Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3-50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Št. 55.
V Ljubljani, četrtek dne 5. septembra 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Junaštvo naših čet v snegu in ledu,
Dunaj, 4, septembra. (K. u.) Uradno.
Severno prelaza Tonale so iztrgali naši oddelki v visokem gorovju s presenetljivim napadom sovražniku goro Punta di San Matteo (3692 m), Monte Mantello (3396 m) in ledenik, vrh 3502. Ta orožni čin v večnem ledu in snegu daje bojnemu delovanju napadalcev, ki so kos najtežjim gorskim razmeram, posebno spričevalo.
Na Sedmih občinah živahnejše poizvedovalno delovanje.
Sicer nič važnega.
Šef. gen. štaba.
*
Italijansko vojno poročilo.
,	3. septembra.
Včeraj je bilo vsled vremenskih razmer delovanje naše artiljerije močno omejeno, delovanje naših patrulj v dolini Concei pa je bilo vsled tega pospešeno. Naše patrulje so vdrle v sovražne črte in so pripeljale s seboj vojnega materijala. V pokrajini Grappe so izzvale ljut ali brezuspešni protiučinek sovražnega ognja. Sovražne čete so pognale v beg naše male straže na Stilfsu in Tonalu. Popoldne 1. septembra je bilo sestreljeno eno letalo, drugo je bilo prisiljeno pristati.
*
Orlando — Giolitti.
Lugano, 4. septembra. Ministrski predsednik Orlando je sprejel bivšegu ministra Facta, ki je intimen prijatelj Giolittija. Razgovarjala sta se poldrugo uro.
Nemško vojno poročilo.
Nemci se umikajo.
Večerno poročilo.
Berolin, 3. septembra. (K. u.) Uradno.
Med Scarpo in Sommo miren dan. Včeraj ponoči tu pričeto gibanje se je po načrtu izvršilo. Na obeh straneh Noyona smo zavrnili francoske delne napade. Med Aiietto in Aisno so se zvečer razvili novi boji.
Berolin, 4. septembra. (K. u ) Uradno.
Vojni skupini kraljeviča Ruprehta in generalnega polkovnika von Boehna.
Na obeh straneh Lyje je dosegel sovražnik v trajnem boju z našimi prednjimi četami črto Wulverghem—Nieppe—Bac St. Maur—Laventie— Richebourg. Naši mešani oddelki so ga v teh malih bojih Učinkovito oškodovali in mu vzeli v sunku ali napadu ujetnikov.
Na bojni fronti med Scarpo in Sommo je dan mirno potekel. Vzeli smo tekom zadnje noči svoje čete nazaj ^ na črto Arleux—Moenres— Manancourt. To, že nekaj dni sem pripravljeno premikanje je bilo izvedeno po načrtu in nemoteno po sovražniku. Sovražnik je obotavljaje se sledil šele popoldne.
Na fronti med Moislainsom in Peronneom sovražnik svojih napadov ni ponavljal.
Ob . obeh straneh Noyona je delal Francoz močnejše napade, ki so bili naperjeni posebno proti višavju med Campagne in Bussy. Sovražnik, ki je tu dopoldne in popoldne štirikrat zaman naskočil hrabro 231. infanterijsko divizijo, je bil ravnotako kakor na ostalih napadalnih odsekih zavrnjen do zadnjega moža.
Ob Ailetti poizvedovalni spopadi. Sunki sovražnika proti Concy !e Chateau niso uspeli.
Med Aiietto in Aisno je začel Francoz skupno z Amerikanci in Italijani po najsilnejšem učinkovitem ognju s ponovnimi napadi. Bili so večkrat zavrnjeni po srditem pobližnjem boju.
Včeraj smo sestrelili 22 sovražnih letal in < priklenjenih zrakoplovov. Poročnik Rumey je dobil svojo 30. zračno zmago.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Južno Riponta smo privedli iz uspešnih sunkov v francoske jarke ujetnikov in strojnih pušk.	J
Večerno poročilo.
Berolin, 4. septembra. Dosedaj ni nič javljeno o večjih bojih. Med Scarpo in Sommo se Pritipava sovražnik do «naših novih črt. Med Ailletto in Aisno smo zavrnili ponovne napade Francozov.
von Ludendorff.
Podvodna vojska.
Berolin, 4. septembra. (Uradno.) Naši podgorski čolni so potopili v zapadnem in srednjem Sredozemskem morju 14.000 ton.
* *
*
Namen Fochove -ofenzive.
Curlh, 4. septembra. Švicarski listi imajo ^anjmiva poročila iz krogov francoskih vojaških Jttitikov. Ta objavljajo namen Fochove ofenzive, !*' obstoja v tem, da Foch popolnoma Nemce 'zrine s francoskih tal. Ko bo vsak kos francoske
zemlje prost, bo odstranjena silna ovira mirovnega gibanja na Francoskem.
Avstrijsko topništvo na zapadu.
Bern, 3. septembra. Poročevalec agenture Havas, ki se nahaja na angleški fronti, ugotavlja, da se na zapadni fronti nahaja avstro-ogrsko topništvo, ki se močno udeležuje bojev.
Strašna bitka.
Berolin, 3. septembra. „B. T.“ poroča iz Ženeve: „Temps“ piše: Bitka med Arrasom in Soissonsom presega glede Ijutosd vse, kar je od začetka vojne znanega. Na tej točki se je Luden-dorffu posrečilo, zadržati francoske sunke. Med Oiso in Aisno so boji posebno ljuti. Tudi na vzhodu in severu od Noyona divjajo strašni boji.
Dva milijona mož v bitki na Francoskem.
Ženeva, 3. septembra. Francosko časopisje poroča, da se nadaljuje bitka z vso srditostjo na obeh krilih Scarpe, pri Noyonu in Soissonsu. Posebno strašen- boj je med Oiso in Aisno. Je to velika bitka, ki se bije med vedno novimi napadi. Oba sovražnika pošiljata v ogenj zdaj nove moči. Francosko časopisje jih ceni na dva milijona mož.
Amerika priznava Čehoslovake kot vojujočo silo.
