P® REPUBLIKA SLOVENIJA ^ DRŽAVNI ZBOR MANDAT SEJNI ZAPISI VI DRŽAVNEGA ZBORA SEJA 8 8. SEJA (19., 20. in 21. november 2012) / ## / \\\% S z > o 2 P ^ < o — o — m r- < 5 £ 5 £ % % ^ £ ° ti * Vx UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 8. redna seja (19., 20. in 21. november 2012) Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2013 www.dz-rs.si REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/7. seja DNEVNI RED 8. REDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1B), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 665-VI 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI (ZUOPP-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 703-VI 4. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar-I), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 680-VI 5. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU (ZJN-2D), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 629-VI 6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU IN PODROČJU POŠTNIH STORITEV (ZJNVETPS-D), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 627-VI 7. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA PODROČJU OBRAMBE IN VARNOSTI (ZJNPOV), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 628-VI 8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (ZZDej-J), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 598-VI 9. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOLOČENIH ZAKONOV NA PODROČJU VARNE HRANE, VETERINARSTVA IN VARSTVA RASTLIN (ZdZPVHVVR), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 584-VI 10. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZiv-C), PRVA OBRAVNAVA, EPA 666-VI 11. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH (ZEKom-1), PRVA OBRAVNAVA, EPA 667-VI 12. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBRTNEGA ZAKONA (ObrZ-E), PRVA OBRAVNAVA, EPA 711-VI 13. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI DRUGEGA DODATNEGA PROTOKOLA K EVROPSKI KONVENCIJI O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH (MDPEKMPP), EPA 151-IV 14. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ROMUNIJE O VOJNIH GROBIŠČIH (BROVG), EPA 1611 -IV 15. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV BOSNE IN HERCEGOVINE O ZAPOSLOVANJU DRŽAVLJANOV BOSNE IN HERCEGOVINE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PROTOKOLA O IZVAJANJU SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV BOSNE IN HERCEGOVINE O ZAPOSLOVANJU DRŽAVLJANOV BOSNE IN HERCEGOVINE V REPUBLIKI SLOVENIJI (BBHZD), EPA 905-V 16. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE O IZMENJAVI IN MEDSEBOJNEM VAROVANJU TAJNIH PODATKOV (BSEIMVTP), EPA 1301-V 3 DZ/VI/3. seja 17. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SPREMEMBI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O SODELOVANJU PRI GRADNJI IN DELOVANJU PLINOVODA NA OZEMLJU REPUBLIKE SLOVENIJE (BRUPOS-A), EPA 1622-V 18. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU PRI ZAŠČITI PRIČ (MSZP), EPA 115-VI 19. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O CIVILNOPRAVNIH VIDIKIH MEDNARODNE UGRABITVE OTROK (MKCVMUO-A), EPA 255-VI 20. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O POMISLEKIH IRSKEGA NARODA O LIZBONSKI POGODBI (MPIELP), EPA 754-VI 21. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE Obvestilo Okrajnega sodišča v Lenartu o vloženem obtožnem predlogu zoper poslanca mag. Ivana Vogrina, EPA 733-VI 4 R E PU B L I KA S LOV EN I j A DZ/VI/8. seja DRŽAVNI ZBOR VSEBINA Določitev dnevnega reda..........................................................................................................15 MATJAŽ HAN.............................................................................................................................15 1. točka dnevnega reda: VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.....................................16 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................16 JANEZ JANŠA............................................................................................................................16 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................17 JANEZ JANŠA............................................................................................................................17 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................17 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................17 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................17 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................17 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................18 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................18 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................18 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................18 ALENKA PAVLIČ.......................................................................................................................18 JANI MODERNDORFER............................................................................................................18 JANKO VEBER...........................................................................................................................18 JANEZ JANŠA............................................................................................................................19 JANKO VEBER...........................................................................................................................19 JANEZ JANŠA............................................................................................................................19 JANKO VEBER...........................................................................................................................20 JANI MODERNDORFER............................................................................................................20 ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................20 JANEZ JANŠA............................................................................................................................21 ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................21 ROMAN JAKIČ...........................................................................................................................21 MAG. KATARINA HOČEVAR....................................................................................................22 JANEZ JANŠA............................................................................................................................22 MAG. KATARINA HOČEVAR....................................................................................................23 JANEZ JANŠA............................................................................................................................23 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................23 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................24 BRANKO FICKO.........................................................................................................................24 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................24 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................25 JOŽE VELIKONJA ..................................................................................................................... 25 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................26 MIRKO BRULC...........................................................................................................................26 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................26 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................27 DRAGAN BOSNIC......................................................................................................................27 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................27 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................28 BRANKO FICKO.........................................................................................................................28 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................28 ALENKA BIKAR.........................................................................................................................29 DR. VINKO GORENAK .............................................................................................................. 29 ALENKA BIKAR.........................................................................................................................30 DR. VINKO GORENAK .............................................................................................................. 30 MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................31 DR. ŽIGA TURK .......................................................................................................................... 31 MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................32 5 R E PU B L I KA S LOV EN I j A DZ/VI/8. seja DRŽAVNI ZBOR DR. ŽIGA TURK..........................................................................................................................32 MAG. MAJDA POTRATA...........................................................................................................32 ALENKA KOREN GOMBOC......................................................................................................33 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................33 JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................34 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ............................................................................................................34 JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................35 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ............................................................................................................35 JOŽEF KAVTIČNIK....................................................................................................................35 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...........................................................................................35 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................36 MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................36 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...........................................................................................36 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................37 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...........................................................................................37 MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ...........................................................................................37 MAG. TRUDA PEPELNIK..........................................................................................................37 MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................38 SAMO BEVK...............................................................................................................................38 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................39 SAMO BEVK...............................................................................................................................39 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................40 MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................40 MAG. RADOVAN ŽERJAV ......................................................................................................... 40 MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................41 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................41 MAG. ALENKA BRATUŠEK......................................................................................................42 ROMAN ŽVEGLIČ......................................................................................................................42 DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................42 ROMAN ŽVEGLIČ......................................................................................................................43 DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................43 ALOJZIJ POTOČNIK .................................................................................................................. 43 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ............................................................................................................44 DARKO JAZBEC........................................................................................................................44 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................45 DARKO JAZBEC........................................................................................................................45 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................46 DARKO JAZBEC........................................................................................................................46 FRANC JURŠA...........................................................................................................................46 MAG. ANDREJ VIZJAK ............................................................................................................. 47 FRANC JURŠA...........................................................................................................................47 MAG. ANDREJ VIZJAK ............................................................................................................. 47 FRANC JURŠA...........................................................................................................................47 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ ............................................................................................... 47 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................48 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...............................................................................................48 MAJA DIMITROVSKI..................................................................................................................48 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................49 MAJA DIMITROVSKI..................................................................................................................50 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................50 JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................50 MAG. ANDREJ VIZJAK ............................................................................................................. 51 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................51 JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 51 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................51 RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................51 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................52 RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................52 6 R E PU B L I KA S LOV EN I j A DZ/VI/8. seja DRŽAVNI ZBOR TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................53 RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................53 MATJAŽ ZANOŠKAR................................................................................................................53 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................54 MATJAŽ ZANOŠKAR................................................................................................................54 MAG. RADOVAN ŽERJAV ......................................................................................................... 54 DR. LASZLO GONCZ.................................................................................................................55 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................55 DR. LASZLO GONCZ.................................................................................................................55 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................56 MATJAŽ HAN.............................................................................................................................56 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................56 MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................57 MATJAŽ HAN.............................................................................................................................57 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................57 MAG. STANKO STEPIŠNIK.......................................................................................................58 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................58 MAG. STANKO STEPIŠNIK.......................................................................................................59 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................59 MAG. STANKO STEPIŠNIK ....................................................................................................... 59 IVAN GRILL................................................................................................................................59 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................60 IVAN GRILL................................................................................................................................60 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................61 JERKO ČEHOVIN.......................................................................................................................61 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ............................................................................................................61 JERKO ČEHOVIN.......................................................................................................................62 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ............................................................................................................62 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ .......................................................................................................... 63 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ............................................................................................................63 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ .......................................................................................................... 64 DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ............................................................................................................64 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ .......................................................................................................... 64 MAG. LEJLA HERCEGOVAC....................................................................................................65 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................65 MAG. LEJLA HERCEGOVAC....................................................................................................66 TOMAŽ GANTAR.......................................................................................................................66 MAG. LEJLA HERCEGOVAC....................................................................................................66 MITJA MERŠOL.........................................................................................................................66 TINA KOMEL..............................................................................................................................66 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................66 TINA KOMEL..............................................................................................................................67 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................67 PETER VILFAN........................................................................................................................... 68 DR. ŽIGA TURK..........................................................................................................................68 PETER VILFAN........................................................................................................................... 68 DRAGAN BOSNIC......................................................................................................................69 DR. ŽIGA TURK..........................................................................................................................69 DRAGAN BOSNIC......................................................................................................................69 TAMARA VONTA.......................................................................................................................69 DR. VINKO GORENAK .............................................................................................................. 70 BRANKO FICKO.........................................................................................................................70 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................70 BRANKO FICKO.........................................................................................................................71 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................71 JASMINA OPEC.........................................................................................................................71 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................72 DR. ŽIGA TURK..........................................................................................................................72 7 R E PU B L I KA S LOV EN I j A DZ/VI/8. seja DRŽAVNI ZBOR MAG. BORUT AMBROŽIČ.........................................................................................................72 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................73 MAG. BORUT AMBROŽIČ.........................................................................................................73 JOŽE VELIKONJA.....................................................................................................................74 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................74 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................74 JOŽE VELIKONJA.....................................................................................................................75 FRANC BOGOVIČ......................................................................................................................75 SAŠA KOS..................................................................................................................................75 MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................76 SAŠA KOS..................................................................................................................................76 MAG. ANDREJ VIZJAK ............................................................................................................. 76 IVAN HRŠAK..............................................................................................................................77 MAG. ANDREJ VIZJAK ............................................................................................................. 77 MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................78 MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................78 MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................79 MAG. ANDREJ VIZJAK.............................................................................................................79 MARJANA KOTNIK POROPAT.................................................................................................80 ALENKA KOREN GOMBOC......................................................................................................80 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................80 MAG. BORUT AMBROŽIČ.........................................................................................................81 DR. ŽIGA TURK..........................................................................................................................81 MAG. BORUT AMBROŽIČ.........................................................................................................81 TAMARA VONTA.......................................................................................................................82 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................82 TAMARA VONTA.......................................................................................................................82 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................83 JERKO ČEHOVIN.......................................................................................................................83 MAG. ANDREJ VIZJAK ............................................................................................................. 83 JERKO ČEHOVIN.......................................................................................................................84 MAG. ANDREJ VIZJAK ............................................................................................................. 84 JERKO ČEHOVIN.......................................................................................................................84 MAG. STANKO STEPIŠNIK ....................................................................................................... 85 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................85 MAG. STANKO STEPIŠNIK ....................................................................................................... 86 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................86 MAG. STANKO STEPIŠNIK ....................................................................................................... 86 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ .......................................................................................................... 87 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................87 MAG. RADOVAN ŽERJAV.........................................................................................................87 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ .......................................................................................................... 87 ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................88 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ .......................................................................................................... 88 MATJAŽ ZANOŠKAR................................................................................................................88 DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................89 MATJAŽ ZANOŠKAR................................................................................................................89 DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................89 SAŠA KOS .................................................................................................................................. 89 DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................90 SAŠA KOS .................................................................................................................................. 90 DR. SENKO PLIČANIČ..............................................................................................................91 SAŠA KOS .................................................................................................................................. 91 12. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBRTNEGA ZAKONA (ObrZ-E), PRVA OBRAVNAVA, EPA 711-VI.................................................................................................................................................91 8 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/7. seja MAG. UROŠ ROŽIČ...................................................................................................................91 MAG. UROŠ ROŽIČ...................................................................................................................91 DANIJEL KRIVEC......................................................................................................................92 MATJAŽ HAN.............................................................................................................................93 KRISTINA VALENČIČ................................................................................................................95 JANEZ RIBIČ..............................................................................................................................95 IVAN HRŠAK..............................................................................................................................96 JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................97 BRANKO FICKO.........................................................................................................................97 RENATA BRUNSKOLE..............................................................................................................98 BOJAN STARMAN.....................................................................................................................99 MARIJA PLEVČAK..................................................................................................................100 JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................100 DR. LASZLO GONCZ...............................................................................................................101 JOŽE VELIKONJA...................................................................................................................102 TOMAŽ LISEC..........................................................................................................................102 SREČKO MEH..........................................................................................................................103 MAG. KATARINA HOČEVAR..................................................................................................104 MAG. STANKO STEPIŠNIK.....................................................................................................105 MIRKO BRULC.........................................................................................................................105 MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................106 MAG. BORUT AMBROŽIČ.......................................................................................................106 JANEZ RIBIČ............................................................................................................................107 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ........................................................................................................107 MAG. LEJLA HERCEGOVAC..................................................................................................108 RIHARD BRANISELJ...............................................................................................................109 BRANKO FICKO.......................................................................................................................109 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................109 PATRICIJA ŠULIN....................................................................................................................110 MATJAŽ HAN...........................................................................................................................111 DANIJEL KRIVEC....................................................................................................................112 MATJAŽ HAN...........................................................................................................................113 JANKO VEBER.........................................................................................................................113 MAG. UROŠ ROŽIČ.................................................................................................................114 MAG. UROŠ ROŽIČ.................................................................................................................114 10. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZiv-C), PRVA OBRAVNAVA, EPA 666-VI................................................................................................................................114 FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................114 MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................115 RIHARD BRANISELJ...............................................................................................................116 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................117 MAG. JANA JENKO.................................................................................................................118 JANEZ VASLE..........................................................................................................................119 TAMARA VONTA.....................................................................................................................119 ROBERT HROVAT...................................................................................................................120 MAG. KATARINA HOČEVAR..................................................................................................120 DRAGAN BOSNIČ....................................................................................................................121 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................122 RIHARD BRANISELJ...............................................................................................................123 ALENKA KOREN GOMBOC....................................................................................................123 JOŽE VELIKONJA...................................................................................................................124 MIRKO BRULC.........................................................................................................................124 JANKO VEBER.........................................................................................................................125 MAG. BORUT AMBROŽIČ.......................................................................................................126 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................126 9 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/7. seja BRANKO FICKO.......................................................................................................................127 TAMARA VONTA.....................................................................................................................127 SAMO BEVK.............................................................................................................................128 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................128 FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................129 9. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOLOČENIH ZAKONOV NA PODROČJU VARNE HRANE, VETERINARSTVA IN VARSTVA RASTLIN (ZdZPVHVVR), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 584-VI................................................................................................................................130 FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................130 MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................130 BRANKO FICKO.......................................................................................................................131 MAG. KATARINA HOČEVAR..................................................................................................131 JANEZ VASLE..........................................................................................................................132 DRAGAN BOSNIC....................................................................................................................132 MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................132 ROBERT HROVAT...................................................................................................................133 MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................133 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................134 JANKO VEBER.........................................................................................................................134 FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................135 JANKO VEBER.........................................................................................................................136 FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................137 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................138 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................138 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................138 BRANKO FICKO.......................................................................................................................138 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................138 JANKO VEBER.........................................................................................................................139 FRANC BOGOVIČ....................................................................................................................139 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................139 8. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (ZZDej-J), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 598-VI......................................................................................................140 BRIGITA ČOKL.........................................................................................................................140 BRIGITA ČOKL.........................................................................................................................140 MAG. LEJLA HERCEGOVAC..................................................................................................140 KRISTINA VALENČIČ..............................................................................................................141 JANEZ RIBIČ............................................................................................................................142 IVAN HRŠAK............................................................................................................................142 JANEZ VASLE..........................................................................................................................143 DARKO JAZBEC......................................................................................................................143 MAG. ŠTEFAN TISEL..............................................................................................................144 DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.............................................................................................145 11. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH (ZEKom-1), PRVA OBRAVNAVA, EPA 667-VI.......................................146 DR. ŽIGA TURK........................................................................................................................146 MIHAEL PREVC.......................................................................................................................147 MARJANA KOTNIK POROPAT...............................................................................................148 IVA DIMIC.................................................................................................................................148 DR. LASZLO GONCZ...............................................................................................................148 DR. GREGOR VIRANT.............................................................................................................149 10 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/7. seja MAJA DIMITROVSKI................................................................................................................149 MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................150 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................150 POLONCA KOMAR..................................................................................................................151 DR. ŽIGA TURK........................................................................................................................152 MAG. MATEJ TONIN................................................................................................................153 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................154 DR. GREGOR VIRANT.............................................................................................................154 KRISTINA VALENČIČ..............................................................................................................154 MAG. MATEJ TONIN................................................................................................................155 SAMO BEVK.............................................................................................................................155 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................156 TAMARA VONTA.....................................................................................................................156 SREČKO MEH..........................................................................................................................157 JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................157 MAG. BORUT AMBROŽIČ.......................................................................................................158 MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................159 POLONCA KOMAR..................................................................................................................160 JOŽEF JEROVŠEK..................................................................................................................160 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................161 MAJA DIMITROVSKI................................................................................................................161 MIHAEL PREVC.......................................................................................................................161 MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................162 MAŠA KOCIPER.......................................................................................................................163 DR. ŽIGA TURK........................................................................................................................163 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................164 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................164 MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................165 RIHARD BRANISELJ...............................................................................................................165 SREČKO MEH..........................................................................................................................166 ROMAN JAKIČ.........................................................................................................................166 DR. ŽIGA TURK........................................................................................................................167 3. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI (ZUOPP-1A), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 703-VI.........................................................................................................167 MOJCA ŠKRINJAR..................................................................................................................167 MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................168 MARJANA KOTNIK POROPAT...............................................................................................168 IVA DIMIC.................................................................................................................................168 ROMAN JAKIČ.........................................................................................................................169 MATEJA PUČNIK.....................................................................................................................169 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................170 MAG. TRUDA PEPELNIK........................................................................................................171 MIHAEL PREVC.......................................................................................................................171 2. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE (ZVKD-1B), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 665-VI...................................................................................172 ALEKSANDER ZORN..............................................................................................................172 MAG. BRANKO GRIMS...........................................................................................................172 IVA DIMIC.................................................................................................................................173 TAMARA VONTA.....................................................................................................................173 JANJA NAPAST.......................................................................................................................173 SAMO BEVK.............................................................................................................................174 MAG. TRUDA PEPELNIK........................................................................................................175 11 DZ/VI/3. seja MIHAEL PREVC.......................................................................................................................176 MARJANA KOTNIK POROPAT...............................................................................................176 4. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU (ZZavar-I), SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 680-VI.........................................................................................................177 DR. DEJAN KRUŠEC...............................................................................................................177 PATRICIJA ŠULIN....................................................................................................................177 ALOJZIJ POTOČNIK................................................................................................................178 MAG. MARKO POGAČNIK......................................................................................................178 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................178 BOJAN STARMAN...................................................................................................................178 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................178 MARIJA PLEVČAK..................................................................................................................179 JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................179 5. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU (ZJN-2D), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 629-VI......................................................................................................180 DR. DEJAN KRUŠEC...............................................................................................................180 MAG. ANDREJ ŠIRCELJ.........................................................................................................181 ROMANA TOMC.......................................................................................................................181 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................182 BOJAN STARMAN...................................................................................................................183 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................184 JANI MODERNDORFER..........................................................................................................184 MARIJA PLEVČAK..................................................................................................................185 JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................185 JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................186 6. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU IN PODROČJU POŠTNIH STORITEV (ZJNVETPS-D), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 627-VI..........................................187 MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..............................................................................187 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................187 MARIJA PLEVČAK..................................................................................................................188 PATRICIJA ŠULIN....................................................................................................................188 SREČKO MEH..........................................................................................................................189 JANKO VEBER.........................................................................................................................189 JANKO VEBER.........................................................................................................................189 7. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA PODROČJU OBRAMBE IN VARNOSTI (ZJNPOV), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 628-VI........................................................................................................................................189 JANEZ RIBIČ............................................................................................................................190 MARIJA PLEVČAK..................................................................................................................190 JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................190 JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................191 MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK..............................................................................191 11. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................192 ROMANA TOMC.......................................................................................................................192 12 R E PU B L I KA S LOV EN I j A DZ/VI/8. seja DRŽAVNI ZBOR MAJA DIMITROVSKI................................................................................................................192 3. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................193 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................193 ROMAN JAKIČ.........................................................................................................................193 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................193 SREČKO MEH..........................................................................................................................194 2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................194 4. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................194 5. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................194 6. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................194 7. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................194 1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................195 JANKO VEBER.........................................................................................................................195 ROMAN JAKIČ.........................................................................................................................195 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................196 MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................196 RENATA BRUNSKOLE............................................................................................................196 DARKO JAZBEC......................................................................................................................197 MATJAŽ ZANOŠKAR..............................................................................................................197 FRANC JURŠA.........................................................................................................................197 GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ........................................................................................................198 MAG. LEJLA HERCEGOVAC..................................................................................................198 JERKO ČEHOVIN.....................................................................................................................198 MAG. STANKO STEPIŠNIK.....................................................................................................198 SAŠA KOS................................................................................................................................199 12. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................199 MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................199 BRANKO FICKO.......................................................................................................................199 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................199 RENATA BRUNSKOLE............................................................................................................200 10. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.......................................................................200 TAMARA VONTA.....................................................................................................................200 MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................200 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................201 9. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................201 MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................201 ROMAN ŽVEGLIČ....................................................................................................................201 8. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.........................................................................201 DARKO JAZBEC......................................................................................................................201 MIRKO BRULC.........................................................................................................................202 DARKO JAZBEC......................................................................................................................202 13 DZ/VI/3. seja MAG. DEJAN ŽIDAN................................................................................................................202 MATEVŽ FRANGEŽ.................................................................................................................203 MAG. MAJDA POTRATA.........................................................................................................203 RENATA BRUNSKOLE............................................................................................................203 JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................203 BRANKO FICKO.......................................................................................................................204 13. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI DRUGEGA DODATNEGA PROTOKOLA K EVROPSKI KONVENCIJI O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH (MDPEKMPP), EPA 151-IV............................204 14. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ROMUNIJE O VOJNIH GROBIŠČIH (BROVG), EPA 1611-IV......................................................................................204 15. