FEBRUAR
1	S Ignacij
2	C SveSnica
3	P Blaž	+ jI S Andrej. Korz.g
SNI. Pfodpostna
6	P Doroteja
7	T Romuald
8	S Janez iz Mate
9	6 Apolonija
10	P školastika + "8
11	Lurika M. B.
12 N 2. Predpostna IS P Line. r„ Jordan
14	T Valentin
15	S Faustin
16	0 Julijam.
mn SLOVENSKI OST 15 S3MERIE3
Butol P* v m in mrod — trn pravico to retnUtt — od boj* gta tmagel
GEASILO SLOV. KATOE. DEHWSTVA V AMERIKI IN URADNO GEASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA! S CHIGAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE K ZEDINJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of, font Slovenian Organizational
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH™
Med preprostimi ceremonijami položili truplo papeža Pija XI. k večnemu počitku v grobnici katedrale sv. Petra. — Pogrebu so prisostvovali samo povabljeni in splošno občinstvo ni imelo dostopa.
Vatikan. — Telesni ostanki Pokojnega velikega papeža Pija XI. so bili v torek popoldne položeni k večnemu počitku v grobnici pod katedralo sv- Petra. Zadnjič je tako ta Papež prisostvoval ceremonijam v tej katedrali, ki pa so se bistveno razlikovale od vseh prejšnjih, ne samo po tem, da so bile prejšnje vese-iega in prazničnega značaja, ^danje pa trpko-žalostnega, kakor je žalosten vsak pogreb, ;marveč kontrast je bil lUdi v tem, da so se vršile Prejšnje v vsem sijaju in pom-Pu,sedanje pa so vzbujale pokornost po svoji skrajni preprostosti, s kakoršno se je po-&*eb vršil.
Ker bi bil naval preveč si-'en, se splošnemu občinstvu sPloh ni dovolil za časa po-
PRIPOROČILO GLEDE JUDOV
Filipini ponudili zatočišče več tisoč Judom.
London, Anglija. — Mednarodni odbor za reševanje problema beguncev, je zadnji ponedeljek prejel od predsednika Quezona s Filipinov ponudbo, da se nai ene m filipinskih otokov lahko naseli več tisoč Judov. Istočasno pa je bivši predsednik omenjenega odbora, Rublee, sporočil zahteve, ki jih je stavil Hitler glede izselitve Judov iz Nemčije. Ena glavnih med njimi je ta, da se čim najprej odstrani iz Nemčije do 200,-000 mladih judovskih delavcev, dočim bo drugim dovolje-^'ebnih obredov vstop v ka-, na razmeroma prostost, do-L°dralo in prisostvovali so le kler se še oni ne izselijo. Povabljeni; med temi so bili
JAPONSKA
GR0Z[ RUSIJI
Japonski parlament zahteva
ostrejše stališče.
„ , — ------ „
kardinali, škofje, drugi cerkveni dostojanstveniki, poletni diplomati ter razne dru-odlične osebnosti. Pogrebni obredi,ki so se oddali po radio sirom sveta, so ^ pričeli kmalu po 4. uri. Na ^amenje prefekta apostolih ceremonij, Msgr. Respig.
Ja> se je dvignila rakev z Mrtvaškega odra, ob katerem le te dni na stotisoče vernikov Napravilo zadnji obisk, in ^voril se je sprevod po cer-I *> Pri katerem so na! čelu ;°rakali stražniki, za njimi je nosilec križa in nato norici krste, takoj za krsto pa Papeški tajnik, kardinal Pa-j'e!li> in potem drugi kardina-Tekom sprevoda je zbor J3eI mrtvaške pesmi.
Pred glavnim oltarjem, ka-Jor so prinesli truplo, so sle. 'h končni obredi in nato se je truplo vložilo v trojno ra-{ev- Notranja rakev je iz ci-
SS,neFa lesa' srednJ'a iz četrt ča' debelega svinca, zunanja ^ iz brestovskega lesa. Po 'ožitvi trupla je bila vsaka d«ev posebej prepasana s
akom in z voskom zapečatena,
, truplo z rakvami je bilo at0 vloženo na nosilnice in aPeljano na kolesih proti fobnici ter tata" spuščeno na kjer bo počivalo. Pravno velikim oltarjem je bilo °-ozeno truplo, in sicer ob ram prejšnjih dveh pape-
obredi skupaj so trajali 0 uro in pol in med njimi so ni-°.novi zunaj po Rimu ozna-n j :1 svetu(da je na svoji zad-ž Poti k večnemu in zaslu-na-envU počitku ne samo eden ^•'Večjih poglavarjev, kar jih " »nela katoliška cerkev, č]'rvfč tudi eden največjih sver , ljubov' kar Jih je rodil kateri je posvetil svoje tu Ci,ln zmožnosti, da bi osre-k ^.!oveštvo ter ga pripravil in yubezni. Njegove
štov niS0 bHe vedno UP°-h0(^ne' tQda pozabljene ne
pija X. in Benedikta XV.
'SjRiT
E AMER. SLOVENCA'
ZDAJ VEČ NI POTREBNO, IZGUBLJATI ZOB
Chicago, 111. — Zoba, ki se pri koreninah gnoji in za katerega doslej niso vedeli druge pomoči, kakor izdreti ga in vreči proč, zdaj ne bo , treba več izgubiti. Tak zob se enostavno izdere, očisti njega korenina in njega votlina v čeljusti in se potem zopet vtakne nazaj. To se je praktično pokazalo zadnji ponedeljek pri zborovanju društva chica-ških zobozdravnikov v Stevens hotelu in demonstrator je bil dr. C. W. Messinger iz Houghton, Mich. Ta zobozdravnik je dejal, da je tekom zadnjih šest let na ta način izruval in zasadil zopet nazaj 65 zob, ter je celi proces tudi natančno razložil in pričakovati je, da se bodo poslužili njegove metode tudi drugi zobozdravniki. Tekom štirih tednov, praivj ta dentist, se očiščeni zob zopet zraste z mesom in je dober kakor prej za najmanj pet let.
NESREČNI DOGODEK IMEL SREČEN KONEC
Chicago, 111. — Na Des Plaines reki v Schiller parku so se zadnji ponedeljek drsali trije dečki iz okolice, stari 10. 12 in 14 let. Led pa se jim je vdrl in vsi trije so zdrknili v vodo. Najstarejši od njih pa je bil toliko duhaprisoten, da je rešil sebe in oba druga. Dočim je enega porinil toliko,da je ta lahko splaval in prišel do obrežja, se je najmlajši o-prijel njegovega hrbta in z njim vred je odplaval do plitvine. Dečki-skavti, ki so bili na obrežju, so nato nudili končno pomoč vsem.
-o——
Škof Byrrne povdarja: "Tisoče katoličanov imAmo, ki mislijo, da se jih nadleguje le radi take potrebe, da prispevajo tiste dolarje, ki gredo za katol. tisk. Ti ne aplicirajo besede "potreba" na same se« be, namreč da sami zelo po-trebujejo tistega, kar jim nudi, dan za dnem, ali teden za tednom katoliški tisk".
Tokio, Japonska. — Nove grožnje, da bo Japonska zavzela odločnejše stališče napram sovjetski Rusiji, so se slišale ta torek v japonskem parlamentu, ko so prišle vesti, da so se vršili ob meji Mandžukuo ponovni spopadi. Eden govornikov je v parlamentu povdarjal, cla mora japonska vlada pokazati Rusiji svojo moč, češ, da danes vlada doba, ko sila deli pravico, za kar je postavil v zgled Nemčijo in Italijo. Sprejela se je nato resolucija, v kateri se zahteva od vlade, da mora ta uporabljati "napram Rusiji o-strejše stališče.
IZID BASKETBALL TEKME
So. Chicago, 111. — Pri nedeljski tekmi basketball skupin KSKJ iz osrednjega zapa-da so odnesli prvo mesto Ba-ragovci iz Milwaukee in postali s tem "heavyweight champions". Premagali so Štefanovce iz Chicage 23 proti 19. Med "lightweight" skupinami so dosegli zmago Flor-janovci iz So. Chicage proti skupini sv. Frančiška iz Jo-lieta, in sicer z 29 proti 27. Pri končni tekmi med dekliškimi Skupinami pa so članice dr. sv. Ane iz Waukegana potolkle svetoštefansko skupino iz Chicage z 35 proti 19. Zanimive tekme so trajale dva dni, v soboto in nedeljo, ter jih je prišlo gledat število slovenskega občinstva od blizu in daleč.
KONGRES POKAZAL SPOŠTOVANJE PAPEŽU
Washington, D. C. — Obe kongresni zbornici ste zadnji ponedeljek sprejeli resolucijo, v kateri se je izrazilo sožalje zaradi smrti papeža Pija, in nato ste iz spoštovanja do pokojnega papeža obe zbornici tudi ukinili zasedanje za tisti dan. V senatu so imeli govor štirje senatorji, m e d njimi Wagner iz N. Y., ki so proslavljali veliko delo, ki ga je pokojnik izvršil.
KR1ZEMJVETA
—	Perpignan, Francija. — Katalonija je zdaj končno popolnoma v rokah nacionalistov. V ponedeljek so jo zapustile zadnje vladne čete, ki so se do zadnjega borile; dan preje so nacijonalistom še vzele nazaj neko mesto.
—	Berlin, Nemčija. — V nemško državno blagajno je prišlo to sredo 100 milijonov dolarjev, ki so jih morali prispevati Judje kot drugi obrok na kazen 400 milijonov dolarjev zaradi urwp nazijskega diplomata v Parizu. Prvi ena-lii obrok je bil plačan v decembru.
—	Mexico City, Mehika. — Na predsednikovo odredbo se je te dni zaplenilo nad 50,900 akrov zemlje, kjer se prideluje sladkor; ta zemlja je bila iast ameriške United Sugar družbe. Zemlja se bo razdelila med domače kmete.
BRANDEIS RES1GMRAL
82 letni sodnik Brandeis se pretekli ponedeljek odpravil v pokoj. — Bil eden liberalnih sodnikov.
AMERIKA NA POMOČ DRŽAVLJANOM
Šanghaj, Kitajska. — Iz Hongkonga je bila ta torek odposlala neka ameriška bojna ladja na o"tok Hainan, katerega so Japonci zadnji teden zasedli. Naloga te ladje je, da nudi pomoč airferiskim državljanom na omenjenem o-toku, po številu 25, od katerih se ni čulo, odkar so se Janon-ci zasidrali na otoku.