Washington, 3. septembra. Amerika je priznala Čehoslovake kot vojskujočo se silo.
Španska pred odločitvijo.
Ženeva, 3. septembra. Iz Madrida se poroča, da se bodo ministrska posvetovanja zavlekla do 6. septembra. Najbrže se bo potem vršil ministrski svet pod predsedstvom min. predsednika, pri katerem bo padla odločitev.
Bern, 4. septembra. Španska vlada je ukinila ustavne garancije, da se zavaruje za čas svojih pogajanj z Nemčijo pred rogovileži v državi.
Proti kvaražugonom v Nemčiji.
Berolin, 4. septembra. Poveljnik v Markah I je odredil, da bo vsak, kdor razširja neugodne vesti, tudi če sam dvomi o njih resničnosti, kaznovan z zaporom do enega leta. Upa, da mu ne bo treba nikogar.kaznovati.
Peta zima?
Basel, 4. septembra. Kakor javljajo „Times“ je francoski finančni minister predložil zbornici predlogo za novo milijardno posojilo, da pokrije stroške za peto vojno zimo.
Ženeva, 4. septembra. Pariški socijalisti, pričakujejo, da bo na govore dr. -Solfa in kanclerja Hertlinga v kratkem odgovoril tudi Clemenceau.
Strahovlada na Ruskem.
Lenin.
Moskva, 3. septembra. Pri Leninu pričakujejo danes krize. .Kljub nizki temperaturi smatrajo zdravniki njegov položaj še vedno resnim.
Moskva, 4. septembra. Stanje Lenina je zadovoljivo, vendar pa nevarnost komplikacij še ni izključena.
Atentat na Lenina — zaman.
Bern, 4. septembra. V bernskih ruskih krogih, ki stoje blizu moskovski vladi, se zagotavlja, da atentat na Lenina ne bo imel posledic, tudi če bi Lenin umrl. Moč boljševikov je tako trdna, da njen obstoj ni več vezan na osebe, tudi ne na Leninovo osebo.
Moskva, 3. septembra. Vsled zadnjih atentatov so pobesili nad 500 oseb, med temi nad 40 angležev. Boljševiško časopisje silovito napada antanto, češ da hoče Rusijo popolnoma uničiti, ker ji ne da priti do notranjega miru.
Moskva, 3. septembra. V okrožju Vologda so odkrili novo oficirsko zaroto. Vse častnike, kolikor so jih mogli prijeti, so usmrtili.
Tudi Ukrajince zapirajo.
Moskva, 2. septembra. „Utro“ piše, da so v zvezi z atentatom zaprli nekaj Ukrajincev. Ukrajinski generalni konzul je za to protestiral pri vladi sovjetov.
Dodatna brestlitovska pogodba ratificirana.
Berolin, 4. septembra. Centralni komite v Moskvi je skoro enoglasno potrdil dodatno pogodbo^ brest-litovskemu miru.
Moskva, 4. sept. „Izvestja“ javljajo, da je bil v pondeljkovi seji osrednjega izvrševalnega odbora ratificirani dodatni dogovor k brestovskemu miru še snoči s posebnim kurirjem poslan v Berolin.
Brestovski mir ne bodi veljaven.
Ženeva, 3. septembra. „Journal de Geneve“ poroča, da so se aliiranci odločili v zvezi z njim zvestimi prebivalci velikega ruskega cesarstva napraviti novo vzhodno fronto proti Nemčiji. Mirovna pogodba se mora razveljaviti in konstitucija takoj sklicati.
Cehoslovaška taktika.
Amsterdam, 4. septembra. Glasom nekega tukajšnjega časnika so izvedle „Times“ iz Vladivostoka, da napredujejo Čehoslovaki iztočno Bajkalskega jezera. Udinsk so že zasedli. Sedaj stoje 33 milj iztočno Petrovska. Nepotrjena vest javlja, da so vzeli Čito. Čehoslovaki korakajo v treh skupinah. Prva gre vzdolž železnice, druga je krenila v sredini čez gorovje in tretja se pomika za mongolsko mejo. Poslednja je vzela Kijahto.
Japonci nastopajo.
Tokio, 3. septembra. Japonci so zasedli Šimanoko in začenjajo z aliiranci zasledovati sovražnika.
Revolucija tudi na Kitajskem.
^ Ženeva, 4. septembra. Ruski poročevalec v Švici javlja: Valovje ruske revolucije udarja na Kitajsko. Revolucijonarno gibanje narašča. Južna Kitajska je prelomila vse tajne pogodbe in se pripravlja, da odbije napade inozemskih impe-rijalistov.
Nemški državni tajnik na Dunaju.
Nemški državni tajnik pl. Hintze je bil na Dunaju in je imel z grofom Burianom važne posvete. Ne vemo sicer, o čem sta oba državnika razpravljala, ker doslej, še niso ničesar o razgovorih objavili.
> A tudi če bodo kaj razodeli radovednemu svetu, ne bo bržkone veliko več, kakor da vlada med obema d.žavnikoma popoln sporazum in popolno soglasje v vseh važnih časovnih vprašanjih. Tako je vedno bilo.
Zatorej smo navezani samo na domnevanja. Vprašajmo se: katera časovna vprašanja so za moment za Nemčijo in Avstrijo najvažnejša ? Pred vsam dve: mirovno vprašanje in pa poljski problem, ki je mnogo odvisen od notranje preuredbe Avstrije (ali pa obratno).
Nirovno vprašanje je najvažnejše. Spravljivi govor nemškega državnega tajnika dr. Solfa je napravil v nevtralnih deželah in na nasprotnike globok vtis in smelo lahko trdimo, da bi danes mogoče že imeli v kakem nevtralnem zavetju tiha mirovna pogajanja, če ne bi bilo angleško-francosko napredovanje na zapadni fronti zopet oživilo in okrepilo zaupanje antantnih državnikom na popolno vojaško zmago. Govor dr. Solfa pa zato vseeno ni brez pomena; kajti kakor je angleško napredovanje okrepilo upanje na zmago, tako je Solfov govor podprl mirovne struje zmernih mož na Francoskem in na Angleškem. Ne dvomimo torej, da sta se Burian in Hintze gotovo razgovarjala o poti, na katero je stopil dr. Solf in se posvetovala, kako bi se dalo v označenem smislu najložje delati naprej.
