zborih volivcev v domžalski občini največ govora o občinskih cestah, ki so v zelo kritičnem stanju. Poudaril je, da je po družbenem planu za vzdrževanje in popravila občinskih cest predvidenih 1,300.000 dinarjev, od tega je v te namene že porabljenih 800.000 dinarjev. S 500.000 dinarji, kar je še ostalo od sklada za vzdrževanje občinskih cest, pa ne bo mogoče kriti vseh potreb, ki so bile nakazane na zborih volivcev. no zemljo. Ljudski odbor za to ureditev nima predvidenih sredstev. Tudi Ljubljanska cesta, ki ♦•odi skozi Domžale, je v zelo kritičnem stanju. V suhem vremenu se za vozili, zlasti motornimi, dviga neznosen ki hkrati nezdrav cestni prah, ob deževju pa je blata skoraj do glež-njev. Predvideno je bilo, da se bo še letos pričelo z gradnjo Prepotrebne kanalizacije. Sedaj se pa ugotavlja, da se zaradi nezadostnih finančnih sredstev v doglednem času ne bo ttioglo pričeti s to gradnjo, prav tako tudi ne z gradnjo vodovoda. Ce bo občinski ljudski odbor izdal pismeno izjavo, da *e Ljubljanska cesta v petih letih ne bo prekopavala, bo •krajna uprava za ceste iz svo-Ith sredstev to cesto popravila i skrb za DRUŽBENI PRODUKT SE BO POVEČAL ZA 2% Zatem so razpravljali o predlogu družbenega plana občine, ki so ga tudi v celoti sprejeli, ker je bil skrbno pripravljen. Iz tega je razvidno, da se bo in jo asfaltirala. Na seji je bilo skupni družbeni produkt v ob-sklenjeno, da se tako izjavo iz- čini v letošnjem letu povečal da, ker se v prihodnjih petih za 2 odstotka. Pri tem je treba letih itak ne bo moglo pričeti z upoštevati, da je bil družbeni gradnjo kanalizacije in vodovo- plan v lanskem letu prekoračen da. Tako bodo morali Domžal- v celotnem gospodarstvu obči-čani na kanalizacijo in vodovod ne za 7 odstotkov. Na to po-iz objektivnih vzrokov še nekaj večanje ibo v prvi vrsti vpli-let počakati. Vsekakor pa bodo vala povečana industrijska pro-zelo zadovoljni, če se bo Ljub- izvodnja, povečanje proizvodnje ljansko cesto res temeljito po- v obrti, večji promet v trgo-pravilo in asfaltiralo. vini in gostinstvu ter povečana Nadalje so na seji razpravlja- kmetijska proizvodnja. V nali tudi o predlogu zborov vo- sprotju s tem povečanjem pa livcev, da se vsaj za silo ure- se bo vrednost del v gradbeni-di strugo Kamniške Bistrice, štvu zmanjšala za 12 odstotkov. Tudi to je eno važnih vprašanj Dvig industrijske proizvodnje občine, kar se je pokazalo ob bo sicer malenkosten, komaj za močnem deževju, ko je ta hudo- 2 odstotka, to pa zaradi 49 od-urnik na nekaterih mestih pre- stotne iztrošenosti strojev. In-stopil bregove in odr.ašal plod- vesticijska dela pa se bodo odražala le v najnujnejših dopolnitvah in popravilih obstoječih kapacitet. Po družbenem planu bodo proračunski skladi v letošnjem letu znašali skupaj 109,790.000 dinarjev, skladov pa bo pet. In- (Nadalj »vanje na 2. strani) RADOVEDNOST Družbeni plan občin« Tržič %a lelo *956 Družbeni proizvod znaša 4 milijarde 388 milijonov stvo in s tem živinorejo. Številni novi objekti po planinah so temu priča. Družbeni plan daje več smernic za nadaljnji razvoj kmetijstva, predvsem živinoreje in sadjarstva. V mno- Družbeni produkt in storitve Tržiča bodo v letu 1956 znašale 8 milijard dinarjev in če odštejemo od tega materialne stroške vidimo, da bo družbeni proizvod znašal 4 milijarde in 388 milijonov. Ker znaša v celotnem okraju Kranj družbeni proizvod malo manj kot 40 milijard, pokaže izračun, da je »mali« Tržič udeležen na gin primerih se naleti še vedno celotnem družbenem proizvodu z 11%, ali z eno deveti- na nerazumevanje posamezni- _, , ,s , , kov za ustrezne napredne ukre- no. Enako kot obrt bodo podpirali komunalna podjetja. pe Zato je okužen g sadnimi Predvsem bo dolžnost podjetja »Pekarija«, da ukrene vse škodljivci velik predel občine, potrebno, da bo do zime novo poslopje pekarije vsaj pod streho. Preskrba Tržiča s kruhom je že več kot problem. Dolge vrste čakajočih pred pekarijo to dokazujejo. , ZA VEČJO IZBIRO BLAGA V TRGOVINAH Sindikati in mladinske organizacije morajo delati roko v roki OBČINSKE DOKLADE Po družbenem planu so tudi določene občinske doklade na dohodek iz kmetijstva v skupni višini 14,800.000 dinarjev. Od tega se bo 55 odstotkov stekalo v investicijski sklad, ostalih 45 Končno družbeni plan prika- čani imeli 653 milijonov izdat- zuje denarni promet in kupno kov in nastaja znova vprašanje moč Tržičanov. Lani so imeli kam je šlo 157 mlijonov. V no- tržiški občani 450 milijonov do- gavice ,ali za nabave v drugih na naJ še ^boljša postrežbo in V panogi »trgovina« družbeni plan znova postavlja zahtevo, da tržiška podjetja poskrbijo za čimvečjo izbiro blaga. Trgovi- hodkov od plač, 182 milijonov krajih? so dobili pokojnin, 123 milijo- Družbeni plan Tržiča tudi do- nov so zaslužili iz drugih vi- loča ukrepe, ki naj pomagajo rov, medtem ko so privatni doseči cilj razvoja gospodarstva obrtniki imeli 54 milijonov din v občini. Nekaterim obrtnim Pred dnevi je bila skupna dikalni svet bo dal pobudo svO' *eja predsedstev Okrajnega ko- jim organizacijam v večjih pod •niteja LMS in okrajnega tsin- jetjih, naj pomagajo pri usta- odstotkov pa v redni občinski likalnega sveta, na kateri so navijanju klubov mladih pro- proračun. Davčna politika bo •"azpravljali o problemih in ak- izvajalcev. Z vso upravičenost- letos usmerjena tako, da bodo dohodkov, katerih pretežni del osnovnih sredstev, določen je končno poskrbi za primerno em-baliranje prodanih predmetov potrošnikom. Investicijska sredstva, zbrana od trgovine in pa Ugotov- delo sindikata in ljudske mladine v slehernem podjetju rodilo več koristnih rezultatov. —io nimi dohodki od kmetijstva. Skupaj z občinskimi doklada-mi, bodo davki enaki z onim iz leta 1953. tivnosti delavske mladine v jo pričakujemo, da bo skupno davki v sorazmerju z ustvarje-družbenem življenju Ijeno je bilo, da do sedaj v Podjetjih ni bilo povezave med sindikalno podružnico in organizacijo Ljudske mladine. V vsakodnevnem delu, pri reševanju proizvodnih in gospodarskih vprašanj sindikalne organizacije niso vključevale tudi Vodstev delavske mladine, ki bi lahko mnogo pomagale v skupnem delu. Delo pri istih vprašanjih-je bilo ločeno in nepovezano, zato včasih tudi ni rodilo zaželenih uspehov. Delavska mladina je preko posvetovanj in drugih oblik dajala 505 milijonov dinarjev — so odstotek od prometa za plačni porabili za nabave v trgovini, sklad v trgovini in ukrepi glede 64 milijonov v gostilnah, 10 mi- delitve dobička za tiste gospo- Priprave za letošnji Gorenjski sejem Veliko zanimanje razstavljalcev dohodkov. Skupno so tržiški obratom bo znižana amortiza- od 80% poslovnih najemnin, ibo občani imeli lani 810 milijonov cijska stopnja in obresti od letos uporabljenih za modernizacijo trgovskih lokalov. Gostinstvo v Tržiču ne more zvečati kapacitet, ker ni primernih prostorov, predvsem manjka prenočišč, ker so hatel-ske sobe zasedene za stanovanja. Zato trpi tujski promet. Zanj za sedaj skrbijo predvsem Planinska društva, ki vzdržujejo planinske postojanke. Družbeni plan predvideva oprostitev občinskega prometnega davka za vsa Planinska dru- lijonov so dali v hranilnico itd. Evidenca kaže, da so tržiški ob- darske organizacije, kjer o tem odloča občinski ljudski odbor. FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE t SE BO POVEČAL ZA 6% Dosedai jc prijavljenih že nad 150 razstavljalcev z Gorenjske in ostalih krajev Slovenije Za letošnji VI. Gorenjski se- in elektroindustrije, tekstilne Narodni dohodek se bo v Tržiču tudi letos povečal, saj bo znašal na prebivalca 381.000 dinarjev, kar je med najvišjimi v žtva. občina je tudi znižala go okraju. stinstvu obresti od osnovnih V industriji se bo fizični sredstev za 2%. Vsi gostinski uspeh proizvodnje povečal v obrati v tržiški občini bodo Upamo, da bomo lahko letos Povprečju za 6%, medtem ko se lastni investicijski sklad odvaja petdeset. Ni dvoma, da bo lan obrtnikov. Od teh se je doslej dvomno dala prav razstava praksi Predlogov pomenilo velik napredek za reševanje problemov delavske mladine. Vprašanje strokovne in ekonomske Vzgoje, sprejemanje na delo. °dnos med mojstri in mladimi delavci, društveno življenje, slasti širša telesna vzgoja, problemi v zvezi z materialnim Položajem, vse to so resna ^rašanja, ki terjajo uspešne £ešitve. Vsa problematika je °ila podrobno prediskutirana in dani so bili koristni predlogi ?a nadaljnje skupno delo. Pokazalo pa se je za potrebno, da Se na skupni seji obeh forumov Prodiskutira tudi stanje in Problematika v strokovnih in vajeniških šolah, ker je nujno Potrebno, da se delavskemu Podmladku posveča več pažnje |n skrbi. Potreba tudi nareku-^e> da so širše spregovorili o Problemih v zvezi z društvenim življenjem delavske mlačne. Sklenjeno je bilo, da bo- skoletno število razstavljalcev prijavilo 24 iz kovinske stroke, do slična skupna posvetovanja letos ne le doseženo, temveč 30 razstavljalcev lesne in lesno-tucU v občinah, kasneje pa naj celo preseženo. predelovalne stroke, 17 raz- Se tudi pred del. svete posta- Doslej se je prijavilo okoli stavljalcev tekstilne in 9 raz-vl zahteva, da stavljajo na 40 industrijskih podjetij, naj- stavljalcev usnjarske stroke, dnevni red svojih sej razpravo več z Gorenjske, od katerih Trenutno je prijavljenih tudi 7 0 mladih delavcih. Okrajni sin- prevladujejo podjetja kovinske veletrgovskih podjetij. Tržiški občani bodo letos sme- giavje družbenega plana, ki 11 posekati kub. metrov le- prikazuje, kaj bo vse občina sa. Iz sredstev gozdnega sklada storila za nadaljnji razvoj te , . , . . tržiške dejavnosti. Mnogim obrt. v nedržavnem sektorju se bo , . ... ... . obratom znižuje občina obvez- veliko pobudo »Stanovanje za naše razmere« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Za razliko od prejšnjih let bo letošnji Gorenjski sejem imel ogradilo most pod Matizovrem nosti do druŽDene skupnosti z tudi strokovno poučni pečat, v Podljubelju, mostovi »Vampi« namenom, da se jim omogoči in Slaparska vas, oporni zid — preložitev ceste na Slapu, — medtem ko se bo iz sredstev Razstavni paviljon tovarne »Svilanit« iz Kamnika na lanskoletnem Gorenjskem sejmu Tako si prireditelji prizadevajo zagotoviti predavatelje za razna strokovna predavanja, namenjena posameznim strokam. Predstavniki tovarne »Impol« iz Slovenske Bistrice so že obljubili predavatelja, ki bo predaval o sodobni uporabi aluminija v gradbeništvu ter za stanovanjsko opremo. Kot kaže bo tudi podjetje »Chromos« iz Zagreba priredilo posebno predavanje za mizarje, o uporabi ni-trolakov za politiranje. Ce pogledamo seznam prijav-Ijencev za letošnji VI. Gorenjski sejem, lahko opazimo, da bo letos zastopanih precej več stavlja proizvodno vrednost podjetij iz ostalih krajev Slo- 350 milijonov. Pri tem pa ni venije kot je bilo to doslej. Po všteta vrednost mleka, ki bo večji in hitrejši napredek. V občini se bo pobiralo 1% davka na promet na drobno od vseh proizvodov, razen od pre-gozdnega gospodarstva gradilo hrambenih predmetov, mostove proti Potdstoržiču, ob- Občinska doklada na kmetij-novljeni bodo objekti in po- ske dohodke bo znašala 8% za pravljene ceste v Jelendolu. kmetovalce v goratih predelih Zgrajena bo tudi logarska hiša v Tržiču. Kljub industrijskemu značaju pa Tržič ne zanemarja kmetijstva. Nadvse so zanimive šte- Tržiča in 11% za nižinske kmete. Občinski proračun bo letos znašal 75 milijonov dinarjev, investicijski sklad bo dosegel 13 tem sodeč lahko zaključimo, da zanimanje gospodarskih organizacij za Gorenjski sejem nenehno raste, kar mu omogoča tudi uspeh in večjo veljavo. A. vilke, ki kažejo, da bo znašal milijonov dinarjev, cestni sklad prirastek živine v tržiški obči- okoli 18 miiijona dinarjev, sklad ni letos 249.000 kg, kar pred- . , .. za gradnjo stanovanja pa okoli 45 milijonov dinarjev. O družbenem planu so te dni razpravljali na zborih volivcev, danes pa ga je sprejel tudi občinski ljudski odbor na svoji redni seji. J. V. znašala 29 milijonov din, jajc za 12 milijonov din, volne za skoraj milijon din. Tržič je ena redkih občin, ki je po vojni leto za. letom sistematično podpirala planšar- 43 0995 Te dni po svetu Predsednik republike Josip skemu mitingu. Ogledal si bo Broz-Tito se že sedmi dan mudi tudi okolico Leningrada, Smol- na državniškem dbisku v Sovjetski zvezi. Njegov obisk spremlja naša in svetovna javnost z velikim zanimanjem. Od neposrednih stikov med jugoslovanskimi in sovjetskimi voditelji si vsi obetajo ne samo nadaljnje zboljšanje odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, marveč tudi prispevek h krepitvi splošnega miru in k sodelovanju med Vzhodom in Zahodom, da se dokončno odstranijo vse ovire, ki so še o-stalo kot rezultat blokovske politike in hladne vojne. Sovjetsko ljudstvo je našega predsednika povsod, kamor je v teh dneh prišel, najprisrčneje in najtopleje sprejelo. S tem je najjasneje dokazalo, da je do mučne prekinitve odnosov in proti jugoslovanske gonje v letu 1948 In pozneje, prišlo brez njegove krivde, po »zaslugi« vršičkov stalinske birokracije.. V zadnjih dneh je bil program bivanja predsednika Tita v Sovjetski zvezi naslednji: v ponedeljek je skupaj s člani spremstva, Edvardom Kardeljem, Koćom Popovićem, Milaj-kom Todorovičem in Blažom Jovanovićem obiskal Bulganina, nato pa si je ogledal znamenitosti Kremlja, predvsem Leninov mavzolej in muzej. Opoldne je bil na kosilu pri predsedniku Vrhovnega Sovjeta Voro-šilovu. V torek dopoldne so začeli državniški razgovori, ki so potekli v prisrčnem ozračju dobre volje in sporazumevanja. Popoldne si je predsednik Tito ogledal moskovsko tovarno avtomobilov, zvečer pa je za sovjetske gostitelje priredil sprejem v svoji rezidenci »Spirido-novki«. V sredo si je ogledal prvo atomsko centralo na svetu, ki leži kakih 120 kilometrov od Moskve, popoldne pa je obiskal moskovsko univerzo. Zvečer je predsednik Vrhovnega Sovjeta Vorošilov priredil na čast jugoslovanski državniški delegaciji v Kremlju svečan sprejem. Opolnoči se je predsednik Tito s člani delegacije, v spremstvu premiera Bulganina odpeljal v Leningrad na dvodnevni obisk V Leningradu si je v četrtek ogledal nekaj industrijskih objektov in prisostvoval delav- V spremstvu borcev na Mežaklio ni in druge kraje, zvezane z Leninovim življenjem. V tem tednu je bila na sploh zabeležena živahna