PAMETNO PRIPOROČILO ZDRAVNIKOM
Chicago, 111.—Da bo zdrav-ništvo prej ali slej kontrolirano od države, je popolnoma sigurna stvar. Tako se je izrazil na zborovanju zobozdravnikov v ponedeljek dr. Dyk-i stra, predsednik Wisconsin univerze, in priporočal zdravnikom, naj opuste svojo odpornost proti temu in raje sodelujejo pri izvedbi tega preobrata. Drugače, pravi, se bo to izvršilo preko njih glav in utegnejo dobiti kontrolo nad medicino v roke razni brezvestni politikaši, namesto, da bi bila v izvedenih rokah zdravnikov samih.
Washington, D. C. — Na
vrhovnem sodišču Zed. držav je zopet izpraznjeno eno mesto, ko je zadnji ponedeljek eden sodnikov, Louis D. Brandeis, podal ostavko.
Ostavka sama je prišla po-polnom'a nepričakovano, dasi se je slutilo, da se namerava ta sodnik, ki je dosegel lepo starost 82 let, prej ali slej umakniti z javnega dela. V ponedeljek je sodnik še opravil svoje navadne posle pri zborovanju sodnega zbora, takoj nato pa je poslal predsedniku Roosevcltu pismo, v katerem je sporočil svojo re-signacijo s takojšnjo veljavo.
Roosevelt je tudi nemudoma odgovoril in ostavko sprejel, toda obenem je izrazil toplo priznanje in zahvalo Brandeisu za njegovo delo, ki ga je vršil za dobrobit dežele.
Brandeis je bil eden tako-zyanih liberalnih sodnikov, kateri so tvorili manjšino v prvih letih Rooseveltove vlade in ki je bil New dealu naklonjen. Pričakuje se, da bo predsednik v najkrajšem času imenoval naslednika na izpraznjeno mesto, in o tem, kdo bo to mesto zasedel, se seveda na dolgo in široko u-giba. Gotovega se pa o tem nič ne ve, kajti doslej, kakor znano, je predsednik v takih imenovanjih še vedno presenetil javnost.
-o-
DOMNEVE GLEDE BODOČEGA PAPEŽA
Rim, Italija. — Po nekem znamenju sklepa Rim, da se lahko že namigne, kdo bo bodoči papež. Po smrti Pija X. je bil kardinal Chiesa prvi med kardinali, ki je prispel v Rim k volitvam. In ta kardinal je 'bil bodoči papež Benedikt XV. Po njegovi smrti je prvi prišel kardinal Ratti — postal je Pij XI. In zdaj pa je bil prvi v Rinm kardinal Schuster iz Milana, torej . . .
PROTIAEROPLANSKE PRIPRAVE V ANGLIJI
Slika kaže, ko angleški vojni minister, L. Hore-Belisha, inspicira priprave nekega vojaškega oddelka, ustanovljenega 2a odbijanje sovražnih aeroplanov. Med pripravami so žarkometi in protiletalski topovi..
Is Jugoslavije
Zadnje poglavje nenavadne vožnje mrliča v fijakerski kočiji se je vršilo pred mariborskim sodiščem. — Žalosten dogodek v mestni gostilni. — Smrtna kosa. — Še o tem in onem iz domovine.
Zaradi uboja pred sodniki
Maribor, 20. jan. — Danes te je pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča zagovarjal 30 letni čevljarski pomočnik Josip Topolenik,zaradi žalostnega slučaja, ki se je odigral že meseca decembra v Rad vanju. Takrat je nekega večera odpeljal mariborski izvošček Franc Šumandl od večernega ljubljanskega \laka trgovca Smoleta na njegov dom v Radvanje. Dospela sta tja okoli 11. Ko je Šu-mandl dobil plačilo za vožnjo, se je kljub temu, da je bil že precej vinjen, podal v gostilno, kjer je naročil če-trtinko vina. Prisedel je k čevljarskemu pomočniku To-polčniku, ki je sam sedel v gostilniški sobi. Sumandl je začel takoj siliti v Topolčni-ka, dasi temu ni bilo za pijanega gosta. Poinujal mu je, naj pije njegovo vino in ker je Topo'cnik to odklonil, je Šumandl vzrojil ter mu začel groziti. Gostilničafrka je spravila nato oba gosta iz gostilne ter zaklenila za njima vrata. Na cesti pa je Šumandl To-polčnika naenkrat napadel ter mu primazal tri zaušnice. To je napadenega tako razjezilo, da je potegnil čevljarski nož ter dregnil z njim Šumandla v prsi. Šumandl se je opotekel, dasi pa je bil zadet naravnost v srce, je vendar imel toliko moči, cla se je spravil na kozla svoje kočije, potegnil odejo s konja ter ga pognal. Med vožnjo pa je mrtev omahnil nazaj, tako da so mu noge ostale na kozlu, telo pa je ležalo v kočiji z glavo na zaldnjem sedežu. Fijakerski konj je tako mirno krevsal z mrličem iz Radvamja proti mestu ter bi bil pripeljal svojega gospodarja naravnost v domači hlev, da ga ni prej opazil stražnik na ulici ter ga pred kavarno Orient ustavil. Mislil .je, da je izvošček pijan zaspal, ko pa ga je hotel prebuditi, je videl, da je ves krvav in mrtev.
Topolčnik je danes svoje dejanje priznal,zagovarjal pa se je s silobranom in veliko razburjenostjo, ki so jo povzročile klofute. Obsojen je bil na 3 leta strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic.
Zagoneten strup
Maribor, 23. jan. — Žalosten dogodek se je pripetil v neki gostilni v Mlinski ulici v nedeljo okrog pol 9 zvečer. V gostilni se je nahajal v manjši družbi 38 letni knjigovez Alojz Kodrič s Pobrežja. Močno je pil, ko pa ga je premagalo vino, je začel govoriti, da se bo umoril, in sicer kar precej. Pripovedoval je, da ima pri sebi prašek, po katerem se kar zaspi in človek v spanju brez bolečin umrje. Navzoči teh besed niso vzeli
resno, misleč, da jih govori pač vinjen človek. Kodrič pa je nenadoma vstal ter odšel iz gostilne. Čez nekaj časa jo zaslišala služkinja neko sto-* kanje, ki je prihajalo iz stranišča. Pogledala je in našla Kodriča ležečega na tleh. Bil je že nezavesten in ves zari-pel v obraz. Poklicali so reševalce, ki pa so prišli prepozno, ker je Kodrič že umrl. Zapustil je dve poslovilni pismi. Kaj ga je gnalo v nesreč-i o smrt, ni znano. Tudi še ni ugotovljeno, s kakšnim strupom se je končal.
-o-
Utonila v Krki . V petek 20. januarja je Marija Bele iz Straže pri Novem mestu v Krki prala perilo. Ker je bila bolehna, ji jo najbrže postalo slabo in je padla v vodo. To je opazila neka ženska in klicala ljudi na pomoč. Ko. ,so prihiteli ljudje, so umazani valovi precej narastle vode dekle že za«, grnili. Ljudje so pričeli takoj iskati truplo ponesrečenke, a ker je bila voda kalna, ga ni-.so mogli najti.
-o-
Smrtna kosa V Jeruzalemu, v Sveti deželi je umrl frančiškanski brat Tomaž Perovšek, ki je bil rojen pred 67 leti pri Sv. Gregor i j u na Dolenjskem. —. V Ljubljani je umrla Amalija Ivoutny, rojena Leopold Pov-Je, soproga trgovca stara 50 let. — V celjski bolnici je umrl Jakob Novak, posestnik iz Babne reke pri Sv. Štefanu blizu Šmarja.
--o——
Sleparski posredovalec Mirko M., 35 letni trgovski potnik iz Ljubljane, se je seznanil z mladim delavcem Antonom Škrjancem iz Vojni-ka pri Celju, kateri mu je potožil, da ne more dobiti službe. Mirko se je pohvalil, da ima zelo dobre zveze z neko banko, ki potrebuje nekaj slug. Ponudil se je Škerjancu, da mu proti plačilu 500 dinarjev preskrbi službo. $krjanc mu je izročil svoje dokumente in Čakal nekaj tednov, pre-dno mu je Mirko pokazal neko pismo, v katerem — banka sporoča, da bo v teku enega meseca upoštevala njegovo prošnjo. Pismo je Mirko kajpak sam spisal, ponaredil podpise in žig. Ker se je zdelo Škerjancu da vsa reč ž,e predolgo traja, je Mirka naznanil policiji, ki je pri hišni preiskavi ugotovila, da se fant na debelo- ukvarja s podobnimi posredovanji in so ga, vtaknili v zapor.
-o-
Nesreča pri delu Pri sekanju drv je priletelo (kos drva v oko 55 letnemu s kmečkemu dninarju Avgustu | Kukoviču iz Skale v mariborskem okraju. Drvo je priletelo s tako silo v oko, da je izgubil vid.

\	I
ŠTEV. (NO.) 32.	__^CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 16. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 16, 1939	_""" ~ "LETNIK (VOL). XLVHL
1	.................... ,.._.'	— . —- ... ' . t J—^—...... .■■,.., ,	. .	, ,	M, ^

Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 16. februarja 1939
Aroerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniStva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
_____$5.00
_____2.50
_____1.50
Za celo leto Za pol leta .... Za totrt leta
Z* Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za «elo lete -----------------------------$6.00
Za pol leta _______________________3.00
Za i*trt leta _______________________ 1.75
Posamezna številka
______ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued dally, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year .................................$5.00
For half a year ---------------------------- 2.50
For three months ________________________- 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _____________________________$6.00
For half year ................................ 3-00
For three months .......................— 1-75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo Tuaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Aet of March 3, 1879.
J. M. Trunk:
primeru z drugimi deželami. Usoda mojih sorodnikov v Avstriji, mi pove, kako srečen sem, da sem državljan te dežele. Amerikanci bi morali padati vsak dan na svoja kolena, v znak hvaležnosti za svojo svobodo." — Dobra in umestna misel, za tiste, ki te svobode ceniti ne znajo.