Mirovno delo bo seveda težavno zlasti z ozirom na zamotane razmere v baltiških provincah, katere bo težko urediti, dokler vlada v Rusiji tak nered, kakor danes. Za končno ureditev razmerja Livlandske, Estlandije in Poljske do Nemoije in Avstrije je odločitev Rusije velevaž-nega pomena. Res da je rekel dr. Solf, da je brestlitovski mir samo okvir, kateremu je šele treba dati vsebino; res je tudi, da je dodatna pogodba k temu miru brestlitovslce določbe skoro popolnoma izpremenila, a za kako dolgo ? Dokler traja v Rusiji boljševiški režim, bo šlo, kaj pa potem, če pride nova vlada, ki teh pogodb ne bo priznala, ki jih bo mogoče ravno tako raztrgala, kakor je raztrgala boljševiška vlada vse pogodbe z Anglijo in Francijo?
Tu vidimo, kako nespretno je bilo sklepanje pogodb z vlado, ki ni mednarodno‘priznanj kakor so to vedno poudarjali trezno misleči Nemci sami.
Poleg Rusije je merodajnih za končno rešitev poljskega problema še več faktorjev. Nemčija, Avstro-Ogrska in Poljaki sami. Ena rešitev poljskega vprašanja, ki se ozira samo na te faktorje — in to je njena največja hiba — je takozvana avstropoljska rešitev. Poljsko kraljestvo, kateremu bi pripadla tudi Galicija, naj se združi z monarhijo. Kako? O tem ne ve še nihče ničesar. Tu vse plava: personalna unija ali lasten kralj? Skupne finance ali vsak sam zase P Skupna armada ali vsak svoje ? Avstropoljska rešitev sega globoko v notranjo politiko monarhije zaradi od-stopitve Galicije, ki bi Nemcem prinesla večino v parlamentu. Zato se je slovanske stranke branijo. Ogri hočejo Bosno kot pridobitev; tega zopet Nemci nočejo, ker bi Ogrska postala premočna.
Finančni krogi se boje, kdo bo plačal državni dolg, če izročimo Galicijo Poljakom — takih in sličnih vprašanj je nebroj.
Upirajo se pa avstropoljski rešitvi tudi v Nemčiji prav krepko. Zlasti vojaška stranka zahteva mnogo, ker hoče imeti „zavarovane“ meje in za varstvo zahteva lep kos Poljske za Prusijo ali vsaj za Nemčijo, kar seveda ne bi pomenilo nič druzega, kakor četrto delitev Poljske, ki Poljakov nikdar ne bi zadovoljila, vsaj trajno ne.
J/lodernemu narodnostnemu naziranju bi seveda najbolj ustrezala odločitev Poljakov samih. Do take odločitve pa še dolgo ne bo prišlo, ker je nasprotje med pojmoma država in narod pri nas še preveliko in ima država še mnogo
preveč moči, da bi kar na kratko se umaknila narodnosti. Treba bo iskati kompromisa in tehtati točko za točko, da se doseže. Hintzejev obisk pri Burianu je mogoče dosegel kaj vspeha pri sklepanju kompromisa, definitivno pa poljskega vprašanja ta dva državnika nista rešila. Sicer je pa vsaj zasilna rešitev perečih vprašanj tudi nekaj; počasi se pride do popolne.
*
Državni tajnik pl. Hintze pri cesarju.
Dunaj, 4. septembra. Cesar je sprejel danes opoldne nemškega drž. tajnika admirala Hintzeja v posebni avdijenci.
Deveto vojno posojilo.
Čez nekaj tednov bo razpoložil finančni mi nister že devetič vojno posojilo za podpisovanje. Za ta slučaj daje strokovnjak v „Bohemiji“ sledeče nove migljale:
„Kazalo bi že sedaj razmišljati, če ne bi bilo dobro opustiti stari način podpisovanja, ki se je sicer baje zelo izkazal, to pa zato, da do; sežemo dvakrat, morda celo trikrat večjo vsoto.
Dosedaj je država izdajala 55 odstotne kratkoročne zakladnice in četiridesetletno odplačujoče se posojilo, a ona mora, če hoče doseči velik uspeh pri posojilu, plačevati večje obresti kakor vsak zasebnik, ki nujno rabi denar. Prav bo morda, če vlada ustvari šest- ali osemodstotni tip posojila, mesto da konstruira z odplačevanjem in odškodovanjem navidezno nižjo obrestno mero.
Pretežni del državljanov, zlasti pa ljudstvo na kmetih, itak nima razumevanja za take finančno tehnične umetnosti. Ti krogi hočejo pred vsem vedeti, koliko obresti bodo dobivali na leto v gotovini za vposojeni denar in kedaj jim bo denar vrnjen. Če plača država večje obresti, dobi seveda več posojila in zvišanje obrestne mere bo tudi blagodejno vplivalo na sedajne denarne razmere, ker bo zvišalo vrednost denarja.