diplomatska dejavnost in številni državniški obiski. V Luksenburgu sta se sestala francoski premier Mollet in zahodnonemški kancler Ade-nauer in sta dosegla kompromisni sporazum o ureditvi poganskega vprašanja, ki ni kdo ve kako navdušil nobene stranke, ki bo pa vendarle verjetno služil za osnovo za rešitev tega vprašanja in za ureditev fran-cosko-nernških odnosov. V teh dneh je prispel na u-radni obisk v Francijo grški kralj Pavle. Podpredsednik Indije Radakrišnan pa se mudi v Pragi. Po obisku v Cehoslova-ški bo odpotoval še v Varšavo. V teh dneh se obeta tudi zel« živahna diplomatska aktivnost v VVashingtonu. Najprej bo prispel tja kanadski zunanji minir-ster Pearson, nato kancler Ade-nauer in končno francoski zunanji minister Pineau. Predsednik Eisenhovver pa bo ta mesec obiskal Panamo. Vse te akcije naj bi privedle do popolne sloge s Kanado, do nove konsolidacije Atlantske zveze in do nadaljnjega sodelovanja z deželami Latinske Amerike. Verjetno je vplivalo na Eisenhower-jevo potovanje dejstvo, da je v tem tednu Sovjetska zveza izrazila pripravljenost, da aktivno sodeluje z latinsko ameriškimi državami. To je izjavil sovjetski premier Bulganin dopisniku nekega mehiškega lista. V naše uredništvo še vedno prihajajo pisma, v katerih nam pionirji in mladinci poročajo, kako so počastili rojstni dan našega voditelja maršala Tita. Danes priobčujemo prispevek o izletu blejskih dijakov na Mežakljo. V počastitev rojstnega dne maršala Tita je organizacija ZB na Bledu povabila dijake nižje gimnazije, naj se udeležijo partizanskega pohoda na Mežakljo. Ker je v petek deževalo, so odšli v torek, 29. maja ob 6. uri izpred šole. Spremljali so jih stari borci z Bleda in Gori j ter učitelji. Sli so čez Podhom, Frtuno, Graben in Poljane na Obranco in se ustavili pri spomeniku padlim borcem. Prvoborec Tone Ambro-žič i- Božo je povedal pionirjem, da je bila na tistem hribu prva borba gorenjskih partiza-. nov z nemškimi oboroženimi silami. Blizu je tudi mesto, kjer je bil ustanovljen prvi tričlanski komite KP za območje Bled, Gorje in Bohinj. »Ni prostorčka na prostrani Mežaklji, kamor bi ne bila stopila noga partizana in itudi. nemški vojaki so jo mnogokrat prehodili,« je rekel tov. Božo. Pokazal je pionirjem, kje so imeli partizani |svoja taborišča, čeprav njihovi isledovi niso več vidni. Prvoborci tov. Dravski, Savski in Franc Smid so pripovedovali svoje spomine na partizanska leta. Gimnazijci so poslušali in spraševali. Cas je tekel kar prenaglo in opoldne so že bili na planoti, kjer taborijo blejski obvezniki pred-vojaške vzgoje. Stražar s pu- ško jih je ustavil, nato pa so dobili dovoljenje za vstop v taborišče. V počitniškem domu zagrebške univerze so članice Zveze žena pripravile izdatno malico. Ni bilo lahko nasititi dve sto lačnih izletnikov. Z rumenim cvetjem posuta trata pred kočo je kar sama vabila k igri. Zastopnik SZDL tov. Strgar ni bil prav nič utrujen od dolge poti in brž je imel okoli sebe najmlajše udeležence pohoda. Zoga je zadevala gibčna telesa in nasmejane obraze. Med vriščem skoro ni bilo slišati trobentača, ki je klical mlade vojake v zbor. Komandir obveznikov predvo-jaške vzgoje tov. Urh je vodil svojo vojsko v »napad«. Za-regljale so strojnice, počile puške, razlegal se je juriš in kmalu se je moral sovražnik umakniti za pogorišče nekdanje planinske koče. Vse je vzklikalo hrabrim napadalcem, tov. Stare pa je dijakom razložil, kaj pomenijo povelja, plazenje in skrivanje. Navdušenim izletnikom je tov. Urh govoril o pomenu predvojaške vzgoje, potem pa dovolil, da so s tremi zračnimi puškami streljali tudi oni. Brž je bila ura pol petih in tovariš Vinko Sliibar je veselo družbo opomnil, da je pot do doma še dolga in nebo sumljivo zagrnjeno. Skrbne žene so razdelile obložene žemlje in kekse, da ne bi kdo omagal na poti in že se je kot plaz vsulo več kot dve sto ljudi v dolino Radovno. Tov. Božo je povedal, kako je bila požgana vas Radovna. Razbesneli fašisti so zavedne prebivalce zaprli v hiše in jih zažgali. Se danes pričajo o tem zverinskem dejanju sivi zidovi, ostanki nekdanjih prebivališč. Taka so mladi ljudje na tem pohodu zvedeli in videli marsikaj, česar ne sme naše ljudstvo nikoli pozabiti. Zanje Je bil ta dan poln čudovitih doživetij. Čeprav je zadnji del poti deževalo, dobra volja w popustila. V prvem mraku so se dijaki vrnili na svoje domove, a pohoda na Mežakljo ne more nihče več izbrisati iz nji' hovega spomina. M. S. Radovljica pred turistično sezono Radovljiški okoliš ima po Letos se je stanje precej iz* svojih izrednih naravnih lepo- boljšalo. Največja gostinska tah vse pogoje za nadaljnji obrata Grajski dvor in Sland- razcvet turizma, predvsem pa rov dom sama razpolagata s naselja Begunje, Poljče, Vrba, sto posteljami, restavracij* Tri- Kamna gorica, Lancovo in glav ima nad 40 zasebnih sob, TRŽIČ Ljubljansko cesto bodo asfaltirali (Nadaljevanje s 1. strani) vesticijski sklad v višini 21 milijonov 488.000 dinarjev bo v glavnem porabljen za dvig kmetijstva proizvodnje, zatem za zboljšanje in . preureditev trgovskih in gostinskih obratov ter za pospeševanje obrtne dejavnosti. Cestni sklad v višini 1,300.000 dinarjev se bo uporabil za tekoče vzdrževanje in popravila cest. Največ sredstev je po družbenem planu predvidenih za sklad za stanovanjsko iz-gradnoj, in sicer v vilšni 77 milijonov 137.000 dinarjev, medtem ko bo znašal gozdni sklad 3,052.000 dinarjev in sklad za zatiranje alkoholizma 6,813.000 dinarjev. V zvezi s sprejemom družbenega plana so sprejeli tudi proračun. Dohodki in izdatki proračuna občinskega ljudskega odbora so uravnovešeni in znašajo 66,768.000 dinarjev. Ob koncu so še razpravljali o višini oskrbnine v Domu onemoglih v Domžalah. Odločili so, da bo od 1. junija dalje znašala mesečna oskrbnina 6500 dinarjev, medtem ko je doslej znašala 7000 dinarjev. Kopališče v Radovljici POGLED Z DIJAŠKEGA DOMA Kropa. V Radovljici pod Oblo gorico j g eno najlepših kopališč v Sloveniji, od koder je edinstven razgled na dolgo vrsto Karavank in na triglavsko pogorje. Uvesti pa bo treba boljše prometne zveze z Bledom in okoliškimi kraji, poživiti družabno življenje s koncerti in folklornimi plesi. V zadnjih letih je Radovljica v pogledu turizma zelo zaostala. Nekoč so bili v letni sezoni gostinski obrati polno zasedeni od domačih in tujih gostov, istočasno pa so bile oddane tudi vse razpoložljive sobe v zasebnih hišah. Tako je Radovljica lahko nastanila do 600 gostov v eni sezoni, v zadnjih letih pa več kot polovico manj zaradi hude stanovanjske stiske. Hišni gospodarji se niso mogli več utesnjevati. torej vsi trije obrati imajo kapaciteto 240 postelj. Ob polni zasedbi bi se v glavni sezoni doseglo 14.400 nočnin, v predsezoni in po sezoni pa skupaj okoli 20.000 nočnin. V Slandro-vem domu stane dnevna oskrba 560 dinarjev, v restavraciji »Triglav« od 650 do 700, v Grajskem dvoru pa 900 dinarjev. Ce bo vreme ugodno, se obeta RK dovljici kar uspešna turistična sezona, v kolikor je ne bodo okrnile razmeroma visoke cene prehrane in nastanitve, ki so za delovne ljudi težko ■ dosegljive. Ljudje in dogodki ITALIJA PO VOLITVAH Volitve v Italiji so za nami. Po dnevih številnih zborovanj in ostre predvolilne borbe ter prognoz o' izidu volitev, se je na ulice italijanskih mest in na vaške trge vrnilo zopet vsakdanje, normalno življenje. 'Zato pa se z nič manjšo vnemo nadaljuje razgibano politično ■ življenje, razpravljanje in kombinacije v sedežih italijanskih strank. Zakaj sestaviti je treba m ove občinske in provincijske svete. Na volitve za člane provincijskih in občinskih svetov, tako-imenovane administrativne volitve, so italijanski volivci šli 27. in 28. maja in tam s svojimi volilnimi listki izrazili željo, komu izročiti v upravljanje svoje občine in province. Toda te volitve so imele širši pomen. Bil je to hkrati tudi splošen pregled moči posameznih strank in pregled novega odnosa med njimi, ki se je vsekakor izpre-menil od zadnjih volitev enakega pomena, ki so bile leta 1951—52. Na izid volitev sta vsekakor bolj vplivala notranjepolitični in splošni zunanjepolitični položaj, kot pa volilna propaganda pred volitvami. Demokristjani so na volitvah dobili kakih 39% glasov in tako izgubili nekaj odstotkov glasov z ozirom na volitve iz leta 1951-1952. Toda ostali so še vedno najmočnejša italijanska stranka. Njim po številu sledita komunistična in socialistična stranka, ki sta dobili skupaj okoli 35% glasov, kar pomeni, da ni skoraj nobene razlike v primerjavi z poslednjimi volitvami. Namreč, te dve stranki sta na volitvah za provincijske svete nastopali s skupno listo, medtem ko sta za občinske svete nastopali vsaka zase. Zaradi tega je tudi (težko ugotoviti odnos glasov med strankami; je pa jasno, da je del komunistov na teh volitvah vendarle oddal svoje glasove socialistični stranki. Največji uspeh so na volitvah doživeli socialdemokrati. Posrečilo se jim je znatno okrepiti svojo stranko in tako spet odločneje stopiti na areno italijanskega političnega življenja. To jim je uspelo samo zaradi tega, ker so se ločili od demo-kristjanov, s katerimi so na volitvah leta 1951—1952 nastopali skupno in doživeli poraz. Ta volilna zmaga jim tudi omogoča, da se afirmirajo kot značilna sila, ki ima v prihodnje lahko precejšen vpliv na italijansko delavsko gibanje. Zato je tudi razumljivo, da so se po volitvah že pojavili obojestranski predlogi ža sodelovanje med socialisti in socialdemokrati. Glasovi, po katerih naj bi socialdemokrati odklanjali sodelovanje s komunisti v skupnem' levičarskem gibanju, so samo mnenja določenih krogov, nikakor pa niso odločilni pri določanju partijskie politike italijanske socialdemokracije. Povečano število glasov socialdemokratov, čeprav so le-ti v vladini koaliciji, skupno z glasovi socialistov in komunistov, v bistvu pomenijo zmago levih sil v italijanskem političnem življenju. Zaradi novih koncepcij o sodelovanju med naprednimi levimi silami, ki danes prevladujejo med njimi, je pričakovati, da bodo te sile kmalu skupno nastopile z zahtevami po odločnejši smeri v reševanju perečih socialnih problemov v italijanski notranji politiki in po odločnejši orientaciji na miroljubne sile in na mednarodno sodelovanje v zunanji politiki. V skladu z novo mednarodno situacijo, zlasti z izginjanjem hladne vojne in z usmeritvijo na odklanjanje blokov, čemur je dokaj pomagala nova usmeritev sovjetske zunanje politike, mokrati izrazili pripravljenost za sodelovanje z levimi strankami), ter poraz skrajne desnice bodo neogibno povzročili novo orientacijo v italijanski politiki. Kot prvo se postavlja vprašanje o sodejovanju pri sestavi novih provincijskih in občinskih svetov ter sodelovanje \r njih. Temu bo brez dvoma sledilo tudi ustrezno sodelovanje, oziroma politika posameznih strank v vladi in parlamentu. To pa bo nujno vplivalo na splošno italijansko notranjo in zunanjo politiko. BENETKE CERKEV IN TRG SV. MARKA, DOZEVA PALACA V OZADJU so reakcionarne sile v Italiji izgubile svoje torišče dela, možnost irovarjenja in izkoriščanja strahu Italijanov pred ^notranjo in zunanjo« nevarnostjo. Zato so tudi monarhisti in neo-fašisti, ki predstavljajo skrajno desnico med italijanskimi strankami, doživeli občuten ■ poraz. Položaj liberalcev, ki z demokristjani tvorijo vladino koalicijo, se ni mnogo izpremenll. Zmaga levih strank in oslabitev centra (vladine koalicije — če upoštevamo, da so socialde- Prvi sledovi te nove orientacije so že vidni. Krščanska demokracija, ki se je že dlje časa borila med nakloajenostjo levici in naklonjenostjo desnici, se po poročilih opazovalcev sedaj nagiba na levo. Porast moči levih strank na "olitvan je dokazal, da imajo prav tisti zastopniki leve orientacije v krščanski demokraciji, ki trdijo, da je kon,:'•-'kti'vna dejavnost te najštevilnejše italijanske stranke možna le, če se reševanju pereč h notranjih proble- mov nasloni na sodelovanje z levico, n. pr. s socialisti. Ta koncepcija, ki jo zastopajo predvsem predsednik italijanske republike Gronchi, minister Go-nella, župan iFlorence \La Pira in še nekateri drugi vplivni de-mokrščanski politiki se imenuje »orientacija v levo«. Razumljivo je, da tej in taki orientaciji v levo ostro, nasprotuje Vatikan. Toda kombinacije njegovega Državnega sekretariata so se izjalovile. Usmeritev dernokrščanske politike v desno je s porazom monarhistov in neofašistov doživela polom. Ce Vatikan ne bo hotel izzvati razcepa v demokrščanski stranki, ali jo še bolj kot doslej onesposobiti za reševanje perečih notranjih zadev ter s tem popolnoma onemogočiti svoj vpliv na italijansko notranje življenje, se bo pač moral pomiriti s tisto orientacijo, ki ji v današnji situaciji najbolje ustreza. To pa prav gotovo ni pakt s skrajno desnico. Čeprav z demokrščansko stranko na čelu, je Italija te dni dokazala, da bo svojo zunanjo politiko vskladila z današnjim razvojem v svetu. Morda nam 0 tem najbolje pričajo Gronchi-jevi pogovori z Eisenhowerjem 1 z Molletom, v katerih se je resno zavzel za to, naj vojaški značaj Atlantskega pakta (NATO) odstopi svoje mesto gospodarskemu sodelovanju, ki bi pospeševal zlasti gospodarsko nerazvite dežele. Tudi sicer še ne formalni, a dejansko dani pristanek na vabilo Sovjetske zveze predsedniku italijanske vlade Segniju in zunanjemu ministru Martinu kaže, da je Italija /~-v,r>la resno misliti na politiko mednarou nega sodelovanja in da se več ne meni za mnenje Vatikana in drugih reakoionarnih krogov, k; jim nova situacija ne gre v račun. M. K. Lahko so vzgled ostalim Ze dalj časa se na vseh šolah menijo o mladinskih delovnih brigadah, ki bodo delale na raz' nih objektih v okraju. Pri mladini je velik interes za brigade, saj so le redki primeri, ko &e poedinci izogibajo. Največ pri' jav za brigado je dosedaj na Vajenski šoli za razne stroke V Kranju. 