3 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 7. aprila 2011  Leto XXI, št. 14 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 7. aprila 2011 Porabje, 7. aprila 2011 OBČNI ZBOR SLOVENSKOGA DRÜŠTVA V SOMBOTELI STR. 3 »VSIGDAR SEM DOBRE VOLÉ« STR. 6 Nemo več manjšine, liki narodnosti? Če de vse šlau po planaj vogrskoga parlamenta (pa zakoj bi nej šlau), de emo Vogrski rosag 18. apriliša nauvo ustavo (alkotmány). Debata o tom v parlamenti, kakšna naj bi bila nauva ustava, ka vse naj bi bilau v njej, se je začnila 28. marciuša. Do tistoga mau so mogli vsi tisti, steri bi želeli, ka bi se v osnutki (tervezet) ustave kaj ovak napisalo, dati ali poslati svoje mišlenje o tom. Pred tom se je po rosagi razposlalo kakšni osem milijonov pisem, v steraj so leko lidgé odgovarjali na pitanja ali sami napisali, kakšna naj bau nauva ustava. Nazaj so poslali kakšni 920 gezero pisem, s pomočjauv toga, kak so lidgé odgovarjali ali pisali, je predsednik vogrske vlade Viktor Orbán v parlamenti povedo, ka lidgé ščejo meti močno, stabilno ustavo, v steroj so pauleg pravic zapisane tudi dužnosti. V ustavi naj bi bile zapisane pravice manjšin tö, stere živemo na Vogrskom. Tau smo lidgé, steri živémo v rosagi, steri je naš daum, naša domovina, dapa gučimo ovakši materni gezik (gučimo slovenski, srbski, hrvaški, nemški itd), mamo ovakšo kulturo, se pravi smo ovakši kak ve-činski vogrski narod. Zatok je pa trno čüdno, ka tisti, steri so pripravlali tekst za ustavo, so v preambuli napisali, ka na narodnosti pa narodne skupnosti na Vogrskom gledajo tak, kak na tau (del) vogrskoga naroda (vogrske nacije). Če samo s trejzno paversko pametjo premislimo, gorpridemo, ka tü nika nej vredi. Vej pa če smo Slovenci, Nemci, Srbi ali Rumejnarge, ne moremo biti ranč tak Vaugri. Smo pošteni državljani tauga rosaga, tü živémo, tü delamo, tü plačüvlemo svoje porcije, smo pa po geziki, kulturi tau drugi narodov. Samo si zmislite, ka bi pa pravli Madžari, steri živejo v sausedni rosagaj, če bi na nji gledali v njini rosagaj tak kak na tau srbskoga, slovaškoga ali rumejnerskoga naroda. Vej pa za nji na Vogrskom pravijo, ka so tau vogrskoga naroda. Če so pa oni tau vogrskoga naroda, vej pa kak materno rejč gučijo vogrski gezik, majo vogrsko kulturo, te mi, steri mamo slovenski, srbski ali nemški materni gezik, mamo ovakšo kulturo, ovakše šege, navade, ne moremo biti del istoga naroda. Zatok je pa normalno, ka so se manjšine zavolo toga gorprosile pa so v teksti, steroga so one napisale, stavek »Narodnosti in narodne skupnosti na Madžarskem smatramo kot del madžarskega naroda« vöpotegnile. V amandma, steroga sta potejm, ka sta s predstavniki manjšin usklajevala, notdala v parlament poslanca János Halász pa Péter Harrach je malo ovak napisano, ka je zatok bole sprejemljivo. V njem etak piše: »Narodnosti, ki živijo na Madžarskem, so del madžarske politične skupnosti in so državotvorni elementi.« Zdaj, gda tau pišem, se ešče ne vej, ali de parlament tau sprejmo v tej formi ali do se ešče iskale kakšne druge formulacije. V osnutki nauve ustave je bilau ešče dostakaj spornoga (vitás) za manjšine, med tejmi je biu materni gezik tö. V originalnom osnutki je pisalo, da »Madžarska ščiti (védi) vogrski jezik in spoštüvle jezike narodnosti pa jezike drugi narodov.« Tü se predstavnikom narodnosti najbole tau nej vidlo, ka so nej napravili razloček med narodnostnimi maternimi geziki pa geziki drugi narodov. Tau so tö ščeli, naj se napiše v ustavo, ka rosag mora zagotoviti pogoje za ohranitev maternoga gezika narodnosti. V amandmaji prva omenjena poslanca etak piše: »Madžarska ščiti madžarski jezik in jezike z nami živečih narodnosti.« V nauvi ustavi naj se nej bi več nücala rejč manjšina/kisebbség, liki samo izraz narodnost/nemzetiség. Po ednom tali se tau s tem tolmači, ka je v rejči manjšina notri odnos večine do manjšine tö, kak če bi tisti, steri je več, dojgledali tiste, steri je menje. Po drugom tali se pa vej, ka gda se v vogrskoj rejči nüca beseda manjšina, lidgé največkrat mislijo na Ciganje. Ka bi te negativni, pejorativni, lagvi žma rejči vöokraužili, zatok raj tau rejč nedo nücali. S toga pa leko grata dosti kalamajk. Do zdaj se je v sporazumaj med rosagoma nüco té izraz. Pomislimo samo na sporazum, steri skrb ma na posebne pravice slovenske narodnostne manjšine v Porabji in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Potem toga de se mogo sporazum na nauvo napisati? Ka sploj ne gučimo o praktičnom živlenji. Do zdaj so mele vse manjšinske samouprave v svojij imenaj tau besedo. Tak je bilau napisano na vsej tab-laj, v pečatlinaj, na kuvertaj, na papiraj za pisma itd. Kelko de nas (rosag) tau koštalo, ka se vse tau vömeni? Ali de za tau penez? Ali naj tau same rejšijo samouprave? Ali mo meli miš-maš? V ustavi mo narodnosti, v praksi pa ostanemo manjšine? Marijana Sukič Revija za Slovence zunaj Republike Slovenije Ravnatelji slovenskih šol iz Italije na obisku v Porabju SLOVENIJA DANES Slovenija danes je nova revija za Slovence zunaj Republike Slovenije. Nadaljevala bo vlogo, ki so jo doslej imele Rodna gruda kar več desetletij, od leta 1954 do 2004, potlej Slovenija.Svet in nazadnje Moja Slovenija. Urad za Slovence v sosednjih državah in po svetu se je odločil za novega izdajatelja, in sicer za Založbo Domus, ki že izdaja revijo The Slovenia Times samo v angleškem jeziku. Glavna in odgovorna urednica je Blanka Markovič Kocen, z Zamejskim dnevnikom – stranem namenjenim Slovencem v sosednjih državah, se bo skupaj s sodelavci ukvarjal avtor tega zapisa. V prvi številki Slovenije danes je minister za Slovence v sosednjih državah in po svetu akademik Boštjan Žekš poudaril, da je revija »še ena izmed mnogih pomembnih vezi med Slovenci, ki živijo izven meja naše države, in državo Slovenijo«. Branje se v družini začne že v zgodnji mladosti v jeziku, ki ga družina govori in razume. »Pomembno je, da besedila najdejo pot tudi v širšo javnost, da se jezik približa širši množici. Pozdravljamo in tudi spodbujamo tovrstne revije, ki imajo – poleg informiranja bralcev – širši vpliv na razmišljanje ljudi in dvigujejo pomen slovenskega jezika, tako v družini kot tudi v družbi, imajo pa še druge povezovalne učinke.« Dr. Boštjan Žekš ob pomembnem jubileju, 20. obletnici samostojnosti: »Ob tej priložnosti vas vabim, da (ponovno) obiščete svojo domovino in se nam 1. julija v središču Ljubljane pridružite na kulturno-družabni prireditvi, ki jo prvič pripravljamo vladne in nevladne organizacije skupaj.« Minister je izpostavil tudi upanje, da bo revija vzpodbujala izmenjavo mnenj in pogledov, »obenem pa ohranjala strpnost in spoštovanje v imenu naših skupnih interesov in vrednot.