Če razpoloži država šest- ali sedem odstotno posojilo po kurzu, ki odgovarja izdanju prejšnjih posojil, ne izgubi toliko svojega ugleda, kakor ga je z dosedajnim nezdravim sistemom. Gotovo pa je, da bi zvišanje obrestne mere uspeh posojila
znatno povzdignilo.	-----
Naše politične in narodnostne razmere in slaba vzgoja avstrijskih narodov za državo pa tudi priporočajo, da se izpremeni tip posojila še v ijrugem oziru. Doslej je bila država najemajoč posojilo dolžnik, ki pomeni za široke sloje nekaj tujega, da, celo sovražnega. Ta moment bi izginil, čim bi — po odstranitvi nekih ustavoppavnih ovir — posamezne dežele razpolagale posojilo za podpisovanje. Kajpada bi morala biti višina posojila po kronovinah neomejena in poskrbeti bi se moralo za jamčenje dežele in države, ki bi si morala prirediti pravičen izračunavajoč sistem za plačevanje obresti in vračanje posojila.
hrvaški1 kurz na Hrvaškem«
p
Kakor poroča zagrebški dopisnik „Nove Preše“, je posvetila ogrska vlada jugos'ovanskemu gibanju svojo posebno pozornost in pečala se je posebno s politiko koalicije, v kateri prevladujejo Srbi. Koalicijska politika ogrski vladi ni Več po godu (?) in zato ni izključeno, da ogrska vlada vpelje na Hrvaškem „hrvaški“ kurz. Zato se je „Prešin“ dopisnik obrnil na dr. Horvata, vodjo frankovcev, da mu pojasni stališče pravašev do ogrske vlade. Dr. Horvat se je izrazil sledeče;, „Naša politika je neizpremenjena že celih 50 let. Agitacija za Jugoslavijo naše stranke ni oslabila, ampak je naše stališče utrdila. Hrvaški kmetje o jugoslovanstvu nič ne vedo. Mi smo najhujši nasprotniki „jugoslovanstva“, in če ima monarhija namen, da napravi na jugu red, se se mora opirati samo na edini lojalen element, to je na Hrvate.“
Dopisnik je na to vprašal: „Zakaj je pa toliko hrvaških poslancev v koaliciji, če so vsi Hrvati proti „jugoslovanstvu“ ?“
Dr. Horvat je odgovoril: „Vzrok je naša stalna opozicija proti Ogrom, ki ovirajo naš narodni razvoj. Razdora med hrvaškimi strankami pa, ki je samo Srbom koristil, hrvaški kmetje niso opazili. Ponavljam, da so kmetje .šanio Hrvatje. Ravnokar sem dobil pismo od dalmatinskega duhovnika, kjer pravi, „da noče hrvaško ljudstvo o srbstvu nič -vedeti in da je ih hoče ostati hrvaško.“	K)
Na vprašanje, kakšno stališče zavzemajo pravaši proti Ogrom, je rekel posl. Horvata
„Hočemo tak sporazum z Ogri, ki ne bo oviral naših življenskih pogojev. V svoji hiši hočemo biti sami gospodarji; razpolagati hočemo sami s svojimi financami in neodvisni hočemo biti v trgovsko političnih ozirih, hočemb pa čuvati skupne interese monarhije. Razloček med nami in „Jugoslovani“ je ta, da smo mi prepričani, da se more hrvatstvo samo v okviru habsburške monarhije ugodno razvijati. Mi ne želimo nobene preuredbe proti Avstriji ali proti Ogrski, hočemo pa red, ker tako ne gre več dalje."
„Kaj si obetate od hrvaškega kurza?“ T:y „Posledica hrvaškega kurza bi bila najprej razpust sabora in nove volitve. Ogri bi morali dalje vse nepostavnosti anulirati, ki šo se z’asti na gospodarskem polju izvršile. Če že morajo biti centrale, morajo imeti sedež na. Hrvaškem, ne pa v Budimpešti. Odstraniti je treba vse, kar
diši po gospodarstvu Mažarov nad Hrvati. Sedanja nagodba je anahronizem, ki nikdar ni ustrezala potrebam. Mi hočemo združenje vseh hrvaških dežela v okviru monarhije. Tako bi dobila dinastija in monarhija močno varstvo proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Oblika nam nam je vse Äio: dualizem, trializem ali federalizacija.“
Končno je pripomnil dr. Frank, ki je bil pri razgovoru navzoč: „Mi bi bili zadovoljni, če bi prišli v tak položaj, v kakršnem so danes Srbi na Hrvaškem.“
*
Banu kažejo pot.
Budimpešta, 4. septembra. „Magyar Tudo-sito“ poroča z Dunaja, da krožijo po budimpeštanskih in dunajskih časnikih vesti, ki se bavijo z odstopom hrvatskega bana. Od pristojne strani javljajo, da se ban že pač dalje časa bavi z mislijo odstopa, da pa se za to še ni odločil. Po takem ti glasovi niso resnični.
Iz domačih listov.
„Slovenski Narod“ priobčuje uvodnik o konferencah na Dunaju. Pogajanja veljajo mirovnemu vprašanju, da najdejo „novo, trezno formulo, ki bi naj celemu svetu pokazala, da so osrednje sile pripravljene skleniti pošten mir.“ Za dosego miru pa niso važni le vnanjepolitični momenti, ampak tudi notranje reforme, v prvi vrsti rešitev jugoslovanskega vprašanja. Glede tega pravi „Narod“ dobesedno:
„Mi smo v posesti važnih informacij, toda stara metoda se uveljavlja tudi tokrat, javnost o vseh teh načrtih še ne sme ničesar izvedeti in cenzura bolj kakor kdaj brezobzirno „varuje zunanje politične interese“ in vlada pravi, da nam bo že sama svoj čas vse potrebno povedala.“
V posesti teh informacij smo mi tudi; pristavljamo, da danes že cela Ljubljana govori o njih! Mi smo dobili te vesti iz Celja!
Kar povedo te informacije, „Narod“ odločno odklanja in pravi, „da se da naše vprašanje rešiti le v smislu ujedinjenja in popolne državnosti našega naroda.“
„Slovenec“ ima oceno dr. Ušeničnikove knjige „Um die Jugoslavija“ na uvodnem mestu. — O knjigi bomo še izpregovorili kakšno besedo.
„Naprej“ ima uvodnik o Sonninovi politiki (našim čitateljem dovolj znano gradivo). Konšta-tira, da mi ne moremo natanko vedeti, če je vse to res ali ne; nekaj gotovega je pa za nas ven-dar-le:
„To namreč, da so vse visokoleteče besede državnikov o narodni samovladi in svobodi le pesek v oči onemu ljudstvu, ki ga le prehitro preslepi par lepo zvenečih besed. Samoodločba narodov ne pride iz ministrskih kabinetov, marveč pride kot sad bojev vseh narodov zoper tirane. Mali, vsi mali narodi v Evropi se bodo šele po vojni zavedli, kakšnemu vragu so služili, in le žal, da se bo uresničil tudi napram njim stari rek, ki pravi: da se je lažje ubraniti nasprotnikov kakor prijateljev.“
Po domovini.