80 mladincev in mla' dink se je dosedaj prijavil0' pričakujejo pa, da se jih bo pri' javilo še več, saj mladinski or' ganizaciji pomaga pri zbiranji prijav tudi vodstvo šole in v^i predavatelji. Ta primer je lahko vzgled drugim 'šolam v okraju, kjer z delom še niso resno začeli. Primer Vajenske šole ^ Kranju nam namreč kaže, da .ie od dobrih priprav, temeljiti'1 razgovorov in enotnega del» odvisen uspeh akcije. Tudi nekatere druge šole so se resno zavzele. Na Sr. teh. tekstilni šoli imajo že več prijav in pri' pravljajo ustanovitev samostojne brigade, ki bo šla 1. Julij* delat na cesto Koprivnik—Gor-juše. Vodstvo šole se izredno zavzema, da bi se akcije udeležilo čimveč mladine. ' Tem primerom naj slede tudi ostale šole; naj se vse resno 1°^ tijo dela. Neumestno je dajati mladini razne obljube, kam t>° šla delat, kajti to je popolnom3 škodljivo, saj mora biti slehef ni mladinec ali mladinka pri" pravljen, da gre delat, kamor-; koli ga bo določil štab MDB Pri Okrajnem komiteju LMS. »Avtopromet«-Kranj uvaja °^ 17. 6. do 23. 9. 1956 redno nedeljsko turistično progo Kranja Ankaran. Rezervacije se sprc' jemajo vsak petek pri upr»v' Avtoprometa-Kranj. Odhod iz Kranja (avt. post»' ja) ob 7.00. uri, prihod v Anka' ru.. ob 10.00. Odhod iz Ankarana (TURIST) ob 17.00. uri, prihod v Kranj 20.00. uri. ob 2 Glas Gorenjske Mladih zadružnikov ne smemo GORENJSKI ZZZZZZZZZ7 podcenjevati il Pred nedavnim je bila seja odbora za kmečko mladino pri OZZ Kranj, na kateri so razpravljali o doseženih uspehih, nekaterih pomanjkljivostih in 0 nalogah mladih zadružnikov na Gorenjskem. Ugotovljeno je bilo, da so bili doseženi že lepi uspehi. Ustanovljenih je 25 aktivov mladih zadružnikov z nad 400 Člani. Nekateri aktivi mladih zadružnikov so se že zelo dobro uveljavili. Imeli so razna predavanja, izlete, organizirali so poizkuse semenskih žit, trav, krompirja in še marsikaj drugega. Organizacije so dobro zaživele zlasti tam, kjer so se za to tudi zavzele KZ (Naklo, ZiMi Podljubelj in še nekatere), medtem ko imajo druge še vedno začetne težave. Pri ustanavljanju aktivov mladih zadružnikov (prej sekcij) se je Pokazalo več pomanjkljivosti. Politične organizacije so premalo pomagale in je šlo ustanavljanje celo mimo njih. Zaradi tega so nekateri ljudje to delo različno tolmačili. V Pre-dosljah je npr. bilo mišljenje nekaterih ljudi, da sedaj mladince spravljajo v KDZ, ker starejših niso mogli. Pojavila se je celo bojazen, da bodo člani aktiva mladih zadružnikov zgubili konja in vozove, če se bodo včlanili. Teh primerov ni bilo veliko. Razumljivo je, da so taka mišljenja napačna. Aktive mladih zadružnikov ustanavljamo izato, da se kmečki fantje in dekleta, zlasti tisti, ki bodo ostali doma na kmetiji, vzgajajo po izsledkih sodobne zrfanosti v kmetijstvu. To jim bo prav gotovo koristilo pri njihovem delu. Koristno je, da se seznanijo, kako je mogoče Povečati pridelke,, kako je treba vzrejati živino itd. Ponekod so ljudje mnenja, da aktivi mladih zadruž. niso potrebni, ker imamo mladinske aktive in prosvetna društva. Ta mišljenja so napačna. Mladinski aktivi in prosvetna društva imajo povsem druge naloge, to je politična vzgoja mladine, aktivi mladih zadružnikov pa vzgajajo kmečko mladino gospodarsko in strokovno v kmetijstvu. Nekatere zadruge so pokazale slab odnos do aktiva mladih zadružnikov. Tako npr. v Voklem ni nihče od članov UO KZ prisostvoval ustanovnemu sestanku aktiva. Drugod so bili zopet mnenja, da mladi fantje in dekleta ne bodo nič napravili. Tudi to je napačno, ker je že sedanja Praksa pokazala, da so kmečki fantje in dekleta zelo marljivi pri delu. Seveda pa jim moramo pomagati. Kmetijski strokovnjaki OZZ-Kranj bodo nudili aktivom mladih zadružnikov vso Pomoč. Prav tako jim bodo pomagali občinski agronomi. Ko bodo aktivi mladih zadružnikov organizacijsko utrjeni, bo organiziranih več centralnih akcij. Vse aktive bodo obiskali, povsod bodo imeli predavanja z zvočnimi filmi o odbiranju krompirja ter praktičnimi vajami na travnikih in krompiriščih. Ena izmed največjih akcij pa bodo dnevi kmečke mladine, na katere se že pripravljajo aktivi mladih zadružnikov. Tu bodo razstave, tekmovanja in celotni •Prikaz kmetijske dejavnosti. Kmečkih fantov in deklet ne srnemo podcenjevati, ampak jih navezati na zemljo, na kmetije. Morajo znati ceniti zemljo in jo spoštovati. To je glavna na-k*ga aktivov mladih (zadružnikov. Okrajna zadružna zveza bo podvzela vrsto ukrepov, da se bo izboljšala dejavnost aktivov mladih zadružnikov. Mlado zadružnike moramo naučiti varčevati. Ne smejo zahtevati samo denarja, ampak morajo tudi kaj pokazati. Izleti, ki jih bodo organizirali, naj bodo vsestransko poučni. Zbiranje vzorcev 2a analizo zemlje, nabiranje dobrih semenskih trav in krompirja, razni poizkusi, to naj bodo glavno naloge aktivov v Podjetju. V jeseni bo na razpo-*ago nekaj originalnega semena kadolške pšenice, zato naj se Člani aktivov mladih zadružnikov prijavijo za poizkuse. Po-*eg tega bodo organizirali tekmovanje koscev in žanjic, 15 fantov in deklet pa bo odšlo na 20 dnevno kmetijsko delovno akcijo v Koper, kjer se bodo obnavljali oljčni nasadi. O tem bomo še poročali. Na posvetovanju je bil sprejet sklep, da se sekcije mladih zadružnikov preimenujejo v aktive mladih zadružnikov, tako kakor je v ostali Sloveniji. J. Bogataj WWZADRUINIK Tudi zadružniki v Gorjeli so razpravljali o izvršenem in bodečem delu Zbor zadružnikov v Gorjah hih v selekciji živine in podob- hlevov za živino na Pokljuki in je bil dobro obiskan. Od 105 no. Na občnem zboru so bili adaptacijo moderne kuhinje v članov je bilo navzočih 76 čla- bikorejci opozorjeni, naj bi zadružnem domu, kjer bodo nov in članic. Kljub temu, da imeli plemenske bike v oskrbi lahko gospodinjski tečaji. V je imela zadruga v preteklem dlje kot samo 2 leti, ker bi si upravni odbor je izvoljen tudi letu in že prej težave z uslužb. zadruga na ta način zmanjšala predstavnik mladih zadružnikov v knjigovodstvu, z upravnikom izdatke, ki jih ima z vsakoletno in predstavnica žena zadružnic. in z gostilno, lahko trdimo, da nabavo dragih bikov. S sub- Te imajo svoje odbornice po je to ena naših najboljših za- vencijo zadruge bi bikorejec vseh vaseh in so zelo aktivne, drug. Prva zadruga in sicer ži- oskrboval bika po strokovnih vinorejska in konjerejska za- navodilih lahko tudi več let. g' Tone Mastnak druga je bila v Gorjah usta- Zadruga bi na ta način prišla do le v snažnem, zračnem in svetlem hlevu je mogoče dobivati dobro mleko novljena že leta 1905. — Delo- izenačenega tipa živine. Tako vanje zadruge ;se odraža pred- pa je vsaka žival v hlevu po vsem v urejanju skupnih pašni- poreklu od drugega bika. Na- kov, vaških in planinskih, v nabavi plemenjakov, v nabavi skupnih strojev za sadjarstvo in poljedelstvo itd. Od odkupov je najbolje urejen odkup lesa. Več kot 90% članov ■ zadruge oddaja les potom svojega les-' nega odseka. Treba bo še urediti odkup in prodajo živine preko zadruge. Prav tako imajo težave z odkupom mleka. Zaradi velikega števila industrijskega delavstva se mleko oddaja na domu. Nastajajoči viški gredo čestokrat v izgubo ali pa se slabo vnovčijo. Zadruga bo morala vsaj te viške mleka zajeti in ga oddajati v blejsko mlekarno. V diskusiji je bilo govora o urejanju gozdnih potov, o uspe- ZATIRAJMO PLEVEL dalje to, da je treba z ozirom na slabo ceno plemenske živine delati bolj na pridobivanju mleka in misliti na predelavo mleka. Naš trg še izdaleka ni nasičen z mlekom in mlečnimi izdelki. Zato je treba na polju pridelovanja in konzerviranja krme začeti 's sistematskim delom. Urejajo naj se gnojnične jame in zidajo silosi. Za zidanje siloisov je dala izdelati O-krajna zadružna zveza kovinski opaž, ki se je pri postavljanju silosov v praksi zelo dobro ob-nesel. Za izvajanje teh akcij ima zadružna zveza na razpolago dovolj strokovnjakov in naj se jih zadruge poslužujejo. V načrtu dela za 1. 1956 je predvidela zadruga dograditev Da so plevel vse tiste rastline, ki rastejo na njivi, travniku ali pašniku proti naši volji — to je znano vsakemu kmetu. Torej bi med plevel šteli vse tiste rastline, ki jih v določenem posevku nočemo videti. Seveda ni vsaka rastlina vedno plevel. V času rasti je uničevanje plevela vedno bistveno vprašanje ne samo za bodoči pridelek, ampak tudi zemlja sama zahteva, da plevel uničujemo. V vsaki zemlji je na milijone semen plevela. Koliko plevela uniči obdelovanje zemlje, ni mogoče določiti. Plevel zatiramo različno, kar vse zavisi od vremenskih razmer in vrste zemlje. Jesensko ral vlačimo le tam, kjer so blage zime in ne preveč' snega, ne vlačimo pa tam, kjer pade dosti snega in se zemlja rada zapere. V prvem primeru plevel lahko vzkali in pozebe. Plevele samosevce moramo uničiti v času med žetvijo,in setvijo, tedaj ima plevel najboljše pogoje za rast in ga v najbujnejši rasti tudi laže uničimo. Najbolje pa uničimo plevel prav v tistem času, ko kali. Vendar moramo upoštevati, da po obdelavi strnišča vzkali največ polovica plevela. Tako obdelava strnišča ne uniči vsega plevela. Potrebno je precej previdno- Poletno škropljenje sadnega drevja Spričo obilnega icvetenja sadnega drevja lahko pričakujemo letos zopet dobro sadno letino, če ne bo kakšnih vremenskih neprilik — pozebe, toče itd. Iz izkušenj pa vemo, da so cene sadju ob dobrih letinah precej različne in se predvsem ravnajo po kvaliteti sadja, ker ima trgovina dovolj izbire pri nakupu. Se posebej velja to za inozemski trg, kjer so razlike v cenah" z ozirom na kvaliteto še mnogo večje, kar je čisto pravilno. Za dobro blago tudi dobro plačilo. Drugače je seveda ob slabih letinah, ko gre blago lažje v promet. Zavedati pa se moramo, da pri nas sadna proizvodnja v zadnjih letih napreduje in da se bo z ozirom na široko obnovo sadjarstva še znatno povečala. To bo prav gotovo 'vplivalo tudi na sadno trgovino, ki bo kupovala le kvalitetno sadje. Zato je potrebno, da poskrbimo, da bo naše sadje kvalitetno. V ta namen moramo uporabiti vse možnosti, ki nam jih nudi današnja znanost in tehnika v sadjarstvu. Izvajati moramo vse agrotehnične ukrepe, ki vpli^-vajo na rodovitnost in kvaliteto sadja. Poleg gnojenja, obdelave SKRLUP (fuzikladij) itd., je najvažnejša zaščita sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci. V sadjarstvu poznamo celo vrsto škodljivcev in Močan pojav koloradskega hrošča na krompiriščih Malomarnost pri zatiranju koloradskega hrošča v zadnjih letih se nam že maščuje. Letos se je pojavil škodljivec v taki množini, da resno ogroža nasade krompirja. V okolici Kranja smo- našli na vrtu velikosti 50 m2 kar 50 hrošČev, v Skorji Loki pa na enaki površini celo 70 komadov. Ce pomislimo, da odloži ena samica tekom poletja 700 do 800 jajčec, potem nam je jasno, da se bomo morali resno potruditi pri uničevanju tega naravnega škodljivca. Pridelovalci krompirja in oa- radiižnika so dolžni skrbeti za zatiranje hrošča na svojih nasadih. Zatirati morajo sami ali pa poskrbeti, da n. pr. KZ izvrši pravočasno kemično zatiranje. Hrošča bo potrebno uničiti čim se pojavi, ličinke pa predno dosežejo polovično velikost odraslih ličink. Na krompirju samosevcu, ki raste med žitom in drugimi posevki je spomladi veliko hroščev, ki jih je treba prav tako zatirati. Kmetijske zadruge so dolžne izvajati kemično zatiranje kjer so okužbe splošne in nuditi pomoč pridelovalcem pri škropljenju oziroma prašenju. Zadruge morajo imeti na zalogi dovolj škropiva ali -praživa za kemično zatiranje. Občine odnosno kmetijski referenti na občinah bodo opravljali kontrolne preglede zaradi odkrivanja okuženih žarišč in lastnikov, ki malomarno zatirajo koloradskega hrošča. Kjer so okužbe splošne, naj se izvaja le kemično zatiranje in sicer trikratno. Mehanično zatiranje je na močno okuženem področju Ibrezsmiselno. Kmetovalci, vrtičkarji, zatirajte koloradskega hrošča kjerkoli ga najdete! Letos je napad koloradskega hrošča največji, zato ga uničujmo povsod in pravočasno! bolezni, ki nam kvarijo ali uničujejo bodisi drevje ali pa plodove. Od insektov nam napravijo največ škodo ameriški kapar, češpljev kapar, jabolčni in češpljev zavijač, v zadnjem času pa nam grozi še rdeči pajek. Na mladem drevju pa se tem pridružujejo še listne uši, ki zavirajo rast mladih poganjkov. Od glivičnih bolezni pa nam povzroči največ škode škr-lup ali fuzikladij in sadna mc-nilija, na koščičarjih pa tudi listna luknjičavost, manj pa jabolčna' plesen in druge. Proti insektom se uspešno borimo z zimskim škropljenjem. Predvsem proti kapar jem. Vendar mnogo koristi tudi poletno škropljenje z insekticidi. Drugače je z glivičnimi boleznimi, ki jih z zimskim škropljenjem praktično ne uničimo, razen majhnih izjem (— breskvina kodravost). Zato je nujno, da se borimo proti njim s poletnim škropljenjem. Predvsem gre tu za zatiranje škrlupa in moni-lije. Škrlup povzroča glivica, ki se pojavi precej zgodaj, čim nastopijo za njen razvoj ugodni pogoji (dovolj vlage in toplote). Prva okužba po zimskih trosih se izvrši nekako v drugi polovici maja po kakšnem večjem deževju. Tedaj je navadno že dovolj toplote, da trosi na listih lahko kalijo. Optimalna toplota za njihovo kalitev je nekako med 23 in 28 stopinj C, vendar pa kalijo lahko tudi že pri nižji toploti, pač pa je tedaj potrebna večja vlažnost, to se pravi več padavin. Okuženo listje po škrluipu spoznamo po svetlejših lisah v notranjosti listnega tkiva. Te se posebno dobro vidijo, če pogledamo list proti svetlobi. Lise sčasoma porjavijo l in včasih izpadejo. Tedaj nastanejo na listu luknje, včasih pa zajame glivica ves list in tedaj listje predčasno odpada. To se dogaja predvsem v vlažnih letih, ko imajo glivice ugodne pogoje za svoj razvoj. Na odpadlem listju tvori glivica poletne trose, ki povzročajo drugotno ali sekundarno okužbo prek vsega poletja in često tudi še na plodovih v skladišču, če je to pre-vlažno. Iz tega sledi, da je najvažnejše, da preprečimo takozvano primarno okužbo, ali jo vsaj omejimo, kajti od te zavisi jakost vseh poznejših okužb. To storimo na ta način, da zavarujemo listje in plodove z zaščitno plastjo škropiva, ki prepreči kalitev trosov, ki padejo nanj. Težko je določiti pravilni čas škropljenja, ker ne vemo za daljšo dobo naprej, kakršno bo vreme. Najbolje je, da škropimo takoj, ko nastopi toplejše vreme in so listi že razviti. Škropljenje je preko vegetacijske dobo večkrat ponoviti, da poškropimo na novo zrastlo listje. 