« Slovenija danes, prva in uradno aprilska številka, je razdeljena na devet tematskih sklopov: Panorama, V žarišču, Poslovne strani, Kultura, Knjižna polica, Izobraževanje, Med nami, Zamejski dnevnik, Doživimo Slovenijo in Šport. Prispevki so opremljeni s številnimi fotografijami, nasploh je revija prijetno grafično urejena. V Panoramo je uvrščen prispevek o zakonu o malem delu, ki naj bi celovito urejal zaposlovanje med študijem, o katerem se bodo v Sloveniji odločali na referendumu, v izseljenstvu je 52 tisoč slovenskih volivcev. V Žarišču je pod naslovom Samosvoja bela princesa predstavljena Tina Maze, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v nemškem Garmischu v veleslalomu premagala vse tekmice in prismučala zlato kolajno. Prvič je dobila samostojna Slovenija svetovno prvakinjo v alpskem smučanju, Tina Maze je postala slovenska nacionalna junakinja. O zelo uspešni Petri Majdič, tekačici na smučeh, ki je na svetovnem prvenstvu osvojila bronasto kolajno, piše revija v športni rubriki. Poslovne strani uvaja pogovor z Ivom Boscarolom, konstruktorjem in izdelovalcem ultralahkih letal, zagotovo enim najuspešnejših slovenskih podjetnikov ta čas. Za firmo Pipistrel so tuji kupci ponujali 40 milijonov dolarjev. Sogovornik poudarja, da je skrivnost uspeha predvsem v brezhibnem nadzoru kakovosti in motiviranosti kolektiva, ki letalo sestavlja. Slednje je nekaj, kar velika večina sodob-nih slovenskih managerjev načrtno zanemarja, medtem ko Ivo Boscarol vseskozi s konkretnimi dejanji ustvarja prijetno in ustvarjalno delov-no ozračje med vsemi zaposlenimi. Z glasbeno skupino Laibach se začenjajo kulturi namenjene strani, kjer je tudi pogovor z mlado umetnico Evo Petrič z Bleda, ki ustvarja večinoma na Dunaju. Eva Petrič je izrazita večmedijska umetnica, zanima jo likovno izražanje, predvsem fotografija, uspešna je tudi na literarnem področju: romana Škatla brez kože, lebdeča in Vsi so jedli suši, sta prevedena v več jezikov. Nazadnje so bila njena dela predstavljena v newyorški galeriji Walter Wickiser. Zanimiva je tudi stran Ne prezrite, in sicer o rodoslovju: Iščem samega sebe. V Sloveniji so trije najpogostejši priimki Novak (11.311), Horvat (9.974) in Kovačič (5.669). Knjižna polica je namenjena Ljubljani, še do konca aprila svetovni prestolnici kulture. Iz Ljubljane se prestolnica seli v Buenos Aires. Na straneh za Izobraževanje je osrednji zapis namenjen slovenskim znanstvenikom v tujini: Vrnite se domov! V rubriki Med nami je sogovornik Janez Rogelj, predsednik Združenja Slovenska izseljenska matica; Slovenski svetovni kongres predstavlja knjigo »Jože Kastelic« in napoveduje 15. tabor slovenskih otrok po svetu, ki bo avgusta na Pohorju. Objavljen je tudi pogovor z dr. Brankom Zornom, novim predsednikom Izseljenskega društva Slovenija v svetu. V Zamejskem dnevniku je prispevek Jubilej tednika Porabje, ob 20. obletnici izhajanja; o dejavnosti Pavlove hiše v Potrni, deseti obletnici zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, o Slovenskih umetnikih na hrvaških odrih in o dolgoletnih zapletih pri postavljanju dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. V Doživimo Slovenijo so prispevki: Voda v Sloveniji – edinstvena na planetu; Beli konji na belem kamnu – Lipica; Grad – metulj na skali ob 1000. obletnici blejskega gradu. V športni rubriki je predstavljen tudi Dejan Zavec, svetovni boksarski prvak v velterski kategoriji. Sledijo še krajši povzetki v angleškem in španskem jeziku. Ernest Ružič 29. marca je Porabje obiskala skupina ravnateljic in ravnateljev šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Obisk je potekal v sklopu 3-dnevnega seminarja v Murski Soboti, ki ga je zanje organiziral Zavod RS za šolstvo, OE Murska Sobota. V Porabju so najprej obiskali DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, kjer so jim predstavili šolo, pokukali so tudi v razrede k pouku in obiskali malčke v vrtcu, učenci pa so jim pripravili prisrčen kulturni program. V Monoštru so spoznali delovanje Slovenskega kulturnega centra, Radia Monošter, predstavljene so jim bile kulturne in informativne dejavnosti Slovencev ob Rabi. Z zanimanjem so prisluhnili, zbrali lepe vtise, bogat program seminarja, ki ga je pripravila predstojnica OE MS Irena Kumer, pa zaključili s spoznavanjem dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Občni zbor Slovenskoga drüštva v Somboteli Nikše sile nega! Pismo iz Sobote Gda sam eške bole mladi človek biu, so me starejši vsefele škeli včiti. Vsefele so mi nut v glavau dejvali, aj vejm, kak se trbej v žitki ravnati. Pa so me včili tau tö, ka človek nigdar ne smej silo meti. »Pomalek se daleč pride,« so mi tumačili, gda sam kak pojbiček škeu, aj se kaj brž zgodi. S tejm v glavej so mi na pleča prišla lejta, gda je trbelo začniti krüj vsakdanejšnji slüžiti. Prvi den v slüžbi sam se tak brž delati prijo. Tisti starejši so me samo gledali, kak sam silen pa kak škem brž vse obrediti. Tisti najbole starejši možakar je k meni prišo, mi dau rokau na rame pa mi pravo: »Mladi pajdaš, nikšne sile nega!« si je vužgo cigaretlin pa se doj vseu, aj vidim, kak se trbej v slüžbi ravnati. Zmejs sam takšo čüo že prva, kak sam v slüžbo prišo. Bilau pa je s kakšno žensko. Zaprav, nigdar sam z ženskami nej vedo delati. Pa gda sam se steroj povido pa una meni tö, se je že čülo: »Pomalek, nikše sile nega!« »Baug moj, kak si ti silen!« se je čülo. »Na, tak ti pa trbej, ka si pa tak silen,« mi je edna tö prajla. Depa tau je že davnik bilau. Zatoga volo demo nazaj v slüžbo pa domau tö. V slüžbi mi je dugo trbelo, ka sam na tau prišo, ka se pomalek bole dale pride kak pa brž. Kak bi pa naj ovak bilau!? Tisti moji starejši padaške so pomalek gor prišli, ka sam si nej dau tak brž valati, ka mi je povedo tisti nabole starejši. Na, nejsam ga škeu poslüšati. Pa sam tadale delo, kak sam se prvi den kcuj k deli vzeu. Kak povedano, uni so tadale delali vcejlak pomalek, ge pa bole brž. Pa je po tejm tak vöspadnolo, ka so uni več skur nika nej delali, ka sam ge vse obredo. Pa gda sam tau za dugo, dugo časa vpamet vzeu, je že kesnau bilau. Je kesnau bilau, za tisto velko istino, ka je sila nigdar nej dobra gé. Vsi smo gnako plačo meli, delo pa sam samo ge. Pomalek so vsi tisti, ka sam je tam v slüžbi zaodo, v penzijo odišli. Tak zdaj ge sam delam tisto delo, ka ji je prva delalo šest lüdi. Glava trda! Ka sam nej tistoga najbole starejšoga poslüšo, sumar eden! Ja, zdaj mam vsikši den v slüžbi nebesko silo, ka vse obredim. Zdaj je velka sila, ka ovak leko slüžbo zgibim. Sumar zabiti, ka sam nej tistoga najbole starejšoga poslüšo!? Zdaj pa, kak povedano, eške domau. Doma je vcejlak ovak. Gda me je žena oprvin nut pokazala svojoj mami, je eške dobro bilau. Gda pa sva se oženila pa je prišla njena mama, moja tašča Regina, trno čedna ženska, živet k nam domau, je vse vcejlak ovak gratalo. Tak nagnauk sam doma več časa nej emo. Kak sam kaj škeu, aj se bole pomalek dela, je nej bilau vredi. Pa če sam kaj bole brž napravo, je znauva nej bilau dobro. »Vsikšo delo se leko eške bole brž obredi!« je njena najbole poz-nana čednost. Tak je nika nej dobro, ka napravim. Kakoli delam, vse bi leko bilau eške bole brž napravleno. Tak zdaj v slüžbi cejle dneve v najvekšoj sili delam, pa doma zavolo moje tašče Regine, trno čedne ženske, ranč tak. Pa zdaj te aj človek poslüša pa se čedni, gda njemi stoj pravi: »Vej pa nikšne sile nega!« Eške dobro, ka leko pomalek spim, ka me moja žena trno dob-ro razmej. Miki Voditeli Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel v Somboteli majo šegau držati občni zbor (közgyűlés) vsikšo leto marca. Na toga pozovejo vse člane organizacije, šteri leko povejo, ka se jim je vidlo pa ka nej pri delovanji drüštva cejlo preminaučo leto. Moški pa té program vöponücajo za tau tö, ka aj bi malo ženske svetili na Den žensek. Na začetki letošnjoga občnoga zbora, na šteroga je 26. marca prišlo več kak polonje aktivni članov drüštva, so se navzauči spominali na pokojno članico strino Marijo Šulič, štera je nej davnik na vöke zapistila te svejt. Spominali so se z enominutno tüučo. Občni zbor je vodila predsednica drüštva Ibolya Dončec Merkli, štera je na začetki prosila članico Marijo Kozar, naj oprvin nutpokaže finančno poročilo z lanjskoga leta, tau je, kak je drüštvo preminaučo leto vertivalo. Peneze so dobili od Zveze Slovencev na Madžarskem, Mestne občine Somboteu, Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane pa od ednoga procenta porc od članov. Drüštvo je podpirala držina Čerpnjak iz Sárvára tö. (Slovensko drüštvo se