Franklrajte zadostno! Vse cenjene dopi-sovatelje prosimo, da se drže novih predpisov glede frankiranja, da ne bomo imeli pri sprejemu korespondence zamud in nepotrebnih plačil.
Pozdrav in prošnjo naših junakov 27. pp. prinašam naravnost iz fronte. Od junija meseca smo nepretrgoma v ognju in velikem trpljenju. Časopisi z novicami iz drage domovine so nam lajšali in krajšali težave. Čutimo se zapuščene in pozabljene. Zato prihajam jaz s prošnjo za zabavne in poučne knjige, katere naj se prineso v upravništvo „Novic“ do petka opoldne; jaz jih vzamem precej s seboj. — Polkovni župnik M.
Skprianpp
1 marka — 1 K 74 v. V knjigotržtvu se zaračuni od 29. avgusta dalje 1 marka z 1 K 74 v. Pred vojno je veljala 1 K 20 v.
Razveljavljenje poljedelskih oprostitev? Z Dunaja poročajo, da se v gotovih krogih govori, da bodo s 15. septembrom razveljavljene vse oprostitve poljedelcev. Vojaški krogi vesti ne potrjujejo, pa jo tudi ne zanikujejo.
Ubožna akcija. Vsi begunci iz Trsta, z Reke, iz Istre in Dalmacije, stanujoči v Ljubljani in pripadajoči ubožni akciji, se morajo zglasiti v aprovizacijskem uradu, Poljanska cesta 13/1. Stranke, ki se ne zglase do vštevši sobote, 7. t. m., bodo zgubile svoje nakaznice. Vsaka stranka naj prinese s seboj karto ubožne akcije. Posebni pozivi se ne bodo razpošiljali, zato se morajo stranke brezpogojno same zglasiti.
Slovenska trgovska šola v Ljubljani. Šolsko leto 1918/19 se prične 17. septembra 1.1. s sv. mašo. Vpisovanje v deško trgovsko šolo se vrši 16. septembra t. 1. od 10. do 12. ure. Sprejemni izpiti se vrše 16. septembra. Zglasiti se je ob 8. uri v ravnateljski pisarni. Natanjč-nejsa pojasnila daje ravnateljstvo.
Realna gimnazija v Ljubljani. C. kr. II. drž. gimnazija se bo polagoma preosnovala v realno gimnazijo. Prvi razred realne gimnazije se otvori že s tem šolskim letom.
Shod kranjskega učiteljstva, ki bi se imel vršiti danes popoldne je vlada prepovedala.
Birma v ljubljanski škofiji bo v nedeljo, dne 8. septembra na Primskovem pri Litiji, v torek, dne 10. septembra v Javorju, v četrtek, dne 12. septembra na Prežganjem, v petek, dne 13. septembra na Jančem, v soboto, dne 14. septembra v Štangi, v nedeljo, dne 15. septembra v Kresnicah.	/
Nova maša. Dne 8. septembra bo pel v Selcih novo mašo g. Jakob Šolar.
Smrt. V Rovinju je umrl pisarniški ravnatelj nedavno v Pulj premeščenega okrožnega sodišča rovinjskega Alfred pl. Domini, star 63 let. — Umrl je v ljubljanskem Leonišču c. kr. mornariški župnik Janez Kuralt.
Kupujte rodno grudo! Veletovarnar z usnjem Karel Pollak, večkratni milijonar v Ljubljani, je kupil kamniško Kneippovo zdravilišče,
dalje znano Kecelnovo pristavo in vilo „Theresien-heim“ v Kamniku.
Gledališka vstopnina. Ker so se izdatki za režijo in dekoracije zadnje leto izredno zvišali in so se znova določile izdatnejše draginjske doklade za igralsko in tehniško osobje, je sklenila „Zveza avstrijskih gledališč“ že lani podraženo vstopnino pričetkom prihodnje sezone pri vseh avstrijskih glediščih zopet zvišati za 25 do 50 odstotkov.
Izplačevanje vojaških nastanitvenih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v četnek, dne 12. septembra 1918 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje).
Zamenjavo bakrenih cilindrov kopalnih peči je deželna vlada začasno ustavila. Stranke tedaj niso dolžne dovoliti demontiranje, tudi če se dotični delavec izkaže z uradno potrjeno legitimacijo. Kedaj se bo zopet obnovila zamenjava, bo razglašeno v listih.
Oddaja tobaka v Ljubljani. Ljubljanski stalni odjemalci bodo dobivali s prihodnjim tednom dalje svojo tedensko količino tobaka vsak pondeljek, torek, sredo in četrtek od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, in sicer — izvzemši nekaj manjših trafik — po skupinah, ki bodo sestavljene po številkah tobačnih kart. Kako so te skupine sestavljene in kdaj pride ta ali ona skupina na vrsto v vsakokratnem tekočem in naslednjem tednu, bo razvidno iz delitvenega reda, ki bo vsaki teden zunaj trafike nanovo pritrjen. Nihče ne sme prej dobiti, n^ego pride na vrsto njegova skupina.
Konec poletnega časa. Ogrske državne železnice že razglašajo, da se konča v noči na
16.	september na vseh progah kr. ogrskih drž. železnic poletni čas. Vsled tega se pomaknejo
17.	septembra ob 3. zjutraj kazalci vseh železniških ur za 1 uro nazaj, torej na 2. uro. S tem se vozni red ne spremeni. Seveda bo pri nas ravnotako.
Za zboljšanje položaja zasebnih uslužbencev. Ministrstvo za socijalno oskrbo je izdelalo zakonski načrt, po katerem se ustanove tarifne komisije, da urede službene pogodbe, t. j. službene razmere vseh privatnih uslužbencev. Pričakovati je, da bo nameravana uredba zboljšala položaj privatnih uslužbencev, to je ugotovila stanu in razmeram primerne plače.