'Škropimo lahko z žveple-no-apneno brozgo v 2% koncentraciji ali bakrenim apnom v 72% koncentraciji. Tem škropivom lahko primešamo še sredstvo proti insektom kot so listne uši (zlasti pri mladem drevju), jabolčni zavijač, jabolčni molj, zimski pedic, glogov belin itd.) in sicer gesarol, ki je DDT pripravek v obliki močljivega prahu in se uporablja v 0.2% koncentraciji. Nadalje lindapin, močljiv prašek v 0.05% koncentraciji (50 gramov na 1000 litrov vode), svinčeni in apneni arzenat v 0.4% do 0.7% koncentraciji. Oljnih emulzij kot so lindane olje in emulzije DDT pripravkov se ne priporoča mešati z žvepleno-apneno brozgo. Istočasno s skrlupom in z istimi sredstvi zatiramo tudi sadno monilijo, ki povzroča gnitje plodov. Uničuje pa tudi cvetje in mladice. Predvsem je važno, SADNA GNILOBA (moniiija) da odstranimo vse suhe plodove z drevja, ki so vir primarne okužbe. To seveda napravimo že pri zimskem čiščenju. Poleti odpadle gnile plodove pa sproti pobiramo in jih sežgemo ali zakopljemo. Na ta način preprečimo sekundarno okužbo s poletnimi trosi. Sadjarski odseki pri Kmetijskih zadrugah naj organizirajo na svojem področju poletno škropljenje in s tem prispevajo svoj , delež k dvigu kvalitete sadja, obenem pa povečajo rentabilnost sadnih škropilnic, ki so šo vedno premalo izkoriščene. Jože Zebovcc sti, da pri zatiranju plevela ne uničimo tudi samega posevka. Še bolj pa je potrebno paziti, da ne zamudimo pravega časa, ko res lahko uspešno branamo in kultiviramo: računamo namreč, da plevel uspešno uničujemo v kali v 5.—8. dnevu po setvi. Ponovno pa branamo posevke, ko ima žito na primer že tretji list. Tu je največ vredna stara izkušnja — praksa. Dobri kmetovalci vlačijo žitne posevke tudi štirikrat. Če že zamudimo pravočasno brananje, pa del teh opravkov nadoknadimo z okopavanjem. Vendar pravočasnega brananja z nobenim ukrepom ne nadomestimo. Okopavanje je načeloma namenjeno le njivam, kjer rastejo okopavine. Žito, stročnice in krmne rastline pa okopavamo, če so posejane v redeh in dovolj narazen. Seveda je najboljše, če bi lahko okopavali po dolgem in počez. Okopavine so tiste rastline, ki pomagajo zapleveljeno njivo dobro očistiti, vendar plevela popolnoma tudi z njimi ne uničimo, če so njive v še tako dobrem stanju. Predvsem so tu koristne tiste okopavine, ki jih obdelujemo še v prvi polovici meseca junija. Zaradi tega je posebno važno zatiranje plevelov prav v vlažnejših krajih, kjer plevel bujneje raste. Tudi v okopavinah zatiramo plevel takoj po saditvi, posebej pri krompirju, ki dolgo časa ne ozeleni. Zelo prikladna je za zatiranje verižna vlača, ki se lepo prilagodi grebenom na krompirjevi njivi. Nič slabše ne dela ogrodnik. Težje je uničevati plevel v pesi kot v krompirju. Pesna njiva je bolj skrbno pripravljena za setev, tudi kasneje sejemo, zato so pogoji za rast plevela ugodnejši. Peso navadno zato »na slepo« okopavamo. Okopalnik mora imeti nože dobro nabrušene in pravilno postavljene in tudi zemlja ne sme biti preveč trda, da bo šlo okopavanje v redu. Navadno pa ostane nepoškodovan plevel v redeh, tega uničimo še pred samim rahljanjem, poškropimo njivo z ustreznimi strupi — herbicidi, če jih imamo seveda na razpolago, in če jih smemo uporabiti. Težje obdržimo čisto pesno njivo, ker imamo v njej navadno več presleg. Vemo namreč, da je pesa občutljiva za kisla in hladna tla. Na taki njivi je dovolj razhudnika, kamilic in drugih podobnih plevelov. Plevel povzroča vsako leto mili j ardno škodo s tem, da je pridelek 15—20% manjši, pravijo celo, da naredi iplevel več škode kot bolezni in da so izgube zaradi plevela večje kot pa stanejo vsa umetna gnojila celo v tisti količini, kot jih uporabljajo v kmetijsko razvitih deželah. Cas je, da tudi sami začnemo »spoštovati« plevel tako, da nam tudi v boljši obleki ne bo hudo stopati na njivo in potegniti iz zemlje plevel, ki kazi lepo cvetočo krompirjevo njivo. Plevel močno izsušuje zemljo in je znan prenašalec in gostitelj različnih bolezni in škodljivcev ter otežkoča normalno delo. Zato bo potrebno iz leta v leto še bolj paziti na plevel in tako brez večjih stroškov večati pridelek, kar je vedno cilj vsakega pridelovalca! Ing. G. M. TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR O naši izvozni problematiki Iz poročil in razprave z letošnje skupščine Zvezne zunanjetrgovinske zbornice lahko sklepamo, da je zbornica v preteklem obdobju znatno razširila svojo dejavnost in povečala svoj vpliv pri reševanju vseh zunanjetrgovinskih problemov. V vrsti problemov je dejavnost zbornice usmerjena k povečanju in izboljšanju jugoslovanskega izvoza. Pristojnosti, ki jih je dobila zbornica, ji omogočajo' uspešnejše delo. Jasno je, da so te pristojnosti tudi povečale obveznosti, ki jih mora izpolnjevati ta gospodarska organizacija. Razen kopice problemov, s katerimi se je pečala zunanjetrgovinska zbornica, sodijo med naj poglavitne jiše registracija zunanjetrgovinskih podjetij in organiziranje nadzorstva in kakovosti kmetijskih pridelkov namenjenih izvozu. Ugotovljeno je bilo, da pri nas še ni dovolj sposobnih kadrov za zunanjetrgovinsko poslovanje in da je ena najpomembnejših nalog zbornice prav strokovno izpopolnjevanje kadra. Podatki, ki so razvidni iz poročila, kažejo, da 356 uslužbencev s fakultetno izobrazbo ni dobilo pristanka za delo na dosedanjih mestih v zunanjetrgovinskih podjetijh, ker niso imeli dovolj izkušenj in niso bili dovolj strokovno podkovani. Precejšnje število takih kadrov je bilo na vodilnih mestih, čeprav ni imelo niti 6 mesecev prakse po končani šoli. Znanje tujih jezikv prav tako ni zadovoljivo. 370 uslužbencev zunanje trgovinskih podjetij je dobilo pristanek za delo v zunanji trgovini pod pogojem, da v letu dni naučijo vsaj &n tuj jezik. Zaradi vseh teh perečih problemov je Upravni odbor zbornice organiziral posebno komisijo za pospešeno usposabljanje kadrov. Pričakovati je, da se bodo že jeseni začeli tečaji v treh republiških središčih. Nadzor za kakovosten izvoz kmetijskih pridelkov se opravlja na podlagi pravilnika, ki je bil sprejet lani decembra. Čeprav od sprejetja tega pravilnika še ni preteklo dosti časa, je zunanjetrgovinska zbornica že organizirala in pripravila predloge posebnih pravilnikov. Dosedaj je pripravljenih 24 predlogov raznih pravilnikov, od katerih eni že veljajo. Za opravljanje kontrole kakovosti svežega in suhega sadja, namenjenega izvozu, je že postavljeno 150 kontrolorjev na 141 nakladalnih postajah, za povrtnino pa 131 kontrolorjev na 112 nakladalnih postajah. Pripombe in ugotovitve, katere je dosedaj zbrala ta kontrolna služba, so v precejšnji meri koristile odpravljanju nepravilnosti v zunanjetrgovinskem poslovanju s kmetijskimi Med najmlajšimi v Dijaškem domu v Tržiču SKOZI ŽIV - ŽAV Ob Ljubeljski cesti v Tržiču, se vzpenja majhen grič. Izza plota se sliši na cesto smeh, vrišč in tudi jok, pravi živ-žav najmlajših. In ko se človek zanima, kaj naj bi to bilo, vidi nad vzhodnimi vrati napis: »Ziv-žav«; torej otroško igrišče in zabavišče. Med lepo urejenimi cvetličnimi gredicami, stezami in vsem kar običajno še vidimo v najlepših parkih, pelje glavna pot na vrh griča v Dijaški dom. Nekdaj, ko je v Tržiču gospo- in podobno. Nekdanji lastnik Bombažne predilnice in tkalnice Gassner pa si je postavil svoj grad na že omenjeni grič. Zidovi gradu, več ko meter široki, so kot priča, da se je hotel »gospod« zaradi svojih grehov nad »delavsko rajo« dobro zavarovati. Toda prav pred »njegovo delavsko rajo« so morali popustiti še tako močni zidovi. V tem gradu je danes Dijaški dom. V njem so cicibani, ki imajo svoj vrtec, otroci, ki obi- POGLED NA »ZIV - 2 A V« proizvodi. (JUGOPRES) darilo samo nekaj »izbrancev« (te bi domala prešteli na prstih ene roke), so si ti »mogočneži«, izkoriščevalci, z eno besedo kapitalisti, po večini- tujci, v okolici Tržiča gradili vile, gradiče qorcn jtl c bodiTe KOMAJ BI BILO, da bi se sedaj, ko je sonce že močno pritisnilo, začel,razburjati, da je prevroče, dasiravno smo še pred kratkim tarnali, zakaj je toliko dežja in - tako mraz. Kdo bi le ugodil vsem željam in zahtevam. To je nemogoče. Zakaj bi se razburjali proti vremenuj če se še jaz nisem zadnjič razburjal, ko so me opozorili, naj bom previden, če grem k spovedi k patru na Brezjah. Rekli so mi, da naj nikar ne grem tja, če nimam denarja. Ondotni pater te kar mimogrede »pogrunta«. Tako je nekomu za Veliko noč dejal: »Ti, poslušaj, za ta svoj greh boš dal pa še 200 dinarjev za mater božjo!« NO, NIC ZATO, ko.smo pa v Kranju kranjsko »vlado« pokopali. Ljudje so menda »Glas Gorenjske«, v katerega pišem te svojo »bodice«, kar razgrabili Ln se razburjali, zakaj ga niso več tiskali. No, ker jaz z upravo lista nisem ravno v najboljših odnosih, se jih ne upam vprašati, zakaj so to storili. RAJE SEM JO mahnil kar k »Jelenu« v Kranju na »mlačno« pivo. Sicer se zaradi tega ne bi toliko razburjal, pač pa me je presenetila družbica kvartopir-cev, ki vsak dan vneto »mavšla« za denar. Kot so mi pravili, so to vedno eni in isti obrazi. Pri igri so tako vneti, da ne vidijo in ne slišijo nič okoli sebe. VEČKRAT SO me že tudi opozorili, da trgovina v Dupljah prodaja večkrat povsem pokvarjena živila. Zlasti nevšeč-no je, ko 'kupiš surovo maslo in se njegov pokvarjen okus čuti celo v skuhanih jedilih. Potrošniki v tem kraju so mi tarnali o tem in mi rekli, da nimajo želodca iz jekla. Tudi denar ne pobirajo kar na cesti, marveč ga morajo trdo zaslužiti. »Kam pa pridemo, če bomo kupljena živila morali proč metati!« — To res ni prav! Nekoliko več odgovornosti bi že morali imeti odgovorni uslužbenci v tej trgovini, zlasti sedaj, ko se borimo za kulturnejšo in solidne j šo postrežbo. TOKRAT DRAGI bralci sem zelo zaposlen in nisem mogel oblesti več krajev, ker sicer bi prav gotovo nabral precej več »bodic«. VAS »BOD IC AR« skujejo osnovno šolo in dijaki razredov nižje gimnazije iz vse bližnje okolice. Otroci s Sv. Ane, z Unika, iz Križ in drugih krajev, nekateri tudi iz Tržiča, imajo svoj drugi dom v tem gradu s prelepo okolico. Govoril sem z upravnikom doma, »očetom« vseh teh malih, tovarišem Alfonzom Inkretom. O življenju in delu otrok v domu mi je povedal marsikaj zanimivega. »Vzgojitelji in ostali se z našimi cicibani, pionirji in mladinci razumemo kar najbolje. Zlasti še, če v šoli izdelujejo z dobrimi ocenami. Povem naj, da je imel lani med 100 otroki, kolikor jih je vsako leto povprečno v domu, ob koncu leta samo eden slabo oceno. Letos bo slabše, približno 80% bo pozitivnih, s popravnimi izpiti pa se bo število slabih ocen lahko še precej zmanjšalo,« mi je med drugim dejal. Razumljivo je, da se vzgojitelji v prvi vrsti brigajo za uspeh otrok v šoli, čeprav je njihovo delo precej naporno in zahtevno, namreč njih je malo, otroci pa so iz osmih razredov. Kakšno je življenje v domu nasploh, pa sem povprašal še o-troke. Marija Kavčič iz Jelendola, ki hodi v prvi razred gimnazije je pravkar nasmejanega obraza prihitela iz šole h kosilu. Pred kratkim se je spet vrnila mecj svoje prijateljice, ker je morala biti zaradi škrlatinke dva meseca doma. V šoli ji prav zaradi tega ne gre letos najbolje. »Lepše kot je pri nas, verjetno ne more biti nikjer več. Vsega imamo dovolj. Ce ne bi bila tu, v Sol o sploh ne bi mogla hoditi in brez pomoči, ki jo imam v domu pri učenju, verjetno tudi ne bi mogla zdelo-vati. Danes sem popravila zgodovino, še matematiko, pa u-pam da bo spričevalo najmanj zadostno. Letošnje leto bi bila s tako oceno prav zadovoljna.«' Odličnjakinja, Mimica Golma-jer s Sv. Ane (II. razred gimnazije) pa mi je dejala takole: »Pri učenju nam precej pomaga tovarišica »Cici«. Ce ne bi bila v domu, ne bi mogla hoditi v šolo. Najraje* pa imamo našega upravnika. Sicer ga kateri-krat razjezimo, vendar se vse hitro poleže in spet smo najboljši prijatelji.«. Še in še smo razgovarjali. Pogledal sem jih še, imeli so ravno prosto, kako so že vešči v balinanju, kegljanju, obvladanju žoge in v raznih igrah, druge spet kako se sprehajajo po parku in uživajo naravo ali se zaupno razgovarjajo. Kadar pride mednje upravnik in jim reče: »Kdo pa bo še za hišo kaj naredil?« so spet vsi na mestu. Urejanje parka ali vrta jim je v veliko zabavo in seveda tudi pouk. V domu imajo otroci tudi svoje dežurstvo, in sicer »ekonomsko dežurno«. Z vsem priljubljenim osličkom hodijo v mesto, od koder pri" peljejo v dom vse kar je potrebno kuhinji. Ta dežurna »služba« pa jim je seveda v pre- li! J jJjPj ..... ••'-❖»•■- i$ 1 Vsak ciciban ima svoj predal. T katerega spravlja svoje »umetnine«, ki jih je ustvaril med letom. cejšnje veselje. Kako tudi ne, saj je osliček prava, živa igrača-Prav ta dan, ko sem bil med njimi, je kmalu prišla pomembna ura. Imeli so vajo za javen nastop, ki bo menda že to soboto. Pri tem delu jih nisem hotel motiti. Poslovil sem se od njih z najlepšimi vtisi. FaBo VABIMO VSE POVERJENIKE Prešernove družbe da nam pošljejo najkasneje do 10. junija 1956 poimenski spisek tistih članov Prešernove družbe, ki so kmečki proizvajalci in nimajo rednih dohodkov izven kmetijstva. Najkasneje do 10. junija 1956 naj nam tudi vrnejo vse neraz-pečane »Vpisnice«. »Vpisnice«, ki jih poverjeniki ne bodo vrnili do tega roka, bomo smatrali, da so bile dane novim članom in bomo obremenili poverjenike za toliko članarin V° 320 din, kolikor so prejeli »Vpis-nic«, pa jih niso vrnili. Žrebanje bo v petek, 15. junija 1956 ob 12. uri v prostorih Prešernove družbe pred posebno komisijo iz vrst poverjenikov. Celoten izid žrebanja bo objavljen v 7. številki »Obzornika«, glavnih dobitkov pa v dnevnem časopisju. Tajništvo C Sezonske sličice Bled. Kdo ne bi začel z njim? Čeprav še ni prave sezone za kopanje in skoraj vsak dan nagaja dež, je po vseh hotelih že nekaj letoviščarjev. Največ tujcev. Na terasi v »Jelovici« sedi večja družba. Začudo govore slovensko. Zgleda, da so edini gostje. Naročijo kosilo. Ura je triče-tert na tri. Ko je ura tričetrt na štiri ga dobijo! Ob četrt čez tri (15.15) sedeta za sosednjo mizo še dva go- sta. Inozemca sta. Gospa naroči kuhano ribo. Kuharica .)