trnok lepau zavali za pomauč vsejm.) Po vertivanji so člani leko eške spoznali, kakše vse programe je drüštvo mejlo leta 2010. Vsikšo leto se januara začne s slovenskim plesom, maja je vekši program Den mater(ne rejči), na šterom je lani »12 fantičov sedelo pod lipov«. Drüštvo má stike z več organizacijami na Madžarskom pa v Sloveniji, leta 2010 so v Somboteu prišli padaške s Cankove pa Andovec, Sombotelčange pa so gorpoiskali madžarske poznance v Murski Soboti, s šterimi že pet lejt sodelujejo. V najbole top-lom mejseci so člani drüštva pá odišli v Slovenijo na prauško, lani so se napautili v krajino Kras kauli Sežane. Zvün toga so na Gorenjom Siniki poglednili oprejtje Küharove spominske iže, pesmarce drüštva Sombotelske spominčice pa so mejle nastope na več mejstaj. V Škanzeni so zdaj oprvin takši narodnostni den meli, gde so se leko mlajši stare meštrije včili, najbole flajsne pa je na začetki decembra gorpoisko sveti Miklauš. Na tej programaj se je dosti kejpov naredilo tö, fotografije so si leko navzauči poglednili na občnom zbori. Voditeli drüštva so sledik nutpokazali plane za leto 2011. Občni zbor je sprejeu proračun (költségvetés) pa programe za tau leto. Redni programi ostanejo, pauleg toga de letos več prireditev ob jubileji prekmurskoga čednjaka Avgusta Pavla, po šterom je drüštvo ime dobilo. Republika Slovenija je letos dvajsti lejt stara, tau so svetili s koncertom ljubljanski mladi muzičark. S partnerskimi drüštvami (Cankova, Andovci, Madžari iz Murske Sobote) do dale držali padaštvo, na prauško do pa šli na visiki brejg Svete Višarje, štero je najstarejšo prauškarsko mesto Slovencov, gnes pa je na Talanjskom. Na paut do se podali na Dolenjsko tö. Julija do se pelali v rojstno krajino, v Porabje, na Državno srečanje Slovencov v Andovce, štero de letos v okviri Porabski dnevov. Sombotelske Spominčice do večkrat gorstaupile, letos bi samouprava rada vödala CD s pesmimi skupine. Mandat predsedstva drüštva trpi pet lejt, tau je djenau letos dojpreteklo. Na občnom zbori so leko člani glas dali za nauvo predsedstvo, v šterom so ostali stari člani, šteri so do tegamau bili. Predsednica de eške dale Ibolya Dončec Merkli, štera se je lepau zavalila za poštenjé, pa obečala, ka de predsedstvo dale delalo za malo skupino Slovencov v Somboteli, pa gordržalo stike s Porabjom. Na konci občnoga zbora je stara-nauva predsednica eške vöpostavila, ka je leto 2011 leto ljudskoga štetja (népszámlálás). Tau je sploj važno za Slovence, vse njine organizacije vüpajo, ka najmenje telko slovenskoga lüstva bau na Madžarskom kak pred desetimi lejtami. Lepau bi bilau, če bi vsikši Slovenec vöovado, k šteromi narodi sliši, ka je njegov materni gezik pa štera kultura ma je najbole pri srci. Sombotelske Slovenke so na konci djilejša dobile malo sladkoga (kak na priliko »ratluk« – balkanski cuker), pa so se z moškami eške dugo pogučavale. Voditeli drüštva do se dale trüdili, ka aj bi se slovenska rejč eške dugo čüla v najvekšom varaši Železne županije. -dm- Stara-nauva predsednica Ibolya Dončec na občnom zbori Obečala sam, ka mo išla v Medžugorje OD SLOVENIJE… Gda je moj mauž betežen bijo, sam si obečala, kakoli se zgodi, mo išla na prauško v Medžugorje. Če de ma Baug pomago, zato, ka se ma zahvalim, če ga pa k sebi vzeme, te mo pa iskala pri B. D. Mariji svoj mir. Priliko za na prauško titi sam dobila od vnuka moje sestre, steri se je z edno skupinov iz Keszthelya tö pripravlo na prauško od 11. do 15. marciuša. Tak smo se te s sestrov pa ešče edno ženskov iz Varaša mi tö odpravili na božo paut. 11. marciuša večer v ausmoj vöri smo mogli biti v Keszthelyi, te se je začnila sveta meša v cerkvi Karmelske Matere Božje za srečno paut. Mešo je slüžo eden stari dühovnik, videti je bilau, ka je nej trno zdravi, ka je kumaj naglas gunčo, dapa trno lejpo predgo je držo. Meša je bila v ednoj menkšoj iži, liki gda smo k prečiščavanji šli, te smo šli v velko cerkev in tam smo božo tejlo k sebi vzeli. Dobili smo blagoslov na tau dugo paut, naj nas nikša nesreča ne dosegne. Vöra je bila pau deset, gda smo se spakivali v avtobus pa se napautili. Na Vogrskom smo potistim ešče gnauk stanili v varaši Barcs, ka smo tam goravzeli dühovnika pa ešče par prauškarov. Cejlo nauč smo se vozili, dapa naš dühovnik nam je dokeč nej dau spati, ka smo večerno molitev pa Angel gos-podov nej zmolili. Na drugi den, v soboto, smo prišli kaulek 10. vöre na mesto, dapa najodprvin smo stanili pri cerkvi in smo pozdravili Marijo, samo te smo šli na kvatér. Dobili smo dvej vöre počinka, smo se vöspakivali i malo jeli. Potistim smo šli pejški na brejg, gde se je Marija skazala mlajšom, pa k sivoma križa. Palce smo si küpili pa s tistimi smo si pomagali titi, zatok ka je brejg strašno viski, pa na njem je takšo ostro kamenje, kak če bi človek po iglaj ojdo. Tagora je ešče ležej bilau iti kak nazaj dola, dapa palce so dosta pomagale. Na brgej stoji velki Marijin kip, palajfli 2,5 metra viski. Par metrov više pa stoji velko križno drejvo. Tam so nas naš dühovnik vküppozvali, vsakši si je leko na en kamen dolasejo, tak smo te tam Boga molili. Lejpi den smo meli, zrak je čisti bijo, nin ednoga oblaka nej bilau. Sonce je tak sijalo, ka se je vse bliskalo. Bijo je 12. marciuš. Na te den je moja sestra Elza na tistoj svetoj mesti svoj 82. rojstni den svetila. Gda smo slobaud vzeli od B. D. Marije je že tak večer gratüvo, zatok smo se vzeli pejški nazaj na kvatér. Te smo že vsi jako trüdni bili, ka smo že 24 vör nej počivali, samo telko, ka smo na busi sejdli. Steri je že ojdo na dugo paut, tisti tak zna, kakšno počivanje je tau. Pá smo dobili dvej vöri fraj, dapa dokeč smo se mujli pa malo vred vzeli je vöra že 8 bila pa smo šli na ve-čerdjo. Pred jestim pa po jestim smo vsigdar Boga molili, cejla tri dni, ka smo tam bili. Po ve-čerji se je od trüdnosti vsikši človek v postelo vdaro, kak stari, tak mladi. Do zranka je nin nej eden glas čüti bilau. Na drügi den smo že vsi malo bole friški bili, pri zajtrki smo tak žuborili kak mali žibacke. Na te den je več nej takšo lejpo vrejmen bilau, je oblačno bilau pa je veter vlejko. Za nas je dob-ro bilau, ka je naš program tak bijo vküppostavleni, ka mo najprvin Marijo pozdravlali v cerkvi, potistim poglednemo križ, gde je bomba eksplodérala, dapa križ je cejli osto, samo se je edna nauga razpetoga okadila. Tam za pokojne leko molimo pa svejče vužgemo. Dja sam tam za svojga moža vužgala svejčo, ka je te ranč pet tjednauv bilau, ka smo ga pokopali. Mrau je 3. februara, 5. februara smo ga pokapali. V četrtek je mrau, gda je Jezuš oltarsko svestvo nastavo, v petek je mrtev ležo, gda so Jezuša na križ pribili, v soboto je pokopani bijo, gda so Jezuša tö v grob položili. Tau je njemi velka milost. Dja sam najbole zatoga volo išla na prauško, ka je pet tjednauv bilau, ka sam svojoga moža zgibila, pa sam tak računala, ka se v srci pomirim pa mojo žalost Mariji potaužim, naj mi milost da, ka mo moj križ ležej nosila. Z možaum sva 54 lejt vtjüper živala, ednoma drugoma sva si vse pomagala, od tejga mau pa sploj, ka sva v penzijo odišla. Gda smo pri tom križi zmolili pa svejče vužgali, smo šli na graubišče, gde je oča Slavko pokopan. Pejški smo šli do brejga, steromi se pravi Križevac. Edno par prauškarov, steri so nej vüpali gora titi, je spodkar ostalo. Več kak trifrtale prauškarov se je podalo na paut, ednoma drugoma smo pomagali, tak smo Baugi vala, vsi tagor prišli. Ništrni – med njimi vnuk od sestre – so bausi šli tagor. Edna mlada, 35 lejt stara doktorca je popejvala, dja sam ji tö pomagala, ka je sama zatok nej ladala. Dühovnik je molo štacije, mi smo pa popejvali, ka vcüj k štacijam sliši. Gda smo pa šli od edne do druge štacije po tisti velki kamenjaj, te smo spejvali: »Po križnoj pauti te sprevajamo, Jezuš mi tebe lübimo. Tvoje muke so nebeski dar, tak pridemo vu večni raj.