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV BOSNE IN HERCEGOVINE O ZAPOSLOVANJU DRŽAVLJANOV BOSNE IN HERCEGOVINE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PROTOKOLA O IZVAJANJU SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV BOSNE IN HERCEGOVINE O ZAPOSLOVANJU DRŽAVLJANOV BOSNE IN HERCEGOVINE V REPUBLIKI SLOVENIJI (BBHZD), EPA 905-V....................................................................204 DR. BOŽO CERAR...................................................................................................................204 JOŽEF HORVAT.......................................................................................................................205 ROMAN JAKIČ.........................................................................................................................205 16. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE O IZMENJAVI IN MEDSEBOJNEM VAROVANJU TAJNIH PODATKOV (BSEIMVTP), EPA 1301-V...............................................................................................................................206 17. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SPREMEMBI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O SODELOVANJU PRI GRADNJI IN DELOVANJU PLINOVODA NA OZEMLJU REPUBLIKE SLOVENIJE (BRUPOS-A), EPA 1622-V............206 18. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU PRI ZAŠČITI PRIČ (MSZP), EPA 115-VI.....................................................206 19. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O CIVILNOPRAVNIH VIDIKIH MEDNARODNE UGRABITVE OTROK (MKCVMUO-A), EPA 255-VI................................................................206 20. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O POMISLEKIH IRSKEGA NARODA O LIZBONSKI POGODBI (MPIELP), EPA 754- VI...............................................................................................................................................206 21. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.................................................206 Obvestilo Okrajnega sodišča v Lenartu o vloženem obtožnem predlogu zoper poslanca mag. Ivana Vogrina, EPA 733-VI............................................................................207 14 DZ/VI/3. seja Državni zbor VI. mandat 8. redna seja 19., 20. in 21. november 2012 Predsedujoči: dr. Gregor Virant..................................................predsednik Državnega zbora Renata Brunskole........................................podpredsednica Državnega zbora Romana Tomc..............................................podpredsednica Državnega zbora Jakob Presečnik...........................................podpredsednik Državnega zbora Seja se je začela 19. novembra 2012 ob 14. uri. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 8. redno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Današnje seje se ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Melita Župevc, Janja Klasinc, Roberto Battelli, Srečko Meh in od 15. ure naprej Tomaž Lisec. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrico, ministre in generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda 8. seje Državnega zbora. Predlog ste dobili v ponedeljek, 12. novembra 2012, s sklicem seje. O predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Dobili pa smo predlog za umik točke z dnevnega reda, in sicer gospod Matjaž Han, predsednik Odbora za gospodarstvo, Državnemu zboru predlaga, da se z dnevnega reda 8. seje umakne 12. točka, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, prva obravnava. Predlog ste prejeli z dopisom dne 19. 11. 2012. Gospod Han, želite besedo za obrazložitev tega predloga umika? Izvolite. MATJAŽ HAN (PS SD): Lepa hvala. Hvala lepa spoštovani predsednik, da ste mi dali možnost, da obrazložim svoj predlog. Glede na to dejstvo, da je Obrtna zbornica v prejšnjem tednu dobila novo vodstvo in da je pred nami pomemben zakon, ki bo močno vplival tako na obrtnike kot mala in srednja podjetja, predlagam, ne iz vsebinskih razlogov, ampak iz razlogov, da vendarle novo vodstvo dobi priložnost, da se pogovori z Ministrstvom za gospodarstvo, da se točka o dopolnitvah Obrtnega zakona preloži na eno izmed naslednjih rednih sej oziroma na naslednjo redno sejo. Jaz sem vas, gospod Virant, preden sem pismo napisal, obvestil in obvestil sem tudi gospoda ministra Žerjava s tem svojim predlogom in se je gospod minister Žerjav s tem načeloma strinjal, zavedajoč se, da o tem glasujemo poslanke in poslanci. Še enkrat predlagam, da točko prestavimo na naslednjo sejo, ne iz vsebinskih razlogov, ampak iz razlogov, da se obrtniki, novo vodstvo, sestane z gospodom Žerjavom in da predebatirajo obrtni zakon in da bo obrtni zakon dobil eno širšo podporo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ni želje. Potem lahko preidemo na odločanje. Prosim, če preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za umik navedene točke z dnevnega reda. Prekinjam glasovanje, ker očitno nekaterim glasovalne naprave ne delajo. Je zdaj v redu? Dobro, zdaj pa zares, glasujemo. Glasujemo. Navzočih je 78, za je glasovalo 35, proti 43 (Za je glasovalo 35.) (Proti 43.) Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet. Kolega Hana pa obveščam oziroma bi rad opomnil, da je tako ali tako do druge obravnave zakona še kar lep čas, torej imamo dva meseca časa za pripravo amandmajev. Zakon je pa že v tej fazi, da ga Vlada niti ne more več umakniti. Zdaj lahko preidemo na določitev dnevnega reda v celoti. Predlagam vam, da za današnjo sejo določimo dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem. Glasujemo o dnevnem redu. Zaključujem glasovanje. Navzočih je 79, za 72, proti nihče. (Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red določen. Prekinjam sejo, ki jo bomo nadaljevali s 1. točko dnevnega reda ob 15.uri, to je z vprašanji poslank in poslancev. 15 DZ/VI/3. seja (Seja je bila prekinjena ob 14.03. in se je nadaljevala ob 15.uri.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi! Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. Pozdravljam predsednika Vlade, ministrico, minister, generalnega sekretarja Vlade. V zvezi s to točko sta se za danes opravičila gospod Aleš Hojs, minister za obrambo, in gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve. Na klop ste prejeli pregled poslanskih vprašanj in pobud, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Janez Janša. Prvo poslansko vprašanje bo postavila gospa Alenka Pavlič, Pozitivna Slovenija. Prosim. ALENKA PAVLIČ (PS PS): Gospod predsednik Vlade, varčevanje nas pelje v uničevanje. Uničevanje države pa je nedopustno. Samo zagon gospodarstva in gospodarska rast lahko pomagata državnim financam na bolje, ljudem do boljših plač in novih delovnih mest. Razmere v Sloveniji se slabšajo, luči na koncu predora pa vsaj v prihodnjih mesecih še ne bomo ugledali. Slovenija ostaja med članicami EU z večjim poslabšanjem od začetka krize, tako navaja Umar 5. 10. 2012. Mednarodni denarni sklad je izrazil zaskrbljenost nad intenzivnostjo varčevanja v nekaterih razvitih ekonomijah in posvaril pred negativnimi posledicami, ki jih bo to imelo za rast svetovnega gospodarstva. Generalna direktorica sklada je po koncu tretjega dne letnega zasedanja spregovorila o nujnosti omilitve varčevanja, rekoč, da je veliko vlad pri sprejemanju strogih ukrepov sistematično podcenilo učinke fiskalne konsolidacije na rast nacionalnih gospodarstev. Johann Becker, avstrijski politolog in ekonomist, ki je v zadnjih treh desetletjih spremljal neoliberalni marš čez Latinsko Ameriko, pa svari. Varčevalni ukrepi niso pot iz krize. Nikoli in nikjer niso bili. Da ne delujejo, lahko vidimo danes v južni Evropi. Množične in usklajene demonstracije so nova kvaliteta. Demonstracije v Ljubljani so del evropske zgodbe. Parole, ki smo jim bili priča v soboto na shodu Slovencev proti načinu reševanja krize, ne čudijo. Mladi želimo biti del rešitve, ne problema. Za vas so odveč vsi. Še celo otroci, ki hočejo jesti. Mladi smo vam zaupali svojo prihodnost, ne dovolite, da gredo naša srca drugam. "Dost vas mamo," opozarjajo upokojenci. Gospod predsednik: Kdaj nameravate, glede na opozorila iz Evrope in vseh pomembnih slovenskih gospodarstvenikov in ekonomistov, spremeniti politiko zategovanja pasu v politiko dviga gospodarske rasti, dviga konkurenčnosti in odpiranja novih delovnih mest? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade. JANEZ JANŠA: Hvala lepa. To, kar sprašujete, vlada že dela, vendar dela dve stvari istočasno. Se pravi, konsolidira javne finance in hkrati sprejema ukrepe, ki naj bi v prihodnosti omogočili večjo rast. Opozorila Mednarodnega denarnega sklada, ki ste jih citirali, v glavnem letijo na tiste države, ki so se s krizo spopadle pred tremi leti. Slovenija se pač ni. Pri nas tudi zelo težko govorimo o varčevanju, ker še ne varčujemo, spoštovana gospa. Mi se samo trudimo, da bi se manj zadolževali, kot smo se v preteklosti, se pa še vedno zadolžujemo, in nič od tega, kar ustvarimo, ne privarčujemo. Trudimo pa se, da bi bilo tega, kar več potrošimo, kot ustvarimo, čim manj. Deloma je vlada s tistimi prvimi ukrepi to uspela, deloma se še trudimo. Velik zalogaj nas čaka v prihodnjih dveh, najbrž tudi treh letih. Tako da tukaj ne mešajte Slovenije, ki se je šele začela spopadati s krizo, s pravimi ukrepi v letošnjem letu, ali Nemčije, ki je to nalogo recimo opravila v letu 2009. Tam so dejansko s privarčevanjem potem zagnali novo gospodarsko rast, pri nas pa bomo zelo veseli, ko bomo zagledali tisti dan, ko bomo lahko nekaj privarčevali. Se pravi, ko bomo nekaj več ustvarili od tega, kar damo za tekočo porabo in bomo tisto lahko tudi investirali. Poskušajte v svojem gospodinjstvu konec meseca, če zaslužite tisoč evrov in porabite tisoč evrov, kaj investirati. Ne vem, kaj bi rekli sosedi, če bi vam govorila, zakaj nič ne investirate pri tisoč evrih, če pa rabite tisoč evrov za to, da plačate položnice in pokrijete še vse ostale stroške. Pa še za tisto se morate nekaj zadolžiti. Demagogija je zelo poceni, prodaja se na vseh koncih, vendar to ne ustvarja nove vrednosti. Slovenija ima omejeno število možnosti za to, da zažene gospodarsko rast. Prej, preden se sploh s tem resno soočimo, je treba urediti hišo in zmanjšati to strmo naraščanje zadolževanja, ki smo mu bili priča v preteklih letih. Dva vira sta za nove investicije, kar predstavlja osnovo za rast in nova delovna mesta. Eno so evropska sredstva, ki jih je še nekaj neporabljenih, in tukaj se vlada trudi na vse načine, da nadoknadi to zamudo. Ta teden bo tudi seja Evropske sveta, kjer se bomo pogajali za nova sredstva v naslednji 7-letni finančni perspektivi do leta 2020. Upajmo, da bo vsaj nekaj tega tudi za Slovenijo, glede na trende, ki smo jih presegli v zadnjih letih. Ampak, ta sredstva so relativno omejena. Večji potencialni vir so tuje naložbe. Da pa pridejo k nam investitorji in vložijo v naša podjetja ali začnejo programe na novo, pa potrebujejo spodbudno okolje. Vlada je naredila marsikaj v 16 DZ/VI/3. seja teh sedmih, osmih mesecih, da bi se to okolje izboljšalo. Slišali ste tudi izjave gospodarstvenikov, da okolje za investiranje v Sloveniji doslej še nikoli ni bilo tako ugodno, ko gre za formalne stvari. Kakšno je pa širše okolje, pa sami presodite. Zborovanje in demonstracije so legitimne, vendar pa dvomim, da so kakšni protesti, tako tisti po Evropi v sredo kot tisti v Sloveniji v soboto, spodbudili kakšnega tujega investitorja, da pride k nam in investira. Dvomim, da so spodbudili kakšnega domačega podjetnika, da več investira. Tako se je treba vprašati tudi o tovrstnih koristih. Še posebej, če v istem nastopu poslušaš obtožbe vlade, ki je znižala davke gospodarstvu, hkrati pa pozive vladi, naj nekaj naredi za to, da bo gospodarstvo lažje zadihalo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Alenka Pavlič, zahteva za dopolnitev odgovora. ALENKA PAVLIČ (PS PS): Piše se leto 1991, država ni v vojni, ko smo na vrhu potrebovali generala, da nas osvobodi. Evropa in Slovenija sta v ekonomski krizi. Potrebujemo gospodarstvenike, menedžerje, ki poznajo gospodarstvo in vedo, kako bodo rešili državo pred padanjem bonitetnih ocen in padanjem standarda slovenskega prebivalstva. Na vrhu slovenskega gospodarstva preteklo sredo na Brdu smo poslušali tiste, ki jim najbolj zaupamo in ki jih najbolj potrebujemo - gospodarstvenike. Slišali pa nismo tistega, kar ste vi zdajle povedali, ampak ravno obratno. Slišali smo: "Zavzemamo se za pravno državo. Zahtevamo boljše poslovno okolje!" Kar pomeni, da še ni. "Zahtevamo nov razvojni zagon, zagon investicij preko velikih infrastrukturnih projektov, podporo inovacijam, javno naročanje. Smo za odločno podporo izvozu." Gospodarstveniki govorijo eno, vaša vlada pa počne ravno obratno. Zakaj? Ali ne želite, da zlezemo iz krize, ali pa enostavno ne znate, saj ste se v vašem prvem mandatu cedila med in mleko. Gospod predsednik, ali boste kljub vsemu ustregli zahtevam gospodarstvenikov in ali lahko potrdite, da boste s svojo vladno ekipo sledili tem ciljem? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade. JANEZ JANŠA: Zelo zanimivo je v istem poslanskem vprašanju slišati najprej podporo temu, kar je bilo rečeno v soboto na sindikalnih demonstracijah, potem pa tudi podporo temu, kar je bilo rečeno na vrhu gospodarstva, čeprav je šlo v treh četrtinah za popolnoma diametralne stvari. Tako tega ne bi niti komentiral. Kar se tiče ukrepov, ki jih vlada sprejema, nismo nikoli dejali, da bodo prijeli čez noč. To je nemogoče, tudi v boljših razmerah traja dlje časa. Tudi ne pravimo, da bo naslednje leto to že vse drugače. Tisti, ki so danes glasni, bi mogoče morali biti glasni že pred tremi leti še toliko bolj, pa bi bilo marsikaj drugače. Zdaj je pač treba tudi nekaj potrpežljivosti, pa tudi malo zaupanja v to, da so slovenski ljudje sposobni, da znajo gospodariti, saj se je velik del gospodarstva prilagodil krizi, da je hrbtenica slovenskega gospodarstva ne pet, šest velikih podjetij, ampak na tisoče, lahko bi rekli na deset tisoče podjetnikov malih in srednjih podjetij, ki so morali zategniti pas pred tremi leti, da so preživeli. Danes mnogi tudi ponovno zaposlujejo. Oni nadomeščajo tista izgubljena delovna mesta v panogah, ki so še vedno v krizi in v podjetjih, ki še vedno propadajo, tako da brezposelnost stagnira. Če tega vitalnega dela slovenskega gospodarstva ne bi bilo, potem bi bile te številke bistveno slabše. Vlada je večino ukrepov, ki jih je sprejela, namenila ravno tovrstnim spodbudam. Moram reči še to, da tudi leta 2007, ko je imela Slovenija rekordno gospodarsko rast, ko se je rekordno investiralo, smo še vedno slišali podobne zahteve, da je treba bolj pomagati izvoznikom, da je treba bolj spodbujati takšne in drugačne stvari. In to je pač normalno, vedno je lahko še bolje. Ampak ko govorimo o današnjem trenutku, pa je treba pogledati v naše javne blagajne, videti, koliko tam zberemo, in vedeti, da vlada več od tega, kot zberemo, ne more razdeliti. Kar se tiče ostalih dveh možnosti, pa se pač trudimo po najboljših močeh, da bi dale tudi najboljše rezultate. Ne pričakujte pa, da se bosta med in mleko cedila v nekaj tednih po tem, ko tri leta nismo nič naredili. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Proceduralno, gospa Alenka Pavlič. ALENKA PAVLIČ (PS PS):... /izključen mikrofon/ da preverjajo naše podpise, o ukradenih podpisih... PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Proceduralni predlog, prosim, gospa Pavlič. ALENKA PAVLIČ (PS PS): Poslovno okolje se je močno poslabšalo, izgubljamo delovna mesta, zapirate zdrava podjetja. Novega razvojnega zagona investicij ni. Čeprav ena milijarda sredstev evropskega denarja nas čaka v Evropi, o projektih pa ni ne duha ne sluha... PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Ali lahko, prosim, skladno s poslovnikom poveste, kaj je vaš proceduralni predlog, ker ni korektno, da takole delate mimo poslovnika... ALENKA PAVLIČ (PS PS): Čas mi jemljete, gospod predsednik. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Oprostite, ampak vi imate sedaj... ALENKA PAVLIČ (PS PS): Slovenski državni holding in slaba banka pa sta pesek v oči, saj je 17 DZ/VI/3. seja že vsem popolnoma jasno, da vam je le za 13 milijard evropskega denarja. Nobenega dvoma ni, da so evropske države zadolžene. Med deset najbolj zadolženih... PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Oprostite, ampak res zlorabljate poslovnik in vam bom vzel besedo. Ne gre drugače. Točno veste, čemu je namenjen proceduralni predlog in ni prav, da ga tako zlorabljate. Sedaj vas opozarjam prvič, drugič... ALENKA PAVLIČ (PS PS): V skladu z 246. členom Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se opravi javna razprava v Državnem zboru o spremembi politike vodenja gospodarstva, ki je bolj kot to politika gospodarskega uničevanja pravne in policijska diktatura. S tem načinom vodenja so poteptane vse pravice, ki jih zahteva država. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Sedaj nisem čisto dobro razumel. Ste dali proceduralni predlog, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava, kot je običajno... ALENKA PAVLIČ (PS PS): Ali ponovim? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:... pri vprašanjih? ALENKA PAVLIČ (PS PS): V skladu z 246. členom Poslovnika predlagam, da se opravi v Državnem zboru razprava o politiki vodenja gospodarstva, ki je bolj od politike vodenja gospodarsko uničevanje, pravna in policijska diktatura. S tem načinom vodenja so poteptane vse pravice, ki jih zahteva družba. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Poglejte, če predlagate razpravo o nekih vprašanjih v zvezi z ekonomsko politiko, boste pač pripravili gradivo in ga vložili tako, kot to poslovnik veleva. Če pa zahtevate... ALENKA PAVLIČ (PS PS): Predlagam... PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT:... razpravo o odgovoru... ALENKA PAVLIČ (PS PS):... predlagam razpravo o odgovoru predsednika Vlade. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: To pa je že v redu. Hvala. O tem vašem proceduralnem predlogu bomo odločali v okviru glasovanj Državnega zbora. Proceduralno, gospod Moderndorfer. JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik! Sedaj s tem dejanjem ste več kot jasno pokazali, da eni strani pustite pri obrazložitvi zaradi proceduralnega postopka, ki nam ga poslovnik določa, da izrabijo čas. In več kot jasno je, da ga je ta stran oziroma vsi so ga zelo namerno zlorabljali. Sedaj ste se odločili pri poslanki Pozitivne Slovenije, da boste izkoristili svojo poslovniško možnost kot predsedujoči temu zboru, da boste striktno opozarjali. Sedaj vas jaz opozarjam, da bom striktno vsakič pri vsakem poslanskem vprašanju proceduralno zahteval pri vseh treh minutah, kadar ne bo to tako narejeno, kot ste si vi danes to zaželeli. In jaz mislim, da, predsednik, ste šlie spet preko in uvajate novo parlamentarno prakso. 20 let tega ni bilo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala za opozorilo, gospod Moderndorfer. Ampak resnično pri poslanskih vprašanjih imamo standard že mesece in mesece, kadarkoli vodim, da se pri tretjem oglašanju poslanca predlaga, da se opravi razprava o odgovoru ministra ali predsednika Vlade, potem se pa to še malo obrazloži. Predlagam, da se to pogovorite v poslanski skupini. Sedaj pa dajem besedo gospodu Janku Vebru, ki bo postavil naslednje poslansko vprašanje predsedniku Vlade. JANKO VEBER (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vlade in ekipi Vlade, ki je danes tu v Državnem zboru. Predsedniku Vlade želim postaviti vprašanje: Kakšni so načrti Vlade Republike Slovenije glede upravljanja z državnim premoženjem? To vprašanje postavljam zato, ker ugotavljamo, da je trenutno delujočih v nadzornem svetu Nove Ljubljanske banke 6 članov od 11. Pri tem je treba poudariti, da so 3 že tujci. Uprava Nove Ljubljanske banke pa je objavila v medijih sklic skupščine, kjer naj bi v decembru imenovala še 2 tujca v nadzorni svet Nove Ljubljanske banke. Pomeni, da bomo od 6 članov imeli 5 tujcev v nadzornem svetu Nove Ljubljanske banke. In se nam postavlja vprašanje, ali se to dela zato, ker vlada ne ve, kaj bi počela z Novo Ljubljansko banko, ki je hrbtenica slovenskega gospodarstva oziroma, ali vendarle tukaj že ne gre za to, da se pripravlja vse za preprodajo naše banke in da pri tem ne gre za upravljanje s premoženjem, ampak bolj za preprodajo. Drugi primer, ki ga lahko zasledimo v tem obdobju, kjer imam občutek, da vlada ne pojasni, kako želi ravnati z državnim premoženjem, je primer Elana. Evropska komisija je v svojem poročilu navedla, da naj bi šlo v primeru Elana za 10-milijonsko nedovoljeno pomoč države in je potreben odgovor tako s strani Elana kot tudi Vlade, ali oporeka takšni odločitvi Evropske komisije in ali bo Vlada podprla Elan v tem smislu, da če bo že treba vrniti ta denar, da ga ne vrača v enem znesku, ampak se mogoče ta znesek lahko odloži v več obrokih na daljše obdobje. 18 DZ/VI/3. seja Naslednji primer, ki ga ravno tako zasledimo v tem obdobju, je primer Cimosa, od katerega je v Sloveniji odvisnih tam nekje okoli 3 tisoč delovnih mest. Gre namreč za najpomembnejšega dobavitelja v avtomobilski industriji, ki v Sloveniji ravno tako ne more delovati brez tega, da bi najemal kredite. In tudi pri Cimosu gre za to, ali mu bo dejansko omogočeno reprogramiranje tega kredita in ali bo tudi država šla zraven vsaj z 8 milijoni evrov dokapitalizacije, kar je nujno, da se to podjetje ohrani kot zdravo. Zato vas predsednik sprašujem: Kakšni so načrti pri upravljanju državnega premoženja s strani Vlade Republike Slovenije? Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade. JANEZ JANŠA: Hvala lepa. Če prav razumem, sprašujete po teh treh primerih ali na splošno? Ja. Kar se tiče Elana se bo Vlada verjetno pritožila. Kar se tiče Cimosa, minister za gospodarstvo vlaga velike napore, da bi v okviru pooblastil, ki jih ima Vlada, podjetju pomagali, glede na število delovnih mest in tudi število perspektivnih programov v tem podjetju. Je pa tukaj ključna odločitev v rokah komercialnih bank. Kar se tiče sicer politike podeljevanja gospodarskih pomoči, pa se mi zdi, da to opozorilo glede Elana ni zadnje, ki je prišlo s strani Evropske komisije. So najave, da so tudi nekatere druge državne pomoči, podeljene v prejšnjem mandatu, bile z vidika presoje evropskih institucij sporne. Zaradi tega naših težav še ni konec. Tako nam nič ne pomaga, če damo 10 milijonov v Elan, pa 50 milijonov v Adrio, ob tem kršimo evropska pravila ali pa vsaj hodimo po robu, se potem pravdamo in enkrat, ko so časi še težji, ta denar plačujemo nazaj in dokončno potopimo kakšno podjetje. S tega vidika je treba biti tudi zelo previden, ko se poziva na to, da se brez tehtnih premislekov in brez upoštevanja evropskega okvira in domače zakonodaje tukaj razpolaga s proračunskim denarjem. Vendar pa je jasno, da bo država naredila vse, da zaščiti interese davkoplačevalcev in tudi interese teh podjetij. Ni pa v primeru, če bomo sprožili tožbo oziroma ko jo bomo sprožili, končna odločitev v naših rokah. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala. Nisem dobil vseh odgovorov, ki so bili zaželeni v prvem delu. Nova Ljubljanska banka me zanima, zakaj je takšno razmerje prisotnosti tujcev v nadzornem svetu, po 12. oziroma 20. decembru pa zgolj samo še en predstavnik iz Slovenije. Zato bi želel še dodatno pojasnilo s strani predsednika. Naj vas pa spomnim, gospod predsednik, da se je recimo Nemčija zelo odločno uprla, ko je reševala Opel in pravzaprav odkupovala ta delež, da ohrani to proizvodnjo to podjetje, čeprav je bilo v lasti ameriške družbe. In tudi Amerika je podobno ravnala, ko je reševala svoje gospodarstvo, svoje banke. Ni se ozirala na to, ali ji bo mogoče nekdo očital, da je ravnala kaj narobe. Reševali so svoje gospodarstvo, reševali so delovna mesta. Mislim, da je vendarle treba v tem trenutku na glas povedati, da kakršenkoli program trga dela, ki ga bi lahko Vlada pripravila, če ne bomo sodelovali z gospodarstvom in jim pomagali, da ohranjajo delovna mesta, nobena reforma tega dela ne bo pomagala. Tukaj je zelo pomembna odločitev, ali bo Vlada pomagala Elanu. Povedali ste, da verjetno. Jaz mislim, da ta pritožba bi nesporno morala biti posredovana s strani Vlade, kajti če se bo podjetje pritožilo, je bistveno bolj argumentirana ta pritožba Evropski komisiji, če ta komisija vidi, da podpira to podjetje tudi Vlada. Prosim še za pojasnilo pri Novi Ljubljanski banki in korajžno seveda tudi pri ostalih ukrepih. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade. JANEZ JANŠA: Pri Elanu ne gre za vprašanje, ali bo Vlada pomagala ali ne. Vlada je že pomagala oziroma so slovenski davkoplačevalci pomagali s tem, ko so dali Elanu 10 milijonov evrov. Evropska komisija meni, da je bilo to nezakonito, da je bilo to narejeno mimo pravil in zahteva vračilo denarja. Minister za finance nas je na kolegiju pred kakšno uro obvestil, da se bo Slovenija pritožila. Torej to ni ali, ampak pomeni, da se bo. Rekel sem pa, da ne moremo garantirati izhoda, ker je to potem stvar sodišča, in da je to nauk, da se naslednjič premisli, da je ta pomoč narejena na ta način, da potem denarja ni treba vračati. Nič nam ne pomaga, če govorimo o tem, kako je Nemčija pomagala Oplu. Očitno je to naredila na način, ki je skladen z evropsko zakonodajo, evropsko in nacionalno zakonodajo in ji tega denarja ni treba vračati. Enostavno gre za to, da je treba biti pri teh korakih nekoliko premišljen, da se ne delajo ti koraki samo zaradi javnomnenjskega učinka in da se nekdo pohvali, kako je pomagal nekemu podjetju, potem pa je treba denar vračati. Treba je to narediti na ta način, da ima od tega korist podjetje tudi dolgoročno in da nimajo škode davkoplačevalci. Kar se tiče Nove Ljubljanske banke. Prvič slišim, da naj bi decembra nadzorni svet imel 11 tujcev ali ne vem koliko ste rekli. Vlada o tem ni odločala, nisem bil z nobene stvari informiran. Čudi me tudi, da imate vi te podatke. Od kod poslancu opozicije podatki, koliko in kdo naj bi bil v nadzornem svetu Nove Ljubljanske banke decembra? Jaz teh podatkov nimam. 19 DZ/VI/3. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Veber, proceduralno. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Proceduralno predlagam, da v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državni zbor opravi razpravo o resnično neustreznem odgovoru predsednika Vlade na moja vprašanja. Uprava Nove Ljubljanske banke je objavila sklep o sklicu skupščine Nove Ljubljanske banke v Dnevniku, torej v dnevnem časopisu, tako da je prav vsem dostopen ta podatek, da želi sklicati skupščino, na kateri želi imenovati 2 nova člana v nadzorni svet, ki sta izrecno navedena, prihajata iz tujine. Tako smo si kot opozicija enostavno prebrali časopise in prišli do teh podatkov. Nas pa skrbi, ker je trenutno 6-članski nadzorni svet in od vseh teh 6 članov bo očitno v decembru pravzaprav 5 tujcev. To posebej izpostavljamo tudi zaradi tega, ker vemo, da belgijska banka že ta hip glede na svoj delež, ki ga ima v Novi Ljubljanski banki, ne izpolnjuje pogojev za to, da bi imela recimo 3 predstavnike v nadzornem svetu, kajti njihov delež je premajhen, da jim bi delničarski sporazum to dovoljeval. Takšna nezainteresiranost Vlade do naše najpomembnejše banke, ki dejansko predstavlja hrbtenico našega gospodarstva in ne nazadnje informacijsko bazo našega gospodarstva, je seveda vprašanje, o katerem se moramo v Državnem zboru resnično obsežno in detajlno pogovoriti. Nedopustno je, da tako prepuščamo slučajnosti Novo Ljubljansko banko in s tem preko prisotnosti tujcev pravzaprav omogočamo, da prav vse informacije o našem gospodarstvu odtekajo v tujino. Gospod predsednik, tudi Elan, ta 10-milijonska pomoč je bila s strani države podeljena v času vaše prve vlade, leta 2007, tako da ne gre za prejšnjo vlado, ampak gre za pomoč, ki je bila takrat dodeljena s strani takratne vaše vlade. To, kar želim opozoriti, je, da bi se Vlada resnično čim prej opredelila do tega in resnično zahtevala spremembo odločitve Evropske komisije. Če pa že ni mogoča sprememba, pa vsaj obročno odplačevanje te potencialno nedovoljene državne pomoči. Glede Cimosa pa se mi zdi, da je vprašanje resnično tako ogromno, glede na to, da je odvisnih 3 tisoč delovnih mest v Sloveniji od tega, da za Vlado ne bi smel biti nobeden problem dokapitalizacija s strani Vlade v višini 8 milijonov evrov, ostalo bodo že ostali lastniki poskušali reševati. Vendar to kaže na to, da v bistvu podrejamo ali pa prodajamo, preprodajamo svoje premoženje brez javnih kriterijev. Državni zbor o tem vprašanju mora opraviti razpravo, da vemo, za kaj gre v Sloveniji - ali za gospodarjenje ali za razprodajo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Tretje opozicijsko poslansko vprašanje predsedniku Vlade bo postavil gospod Roman Jakič. Proceduralno, gospod Moderndorfer. JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovani predsednik, sedaj se je videlo, kakšno razliko ste naredili. Ampak to samo zato, ker prvič, bodisi ne berete poslovnika ali enostavno nočete razumeti, kaj je bilo sprejeto in dogovorjeno 10. 12. 2002, ko je bil na poslovniški komisiji obravnavan točno ta drugi odstavek 246. člena. Dejstvo je, da vas kot predsedujočega prosim, da ne posegate v razpravo poslanke in ji jemljete čas, ker nikjer v poslovniku niti v obrazložitvi, niti na komisiji, kjer je bila ta razprava, ni govora o tem, kdaj mora postaviti to vprašanje, zahtevo po razpravi o samem vprašanju, ki je bilo postavljeno predsedniku Vlade. Če bi vi kot predsednik dopustili možnost poslanki, da pove do konca, bi to vprašanje bilo izraženo. V tem primeru je šlo za to, da je kolega Veber izpostavil to na začetku in ste vi bili preprosto zadovoljni. Tega vam poslovnik ne omogoča in zato ste kršili pravico poslovnika. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Moderndorfer, samo to bi pojasnil. Na zadnji seji Kolegija smo se pogovarjali člani Kolegija o tem, da moramo biti predsedujoči pri vodenju seje čim bolj natančni in dosledni in ne pristajati na zlorabe poslovnika, zato se tega poskušam držati. Tretji krog poslanskega vprašanja je po poslovniku lahko samo predlog, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade ali ministra. V primeru gospoda Vebra sem to slišal takoj, v primeru gospe Pavlič pa ne. Ampak mislim, da ni tako pomembna stvar, da bi sedaj o tem izgubljali čas. Bomo pa kakšno rekli o tem na Kolegiju vodje poslanskih skupin. Besedo dajem Romanu Jakiču za postavitev poslanskega vprašanja predsedniku Vlade. Hvala. ROMAN JAKIČ (PS PS): Gospod Janša, slovenska ustava pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Je seveda nima, ker ste si oblast z zvijačo prilastili poraženci volitev. Ampak tudi če bi sledili svojim lanskim izjavam glede javnomnenjske podpore vlade, bi morali danes takoj odstopiti. Pa ne. Pa ne, ker vam za ljudstvo ni mar, bolj vam je za tiste, ki si želijo razgrabiti še zadnje slovenske fabrike, ki so jih ustvarjali državljani desetletja s trdim delom, tudi tisti državljani, katerih selektivno kršite pravice do zaslužene pokojnine. Ustava tudi pravi, da je Slovenija socialna država. Takšna, kot ste jo začeli oblikovati vi in vaša vlada, seveda ne. Vse več je v državi otrok, ki so v šolah lačni, in njihovih staršev, ki materialno in finančno pomoč iščejo vse povsod, vi pa jim nabijate selektivne davke, manjšate plače in jih odpuščate, medtem ko se sami prehranjujete po protokolarnih kosilih, vozite v najetih letalih službeno in privatno in na veliko v državnih firmah 20 DZ/VI/3. seja zaposlujete svoje sorodnike in prijatelje. Ustava prav tako pravi, da je Slovenija pravna in demokratična država. Še malo pa bo obveljalo cinično vprašanje, iz katere pravljice pa je ta citat. Gospod Janša, kot dolgoletni politik gotovo veste, kako v svetu imenujejo republike, v katerih oblastniki grobo kršijo z ustavo zaščitene pravice državljanov. V luči vsem znanega pomena spoštovanja pravne države, demokracije, človekovih pravic, državljanskih svoboščin bi od vas želel izvedeti naslednje: Ali dejansko verjamete, da gre pri nedavni izgubi referendumskih podpisov zgolj za nenamerni incident? Ali verjamete, da za to nezaslišano sramoto nista odgovorna ne Državni zbor, ki ga vodi vaš koalicijski partner, ne MNZ, ki ga vodi vodilni član vaše lastne stranke? Ali verjamete v preiskavo, v kateri so preiskovanci preiskovalci in v resnici preiskujejo sami sebe? Ali verjamete, da vaši politični cilji opravičujejo prav vsa sredstva, ki jih uporabljate? Ali verjamete, da je demokracija, v kateri se z najpomembnejšimi ustavnozaščitenimi pravicami državljanov ravna kot svinja z mehom, še vedno demokracija? Ali verjamete, da zmorete dovolj politične kulture, da v nastali situaciji prevzamete svoj del odgovornosti za to, za kar je objektivno odgovorna vaša koalicija in vaša vlada, ali pa v nasprotnem primeru še vedno lahko verjamete v kredibilnost, legitimnost in integriteto vaše vlade in vaše koalicije? PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade. JANEZ JANŠA: Hvala lepa za nekaj vprašanj, sicer je bil nastop, kot je to že v navadi pri spoštovanem gospodu Jakiču, nekoliko žaljiv, ampak o tem ne bi zdaj. Kar se tiče tega jokanja po izgubljeni priložnosti, gospod Jakič, jaz sem sedel tam v poslanski klopi en mesec in sem čakal, da boste sestavili vlado po volitvah veliki zmagovalci Ampak niste znali seštevati, niste sestavili vlade. Ta koalicija se je sestavila potem, ko je bila to očitno edina alternativa. In še vedno je. Jaz lahko jutri odstopim, ampak kaj pa bo potem? En mesec bom sedel tam in čakal, da boste sestavili vlado in vam verjetno spet ne bo uspelo. Slovenija se bo pa naprej potapljala. Počasi bi bil čas, da prenehamo s tem kalimerovstvom in se ukvarjamo z resnimi vprašanji. Kar se tiče izgubljenih podpisov za referendum, ki so ga zahtevali sindikati oziroma za referendumsko zahtevo, je to škandal. To se ne bi smelo zgoditi. Tudi naš izvršilni odbor je, mislim da, to najostreje obsodil. Ampak preden se kaže na koga, je treba ugotoviti, kaj se je zgodilo, ugotoviti krivdo in potem tudi terjati odgovornost. Sicer je to škandal. Če bi bili mi opozicija in bi nam nekdo izgubil takšne podpise, bi ravno tako zahtevali odgovornost in zganjali hrup. Mislim, da je to popolnoma jasno, da se to ne bi smelo zgoditi. Enak škandal je kopiranje poslanskih podpisov, da se vložita dva referenduma. To je enak škandal, ampak se je na to kar pozabilo. Tako je tukaj treba imeti enake vatle in tudi tukaj bi moral kdo prevzeti odgovornost. Kar se tiče vprašanja, ali Vlada dela, da bi bila Slovenija pravna, ne samo pravna, bi rekel tudi pravična država in da bi veljala enaka merila za vse, pa je odgovor da. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jakič, zahteva za dopolnitev. ROMAN JAKIČ (PS PS): Jaz sem že vajen, da predsednik Vlade diskvalificira na način, da govori o meni ali pa govori o stranki, ne odgovarja pa na konkretna vprašaja. Ampak to je metoda diskvalifikacije in diskreditacije, znana SDS že zadnjih dvajset let. Ampak kljub vsemu v resnici me zanima, ko govorimo, moram reči, da protestiram proti temu, da izenačujete ali pa govorite, poskušate relativizirati zgodbo, ki zadeva fotokopiranje podpisov, z izginulimi podpisi. Oba veva, na čem stoji ta država. Vi ste bili v zaporu, jaz pa pred zaporom, ko smo demonstrirali in gradili to državo na spoštovanju človekovih pravic, na spoštovanju državljanskih svoboščin. Izginotje podpisov je ena najbolj nizkotnih stvari, ki se lahko v demokratičnih državah zgodi. In tukaj ni vprašanje, katerega krivca bomo našli, ali bo to generalna sekretarka v Državnemu zboru ali nekdo, ki fotokopira pri ministru Gorenaku. Gre za to, da je ugotovljeno, da so izginili, da je nekdo hotel pogoljufati, da so ljudi našli s prsti v marmeladi. In sedaj, ko vemo, da so izginili, je padla verodostojnost v državnem inštitucije te države. Je padlo zaupanje državljank in državljanov do inštitucij. Dajte mi povedati, kako si sedaj predstavlja nekdo, ki je za TEŠ podpisal, doma razmišlja, ali ga niste slučajno, grdo seveda, "na šajbo vrgli", da ne uporabim kakšnega gršega izraza. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod predsednik Vlade? Ne. Dobro, torej ne odgovarja. Gospoda Jakiča bi obvestil, da nam je vlagatelj pobude za referendum o Zakonu o TEŠ 6 poslal pisno izjavo, v kateri izrecno navaja -ker je vezano na Državni zbor, moram to pojasniti - da v tem postopku po njegovem ni bilo nepravilnosti v Državnem zboru ali na ministrstvu. Prosim, gospod Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Gospod predsednik, grobo kršite poslovnik in razlagate nekaj. Jaz sem kot pripombo dal, da je možno pod vprašaj postaviti vsako ljudsko iniciativo, ki je bila, v tem primeru najdena napaka, da je ta ljudske 21 DZ/VI/3. seja iniciativa bila prikrajšana. Zato boste že znali to artikulirati tudi drugače, ne da branite izključno in samo sebe v tem državnem zboru. Da ne bi bilo nesporazuma, v skladu s drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora zahtevam razpravo o odgovoru predsednika Vlade oziroma bolj o neodgovorjenih vprašanjih predsednika Vlade o tem, kako namerava zagotoviti, da bodo upravni organi omogočali izvrševanje ustavne pravice do referenduma na konkreten in zakonit način ter kako misli oprati dobro ime države Slovenije v domači in tuji javnosti po tej referendumski kraji, ki se je zgodila v naši državi. Naj mi bo dovoljeno, da citiram svojega pokojnega prijatelja in mentorja Škota lorda Russella Johnstona, ki je rad povedal, da so tri največje laži v kateremkoli jeziku, in sicer: Vlada je tukaj, da vam pomaga. Ček je že na pošti. Draga, seveda te bom imel zjutraj še vedno rad. Obnašanje vaše vlade, še posebej vaša nesocialna politika sta dober dokaz za prva dva primera laži. S to nezaslišano manipulacijo glede referendumskih podpisov pa smo dobili dokaz tudi za tretjo. Pri tem, kar se dogaja, ne gre za nič drugega kot za navaden in grob nateg državljanov glede spoštovanja njihovih z ustavo zaščitenih pravic. Če se komu zdi moj opis stanja pocestniški in vulgaren, ima popolnoma prav. Ampak za to seveda nisem kriv jaz. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še četrto poslansko vprašanje predsedniku Vlade. Postavila ga bo mag. Katarina Hočevar. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljam vladno ekipo, pa tudi naše državljanke in državljane, ki nas danes spremljajo v živo. Vaša vlada, gospod Janša, si je zastavila jasne cilje in pripravila reformne ukrepe za izhod iz gospodarske in pa finančne krize. V Državljanski listi trdimo, da v Sloveniji v tem trenutku živimo v izposojenem času. Strinjamo se, da moramo čim prej dati mednarodnim finančnim trgom jasen signal, da smo vredni zaupanja. Ukrepi, ki jih sprejemamo in so neizogibno povezani tudi z znižanjem javne porabe, niso všečni. V soboto so del naših državljanov pognali na ulice. V tem trenutku pa imamo tudi dve pobudi za razpis zakonodajnega referenduma. Naš model referendumske ureditve omogoča lahek dostop do referendumov in slabost takega sistema je povzročanje nestabilnosti, ki pa je v tem trenutku za Slovenijo ključnega pomena. Zanima me, spoštovani gospod predsednik Vlade: Kako vi ocenjujete pobudo, pod katero se nas je podpisalo 50 poslancev za spremembo 90. člena Ustave? Kako vidite referendume v luči sprejemanja reformnih ukrepov? Cilj predloga je, da tudi v Sloveniji naredimo referendum za korektiv predstavniški demokraciji, ki bi se uporabljal v redkih primerih za najpomembnejša družbena vprašanja. In ne nazadnje: Kako menite, da bo dejanska izvedba teh referendumov vplivala na predlagane ukrepe in izvedbo dogovora koalicijskih strank za izhod iz krize? Hvala za odgovor. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima predsednik Vlade. JANEZ JANŠA: Hvala lepa za vprašanje. Referendumska ureditev, ki je bila postavljena ob sprejetju slovenske ustave pred 21 leti, je v glavnem temeljila na dobri pozitivni izkušnji s plebiscitom za samostojno Slovenijo. Takrat se nihče ni zavedal, da je znotraj te ureditve lahko skritih veliko nevarnosti blokad. Dokler so časi dobri, to ni problem. Ko so časi slabši, se to vse bolj odrazi kot problem. In to se nam dogaja tudi v tem času. Do določenih sprememb je prišlo že v našem prejšnjem mandatu. Naj vas spomnim, da je naša prejšnja koalicija v mandatu 20042008 uspela doseči s takratno opozicijo dogovor o tem, da se briše predhodni zakonodajni referendum, ki je omogočal še bistveno večje blokade in zaplete, in da je to predstavljajo korak naprej. Drugi korak naprej se je obetal spomladi, ko smo na vrhu predsednikov parlamentarnih strank dosegli načelno soglasje, da iz referendumskega odločanja izvzamemo zakonodajo, ki ima neposredne učinke na proračun. Takrat so bile vse parlamentarne stranke za to, žal pa nekateri niso držali besede, zato slovenska ustava še vedno ni spremenjena. Zaradi tega se srečujemo z nevarnostjo blokade tudi pri ključnih vprašanjih. Brez stabilizacije slovenskega bančnega sistema bo popolnoma vseeno, koliko nadzornikov in od kod bodo pri Novi Ljubljanski banki, ker bančni sistem ne bo funkcioniral. To je bistveno večji problem, ne pa to, ali je tam en tujec več ali manj. Jaz celo mislim, da bi bili tujci težko slabši od tega, kar smo imeli od doma v teh nadzornih svetih, glede na stanje, kakršno je. In to ni problem. Problem pa je, da je ukrep, ki omogoča, da začne ta vitalni organ vsake ekonomije ponovno dovajati kisik gospodarstvu, blokiran in da lahko to ogrozi tudi vse ostale napore. Tudi sicer je zelo težko pojasnjevati našim sogovornikom v evropski družini dejstvo, da se mora vlada pravzaprav vsak dan z nekom pogajati, da je minister za finance več na pogajanjih s sindikatom gumarstva kot pa na sejah vladnih teles. Pravzaprav nihče tega ne razume, kako je to možno. V torek po sestanku prijateljev kohezije v Bruslju sem imel tudi bilateralni sestanek s predsednikom grške vlade, ki mi je razlagal, kakšne težave imajo v Grčiji, ko zdaj z veliko zamudo uveljavljajo nekatere ukrepe, ki bi jih morali že zdavnaj. Ko pa sem mu jaz razložil, 22 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/7. seja kakšne probleme imamo mi zdaj s temi blokadami, pa mi je dejal, da je doslej mislil, da imajo oni najbolj zakompliciran položaj v Evropi. Vest o tem, da lahko v Sloveniji kdorkoli kadarkoli blokira tudi nujne protikrizne ukrepe, predstavlja za Slovenijo v prihodnosti problem sam po sebi, kar pomeni, da dokler ta problem ne bo odpravljen, tudi če naredimo vse ostalo, kar je zdaj na dnevnem redu in kar je nujno, bo še vedno ležala senca dvoma nad sposobnostjo te države, da reagira pravočasno, ko pride kakšna kriza, in nad sposobnostjo te države, da se rešuje sama in da ni breme nekoga drugega. Tako da so tukaj usmerjeni reflektorji in kot bo najkasneje v začetku naslednjega leta, ko bo znana časovnica vseh ostalih držav, kdaj bodo implementirale zlato fiskalno pravilo v svojo nacionalno zakonodajo na ustavni ali tej podobni ravni, za kar smo tudi mi z ratifikacijo fiskalnega kompakta prevzeli obveznost, bo glede tega vprašanja prišel pritisk ali povpraševanje tudi na nas, bo tudi to vprašanje prihajalo v zvezi s spremembo referendumske zakonodaje, tudi če vse ostalo naredimo. To bo v vsakem primeru na mizi. Tisti ki se v Državnem zboru trudite, da tukaj pride do dvotretjinskega soglasja, imate vso podporo Vlade in tudi moj apel s tega mesta, da čas hiti in čim prej pridemo do te rešitve, tem bolje za vse. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Zahteva za dopolnitev odgovora mag. Katarina Hočevar. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala, za ta del odgovora spoštovani predsednik. V Državljanski listi se bojimo, da bi zaradi vseh sprejetih kompromisov te reforme postale brezzobe in da bi samo za nekaj časa odložile bridko soočenje z našim šibkim javnofinančnim stanjem. Ali se po vašem mnenju tudi v okviru zakonodaje, ki spada v tako imenovani reformni paket, sprejemajo oziroma dopuščajo rešitve in preveliki kompromisi tudi zato, ker se vsi skupaj zavedamo, da je praktično vsaka politična odločitev v Sloveniji lahko podvržena referendumski presoji? Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predsednik Vlade ima besedo. JANEZ JANŠA: Ja, to je umestno vprašanje. Tudi od drugod ga dobivamo, češ, kakšna pa bo ta reforma, če se boste z vsemi zmenili in se bodo vsi strinjali s tem. To že samo po sebi vzbuja sum, da ne gre za kakšne velike korake naprej oziroma da je to potem v tej situaciji pripeljalo do razpleta, ko je že sam dogovor predstavljen kot uspeh, vsebina se pa nič ne spremeni. Ta nevarnost seveda obstaja. Vlada se tega zaveda, ne bo pa tej nevarnosti podlegla. Tudi zaradi tega, ker je Slovenija od leta 2009 v mehanizmu presežnega proračunskega primanjkljaja. To, kar mi zdaj delamo, je že prejšnja vlada nekajkrat obljubila našim partnerjem, ki nam posojajo denar ali smo kakor koli drugače v Evropi povezani. In tukaj obstaja seveda tudi zunanja kontrola. Če mi zdaj zaradi tega, da ne bo referendumske blokade, popustimo na celi črti, bomo lahko slavili samo en teden, potem pa bo prišla kruta realnost. Cilj je, da se dogovorimo glede vsebinskih korakov, ki jih je treba narediti prej. Do mnogih ciljev pa seveda vodijo različne poti in tukaj je manevrski prostor za usklajevanja, za koordinacijo in tako naprej in na nekaterih področjih smo prišli dokaj daleč. Ne bo pa vlada pristala na dogovor zaradi tega, da bi prišlo do dogovora, na popolne spremembe konceptov, kot je bilo to predlagano recimo pri Zakonu o sanaciji bančnega sistema, ki smo ga uskladili z vsemi mednarodnimi institucijami. Zdaj pa sindikat gumarske industrije ni s tem zadovoljen in želi popolnoma drug koncept, kot da bi slovenski plačevalci imeli polne žepe denarja, da bodo stalno dokapitalizirali slovenske banke. Tukaj ne bo odstopanja. Tudi če bo prišlo do nadaljnjih blokad, bo moralo odločati Ustavno sodišče. Če bodo šle stvari tudi preko Ustavnega sodišča, potem je Slovenija preko roba in naslednje leto bomo odločali o istih stvareh, s tem da bo verjetno najvišje na tej prioritetni lestvici ravno odprava blokad, ki zdaj onemogočajo hiter izhod iz krize. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore. V skladu z 247. členom Poslovnika bomo sedaj prešli na poslanska vprašanja, postavljena na prejšnji seji Državnega zbora. Najprej bo odgovarjal na ta vprašanja gospod Franc Bogovič, minister za kmetijstvo in okolje, in sicer najprej na vprašanje gospoda Branka Ficka v zvezi z ekonomiko vlaganja v kmetijstvo. Prosim, gospod minister. FRANC BOGOVIČ: Hvala lepa. Opravičilo, ker nisem bil prisoten na prejšnji seji, bil sem na Svetu ministrov v Bruslju. Vprašanja gospoda Ficka so bila usmerjena v to smer, kako ocenjujemo glede na finančni položaj slovenskega kmetijstva, ki izhaja iz poročila o stanju v kmetijstvu, kako so vložena sredstev v ta sektor. Glede prvega vprašanja, ki se glasi, kako ocenjujm rezultate slovenskega kmetijstva z vidika vloženih sredstev in opredeljenega obsega kmetijske proizvodnje, želim poudariti, da je kmetijska politika, zadnja skupna politika v okviru Evrope usklajena s Svetovno trgovinsko organizacijo. Osnovni cilj te politike je, da zagotavlja potrošniku varno hrano, se pravi varno hrano tako z vidika zdravstvene varnosti kakor tudi z vidika kakovosti, količine, se pravi to prehransko varnost, na drugi strani pa tudi tistim, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, primeren zaslužek. Razdeljena je v ta dva stebra. Tudi slovenska kmetijska politika poskuša preko prvega stebra najprej direktno 23 DZ/VI/3. seja podpreti proizvodnjo v skladu s pravili, ki so v Evropi znani, podpreti ta primanjkljaj v prihodkovnem položaju kmetov. V drugem stebru, ki pa je program razvoja podeželja, pa vpliva tudi na prestrukturiranje kmetijske proizvodnje in tudi na prestrukturiranje samega podeželja. Slovenska politika se je odločila v tem obdobju, da sta ta dva stebra približno enako težka. Tu smo glede razvoja podeželja krepko preko evropskega povprečja, na prvem stebru pa v višini evropskega povprečja. S temi ukrepi smo uspeli na osnovi izhodišč, ki so bili sprejeti v tem domu, sprejeti tudi že določene strukturne spremembe v zadnjih letih, se pravi število kmetij se je zmanjšalo, povečala se je povprečna kmetija s tistih 5,6 hektarjev na 4,6 hektarjev po kmetiji, večji je tudi delež tistih kmetij, ki imajo več kot 20 hektarov površin in tudi več kot 30 glav velike živine. To so tista kmetijska gospodarstva, pri katerih se računa tudi v naslednjih desetletjih stabilnost slovenskega kmetijstva, ob pomembnem deležu tudi manjših kmetij. Tudi izobrazbena struktura se je dvignila in temu so bili tudi namenjeni ti ukrepi kmetijske politike v preteklih letih. Kako naprej, kateri so konkretni ukrepi, ki jih načrtujemo, da bi se razmerje izboljšalo posebej na področju dviga dodane vrednosti, je bilo naslednje vprašanje. Kar se tega vprašanja tiče, lahko rečemo, da smo opravili obširno razpravo tudi v luči prihajajoče nove kmetijske politike. Osnovni poudarki, ki jih želimo v tej politiki zastaviti, gredo v smer povezovanja, združevanja primarnih proizvajalcev v nekaterih proizvodih. V letošnjem letu je že pripravljena uredba, ki bo v skladu s predlaganim proračunom stopila v veljavo naslednje leto in bo pospešila povezovanje na prašičerejskem področju, zelenjavi, hmelju, sadju in pri ekološki pridelavi. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister, oprostite. Vljudno prosim za red v dvorani. Tisti, ki se pogovarjate, če lahko prosim zapustite dvorano. Se opravičujem. FRANC BOGOVIČ: Ključen poudarek v naslednjem obdobju je, kot sem že dejal, na segmentu povezovanja in bodo tudi ukrepi podpor za tiste, ki so povezani v organizacije proizvajalcev, v sheme kakovosti in podobno. Ta diverzifikacija na kmetijah in nove sheme kakovosti so naslednja priložnost, s katerimi želimo dati tudi večji poudarek, v povezavi s tem tudi promociji kmetijske proizvodnje, prilagajanju na nove ekološke standarde, spodbujanju kratkih verig, krepitvi lokalne oskrbe, povečanju ekološke pridelave. Naš tretji steber, ki pa ga želimo tudi poudariti v okviru nove politike, pa je boljši prenos znanja v kmetijstvo. Kar se tiče konkretnih panog, gre za tretje vprašanje, kako želimo to vlaganje usmeriti, izhajamo iz pregleda sektorjev. V letošnjem letu so bili podrobno pregledani posamezni sektorji in kar se tiče dviga konkurenčnosti, o čemer smo v največji meri spregovorili tako v Zrečah na podeželskem parlamentu kakor tudi na okrogli mizi ob obisku komisarja Ciolosa, gre ravno v to smer, kako dvigniti po posameznih panogah tudi konkurenčnost. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Dopolnitev odgovora? Izvolite. BRANKO FICKO (PS PS): Hvala za odgovore. Dejstvo je, da je prihodek v kmetijstvu samo 1,2 milijardi glede na letni vložek približno 349 milijonov. In to je po mojem mnenju nizek rezultat. Tudi če primerjamo s samo bruto dodano vrednostjo, ki predstavlja nekje 449 milijonov, je to nizko, predvsem če to primerjamo z ostalimi evropskimi državami, tudi po samem faktorskem dohodku, kjer ta dosega samo 42 % povprečja. Če pa vzamemo še stare članice oziroma EU 15 pa predstavlja to samo 26 % povprečja Evropske unije. S tem daje predvsem primarni kmetijski sektor k BDP samo 2,5 %. Cilj bi moral biti zasledovan, da gre poraba EU sredstev predvsem v smer produktov z višjo dodano vrednostjo. Po mojem mnenju bi bilo treba biti v ta nabor produktov v neki perspektivi v bodočnosti jasno usmerjen. Predvsem pa imam še pripombo, da se nič ne dela na področju živilsko predelovalne dejavnosti, ki vseeno daje več k BDP, cirka 7 %. In če vzamemo še njegovo prihodkovno stran, cirka 2 milijardi, bi na tem področju bilo treba dati še dodatne stimulacije. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. FRANC BOGOVIČ: Hvala za to priložnost, da lahko še nadaljujem to pojasnitev in tudi odgovorim na to, kar ste sedaj dodatno vprašali. Tudi sam se strinjam, da so ta razmerja na prvi pogled po svoje problematična in jih je treba v bodoče popraviti ter dvigniti raven proizvodnje. To sem tudi dejal, da so to ukrepi, ki jih mislimo tudi s sektorskimi politikami jasno poudariti. Treba je biti tudi v tem delu precizen, kar sem poskušal že v prvem delu. To niso samo sredstva, ki bi jih dobili kmetje zaradi svojega kmetovanja. To so tudi sredstva za razvoj podeželja, za prestrukturiranje kmetij in tudi sredstva, ki ste jih omenili, za živilsko predelovalno industrijo. Ravno sedaj je zaključen razpis, kjer se je uspešno prijavila živilsko predelovalna industrija. V teh sredstvih so tudi sredstva za spodbujanje razvoja gozdarstva in lesno predelovalnega sektorja oziroma celotne verige. Kar se tiče proizvodov z višjo dodano vrednostjo izhajamo tudi iz usmeritve Evrope v smeri zelenega kmetijstva, v katerem so se že sedaj v posameznih sektorjih podpirali takšni ukrepi na področju poljedelstva, sadjarstva, vinogradništva, zelenjadarstva, govedoreje. To 24 DZ/VI/3. seja so bili ti ukrepi, kjer se je ta nadstandard priznal in do ene mere tudi poskušal povrniti skozi te ukrepe. Tudi za naslednjo perspektivo poskušamo nadgraditi obstoječe standarde, kjer bo treba v nekaterih primerih nadgraditi dosedanjo slovensko zakonodajo, kajti nekatere stvari postajajo sedaj standard. Eden od večjih poudarkov je tudi priložnost kratkih verig, spodbujanje prodaje na domu, prav tako povečanje pridelave ekoloških pridelkov oziroma živil, ki imajo v slovenskem prostoru definitivno večje povpraševanje kot je v tem trenutku ponudba teh produktov. Kot je že predsednik Vlade v enem od prejšnjih odgovorov omenil, v tem tednu je eden ključnih razgovorov, kjer se bo v Evropi odločalo, v kakšni višini bodo evropska sredstva za področje programa razvoja podeželja za kmetijski sklad tudi v bodoče. Mirno lahko rečem, da smo na kmetijskem področju dobro pripravljeni, da spremljamo, kako nastaja nova reforma, da imamo celo vrsto analiz, na osnovi katerih bomo v določenem okviru, ki ga bomo poskušali čim večjega tudi izposlovati v zadnjih pogajanjih v drugi polovici naslednjega leta, v naslednjem obdobju tudi to prestrukturiranje gospodarstva s tem ciljem, da bomo dvignili samooskrbo, povečali faktorski dohodek, tudi dosegli. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Prehajamo na naslednji odgovor na poslansko vprašanje gospoda Jožeta Velikonje v zvezi z operativnim programom ravnanja z odpadki. Izvolite, gospod minister. FRANC BOGOVIČ: Gre za vprašanje, ki se nanaša na zelo zahtevno področje ravnanja z odpadki, za katerega vemo, da je v Sloveniji precejšen zaostanek na eni strani, na drugi strani pa lahko rečemo, da se v zadnjih letih odvijajo tudi pozitivni premiki v pravo smer. Predvsem imam v mislih dvig ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, na posameznih projektih, ki so v tej perspektivi planirani za črpanje kohezijskih sredstev, pa so vidni premiki. Na začetku tega mandata, kot sem že odgovarjal na eno od vprašanj v Državnem zboru, smo za področje ravnanja s komunalnimi odpadki tudi v luči črpanja evropskih sredstev najprej naredili to, o čemer sprašujete - se vprašali, ali je tako zastavljen koncept, kot se je v preteklosti pripravljal, pravilen in ali imamo pravilno pozicionirane in pravilno dimenzionirane centre za ravnanje s komunalnimi odpadki. Tu smo relativno hitro ugotovili, da bi, tako kot je tudi vprašanje, bilo mogoče bolj modro, da bi bilo to področje državna, javna gospodarska služba. Vendar zatečeno stanje je takšno in od tu naprej smo nadaljevali. Mogoče o tem še v prihodnosti temeljit razmislek, pa tudi sprememba sistema. Kar se tiče dimenzioniranja, smo dobili zatečeno stanje, ki je v Sloveniji takšno, kot je bilo tudi v vprašanju in v dopolnitvi navedeno, da imamo kompletiran MBO v Celju, ki ima 61 tisoč 500 ton kapacitete. Da imamo preko kohezijskih projektov kar nekaj teh projektov v izvajanju. Najdlje sta, kot vemo, v Pomurju Puconci in Koroška, ki je v poskusnem obratovanju, Pomurje pa je delno že v obratovanju, delno pa v zaključevanju. Kar nekaj projektov pa je še v pripravi. Potem smo relativno hitro ugotovili, da je za zahodno Slovenijo predimenzionirano to, kar je bilo v igri, od Logatca, južne Primorske, severne Primorske, Ljubljane. Temu primerno je prišlo do odločitve, da se podpre v tem delu Slovenije ob ljubljanskem centru še en center, in sicer v Novi Gorici. Ta vloga je v zaključni fazi priprave. Kar se tiče ljubljanskega centra, ki pa je bil dimenzioniran približno za 700 tisoč ljudi obdelave MBO ali za 150 tisoč ton, smo tudi z Ljubljano dosegli dogovor, da je ta MBO odprt za tiste, ki ne bodo imeli rešenega problema, na ta način pa zapolnimo vse te kapacitete. Pri ostalih centrih, v Zasavju je manjši v izgradnji za 9 tisoč ton, v Slovenski Bistrici se še borijo z dokumentacijo, za Dolenjsko se je dimenzionirani center za 55 tisoč ton preračunal in se je zmanjšal na 41 tisoč ton, s tem da morajo zdaj, ko je razpis za ta center zunaj, tudi doseči dogovore z občinami in pripraviti preračune glede na bistveno boljše sortiranje. Tako iz podatkov, ki so bili na začetku, da je bilo v igri najprej za 500 tisoč ton MBO na letnem nivoju, se je v letu 2011 že znižalo na 390 tisoč ton. Iz teh številk, ki sem jih zdaj omenil, je teh kapacitet še nekaj čez 300 tisoč ton, s tem da se skrbno spremljajo ves čas rezultati ločenega zbiranja odpadkov in bo potem ocena za dokončno pravilno dimenzioniranje. Prav tako poteka tudi pogovor o pozicioniranju naprav za energetsko izrabo tistega dela odpadkov, ki so energetsko primerni za sežig oziroma za energetsko izrabo. Biološko ločeni odpadki se iz dneva v dan povečujejo, tako imamo zdaj že krepko preko 40 % na slovenskem povprečju, 50 % je pa tista številka, ki jo moramo v skladu s propozicijami Evrope doseči. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Izvolite, gospod Velikonja. JOŽE VELIKONJA (PS PS): Glede na to, da smo se člani Odbora za kmetijstvo in okolje med obema sejama Državnega zbora z reševanjem te problematike seznanili, se samo zahvaljujem ministru za izčrpen odgovor. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Prehajamo k naslednjemu odgovoru, in sicer odgovoru na vprašanje gospoda Mirka Brulca glede ravnanja z odpadki. Izvolite. 