Računanje na „tucate“. Iz krogov tekstilne industrije so opozorili vlado, da bi se dalo dosedanje računanje na „tucate“ nadomestiti z metrskim sistemom, podobno kot je bil tudi v trgovini z zlatnino in srebrnino šele nedavno uveden metrski sistem mesto običajnih starih enot. Sedaj, ko so blagovna skladišča skoro prazna, bi bila najboljša prilika, da bi prišli s „tucata“ na „deseterico“ — kar ne bi menda preveč motilo — in uveljavilo metrsko mersko enoto tudi v bodočih carinskih tarifih in trgovinskih pogodbah. O tem vprašanju otvarja mnenje brnska trgovska in obrtna zbornica; o uspehu bo poročala vladi.
Vojaki dobe več kruha. Vojna uprava je zvišala pri vojaških formacijah krušno racijo. Odslej dobi vojak dnevno 420 g kruha, dočim je prejel prej 350 g in nekaj časa tudi najmanjšo količino 90 g dnevno.
Naslovi pisem v Turčijo. Glasom poročila otomanske poštne uprave prihajajo v ondotno službeno področje pogosto pisemske pošiljatve iz Avstrije, katerih naslov je pisan z nemškimi črkami ali s cirilico. Vsled tega je dostavljanje dotičnih pošiljatev zelo otežkočeno. Najnujneje Se torej priporoča v interesu občinstva samega, da se naslov na pisemskih pošiljkah v Turčijo piše izključno z latinskimi črkami.
Poštni promet med Avstrijo In Dobrudžo. Od sedaj poslujejo za poštni promet med Avstrijo in Dobrudžo bolgarski poštni uradi Akandela, Babadag, Balčik, Černa Voda, Dobrič, Hirzovo, Izakča, Kara-Omer, Kavarna, Kostanca, Kurtbuna, Mankalija, Mačin, Medjidie, Silistra, Tulča in Tutrakan. Pripuščena so navadno in priporočena pisma, dopisnice, tiskovine in časniki pod pogoji in proti pristojbinam svetovne poštne zveze.
Zopet centrala. V kratkem dobimo novo centralo za perutnino in divjačino. Tako je sklenil prehranjevalni urad, da se odpravi sedanje pomanjkanje in „zbere“ vsa, za konsum v poštev prihajajoča perutnina in divjačina, ki pride potem naprodaj.
Pivo se bo varilo? Iž Prage se poroča dunajskim listom, da so pogajanja pivovarniške centrale z uradom za ljudsko prehrano v toliko napredovala, da bo odkazanih pivovarnam za leto 1918/19 10.000 vagonov sladkorne pese in množina surovin, ki je tovarne radi pomanjkanja premoga ne morejo več podelati. S tem osiane varenje piva v dosedanji izmeri.
Promet na državni železnici. Iz Trsta (drž. kol.) ob 9 20 dopoldne odhajajoči in Gorico (drž. kol.) ob 12'40 opoldne prihajajoči osebni vlak št. 16 je postavljen iz prometa. Mesto njega bo vozil nov osebni vlak kot vlak št. 22, ki bo odhajal iz Trsta (drž. kol.) ob 12'30 opoldne in prihajal v Gorico (drž. kol.) ob 2 44 popoldne in se ustavljal na vseh vmesnih postajah. Ta novi vlak vozi iz Gorice (drž. kol ) kot vlak št. 18 ob 3'10 popoldne proti Jesenicam (prihod 7'45 pop.), s čemer je znižano dosedanje 2 in pol urno čakanje v Gorici (d. kol.) na 26 minut.
Bđlnišnica usmiljenih bratov v Gorici je zopet odprta.^ V njo se sprejemajo bolniki obojega spola. Županstva, ki imajo iz svojih občin tam bolnike ali katera tja bolnike pošljejo, naj za bolnike pošljejo domovinski list in pa spričevalo o premoženjskih razmerah.
Občina Miren pri Gorici je te dni izročila prometu novozgrajeni most čez Vipavo. Stari most so namreč porušile granate. Mirenska občina je štela pred vojno 308 hiš. Od teh je porušila vojna 204 in 95 je zelo poškodovanih. Pozidava in gradnja novih hiš zelo počasi napreduje.
Tržaška podružnica zavarovalnice „Janus“. Z 10. septembra t. 1. začne v Trstu zopet uradovati tržaška podružnica c. kr. življenske vzajemne zavarovalnice „Janus“.
Nova jugoslovanska zavarovalna h#nka. Notranje ministrstvo je dovolilo „Jadranski banki“ v Trstu, da ustanovi primorsko zavarovalno dru-
štvo „Atlant". Delniški kapital bo znašal 6 milijonov kron
Za slovensko gimnazijo v Trstu je interveniral ctr. Korošec pri baronu Hussareku. O uspehu še ni nič znano.
Hranilnica in posojilnica v Devinu je začela zopet poslovati in sicer vodi za sedaj posojilnico g. kurat v Nabrežini.
Tržaški dogodki ob izbruhu avstrijsko-laške vojne pred sodiščem. Ko nam je napovedala Italija vojno, so se vršile, kakor znano, v Trstu patriotične manifestacije tja v noč. To priliko je izrabilo več oseb in se znosilo nad premoženjem regnikolov. Vdrle so ,v trgovine in plenile blago. Sodnija jih je prijela in obsodila. Vložene ničnostne pritožbe pa je kasacijsko sodišče zavrnilo. Neki regnikolo, ki mu je drhal oplenila trgovino, je zahteval od zavarovalnice, kjer je bil zavarovan proti vlomu, odškodnino. Zavarovalnica pa je odklonila zahtevo po odškodnini na podlagi zavarovalnih pogojev, po katerih je od zavarovanja izvzeta ona škoda, ki nastane „ob demonstracijah, vojni itd.“ Deželna sodnija v Trstu in deželno nadsodišče sta zavrnila tožbo. Tudi najvišje sodišče je odklonilo revizijo.