« Prejk 4 vöre je trpalo, ka smo tagor prišli. Pred 15. štacijo je napravleni spomenik, gde je oča Cvetko vküpspadno pa je tam mrau. On je tau žmetno paut vsikši den gnauk zopojdo. Tam na vrejeki pri velkom križi smo Boga molili, malo kaj pogeli. Dja sam samo edno banano pogejla, ešče vodau sam nej mejla s sebov. Jezuš je tö žeden neso križ na Golgoto. Nazaj dola smo po drugoj pauti šli, tista je za 10 procentov ležejša bila. V trej dnevaj so naš dühovnik štiri meše slüžili. Prvo za tau, ka smo srečno taprišli, drugo za vse prauškare. Te dvej meši smo meli v kapejli, dvakrat smo pa meli mešo doma na kvatéri v jedilnici. Edno za betežnike, edno pa za srečno potüvanje domau. V ponedeljek smo v velkoj cerkvi poslüšali edno mešo v velkoj cerkvi v talanjskom geziki. Talanji so tak spejvali, ka se je velka cerkev vse trausila. Slejdnjo mešo smo meli v torek zazranka v pau ausmoj vöri, v devetoj vöri smo se napautili domau. V Mostar smo nej šli, ka je trno dež išo. Nejsmo po autocesti se domau pelali, liki po staroj pauti. Reka (folyó) Neretva je tekla med viskimi bregami, naša paut se je sükala kak kakša duga kača. Med bregami je vnaugo varašov pa vasnic. Pa dosti minaret, ka po tej krajinaj živejo muslimani. Domau smo se pelali prejk Sarajeva, gde zdaj zidajo velko cerkev. Gda je bojna bila v Bosniji pa so bombe letele pa so cerkev porüšile, dapa kip sv. Petra pa Pavla je cejli ostano. Na tistom mesti je prej prevnaugo lidi dobilo nazaj svojo zdravdje. Med pautjov ta pa nazaj smo dva filma tö poglednili na busi. Gda smo se tapelali, smo gledali film o tom, kak se je v Medžugorji mlajšom Marija skazala, domau po pauti pa o živlenji sv. Petra pa Pavla. Mena se je zdaj paut bola vidla kak lani geseni, gda smo z naše fare bili na prauški. Te smo se po autocesti pelali pa smo samo brgé vidli pa tü pa tam kakšni razstrejleni ram. Gde smo se pa zdaj vozili, so lejpe krajine, brgauvi, doline, reke, varaši, vasnice. Istina, ka je paut nevarnejša bila, dapa meli smo dobroga šofera pa Baug je tö z nami bijo, ka smo srečno domau prišli. Ema Sukič Korupcijska afera odnesla evropskega poslanca Thalerja Evropski poslanec Zoran Thaler je odstopil zaradi domnevne vpletenosti v korupcijsko afero, ki jo je razkril britanski tednik Sunday Times. Novinarji tednika so se namreč predstavljali za lobiste ter nekaterim evropskim poslancem ponujali 100.000 evrov, če bi v Evropskem parlamentu predlagali določena dopolnila na predpise s področja bančništva. Thaler je pojasnil, da odstopa zato, da bi preiskava domnevne koruptivnosti, katere ga je obtožil Sunday Times, potekala neobremenjeno. Sam naj bi poskusil ugotoviti, kdo ga hoče kompromitirati, ne da bi želel pri tem storiti kar koli nezakonitega. Z odstopom evropskega poslanca se je seznanil DZ, tako je Thalerju funkcija tudi uradno prenehala. V klopeh Evropskega parlamenta ga bo predvidoma nasledila sedanja predstavnica DZ v Evropskem parlamentu Mojca Kleva. Vlada sprejela predlog obveznosti v okviru pakta za evro Vlada je sprejela predlog obveznosti, ki jih je Slovenija pripravljena sprejeti v okviru izpolnjevanja zavez pakta za evro. Te se nanašajo na spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, prispevke k vzdržnosti javnih financ in krepitvi finančne stabilnosti. Na predlog obveznosti so se takoj odzvali v največji opozicijski stranki SDS, kjer ugotavljajo, da so cilji pakta za evro identični ciljem, ki jih je SDS opredelila v svojem paketu protikriznih ukrepov. Ker vlada v preteklosti ni ukrepala pravilno, bodo zdaj sprejeti ukrepi bolj boleči. Odzval se je tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da je pakt za evro nujen korak, a ne dovolj celovit. Vlada bo predlog obveznosti posredovala socialnim partnerjem, želi pa si tudi dialoga z opozicijskimi strankami in strokovno javnostjo. Usklajene ukrepe naj bi Slovenija v Bruselj posredovala do junija. Cerkev sv. Jakoba z Marijinim kipom … DO MADŽARSKE Slikar in grafik Božidar Jakac Materinski den v Büdincaj SPOMINI NA ŽELEZNI SVET Kulturno umetniško društvo Budinci je 27. marciuša pripravilo kulturni program na tradicionalni svetek mamic pa babic v domanjom kulturnom daumi. Zvöjn fejs dobro pa lepau pripravleni domanji ljudski pevk pa mlajšov iz vesi so z veseldjom pozdravili vse materé porabski gledališčniki tü. Števanovski Veseli pajdaši so ji z veselo komedijov odpelali Na mordje, Duo Fodor plus pa na nikšno bola vözobrnjeno Pokapanje. Organizatorji so leko bili srečni, ka so njim domanji lidgé dvorano nabito napunili, s tejm pokazali, ka buma Büdinčane briga kultura pa se fejs radi drüžijo med seov. Porabski gledališčniki se z enim lepau zavalijo organizatorom za pozvanje. Klara Fodor Cilj je močna, stabilna ustava Prejšnji ponedeljek je predsednik vlade Viktor Orbán madžarski parlament seznanil z rezultati t. i. narodne konzultacije o sprejemanju nove ustave. Po njegovem mnenju bo nova ustava, zahvaljujoč se narodni konzultaciji, izredno stabilna in narodna ustava. Od 8 milijonov razposlanih vprašalnikov so jih državljani vrnili 920 tisoč. 91 odstotkov ljudi, ki so odgovorili na vprašanje, se strinja s tem, da v ustavi morajo biti ob pravicah zapisane tudi dolžnosti. Po mnenju premiera se državljani strinjajo s tem, da so najpomembnejše vrednote, ki morajo biti deklarirane v ustavi, družina, red, delo in zdravje. Ljudje so v svojih odgovorih jasno napisali, da madžarska zemlja in voda nista za razprodajo, je poudaril Viktor Orbán. Demokratična charta organizira protest Demokratična charta, ki je bila ustanovljena leta 2008 na pobudo bivšega premiera Ferenca Gyurcsánya, organizira 16. aprila protest proti sprejetju nove ustave. Končno glasovanje za sprejetje ustave bo potekalo v parlamentu 18. aprila. Kot je predstavnik Charte, znana televizijska osebnost István Vágó, povedal, želijo zagotoviti forum tistim ljudem, ki so nezadovoljni s procesom sprejemanja nove ustave. Tamás Bauer, nekdanji liberalni poslanec, je izpostavil, da protestirajo proti temu, da vlada Viktorja Orbána jemlje ljudem svobodo, ki so si jo izborili pred dvajsetimi leti in za katero so si zagotovili garancije v procesu spremembe sistema. Kot primera je naštel omejitev pristojnosti ustavnega sodišča in ukinitev statusa varuha za varovanje osebnih podatkov. Protest so prvotno mislili organizirati na Kossuthovem trgu pred parlamentom, toda, kot so rekli, je vlada prostor, ki je znan kot prizorišče protivladnih protestov, za nekaj mesecev simbolično zaprla, kajti na omenjenem trgu je postavila fotorazstavo. V Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti je pod pomenljivim naslovom Spomini na železni svet odprta razstava del grafika in slikarja Božidarja Jakca, enega najbolj znanih likovnih umetnikov na Slovenskem. V zglednem sodelovanju je razstavo za postavitev v Murski Soboti posredoval Dolenjski muzej iz Novega mesta. V Sóboti predstavljena dela so nastala na prvem potovanju Božidarja Jakca med letoma 1929 in 1931 v Ameriko, ki jo je umetnik doživel in občutil kot železni svet. Leta 1899 rojeni Božidar Jakac je bil eden od ustanoviteljev Akademije za upodabljajočo, zdaj likovno umetnost v Ljubljani in prvi profesor za grafiko in risanje. Številnim domačim ustvarjalcem je odprl vrata na evropska in svetov-na likovna prizorišča. Leta 1984 je podaril Novemu mestu zbirko 828 likovnih del, ki predstavljajo pregled njegove celotne slikarske in risarske ustvarjalnosti. Božidar