• ob 20 minut čez tri (15.20) vzame iz bližnjega akvarija. Ob 5 POCENI NA ODDIH Krku, kjer je skoraj 2 km dolga peščena plaža. Kraj je izredno ugoden za taborjenje. V okolici jo precej zelenja. Domačini pro dajajo dobro domače vino po solidnih cenah. Na našem Jadranu je še mnogo neodkritih turističnih krajev, ki prav nič ne zaostajajo za „ velikimi" letovišči Vrata šol se zapirajo, bliža se čas dopustov za otroke in odrasle. V letošnji sezoni odločitev ni lahka. Visoke cene v znanih letoviščih marsikdo ne bo zmogel, vendar s tem še ni rečeno, da bo treba ostati doma. Mnogo je še krajev, ki so prav tako lepi, cene pa zmernejše. Danes vam svetujemo ceneno letovanje na Jadranu. Tisti, ki si želijo morske vode in sonca, se bodo prav prijetno počutili v Vodicah pri Šibeniku. Dnevna oskrba stane samo 500 dinarjev. Kraj je lep in ima ugodne prometne zveze z avtobusom in ladjami. Na razpolago je približno 80 ležišč po ceni 100 do 150 dinarjev, restavracija pa zagotavlja dobro in izdatno hrano. Vodice imajo lepe peščene plaže, kino, trgovino in kar je za letoviščarje predvsem važno — mnogo zelenjave in sadja. Hrana se lahko pripravlja po privatnih hišah za minimalne cene. Tudi na otoku Lastovo letovanje ni predrago. Hotela sicer ni, toda kljub temu mesto Sv. Peter lahko sprejme 1 približno 30 tujcev. Otok dosedaj v našem turističnem življenju ni bil po-sebno znan, to pa zaradi dolgoletne italijanske okupacije. Bivanje na njem bo gotovo vsakomur prijetno. Zelo lepe plaže so ob obali polotoka Pelješec. Eden takih majhnih, prikupnih krajev je Žuljana, kjer lahko letuje okoli 30 oseb. Cena — 600 dinarjev. Domačini prodajajo tam izvrst-rfo vino po 80 do 120 dinarjev liter. V Trsteniku je prostora za 50 letoviščarjev. Za prehrano skrbi mestna restavracija, kompletna oskrba pa stane približno 700 dinarjev dnevno. V pristanišču je velika peščena plaža, v neposredni bližini pa so bogati vinogradi dalmatinskega dingača. Tretji, za letovanje ugoden kraj na Pelješcu je Orcbić. — Cene so tu nekoliko višje, vendar imajo gostje pred glavno sezono in po njej 10% popusta. Oskrba v hotelu bBellevue« je okoli 800 do 1000 dinarjev. Privatniki razpolagajo s 100 ležišči po 150 do 200 dinarjev, hrana v hotelu pa se dobi za 450 do 500 dinarjev. Tudi v Šibeniku letujete lahko za nizko ceno 550 do Qp0 dinarjev. Ležišče računajo 120 do 150 dinarjev, hrana v nekaterih prvorazrednih restavracijah pa stane 400 do 450 dinarjev. Šibenik je eno najzanimivejših mest na Jadranu. Ima zelo lepo (kopališče, nekoliko oddaljeno od mesta, in je ugodno izhodišče za izlete na slapove Krke, na Komate, iZlarin in druge otoke. Mesto slovi tudi po bogastvu kulturnih spomenikov. Ceneno letovanje si lahko privoščite tudi v Primoštenu, južno od Šibenika. Kraj ima lepo plažo in mnogo zelenja. Po ceni od 100 do 140 dinarjev je za goste na razpolago okoli 200 ležišč. Družine, ki prihajajo na dopust, lahko pripravljajo hrano v hišah, kjer se nastanijo. Vsa živila je možno kupiti " mestu. Med sezono bo obratovala tam tudi moderna restavracija. Na*^Zlarinu boste našli bogastvo koral in spužev. Vendar to ni edina zanimivost mesta. Zla-rin ima čudovite naravne plaže in borove gozdove. Domačini so znani po pestrih narodnih nošah in gostoljubnosti. Vožnja iz Šibenika do otoka traja komaj pol ure. Oskrba v penzionu »Makale« stane iC70 din dnevno. Poseben čar ima tudi otok Murter, v bližini Komatov. Plaža »Slanica« v Murterju je ena najlepših na Jadranu. Zraven je hotel s 50 ležišči, kjer vas stane dnevna oskrba 650—700 dinarjev. Dopust lahko preživite tudi ceneje. Pri zasebnikih je prostih še okoli 100 ležišč in tudi hrana se lahko tam pripravi. Kraj je dobro oskrbovan z ribami, sadjem in zelenjavo. Gostom so na razpolago tudi motorni čolni za izlete na kor-natske otoke. Letovanje po solidni ceni si lahko privoščite tudi v Baski na Tudi na Hvaru je mogoče poceni letovati. minut čez pol štirih (15.35) j« riba že servirana. Gospodu ob istem času servirajo ražnjiče. Stara pesem. Le kdaj bo izpeta . . .? Bohinj: hotel »Zlatorog«. V Bohinju kaže, da se turist, sezona še ni začela. Srečali smo le nekaj izletnikov. V »Zlatorogu« pa gručo mladincev, ki je igrala na »Marjanco«. Ce so igrali za denar, nismo ugotavljali. Potem smo četrt ure sedeli na vrtu in zaman čakali na koga, ki bi nam postregel. Ko smo ga potem Iskali, ga cel« našli nismo. Za točilno mizo — nikogar, v recepciji — nikogar. Odšli smo. V Bistrici smo se ustavili y »Črni prsti« in si pogasili žejo. Bohinjci vedno tarnajo, da turizem v njihovem koncu peša. Če vsakega tako postrežejo kot so nas, to tudi ni nič čudnega. —sik 4 ei8SGow#« ŠT. 45 / 8. JUNIJA 1956 Ob stoletnici rojstva Štefana Stojanovic-Mokranjaea Ko je srbski narod pretrgal suženjske vezi, v katerih je ti-*al več kot 500 let, in je prenehala gospodariti trda turška Pest, se je močno razgibala tudi ljudska glasba, ki je ohranila ves čas kljub zatiranju svojstveni glasbeni izraz, ki je tako značilen za srbsko glasbo in ki se jo ohranil od naselitve Srbov na Balkan do danes. S tem, da so se v začetku 19. 'toletja pretrgale suženjske ve-Kl> je močno vzplamtela ne sa-1710 nacionalna, marveč tudi kulturna zavest, ki je zlasti vzpodbujala srbske glasbenike, da so pričeli z vso vnemo zbirati srbsko ljudsko glasbeno blago, se vanj poglabljali in Sa obdelovali. Prvotna enoglas-na ljudska pesem z značilno •fielodiko je dobila po obdelavi yečglasno harmonsko obliko. "Tako pesem je ljudstvo na koncertih prepevalo, se ob njej nezmerno navduševalo, tako da je bila prav ljudska pesem tista, ki Je do vrhunca stopnjevala srbsko narodno ' samozavest. Med najvidnejše, lahko rečemo tudi ^cd največje oblikovalce ljudske glasbe, pa vsekakor spada *tefan Stojanovič - Mokranjac, ki ji je dal klasično glasbeno obliko. On je povezoval ljudske ftapeve z velikim umetniškim °kusom v enotno obliko, ne da ki jim skvaril prvotni značaj. Tako- so nastala njegova najlepša dela — rukoveti (venčki), Petnajst po številu, v katerih Je na mojstrski način povezal različne ljudske glasbene moti-Ve in z njimi ustvaril močne glasbene izraze, ki so polni čustvenih razpoloženj. Štefan Stojanovič - Mokranjac se je rodil 28. decembra 1855 v vasi Mokranje (odtod njegov Psevdonim Mokranjac) pri Ne-gotinu, umrl pa je 16, septembra 1914 v Skoplju. Gimnazijo Je obiskoval v Zaječaru, Nego-fcinu in Beogradu, nakar se je vpisal na prirodoznansko' - matematični odsek visoke šole v Beogradu. Ker je že v mladosti Pokazal veliko glasbeno nadarjenost, ga je Beogradsko pe-vačko društvo poslalo v Mona-kovo, kjer se je posvetil samo glasbenemu študiju. Tega je še izpopolnjeval v Rimu in Leipzigu. V tem času so bili njegovi glasbeni pedagogi J. Rein-berger, Parisotti, Jodasohn in ^eineck. Po vrnitvi v domovino je bil leta 1887 nastavljen Ka glasbenega učitelja na I. gimnaziji v Beogradu. To leto Je prevzel tudi mesto pevovod-Je pri Beogradskem pevačkem društvu, ki ga je obdržal do svoje smrti. Pevski zbor je po-**dignil na izredno umetniško stopnjo. Z njim je ponesel srb- Goldoni - smeh in muzej! Ob premieri Goldoni je veg a „Lažnika" v PG - zadnji v tej sezoni ske ljudske pesmi po vsej svoji domovini, poslušali pa so jo tudi v Solunu, Budimpešti, Sofiji, Carigradu, Plovdivu, Leningradu, Moskvi, Kijevu, Berlinu, Dresdenu, Leipzigu, Trstu in Reki. Mokranjac pa je bil aktiven tudi na drugih mestih. Leta kvartet, v katerem je tudi sam sodeloval. Tega leta je v sporazumu z Beogradskim pevačkim društvom, skladateljema Ma-nojlovićem in Biničkim ustanovil Srbsku muzičku školu, na kateri je bil Mokranjac dosmrtni direktor. Ta šola je dala srbskemu narodu neprecenljive glasbene zaklade. L. 1907 pa je ustanovil Udružen jjo Za Goldonijevcga »Lažnika« nosti .Goldoni je sicer vedno toliko, da bi razbili štimungo kinskimi burkami, na meji med pač ne bi mogli trditi, da pod hrepenel, da bi napisal molie- prizorov. Za manj posrečeno bi neotesanostjo in duhovitostjo, svojo komičnostjo skriva pre- rovsko komedijo karakterja, imeli režiserjevo stapljanje treh dajal celoti prijetno karneval- veliko moralno zavzetost ali toda do tega se ni povzpel. Pre- dejanj v dve. In ravno tako sko obeležje, le da je bil žal nagnjenje k etičnemu idealu več ga je zanimala in privla- idejno neskladen konec; tu mi- v izrazu preveč nejasen. Jože oziroma globoko' filozofsko mo- čevala »komika družbenega ko- slim na tole: zaključni moralni Pristov je bil umirjen in sim- drost in visoko kulturo duha. lektiva« (VI. Kralj), galerija po- pouk bi siqer pristojal le Otta- patičen Ottavio. Svojevrsten . Ne, vse to je Goldoniju tuje. vprečnih karakterjev, da bi na- viu, ki je še najbolj pozitivna posrečen duet sta bila tudi ) je osnoval godalni Niti on sam> že manj pa okolje, pisal študijo enega samega, ki osebnost v komediji, nikakor pa L. štiglic kot Florido in J. v katerem je živel, nista mogla giblje vso okolico. V »Lažniku« ne tudi Balanzoniju, Rozauri Zupan kot Brighella. V ostalih vtisniti vsega tega njegovi ko- se je morda temu še najbolj ter ostalim; razen seveda, če vlogah so še nastopali F. Juvan, mediji. Zato ( moramo iskati približal, a le na videz, saj Le- nimamo vse skupaj le za liro- T. Dolinar. M. Mayr in J. Fu- vrednote njegove komedije dru- lijev značaj ni dosti slabši kot gje, in sicer: v čarobnosti in trgovčev, zdravnikov in drugih, muzikalnosti ter sproščenosti le da je bolj eksponiran, smeha, v preprostem življenj- Režiser (in scenograf) ing. skem žaru in rahlem realizmu, arh. V. Molka je čudovito ob- ki j postavlja sočasno družbo vladoval instrument, ki se mu občinstvom ostalo premalo učin- pred ogledalo. Vendar Goldoni pravi — Goldonijeva komedija, kovito. nično domislico. Lahko bi še gina. Skratka, brez pretiravanja rekli, da je bil »govor v stran« bi lahko rekli, da pomeni upri-prešibko izkoriščen in tako je zoritev Goldonijevega »Lažnika« dramatikovo sredstvo jasnosti v P. G. — uspeh, pa tudi duhovitosti in stika z Za konec sezone še nekaj besed: Ni omalovaževanja vredno dejstvo, da je v letošnji sezoni Pri upodobitvi Lelijevega lika PG drugič v svoji zgodovini ne zna vihteti biča satire niti Izvabljal je iz dela in igralcev srbskih muzičara, kateremu je ng |zna bit- g0goijevsi<-0 grotes- finese, ki nam samo dokazujejo je režiser izbral srednjo pot in doseglo 10 premier, kar ob tako bil predsednik. * ken, marveč le z južnjaško tem- režiserjevo invencioznost in tako spojil dve ekstremni mo- majhnem ansamblu nikakor ni Ze v zgodnji mladosti se je ;peramentnostjo in hudomušno- smisel za zgodovinsko Mokranjac ukvarjal z ori g i nalno glasbo, a pri kasnejšem svojem delu se je skoraj izključno posvetil obdelavi ljudske in cerkvene glasbe. Z njegovo obdelavo je dobila srbska ljudska pesem šele pravi umetniški izraz. Petnajst rukovetov (venčkov) dokazuje, kako se je znal Mokranjac poglobiti v bistvo ljudske muzike, da je v njej našel ono skrito harmonsko kle„r S1. ni Pridobil naklonjenosti osnovo, za katero je dobil po- lji rekon- žnosti, t. j. ali Lelio nezavedno bilo lahko. Morda bi očitali re-stjo žuga rokokojski družbi, strukcijo, za oživljenje »gleda- laže, tako da sam sebi resnično pertoarni politiki v letošnjem načičkani navzven, a puhli na- liškega muzeja«, kar je neizbež- verjame ali pa se tega dobro letu preveliko tipanje, neurav- vznoter. S svojo enostavno mo-ralko gledalca ne pretrese, kakor ga ' ne niti delno bolestni značaj benečanskega lažnivca Lelia. budo v melodiji in tekstu. Posameznim glasovom pušča najširšo svobodo in melodije se gibljejo v kontrapunktični obliki. S tem dobe individualni glasovi v njegovi partituri največji glasbeni izraz. Mokranjac se je bavil tudi z originalno glasbo, a za zgodovinski razvoj srbske glasbe ta ni tako važna, kot njegova obdelava ljudskih pesmi, s katero je ustvaril neprekosljive glasbene vrednote. Od rukovetov ima največjo glasbeno vrednost X., a za tem Kozar; od cerkvenih del Liturgija, Pjesme o velikem petku, Akatist in Statije; od originalnih del pa Opelo v f is molu, Jadna draga in Tri junaka. Beograjsko pevačko društvo je izpolnilo Mokranjčevo željo ter preneslo njegove posmrtne ostanke leta 1923 iz Skoplja v Beograd. Ob tej priložnosti so bile v Beogradu velike glasbene slovesnosti. Zakaj pišem danes o Mo- ra zvezano z Goldonijem, ker zaveda. J. Kovačič je bil zvest nove.šenost in še marsikaj; sem bi bil sicer 'avtor v kakršnem-^ režiserjevi zamisli: ob tiradah in tja nekaterim igralcem pre- koli moderniziranju mnogo laži je bil v »resničnem ognju« majhno igralsko kulturo, reži- manj užiten, kot je to bil v na- prepričanja, ob pomiritvi toka serjem preveliko samovoljnost šem primeru. Stilna enotnost laži pa je objestno razpravljal itd. — Vendar vse to ne zroanj- Goldoni s svojimi komedijami režije, ki je bila izražena v o učinku svojih »genialnih in- šuje vrednosti naporov, ki jih ni lahko prodiral v svet, doživ- kompoziciji predstave in igri vencij«. J. Kovačič je dal pla- doprinaša PG in ves ansambel, Ijal je mnogo napadov; in do- nastopajoči, se je povsem uje- stično, elegantno in vseskozi kar je pri občinstvu premalo mala s stilom scene flit odrske trdno podobo »lažnika«. Za Ko- upoštevano. Sicer pa bi bilo občinstva, se je moral otepati z razporeditve. K celotnemu iz- vačičem niso dosti zaostajali N. potrebno o gledališki publiki arkadijsko tragičnim in melo- gledu uprizoritve je mnogo pri- Reš kot Balanzoni, F. Trefalt obširneje spregovoriti in mi-dramatičnim okusom 18. stolet- pomogel tudi okvir lutkarske kot Pantalone in ženski tercet: slim, da bi padla marsikatera ja — to na eni strani, na drugi pantomime, ki je po svoji od- A. Cigojeva kot Rozaura, N. trda beseda. Prešernovemu gle-pa z vulgarnostjo commedie lični izvedbi prav gotovo pre- Sirnikova kot Beatrice in N. dališču bi želeli, da bi stopilo dell'arte, ki je s svojimi impro- senečala. in kar je zelo važno: Bavdaževa kot Colombina. Ce v prihodnjo sezono pogumno in vizacijami in s stalnimi tipi te- Prav je, da smo dobili vtis, da sta se prva dva odlikovala po z mladostno vnemo na pot, zadaj počasi umirala. Da se tega gledamo resničen »teater«, kjer povsem ustreznih likih zvijač- vedajoč se visokega poslanstva, drugega ni mogel povsem otre- se »igra« v polnem pomenu be- nih, po denarju pohlepnih lju- ki ga ima kot posredovalec sti, nam zgovorno priča »Laž- sede. Režiser se je zavedal, ka- di, pa vseeno malce omejenih, nik«. Tako bi lahko dejali, da ko važna je pri tej uprizoritvi so ženski liki ugajali zaradi je Goldonijeva komedija po- muzikalnost in harmonija, ne le svojih ljubkih, koketnih fi^ur v plemeniten izrastek commedie dialoga, (v tej smeri je bilo žal smislu 18. stoletja — z dokaj dell'arte a ne njen neposredni premalo storjeno) marveč tudi laksno moralo in hrepenenjem dedič, temveč le oddaljeni so- igralčeva