25 DZ/VI/3. seja FRANC BOGOVIČ: Sem prebral v vprašanju, kjer ste očitno bili Mirko izza gospoda Velikonje, zato ste tudi ugotavljali že sami, da sta si vprašanji podobni. Mogoče je to, kar sem že prej omenil, je bilo nadgrajeno v vašem vprašanju, to je predvsem razmislek okoli cen, cenovnih razmerij in pa tudi izvajanje te gospodarske javne službe. Kot najbrž veste, smo na prejšnji seji Vlade sprejeli metodologijo določanja cen za te storitve obveznih gospodarskih javnih služb, s čimer odpravljamo vrsto let star dolg, da bodo lahko v lokalni skupnosti in komunale na osnovi metodologije izračunale ceno in jo prilagodile razmeram. Verjamem tudi v njihovo razsodnost pri samem dvigu cen, hkrati pa je v tem vprašanju tudi izpostavljeno, ali ne bi bilo modro imeti to gospodarsko javno službo, ki je danes občinska gospodarska javna služba, urejeno na nivoju obvezne državne javne službe. Za sedaj je samo energetska izraba, sežig je tako rangiran, medtem ko je ločeno zbiranje odpadkov, najprej zbiranje odpadkov, od tu naprej obdelava odpadkov in tudi odlaganje odpadkov pa občinska služba. Je tukaj tudi treba ločiti to, da večino zbiranja opravljajo občine dokaj suvereno same, medtem ko je pri obdelavi in pri odlaganju prepotreben ta regionalni dogovor, racionalnost v teh dogovorih. Velikokrat sem tudi sam sodeloval v tem času pa tudi že prej kot lokalni politik v kakšnih pogovorih, kjer je včasih zelo težko doseči racionalne dogovore. Mi smo, kot sem v predhodnem odgovoru pojasnil, insistirali pri tem, da absolutno ne more biti nek objekt, dimenzija objekta, lokacija odvisna od sposobnosti ali pa nesposobnosti dogovora in smo s samo lokacijo potem teritorialno Slovenijo poskušali pokriti. Moram pa reči, da tudi glede na to, kakršno je bilo tudi stališče Računskega sodišča, je še vedno v resnem razmisleku tudi eventualna odločitev, da ko bi imeli sistem relativno postavljen, se pravi, da je pozicioniranje teh ključnih objektov, se pravi odlaganje, odlagalni prostor, obdelava odpadkov, da bi v nekem trenutku ponovno razmislili, ali ne bi šli v to ureditev z državno javno gospodarsko službo, kar pomeni, da bi tistim, ki so to zadevo na en način usposobili, tudi podelili te koncesije in od tam naprej bi imeli enotnejše urejen sistem in se izognili tudi vsem tem možnim špekulacijam, ki so se v preteklosti pojavljale, in izkoriščanje lokalnih skupnosti oziroma tistih, ki so bili lastniki upravljavci posameznih odlagališč. V tem delu smo tudi pri sami rabi kohezijskih sredstev jasno insistirali, da je treba pogoje za občine, ki vstopajo v takšen cero, relativno izenačiti, da ne pride do tega, da bo nekdo, ki je kasneje pristopil, talec tistih, ki so bili prej. Tako v tem delu mislim, da smo uspeli narediti kar en korak naprej. Vesel sem, da je tudi razpis za največji center za ravnanje z odpadki v Ljubljani izveden, da so pogodbe podpisane in da praktično sedaj z manjkajočima zaključkoma postopkov v Novi Gorici in v Novem mestu to zadevo izpeljemo do konca in da potem resnično v tem kohezijskem obdobju to zgradimo, kar se da zgraditi, kajti nova perspektiva, kot se da čutiti in se ve glede na višino sredstev, bo šibkejša in tudi to področje ravnanja z odpadki, z izjemo termične obdelave, naj ne bi bilo več predmet sofinanciranja s kohezijskimi sredstvi, ker se šteje, da je obdobje tega uvajanja za nami. Zato je nujno treba to infrastrukturo zdaj zgraditi in na ta način imamo s to infrastrukturo izpolnjene okoljske kriterije, hkrati pa tudi cenejšo samo obdelavo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Gospod minister, hvala lepa za odgovor. Že odgovor kolegu Velikonji mi je dal vedeti, da ste zelo trezno pristopili k paleti groznih problemov, ki so na vašem ministrstvu. Tudi k reševanju zbiranja odpadkov. Naša želja občank in občanov je ta, da bi cena, ta strošek bil približno enak. Zato ne more biti vse odvisno, kot ste tudi sam omenili, od sposobnosti ali nesposobnosti posameznega župana ali občinske uprave, kam bo kdo usmeril prevoz teh odpadkov, in da tudi država oziroma vaše ministrstvo mora prevzeti neko vlogo, da bo ta strošek čim cenejši. Vemo, da nas čaka nova cena vode, nova cena odvoza smeti, nova cena kanalščine in tukaj se lahko tudi zgodi, da bodo župani popolnoma zaplavali v višini teh cen in obremenili družinske proračune z neverjetnimi stroški. Hvala za vaš odgovor in veliko uspeha vam želim pri reševanju problemov v zvezi z odpadki. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister, želite še odgovoriti? FRANC BOGOVIČ: Zahvaljujem se za to stališče in tudi za to željo po veliko sreče, ki bo tukaj potrebna, in mislim, da bo modrost potrebno tudi v regionalnih okoljih. Sem pa vesel, naj samo ta komentar še dam, ko se začne realen pogovor na eni strani, se začne tudi na drugi. Mislim, da smo uspeli resnično priti do tega in tudi izračuni kažejo in tukaj mislim, da bo potrebno še, da se dopolni v tem prvem odgovoru, dnevno spremljati te rezultate. S postavitvijo novih centrov prihaja tista realnost in resnično tedensko poizkušamo od teh, ki so najdlje v tem ločenem zbiranju odpadkov, predelavi teh zadev, tudi dobivati njihove podatke. Del aktivnosti se odvija tudi zunaj samih centrov, kjer se posamezne občine spravijo skupaj, naredijo določene sortirnice in v bistvu že same naredijo to, da je čim manj za MBO, čim manj za odlaganje in čim več reciklaže in na nek način iz tega tudi določenega prihodka, zato da cena zopet za občane pade. V tem delu nas čaka še kar nekaj teh ureditev, ki jih moramo tudi v normativnem delu urediti, 26 DZ/VI/3. seja hkrati pa tudi različnih interesov, ki so se pri odpadkih v zadnjih letih velikokrat pojavili in tudi tukaj se bo, ko bosta znotraj Gospodarske zbornice dve združenji vsak k sebi povsem na različnih straneh, če govorim o podrobnostih komunalne zbornice ali pa katere druge. To je zahtevno delo, vendar pa mislim, da je prav, da je vedno več ločeno zbranih odpadkov, da bomo na ta način dosegli te cilje do teh datumov, ki so zastavljeni in so okvir tudi za Slovenijo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Odgovor gospoda ministra na vprašanje gospoda Dragana Bosniča v zvezi s promocijo kmetijskih proizvodov. FRANC BOGOVIČ: Vprašanje je šlo v smeri povečanih sredstev za samo promocijo in temu primerno potem logično vprašanje, kakšen je načrt promocije v naslednjih letih, katere so ciljne panoge promocije, katere ciljne skupine bo država nagovarjala, na kakšen način bomo merili učinke. Kar se tiče samih teh ukrepov, naj jih naštejem in razčlenim to številko, da se pojasni. Ta številka je vsota, se pravi 502 milijona je vsota vseh teh promocijskih ukrepov in aktivnosti, ki jih izvajamo znotraj ministrstva in so planirana za leto 2013. Pa naj jih razčlenim. Najprej je operacionalizacija zakona o promociji kmetijskih živilskih proizvodov 1,5 milijona teh naših javnih sredstev, drugo je podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnosti v okviru programa razvoja podeželja republike Slovenije za promocijo shem kakovosti v višini milijon 787tisoč 500, tretje je informiranje in promocija kmetijskih proizvodov na notranjih in na tretjih trgih, podpora je 650 tisoč evrov, podpora za sejemske in promocijske dejavnosti na ciljnih trgih z nacionalnimi sredstvi po "de minimis", se pravi dovoljeni državni pomoči v višini 570 tisoč evrov in podpora za promocijo na tretjih trgih, kjer je sofinanciranje tudi z EU, en milijon. Kar se tiče prve aktivnosti, promocija, Zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. Kot veste, smo v letošnjem letu sprejeli spremembo tega zakona, ki omogoča, da se je znotraj ministrstva naredila operativna skupina, ki pripravlja izvedbeni del, na osnovi katerega se je treba dogovoriti s tistimi sektorji, za katere je ta promocija predvidena, da tudi začnejo z zbiranjem sredstev. Tukaj bo preizkus tako za kmetijski sektor v celoti se pravi za kmete, na eni strani, kakor tudi za živilsko predelovalno industrije. Kot veste, zakon predvideva, da se zbirajo sredstva in se smejo tudi javna temu primerno potem dodajati za področja mleko, meso, sadje, zelenjava, žita, oljke, med, vino. In to je ena od aktivnosti, ki bo ključna na tem področju. Same aktivnosti, ki bodo izhajale na osnovi tega zakona, gredo v smer, ki je bila v zadnjih letih prepoznavna po mojem prepričanju kot pravilna, se pravi zelo direktno komuniciranje s slovenskim potrošnikom, jasno izpostaviti pomen lokalno pridelane hrane. Temu primerne so bile tudi te aktivnosti, vezane s tradicionalnim slovenskim zajtrkom, ki je letos v sklopu prvega dneva slovenske hrane. To je ta del aktivnosti, ki gre v ta del promocij, medtem ko je nadgradnja tega sheme kakovosti in doseganje večje dodane vrednosti v kmetijstvu. Merljivost teh ukrepov s kazalniki, ki so tudi predvideni, bodo šli v to smer, da bo enostavno treba izmeriti to, kar je bilo že prej pojasnjeno, vrednost kmetijskih proizvodov v osnovnih cenah, se pravi, da vidimo, ali imamo efekte v tem delu, na drugi strani prihodki živilsko predelovalne industrije, prihodki te industrije v izvozu, število proizvodov, vključenih v shemo. Gre za pomembne korake, premike. Kot vidite, se približno kar na 14 dni, na en mesec nov proizvod registrira tudi v Evropi, v Evropski komisiji, in to na osnovi prej certifikacije doma. Na ta način želimo resnično naprej tudi s temi aktivnostmi dvigniti pripadnost potrošnika, predvsem pa ponuditi in izoblikovati izdelke s to višjo dodano vrednostjo. Tudi tržne raziskave bodo šle v smer, da vidimo, koliko smo uspešni pri doseganju teh ciljev. Kar se tiče teh shem kakovosti, sem jih že omenil. Gre za veliko plejado teh ukrepov, kjer se tudi z evropskimi sredstvi, z naslova programa razvoja podeželja sofinancirajo tisti, ki to pripravljajo. Tudi tukaj gre v smeri od teh shem kakovosti EU in tudi Republike Slovenije, v smeri pridelave in predelave zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila, vina z označbami porekla, integrirana pridelava višje kakovosti in temu so ta promocijska sredstva namenjena. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Izvolite, DRAGAN BOSNIC (PS PS): Lepo pozdravljeni. Hvala za odgovor, ki je meni sicer zadosten in izčrpen, vendar bi se mogoče navezal na teden slovenske hrane oziroma slovenski zajtrk. Zanima me, ali lahko tukaj na to temo dopolnite: Ali je možnost, konkretno in kakšna, da se ta slovenski zajtrk razširi še na slovensko malico oziroma da je v smislu promocije kmetijstva več sredstev namenjenih promociji hrane na tako imenovanem domačem trgu oziroma tistim, ki s to hrano rastejo, ki jo ohranjajo v spominu in jo potem iščejo? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. FRANC BOGOVIČ: Jaz sem vesel, da smo letošnje leto organizirali ta drugi slovenski zajtrk. Kot veste, je tudi vlada sprejela ta sklep in razglasila tretji petek v novembru za dan slovenske hrane. Sedaj smo to akcijo združili. Glede na izkušnje iz lanskega leta, ko je potekal 27 DZ/VI/3. seja ta zajtrk brezplačno za vse otroke in so se donirala živila, moram reči, da smo v letošnjem letu tudi zaradi gospodarskih razmer, tudi nekaterih kriz v posameznih panogah naleteli na velik problem in na koncu tudi nismo uspeli, da bi živilsko predelovalna industrija zagotovila ta živila brezplačno in kmetijci sistemsko za vse šole, kot je bilo v preteklem letu. Moram reči, da smo tudi za preteklo leto še kar nekatere obveznosti v letošnjem letu morali urejati in se dogovarjati in mislim, da je zdaj ta izkušnja, ki jo lahko delim po tem petku, da prvič lahko rečem, da je zelo v redu, da smo se združili skupaj, naše ministrstvo, ki je pristojno za kmetijstvo, okolje, na drugi strani ministrstvo, ki je pristojno za šolstvo, izobraževanje, ministrstvo, ki je pristojno za zdravje, da smo v okviru te akcije tudi organizirali posvete, kako z javnimi naročili deliti dobre izkušnje po Sloveniji. Prvi tak posvet je bil v Slovenskih Konjicah 29. oktobra ali 30. oktobra, se opravičujem, datum mi je ušel, na dan samega dneva slovenske hrane na Primorskem, in tudi sam model, kako čim bolje naročati, po drugi strani čim lažje izvesti ta zelena naročila. Po drugi strani lahko rečem, da so se šole prostovoljno odločale. Prišel je tudi kakšen mail, ki je opozarjal oziroma imel noto, ne vem, ali da smo mi bili cinični, ko pozivamo na ta zajtrk. Jaz mislim, da je bil del cinizma tudi v teh mailih, glede na to, da moram reči, da je velika večina slovenskih šol, vrtcev organizirala ta zajtrk in ta praznik naredila dejansko kot praznik, kjer so se otroci na delavnicah pripravljali na to, kjer so dan posvetili izobraževanju na to temo. Jaz sem trdno prepričan in res vesel, da je ta dan dosegel svoj namen tudi z naše strani. Naj javno povem, mi smo imeli stroškov približno 4 tisoč, 5 tisoč evrov za vse letake, za to, kar smo skupaj pripravljali. Zahvaljujem se mnogim, ki so kljub temu da ni bilo dogovorjeno, donirali: čebelarji, sadjarji, mleko in veliko artiklov. Nastala je vez med tistimi, ki so lani delali, letos, ne glede na to, da nismo obljubljali vnaprej zagotovila. Kar se tiče te promocije, pa mogoče dodam samo še to, da imajo tukaj velik pomen lokalne akcijske skupine, ki v tem delu tudi s tržnicami in podobnimi aktivnostmi igrajo veliko vlogo. Mislim, da je to prava pot. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Prehajamo na odgovor ministra gospodu Branku Ficku v zvezi z naravnimi parki v Sloveniji. Gre za odgovora dveh ministrov. Minuta in 6 sekund bo časa in potem pri dopolnitvi, če bo potrebna. Izvolite, gospod minister. FRANC BOGOVIČ: Bova s kolegom delila. Kar se tiče tega vprašanja, moram reči, da smo se s problemom, ki je konkretiziran za samo dogajanje v gradu Grad, ukvarjali na ministrstvu takoj, ko smo zaznali to problematiko, imeli smo na naše povabilo nekajkrat sestanke, na koncu sem dobil tudi to sporočilo, da so se organizatorji le uspeli dogovorili, od občine in tudi do parka, vendar na koncu sem potem čez nekaj dni žal tudi dobil odgovor, da ta dogovor za letošnje leto potem ni bil sprejemljiv za tiste na lokalnem nivoju. Meni je zelo žal, da se to dogaja. Da se lokalne skupnosti in lokalni regijski ali občinski javni zavodi, parki, ne dogovorijo, se resnično ne sme dogajati. Na tem primeru bomo zagotovo aktivnosti tudi nadaljevali, da uredimo te zadeve. Zagotovo je osnovni pogoj, da lahko ljudje sprejmejo parke kot obliko varovanja naše naravne kulturne dediščine, to, da se parki vključijo tudi v proaktivni odnos z bivanjem v tistem prostoru. Zagotovo je naša lepa neokrnjena narava priložnost, ali jo pa znamo izkoristiti ali ne, je pa odvisno od ljudi, ki tu živijo, ki upravljajo s temi parki. Zato moram reči, da so v Sloveniji, tukaj so bili navedeni nekateri negativni primeri, in je prav, da izpostavimo tudi tiste, ki so pozitivni in dajo rezultate. Značilno je za tiste, kjer so rezultati, da resnično ti parki nekaj časa rabijo, da dobijo najprej pri ljudeh domicil, da se konec koncev tudi ljudje usmerijo v to razvojno funkcijo, ki jo sami parki upravljajo. Mislim da je prav, da povemo tudi s podatki, da je 13 % ozemlja Slovenije v zaščiti in da tudi z vidika države gre za strošek 3 milijone evrov na leto približno, tako da imamo okvir jasen in da smo v zadnjih desetih letih približno 15 milijonov evrov uspeli ... / znak za konec razprave/... pripeljati tudi določenih sredstev v državo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Dopolnitev odgovora, izvolite. BRANKO FICKO (PS PS): Ker ni dosti časa, minister, zahteva, ki je bila dana do občanov ali pa da bom konkreten, do društev, je bila v višini 8 tisoč evrov za najem prostorov. Njihov bruto prejemek na leto je pa bil 10 tisoč evrov, se pravi, da tukaj ni matematike. Ampak jaz sem želele govoriti o posredni škodi, ki je nastala turizmu, kar sva se zadnjič tudi z gospodom Žerjavom strinjala. Početje vodje krajinskega parka do krajanov je bilo v tem primeru nepošteno, ne s ciljem gospodarskega razvoja, v komunikaciji z občani pa se je ves čas skrival za odločitvami vašega ministrstva in kulturnikov. To je mnenje krajanov, občanov. Ampak ne glede na to, nastala je škoda, s katero se ne morem strinjati. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. FRANC BOGOVIČ: Kot sem že dejal, mi smo zaznali že štirinajst dni, tri tedne pred samo prireditvijo ta problem. Državna sekretarka se je nekajkrat sestala in sklicala odgovorne. Sam nisem konkretno sodeloval, da bi poznal te številke in te zadeve. Kot sem že dejal, moramo 28 DZ/VI/3. seja to zadevo sanirati, z eno besedo, in se strinjam s tem, kar je bilo povedano na prejšnji seji s strani mag. Žerjava. Naj dodam recimo za primer, sam živim v Kozjanskem parku. Kozjansko jabolko, prireditev, ki se tradicionalno odvija v Podsredi, kjer je sedež tega parka, je v letošnjem letu zbrala več kot 150 razstavljavcev na stojnicah, kjer so smele biti izključno stvari, ki so pridelane z rokami ljudi, ne samo znotraj tega parka, širše. Iz leta v leto je večji obisk na teh dnevih. Recimo 20 tisoč ljudi je bilo v dveh dneh. Celo takšno politiko ima park, ki jo tudi podpiram, da imajo tisti, ki bivajo znotraj parka, tisto stojnico, mislim, da je nekih 40, 50 evrov v tem delu za to. Moram reči, da sem bil oba dneva na tej prireditvi in poznam posamezna društva, ki so tudi po tisoč in več evrov naredili prometa v dveh dneh, ker se je dejansko to naredilo kot prava takšna tržnica. Drug primer, ki je bil tudi tu omenjen, je sam Triglavski narodni park. Na dnevu tolminca, ki je bil letošnje leto v Tolminu, je bilo zelo pomenljivo, ko je predstavil blagovno znamko in zelo uspešno shemo kakovosti, nadgradnjo, se pravi, da zelo kvalitetno mleko na licu mesta, se pravi na Tolminskem predelajo, prodajo v obliki sira tolminec, po ceni, ki lahko omogoča tudi kmetom boljšo odkupno ceno kot tistim, ki predelujejo ob lažjih pogojih na ravnini, in je res en primer dobre prakse in spodbudno je bilo to, kar želim povedati, da je bil nosilec te zaščite človek, ki je zaposlen v Triglavskem narodnem parku, živilski tehnolog. In to mislim, je tista usmeritev, ki jo moramo spodbuditi in prepoznati, da so parki skupaj s svetovalnimi službami, skupaj z regionalnimi razvojnimi agencijami, skupaj z lokalnimi akcijskimi skupinami nosilci tistega razvoja v posameznem okolju. In ko enkrat ljudje prepoznajo v teh ljudeh tudi tiste, ki naredijo nekaj za razvoj, je lažje tudi razumeti, zakaj je zaščita nečesa nujno potrebna zato, da lahko na tej točki ta razvoj izpostaviš. Tako da podpiram to razmišljanje, ki ste ga tukaj dali in na tej točki je kar precej stvari še treba postoriti in prav v razvojni kontekst tudi postaviti te naše parke. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, prvi krog. Gospa Alenka Bikar bo postavila poslansko vprašanje ministru za notranje zadeve dr. Vinku Gorenaku. ALENKA BIKAR (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani minister! Zgodba z najemom novih prostorov ministrstev se praktično vleče že od leta 2007 in sedaj je končno dobila svoj epilog in ministrstvo se je preselilo v nove, lepše, večje prostore. Po novem naj bi ministrstvo za najem prostorov na Litostrojski plačevalo približno 3 milijone evrov. Če lahko samo primerjam, je vrednost za najem starih prostorov znašala do sedaj 2,5 milijonov evrov. Moram povedati, da sem v preteklosti še kot športnica, zaposlena na Policiji, imela večkrat možnost priti in obiskati prostore na Štefanovi 2. Priznam, da so bili ti prostori res videti dotrajani in kar zastareli, zato verjamem, da so tudi zaposleni sedaj zadovoljni s temi novimi prostori in prepričana sem, da bo tudi motivacija zdaj še večja. Če se spomnite, sem vas to enkrat že spraševala. Mislim, da je bilo maja. Prav tako vas je konec septembra o stroških spraševala kolegica magistrica gospa Potrata in obakrat ste dejali, da podatkov še nimate in jih zato tudi ne morete dati. Še vedno mi oziroma nam dolgujete odgovor na vprašanje glede samih stroškov selitve vašega ministrstva v nove prostore. Moram priznati, da nisem še nikjer zasledila teh podatkov, niti v medijih. Sicer vem, da je nad vami te dni veliko črnih oblakov, vendar na podlagi vaših izjav vi to zmorete in boste tudi z veseljem na vsa ta naša odgovorili - kaj ne? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Oblaki nič ne vplivajo, tako da nimam težav z odgovorom. Imam težave z razumevanjem vašega vprašanja in ne bi rad bil nedosleden. Govorili ste o selitvenih stroških, ampak selitveni stroški so sedaj nekaj drugega. Jaz bom skušal, če mi boste dodatno postavili vprašanje, povedati tudi ta del neposredno, če govoriva o selitvenih stroških. Poglejte, vse številke so naslednje. V tej dvorani veste, da sem kar močno kritiziral svojo predhodnico pri ceni najemnine za kvadratni meter bruto površin na Dimičevi. Na Dimičevi smo mi plačevali, zato ponavljam, 13,47 evra po kvadratnem metru. To je zadnji račun, ki smo ga plačali. Po isti metodologiji, za enako površino, za iste službe na Litostrojski plačujemo 12,63 evra. Torej je cena za okoli en evro nižja po kvadratnem metru. Poudarjam, ta cena bo veljala še štiri leta, ker je situacija taka, da pisarniško opremo po petih letih - leto dni je pa stavba že najeta, prej s strani MOP, zdaj s strani nas - torej po štirih letih bo cena po kvadratnem metru 10,70 evrov, ker pohištvo preide v brezplačni najem. Število kvadratnih metrov je pa takole. Na Dimičevi smo imeli 10 tisoč 450, zaokroževal bom te številke, na Litostrojski imamo te iste uslužbence, to isto količino uslužbencev na 8 tisoč 614 kvadratnih metrih. Število kvadratnih metrov na Beethovnovi, namreč v vseh številkah, o katerih govorim, še ni všteto število vrnjenih površin na Beethovnovi. Delavci na Beethovnovi še vedno tam delajo, tam je tisoč 970 kvadratnih metrov, ki bodo prešli v uporabo nekih drugih državnih organov, če se prav spomnim, mislim, da gre za sodišče. Ampak ti delavci gredo šele konec 29 DZ/VI/3. seja novembra ali na začetku decembra na Litostrojsko. Število kvadratnih metrov na Litostrojski, skupno število vseh najetih pa je 22 tisoč 4 kvadratne metre. Na lokacijah, ki smo jih pa prej zasedali po Ljubljani, pa smo imeli 16 tisoč 331 kvadratnih metrov, v kar ni všteta Štefanova, ki ste jo vi omenili, da jo poznate, bom pa razložil, kaj je Štefanovo. Teh 16 tisoč kvadratnih metrov pomeni površine, ki so bile najete s strani privatnikov poleg Dimičeve. Seveda je šlo tudi za 100 let stare prostore, šlo je za našo opremo in še marsikaj drugega. Zdaj pa o najemnini, o kateri ste vi govorili. Vi ste sicer navajali številke, ki so na letni ravni, jaz bom skušal oboje. Višina najemnine za celotno Litostrojsko bo znašala 277 tisoč 871 evrov mesečno, po petih letih pa 235 tisoč 347 oziroma po štirih letih, glede na to da pohištvo preide v brezplačno najemnino. Ja, imam tudi stroške, ki se nanašajo na celotno Litostrojsko, ki znašajo 3 milijone 334 tisoč. To je ta številka, verjetno ste to mislili, ko ste rekli nad 3 milijone, stara številka za najete prostore pa je bila 2 milijona 800 tisoč. Poudarjam pa, da ne bo kdo napačno sklepal, moramo vedeti, da gre zdaj za nove prostore, prej je šlo za stare prostore, in drugo, odšteti je treba tiste prostore, ki smo jih državi vrnili, zlasti na Beethovnovi, za katere nek drug državni organ, predvidevam, da je to sodišče, ne bo plačevalo najemnine. Tako bi morali skupne stroške iz objektivnih razlogov potem še nekoliko znižati. Imam pred seboj še vse te kvadratne metre, če želite. Moram pa reči takole, recimo delež garaž, na Litostrojski je površina brez garaž 77,95-odstotnega deleža, medtem ko je površina garaž samo 22 %, nasprotno z Dimičevo, tam je bilo neto površin 60 %, garaž in drugih kletnih prostorov pa skoraj 40 %. Vam bom pa odgovoril še na tisti del, če boste dovolili. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Dopolnitev. Izvolite, dopolnitev odgovora. ALENKA BIKAR (PS PS): Hvala, gospod minister za te dodatne obrazložitve. Mogoče sem vas res zavedla s svojim vprašanjem na začetku. Dejansko sem želela vedeti konkretne stroške selitve. Na ta del ste mi še vedno dolžni odgovoriti, torej stroški selitve ministrstva, pa tudi, ko ste že načeli to temo glede najema prej in zdaj, mogoče vprašanje: Ali se vam zdi smotrno, da glede na to, da se birokracija in administracija odmikata operativnemu delu na terenu, več stroškov namenjati pisarnam kot opremi policistov? Na primer, za tistega pol milijona evrov bi lahko nabavili boljšo opremo za zaščito policistov na terenu, za tako imenovane tiste zaščitne jopiče. Kaj menite o tem, ker smo ravno pri tej temi in kakšno je vaše stališče? Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite. DR. VINKO GORENAK: Hvala za dodatno vprašanje, ki mi res omogoča še to, da povem določene zadeve. V prostorih, kjer ste vi bili, to je na Štefanovi 2, so še vedno naši in še vedno jih uporabljamo. Samo preselili smo druge enote v te prostore, ki so bili prej v najetitih. Na Litostrojski imamo tudi kriminaliste Policijske uprave Ljubljana, sledili smo izključno načelu "odpovej privatne prostore". Seveda nastane dilema, lepo se sliši, če rečemo, da bi lahko 500 tisoč evrov ali pa 400 tisoč evrov dali v opremo. Vse lepo in prav, ampak jaz menim, da je treba te stroške gledati z vidika države. Država je do sedaj plačevala nekaj nad 2 tisoč 800, kot smo videli, na letni ravni privatnikom, torej privatnim lastnikom. Danes ne plačuje privatnim lastnikom nič več, ampak plačuje sama sebi. To mislim, da je pomembna in bistvena razlika, in se mi tudi zdi prav tako, zato pa ta oprema policistov ne bo nič trpela, ker za naslednje leto imamo vsaj v predlogu proračuna, ko bo potrjen, tako za investicije kot za materialne stroške nekoliko več sredstev. Zdaj pa neposredni selitveni stroški. Naj takoj pojasnim, da sem enkrat rekel tudi za to govornico, mislim, da gospe Potrata, če se ne motim, da bomo vozili z lastnimi kapacitetami. Vi pa ste v medijih lahko videli tisti velik avto pa je gor pisalo Selitveni servis. Naj to pojasnim, da ne bo kakršne koli pomote. Mi smo izključno s svojimi kapacitetami, pomeni, da smo potegnili ljudi iz skupnih služb iz cele Slovenije v Ljubljano in smo izključno v celoti selitev opravili sami. O kombiju, ki ste ga videli, oziroma tovornem vozilu Selitveni servis, ki ste ga videli, pa naslednje. Moj predhodnik gospod Zalar je sklenil pogodbo z nekim selitvenim servisom v novembru 2011. To je takšna odprta pogodba, po potrebi, kot se temu reče. Njih smo uporabili izključno in samo za selitev tistih predmetov, ki jih sami ne znamo ali ne zmoremo. Seveda pa gre za železne blagajne in podobne stvari, ki jih zelo težko neusposobljeni ljudje, na primer nekaj-tonsko železno omaro - vlačijo po stopnicah. To morajo biti pa res drugi ljudje. Še hitro nekaj številk glede neposrednih stroškov selitev. Jaz jih še nimam v celoti. Ampak lahko vam pa povem, da smo za informacijsko-telekomunikacijsko opremo, gre za kable po domače povedano, ki jih je delal Mobitel, ker je daljša razdalja, kot je tukaj, do Dimičeve je bilo porabljenih 51 tisoč 400 evrov. Potem moramo vedeti, da moramo plačati še, to mislim, da še ni plačano, beljenje vseh starih prostorov, čiščenje vseh starih prostorov, prilagoditev elektroinštalacij, nekaj napisnih tabel. Ampak teh stroškov še nimam... / izklop mikrofona/ 30 DZ/VI/3. seja PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Prehajamo k naslednjemu poslanskemu vprašanju. Mag. Majda Potrata bo postavila poslansko vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žigi Turku. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani gospodje ministri! Vam, gospod minister Žiga Turk, naslavljam vprašanje: Kako boste ukrepali, da bo Javni zavod RTV lahko tudi v naslednjih dveh proračunskih letih izvajal kakovostno javno službo? Ni prvič, da vas sprašujem v zvezi z Javnim zavodom RTV, ampak to pot je pobuda za to vprašanje 55. člen Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2013 in 2014, kjer je določena višina RTV-prispevka, ki je nižji od tega RTV-prispevka, ki je določen v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2012. Pri tem bom pustila ob strani dejstvo, da bi moral biti RTV-prispevek določen z Zakonom o RTV in da se tukaj ta zadrega nadaljuje. Ni prvič prišlo do zadrege ali izpada dohodka za javni zavod v vašem mandatu. Ampak vendarle, tako kot so se stvari zaostrile v tem mandatu, še niso bile zaostrene, mislim predvsem zaradi tega, ker je bil sogovornik tisti, ki je kazal več pripravljenosti za razumevanje skrčenih sredstev javnega zavoda, ki mora v skladu z zagotavljanjem ustavnih pravic zagotavljati z zakonom predpisan obseg javne službe. Pričakovali bi, da bi ostal RTV-prispevek vsaj na isti ravni, kot je bil zdaj, vi ga predlagate za znižanje. Relativno znižanje RTV-prispevka, izpad prispevka v januarju 2011, predvsem pa dejstvo, da za leto 2013 še ni popolnoma jasno, ali bo to tudi v Državnem zboru potrjeno ali ne, ta prispevek pa predstavlja več kot dve tretjini prihodkov RTV Slovenija, zmanjšanje minut za oglaševanje, nekatere nove obveznosti Radiotelevizije Slovenije, vse to postavlja resno vprašanje, ali ima Republika Slovenija urejeno primerno financiranje javne radiotelevizije, kot to zahteva Zakon o RTV. Opozorila bi na priporočilo Sveta Evrope, ki govori o obvezi članic, navajam, "da zagotavljajo ustrezno in pregledno financiranje javne radiotelevizije, da se odločanje državnih organov ne bi smelo uporabljati za neposredno ali posredno vplivanje na uredniško neodvisnost in institucionalno samostojnost te organizacije. Višina prispevka bi morala biti določena po posvetu z javno radiotelevizijo in na tak način, da bo omogočeno izvajanje nalog v celoti ter da bo omogočeno... / izklop mikrofona/ PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister, izvolite. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa. Gospa poslanka mi je res isto vprašanje, torej vprašanje o isti temi postavila že 24. septembra. Nanj sem takrat izčrpno odgovoril. Dejal sem, da sem prepričan, da obstoječi zakon o RTV Slovenija in način financiranja tega javnega zavoda zagotavljata vse pogoje, da lahko javni zavod izpolnjuje še naprej zakonsko določen obseg javne službe in poslanstvo javnega zavoda posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Sklep Vlade o znižanju RTV-prispevka za 10 %, to je implementirano tudi v zakonu o izvrševanju proračuna, je Vlada sprejela pravi čas, da lahko ta javni zavod pripravi nova programska izhodišča, seveda takšna, ki ne bodo okrnila obsega javne službe in poslovanja ter poslanstva javnega zavoda. S prihodnim letom se bo RTV-prispevek znižal z današnjih 12,75 evra na mesec na 11,48 evra oziroma na letnem nivoju s 153 na 137 evrov. Če to pomnožimo s 600 tisoč zavezanci, kolikor jih mora v Sloveniji plačevati RTV-prispevek, bo to sicer pomenilo približno 9 milijonov manj za RTV Slovenijo, ampak v celotni masi prihodkov je to manj kot 10 %. Z 10-odstotnim zmanjšanjem sredstev so se borili, se morajo boriti in so se uspeli izboriti vsi ostali javni zavodi s področja kulture, številni med njimi žal celo z večjimi zmanjšanji. Ta prispevek je še vedno višji, kot ga plačujejo v sosednji Italiji, kjer je letni RTV-prispevek 112 evrov, v Veliki Britaniji, v deželi z bistveno večjo kupno močjo, je prispevek za BBC 195 evrov letno. Ampak, pozor, BBC ne predvaja nobenih reklam. Na Hrvaškem je pristojbina za RTV 80 kun, to je nekaj manj kot 11 evrov mesečno. Vlada od RTV pričakuje, da bo v teh novih razmerah v programskih izhodiščih dala prednost domačim programom s področja kulture, umetnosti, znanosti in izobraževanja. Za druge programe, predvsem ko gre za prenose nekaterih mednarodnih tekmovanj, odkup licenc, serij, nadaljevank in podobno, ki za slovensko kulturo niso bistveni, pa je treba njihovo smotrnost oceniti predvsem z izračunom finančnih prihodkov s področja oglaševanja za te programe. Vlada tudi pričakuje, da bo RTV Slovenija dala prednost programu za manjšine, invalide in druge, ki v ostalih komercialnih medijih ne dobijo prostora, in da ne bo izvajala projektov, ki ne prinašajo nobene dodane vrednosti. Govorim o projektih, ne o programih. Za nekatere od teh razvojnih projektov je sam programski svet na seji 3. 7. 2012 ugotovil, da vodstvo in nadzorni svet nista sledila merilom za koriščenje potrebe razvojnih sredstev. Vlada tudi pričakuje, da bo vodstvo RTV Slovenija v prihodnjem letu v celoti pridobilo v svoj proračun nazaj več kot 1,7 milijonov evrov preveč izplačanih plač. Če k temu prištejemo še prihranke, ki jih RTV Sloveniji omogoča tudi Zujf, potem to zmanjšanje kar naenkrat ni več tako veliko. Tudi če bo zavod RTV Slovenija odpravil kakšno od napak, ki jih je zaznalo Računsko sodišče, bodo to zmanjšanje lažje kompenzirali. Trditev 31 DZ/VI/3. seja vodstva, da bi ob 10-odstotnem znižanju prispevka lahko prišlo do krčenja programa za 30 %, pa seveda ne vzdrži resne presoje. Po tej logiki, če bi zmanjšali RTV prispevek za 30 %, potem RTV Slovenija sploh ne bi izvajala programa oziroma bi lahko sklepali obratno. Ko se je pred dobrim letom za nekaj manj kot 10 % RTV naročnina povečala, bi lahko dobili 30 % več programa, pa se tega programa nihče ne spomni. Ker se od 24. septembra do danes ni nič spremenilo, k temu mojemu odgovoru iz prejšnje seje ne želim ničesar dodati. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, mag. Potrata, dopolnitev odgovora. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala. Gospod minister, saj niste pričakovali, da nisem prebrala, kaj ste mi odgovorili zadnjič. In to ste prebrali še enkrat. In jaz vam bom še enkrat povedala. Proračun BBC je 4 milijarde in pol, proračun naše televizije je 120 milijonov. Ustavno sodišče je natančno povedalo, da se obseg javnega servisa ne sme zmanjševati na račun novih obveznosti, ki jih ima RTV. Po zakonskih določilih se iz RTV-prispevka tudi nove obveznosti zaračunavajo. RTV prispevek, ki mu direktor Direktorata za medije reče "komunikacijski davek" in kaže na odnos, državni sekretar na ministrstvu govori o tem, da so plačniki RTV-prispevka vsi, ki imajo račun pri Elektru, pa ni res, ker so tisti z nižjimi dohodki oproščeni plačila tega prispevka. Mislim, gospod minister, da nekorektne primerjave izpeljujete. Ampak nič za to. Jaz sem vas posebej vprašala, s katerimi ukrepi, ker so trije viri financiranja: RTV prispevek, proračunska sredstva in tržna dejavnost. Tržno dejavnost smo RTV omejili, ker smo mu skrajšali z amandmajem v Državnem zboru čas oglaševanja, evropska direktiva pa ne dela razlike pri oglaševanju in tržni dejavnosti med javnim servisom in komercialnimi televizijami. Torej smo se sami za to odločili. Ampak gre še za druge stvari. Gre preprosto za to, da ste znižali sredstva tudi za manjšinske programe, pri čemer sploh ne omenjate - ja, to piše v odgovoru, gospod minister, poglejte, kaj ste mi odgovarjali, pa boste videli. Ampak samo Madžare in Italijane omenjate, romske skupnosti sploh ne. Moje vprašanje je zato še enkrat: Kako boste zagotovili enak obseg javnega servisa, s katerimi ukrepi? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite. DR. ŽIGA TURK: Gospa poslanka gotovo ve, da javni servis zagotavlja zavod RTV Slovenija, na katerega poslovne odločitve Vlada in politika nimata prav nobenega vpliva. Zadnjič sem vam odgovoril in zdaj vam ponovno odgovarjam, da ocenjujemo, da zmanjšanje sredstev ni tako veliko in bi se ob primerni racionalizaciji RTV Slovenija lahko tako organizirala, da bi svoje poslanstvo v obsegu, v kakršnem ga je opravljala do sedaj, opravljala še naprej. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, mag. Potrata. MAG. MAJDA POTRATA: Hvala. V skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika predlagam, da Državni zbor opravi razpravo o odgovoru ministra dr. Žige Turka. Do zdaj vsi moji pozivi za razpravo o tem vprašanju niso naleteli na razumevanje v Državnem zboru. Jaz pa še enkrat menim, da bi bilo treba razpravljati o tem, ali bo v danih finančnih okoliščinah res mogoče zagotavljati javni servis v enakem obsegu, kakršnega nalaga zakon. Nekaj kazalnikov za to je, da tega ne bo mogoče opravljati. In odgovor ravno v zvezi s programom obeh narodnih skupnosti, ustavnih manjšin v Sloveniji, kaže na to, da se bodo proračunska sredstva znižala. Ali bo mogoče zaradi tega vse opraviti ali ne, je stvar dogovora. Res se sklicujem na dogovor, ki je bil opravljen s strani ministrstva in obeh predstavnikov samoupravnih skupnosti, madžarske in italijanske. Gre še za druge stvari, o katerih bi se bilo treba pogovarjati, ko govorimo o javni službi. Država je prek Telekoma sfinancirala novo državno televizijo. Marsikaj se je zgodilo v zvezi z Zujfom, na katerega se je skliceval tudi gospod minister, ko so bile omejene pogodbe s posameznimi subjekti za izvajanje programa. Ministrstvo je spretno izkoristilo poročilo Računskega sodišča, ki se nanaša na leti 2009 in 2010. Takrat je bilo vodstvo v nekih čisto drugih rokah in vlada v prejšnjem mandatu je prisluhnila programskemu svetu in zvišala RTV-prispevek. Seveda je pa težko računati, ker je bil temeljni argument, zakaj je treba Grimsov zakon podpreti, znižanje RTV-naročnine. Če se tako zlahka odrekamo sredstvom za javno televizijo, če smo pripravljeni zviševati DDV za tiskane medije, če smo pripravljeni mirno poslušati, kaj nam imajo pogodbeni sodelavci RTV povedati, čeprav je bil pripravljen program zaposlovanja tistih, pri katerih se kažejo znamenja delovnega razmerja, ampak vse to je v teh okoliščinah onemogočeno. Mislim, da je čas, da to razpravo opravimo, ker je zavod neenako obremenjen in dvakrat prizadet: z običajnimi ukrepi, pa še z znižanjem RTV... / izklop mikrofona/ PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. O predlogu, da se opravi razprava v zvezi s predlogom mag. Majda Potrata, bomo glasovali, ko bo na vrsti glasovanje. Prehajamo k naslednjemu vprašanju. Gospa Alenka Koren Gomboc bo postavila 32 DZ/VI/3. seja vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču. ALENKA KOREN GOMBOC (PS SDS): Gospa podpredsednica, hvala lepa za besedo. Spoštovani minister za infrastrukturo in prostor gospod Zvone Černač! Zadnje poplave, ki so prizadele Slovenijo, so povzročile ogromno škodo in prizadele ogromno število ljudi. Sama sem mnenja, da so tokrat največjo škodo utrpeli Podravje, zgornjesavinska in koroška regija, zaradi česar bo treba čim prej izvesti več potrebnih ukrepov za sanacijo razmer na posameznih delih glavnih in regionalnih cest. Prizadetim v poplavah je po podatkih uprave za zaščito in reševanje pomagalo več tisoč ljudi, gasilci, policisti, civilna zaščita, vojaki. Trudili so se pri reševanju ljudi, imetja in za dostop do vseh lokacij in prevoznosti cest ter pri zavarovanju grozečih plazov. Tudi Vlada Republike Slovenije se je po oceni mnogih odzvala hitro in učinkovito, saj je prvo finančno pomoč, ki jo je med obiskom prizadetim obljubila, kljub težkim finančnim razmeram v državi že pričela izplačevati in tako ponovno dokazala, da imajo ljudje prednost pred vsem. Za najnujnejše, najbolj interventne ukrepe je namenila 10 milijonov evrov. Na državni cestni infrastrukturi je po podatkih pristojnih na Državni direkciji za ceste povzročene veliko škode. O številkah za zdaj, ko vsa škoda še ni dokončno popisana in jo na terenu še ocenjujejo, ni mogoče govoriti. Vemo, da manjši del sanacije državne infrastrukture že poteka, predvsem gre za reševanje manjših poškodb in odstranjevanje naplavin. Spoštovani minister: Kdaj in kako učinkovito pa se lahko pričakujejo nadaljnji ukrepi pri sanaciji nastale škode ter kakšne bodo prioritete pri sanaciji poškodovane prometne infrastrukture? Hvala za odgovor. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje in lep pozdrav vsem prisotnim! Tudi sam predsednik Vlade in kolegi ministri smo si v tistem tednu ogledali posledice, ki so bile res velike. Groba ocena je, da bo celotna sanacija zahtevala preko 200 oziroma 210 milijonov evrov in da bo trajala nekaj časa. Skoraj 3 tisoč stanovanjskih objektov je bilo prizadetih v teh poplavah, več tisoč gospodarskih objektov. Zaradi tega je tudi vlada v tem istem tednu, na seji 8. novembra, sprejela nekatere odločitve, ki gredo v smeri odprave najnujnejših posledic teh poplav. Vlada je na tej seji ugotovila, da je bilo aktiviranje poklicnih, pa tudi prostovoljnih gasilcev, predvsem prostovoljnih gasilcev, civilne zaščite, drugih prostovoljnih in poklicnih reševalnih služb Slovenske vojske, Policije, javnih gospodarskih družb ter drugih služb in organov, še posebej tistih, ki upravljajo z različno infrastrukturo na vseh ravneh upravljanja, ob naraščanju vodotokov, reševanju in odpravi posledic poplav pravočasno. Njihovo delovanje je organizirano, prizadevno in učinkovito. Pri izvajanju zaščite reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje na prizadetih območjih je Vlada Republike Slovenije vsem zlasti pa občanom in prostovoljnim gasilcem, ki so takrat hitro in nesebično pomagali, izrekla posebno priznanje. V okviru sklepov Vlade je bilo Ministrstvo za finance zadolženo, da pripravi predlog sklepa o povračilu nujnih intervencijskih stroškov, ko bodo le-ti dokončni. Ocenjeno je bilo, da je treba za najnujnejše interventne ukrepe na področju vodotokov, državnih in občinskih cest ter na področju druge infrastrukture že v letošnjem letu zagotoviti okvirno 10 milijonov evrov sredstev. Kot prva dva najnujnejša ukrepa, ki sta bila sprejeta po odločitvi na seji Vlade 8. novembra, enega ste že omenili, in sicer, da se namenijo prva interventna sredstva obema humanitarnima organizacijama, Karitasu in Rdečemu križu, vsakemu po 750 tisoč evrov, tako da se prizadeto prebivalstvo nemudoma oskrbi s tistim, kar najbolj potrebuje, in da razdelitev potrebnih materialnih pa tudi finančnih sredstev poteka v sodelovanju z občinami. Za zagotovitev najnujnejših posegov na področju prizadetih gospodarskih družb so bila namenjena prva sredstva v višini 4 milijone 400 tisoč evrov. Vlada je tudi ugotovila, da veljavna davčna zakonodaja omogoča, da se davčnim zavezancem, ki so zaradi posledic naravnih nesreč v izrednih težavah, plačilo davčnih obveznosti odpiše ali preloži, kar vse bo potekalo v skladu z navodili oziroma predpisom Ministrstva za finance. Vlada je tudi ugotovila, da je projekt izgradnje nasipov na reki Dravi na območju občine Duplek uvrščen v nabor projektov, ki se bodo financirali iz kohezijskega slada v letu 2013, in naložila resornemu Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, da ta projekt oziroma njegovo realizacijo pospeši. Seveda je Vlada na tej seji tudi sprejela odločitev, da na podlagi popisov škod, ki jih izvršijo pristojna ministrstva in vse občine, dobimo končno oceno sredstev, ki bodo potrebna za odpravo posledic teh poplav, in na tej osnovi sprejmemo operativni program tako za letošnje kot za naslednje leto. V glavnem bo šlo za program za naslednje leto, glede na to, da se, kot ste že sama omenila, ta najbolj nujna intervencijska dela pri sanaciji prizadetih gospodarskih objektov in stanovanjskih objektov ter tudi državne in lokalne cestne infrastrukture že dogajajo. Normalno je, da so prioritete, da se najprej počisti vse tisto, kar je mogoče z nekimi manjšimi sredstvi očistiti, druga prioriteta je, da se zagotovi prevoznost vseh komunikacij, ki so nujno potrebne, in tretja, da se na tistih komunikacijah, ki so bile močneje prizadete, 33 DZ/VI/3. seja zagotovi njihova sanacija in dolgoročna prevoznost, ostala dela pa je treba izvajati na podlagi sprejetega programa v okviru sredstev, ki bodo za to zagotovljena v naslednjem letu. Na cestni državni infrastrukturi je ocenjena škoda približno v višini 25 milijonov evrov, na železniški okoli 700 tisoč evrov, pri čemer bodo ta sredstva v večini zagotovljena iz zavarovalnine, ker je to omrežje bilo proti tej nevarnosti zavarovano, v primeru državne cestne infrastrukture pa en del iz intervencijskih sredstev, en del pa z ustreznimi prerazporeditvami v okviru obstoječih programov. Nekaj podobnega bo tudi na področju lokalnega cestnega omrežja, kjer je pa ta škoda verjetno še veliko višja. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Naslednji na vrsti je gospod Jožef Kavtičnik, ki ima vprašanje za ministra za finance dr. Šušteršiča. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala za besedo. To, kar se v zadnjem času dogaja v naši državi, bi lahko bil dober scenarij ne samo za eno, ampak za več Hitchcockovih grozljivk. Izginuli podpisi državljank in državljanov nakazujejo teptanje demokracije, neupoštevanje in nespoštovanje odločitev parlamenta s strani vlade ali posameznega ministra pa razpad političnega sistem. Vse to pa samo poglablja to našo gospodarsko krizo. Spoštovani minister! Državni zbor je 18. junija 2012 na svoji 16. izredni seji sprejel Zakon o poroštvu za posojilo 440 milijonov za gradnjo TEŠ 6. Vlada je naložila takrat TEŠ in hSe, da se izpolnijo še nekateri pogoji, in to je bilo storjeno, zato je bilo poroštvo dano. Do danes je minilo 4 mesece in na vladi oziroma vi, spoštovani minister, niste uspeli napisati pogodbe o črpanju oziroma koriščenju kredita. To je prava sramota. Pojasnila, ki ste jih dali medijem, so medla in niso vredna komentarja. O pomembnosti izgradnje TEŠ 6 za našo samooskrbo z električno energijo, smo govorili na Odboru za finance, na Odboru za gospodarstvo in tudi v tem državnem zboru. Prepričan sem, da je malo kdo tukaj, ki temu oporeka. Vse potrebne informacije, ki bi jih lahko dobili oziroma ki jih potrebujete, da bi lahko to pogodbo sestavili ali napisali, bi lahko dobili od kolega Vizjaka ali kolega Bogoviča, ki so od leta 2006 tako ali drugače bili povezani z nadzorom te gradnje in energetike nasploh. Posledice vašega nedela bodo za našo državo katastrofalne. Če se bo uresničil najmanj črn scenarij, si zaslužite ob interpelaciji še kazensko ovadbo. Pa bom navedel. Kljub temu da gradnje ne bi nihče v nobeni državi zaustavil, kajti bilo je vloženih že več kot 600 milijonov evrov, se ta pogodba še ni pripravila. Sprašujem vas: Zakaj oklevate s to pogodbo? Kdaj bo pogodba o poroštvu za izgradnjo bloka TEŠ 6 napisana, podpisana in poslana v ratifikacijo Državnemu zboru? Alstom se umika, ker ne more izplačevati svojim podizvajalcem. Številni podizvajalci so tudi iz Slovenije in s tem so tudi prisiljeni nekateri na najbolj grozovit način, to pomeni na stečaj. Banki EIB in EBRD umikata svoj odstop od pogodbe in s tem dražita nadaljnjo gradnjo. Prosim, če mi... / izklop mikrofona/ PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Minister, izvolite odgovor. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Lepo pozdravljeni. Hvala za vašo vprašanje. Širšega konteksta, s katerim ste začeli, ne bi komentiral, ker mislim, da ni povezano z vprašanjem, ki ste ga postavili. Kar se pa tiče tega, kaj na Ministrstvu za finance delamo, da ta pogodba še ni pripravljena, bi vam najprej povedal, da pogodba ni nekaj, kar se pripravi, ampak je nekaj, kar se sklene in podpiše s strani več strank. To ni papir, ki ga MF napiše, to je, nekaj kar je treba uskladiti in kar mora biti tudi skladno z zakonom, ki govori o poroštvu. Naj vas spomnim, zakon ni podelil poroštva, zakon je samo dal Vladi pooblastilo, da sklene pogodbo o tem poroštvu. Tako ste nekoliko nekorektno dejali, da je poroštvo že bilo dano. Drugič. Kaj Ministrstvo za finance dela? Razlog, da ta pogodba še ni sklenjena, je točno v tem, da Ministrstvo za finance dela točno tisto, kar mora početi, in to dela zelo resno in skrbno. Mi ne nameravamo pogodbe za eno največjih poroštev v zgodovini Slovenije podpisati z zaprtimi očmi, tako da bomo stran gledali, samo zato, ker je bil izglasovan zakon, ki to možnost daje. Ta zakon, kot dobro veste, verjetno ste tudi glasovali zanj, nalaga Ministrstvu za finance, da sklene pogodbo o poroštvu z ustreznimi zavarovanji. Ko smo mi pogledali, kakšna zavarovanja lahko Holding Slovenskih elektrarn za to pogodbo da, smo ugotovili, da jih je bore malo. Na koncu so praktično na mizi ostale bianko menice. Bianko menice so nekaj, zaradi česar bi marsikdo v tej dvorani zahteval, da preganjamo kakšnega člana uprave kakšne banke, če je samo na podlagi bianko menic dejal kredite ali poroštva. Gre za zelo tvegano in nekakovostno zavarovanje. To je tisto pravzaprav, s čimer smo se kar nekaj časa ukvarjali, iskali različne opcije in na koncu bom jaz kot minister za finance skupaj s kolegom, ministrom za infrastrukturo, ki mora skupaj z menoj podpisati to pogodbo, vprašal Vlado, ali je pripravljena prevzeti takšno tveganje ali ne. In to je tisto, zaradi česar so bili moji odgovori medli doslej, ker nisem hotel o teh stvareh, ki lahko potencialno škodijo tudi ugledu tega podjetja in celotnega tega projekta, zelo direktno govoriti v javnosti. Ampak če ste me že vprašali, sem pa pač odgovoril. 34 DZ/VI/3. seja Druga stvar. Tudi vse podrobnosti z Evropsko investicijsko banko, ki je tudi partner v tej zadevi, niso usklajene. Usklajujemo klavzule pogodbe tudi z njimi, tako da bi bile za dajalce poroštva najbolj ugodne. To se pravi, ko bodo te stvari dorečene, ko bomo ugotovili, da smo vendarle prišli do najboljše možne pogodbe o poroštvu, ki pa vsekakor ne bo zelo prepričljiva in zelo trdna, jo bomo tudi podpisali oziroma storili vse potrebne postopke. Ne gre samo za podpisovanje, gre tudi za ratifikacije mednarodnih pogodb, ker gre za mednarodno pogodbo o poroštvu oziroma o kreditu, tako da boste tudi v Državnemu zboru o tem še enkrat odločali. Upam, da sem vam s tem uspel pojasniti vsaj to, da zadevo jemljemo resno, da ne vidimo samo njenih dobrih plati, da ne vidimo samo teh groženj, ki se, mimogrede, ponavljajo že dve leti. Praktično vsak mesec dobimo kakšno obvestilo, da če se naslednji dan nekaj ne zgodi, bo pa cela zadeva propadla. Takšno ponavljanje teh groženj seveda nekoliko najeda njihovo kredibilnost, to najbrž morate priznati. Ampak ko bomo ocenil, da smo dosegli najboljše, kar se da v teh pogajanjih, takrat bomo postopek nadaljevali. Mislim pa, da bo to kmalu. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Imate zahtevo za dopolnitev? Izvolite, gospod Kavtičnik. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Hvala lepa, za prvi del odgovora. Poglejte, Državni zbor je naložil pripravo pogodbe. Mislim, da je tukaj jasno. Mi smo zakonodajna veja oblasti, ki naloži vam -vladi, da nekaj izvršite. In to bi od vas pričakovali, da boste naredili. Tukaj ne gre za nekaj centov dol ali gor. Poglejte, do konca leta bo prišla podražitev za več kot 30 milijonov, to je za šest šol. Da ne govorim o scenarijih, ki ste jih tudi sami navedli, dokapitalizacija HSE 600 milijonov proračunskega denarja ali vstop strateškega partnerja v lastniško strukturo družbe, kar bi pomenilo verjetno prevzem HSE, ali ustavitev naložbe in s tem nepopravljive posledice za TEŠ, za HSE, premogovnik in za celo državo. Vse to bi lahko pomenilo tudi na 3 milijarde porast te investicije. Saj tega si nisem jaz izmislil. Če pa mi ne verjamemo bankam, kot sta EIB in EBRD, ki napovedujejo odstop od pogodbe, potem pa ne vem, komu bi še lahko verjeli, kajti oni so tako dejali. Zato me zanima in prosim povejte: Po katerem scenariju mislite nadaljevati izgradnjo TEŠ 6, kajti scenarije ste navedli vi? PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite, minister, dopolnitev DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Zdaj samo da bo jasno. Državni zbor ni Vladi ali pa dvema ministroma naložil samo tega, da skleneta pogodbo, ampak je naložil v tem zakonu tudi pogoje, recimo zavarovanje pogodb, in o tem sem prej govoril. Se pravi, ni mi naložil, samo da nekaj naredim, ampak mi je naložil tudi, da pazim, kako bom to storil. In točno to je tisto, kar počnem. Kar se pa tiče teh stroškov, o katerih govorite. Veste, kaj je daleč največji strošek in daleč največje tveganje? Daleč največji strošek in daleč največje tveganje je, da zaradi referendumov, ki so bili vloženi, boniteta države pade tako globoko, da njeno poroštvo ne bo vredno čisto nič. Potem je pa čisto vseeno, ali ga damo ali ga ne damo. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Še postopkovni predlog, gospod Kavtičnik. JOŽEF KAVTIČNIK (PS PS): Seveda, saj tukaj se ne bomo pogovarjali o nekaj milijonih, ampak tukaj gre o največji investiciji v naši državi. Ker nadaljnja usoda gradnje TEŠ 6 ni le lokalni problem, in to tudi ne bo, in bo to slej kot prej postal problem vseh državljank in državljanov naše države, predlagam, da o odgovoru ministra opravimo razpravo v Državnemu zboru drugem odstavku 246. člena. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. O vašem predlogu bomo odločali v okviru glasovanj. Zdaj pa je s svojim vprašanjem na vrsti mag. Barbara Žgajner Tavš, ki ima vprašanje za ministra za delo, družino in socialne zadeve ter ministra za zdravje. Izvolite. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovana ministra! "Ta sramota se mora končati. Zahtevamo takojšnjo ureditev našega statusa in razpis koncesij. Sporočimo državi, da smo njeni državljani ljudje, ki si zaslužimo, da se od življenja poslovimo na človeku dostojen način." Sporočilo je zelo jasno. Leta 2003 je bilo prav tako jasno in iz sklepnih ugotovitev skupščine Slovenskega zdravniškega društva je že takrat izhajalo, da mora paliativna oskrba tudi v Sloveniji postati enakovredna in samostojna vsebina zdravstvenega sistema, kot je v mnogih zahodnoevropskih državah paliativna oskrba prednostna naloga v nacionalnih strateških programih in tudi pri financiranju. Najbrž oba dobro vesta, kakšna je situacija v naši državi danes. Že leta 2007 je bil prvič uradno vložen zahtevek za podelitev koncesije na področju zdravstvenega varstva, konkretno na Ministrstvo za zdravje, ki je takrat uradno zagotovilo, da je zaradi pomanjkanja tovrstnih storitev in namestitev ter velikih potreb to prednostna 35 DZ/VI/3. seja naloga ministrstva. Leta 2007 je bilo to, zaradi česar so takrat na ministrstvu predvidevali, da bo Hospic vključen s podelitvijo koncesije v financiranje za leto 2009, kar se seveda ni zgodilo. Istočasno je nekaj let na Ministrstvu za zdravje potekal projekt priprave državnega programa paliativne oskrbe. V sklepnem dokumentu je bila navedena v opredelitvi nacionalne mreže izvajalcev paliativne oskrbe tudi Hiša hospic. Ministrstvo za zdravje je nato posredovalo predlog tega programa brez navedbe Hiše hospic in zgodilo se je, da je Vlada tak nacionalni program paliativne oskrbe sprejela aprila 2010. Ne glede na vse zaplete, to hišo v naši državi imamo. Ampak ker so potem prelagali odgovornost z Ministrstva za zdravje na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kot je v naši državi praksa, se danes soočamo z resnimi opozorili. Financiranje ni zagotovljeno. Program hospica se financira iz donacij, en del tudi iz sredstev Mestne občine Ljubljana. Ker tega denarja, kot kaže, ne bo več oziroma zaradi krize tega denarja pravzaprav ni, sprašujem oba ministra, pa s tem verjamem, da sta seznanjena, ker so predhodno na ministrstva naslovili tudi prošnje oziroma dopise s strani Hospica: Ali in kdaj bosta resorni ministrstvi sistemsko uredili paliativno oskrbo oziroma konkretno financiranje programa hospic? PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Minister Gantar bo prvi odgovarjal. Izvolite. TOMAŽ GANTAR: Lep pozdrav vsem. Hvala za vprašanje. O tem smo že enkrat, mislim da, tudi tukaj govorili. Jaz mislim, da je ocena, da gre za veliko sramoto, kljub vsemu malo pretirana. V resnici hospic obravnava eno težko skupino obolelih, ki jim medicina, seveda uradna, ne more več v veliki meri pomagati, in so deležni v okviru hospica predvsem neke psihosocialne oskrbe. V resnici pa hospic oskrbi približno dober odstotek bolnikov, ki umrejo, na leto. Večina ostalih umira bodisi doma, v bolnišnicah, domovih za starejše občane. Govorimo resnično o majhnem številu, pa čeprav ni nič manj pomembno zaradi tega. Po drugi strani moramo vedeti, da zdravstveni sistem obravnava vse bolnike tudi v okviru paliativne oskrbe in da je bila ta nacionalna strategija oziroma nacionalni program že sprejet. Ti bolniki so v okviru paliativne oskrbe obravnavani bodisi v akutnih bodisi v neakutnih obravnavah. Tukaj moram popraviti, da v večini držav dejavnost, kot jo izvaja hospic, ni financirana v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tu gre za področje, ki je podobno urejanju področja dela zdravstvenih delavcev v okviru domov za starejše občane. Mislim, da je pravilen dogovor in v teku tudi strategija, mislim, da je v obravnavi oziroma nacionalni program socialnega varstva, ki bo šele omogočil tudi temu društvu, da se poteguje za koncesijo za kratkotrajne hospitalizacije in za zdravstveno nego. Šele to bo tudi omogočilo, da bo nad tem področjem lahko bdela stroka. Navsezadnje to zdaj poteka brez kakršnegakoli nadzora in tudi ga ne moremo izvajati. Seveda bo to pomenilo enak problem, kot se pojavlja pri domovih za starejše občane, glede na to, da sprejema koncesije oziroma jih izdaja drugo ministrstvo, bremenijo pa storitve zdravstveno blagajno, kar je sicer v primeru hospica relativno nepretirana vsota. Če bi pa na enak način nadaljevali, bi se to lahko bistveno tudi spremenilo, ob težavah zdravstvene blagajne pa bo treba razmišljati tudi o tem. Naše stališče je, da bi bilo smiselno to vprašanje paliativne oskrbe urejati v obliki psihosocialne pomoči predvsem v okviru domov za starejše občane, kjer zdravstvena nega že obstaja, kjer imajo zdravnike in ne govorimo o zdravstvenemu varstvu. Za to bo treba tudi zagotoviti neka dodatna sredstva, medtem ko ustanavljanje novih institucij s tem namenom, še posebej v tem trenutku, pa mislim, da ni smiselno. Verjamem pa, da bo to vprašanje, če govorimo konkretno o hospicu, rešeno zdaj s sprejetjem splošnega dogovora oziroma s sprejetjem najprej tega nacionalnega programa in potem podelitvijo koncesije. Verjetno bo to v začetku naslednjega leta. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Minister Vizjak, izvolite. MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Dovolite, da ob tej priložnosti poudarim, da to ni edini primer, ko rešujeva s kolegom Gantarjem nepokrite stvari iz preteklosti. To se pravi, nekaj se je zgradilo, začelo je obratovati in na koncu se je ugotovilo, da za to ni finančnih virov. Hospic ni edina stvar, še kaj je takšnega. In radost najine službe je tudi to, da takšne probleme rešujemo v razmerah, kakršne imamo glede javnih sredstev. Mi se zavedamo, da je ta problem treba rešiti. Ta trenutek je v javni razpravi predlog nacionalnega programa socialnega varstva. V okviru tega predloga želimo urediti tudi to stvar, zato bomo to sistemsko uredili na podlagi razpisa, ki bo objavljen po sprejetju tega nacionalnega programa. To bova storila v sodelovanju oba ministra, kajti tudi kasneje se finančni viri nanašajo na obe ministrstvi. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Zahtevate dopolnitev odgovora? Izvolite. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa. Poglejte, saj tisto, kar sem želela, je pravzaprav dobiti zagotovilo, da je delovanje 36 DZ/VI/3. seja društva hospic ena od prioritetnih nalog obeh ministrstev tudi v bodoče. Minister za zdravje je govoril o psihosocialni pomoči. Jaz težko pristanem na to, da bo naša država psihosocialno pomoč v teh težkih trenutkih posamezniku nudila v okviru domov upokojencev. Domovi upokojencev so danes prezasedeni. In kot vemo vsi skupaj, tudi v okviru bolnic ti ljudje ne dobijo pomoči, ki bi jo potrebovali. In to se je pokazalo tudi v svetu, kjer so i oziroma programi, ki jih izvajajo društva hospic oziroma te organizacije, ena zelo pomembna pridobitev za državo oziroma družbo. Zato sem govorila prej na začetku, da je to, če bomo edino hišo hospic v Sloveniji zaprli, lahko velika sramota za našo državo, ki jaz verjamem, ne glede na situacijo, v kakršni smo, se mora končati. In če dovolite, seznanjena sem z osnutkom nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2020 in tudi o možnosti, da bi se podelila koncesija za delovanje Hiše hospic. Pa vendarle želim zagotovilo, kajti kot je odločil tudi upravni odbor te hiše, če ne bodo dobili resnih zagotovil za financiranje za prihodnje leto, bodo žal konec leta morali zapreti vrata. In mimogrede, jaz pravim, da prijava na razpis ni dovolj, kajti hiša se je prijavila v letošnjem letu na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za psihosocialni del programa, pa žal finančnih sredstev niso dobili in izpadli so tudi iz financiranja s strani FIHA. Zato prosim še enkrat, želim zagotovilo, ali je to prioriteta obeh ministrstev in s tem povezano tudi financiranje v prihodnjem letu. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite, minister Gantar. TOMAŽ GANTAR: Mislim, da sva bila oba s kolegom Vizjakom dovolj jasna, da bo to financiranje, konkretno za Hospic, lahko steklo. Moram pa še enkrat reči, da se z vami, z vašimi ugotovitvami ne morem strinjati. Bolniki, ki potrebujejo paliativno zdravljenje, ga danes dobijo. Dobijo ga v okviru bolnišnic, in to dejansko mislim, da je krivično do zdravstva, ko omenjate, da temu ni tako. Je pa dejstvo, še enkrat, Hospic oskrbi približno 1 % bolnikov. Večina bolnikov je bodisi v domovih, tudi v bolnišnicah, veliko tudi doma in potrebujejo v tistih trenutkih, ko jim uradna medicina ne more več pomagati, predvsem to, kar je vsebina hospica, ne pa zdravstvenega varstva. In zavedamo se te potrebe. Seveda treba je tudi ustrezno izšolane ljudi za to imeti, da se znajo s temi ljudmi tudi pomeniti in jim olajšati zadnje ure življenja, kar pa dejansko ni samo glavna vloga zdravstvenega varstva. Zato se dogovarjamo in bo tudi to rešeno. Če pa smo realni, kakšne so možnosti v naslednjih letih v naprej, pa mislim, da je možnost, o kateri govorimo, da bodo zagotovljene neke posteljne zmogljivosti in pa tudi ustrezna zdravstvena nega, najbolj realne v tistem primeru, kar sem vam tudi povedal. In ne nazadnje, tudi mreža domov je danes v Sloveniji relativno dobra. So področja, kjer je nekoliko slabša, predvsem pa je dejstvo, problema se seveda zavedamo. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, minister Gantar. Mag. Tavš, imate postopkovni predlog? MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa. Jaz bom seveda izkoristila to možnost, ki mi jo daje poslovnik, in predlagala, da se o odgovoru obeh ministrov opravi razprava. Če ne drugače, tudi zato, da pravzaprav vsi ugotovimo, da govorimo enak jezik, minister. Ne vem, ali se ne strinjate z menoj oziroma ne morete strinjati z menoj, ker prihajam iz opozicije. V končni fazi, govorila sva o enih in istih zadevah. Oba ugotavljava, da v teh težkih trenutkih... PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Jaz vas lepo prosim, da ne polemizirate v okviru tega postopkovnega predloga z ministrom, ker je svoje odgovoril, zdaj pa smo pri postopkovnem predlogu, ki ste ga že podali. Prosim, ne polemizirajte. MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS): Hvala lepa za opozorilo, predsedujoča. Želim samo obrazložiti, da sva oba z ministrom pravzaprav na istem stališču in razmišljava v enaki smeri. Ljudje v teh težkih trenutkih potrebujejo več, kot je zgolj zdravstvena oskrba oziroma postelja v domu upokojencev. In to jim trenutno nudi Hospic. Psihosocialno pomoč, ki na področju zakonodaje v naši državi ni ustrezno urejena. Zato jaz mislim, da je smiselno o tem opraviti širšo razpravo, tudi o tem, da bomo videli, v katero smer nas bo zapeljal nacionalni program na področju socialnega varstva ali na področju zdravstva v prihodnosti, ker je toliko bolj smiselno, glede na omejena finančna sredstva, s katerimi se srečujemo v naši državi. In samo še en podatek, da se bomo morda nehali sprenevedati, kako draga je sociala in kako drago je za državo delovanje te hiše. Na letni ravni potrebujejo zgolj in samo 450 tisoč evrov. Če je to preveč za državni proračun, potem je najbolje, da državo zapremo. Kot že rečeno, predlagam postopkovni predlog, da se o odgovoru ministra opravi širša razprava. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa za ta predlog. O njem bomo glasovali v okviru glasovanj v sredo. Sedaj pa je na vrsti mag. Truda Pepelnik z vprašanjem za ministra za delo. Izvolite. MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani! 37 DZ/VI/3. seja Na 5. redni seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide 6. septembra smo obravnavali Predlog zakona o osebni asistenci, ki ga je v zakonodajni postopek vložilo YHD - Društvo za teorijo in kulturo hendikepa na podlagi pet tisoč podpisov volivk in volivcev. Na seji odbora je bil sprejet sklep, da Predlog zakona o osebni asistenci ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Omenjeni sklep je bi izglasovan tudi na 6. redni seji Državni zbora 24. septembra. Na seji matičnega delovnega telesa je bil sprejet tudi sklep z naslednjo vsebino: "Odbor predlaga Vladi, da do konca leta pripravi usklajen predlog zakona o osebni asistenci." Spoštovani gospod minister: Sprašujem vas, kakšne aktivnosti potekajo na ministrstvu v zvezi s pripravo zakona o osebni asistenci? Predvsem pa me zanima: Ali bo predlog pripravljen pravočasno, tako da ga bo mogoče uvrstiti na dnevni red decembrske seje državnega zbora? Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Minister Vizjak, izvolite. MAG. ANDREJ VIZJAK: Na kratko je odgovor da na prvo. Na drugo pa je ne. Se pravi, ne decembra, bo pa pripravljen decembra, ne bo šel pa na decembrsko sejo. Zakaj? Predlog bo v skladu s sklepom matičnega delovnega telesa pripravljen decembra in tudi poslan v javno obravnavo. Jaz mislim da je prav, da se o takšnem predlogu tudi izrečejo vsi, ki jih to tangira in tudi hkrati podajajo na ta predlog pripombe. Vendar mi dovolite nekoliko več o tem. Osebna asistenca je ena izmed organiziranih podpor invalidom. Obstaja v Sloveniji, jo poznamo in se izvaja že vrsto let, financira pa se preko programskih sredstev ministrstva, Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in tudi lokalnih skupnosti. Zavedali smo se že v prejšnjem mandatu, da je treba pripraviti sistemsko rešitev, ki ne bo podvržena temu programskemu financiranju, zato je nastal predlog zakona v širši strokovni skupini, kjer je sodeloval tudi YHD. YHD se pravzaprav na koncu ni več strinjal s sklepi te strokovne skupine in je vložil s podpisi volivk in volivcev svoj zakon. Ta zakon je bil tudi v obravnavi in ste ga omenili. Mi imamo eno ključno težavo s tem predlogom zakona. To je, da nima nekega širšega soglasja tistih, ki jim je namenjen. Večina invalidskih organizacij se namreč ne strinja s to rešitvijo, zato tudi pozdravljam odločitev Državnega zbora, da je ta predlog zavrnil in da je dal ministrstvu nalogo, da pripravi novega, boljšega. Mi ga pripravljamo, v decembru bo tudi pripravljen in bo posredovan, kot sem omenil, v javno razpravo. Takrat se bodo strokovno in tudi interesno lahko o tem predlogu izmenjala stališča, kar pa ne pomeni, da ni urejeno tudi financiranje te iste storitve v prihodnje. In morebiti še nekoliko več o tem. Mi bomo zagotovili sredstva za nadaljnje nemoteno izvajanje osebne asistence v okviru programa Asistentka/ asistent bom za leti 2013 in 2014. Javni razpis je bil že objavljen na spletnih straneh Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje 9. novembra. Z razpisom so zagotovljena sredstva v skupni višini 5 milijonov evrov, ki bodo tudi omogočala zaposlitev približno 270 asistentom. Želim povedati, da kljub temu da je do sistemske rešitve še kakšen korak, imamo zagotovljena finančna sredstva in tudi financiranje v skladu z obsegom kot doslej. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Samo Bevk, vprašanje za ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Zvonka Černača. Izvolite. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Vlada Republike Slovenije je prejšnji teden sprejela dopolnjeni predlog proračunov za leti 2013 in 2014, skupaj z načrtom razvojnih programov do leta 2016. V zvezi s tem me zanima: Kateri so prednostni projekti na četrti razvojni osi v okviru proračunov za naslednji dve leti ter v načrtu razvojnih programov? Ali lahko za realizacijo teh projektov računamo na evropska sredstva? Na julijski izredni seji Državnega zbora je predsednik Vlade Janez Janša v okviru poročila o nedokončanih strateških državnih projektih izpostavil, da smo v tem času, ko je finančna suša in ko so investicijska sredstva omejena v glavnem na evropska sredstva, dolžni narediti vse, da odpravimo vse tiste ovire, ki onemogočajo ali pa otežujejo to, da bi vsaj ta sredstva koristno uporabili. Obenem pa je predsednik Vlade omenil, da je največ strateških zamud na področju prostora in infrastrukture, med drugim tudi v okviru četrte razvojne osi, to dodajam jaz, če omenim samo povezavo Cerkno-Gorenja vas, ki se v prostor umešča že od leta 2006 ali težave z odkupi zemljišč na trasi Želin-Most na Soči. Na moje podobno vprašanje junija letos ste spregovorili tudi o potrebah na področju modernizacije in nadgradnje državnega cestnega omrežja, da za letos načrtujete neke vrste nacionalni program za obdobje do leta 2020, v okviru katerega boste pripravili natančne terminske načrte in finančne resurse za izvedbo potrebnih in doslej načrtovanih projektov. Izpostavili ste tudi, da brez evropskih sredstev teh načrtov ne bo mogoče izvesti. Kateri so prioritetni projekti na področju četrte razvojne osi? Kako je s pripravo nacionalnega programa? 38 DZ/VI/3. seja Gospodu ministru Černaču se že vnaprej zahvaljujem za njegov odgovor. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala za vprašanje. Minister, izvolite. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje. Kar se tiče perspektive, ki se izteka, 2007-2013, smo pri načrtovanju in pri porabi tega denarja relativno omejeni, vsaj kar se tiče glavnega kohezijskega programa OP ROPI, kjer so bile nekako prioritete opredeljene v obdobju pred pričetkom mandata te vlade in smo jih tudi dolžni slediti. V okviru tega programa imamo največjo težavo na področju vlaganj v modernizacijo železniške infrastrukture, ker so projekti pripravljeni preslabo oziroma niso pripravljeni do take točke, da bi bilo mogoče projekte v tem obdobju nemoteno izvajati. Jaz sem na eni izmed prejšnjih sej povedal, da na tem področju, kar se OP ROPI tiče, je bilo do letošnjega leta porabljenih manj kot 20 % predvidenih sredstev, pa smo v bistvu v predzadnjem letu te finančne perspektive. V tem okviru smo pri prerazporejanju teh sredstev dokaj omejeni in moramo storiti vse, da bomo zagotovili prioritetno porabo na področja, za katera so bila ta sredstva tudi v okviru tega programa razporejena in namenjena. Kar se tiče področja cestne infrastrukture, je največjo težavo pri dinamiki, ki je bila predvidena, predstavljalo dejstvo, da so se v obdobju zadnjih dveh let številni gradbinci soočali s težavami in zaradi tega so bili nekateri projekti izvajani v drugačni časovnici, kot je bila prvotno predvidena. Tudi te težave v največji možni meri odpravljamo in računamo, da bomo na tem področju več kot počrpali vsa predvidena sredstva. Da pa v naslednji finančni perspektivi 2014-2020 ne bi v letu 2018 prišli v podobno situacijo, v kateri se nahajamo danes, in da bo mogoče koristiti sredstva v neki normalni dinamiki skozi celotno obdobje te finančne perspektive, je v zaključku ta program priprave razvoja investicij v prometno infrastrukturo, ki se je žal zavlekel bolj, kot sem si jaz sam to želel, ker sem ta problem podcenjeval, vendar pa bo zaključen do konca letošnjega leta, do konca letošnjega leta bo tudi v obravnavi v vladni proceduri. Namen tega programa je, da zagotovimo neko normalno dinamiko priprave projektov in tudi koriščenja sredstev zanje v tej finančni perspektivi in da tudi predvidimo tiste projekte, ki so dolgoročnejše narave in se bodo izvajali še po letu 2020 do leta 2030 in naprej. Glede konkretnih projektov na četrti razvojni osi. Največji projekt, ki se bo izvajal v prihodnjem letu, je rekonstrukcija glavne ceste Bača-Dolenja Trebuša, v dolžini približno 6 kilometrov in pol. Vrednost tega projekta znaša okoli 10 milijonov evrov. Razpis je v teku, tako da računamo, da bi se dela začela v prihodnjem letu. Glede na zahtevnost projekta bo sama izvedba trajala več kot leto dni. Potem je predviden projekt obvoznica Gorenja vas v dolžini približno 620 metrov. Vrednost tega projekta okoli 5 milijonov evrov. Tudi v okviru tega projekta načrtujemo razpis objaviti v začetku prihodnjega leta. Največji projekt v okviru teh razvojnih programov je pa rekonstrukcija glavne ceste Dolenja Trebuša-Želin na 11,2 kilometra dolgem odseku, kjer je predviden obseg sredstev v višini nekaj manj kot 30 milijonov evrov. Za izvedbo teh projektov predvidevamo tudi koriščenje sredstev iz skladov Evropske unije kakor tudi za izvedbo vseh ostalih projektov, ki bodo še sledili na 4. razvojni osi. Predvsem imam v mislih bodočo obvoznico, glede katere je zdaj v teku sprejemanje državnega prostorskega načrta, obvoznice Tolmin, potem rekonstrukcijo glavne ceste G 2-102/1038 Bača-Dolenja Trebuša in tudi to povezavo, o kateri ste, spoštovani poslanec, govorili, kjer pa je treba najti ustrezno rešitev z vidika poteka trase. Zaradi tega, ker te ustrezne rešitve še ni na vidiku, se ta umestitev nekako odmika, vendar sem prepričan, da z napori, ki jih bomo vložili v ta postopek, bomo ta okvir pripeljali do zaključka tudi v naslednjem letu. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Zahtevate dopolnitev? Izvolite. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Hvala za odgovor, gospod minister. Res bi apeliral, da bi se odločili, kaj s povezavo med Cerknim in Gorenjo vasjo oziroma Hotavljami. Ta odsek se v prostor umešča že od leta 2006, ko je bil minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Leta 2010 je Vlada na medresorskem, medministrskem usklajevanju sprejela oziroma potrdila najbolj optimalno traso, to je Sever 2, ki poteka po dolini Kopačnice. Predlagal bi, da se čim prej optimizirajo vse te variante in da se čim prej pripravi tudi idejni projekt za to traso, tako da bi lahko začeli črpati sredstva za ta projekt vsaj v naslednji finančni perspektivi. Poleg tega pa me zanima - če pa teh podatkov tu nimate, ker gre za podrobnejše projekte, pa bi prosil, če lahko to v pisni obliki storite: Kako je z umeščanjem obvoznic: Spodnja Idrija, Godovič, Hotedršica? Kdaj bo Direkcija za ceste začela z modernizacijo odseka med Idrijo in Spodnjo Idrijo? Ali so zapleti v zvezi s škofjeloško obvoznico že rešeni? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. 39 DZ/VI/3. seja Minister, boste pojasnili? Izvolite. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Glede slednjega je bil ponovno objavljen javni razpis. V teku je dokončna izbira izvajalca. Če ne bo kakšnih posebnih revizijskih zahtevkov in presenečenj, se bo ta projekt lahko nemoteno odvijal naprej, moram reči, da za približno tako investicijsko oceno, kot je bila na začetku opredeljena. Glede povezave Cerkno-Hotavlje. Poleg strokovnih argumentov, poleg izbire tras, ki sledijo nekim strokovnim izhodiščem, je pri umeščanju takih projektov izjemno pomembna tudi umestitev v okolje, ki ga taka trasa zadeva. Tudi zaradi tega je tako dolga časovnica v tem konkretnem primeru, kjer gre za različne interese v posameznih okoljih in različne predstave o tem, kaj naj taka komunikacija v bodoče pomeni. Vendar kljub temu - prej sem povedal, da računam, da bomo v naslednjem letu lahko na podlagi strokovnih argumentov in na podlagi uskladitve različnih mnenj tudi v lokalnih okoljih uspeli z optimizacijo ene izmed posameznih tras pripeljati ta postopek do zaključka. Glede konkretnih projektov: sicer jih imam tukaj, vendar bi potreboval nekaj časa, da bi pobrskal po datoteki, pa vam bomo odgovorili v pisni obliki. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Alenka Bratušek ima vprašanje za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Lep pozdrav vsem, še posebej ministru Žerjavu! Minister, kmalu bo leto dni, odkar ste minister na, po moji oceni, zelo pomembnem resorju. Zato vas sprašujem: Koliko novih delovnih mest je bilo v tem času ustvarjenih v Sloveniji? Tiste kabinetne lahko spustite. Je to 500, tisoč, 5 tisoč, 10 tisoč? Podatki, s katerimi razpolagamo, kažejo nekaj čisto drugega. To je, da je delovnih mest iz meseca v mesec ali pa iz dneva v dan manj. Verjamem, da se še spomnite tiste vaše izjave, da ne Vlada ne vi niste Božiček - kar seveda vemo, da niste -, a ko smo govorili o reševanju Primorja in o, skupaj s podizvajalci, nekaj več kot 3 tisoč delovnih mestih, upam, da poznate podatek, da je Slovenijo v letošnjem letu, mislim, da do konca septembra, zapustilo eden ali dva manj kot 8 tisoč ljudi; 8 tisoč mladih, visoko izobraženih ljudi, za katere je Slovenija plačevala šolanje, je Slovenijo zapustilo, ker v njej ne vidijo bodočnosti, nimajo se kje zaposliti. Mislim, da vam je zadnjič tudi vrh gospodarstva povedal nekaj zelo podobnega. Ne strinjam se z odgovorom ali pa z izjavo predsednika Vlade, da so sindikati govorili nekaj povsem drugega, kot so govorili gospodarstveniki; vsi vam razlagamo, da so v tem trenutku nova delovna mesta najpomembnejša, da nas nobena reforma, ki jo pripravljamo, ne bo rešila iz te krize, če ne bo novih delovnih mest. Se pravi: Koliko jih je bilo do danes ustvarjenih in kakšni so vaši načrti za naprej? PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite, minister Žerjav. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Koliko jih je bilo do danes ustvarjenih, tega podatka nimam, vem pa, glede na to, da se število brezposelnih bistveno ne spreminja, da jih je najbrž bilo toliko ustvarjenih, kot jih je tudi na portalu, glede na to, da se število brezposelnih bistveno ne spreminja. Sicer pa je bilo danes že rečeno, da Vlada pelje aktivnosti v dveh smereh. Ena smer je seveda konsolidacija javnih financ, ki je tako napadena, češ da varčujemo preveč, pa mimogrede, tudi Hollande je v zadnjem času prišel do spoznanja, da brez varčevanja na eni strani ne bo šlo. Na drugi strani pa peljemo mnoge aktivnosti v zvezi z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti, ki jih delimo približno v dve smeri, ponovno. Ena je ta normativni del, torej ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, ki jih je kar nekaj tudi v tem trenutku na mizi, so pa zelo pomembni in upam, da jih bomo s skupnimi močmi vendar uspeli razrešiti za dobro slovenskega gospodarstva -na tem področju bomo nadaljevali tudi v prihodnje. V petek na seji Odbora za gospodarstvo, ko smo obravnavali probleme v gradbeništvu, sem že dejal, da pripravljamo novi, četrti paket, ki ga bomo skupaj z zbornicami poskušali tudi vsebinsko opredeliti in zato bomo dinamiko sprejemanja paketov nadaljevali tudi v prihodnje. Ampak moje težišče današnjega odgovora vam temelji na investicijah; investicije so tiste, ki so ključne. Tu imamo dvoje vrst; ene so investicije v realnem sektorju in tukaj bi želel podati nekaj konkretnih podatkov. Na zadnji razpis o tujih neposrednih investicijah smo potrdili 15 investicij v vrednosti, približno, nekaj manj kot 37 milijonov evrov, ki bodo ustvarile 507 delovnih mest. Podprli smo praktično vse investicije, ki so dobile podporo skozi komisijo, ki je to pregledovala. Vse so dobile tudi podporo in mislim, da je prav tako. V skladu s posebnim postopkom Zakona o spodbujanju tujih neposrednih investicij imamo v obravnavi v tem trenutku štiri velike investicije, ki v vsoti pomenijo več kot 750 milijonov evrov, ki bodo predvidoma ustvarile tisoč 500 do dva tisoč delovnih mest, ampak te zadeve so še v postopku in ne bi želel prejudicirati, da je to že realizirana zadeva ali kakor koli. Pomembno je, da interes tujih neposrednih investitorjev za investicije v Sloveniji obstaja. Seveda nam politična stabilnost pri pridobivanju teh investicij 40 DZ/VI/3. seja ne pomaga in je prej ovira, kot to, da bi se tuji investitorji odločali za investiranje v Sloveniji. Kot ste najbrž opazili, se tudi samoiniciativno spuščam v to, da bi pridobil kakšno tujo neposredno investicijo na področju avtomobilske industrije, pri eni nisem uspel, pri drugi bo treba še marsikaj storiti, da bi se morebiti zgodila, ampak tudi tukaj nam ne gre na roko politična nestabilnost. Tudi v petek sem imel v pisarni dva investitorja, ki se zanimata za tujo neposredno investicijo v Sloveniji. Skratka, interes za to je. Kar pa se tiče javnih investicij, in jih razdelim na velike in majhne, tako imenovane majhen javne investicije, kot smo sešteli vrednosti iz proračunov za leto 2013 in 2014 investicijskih sredstev, ki so več ali manj vse gradbene investicije, je vrednosti namenjenih sredstev za več kot milijardo. Tako seveda bodo investicije v javno infrastrukturo. Problem, ki je v tem trenutku, so velike javne infrastrukturne investicije, ki so, jasno, povezane s problematiko umeščanja teh objektov v prostor. Verjamem, da bo kolega minister na infrastrukturi storil... /znak za konec razprave/... še in še več, da bodo te čim prej umeščene. Kot veste, v tretjem... - bom potem nadaljeval. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Imate dopolnilno vprašanje oziroma boste za pojasnitev zaprosili? Izvolite. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Spoštovani minister! Vesela sem, da ste končno tudi vi rekli, da je varčevanje na eni strani in da je treba še kaj drugega, ker do zdaj smo poslušali samo in izključno: varčevanje. Kako se zmanjšuje število zaposlenih ali brezposelnih - temu bom rekla statistična telovadba, kako nekoga izbrišeš iz seznama. Dejstvo je, da je brezposelnih in lačnih v naši Sloveniji na žalost vedno več. 200 ukrepov, 3 paketi - zaenkrat, na žalost, ni učinka. Bom čez leto ali čez pol leta, če boste še minister, preverila, koliko novih delovnih mest bo takrat ustvarjenih, vseeno pa bi kakšno številko pričakovala tudi danes. Da ne boste mislili, da mi samo pametujemo kar tako, vam bom prebrala citat: "Velika recesija, ki se je začela leta 2007, traja že pet let," - 2007, ne 2009, 2007 - "in traja že pet let. Njenega konca pa še ni videti. Vedno manj je delovnih mest in vedno več je brezposelnih. To je tragedija. Naj jo kar tako sprejmemo? Ne!" Glasno odgovarja ameriški ekonomist in Nobelov nagrajenec Paul Krugman. Takšne situacije poznamo in vemo, kako jih rešiti. Za ukrepanje nam manjka samo politična volja. Obstaja tudi knjiga. Absolutno je varčevanje pomembno, ampak še veliko več pomembnih stvari je pred tem, spoštovani minister, če želimo res rešiti naše gospodarstvo in ustvariti nova delovna mesta. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. To je bil sicer komentar, ampak vseeno, minister Žerjav, izvolite še za dopolnitev. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Jaz sem tudi vesel, da ste danes povedali, da je varčevanje vendar pomembno in potrebno. Brez tega seveda konsolidacije javnih financ v nobenem primeru ne more biti, ker je treba na obeh straneh delati, to ste danes vi tudi potrdili in prav je tako. Dobro veste, ko govorimo o učinkih posameznih ukrepov, posameznih sprememb zakonov - in o tem vi še posebej dobro veste, glede na to, da ste dolgo delali v javni upravi, na Ministrstvu za finance, tudi pripravljali, najbrž sodelovali pri kakšnem zakonu -, da je potreben čas za to, da lahko ocenjuješ posamezne učinke posameznih zakonov. Denimo, če govorimo o zakonu, ki je bil po moji oceni zelo pomemben ravno za privabljanje tujih investicij, o zakonu o spremembi davka od dohodkov pravnih oseb, bo ta učinek - veste, kdaj? Takrat, ko bo leto zaključeno in takrat bodo lahko tudi upoštevali olajšave, ki so bile uvedene in tako naprej. Ampak, poglejte, kaj sem želel povedati. Govoril sem o velikih infrastrukturnih projektih in o problemu umeščanja v prostor. Naj poudarim, da smo v tretjem paketu predvideli sprejem 10 državnih prostorskih načrtov, da se tu marsikaj premika in da zadeve definitivno tečejo hitreje, ker je to tista osnova, da se sploh lahko začnemo pogovarjati o tem, da bomo začeli graditi velike infrastrukturne projekte, seveda potem sledi priprava dokumentacij in vse skupaj, ampak problem, ki ga pa še vedno imamo in ni razrešen do konca, je pa vprašanje investiranja. Avtocestni križ smo financirali na začetku izključno iz državnega proračuna, ker je zadeva tekla prepočasi in ker so bili prometni problemi preveliki, smo spremenili financiranje in smo šli na financiranje s krediti. Težave, ki so, jih čutimo in jih bo treba v prihodnjih letih reševati. Tudi zaradi tega ne vidim nobene možnosti, da bi velike infrastrukturne objekte, če hočete drugi tir, financirali izključno z zadolževanjem, ampak z nekim sistemom, v vsakem primeru nekim novim sistemom financiranja. Kot veste, se tudi v tej smeri pripravlja možnost preverjanja oddaje slovenskih avtoceste v koncesijo, da bi posledično prišli tudi do kapitala za izgradnjo kakšnih od razvojnih osi. Če potegnem pod črto, nadaljevali bomo s frekvenco sprejemanja paketa za spodbujanje gospodarske rasti. Upam, da bo pri tem čim manj blokad. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Postopkovni predlog. Izvolite. 41 DZ/VI/3. seja MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS PS): Če je treba že tako po vrsti začeti, čeprav nikjer ne piše, skladno z drugim odstavkom 246. člena, predlagam, da o tem, koliko novih delovnih mest je bilo v času ministra Žerjava ustvarjenih, opravimo razpravo. Dejstvo je, da tega odgovora danes nismo dobili. Minister se bo do naslednjič mogoče lahko pripravil, pa nam povedal številko. Sem pa vesela, da je minister jasno in glasno povedal, da je za ustvarjanje novih delovnih mest poleg varčevanja potrebno še bistveno kaj drugega. Minister, mogoče bi bilo namesto treh paketov in 200 ukrepov, pa zdaj četrti ukrep, ne vem, s 100 ukrepi, mogoče narediti pet ali pa deset takšnih ukrepov, ki bodo imeli takojšnje učinke. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. O vašem predlogu bomo glasovali v okviru glasovanj. Naslednji pa je z vprašanjem na vrsti gospod Žveglič. Ima vprašanje za ministra za pravosodje in javno upravo. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister! Trenutno stanje naših javnih financ je alarmantno, zato je treba z različnimi ukrepi čim bolj poseči v zmanjševanje proračunskih odhodkov, tudi v stroške dela javnih uslužbencev. Med te spadajo tudi stroški prevoza na delo, v katerega je sicer delno že posegel Zakon za uravnoteženje javnih financ. Vendar je bolj kot znižanje višine povračila stroškov prevoza na delo problematična njegova zloraba, saj še vedno precej javnih uslužbencev izkorišča povračilo stroškov prevoza na način, da kot podlago za obračun stroškov prijavijo naslov prebivališča, ki je bolj oddaljen od mesta opravljanja dela, in ne tistega naslova, s katerega v resnici prihajajo na delo. Kljub temu da je v Zakonu o delovnih razmerah jasno določeno, da delavec, tudi javni uslužbenec, pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi jamči, da so podatki o naslovu, od koder se vozi na delo, točni in popolni. V nasprotnem primeru sledijo sankcije, tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. V preteklosti je že sicer prihajalo do primerov, ko je bila najbolj skrajna možnost, torej prekinitev pogodbe o zaposlitvi in vračilo preveč plačanih prejemkov pri nekaterih javnih uslužbencih že realizirali, vendar je število takšnih primerov glede na število vseh zaposlenih v javnem sektorju izjemno nizko in po mojem mnenju ne odraža dejanskega stanja. Nikakor ne trdim, da se goljufa na vseh koncih, vendar sem trdno prepričan, da je zlorab veliko več kot primerov dejansko ugotovljenih nezakonitosti, zato je treba na temu področju nedvomno poostriti nadzor. Spoštovani gospod minister, sprašujem vas: Kolikšna je bila letna višina proračunskih sredstev namenjenih povračilu stroškov prevoza na delo za javne uslužbence v letu 2011 in koliko ocenjujete, da bo do konca leta 2012? Koliko primerov zlorab na področju povračila stroškov za prevoz na delo je bilo v javnem sektorju ugotovljenih v letu 2011 in 2012? Kakšne sankcije so doletele kršitelja? Ali in kako boste poostrili nadzor nad tem, ali javni uslužbenci dejansko prihajajo na delo z naslova, opredeljenega v izjavi za uveljavljanje pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela? Ali boste poostrili sankcije za kršitelje? Kako boste racionalizirali prevoze javnih uslužbencev, zaposlenih pri nekaterih državnih organih, MORS, MNZ, policija, ki se na delo vozijo iz kraja, oddaljenega sto kilometrov in več, ter so tako upravičeni do izjemno visokih povračilih stroškov za prevoz na delo? Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Dr. Senko Pličanič, izvolite. DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Dober večer vsem prisotnim poslankam, poslancem! Bom šel kar po točkah, tako kot ste me vprašali. Najprej, kakšna je višina proračunskih sredstev, namenjenih povračilu stroškov prevoza na delo v letu 2011, in kakšna je predvidena višina v letu 2012? Masa izplačil za celotni javni sektor v letu 2011 je 131,5 milijona evrov, ocena mase izplačil spet za celotni javni sektor za leto 2012 pa 117 milijonov evrov, to je 11 % manj. To znižanje, torej ocena znižanja temelji na znižanem številu zaposlenih v javnem sektorju in tudi drugačni ureditvi povračila stroškov za prevoz na delo v Zakonu o uravnoteženju javnih financ. Ko gre za vprašanje številka dve, koliko primerov zlorab na področju povračila stroškov za prevoz na delo je bilo v javnem sektorju ugotovljenih v letih 2011 in 2012, moram povedati, da ministrstvo, ki ga vodim, teh evidenc nima. Torej nima zakonske podlage za to, da bi takšne evidence vodilo, tako da žal tega podatka ne morem posredovati. Naslednje vprašanje je bilo, ali bomo poostrili nadzor nad tem, ali javni uslužbenci dejansko prihajajo na delo z naslova, opredeljenega v izjavi za uveljavljanje pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela. Kot veste, ta nadzor in tudi siceršnjo evidenco morebitnih kršitev te pravice in teh izplačil izvaja vsak organ za sebe. Še enkrat ponavljam, da MPJU ne zbira teh podatkov in zato, kot sem že prej povedal, teh evidenc nima in tudi nima vpogleda v to, kako posamezni organi izvajajo nadzor. Nadzor nad tem vprašanjem, torej ali nekdo v resnici živi tam, kjer je navedel, da živi, in je navedel tudi tisto lokacijo, ki jo je, zato da bi 42 DZ/VI/3. seja potem bil upravičen do tega plačila, je v praksi najbolj učinkovit s pomočjo zasebnih detektivov. Imamo Zakon o detektivski dejavnosti, ta zakon to ureja. Vem, da se nekateri organi, tako v javnem sektorju kot tudi v zasebnem sektorju, poslužujejo te možnosti, tudi ko gre za ugotavljanje drugih zlorab, recimo odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti in tako naprej. Vendar pa je, kot rečeno, ta nadzor prepuščen organom samim. Tako moram reči, da resor, ki ga vodim, niti nima nekih takšnih pristojnosti, na podlagi katerih bi lahko kako drugače ta nadzor urejali. Podobno velja tudi za vprašanje sankcioniranja morebitnih kršitev. Mislim, da javna uprava pozna nabor sankcij, ki je dovolj širok - če imate kakšen predlog, kako bi se ga dalo še dopolniti, vas bom z veseljem poslušal in potem tudi torej o tem razmislil. Zaenkrat so pa sankcije, če začnemo pri najhujšem: najhujša sankcija je kaznivo dejanje goljufije, če bi neko dejanje nekega javnega uslužbenca izpolnilo takšne znake. Potem pa sankcije, ki ste jih deloma že vi omenili, ena je disciplinska odgovornost in posledično odpoved pogodbe o zaposlitvi, potem dolžnost zaposlenega, da vrne znesek preveč izplačanih prejemkov, potem je tukaj še odškodninska odgovornost, dve vrsti... Mislim, da je ta nabor kar širok, pomembno ga je uveljaviti v praksi, vem pa, tudi iz tega opomnika, ki so mi ga strokovne službe pripravile, in iz razgovora s svojimi sodelavci, da je precej težko to v praksi nadzirati, torej te morebitne zlorabe. Ko gre za zadnje vprašanje, kako bomo racionalizirali prevoz javnih uslužbencev, zaposlenih pri nekaterih državnih organih, točno ste imeli v mislih Ministrstvo za obrambo in vojsko, pa Ministrstvo za notranje zadeve in policijo v tem okviru, ki se na delo vozijo iz krajev v oddaljenosti 100 kilometrov in več in so tako upravičeno do izjemno visokega povračila stroškov za prevoz na delo in z dela, naj najprej posredujem podatke o znesku, o masi izplačil teh stroškov, ki gredo iz proračuna za mNz in policijo. Tukaj imamo za lansko leto 18,9 milijona, za leto 2012 16,3 milijona; pri MORS lansko leto 24 milijonov, letošnje leto 21 milijonov, ko pa gre za dokončen odgovor na to vprašanje, bom pa izkoristil potem čas, ki ga bom imel, če ga bom imel potem na voljo. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite, gospod Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za odgovor. Ne gre za to, da javnim uslužbencem ne bi privoščil višjih plač, bolj skrbi to, da jih imamo dvoje vrst; tiste, ki pošteno prijavijo, kje živijo, in tiste, ki ne. In to ni prav in to tako ne gre. Bi pa dejal še nekaj. Za lansko leto je bilo to 131 milijonov evrov. Potniški promet na Slovenskih železnicah ima bruto prometa na letni ravni manj kot 90 milijonov in zato mislim, da ker smo pač poleti, mislim, da julija, v Državnem zboru že sprejeli novelo Zakona o prevozih v cestnem prometu, s katero se je preneslo sredstvo za subvencioniranje prevozov dijakov in študentov pod eno streho, ponudniki storitev javnega prevoza pa dobijo sredstva iz naslova subvencij neposredno od države, me zanima, spoštovani minister: Ali morda sami ali v povezavi z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor razmišljate o podobnem sistemu subvencij tudi za javne uslužbence? V povezavi s tem, kar sem prej rekel - 131 milijonov, kompleten potniški promet, na Slovenskih železnicah pa manj kot 90 milijonov evrov. S tem bi razbremenili tudi kakšno cesto, proračunske izdatke, pa tudi negativni vplivi na okolje bi bili manjši. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. To je bil nek dodaten predlog in dodatno vprašanje, pa vendarle. Dr. Pličanič, izvolite. DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Najprej bi samo še dopolnil odgovor na zadnje vprašanje, zakaj se tako visoka masa sredstev namenja za plačilo tovrstnih stroškov v vojski oziroma na MORS in v policiji oziroma na MNZ. Tu je odgovor povezan s kadrovskimi kapacitetami obeh segmentov, ki so takšne, da so v določenih delih Slovenije večje kot v drugih; torej na vzhodnem delu Slovenije je več razpoložljivega kadra kot v zahodnem delu in po informacijah, ki sem jih dobil od strokovnih služb, je takšno dejansko stanje in tukaj se zaenkrat kaj dosti ne da narediti. Ko pa gre za predlog, ki ste ga zdaj nazadnje dali, pa naj povem, da smo že v okviru priprave Zakona o uravnoteženju javnih financ razmišljali o drugačnih načinih ureditve tega vprašanja, tudi o takšnem, ki ste ga zdaj predlagali. Sam ga absolutno podpiram in če bo dovolj volje in dovolj strinjanja v koaliciji - in upam, da tudi v opoziciji -, bomo tudi v takšno spremembo šli. Tako sprejemam in pozdravljam vaš predlog. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Alojzij Potočnik, vprašanje za ministra za finance. ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani minister! Da obstajajo zapleti, če tako rečem, z novim informacijskim sistemom, je znano že vsaj leto dni, vendar se je pač pričakovalo, da se bodo, podobno kot pri takih projektih poteka, težave sčasoma odpravile, a se niso. Odtlej so zapisi o posledicah težav z informacijskim sistemom razkrili marsikaj. Naj omenim samo 43 DZ/VI/3. seja težave z razvrščanjem prihodkov na vse štiri blagajne, na državo, lokalne skupnosti, zdravstveno in pokojninsko blagajno, pa grožnja z neizplačevanjem plač v zdravstvu, ki se še kar polemično nadaljuje, kakor spremljam zadnje dva, tri dni, in ne nazadnje iskanje domnevnih krivcev o polemiki, če tako rečemo, hišnih informatikih. Kar pa se mi zdi še najpomembnejše, pa je, da so se oglasili tudi v Zbornici računovodskih servisov, ki dnevno komunicirajo z Davčno upravo Republike Slovenije, in našteli ter našli vrsto napak. Lahko bi še kaj našel, pa je seveda že dovolj. Sprašujem vas, spoštovani minister: Kakšno je stališče vašega ministrstva do teh vprašanj? Kakšne ukrepe ste že izvedli ali pa jih še načrtujete? Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Dr. Šušteršič. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Hvala za vaše vprašanje. Stališče ministrstva je, da gre za realne probleme, ki dejansko obstajajo in si tudi prizadevamo za njihovo reševanje. Kar nekaj časa smo porabili za to, da smo skupaj z Davčno upravo ugotovili - mislim, ne da smo mi ugotovili, ampak da smo tudi mi njih prepričali v ta problem, dejansko obstaja, da to ni nekaj, kar bo minilo zelo na hitro, ampak da je treba to aktivno reševati. Vemo pa vse tisto, tudi tisto, kar ste omenili glede napak pri razporejanju sredstev, ki se zberejo z javnimi dajatvami v različne blagajne. Tudi to nam je na ministrstvu znano oziroma smo opazili, da tukaj prihaja do neskladij. Že aprila in marca nas je tudi finančna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je bil na koncu sicer nekoliko presenečen, na to opozarjala, mi smo pa rabili kar nekaj časa, da smo tudi pri Davčni upravi dosegli, da so se s problemom začeli ukvarjati tako, kot je potrebno. Ocenjujem, da se v zadnjem času temu problemu posveča več pozornosti. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja je vendar sprejel nekaj ukrepov, med drugim je zamenjal ključne ljudi, ki vodijo te projekte ali pa so jih vodili doslej, tako na področju informatike kot na samem projektnem vodenju. Kolikor mi je znano, bodo ti ljudje ostali v okviru Davčne uprave. To je odločitev, v katero se jaz kot minister težko spuščam, sam bi morda v kakšnem primeru ravnal drugače, vendar je vršilec dolžnosti generalnega direktorja s tem tudi sam prevzel neko odgovornost, če zadeve v prihodnje ne bodo ustrezno rešene. Na novinarski konferenci je bilo tudi jasno sporočeno, da se Davčna uprava zaveda teh pomanjkljivosti, da jih poskuša reševati vsaj načelno na način, ki bo do zavezancev nekoliko prijaznejši, kot bi bil, kadar bi lahko utemeljeno domnevali, da gre za dejanska neplačila. To se pravi, poskuša se ugotavljati dejanska stanja, morebitne napake odpravljati. Jaz sem tudi pozval Davčno upravo, da to počne na način, kjer ne predpostavlja vnaprej, na kateri strani je krivda, ali je krivda na strani evidence ali na strani zavezancev. Načini za takšno prijaznejše reševanje obstajajo. Upam, da se bo tudi v praksi to tako dogajalo - vsaj tako nam je bilo zagotovljeno s strani Davčne uprave, da bo - in upam, da se bodo tega držali, če ne, pa dobimo zelo hitro kakšne e-maile in podobna obvestila. Na to tudi sproti opozarjamo, ko še prihaja do težav tudi tam, kjer je bilo morda mišljeno, da so že odpravljene. Naročil sem tudi in bilo mi je zagotovljeno, da bo tako narejeno, da če bo ugotovljeno, da je prišlo do napak tudi na strani izvajalca pogodbe za ta informacijski sistem, da se potem ugotavlja tudi odgovornost, morda tudi odškodninska odgovornost ali redefinira pogodba. Ukrep, ki smo ga prejeli že zgodaj na začetku mandata, je bil, da smo zaustavili načrte, da se nadaljuje z drugo fazo tega projekta, na žalost in začasno zaradi tega, ker se zavedam pomembnosti informacijske tehnologije, ampak vendar je bila naša ocena, da najprej je treba sedanjo fazo konsolidirati in šele potem nadaljevati z naslednjimi koraki, ki so sicer pomembni. Mislim, da sem glede ukrepov odgovoril. Kar se tiče teh ugotavljanja napačnega razporejanja sredstev med blagajnami, mislim, da smo to sedaj uspešno rešili, da so evidence boljše. Prišlo je tudi že do vračil oziroma popravljenih knjiženj, tam kjer je bilo to potrebno. Tako bomo vsaj na koncu leta imeli tudi neke realne izkaze primanjkljajev v proračunu in tudi v drugih javnih blagajnah. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Darko Jazbec, vprašanje za ministra za zdravje gospoda Gantarja. DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, posebej ministrom! Moje vprašanje je lažje, kot je odgovor, ampak vseeno me orientacijsko zanima. Za naše zdravstvo bi rekel, da je kar odlično, glede na to, koliko namenimo po posamezniku za zdravstvo, pa koliko dobimo od tega sistema. Smo nekje 20, 25 % pod povprečjem po tem, koliko denarja namenimo na posameznika, gledano v EU. Nemčija, Avstrija, namenjata kar dvakrat toliko, ampak pacienti ne dobijo dvakrat toliko. Tako imamo v resnici kar odličen sistem, vendar - kaj se zdaj dogaja? BDP kar vztrajno pada, potrebe v zdravstvu se večajo, z ZUJF in drugimi varčevalnimi ukrepi smo prišli kar na, recimo, rob propada glede finančne stabilnosti, pa še prihodek je manjši zaradi manjšega števila zaposlenih. Tako smo v situaciji, kjer so skoraj 44 DZ/VI/3. seja vse bolnišnice, večina, mislim, da jih je kar 18 v rdečih številkah, 1/3 zdravstvenih domov je že v izgubah, proračun tudi nima viška denarja, za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije smo tudi slišali, da je v izgubi. Torej nikjer denarja ni. Mogoče edino ti območni zavodi za zdravstveno varstvo še poslujejo pozitivno, zato upam, da ne bomo tam spreminjali stvari, kjer edino ni problemov. Vse to se prenese sedaj na dobavitelje. Kaj se dogaja? Zadnjič sem se pogovarjal z večjimi grosisti na področju farmacije in so dejali, da pet do šest mesecev ne dobivajo plačil, potem pa izvajajo blokade računov in se nekaj nakaže. Druga velika firma, ki uvaža kirurške materiale iz Švice, je dejala, da so morali najeti 200 tisoč evrov kredita, da so lahko svojim izplačali terjatve. Če se bo to nadaljevalo, bodo draga zdravila, boljši materialni zapustili ta trg. V povezavi s tem me zanima še vaše mnenje glede tega zakona za izvrševanje proračuna, kjer naj bi direktorji plačevali to smešno kazen, 10 tisoč evrov, ker dejansko gre za sistemski problem. Vi veste, da ob teh pogojih praktično zdaj nobena bolnišnica ali drugi zdravstveni zavod ne more... /znak za konec razprave/ Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Minister Gantar. TOMAŽ GANTAR: Hvala za vprašanje. Dejansko gre za pomembno vsebino in tudi v resnici veliko tega, kar ugotavljate, drži. Dejstvo je, da se problemi pri financiranju zdravstva pojavljajo že kar vrsto let in da so zdaj pač prišli na neko stopnjo, ki je vedno težje obvladljiva. In sicer prihaja do razkoraka v osnovi iz enostavnega razloga, da na eni strani imamo vedno večje potrebe, tudi po sredstvih, ne samo po zdravljenju, bodisi zaradi demografskih struktur, novih zdravil, aparatur in podobnega, kar se dogaja v vseh državah. Na drugi strani pa smo soočeni z dejstvom, da je prihodek oziroma da so prispevki v to zdravstveno blagajno limitirani in omejeni. Ta razkorak se že vrsto let veča in zaradi tega je že v lanskem letu prišlo do prenosa 41 milijonov v letošnje leto, nakar smo sprejeli Zakon o uravnoteženju javnih financ, kjer smo poskušali, mislim, da tudi do tega trenutka naredili na način, da samih pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja nismo zmanjševali, so se pa ponekod podražile. Ni pa to dovolj. Namreč, glede na makroekonomske kazalce, se je tam prihodek v zdravstveno blagajno, priliv, še zmanjšal v temu drugemu delu leta. Rezultat tega bo še večji primanjkljaj ob koncu leta in za piko na i se tukaj pojavlja še napaka v Dursu, kjer je mogla zdravstvena blagajna vrniti še dodatnih 37,6 milijona. Dejstvo je, da so bolnišnice v zadnjih letih, 2009, 2010, v letošnjem letu morale na račun znižanja cen privarčevati preko 300 milijonov evrov in da sem tudi jaz zagovarjal, da na enak način naprej ne bo več šlo. Zdaj smo na točki, ki sicer, če gledam same podatke, v bistvu izgleda manj kritično, kot je v resnici. Namreč, v istem času sta bili lansko leto po devetih mesecih v izgubi dve bolnišnici manj kot letos. Če gledamo to, ni tako velik izpad, zdravstveni domovi so le večinoma pozitivni. Na drugi strani se pa ta vrednost povečuje, skoraj se je podvojila v prvih devetih mesecih, bila je 22,7 milijona in tu direktorji v resnici zelo velikih rezerv nimajo več. Veliko je bilo narejenega v preteklih letih in mislim, da je zdaj na vrsti odločitev, bodisi da se izpeljejo sistemske spremembe bodisi da se zmanjšujejo pravice. Mislim, da ne pride v poštev zmanjševanja pravic za naše državljane, kar pa pomeni, da sistemske spremembe so potrebne. Direktorji na eni strani nimajo v rokah dovolj vzvodov, plače so enake za vse, v bistvu velja neke vrste uravnilovka, odločanje je omejeno, možnosti ukrepanja so omejene, torej je njihovo delo tudi omejeno glede tega, s čimer razpolagajo, in zato se mi zdi tudi ukrep, ki ste ga omenili, plačilo kazni ob negativnem poslovanju - to je seveda moje osebno mnenje -, da je nesmiseln in krivičen, ker v resnici nimajo veliko možnosti na razpolago. Kjer pa vidim večjo težavo, pa je, na kakšen način se bomo lotili racionalizacije. Omenili ste Zavod za zdravstveno varstvo, kjer poskušamo zagotavljati le dodaten denar na račun racionalnejšega dela brez ukinjanja zavodov za zdravstvo. Lahko si predstavljam, da ko bomo predlagali ukrepe v bolnišnicah v okviru mreže zdravstva, da bo polemika še bistveno bolj sporna in napeta. Obstaja možnost višanja prispevne stopnje, ki je po mojem mnenju v tej situaciji bolj teoretične kot praktične narave oziroma izvedljiva zaradi težav gospodarstva, to je ena možnost. Na prihodkovni strani je še ena možnost izenačevanja prispevnih stopenj, širjenja prispevnih stopenj, kar bo imelo tudi velike posledice, in kot rečeno, košarica pravic in organizacija in vodenje. Za kaj se bomo odločili, je tudi stvar skupnega dogovora, ker mislim, da za takšno stvar je potreben. Ker je čas omejen, zaenkrat hvala, bom še nadaljeval potem. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Vidim, da gospod Jazbec zahteva dopolnitev odgovora. Izvolite. DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala lepa. Pa nisem niti mislil neko posebno dopolnitev ampak, da izkoristim priliko za podvprašanje, ker tega problema ne boste mogli reševati brez širšega dogovora in konsenza tudi znotraj Vlade, če govorimo o sistemskih rešitvah. Sprašujem pa vas: 45 DZ/VI/3. seja Ali imate občutek, da Ministrstvo za finance, ki je tukaj ključno, sploh razume ta problem glede nujnosti reševanja tega? Ker iz tega, kar se je dogajalo v preteklih dnevih, nimam občutka, da minister za finance sploh, kako bi rekel, kaže primeren odnos do vašega resorja. Ker v temu primeru, kar se je zgodilo z Dursom, kjer je krivec, se ve, za to zmedo Durs, je odgovoren minister za finance. Videli smo, da je šlo za obnašanje, da je napad najboljša obramba, in je bilo z Ministrstva za finance vse zvrnjeno na vaš resor. Sam vidim tudi malo arogantno obnašanje in me zanima: Ali pri reševanju tega problema z ministrom za finance sodelujeta? Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dobro. Vseeno bom komentirala. Gospod Jazbec, vi ste sami zelo prostodušno priznali, da gre za eno majhno, lahko podvprašanje, ne pa za dopolnitev. Mi smo se pogovarjali na kolegiju o spoštovanju poslovnika in vas moram opozoriti vseeno, da ste tokrat tudi vi kršili poslovnik. Vseeno, izvolite, minister Gantar, če imate kakšen odgovor, pa prosim. TOMAŽ GANTAR: Težko bom rekel, da odgovor. Poglejte, predvsem bi želel, in tudi v tem okviru se pogovarjamo s kolegi ministri, da bi razumeli in vedeli, da zdravstvo varčuje že več let v nasprotju z marsikaterim drugim sektorjem, da je bilo dejansko odvzetih preko 300 milijonov že v preteklih letih in da se pojavi, če ne bo sistemskih sprememb, dejansko lahko dosti drastičen scenarij, kaj se bo dogajalo naprej. Konec lanskega leta je bilo zdravstvo dolžno dobaviteljem zdravil in materialov preko 70 milijonov evrov, v letošnjem letu bo ta številka bistveno višja. Tu časa na razpolago več ni, da je pa to vprašanje, ki ga je težko doreči, je pa dejstvo, da se ga toliko let ni rešilo, ni sprejelo. S kolegom Šušteršičem se bova sigurno usedla, da poskušava najti tiste sprejemljive rešitve, ki bi prišle v tem primeru v poštev. Je pa dejstvo, da jaz zagovarjam poseben pomen zdravstva, ki ni čisto enakovreden vsakemu resorju, kar verjetno vsak od kolegov tudi zagovarja. Ampak le mislim, da tu moramo v nekem dogovoru najti rešitev, da gre za eno ključnih vprašanj, in mislim, da bomo tudi v naslednjem mesecu še veliko diskusij imeli na to temo znotraj koalicije, in potem verjetno tudi med vami, da sprejmemo rešitev, ki bi bila za bolnike čim boljša. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Postopkovni predlog, predvidevam. Izvolite. DARKO JAZBEC (PS PS): Ja, pravilno predvidevate. Predlagam, da se o tem odgovoru opravi širša razprava. Sicer pa ne vidim, kje je bil kršen poslovnik, ker je treba samo razumeti to vsebino, se popolnoma naveže na prejšnji odgovor. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Potem bo treba še enkrat skrbno prebrati poslovnik. Dodatnih vprašanj ni, ampak je samo dopolnitev odgovora - za drugič. Naslednji na vrsti je gospod Franc Jurša. Vprašanje za ministra Vizjaka. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Z moje strani velja lep pozdrav vsem navzočim v dvorani. V prejšnjem tednu smo v Državnem zboru na 20. izredni seji obravnavali Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pri katerem smo mi, pa še nekateri drugi, tudi ministrstvo, govorili tudi o čiščenju pokojninske blagajne. Pokojninska blagajna je obremenjena z različnimi zadevami, med drugimi so tudi v njej vključeni stroški delovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Mi smo mnenja, da se ti stroški morajo kriti iz proračuna Republike Slovenije, ne pa iz plačanih prispevkov, ki se plačujejo v pokojninsko blagajno. Minister je verjetno odgovoril, ja, saj plačujemo v pokojninsko blagajno milijardo 400 milijonov, ampak jaz vam bom lahko zelo hitro odgovoril, da temu ni tako, da se ne plačuje samo za pokojnine, ampak da se plačuje za nekatere pokojnine, ki bi jih na osnovi očiščenja pokojninske blagajne morali prenesti na druge dele državnega proračuna. V poslanski skupini nas v sklopu čiščenja pokojninske blagajne zanima: Kolikšni so celotni stroški delovanja službe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Kaj je tu vključeno? Kolikšna je višina sredstev, namenjenih za plače zaposlenih na zavodu? Kakšna je višina sredstev, namenjenih za izobraževanje zaposlenih? Kolikšna je bila rast števila zaposlenih v zavodu v zadnjih desetih letih? Koliko štipendij in katere štipendije so podeljevali na zavodu? Kakšna je višina sredstev, namenjenih za investicije? Katere so to investicije? Glede na čas in nujno potrebno varčevanje pa tudi: Ali so bile te investicije neobhodno potrebne? Gospod minister, od vas pričakujem, in prepričane sem, da bom dobil konkretne odgovore, saj jih rabimo za nadaljnjo razpravo o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2. 46 DZ/VI/3. seja PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dobro. Hvala lepa. Izvolite, minister. MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovani poslanec, imam rad konkretna vprašanja in zato bom tudi zelo konkreten. Prvo vprašanje: Kolikšni so celotni stroški delovanja služb zavoda in kaj vključujejo? Celotni stroški so 36 milijonov 87 tisoč 851 evrov, in sicer vključujejo: prvič, plače 17,6 milijona evrov, potem so tu še prispevki delodajalca na te plače, 3,2 milijona evrov, in 2,5 milijona evrov so regres, prevoz, prehrana, odpravnine, jubilejne nagrade. Potem imamo drugi večji sklop, ki je blago in storitve, 7,5 milijona evrov, in tretji pomembnejši sklop so investicijski odhodki 5,2 milijona evrov. To je približna specifikacija. Kolikšna je višina sredstev, namenjenih za plače; sem vam povedal že, da 17,6 milijona evrov, pri čemer moramo na to dodati še prispevke delodajalcev 3,2 milijona evrov in potem gredo v maso plač tudi regresi, jubilejne nagrade, kar znaša 2,5 milijonov, kot sem prej povedal - prevoz, prehrana in tako naprej. Tretje vprašanje: Kolikšna je višina sredstev, namenjenih za izobraževanje? Za izobraževanje zaposlenih na zavodu je namenjenih v letu 2011 94 tisoč evrov. Pardon, 94 tisoč 284 evrov. Potem je četrto vprašanje: Kolikšna je rast števila zaposlenih v obdobju zadnjih deset let? In sicer, leta 2003 je bilo 792 zaposlenih, potem je nekoliko naraščalo tam do leta 2005, ko je bilo 865 zaposlenih, danes jih je 875 zaposlenih oziroma leta 2012, pri čemer je ta številka tu nekje. To se pravi, zadnjih osem let je približno 870, 880, tu se giblje število, plus minus pet. Potem gremo naprej. Koliko štipendij in katere so bile podeljene? Podeljenih je bilo v letu 2011 8 štipendij, 3 za pravo in 5 za IT, potem je bilo tudi leta 2012 podeljenih, seveda govorim o kadrovskih štipendijah, 7 štipendij, in sicer eno za pravo in 6 za IT. Kolikšna je višina sredstev, namenjenih za investicije in za katere? Za investicije, kot sem že prej povedal, je bilo namenjenih 5,2 milijona evrov, od tega 2,1 milijona evrov je bilo namenjenih za nakupe raznih zemljišč, kajti po potrditvi investicijskih elaboratov bo treba nakup poslovnih prostorov za območno enoto Kranj, območno enoto Nova Gorica, izpostavo Trbovlje in svet zavoda. Naslednja večja postavka je nakup opreme in drugih osnovnih sredstev ter nematerialnega premoženja višini 2,9 milijona evrov, predvsem za računalniško opremo, strežnike, tiskovne sisteme, aktivne in pasivne mreže in komunikacijsko opremo, strojno računalniško opremo, opremo za tiskanje, razmnoževanje, licenčnine, druge nelicenčne programske opreme in tako naprej. Upam, da sem odgovoril na vse. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Očitno, minister, ste bili sicer zelo učinkoviti, ampak še ne dovolj. Še dodatno? (Da.) FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za odgovore. Konkretna vprašanja, konkretni odgovori. Tudi ta konkreten odgovor, spoštovani gospod minister, bi želel: Ali ste vi v celoti zadovoljni s temi podatki, ki ste jih dobili oziroma ste mi jih posredovali? PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Minister, zdaj pa še komentar na to. MAG. ANDREJ VIZJAK: Ne, nisem zadovoljen, zato jih bomo v letu 2013 zmanjšali za 5 %. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje deli usodo vsega ostalega javnega sektorja in zavodov, kjer bomo znižali maso za plače za 5 % in tudi materialne stroške, v skladu s sklepi Vlade. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Še postopkovni predlog imate. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Ne bom zahteval razprave... PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Potem pa ne. Pardon, se opravičujem. Smo že tako vajeni kršitev, da se opravičujem. Dr. Andreja Črnak Meglič, vprašanje za ministra za zdravje, gospoda Gantarja. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Lep pozdrav, gospod minister, kolegice in kolegi ter ostali prisotni ministri! S kolegom Jazbecem se nisva zmenila za praktično identično vprašanje. Dejstvo pa je, da naju očitno oba zelo skrbi stanje v zdravstvenem sistemu. Dejstvo je, da smo z ZUJF - vi pravite, da nismo posegli v pravice, pa vendar smo, ker smo jih premaknili iz obveznega v dopolnilno zdravstveno zavarovanje in s tem povečali izdatke iz lastnega žepa. Pa vendar, ta sprememba ni pomagala in kot vidimo, napovedi so take, da bomo imeli konec leta kar 74 milijonov primanjkljaja v zdravstveni blagajni. Še bolj tragične posledice se napovedujejo za naslednje leto. Dva vaša predhodnika sta vam zapustila obsežen paket zdravstvenih reform na obeh segmentih, tako urejanje zdravstvene dejavnosti kot zdravstvenega zavarovanja, in zaradi tega željno pričakujemo, katere od teh rešitev se vam bodo zdele ustrezne oziroma kaj novega boste predlagali. Vsi se strinjamo, da moramo najti rešitve, kajti spontani scenarij ne pomeni samo, 47 DZ/VI/3. seja da bo na eni strani zmanjkalo denarja, spontani scenarij pomeni, da se bo začel zmanjševati dostop bolnikov do zdravstvenih storitev, kar je pa tisto, česar si vsi skupaj najmanj želimo. Ob tem, da podpora zdravstvu in iskanju pozitivnih rešitev za zdravstvo v smislu ohranjanja pravic med prebivalstvom ostaja. Zato vas sprašujem: Kakšne ukrepe pripravlja ministrstvo za omejitev neposrednih izdatkov in pokrivanje naraščajočih izgub javnih zdravstvenih zavodov? V nadaljevanju: Kdaj nameravate priti s sistemskimi spremembami? O kateri smeri sistemskih sprememb ministrstvo razmišlja? Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Minister Gantar. TOMAŽ GANTAR: Hvala. Moram reči, da skrbi tudi mene, ko gledam, kaj se v zadnjem času s financiranjem v zdravstvu dogaja. Vedel sem pa že v začetku leta, seveda, da bo težko. Tudi zato smo poskušali stabilizirati zdravstveno blagajno in smo sprejeli Zakon o uravnoteženju javnih financ, katerega rezultat je le na koncu bil, da so ob povprečnem doplačilu dopolnilnih zavarovanj za 3 do 4 evre v resnici vse pravice ostale nespremenjene. Nismo posegali v konkretne in jih prepustili času, ko bomo sprejemali zakonodajo in dejansko vedeli, s čim razpolagamo v zdravstvu. Žal se je izkazalo kot prvo, da je bil glede na makroekonomske kazalce dodaten izpad prihodkov skoraj 19 milijonov v zdravstveni blagajni v času od sprejetja zakona in ta zadeva z Davčno upravo Republike Slovenije, ki je še dodatno obremenila. Ne glede na vse skupaj, v roku tedna ali desetih dni bo šel v javno obravnavo Zakon o zdravilih. Zdravila so tisto področje, kjer namenimo zanje okrog 300 milijonov evrov letno. Verjamem, da bo poleg tega, kar je bilo že sprejeto za terapevtske skupine v Zakonu o uravnoteženju javnih financ, tu mogoče še nekaj privarčevati. Seveda je težko priti do tiste meje, da ne bo prihajalo na drugi strani do umika zdravil s tržišča, če bomo cene preveč zniževali. Tudi manjši ukrepi, kot ste verjetno lahko spremljali, cene krvnih komponent, zdravil iz plazme, ki so jih bolnišnice vrsto let preplačevale. Tukaj računamo na prihranek z novim pravilnikom, ki je pripravljen, okoli štiri milijone tudi na letnem nivoju. Potem se je že v lanskem letu začelo to skupno javno naročilo za nabavo zdravil; žal je zakonodaja takšna in možnosti oviranja zelo velike, da to še po enem letu ni v celoti zaključeno, po izračunih pa predvidevamo tudi nekje pet, šest milijonov dodatnega prihranka. Seveda je to vse skupaj premalo, tu pride na vrsto Zakon o zdravstvenih dejavnostih, kjer se bomo morali dotakniti organizacije. En del je že v tem, kar bo jutri v prvi obravnavi v parlamentu, glede zavodov za zdravstveno varstvo, delna racionalizacija, ob tem da smo na vsak način želeli ohraniti tudi strokovnost dela na temu področju. V temu zakonu bo potem - namreč, ni še prišel v obravnavo, čakamo na ustrezen zakon o javnih zavodih, kjer bo opredeljen status javnih zavodov, kjer bodo opredeljene koncesije, in ne nazadnje bo treba v tem opredeliti tudi avtonomijo vodstev teh zdravstvenih zavodov in samo organizacijo. Tudi moj predhodnik je v bistvu že omenjal povezovanje, združevanje, verjamem, da bo na tem področju veliko pritiskov in težav glede na to, da so se pojavljali že pri zavodih za zdravstveno varstvo. Na drugi strani seveda še pomembnejši zakon, ko izčrpamo te možnosti varčevanja, je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki pa se v tistem najpomembnejšem delu nanaša na financiranje zdravstva. Se pravi, kjer moramo pa najprej dobiti, s koliko denarja bo zdravstvo razpolagalo, kar pa je odvisno v veliki meri od tega, kar se bo dogajalo s prispevnimi stopnjami. Že v ZUJF smo predlagali, naše ministrstvo, širitev na avtorsko delo, na pogodbe, kar ni bilo sprejeto, in verjetno bo treba v to kislo jabolko ugrizniti in dejansko zagotoviti dodatna sredstva za zdravstveno varstvo. Brez tega si težko predstavljam, da ne bi prišlo do omejevanja pravic, čemur seveda jaz osebno nisem naklonjen. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Želite dopolnitev? Izvolite, dr. Črnak. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Hvala lepa. Glede na to, da je to blazno kompleksna problematika, se pridružujem zahtevi kolega Jazbeca, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena opravi splošna obravnava na to temo, kajti dejansko gre za izredno široko problematiko in se moramo najprej dogovoriti o smereh sprememb, potem pa iti postopno v spremembe posameznih zakonov. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. To je bil že postopkovni predlog. Bomo glasovali v okviru glasovanj. Naslednja pa je Maja Dimitrovski, vprašanje za ministra za kmetijstvo in okolje. MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani minister, poplave so spet tu. Povzročile so veliko škode in dodobra prizadele prebivalce na poplavljenih območjih. 48 DZ/VI/3. seja Škoda je ogromna. Samo izredni požrtvovalnosti gasilcev in civilne zaščite se lahko zahvalimo, da ni bilo človeških žrtev in še večje škode, vendar še tako požrtvovalno delo vseh služb ne more biti enako učinkovito kot ustrezno preventivno ravnanje. Ker na naravne pojave nimamo veliko vpliva, moramo še posebej pospešiti in usmeriti prizadevanja države v ukrepe, ki vodijo v zmanjšanje ogroženosti prebivalstva. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je konec julija v javno razpravo poslalo predlog določitve območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji, po katerem bi na 56 od skupno tisoč 200 poplavno ogroženih območij država osredotočila ukrepe za zmanjšanje te ogroženosti. Gre za temeljni dokument, ki naj bi državi omogočal prioritetno načrtovanje protipoplavnih ukrepov. Rok za zaključek javne razprave je bil 10. september. Obljubljeno je bilo, da bodo območja potrjena še isti mesec. Do konca leta 2013 naj bi sledila priprava podrobnih kart poplavne nevarnosti in ogroženosti za ta območja. Z vsako od njih naj bi nato do konca leta 2015 pripravili konkretni načrt ukrepov. Po zelo grobi oceni naj bi bila celotna finančna ovojnica projekta vredna 380 milijonov evrov. Zato vas zaradi tega sprašujem, spoštovani minister: Kakšni so prvi rezultati javne razprave? Ali so območja pomembnega vpliva poplav dokončno določena? Kakšne aktivnosti so predvidene pri pripravi konkretnih načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti in kakšna je časovnica njihove izvedbe? Hvala za odgovor. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Izvolite, minister. FRANC BOGOVIČ: Hvala tudi vam za to vprašanje, ki je, kot ste dejali, žal zopet zelo aktualno. Najprej v uvodu, poleg tiste zahvale, ki so jo vredni in nujno potrebni in jo moramo večkrat ponoviti, gasilcem in civilni zaščiti in lokalnim skupnostim. Mislim, da gre zahvala slehernemu občanu, občankam, ki na teh območjih živijo, tej solidarni pomoči, ki jo vidimo, medsosedski, občinam, ki se aktivno vključijo, zagotovo pa mislim, da so tudi državne institucije, kot sta policija, vojska, opravile svoj delež in mislim, da smo resnično lahko prepričali, da ta sistem zaščite in reševanja v Sloveniji deluje. Vse, kar ste navedli v vašem vprašanju okoli samega poteka razgrnitve poplavnih območij, drži. Zelo dobro ste navedli, da izhaja iz poplavne direktive iz leta 2007. Gre za to, da se je v svetovnem merilu - kot vidimo, je malo nazaj bil New York na udaru, zdaj smo mi in da so ta neurja vedno bolj pogosta, zato je tudi Evropa sprejela prav direktivo na tem področju, poplavno, iz katere sledijo ti dokumenti oziroma roki, ki ste jih navedli; od določitve poplavnih območij, kart in potem tudi izvedbenih ukrepov. V letošnjem letu smo preko poletja, sredi poletja zaključili ta strokovni del, ki sta ga opravila Sektor za vode in Inštitut za vode kot izvajalec, in potem odprli to zadevo na skoraj 2 meseca javne razgrnitve, razprave, ki je bila, kot mirno lahko rečem, zelo pestra in je na tistih 56 območjih, ki so bila omejena, prišlo preko 50 pobud, s tem da so bile pobude različne. Na koncu je po usklajevanju tega predloga prišlo do tega, da so se tudi na osnovi teh pobud nekatera območja združila, nekatera so bila tudi dodana. Zaključek oziroma te konkretne številke, mislim, da je prav, da se jih navede in bo potem zelo jasno, kaj je bil vpliv te javne razgrnitve. Pred javno razgrnitvijo je bilo obravnavanih 56 območij, zdaj po tem združevanju in vsem tem imamo 60 območij. V prvi fazi je šlo za površino območij 35,34 kvadratnega kilometra, ki je zdaj razširjena na 46,70. Živečih ljudi je bilo prvotno na teh območjih, na tistih 56, 103 tisoč 390, zdaj skoraj 128 tisoč; število stavb z 18 tisoč na 22 tisoč 900; število enot kulturne dediščine s tisoč 600 -zdaj jih je tisoč 543; število kulturnih spomenikov je približno enako - tudi 575, 534; število poslovnih subjektov je šlo s 14 tisoč 277 na 16 tisoč 876; ocenjeno število zaposlenih s 70 tisoč na 85 tisoč na teh območjih. Površina potencialnega ogrožanja onesnaženja zavarovanih območij je površina približno pol kvadratnega kilometra, šlo je na 0,75. Število IPPC zavezancev z 39 na 44. Dolžina pomembne linijske infrastrukture s tisoč 421 na 626 kilometrov ter število pomembnih objektov družbene infrastrukture s tisoč 264 na 439. Vidi se, da je bila razprava pestra in da je bilo teh pripomb veliko. Strokovni predlog je zdaj pripravljen in - povezujem z vašim drugim vprašanjem - to je zdaj tisto, kar mislimo tudi sprejeti in predlagati Vladi kot z uredbo sprejeti, od tu nadaljevati naprej z aktivnostmi priprave teh poplavnih kart za vsa ta območja - v tej grobi obliki jih je treba imeti do 2 tisoč 13 - in načrt ogroženosti za teh 60 območij do leta 2020. Številka, ki je zdaj povezana z ukrepi, ki so za to potrebni, se povečuje s tistih 380 prvotnih na okoli 500 milijonov evrov. Iz teh podatkov izhajajoč se vidi, da gre za zelo obsežne zadeve, za katere so nekateri projekti v pripravah, več od tega, kar govorilo zdaj generalno. Se pravi, za ta ključna območja, ki so tradicionalno prizadeta in so vključena tu notri, se pripravlja zdaj državni prostorski načrt in je v sklepni fazi tako za Železnike kot za jugozahodni del Ljubljane, vključno z območjem tudi teh suhih zadrževalnikov... / znak za konec razprave/... še spregovoriti s prebivalci. Ker mi zmanjkuje časa, verjamem, da boste vprašanje dopolnili, in bom lahko nadaljeval v tem delu ali pa kaj dodatnega odgovoril. 49 DZ/VI/3. seja PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospa Dimitrovski, dopolnitev. MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Spoštovani minister, najlepša hvala za vaše izčrpne odgovore! Zelo me veseli dejstvo, da na vašem ministrstvu poteka zelo intenzivno delo na tem področju, upam, da vam bo časovno uspelo uresničiti vse zaveze, ki ste si jih zadali s tega naslova, posebej pa upam, da boste uspeli obraniti strokovni predlog o odločitvi območij pomembnega vpliva poplav in ne boste podlegli vplivom lokalnih lobijev. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dobro. Mislim, da je bil to samo komentar. Bi še dva stavka minister? Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Samo zato, da zaključim to misel. Pri teh državnih prostorskih načrtih je poleg Železnikov, Ljubljane intenzivno na Savinji, en del je že kohezijski projekt, ki je v izvedbi, delno tudi že izveden, marijagraški ovinek, ki je zdržal to neurje Savinje, pripravljajo se zadrževalniki za Savinjsko dolino, prav tako pa je vloga za kohezijski projekt za Dravo, ki je sedaj z dokumenti podprta, gradbena vloga za gradbeno dovoljenje, ravno za kritično območje Dupleka, Dogoše, ki so zdaj plavale v tem delu. To, kar nas pa o tem vsem še čaka in če se bomo jutri na tej seji srečali z reorganizacijo na področju varne hrane, nas čaka podobna zadeva na področju organizacije vodarskega sektorja, tretji petek od danes naprej je v skladu s terminskim planom na mizi predlog, kako tudi totalno razpršen vodarski sistem v Sloveniji spraviti zopet nazaj skupaj, da bomo dobili tudi kritično maso na istem mestu in da bo Slovenija kot država zopet upravljala z vodami. V tem kontekstu mislimo tudi intenzivno iti v smeri vključitve lokalnih skupnosti, občin, v bistveno bolj aktivno vlogo, kot jo imajo danes, ko so praktično lahko samo nemi opazovalec in tisti, ki največkrat izdaja klic vpijočega v puščavi. Finančni viri - zelo zahtevni. Kot sem že omenili, en del je kohezijski projekt tudi v naslednji perspektivi, poleg teh sedanjih, drug pomemben del je vodni sklad, podnebni sklad in pa poskus, upam, da bomo tudi na vladi v tej smeri zaključil, da skozi tudi neizvedene sanacijske programe iz preteklosti, program, ki ga bo treba za letošnje leto izvesti, ugotovimo, da je teh virov premalo in da bi tudi z dodatnimi krediti Evropske investicijske banke, o čemer so prvi pogovori že v teku, dobili nek dodaten denar ta prostor. S tem bi tudi popravili ta zaostanek, po drugi strani pa tudi gospodarsko aktivnost sprožili v državi. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dobro, gospo minister, to sta bila najbrž dva stavka in pol. Zdaj pa lahko gremo naprej. Naslednje vprašanje ima gospod Jožef Horvat za ministra za delo in za ministra za zdravje, za oba. Izvolite. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica, Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospodje ministri! Tudi jaz se nisem dogovoril s kolegico Barbaro Žgajner Tavš o postavitvi identičnega vprašanja, naslovljenega na praktično enaka naslova, na oba ministra, ministra Gantarja in mag. Vizjaka, čeprav je moje vprašanje bilo vloženo en dan prej, ampak očitno je logika v Državnem zboru obrnjena. Slovensko društvo hospic je nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995. Osnovni program društva je oskrba hudo bolnih ljudi z napredovalno kronično boleznijo v ključni fazi in njihovih svojcev na domu, slednjih tudi v procesu žalovanja. Strokovna skupina pomaga umirajočim in njihovim domačim po domovih, imajo veliko prostovoljcev in tudi Hišo hospic, edino ustanovo te vrste v Sloveniji. Nekaj teh prostovoljcev celo poznam, so odlični ljudje in vredni zaupanja. Hospic predstavlja mednarodni program celostne oskrbe za umirajoče in njihove družine, tudi po smrti, v času žalovanja. Geslo hospica je dodajanje življenja dnevom, ne dnevov življenju. Edina Hiša hospic v Sloveniji je na Hradetskega 20 v Ljubljani, namenjena bivanju in negi umirajočih, je po letu in pol delovanja trenutno polna, v njej je dvanajst oskrbovancev in je v velikih finančnih težavah. Izvajanje programa je odvisno od zbranih donacij in uspeha na razpisih. Slovenija je po mojih informacijah edina evropska država, ki Hiše hospic nima umeščene v sistem paliativne oskrbe. Paliativna oskrba je celo izpadla iz nacionalnega programa socialnega varstva. Rešitev za Hišo hospic se izrisuje v novem nacionalnem programu socialnega varstva, ki ga pripravlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in ki je trenutno v javni obravnavi, vendar tudi v tem programu nista ne paliativna oskrba ne Hiša hospic omenjeni, kar bi pridobivanje socialnovarstvene koncesije lahko spet zapletlo. Oba spoštovana gospoda ministra sprašujem: Kakšne ukrepe nameravata sprejeti ministrstvi za izboljšanje paliativne oskrbe v Sloveniji? Se predvideva morda podeljevanje koncesij programom paliativne oskrbe? Kako je z vključitvijo hospica v nacionalni program socialnega varstva in kdaj bo pripravljen? Kakšne možnosti ima hospic, da se njegov status primerno uredi, saj mu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev grozi zaprtje? Za katera državna sredstva lahko kandidira oziroma na katerih razpisih ministrstev? 50 DZ/VI/3. seja Hvala lepa za vajine odgovore, seveda pa tudi sam prisegam na racionalnost pri izrabi časa oziroma pri vajinih odgovorih. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Prvi bo odgovarjal minister Vizjak. Izvolite. MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Ministrstvi sta kar nekaj sestankov že opravili na to temo in sta mnenja, da je najustreznejša rešitev problema, ki ste ga omenili, podelitev koncesije za kratkotrajne namestitve na področju institucionalnega varstva kronično bolnih in umirajočih. Takšna rešitev vsebuje tudi Predlog nacionalnega programa socialnega varstva, ki je trenutno v javni razpravi, in razpis bomo objavili takoj, ko bo ta nacionalni program za obdobje 2013 tudi sprejet. Sredstva za zdravstveno oskrbo bi zagotavljal Zavod za zdravstveno zavarovanje. Poglejte, da ne bi slučajno izpadlo, da ta zadeva ni bila doslej financirana. Pri tem je treba povedati, da sofinanciramo programe, ki vključujejo psihosocialno obravnavo, že od leta 2000 in vrednost programa od 2010 do 2014 je 73 tisoč evrov na letni ravni, kar zadošča za zaposlitev treh strokovnih delavcev. Tako nekaj denarja za to namenimo, sigurno pa je torej stabilna rešitev financiranje preko razpisa in koncesije. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Še minister Gantar. TOMAŽ GANTAR: Ne bom ponavljal, kar sem prej govoril. Mislim, da se s kolegom Vizjakom oba zavedava pomena dela tega hospica, in mislim, da za to tudi bo rešitev v kratkem. Žal rešujeva problem, ki se vleče že vrsto let in bi verjetno že moral biti rešen. Verjamem pa, da bo kljub težavam zdravstvene blagajne v naslednjem letu se dalo vsaj ta problem enkrat zaključiti. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Še dopolnitev, gospod Horvat. Izvolite. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, podpredsednica. Ne toliko kot dopolnilno vprašanje, morda bolj pobuda, ker je poslovniško tudi mogoče. Prejšnji minister za zdravje gospod Marušič bi naj leta 2010 predlagal financiranje Hiše hospoc preko Bolnišnice Sežana. Domneva se, da bi naj Bolnišnica Sežana tudi letos denar, namenjen Hiši hospic, res dobila in ga porabila, Hiša hospic pa ga torej ne bo nikoli videla in je torej bila nesramno izigrana. Predlagam, spoštovana gospoda ministra, predvsem minister Gantar, da se moje navedbe preverijo in da ministrstvo primerno ukrepa, če je res šlo za zlorabo. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Prosim, minister Gantar. TOMAŽ GANTAR: Če lahko samo na kratko odgovorim. Do sedaj hospic uradno možnosti kot društva takšnega financiranja, kot bi ga želeli, ni imel. Za to potrebuje koncesijo in kot društvo v tem trenutku ni imelo pogojev za to. Tisti trenutek, ko bo imelo, smo pripravljeni seveda tudi to vprašanje rešiti. S Sežano se pa tudi zaradi njih samih niso mogli dogovoriti, ker niso mogli uskladiti standardov, ki jih nekdo želi oziroma predlaga. Tukaj je bilo veliko narejenega, kot je že minister Vizjak povedal. Potreben je tudi posluh z druge strani in ne samo zahteva, ki je sicer na račun tako hudih bolnikov oziroma ljudi, ki so res v najhujši stiski - pač, jo je mogoče na tak ali drugačen način predstavljati. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Naslednje vprašanje ima gospa Renata Brunskole, in sicer ministru za zdravje gospodu Tomažu Gantarju. Prosim. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Prav lepo pozdravljeni vsi tukaj prisotni. Gospodje ministri, spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani gospod minister. Imam naslednje vprašanje. Na kakšen način boste zagotovili ustrezno izvajanje vseh zdravstveno-sanitarnih storitev in preventivnih ukrepov na vseh območjih v Republiki Sloveniji, posebej, ko govorimo o enakopravni obravnavi demografsko ogroženih območij? Sprašujem vas: Na kakšen način boste zagotovili kakovosten nadzor in sprejetje ukrepov v smeri varovanja zdravja na tistih območjih, kjer so prebivalci že doživeli ekološko katastrofe? Glede na predlagano ukinitev oziroma združevanje zavoda za zdravstveno varstvo vas sprašujem: Na kakšen način bo zagotovljeno kakovostno, časovno učinkovito in takojšnje zdravstveno varstvo vsem območjem v Republiki Sloveniji? Morebitna diskriminatorna obravnava nedvomno pomeni ogrožanje zdravja ljudi, zapostavljanja varstva okolja in neučinkovito preprečevanje virusnih epidemij in ekoloških katastrof. Moje vprašanje je sledilo dejstvu, ki pravi, zakaj spreminjate tisto, kar državi ne prinaša izgube, kar državi ne prinaša finančnega bremena, temveč izboljšuje kvaliteto zagovarjanja zdravstveno-sanitarnih storitev in preventivnih ukrepov na vseh območjih v 51 DZ/VI/3. seja Republiki Sloveniji. Istočasno pa ukinitve zavodov za zdravstveno varstvo oziroma združevanja le-teh z Inštitutom za varovanja zdravja pomeni tudi povečevanja števila brezposelnih z odpuščanjem delavcev, ki si zaslužijo denar na trgu, torej niso v breme državi. V povezavi z delovanjem enega od teh zavodov za zdravstveno varstvo, kot primer, ki je v Novem mestu, je pomemben akter nadzornih in preventivnih ukrepov tudi na bolj oddaljenih območjih. Kot primer naj povem ekološko katastrofo, ki je bila pred več kot desetletjem v Beli krajini, ko je bila reka Krupa onesnažena s PCB. Strokovno to pomeni, da gremo korak nazaj, saj obstaja problem časovne učinkovitosti, delovanja kontrolnih mehanizmov, nadzora in izvajanje preventivnih ukrepov v smeri varovanja zdravja in varstva okolja. Prosim za odgovor. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister, gospod Tomaž Gantar, izvolite. TOMAŽ GANTAR: Že v izhodišču moram povedati, da to pomeni strokovno korak naprej in ne nazaj. Druga stvar je, da ste me vprašali o diskriminatorni obravnavi, ki pomeni ogrožanje zdravja. Ravno diskriminatorna obravnava je mogoča ob sedanji ureditvi, kjer vsi zavodi za zdravstveno varstvo delujejo zelo avtonomno, praktično nepovezano na državnem nivoju. Zelo me moti tudi vaše navajanje - se pravi, ali nekoga ukinjaš ali jih povezuješ, je bistvena razlika. S tem predlogom zakona ne ukinjamo popolnoma nikogar, ampak govorimo samo o drugačni organizacijski obliki z identičnim številom zavodov za zdravstveno varstvo, kot so danes. Pričakujemo, da se bo, ne na račun tržnih storitev, dejansko povečeval vpliv javnega zdravja. Omenili ste Novo mesto. Novo mesto je tisto, ki namenja in posveča tržni dejavnosti preko 70 % svojega dela oziroma tudi sredstev je vezanih ravno na tržno dejavnost, mi pa želimo ravno tukaj ločiti tržni del od javnozdravstvenega in neizčrpavanje javnega zdravstva. Tukaj je do neke mere smiselna tudi racionalizacija, o razlogih mi verjetno ni treba govoriti, ker smo že pri vprašanjih o financiranju zdravstva že prej govorili, v kakšnih težavah je zdravstvo glede na finančno stanje, ampak to ni bilo primarno vodilo pri predlogu tega zakona. Primarno vodilo je, seveda, enotna doktrina; enotna doktrina, ki je lahko vodena, če so ti zavodi tudi vsebinsko povezani. Lahko vam kakšen primer naštejem, zdaj mi na misel pride ukrep, ki ga je eden od regionalnih zavodov dal v času najhujše suše na Obali, da se naj toči voda iz pip in pušča na vseh koncih, kar je strokovno popolnoma neumnost, ker niti približno ne zmanjšuje možnosti obolevanja za legionelo v vrtcih. Ravno tu želimo enotno delovanje stroke v primerih, ko je to najbolj potrebno, brez pretiranih usklajevanj, ampak z dogovorom; glede na to, da so strokovnjaki v takšnem enotnem zavodu združeni, lahko tudi na podlagi tega ukrepajo. Šele to pomeni enakopravno obravnavo vseh prebivalcev v Republiki Sloveniji - ravno nasprotno od trditev, ki ste jih vi v vašem vprašanju postavljali. Tako še enkrat; kar je bistveno v celotni stvari, je, da ne ukinjamo nikogar, da gre za organizacijsko obliko, kjer ima posebno težo javno zdravje, ki ga sama ločitev laboratorijskega dela v ničemer ne ogroža. Je pa smiselno tudi na temu mestu nekaj denarja prihraniti in ga nameniti javnemu zdravju. Tega verjetno ni treba poudarjati, glede na to, da dodatnega denarja za to področje iz drugih naslovov ob vseh težavah bolnišnic in ostalih zdravstvenih domov in podobno, o čemer smo prej govorili - verjetno ni treba omenjati. Osebno sem prepričan, da je na temu področju strokovno korak naprej, ne pa nazaj, kot je bilo nekako postavljeno kot trditev v vašem vprašanju. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Boste zahtevali dopolnitev odgovora? Gospa Renata Brunskole, prosim. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Seveda, hvala lepa. Hvala lepa za vaš odgovor. Razumem vas, spoštovani gospod minister. V bistvu z dveh strani gledano; na eni strani vas razumem kot ministra in po medicinski stroki gledano, lahko da razmišljate o tem, da gre za korak naprej. Če pa gledava v tistem delu, ki nama je bil tudi prejšnji mandat skupen, v županskem delu, delu predstavnikov lokalih skupnosti, sva pa že v drugi poziciji. Povem primer, Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto pomeni za območje Dolenjske, Bele krajine, za kočevsko-ribniško območje zelo pomemben zavod; kar pomeni, da so ljudje visoko izobraženi ljudje stroke, o kateri ste govorili, od laboratorijev in tako dalje -vemo, kateri strokovni profili se v teh zavodih zaposlujejo, so ti ljudje z vseh teh območij imeli zaposlitev. Danes, ko govoriva o združevanju, pomeni, da bodo ti ljudje imeli do Ljubljane 120, 140 kilometrov, morebiti samo 70 do Ljubljane. Vse te ljudi ali pa vsaj nekaj teh ljudi boste peljali v Ljubljano na Inštitut za varovanje zdravja. Seveda, tam je velika izguba, velika luknja, ki jo je treba zapolniti s tistimi, ki imajo plus. To pomeni, da bomo reko Kolpo, reko Sočo, vsa območja, kjer gre za varovanje zdravja tudi na pomembnih turističnih destinacijah, da jih bomo na ta način dislocirali stran od časovne komponente učinkovitosti in kvalitetnega varovanja zdravja - vse v Ljubljani. To bomo naredili. Ljudi s teh demografsko ogroženih 52 DZ/VI/3. seja območij bomo pripravilo do tega, da bodo sami brez dela, ker se ne bodo sposobni voziti vsi v Ljubljano. To s tem ukrepom tudi delamo! Menim, da je Vlada premalo razmislila, ima pa še čas. Prosim še za ta odgovor. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister, gospod Tomaž Gantar, prosim. TOMAŽ GANTAR: Hvala. Poglejte, malo nelogično se sliši to, kar je bilo ponovno rečeno. Omenil sem, da ne ukinjamo teh zavodov, da bodo dejansko na razpolago za enotno vodenje in enotno doktrino strokovnjaki s področja Slovenije, kar pa ne pomeni, da se bodo dnevno vozili v službo v Ljubljano, ampak da bodo tam ostali. Če govorimo na eni strani o racionalizaciji, pomeni to čisto administrativno osebje. Ne želimo pa izgubljati strokovnega kadra, ki je lahko v tem trenutku v nekem zavodu na drugem koncu Slovenije dejansko premalo izkoriščeno osebje, ki bi lahko svoje znanje in izkušnje imelo za celotno državo. O tem govorimo. In še enkrat, če bi ukinili na nekem mestu, potem je to to, kar govorite. Ampak v resnici, vsaj pri pripravi tega, ni imel nihče fige v žepu in predvideval, da bo kateri koli zavod ukinjen iz enostavnega razloga, ker vsaka regija ima na eni strani svoje specifike, seveda pa so tudi stvari na strokovnem nivoju v okviru doktrine, ne vem, nalezljivih bolezni, nenadnih ukrepanj in vsega, kar sodi zraven, kjer pa mora biti brezpogojno in v zelo kratkem času enotno reagiranje na nivoju celotne države. To se je že v preteklosti... - prej sem omenil en tak primer, ki je dokaj banalen. Tudi pri mišji mrzlici, recimo, so bile razlike v tolmačenju in navodilih, ki so jih dajali na različnih koncih Slovenije. To pa mislim, da s strani stroke dejansko ni sprejemljivo, in tu res ne vidim, da bi posegali v strokovno delo, in si tega tudi ne želim. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Želite postopkovni predlog? Izvolite. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Gospod minister, zahvaljujem se za odgovor. Vendar glede na odgovor gospoda ministra predlagam, da se opravi razprava o tem odgovoru. Namreč ocenjujem, da so nekateri tovrstni ukrepi premalo premišljeni. Sprememba zakonodaje, ki vodi v to, da določena območja v Republiki Sloveniji, ki so že danes ogrožena, kjer koli, ne samo na območju, od koder prihajam, bomo potom tega dejansko prišli, da bodo nekateri ljudje ostali brez dela, čeprav si gospod minister ne želi strokovno, da bi temu bilo tako. Samo, čim nekoga napeljujemo na to, da naj dela v Ljubljani, da to svoje znanje Sloveniji nameni, ne samo nekemu območju, že peljemo v to pot. To je ta bojazen, katero čutimo. Posebej pa je zaskrbljujoče, da se institucije, ki ne bremenijo toliko proračuna države, usmerjajo v to, da bodo zapolnjevale s svojimi prihodki proračune tistih institucij, ki so danes bile z minusi. To vemo. To je dokazljivo. Prepričana sem, da lokalne skupnosti tukaj ne bodo tako mirno stale, kot morebiti ta trenutek deluje. Zatorej predlagam splošno razpravo v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo, 21. novembra, v okviru glasovanj. Na vrsti je gospod Matjaž Zanoškar, ki ima poslansko vprašanje za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava. MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister Radovan Žerjav! Želim še enkrat načeti to temo, ki je danes bila že slišana v tej dvorani, ki se je dotikala poplav in škode, ki so jo povzročile poplave v nekaterih slovenskih regijah, med njimi tudi koroški regiji, tako kot je kolegica Alenka omenila. Osredotočil bi se na področje gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, ki so na Koroškem utrpeli veliko škodo v času poplav. Pa ne gre toliko za škodo, ki jo sedaj nekatere firme, kot je Johnson Controls, ki nekako vlaga v investicijo, ko bo zgradila neke elemente za zaščito pred poplavami; pa ne gre tudi za škodo, ki so jo povzročili izpadi proizvodnje, ki se tako refleksirajo tudi v izgubi trga na evropskih in svetovnih tržiščih, ker gre tu za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki predvsem izvažajo v Evropo in v svet. Gre za škodo, povzročeno konkretno na opremi, na strojih, na vseh zalogah, ki so jo imeli, v repromaterialu in se suče v velikih številkah. Iz medijev lahko slišimo različne stvari. Tudi Vlada, moram dati pohvalno oceno tudi o aktiviranju Vlade, vas minister, ki ste tudi vi bili na Koroškem in ste sami lahko ugotovili, da je škoda velika. Gre tudi za informacije, ki jih dobivamo iz medijev in govorijo o tem, da prva faza poravnave te škode gospodarskim družbam sledi iz Slovenskega podjetniškega sklada na osnovi pomoči po pravilu "de minimis", ki znaša 200 tisoč na gospodarsko družbo. Konkreten primer v slovenjgraškem gospodarstvu, gre za družbo Tovarna meril kovine, Pameče, kjer je bilo uničenih 80 odstotkov celotne proizvodnje, škoda je ocenjena na milijon 600. Verjetno si s tako številko in takim denarjem ne bodo mogli kaj 53 DZ/VI/3. seja veliko pomagati, gre za 125 zaposlenih, vsi so vezani na izvoz, na zunanja tržišča in v tem času, če bodo dolgo to škodo sanirali, bodo tudi ta tržišča šla. Gre za moje vprašanje, ki ga postavljam. V drugi fazi, ko boste skupaj Ministrstvo za gospodarstvo in Upravo za zaščito določali občine: Ali so zajete koroške občine v teh škodah? Kolikšna bo celotna masa finančne pomoči tudi v tem drugem delu, ne samo v prvem delu, ki ji boste namenili konkretno, izključno samo za sanacijo škode v gospodarskih družbah? Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister mag. Radovan Žerjav, prosim. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa za to vprašanje. Vlada je najprej, skladno s Programom ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007-2013, med razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki smo jih napraskali na ministrstvu in tudi na Ministrstvu za finance v višini 4,4 milijona evrov, preko Slovenskega podjetniškega sklada že objavili javni poziv za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki so utrpeli škodo na strojih in opremi ter zalogah. V Uradnem listu št. 87 z dne 16. 11., torej nedolgo tega, je bil objavljen ta javni poziv in tudi na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada. Ukrep bo omogočil hitro in interventno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, tako kot ste dejali, v višini 20 odstotkov nastale škode na strojih, opremi ter zalogah oziroma do maksimalne višine 200 tisoč evrov, skladno s pravilom de minimis. To pravilo ne omogoča več, to je ukrep, ki ga imamo na razpolago, in je ukrep, ki smo ga želeli čim prej spraviti, ker bodo po moji oceni ta sredstva, predvsem pri popravi strojev, pri zagoni proizvodnje, še kako pomembna in dobrodošla. Seveda ne v takšni višini, kot bi gospodarstveniki in tudi sam osebno pričakoval, ampak to je tista prva faza, najhitrejša, kar smo lahko v tem trenutku storili in predvidoma bodo oškodovanci ta sredstva prejeli že v mesecu decembru. To je bila prva faza. Druga faza je popis škod, ki se že začenja in opravlja, na osnovi teh popisov škod bo pripravljen program odprave posledic škode v gospodarstvu, ampak to zagotovo ne bo v mesecu decembru, težko bi pa v tem trenutku tudi ocenil, kakšna sredstva bodo na razpolago za sanacijo te škode v drugi fazi. Vi veste, v kakšni situaciji smo, v vsakem primeru pa se bom kot minister za gospodarstvo prizadeval za to, da bodo ta sredstva čim večja, tako kot sem se boril tudi za te 4,4 milijone, ki se mi zdijo pomembni za to, da vendar ohranimo delovna mesta, ki so v tem trenutku, nekatera, tudi ogrožena. Verjamem, da bo to tista pomoč, s katero bodo gospodarstveniki in ne nazadnje tudi samostojni podjetniki zadovoljni. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Dopolnitev odgovora, gospod Matjaž Zanoškar. Prosim. MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Samo to bi še prosil, vprašanje je bilo tudi, ali so koroške občine zajete v ta sklop, in o masi niste govorili. Pomembno je pa to, da naše gospodarske družbe in samostojni podjetniki dobijo to pomoč zelo, zelo hitro. Poglejte, v enem mesecu ali nekaj mesecih je "adijo" tudi to tržišče, za katerega delajo, potem so vprašljiva vsa ta delovna mesta. Pa za primerjavo, ne želim zdaj kaj drugega, kot pa samo primerjati; v sosednji Avstriji se je zgodila enaka katastrofa, no, tam je prišla pomoč s strani države, ne s strani zavarovalnic, s strani države v nekaj več kot enem tednu. Torej, zelo hitro so ukrepali. Želim vam, pa tudi želim za naše gospodarstvo in naše gospodarske družbe in samostojne podjetnike, da določite višino in jo čim prej tudi daste. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister mag. Radovan Žerjav. Prosim. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Koroška je zagotovo tukaj zraven. Tisto, kar sem videl na svoje lastne oči, je bila katastrofa, da ne bom rekel apokaliptične razsežnosti, ki so jih doživela nekatera podjetja v industrijski coni, ko je pravzaprav reka širine 50 metrov, višine meter in pol do dva metra, tekla skozi proizvodnje hale in odnesla skoraj vse, kar je bilo znotraj teh hal, tako da zadeva je bila dobesedno katastrofalna. Torej: ja! To pod prvo. Drugo. Naredil sem vse, kar je bilo mogoče, da čim prej ta sredstva, vsaj ta v prvi fazi, pridejo do teh podjetij, ki so imela stroške za popravilo teh strojev. Skoncentrirali smo se predvsem, da bodo ta sredstva namenjena za popravilo teh škod in morebiti tudi za plačilo škod, ki so nastale v zvezi z zalogami, torej da se skoncentriramo na tisto, kar je zdaj najpomembnejše, pustimo ob strani hale, pustimo ob strani pisarne in ne vem kaj vse, to bo še čas popravljati in pleskati in šminkati in tako naprej. Ključna je zdaj proizvodnja in ta prva faza je namenjena temu. Tisto drugo pa sem dejal, kako bomo poskušali zapeljati. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. 54 DZ/VI/3. seja Dr. Lazslo Goncz ima vprašanje za ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Zvonka Černača. Prosim. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani prisotni in spoštovani gospod minister Černač! Po neuradnih informacijah naj bi ukinili edino neposredno mednarodno železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko, vlak citadela, ki vozi na relaciji Ljubljana-Budimpešta. Od pristojnih strokovnih ustanov nismo uspeli pridobiti verodostojne informacije o tem, zato nas to vprašanje upravičeno skrbi. Verjetno ni treba posebej poudariti, da bi z ukinitvijo omenjene povezave prvenstveno zaradi specifičnih okoliščin severovzhodne Slovenije ter tudi prebivalstva v drugih regijah nastala velika težava. Ta povezava ima namreč tudi pomemben mednarodni značaj. V že tako precej omenjeni in oteženi slovensko-madžarski potniški povezavi predstavlja pomembno, praktično edino tovrstno možnost potovanja. Če omenjeno predvidevanje drži, ni jasno, v čigavem interesu je ukinjanje omenjene povezave, niti, ali to prejudicira morebitna neprimerna izkoriščenost. V zvezi s slednjim imamo informacije, da število potnikov morda res ni pretirano veliko, vendar pa tudi ni tako nizko, da bi zaradi tega prišlo do morebitnega posega v vozni red. Pomembno pa je, da je v času, ko se neprestano govori o preobremenjenosti cest ter velikem onesnaževanju okolja zaradi pretirane uporabe osebnih avtomobilov, ukinjanje železniške potniške povezave nelogično in tudi do neke mere nesmotrno. Sprašujem vas: Ali je vaše ministrstvo z omenjenimi načrti Slovenskih železnic oziroma pristojnih strokovnih ustanov seznanjeno in ali ta informacija drži? Če bo odgovor pritrdilen: Ali menite, da je tovrsten poseg v mednarodni vozni red v duhu prizadevanja Republike Slovenije v prid pospeševanja prevoza prebivalstva z javnimi prevoznimi sredstvi, predvsem ko gre za deficitarno območje na področju prometno-potniških storitev ter za edino mednarodno povezavo na omenjeni relaciji? Hvala lepa že vnaprej za odgovor. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister gospod Zvonko Černač. Prosim. ZVONKO ČERNAČ: Hvala tudi za to vprašanje. Na območju Pomurja, kot veste, se je začel in bo v prihodnjih treh letih še intenzivneje potekal največji projekt na področju modernizacije železniške infrastrukture, to je projekt rekonstrukcija elektrifikacija in nadgradnja proge Pragersko-Hodoš, in v okviru tega projekta se izvaja in se bo izvajal v letu 2013 in 2014 tudi podprojekt nadgradnja proge na odseku Pragersko-Murska Sobota, druga etapa. V tem okviru bo šlo za obsežnejša dela, ki bodo pogojevala tudi odstranitev posameznega dela vozne konstrukcije in njeno zamenjavo, prihajalo bo do daljših zapor celotnega dela proge. Iz tega razloga so se Slovenske železnice, skupaj s hrvaškimi in madžarskimi železnicami, dogovorile, da bo vozni red v temu obdobju, se pravi 2012-2013, za vlak citadela spremenjen v tem smislu, da bo vzpostavljena direktna potniška povezava Ljubljana-Budimpešta preko Zagreba. Sicer pa moram reči, da Ministrstvo za infrastrukturo in prostor posveča pri mednarodnih povezavah javnega železniškega in avtobusnega prometa posebno pozornost povezanosti pripadnikov narodnostnih skupnosti z matično državo. Kljub začasnemu umiku tega potniškega vlaka iz ustaljenega voznega reda, kar pogojujejo ta dela na infrastrukturi, tako na območju Pomurja ostaja možnost povezave z Madžarsko z lokalnimi vlaki. Se pa Slovenske železnice dogovarjajo z madžarskimi železnicami za uvedbo novega direktnega vlaka Murska Sobota-Budimpešta, ki bo zagotovil ustrezne železniške povezave. Nek načelen interes za takšno povezavo je bil izražen tudi z madžarske strani. Moram reči, da na ministrstvu to namero, da se ta povezava na ravni Slovenskih železnic vzpostavi, tudi izrazito podpiram. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Dopolnitev odgovora dr. Laszlo Goncz. Prosim. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za odgovore, gospod minister. Saj nisem niti predvideval, da boste še bolj konkretno odgovarjali o razlogih. Torej, iz tega ugotavljam, da je najvažnejši razlog elektrifikacija proge in tehnična rešitev, je ta premostitev, ki bi se naj izvajala preko Zagreba. Pri tem zgolj sprašujem: Ali menite, da bo zadoščeno temu problemu ali tem potrebam z morebitno vzpostavitvijo nove povezave Murska Sobota-Budimpešta, ker nisem govoril izrecno s pomurskega, ampak nekoliko bolj vzhodnoslovenskega vidika? Ali je dejansko, ker o tem nisem dobil informacije, morda le v ozadju tudi razlog premajhno število potnikov? Skratka, z vašimi informacijami sem sicer zadovoljen in če bo temu res tako, dolgoročno to zdrži, ampak kratkoročno pa so ti dvomi le prisotni. Če imate še kaj dodati k mojim vprašanju, potem prosim. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Minister gospod Zvonko Černač. Prosim. 55 DZ/VI/3. seja ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. No, v tem primeru je izključni razlog modernizacija proge. V letu 2013 bodo izrazitejše zapore v obdobju februar-april, potem do meseca julija in potem v tretji fazi še med julijem in decembrom na posameznih odsekih te proge, najprej Lipovci-Murska Sobota, potem Ivanjkovci-Ljutomer in v zadnji fazi še Ljutomer-Lipovci. Razlog je izključno projekt modernizacije. Mi si želimo, da tudi skozi ta projekt vzpostavimo skozi elektrifikacijo nadgradnjo in skozi standarde, ki smo jih dolžni slediti, se pravi osni pritisk, večje hitrosti in vse ostalo, kar sledi tej modernizaciji, da bo ta proga usposobljena na takšen način, da bo sprejela čim več potnikov. Ne nazadnje politika ministrstva v zadnjem obdobju sledi temu, da se povečuje delež javnega tako avtobusnega kot železniškega prometa in naša namera je, da to prevoznost in to prepustnost v bodoče ohranimo in dvignemo na višji nivo. Tako je ta sprememba tega voznega reda na temu odseku začasne narave in je pogojena izključno z izvedbo obsežnejših rekonstrukcijskih del. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Matjaž Han ima poslansko vprašanje za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava ter za ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka. Prosim. MATJAŽ HAN (PS SD): Podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani ministri, spoštovani kolegice in kolegi! Verjemite mi, da nisem vesel, da sprašujem in postavljam vprašanja na temo brezposelnosti, pa vendar. Na podlagi statističnih podatkov ugotavljam, da je bila v avgustu stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji 11,6 %, nad 15 % registrirane brezposelnosti pa beležimo v petnajstih občinah. Vštete pa niso tiste občine, ki so povezane v območno razvojno partnerstvo Pokolpje, kot je Dobrovnik, Kuzma, Lendava, kjer presegajo 20 %. Prihajam iz občine Radeče, ki ima danes že 19 % stopnjo registrirane brezposelnosti, pred nami so pa nove težave glede tovarne Radeče papir in njenega hčerinskega podjetja Muflon. Tako se lahko brezposelnost poveča na ogromnih 25 %. Zadnji podatki kažejo, da se je sicer v nekaterih statističnih regijah registrirana brezposelnost nekoliko znižala, v večini statističnih regij pa se je tudi zvišala. Zvišala se je v Obalno-kraški regiji, Notranjsko-kraški in Osrednjeslovenski statistični regiji. Obeti ne kažejo na to, da se bo število brezposelnih zmanjševalo; ali drugače povedano, na vidiku ni nekih rešitev, ki bi vplivale na povečanje števila zaposlenih. Podjetja zapirajo vrata, resnih investitorjev, ne slovenskih, kaj šele tujih, ni, ki bi obudili proizvodnjo. Občine, ki imajo težave z veliko brezposelnostjo, pa nimajo sredstev za razvoj, ukvarjajo se s socialo, tako imajo velike probleme. Če pa imamo še takšno občino, kot je občina Radeče, ali Zasavje, ki ima težave še s cestno infrastrukturo, potem veste, kje smo. Na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja lahko Vlada sprejme sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo. Zato vaju, spoštovana ministra, ki se, vem, v primeru občine Radeče izredno trudita in sem vama hvaležen za vsako minuto, ki jo namenjata za reševanje tega problema, sprašujem: Katere ukrepe na podlagi navedenih členov Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bi bili usmerjeni k zmanjševanju števila brezposelnih, pripravljate? Predlagal bom, da bi s sklepom Vlade oblikovali nova problemska območja z visoko stopnjo brezposelnosti ali pa je mogoče v območje razvojnega partnerstva Pokolpje razširiti še območje občine Radeče in celotnega Zasavja. Vemo, da ima občina Trbovlje 18-odstotno brezposelnost, zato me zanimajo vajini odgovori. Lepa hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Radovan Žerjav, prosim. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa tudi za to vprašanje. Zakon o skladnem regionalnem razvoju določa, da Vlada lahko sprejme dodatne začasne ukrepe razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo, če se zaradi notranjih strukturnih problemov ali zunanjih vplivov gospodarske razmere tako poslabšajo, da stopnja registrirane brezposelnosti doseže kritično mejo, pod pogojem, da z ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati gospodarskih razmer. Problemsko območje z visoko brezposelnostjo je lahko le strnjeno območje več občin, na katerem živi najmanj 20 tisoč prebivalcev. Določi se na podlagi strokovne analize razvojnih problemov območja, na katerem je registrirana brezposelnost dosegla kritično mejo, to pomeni, da je stopnja registrirane brezposelnosti v upravni enoti najmanj 3 mesece zaporedoma 17-odstotna ali višja. Upoštevajo pa se tudi gospodarski, socialni in družbeni kazalniki sosednjih razvojno soodvisnih in povezanih območij. Strokovno analizo pripravi služba v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in razvojnimi institucijami, ki delujejo na območju. Vlada določi problemsko območje z visoko brezposelnostjo s sklepom, ki ga objavi v 56 DZ/VI/3. seja Uradnem listu Republike Slovenije. Program, ki ga pripravi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, mora temeljiti na regionalnem razvojnem programu in mora vsebovati cel kup vsebin. Za območje občine Radeče z okolico lahko rečem, da bomo na Ministrstvu za gospodarstvo preverili vse možnosti oziroma ali je situacija v občini takšna, da bi lahko ustrezala pogojem za uveljavitev dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore za območja z visoko brezposelnostjo. Tako kot ste dejali, v tem trenutku imamo dvoje problemskih območij, v Pomurju in Pokolpju. Se pa zahvaljujem tudi za ta predlog, da pogledamo, ali je mogoče, ali obstaja pravna podlaga, da bi zadevo priključili ali pripeli kateremu od teh dveh problemskih območij, denimo Pokolpje, kot ste sami predlagali. Skratka, zadevo bomo preverili in vam bomo dali ustrezno informacijo. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Andrej Vizjak, prosim. MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Še moje mnenje glede tega vprašanja. Poslanec pravzaprav koncipira svoje vprašanje na občini Radeče oziroma onem delu predvsem zaradi stečaja podjetja, ki je zapustilo veliko vrzel in veliko število brezposelnih. Menim, da je ključni problem tistega območja, o katerem govorimo, ne v nekih specifičnih ukrepih, recimo aktivne politike zaposlovanja ali kakih drugih ukrepih, temveč predvsem infrastrukturne narave. Tako kot je za Pokoplje specifičen problem neke odročnosti in posledično neperspektivnosti za razvoj gospodarstva, je seveda tudi problem tega dela Zasavja podoben. Zato mislim, da je najmočnejši in najboljši razvojni projekt, ki bo lahko rešil marsikatero problematiko, tretja razvojna os. Tretja razvojna os lahko približa te kraje in delovna mesta in perspektivnost in to posledično po moje reši veliko večino težav. Na Ministrstvu za delo seveda koncipiramo tudi nove programe aktivne politike zaposlovanja. Če bomo imeli podlago v tem, kar je prej minister Žerjav povedal, bomo lahko tudi v posebne programe ali pa posebne ugodnosti naredili za neko novo območje, vendar menim, da bi ta problem veljalo reševati tudi na način, kot smo se ga že lotili; torej, najti kupca za to konkretno tovarno, ki bi posledično zagotovil 100 in več delovnih mest, ki so bila v preteklosti, kar potem tudi drastično vpliva na stopnjo brezposelnosti v tistem okolju. Druga rešitev je boljša infrastrukturna povezanost, ki se kaže predvsem v posodobitvi oziroma sploh v izvedbi infrastrukture, ki pristoji Sloveniji v tem tisočletju, zato menim, da je bolje iti po tej poti oziroma v tej smeri iskanja rešitev. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala. Boste gospod Han zahtevali dopolnitev odgovora? Izvolite. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa. Vidva poznata vse napore občine Radeče in posameznikov in pa tudi vas, spoštovana ministra, da se ta stečaj vendar na koncu reši, vendar včasih je treba sprejeti tudi kakšne kratkoročne ukrepe, ki bodo takoj prijeli in se zato mogoče tudi kakšen investitor lažje odloči za nakup te tovarne. Verjemite mi, da mi kot občanu občine Radeče ni lahko spraševati takšna vprašanja, kar se tiče brezposelnosti -to, kar sem že prej rekel. Drugo, tretja razvojna os - ja, spoštovani minister Vizjak. Z vami se absolutno strinjam, vendar me je strah, glede na to, da smo že nekaj časa v politiki, tako vi kot jaz, bomo še kar dolgo čakali, da bo ta tretja razvojna os, žal, bila zgrajena na tem osrednjem delu Slovenije, tako da to verjetno za brezposelnost naše občine ne bo rešitev. Zadovoljen sem glede prvega odgovora gospoda ministra Žerjava, v prvem delu, ko je rekel, da bodo preučili na Vladi, ali je mogoče sprejeti takšne sklep in če bo to pomagalo, da bo rešilo nekaj sto delovnih mest v občini Radeče in ne nazadnje tudi v občini Trbovlje in Hrastnik, kjer vemo, da se bomo srečevali tudi z zapiranjem rudnika Trbovlje-Hrastnik, potem mislim, da je modro to narediti in se bo tudi brezposelnost tukaj znižala. Obema se zahvaljujem za razumevanje in upam, da bomo tudi s tem delom, ki smo ga na nek način zastavili, nadaljevali, tako da vama bodo tudi ljudje, ki prihajajo iz teh občin, zelo hvaležni. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Mag. Radovan Žerjav, prosim. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Obžalujem, da nam ni uspelo v primeru papirnice Radeče. Osebno sem se zelo angažiral še pred stečajem, dokler ni bilo stečaja, poskušal pomagati, da bi se lastnik morda tudi odločil drugače, bolj odgovorno, pritiskali smo na banke, javno, kot se temu reče, angažirali smo se sedaj pri potencialnem kupcu iz Turčije - nismo bili uspešni. Meni je žal, ker to bi bil najboljši razvojni program, da bi zaposlili te ljudi, ki so v Radečah izgubili službo. Upam, da bomo našli kakšno drugo alternativo, se pa zavedam, da čas ni naš zaveznik, še posebej glede na to, da prihaja zima in tehnologija, ki tam je, je pač takšna, kot je in lahko tudi zima naredi na tej tehnologiji, če ni v obratovanju, precej škode. V vsakem primeru pa, kot sem dejal, proučili bomo in poskušali zadevo zapeljati tako, kot je prav. Hvala lepa. 57 DZ/VI/3. seja PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Želite mag. Vizjak odgovoriti še dodatno? (Ne.) Na vrsti je mag. Stanko Stepišnik, ki ima poslansko vprašanje za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava. Prosim. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem trem ministrom! Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani minister, gospod Radovan Žerjav, na področju gospodarstva je bilo sprejetih kar nekaj ukrepov za dvig gospodarske rasti. Zato vas sprašujem: Koliko novih delovnih mest bo odprtih v letu 2013 kot posledica sprejetih gospodarskih ukrepov za leto 2012? Ali bomo lahko skozi industrijsko politiko, strategijo gospodarskega preboja, vzpona ali skozi kakšen drugi strateški dokument, ki ga boste pripravili za naslednje leto, spremljali rast delovnih mest skozi: A - rast delovno aktivnega prebivalstva -, ali B - kot rast bruto dodane vrednosti -, ali C - kot rast investicij, ki generirajo nova delovna mesta? Če pogledamo aktivno prebivalstvo, se to skozi večletno obdobje vedno znižuje. Če je bilo leta 1987 995 tisoč delovno aktivnega prebivalstva, ga je danes, konec septembra, samo 808 tisoč. To se pravi, precejšnje zmanjšanje. Na drugi strani nam pa število upokojencev od leta 1990, ko jih je bilo 356 tisoč pa nekaj, zraslo na 569 tisoč, to se pravi, kar 213 tisoč 677 več. Se pavi, da je število zavarovancev na enega upokojenca z 2,5 padlo na 1,5 ali po domače: 1,5 upokojenca mora en delavec nekako preživeti. Zagotovo bi bila rešitev povečati število aktivnih prebivalcev in če hočemo zlesti iz te gospodarske neaktivnosti, potem bi morali povečati za 150 tisoč zaposlitev ali delovnega aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da bi morali vse nezaposlene, brezposelne zaposliti, pa verjetno tudi imeti nek program organiziranega priseljevanja, da bomo lahko to dosegli. Potem pa naprej, hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Radovan Žerjav, prosim. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa tudi za to vprašanje. Seveda so investicije tiste, ki generirajo delovna mesta. Nekaj sem danes o tem že govoril, kaj je za to pomembno, kaj moramo storiti, da bodo investicije v večji meri prihajale v Slovenijo, predvsem tiste tuje neposredne investicije, ampak bom v temu odgovoru govoril predvsem o tem, kaj vem in kaj bodo, koliko delovnih mest bodo generirali razpisi, ki so že pripravljeni in ki jih pripravljamo. Glede na že razpisane projekte in prejete vloge je predvidenih približno 2 tisoč 500 delovnih mest in vam bom navedel, skozi katere razpise, ki smo jih pripravili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Torej eden, ki sem ga že omenil, je javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2012, ki bo generiral 507 novih delovnih mest. Naslednji je javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanje novih delovnih mest na območju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju od 2010-2015; ustvaril bo 120 novih delovnih mest. Tako imenovani javni razpis 5.2.A, subvencije za zagon novih inovativnih podjetij - 200 novih delovnih mest. Financiranje tehnoloških razvojnih projektov 2011-2013 - tisoč 50 novih delovnih mest, javni razpis za spodbujanje investicij TI 2012 - 300 novih delovnih mest, javni razpis za spodbujanje zaposlovanja v razvojnih podjetjih, tako imenovani kropi - 320 novih delovnih mest. Omenil sem pa tudi štiri postopke, ki tečejo po tako imenovanem posebnem postopku v skladu z Zakonom o spodbujanju tujih neposrednih investicij, kjer obravnavamo štiri večje projekte ranga velikosti dva od 50 do 60 milijonov in dva preko 300 milijonov evrov, ki bi pa generirali skupaj, tako kot sem dejal prej od tisoč 500 do 2 tisoč 500 delovnih mest. To so delovna mesta, o katerih vemo, ker so to razpisi in se podjetja, ne samo tuja, ampak tudi domača prijavljajo, in ta delovna mesta je moč prešteti in jih potem seveda tudi kontrolirati. Ne vemo pa za delovna mesta, ki jih ustvarjajo tuji investitorji in domača podjetja, ki se ne prijavljajo na posamezne razpise, Verjamem, če bomo vztrajali, trdno vztrajali pri tem, da bomo poslovno okolje v Sloveniji ustvarjali konkurenčnejše. Nekaj ukrepov, kakor koli, morate priznati, da smo sprejeli takšne, ki gredo v to smer in bomo to počeli tudi v prihodnje, tudi z ukrepi ali pa projekti, ki so v tem trenutku na mizi, pa še nesprejeti, od urejanja trga delovne sile do delovnih razmerij in povezano s financiranjem slovenskega gospodarstva, pa verjamem, da bo teh delovnih mest v prihodnje še bistveno bistveno več. To pa trdim na osnovi tega, kar sem danes že enkrat povedal, interes za tuje neposredne investicije v Sloveniji obstaja, je pa na nas, da ustvarimo okolje; prvič, stabilno politično okolje in tudi okolje, v katerem bodo tuji neposredni investitorji zaznali neko stabilnost in priložnost, da bodo svoj kapital, ki ga bodo naložili v slovensko okolje, tudi dobro oplemenitili. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Zahtevo za dopolnitev odgovora. Mag. Stepišnik, izvolite. 58 DZ/VI/3. seja MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa. Sem kar zadovoljen s tem odgovorom. Rad bi nadaljeval pri dodani vrednosti na zaposlenega. To se pravi, če spremljamo dodano vrednost na zaposlenega, potem spremljamo gospodarsko rast, koliko smo pač v nekem letu povečali to dodano vrednost. Dodano vrednost vemo, da lahko povečamo samo z vlaganjem v raziskave in razvoj in večje vlaganje v raziskave in razvoj bi pomenilo tudi večjo dodano vrednost na zaposlenega. Verjetno imate narejeno strategijo, da bruto dodane vrednosti v Sloveniji, ki znaša približno 19 milijard, največ prinesejo predelovalne dejavnosti - 6,7 milijard ali 34 %, trgovina, vzdrževanje in popravila motorjev - 18 %, gradbeništvo je padlo, komaj 6 %, promet in skladiščenje 9 % itn. Ti procenti pomenijo neko utež. To se pravi, koliko kdo prenese k tej bruto dodani vrednosti. Verjetno imate narejeno strategijo, kako boste razpisali razpise in evropska sredstva, da se bo pripravilo podporno okolje za rast teh dejavnosti, ki prinesejo največ bruto dodanih vrednosti. Ker eno je povečanje število delavcev, drugo pa lahko isto dosežemo, če povečamo dodano vrednost v teh panogah. Vprašanje je; Ali ste mogoče predvideli tudi po teh dejavnostih, koliko boste razpisali javnih razpisov in koliko bi na osnovi tega nastalo potem novih delovnih mest zaradi inoviranja obstoječih produktov po podjetjih, ali so to storitve ali izdelki, ali pa celo z uvajanjem teh novih produktov? To se pravi, z javnimi razpisi bi lahko podprli raziskovalne ure, da sem konkreten, in investicijsko-tehnološko opremo v teh podjetjih oziroma pospešili en ciklus investiranja na tem raziskovalno-razvojnem in tehnološkem področju. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Radovan Žerjav, prosim. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Pomembna vprašanja ste v tem drugem delu odprli. Žal je to malo odmaknjeno od osnovnega vprašanja, pa bom rekel, nimam vseh podatkov. Povedal vam bom pač svoja razmišljanja. Absolutno se strinjam z vami. Dve pomembni točki: dodana vrednost in delovna mesta. Razpis, ki je v tem trenutku v teku in je posledica mojega vztrajanja, je razpis v tehnološko opremo, v greenfield investicijah, s pogojem delovnih mest. Skratka, kombiniranje obeh zahtev, ki ste jih sami omenjali: prvič, tehnološki razvoj za novo tehnološko opremo, hkrati pa tudi nova delovna mesta. Ampak nekaj drugega sem želel dodati. Pred nami je nova finančna perspektiva. Že res, da bo sredstev v tej finančni perspektivi definitivno manj, kot jih je bilo na razpolago v tej finančni perspektivi. Sredstva sicer še niso določena. V tem trenutku potekajo pogajanja v zvezi s tem. Ampak moja namera je, da tudi ta zmanjšana sredstva vsaj v 50 % namenimo za, če hočete, gospodarski razvoj v najširšem pomenu besede. Ostalih 50% pa za infrastrukturo, ki še ni bila zgrajena, ki jo moramo zgraditi, okoljska, cestna in tako naprej. Ampak da vendar en zajeten del teh finančnih sredstev, ki bodo sicer okrnjena, namenimo za to, kar je v tem trenutku v Sloveniji pač največji problem in kjer ta sredstva pravzaprav najbolj potrebujemo. Za to se bom zagotovo v Vladi močno zavzemal. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Boste zahtevali razpravo o odgovoru? (Da.) Prosim. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): V skladu s poslovnikom prosim, da se javna obravnava naredi. Bi pa mogoče samo dodal, da te investicije, ki so bile tudi s strani ministra omenjene oziroma vse tisto, kar je v zvezi z investicijami obnovljivih virov, energetske obnove, tuje neposredne investicije, hitra cesta, hidroelektrarne, ki jih imamo v načrtu okoli deset in je to okoli milijardo tristo, investicija v energetiko, drugi železniški tir in tako naprej. Če bi te velike infrastrukturne investicije odprli, bi lahko odprli v Sloveniji najmanj 50 tisoč delovnih mest. Zato se pridružujem, da je treba poleg malih investicij po vaseh in regijah odpreti tudi vsaj nekaj, eno, dve ali tri velike investicije, da bo učinek v letu 2013, 2014 in 2015 prinesel to, kar si vsi želimo: gospodarsko rast, manjši javnofinančni primanjkljaj, manjši dolg in boljše socialne razmere. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v okviru glasovanj v sredo, 21. novembra. Prehajamo na naslednje vprašanje, vprašanje gospoda Ivana Grilla, ki ima vprašanje za ministra za kmetijstvo in okolje gospoda Franca Bogoviča. IVAN GRILL (PS SDS): Hvala lepa, za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospodje ministri, lep pozdrav vsem skupaj! Čebele so v Sloveniji vedno bolj ogrožena vrsta. Podnebne spremembe, neugodni vremenski pojavi, neodgovorna uporaba fitofarmacevtskih sredstev so eden izmed ključnih razlogov, ki ogrožajo čebele. Se pa soočamo tudi s pogostimi napadi divjih živali. V mislih imam tudi medveda, ki lahko s svojim napadom naredi ogromno škode in uniči cele družine oziroma cele čebelnjake. 