Jakac je bil tudi svetov-ni popotnik, saj je prepotoval številne evropske države, veliko je potoval po državah nekdanje Sovjetske zveze, po severni Afriki, še ne tridesetleten se je leta 1929 podal na dolgo potovanje po državah Severne Amerike. Ves čas potovanja je neumorno skiciral, slikal in portretiral, saj so ga venomer presenečali novi motivi, mnoge vtise in dogodke pa je zabeležil tudi s fotografskim aparatom in filmsko kamero. Nastali so številni zapisi, ki pripovedujejo o srečanjih z znanci in prijatelji, o raznovrstnih dogodkih, o naravnih lepotah in posebnostih dežel. Nastali so tudi številni portreti, saj se je med potovanjem preživljal predvsem s portretiranjem slovenskih izseljencev, znanih oseb iz filmskega sveta in premožnejših mogotcev ameriškega gospodarstva. Poleg naravnih lepot pokrajin si je z zanimanjem ogledoval tudi arhitekturo ameriških velemest, železnega sveta, kot ga je večkrat rad poimenoval, doživljal njegov utrip ter spoznaval kulturo in način življenja tamkajšnjih ljudi, tudi skozi obiske muzejev in galerij. Spremljal je različne likovne razstave, pa tudi sam je večkrat na teh potovanjih razstavljal svoja dela. Lastne razstave je imel denimo v Clevelandu in Los Angelesu. Dela, ki so nastala na popotovanju, je predstavil v Jakopičevem paviljonu pod naslovom Amerika, vtise pa strnil v dnevniških zapiskih Odmevi rdeče zemlje. Na popotovanju po Ameriki so Božidarja Jakca posebej zanimali Indijanci, njihova tragična usoda; z zanimanjem je občudoval njihove čudovite oblačilne oprave, natančno opazoval njihovo umetnost, polno simbolov. Sicer pa je pomenilo potovanje v Ameriko gotovo enega največjih prelomov v Jakčevem življenju. Kot slikar trenutnih vtisov, doživetih skozi pokrajino, predvsem pa kot portetist je toliko izpopolnil svojo spretnost, da imamo včasih vtis, da se opazovani motiv kar sam preliva v sliko, kot bi ga vodila nevidna sila. Tako akademskega slikarja in grafika, tudi člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, umrl je v Ljubljani leta 1989, opisujejo avtorji v bogatem katalogu, ki spremlja razstavo Spomini na železni svet. Zelo prijetno izkušnjo z Božidarjem Jakcem imam tudi avtor tega zapisa, in sicer sva se srečala prvič in žal edinokrat 13. novembra daljnega leta 1968. Ob pripravljanju reportaže med uglednimi slovenskimi kulturniki, denimo pri predsedniku SAZU Josipu Vidmarju, gledališki igralki Duši Počkaj in še nekaterih sva s fotoreporterjem potrkala tudi na vrata njegovega stanovanja v Stari Ljubljani. Čeprav je bilo prvo srečanje, ko iz vljudnosti nisem želel motiti njegovega ustvarjalnega utripa, sem moral tudi na prigovarjanje, skoraj zahtevo soproge Tatjane ostati na kosilu. Preživel sem čudovit, enkraten, neponovljiv popoldan z enim največjih slovenskih likovnih umetnikov, tako odstopajoč od pogovora pri predsedniku Slovenskje akademije znanosti in umetnosti Josipu Vidmarju, ki je ob prihodu pogledal na uro, se pogreznil v visok usnjen naslonjač, pol ure odgovarjal na vprašanja in mi natančno ob pol dvanajstih dal vedeti, da je pogovora konec. Pri predsedniku SAZU me niso vprašali, če želim popiti kavo, od Božidarja Jakca in soproge Tatjane še zmeraj hranim njun avtoportret in potret s posvetilom v spomin na naše druženje. Ernest Ružič Sipina ob Tihem oceanu na polotoku Monterey v Kaliforniji – 1929: Mamutske terase Yellowstone – 1929 in Yellowstonske terase – 1929 »Vsigdar sem dobre volé« Rejdko se zgodi tašo, ka tri sestre, gda se oženijo, tam njajo rojstno ves Verico-Ritkarovci, pa vse tri znauva v ednoj vesi, na Židovi živejo tadala. Tak je tau bilau z Lovenjakovi dejkli, edna se je oženila, na Židovo je prišla, drügidvej sta pa šle za njauv. Edna med tejmi sestrami je Rejza Šömenek, po domanjom Lovenjakova Rejza. • Rejza, kak se je tau zgaudilo, ka vse tri sestre ste na Židovo prišle? »Töj je najprvin najstarejša sestra ram tjöjpila pa te smo me dosta sé odle. Tak sem se dja z možaum spoznala, zato ka moj mauž pa sestrin mauž sta brata.« • Mena malo od tauga parpovejdejte, gda ste ešče doma na Verici bili. »Mi smo ram tam paulek pri meji meli, kasnej so stariške tam vrkar v vesi küpli ram, dapa te sem dja več nej bila doma. Gda sem šaulo zgotauvila, kak tistoga reda je šagau melo biti, sem delat üšla. Tü paulak je nikšoga dela nej bilau. Tak sem te üšla paulak Soprona na Nyugat major delat.« • Ka ste tam delali? »Tam, kak sledkar večkrat, sem tü dostakrat moško delo mejla. Vejš, kakšne oslice je trbelo z lucerne klasti, pa kak je žmetno bilau. Elevator je senau goraparneso, mi smo pa tam taklali. Najbola težko je te bilau, gda smo že vrkar na vreki bili. Sprvoga, gda smo začnili, tak do trifartala smo gnako šli tagor, potistim pa z vsakši redaum tak pet centimetrov smo nutrapotegnili, aj na spico dé. Tau je zato nej bilau léko delo.« • Štirinajset lejt stari ste bili, kak ste telko mauči meli? »Tau ne vejm, dapa sedemnajset lejt sem stara bila, gda sem tamnjala tau delo. Mena je zato tau nej tak fejst žmetno bilau, ka tam je tü samo paversko delo bilau, dja sem pa k taumi včena bila. Liki zato, gda smo cukrno repo rejčili, pa smo se po kolenaj vlačili cejli den, te sem se na konci dneva kumar vövtegnila. Tisti keden, gda smo tau delali, sem hrbet nej poznala.« • Pa zdaj vas hrbet tü ne boli? »Hrbet me tak ne boli, noge me bolijo, dapa ka ščeš, gda si že šestdesetštiri lejt stara, pa mauž mi je že tü dvej leta mrau. Kauli rama, ka trbej, tau vse dja delam, vseedno če je tau moško delo ali žensko.« • Gde ste delali, gda ste z majora domau prišli? »Te sem v ciglejncaj delala, gde sem s kelera cigeu dolabrala pa vozila. Tau je ešče bola žmetno delo bilau, samo sem nej dugo bila tam, samo osem mejsecov. Te sem devetnajset lejt stara bila pa devetnajstoga novembra sva se zdala z možaum. Te sta že obadvej sestre oženjene bile, pa sta že tü na Židovi živele. Müva z možaum sva v tistom rami bila deset lejt, ka so ga njegvi stariške meli, tau je eden stari ram bijo. Potistim smo prišli v tauga, ka ga je tisti brat emo od moža, steri je štirdeset lejt star bijo, gda je mrau. Deset lejt smo že meli telko pejnez vküpsklajeno, ka smo cejli ram nagnauk vöplačali.« • Gde ste vi te delali? »Te sem v židanoj fabriki delala, ka se mi sploj fejst vidlo. Zato, ka tisto je že dosta lakejšo delo bilau, kak ka sem prvin delala v ciglencaj ali na majori. Petdvajsti lejt sem tam bila, gda sem tam njala, pa sem es na svinjsko farmo (disznótelep) prišla delat.« • Kelko svinj ste krmili tam? »Dvejstau osemdeset pa tristau. Zazranka rano v štrtoj vöri sem že üšla polagat, aj leko zgotauvim. Te podnek ranč tak znauva sem začnila polagati, večer več nej trbelo, zato ka na den samo dvakrat so dobili. Šestnajset lejt sem delala tau, tak ka sem nej mejla nej petka pa nej svetka. Kelkokrat se mi ešče zdaj senje, ka kotijo čoke. Sprvoga je dobro bilau, zato ka so tak krautke bile, ka si vcuj leko üšo k njij, gda so kotile. Vejš, kelkokrat sem sama vöpobrala male, gda so se stisnili v njej, ešče koršmit je pravo, ka ta njega ranč nej trbej, zato ka se dja tak dobro razmejm k taumi. Gda so se stisnili, te sem z dvömi prsti, kak je frk emo, ednoga vsigdar tak znak potisnila, aj eden za drugim leko dejo, pa sem prvoga lepau vöpotegnila. Sledkar, že proto konca, ka sem tam delala, ranč tak kak lüstvo, one so se tü spremenile. Tak so naure bile, ka so lajale kak psauvge, nej si mogo paulak, zato ka bi te vse raztrgale, če bi te dobile. Sprvoga je bilau tak, ka vnoči v pau dvej sem ešče na farmi bila, zato ka so svinje kotile pa sem je nej stejla tam njati. Meni se je vsigdar smilila, da se je čoka tam mantrala, pa sem vsigdar na tejm bila, kak nji leko pomagam. Dostakrat je tak bilau, ka sem v dvej, v pau tretjoj domau üšla, v štrtoj sem pa že znauva pri svinjaj bila zato, ka polagati trbelo. Če stoj tašo neške delati, ka nejma volau, tisti aj v tašo mesto nede. Dja sem mejla volau, zatau pa sem živino sploj rada mejla. Dja sem s svinjami vsigdar parpovejdala, tau je ešče zdaj tak doma. Gda sin pride pa vsakšo leto pripela male pravce, te mi vsigdar tau pravi: ’Mati, zdaj ‚š mejla s kim parpovejdati, zato ka gda znak dem, te vsigdar čüjem, ka s svinjami gučiš’. Ranč tak sausedica tö dostakrat tau misli, ka nekak je prišo, gda sem ozajerk pri glejvi.