igra, pa bodisi da na- po družbi. Mislim, da se .ne rodnik. Tipi, prevzeti iz Com- stopa igralec sam ali kolektiv- motim, če zapišem, da so v medie. se otresajo surovosti in no. Disharmoinično so učinko- mnogočem pripomogle k ugla-pravzaprav v svoji novi funk- vali le nastopi vajenca, izvošČ- šenosti uprizoritve. M. Cegnar ciji dobivajo obeležje karakter- ka, manj pismonoše, čeprav ne (Arlecchino) je s svojimi harle- umetnosti in kulture ljudstvu. GREGOR KOCIJAN Prešernov zbor bo pel v Beogradu John Patrick: VROČA KRI (Uprizoritev na jeseniškem odru) Izgleda, da hoče biti jeseniško gledališče v svoji reperto-arni politiki za vsako ceno izvirno in originalno. Na oder po- to ne more biti sramotno, če bi avtor prikazal te nacionalne gledališče v svoji repertoarni karakterne lastnosti Škota v politiki segalo po takih novite- svoji molčečnosti, redkobesedno- tah, ki so v ljubljanskih cen- sti, človeški hladnosti, zadrža- kranjcu? Prvič da"tudi Sloven- stavlja dekC ki so v Jugoslaviji tralnih gledališčih že dosegla nosti in izredno razvitim čutom ci počastimo ob stoletnici roj- prvič uprizorjena ali pa v naših uspeh in splošno priznanje. za lastnino. stva spomin tega velikega srb- centralnih gledališčih niso dose- To pot si je gledališče izbra- q uprizoritvi tega dela lah- skega moža, in drugič, ker bo- gla svojega uspeha. Ali ni taka lo delo, ki je bilo uprizorjene ^0 pohvalno izrazimo. Priipom- do letos v' juniju v Beogradu repertoarna politika za podežel- sicer že v Ptuju, toda po svojih niti pa moramo, da smo v letoš- velike glasbene prireditve, na sko gledališče, ki je v finančnih umetniških kvalitetah je slabo. nyx sezoni videli mnogo boljše Sodelovali bodo najboljši zbo- katere je povabljen tudi pevski težavah in v večnih skrbeh za- Čeprav je bilo to delo leta 1952 uprizoritve. Režiserja Kosak in rovski ansambli iz vse države, Stare sta imela težavno delo, jn sicer: »France Prešeren« iz Kranj, 7. junija. Danes je pod vodstvom dirigenta Petra Liparja odpotoval v Beograd 90-članski mešani pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, ki bo sodeloval na centralni akademiji v proslavo 100-letnice rojstva pomembnega srbskega skladatelja Stevana Mokranjca v beograjski operi. V petek in soboto bo zbor nastopal na koncertu zborov, ki bo na stadionu »Tašmajdan«. zbor »France Prešeren«, edini radi razmeroma majhnega kro- v Ameriki nagrajeno kot naj-iz Slovenije in ki ,bo 'izvajal ga obiskovalcev, pretirano po- boljše dramsko delo v tem letu, III. in X. rukovet S. S tečaja v Gozd-Mariuljku Lutke so zaživele — Ročne lutke - učni pripomoček v šoli gumna in skoraj nevarna? Saj našemu okusu ne prija in v naših gledališčih verjetno ne bo doseglo uspeha in popularnosti. Obravnava osebni in skoraj na Kranja, »Branko Krsmanović« iz Beograda, »Joža Vlahovič« iz Zagreba, »Proleter« iz Sarajeva, »Ujo Antevski« iz Tetova, Za naše najmlajše je poskrbela Zveza »Svobod« in prosvetnih društev, da je organizirala 'Utkarski tečaj, ki je bil 26. in maja v Martuljku. Težki sivi oblaki so objema-* vrhove Špikove skupine, ko *° v Gozd-Martuljku izstopili številni potniki — udeleženci ]|eČaja j— in ubrali smer proti Mladinskemu okrevališču. Tu ftas je nadvse prijazno sprejela uPravnica doma tov. Tantoviče-^a- Z vsakim naslednjim yla-*°rn so prihajali novi, saj je. ^ilo zbranih kar 40 učiteljic. Učiteljev, vzgojiteljic in članov »Svobod« z vse Gorenjske. Zaradi obširnega gradiva je bilo jdnevno delo močno zgodno. Tovariš Tone Ljubic, ravnatelj gimnazije v iSmart-bem, je odkril slušateljem vse *aJnosti od nastanka do opre-^e lutk in (to tako poenostavi da se nobenemu učitelju fte ibo zdelo to nemogoče ali Preveč komplicirano. ^ načrtih odrov, kulis in o Razsvetljavi je predaval tov. lng- Piccoli. iVsak tečajnik je Nastop učiteljskega pevskega zbora na golniku in v krizah Učiteljski pevski zbr, ki ga estavljajo učitelji in učiteljice okraja Kranj, bo pod vod-'vom svojega pevovodje ravnatelja gimnazije tov. Franceta r'emšarja priredil v soboto, 9. JUni.ia 1956, dva koncerta. Prvi joncert bo na Golniku v zdra-Uiški "dvorani s pričetkom ob **°i peti uri popoldne, zvečer bodo učitelji nastopili v J-r-ižah pri Tržiču. Pričetek te-*p koncerta bo ob 20. uri v QVorani v Križah. ker je delo, ki je prepleteno s komičnimi in tragičnimi elementi, zelo zahtevno. Od igralcev je kot običajno najbolj izstopal Marjan Stare. Najbolj cionalni problem zagrenjenega, mu je uspelo združiti komične »Stanko Dragojevič« iz Tito-nepristopnega in od ljudi odtu- jn tragične momente. Fiziono- grada, »Svetozar Markovič« iz jenega Škota. V delu je nek mijo Škota z vsemi njegovim: Novega Sada, »Agimi« Prizren, globok etičen problem, toda iz- nacionalnimi karakternimi last- zbor Radia Beograd, zbor Ccn-vedba in prikaz tega problema nostmi je uspelo prikazal Lo- tralnega doma JLA in beograj-prejel tudi njegov načrt pre- razmnožil, da .bo učiteljstvo sta umetniško neprepričljva, ne trič Franc. Dobro igro je podal ske filharmonije. Proslava je pod pokroviteljstvom predsed- AKVARELI V. CEGNARJA na razstavi v Kranja nosnega odra, ki ga lahko po- lahko segalo po njih. zadosti jasna in nesugestivna ljubno komplicira ali poeno- S tečajem smo bil zadovoljni, Vsebina zgodbe je življensko stavlja. Vsi majhni triki, ki jih le to smo ugotovili, da je bil pretresljiva, vendar nas ne pre-igralec lahko uporablja, so bili čas prekratek. Udeleženci te- trese; nasprotno, s svojo pre-tudi domiselni. caja so samo pokukali v bogati pletenostjo komičnih in tragič- V rokah [tovarišice Piccolije- lutkovni svet; čeprav je bila nih momentov nas spravlja v ve pa so lutke oživele: ukazo- le. iskra, je vžgala srca vseh. naravnost psihološko mučna vale, razgrajale, pa obenem bo- Lutke so zaživele in bodo po- razpoloženja. Tudi idejo dela z žale in jokale. Kaj vse zna lut- magale posredovati mlademu analizo težko razberemo. Mor-ka v izurjeni roki igralca! rodu marsikatero življenjsko da je ta-le: kako težak in O visečih lutkah in delu z resnico» ki bi morda samo kot neprijeten je Škot za družbo s njimi je govoril tov. Slavan Deseda ostala brez odmeva, i svojimi nacionalnimi karakter-Berlisk nimi lastnostmi. Mojstrsko pa je Vabilu za tečaj se je odzvalo predvsem vzgojno osebje. V tem se opaža želja našega učitelj stva po reformi našega dela z učenci. In zakaj se ne bi pri tem posluževali tudi lutk? Ročna lutka se nam je tako približala, da nam bo neštetokrat priskočila na pomoč v prvem in drugem razredu osnovne šole. Pomagala nam bo pri moralni vzgoji, obravnavi beril, pesmi ter dramatizaciji teh. Da bo to mogoče in da ne bo tratenja časa s postavljanjem odra, nam je predavatelj tov. Ljubic prikazal z 'razrednim odrom. Načrt je zelo enostaven in ni učitelja, ki bi trdil, da stvar jemlje preveč časa. Na pomoč bodo prišli flanelografi in iznajdljiv vzgojitelj bo pri marsikaterem tekstu vključil v pouk lutko, ki ibo njegove besede podkrepila — uspeh pa bo gotova sigurnejši. Tudi lutkovne glavice bodo pestrejše, saj jih bomo izdelovali sami s pomočjo pionirjev tudi Ivko Kos. Igra ostalih igralcev je bila povprečna. JANEZ VEROVŠBK nika republike Josipa Broza Tita. Veliko dora&čajoče mladine srn posveča glasbi V vrsti koncertov, ki jih pri- koncertu obilo svežine. Odliku-reja Glasbena šola v Kranju je jih lepa drža instrumenta, ob koncu šolskega leta, se je dovolj čista Intonacija ter premočno odrazil tudi njen tretji cejšnja tehnika, kateri hočejo nastop. Ze program izvajanih dati posamezni tudi glasbenega glasbenih del je dokazoval izraza. Ogreli so nas nadalje kvalitetno glasbeno - pedagoško učenci klavirskega oddelka. Ce delo predavateljev te šole. poudarimo lepo podajanje in Morda bi se ga dalo v pri- lep ton Steblajeve, Šolarjeve hodnje še izpopolniti s števil- in Štokove, nimamo s tem na-nejšimi slovenskimi deli. Z za- mena osenčiti izvajanja ostalih, dovoljstvom je treba poudariti Prav tako je treba poudariti dejstvo, da se danes tako veli- nastop Liparjeve s čelom. S so-ko število doraŠčajoče mladine lističnega oddelka prof. Majdi-posveča glasbi. Medtem ko je čeve sta nastopila Bendova in pred nekaj leti prevladoval Zvab. Bendova je odpela dve klavir, so danes močno zasto- ariji; prvo je motila močna tre-pana tudi godala in pihala. Ra- ma, pri drugi pa je pokazala zen tega se uspešno uveljavlja lepe pevske odlike, seveda je oddelek za solistično petje, še v razvoju. Zvab lepo na-Glasbena šola se je tudi izpd- preduje. Posebno dobro tehni-polnila z mladimi pedagoškimi ko in glasbeni izraz je pokazal močmi, ki so prinesle šoli sve- v Mozartovi Napitnici. žega poleta in nove tehnike. Na koncertu so nastopili V Mestnem muzeju v Kranju višjih razredov. Na tečaju smo razstavlja te dni svoje akvare-se seznanili tudi s tem. le Vladislav Cegnar, slikar - In lutkovne igre? Tudi za te amater. Po večini so to pokra-bo sosvet poskrbel. Zbral bo jinski motivi, največ iz sliko-vse dosegljive tekste in jih vite ptujske okolice, ki je Ceg- učenci od 1. do 7. razreda, in sicer iz violinskega oddelka, ki ga vodijo profesorji Fajon, Kobilica in Stanič; iz oddelka za klavir, kjer poučujejo profesorji Aljančičeva, Avguštinova, Re-narja pravzaprav navdušila za beceva, Strniševa in Zupanči-Čopič. Razstavljavec je po rodu čeva> ter iz solističnega oddel- Na koncertu je nastopil tudi šolski godalni orkester pod vodstvom prof. Fajona. Tudi to pot ni zaostajal za prejšnjimi svojimi nastopi ter je znova dokazal, da je zmožen izvajati tudi zahtevnejša orkestralna dela. Kranjčan in nekatere njegove slike kažejo razen spretnosti tudi hotenje in iskanje. Občinstvo, ki je zopet napol-ka, ki ga vodi profesor Majdi- nilo malo dvorano Sindikalne-čeva. Iz violinskega oddelka so ga doma, je mlade izvajalce 2 se lepo uveljavili prav vsi aplavzom toplo nagradilo, učenci, zlasti mlajši so dali S. 10* O O O O O O C i H z l U s 11 )000000000000000 POMErJKI Cenena osvežujoča pijača umivanjem z vodo Ob vsakem letnem času si lahko napravimo sami doma ce-« neno in osvežujočo pijačo, ki je podobna »šabesi«. Potrebujemo: 10 10 večjih, posušenih ali svežih bezgovih cvetov, 1 kg sladkorja, 1 limono, četrt litra vinskega kisa, lahko dodamo še 1 pomarančo, vendar ni nujno. V čisto, nenapokano emajli bradavic z in milom. Ustavimo se pri tehniki dojenja, kajti ta je važnejša, kot Dojenje je najprirodnejši, najenostavnejši, najsigurnejši način prehrane v prvih mesecih življenja. Zal pa je dojenja deležno le majhno število mislijo nekateri, ki prepisujejo otrok. Nekaj mater ima pre- vsak neuspeh pri dojenju slabi malo mleka, drugim zdrav- kakovosti ali nezadostni koli-stveno stanje ne dopušča obre- čini mleka. Pred dojenjem naj litrov vode, menitve z dojenjem. Tudi delo bo otrok lačen, suh, ne prehla-in ekonomski faktor lahko o- den, ne pretopel. Mati naj sedi bremenjujeta dojenje. Pretežna na nizkem stolu, nogo naj ima večina mater pa bi lahko do- oprto na pručici. Z eno roko jila svoje otroke, če bi nanje naj drži otroka tako, da mu najožje okolje ne delovalo v leži glava iztegnjena na notra-negativnem smislu. Matere se nji strani komolca, z drugo ro-branijo dojenja svojih otrok iz ko pa drži dojko tako, da ta ne rano posodo nalijemo 10 litrov najrazličnejših vzrokov. Strah pritiska na nos. Po dojenju pa vodo in namočimo vanjo 10 ve- pred izgubo privlačnosti v zve- je treba otroka zadržati malo likih bezgovih cvetov. Prilijemo zi z naraščajočo težo in s po- pokonci, dokler se ne izprazni četrt litra vinskega kisa, doda- vešenimi dojkami so ozadje zrak iz želodca. Večina otrok mo sladkor in na kolobarje zre- prezgodnjemu odstavljanju od pije 5 do 10 minut, najdlje pa zano limono. Premešamo, po- prs. Pri vsem tem igra veliko hranimo otroka pri prsih do 20 krijemo in pustimo stati 3 do 4 vlogo nepoučenost mater, ker minut. Če hoče mati, da bo dni na toplem, da se začno spu- vemo, da spremembe na tre- imela dovolj mleka, naj popol- ščati na površini mehurčki. Vsak bušnih organih in prsih, ki so noma izprazni dojke in to na- oomestiti dojenja, zato so podan tekočino premešamo. Konč- nastale v času nosečnosti in ob pravi z izmenjavo dojenja en- novno no jo precedimo skozi platneno porodu hitreje preminejo pri krat na1*" eni drugič na drugi d°Jenie krpo in napolnimo z njo stekle- ženi, ki doji, kot pri nedoječi. dojki. Ce pa mleko kljub temu niče, ki jih dobro zamašimo in Vsaka mati bi morala vedeti, že ostane v dojki, ga je treba hranimo v hladnem prostoru z kakšne so prednosti dojenja. V izstisniti ročno ali s sodobno vratom navzdol. Tako priprav- različnih živalskih vrstah do- črpalko. ljena tekočina zori 8 do 14 dni. bro uspevajo mladiči ob mleku iz vsega tega vidimo, da je Najbolje je, če jo potem pora- iste vrste, ker ta vsebuje za- naravna prehrana najbolj zdra- bimo v šestih tednih. Zelo u- ščitne snovi in vse druge za va, najbolj primerna in najbolj spešno nam nadomešča alkohol, rast in razvoj potrebne snovi, enostavna. Sele pri stvarnih Zakaj bi bilo pri človeku dru- razlogih naj mati otroka dohra- ku pri prsih. Pri pripravljanju umetne hrane pa je velike važnosti tudi higiena posodja in sploh vsega okolja, v katerem pripravljajo zalivančku hrano. Predvsem morajo matere vedeti, d& naj bi imel za kuhanje hrane zalivanček svojo posodo, ki naj bo taka, da se ne kruši in se dobro snaži. Ker je zlasti v neveščih rokah velika nevarnost za dojenčka, da ta umetna hrana ne bo pravilno sestav- / ljena in nepravilno priprav- /j ljena, naj bo vedno pod nadzorstvom zdravnika in patro-nažne medicinske sestre, ki je z nasveti na razpolago vsaki materi brezplačno v posvetovalnicah za dojenčke. Kljub vsemu sodobno izdelanemu na črtu pa so v zadnjem času vi deli, da vsaka umetna hrana vendar ne more popolnoma na- 3 propagando za M. S. POLETNA SEZONA JE ZE TU! Na sliki: dva modela lahkih, enobarvnih oblek za lepe junijske popoldneve. Pred obiskom ev Moda gače? V mleku dobi torej otrok njuje in le, če nima mleka, naj vse, kar je potfebno za prve ga zaliva. mesece življenja razen vitamina D in po tretjem mesecu železa, ki ga je treba dodajati. Materino mleko ne potrebuje malno razvitega dojenčka oz. za S tem sestavkom podajamo nekaj navodil za zalivanje nor- predpriprave, ima telesno temperaturo in je neokuženo in s tem je nevarnost črevesnih