Beneškega Slovenca iščejo. Kdor ve, kje se nahaja laški ujetnik beneški Slovenec Anton Šimac iz Št. Lenarta v beneški Sloveniji, naj naznani to č. g. župniku Petričiču v Št. Petru ob Nadiži, Beneška Slovenija. (P. San Pietro al Na-tigone.)
Madjarski šovinizem na Reki. Z Reke poročajo, da toži državno pravdništvo kaplana župne cerkve dr. A. jeretiča radi hujskanja proti Mažarom. Dr. Juretič je-baje v Zametu na Spin-čičevem shodu rekel: Hrvatje ne smejo na Reki niti dihati, dočim Mažari pojo v naših cerkvah svojo narodno himno. Ovadba trdi tudi, da so peli na shodu na njegov poziv samo srbske pesmi. Okrajni glavar na Voloskem je pa sporočil, da na shodu v Zametu ni bila izrečena nobena beseda proti monarhiji in da tudi nikdo ni pel srbske pesmi, ali kljub temu preganja reško državno pravdništvo dr. Juretiča.
Vrbsko jezero požira Celovčanom živila. V mestnem aprovizacijskem uradu v Celovcu so zaplenili nekemu kmetu več jajc, ki jih je hotel poslati h Vrbskemu jezeru po 1'20 K, Potem pa naj kdo še reče, zakaj kmetje nič ne prinesejo v mesto. To dobro, da so morali vojni dobičkarji, ki so bili plačevali vsa živila naravnost po oderuških cenah in jih tako odjedali stradajočim domačinom, 3. septembra zapustiti gostoljubne kraje ob Vrbskem jezeru.
Manipulacija z živili. „Tagespost“ piše: Prehranjevalne razmere v obmejni okolici Rogatca so zelo slabe. Ljudje s stalno plačo in penzijo-nisti so izročeni dražilcem cen in tihotapcem na milost in nemilost. Ker plačujejo prekupčevalci v mejnem okraju utihotapljeno blago s Hrvatskega za 50 do 150 odstotkov dražje nego štajersko blago, prinesejo producenti jajc, perutnine in drugih poljedelskih pridelkov, ki so ravno tako dobri kot hrvatski, toda razmeroma cenejši, in jih prodajajo kot hrvatsko blago. Iz vsakega vlaka se razkropi truma oderuhov, ki kupijo v zameno ali pa z denarjem vse, kar dobe, in za vsako ceno,
Korupcija vsepovsod. Neki agent vojaške policije v Beljaku je zaplenil 10 kovčegov utiho-tapljene masti in je ponudil potem ono mast občini po 80 K kg. Umevno, da bi moralo okr. glavarstvo, ki je bilo o tem obveščeno, mast zapleniti, kar se pa ni zgodilo, temveč krošnjar policijski agent, jo je med tem prodal nekemu tovarnarju za njegove delavce! In oblast? Izgovarja se naivno: „Kaj čemo, moramo biti veseli, da sploh kaj pride.“ y
Živinska kuga. Iz Maribora se poroča o enem slučaju stekline. Poleg še vedno zelo razširjene garjeve bolezni se je razširila tudi prašičja kuga in rdečica. Tudi bolezen na gobcih in parkljih še ni izginila.
Drobiž.
Finančni odsek sklican.
Dunaj, 4. septembra. Na podlagi razgovora Hussarekovega z načelnikom poljskega kluba dr. Tertilom je sklical načelnik finančnega odseka dr. Löwenstein finančni odsek za 10. t. m. Na dnevnem redu je več manjših davčnih predlog, kakor vinski davek, davek na šampanjec, na premog, sladkorni davek itd.
Galicija h kongresni Poljski.
Krakov, 4. septembra. Član varšavskega državnega sveta, vitez Krotovski, je izjavil o namenu potovanja varšavskih gostov v Krakov, da gre v prvi vrsti za holmsko vprašanje in da se doseže glede pravde v Marmaros-Szigethu sporazum. Z ozirom na svoje stališče glede Galicije skušamo nastopiti za združitev Galicije s kongresno Poljsko.
Novo zvišanje voznih cen na železnicah.
Budimpešta, 4. septembra. Trgovinski minister Szterenyi bo predlagal v zbornici novo, in sicer stoprocentno zvišanje voznih cen na železnicah. Vsak bo moral kupiti 2 karti. Povišati nameravajo cene že na 'jesen. — Bo bržkone prišlo tudi pri nas.
Bavarski kralj v Bolgariji.
Monakovo, 4. sept. Kralj Ljudevit je odpotoval ob šestih zvečer v Sofijo, da vrne carju Bolgarov obisk.
Talaat-begove konference.
Carigrad, 4. sept. Veliki vezir Talaat beg, ki se napoti v Berolin, se bo mudil več dni tudi na Dunaju, kjer bo v navzočnosti fin. ministra Djavid bega konferiral z ministri.
Češki zlati.	N
Dunaj, 3. septembra. Poslanec Malik se je oglasil danes pri ministrskem predsedniku in interveniral v zadevi čeških zlatih novcev, ki so baje razširjeni med češkim ljudstvom. Poslanec Malik trdi, da krožijo zlasti med premožnejšimi
sloji zlatniki, ki jih je izdala antanta kot dokaz priznanja čeho-slovaške države. Vtihotapljeni novci nosijo češke napise in imajo sliko praških Hrad-čanov.
Širom svota.
120.000 K za bika. Neki škotski list poroča, da je bil kupljen na živinskem trgu v Šikagi angleški čistoplemenski bik za 4000 funtov šter-lingov; kupna cena je znašala v Birminghamu na Angleškem 1100 gvinej. Krave iste pasme so bile po 700 funtov ali 20 000 K.
Pes vojnega dobičkarja. V „N. W, Tag-blattu" stoji sledeči oglas: „Rjav, ostrodlaki policijski pes brez nagobčnika in znamke, ki sliši na ime „Plollo“ se je zgubil blizu X-ulice. Kdor ga pripelje, dobi nagrado 200 K in vrečo krompirja ter 50 jajc.“ — To je gotovo pes vojnega dobičkarja, ker mu rojijo same vreče po glavi.