« • Tau pravijo, ka so svinje čedne živali, tau je rejsan tak? »Zazranka v frtau ausmoj sem vsigdar začnila polagati, pa tau so one že dobro znale. Zato ka pred tistim so tüma bile, od frtau ausme so pa tak začnile kavüliti, kak če bi koncert mele. Bilau, ka sem eden mejsec nej delala, pa so me svinje te čas nej vidle. Gda sem dja tadola üšla kauli pau šeste večer, one so vse ležale pa počivale. Dja sem njim samo telko prajla: Na, ka je, moji mlajši? Gda so one mojo rejč čüle, tak so rade bile, ka vse so gora na dvera skočile pa tašo larmo so naprajle, ka tau ranč taprajti ne vejm. Te sem dja njim prajla: Na, zdaj mi povejte, ka so z vami delali, ka so vam nej dali, ka je vam falilo. One pa kak če bi razmele, deset minut so larmale, rade so bile, ka sem nazaj prišla. Te je direktor meni pravo, zdaj če bi svinje znale gučati, te bi tebi vse taprajle, če so je kaj bíli ali bešejktivali, zato ka dja sem tau nikoma nej dopüstila. Gnauk sem dja vidla tistoga, ka je z menov delo, kak je v črvau brsno edno čoko. Tista pa vküpspadnila. Istino, ka tisti je samo dvadvajsti lejt star bijo, dapa gda sem dja tau vidla, dva sem ma tam včasin dolazakelila. Pa sem ma pravla, ka tau je bilau prvo pa slejdnjo, ka je tašo delo. Najbola lagvo je te bilau, gda se je skrmila pa so je odpelali. Tisti mili pogled, kak so me one gledale, nikdar ne pozabim. Te so že znale, kama je pelajo.« • Ka sta k taumi sin pa hčerka pravla, ka ste vi skur več bili na telepi kak doma? »Sin je delo tam pri mena edno leto, prvin kak bi traktorist grato, hčerka je pa dostakrat prišla mena pomagat, če je tak prišlo, zato ka sem edno paut tristau kant mogla vönesti, gda sem je polagala. Dvej kante sem nesla nagnauk, štere so osemnajset litrske bile, tau je tak bilau vsakši den dvakrat. Tau je ranč tašo delo bilau, kak drügo, samo kak sem že pravla, nej petka pa nej svetka sem nej mejla. Mlajši so nikdar nika nej bili prauti tauma, vsigdar so mi pomagali, gda je trbelo.« • Kelko vas je bilau doma mlajšov? »Nas je pet bilau, pa vsakši je kraj od daumi odišo, eden nej austo doma. Dostakrat se mi senja, kak smo doma meli stari ram. Čüdno, dapa mena nikdar ne pride tisti ram napamet, gde so stariške sledkar bili, liki samo te stari. Oča so na te ram pa na te grünt vsigdar tau prajli, ka je tau kak raj (paradicsom) v tistoj grabi, zato ka dvejstau djablani je bilau tam posajeno. Zdaj sem že trno davnik nej odla tam. Vsigdar pravim, ka prvin, kak bi mrla, zato bi dobro bilau pogledniti, gde je naš stari ram bijo.« • Rejza, vi ste v cejlom živlenji fejst dosta delali, moškom bi ranč dojšlo, nej ka ednoj ženski, pa itak ste vsigdar koražni pa veseli. Kak je tau? »Pri mena je radio cejli den nut-razakapčani pa ešče vnoči tü. Nej ka bi ga samo poslüšala, liki ka znam, tisto popejvam, tau name te malo veseli. Dostakrat mi pravijo, ka dja se zato ne staram, ka vsigdar muziko poslüšam, popejvam pa sem dobre volé.« Karči Holec Lovenjakova Rejza POSTRAŠENO STRAŠILO Tam srejdi ene njive stogi strašilo. Depa tau je nej gé takšo strašno strašilo. Sploj nej. Tau je gé postrašeno strašilo. Tau pa zatoga volo, ka tau strašilo sploj ne vej ftiče postrašüvati. Tau strašilo je gé takšo strašilo, ka stra ma pred ftičami. Ja, tau je gé velka nevola. Tau je gé najvekša nevola! Vej pa strašilo mora ftiče postrašüvati! Nej pa ka sam stra ma pred njimi! OTROŠKI KOTIČEK DEŽ Postrašeno strašilo si je brodilo, ka ga kaj lagvejšoga več ne more zaoditi. Bole lagvo nikak več ne more biti, kak njemi je lagvo zavolo vrablove držina nut v njegvom klobüki. Zavolo vsej veselic, ka je majo. Zavolo njivoga klükanja njegvoga nausa. Zavolo njivoga popejvanja prejk cejloga dneva. Zavolo toga, ka se tej ftičov tak nebesko bogi. Depa nigdar je nej tak lagvo, ka bi nej eške bole lagvejše leko bilau. Den je biu vrauči pa sparen, kak že dugo nej. Pa dugi je biu, dugi kak kokošeče črejvo. Nej pa nej se je škeu skončati. Tak se je bar vidlo postrašenomi strašili. Ftiči so nej dosta lejtali, depa gor na njegvoj glavej so se taužili zavolo vročine pa sparine. Tak so hamiško popejvali, ka se je čülo, ka njim je vrauče. Se je čülo, kak njim takšno vrejme nikak neje pri srcej. Na sausedni njivi je vcejlak merno bilau. Kak bi ovak bilau, vej pa tam postrašüvle njegvi saused. Njegvi saused pa je gé trno strašno strašilo. Tak so eške drugi ftiči prišli sejdat gor na njega. Tak je vövido, kak kakši okinčeni krispan srejdi vraučoga leta. Depa dun je večer prišo pa po njem eške nauč tö. Pa je tau postrašenomi strašili nika najbole lejpoga. Kauli njega pa više njega ne lejčejo ftiči. Kauli njega pa više njega so ftiči nika nej popejvali. Depa, depa! Nin za eno vöro, gda ga je začnola obimati sreča, se je tam nin daleč na nébi začnolo nika svejtiti. Nej biu mejsec. Bili so bliski. Nejso se eške čüli. Nin za edno vöro se je že bole bliskalo pa se je grmlanca tö čüla. Po tejm je vöter popino, zgrmelo je že vcejlak više njega, v tejm pa se je sipo kusti pa gausti dež. Ja, dež, vöter pa grmlanca so se spravili na njivo postrašenoga strašila. Ka pa vrablova držina nut v njegvom klobüki? Eden čas so trepetali na deži. So trepetali pa se stiskavali eden k drugomi. So se stiskavali eden k drugomi, dokejč so mlajši nej zač-noli brečati. »Mama, ata! Mrzlo mi je!« se je zglaso prvi. »Ata, mama! Cejlak sam mokra!« se je zglasila druga mala vrablova. »Mamaaaaaa! Ataaaaa! Mokri smo pa mrzlo nam je gé!« so se začnoli zdejrati vsi poprejk. »Vej pa ftiči nemamo držence,« ji je miriu vrablov ata. »Pa rejklinov tö nej,« se je zglasila mama vrablova. »Naše strašilo pa ma rejklin,« so se mlajši zdrli bole na glas kak najbole glasna grmlanca. Samo so se poglednoli, niške več nika nej pravo. Vedli so, ka trbej naprajti. Vsi nagnauk so se potegnoli nut pod njegvi rejklin pa tak nagnauk njim je lepše bilau. Kcuj so se stisnoli k slamnatomi strašilovimi tejli. Pa ji je toplo bilau tö. Istina, ka so se mlajši postrašili vsikše grmlance. Depa kak je bilou zavolo nji na svojom tejli postrašeno strašilo, tou vej samo njegvo srcé. Vej samo njegvo postrašeno srcé. Miki Roš Državno tekmovanje v slovenščini Dijaki tretjih in četrtih letnikov srednjih šol in gimnazij imajo možnost vsako leto preizkusiti svoje znanje na državnih tekmovanjih v različnih predmetih, ki jih organizira Ministrstvo za šolstvo na Madžarskem. Po novem sistemu se tekmovanj lahko udeležijo tudi tisti, ki so naredili maturo že prej, kot bi končali šolo. Med predmete, v katerih prirejajo tekmovanje, spada tudi slovenski jezik. To leto smo se državnega tekmovanja v slovenskem jeziku udeležili trije gimnazijci iz monoštrske gimnazije. To smo bili: avtorica tega članka, Bernadett Domjan in Tomaž Kovač. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov, pisnega in ustnega. Pisni del smo napisali 11. januarja na gimnaziji. Pri tem smo imeli tri vrste nalog: bralno razumevanje, slovnična pravilnost in pisno izražanje. Pri pisnem izražanju smo morali napisati oglas, da iščemo podnajemniško stanovanje. Pri spisu pa smo lahko izbirali med dvema naslovoma, in sicer Porabski mediji ali Najljubše literarno delo. Vsi smo se odločili za porabske medije. Nestrpno smo čakali rezultate pisnega dela in se medtem že pripravljali na ustni del. Približno čez en mesec smo zvedeli, da smo bili vsi dobri pri pisnem delu, zato se lahko udeležimo ustnega dela, ki se je odvijal 25. marca v Szombathelyu. Ta dan smo že nestrpno čakali, saj smo imeli tudi malo treme. Vse skupaj smo imeli 15 tem, po 5 v enem tematskem sklopu. Imeli smo naslednje sklope: književnost, kultura in vsakdanje življenje. Na urah slovenščine in doma smo se veliko pripravljali. Čas je hitro minil in morali smo na ustni del. Ker je Tomaž zbolel, sva šli midve z Betti. Spremljala naju je naša učiteljica Irena Libricz Fasching. Ker smo šli z avtomobilom, nam ni bilo potrebno zgodaj vstati, kljub temu smo bili pravočasno na visoki šoli, kjer se je odvijalo tekmovanje. Tako se je ustni del začel okrog pol enajstih. V komisiji sta bili dve profesorici z Visoke šole Dániel Berzsenyi, Ibolya Dončec Merkli in Elizabeta Emberšič Škaper. Razen njiju je bila še Agota Kállay, slovenska referentka na Zavodu za razvoj in posodabljanje šolstva v Budimpešti. Na začetku nas je ona pozdravila. Potem smo morali potegniti teme in smo dobili 20 minut, da se pripravimo. Začela je Bernadett, ki je potegnila naslednje teme: Ivan Cankar Skodelica kave, Porabske šege, Varstvo okolja. Za njo sem prišla jaz na vrsto. Imela sem naslednje teme: Ivan Tavčar Cvetje v jeseni, Porabske vasi in Možnosti potovanja nekoč in danes. Ko smo končali ustni del tekmovanja, smo dobili možnost, da smo si lahko ogledali spominsko sobo Avgusta Pavla. To je bilo zelo dobro, saj še nismo bili tam. Na koncu so nas pogostili še s sendviči in sokom. Sledil je kratek pogovor. Potem pa smo se odpravili domov. Rezultatov tam še nismo izvedeli, ampak so rekli, da jih bo dobila naša ravnateljica naslednji teden. V sredo smo že dobili zelo pričakovane rezultate. Prvo mesto sem dosegla avtorica tega članka, Martina Zakoč. Druga je postala Bernadett Domjan. Tretji pa je postal Tomaž Kovač, s točkami, katere je dobil pri pisnem delu. Zelo smo veseli rezultatov. Martina Zakoč www.porabje.hu MLAŠEČI zveza.hu Zadnji slobaud od Marije Časar PETEK, 08.04.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 BISERGORA,13. ODDAJA: KAKO PASEŠ LENOBO, LUTK. NAN, 10.25 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.35 RISANKA, 10.45 ŠEST NASVETOV, KAKO POSTATI NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ NA SVETU, KRATKI FILM, 11.00 ENAJSTA ŠOLA, 11.30 TO BO MOJ POKLIC: AVTOKAROSERIST, 12.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 TURBULENCA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.00 IZ POPOTNE TORBE: OTROŠKE ZGODBE, 16.20 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 18.00 BABILON.TV, 18.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 18.35 PRI SLONOVIH, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.50 EKOUTRINKI, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 20.30 REFERENDUM O MALEM DELU, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 BABILON.TV, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL PETEK, 08.04.2011, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.35 GLASNIK, 13.05 EVROPSKI MAGAZIN, 13.40 ČRNO BELI ČASI, 13.55 BERLIN: EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, MNOGOBOJ (M), 16.55 MINUTE ZA ..., 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 NA LEPŠE, 18.25 UMETNOST IGRE, 19.00 BERLIN: EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, MNOGOBOJ (Ž), 20.00 NA ZDRAVJE!, 21.20 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, MNOGOBOJ (Ž), 22.20 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 23.10 TRIJE MODRECI, AM. FILM, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 09.04.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: OTROŠKE ZGODBE, 7.20 KRIŽ KRAŽ, 9.05 PRITLIKAVEC NOSAN, NEMŠ. FILM, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.00 DIVJE KOKOŠKE IN ŽIVLJENJE, NEMŠ. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 NAGRADNA IGRA, 16.20 ZDRAVJE, USODA, ALTERNATIVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 NA VRTU, 17.45 (NE)URESNIČENO, 17.55 Z DAMIJANOM, 18.20 (NE)URESNIČENO, 18.25 OZARE, 18.35 SONČNI MLIN, RIS., 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.45 INVAZIVNE ŽIVALI, DOK. ODD., 22.20 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.15 DNEVNIK, 0.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL SOBOTA, 09.04.2011, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.00 SKOZI ČAS, 8.25 POGLEDI SLOVENIJE, 9.55 KUALA LUMPUR: FORMULA 1, VELIKA NAGRADA MALEZIJE, KVALIFIKACIJE, 11.10 POSEBNA PONUDBA, 11.35 CIRCOM REGIONAL, 12.05 MINUTE ZA ..., 12.35 DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.25 BERLIN: EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, VAJE NA ORODJIH (M IN Ž), 16.55 CELJE: ROKOMET, ZAKLJUČNI TURNIR SLOVENSKEGA POKALA ZA MOŠKE, POLFINALE, 20.00 DOMŽALE: NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: DOMŽALE - MARIBOR, 22.25 REDKE PTICE, KAN. FILM, 0.00 USODNA NESREČA, AM. NAD., 0.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 10.04.2011, I. SPORED TVS 7.00 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS.; KLJUKEC S STREHE, RIS., 9.50 ANIMALIJA: MAŠINO SKRIVNOSTNO IZGINOTJE, RIS., 10.15 ENID BLYTON: PUSTOLOVŠČINE - PUSTOLOVŠČINA NA MORJU, MLAD. SER., 10.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.00 NA NAŠI ZEMLJI, 15.05 PROFIL TEDNA, 15.30 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 15.35 ŠPORTNE NOVICE, 15.45 ŠPORTNA RETROVIZIJA, 15.50 ŠPORTNI GOST, 16.00 NEDELJSKO OKO, 16.10 MEGA FACE, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.30 NAGLAS!, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 18.10 PRVI IN DRUGI, 18.35 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 18.40 ČARLI IN LOLA, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 PREDRAG ŠPORT, FR. FILM, 21.45 VEČERNI GOST, 22.40 POROČILA, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.20 IRENE HUSS: TETOVIRANI TRUP, ŠVED. NAD., 0.45 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 10.04.2011, II. SPORED TVS 6.20 ZABAVNI INFOKANAL 7.10 SKOZI ČAS, 7.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 8.20 GLOBUS, 8.55 OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTVS, SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN OTROŠKE IGRE, 9.30 KUALA LUMPUR: FORMULA 1, VELIKA NAGRADA MALEZIJE, KVALIFIKACIJE, 11.50 GOSPODIČNA MARPLE, ANG. FILM, 13.30 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, 15.20 ROKOMETNI MAGAZIN LIGE PRVAKOV, 15.45 EVROPSKO PRVENSTVO V GIMNASTIKI, VAJE NA ORODJIH (M IN Ž), 16.55 CELJE: ROKOMET, ZAKLJUČNI TURNIR SLOVENSKEGA POKALA ZA MOŠKE, FINALE, 18.30 RITMIČNA GIMNASTIKA – MTM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.15 RITZ, DOK. ODD., 21.10 STEBRI ZEMLJE, NEMŠ.-KAN. NAD., 22.10 NA UTRIP SRCA, 23.05 NUJNI PRIMERI, AVST. NAD., 0.00 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 11.04.2011, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRIHAJA NODI: NI POČITKA ZA NODIJA, RIS., 10.20 FIFI IN CVETLIČNIK: ŽELJKOVA NAKUPOVALNA MRZLICAI, RIS., 10.30 RISANKA, 10.40 POTPLATOPIS, 11.00 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 11.25 IZGANJALCI VESOLJCEV: ČEZLESNIKOVI NEVARNI KRAJI, RIS., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.10 J.W. GRIMM: PRESREČNI ANŽE, OTR. ODD., 16.20 RIBIČ PEPE: GLAVNA JE GLAVA, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 VELIKI NARAVNI DOGODKI: VELIKA SELITEV, ANG. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.05 DNEVNIK, 1.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL PONEDELJEK, 11.04.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 SOBOTNO POPOLDNE, 15.15 UMETNOST IGRE, 15.45 SLOVENSKI UTRINKI, 16.10 POSEBNA PONUDBA, 16.35 TO BO MOJ POKLIC: METALURG, 17.00 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAD., 17.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 18.05 PRVI IN DRUGI, 18.30 FIRMA.TV, 19.00 Z GLAVO NA ZABAVO: SHYAM, 19.30 UNIVERZA, 20.00 PEKLENSKI IZBOR, 20.45 APOKALIPSA, DOK. SER., 21.35 KNJIGA MENE BRIGA, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 DOSTAVA, GRŠKI FILM, 0.05 ŠIROKO ODPRTE OČI, DOK. ODD., 2.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 12.04.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ZLATI PRAH: O SRAKI, KI JE HOTELA VISOKO LETETI, LJUDSKA PRAVLJICA, 10.20 ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 J.W. GRIMM: PRESREČNI ANŽE, OTR. ODD., 10.50 RIBIČ PEPE: VZNEMIRLJIVA TURČIJA, 11.05 SINJE NEBO, NORV. NAN., 12.00 VEČERNI GOST, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 GLOBUS, 14.00 BABILON.TV: PROSTOVOLJSTVO, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.10 ZLATKO ZAKLADKO: GRAJSKI ZAKLADI, 16.25 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE: ARKTIČNI LED IN TROPSKO MORJE, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 INVAZIVNE ŽIVALI, DOK. ODD., 18.00 UGRIZNIMO ZNANOST: TRENING MOŽGANOV, 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 20.25 OSMI DAN, 21.00 DOSJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 APOKALIPSA, DOK. SER., 0.25 OSMI DAN, 0.50 INVAZIVNE ŽIVALI, DOK. ODD., 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 12.04.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.30 NLP S TJAŠO ŽELEZNIK, 15.10 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.55 NA LEPŠE, 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 16.50 GLASNIK, 17.15 MOSTOVI – HIDAK, 17.50 RITZ, DOK. ODD., 18.40 MUZIKAJETO: JIMI HENDRIX, 19.15 TRANZISTOR, 19.55 EKOLA!, 20.00 TRIKOTNIK, 20.30 DUHOVNI UTRIP, 20.45 DEDIŠČINA EVROPE: KAM IN NAZAJ: SANTA FE, AVST.-NEMŠ.NAD., 22.45 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.15 ČRNA KNJIGA, NIZOZ. FILM, 2.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 13.04.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.05 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 KLJUKEC S STREHE, RIS., 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: GRAJSKI ZAKLADI, 10.55 NA KRILIH PUSTOLOVŠČINE, DOK. NAN., 11.20 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.55 DOSJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TEDNIK, 14.10 TRIKOTNIK, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 15.50 MILAN: ROBIDNICE, RIS., 15.55 KRAVICA KATKA: IZGINULA BARVA, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POT V GUANTANAMO, ANG. FILM, 21.30 KRATKI IGRANI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET: NE BOJTE SE!, 0.15 TURBULENCA, 1.05 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL SREDA, 13.04.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 12.45 SPET DOMA, 14.20 OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTVS, SLOVENSKE LJUDSKE PESMI IN OTROŠKE IGRE, 14.55 BLEŠČICA, 15.25 TRANZISTOR, 16.00 KNJIGA MENE BRIGA, 16.20 OSMI DAN, 16.45 DUHOVNI UTRIP, 17.10 MOSTOVI –HIDAK, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 VELIKI NARAVNI DOGODKI: VELIKA SELITEV, ANG. SER., 18.55 PEKLENSKI IZBOR, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 19.55 VELENJE: ODBOJKA (Ž), 2. TEKMA FINALA KONČNICE DRŽAVNEGA PRVENSTVA, 22.00 MILLERJEVO KRIŽIŠČE, AM. FILM, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ROMSKA GLASBA IN BIG BAND: IMER TRAJA BRIZANI IN AMALA Z BIG BANDOM RTV SLOVENIJA, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 14.04.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI: DETECE, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.15 SPREHODI V NARAVO: OKRASNE ČEŠNJE, 11.40 SVETO IN SVET: NE BOJTE SE!, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 STUDIO CITY, 14.25 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAN., 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI –HIDAK, 15.45 PRIHAJA NODI: UHAČ ZA EN DAN, RIS., 15.55 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 16.05 NOVOROJENČEK, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 V 80 VRTOVIH OKOLI SVETA: SEVERNA EVROPA, DOK. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PLATFORMA, 23.30 SOFOKLES: ANTIGONA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE, 0.40 GLOBUS, 1.10 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL ČETRTEK, 14.04.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.00 DOBRO JUTRO, 13.00 GLASBENI VEČER, 13.00 J. CORIGLIANO: HAMELINSKI PISANI PISKAČ, IRENA GRAFENAUER, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE IN MARKO LETONJA, 13.40 SAMOSPEVI Z MLADIMI VIRTUOZI: NINA FRAS IN MARTIN SUŠNIK, 14.10 RITZ, DOK. ODD., 15.05 UGRIZNIMO ZNANOST, 15.30 EVROPSKI MAGAZIN, 16.00 LYNX MAGAZIN, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 TO BO MOJ POKLIC: METALURG, 2. DEL, 17.25 FIRMA.TV, 18.00 PRI MAUPASSANTU, FR. NAN., 19.00 RAZVEDRILNA ODDAJA, 19.55 EKOLA!, 20.00 ŠPORT, 20.30 NOGOMET, EVROPSKA LIGA, 23.15 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 0.05 NOGOMET, EVROPSKA LIGA – POVZETKI, 0.35 RAZGALJENA ZRCALNA DVORANA, DOK. FILM, 1.35 ZABAVNI INFOKANAL Na žalost smo v soboto, 2. apriliša, zadnji slobaud mogli vzeti od naše drage Marije Časar (Namičtjini Mariš) v Varaši. Fejs de nam falijo njeni smeječi obraz pa njeno padaštvo. Dočas ji je zdravdje baugše slüžilo, je zvün naši programov na drüdje programe v cejlom Porabji z veseldjom ojdla s svojo držinov pa se radüvala vsakšomi. Bila je fejs vörna slovenska katoličanska mati, baba. Svojiva dva domanjiva vnuka je že v zibki napajala z materno rečtjauv. Najprva ju je navčila molitev: »Mali Jezuš, pojmo spat, Bauga zvat, na pomauč vsako nauč, mali Jezuš leko nauč!« Naj počiva vu miru! V imeni Drüštva porabski slovenski penzionistov Aranka Schwarcz Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu Malo za smej Ptičja gripa Kak vejš, ka si daubo ptičjo gripo (madárinfluenza)? Trno si želiš, ka bi se nekakoma posro na glažojno njegvoga autona. Zakoj bi zdaj? Mauž pride domau, ka je vnoči delo, pa včasin dé v spalnico. Tam najde ženo vcejlak odenjeno od peté do glavé. Tau ga je sploj nej mautilo, liki jo je veselo poseksal. Zadovolen dé doj v künjo, gde najde ženo za špajetom, ka nika mejša. »Kak se ti je pa posrečilo tak brž priti s spalnice?« go pita, »vej sva pa malo prvin ešče tam bila...« »O, moj baug,« zakriči žena. »V spalnici je moja mati. Prišla je nas pogledat, te njoj je pa lagvo prišlo, zatou sam njoj pravla, naj se doj vleže.« Brž odleti v spalnico pa pravi: »Mati, ne morem vörvati, ka se je leko zgoudilo kaj takšoga... Zakoj si njemi pa nika nej prajla?« Mati pa čemerno pravi: »S tem naurim sam že petnajset lejt nej gučala, zakoj bi mogla ranč zdaj?« Pri zobari Pacient: »Djelte gospaud zobar (fogorvos), fejst nagrauž-no je cejli den držati roke v lampaj lidam?« Zobar pa: »Niti nej. Tak si mislim, ka segam v njine lajštre (denarnice).« Za obed bi divjo svinjo Jožka si v restavraciji zapovej za obed divjo svinjo. Kölnar pa povej: »Žau mi je. Sfalila je. Mamo pa navadno svinjo, liki küjari povejm, naj jo pošteno razčemeri, samo de malo duže trbelo čakati.«