obolenj majhna. Mentalni higieniki poudarjajo važnost dojenja za normalni duševni in čustveni livančka. Zavedati se moramo, da umetno hranjen dojenček zahteva v vsakem pogledu več pozornosti, kakor naravno hranjen. Mati mora posvetiti u-metno hranjenemu dojenčku razvoj otroka, ker je občutek mno«° več časa> kakor doJenč" varnosti za dojenčka pri prirodni hranitvi vsled tesnega stika med materjo in otrokom večji kot pri umetni hranitvi. Kako se žena pripravi k dojenju? Prednost dojenja mora žena poznati že v času nosečnosti, da se bo na to lahko telesno in duševno pripravila, kajti poroštvo za pravilno dojenje je duševno in telesno zdravje žene. Za duševno in telesno zdravje žene pride v po- RECEPTI JETRNA RIZOTA S SIROM Pol kilograma telečjih ali svinjskih jeter, 1 debela čebula, 6 dikg masti, poper, majaron, sol, sira Na imaisiti prepražiimo najprej Širok čipkasti obrobek ob vrat- štev pravilni razpored počitka sesekljano čebulo, nato dodamo in ga z vilicami narahlo vmešamo med jetra. Vse skupaj pražimo samo še nekaj minut, nato raž po'treisemo z naribanim ■ sirom in ga serviramo s solato, 40 dkg riza, 10 dkg trdega ^ >-« ^ krat obračajo na nas, da bi jim svetovali, kako naj pripravijo mizo ter postrežejo znancem W prijateljem. Vsaka pač napra' vi to po svoje, kakor ve in zna. Najvažneje pri vsem tem je navsezadnje le dobro razpolo' ženje! Danes priobčujemo sliko n* amerikanski način pripravljene mize. Temu ustrezni morajo bi' ti izdelani seveda tudi prtiČi-Princip takega načina je nam' reč to, da miza ni cela pokrita s prtom, ampak le majhen del-Prtiček naj bo samo pod jedil' nim priborom in krožnikom-Kozarci lahko stojijo kar na Gospodinje pogosto s skrbjo mizi ali pa tudi na posebnih ugotavljajo, da ne vedo, na prtičkih. Jed serviramo okoli kakšen način bi sprejele goste, mize, zato njeno sredino lahko ki se bodo oglasili na njihovem krasi vaza oziroma nizka po-domu. Zato se čitateljice več- soda z garniranim cvetjem. nem izrezu se poletni bluzi iz lanene tkanine zelo lepo peda. in dela v času nosečnosti, pravilna prehrana, zdravljenje raznih bolezni, ki so se pojavile že pred nosečnostjo ali v času nosečnosti, utrjevanje prsnih na tanke liste narezana jeitra, jih popopramo, odišavimo z majaronom in na koncu posolimo. Prepraženiim dodamo v majhni količini dušen, slan riž Kadar se jed prismodi j a prav dobro kosilo. ŠOLET Pol kilograma belega fižola ali fazo/lice, četirt kilograma masitne suhe svinjine, četrt kilograma govedine, malo popra, 2 žlički sladke paprike, 1 čebula, 3 sitroke česna, žlica moke, voda, sol. V velik lonec damo en dan namočen fižol, na koščke zre-zano čebulo, strt česen, poper, v žlici vode razmešano papriko, z mrzilo vodo razžvnkljano moko in sol. Vse skupaj zalijemo, poikriijemo in postavimo na štedilnik, da zavre. Kuha naj se nato na robu, pri majhnem ognju, da se vse zmehča. Od časa do časa se vsaki še lo vodo, kjer jo pustite kuhati tako dobri gospodinjil pripeti približno četrt ure. Nato jo pri kuhanju majhna nesreča, položite zopet v vročo mast, Morda je kdo v najbolj kri- zalijte z nekoliko vode in jo ličnem trenutku pozvonil pri dalje dušite do mehkega, vratih in ste se prepozno vr- Kadar se jedila prismodi jo, nile v kuhinjo; ali pa ste se ne smemo dodajati vode in jih za trenutek preveč zamislile in mešati. Preostalo užitno jed juho preveč solile? Navajamo gtresemo v drugo posodo, v ka- nekaj načinov, kako si lahko tero ^ dale nekoliko ne*» Potlačenega sua^O dkg same hitro in uspešno pomaga- masti jn vode. mo pri takih majhnih nezgodah. OCVRTI SIROVI CMOKI Pol kilograma dobro odteče- moke, 3 rumenjake in malo soli dobro premešamo (moko Za kopanje si lahko omislimo tudi črtasto blago. Kostim na sliki je prav ljubek. Ce bi rade skuhale počena prese jemo prej s kavno žlico jajca, dodajte vodi noževo ko- Sode bikarbone). Ce želimo, lah-Ce se vam je pečenka zažga- nico soli aH pa zavijte jajca ko pridenemo dobro zrezano lila, porežite zažgana mesta in vsako posebej v svilen papir, monino lupino. Ko je testo dve vtaknite cel kos pečenke v vre- prevozite in jih tako kuhajte. m poi uri počivalo, napravimo ■»—««—>»»»»——«»♦—»§»»»»♦♦»♦♦»»♦»»♦♦♦»»♦»»♦»♦»♦»»♦»' cm°ke in jih na masti ocvre- mo. ZA KRAJŠE vcceRne URICE KRIŽANKA Vodoravno: 1. polom, nasprotno od zmage, 6. državnik, 13. Obra, 14. lekarna, 15. število, 16. kvartaški izraz, 17. najmanjši del snovi, 18. skupno ime dveh celin, 21. ljubkovalno žensko ime, 22. glas domače živali, 24. član družine, 25. naslov za višjega turškega uradnika, 27. negacija, odrekanje pomena besede, ki sledi, 28. makedonsko kolo, 30. usedlina, 33. Italijani, 35. reka v Sibiriji, 36. del suknjiča, 39. poviti, 41. najmočnejše karte, 42. priimek borca za neodvisnost južnoameriških držav, 43. moško ime. Navpično: 1. šahovski izraz, 2. kazalni zaimek (srbohr.), 3. pleme, rod. 4. vonj, duh, 5. načeto, pričeto, 6. dvojice, 7. izdelovalec opeke, 8. krajšava za »ljudski odbor«, 9. ime prve slovenske filmske igralke, 10. so-rodnica, 11. svetniška slika, 12. 1 2 3 t* 5 & 7 & 9 <0 11 T" 15 Vi (5 16 *\ \/ 17 <6 19 20 O 11 22 25 /X X/ v* *\ X/" IS 26 ✓ \ X/ 27 i& o 50 31 82 r 55 Vi ✓ V x/ iS mm 56 57 58 39 «40 •d ki 15 odprto ognjišče v sobi, dimnik, tivna elektroda, 29. ošaben, vi- 19. tlaka, davek v delu, 20. de- sok, 31. gora na Koroškem, 32. lam kretnje, med govorjenjem ostrivec, naglasno znamenje, 34. maham z rokami, 22. domača hoditi, 37. očka, 38. šala, 40. ptica, 23. naplačujemo, 26. pozi- vzklik za bolečino. PECIVO Prestice: 10 dkg sladkorja raztopi v 4 žlicah vode, primešaj 1 celo jajce, 1 rumenjak ter žvrkljaj, da se speni. Potem de-ni na desko 28 dikg moke, pomešane s pecilnim praškom, 7 dkg surovega masla, ki ga zdrobi med moko ter vlij v to zmes žvrkljana jajca; zgneti v gladko testo. Razvaljaj svaljke za svinč-nikovo debelino in dolžino ter jih oblikuj v prestice, pomaži z jajcem, potrosi s sladkorjem in speči.__ Praktični nasveti Naš organizem potrebuje dnevno pet gramov soli, večja količina pa mu že škoduje; Voda, v kateri ste kuhali krompir, je zelo dobra za čiščenje jedilnega pribora; Topli obkladki so najboljše sredstvo proti nespečnosti. Topel obkladek si položite, ko ležete v posteljo, na zatilje ali na oči. KOZMETIKA Trebušasti so ljudje, ki se malo gibljejo, oziroma ki pri svojem delu sedijo. Pri tem trpi prebava in taki ljudje so tudi pogosto zaprti. Vse to pospešuje nabiranje masti v trebuhu. Da se temu Izognemo, se je treba čimveč gibati (telovadba za gi" banje trebušnih mišic) in skrbeti za redno odvajanje. Uživajte redno mnogo zelenjave, čim manj mesa in ne pijte prave črne kave, ker ta zapira. Najboljša telovadba za trebušne mišice bo, če boste čez dan napravili vsaj 60 počepov, to lahko delate kjerkoli. Za urjenje trebušnih mišic je dobro tudi kolesarjenje, plavanje ipd. Seveda pa to ne pomaga, če telovadimo samo kratko dobo, potem za to zopet opustimo. Zoper gube na vratu priporočamo tople obkladke z ocetno kislino. Eno žlico octa daste v pol litra vode in si s to raztopino delajte vsak večer topel obkladek za 20 minut. Namesto ocetne kisline lahko uporabljate tudi kamilični čaj. Z njim si napravite obkladek tudi na oči in obraz. Koža obraza se bo poživila in ne bo treba uporabljati kreme. Co so bradavice na obrazu res bradavice, je bolje, da ji*1 daste odstraniti. Ce so pa to materina znamenja, jih pustit« pri miru in tudi obraza ne sončite. Roke in noge se navadno potijo zaradi labilnosti živcev-Priporočljivo je, da jih vsak večer omočimo z 2-odstotnim for-malinskim alkoholom. Gube okoli oči niso toliko znaki starosti, kakor znaki pre-suhe kože. Prav zaradi tega je potrebno, da dodamo koži potrebno maščobo. Zvečer si umijemo obraz s toplo vodo in ga potem dobro obrišemo. Ves obraz si namažemo s kakšno mastno kremo, a samo s takšno, ki vsebuje vazelin ali lanolin. Tista mesta okoli oči, kjer so se nam napravile gubice, namažemo precej na debelo z maščobo, ki se čez noč vpije v kožo. Okoli oči se ne smemo nikoli masirati, ker bi se nam sicer koža preveč raztegnila in bi se gubice še bolj poglobile. Ce bomo deset dni skrbno mazale obraz, bomo lahko kmalu opazile prve uspehe- OMOTICA IN NJENI VZROKI Vzroki vrtoglavice so lahko zelo različni: od vnetja srednjega ušesa oziroma labirinta do zastrupljenja z nikotinom* alkoholom ter različnimi drugimi strupi in medikamenti. Vrtoglavica je lahko posledica težjih ali lažjih poškodb glave, obolenja ledvic, sladkorne bolezni. Omotica pa je lahko tudi znafc različnih psihičnih motenj, obolenja možganov in podobno. Vrtoglavica je prav tako lahko znak poapnenja žil v možganih, obolenja ali slabosti srca, motenj v krvnem obtoku tef lahkih krvavitev v notranjem ušesu, v labirintu. (Pri starejših ljudeh je treba iskati vzroke omotice v enem izmed zadnji0 primerov. Za zdravljenje teh motenj se priporoča slana dieta. Ker Pa je za pravilno zdravljenje nujno potrebno, da poznamo praveg3 povzročitelja omotice, vsem, ki trpijo na tem, svetujemo, da se pustijo preiskati od zdravnika, specialista in to v večji ustanovit kjer so na razpolago najmodernejši pripomočki za specialne preglede. Na podlagi prave diagnoze potem zdravnik tudi pred' piše ustrezni način zdravljenja. ZAKLJUČENO JE OKRAJNO PRVENSTVO V_ STRELJANJU Tržičani najboljši objave • ogrlasi Mali oglasi V nedeljo dopoldan je bilo na Jesenicah okrajno strelsko prvenstvo z vojaško puško in pištolo. Na strelišču se je zbralo preko 100 strelcev in strelk iz vseh družin Gorenjske. Tako velike udeležbe na okrajnem prvenstvu, kakršna je bila letos, do sedaj še ni bilo. Pohvaliti pa moramo tudi nov način nagrajevanja strelcev, katerega je uvedla SZS. Na letošnjem okrajnem prvenstvu so si strelci lahko priborili bronasto, srebrno in zlato medaljo - dobrega strelca. Za najboljše dosežene rezultate pa so bila pripravljena tudi praktična darila. Na letošnjem prvenstvu so družine nastopale ekipno, lahko pa tudi kot posamezniki, ker se je ocenjeval dvojni plasman. Tržičani so na tem tekmovanju Ponovno pokazali, da so z vojaško puško nepremagljivi, saj so ekipno in posamezno zasedli najboljša mesta. Po udeležbi Pa so bili Jeseničani najmočnejši ter so bili nevaren nasprotnik Tržičanom. Na prvenstvu pa so prednjačili mladinci, saj so zasedli kar 5 mest cd 10. »Stari asi« so se slabše odrezali in je očitno, da jih bodo mladinci izpodrinili iz lest- vice najboljših strelcev. Nekaterim strelcem pa je manjkalo treninga, zato jih je večje število izpadlo iz tekmovanja na Titovi tarči. Pohvaliti je tudi sodniški zbor in dežurne strelišča, ki imajo vse zasluge, da je tekmovanje kljub tako veliki udeležbi potekalo nemoteno. Rezultati tekmovanja: vojaška puška — ekipno 1. Tržič 969 krogov, 2. Jesenice 955 krogov, 3. Javornik 862 in Radovljica s 672 krogi. Posamezniki — 1. Vili Bedina 210 krogov (Tržič), 2. Hanzi Verdnlk 208 krogov (Jesenice), 3. Jože Otrin 207 krogov (Javornik), 4. Stane Sekne 201 krog (Jesenice). Vsi štirje so si priborili zlate medalje dobrega strelca. Vojaška pištola: 1. Lado Brejc 146 krogov (Tržič), 2. Bojan Horvat 121 (Radovljica), obadva sta si priborila zlate medalje; 3. Stane Sekne 111 (Jesenice) in 4. Lado Jekovec 110 (Tržič), priborilas ta si bronasti medalji dobrega strelca. R. Carman Les za ostrešje prodam ali zamenjam za enako vredno stvar. Naslov v oglasnem oddelku. Planinsko društvo Radovljica sporoča, da bo Roblekov dom na Begunjščici od 8. junija t. 1. dalje redno oskrbovan. Pogačnikov dom pri Kriških jezerih bo stalno oskrbovan od 1. julija t. 1. dalje. Orehov furnir. Kuhinjske in sobne oprave prodam ali zamenjam za les. Prevzamem mizarska dela — stavbna in pohištvena. Pungeršek, Stražišče 77 — Kranj. sodiie a Obsojeni škodljivci v „Iskri" V NEDELJO BO V KRANJU VELIKA STRELSKA PRIREDITEV V nedeljo dopoldan bo strelska družina Ivo Jokl iz Kranja razvila na Planini svoj družinski prapor, kateremu bo botroval Ivan Bertoncelj - Johan. Pred razvitjem prapora bo na strelišču v Struževem z vojaško Puško četverolboj družin iz Planine, Predoselj, Tržiča in Primskovega. V tovarni »Sava« Kranj pa bo v dopoldanskih urah okrajno prvenstvo za pionirje z zračno puško, v Tržiču pa za članice in mladince. Poročali smo že, da tečo pred sodiščem v Kranju kazenski postopek zoper večjo skupino obdolžencev, ki so kradli oziroma prikrivali ukradene predmete na škodo tovarne »Iskra«. Te dni je bila izrečena sodba, po kateri so storilci prejeli zaslužene kazni. Za tatvino bakrenih kotlov, storjeno-že leta 1951, se je zagovarjal Drago Treven, finome-hanik. Za isto kaznivo dejanje je bil svoječasno že obsojen Mirko Bukovnik, ki pa je tedaj sostorilca prikril. Drago Treven je bil še obsojen za tatvino vrtalnega stroja, vrednega 28.000 din, kar je storil skupno z elektromehanikom Borisom Bavdkom. Bavdek je sicer tatvino trdovratno zanikal, sodišče pa ga je kljub temu spoznalo za krivega, z ozirom na prepričljivo izpoved soobdolže-nega Trevna in izjave nekih so-obdolžencev. Ti so vedelf povedati, da je Bavdek nekoč izra- NESRECA V PLANINAH Dne 3. 6. 1956 ob 10. uri se je smrtno ponesrečil na Kal-škem grebenu v Kamniških planinah Branko Zornberg, rojen 30. 5. 1911 v Zagrebu, poročen, nameščenec, stanujoč Zagreb, Trakaščanska ul. št. 27. Takoj po nesreči je odšla na kraj nesreče skupina gorske reševalne službe in ponesrečenca prenesla v Kokro. Vse kaže, da je imenovani, ko je šel po grebenu, zgubil ravnotežje, ker se rnu je zavrtelo v glavi in je padel v prepad ter bil takoj mrtev. J. M. SMRTNA ŽRTEV PRI PODIRANJU DREVJA Dne 4. 6. 1956 je Anton Cvetek, rojen 1. 6. 