Navijalcl cen. „Az Est“ se v daljšem članku pritožuje, da se navijalci cen, ki so bogati, že preje odtegnejo razsodbi zadnje inštance na ta način, da se preselijo v Avstrijo, kjer ostanejo eno leto, da kazen zastara, potem pa se zopet vrnejo na Ogrsko. Od obsojenih navijalcev cen je en sam milijonar kazen prestal. Trgovinski minister Szterenyi je industrijskim in trgovskim * družbam v nekem dopisu zabičal, da bo proti navijalcem cen najstrožje postopal.
Nesreča s čolnom. Čoln, v katerem je bilo 40 oseb, se je pri Engersu na Nemškem prevrnil. Deset oseb, med njimi osem otrok, je utonilo.
Tihotapstvo z živili. V Ebersfeldu so odkrili veliko tihotapstvo z živili. Škoda je cenjena na več milijonov.
Dobra letina. V Kecskemetu so letos breskve izredno dobro obrodile. Izvozili so 21 vagonov breskev v Avstrijo in na Nemško. V Mako je zrastlo toliko čebule, da ni dovolj prostorov na razpolago, kjer bi shranili čebulo. V ta namen so za skladišče najeli židovski tempelj za 4000 kron.
Rockefeller in Pasteur. Francosko mesto Dele je rojstni kraj raziskovalca Pasteurja. Ameriški milijarder Rockefeller je podaril občini znatno vsoto, da kupi Pasteurjevo rojstno hišo in jo otme pozabnosti. V zahvalo pa je občina prekrstila Pasteurjevo cesto v Rockefellerjevo cesto. Tako je dobil nesmrtnik svojo hišo, prišel pa ob svojo ulico.
Princ v zavodu slepcev. Befolinski „Welt am Montag“ poroča, o obisku neke prinske dvojice v zavodu oslepelih voiakov v Brombergu in pravi med drugim:	„Milostivo sta počastila vi-
soka gosta vsakega oslepelega s prijaznimi besedami in mu stisnila roko ter ga obdarila s svojo sliko.“ Kako so pač morali „pogledati“ siepi vo aki tako darilo.
Najdaljše ljubavno pismo. V angleškem muzeju v Londonu hranijo najdaljše ljubavno pismo, kar jih pozna svet. Pisal ga je neki Hof-mann v dobi kraljice Elizabete in obsega 400 tesno pisanih pol z nič manj kot 400.000 besedami.
Kako je mislil Foch o 1870—71 in o burski vojni. V knjigi „Des principes de la guerre“, ktero je napisal sedanji antantini gene-ralisimus, maršal Foch, se nahajata dve mesti, kjer pisatelj govori o vzrokih vojne 1870—71 in burske vojne. Pripozna, da sta bili francoski vojni 1854 in 1859 pravi kabinetni vojni, in pravi: „Tudi vojno 187Q—71 je francoska vlada začela iz dinastičnih interesov, da bi zibajočo se moč utrdila z lahko dobljeno zmago.“ — O burski vojni pa pravi: „Kdo je pognal Anglijo v vojno z Buri? Gotovo ne kraljica, ampak trgovci na City. Trgovina sledi vojni, pravi Anglež kot prefrigan trgovec.“	*
Srebrna krona za 20 papirnatih kron. V Karolinentalu so napravili pri nekem trgovcu hišno preiskavo, ker je prodal srebrno krono za 20 K papirnatega denarja. Pri preiskavi so zaplenili še 363 kosov srebrnih kron in 2400 cigaret. Pripoveduje se, da se dobi tudi na Hrvaškem za 1 srebrno krono 1 kg bele moke, ki sicer stane-15 do 20 K papirnatega denarja.
Zdravnik oproščal od vojaščine. Budimpeštanska policija je zaprla zdravnika Franca Kuharika, pooblaščenca Rdečega križa, ki je sestavljal vojakom, ki so se hoteli odtegniti službi, potrdila o bolezni, in da se zdravijo v bolnicah-Pri njemu so našli 120 000 kron.
Razstreljeni tanki. V zadnjih bojih od 21. do 28. avgusta je bilo, kakor je z gotovostjo dognano, razstreljenih 253 angleških tankov.
Svetnica iz Stropkova v jugovzhodni Galiciji. Dne 2. junija je neka 221etna deklica v Stropkovu baje videla Mater Božjo, ki je deklico nagovorila. Ko je Marija izginila, je stal na mestu, kjer je bila prikazen, velik lesen križ. Kraj, ki leži vzvišeno, je kaj pripraven za romarsko cerkev. Naval k „svetnici iz Stropkova“ je tak, da je železniška uprava uvedla posebne vlake.(?)
Grozna nesreča v rudniku pri Plznju. Dne 29. avgusta zvečer je nastala na zahodnem delu rudnika zahodno-češkega rudniškega akcijskega društva eksplozija radi viharnega vremena. Vsi v dotičnem rovu zaposleni delavci so bil* zasuti. Delavstvo iz drugega dela so še mogli rešiti. Kolikor je znano, je pri eksploziji ponesrečilo trinajst oseb. Okolo polnoči je prišlo vojaštvo iz Plznja v avtomobilih, na pomoč.
Krojač zahteval 400 K, da obrne obleko-»N. W. A.“ objavlja pismo nekega čitatelja iz Brna, ki spada v obžalovanja vredno skupino nastavljencev s stalno plačo, katero mu je pisal krojač, ki se ponosno imenuje „dvorni založnik“ in „specijalist za moške obleke in angleške damske kostume“. Pismo se glasi: „Odgovarjajoč na Vašo c. dopisnico z dne 19.^ t. m. poročam, da sem pripravljen obrniti Vašo zimsko suknjo! stroški za predelavo bodo znašali 400 K, če je vsa podlaga še porabna.(!) Za slučaj pa, da moram dati kaj novega, se bodo stroški primerno zvišali. Upam, da sem Vam najbolje ustregel 0)> in biležim z odličnim spoštovanjem . . .* öospom ki je listu to pismo poslal, pripominja, da je dal za suknjo pred vojno 90 kron.