Zanimiva izjava. Pred nedolgim je skupina univerzitetnih profesorjev razpravljala o demokraciji. Besede so padale za in proti, kakor je bil ževslučaj. Končno so vsi priznali, da popolne demokracije na svetu nikjer ni in je tudi biti ne more. Popolen in čist demokrat je bil samo eflen na svetu in to je bil Krist, je izjavil eden izmed njih. Zadel je.
Politikarji se bahajo, da' je njihova zasluga, če je v deželi dobro. Ako je pa slabo, so krivi drugi.
Tisti, ki ima z lisjaki opravka, je dobro, da svoj kur-nik dobro zaklepa.
Zbor učenih
Le del "učenih" med amerikanskimi Slovenci, ki se postavljajo v filozofiji ali vsaj v nekem modrovanju, morem predstaviti javnosti. Dasi smo majčken narod, imamo celo v Ameriki dosti učenih, ki se sami imajo za silno učene, ker so nekaj čitali in še čitajo, in tudi drugi, se zdi, imajo velik rešpeht pred temi učenimi glavami, saj si pri-trgajo od ust, da plačujejo za robo, kjer je vsa ta učenost nakopičena in se dan na dan prodaja. Zopet samole nekaj imen. Pri "Prosveti" so pred vsem g. Molek, koj za njim utegne biti Barbič, Jack Yert v tujih hlačah, Zidanšek, Žlembergar, Ule, Gornik ... in še nekaj manjših zvezd. Pri "Napredku" je urednik V. Grill, ako so članki o nekem filozofiranju njegov duševni produkt, pri "Enakopravnosti" je Skapin, pri "M. L." Mary Jugg, pri "C. G." poleg urednika večinoma iste korifeje itd. itd. Nič na imenih, dasi bi bil tudi jaz pbnosen na kako slavno ime med učenimi, ker s kakim "čiv-čiv", "ajmoheom" ... ni kaj. Sicer je med njimi zopet več stopenj. Naravno, saj niti učeni ne morejo biti vsi glih učeni. Eni se odevajo v učeni plajšč Carlylea in Emersona med Saksonci, in Hegeliancev in nemških metafizikov, ki so dobili zdaj v Tomažu Mannu bolj izrazitega zastopnika. Tudi v plajšču čeških pozitivi-stov, toraj v učenosti Masaryka, Drtyna ... se prikazujejo in poskušajo. Vse to je pa hudo visoka učenost humanizma, in ne vem, koliko te robe razumejo "glave" same, ki pišejo, ko večinoma še kake gimnazije niso zmogle te glave, čitatelji pa bodo stali pred tako metafizično in humanistično učenostjo kakor "krava pred novimi vrati", da se podomače izrazim. Na drugi stopnji so taki, ki prenašajo baro in vzdušje pri kaki bari v "zbor učenih", razpravljajo toraj najtežje probleme modrovanja v razprave in članko-vanje, kakor se o takih problemih razpravlja, kadar je bilo zvrnjenih že precej glažkoV. Rezultati tega "barskega" modrovanja je pač bari primeren, grobo in prostaško zabavljanje čez najresnejšo in najtežjo metafiziko, enostavno tajenje, da ni Boga, ni duše, rii posmrtnega življenja, da o vsem tem ni nikjer nobenih dokazov, vse le domišljija, mit, goljufija, bunk, sad strahu, vse iz dobe primitivnega Človeka, naturalistično in animistično verstvo brez duše (anima) in brez osebnega Boga. Produkte iz te stopnje slovenskih "učenjakov" citate lahko vsak dan, če zapazite kje le kako zgoraj navedeno ime, in mestoma čitate tudi pohvale raznih jankaric, ki si zadovoljno brišejo usta nad tako brezversko modrostjo, in posebno čitate pozive od vseh strani, da morate citati take vrste robe, ker potem se bo kmalu ves svet začel cediti od mleka in medu, v prav rajski park se bo zemlja izpremenila brez tistih dišečih kemičnih produktov, v kakršne zagazite danes pri vsaki stopinji, ker se ljudje — willy-nilly-hočeš-nočeš — od tiste metafizične in transcendentalne vere nočejo popolnoma ločiti.
Sieer je že dobro stoletje od tega, kar so Hegel, Rousseau, Comte ... pisali o nekem humanizmu in napovedovali zarjo zemeljskega raja, ko izgine vera in zavlada racionalizem, ampak raja je vedno manj, kakor jasno kaže kri najnovejše dobe, dasi je nevera, ateizem, racionalizem zašel že v najzadnjo slovensko kočo, ampak naprej in naprej je treba oznanjevati zarjo in prihod tega raja, ko bo "zadrgnjen zadnji far na lastnem črevu", kakor so tudi že pred stoletjem oznanjevali isti humanisti, ki pa so sedanjim Mannom vred le irracionalisti.
Zbor učenih. Humanistično učenost modernih bo težko kdo razumel, ampak mnogi dobro in predvsem radi razumejo "učenost" naših domačih "učenjakov", ko se dere-jo, da ni Boga, ni duše, ni pekla, ni nebes, ni hudiča ne bri-ča ... cla je vse le bunk in bluff.
SMRTNA KOSA V MINNE-SOTI
Ely, Minn.
Dne 2. februarja zjutraj je v Shipman bolnišnici premjnui previden s sy. zakramenti za umirajoče Matevž Vrtnik, rojen leta 1885 v vasi Lahovče pri Komendi na Gorenjskem. Delal je v rudniku na "kon-trakt'"; pehal se je dan na dan, da bi ,več zaslužil za se in svojo družino. Delal je z vrtalnim strojem, ob katerem' je moral požirati strupen prah. Poleg: tega se je še pre-hladil in tako se ga je lotila rudarska jetika. Pred osmimi leti že je takorekoč visel med življenjem in smrtjo. Nahajal f;e je po ^bolnišnicah, a vsa zdravniška pomoč ni mogla pomagati. Ko je bil še pri zdravju, je bilo njegovo veliko veselje pritrkavati v zvoniku naše cerkve pred večjimi prazniki. V družbi še živečega brata Jožeta ter pokojnim' Johnom Hutarom, se je ubran glas zvonov kaj lepo razlegal po vsej okolici, da se je marsikateri v trenutku znašel s svojimi mislimi v starem kraju, kjer se je slično zvonenje slišalo sleherni teden. Zdi' se mi, da bo lepo pritrkavanje minilo, ko možje,kateri so dospeli iz stare domovine pomr-jejo, kajti tu rojeni mladeniči se ne zanimajo za pritrka-vahje.
Pokojni Matevž je bil Član dveh organizacij; dr. sv. Antona št. 72, KSKJ in dr. sv. Barbare, spadajoče v JSKJ. — Tukaj v Ely zapušča soprogo Gertrudo, sina Matevža in Franka ter hčere Mary, Prances, Ani, Angela in Ger-trud. Hčerka Slavka je pred par leti umrla. — Dalje zapušča brata Jožeta, ki živi na fi?>2 E. Chapman St. in brata Johna, ki živi menda nekje v Milwaukee, Wis. V starem kraju zapušča brata Franca in sestro Mary, v Clevelandu, O. pa sestrično Margaret Ko-vačič. — Pogreb pokojnega je bil dne 4. februarja iz hiše žalosti 527 .E. Sheridan Str. v cerkev sv. Antona. Sv. mašo in pogrebne obrede je opravil
Tisti, ki se briga za lastne zadeve, navadno nima časa, da bi se vtikal v zadeve drugih. 1
Baum, novelist, je podal te dni sledečo ijajavo: "Ko sem jaz postal ameriški državljan, je bil to zame največji dogodek, ki se mi je. dogodil. Amerika je, kakor nebesa v
za umrlim g. župnik Rev. Franc Mihelčič. Obe imenovani društvi, v katera je pokojni spadal,i,sta se korporativno udeležili pogreba. Med drugimi se je udeležila pogreba tudi Mrs. Ray Belanger, iz Minneapolisa, ki se je mudi-, la mesec dni pri svojih starših Mr. in Mrs. Jos. Vrtnik na 632 E. Chapman St. — Omenjeni Mrs. Belanger je bil pokojni Matevž stric. — Pogreb je vodil slovenski po-grebnik Štefan Banovec, ml.
Ob koncu tega dopisa naj mi bo dovoljeno pristaviti moje lastno mnenje glede vencev in cvetic ob mrliču. Lepo je, da se ljudje spomnijo pokojnika, toda za vence, ki jih ljudje, oziroma prijatelji pokojnikovi in njegove družine poklonijo, ne dam jaz prav nič; to je samo začasen kras ob krsti. Po mojem mnenju bi imeli taki, ki darujejo za vence, večje zasluge, če bi denar, ki ga potrošijo za cvetice, da bi namesto vencev, gotov denar poklonili revni družini, katerega bi sama obrnila pač za največje potrebe ;%po!eg bi plačala nekaj sv. maš za pokojnega. Naš Gospod je rekel: "Karkoli ste dali siromaku, ste meni dali." Ta izrek bi morali ljudje imeti večkrat v mislih, zlasti pa ob enakih prilikah in imeli bi zasluge na zemlji in v nebesih.
Težko prizadeti družini naše sožalje, pokojnemu Matevžu pa naj ljubi Bog poplača 7 večnim veseljem vse trpljenje njegovega ze'mskega potovanja!.
J. J. P.
-o-
VITEZI SV. JURIJA SE BODO VESELILI North Chicago, 111.
Delavskih razmer ne bom opisoval, pač pa bom omenil, da na društvenem polju prav pridno delujemo. Tukajšnje društvo Vitezi sv. Jurija prireja v nedeljo 19. februarja veliko maškeradno veselico v šolski dvorani na 10. cesti, kjer 'bodo pomenljivejše maske dobile nagrade. Povabili
so celo imenitne orkestralne igralce iz Milwaukee. — Ob tej priliki bi priporočal tukajšnjim Slovencem, da bi pristopali k temu drušvu, zlasti sedaj, v tem letu, ko je pristopnina prosta. Društvo je na strogi katoliški podlagi in le praktičen katoličan postane iahko član in sicer od 1(5 pa cio 40 leta starosti. Mesečni prispevek znaša 50c, za kar društvo plačuje dolar podpore na dan in $100.00 za pogrebne stroške. — Pozdrav rojakom!
Matevž Slana, preds.
OD DRUŠTVA KRALJICA
MAJNIKA KSKJ
Stra,bane, Pa.