1939 iz Stare Fužine 42, odšel s svojim očetom v gozd, kjer sta sekala bukovino. Pri podiranju pa je padlo eno deblo drugače kakor sta predvidela in ker sta bila preblizu je padlo na sjna Antona. Dobil je težje telesne do-škodbe, katerim je že na poti v bolnišnico podlegel. Tudi ta mlada žrtev je posledica premajhne previdnosti, ki jo pri delih, kot zgoraj omenjeno, ni nikoli dovolj. J. Al. zil svoje nezadovoljstvo, ker mu Treven še ni izplačal dolžne vsote, t. j. dobička od ukradenega vrtalnega stroja. Zaradi tatvine 500 kom. ba-kelitnih gumbov je bil obsojen kovinostrugar Kristo Nadižar, kontrolor. Le ta je bakelitne gumbe s posredovanjem Franca Perica, Kristine Bukovniko-ve in Franca Rutarja spravil iz tovarne tako, da jih je ob večerni vožnji z avtobusom odpeljal iz tovarne šofer Rutar. Ker ni bil dokazan predhodni dogovor zadnjih soobdolžencev za storitev kaznivega dejanja, so bili tako Peric, Bukovnikova in Rutar obsojeni samo za kaznivo dejanje prikrivanja. Zaradi prikrivanja ukradenega vrtalnega stroja sta bila obsojena Rudolf Puhar in Franc Rogelj. Prvi zato, ker je pre-skrbel kupca za ukraden stroj, slednji pa zato, ker je kupil vrtalni stroj, pa bi z ozirom na ceno istega moral vedeti, da je ukraden. Da to drži, priča dejstvo, da je Franc Rogelj kupljeni vrtalni stroj takoj prodal naprej z dobičkom. Zaradi tatvine 70,5 kg cina je bil obsojen Stanko Smole j, livar. Le-ta je kradel c^n iž priročnega skladišča livarne in ga odnašal domov ter dalje prodajal. To dejanje je bilo stor- jeno v letu 1954. Možnost, da je do takih tatvin prišlo, ne da bi tovarna opazila kak primanjkljaj, kaže na takratno izredno slabo evidenco, ki se je doslej z ozirom na boleče izkušnje že izdatno popravila. Zaradi napeljevanja Stanka Smolej a k tatvini cina sta bila še obsojena Drago Treven in Mirko Bukovnik. Zaradi prikrivanja cina pa so bili obsojeni Ivana Draksler, Franc Rovtar, Alojz Smole j in Anton Selan. Ivana Draksler in Franc Rovtar sta bila obsojena, ker sta cin prikrivala, čeravno sta vedela, da je bil ukraden, Smolej in Selan pa zato, ker bi po ceni morala vedeti, da cin ni poštenega izvora. v tistem času se cina sploh ni dobilo, cena pa je bila cca 4000 din za kg. Obtoženca sta ga kupila po 1500 oz. 1600 din za kilogram. Izrečene so bile sledeče kazni: Drago Treven 8 mesecev zapora, Boris Bavdek 4 mesece zapora, Kristo Nadižar 4 mesece, Stanko Smolej 1 leto zapora, Mirko Bukovnik 1 leto zapora, Rudolf Puhar 1 mesec zapora, Franc Peric 2 meseca zapora, ostali obdolženci pa so bili obsojeni na različne pogojne kazni. Sodba še ni pravnomočna. L. Do 50.000 din dam nagrade tistemu, ki mi odstopi ali preskrbi eno oz. dvosobno stanovanje v Kranju. Tudi kupim. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam dobro ohranjen moški šivalni stroj. Naslov v upravi lista. Prodam 2 postelji z mrežami in nočnimi omaricami. Vprašati Koncilija »Stari Mayr« - Kranj. Prodam foksterierja — čistokrvnega z rodovnikom — psico staro 3 mesece. Fajdiga, Kranjska gora 23. Kupim trodelno omaro sa obleko dobro ohranjeno. Bernik. Julija, Zg. Bitnje 108, p. Zab-nica. Preklicujem izgubljeno sindi-calno izkaznico na ime Golob Milena, Šenčur 230. Najdeno moško kolo št. 415176 brez znamke in dežni plašč. — Šifrer, Stara Loka 1, Sk. Loka. Zamenjam cnosobno stanovanje na Kalvariji za dvosobno ali večje v mestu. Naslov v upravi. Kadilci Gorenjske! Zahtevajte povsod priznano najboljše cigarete in to Sarajevske tobačne tovarne. Skladišče v Ljubljani, Kolodvorska 26. Iščem proti nagradi prazno, večjo sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati na upravo lista. Mestna klavnica odkupuje vsako količino sena po dnevni ceni. Prodam kravo lepo plemensko — v enem mesecu bo tretjič teletila. Eržen Franc. Okroglo 12, Naklo. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič sporoča, da naj se razne organizacije, ustanove in zasebniki ne obračajo več nanje s prošnjami za denarno ali kake druge podpore, ker nima podjetje za to nobenih razpoložljivih sredstev. Na take prošnje podjetje v bodoče sploh ne bo več odgovarjajo. ZAPORA CESTE! — Cesta III/1363 odcep od zvezne ceste Predtrg — Radovljica od Ka-teža do Hiršmana bo zaradi popravila vodovodne napeljave v času od 11. junija do 1. julija zaprta za ves vozovni promet. Promet za Radovljico se bo v tem času vršil po »Cesti Talcev«. RAZPIS Obja HI...............I...................>.........MtU........ PRODAMO SLEDEČA OSNOVNA SREDSTVA: 1 kom. elektromotor 10 KW tri kot 380 VV 1400 obr./min 1 kom. vodna črpalka 0,82 K^V 14 kom. betonskih oken 1,70 krat 1,40 cm s steklom. PONUDBE POSLATI NA »PILARNA« RETECE PRI ŠK. LOKI 1 ima #t« &pc?K*,da Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, Radijski dnevnik ob 19.00 in 22.00. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 15.15. in ob delavnikih ob 17.15. Uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30. uri. PETEK, 8. JUNIJA U.05 Bedrich Smetana: Tri simfonične pesnitve iz cikla »Moja domovina«. H.45 Cicibanom — dober dan! (Jože Šmid: Pol za šalo pol za res). 12.40 Johannes Brahms: Madžarski plesi. 14.30 aZnimivosti doma in po srvetu. 15.40 Utrinki iz literature — R. Syberberg: Da bi kamni postali kruh. ^8.00 Spoznavajmo človeka. 18.15 15 minut z Veselimi godci. 18.45 Zabavne melodije izvaja Ljubljanski plesni sekstet. ^•OO Tedenski zumanje-politični pregled. 20.15 Glasbena medigra. 20.30 Pesimi raznih narodov (sodeluje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Sko-berneta — oddaja -j komentarjem). *1-15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Mednarodna radijska univerza — a) Dr. Igličar: Teleskop — okno v svet; b) Sir John Cookcroft: Načelo nuklearnih reaktorjev — II. SOBOTA, 9. JUNIJA jl-45 Pojite z nama, otroci! *2.40 Pesmi in arije Jakova Gotovca. 18.00 18.15 18.30 20.00 13.35 Za prijetno razvedrilo. 14.30 Pionirski kotiček. 14.45 Pionirski zfbori pojo. 15.40 Utrinki iz literature — Pavle Zidar: Pesmi. Okno v svet: Kambodža na poti neodvisnosti. Poj e Ljubi j anski komorni zbor p. v. Milka (Skober-neta. Jezikovni pogovori. Veseli večer. NEDELJA, 10. JUNIJA 8.00 Otroška predstava — Leopold Suhadolčan: Čudežna srajca. GLAS HK 8.50 Nedeljsko jutro na vasi (spored slovenskih narodnih pesmi in napevov). 9.30 Še pomnite, tovariši... a) Marjan Podobnik: Rapu-Ševa mama — b) Partizanske pesmi. 10.00 Nedeljski simfonični koncert L. van Beethoven: Leonora, uvertura št. 3 — Josef Haydn: Simfonija št. 80 v d-molu Niccolo Pa-ganini: Koncert za violino in orkester št. 4 v d-molu Marjan Kozina: Baletna suita. 11.15 Oddaja zja Beneške Slor-vence. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 16.30 Pri meteorologih na Kredarici (reportaža). 18.00 Radijska igra — Suhovo-Kobilin: Svatba Krečin-skega. 21.00 Športna poročila. 22.15 Nočni koncert — Bruno Bjelinski: Koncert za klarinet in godalni orkester Slavko Osterc: Suita. PONEDELJEK, 11. JUNIJA 6.20 Naš jedilnik. 11.50 Za dom in žene. 12.00 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi in domačih poskočnic. 12.40 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka. 14.30 Radijski leksikon. 16.00 Utrinki iz literature — Norman Mailer: Mrtvi domačin. 18.00 Kronika. 18.45 Kulturni obzornik. 20.00 Simfonični koncert Radia Ljubljana Hector Berlijz: Faustovo pogubljenje, oratorij za soliste, zbor in orkester. 22.25 »Glasba ne pozna meja« — sodelujejo Denise Benoit (Pariš), Jelka Cvetežar (Ljubljana, Plesni orkester Radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča, Bruce Low (Amsterdam), Stanlev Carter (Ženeva), Horst Jan-kovski (Stuttgart), Johny Teupen (Koln), Jack- Die-val (Pariš), Kamilo Hoh-njec (Zagreb) Mihajlo Sva-ro (Zagreb) — I. del (Magnetofonski posnetki koncerta 5. V. v Ljubljani). TOREK, 12. JUNIJA 8.00 Prireditelja slovenskih narodnih pesmi Ciril Pregelj in Luka Kramolc. 8.30 Radijski roman — Jan de Hartog: Thalassa. 8.50 Glasba ne pozna meja (Koncert Zabavnega orkestra Radia Ljubljana — posnetki z javnega koncerta 3.5. v veliki filhar-monični dvorani) I. del., 10.05 Iz del Johannesa Brahmsa: (glasbena oddaja s komentarjem). 11.45 Cicibanom dober dan! (angleška pravljica »Mala lokomotiva«). 13.35 Virtuozne skladbe za razne inštrumente. 14.30 Gospodinjski omnibus. 16.00 Utrinki iz literature Norman Mailer: Mrtvi domačin. 18.00 Športni tednik. 18.50 Zunanje - politični feljton: Atomi v gospodarstvu in politiki. 20.00 Poje zbor doma JNA iz Beograda p. v. Slobodana Krstiča. 20.30 Tedenski notranje politični pregled. 20.55 Radijska igra — Ivan Cankar: Hlapec Jernej. SREDA, 13. JUNIJA 11.50 Za dom in žene. 12.40 Pred mikrofonom so Veseli godci. 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.35 Štiri operne medigre. 16.00 Utrinki iz literature — Luigi Pirandello: Zažgi slamo! 18.00 Po ljubljanskih vajeniških domovih ob koncu šolskega leta (reportaža). 18.45 Radijska univerza Doktor Erich Rauptman: O bolezni bezgavk. 20.00 Richard Wagner: Tristan in Isolda, drugo dejanje. 22.15 »Glasba ne pozna meja«. (Magnetofonski posnetki koncerta 5. 5. v Ljubljani). ČETRTEK, 14. JUNIJA 11.45 Dober dan otroci! 14.30 Turistična oddaja. 16.00 Utrinki iz literature — Otroške pesmi Grigorija Viteza (prevedel Janez Menart). 16.20 40 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. 21.00 Jan Neruda: Iz sveta in zatišja. 22.15 »Glasba ne pozna meja« (Posnetki koncerta 5. V. v Ljubljani). ve OBVESTILO HIŠNIM LASTNIKOM Vse hišne lastnike obveščamo, da je izšel nov HIŠNI RED, katerega si morajo obvezno nabaviti. Dobi se v knjigarni »Simon Jenko« a din 10.— Stan. uprava Kranj OBVESTILO X. REDNI OBČNI ZBOR PODRUŽNICE DU V KRANJU je v petek, dne 8. junija 1956 ob 15. uri v zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju z običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge je treba poslati upravnemu odboru podružnice najkasneje do ponedeljka, dne 4. junija 1956. KINO »STORZlC« KRANJ 9. junija, premiera francoskega barvnega filma »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA« ob 16. in 20. uri. 8. junija, ameriški barvani film »FANT IZ OKLAHOME« ob 18. in 20. uri. 10. junija, matineja ob 9. in 14. uri premiera ameriškega barvnega filma »DVORIŠČNO OKNO«, v gl. vlogi: Grace Kel-ly, James Stewart. — Francoski barvani film »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA« ob 16., 18. in 20. uri. LETNI KINO »PARTIZAN« 8. junija, francoski barvani film »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA« ob 20.30. uri. 9. junija, dvojni program, ob 20.30. uri francoski barvani film »AVANTURE SEVILJSKEGA BRIVCA«, ob 22.15. uri premiera ameriškega barvanega filma »DVORIŠČNO OKNO«. 10. junija, ameriški barvani film »DVORIŠČNO OKNO« ob 20.30. uri. KINO »SVOBODA« stra2isce 9. junija, ameriški barv. film »FANT IZ OKLAHOME« ob 19. uri, premiera ameriškega barvnega filma »DVORIŠČNO OKNO« ob 20.45 uri. 10. junija, francoski barvani film »AVANTURE SEVILJSKE- Za vpis učencev v I. letnik Industrijske šole »Iskra« Kranj. Industrijska šola »Iskra« v Kranju razpisuje vpis učencev za šolsko leto 1956/57 za izučitev naslednjih poklicev: kovinostrugar (13) kovinorezkalec (10) Strojni ključavničar (10) orodjar (8) finomehanik (8) elektromehanik (4) telefonski mehanik (3) avtoelektrik (4) Pogoji za vpis: dovršena nižja gimnazija ali njej po stopnji enakovredna šola (osemletka); starost od 14 do 17 let; fizično krepak, telesno in duševno zdrav; uspešno prestana preizkušnja iz praktičnega dela, matematike in slovenščine. Prošnje, kolkovane z drž. ko-lekom za din 30 in din 20 v gotovini, sprejema ravnateljstvo do 15. junija 1956. Prošnji priložite: šolsko spričevalo, rojstni list, zdravniško spričevalo in lastnoročno napisan življenjepis. Tisti, ki žele stanovati v internatu, naj predložijo še prošnjo za sprejem v internat. Oskrbnina in hrana znašata din 4500 mesečno. V času šolanja prejemajo u-čenci naslednje mesečne denarne nagrade: v I. letniku din 2000, v II. letniku din 2500 in v III. letniku din 3500. Podrobnejša navodila dobite v upravi šole. Ravnateljstvo RAZPIS Kmetijska zadruga Ljubno na Gorenjskem razpisuje: 1. mesto knjigovodja 2. mesto upravnika zadruge Pogoji: popolna srednješolska izobrazba z dveletno prakso na navedenih delovnih mestih. — Plača po tarifnem pravilniku. Iščem proti nagradi prazno večjo sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe poslati na upravo lista. RAZPIS Kmetijska zadruga Velesovo razpisuje mesto knjigovodje. Zaželena dovršena srednja ekonomska šola in petletna praksa v knjigovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. — Ponudbe poslati na Kmetijsko zadrugo Velesovo, pošla Cerklje na Gorenjskem. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ 9. junija ob 20. uri — predstava na prostem, v slučaju slabega vremena ob istem času v gledališču — Carlo Goldoni: »LAŽNIVEC«. — Veseloigra v treh dejanjih (7 slikah). 10. junija ob 10. uri dopoldan matineja za šole, ob 16. uri popoldan — izven — Gostovanje v Železnikih —> Grimm-Skufca: »JANKO IN METKA«. — Pravljica v treh dejanjih (4 slikah). T/l TE6EH BOMO 6LEĐALI GA brivca« ob 14. uri, ameriška barvani film »fant iz oklahome« ob 16., 18., in 20. uri — zadnjikrat. KINO NAKLO 9. junija, premiera češkega barvnega filma »JAN hus« ob 20. uri. 10. junija, ob 10. uri matineja češkega barvnega film »JAN hus«; premiera angleškega filma »razdvojeno srce« ob 14., 18. in 20. uri; premiera ameriškega barvnega filma »DVOriščno OKNO« Ob 16. uri. KINO »SORA« ŠK. LOKA Od 8. do 10. junija ameriški film »neumni podvig«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 9. in 10. junija, ameriški barv. film »melba«, v gl. vlogi Pa-trice Munsel. Predstave v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 8. junija madž. barv. fi)1m »kvišku glavo«. 9. in 10. junija madž. barvni film »MIMIOLFI«. KINO »PLAVŽ« JESENICE 8. junija ameriški barv. film »karneval V teksasu«. 9. in 10. junija, ameriški film »žrtvovani«. Sofenjske 7 SORODNIKI Našemu najdražjemu, sorodniki«. Tako je pisalo na pogrebnem vencu, ki so ga položili sorodniki na moj grob. Vsekakor prerani grob, kakor se je izrazila teta Klavdija. Nisem bil dober, bogme, toda takšne hvale, kakor so mi jo peli pri Cvenkeljnu, kjer so zalili moje posmrtne ostanke, nisem zaslužil. Res je, da sem imel ženo rad in je nisem pretepal, toda res je tudi, da je gladil nisem. V službi sem bil tak kot večina drugih, a vzor uslužbenca nikakor ne. Zavisten sem bil vsem, ki so imeli večjo plačo od mene in opravljal sem rad, med štirimi očmi Seveda. Zdaj, ko sem mrtev, nimam ne namena, ne volje, govoriti laži. Zato se mi zdi neumno, da preveličujejo moje sposobnosti in lastnosti. Pri odprtem grobu so jokali in se držali na moč žalostno. Zanimalo me je, ali jim, mojim sorodnikom, jok prihaja od srca. Zato sem nekoliko privzdignil pokrov krste in poškilil na svetlo. Teta Klavdija je tiščala robec na usta in hlipala. Kljub temu sem videl, kako je nekaj pošepnila svakinji Juditi. Zdi se mi