Na decemberski seji je bilo sklenjeno, da naše društvo Kraljica Majnika KSKJ priredi zadnjo soboto pred pustom, c'ne .18. februarja, veliko maškeradno veselico, na kateri bo igral novi Krištof orkester iz Clevelanda. — Novi društveni odbor za letošnje leto je bil izvoljen sledeči: Predsednica Frances Koklič, podpredsednica Rose Kral, tajnica Frances Mohorič, blagajni-oarka Ana Marcishak. zapis-nikarca Josephine Hotisk; nadzornice Mary Koklič, £ni Koklič in Ani Oravec. — Naj bi novi odfeor deloval v korist in napredek društva in cele Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote in naj bi se ne ustrašil nobenih zaprek.
Bliža se postni čas. čas pokore, v katerem bo treba odložiti breme grehov. Dne 18. marca pridejo k nam Rt. Rev. Father Oman iz Clevelanda. Takrat bo vsak ime) priliko Ja lahko v svojem materinem jeziku opravi velikonočno dolžnost. Društvo Kraljica Majnika je že sklenilo na decemberski seji, da bo članstvo opravilo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo; tako tudi članice Slovenske Ženske Zveze. Nobena se ne bo mogla pritožiti, da ni imela prilike, češ, da ni slovenskega duhovnika. Vsak in vsaka bo lahko opravil, opravila, svojo versko dolžnost. Pa, saj bo o tem skoraj gotovo še kaj po-ročano.
Sredi meseca januarja stao imeli tukaj zelo hudo zimo. Veliko snega in sedaj imamo dosti dežja. Delavske razme-re so pa bolj slabe. Po rovih delajo komaj po dva do tri dni na teden. Tako je vsepovsod vse piškavo in nič bolje ni po drugih naselbinah, kakor razvidimo iz raznih dopisov. Noben dopisovalec se ne pohvali da bi bilo glede dela in zaslužka dobro. — Naj še omenim, da se mi zelo do-padejo dopisi, katere priobču-je Mrs. Blaj in dalje od Mk. Prisland, v katerih tako lepo opisujeti kako so potovali po stairi domovini. -To se bere, kot kaka lepa povest. — Pozdrav vsem čitateljem in naročnikom tega lista.
Mary Koklič
Kjer katoličani ne skrbe za razširjevanje svojega katol. tiska, tam dajejo najlepšo priliko nasprotnikom, da širijo ti svoj protiverski tisk.
ZDRAVSTVO.
OD ČESA IN ODVISNA RAST ČLOVEŠKEGA TELESA
Preden poiščemo odgovor na vprašanje, v koliko je mogoče vplivati na rast človeškega telesa, moramo napraviti majhen izlet v rastlinstvo, ker tudi tam deluje veliko činite-Ijev, ki so merodajni tudi za rast človeškega telesa. Saj vemo, da imajo vnanji pogoji, luč, tla, voda, podnebje za višino rastline zelo velik pomen. Vemo tudi, da pri najboljših rastnih pogojih rastline ne dosegajo tiste višine, ki bi nam bila ravno všeč, ampak da jim je dana neka notranja mera in je nemogoče doseči, da bi kaka rastlina rastla kar tja gori v nebo. Znanosti se je posrečilo odkriti v rastlinah neki hormon, ki deluje kot regulator njene višine. Posrečilo se je tudi že z umetnim dodajanjem tega hormona višino rastline znatno zvišati.
Podoben, čeprav ne povsem isti proces, se razvija tudi v človeškem telesu. Nemški zdravnik dr. F. Reith je pred kratkim v neki zdravniški reviji objavil razpravo, ki je posvečena temu vprašanju. Pravi, da je tudi rast človeškega telesa podvržena vplivom zunaj ega sveta in drugič neki podedovani meri, ki je dana posamezniku. Oba zunanja vpliva, ki tu prihajata v poštev sta: hrana in gibanje. Znano je in skušnje v vojnem času so potrdile, da pomanjkanje hrane povzroča v telesu zastoj v rasti. Povojni čas daje tudi nasproten dokaz: nova opazovanja so pokazala, da mladina teži za višjo rastjo. Tri hrani pa niso toliko važne beljakovine, ampak predvsem vitamini, ki so v glavnem v sadju in zelenjavi. Da pa sedanja mladina kaže telesno stremljenje po višji rasti, nam odkriva- novega važnega zunanjega činitelja: gibanje in gojitev telesnih vaj. •
Toda kakor je rastlinam dana nekaka notranja mera, tako ima tudi človek neko podedovano višinsko ureditev, preko katere z nobenim športom in nobeno hrano ne more. Vplivanje na rast od zunaj je možno samo v mejah teh notranjih mer. Vemo, da ta mera ni pri vseh človeških plemenih enaka. Človek podeduje višinsko mero plemena, kateremu pripada in od zunaj je mogoče vplivati samo na razliko med "največjim" in "najmanjšim" v mejah, v katerih se giblje telesna višina plemena.
Izkazalo se je tudi, da rast človeškega telesa ureja neki hormon, ali morda cela več hormonov. Tu se vprašanje dotika bolezenskih motenj v rasti, pritlikavcev in velikanov. Znanosti pa se še ni posrečilo dognati, kaj pravzaprav povzroča: zastoj rasti v pritlikavi meri, ker povsem zdravi starši * imajo večkrat pritlikave otroke in pritlikavci imajo večkrat povsem nor*
Narobe pot. — Na plesu je rekel on njej z globokim vzdihom: "Oh, gospodična, ko bi jaz vedel za pot do vašega srca!"
"Ce mislite", je pikro odvrnila ona", da gre ta pot po
mojih nogah, se jako motite!" * * *
, Vzrok. — "Zakaj najdenega prstana niste prinesli na policijo, ampak ste ga kar obdržali?"
"Gospod sodnik, ker je imel znotraj napisano, Večno tvoj!"
* * *
Prirojeno. — "Toda, ljubi mož", reče župnik, "kje ste se pa naučili tako nemarno kleti?"
"Tega se človek ne nauči", odvrne možak, "to mora biti že prirojeno".
»M * *
Kurja očesa. — Škot je našel na cesti zavitek obližev za kurja očesa.
Drugi dan si je kupil par pretesnih čevljev.
=l! * *
Vzrok. — "Kako ima tistile gospod otroke rad! Poglejte, vsakemu, ki pride k njemu, podari fračo".
"Nič čudnega, — ko je pa
edini steklar v mestu!" ' * * *
Pred sodiščem. — Sodnik:
Končno ste vse priznali. Zakaj pa niste tega takoj storili? Prihranili bi nam mnogo elela in truda.
Obtoženec: Ha, ali tudi vi mrzite delo?
* :|c
Kmet in Škric. — Škric. pride na deželo in vidi kmeta na njivi, ko nekaj seje. Prepričan, da se bo čutil - kmet Bog ve kako počaščenega, če ga ogovori, reče: "Kar sej, prijatelj, sej, da bo hrane..." — Kmet ga prekine: "Saj,
saj, sejem deteljo za vole."
* * *
Svobodna volja in zakon. —
Ženin pride k notarju in zahteva, da zapiše njegovo poslednjo voljo. Začuden vpraša notar: "Kako to, saj se vendar jutri poročite?" — Ženin: "Prav zaradi tega. Danes je namreč zadnji dan, ko je moja volja še svobodna".
Oglasi v "Amer. Slovencu" ■majo vsikdar r^spehf
malne razvite otroke, pritlikavci torej niso nič drugega kot pač "premajhni ljudje"-V podrobnostih vpralšanje še ni pojasnjeno,vendar pa je že z gotovostjo mogoče reči, da imajo pri takih motnjah vmes svojo besedo hormoni, podaljšane možganske žleze, žleze "thymus" in še nekaterih drugih žlez. Od zunaj, z umetnim dovajanjem hormonov se je doslfej posrečilo vplivati n»' rasti le v nekaj redkih bolezenskih primerih. Najbrž bo tudi za naprej največ besede pri rasti iniela — "sorta".
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(50)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOllghs
Prvi trenutek, ko je vojaku prišlo na misel, da bi zbežal in se rešil ter pustil neznanega tujca samega se boriti z zverino, o kateri je vedel da je ne bo "	bi tej rešilni misli skoro
podlegel in zbežal. Toda on'je bil vojak in tak beg bi zanj kol vojaka ne bil časten.
Zato je sklenil, da bo tujcu pomagal, kot sc je ta tujec žrtvoval zanjL in ga prišel rešiti. Naglo je dvignil sulico i« čakal primernega trenutka. Tarzan je še vedno krepko vihtel oster nož v desnici in zbadal pošast v vrat, da se je od bolečin zvijala, toda še daleč, da bi omagala.
Bjl je to boj, kakoršnega Tarzan šc ni bojeval. Končno se mu je posrečilo, da je z ostrim bodalom zadel na vratno žilo in jo predrl. V tem je tudi neznani vojak zagnal sulico, ki se je zarila pošasti v srce, da, je ta omahnila, se še nekajkrati prevalila sem in tja in izdihnila.
Ob mrtvi pošasti sta sedaj stala Tarzan in neznan vojak ter se gledala v obraz. "Jaz sem Thetan od Thobes," je prvi spregovoril vojak; "in ti dolgu-jem življenje. Kako naj ,ti za to povrnem?" — "Povedi me v Athair," je-kratko odgovoril Tarzan. Thetan j? osupnjen zmajal z glavo.

sij
:aeai3fSSlmMrn
jwwwwwww*	|
i I	i
8 ^JJJJJJ)	]
1 s	i
: g Pg	:
I O tj' rt	I
►	g* 3 o » 3 2 w
» o s sr
» 2. p &	J
S fc e	i
! S °	!
! ! * I
►	S «-•■ b ! ! ® £
| £3. to x)	'
! — ^ o	1
» a o jr	<
h*	i
: ~ s-g	i
! •gol
i 1^1 r s
AMERIKANSKI SLOVENEC
MAGOVITI GENERAL
da je izdal indijske nacionalistične ideale. "National Zei-tung" piše, da se je Gandhi obdal z Židi, ki so sedaj postali njegovi sodelavci in da je Pandit Negru, bivši predsednik indijskega kongresa, imenoval štiri Žide za strokovnjake pri buharski vladi. Ves ta čustveni socializem pa nima nobenih zvez z indijsko borbo za svobodo. Indijski davkoplačevalci morajo samo še plačevati štiri židovske strokovnjake.
VI GRESTE NAPREJ?
Piše Anton Grdina, Cleveland, Ohio
ZANIMIVA STATISTIKA
Zanimivo je, kaj je objavil neki prijatelj živali v listu za ptičjeslovje. — Skušal je dognati število "smrtnih žrtev" med živalmi, ki so poginile zakadi prometa. Na 180 km dolgi poti, ki jo je dotični prevozil s kolesom, in sicer od Brunšvika do Lipskega (v Nemčiji), je našel 25 živali, ki so jih povozila motorna in navadna kolesa. Povoženih je bilo 11 zajcev, 5 ježev, 4 krti, 2 miški, 1 hrček, 1 podgana in 1 mačka.	ej
Število ptičev, ki jih je uničil cestni promet, je pa še večje. Vsega skupaj je našel na tej cesti 84 povoženih ptičev, in sicer 5 ščinkovcev, 4 srake, 4 vrabce, 4 škorce, 2 taščici, 1 pastiričico, 1 škrjan-cka, 1 čižka in štiri druge neznane ptičke. Največ je bilo iastavic, in sicer 54.
Če smatramo "živalske žrtve cestnega prometa" za nekakšno merilo na 180 km dolgi cesti, tedaj moremo izlah-ka izračunati, koliko sesalcev in ptičev obleži na 1000 km dolgih cestah in koliko na vseh evropskih cestah, kjerkoli je živahen promet in nošenje z motornimi vozili.
Ali 'bi mogli kaj ukreniti za varstvo živali v tem pogledu? Prav nič drugega kot to, da r.aj bi vozniki motornih vozil ne besneli tako po deželi.
Španski general Franco (na desni), poveljnik zmagujočih nacijonalističnih čet, ko je nedavno narekoval neko naročilo za svojo armado. Po padcu Katalonije namerava Franco zdaj obnoviti svojo ofenzivo proti Madridu.
RAZNE ZANIMIVOSTI
ZIMA V SEVERNI EVROPI	dovinski" dokaz, ki pa je v
Mrzli val letošnje zime je	resnici znanstveno že davno
imel za južno liolandsko vrt-	ovržen. Toda katoličan more
narstvo hude posledice. Po-	in tudi mora bivanje božje z
vzročil je milijonsko škodo.	vsakim svojim najmanjšim
V južni Holandski leži ta-	delom dokazati".
ko zvano "stekleno ozemlje",	-o--
ki se daleč razprostira in v	TRIKRAT UMRL
katerem gojijo v toplih gre-	V nekem kraju v bližini
dah pomladno zelenjavo. Re-	Rennesa na Francoskem je
kordne nizke temperature so	umrl in tokrat zares, kmet
popolnoma uničile tako mlado	Jean Duployer. Ko mu je bi-
zelenjavo kakor cvetne kultu-	lo 21 let, so ga našli na polju
te. Na milijone rastlin je	negibnega in zdravnik je na-
zmrznilo,	pisal mrtvaški list. Dvanajst
Organizacija vrtnarjev se	ur pozneje se je izkazalo, da
bo obrnila na vlado za po-	je bil Duployer samo navi-
moč, kajti drugače preti mno-	dežno mrtev. Dve desetletji
gim njenim članom polom,	pozneje se je ista stvar pono-
Mraz je nastal tako nenadno,	vila in tudi tokrat je malo
da je bilo nemogoče v krat-	manjkalo, da ni prišlo do po-
kem času priskrbeti toliko ku-	kopa. Ko so zato Duployerje-
riva, da bi mogli rastline v	vi svojci tokrat našli moža
toplih gredah zavarovati pred	brez življenja na tleh, niso
poginom.	hoteli verjeti, da je mrtev.
-o--Trije zdravniki so ga morali
POMEMBNE BESEDE	preiskati in so ugotovili z vso
Pri nekem zborovanju kato-	zanesljivostjo, da je mož res
liških mož je imel znani an-	mrtev. Navzlic temu je leža-
gleški založnik Sheed nedav-	lo truplo tri dni na mrtva-
no pomemben govor, o kate-	škem odru in šele potem, ko
rem je med drugim izvajal:	je začelo trohneti, so ga po-
"Vzrok, zakaj je komuni-	kopali.
stična nevarnost danes večja,	-o-
kakor pred desetimi leti, je v	NEMCI PROTI GANDHIJU
tem, da je svet vedno bolj	Berlin, Nemčija. — Dose-
brezbožen. Tajenje Boga po-	daj je nemški tisk in nemško
staja vse bolj splošen pojav,	javno m n e n j e simpatično
Brez Boga pa mora družba	spremljalo borbo Mahatme
propasti!	Oandbija za neodvisnost In-
Katoličan, ki ni za vsakega	dije. Toda v zadnjem času so
komunista otipljiv in zgovoren	se nemški listi za,čeli neugo-
dokaz- za resničnost božjega	dno izražati o Gandhiju. Pri-
bivanja, izdaja milost, ki jo je	'.našaliso začeli celo napade
sprejel pri sv. birmi. Karel	nanj. Očitajo mu,da se Gand-
Marx je tajil božje bivanje	hi preveč zanima za usodo
in ni nikjer poizkušal, da bi	nemških žjdov in da je Čeho-
to svojo trditev tudi dokazal,	slovakom priporočil pasiven
Zaištopal je mnenje, da se	odpor proti Nemcem'. Nemški
končno more vse dokazati z	tisk dolži sedaj Gandhija, da
gospodarskim činiteljem. Za	s; je vso svojo politično
to je navajal nekakšen "zgo-	kariero ustvaril na ta način,
Naznanilo in zahvala
Naznaniti želimo žalostno vest, d; je dne 29. novembra 193§ v San Fran cisco LaHonda bolnici preminula pc dolgotrajni, mukapolni bolezni
Mrs. Frančiška Riffei
(roj. Gregorčič).
Pred nekaj leti jo je zadel mrtvoud, od katerega pa je delno okrevala, na kar se ji je nekaj dni pred smrtjo stanje zopet poslabšalo, čemer se je pri-družila še pljučnica, dokler ni smrt napravila konca njenemu trpljenju. Dokler je bila zdrava, je z veseljem pomagala vsakomur, ki je bil v potrebi, kar gotovo vedo vsi, ki so jo poznali, in bila je vedno dobra in trda delavka. Ko jo je pa zadela nesreča, je svoje stanje potrpežljivo prenašala, zaupajoč v božje usmiljenje. Father Felicitius jo ie med njeno boleznijo večkrat obiskal in ji nudil duhovno tolažbo ter ji pogosto podelil sv. zakramente, in to tudi, predno je stopila v svoje večno spanje.
Na večer smrti se je molil ob rakvi pokojne sv. rožni venec, drugi dan pa je Father Healy daroval za njo mašo zadušnico v cerkvi sv. Dominika v San Francisco. Pogreb se je vršil 1. decembra iz Cathedral Parlors v cerkev sv. Dominika, kjer se je ob 10. uri brala pogrebna sv. maša, na kar je Father Healy spremil truplo pokojne na pokopališče Holy Cross v Colma, Cal. Na tej zadnji poti so bili z njo tudi njeni sorodniki in prijatelji, ki so ji položili krasne cvetlice na grob in se z molitvami zadnjič poslovili od nje.
Pokojna je bila doma iz Mirne v Sloveniji, kjer je bila rojena 2. decembra 1863.
Ob tej priliki želi-mo izreči iskreno hvalo vsem, ki so bili v kakorštto koli pomoč ob bolezni naše mategre, ali pa ob času njene smrti. Najlepša hvala tistim, ki so darovali vence, in ki so se pokojne spomnili v molitvi, ter tistim, ki so obiskali pokojnico, ko jo ležala na mrtvaškem odru, ali, ki so jo spremili na pokopališče, ter sploh ysem, ki so na kak način pokazali svoje prijateljstvo in naklonjenost.
Draga pokojnica je živela pri svoji hčeri, ki jo z žalostjo pogreša skupno a vsemi drugimi, kateri so blatjo žensko poznali. Naj ji Bog podeli večni mir, da se odpočije od svojega trpljenja, kajti mi preostali ji nismo mogli pomagati, četudi smo želeli in poskušali. Naj moli za nas, dokler se v nebesih zopet ne snidemo.
Žalujoči outali: MRS. A. M. MILLER (Adamko-va familija); MRS. ANTONIJA KRAMAR, sestra v Jugoslaviji, in družina; GASPER GREGORČIČ, brat, bivališče neznano; nečaki in nečakinje v Glevelandu, O.
Sgm Francisco, Csl-, 1. febf. 1939.
HITLER PRED DRZ. ZBOROM
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
1 ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE	I
proti ognju, tornadu in, avt<> nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete	1 , notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali I
se pa zglasite pri:	I
JOHN PRIŠEL	I
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMER1KANSKBGA SLOVENCA'' IN PRODAJALEC HlS.
N&mški1 diktator Hitler, ko je pred kratkim nas topil pred sklicanim favmjri .zborom. Njegov govor ob tej priliki je bil' dokaj spravljivi
Četrtek, 16. februarja 1939
KAKO SE VOJSKUJEJO?
Di'zava Colorado na prvem mestu. — Njej sledita Joliet in Chicago in nato drugi. — Ohio to pot zaostala. — Kaj imajo v rokavu v Minnesoti in Wisconsinu?
Letošnja kampanja se nekako tajinstveno razvija. Vse po-Vs°d skrivajo svoje karte in bi radi vedeli, kaj imajo v svojih ro-nasprotniki. To je sicer previdno in kaže, da se vsi pripravijo na hude naskoke te zadnje dni prve dobe kampanje.
Ako smemo od naše strani dati agitatorjem kake nasvete, so tj nasveti ti-le: Ako želite zmagati, tedaj ne zamudite nobene pri-"ke od zdaj za naprej pa vse skozi tja do zaključka kampanje. Osebna zlata doba in prilika do zmage se vam nudi v tej prvi po: 'ovici kampanje, ko šteje vsak dolar plačan za nove ali stare naročene še enkrat toliko, kakor potem v drugi polovici dobe od prvega toarca naprej. Zato zdaj na delo vsi. Zdaj se splača, ko vsaka ftaročnina šteje še enkrat toliko, kakor bo pozneje.
Drugi nasvet je: Agitirajte za nove naročnike. Nove naročene vas privedejo najlažje k zmagi. Vsaka celoletna nova naročja šteje desetkrat toliko, kakor stara naročnina. Zato v boj po Vseh naselbinah za novimi naročniki.
Ce smemo verjeti pismom naših prijateljev in agitatorjev v ■?Hipanji, se pripravlja huda borba v teh zadnjih dneh. Mr. Gr-^a iz Clevelanda, Ohio, naš dosedanji maršal vseh naročnikov ^ S. piše, da bo storil vse, kar v njegovi moči, da lepa Ohio ne bo z^nja, ampak prva.
Mr. John Kramarich, iz Jolieta, tudi preizkušen in izboren ^ttipanjski vojskovodja pa pravi: To pot se pa Jolietčani ne bo-j110 pustili premagati. Je vse zastonj, to pot moramo storiti vse se storiti da, da priborimo zmago našemu vrlemu kandidatu, Načinu, preč. g. župniku M. J. Butala. Vsi sodelujmo in poma-?aJmo k zmagi, vabim tudi druge po Ameriki, da nam pomagajo v teJ borbi!
Se več pisem bi lahko objavili, iz katerih govore navdušene "eSede prijateljev in somišljenikov ''Am. Slovenca".
Toda poleg vsega tega se mora vsak agitator globoko zavedi, da same navdušene besede ne bodo privedle njihovih kandi-^tov do zmage. Treba je živahne, žive, navdušene in odločne kitati je v vsaki naselbini, potem bo uspeh, potem bo zmaga, dru-^če ne. Agitatorji naj gredo v vsako slovensko hišo, kjerkoli še ^ katol. dnevnika A. S. in naj take pridobe za naročnike istega. ^ tem bodo dosegli zmago za svojega kandidata in zmago za kato-lski list, ki ga bodo razširili med narod.
Kako so agitirali zadnje dni:
REV. M. J. BUTALA, slovenski župnik in Duhovni vodja v Jolietu, 111., je dobil od: Mr. Antona Štrukel, La Salle, 111. * novo in 8 starih naročnin, kar da 10,000 gl.; od Mr. Johna Kra-^rich, Joliet, 111. pa je dobil 1 novo in 12 starih, kar da 20,000 od Mrs. Rose Krall Strabane, Pa. 1000 gl.; skupaj to pot ^>000 NADALJNIH GLASOV.
REV. MILAN SLAJE, slovenski župnik in Duhovni sVetova-SŽZ. v Lorainu, Ohio, je dobil te dni od Mr. Johna Prišel, iz j'eVelanda, O. 1 novo in 16 starih naročnin, kar da 24,000 NA-°ALJNIH GLASOV.
MRS. MARY CADONlC, Pittsburgh, Pa., je dobila te dni od f*1'' Andreja Tomec, iz Johnstowiia, Pa., 1000 gl.; od Mrs. Anne ^ringer, iz Rapid River, Mich. 1000 gl.; skupaj 2000 NADALJ-^H GLASOV.
MR.- JOŽEF FAJFAR, naš navdušeni zastopnik v Chicagi, j® te dni razvil svojo zastavo in junaško stopa v areno letošnje /Spanje. Za prvi pot objavlja 2 nove in 29 starih naročnin, mu daje 45,400 gl.; za kandidata priglaša samega sebe. Od Louis Setina iz Chicage je dobil .600 gl.; in od Mr. Johna %uka, Terrace, Pa. 1000 gl.; skupaj ima to pot 47,000 GLASOV.
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, iz Pueble, Golo., je prejela te glasove od Mrs. Angele Schneller, iz Virginia, Minn. 1 novo "^očnino, ki da 5000 gl.; od Mr. Fred Sterle, Pueblo, Colo., 850 od Mrs. Mary Prebelich, So. Range, Mich., 1000 gl.; od Mrs. 11 ton Rozinka, Eveleth, Minn., 1000 gl.; od Mr. Frank Iiosen-Kemmerer, WJ'o., 1000 gl.; od Mr. Peter Majerle, Kansas ,'ty, Kans., 3000 gl. Mrs. Meglen sama je poslala med tem 5 no-in 16 starih, kar ji da 41,450 gl.; skupaj to pot ima 53,300 NA-^LJNIH GLASOV.
MR. JOS. J. PESHELL, naš zastopnik iz Ely, Minn., je po-1 novo in 8 starih naročnin, kar da 10,750 gl.; za kampanjske-?a kandidata nominira Rev. Francis Schweigerja, slovenskega ^Pnika iz Gilberta, Minn. Njemu naklanja svoje glasove tudi j1'- Jos. Zaic, iz Hibbinga, Minn, in sicer 1500 gl.; skupaj to pot 12,250 GLASOV.
. MR. FRANK URAJNAR, naš navdušeni in agilni zastopnik /' Lidianapolis, Ind., je poslal te dni 1 novo in 14 starih naročnin, da 12,500 GLASOV. Za kandidata priglaša sebe.
Kampanjski kandidatje se nahajajo v sledečih pozicijah:
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo.....................62,550	glasov
REV. MATIJA J. BUTALA, Joliet, 111...............................52,500	"
MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, Illinois..............................47,000	"
REV. MILAN SLAJE, Lorain, Ohio...................................34,500	"
MR. FRANK URAJNAR, Indianapolis, Ind.....................12,500	"
fcEV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn.................12,250	"
MR. FRANK OGRIN, No. Chicago-Waukegan, 111.........10,000	"
MRS. MARY CADONIČ, Pittsburgh, Pa............................. 7,00	"
KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ?
^ VAŽNO ZA VSE NAROČNIKE! „ "Veliko
število naročnikov je te dni že poslalo za obnovitve na-ski pa v svojih pismih ne omenjajo, komu želijo nakloniti oje glasove. Vse te prosimo, naj nam na dopisnicah sporoče, , terena kandidatu naj kreditiramo njihove glasove. Isto velja Zal Za Vse>iki bodo v tem času svojo naročnino obnovili. Ne po-zraven v vašem pismu omeniti, komu želite, da se kreditira J.JS5 Klasove. Poleg tega tudi ne pozabite, da vsak dolar, Id bo j! atan v dobi do 1. marca 1939, za naročnine, bo štel še enkrat to-glasov, kakor pa potem v poznejši dobi od 1. marca naprej, fliri ite ee te prilike pred 1. marcem in pomagajte svojemu kan? - ^tu do zmage.
Beseda o tem m onem *
Stran 3
te žaloigre na Španskem in ki so uganjali take grozovitosti, da je človeka strah, to je vse O.K. to je vse za blagor demokracije. Ko se pa katoličani branijo pred rdečimi ne-silniki, to je pa tiranstvo in vsega obsojanja vredno.
Argumentirajo kakor tista, ki je še potem, ko je pod vodo izginila kazala iz vode roko in strigla, dokazovajoč, da je postriženo.
Demokracija je našim socialistom in komunistom samo iia jeziku, komunizem pa v srcu. To spozna vsak, če ima le kaj soli, ko nekaj časa bere vaše pisarije. Demokracija
le m'aska, pod katero se skrivate. Miljon dolarski fond ,ie bila tudi demokracija! Kaj ne? In potem, ko niste mogli doseči nič, ali ste narodu tiste solde vrnili ? Zakaj ne poveste narodu, zakaj se je vse to porabilo? Zakaj se slovenske delavce •striže z večnimi ko-lektami, kot n. pr. za Španijo, itd ? Kaj bo to pomagalo slovenskemu narodu? Ali bo to dvignilo - ugled slovenskega naroda pred svetom, če pomaga Španskim komunistom ■spraviti Španijo in njena ljudstva pod klobuk Moskve?
Domovino zasmehujete, zasmehujete njeno vlado vse zato, ker so tatm ohranili pravo m pošteno krščansko miselnost. To Vas boli, kaj ne! Vi bi radi, da bi domovina obrnila hrbet veri, da bi postala brezverska, potem bi igralo vase srce. Hinavci! Va« račun oo enkrat strašah za to vaš-orezmiselno početje. Vi ste uničili tisočem slovenskim delavcem vero v Boga, pa kaj s.e jim dali v zameno? Vpra-sajte te svoje žrtve če imajo
a' n,ir srca? Ce so zdaj
srečni ?
Ej fantje, tudi za vas pride dan obračuna! "
inrite in priporočajte list
Am«r"kanski SIovf>nr>r>" I
Gospoda na Lawndale z svojem vodjem Molekom duhovito klepeče in se trka, da ' gredo naprej s svojo "naprednostjo". Človek, ki trezno gleda na to napredno bali aštvo si ne more kaj, da ne vpraša: Kam, kam, ta gospoda tako korači? Da, kam? Ali vedo kam? Bog ve. Zdi se mi, da če bi vedeli, bi se ne baha-li tako, kakor se.
Kam pa greste reveži,kam'? Ali veste, da vaše naprednja-štvo vodi v stran, proč od resnice? In kar vodi vstran proč cd resnice, taka pot ne vodi res naprej h kaki naprednosti, pač pa proč od nje, nazaj v temo k nesresnici. Pa vpijejo, mi gremo naprej. Le, ampak pazite, kam bo vaša pot privedla.
In o svobodni misli vedo ti ljudje tudi toliko povedati, kakor da kdo drugi o tem ničesar ne ve. Mi katoličani vemo, kaj smo. Sv. Pismo nam 1 ve natančno povedati kaj smo, odkod smo in zakaj je
•	nas Oni, ki je nas ustvari! po-
■	stavil tu na zemljo. Yes, Bog
■	je nam dal prosto voljo da de-
•	lamo slabo ali dobro. In ve-
■	rno tudi, da je to prekletstvo, ki tare človeško družbo na
■	vseh poljih življenja izvirek
■	bas radi greha, ki sta ga na-
■	pravila po prosti volji, ko jima je hudič sugestiral, da naj delata po svobodni misli prva dva človeka na zemlji. Pa ni
i šlo ne prvima dvema v raju, l ko sta prezrla njegovo zapoved, pa tudi ne bo raja za nikogar, ki bo skušal doseči raj f brez Njega, vrhovnega gospodarja vsega. To je čisto jasno.
Svobodna misel in svoboda! 1 Kako si pa to tolmačijo naši i napredni? Tako, da vsak sme kar hoče? Po "Prosveti" sme vsak kozji pastir smešiti in zafrkavati duhovnike, ki so v primeri z njimi vendar veliko študirali, so to akademično naobraženi ljudje. Dalje sme vsak, ki sam zgubi vero, napa-; dati in smešiti one,ki imajo še
•	ta dar božji, vero v Boga. To
•	je svobodna misel! Ako pa mi [ odgovorimo na take napade in . nesmiselnosti, je to pa nazad-
■	njaštvo. Taka je ta njihova | naprednost. Razumi če moreš! » Za tako "napredujaštvo" se ' vsaj jaz in še mnogi drugi j prav lepo zahvalimo. Pomilu-. jemo tiste, ki temu "napred-. rjaštvu" slede!
j Radijski govornik Rev. Fa-, ther Coughlin bi po mnenju
>	Moleka, Barbiča, Iiadelja in
>	drugih takih naprednjakov ne J smel govoriti o demokraciji. - Ampak sami pa smejo kloba-
>	sati vsemogoče nesmiselnosti " o takih vprašanjih, ki jih te-i meljno niti ne razumejo, Vili j vsaj ne tako, da bi to odgo-! varjalo pravi resnični demo-. krači j i, za Vse enako. Isto o 1 Španiji. Komunisti, ki so krivi
DENARNE pome
nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po poŠti brez vsakega odbitka, včeraj so bili naše cene:
Za 100 Dinarjev________$ 2.4S
Za 200 Dinarjev........$ 4.75
Za 300 Dinarjev........$ 7.00
Za 500 Dinarjev....._.$ 11.00
Za 1000 Dinarjev........$ 21.50
Za 2000 Dinarjev_______$ 42.50
V ITALIJO:
Za SO Lir.......................$ 3.25
Za 100 Lir------------------6.30
Za 200 Lir......................$12,00
Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati:
Za $ 5.00 ...............$ 5.75
Za $10.00 .................$10.85
Za $13.00 --------------$16.00
Za $25.00 __________________$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
18«9 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
AMER1KANSKI SLOVENfeC
CettteK, i6. fpbrunrja 1939
Pisana polje
———"" 1	" .........* ■ '!»■ I II	Ill * III I'BI
J. M. Trunk
■BMHM^MnaWMHWHBi* IWmaWWIIIIWUllllWWWIlWlWII
IZ GORIŠKE, PR1M0RJA IN ISTRE
Spisal JANUŠ GOLEČ
LJUDSKA POVEST
Požar
V Bavšici nad Bovcem je nastal požar na posesfvu Matilde Komačeve. Izbruhnil je po nekem naključju v stavbi, ki jo je posestnica delno dala v najem šolski družbi "Italia Redenta" in v kateri si je ta uredila svojo šolo. Bavšica leži namreč v visoki gorski dolini za Bovškim Grintovcem, nekoliko vstran od ceste, ki je speljana iz Bovca ob Korit-nici ter preko Predela proti Trbižu, daleč ocl krajev ki je v njih kakšna državna šola. Ogenj je nastal baš ob uri, ko so bili otroci zbrani v šoli. Deco so naglo rešili na varno in tudi ogenj so pozneje o'me-jili, tako da je bila stavba le močno poškodovana a ne popolnoma uničena. Požar je napravil za kakih 10.000 lir škode.
■Drave.
iti vode v morje, in z vladaff' oi bilo tudi slovanstvo poko' >ano, kakor je pod tako vašo /lado zdaj v Rusiji. Ali hoče-e rešiti mrtveca?
Na amerikansko javnost •ete vplivati z ogromno mani' ?estacijo. Nimam nič zoper to. lasi dvomim, da bi bilo k&' pliva. Amerika je čez glavo :apletena v notranje težkoČe. liti zunanjih ji ne primanjkU' le. Vlade, Britanija, Francija ■epublikanska Španija skušaj-/plivati na Ameriko, da ji"1 rre po kostanj v ogenj, pa bo-io težko uspele, ker se J® \merika že opekla v zadnj1 /ojski, in ta amerikanska • jav lost naj bi se bavila še s k8' dm ogroženim slovanstvom ? •
Demokracija. Kje ? Kate; •a? Kolikor demokratov, tol'' ko demokracij. Kolikor je d? nokracije v Jugoslaviji, >;opet od demokratov odvisni Vsekako so imeli volitve, kflf ie nekaj neke demokratičn« cobe. Vsi so volili, opozicij-' pa noče biti izvoljena za pa1'' ament, dasi je volila, in bi kdo ne poznal balkanski1^ oolitičnih šarlatanov, bi morf-larediti že. zdaj križ čez J11' joslavijo, ko poslanci, ki no* žejo biti poslanci, izjavljajo 3a' za opozicijonalne dele J^ goslavije kaki parlamentark '.akcni nimajo veljave. Goto' /o ne bodo plačevali davko^ in s tem bi bil Jugoslavij1 vrat zadrgnjen. Demokracij* Tudi plebiscit je neka dem0 kr&cija, p& se glasovi ravnaj' i; o podplatih, predpasniki!1 iankah, kakor je bilo to nf Koroškem, ali po gulažu Ogrskem', ali po meri in veli kosti čeka pri relifu v dem0 kratični Ameriki. At least yo1 can fool some people.
-o-
Škof Swint je zapisal: "Ak katoličan le kaj čita, pa čita katoliškega lista, tak ca j je slučaj brez upa".
p'lllKKMll«
i	V—/
j	23 LET IZKUŠNJE
jj Pregleduje oči in predpisuje očala
i DLIOHN i.-SMFTAM
OPTČMETRIST
1801 So. Ashland a vetra« i	Tel. Canal 0S23
A Uradne ur.e vsak dan od 9. g zjutraj do 8:30 zvečer.
II. POGLAVJE
okrog. Če bo že krivec vsem hudobijam in nepoštenostim, se je moral tudi nekoliko oddolžiti za te obdolžitve in v tO svr-ho je potreboval več ter do zadnjega iz-dihljaja zanesljivih pomagačev. Je že imel svoj svet tovarišev ter somišljenikov, katere je organiziral z živo besedo od moža (io moža. Ta organizacija se je morala čutiti ter zavedati, da je celota, kateri na-čeljuje brezpogojno čez imetje, življenje ter smrt on po človeški hudobiji med razbojnike in tolovaje natirani Franc Guzaj.
Nekaj dni pred sv. Florijanom je obiskal vse najzvestejše in jim zaukazal udeležbo pri florjanjevanju pred vzhodom solnca na 687 m visokem vrhu Rudenca, ki se dviga nad enakoimenovanim in gosto pogozdenim grebenom med župnijo Olimje in Loko pod Žusmom. V teh gozdovih je bilo čisto varno.. Le tu in tam je stopal po teh malodane tedaj nedostopnih šumah kak lovec, gozdar ali ogljar, orožnik še gotovo nikdar ne! Tukaj je hotel videti zbrano svojo četo, da se jej predstavi kot glavar in jej razgrne načrte za bližnjo bodočnost. Ni se motil in varal Guzaj v svojih upih. Ko je stopil on na Flo-rijanovo na Rudenški vrh, je plapolal tamkaj že mogočen ogenj, ki je osvitlje-val obraze lepega števila mož, ki so tvorili stebre njegove organizacije. Hušnili so pokoncu, ko je stopil med nje glavar, ki je stisnil vsakemu roko in jim velel sesti. Najprej nekoliko zabave in potem dolž-nostni del florjanjevanja. Ze za prvo proslavo so se guzajci dobro založili z vsem potrebnim za vzdramitev dobre volje. Starejši možje so pekli na ražnjih prolenke, mlajši so donašali dračja in iztakali iz steklenic v velike lončene pinte vino ter slivovko. Od kod so priromali ti božji darovi na sicer prvič tako številno obiskani vrh, ni povpraševal nikdo. Požirlci žganja so pripravili pot po grlu in v želodcu za okusno svinjsko pečenko in vino iz Tinskih goric. Ko sta bila utolažena glad ter žeja, so položili glavni zaupniki (vsak iz odkazanega mu okoliša) pred glavarja izza zadnje razdelitve naropano gotovino in izkupiček za pokradeno blago. Znali so dobro, da je pribita na utajitev plena neizogibna smrt; spoštovali so pa tudi glavarja, ki je razdeljeval pravično in obdržal zase le toliko, kolikor je bilo neobhodno potrebno za skupne namene in oborožitev. Razdelitev denarja je bila določena čisto za konec proslave. Treba je bilo poklicati v spomin važnejše doživljaje posameznih članov izza najnovejše dobe. Ugotovili so, da so se posrečili doslej brez izsleditve ali kake izgube vsi ropi ter tatvine. Po zagotovilih zaupnikov se še ljudem niti sanja ne o guzajcih, vsega po-nočnega zla je okrivi j en Hrvat. Guzaj sam je naglasil, da je bil on prvi, ki je bil prisiljen preliti človeško kri, kar je bilo znano skoro vsem.
Smešil je vpričo zbranih žandarje, ki vedno vohajo za njim povsod, le tamkaj ne, kjer je v resnici. O njegovem skoro stalnem bivališču niti ne slutijo.
(Dalje prih.)
KRATKE NOVICE Imenovanja. Goriški stolni 'kar g. dr. Fr. Močnik je imenovan za notarja pri škofijskem cerkvenem sodišču v Gorici, — Msgr. Karel Piciu-lin, župnik pri sv. Ignaciju v Gorici, je imenovan za častnega kanonika goriškega stolnega kapital j a.
Florjanjevanje.
i • ■
Eden najbolj priljubljenih kmečkih svetnikov je sv. Florijan. Slovenci ga častimo kot zaščitnika proti ognju in radi tega ga je videti naslikanega na stranski steni skoro vsake vaške kapelice ali na pročelih imovitejših zidanih hiš. V zidanih stebrih kozolcev od Št. Jurja do Brežic so udolbine, v katerih so kipi sv. Flo-rijana. Ni kmečke izbe, v kateri bi ne visela na odličnem mestu barvana podoba patrona proti najhujši nezgodi — požaru. Sv. Florijan, in sicer jutro njegovega go-dovnega dne 4. majnika je bil pred več desetletji nekak poseben praznik že bolj odraslih kmečkih fantov. Jurjevanje je pri nas Slovencih neznano, pač pa je bilo poprej ukoreninjeno florjanjevanje. S sv. Florijanom je pričenjala kmečka mladina pravo pomlad.
Navada florjanjevanja je po krajih naše povesti danes že precej ponehala, ker je vzbujala večkrat nevoljo kmečkih gospodinj in gospodarjev. Kmečki sinovi, pa-^ stirji in hlapci so se zbirali prav zgodaj zjutraj na spominski dan sv. Florijana na kaki bolj prikriti livadi ali v gozdu. K temu praznovanju je moral vsak nekaj prispevati. Ali je prinesel jajca, ali slanino, ali kako alkoholno pijačo. Zbrana moška mladina je zakurila ogenj. Najbolj spoštovani od fantovske srenje je pekel za vse iz jajc in masti cvrtje. Ko so se najedli, so posedli krog ognja in pili, dokler je bilo kaj. K florjanjevanju je spadalo tudi petje, ukanje in pripovedovanje fantovskih zanimivosti iz celega minulega leta. Taka spomladanska praznovanja so se spremenila večkrat v pijančevanja in kolikokrat tudi v prepire ter pretepe.
Nekateri fantje so nabirali jajca in slanino za proslavo sv. Florijana od hiše do hiše. Ker ni smel priti nobeden na slavje praznih rok, so drugi doma izmikali gospodinjske dobrote: jajca in špeh, gospodarje pa prikrajševali za vino in žganje. Iz tega zadnjega vzroka je bil odrašeni kmečki svet proti florjanjevanju, ki je danes malodane izginilo.
, Tedaj cvetoči običaj florjanjevanja je izrabil Guzaj 4. majnika po uboju šentjurskega občinskega biriča v to, da bi imel enkrat skupaj zbrane na enem mestu svoje najzvestejše. Hotel se je prepričati, kako močna in v koliko zanesljiva je njegova organizacija. Po pobegu od matere si je bilna jasnem, da zanj ne bo prostora nikdar med poštenimi ljudmi. Žandar ga je napodil v noči s kroglo od najljubšega bitja na svetu, ki je edino čutilo z njim in ga je hotelo še v zadnjem trenutku vrniti na pravo pot — od matere. Oborožena sila ga je pregnala od doma v noč — v šumo in kaj mu je preostajalo drugega, nego dalje po breznu maščevanja nad človeštvom^ ki ga je krivično izpljunilo iz svoje srede. Kljub kajnovstvu ter prognan-stvu je hotel imeti dom danes tu jutri tam in neomejno gospodstvo po šumah ter gozdovih, po katerih se je tolikokrat vlado-željno razgledoval s Košence.
Zavedal se je tudi, da bodo šla od uboja na njivi v Št Jurju na njegov račun vsa tolovajstva, ki se bodo dogodila daleč na
V Ročinju je umrla znani rodbini Poberajevi mati gospa Ana Poberajeva v visoki starosti 84 let. Bila je ena izmed i. ajstarejših Ročinjk.
V Idriji je nenadoma umrl uradnik Anton Jereb. Bil je btar 48 let. V nedeljo je bil' videti še dobro razpoložen in zdrav. Naslednje jutro so ga našli mrtvega v njegovi postelji.
HITRO?. . LAHKO? i
POVEM VAM — TAKEGA ELEKTRIČ- fj NEGA LIKALNIKA NE DOBITE,
KOT JE MOJ!"	M,,
Pratike
Našim čitateljem sp°' ročamo, da smo p*1" jeli zalogo
Pratik za leto
in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinski
"Verjemite mi — to je pravi način za likanje doma! Je tako enostavno . . . tako hitro . . . tako lahko.
škof Schwertner iz Wichita pravi: "Naš cilj mora hiti:katoliški časopis v vsako katoliško hišo!"
Sezonske vrednosti
"Samo pomislite! Zdaj lahko opra vim vse svoje pranje . . . rjuhe, bri sače, boljše obleke, celo srajce — med tem, ko udobno sedim.
električnih pralnikov in likalnikov se vam zdaj nudijo pri vaših trgovcih z električnimi potrebščinami.
Obe vrsti ste zelo ^ nimivi in ju krasi W vilo lepih slik. Naučite si jih takoj, do^ ler ne poide zalog3'
Vsak komad stane s poštnino vred
25 centov
Naročajo se od:
knjigarna
AMER. SLOVEN^
1849 West Cerroak RoaA . chicago, ill.
"Kar je še več vredno, je to, da ni treba imeti nikakega znSnja za likanje na ta hitri, pripravni način! Kar na hitro se lahko vsaka ženska nauči ravnati celo z največjimi rjuhami in najfinejšimi oblekami — kot prava izurjenka." . . . Da—na stotine žensk opušča starinske načine likanja za
moderni električni likalnik. Toliko prednosti ima, da se si ne morete predstavljati, kako hitro, udobno in lahko more biti vaše likanje, dokler ne vidite enega teh modernih električnih likalnikov v delu. Zakaj bi ne prišli in vprašali, da se vam brezplačno pokaže . . . danes!
, PRODAJALCI ELEKTRIČNIH POTREBŠČIN IN PUBLIC SERVICE COMPANY OF NORTHERN ILLINOIS
GUZAJ
Iskre.
V Rusiji preganjajo — le-' nobo. Prav dobro, ako jo v prvi vrsti pri pristnih Rusih, in še bolje, ako je preganjajo ■vrlo demokratično, ker delavci sami o lenobi debatirajo in •sklepajo, kakor poroča nekdo v "Napreju". Menda nam še ni obupati nad Rusijo, ako je tako, in-vsaj jaz sem mnenja, da tam ni vse le slabo.
Slovanskim Rusom je treba — učenja. Peter Veliki jih je začel buditi iz sanjave sanja-vosti in — lenobe. Par Švedov je vedno nak'lestilo celo krdelo Rusov, in razboriti Peter jim je dejal, da jih bodo Šve-' di tako dolgo tepli, dokler se ne bodo naučili vojskovanja, iznebili — lenobe. "Kdor ne dela, naj ne je", piše nekdo v "Napreju". Zopet dobro.
Dva brata* — ujetnika sta bila v Rusiji pri — nemških miljonarjify Vprašam: "Kaj pa Rusi?" Odgovor je bil vrlo1 značilen. "Rusi «o s strganimi MaCami postopali okoli in pridne in delavne Nemce preklinjali". Le naj jih precej sunejo v rebra, ako hočejo od lenobe živeti. Ako še zdaj ho-! če j o le lenobo pasti, naj jim komunisti dajo vetra,in če napravijo boljševiki iz njih delavne ljudi,se bodo Rusi kma-| lu iznebili vse komunistične j robe, pri lenarenju pa nikoli, j Morda sam Bog "havžva" potom komunizma, da Rusom izbije — lenobo.
Pred goriškim sodiščem sta
se morala zagovarjati 28 letni Oskar Vrčon iz Renč in 29 letni Lojze Križaj iz Gorice, ker se nista o pravčm času prijavila k naboru. Obsojena sta bila na zaporno kazen po 6 mesecev.
II DOMOVINE
Nesreča
Voz je zmečkal čeljust 82 letnemu delavcu Jakobu Za-višku, iz Pečovnika, ki je bil zaposlen pri regulaciji Savinje. Moral je v celjsko bolnico.
-o-
Ne more spati
2e mesec dni ne more spati beogradski brivec Andrija Radišič. — Neki beogradski a!dvokat je s svojim avtom zavozil v Batajnic.i v gručo kmetov in dva izmed njih u-bil; Andrija Radišič je pa bil ob tej priliki ranjen od lovske puške in so se mu šibre za-drle v teme in desnico. Odtlej ne more spati in nobeno zdravilo ne pomaga. Zdravniki se živo zanimajo za mučenika.
Vseslovanski kongres. Bil je tak kongres vsaj po imenu. Sestavili so odbor, in, ta odbor pripravlja nov kongres za okraje v Pennsylvaniji. Vseslovanski kongres ? Hm ? Morda bodo poleg zastopniki vseh slovanskih plemen. Ali kakšni? Sedanja Rusija se zmeni za kako slpvanstvo toliko kakor za lanski sneg. Zoper druge slovanske vlade so-i ti zastopniki Slovanov vsi v hudi opoziciji. Kaj utegnete doseči brez slovanskih vlad? Preden jih preustrojite po vaših načelih, bo preteklo še do-
Gosenice
V okolici Divače, Bazovice in Novega gradu zadnje čase delajo hudo škodo gosenice, ki so se vrgle predvsem na borove gozdove. Borovci, posebno mladi, so vsi v nekakih pajčevinah, v katere so zamotane gosenice, ki razjedajo borove igle. Ta nadloga se na Krasu ni pojavila letos prvič, pač pa je že znan sovražnik kraških borovcev. Toda v tolikšnih množinah so gosenice naše gozdove napadale še redkokdaj. Da bi preprečili še večjo škodo, so začeli ljudje z vso vnemo čistiti gozdove na ta način, da sekajo veje, na katerih so se zaredile gosenice ter jih nato zažigajo. Druge pomoči ni.
Javna dela
Za j,avna dela v beneških pokrajinah je bilo kakor izhaja iz "G&zzete Ufficiale," določenih i 100 milijonov lir. Od tega zneska bodo porabili 15 milijonov za novo zgradbo univerze in razna cestna dela v Trstu in v Tržiču 9 milijo-nov pa: za dograditev bolnice v Gorici. V drugih pokrajinah kakor v videmski bodo gradili vodovode in druge take na-
Stran 4-
VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG"
ZZ v., • ... . j j	Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo
Naročniki jih bodo dobili	e ^ J' XT '
, . .	SAMO DO 11. MARCA 1989. Na poznejša naro-
prihodnjo jesen:	... . _ . ..	. ; , „
r	cua se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej Mi
^ VERNIC* .o	** Vem
ijenja".	naročnino čimpreje, da ne bo zamudil.
3.	zgodovina slov. naroda. 16,	KNJIGE STANEJO_____—$1.25
in poslednji snopič.
4.	življenje svetnikov. 14. »kopit.	z vezanim molitvenikom pa__$1.50
5.	jezus DOBRI PASTIR, molhvenflc	tfarotfto M Ameriko sprejenta:
Knjigarna Amerikanski Slovenk 1849