59 DZ/VI/3. seja V poslanski pisarni se je pri meni zglasil čebelar, ki je bil v zadnjih letih trikrat deležen napada medveda - ne on, ampak njegove čebele -, in to kljub temu da ima parcelo ograjeno z meter in pol visoko ograjo, ima alarmne naprave, ima tudi razne ovire, ki bi onemogočale dostop medveda, pa temu niso kos. To očitno pomeni, da bo treba poiskati neko sistemsko rešitev tudi s pomočjo stroke in tudi države, da se bodo čebelarji, ki imajo svoje čebelnjake, pa verjetno tudi rejci drobnice na območjih, kjer je prisoten medved, lahko temu zoperstavili. Zato vas, spoštovani gospod minister, sprašujem: Ali ministrstvo pripravlja kakšne strokovne rešitve, nasvete in ne nazadnje tudi finančna sredstva, s katerimi bi prispevali k temu, da bi se lahko tako čebelarji kot tudi kmetje z drobnico znali strokovno pripraviti oziroma preprečiti napade medveda in tudi drugih divjih živali in da v primerih, ko so deležni takšnih škod, odpravimo administrativne ovire in številne izgovore, ki onemogočajo izplačilo odškodnin, čeprav pri čebelah je odškodnina najmanj pomembna, kajti bolj pomembno je to, da izgubljena čebelja družina ima ogromno negativnih posledic, predvsem na našem kmetijstvu. Zato vas prosim, če mi lahko odgovorite: Ali so na vidiku kakšne rešitve? Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister gospod Franc Bogovič, prosim. FRANC BOGOVIČ: Hvala tudi za to vprašanje, ki je resnično iz leta v leto bolj pereče, bolj pogosto. Gre za problem, ki se v Sloveniji odvija delno tudi skozi in zaradi procesov zaraščanja, kjer se v bistvu življenjski prostor počasi spreminja in tam, kjer se včasih nismo srečevali z volkovi, medvedom, se vedno pogosteje srečujejo in pride tudi do teh kritičnih soočenj, kot je v tem primeru. Tudi pri čebelah je to eden večjih problemov, ko enkrat medved postane sladkosned za med, je to velika nevarnost, kajti očitno mu zelo godi. Ni problem, kot ste pravilno dejali, samo izguba medu oziroma razbitje panja, ampak tudi izguba čebelje družine, ki je za čebelarje najbolj dragocena. Kar se tiče Zakona o ohranjanju narave, ki v 92. členu ureja te zadeve, gre za to, da je na eni strani logično, da vsak od nas mora varovati to svoje premoženje v skladu s sistemom zaščite in varovanja, vemo pa, da so običajna varovanja v tem primeru včasih neuspešna. Od teh sistemskih, po katerih sprašujete, ste navedli to, s čimer je država poskuša že lastnikom v preteklosti pomagati, se pravi s sofinanciranjem nakupa elektromrež in tudi pašnih aparatov. Šlo je za sofinanciranje v višini do 60 % teh stroškov. Res je treba odkrito priznati, da zadnjih dveh letih teh razpisov ni bilo, v preteklosti so ti razpisi bili. Poleg teh alarmnih sistemov kakšnih drugih sistemskih rešitev ni na vidiku oziroma jih nimamo v okviru ministrstva. Glede samih postavitev teh varovanih naprav in tega pa je izdelano tudi določeno gradivo, ki je tudi objavljeno na naši spletni strani, Načini varovanja domačih živali na pašnikih in ostalega premoženja pred prosto živečimi živalmi z elektroograjami, in je bil pripravljen s strani Biotehnične fakultete, se pravi kot strokovni napotek, prav tako pa pri tem pomagajo tudi s svojimi nasveti svetovalci Kmetijsko-svetovalne službe in tudi pooblaščenci Zavoda za gozdove, ki ocenjujejo to škodo. Kot sem že dejal, žal v tem trenutku nimamo nekega nabora teh ukrepov, s katerimi bi poleg teh običajnih, ki so v obtoku, aktivneje in kvalitetnejše zavarovali. Kar se tiče povračil škod, za katere je tudi države v tem primeru dolžna plačevati, poteka v skladu s postopki. Je pa res to, kar samo potrjuje vašo trditev, da tudi ta škoda iz leta v leto narašča, tako da imamo na tem področju velike probleme, tako država na področju velikih zveri kakor tudi lovske družine, predvsem na področju, kjer so divji prašiči in jelenjad, ki v veliki meri to škodo dela. Predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice, Zavoda za gozdove, naši sodelavci iz direktorata, tudi sam sem nekajkrat sedel na teh sestankih, vsi skupaj ugotavljamo, da je dejansko sprememba tega življenjskega prostora zaradi procesa zaraščanja en od največjih problemov in da bo na tem področju najbolj potrebno te premike narediti v odstranjevanju te zarasti. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Boste zahtevali dopolnitev odgovora? Gospod Grill, prosim. IVAN GRILL (PS SDS): Strinjam se z vami, gospod minister, da je zaraščanje eden izmed tistih glavnih razlogov, da se medved vedno bolj približuje naseljem in tudi čebelnjakom. Vendar glejte, kot sem vas nekako spraševal, ni pričakovanje tako čebelarjev kot verjetno tudi rejcev te drobnice po nekih finančnih sredstvih, čeprav je tudi to dobrodošlo, ampak sedaj se v bistvu soočajo s tem, da s tistimi ukrepi, ki so jih te svetovalne službe tudi že priporočile, se ne da tega ubraniti. Konkretno ta primer, ki sem ga navedel: cela parcela je ograjena z meter in pol visoko ograjo, alarmne naprave so in še razne druge ovire, pa v tem primeru to ni zadoščalo, medved je brez kakršnih koli težav prišel na parcelo, opustošil čebelnjak, čebele, škoda se bo ugotavljala šele spomladi, ko se bo videlo, koliko je od tega preživelo. Zato bi pričakoval, da 60 DZ/VI/3. seja bi s temi strokovnimi službami, tako Zavoda za gozdove in ostalimi pristojnimi službami, pristopili k nekim ukrepom, predvsem v smislu svetovanja, izobraževanja, tudi mogoče preko čebelarskih društev, da bi se znali čebelarji temu tudi zoperstaviti. Apeliral pa bi predvsem na vas, da se skuša vse tiste, ki popisujejo potem škodo, da iščejo res način, kako se ta stvar čim prej uredi, kajti glede na izkušnje, ki jih imajo in s katerimi sem bil tudi seznanjen, so ravno ti popisovalci tisti, ki skušajo na nek način potem ugotavljati, da je glavni krivec za nastalo škodo potem čebelar zaradi pomanjkljivih ukrepov, namesto da bi iskal način, kako bi se ta škoda čim prej sanirala in da bi se a čim prej ta sredstva potem povrnila, čeprav je to zelo malo sredstev v primerjavi s škodo. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister Bogovič, prosim. FRANC BOGOVIČ: Samo na kratko, hvala za te usmeritve in na nek način bomo vaša razmišljanja tudi zagotovo upoštevali. Pri strokovnjakih, kot že omenjamo, poteg tega, kar smo zdaj dejali, je tudi sam stalež živali. Reči moram, da je v letošnjem letu, podobno kot vsako leto, ko strokovnjaki pripravijo ta predlog za odstrel, veliko polemik. Moram reči, da sem enostavno sledil njihovim priporočilom in tudi ta odstrel takrat, kljub nasprotovanju dela javnosti, podpisal. Tako je treba v vseh teh ukrepih, poleg staleža, reaktivnih ukrepih, iskati rešitve. Kot sem pa že dejal v uvodu, pri sebi imam tudi en mail, ki izhaja iz sedmega, osmega, ko nek čebelar piše, da ko se medved navadi medene poslastice, ga ne ustavi nič več. To je tudi problem, ker je glede na fizično moč te živali tudi problem potem teh reaktivnih ukrepov, glede na to, da je ta ograja in elektromreža včasih neučinkovita, glede na to, kar sem prebral, da je to dejansko potem neka silna želja medveda po tej sladki snovi. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Jerko Čehovin ima vprašanje za ministra za finance dr. Janeza Šušteršiča. Prosim. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Spoštovani gospod minister za finance, dr. Šušteršič, kot je znano, želi Nova Kreditna banka Maribor s prodajo Zavarovalnice Maribor in z drugimi aktivnostmi izboljšati svojo kapitalsko ustreznost in s tem utrditi temelje za rast in razvoj banke ter njene skupine. Na ta način želi banka do konca letošnjega leta zagotoviti kapitalski količnik kapitalske ustreznosti najbolj kakovostnega temeljnega kapitala, tako imenovani Core Tier 1 v višini najmanj 9 odstotkov. Skladno s tem načrtom pa že poteka tudi aktivnost v zvezi z morebitnim odkupom podarjenih instrumentov in dokapitalizacijo banke. Da takoj na začetku povem, da v Pozitivni Sloveniji absolutno podpiramo tak način reševanja banke in da se dobro zavedamo, da gre za banko, ki do sedaj ni imela neke strategije, ni izvedla notranjega prestrukturiranja, ne nazadnje celo ne vem, če je vedela, kakšen je obseg slabih terjatev, zato nam je popolnoma jasno, da je treba najprej dezinvestirati banko, da je treba prestrukturirati njene aktivnosti in na koncu izvesti dokapitalizacijo, da gre lahko na borzo. Vendar v zadnjem času, ko že govorimo o raznih signalih, se pojavljajo tudi v medijih neki zapisi, neki signali, da je ta proces nekako ustavljen. Zato, gospod minister, naj vam preberem samo neke naslove iz medijev, čeprav vem, da jih zagotovo poznate, in sicer: Ali se Zavarovalnica Maribor sploh še prodaja, Lobistični udar v Zavarovalnici Maribor, Šušteršič je prižgal rdečo luč Savi Re in tako naprej. Spoštovani minister, zato me zanima: Ali je vaše ministrstvo sploh zainteresirano, da Nova Kreditna banka Maribor proda delež Zavarovalnice Maribor najboljšemu ponudniku? Kot je znano, naj Kad in Sod, predvsem Sod, ne bi sodelovala v dokapitalizaciji zavarovalnice do konca letošnjega leta. Glede na to, da se pojavljajo tudi nekateri zapisi o vlogi ministrstva, zlasti vašega državnega sekretarja gospoda Dejana Krušca, pri prodaji, ker smo zasledili v medijih določene poizkuse pritiskov na organe NKB, me zanima, glede na to, da je AUKN po trenutni zakonodaji tisti, ki nima nekih posebnih pooblastil, ampak ima pooblastila urada, in da tudi Državni zbor dobi neko relevantno informacijo: Kaj se tukaj dogaja? Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister dr. Šušteršič, prosim. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Spoštovani, hvala za vaše vprašanje. Hvala tudi za to, ker ste uvodoma izrazili podporo takemu reševanju dokapitalizacije Nove Kreditne banke Maribor, zato tega ne bom dodatno utemeljeval. Hvala tudi, ker ste prebrali nekaj časopisnih naslovov, jaz sem slučajno bolj informiran od novinarjev o tem, kaj delamo na ministrstvu, zato po navadi takih naslovov niti ne spremljam. Sicer je pa tako. Skupščina Nove Kreditne banke Maribor, kjer ima država večino, je sprejela program dokapitalizacije. Ta program dokapitalizacije je potrdila tudi Banka Slovenije. Ta program med drugim vključuje tudi prodajo deleža v Zavarovalnici Maribor, ki je pač bila z vidika NKB ocenjena kot nestrateška naložba. Edini interes Ministrstva za finance pri tem je, da do te prodaje dejansko pride in da do te prodaje 61 DZ/VI/3. seja dejansko pride do konca leta, kajti konec leta je tisti rok, ki je bil za dokapitalizacijo s strani regulatorja Banke Slovenije postavljen. Mi, kolikor sodelujejo pri teh procesih, izhajamo iz tega interesa, ki je legitimen interes tistega, ki je lastnik banke in ki je odgovoren za njeno kapitalsko ustreznost. V okviru tega mi nimamo nobene preference glede tega, kdo je lahko kupec Zavarovalnice Maribor. Podprli smo odločitev uprave, da gre v nek odprt proces iskanja kupca preko razpisa. Tudi nam ne bi bilo vseeno, kdo ta kupec na koncu bo. Seveda, če bo najboljši ponudnik oziroma v interesu nam bi bilo, da se proda po najvišji mogoči ceni, ker to pomeni največ sredstev za dokapitalizacijo NKB. Edina preferenca, ki smo jo izrazili tudi javno, je pa bila, da bi želeli, da se taka prodaja oziroma nakup Zavarovalnica Maribor od NKB opravi brez angažmaja javnih sredstev. To je bila tista točka, ki je bila za nas problematična. Se pravi, v tem smislu, da bi v neki finančni konstrukciji, ki jo je eden od potencialnih kupcev poskušal sestaviti, so kar na lepem zelo pomembno vlogo dobili državni skladi oziroma celo zavarovalnice, ki delujejo v okviru Kada. To se nam ni zdelo smiselno, ker pač, kot veste, je država še v času prejšnjega mandata rezervirala določena sredstva oziroma dokapitalizirala Kad in Sad z namenom, da je ta denar tam na nek način rezerviran za morebitne dokapitalizacije bank. Nekaj tega smo uporabili poleti pri Novi Ljubljanski banki in želimo to rezervo ohraniti točno za ta namen. Ne želimo, da se ta rezerva ali pa neka druga likvidna sredstva, ki izhajajo iz prodaje kakšnih deležev, recimo, prodaje Splošne plovbe, ki je tudi bila kar kontroverzna odločitev Soda, se sedaj ta sredstva namenjajo za pomoč nekim drugim podjetniškim projektom, kot je to, da Sava Re kupi preostali delež po Zavarovalnici Maribor. Prej sem omenil Modro zavarovalnico, ki tudi pri tem, kot smo obveščeni, sodeluje. Z njimi je zelo velik problem jih prepričati v primerno sodelovanje pri dokapitalizaciji Cimosa. O tem je bilo danes že nekaj govora. Tam gre za 3 tisoč delovnih mest. Če primerjate to z nekim vprašanjem, ali je zdaj smiselno sodelovanje pri nakupu Zavarovalnice Maribor, mislim, da je jasno, kaj je večji interes, tudi če hočete, države. To je nekaj, kar smo dovolj jasno povedali. Mi nimamo ali pa jaz kot minister za finance nimam nobenega vzvoda, da bi prepovedal takšno početje. Tudi tega nisem naredil, tudi moj državni sekretar ne, ki pomaga pri teh stvareh, je morda bolj informiran, ker ima več časa tudi za neke operativne razgovore. Edina stvar, ki smo jo mi dejali, je bila, da če je že nujno angažirati javna sredstva, naj bo to začasno in naj bo samo v pomoč nekemu angažmaju zasebnega kapitala. Tudi takšni scenariji so mogoči. Sava Re, kot so nam prostovoljno povedali, je iskala tudi možne zasebne sovlagatelje, pri tem zaenkrat ni bila preveč uspešna, želel bi si, da bi se to zgodilo, ker dejansko to prekladanje javnega denarja iz ene dokapitalizacije v drugo nima nobenega pravega smisla. Tudi tožba ali sklep Evropske komisije o nedovoljeni državni pomoči, o kateri smo tudi danes že govorili, delno izhaja iz tega, da se to tako počne ali pa se je počelo. Zelo vesel bi bil, če bi prišlo do zdravih zasebnih investicij namesto tega kupčkanja z državnim denarjem sem in tja, iz levega v desni žep. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Boste zahtevali dopolnitev odgovora? Gospod Čehovin, prosim. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Moram reči, da sem kar zadovoljen z odgovorom gospoda ministra. Namreč, mislim, da prav transparentnost prodaje mora biti vodilo vseh nas, bom rekel, Vlade, vašega ministrstva in ne nazadnje Državnega zbora. Zato se mi zdi prav, kolikor sem razumel, da ste dejansko dali v imenu Vlade nek mandat, da se lahko pogovarja z vsemi resnimi ponudniki brez udeležbe državnih skladov. Torej, to sem razbral. Normalno je, da se v teh zapisih pojavljajo tudi nekatere takšne zadeve, da bi na nadaljnji potek prodaje lahko vplival vladni gospodarski obisk v Rusiji, da bi po eni od možnih različic morda pripeljal celo do tega, da Nova Kreditna Banka Maribor svoje polovičke, torej Zavarovalnice Maribor, sploh ne bi več prodajala. Zato morate tudi razumeti v tem smislu to mojo skrb, ker gre za dve veliki, če uporabim ta naziv, združbi s področja finančnega pomena, zlasti za severovzhodni del Slovenije. S tega vidika mislim, da je to stališče v redu. Mislim pa, da je prav, da se skupaj strinjamo, da mora biti prodaja transparentna. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister, dr. Šušteršič, prosim. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Mene res veseli, da se v tem strinjamo. Hvala za ta pozitiven odziv. Rekel bi še to, da tisto, kar Vlada ali minister za finance lahko počne, je, da včasih opravimo kakšen pogovor, ki je nezavezujoč, neformalen, kjer ljudje ugotavljajo interes za določene prodaje ali pa ali bi bilo tukaj kaj podobnega mogoče. Mi ne sklepamo nobenih dogovorov. Če bi kadar koli prišlo do prodaje bodisi ruskim ali kakršnim koli partnerjem, bi to moralo potekati po transparentnih postopkih. Mi smo bili prepričani, da bi ravno Slovenski državni holding lahko zagotovil okolje, v katerem bi to potekalo bolj transparentno in bolj jasno brez neposrednega sodelovanja vlade ali države. Očitno smo od te rešitve še nekoliko oddaljeni, da bi do tega prišlo. Kakor koli, obstaja interes, predvsem za zavarovalniški sektor, za telekomunikacijski sektor in posredno zlasti po ukrepih za očiščenje bančnih bilanc tudi za bančni sektor. Tudi od 62 DZ/VI/3. seja tega, da bi te ukrepe lahko uveljavili, smo žal oddaljeni zaradi referendumov, tako da bo tukaj težje iti naprej. Zelo težko bomo našli kupca, ki bi prevzel banke z vsem tveganjem, ki je danes na njih, ampak tudi to je morda mogoče. Vsekakor se strinjam z vami, da ko bo do tega prišlo, ko se bomo za to odločili, imeli potreben mandat, bodisi na holdingu bodisi kako drugače, bo treba to na zelo jasen, transparenten način, brez neke preference glede kupcev, razen cene, in najboljše je zagotavljanje dolgoročnega interesa teh podjetij. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Gašpar Gašpar Mišič ima vprašanje za ministra za finance, dr. Janeza Šušteršiča. Prosim. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani minister! Natanko pred šestimi leti so delavci, zaposleni v Avstriji, v Gornji Radgoni na protestu imeli transparent, na katerem je pisalo: "Delo in garanje, dvojnih davkov plačevanje." Upam in verjamem, da se ta stavka in tovrstne predstave ne bodo več ponavljale. Verjamem da boste, navkljub temu da smo v noveli zakona o dohodnini, ki je bila obravnavana na 20. izredni seji in smo tudi v Pozitivni Sloveniji potrdili, da je novela primerna za nadaljnjo obravnavo, vendar pod enim pogojem, da boste določene nesmisle brisali iz tega zakona. Eden takšnih nesmislov je konkretno ta dodatna ukinitev osebne olajšave za naše zaposlene, ki svoj problem zaposlitve rešujejo tako, kot sami znajo, ker veste, da država Slovenija ni uspela, navkljub vsem sprejetim ukrepom za rešitev Pomurja, da zagotovi ustrezno število delovnih mest. Zato vas, kot ministra sprašujem: Kaj boste ukrenili, da se ta nesmisel v predlagani noveli zakona odpravi? V obrazložitvi ste zapisali, da bo ob predpostavki nespremenjenega vodenja zavezancev ukinitev olajšave povečala prihodke državnega proračuna za okoli dva milijona evrov. Torej, najbrž veste, da je v Avstriji zaposlenih kar nekaj tisoč naših državljanov, med katerimi je največ Pomurcev, ki jih bo ta rešitev najbolj prizadela. Kot veste, se Pomurje sooča z visoko brezposelnostjo, v okviru urada Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v Murski Soboti pa je prijavljenih preko 8 tisoč brezposelnih oseb. To pomeni, da prebivalci Pomurja problem brezposelnosti rešujejo z zaposlovanjem v tujini oziroma z dnevnim delom v Avstriji. Ljudje, ki bili brezposelni in bi prejemali nadomestila za brezposelnost ter tako bremenili javne finance Republike Slovenije, so delo našli v Avstriji, zdaj pa ste se odločili, da jih boste za slednje celo kaznovali. Gospod minister: Na podlagi katerih analiz ste se odločili, da te ljudi dodatno davčno obremenite? PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister dr. Šušteršič, prosim. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Hvala za vaše vprašanje. Mislim, da smo o tem sicer že veliko govorili že v okviru splošne obravnave sprememb zakona o dohodnini in da je bila tudi cela zgodovina tega ukrepa pojasnjena. Naj na kratko še enkrat povzamem tisto, kar se mi zdi bistveno. Prvič, kar je treba razumeti, nikakor ne gre za dvojno obdavčitev. Gre za to, da v Sloveniji - mislim, da od leta 2004 - obstaja sistem obdavčenja po svetovnem dohodku, kar pomeni, da vse tisto, kar nekdo, ki je rezident Slovenije, zasluži kjer koli na svetu, je obdavčeno z dohodnino v Sloveniji. Lahko imamo primere, ko nekdo v tujini plača več davka, kot bi ga od tega dohodka plačal tukaj, takrat ima pravico to razliko v davku terjati nazaj, če seveda obstaja ustrezen sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Obstaja pa tudi primer, in primer čezmejnih delavcev v Avstriji je eden takšnih, kjer nekdo, ki dela v tujini, od svojega dohodka plača manj davka, kot bi ga od enakega dohodka plačal v Sloveniji. Vzrok za to je v tem, da imamo v Sloveniji delo očitno bolj obdavčeno, kot je v Avstriji. Takšen mora potem v Sloveniji plačati razliko v davku; se pravi med tistim davkom, ki ga je plačal v tujini po njihovi lestvici, in tistim, kar bi plačal, če bi enak dohodek zaslužil v Sloveniji. Na to zadevo je mogoče gledati na dva načina; eden je ta, ki ste ga vi predstavili, da je nekdo, ki dela čez mejo in bi sicer bil brez tega doma brezposeln, zdaj kaznovan. Lahko pa gledate tudi na ta način, da je v primerjavi z nekom, ki dela doma, nagrajen. Kajti nekdo, ki zasluži enak znesek v Sloveniji s svojim delom, plača več davka kot tisti, ki enak znesek zasluži v tujini. Bilo je že postavljeno vprašanje, ali je takšna obravnava diskriminatorna, ali je ustavno sploh dopustna, da se obdavčitev razlikuje glede na to, kje je dohodek zaslužen, pri ljudeh, ki so oboji davčni rezidenti Slovenije, oboji živijo v Sloveniji in tako naprej. Ta zahteva je v presoji Ustavnega sodišča, verjetno bo še nekaj mesecev minilo, da se bo Ustavno sodišče o tem odločilo, mislim, da je tudi to pomembno za način reševanja tega vprašanja. Zanimiva je tudi razlika v teh številkah. Mi imamo, ko me sprašujete po analizah, mi smo pogledali podatke, ki jih ima o tem davčni urad, davčni urad ima podatek, da je to približno tisoč 500 delavcev; res da jih veliko prihaja iz obmejnih občin, res da jih večina beleži zaslužke iz Avstrije, res je pa tudi, da jih kar lep del ima stalno prebivališče po celi Sloveniji. Tudi na Obali jih je nekaj, pa v Ljubljani, pa v Kočevju. Se pravi, v občinah, ki niso tako blizu Avstrije, pa vendar prijavljajo dohodek od tam. Večina, več kot 90 odstotkov, njihovi zaslužki pa so v povprečju ena in pol povprečne slovenske plače, 63 DZ/VI/3. seja večina jih je nekje med eno in dvema, se pravi, tudi ne gre za neke zelo nizke dohodke. To so podatki, ki jih imamo, seveda tudi vi, pa njihovi predstavniki govorijo o veliko več ljudi, več kot 10 tisoč in tako naprej. Zanimiva je ta razlika v številu ljudi, ki so v davčnih evidencah, in številom ljudi, za katere oni pravijo, da jih zastopajo, je že samo po sebi nekaj, s čimer bi se verjetno morala Davčna uprava ukvarjati. S predstavniki civilne iniciative, ki zastopa te ljudi, smo se sestali, oni so sami tudi na tem sestanku izrazili neko zavest, zavedanje, da gre za nesistemsko rešitev, da se pač z neko dodatno olajšavo pri dohodnini ta problem rešuje, da obstajajo drugačni načini reševanja tega problema, ki bi bili bolj sistemski. Mi smo prosili, naj nam te predloge posredujejo. Če bomo ugotovili, da so ti predlogi neka možnost za kompromis, tudi v luči tega, da poteka neka ustavna presoja na Ustavnem sodišču, bi bili mi tudi pripravljeni nekoliko od tega, kar predlagamo, odstopiti, se morda dogovoriti, da se ta problem reši, ko bo znano stališče Ustavnega sodišča, na enega od načinov, ki bi bil drugačen od sedanjega, pa vendar sprejemljiv za obe strani. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Zahteva za dopolnitev odgovora, gospod Gašpar Gašpar Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Hvala, gospod minister, za odgovor. Z odgovorom v taki meri nisem zadovoljen in upam, da boste razumeli te ljudi. Denimo, ker vemo, da je v Avstriji obdavčitev nekoliko nižja kot pri nas, v tem primeru jih dodatno obdavčimo, če bi pa, recimo, oni plačevali več v Avstriji, kot plačujemo mi v Sloveniji, ali bi jim Republika Slovenija refundirala tisto razliko kar plačajo več davka v Avstriji? Razumeti moramo, da gre za ljudi, ki so svoj problem rešili sami, da bi lahko bili, če bi bili lenuhi, v breme te države. Pa niso, ampak gredo s trebuhom za kruhom. Vi morate razumeti,da je treba take ljudi potem spoštovati in jim dobesedno dati kapo dol in se prikloniti. Dobro je, da ste se znašli, ste rekli, stanujejo v Ljubljani, na Obali, v Prekmurju, kjer koli že, in veste, koliko ur porabijo z vožnjo tja in nazaj, in veste, kako živijo njihove družine, ko staršev ni doma, koliko plačujejo za otroke in tako naprej. Veste, ti ljudje tudi potem zaradi tiste plače, kot ste rekli, da nekoliko več dobijo v Avstriji, prekoračijo ta cenzus in niso konkurenčni in morajo vrtce plačevati po polni ceni, nimajo nobenih olajšav, potem pa tudi zdravstveno zavarovanje koristijo v Avstriji, ali pa v Italiji, predvsem pa v Avstriji. Če se slučajno zgodi, da koristijo zdravstvene storitve v Sloveniji, to dobi Slovenija refundirano. Se pravi, namesto da te ljudi, ki se sami znajdejo, nagradimo, gospod minister, mi te ljudi kaznujemo! Zato vas prosim še za dopolnilni odgovor: Ali boste in kako boste, če boste, pomagali, da se ta nesmisel in škodljiva klavzula v tej noveli zakona odpravi? PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister dr. Šušteršič, prosim. DR. JANEZ ŠUŠTERŠIČ: Povedal sem že, da je bilo strinjanje tudi njihovih predstavnikov, da bi bilo bolje ta problem urejati kako drugače. Čakamo še njihove predloge, nekaj jih je bilo omenjenih, jaz zdaj ne bi v tehniko tega zahajal, bomo pač počakali, kaj ti predlogi bodo, se še enkrat usedli, videli, ali so kakšne rešitve mogoče, morda tudi kakšen odlog tega, kar smo zdaj predlagali. Konec koncev so v tem zakonu pomembnejše stvari, kot je, recimo, pavšalna obdavčitev in podobno. Kot sem rekel, če je sklenjen sporazum med državami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, in z Avstrijo ga imamo, potem tisti, ki v tujini plača višji davek, kot bi ga doma, ima pravico do refundacije; pa ne iz domače, ampak iz tuje. Se pravi, dobi del davka, ki ga je plačal v tujini, nazaj, od tam, kjer ga je plačal, seveda. Tako so vsaj tu stvari jasne. Imamo pa primere tudi v Sloveniji, s tem se boste pa strinjali, ljudi, ki se, recimo, vozijo iz Murske Sobote na Obalo na delo, v policiji jih imamo veliko, vsaj tako izgleda po evidencah. Tudi to je bil eden problemov, s katerimi smo se ukvarjali pri Zakonu o uravnoteženju javnih financ, višina potnih stroškov, ki tu nastajajo. Se pravi, niso samo ti ljudje, ki se vozijo - če se res vozijo - iz Kočevja ali pa z Obale v Avstrijo, ampak so tudi tisti, ki se vozijo iz Murske Sobote v Koper, ravno tako vredni občudovanja in bi si morda tudi zaslužili kakšno davčno olajšavo, pa je nimajo. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Imate proceduralno zahtevo? Prosim, gospod Gašpar Gašpar Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Saj drugega tako ali tako ne morem, gospod podpredsednik. Nisem zadovoljen z odgovorom ministra. Vidim, da minister stoji na svojih stališčih. Pojasnil mi je, kako je prišel do tega in z vašimi predstavitvami, kakor vi gledate na to težavo - zagotovo ne gledamo enako. Moram vas opozoriti, da smo v Pozitivni Sloveniji sicer novelo zakona v prvi obravnavi potrdili, vendar v drugi obravnavi bomo nasprotovali tej noveli v primeru, da ne boste tega popravili. Seveda pa v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega 64 DZ/VI/3. seja zbora predlagam, da v Državnem zboru opravimo javno razpravo o odgovoru gospoda ministra Šušteršiča. Čeprav je zakon v obravnavi in bomo o tej temi še govorili v drugem branju in kasneje, se bojim, da nam bo zmanjkalo časa. Mislim, da gre za tematiko, ki bi jo morali bolje razdelati in razgraditi. V tej državi se moramo politiki zavedati, da človek, ki sam poskrbi zase v tej državi, ker mu država nečesa ne omogoči, in gre sam delat v tujino, sam poskrbi za preživetje svoje družine in na koncu koncev prinese denar iz tujine v državo Slovenijo, kjer ga zapravi - te ljudi je treba bolj spoštovati, ne pa še dodatno obremenjevati! Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Odločanje o predlogu za razpravo o odgovoru bo Državni zbor opravil v sredo, 21. novembra 2012, v okviru glasovanj. Prehajamo na naslednjega spraševalca, to je mag. Lejla Hercegovac, ki ima vprašanje za ministra za zdravje, gospoda Tomaža Gantarja. MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Spoštovani predsedujoči, spoštovani ministri, poslanke in poslanci! Nepravilnosti v Zavodu za transfuzijsko medicino so po vašem mnenju, gospod minister bile. 18. 10. 2012 ste za Delo izjavili, da je vodstvo zavoda zagrešilo številne nepravilnosti, ne le pri javnih razpisih, ampak tudi s služenjem denarja s sveže zamrznjeno krvno plazmo. Zaposleni zavoda vam zamerijo, in to tudi piše v Delu 16. 10. 2012, kjer ste neupravičeno napadli institucijo nacionalnega pomena in zamajali ne le ugled zavoda, temveč ugled celotne transfuzijske službe. Posledice na področju krvodajalstva bomo še videli. 20. septembra 2012 je bila izvedena zamenjava članov sveta zavoda, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije. 25. 10. 2012 ste razrešili direktorja zavoda. Strokovnjaki pravijo, da je bila razrešitev nepravilna in nezakonita, saj niste upoštevali člena 39 Zakona o zavodih. Slišimo, da je bilo 14. 11. 2012 poslano vabilo na razgovor o postopku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Vprašanje za vas, spoštovani gospod minister, je: Ali so se vaši očitki o več nepravilnostih v Zavodu za transfuzijsko medicino potrdili? Zaradi njih je bil na vašo pobudo razrešen tudi direktor zavoda, ki trdi, da očitanih nepravilnosti ni bilo, saj minister ni izdal odločbe, v kateri bi bile te nepravilnosti navedene in v kateri bi bili navedeni ukrepi ter roki za njihovo izpeljavo. Vnaprej se zahvaljujem za odgovor. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister Gantar, prosim. TOMAŽ GANTAR: Hvala za vprašanje. Še nihče, ki je bil obdolžen česarkoli, da je delal nepravilno, tega ni takoj priznal. To je dejstvo. Na drugi strani, nadzor je bil opravljen in ugotovil je številne nepravilnosti in tudi po mnenju stroke, tudi pravnikov, je, da lahko odločba pride v poštev tam, kjer je treba nekaj spremeniti, medtem ko gre pri ugotovitvah komisije za izvršena dejstva, ki jih za nazaj ne more več nihče popraviti. Predvsem gre tukaj za izogibanje javnim naročilom, za povečevanje teh vrednosti naročil, kjer bi bili potrebni razpisi. Gre za neupravičeno izplačevanje delovne uspešnosti na račun priznavanja večjega tržnega deleža, kot je v resnici, kar je ugotavljala tudi notranja revizorka zavoda za transfuzijsko medicino, ki je - mimogrede - na koncu tudi odstopila sama in šla iz hiše, verjetno zaradi pritiskov nanjo. Gre za nepravilnosti v sklopu enega pomembnega razpisa za transfuzijske enoten informacijski sistem, STEIS, kjer so številne nepravilnosti; od tega, da ni več razpisne dokumentacije na razpolago, da ni podpisov, ni bančnih garancij itn. Teh nepravilnosti je zelo veliko. To so bili tudi glavni razlogi, ki so vodili svet zavoda k odstavitvi oziroma nezaupnici direktorju zavoda. Moram reči, da sem v tem času, tudi ko so bile določene oddaje, izrecno poudaril, da gre pri Zavodu za transfuzijsko medicino zgolj za probleme vodenja, nikakor ne za probleme stroke, da delajo kvalitetno in na visokem nivoju in stroka nikdar v tem delu ni bila v vprašanju. V tistem času sem bil tudi redno v kontaktu z vodstvi Rdečega križa, ki niso zaznali nikakršnega upada v krvodajalstvu in dejansko tudi ne bi bilo to potrebno. Poudarjeno je bilo tudi, da ni bilo nikjer ugotovljene nobene zlorabe krvi v smislu napačne uporabe. Bile pa so s strani vodstva sprejete odločitve o previsokih cenah, kjer sem tudi poudaril, da tudi to ni bilo protizakonito, dejansko pa ni bilo korektno, glede na to, da je šlo pri sveže zmrznjeni plazmi dejansko za zelo visoke zaslužke. Se pravi 63 evrov je zavod priznaval Mariboru in Celju, njegova cena pa je bila 280 evrov za liter sveže zmrznjene plazme. In pri zdravilih iz krvi, kjer je bila, recimo, višja cena od cene same priprave in predelave za 80 % kot, recimo, v tujini - primerjali smo Belgijo, kjer so marže običajno 6 %. To je bilo nekorektno, ne pa kot razlog za razrešitev. Tako so bili razlogi predvsem upravne narave, nepravilnosti očitne. Lahko sicer direktor trdi, da jih ni zagrešil, a papirji govorijo drugače. To se bo dokazalo, glede na to, da gre postopek naprej. Mislim, da je bila razrešitev s strani sveta zavoda smiselna, mislim pa, da če se je direktor odločil za odpoved delovnega razmerja iz teh razlogov, da je ravnal pravilno. Moje mnenje je takšno. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Hercegovac, prosim. 65 DZ/VI/3. seja MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Žal, gospod minister, v zdravstvu se sprašujemo, zakaj je bila potrebna zamenjava vodstva. Vprašamo se: Ali je to mogoče razlog, da so ugotovljene nepravilnosti ta moment, 2009, ko je prišel odstavljeni direktor, zaradi težav s sodelovanjem s firmo Educell? Ali je to razlog sodelovanja v svetu zavoda Bolnice Izola v letih 2003-2004, ko ste bili direktor bolnice in vas je opozarjal na slabo poslovanje bolnice? Ali je razlog, da je bil odpor na Zavodu za transfuzijo proti spremembam pravilnika? Namreč, Nacionalni program oskrbe z zdravili je na mizo Ministrstva za zdravje prišel septembra 2011, strokovni svet ga je obravnaval februarja 2012 in do danes ga ni še sprejel. Ali pa res gre za politično ozadje? Namreč cene se oblikujejo, gospod minister, na podlagi Pravilnika o metodologiji za določitev cen krvnih pripravkov, ki pa je bil na ministrstvu sprejet že v februarju 2009. Lepo prosim še za vaše odgovore. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Minister Gantar, prosim. TOMAŽ GANTAR: Hvala. Več kot napisano in dokazano, da so nepravilnosti bile, da ni bilo javnih razpisov, da so se vrednosti presegale... To so pač številke, podatki in dokumenti in če tega ne razumete, potem vam tudi jaz, žal, ne morem pomagati. In v vsaki stvari iskati, kje se goljufije dogajajo - in žal se tudi v zdravstvu dogajajo, -potem jih ne moremo razkrivati. Sam mislim, da je ravno tu tista naloga, ki jo moramo še posebej ob finančni stiski, v kateri se zdravstvo nahaja -in vemo, da obstajajo lobiji v zdravstvu, da jih moramo razkriti in nepravilnosti - v tem primeru zgolj finančne narave - tudi kaznovati. Upam, da se bo epilog nadaljeval na drugem mestu in da bo v to posegla tudi policija, ker mislim, da se na takšen način ne da delati in poslovati. Kot pa vem, pa gospod Velušček tudi ni prvič v takšni zgodbi, ampak je že bil, preden sem jaz bil, preden se je spoznal z menoj in to nima v bistvu s politiko nobene veze. Pa seveda verjamem, da tega ne verjamete, ampak tako pač je. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Izvolite, očitno boste zahtevali razpravo o odgovoru. Prosim. MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Ja, prosim, da se opravi razprava po drugem odstavku 246. člena o nepravilnosti v Zavodu za transfuzijo, kjer namreč gre za to, da so pomisleki, da zaradi osebnih razlogov zamenjujemo tudi direktorje. Na vrsti je direktor bolnice Izola potem Kliničnega centra, potem pediatrije, direktor pediatrije in tako naprej. Torej vedno lahko najdemo tisto, kar želimo, ampak razlogi trenutno niso tehtni. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. O vašemu predlogu bo Državni zbor razpravljal oziroma odločal v sredo v okviru glasovanj. Smo pri naslednjem, gospod Mitja Meršol ima vprašanje za ministra za zunanje zadeve gospoda Karla Viktorja Erjavca, ki je pa odsoten. Vprašanje boste pa postavili? Prosim. MITJA MERŠOL (PS PS): Ne, vprašanje umikam, ker ministra ni tukaj. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: V redu, hvala lepa. Prehajamo na vprašanje gospe Tine Komel, ki ima vprašanje za ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava. Prosim. TINA KOMEL (PS PS): Hvala za besedo. Statistično je dokazano, da je turizem ena vodilnih in najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, ki omogoča številnim turističnim receptivnim državam in regijam hitrejši razvoj, vključevanje v mednarodno menjavo in rast osebnega standarda ter življenjske rasti. Vloga vlade v turizmu je zelo pomembna, saj sprejema strategije slovenskega turizma, soustvarja konkurenčnost turističnih ponudb, postavlja vizijo razvoja, cilje in temeljna področja turističnega razvoja. Turizem je z okoli 12 % ustvarjenega BDP, kar vključuje tudi njegove posredne vplive na gospodarstvo, resnično velika priložnost za Slovenijo. Spoštovani minister, sprašujem vas: Kakšna je strategija in kateri so glavni ukrepi države in vašega ministrstva v letu 2013 za razvoj obalnega turizma in kako vaše ministrstvo glede razvoja turizma sodeluje z obalnimi občinami? PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Radovan Žerjav, prosim. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa za to vprašanje. Poskušal vam bom odgovoriti v štirih točkah. Prva točka. Javni razpis za regionalne destinacijske organizacije. Ministrstvo je že v letu 2010 objavilo javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij. Že takrat se zaradi težav pri pridobivanju soglasja sveta regije oziroma soglasja vseh občin za izvajanje nalog 66 DZ/VI/3. seja regionalne destinacijske organizacije Obala-Kras ni uspela pravočasno prijaviti na enega izmed razpisanih rokov odpiranja vlog. Odločili smo se, da pristopimo k ponovni pripravi in izvedbi javnega razpisa, tako smo dne 7. septembra letošnjega leta objavili ponovni razpis za pridobitev teh sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo aktivnosti regionalnih destinacijskih organizacij, ki je bil namenjen zgolj vzpostavitvi regionalne destinacijske organizacije Obala-Kras. Glede na to, da se ta regionalna destinacijska organizacija na drugi javni razpis ponovno ni prijavila, turistično najbolj razviti regiji grozi, da bo ostala brez regionalnega nivoja organiziranosti turizma ter sredstev, predvidoma 400 tisoč evrov, ki bi lahko pomembno vplivalo na razvoj turizma, prepoznavnosti in turistični promet v tej regiji. Posledično tudi ne bo dosežen osrednji strateški cilj, ki smo si ga zadali že v preteklem obdobju. Predvidoma bomo ta isti javni razpis ponovili v letu 2013, s čimer upamo, da bodo v razvojni regiji premostili nesoglasja glede nosilca te funkcije in se bodo uspešno prijavili na javni razpis. Točka 2. Lastništvo turističnih podjetij. Ocenjujemo,da je eden od elementov, ki vpliva na nižjo konkurenčnost destinacije, glede na primerljive destinacije v svetu, zagotovo nerazvojno naravnana lastniška struktura turističnih podjetij na Obali, kjer finančni holdingi včasih za pokrivanje izgub na drugih področjih izčrpavajo turistična podjetja. Mene osebno to zelo skrbi, ne samo na vašem koncu, ampak tudi na nekaterih drugih koncih, kjer se turistično gospodarstvo uporablja za to, da se pokrivajo neke zgodbe, ki so bile napačno peljane na nekaterih drugih zgodbah teh finančnih holdingov. V okviru svojih pristojnosti bo ministrstvo aktivno poskušalo sodelovati pri iskanju novih strateških razvojnih partnerjev na tem področju, da poskušamo, da temu rečem, omiliti nevarnost, ki grozi s tem izčrpavenjem teh podjetij, da vendar najdemo tiste strateške lastnike, ki bodo v teh podjetjih videli to osnovno dejavnost, to je core business turizma, ne pa, da se ta izkorišča za neke druge zgodbe. Točka 3. Razvojni projekti. Prav tako bi radi opozorili, da primerljive turistične destinacije v svetu vlagajo v razvoj, dopolnjevanje turistične ponudbe, kar vpliva na zviševanje konkurenčnosti, medtem ko se na obravnavanem področju ne more, na primer, doseči niti soglasja o izgradnji tako imenovanega golf igrišča v zaledju, ker pač ponovno ni nekega dogovora. Taka turistična ponudba bi zagotovo vplivala na podaljševanje turistične sezone... /nerazumljivo/, tesnejše sodelovanje na področju kmetijstva in tako naprej. Navedel sem enega od primerov. Zaenkrat še vedno ostaja odprto vprašanje te umestitve golf igrišča na Obali. Ministrstvo ga podpira, tudi napore turističnega gospodarstva in upa, da bodo lokalne skupnosti vendar uspele zagotoviti nadomestna zemljišča, da ta projekt v prihodnosti izpelje. 4. točka. Področje promocije. Vi veste, da smo vendar zagotovili dovolj sredstev za financiranje promocij slovenskega turizma in območje Obale, Krasa je ena ključnih turističnih regij, ki je vseskozi prisotna v vseh oblikah trženjskega komuniciranja slovenske turistične organizacije ne samo na domačem trgu, ampak seveda tudi na tujih trgih. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Gospa Tina Komel. TINA KOMEL (PS PS): Ponovno hvala. V 46 kilometrov slovenske Istre se prav vsi strinjamo, da bo treba, ne glede na zaostrene gospodarske razmere, strmeti k trajnostnem razvoju, dvigu kakovosti in razvoju človekovih virov, prav tako, kot piše tudi v vašem programu. Vi pravite, da je turizem eden od najpomembnejših gospodarskih in strateških sektorjev, ki generira nova delovna mesta in ima izrazito pozitiven vpliv na uravnotežen regionalni razvoj. Vi pravite, da slovenski turizem v zadnjih desetih letih izkazuje izrazito pozitivne trende rasti, tako po rasti števila turistov in prenočitev kot tudi porasti prilivov iz turizma. Torej, po vsem naštetem in po pregledu proračuna za 2013 se mi poraja eno samo vprašanje; Ali morda slovenska Istra nima nobenega pomena za slovenski turizem, ker niste predvideli niti enega samega evra za razvoj turizma v tej regiji? Mislim, da je čas, da preidemo od besed k dejanjem in da bi se mogoče vsi zavedali, da glede na sedanjo stopnjo razvitosti slovenskega turizma in obstoječi razvojni potencial, lahko turizem v naslednjih letih postane ena izmed vodilnih panog slovenskega gospodarstva in tako pomembno prispeva k doseganju razvojnih ciljev. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister Radovan Žerjav, prosim. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Ja, vi boste najbrž vedeli, da seveda se sredstva za turistično infrastrukturo delijo preko razpisov. Razpisi bodo, so predvideni, bodo predvideni tudi razpisi, ki temeljijo na evropskih sredstvih, ki smo jih zagotovili preko tako imenovanih overcommitmentov. Vsi razpisi, vezani na črpanje evropskih sredstev, bodo na Ministrstvu za gospodarski razvoj objavljeni do konca tega leta, približno 30 različnih razpisov, tudi vezani na turistično infrastrukturo. Če bodo podjetja iz Obale prijavila kakšne ustrezne projekte za turistično infrastrukturo na te razpise, bodo sredstva, tako kot seveda vsa ostala turistična podjetja, tudi dobila. Ne vidim nobenega razloga 67 DZ/VI/3. seja za to, da bi tu ustvarjali in delali neko paniko, ker ga preprosto ni. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku bo postavil poslansko vprašanje gospod Peter Vilfan. Prosim. PETER VILFAN (PS PS): Ja, hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim! Spoštovani gospod minister dr. Turk, moje vprašanje se navezuje na Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je bil v tem parlamentu sprejet že v letu 2011. V tem zakonu se sploh prvič uradno omenja tudi avtizem oziroma problematika otrok z avtistično motnjo. Pred tem, kot da ta problem v Sloveniji sploh ni obstajal, uradne institucije se z njim niso ukvarjale, starši oziroma skrbniki teh otrok pa so bili prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti in kar je po moje najbolj žalostno, svojim finančnim zmožnostim ali nezmožnostim. Vsi tisti, ki se s tem problemom srečujejo oziroma bom rekel, ki se s tem problemom srečujemo in spopadamo vsak dan, smo bili v trenutku sprejetja tega zakona seveda zadovoljni, toda, kaj ko je to zadovoljstvo trajalo le kratek čas, saj je kmalu postalo jasno, da je od sprejetja pa do uveljavitve zakona še pot zelo dolga. Najprej je sledila ena preložitev, zdaj smo priče novemu predlogu preložitve izvajanja zakona še za eno celo leto, in sicer na 1. september 2013. Ne vem, ali si lahko predstavljate, kaj pomeni za otroka avtista eno leto ali celo več let brez pomoči, strokovne podpore, izobraževalnega procesa in vsega ostalega, kar bi mu po zakonu lahko oziroma moralo pripadati. To je čas oziroma obdobje, ki se ga nikakor ne da nadoknaditi in lahko odločilno vpliva na njegovo prihodnost in zmožnost kolikor toliko normalne vključitve v družbo, v življenje, izobraževalne ter ostale procese. Zato je moje vprašanje za vas, gospod minister, naslednje: Ali lahko danes tukaj, v tem parlamentu, zagotovite, da bodo starši ali skrbniki otroka za avtistično motnjo naslednjega 1. septembra, leta 2013, le-tega lahko vpisali oziroma poslali v šolo ali kakšno drugo izobraževalno ustanovo, v kateri bodo z njim delali strokovno usposobljeni kadri, po strokovnih podlagah, tako kot je to v praktično vseh državah Evropske unije in tudi v mnogih, ki to niso? Ali nam lahko z avtoriteto ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport in s svojo osebno, to zagotovite? Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Minister dr. Žiga Turk, prosim. DR. ŽIGA TURK: Ja, hvala lepa za vprašanje. Kratek odgovor na vaše vprašanje bi bil, da bomo na ministrstvu naredili vse, da bi bil odgovor na to pozitiven. Vi imate prav, Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je bil sprejet julija 2011 in je določil vrsto novosti, ki jih je pa nemogoče uresničiti, ne da bi posegli v številne druge zakone in podzakonske predpise, niti te novosti niso bile strokovno podprte, niti finančno ovrednotene, zato je zdaj v parlamentu predlog sprememb tega zakona. Mislim, da bo obširna razprava v Državnem zboru v sredo. Gre pravzaprav za manj zahtevno uskladitev zakona, saj je pred uveljavitvijo tega zakona treba spremeniti Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in pripraviti prilagoditve oziroma spremembe posameznih programov oziroma posege v organizacijo pouka. Nekako zelo težko je te stvari narediti sredi šolskega leta. To je pravzaprav en od ključnih razlogov, da se začetek uporabe prestavlja na 1. september leta 2013, torej na začetek novega šolskega leta. Cilji predlagane spremembe zakona - kot pravim, bo tukaj v sredo in bo verjetno v sredo o tem še dolga razprava - so neposredno povezani z učinkovitim izvajanjem tega zakona, predvsem z določbo 20. člena, ki določa zavode, ki izvajajo strokovne naloge, ki v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja niso opredeljeni. Poleg tega je za nemoteno izvajanje zakona treba izvršiti kar nekaj sprememb in dopolnitev določenih programov in organizacijske spremembe za izvedbo pouka. Določba 1. člena, ki se nanaša na možnost podaljševanja izobraževanja oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, zdaj ne govorimo samo o avtistih, ampak o vseh obstoječih motnjah v duševnem razvoju do 21. leta zahteva posege v mrežo šol in spremembo posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Dopolnitev definicije otrok s posebnimi potrebami s skupino otrok z avtističnimi motnjami zahteva tudi predhodna odločitev o načinu njihovega izobraževanja in morebitno pripravo novega prilagojenega izobraževalnega programa oziroma obnovo oziroma posodobitev obstoječih, zato da se 1. septembra natančno ve, po kakšnem programu se s temi otroki dela. Dodatna strokovna pomoč je v zakonu drugače opredeljena, kot tudi način njenega izvajanja, kar spet zahteva posege v spremembo organizacije pouka in tudi zagotavljanje izvajalcev navedenih oblik pomoči. Vse potrebne aktivnosti, da bi ta zakon lahko dejansko začel delovati s 1. septembrom 2013 -1. september 2013 ima, bom rekel, neko zelo praktično posledico za starše oziroma skrbnike teh otrok -,na ministrstvu tečejo. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Peter Vilfan, prosim. PETER VILFAN (PS PS): Hvala za ta izčrpen odgovor. 68 DZ/VI/3. seja Jaz bi bil še bolj vesel, če bi gospod minister rekel, ja zagotovo bo 1. septembra tako, ne samo da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, ampak verjamem, da bo res storil. Kar pa se tiče te razprave, o kateri ste govorili, na žalost te razprave v sredo ne bo, ker ni vloženih amandmajev, tako da bo možno podati samo mnenja posameznih poslanskih skupin. Tudi zaradi tega jaz, gospod podpredsednik predsedujoči, predlagam, da po 246. členu Poslovnika opravimo o tem odgovoru ministra splošno razpravo. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj. Prehajamo na vprašanje gospoda Dragana Bosniča, in sicer ima vprašanje za ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turka. Prosim. DRAGAN BOSNIC (PS PS): Pozdrav še enkrat. Moje vprašanje se nanaša na aktivnosti, ki so potekale na MIT v Cambridgeu, se pravi na Inštitutu za tehnologijo, Massachusetts, kjer so naši študentje javne univerze Ljubljana v sodelovanju z Inštitutom za kemijo dosegli več kot odmeven rezultat, in sicer, verjetno ste s tem seznanjeni, sigurno ste s tem seznanjeni, drugo mesto v konkurenci 190 svetovno priznanih univerz ni malo. Gre za področje sistemske biologije, gre za področje, ki je zelo atraktivno s stališča zdravstva, farmacije, farmakologije. V sklopu tega tekmovanja so v okviru zdravstva dosegli celo prvo mesto, ampak v skupnem seštevku mislim, da jih je Groningen prehitel. To pomeni, bili so boljši od gostiteljev, od MIT, od Berkeley, pekinške univerze, recimo Šanghaj, če naštejem samo nekaj bolj znanih. In moje vprašanje se nanaša na nagrado oziroma spodbudo teh mladih raziskovalcev. Gre za dodiplomski študij, vsekakor je to odmeven rezultata. In najprej me zanima: Ali ste te ljudi in njihove mentorje na kakršenkoli način nagradili? To bi bilo moje izhodiščno vprašanje. Hvala za odgovor. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Minister dr. Žiga Turk, prosim. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vaše vprašanje. To je dejansko zelo velik uspeh slovenske znanosti, tudi mentorjev podmladka slovenske znanosti v mednarodni konkurenci, dokazuje, da je slovenska znanost pripravljena na globalizacijo in da lahko enakovredno tekmuje z najboljšimi na svetu. Jaz izkoriščam tudi to priložnost, da mladim študentom tekmovalcem, pa posebej še njihovim mentorjem iz ljubljanske univerze, kemijskega inštituta in tudi centra odličnosti čestitam. V zvezi z nagradami. Državne nagrade opredeljujejo zakoni, v nekaterih primerih pravilniki. Za takšne primere niso tovrstne nagrade predvidene, seveda se pa takšne nagrade upoštevajo pri različnih merilih, ko bodo ti mladi raziskovalci konkurirali za projekte, ko bodo njihovi mentorji konkurirali za projekte na Agenciji za raziskovalno dejavnost. Vse te stvari se točkujejo, vse te stvari se upoštevajo in v tekmi bodo boljši. Bi pa rad povedal še to, da kadar je kakšen tak večji mednarodni uspeh, ki ga nekako ne moremo formalno nagraditi, si pa želimo nanj opozoriti, želimo dati priznanje tem, ki so ga doseli, pa tudi spodbuditi vse ostale, da bi se podobnih tekmovanj udeleževali, da minister pripravi sprejem za te tekmovalce. Nekaj podobnega bom jaz naredil v petek, 23. novembra. In jaz bom zelo vesel tudi, če se bo pridružil kakšen od poslancev Državnega zbora, da uspešni ekipi skupaj čestitamo. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Zahteva za dopolnitev odgovora. Gospod Dragan Bosnič, prosim. DRAGAN BOSNIC (PS PS): Če pravilno razumem pravilnik, možno je tudi, da se namesto dodatka odgovora, da se neka aktivnost priporoči, ne vem, kako bi to imenoval. Jaz sem zelo zadovoljen s tem, kar ste povedali, vsekakor. In to priliči. Mogoče bi kot neko idejo, neko pobudo, če uporabim ta izraz, kazalo mogoče razmišljati o tem, da bi se ta delež za raziskave vsekakor na teh področjih, kjer so uspešni, mogoče, da bi malo razmišljali o tem, da bi se mogoče povečal v okviru proračuna ali pa v okviru vsega, kar je na razpolago. In pobuda, da bi mogoče z ministrom za gospodarstvo tudi razmišljali o tem, da bi se te zadeve potem nekje praktično aplicirale v nekem doglednem času, ko bi prerasle v neko uporabno inovacijo. Še enkrat, gre za zelo veliko stvar in gre za zelo veliko področje. Namreč, naj opozorim samo, razvijali so genska stikala v membranah z aplikacijo bioloških zdravil. To je svetovno pomembno. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. To je bila pobuda, ne toliko zahteva za dodatno vprašanje. Mislim, da je tako. Na vrsti je gospa Tamara Vonta, ki ima vprašanje za ministra za notranje zadeve dr. Vinka Gorenaka. Prosim. TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. Spoštovani minister, bom razmeroma kratka. Vemo, da govorimo o sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je bila izdana 2. julija v primeru Kurič in drugi proti Sloveniji. Zanima me: Kje so zdaj trenutno, da rečem, ti postopki ali ta skupina, ki naj bi bila oblikovana 69 DZ/VI/3. seja in naj bi poiskala in iskala neko sistemsko rešitev vprašanja izbrisanih? Govorimo seveda v prvi fazi o nematerialni škodi, ki se ji lahko potem kasneje pridruži še kašna dodatna tožba o materialni škodi. Zanima me: V kateri fazi priprave je zdaj ta sistemska rešitev? Kako deluje ta skupina? In zanima me tudi: Ali se morda skupina ali na splošno pristojno ministrstvo vključuje v kakršnekoli pogovore oziroma vodi kakršenkoli dialog z izbrisanimi, predvsem zato, da bi morda v tistih drugih tožbah, ki bi lahko sledile in ki se nanašajo na materialno škodo o tem, našli čim bolj ustrezno rešitev za obe strani? Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Dr. Vinko Gorenak, prosim. DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Na podobno poslansko vprašanje sem nekomu že odgovarjal, sicer se ne spomnim komu, pa vendarle, treba je poudariti 26. junij letos, sodba, ki daje trimesečni rok državi Sloveniji za konkretnih 6 ljudi, in sicer konkretno 20 tisoč evrov vsakemu in 30 tisoč evrov vsem skupaj za stroške postopka pred sodiščem. Moram poudariti, da za ta del izvršitve ni pristojno Ministrstvo za notranje zadeve, tako da vam lahko pravzaprav podam samo posredni odgovor, posredni zato, ker je ta del reševalo Državno pravobranilstvo. Kot član Vlade imam vpogled v materiale in lahko rečem, da je to bilo seveda tudi poravnano in izplačano 14. 9. 2012. Kar se tiče tako imenovane materialne škode, tam sodišče ni reklo, da morajo v treh mesecih doseči, ampak je pozvalo strani, da skušata doseči. Ta del je prav tako vodilo Državno pravobranilstvo in ne Ministrstvo za notranje zadeve, tako da vam lahko spet samo posredno odgovorim. Namreč, ker ta sporazum očitno ni bil dosežen, je Vlada 21. 9. 2012 posredovala Evropskemu sodišču za človekove pravice sporočilo, da bo ta problem reševan v skupnem paketu vseh. Vlada je imenovala tudi posebno delovno skupino, ki ima nalogo, da opravi dve stvari, prvič, do 26. 12. naj bi predložila načrt, 26. 6. naslednje leto pa naj bi to bilo sprejeto, tako sodba. Vladna delovna skupina dela in jaz pričakujem, da bo delo končano v rokih. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Dopolnitev odgovora? Ne. Hvala lepa. Prehajamo na naslednje poslansko vprašanje. Gospod Branko Ficko bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu. BRANKO FICKO (PS PS): Spoštovani minister, o turizmu je sicer danes že bilo govora, moje vprašanje je bolj z vidika ekonomike turizma oziroma donosnosti, saj se je v obdobju 20042011 v turizem veliko investiralo in zaposlovalo, predvsem turistične kapacitete. Istočasno smo seveda nadpovprečno dobro črpali EU sredstva. V predlogu državnega proračuna za 2013 je za ukrepe na področju turizma predvidenih slabih 62 milijonov evrov, tudi vaš državni sekretar je na Odboru za gospodarstvo Državnega zbora pojasnil, da ukrepi turizma niso namenjeni povečevanju kapacitet v turizmu, ampak so izključno namenjeni promociji. Pa me na osnovi tega zanima: Kakšni so konkretni načrti ministrstva na temu področju, seveda v okviru razpoložljivih sredstev, predvsem z vidika turističnega produkta višje vrednosti? Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister, izvolite. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Rečeno je bilo pod ena, da smo seveda kljub vsem kritikam, ki smo jim bili deležni, letos zagotovili ustrezna sredstva za primerno promocijo slovenskega turizma. Posledica seveda je, da turizem tudi letos, v tem kriznemu letu, uspešno raste tako, kot je rastel do zdaj. In jaz verjamem, da bomo ta trend, ki je, zadržali tudi v prihodnje. Zdaj bom govoril seveda za leti 2013, 2014; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ima v obeh proračunih za namene spodbujanja razvoja turizma skupno planiranih 40,26 milijonov evrov, in sicer od tega 27,06 milijonov v letu 2013 in 13,2 milijona evrov v letu 2014. Zmanjšanje sredstev med leti 2013 in 2014 je posledica dejstva, da se zaključuje večino projektov, sofinanciranih iz sredstev EU, ter da je že porabljena večina sredstev v okviru prednostne usmeritve dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva, v sklopu katere se črpa EU sredstva, namenjena spodbujanju razvoja turizma v finančni perspektivi 20072013. Z zgoraj navedenimi sredstvi se bo izvajalo ukrepe in aktivnosti, opredeljene v osrednjem strateškem dokumentu slovenskega turizma - Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012-2016. Jaz imam tukaj pripravljeno eno tabelo, ki vam jo lahko tudi kasneje pokažem. Morda za 2013 preletiva številke, ki zasledujejo teh 27,06 milijonov evrov v letu 2013. Od tega bo približno milijon 200 namenjeno razvoju turističnih destinacij, 18,7 milijona javnih turistični in drugi pomembni infrastrukturi, Investicijam v infrastrukturo v širšem smislu 570 tisoč, človeški viri in inovativnost in mednarodno sodelovanje 200 tisoč, trajnostni razvoj turizma 70 tisoč, zagotavljanje kakovosti 80 tisoč, krepitev prepoznavnosti slovenskega turizma 4,2 milijona evra, zagotavljanje informacij, podpora razvoja turizma 120 tisoč in javna 70 DZ/VI/3. seja agencija SPIRIT, nova agencija, znotraj katere bo specialno za turizem namenjenih skoraj 1,9 milijonov evrov. To znese 27 milijonov. Kot je razvidno iz tega, bodo sredstva namenjena razvoju turistični destinaciji. So vključena seveda tudi evropska sredstva, kjer se projekti vzpostavitve in delovanja regionalnih destinacijskih organizacij zaključuje v letu 2013, turistični infrastrukturi, kjer so tudi vključena sredstva EU, kjer se zaključuje večina v preteklosti podprtih projektov, s preostankom sredstev pa se bo podpiralo predvsem javno turistično infrastrukturo, v oklepaju imam zapisano: naravno in kulturno dediščino. Ta ukrep vključuje tudi sredstva za projekt Krepitev prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije, približno 4 milijona evrov, s katerim smo nadomestili izpad nacionalnih sredstev, namenjenih promociji turizma. Kar se pa tiče agencije, torej nove agencije SPIRIT, znotraj katere se bo znašla tudi sedanja Agencija STO in podpora promociji, pa sem že itak povedal. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Dopolnitev odgovora. Izvolite, gospod Ficko. BRANKO FICKO (PS PS): Dejansko gre za to, da z razpoložljivimi sredstvi dosežemo cilje, predvsem pa donosnost panoge, ker analitika sicer kaže, da fizično nismo padli, da pa imamo zelo neustrezno razmerje med stroški in prihodki, in da je panoga v letu 2011 ustvarila cirka 64 milijonov evrov izgube, to je skoraj cirka toliko kot bomo naslednje vlagali, se pravi, da je realni padec cirka 19 %. Razlogi so verjetno tudi pri nizkih cenah, saj če se primerjamo z Avstrijo, so pri nas cene dva do trikrat nižje. Današnjo turistično panogo tepe velika prezadolženost, da imamo lastniško izčrpavanje preko finančnih holdingov, konkreten primer Save, ter da imamo nizko kvaliteto uslug in nemotiviranost. Cilji in ukrepi bi morali biti tudi namenjeni lastniškemu prestrukturiranju, predvsem dvigu kvalitete produkta in usluge, ne pa povečevanju kapacitet. Me zanima: Kakšno je vaše mnenje o tem in kaj lahko ministrstvo na tem področju še stori, predvsem z vidika višje ponudbe uslug? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Absolutno se strinjam z vami, kar se tiče lastniškega prestrukturiranja. Mislim, da bo to ena nujnih prioritetnih nalog v prihodnje. Je pa res, da to ni odvisno od ministra ali ministrstva, glede na to, da je lastništvo, vemo, čigavo, in ima država relativno malo pri tem, z izjemo Rimskih term. V vsakem primeru, po moji oceni, brez da bi našli ustreznega strateškega partnerja, če govoriva o najinem delu, o severovzhodni Sloveniji in termah, ki so lastniško v sklopu holdinga, koncerna, kakorkoli že rečemo, Sava, ali pa ne nazadnje tudi o Obali, o čemer smo prej govorili, brez tega, da bomo tu znotraj našli neke nove lastnike, ki ne bodo te destinacije preprosto izčrpali do konca in do kraja, po moji oceni, na dolgi rok ne moremo računati na ta trend, ki ga zdaj zasledujemo in je pozitiven, dober in spoštovanja vreden in lahko damo samo kapo dol. Kapitalsko izčrpavanje je seveda možno na nek kratek rok. Leta in leta podobnega funkcioniranja pač tudi ta turizem tega ne bo zmogel, glede na to, da je jasno, da je donos na kapital znotraj turizma 5, 6, morda 7 % in nič več. Če bomo ta podjetja izčrpali do konca, novega razvoja, novih storitev z višjo dodano vrednostjo, kot pravite, s tistim, bom rekel, bolj visokim turizmom, pač ne bo moglo biti ničesar. Osebno sem se do zdaj in se bom tudi v prihodnje angažiral pri iskanju morebitnih strateških partnerjev. In sem že javno govoril o tem, da obstaja interes za vlaganje v slovenski turizem, tako v turškem kapitalu kot tudi v azerbajdžanskem, da ne govorimo o ruskem kapitalu. Bomo pa v danem trenutku spet morali oceniti in presoditi, ali se v danem momentu odločiti oziroma ali se bodo lastniki ne nazadnje odločili za prodajo svojih podjetij, recimo, katerim od teh vlagateljev, ki pa so zainteresirani, da bi to prevzeli, na način, da bi pripeljali tuje goste, goste z debelimi denarnicami in tako naprej. Skratka, ključno se mi zdi, in tu sem najbolj zaskrbljen, pri lastniški konsolidaciji slovenskega turizma v prihodnosti. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Nadaljujemo z naslednjim vprašanjem. Gospa Jasmina Opec bo postavila vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor, gospodu Zvonku Černaču, in ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku. Izvolite. JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovana ministra! Problematika oddajnika v Pečarovcih v občini Puconci v Prekmurju je ena izmed zgodb, ki naši državi in varstvu človekovih pravic njenih državljanov ni niti najmanj v čast. Še več, ta primer jasno kaže, da v Sloveniji vsi državljani niso v enakem položaju, da obstajajo tudi državljani, pozabljeni s strani vseh državnih institucij, ki bi morale delati v dobro vseh, ne glede na njihovo izobrazbo, socialni položaj, kraj bivanja in drugo. Najbolj žalostno pa je, da zaradi takšne ignorance ljudje posledično zbolevajo in celo umirajo. Naj na kratko orišem problematiko oddajnika v Pečarovcih, ki se vleče že vse od njegove postavitve leta 1991, torej 21 let. 71 DZ/VI/3. seja Oddajnik je namreč že ves čas tarča polemik, predvsem zaradi njegove sporne lokacije zraven cerkve, kjer otroci obiskujejo verouk, zraven otroškega igrišča, sredi najbolj naseljenega območja, kjer je vpliv na zdravje prebivalcev zaradi sevanja največji. Zaradi vedno novih posodobitev oddajnika pa postaja le-ta iz leta v leto tudi vse bolj nevaren. Zato si prebivalci s tega območja prizadevajo za prestavitev oddajnika na lokacijo, kjer bi bil vpliv na zdravje ljudi manjši. Krajani Pečarovcev, združeni v civilno iniciativo, predstavniki krajevne skupnosti Mačkovci in župan občine Puconci so v preteklih 20 letih poslali nešteto dopisov s pozivi na pomoč pri reševanju tega problema, tako na vodstvo RTV Slovenija in njegove organizacijske enote Oddajniki in zveze, Ministrstvo za okolje in prostor, Varuhinjo človekovih pravic. Na to temo je bilo opravljenih že kar nekaj razprav na seji Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, vendar dlje od 20-letnega dopisovanje ni prišlo, kljub temu, da je občina Puconci celo vnesla nadomestno lokacijo oddajnika v svoj občinski prostorski načrt. Ljudje postajajo čedalje bolj obupani, saj je njihovo zavzemanje za izboljšanje lastnega življenjskega prostora praktično boj z mlini na veter, pospremljen z veliko mero ignorance in vehemence. Tudi v Prekmurju si ljudje zaslužijo dostojno življenje, zdravo in varno življenjsko okolje, zato vaju spoštovana ministra sprašujem: Kakšne aktivnosti lahko pričakujemo v prihodnje v smeri, da bo uslišana volja ter zagotovljeno varstvo človekovih pravic krajanov Pečarovcev in da bo dokončno prišlo do prestavitve oddajnika na neposeljeno lokacijo, kjer ne bo ogrožal zdravja in življenja ljudi? Hvala za odgovor. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister Černač bo prvi odgovarjal. Izvolite. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa. Mislim, da je to bolj vprašanje za kolega, glede na to, da področje elektronskih komunikacij sodi v pristojnost Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Glede OPN, ki je bil omenjen, občine Puconci, lahko samo to povem, da ta OPN še ni sprejet, je še vedno v fazi osnutka. Potrebna je prav celovita presoja vplivov na okolje, ampak po mojem to ni neka formalna ovira v tem, več kot 20-letnem postopku. Tako, da sama umestitev v prostorski načrt pri ureditvi tega vprašanja ne bi smela biti ovira. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite minister dr. Turk. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za vprašanje. Dejansko imate prav. Zadeva se vleče že od same postavitve tega oddajnika leta 1991. Tudi Državni zbor občasno o tej problematiki razpravlja. Mislim, da je bila ena razprava tukaj v letu 2003. Vedeti je pa treba naslednje, da gre za oddajnik Radiotelevizije Slovenija. Lokacije oddajnikov in tako naprej so seveda njihova poslovna odločitev, v katero se država ne more neposredno vpletati. Meni ni poznan noben rezultat inšpekcijskega nadzora, ki bi z meritvami pokazal na presežene vrednosti elektromagnetnih sevanj s strani tega oddajnika. Je pa res, da smo vaše vprašanje dobili tako rekoč tik pred vikendom in verjetno, ne vem, če smo lahko čisto vse te stvari preverili. Skratka, obstaja zakonodaja s tega področja, obstajajo pravila v smislu varstva pred elektromagnetnim sevanjem. Mene čudi, če so te vrednosti presežene, da v zadnjih 20 letih ni bil opravljen premik tega oddajnika, sploh pa ne odkar so prostorski pogoji za to, da se ga nekam premakne, urejeni. Na vsak način gre lahko tudi samo za, bom rekel, nelagodje prebivalcev, za katerega mislim, da ga bi tudi nacionalna televizija morala na nek način upoštevati. Mi se bomo seveda v okviru svojih pristojnosti borili za to, da bo tudi ta faktor upoštevan. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Želite dopolnitev odgovora? Ne. V redu. Prehajamo k naslednjemu vprašanju. Mag. Borut Ambrožič bo postavil vprašanje ministru za kmetijstvo in okolje gospodu Francu Bogoviču. MAG. BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav prisotnim ministrom in vsem ostalim kolegom, kolegicam! Preden zastavim vprašanje, mi dovolite, da ga na kratko obrazložim. Namen mreže območij Natura 2000 je ohranjanje biotske raznovrstnosti, in sicer tako, da varujejo naravne habitate ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. Tudi Slovenija je, tako kot vse ostale članice EU, dolžna določiti območje Natura 2000 in jih tudi ustrezno ohranjati. Pravno podlago za vzpostavljanje teh območij tvorita Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst ter Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic. Ti dve zasledujeta trajnostni razvoj, torej družbeno odgovorno ravnanje zdaj, v dobrobit sedanjim in pa prihodnjim generacijam. Vendar na varstvenih območjih Natura 2000 ne izključujeta človeške dejavnosti ob predpostavki, da takšne dejavnosti ne ogrožajo narave. Izvajanje evropskega pravnega reda je dolžnost vsake države članice EU, sicer pa je izvajanje direktiv v popolni suverenosti posamezne države z izjemo, ko gre za prevlado drugega javnega interes nad javnim interesom, kar pa preverja Evropska komisija. Vlada Republike Slovenije je 29. aprila leta 2004 določila območja Natura 2000 v Sloveniji z uredbo o posebnih varstvenih območjih, določenih je bilo 286 območij, od tega 72 DZ/VI/3. seja 260 na podlagi Direktive o habitatih in 26 na podlagi Direktive o pticah. Slovenija je pred kratkim dobila uradni opomin Evropske komisije, ker še ni imenovala vseh območij Natura 2000, zato resornega ministra sprašujem: Ali ima Ministrstvo za kmetijstvo in okolje pripravljeno strategijo, kako zagotoviti še 2 % slovenskega ozemlja, kjer naj bi bila vzpostavljena območja Nature 2000? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. FRANC BOGOVIČ: Hvala lepa. Vprašanje glede Nature je eno od aktualnih vprašanj, s katerim se že srečujemo in se bomo, verjamem, srečevali še v naslednjih mesecih, podobno kot smo se aprila, marca, predvsem pa aprila 2004, ko je Slovenija kljub temu, da je imela osnovno željo, da bi bilo območje Natura eno od tistih področij, ki bi ga lahko naknadno uvedla, morala do vstopa v EU, 1. maja, se pravi tri dni kasneje, sprejeti. Kar se tiče podatkov in pa samih osnov za določitev območja Nature ste že jasno povedali in tudi to, da ima Slovenija od leta 2007 prvi opomin za kršitev Direktive o pticah in tudi iz leta 2012 razširitev še na habitate. Moram reči, da so se že moji predhodniki soočali s tem, da je v Sloveniji na osnovi teh podatkov, ki so navedeni, pokritost 73 % od tiste pričakovane, na koncu so prišlo do neke odprte javne razprave in tudi soočenj različnih mnenj, ki pri takšnem postopku prihajajo in so tudi še zdaj prisotna. Sam sem se na začetku svojega mandata seznanil tudi s tem problemom, tudi z informacijami, da Zavod za varstvo narave skupaj s sodelavci pripravlja strokovni predlog in da je s tem strokovnim predlogom treba iti v nadaljnjo javno razpravo. Kot sem že dejal, v oktobru potem je bil predlog zaključen, dokončno pripravljen, izbran tudi izvajalec, ki bo v nadaljnjih postopkih ugotavljal tudi nevralgične točke, kjer se srečujeta varovanje narave in pa tudi razvoj, in bomo na nek način poskušali v temu delu čim bolje zmodelirati ta dva problema. Postopkovno pa zadeva poteka tako, da so že tam od 15. oktobra do konca oktobra prihajali in so bili predlogi, ti strokovni predlogi predstavljeni in dani v javno razpravo oziroma v vpogled kolegom po različnih resorjih. Konec oktobra smo tudi sklical vse slovenske župane, na področju katerih prihaja do sprememb ali širitve, v nekaterih primerih tudi do zmanjšanja območij ali pa zamenjav območij. In od takrat naprej, se pravi od konca oktobra, smo si dali dober mesec časa, da se opravijo javne razprave po lokalnih skupnostih ali občine vsaka posebej ali več. Praksa zdaj poteka tako, da se po Sloveniji zbere skupina občin, povabi predstavnika domicilne izpostave Zavoda za varstvo narave, tudi tiste, ki so pripravljali, in tudi naši sodelavci iz sektorja za varstvo narave se udeležujejo teh okroglih miz oziroma javnih razprav. Računamo, da bo, kot sem že dejal, v začetku decembra, konec november, ta postopek zaključen. Naslednji korak je, da se vidi in osredotoči razpravo in poslovanje različnih stališč, na tiste nevralgične točke, ki so nesporno bile pričakovane in se tudi zdaj kažejo, in da potem skupaj, kot sem že dejal, s tistimi, ki so bili tudi izbrani na natečaju, na javnem naročilu, da to opravijo skupaj z nami, z občinami potem pripravimo ta predlog, katerega računam, da bi bil obravnavan in pa sprejet na Vladi v prvem četrtletju naslednjega leta. Bo prišlo do nekega manjšega zamika od tistega datuma, ki smo ga obljubili, vendar ocenjujem, glede na to, da gre za te prve opomine, smo v nekih varnih vodah, da dejansko te aktivnosti moramo narediti in se konec koncev tudi v državi v odkritem dialogu pogovoriti in stehtati vse razloge za, proti, tudi strokovne utemeljitve, ki so pripravljene, ki so včasih tudi predmet različnih strokovnih diskusij. To želimo na takšen način tudi v naslednjih mesecih opraviti. Naj na tem mestu povem, da tudi v tem primeru, pri teh širitvah gre za 75 % območij, ki so v okviru gozdov, je tudi veliko kmetijskih zemljišč, tu tudi ni običajno teh nevrotičnih točk pri samem izvajanju in sobivanju z naturo, se pa v mnogih točkah srečujeta interesa energetike obnovljivih virov, varovanja okolja, tudi prometne infrastrukture in podobnih območij, kakor tudi širitve naselij in o teh želimo v odprti debati jasno spregovoriti. Na koncu gre pa predlog na Vlado. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Dopolnitev odgovora. Izvolite. MAG. BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala ponovno za besedo. Hvala tudi vam, gospod minister, za zelo izčrpen odgovor. Veseli me, da gredo stvari v pravilno smer, in bom tako sam kot tudi zainteresirana javnost z veseljem spremljal bodoče korake. Bi pa mogoče samo, preden zaključim, dodal še to, kot neko dodatno spodbudo, po podatkih, ki so tudi javno dostopni, je mogoče zanimivo slišati tudi to, da je ob izračunu prihranka ob primernem varovanju in ohranjanju, ker pač prihajam iz tistih krajev, pohorskega barja, če bodo še naprej služila turizmu, čiščenju vode, zraka, ohranjanju naravne mikroklime in podobno, lahko imeli v naslednjih 50 letih od njih celo do 190 milijonov evrov, če tako želite, eko-dobička. Zato smatram osebno kot tudi večina strokovne javnosti, da se je vredno in treba potruditi za ohranitev našega okolja. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Gospod minister je odgovoril, torej prehajamo na naslednje vprašanje. Gospod Jože Velikonja bo 73 DZ/VI/3. seja postavil vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor, gospodu Zvonku Černaču ter ministru za kmetijstvo in okolje, gospodu Francu Bogoviču. Izvolite. JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani ministri, spoštovani prisotni poslanke in poslanci! Prejšnji teden smo v dnevnem časopisju lahko zasledili odzive na ponovno onesnaženje doline Kotrederščica v občini Zagorje, kjer se zaradi na začetku 20. stoletja opuščenega rudnika antimona pojavlja arzen v koncentracijah celo nad kritičnimi vrednostmi, in sicer na razdalji kar 5 kilometrov med Znojilami in Kotredežem. Tega rudnika po prenehanju obratovanja niso nikoli sanirali, še posebej alarmantno pa je dejstvo, da takratni upravljavci rudnika očitno niso izvedli niti minimalno potrebnih ukrepov, ki bi preprečevali škodljive vplive na podtalnico in okolje. V konkretnem primeru so občino in pristojne inštitucije v državi na sum onesnaženja opozorili krajani po velikih poplavah leta 2010. Analize vzorcev so domnevo potrdile, občina pa je z uporabo takratnih naplavin za sanacijo brežin potoka izboljšala stanje okoli potoka, ni pa izvedla sanacije rudnika v smislu preprečevanja ponovnih onesnaženj. Pojavlja se vprašanje, kje so mehanizmi države, ki bi preprečevali tovrstne pojave. Primer ni edini, kajti v Sloveniji imamo še veliko podobnih primerov, za katere mora država po Zakonu o rudarstvu poskrbeti, da pripravijo pogoje za izpolnjevanje 100. člena Zakona o rudarstvu, to je za prenehanje pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice in izbris iz rudarskega registra. Ker velja vplačevanje koncesnin kot vira za izvedbo sanacij le za obdobje izkoriščanja po sprejetju tega člena zakona, bi se morala država sistematično lotiti izdelave pregleda nedokončanih sanacij opuščenih rudnikov, poleg tega pa izvršiti monitoring že zaprtih rudnikov. Na tak način bi lahko dobila država ustrezne podatke o stanju in obsegu potencialnih nevarnosti onesnaženj ter bi tako zagotovila državljanom uporabo področij znotraj okoljsko saniranih prebivalnih prostorov po končanih eksploatacijah. Kdaj boste izdelali sistematičen pregled nedokončanih sanacij opuščenih rudnikov v Sloveniji z ukrepi za sanacijo le-teh? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod Černač. ZVONKO ČERNAČ: Hvala lepa tudi za to vprašanje. Področje izkoriščanja mineralnih surovin ureja tako zakonodaja s področja rudarstva kot zakonodaja s področja varovanja okolja, voda, narave. V primeru, da gre za dokončno zaprtje takšnega območja, se to izvede skladno s projektom za opustitev izkoriščanja, na katerega organi, odgovorni za področje, podajo ustrezno soglasje. Sledi popolna in trajna opustitev izvajanja rudarskih del, kar vodi v dokončno zaprtje rudnika in izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti. En tak primer, za katerega je pristojno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je primer Rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki poteka na podlagi večletnega programa iz leta 2000. Za dokončno zaprtje in sanacijo na tem območju je bilo doslej namenjenih nekaj manj kot 200 milijonov evrov. Ta sanacijska dela naj bi bila po opustitvi rudarjenja, ki naj bi se zgodilo v kratkem, zaključena do konca leta 2015. V preostalem gre za okoljsko zakonodajo, kjer velja načelo, da onesnaževalec plača. Kaj več glede tega pa bo povedal kolega, pristojen za okolje. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod Bogovič. FRANC BOGOVIČ: Ko so rudniki zaprti, običajno nastopi ta okoljski problem. In v tem delu se tudi na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje in tudi predhodniki na MOP aktivno ukvarjamo z dvema takšnima rudnikoma. Eden je Rudnik Žirovski vrh. Prejšnji teden sem ga tudi obiskal, pogledal situacijo. Lahko rečem, da je na nek način situacija takšna, da bi z nekaj deli, še z nekaj monitoringa potem lahko v letu, dveh ta dela, ki presegajo 50 milijonsko investicijo, bila zaključena. Tam je še problem ene plazine. Sicer se tudi ukvarjamo z Mežiško dolino, predvsem z odpravo teh posledic. Tudi v proračunu za naslednje leto smo predvideli, da bi se ta sredstva dvignila na tista planirana sredstva v višini milijona, kjer se odpravljajo posledice tega stoletnega rudarjenja v Mežiški dolini. Večkrat pa potem udarijo na plano ti problemi iz preteklosti, ki so bili nerešeni, kakor je bila tudi ta situacija v zagorski občini ob vodotoku Kotrederščice. Moram reči, da sam prej tega problema nisem poznal. Tudi kolegi, ki so na našem ministrstvu odgovorni, so takoj po tistem, ko smo zaznali to, odreagirali. Tako da so se sestali in tudi prve korake že naredili odgovorni na ARS, Veterinarski upravi Republike Slovenije, Inšpekcije za okolje v povezavi z Inštitutom za zdravstveno varstvo. Danes je tudi že potekal ta prvi skupni koordinacijski sestanek, na katerem je odločitev šla v tej smeri, da zdaj točno pregledajo situacijo, da tudi pregledajo to študijo, ki jo je Zavod za zdravstveno varstvo Maribor pripravil, se pogovorijo z njimi. Skupaj z Direktoratom za varno hrano ugotovijo, če je treba s kakšnimi interventni ukrepi takoj poseči v ta prostor in dati tudi ta odgovor in ugotoviti, ali je na koncu potreben odlok o sanaciji tega območja, podobno kot je potreben še za nekatera degradirana območja v Sloveniji. Vemo, da imamo še kar nekaj takšnih tempiranih bomb, od celjske Cinkarne pa vse do Bele krajine, PCB in podobno. S tem dotičnim primerom se odgovorni 74 DZ/VI/3. seja že ukvarjajo in v kratkem, mislim, da še v tem tednu, bo potem tudi skupen sestanek s predstavniki regije, iz katere prihaja ta problem. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Dopolnitev odgovora? JOŽE VELIKONJA (PS PS): Z vprašanjem sem želel opozoriti predvsem na dejstvo, da ne morejo biti ključen segment zagotavljanja okolja brez negativnih ali celo škodljivih pojavov rudarjenja prebivalci na območjih, kjer so se ali pa se izvajajo rudarska dela, podzemna ali površinska. Problematično je dejstvo, da v veljavnih predpisih ni definiran čas od prenehanja izkoriščanja pa do vzpostavitve pogojev za izbris iz registra oziroma dokončno zaprtje rudnika. Teoretično je lahko ta tudi neskončen. Zato bi bilo glede na oceno možnih negativnih vplivov na okolje nujno predpisati vsaj minimalne tehnične zahteve in priporočila, ki bi jih moral nosilec rudarske pravice izvršiti v določenem času. Tu lahko zopet opozorim, da mora država financirati, kot je že minister Černač omenil, tudi zapiranje RTH vsaj v obsegu zagotavljanja varnosti in preprečevanja negativnih posledic na ljudi in okolje. Naslednji ukrep, ki ni sistemsko ustrezno rešen, pa je monitoring izvedenih del, ki bi zagotavlja ustrezen minimalen nadzor kakovosti izvršenih zapiralnih del. In navsezadnje je treba določiti meje pristojnosti inšpekcije za okolje in rudarskih inšpektorje v primeru zapiranja rudnikov in nadzora nad izvršenimi zapiralnimi deli. Vprašanje, ki se postavlja je: Kdo v državi skrbi za monitoring in nadzor izvršenih del po izdaji odločbe upravnega organa o prenehanju pravic in obveznosti rudnikov in ima pooblastila tudi za ukrepanje? Hvala za odgovor. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Minister Bogovič. FRANC BOGOVIČ: Prvi del je vezan na delujoč rudnik oziroma rudnik v času zapiranja, ko je tudi nosilec rudarske pravice tisti, ki zadevo izpelje. Jaz lahko mirno rečem, da sem tudi sam sodeloval v nekaterih teh aktivnostih in resnično nastajajo problemi in največkrat so povezani problemi z zagotavljanjem zadostnih sredstev v času izvedbe. V občini, v kateri sem deloval, je bil en tak primer rudnik rjavega premoga. Prej sem pa dejal, da upravljamo zapiranje Žirovskega vrha. Če naredimo to primerjavo in tudi kvaliteto zapiralnih del, lahko mirno rečem, da se Žirovski vrh bistveno bistveno kvalitetneje zapira in bo na koncu to, na kar ste zdaj tudi opozarjali kot na problem, smo v podrobnem tem pregledu aktivnosti, ki so potrebne že za naslednja leta, zelo jasno definirali vključno z monitoringi vode, tudi z monitoringi sevalne varnosti, kjer so prisotni tudi inšpektorji za jedrsko varnosti . Tako da v tem delu, mislim, imamo takšno situacijo, da je iz preteklosti zaprtih rudnikih cela vrsta odprtih problemov, ki izbijejo na koncu kot neke tempirane okoljske bombe, in potem gasimo situacijo, ko se zgodijo te ekscesne zadeve. Podrobnosti te zakonodaje s področja zapiranja rudnikov in do katere mere se bodo dela izvedela, ne poznam oziroma nimam vpogleda v ta del. Medtem ko, kot sem omenil, v tistem delu, kjer kot ministrstvo odgovarjamo za ta Žirovski vrh, pa mislim, da bo zadeva in tudi na nek način ogledi, ki so bili opravljeni tudi s strani Evropske investicijske banke, ki financira to izvedbo, in sodelovanje kanadskih strokovnjakov in podobnih, prikazani kot eden zglednejših primerov in verjamem, da bo rešen. Na drugih področjih pa mislim, da se bomo v Sloveniji na tem področju še morali krepko s tem problemom soočiti in ga urediti. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Nadaljujemo z naslednjim vprašanjem. Gospa Saša Kos bo postavila vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku. Izvolite. SAŠA KOS (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim! Gospod minister, ne glede na vladne obljube, da bo v parlamentarno proceduro posredovala usklajene predloge reforme, to za Predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne morem trditi. Sama se bom danes v tem vprašanju osredotočila na vprašanje žensk, saj predlog po moji oceni povzroča njihovo prikrito diskriminacijo. Dejstvo je, da se bo predlagana pokojninska reforma, če rečem precej ostro, izvajala predvsem na račun žensk, še več, na račun izobraženih žensk. V prvi obravnavi ste med pomembnejše cilje uvrstili prav izenačitev upokojitvenih pogojev za moške in ženske. Vse lepo in prav pa vendarle vas sprašujem: Zakaj ste v predlogu zakona določili tako drastične ukrepe in tako drastično posegli v prehodno obdobje? Sprašujem vas: Kakšen je pravzaprav vaš namen? Določbe zakona jasno kažejo, da se bo v izredno kratkem obdobju šestih let za ženske delovna doba podaljšala za dve leti. Če temu prištejemo še čas še vedno trajajoče pokojninske reforme iz leta 2000, bo to obdobje zneslo slaba tri leta, torej 2008 eksaktno. Torej ste v primeru visoko izobražene ženske s svojimi rešitvami onemogočili uveljavljanje pravice do znižanja starosti zaradi nege in vzgoje otrok. Ali torej ne gre za prikrito diskriminacijo žensk, ki jim na predlagan način jemljete veljavo na družbeno koristnem področju v času dela skrbi 75 DZ/VI/3. seja za otroke in družino. Zakaj je za vas tako zelo nesprejemljivo, da bi prehodno obdobje za izenačitev upokojitvene starosti za moške in ženske trajalo do leta 2027, kot so vam, vsaj tako je bilo moč razbrati iz medijev, predlagale nekatere družbene skupine. Prav tako vas sprašujem: Ali ste v okviru socialnega dialoga na temu področju že pripravili spremembe, ki bodo predlagane anomalije odpravile? Hvala za odgovor. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana poslanka, hvala lepa za vaše vprašanje. Spraševali ste o namenu. Namen predloga SPIZ 2 oziroma Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je ta trenutek v usklajevanju, je prav v smeri zmanjšanja razlik med moškimi in ženskami, ne pa v ustvarjanju razlik. Za to zmanjšanje razlik uvajamo tudi relativno dolgo prehodno obdobje, omenili ste šest let. Šest let ni kratko prehodno obdobje, mislimo, da je glede na izzive krize to relativno dolgo prehodno obdobje. Zakaj? Zakaj to delamo? Zakaj takšni ukrepi? Številke, spoštovana poslanka, so neizprosne in povedo sledeče. Za ženske se je doba prejemanja pokojnine v zadnjih enajstih letih, torej od leta 2000 do leta 2011, podaljšala za štiri leta in sedem mesecev. Ali če poenostavim, vsako leto v povprečju ženske prejemajo tri mesece pokojnino dlje. Za moške se je v istem obdobju podaljšalo prejemanje pokojnine zgolj za eno leto in sedem mesecev. Pod črto prejemajo ženske pokojnino pet let dlje kot moški. To je zelo preprost razlog, zakaj izenačujemo upokojitvene pogoje za moške in ženske. Še en pomemben razlog je, ki ga zanemarjate in imate verjetno v mislih samo izobražene ženske. To je to, da so se zaradi relativno nizke pokojninske dobe ženske upokojevale prej in z relativno nizkimi pokojninami. Zato imamo velik problem zlasti pri ženskah v veliki stopnji tveganja revščine, ko so ženske v relativno visoki starosti. Zato je nam vsem v interesu, da se delovna aktivnost tudi žensk podaljša. V to nas sili torej čisto preprosta logika, ker se nam tudi življenjska doba daljša. Mi želimo s tem samo ublažiti in ne tako podaljševati obdobje prejemanja pokojnine. Če želimo, da je pokojnina dostojna, mora biti seveda tudi pokojninska doba relativno daljša. Kljub temu pa ohranjamo, recimo temu pozitivno diskriminacijo za ženske, namreč pri isti delovni dobi oziroma pokojninski dobi bo odmerni odstotek za žensko višji. Doslej smo imeli tudi možnost uveljavljanja znižanja starostne meje ob upokojitvi tako za moške in ženske. Zdaj to pravico praviloma pripisujemo ženski oziroma tistemu, ki uveljavlja dopust za varstvo in nego otroka. Prav tako pa moške izenačujemo z ženskami za delo pred 18. letom, namreč po sedanjem zakonu lahko znižanje starostne meje za delo pred 18. letom uveljavljajo samo ženske in ne moški. In, spoštovani, nakazali ste na nek diskriminatorni, pod narekovaji, pristop do izobraženih žensk. In vas retorično vprašam, zakaj, s kakšnimi utemeljitvami bi imeli za študijska leta skrajšano pokojninsko dobo pri izobraženih ženskah, industrijskim delavkam, recimo, trgovkam in podobno, pa ne bi skrajšali. Samo po sebi umevno je, da te ženske delajo 40 let ali 38 let, ni pa očitno samo po sebi umevno, da bi tudi izobraženi ljudje, tako moški kot ženske, delali primerljivo dolgo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, dopolnitev odgovora. SAŠA KOS (PS PS): Hvala. Gospod minister, delno ste me zadovoljili z odgovorom, vendar bi pa vas rada vseeno na nekaj stvari opozorila oziroma se ne strinjala z vami. Namreč, vi ste ugotavljali, da sem se dotaknila izobraženih žensk. To sem hotel poudariti, da dlje časa porabijo, to se pravi, da se kasneje zaposlijo. Ker se kasneje zaposlijo, gredo potem verjetno posledično kasneje v pokoj. To posledično pomeni, da, ko se zaposli in zdaj, v zdajšnjem času, kjer je zaposlitev takšna, kot je, lahko pričakujete, da bodo te ženske delale ne vem do katerega leta, glede na to predlagano pokojninsko reformo. Menim, da bi se tu morali kljub vsemu osredotočiti na to, da so te ženske veliko kasneje zaposljive kot pa ženske, ki delajo, se pravi, kot ste vi omenil, trgovke in tako naprej. Vendar pa sem se dotaknila tudi tega, da te ženske, ki so druga veja, no, nekje bi rekla, druga populacija, tudi rojevajo, tako kot izobražene ženske, in vsekakor so diskriminirane, ker imajo verjetno večje število otrok kot te, ki so potem na nek način izobražene in kasneje zaposljive ženske. Pri nizkih pokojninah, bi se pa tudi tega dotaknila, da so pokojnine že sedaj nizke. Tudi v času vašega vladanja so se pokojnine zmanjšale, kar smo že večkrat povedali. In še nekaj bi rekla. Glede na to, da so zdaj mlade družine tiste, ki naj bi se pač na tem področju izkazovale oziroma imele čim več otrok, zaradi tega, da bi bila pokojninska blagajna kasneje tudi polna, jasno, da s takimi prijemi... / izklop mikrofona/ PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite. MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovana poslanka. Ne samo ženske, tudi moški, ki se šolajo, študirajo, se zaposlijo kasneje in ne vidim razloga, zakaj bi enim priznavali neko okoliščino 76 DZ/VI/3. seja zaradi tega študija, drugim pa ne, recimo moškim. Tu ste prav nakazovali, da se ženske zaposlujejo kasneje. Nič kasneje kot moški, ki študirajo. In res je, da ženske rojevajo naše zanamce, kar je izredno pomembna vloga za ohranjanje naroda in ne nazadnje tudi za ohranjanje pokojninskega sistema, kot ga poznamo, zato tudi priznavamo praviloma ženskam zniževanje starostne meje ob upokojitve, vendar pri določenem pogoju pokojninske dobe. Pri tem vas moram spomniti, da se v pokojninsko dobo všteva kompletno obdobje, ko ženska skrbi za otroka, tako v tistih prvih treh mesecih, kot v nadaljnjih devetih mesecih, kar pomeni, da ima to leto za vsakega otroka že tako ali tako plačano in ima plačane prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, potem ji pa na koncu še pri zniževanju starostnih pogojev priznamo za prvega otroka šest in za vsakega nadaljnjega 10 mesecev znižanja starostne meje. Ocenjujem, da smo tukaj ustrezno upoštevali to specifično okoliščino. Res je, da tega ne priznavamo praviloma moškim, kot doslej predvideva zakon. Namreč, doslej lahko to uveljavljata tako moški kot ženske. Mislim, da je prav, da uveljavlja to le ženska. Še nekaj. Če se želite spomniti, smo leta 2005, ko sem bil tudi minister v eni drugi vladi, ustavili padanje pokojnin z eno preprosto določbo, da se pokojnine usklajujejo z rastjo plač in ne z rastjo cene življenjskih stroškov kot pred tem. S tem smo pomembno soprispevali, da so se pokojnine bolje usklajevale kot do takrat, kajti živeli smo v obdobju konjunkture, ko so plače naraščale bistveno hitreje kot inflacija. Posledično je bilo to, da so se do takrat pokojnine slabo usklajevale, potem pa bistveno bolje. S tem želim zavrniti ta vaš očitek, da bi seveda pomembno ne odreagirali že pravi čas. Še nekaj. Pokojninska reforma, kot je predlagana, bo ustavila padanje pokojnin. Namreč, po sedanjem zakonu bodo pokojnine nenehno padale in bodo mizerne čez tri, pet, kaj šele čez 10 let, zato je zelo pomembno, da prisluhnite izračunom te pokojninske reforme. Videli boste, da je zaradi nekoliko zaostrenih upokojitvenih pogojev lahko pričakovati ob nekaj let dlje daljšem delu bistveno višjo pokojnino. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Naslednje vprašanje bo postavil gospod Ivan Hršak ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku. Izvolite. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani ministri, spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani gospod minister Andrej Vizjak, kot vam je verjetno znano, je stranka DeSUS pravzaprav edina prava socialna stranka v Sloveniji, ki skrbi za delavce, mlade in pa seveda prvenstveno tudi za upokojencev, predvsem starejše osebe. Upokojenci so med najbolj ranljivimi skupinami v družbi. Zaradi staranja prebivalstva je treba posebno pozornost in skrb nameniti sistemu institucionalnega varstva, pomoči pri domači oskrbi, tudi organizirano pomoč svojcem imam v mislih, razširitvi dostopnosti do storitve na domu, uveljavljanju storitev pomoči v drugi družini, socialnim servisov in investicijam za izgradnjo oskrbovanih stanovanj in domov za starejše. Zaradi obsežnosti problemov, ki danes zajemajo že tretjino prebivalcev Slovenije, je stranka DeSUS v svojem programu predvidela in predlagala tudi ustanovitev urada za starejše. Slednje je bila tudi koalicijska zaveza v prejšnjem mandatu, ki pa na žalost ni bila realizirana. Zadnja leta znanost in politika ugotavljajo, da se evropska in slovenska družba naglo starata in bo v naslednjih letih naloga poskrbeti za kakovostno staranje prebivalstva zasenčila druge naloge trajnostnega razvoja. Podatki kažejo na potrebo po aktivni angažiranosti slovenskega političnega in družbenega okolja za reševanje celostne problematike starajoče se družbe in s tem posledično dolgoživosti, zato je nujno vzpostaviti organizacijo, ki se bo na vladni ravni kompleksno in integrirano ukvarjala z vprašanji, pomembni za starejše, ter kot vladna institucija zagotavlja sodelovanja z nevladnimi seniorskimi organizacijami pri prepoznavanju problemov in pripravi zakonodaje, oblikovanju politike in spremljanju izvajanja in učinkovitosti njihovih ukrepov. V okviru urada mora delovati tudi zagovornik starejših, katerega naloga je zastopanje interesov starejših oseb, ki iščejo pomoč pri institucijah, kot so centri za socialno delo, sodišča, policija in druge javne ustanove. Moje konkretno vprašanje se glasi: Gospod minister, ali lahko sploh pričakujemo, da boste in kdaj aktivno pristopili k ustanovitvi urada za starejše? Če je vaš odgovor ne, je moje vprašanje: Kako se boste lotili vprašanja reševanja te kompleksne problematike? Hvala za odgovor. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, hvala lepa za vaše vprašanje. Morebiti na začetku ena mini replika. Za starejše oziroma za vse generacije ne skrbi samo vaša stranka, verjetno imajo programe kakor razvijati medgeneracijsko solidarnost, sodelovanje, vse stranke, parlamentarne in neparlamentarne, in to je izredno pomembno vprašanje, ki ga izpostavljate. Zakaj? Zaradi enega preprostega podatka, da se je življenjska doba v zadnjih 100 letih podaljšala za 30 let. Danes živimo v povprečju 30 let dlje, kot smo živeli pred 100 leti. To se pravi, ena nova generacija je v 100 letih prišla na ta svet, 77 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/3. seja oziroma obstaja na svetu, in to postavlja pred civilizacijsko družbo ogromna vprašanja. In vsled tega je ideja o ustanovitvi urada za starejše plod različnih institucij, tu je bil en koordinacijski odbor seniorskih organizacij Slovenije, potem je, naj vas spomnim na to, da je Svet za solidarno sožitje generacij, ki je bil imenovan za spremljanje izvajanja strategije varstva starejših 2006-2010, tudi med izvajanji ciljev omenjene strategije pripravljal sklep o organizaciji in delovnih področjih urada za starejše. Vendar je sočasno s krizo in varčevalnimi ukrepi ta implementacija zastala. S tem pa še ne pomeni, da je ta ideja zamrla in je v pozabi. Nasprotno. Menimo, da je glede na demografske razmere potreba po ustanovitvi takšnega urada še vedno aktualna. Urad za starejše bi svojo vlogo upravičil v spodbujanju, hitrejšemu prilagajanju države starajoči in dolgoživi družbi ter koordinaciji sprejetih ukrepov in ciljev med različnimi resorji, opravljal bi še številne druge naloge, povezane s spremljanjem položaja starejših, ter uresničeval cilje, ki so tako v zakonih, ustavi in mednarodnih konvencijah. Menimo, da je potrebno tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in civilno družbo. Mimogrede naj omenim še to, da bi zagotavljal ta korak tudi vrednotenje posameznih ciljev, spremljal bi in meril učinke posameznih zastavljenih politik na tem področju, še posebej v tem medresorskem in koordinacijskem pomenu. Mi torej ocenjujemo, da je ustanovitev takšnega urada smiselna in bomo k temu pristopili takoj, ko se, kako bi rekel, iztrgamo iz tega zoprnega objema racionalizacije javnega sektorja in državnega aparata, zato bo tudi ustanovitev urada za starejše med cilji strategije za kakovostno staranje prebivalcev v Sloveniji do leta 2020, ki je ta trenutek v pripravi. Z akcijskim načrtom pa bo njegova ustanovitev predvidena za čas, ko bo možno za delovanje takšnega urada zagotoviti tudi finančna sredstva. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Želite še dopolnitev? Izvolite. Ne želite. V redu. Prehajamo na naslednje vprašanje. Gospa Marjana Kotnik Poropat bo postavila vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku. Izvolite. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo. Lep dober večer vsem! Spoštovani gospod minister Vizjak, moje vprašanje se nanaša na agencije, ki zagotavljajo delavce drugim delodajalcem. Vprašanje je naslednje: Kako boste ukrepali, gospod minister, da bi preprečili zlorabe delavcev, zaposlenih pri agencijah za posredovanje delavcev drugemu uporabniku? In drugič: Ali obstaja možnost oziroma kakšno je vaše stališče o tem, da bi te agencije v Republiki Sloveniji odpravili in posredovanje zaposlitev vrnili na zavode za zaposlovanje? Ti zavodi imajo vedno manj nalog in pristojnosti, saj družbe v vedno večjem obsegu zaposlujejo preko agencij za posredovanje dela. Zakaj je tako, je zanimivo vprašanje. Prepričana sem, da gre za koristi, ki jih imajo od tako zaposlenega delavca eni in drugi. Delavci pa s takšnimi zaposlitvami postajajo vse bolj izkoriščani in beseda "novodobni sužnji" je najprimernejši izraz, ki pove, v kakšnem položaju ti delavci so. Zakon o delovnih razmerjih v 59. členu časovno omejuje delo pri uporabniku za največ eno leto. Po enem letu bi naj takšnega delavca gospodarska družba zaposlila za nedoločen čas, vendar ga največkrat ne zaposli. Agencija za posredovanje delavcev napoti delavce na drugo agencijo, ki sklene s takim delavcem pogodbo za delo pri istem delodajalcu, in to za enako delo. Agenciji za posredovanje delavcev tak način dela skrivajo in trdijo, da se je za sklenitev delovnega razmerja pri drugi agenciji odločil delavec sam. Gre za veriženje zaposlitev preko agencij. Tak način zaposlovanja prinaša koristi predvsem agencijam, ki prejemajo za vsakega delavca provizijo od družbe, ki delavca najame, zaračunajo pa tudi provizijo delavcu, in sicer pri mesečnem osebnem dohodku, tudi od 13 plače in drugih dohodkov. Zato imajo te agencije velike dobičke in prav zato rastejo kot gobe po dežju, prihajajo pa k nam tudi z multinacionalkami. Ponavljam, gre za izkoriščanje teh delavcev, ki nimajo nobene perspektive, za delo, ki ga opravljajo, dobivajo pa manj kot redno zaposleni delavci. Ti delavci nimajo nobenega upanja na zaposlitev in nobene perspektive. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovana poslanka! Hvala lepa za vaše vprašanje. Agencijsko delo je tudi po oceni socialnih partnerjev dobrodošel dodatek na trgu dela. Učinkovito zapolnjuje določene vrzeli, ki jih ostale institucije ne. To torej ni ugotovitev ministrstva, to je ugotovitev ostalih socialnih partnerjev in tudi sindikatov. Seveda tudi pri agencijah prihaja do nespoštovanja zakonodaje, do zlorab, vendar je to pravzaprav v približno enakem obsegu kot pri ostalih delodajalcih. Namreč za delovno-pravni položaj delavca je ključno, da spoštuje njegove zakonske pravice, v tem primeru delodajalec, to je agencija, ki seveda potem posreduje to njegovo delo uporabniku. In vsled tega je vaše prvo vprašanje, kako bom zagotovil - z delom inšpekcije za delo, ki je pristojna ugotavljati sleherne kršitve delovno-pravne zakonodaje, tako pri agencijskem kot pri kakršnemkoli drugem delu. Pojavlja se nek občutek, da je tega ogromno. Tega agencijskega dela je 78 DZ/VI/3. seja podpovprečno v Sloveniji vizavi drugim državam Evropske unije. Tega je približno 1 %. 1 % vseh zaposlitev je preko agencije, kar pomeni, da se tukaj Slovenija šele razvija. Res pa je, da želimo tudi z novo delovno-pravno zakonodajo in zakonodajo o urejanju trga dela vnesti določene dodatne varovalke, da ne prihaja do neželenih učinkov. Omenili ste to sedanjo rešitev enega leta, ki naj bi seveda bila varovalka, vendar kot sami ugotavljate, ni in je to zelo jalova rešitev. zato se zavzemamo, da bi bila zaposlitev za določen čas pri agencijah zelo podobno urejena kot je zaposlitev za določen čas pri ostalih delodajalcih. Torej, da bi bili vsi zaposleni, ki so pri agencijah za določen čas, imeli enake pravice in enake omejitve, in to višje omejitve, kot jih imajo danes. Zato smo seveda v zakonu, ki je vložen v parlament, predlagali tako imenovane kvote. Temu ostro nasprotujejo delodajalci, zato razmišljamo tudi o alternativnih ukrepih, kako delodajalce destimulirati, da zaposlujejo za določen čas, v tem smislu, da to obliko izenačujemo z obliko zaposlitve za nedoločen čas, na primer, da so delodajalci tudi v primeru pogodb za določen čas po določenem obdobju dolžni delavcu izplačati odpravnino, kajti tega danes ni. In ostale določene drugačne oblike. In delodajalec, v tem primeru agencija, lahko delavca zaposli za določen čas in ga posreduje drugemu uporabniku oziroma uporabniku samo pod pogojem, da so pri uporabniku izpolnjeni pogoji iz zakona, pod katerimi se sme sklepati delovno razmerje za določen čas. To je pomembna varovalka. Pri vašem drugem vprašanju bi opozoril, da moramo, ko govorite, zakaj sploh agencije in zakaj ne zavod, ločiti med dvema pojmoma, eno je posredovanje dela, to delajo agencije, in posredovanje zaposlitve. Bistvena razlika je v tem, da agencije zaposlijo delavca pri sebi in posredujejo njegovo delo uporabniku, medtem ko Zavod za zaposlovanje posreduje zaposlitev, kar pomeni, da brezposelno osebo vključi v zaposlitev pri delodajalcu oziroma, da tistega delavca, ki še ni brezposeln, pa bo, čim prej torej spravi v drugo zaposlitev brez prekinitve. To je velika razlika, zato so tudi različne institucije s tem ukvarjajo. Res pa je, da je eden izmed modelov tudi, kako preoblikovati Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v neke vrste krovno nacionalno agencijo za posredovanje dela, vendar teh sprememb skozi to zakonodajo še ne predvidevamo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Želite dopolniti odgovore? Izvolite. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala lepa, gospod minister, za odgovor. Jaz mislim, da bi morali s to našo zakonodajo res poskrbeti za to, da bi bilo zaposlovanje preko agencij destimulativno za delodajalce, ker resnično menim, da gre ne pri vseh, ampak veliko je takšnih izkoriščanj delavcev. Jaz sem te dni preštudirala ogromno te literature, ki je na razpolago, in sem bila zgrožena nad podatki, koliko večjih podjetij zaposluje delavce prek agencij, od Krke do Elana, saj sem tudi napisala nekaj podatkov, nisem pa tega preveč širila. Skratka, predlagam, da bi ministrstvo poskrbelo tudi za to, da bi inšpekcije nadzirale ta agencije in to delo, da ne bi prihajalo do izkoriščanja teh ljudi. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za to pobudo. Res je, tako delo agencij kot seveda drugih je in mora biti podvrženo inšpekcijskemu nadzoru. Zato vas tudi prosim, če imate kakšen konkreten podatek glede kršitev zakonodaje, nam to lahko naznanite. To lahko naznanite tudi na telefonski odzivnik inšpekcije za delo, kjer je zagotovljena anonimnost prav zaradi tega, ker je naš cilj najti čim več teh anomalij. Z vami se tudi strinjam, da je po zgledu nekaterih drugih držav modro narediti določene varovalke, kar se tiče ustanavljanja in delovanja agencij, namreč nekatere države imajo v regulaciji dela agencij določeno tudi to, da morajo ob ustanovitvi te agencije garantirati z določeno vsoto, recimo 25 minimalnih plač ali kakorkoli za to, da bodo izpolnjevale svoje obveznosti do delavcev, ki jih zaposlijo in kasneje potem tudi posredujejo njihovo delo. Ostre zahteve so glede plačil prispevkov za socialno varstvo, pravzaprav je regulacija teh agencij nekoliko višja, kot je regulacija normalnih delodajalcev. Je pa še enkrat treba poudariti, da se to v Sloveniji ni ne vem kako razpaslo in če bi, to vas tudi moram opozoriti, če bi v Sloveniji omejili delo agencij z našim pravnim redom, pomeni, da bi lahko pri nas delovale tuje agencije. Kajti, velja prost pretok blaga, storitev, ljudi v Evropski uniji, v tem enotnem trgu in nič nikomur ne brani, da neka, na primer, italijanska, slovaška agencija ne bi posredoval dela na ozemlju Republike Slovenije. Zato se mi zdi bolj modro ustrezno regulirati to pri nas, poskrbeti, da se kršitve ne dogajajo in da so pravočasno sankcionirane, če se. Da obstaja neka garancija, tudi če pride do kršitev, da takšna agencija popravi. In če bi te dodatne varovalke dali, verjetno tudi ne bi nastajale kot gobe po dežju, ne bi jih bilo toliko, imamo jih nekaj sto v Sloveniji, ampak bi bilo verjetno nekaj večjih, kar pomeni, verjetno, tudi neko večjo varnost zaposlenih, saj si večje institucije težje privoščijo kršitve. Imate tudi prav, da se nekatera večja podjetja poslužujejo tega dela. Poznam tudi podjetje, ki zaposluje več kot tisoč oziroma 2 tisoč ljudi in ima nekaj 100 agencijskih delavcev. Pravzaprav se čudim, kako se takšni firmi splača outsourcati kadrovsko službo in vse skupaj zupati neki agenciji, kar se tiče kadrov. Vendar to so pač poslovne odločitve teh firm, v katere se težko vtikam. 79 DZ/VI/3. seja PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Želite podati proceduralni predlog? MARJANA KOTNIK POROPAT (DeSUS): Ne, samo zahvaliti ministru. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Nadaljujemo z naslednjim poslanskim vprašanjem, in sicer prehajamo na drugi krog vprašanj poslank in poslancev. Gospa Alenka Koren Gomboc bo postavila poslansko vprašanje ministru za infrastrukturo in prostor, gospodu Zvonku Černaču. ALENKA KOREN GOMBOC (PS SDS): Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani minister za infrastrukturo in prostor gospod Zvone Černač! Vse bolj se zavedamo potreb po večji energijski učinkovitosti zgradb. Razlogov za to je najbrž več. Finančna kriza narekuje zmanjšanje stroškov življenja, dotrajani ogrevalni sistemi zahtevajo prenovo, prihajajo strožje zakonske zahteve, po katerih bo verjetno čez nekaj let vsaka zgradba skoraj energetsko neustrezna. Evropske države stimulirajo energetske prenove stavb, ponujajo različne rešitve, nekatere so bolj prijazne, druge manj. Slovenija je v primerjavi z nekaterimi naredila že velike korake naprej. Zasebniki in pravne osebe se lažje odločijo za prehod na alternativne vire energije. Država je do zdaj, vsaj kar se javnih ustanov tiče, energetsko sanacijo podpirala bolj na papirju. Manjkali so predvsem izvedbeni dokumenti in realne želje, da se na terenu resnično nekaj spremeni. Tudi stroka je opozarjala, da bi bilo morda dobro razmisliti predvsem o spremembi sistema, predvsem v javnem sektorju, kjer bi bilo treba obnove še pospešiti. Nenazadnje je pri tem zelo pomemben dejavnik tudi morebiten zagon investicijskega cikla, kar bi bilo za slovenski gradbeni sektor in gospodarstvo v celoti v sedanjih kriznih razmerah zelo dobrodošlo. Spoštovani minister, vi in sodelavci vašega ministrstva ste k realizaciji slednje pristopili, in sicer je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor 2. novembra 2012 objavilo javni razpis sofinanciranja operacij za energetsko sanacijo javnih stavb v lasti lokalnih skupnosti v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, šeste razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prve prednostne usmeritve. V zvezi s tem razpisom me zanima: Kaj so lokalne skupnosti lahko prijavile oziroma namen razpisa? Koliko sredstev je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor namenilo za omenjeni razpis? Kdo so upravičenci in kolikšna je stopnja sofinanciranja? Kakšen je bil odziv občin, ki jim je bil razpis namenjen? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. ZVONKO ČERNAČ: Hvala tudi za to vprašanje. Namen razpisa izhaja že iz samega naslova Energetska sanacija stavb v lasti lokalnih skupnosti oziroma nadomestne gradnje v primeru nesmotrnosti investicije v obnovo obstoječih stavb, se pravi, investicije v toplotno izolacijo fasad, toplotno izolacijo podstrešij, zamenjava stavbnega pohištva in še nekateri drugi ukrepi. Po tem razpisu so, na primer, upravičeni tudi projekti za sanacijo sistemov in uporabo ali vgradnjo sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje stavb ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s poudarkom na kogeneraciji in rabi obnovljivih virov energije kot tudi za samodejno spremljanje porabe, ki omogoča spremljanje kazalnikov projekta. V glavnem gre za ukrepe v občinske stavbe, ki so v lasti občin. Večinoma so prijavljeni ukrepi na osnovnih šolah, vrtcih, zdravstvenih domovih, tudi nekaterih upravnih stavbah, knjižnicah, kulturnih domovih in tako naprej. Projekt bo gotovo poleg večje energetske učinkovitosti posameznih stavb doprinesel tudi k nekemu pospešku na področju gradbeništva, predvsem na mikro nivoju, ker bodo učinki tega razpisa gotovo vidni na območju celotne države. V tem prvem okviru je bilo za te ukrepe namenjenih 52 milijonov evrov sredstev, večinoma evropskih sredstev iz Evropskega kohezijskega sklada, stopnja sofinanciranja je 100-odstotkov upravičenih stroškov, pri čemer seveda davek na dodano vrednost ne spada med upravičene stroške. Že v prvem roku prijav je bil odziv občin velik, lahko rečem izjemen, prijavljenih je 186 projektov iz 125 občin, skupna vrednost vseh prijavljenih projektov znaša 107 milijonov 600 tisoč evrov, upravičenih stroškov 91 milijonov 900 tisoč evrov. Zdaj sledi pregled teh vlog, eventualne dopolnitve, kar naj bi se zgodilo tam nekje do sredine decembra, ko bodo upravičencem tudi izdane odločbe, katerim bodo v mesecu januarju prihodnje leto sledile v podpis pogodbe, tako da bo vse te operacije mogoče nemoteno izvajati že od spomladi prihodnjega leta naprej. Seveda bomo vse te podatke o tem, kdo je bil upravičen do sredstev, kateri projekti so bili uspešni, objavljeno na spletni strani ministrstva, bi pa želel poudariti, da je bilo na term področju v preteklih letih izvršenih že kar nekaj ukrepov na področju energetske sanacije stavb v javni lasti, ki so se izvajali tudi v letošnjem letu in se bodo izvajali tudi v prihodnjem letu, tako je bilo v teh letih, vključno s prihodnjim letom, namenjenih za energetsko sanacijo bolnic 36 milijonov evrov sredstev, za energetsko sanacijo domov za starejše 20 milijonov evrov sredstev in za energetsko sanacijo stavb na področju šolstva, predvsem srednjega šolstva, 16 milijonov evrov. V tem 80 DZ/VI/3. seja obdobju pričakujemo še en razpis na področju visokega šolstva, ki ga bo objavilo ministrstvo kolege Turka, v višini 7 milijonov evrov. Sicer Slovenija nekako sledi zavezi, ki bo postala po 1. januarju 2014 tudi neka obveza, ker je bila sprejeta na ravni Evropske unije in po kateri bodo morale države vsako leto zagotoviti energetsko prenovo vsaj treh odstotkov stavb v javni oziroma državni lasti. S temi ukrepi, ki so bili izvedeni v preteklosti in s tistimi, ki se bodo odvijali v prihodnjih letih, bomo pač sledili temu cilju, ocenjujemo, da bomo za te namene potrebovali približno 50 do 60 milijonov evrov sredstev letno. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Želite dopolnitev odgovora? Ne, v redu. Nadaljujemo, mag. Borut Ambrožič bo postavil vprašanje ministru za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žigi Turku. MAG. BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister, ostali prisotni ministri in kolegi in kolegice, ki ste še ostali! Kmetijsko-gozdarskemu zavodu, ki ima prostore na Vinarski ulici 14 v Mariboru, grozi izselitev. Omenjeni zavod se je razvil iz leta 1984 ustanovljene deželne kmetijsko-kemijske preizkusne postaje na Pristavi. Igra pomembno vlogo pri razvoju kmetijstva, ne samo na Štajerskem, pač pa v vsej Sloveniji. Priznani strokovnjaki iz tega zavoda predstavljajo, če želite, prvo frontno linijo s kmeti in nasploh igrajo pomembno vlogo pri razvoju slovenskega podeželje. Malo je za to institucij, kaj šele podjetij, ki se lahko pohvalijo s takšno hvalevredno tradicijo delovanja, ki je z iztekom letošnjega koledarskega leta dosegla že 118 let. Kljub temu pa KGZ Maribor, kot deluje pod kratico, ki ima prostore v prej omenjeni Vinarski ulici 14 v Mariboru, grozi izselitev. Ta spada pod Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in v stavbi, kjer deluje, zaposluje okoli 71 ljudi, katerih temeljni poslanstvo je izobraževanje, usposabljanje in prenos zadnjih tehnoloških dognanj s področja kmetijstva in kmetijske proizvodnje v prakso in na ta način posredno tudi doseganje pospeševanja razvoja v kmetijstvu. Nerešeno prostorsko vprašanje, ki se vije že več let, na koncu tudi pred sodiščem, je ostalo torej do današnjega dne nerešeno, saj prošnje Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, da bi lahko uveljavil do sedaj vloženih 800 tisoč evrov, če jih je vložil v objekt, niso bile uslišane. Kljub temu lahko na njihovi spletni strani pod rubriko poslanstvo preberete: "Želimo pridelovati zdravo in varno hrano na poseljenem podeželju. Naša naloga pa je strokovno izobraževanje in svetovanje uporabnikom v kmetijski dejavnosti ter prenos najsodobnejših tehnoloških dognanj v prakso na področju kmetijstva." Pod rubriko Vrednote prav tako lahko zasledimo zapis: "Znanje, izkušnje, poznavanje podeželja in prilagodljivost, široka kadrovska zastopanost, visoka strokovna usposobljenost, marljivost in prizadevnost pa nam omogočajo, da uspešno izvajamo ukrepe kmetijske politike Vlade Republike Slovenije in ostale naloge na javnem področju. Dobro opremljena laboratorijska tehnika nam omogoča hitro servisiranje in posredovanje strokovnih informacij pri izvajanju argrotehniške pridelave in pa pri globalnem raziskovalnem delu v kmetijstvu." Zato pristojnega ministra sprašujem: Ali ima Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ki je od leta 2006 oziroma 2007 nekako dobilo v upravljanje ta prostor, pripravljeno prostorsko rešitev za Kmetijski-gozdarski zavod v Mariboru, da tudi na ta način omogoči nemoteno delovanje celotne mreže Kmetijsko-gozdarskih zavodov? Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa tudi za to vprašanje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ni pristojno za sistemsko zagotavljanje mreže kmetijsko-gozdarskih zavodov in njihovih prostorskih pogojev delovanja, zato pojasnila o sistemsko prostorski rešitvi jaz, žal, tukaj ne morem podati. Ustanovitelj zavoda je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, resorno ministrstvo pa je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. V zvezi s to problematiko so se poskusi poravnave v sodnem in predhodnem postopku izjalovili. Po našem mnenju predvsem zaradi nerealnih zahtev Kmetijsko-gozdarske zbornice Maribor, zaradi vlaganja nasprotnih tožbenih zahtevkov in taktike zavlačevanja. Sem sodi tudi vložitev pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje. Ministrstvo bo počakalo na odločitev sodišča o pritožbi KGZ Maribor. Na podlagi veljavne zakonodaje je seveda mogoče skleniti najemno razmerje za najemnino, ki jo določi izvedenec. Naše ministrstvo ocenjuje, da bo dovolj časa za sprejemljivo rešitev. Sicer pa mi prostore na Vinarski 14 potrebujemo zaradi reševanja prostorske problematike v šolstvu oziroma v izobraževanju, to je Biotehnična šola v Mariboru, tako da se tem prostorom preprosto ne moremo kar odpovedati. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, dopolnitev odgovora. MAG. BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za prvotni odgovor, gospod minister. Veseli me, da ste mi dali iztočnico, ker v tem dodatnem, bi rekel, podvprašanju, bi pač želel na kratko opisati, kolikor mi čas dovoljuje, trenutno situacijo, s katero se pač sooča srednja biotehnična šola, nekdaj srednja kmetijska šola v Mariboru, ki trenutno domuje kot podnajemnica v prostorih, ki so v lasti mariborske škofije, in je nekako razpeta med 81 DZ/VI/3. seja tremi opcijami, ki so še vedno ta trenutek odprte. Kolikor je meni znano, je ena in tudi najmanj zaželena pravzaprav preselitev v trenutne prostore Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor, kjer bi bila potrebna občutna prenova. Druga opcija, nadaljevanje najemniškega razmerja v prostorih mariborske škofije, s čimer, kolikor vem, se relativno strinja ob pogojih, da bi seveda mariborska škofija kot dober gospodar ustrezno servisirala svoj objekt. Kot tretja pa premestitev oziroma novogradnja celotnega novega objekta za potrebe srednje biotehnične šole Maribor v sklopu zemljišč, ki so v lasti mariborske škofije, za katere pa še vedno ni ustrezno urejenega prostorskega načrta. Zato me predvsem veseli ta stavek, ki ste ga povedali, da po odločitvi sodišča upate na ustrezno in sprejemljivo rešitev za vse stranke v postopku. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister, želite še kaj? Dobro. Nadaljujemo z naslednjim vprašanje. Gospa Tamara Vonta bo postavila vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu. TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. Me veseli, da v tej intimni družbi postavljam to vprašanje. Kot veste je evropska komisija prejšnji teden sprejela pobudo komisarke Viviane Reding za začetek obravnave uvedbe ženskih kvot v upravnih odborih podjetij. Seveda zato jaz pričakujem, kar se tega tiče, precej burno debato, da rečem, zelo veliko bo verjetno argumentov za, bodo tudi argumenti proti, tudi s strani žensk, in tudi razmeroma jasno je, zakaj bodo takšni. Je zanimivo, da je oktobra, ko sem bila v Bruslju, Viviane Reding obrazložila, da je že leta 2011 predlagala podjetjem, da ponudijo mesta ženskam v upravnih odborih, ampak leto kasneje ta pobuda, da rečem, ta poziv ni naletel na nobene rezultate, rezultat je bil ničen. Tudi raziskave finančnih hiš, pa tu ne govorim o nevladnikih ali civilno-družbenih organizacijah in podobno, ampak govorim o tistih finančnih hišah, o katerih tudi govorimo, o bonitetnih ocenah in podobno, so naredile cel kup raziskav, ki so pokazale na močno povezavo med uspešnostjo podjetja in na drugi strani med uvrščenostjo žensk na visoka mesta v tem podjetju. Kar se tiče evropskih podjetij je zanimiv tudi en podatek, in sicer da je v upravnih odborih evropskih podjetij 86 % moških in 13,5 % žensk, medtem ko je izvršnih direktoric samo 2,5 %, čeprav je v bistvu 60 % vseh tistih, ki uspešno zaključijo študij v bistvu žensk, več kot 60 %, govorim o evropskem povprečju. In tukaj smo zdaj na tem sistemu kvot, ki ima neke določene specifike, ki jih je predlagala komisarka Redingova, šlo naj bi za 40 % do leta 2020. Poudariti je treba, da tu gre za začasen ukrep, da sankcije posamezna država nekako potem uskladi s svojo zakonodajo in tako naprej, da ne bom preveč časa izgubljala. Zanima me: Kakšno je stališče Slovenije do tega vprašanja zdaj v tej fazi? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa. Slovenija v tem trenutku še nima stališča do tega vprašanja, ga šele pripravlja, sicer je za to direktivo, ki je v obravnavi, če temu tako rečem, pristojno ministrstvo kolega Vizjaka, pa ne glede na to, mi bomo v Ministrstvu za gospodarstvo pri oblikovanju tega stališča sodelovali. Če vprašate mene osebno, jaz nimam proti temu nič, še več, jaz sem za pozitivno diskriminacijo, kar se tiče, saj ne vem, kako naj rečem, ženskih kvot, šibkejšega spola, hvala lepa, in vam povem, da imam slabe izkušnje z volilno zakonodajo v Sloveniji v tem primeru, ki govori o nekih kvotah, o nekih enakih možnosti, pa vam bom povedal primer. Na zadnjih lokalnih volitvah v Murski Soboti smo imeli v enem volilnem okraju možnost kandidirati same ženske in nismo smeli, ni bilo mogoče, zato, ker imamo uveljavljen princip enakih možnosti in smo morali na silo najti moške in ker je jih je bilo premalo, celo del žensk umakniti s teh volilnih listkov, tako da niso smele kandidirati. In zato pravim, da je v tem primeru, ko gremo iskati enake, v narekovajih, enake možnosti, boljša pozitivna diskriminacija, tako dolgo, dokler spola ne bosta na nek način v teh poklicih, ki so za ženske težko dostopni, recimo politika, pa se tudi tu izboljšuje, ali pa v upravah, če hočete, dokler ne bomo dosegli neke izravnave. Jaz osebno zadevo podpiram. Je zelo ambiciozna, pravi namreč, da bi do 2018 dosegli 40-odstotno kvoto v primeru javnih podjetij in do leta 2020 v primeru delniških družb, ki kotirajo na borzi. Se strinjam z vami, da bo tu debata močna, ostra. Norvežani nekaj podobnega že imajo od leta 2003, ugotavljajo pozitivne in negativne plati te zgodbe. V Sloveniji je, po moji oceni, največji problem neka družben tradicija, da temu tako rečemo, ko se ženske same težko odločijo vizavi družine in tako naprej, da bi bile tiste, ki bi gradile kariero, ali politično ali nenazadnje v podjetjih, in najbrž je treba te, kako bi rekel, okoliščine spremeniti, da bi se tudi ženske raje odločale, imele možnosti se v večji meri odločati za te poklice. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Dopolnitev odgovora, izvolite. TAMARA VONTA (PS PS): Ker je tako prijetno kramljanje, pa bi še izkoristila, kljub vsemu. Skratka, ja, tako kot ste rekli, ambiciozen je ta načrt, ampak je treba tukaj povedati, da je v ospredju to, tako kot je komisarka rekla, v bistvu kvalifikacija, ne spol. Se pravi, če bi neko 82 DZ/VI/3. seja podjetje ugotovilo, da ta ženska ni prava, ne bi potem vztrajali pri teh kvotah, če bi pač vedeli, da nima kvalifikacij za to delovno mesto, to je treba reči. Ampak vendar, recimo, so tudi kvote v politike prinesle, jaz moram reči, da pred leti sem bila zelo proti kvotam, ampak zdaj, ko pa spoznavam malo globlje to vsebino, sem pa precej naklonjena temu sistemu, ker nekako ne vidim enega drugega sistema, ki bi pripeljal, vsaj začasno, vodil do tega, da bi bilo neko sredstvo do tega, da bi se stvari uravnotežile. Ampak tako kot ste rekli, podporni sistem je problem, podporni sistem za ženske. Tako da jaz mislim, da bo tukaj tudi minister Vizjak imel še kar veliko dela, pa še kak drug minister, ko bo treba z varstvenim sistemom in tako naprej, vse skupaj bo verjetno prineslo svoje. Torej, nimate še stališča, kolikor sem slišala, vi ste temu osebno naklonjeni, zdaj jaz ne vem, če lahko to še na ostale razširim, ali je to vaše osebno mnenje. Vaše osebno ja. Kdaj približno pa mislite, da bo neko stališče oblikovano tako, da bi lahko rekli, da gre za neko uradno stališče? Vidimo, da so že zelo glasna nasprotovanja iz Velike Britanije, pa še iz nekaterih držav, po drugi strani pa imamo zelo močne zaveznice. Mogoče samo približno ta rok. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Si ga ne bi upal napovedati v tem trenutku. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Nadaljujemo z naslednjim poslanskim vprašanjem, gospod Jerko Čehovin bo postavil poslansko vprašanje ministru za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreju Vizjaku. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa, podpredsednica. Tudi v tej nočni seansi med tremi ministri in pa, koliko nas je tukaj, petimi poslanci, pardon, šest, bi tudi jaz postavil vprašanje. Gospod minister, ob sprejemanju in uveljavitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ ste tako vi kot Vlada zatrjevali, da ste s svojimi rešitvami znižali le tiste pokojnine, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih. Navedene trditve ste sami zanikali že s koalicijskim predlogom novele zakona, kjer ste iz kategorije izločenih izključili tiste upokojence, ki so do leta 1992 delali v podjetjih s sedežem v nekdanjih republikah skupne države. Ob tej rešitvi pa ste zopet pozabili na vojaške osebe. Gre za skupino upokojencev, za katere so bili, kot ste dejali, prispevki plačani v skupnem skladu s sedežem v Beogradu. Dejstvo pa je, da so bile do 1. januarja 1973 vojaške osebe, ki so službovale na območju republike Slovenije, takratne Socialistične republike Slovenije, vključene v sistem splošnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato vas sprašujem: Zakaj tem osebam tisti delež pokojnine, za katere so bili prispevki plačani v okviru splošnega pokojninskega zavarovanja, pokojnine izplačuje država iz državnega proračuna in ne iz tako imenovane pokojninske blagajne? Sprašujem vas tudi: Ali boste krivice, poleg ostalih upokojenih, ki so plačevali prispevke v drugih republikah, popravili tudi za tiste, ki so prispevke plačevali v Sloveniji? Sprašujem vas: Ali boste sami v okviru Predloga zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je trenutno v parlamentarni proceduri, pristopili k popravkom, kjer ne boste ločevali oziroma zavajali javnosti s trditvami, da gre za ta tako imenovano čiščenje pokojninske blagajne? Upam, da ne bo šlo tudi za čiščenje upokojencev. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. MAG. ANDREJ VIZJAK: Z veseljem odgovorim na to vprašanje. Zakon o poračunavanju finančnih obveznosti v Republiki Sloveniji iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v 6. členu opredeljuje, da Republika Slovenija Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v celoti povrne izdatke za izplačevanje pokojnin po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bivših vojaških zavarovancev. Torej ni res, da bi del pokojnine plačeval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot namigujete, temveč v celoti prevzema te obveznosti državni proračun, 100-odstotno. Namen prevzemanja s strani državnega proračuna je predvsem v tem, da so te osebe pridobile pravice iz posebnega fonda za zavarovanje vojaških zavarovancev, ki je bil ustanovljen na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških uslužbencev in je začel delovati s 1. januarjem 1973. Šlo je za posebne vojaške predpise SFRJ, ki pa jih ni mogoče enačiti s takratnimi splošnimi predpisi, ki so urejali pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Spoštovani gospod poslanec, ti ljudje so se upokojevali pod specialnimi, posebnimi in, kot je vam verjetno tudi znano, bistveno bolj ugodnimi pogoji kot ostale osebe. Naj naštejem samo nekaj primerov, izračun pokojninske osnove za navedene osebe po vojaških predpisih je, da se starostna pokojnina odmeri od pokojninske osnove, ki je seštevek in predstavlja plačo in posebni dodatek, plača, ki pripada za ustrezen čin oziroma razen v zadnjem mesecu decembra pred upokojitvijo. To 83 DZ/VI/3. seja se pravi, po domače povedano, eno leto, najboljše, oziroma zadnje leto se je štelo kot osnova za pokojnino, vemo pa, da danes imamo na mizi, da se tudi šteje 24 najboljših let. Verjemite, pri napredovanju vojaških uslužbencev je bila osnova za pokojnino odmerjena na podlagi zadnje plače. Dajte si zamisliti, kako bi bilo, če bi se vsem ostalim državljanom Republike Slovenije ali pa takratne SRFJ na ta način odmerjala pokojnina. Drugo, posebni dodatki so se podobno vštevali v to, tudi izračun pokojninske osnove je bil specifičen, da ne govorim o odstotku za odmero starostne pokojnine, ki je bil takrat bistveno bolj ugoden, kot pa je veljal za vse ostale zavarovance. Skratka, gospod poslanec, vojaškim uslužbencem se je odmerila pokojnina po bistveno bolj ugodnih pogojih, kot se je odmerila drugim državljanom, drugim zaposlenim in zaradi tega je seveda tudi proračun Republike Slovenije na podlagi citiranega zakona prevzel vse obveznosti do teh pokojnin. In ko smo specificirali takrat po višini tudi te pokojnine, so pravzaprav prav te pokojnine bivših vojaških uslužbencev daleč, daleč nadpovprečne pokojnine v tej državi in so tudi po številu tudi nadpovprečno zastopane. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Dopolnitev odgovora. Izvolite. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Gospod minister, oba dobro veva, da je ta država bila utemeljena na spoštovanju človekovih pravic in tukaj ne gre, bom rekel, toliko za vprašanje pravičnosti ali nepravičnosti, ampak gre enostavno za vprašanje prava. Nesorazmeren poseg v katerikoli pridobljeno pravico, kajti ta kategorija ljudi je izgubila nekje od 20 do 25 % pokojnine, presega, bom rekel, splošni namen ZUJF in prekomerno posega ali, če uporabim malo drugačen izraz, nacionalizira te pokojnine, za katere smo mimogrede se obvezali z ustavnim zakonom na podlagi takratne ustavne listine ob nastajanju nove države. Mislim, da glede na to, da se pripravlja novi zakon, da je še vedno ta famozni 408. člen v tem zakonu, je prav, da se o teh zadevah razmišlja. Jaz vem, da so problemi pri transferjih, ampak dejstvo je, da okoli milijardo 400, kolikor rabimo na leto transferjev za pokojninsko blagajno, gre tudi za tisti del pokojnin, ki so na podlagi vseh plačanih prispevkov, torej ne dajemo samo ta del za te pokojnine, kjer kot vi pravite ni osnove. Zato bom samo še to na koncu povedal. Upam, glede na to, da smo podprli Zakon o pokojninskem v prvem branju, da ne bo en del tega zakona tak, da bomo razmišljali o tem, ali bomo v naslednjih korakih ta zakon podpirali ali pa ne. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanec, v primeru tega zakona o uravnoteženju javnih financ in njegovega zloglasnega 143. člena je bilo že veliko povedanega. Ta 143. člen, ki se nanaša na 232. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 1, obravnava celo kopico upravičencev, ki jih je naneslo skupaj v ta člen, pravzaprav nič nimajo skupnega, so zelo različne kategorije ljudi, bolj ali manj upravičeni in med drugim so bili tu notri tudi prejemniki državnih pokojnin. Veliko poslancev vaše poslanske skupine, mimogrede tudi podpredsednica parlamenta, ki sedi tu za menoj, je z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev glasovalo za ukinitev tudi teh pokojnin pred nekaj leti. Pa smo takrat lahko tudi slišali posege v, ne vem, take in drugačne pridobljene pravice. Jaz mislim, da bomo morali enkrat v tej državi tudi razumeti, da se pravice ne nalagajo samo eno na drugo in da je kdaj pa kdaj, ko je država v krizi, v izjemno nezavidljivi situaciji, možno kakšno tako pravico tudi omejiti. Poglejte, mi ne kratimo tem ljudem penzije, temveč jo znižujemo v nekem deležu, ki gre nad povprečje v tej državi, pravzaprav iz razloga, ki sem ga prej omenil, ker so se ti ljudje upokojevali nič krivi za to pod posebnimi pogoji. Imeli so relativno drugačne, boljše pravice kot ostali upokojenci in verjetno je tudi prav, da prej kot drugi slovenski državljani, zlasti pa tisti s pol povprečnimi pokojninami, nekoliko prispevajo k reševanju te krize, kajti nenazadnje se je tudi odhodkov v preteklih letih zaradi teh pravic kar nekaj nabralo. Seveda ne misliti, da je meni kot ministru lahko, ko govorim o redukciji nekaterih pravic v času krize, nasprotno, vendar žal drugega načina, kot da zategnemo pas pri teh nadpovprečnih penzijah tudi pri naših odhodkih in prihodkih, spoštovani poslanec, tudi midva sva deležna določene redukcije. To, mislim, je treba urediti v tako nezavidljivih časih, kar pa še ne pomeni, da je to trajno in da ne bomo o teh zadevah, kot ste že sami omenili, govorili v prihodnje. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Boste dobili takoj za dopolnitev odgovora, po poslovniku načeloma predsedujoči ne odgovarja na vprašanja, ampak ker sem bila izzvana. Spoštovani gospod minister, ni bilo tako. Kolikor se spomnim, sem se vzdržala pri tem glasovanju, tako da ne bi dali ravno vse zadeve v en koš. Izvolite. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Bom najprej dal proceduralni predlog, da ne bi bilo z nova prakso v tem parlamentu pisno. Sicer ne pričakujem od vas, gospa podpredsednica, ampak, da je bil omejen, zato v skladu z 246. členom drugega odstavka dajem proceduralni predlog, da se o tem opravi razprava na odgovor ministra. Namreč o eni stvari se, gospod minister, ne morem z vami strinjati. Z novimi krivicami ne moremo popraviti starih 84 DZ/VI/3. seja nepravičnosti ali pa kakšnih drugih zadev. Skratka, še enkrat sem pristaš prava in mislim, da tudi nihče od nas, ki smo te pravice delno izgubili, ne nasprotuje temu, da potrpimo, vendar še enkrat spregovorim, sorazmerno, bom rekel, ne pa, da nekatere kategorije prispevajo 20 %, celo do 25 %, drugi pa 4, 5, 8 ali kakorkoli. Zato se mi zdi, da bi morali na splošno imeti v tej državi uveljavljeno prakso, da ne diskriminiramo. Zato predlagam, da se opravi splošna obravnava na odgovor gospoda ministra Vizjaka. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: V skladu z drugim odstavkom 246. člena, da se pri glasovanju glasuje o tem, da se opravi razprava o odgovoru gospoda ministra, bomo glasovali v sredo v okviru glasovanj. Prehajamo k naslednjemu vprašanju. Mag. Stanko Stepišnik bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu. Izvolite. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani ministri, spoštovane poslanke, poslanci iz Pozitivne Slovenije, ostalih ni! V proračunu za leto 2013 se predvideva 1,4 milijarde evrov iz proračuna. To je zelo velika vsota, po mojem zelo optimistična napoved, da bomo to koristili. Zato vas sprašujem: Koliko sredstev iz proračuna EU po področjih je Slovenija izkoristila v finančni perspektivi 2007-2013? Slovenija je imela oziroma še ima v celotnem obdobju 2007-2013 na razpolago 4,1 milijarde evrov EU sredstev. Nekaj smo jih počrpali, večina je neizkoriščenih in grozi nam, če ne bomo tega počrpali, da jih bomo izgubili, čeprav vem, da lahko to črpamo do leta 2015, če bo pač Evropska komisija za te skrajne roke dobila nek načrt. Z razpoložljivimi sredstvi je Slovenija, upoštevajoč strategijo razvoja Slovenije in program reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji, prednostno financirala razvojne investicijske prioritete državnega razvojnega programa. Poseben poudarek je namenjen uresničevanju lizbonskih ciljev, to je spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanju delovnih mest, za katere se je Slovenija zavzela, da bo namenila 60 do 65 % izdatkov. Na podlagi sprejetega in z EU usklajenega nacionalnega strateškega referenčnega okvirja, 2007-2013, ki opredeljuje generalno strategijo države članice za doseganje hitrejše konvergence, je Slovenija pripravila tri operativne programe. Po teh treh operativnih programih mi koristimo ta sredstva. Predvsem je pomembno, da v naslednjem letu pripravimo takšen načrt koriščenja, da bo možno vsaj 1,1 milijardo teh sredstev od 1,4 milijarde pošteno izkoristiti, ker je 300 milijonov evrov namenjenih za kmetijsko politiko. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa, tudi za to vprašanje. Črpanje evropskih sredstev je v tem trenutku dobro. Evropski socialni sklad, tudi po podatkih Evropske komisije, črpamo nadpovprečno - 312 milijonov ali 41-odstotkov. Slovenija sodi med bolj uspešne članice tudi pri črpanju sredstev tega sklada. Prav tako smo nad povprečjem EU 27 pri črpanju sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, kjer smo počrpali že 997 milijonov evrov ali 51,6 %. Nekoliko manj smo uspešni pri črpanju sredstev Kohezijskega sklada, kjer je bilo počrpanih 317 milijonov ali 22 %, in je posledica problemov na večjih infrastrukturnih projektih, o katerih smo veliko govorili. Glede na črpanje vseh treh skladov skupaj se Slovenija nahaja na 12. mestu med 27 oziroma na 4 med novimi državami članicami. Sicer pa je bilo od obdobja od 1. 1. 2007 do oktobra 2012 razpisanih oziroma potrjenih projektov za 4,6 milijarde evrov, kar predstavlja 94 % razpoložljivih sredstev. Od tega je bilo podpisanih pogodb za 3,4 milijarde evrov ali 71 %. Izplačil iz državnega proračuna za 2,2 milijardi ali 46 % in povračil iz bruseljske blagajne za 1,7 milijarde oziroma 42 % razpoložljivih sredstev. Da bi to še pospešili in izboljšali in bili seveda hitrejši, smo sprejeli mnoge mnoge ukrepe. Prvič, zagotovili smo tisto zlato rezervo, proračunsko rezervo, za zagotovitev lastne udeležbe v tem proračunu za leto 2012. Zagotovili smo dodatne pravice porabe tako imenovane overcommitmentse v skupni višini 452 milijonov evrov nad trenutno razpoložljivimi sredstvi, s čimer se je seveda znatno povečala možnost za 100-odstotno črpanje na koncu programskega obdobja. Zasledovali smo isto logiko, kot je bila zasledovana logika pri prejšnji finančni perspektivi, in overcommitmentsi so pravzaprav omogočali, da smo počrpali v prejšnji finančni perspektiv vse, kar je bilo mogoče počrpati. Zagotovili smo seveda dovolj sredstev, predvsem lastne udeležbe v obeh proračunih, tako 2013 kot 2014. In je v 2013 predvidenih za 1,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev in v proračunu 2014 839 milijonov evrov. Ministrstva so bila zadolžena, ne samo moje, ampak vsa ministrstva, da do konca tega leta pripravijo vse potrebne razpise za to do konca leta, da bodo do konca leta ali pa 1. januarja, kakorkoli že, objavljeni vsi potrebni razpisi za ta sredstva, ki so na voljo plus overcommitmentsi, ki smo jih bili definirali za to, da omogočimo čim več časa za črpanje sredstev. Mi na ministrstvu jih bomo pripravili, kot sem dejal, 30 do konca leta. Znotraj tega je seveda definiran program, zakaj bodo posamezna ta sredstva seveda namenjena, od razvoja podeželja do ukrepov, ki jih bo Ministrstvo za gospodarstvo peljalo za tuje neposredne investicije, za tehnološki razvoj in 85 DZ/VI/3. seja tako naprej, skratka, vse je znotraj tega. Podobno pri vseh ostalih ministrstvih. Pripravlja se predlog za izvedbo možnosti takojšnjega plačila nespornih delov zahtevkov, ki jih posredujejo prijavitelji projektov. Zelo pomemben detajl, dobimo zahtevek, en del je seveda nesporen, lahko bi ga plačali, pa ga ne, zato ker administracija najde sto in en razlog, da to ni mogoče. Zakaj ne bi nespornega dela plačali, torej zahtevek rešili, kar je sporno, pa bi tekom časa razrešili in bi na ta način seveda bistveno pospešili črpanje. Druga zadeva, direktno poplačilo izvajalcev, skratka mimo občine iz državnega proračuna direktno poplačilo izvajalcev, da se s tem izognemo, bom rekel, problematiki likvidnosti slovenskih občin, ki imajo s tem težave in morajo zaradi tistega nekaj časa najemati premostitvene likvidnostne kredite. Hvala lepa. Še imam nekaj. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Dopolnitev odgovora, izvolite, mag. Stepišnik. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Dejansko pri koriščenju teh sredstev iz Evrope nastajajo določeni problemi že v temu obdobju. Jaz mislim, da je slovenski neto finančni položaj do EU ni prav ugoden, ker smo do konca septembra koristili 500 milijonov, v načrtu je 888 milijonov, da se črpa, vrnili smo pa že nekaj čez 270 milijonov, nekaj takšnega, v evropski proračun, to se pravi več kot 75-odstotkov načrtovanega. Vendar izkušnje so pokazale, da pri koriščenju teh sredstev in ob finančnem položaju, ki je danes v Sloveniji, ko so tako občine kot tudi podjetja v težki likvidnostni situaciji, nimajo finančnih sredstev, Evropa pa to nudi. Samo ne vem, kako je z našimi predpisi, da se določeni projekti po razpisih ne.avansirajo. Jaz mislim, da v bodoče, če bomo želeli pokoristiti v letu 2013 milijardo 100 milijonov, potem bo treba, prvič, ojačati time na ministrstvo - skandinavska praksa je, da sta vsaj dva tima, eden, ki pripravlja dokumentacije in pomaga občinam in podjetjem, da to pravilno izpolnijo, drugi tim pa potem to kontrolira in spremlja - in predvsem bi bilo treba ta avansni del vpeljati v te javne razpise, ker drugače ne bo možnosti, ker ni garancij niti garancijskega potenciala, da bodo občine in podjetja dobila sredstva za cel projekt. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod minister. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Tudi o avansnemu delu smo se pogovarjali, pa ni tako enostaven, kot na prvi pogled izgleda. Imamo tudi sedaj probleme, ko se v nekaterih primerih najde, da kdo kaj naredi, pa mora vračati sredstva in tako naprej. Skratka ta model ni tako enostaven in ga preigravamo, na prvi pogled ne izgleda najboljše. Hotel sem se odzvati samo na to, ko ste govorili o neto položaju Slovenije. V mesecu oktobru je bil ta plus 222 milijonov evrov, to je zadnji podatek in seveda nam ta neto položaj raste iz meseca v mesec, je pa res, da smo žal na polovici finančne perspektive, če gledamo 2007-2013 na polovici, ko bi moralo biti počrpano približno polovico sredstev v zaostanku za približno 500, do 600 milijonov, ki smo jih predelali od leta 2007 do letošnjega leta. Toliko je zaostanka, jaz upam, ne upam, moramo jih nadoknaditi, tu ni nobenega izgovora za nikogar, niti za mene niti za moje sodelavce uradnike, ki se s tem ukvarjajo. Velika pozornost je temu posvečena, največja možna, ne samo na mojem ministrstvu, na vseh ministrstvih lahko potrdijo tudi ostali ministri. So pa problemi. Jaz ne trdim, da ni problemov. Problemi so s projekti na občinah, z izvajalci, s propadom izvajalcev, tudi eden zelo zanimiv, kako bi rekel, pojav se pojavlja, namreč, da se projekt zaključi za bistveno manj denarja, ker so gradbene cene in še marsikatere bistveno padle in se projekt, ki je bil planiran za 100 enot denarja, zaključi z 80 ali 70 enotami denarja, projekt realiziran, počrpanih je za 30 enot manj denarja. Skratka, tudi takšni primeri so, ampak to so bolj sladke skrbi kot pa problemi. V vsakem primeru, pod črto, plan je ambiciozen, vemo, kaj moramo vse storiti, prvi korak so seveda razpisi, brez razpisov črpanja ni, če nimaš osnov. Razpise je treba do konca leta dati ven in potem na osnovi tega pritiskati na vse instance na državni ravni, pa tudi deležnike, ki bodo ta denar črpali, da ga čim prej pospravijo domov. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, proceduralno. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): V skladu s poslovnikom bi želel, da se opravi javna obravnava tega črpanja evropskih sredstev. Ravno ta skrb, mislim, da je skrb na vseh straneh in da se je treba res dobro pripraviti, združiti vse moči, izkušnje in pa sinergijo, da bi v letu 2013 bolj tekoče črpali ta sredstva, ker znesek je izredno visok. Pa še to je, če ga ne bomo počrpali, se lahko zgodi, da ga bomo za vedno izgubili. Zato bi pa res bilo treba opraviti javno obravnavo, da ne bi tega denarja izgubili, ker vsak milijon evrov, položen na mizo, podarjen ali kakorkoli že, je pa res škoda zgubiti. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. O predlogu poslanca mag. Stanka Stepišnika, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava na njegovo poslansko 86 DZ/VI/3. seja vprašanje, bo Državni zbor odločil v sredo, 21. novembra 2012, v okviru glasovanj. Prehajamo k naslednjemu vprašanju, gospod Gašpar Gašpar Mišič bo postavil vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovanu Žerjavu ter ministru za infrastrukturo in prostor gospodu Zvonku Černaču. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovana ministra, jaz vas najraje ne bi nič vprašal, pa vas moram iz enega preprostega razloga, ker v tej državi nam problemov ne manjka. Jaz bi rekel tako, zakaj enostavno, če lahko zakompliciramo. Torej, tudi takrat, kadar želimo, kadar imamo vse dokumente, kadar sprejmemo državni prostorski načrt, kadar imamo dejansko vse, celo denar zagotovljen, tako državni kot tisti, ki ga dobimo iz kohezije, govorimo pa o zneskih 15,7 milijona evrov celotnega projekta vrednosti poglobitve morskega dna ob plutju v Luko Koper in zagotovljenih kohezijskih sredstev 13,3 milijone evra, in imamo zdaj en problem, ki ga ne znamo rešiti oziroma ga ne znata rešiti oziroma ga ne znajo rešiti. Zato vaju sprašujem: Kaj bosta naredila, da se preseka ta gordijski vozel, ki smo ga doživeli pred nekaj dnevi z nadaljevanjem del poglobitve morskega dna ob plutju v Luko Koper, od katerega je dejansko odvisna tudi uspešnost oziroma nadaljnje poslovanje Luke Koper? Mislim, da je to en problem, ki nam ni bil potreben. Torej, govorimo o problemu odločbe Ustavnega sodišča, da občina Koper ne sme posegati na teritorij bodoče občine Ankaran, ki dejansko pravno-formalno v bistvu nima vodstva, nima nobenega, ki bi lahko sprejel odločitev zaradi odlaganja mulja iz morskega dna. Celo tukaj razmišljanja o tem, da bi ta mulj odpeljali nekam, odložili v Atlantik. Mislim, gre za eno absurdno dejanje, ki seveda zagotovo podraži investicijo za kar precej. Jaz verjamem, da sta se vidva znašla v nerodnem položaju oziroma situaciji, tako kot vsi mi, ampak vendarle je treba slovenski javnosti in tistim, ki dejansko pričakujejo, predvsem pa Luki Koper in vodstvu Luke Koper pojasniti, kako bomo to težavo rešili, ker očitno oni sami ne bodo kos tej zagati. Vemo pa tudi, da so v bodoči občini Ankaran, takrat, ko se je sprejemal državni prostorski načrt, nasprotovali tej širitvi oziroma ureditvi Luke Koper v takem obsegu. Morda je zdaj trenutek za razmislek, kako naprej in kako ravnati v primeru, da pride do dveh občin in da se ta luka razdeli na dve območji, s katerimi utegnemo imeti kar precej težav. Zato prosim, če lahko pojasnita: Kako bosta pristopila k rešitvi tega problema in če imata že kakršnekoli sprejete smernice? PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, minister Černač. ZVONKO ČERNAČ: Hvala za to vprašanje. Naj najprej pojasnim, da gre za dva projekta na tem področju. Ta projekt, ki je financiran s sredstvi Evropske unije, poglabljanje plovnega kanala, o katerem je govoril poslanec Gašpar Gašpar Mišič, v ocenjeni vrednosti 15,8 milijona evrov, je projekt, ki zaradi te odločitve glede zemljišč ni ogrožen. To je območje, ki je izven območja koncesije. Nosilec tega projekta je Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, izvaja se na zemljiščih, ki so v lasti Republike Slovenije in niso predmet tega sklepa Ustavnega sodišča z dne 2. 10. 2012. Tako da projekt, ki se že izvaja in ki je sofinanciran s strani sredstev Evropske unije v višini 13,3 milijona evrov, teče dalje nemoteno in bo tudi v ustreznih časovnih okvirih zaključen. V okviru tega projekta pa je načrtovano izvajanje poglobitve kanala v bazenu 1 in bazenih znotraj območja koncesije in ta projekt, ki se še ni začel izvajati, se pa bo, ni sofinanciran s sredstvi skladov Evropske unije. Ta del projekta pa posega na območje oziroma na parcele, katerih lastnica je Mestna občina Koper, in parcele, ki jih je Ustavno sodišče s sklepom številka OP-699/12-14 z dne 2. 10. 2012, poenostavljeno povedano, zamrznilo ter do dokončne odločitve Ustavnega sodišča prepovedalo njihovo odsvojitev ali obremenitev. Gre torej za spor, ki je nastal v tem vmesnem obdobju med Mestno občino Koper in Občino Ankaran, ki bo začela svoje delo po bodočih lokalnih volitvah v letu 2014. Ne glede na to, da gre za neka razmerja, za katera bi bilo prav, da bi bila rešena čim prej, sem prepričan, da bomo uspeli skupaj tako z Mestno občino Koper kot bodočo Občino Ankaran najti ustrezno rešitev, na ta način, da tudi ta drugi del projekta ne bo ogrožen in da ga bo mogoče izvesti v tej časovnici, tako kot je predvideno, do leta 2014. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Minister Žerjav, izvolite. MAG. RADOVAN ŽERJAV: Pravzaprav k temu kaj dosti ni dodati, razen tega, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj v vlogi organa upravljanja v juliju potrdilo projekt poglobitve plovnega kanala v koprskem pristanišču v vrednosti 15,7 milijona evrov, kar pomeni tako evropska sredstva kot slovenski del sredstev. Tako da so sredstva na razpolago, tukaj, pripravljena, treba bo pa razrešiti administrativna oziroma vprašanja, ki so vezana na lokalna vprašanja, čim prej seveda, sicer bo ta sredstva treba prerazporediti nekam drugam. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod Gašpar Gašpar Mišič. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovana ministra, hvala za dokaj, ne bom rekel ravno zadovoljivo pojasnilo. Res je, gre za 87 DZ/VI/3. seja več projektov, ki se izvajajo na območju Luke Koper, in sicer vse z namenom, da se zmogljivost Luke Koper spravi na soliden nivo, glede na konkurenčnost na svetovnem oziroma evropskem trgu. Problem, ki ga jaz vidim, spoštovana ministra, so ravno te administrativne ovire. Torej, tako mirno reči, da do leta 2014 bomo počakali, se pravi, novembra 2014 oziroma takrat, ko bodo lokalne volitve, do takrat čakati in eventualno sredstva preusmeriti oziroma jih prerazporediti, se mi ne zdi prav, ker projekti čakajo in mislim, da bi morali iti v neko drugo smer - iskati rešitev tako s Krajevno skupnostjo Ankaran, ker danes je to Krajevna skupnost Ankaran, ker ima vodstvo krajevne skupnosti, ker občina ne more biti, če nima občinskega sveta, nima ne župana, nima nobene administracije, ki bi bila pristojna za izdajanje kakršnihkoli dovoljenj. Zato bi bilo morda smiselno videti, navkljub odločbi Ustavnega sodišča, kako daleč lahko posežeta ministrstva oziroma Vlada, in se dejansko poskuša nekako dogovoriti tako z Mestno občino Koper kot s Krajevno skupnostjo Ankaran, da bi vendarle ta projekt potekal nemoteno. Jaz si ne morem predstavljati, da bomo nekaj rekli zato, ker bo neka občina ustanovljena, dejansko ustanovljena in pravno-formalno začela s poslovanjem ali delovanjem, da bomo zdaj kar naenkrat nek projekt odložili za nekaj let. To ni sprejemljivo. V Sloveniji imamo itak preveč občin, vse te občine nam itak delajo preveč sivih las. Zato, spoštovana ministra, pričakujem odgovor oziroma suport oziroma: Kaj bosta naredila, da ne bi čakali do dejansko pravno-formalno ustanovitve in začetka delovanja občine Ankaran? S projekti je treba nadaljevati in danes je čas za to, zato prosim za konkretne ukrepe. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, minister Černač. ZVONKO ČERNAČ: Ni bilo nekega dodatnega vprašanja, ampak izkoriščam to priložnost, da še enkrat ponovim to, kar sem dejal, glede prvega projekta, torej poglobitve plovnega kanala. Ta projekt teče normalno in bo tudi v ustreznih okvirih zaključen in glede tega ni težav. Glede drugega projekta, ki se še ni začel izvajati, pa sem povedal, da bomo kljub odločbi Ustavnega sodišča poskušali najti ustrezen dogovor tako z mestno občino Koper kot z bodočo občino Ankaran, ki bo začela delovati po naslednjih lokalnih volitvah, torej verjetno leta 2014. V tem smislu, da bodo zagotovljene ustrezne osnove, da bo tudi drugi projekt izveden do leta 2014, kajti do takrat mora biti izveden, če želimo koristiti učinke obeh projektov. Bi pa ob tej priložnosti povedal še, da ta odločitev gotovo predstavlja neko težavo, ne nepremostljivo, ampak težavo, s katero se moramo sprijazniti in soočiti in jo skušati na najboljši možen način odpraviti. Predstavlja pa neko priložnost, da ponovno evalviramo projekt 3. pomola, tudi pritožba bodoče občine Ankaran, ki jo je vložila na razveljavitev uredbe o DPN za tretji pomol. Vse to so neke okoliščine, ki govorijo o tem, da bo treba najti na tem prostoru nek dogovor, tudi upoštevati določena stališča, ki mogoče v preteklosti v polni meri niso bila upoštevana, vse s ciljem, da se lahko zagotovi nek normalen razvoj tega območja. In seveda ne nameravamo s temi procesi čakati do leta 2014, ampak jih želimo zaključiti v najkrajšem obdobju in omogočiti nadaljevanje teh projektov. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Minister Žerjav, ste že odgovorili, kar je bilo treba? Izvolite, gospod Gašpar Gašpar Mišič, proceduralni predlog. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Sicer ni smiselno, tudi sam to razumem, ampak glejte, proceduralno bom predlagal, in sicer da vam olajšam delo, tako da vsi ti cilji in procesi, ki naj bi trajali do 2014, da bi, če bomo v Državnem zboru opravili javno razpravo, da razjasnimo to problematiko oziroma da skušamo priti do dna in da vse rešitve poiščemo še pred letom 2014, ko bo dejansko pravno-formalno zaživela tudi občina Ankaran, da se morda tudi že zdaj, morda v tem mesecu doseže kakršenkoli dogovor, pa če ne drugje, tukaj v Državnem zboru, da bi morda povabili tudi predstavnike Krajevne skupnosti Ankaran in Občine Koper. Predlagam, da se v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora opravi javna razprava in da se o tem glasuje. Vem pa, da ne boste izglasovali tega, pa vam vseeno predlagam, da to opravimo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. O predlogu poslanca gospoda Gašparja Gašparja Mišiča, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra mag. Radovana Žerjava in ministra gospoda Zvonka Černača na njegovo poslansko vprašanje bo Državni zbor odločil v sredo, 21. novembra 2012, v okviru glasovanj. Naslednja na vrsti je Renata Brunskole, ki bi postavila vprašanje ministru za obrambo gospodu Alešu Hojsu, vendar bo zaradi njegove odsotnosti to vprašanje postavljeno na naslednji redni seji. Prehajamo na vprašanje. Gospod Matjaž Zanoškar bo postavil vprašanje ministru za pravosodje in javno upravo dr. Senku Pličaniču. MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, vsi se zavedamo pomembnosti dela lokalne samouprave, pomembnosti dela občin, ki izvaja svoje izvirne in prenesene naloge za zagotavljanje vseh dobrih stvari za občanke in 88 DZ/VI/3. seja občane. Vemo tudi to, da občine delijo usodo države, če je državi slabo, če je država v slabem stanju, potem je tako tudi občinam, saj so v nekem delu financirane iz državnega proračuna. Vidimo, da se jim zmanjšuje primerna poraba, tako je bilo tudi v času oblikovanja proračuna za 2013-2014, glavarina občinam se je zmanjšala na 536 evrov. Ob tem sta se obe reprezentativni asociaciji strinjali s tem, da se to zmanjša, vendar so takrat nekako pogojevali, da se vzporedno s tem pripravi Zakon o uravnoteženju financ občin v takšnem smislu, da bi se to izravnalo. Mene zanima: Ali je ministrstvo pristopilo k oblikovanju tega zakona o uravnoteženju financ občin in v kakšni fazi je? Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. Še zadnji Mohikanci smo ostali tukaj. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je pristopilo k pripravi tega zakona, tako kot je bilo dogovorjeno. Jaz ocenjujem, da bo pripravljen in tudi na Vladi sprejet še letos, je pa trenutno v fazi koalicijskega in tudi medresorskega usklajevanja. Dogovorjeno je bilo, da bo prihranek pri financiranju zakonsko določenih nalog občine, torej da je ciljni prihranek pri financiranju zakonsko določenih nalog občine približno 100 milijonov evrov. Zdaj poteka to usklajevanje, kako do tega prihranka priti, po podobni logiki ali pa na podoben način, kot smo pripravljali in sprejemali Zakon o uravnoteženju javnih financ spomladi letos. Lahko pa povem to, da so izhodišča tega zakona predlogi občin, torej predlogi obeh združenj občin in tudi posameznih občin, k temu predlogu pa dodajamo še nekatere druge predloge posameznih resorjev. Še enkrat ponavljam, zakon se nahaja v usklajevanju in računam, da bo v nekaj tednih pripravljen za sprejem na Vladi. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Dopolnitev odgovora. Izvolite. MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala za ta odgovor, spoštovani gospod minister. Zanima me: Ali ste pri oblikovanju in pripravi tega zakona razmišljali kaj tudi o reorganizaciji ali bolj racionalni organiziranosti lokalnih skupnosti v naši državi? Danes imamo 211 občin, vemo, da imajo nekatere občine že zdaj velike probleme, ne samo likvidnostne tudi probleme z zagotavljanjem teh svojih nalog. Verjetno, da bo finančna situacija v nadaljevanju še slabša, in takrat bo vprašanje, ali bodo sploh lahko nekatere občine opravljale vse svoje naloge, ki so jim dane z zakonom. Medtem ko vemo, da je pa za ta del, ki pa zadeva investicije in financiranje, nekaj novega, že mnogokateri občini zmanjkalo tega denarja. Tako, da so tu kar precejšnji problemi. Zanima me: Ali se razmišlja o reorganizaciji lokalne samouprave? Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. V okviru tega zakona o tem ne razmišljamo. Treba je vedeti, da je to interventni zakon in ga je treba hitro pripraviti in sprejeti. Razmišljamo pa o tem na splošno, mislim pa, da bom kaj več o tem povedal pri odgovoru na naslednje vprašanje, ki je povezano ravno z vprašanjem, ki ste ga vi postavili. Torej, v okviru tega zakona izhajamo iz obstoječega števila občin, obstoječih pristojnosti občin in posegamo v te pristojnosti na način, kot sem povedal, torej s ciljem prihraniti približno 100 milijonov evrov. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Prehajamo še na zadnje poslansko vprašanje danes. Gospa Saša Kos bo postavila vprašanje ministru za pravosodje in javno upravo dr. Senku Pličaniču. SAŠA KOS (PS PS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Lep pozdrav, gospod minister! Jaz imam sicer podobno vprašanje, kot ga je imel moj kolega, vendar malo razširjeno. Morda se boste še česa domislili o tem, ko bom postavila nekaj vprašanj. Ker namreč, kot veste, marsikje, spoštovani minister, v Evropi zaradi sprememb na socialni, politični in gospodarski sceni poteka proces preoblikovanja lokalnih skupnosti, s ciljem bolj učinkovitega reševanja tako lokalnih izzivov kot izzivov nacionalnega pomena. V večini primerov gre razvoj v smeri zmanjševanja števila oziroma povečanja velikosti lokalnih skupnosti. Velikost lokalnih skupnosti lahko pomembno vpliva na njihovo učinkovitost ali neučinkovitost, kakorkoli, pa tudi na možnosti za participacijo državljanov v lokalnem javnem življenju. Razmerje med velikostjo občin, učinkovitostjo pri zagotavljanju lokalnih javnih služb in udeležbo državljanov v lokalnem življenju so v središču razprav mnogih evropskih državah od zgodnjih 50. let dalje. Zaradi izboljšanja učinkovitosti pri zagotavljanju lokalnih javnih služb se je do sredine 70. let zmanjševalo število občin v številnih državah. Države so problem majhnih občin reševale na štiri načine: združevanje občin - zlasti radikalno v skandinavskih državah, regionalizacija oziroma ustanovitev mestnih ravni med premajhnimi občinami in državo, državne subvencije in dotacije ter krepitev medobčinskega sodelovanja. 89 DZ/VI/3. seja Zaradi tega vas, spoštovani minister sprašujem: Ali današnji teritorialni okviri naših lokalnih skupnosti še ustrezajo potrebam prebivalstva? Kateri vidiki se naj po vašem mnenju upoštevajo pri snovanju novih občin? Ostalo ste pa že delno odgovorili, pa vas lepo prosim, če vam je to kaj pomagalo pri vašem razmišljanju. Hvala lepa za odgovor. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. DR. SENKO PLIČANIČ: Ko gre za vprašanje na splošno teritorialne in siceršnje organizacije lokalne samouprave v Sloveniji, tako z vidika krize, v kateri smo, pa tudi sicer, ne glede na to, moram povedati, da pripravljamo strategijo razvoja občin tudi na podlagi ugotovitev Računskega sodišča Republike Slovenije. Postavili smo rok 2015, do takrat naj bi to strategijo imeli, jaz sem prepričan, da jo bomo prej imeli. Tudi ko gre za program dela našega ministrstva, naj povem, da sem to vprašanje, torej vprašanje lokalne samouprave in eventualnih sprememb na tem področju, postavil v leto 2013, zdaj v tem letu sem postavil druge prioritete, kot so reforma pravosodja, javnega sektorja in druge zadeve. Ko gre vsebinsko, kakšen je moj pogled na lokalno samoupravo in na bolj racionalno organizacijo občin, naj povem, da je izhodišče, ki sem si ga zastavil, obstoječa teritorialna organizacija občin. Tu bi rad spomnil vse prisotne, da je, ko govorimo o občinah, torej lokalnih skupnostih, govorimo o lokalni samoupravi, torej samoupravi, gre za to, da so se ljudje odločili tako, kot so se - gre za samoupravljanje lokalnih zadev. In če so se odločili tako, kot so se, po demokratični poti, potem je najbrž pravilno, da to upoštevamo in da iz tega izhajamo in da ne razmišljamo o ukinjanju ali pa v nekem centralnem, iz Ljubljane usmerjenem posegu v obstoječo teritorialno organizacijo. Takšno je moje izhodišče, kar pa ne pomeni, da ne bi intenzivno iskali tudi že zdaj, čeprav, kot sem rekel, večji poudarek bo temu dan v letu 2013, načinov, kako zagotoviti, da bodo občine, majhne in velike in srednje, bolj učinkovito opravljale svoje pristojnosti. Jaz moram tukaj povedati, da se ne strinjam popolnoma z ugotovitvami Računskega sodišča v tem poročilu, ki sem ga maloprej omenil, kjer Računsko sodišče ugotavlja, da so male občine najbolj problematične in izhaja iz tega, da male občine ne morejo zadovoljivo izvajati svojih pristojnosti. Jaz poznam cel kup primerov, ko so ravno male občine zelo učinkovite, tako pri investicijah, recimo, v lokalno infrastrukturo kot tudi v lokalno gospodarstvo. Mislimm, da je to precej odvisno od načina vodenja posamezne občine. Seveda pa se strinjam, da je na sistemski ravni treba poiskati vse načine, kako obstoječe občine, torej občine v obstoječem številu, v obstoječih teritorialnih okvirih, čim bolj spodbuditi k temu, da se bodo povezovale pri izvajanju svojih pristojnosti. Mislim, da ti načini, ki jih dosedanje pravo, dosedanja zakonodaja pozna, in ki so prispevali, recimo, k nastanku raznih skupnih občinskih uprav in podobnih oblik, da so nezadostni. Poiskati je treba še druge načine, kako občine spodbuditi k izvajanju zlasti tistih najbolj vitalnih pristojnosti, ki jih imajo. Primer so, recimo, pristojnosti povezane z urejanjem prostora, prostorsko načrtovanje, potem lokalne javne službe, varstvo okolja ali komunalne dejavnosti in tako naprej, tiste dejavnosti, ki so vitalne. Prepričan sem, da se tukaj da poiskati načine, s katerimi bomo lahko potem dosegli, da se bodo občine povezovale, da bodo občine ostale v obstoječih teritorialnih okvirih, da v to ne posegamo, hkrati pa jih spodbudimo k bolj učinkovitemu, bolj celovitemu, zlasti pa po bolj številčnemu povezovanju pri izvajanju pristojnosti, kot smo bili temu priča do zdaj oziroma v preteklosti. S tem vprašanjem je, tako kot ste že sami povedali, spoštovana gospa poslanka, povezano tudi vprašanje umestne stopnje, to je pokrajin v Sloveniji, tako imenovane druge stopnje lokalne samouprave. Tudi o tem vprašanju bomo, ko bomo to strategijo pripravljali, razmislili. Res pa je, da ni v ospredju naših prioritete tudi zato, ker smo, ko smo koalicijsko pogodbo pripravljali, presodili, da se je bolje fokusirati v tiste stvari, ki so izvedljive. Iz izkušenj preteklih let izhaja, da je ustanovitev, oblikovanje pokrajin, precej zahtevno opravilo, kar pa ne pomeni, da bi od tega odstopili, če bi presodili, da bi lahko tudi na ta način v resnici bolj racionalno zorganizirali delovanje lokalne samouprave. Če bo treba kaj več povedati, bom pa potem v dopolnitvi. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, dopolnitev odgovora. SAŠA KOS (PS PS): Hvala za odgovor, gospod minister. Kljub temu, poglejte, dejstvo je, da je lokalna samouprava pri nas zelo draga. To vemo. In potratna. Kar se v zadnjem času dokazuje tudi z različnimi analizami, ki so bile narejene na področju lokalnih skupnosti. Od leta 1994 je število občin naraslo iz 147, kot je kolega že omenil, na 211. pri tem drobljenju pa jih mnogo ne izpolnjuje zakonskih meril za ustanovitev. Tudi to je popolnoma jasna zadeva. Ta so se z leti sicer spreminjala tako, da je bilo lažje ustanavljati nove občine, a je morala pogosto na pomoč priskočiti tudi politika. Kot vemo, je bil politični lobi ravno v Državnem zboru tako močan, da dolgo se ni dalo ničesar storiti v to smer. Zdaj tega ni več, ker je to nezdružljivost funkcije županstva in seveda poslanca. Če bi upoštevali merilo najmanj 5 tisoč prebivalcev, hitro ugotovimo, da je takih občin 110. To se pravi, pol manj. Lani nas je delovalo, to se pravi, to kar sem rekla, 211 in nas je stalo dobrih 230 milijonov evrov. Če bi sedanje število 90 DZ/VI/3. seja občin zmanjšali za 110 tistih, ki ne izpolnjujejo zakonskega merila o številčnosti prebivalcev, pa bi bili ti stroški nižji za 42 milijonov evrov. Zaradi tega me zanima: Zakaj niste upoštevali tudi tega vidika pri oblikovanju vladnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ? Hvala za odgovor. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Izvolite, gospod minister. DR. SENKO PLIČANIČ: Še to bi dodal temu, kar sem že prej nameraval, pa tudi ste me delno že sami to vprašali. Jaz sem prepričan, da se da izvajanje pristojnosti občin bolj racionalno opravljati, torej z manj stroški, tudi z manj proračunskega denarja, torej denarja iz državnega proračuna ravno na način, kot sem prej opisal, s povezovanjem občin pri izvajanju teh pristojnosti, ki sem jih ilustriral, pa tudi drugih, recimo, če sem še bolj konkreten, ko gre za nekatere od teh dejavnosti, ki sem jih omenjal, torej dejavnosti lokalnih javnih služb, varstva okolja, recimo, oskrba s pitno vodo, čiščenje komunalnih odpadnih voda in tako naprej, so te dejavnosti že same po sebi take, da silijo oziroma bi morale siliti občine, pametne občine oziroma njihova vodstva k temu, da to izvajajo skupaj. In to tudi pomeni ceneje. Cel kup je še drugih takih pristojnosti in drugih nalog občin, ki bi jih bilo smiselno izvajati skupaj, ker je to ceneje. Pa ne samo zato, ker je to tudi bolj primerno z vidika zagotavljanja kakovosti teh storitev. Ta prihranek, ki bi ga lahko dosegli z združevanjem izvajanja pristojnosti občin, bi dosegli že s samim povezovanjem občin, zato mislim, da ni treba posegati v občine na način, da bi majhne občine, tiste, ki pravite, ne dosegajo kriterija 5 tisoč prebivalcev, ukinjali. Še enkrat, iz argumentov, ki sem jih omenil v uvodu - če so se prebivalci neke občine odločili, da želijo samostojno občino in če ta občina zdaj obstoja, si ne znam predstavljati, kako bi lahko mi tukaj, torej vi poslanke in poslanci ali pa še prej Vlada, posegli v neko demokratično izraženo voljo. Mislim, da je treba izhajati iz obstoječega števila občin in gledati, kako, še enkrat ponavljam to, kar sem že nekajkrat povedal, kako njihove dejavnosti, pristojnosti bolj racionalno organizirati in jih spodbuditi, če ne bo šlo drugače tudi s takšnimi bolj trdimi pravili, ki bi jih zapisali v zakon, da se morajo pri izvajanju teh pristojnosti povezovati. V tej smeri bo šla ta strategija, o kateri sem govoril, in potem tudi predlogi sprememb zakonodaje, ki urejajo delovanje lokalne samouprave. Ko pa gre za ta zadnji del vašega vprašanja, spoštovana poslanka, pa moram povedati, da nisem natančno razumel, česa nismo upoštevali pri Zakonu o uravnoteženju javnih financ. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Imate proceduralni predlog. SAŠA KOS (PS PS): Prosim, da se opravi splošna obravnava na odgovor. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. O predlogu poslanke, gospe Saše Kos, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru ministra za pravosodje in javno upravo dr. Senka Pličaniča na njeno poslansko vprašanje, bo Državni zbor odločil v sredo, 21. novembra 2012, v okviru glasovanj. Predsedniku Vlade in ministrom se zahvaljujem za podane odgovore. S tem prekinjam to točno dnevnega red0a, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 21. novembra 2012, ko bo Državni zbor v okviru glasovanj odločal o predlaganih sklepih. Prekinjam tudi 8. sejo Državni zbor, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Osmim poslankam in poslancem Pozitivne Slovenije, gospodu ministru in strokovnim sodelavcem se zahvaljujem za sodelovanje in vztrajanje do -sedaj je ura 23.32. Lahko noč. (SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 19. NOVEMBRA 2012 OB 23.32 IN SE JE NADALJEVALA 20. NOVEMBRA 2012 OB 9. URI.) PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Dobro jutro, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjamo nadaljevanje 8. seje Državnega zbora. Obveščena sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Melita Župevc, Janja Klasinc, Alenka Pavlič, Jakob Presečnik, Jožef Kavtičnik in na začetku seje Borut Pahor. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH OBRTNEGA ZAKONA. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 45 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnitev obrazložitve predloga zakona dajem besedo najprej predstavniku Vlade. Z nami je, kot vidim, državni sekretar mag. Uroš Rožič. Izvolite. MAG. UROŠ ROŽIČ: Najlepša hvala. Lepo pozdravljeni, gospa predsedujoča, poslanke in poslanci! Sprememba Obrtnega zakona sledi naslednjim poglavitnim rešitvam. Ukinja se dosedanje obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in se uvaja prostovoljno članstvo. Ta ukinitev obveznega članstva je posledica izvedenega referenduma 91 DZ/VI/3. seja med člani zbornice, ki so se z zelo velikim odstotkom opredelili, da bolj preferirajo prostovoljno članstvo in ne več obveznega članstva. Hkrati je ministrstvo oziroma Vlada pri pripravi predloga zakona želela slediti določenim izhodiščem pri organiziranju Obrtno-podjetniške zbornice in je Obrtno-podjetniško zbornico opredelila kot edino predstavnico obrti ter ji podelila izvajanje kot tudi obstoječih javnih pooblastil. Odpravlja se vpis v obrtni register za obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere ni potrebna ustrezna poklicna kvalifikacija, ohranja se pa vpis za tiste obrtne dejavnosti, kjer je poklicna kvalifikacija še vedno potrebna. Spreminja se tudi definicija obrti, in sicer na način, da se po novem ne nanaša več na samo klasifikacijo dejavnosti, ampak se nanaša na način izvajanja dejavnosti pri obrtnikih. Posebej smo opredelili, da se premoženje Obrtno-podjetniške zbornice ne sme v nobenem primeru deliti med člane. Tudi če bi prišlo do racionalizacije mreže pri Obrtno-podjetniški zbornici, bi se to lahko zgodilo samo na način, da se premoženje določene območne zbornice priključi premoženju druge območne zbornice ali pa zbornici Slovenije. Obrtno-podjetniški zbornici se dodajajo nova javna pooblastila, in sicer za izdajo EU-potrdil, torej potrdilo o zakonitem opravljanju reguliranih dejavnosti v Republiki Sloveniji, prijava čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti in pa priznavanje poklicne kvalifikacije. V prehodnih določbah je določeno, da se mora statut Obrtno-podjetniške zbornice v roku 6 mesecev uskladiti z novim zakonom in da je izstop iz članstva v obrtno-podjetniški zbornici mogoč po 6 mesecih od uveljavitve zakona. Vse ostalo pa, če dovolite, potem v sami razpravi. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in gospod Danijel Krivec. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim. Naj uvodoma povem, da bomo v Slovenski demokratski stranki podprli prvo branje in zakon v prvem branju o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona in pričakujemo, da se v obravnavi tudi dopolnjuje. Zbornice so pravne osebe, v katerih se združujejo gospodarski subjekti, to je gospodarske zbornice, ali pa posamezniki, ko opravljajo določen poklic, se pravi poklicne zbornice. Glede na njihov status ločimo javnopravne zbornice in zasebnopravne zbornice. Za javnopravne zbornice oziroma javnopravne oblike združevanja je značilno, da so ustanovljene z zakonom kot pravne osebe javnega prava, da imajo javna pooblastila, v okviru katerih odločajo o pravicah in obveznostih članov, da izvršujejo določene naloge v javnem interesu. Zasebnopravne zbornice imajo osnovo v angloameriškemu modelu, ki jih ob odsotnosti obvezne članarine usmerja v izrazito tržno interesno naravnanost. Za zasebnopravna združenja je značilno, da temeljijo na prostovoljnih in svobodnih dejavnostih svojih članov ter zasledujejo predvsem uresničevanje interesov članov, ki so se prav zaradi tega povezali v posamezno združenje. Javne polemike v predhodnih letih, predvsem pa zadnjih mesecih so usmerjene v potrebo po prenovi ali pa spremembi obstoječega zborničnega sistema, ki odraža vrsto pomanjkljivosti. Ker je po dosedanjih ocenah uveljavitev zakona, ki ureja gospodarske zbornice, prispevala k spodbujanju učinkovitosti gospodarskih zbornic in učinkovitejšemu sodelovanju pri iskanju in izražanju skupnih interesov ter k razbremenitvi gospodarstva, je predlagatelj mnenja, da ima lahko ukinitev obveznega članstva v Obrtni-zbornici Slovenije prav tako podobne pozitivne učinke. Ker pa je Ustavno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da je stvarno utemeljene različne položaje možno različno in celo nujno različno pravno urejati, se je predlagatelj pri ureditvi obrtno-zborničnega sistema odločil, da bo upošteval predvsem posebnost ustroja Obrtne zbornice Slovenije. Upoštevajoč navedeno, se je predlagatelj odločil slediti ureditvi Socialne zbornice Slovenije, ki kljub statusu pravne osebe javnega prava združuje člane na prostovoljni ravni. Koalicijski partnerji so se v koalicijski pogodbi zavezali, da bodo sprejeli rešitve, s katerimi bo članstvo v Obrtni zbornici Slovenije prostovoljno, razen v primeru, da bi se člani te zbornice z referendumom na ravni povezovanja v zbornico odločili za obvezno članstvo. Na posvetovalnem referendumu o obliki članstva na ravni obrtno-podjetniškega zborničnega sistema je skoraj 70 odstotkov volilnih udeležencev glasovalo za prostovoljno obliko članstva. Zaradi navedenega je predlagatelj pristopil k spremembam obrtnega zakona z namenom odpraviti določbe, ki se nanašajo na obvezno članstvo v Obrtni zbornici Slovenije. Predlagatelj sledi cilju poenostavitve poslovnega okolja, večje možnosti pri iskanju dela, zaposlovanja in predvsem večji konkurenčnosti slovenskih obrtnikov. Zaradi navedenega predlog zakona iz veljavne zakonodaje črta vse obrtne dejavnosti, za katere ne obstaja zadosten javni interes, ki bi opravičeval njihovo regulacijo preko obrtnega dovoljenja. Namen predloga zakona je tudi poenotenje slovenske zakonodaje s pravom Evropske unije, in sicer predlog ureja prijavo začasnega opravljanja storitev v skladu z direktivo o storitvah na notranjem trgu ter direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij. Trenutno veljavna zakonodaja namreč še nima 92 DZ/VI/3. seja vzpostavljenega sistema za prijavo občasnega opravljanja storitev za tuje fizične in pravne osebe, zato so naši obrtniki v slabšem položaju, saj tujim fizičnim in pravnim osebam za opravljanje obrtnih dejavnosti v Republiki Sloveniji ni treba izpolnjevati kvalifikacijskih pogojev ali pa kakšnih drugih pogojev. Predlog zakona tako določa, da morajo tuje fizične in pravne osebe vsako občasno opravljanje obrtnih dejavnosti prijaviti pristojnemu organu, ki preverja pogoje za občasno opravljanje obrtnih dejavnosti. Ravno tako bodo morali tuji državljani, ki želijo stalno opravljati obrtno dejavnost v Republiki Sloveniji, kot nosilci obrtne dejavnosti vložiti vlogo pri Obrtni zbornici Slovenije za priznanje poklicne kvalifikacije. Predlog zakona gradi na naslednjih načelih: načelo prostovoljnega združevanja, predlog zakona ukinja obvezno združevanje gospodarskih subjektov v Obrtno zbornico Slovenije ter s tem obvezno plačevanje članarine. Po novem predlogu zakona se bodo v Obrtno zbornico Slovenije lahko prostovoljno združevali gospodarski subjekti, ki opravljajo obrtne dejavnosti ter želijo, da Obrtna zbornica Slovenije nastopa kot predstavnik obrti. Načelo sorazmernosti pomeni osnovno vodilo pri deregulaciji posameznih obrtnih dejavnosti, v okviru katerega se primernost oziroma intenzivnost ukrepa določa v povezavi s ciljem, ki ga tak ukrep zasleduje. Načelo enakih možnosti. Obrtno dejavnost lahko izvajajo vse pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje. Načelo varstva javnega interesa. V predlogu zakona se med obrtne dejavnosti uvrščajo le tiste dejavnosti, za katere obstaja potreba po njihovi regulaciji oziroma je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. Načelo enakopravnosti, enakopravna obravnava posameznih zbornic. Zakonodaja na področju gospodarskih zbornic je že ukinila obvezno članstvo v teh zbornicah. Načelo pospeševanja podjetništva in pogojev za srednja in mala podjetja ter razbremenitev gospodarstva, črtanje obrti podobnih dejavnosti in dejavnosti, za upravljanje katerih se ne zahteva ustrezna poklicna usposobljenost, iz obrtnega registra bo prispevalo k poenostavitvi poslovnega okolja, večji mobilnosti delovne sile ter delni razbremenitvi gospodarstva. Poglavitne rešitve, ki jih prinaša novela: s spremembo se ukinja dosedanje obvezno in uvaja prostovoljno članstvo, v zbornico se lahko vključi vsaka zainteresirana fizična ali pravna oseba, ki opravlja obrtno dejavnost. S to spremembo se ukinja tudi obveznost plačevanja obveznega članskega prispevka. Predlog zakona omogoča združevanje tudi v druge zbornice na podlagi določb zakona, ki ureja gospodarske zbornice. Obrtna zbornica Slovenije ostaja še naprej predstavnik obrti ter nadaljuje z izvajanjem določenih javnih pooblastil. Odpravlja se vpis v obrtni register za obrti podobne dejavnosti in dejavnosti, za katere ni potrebna ustrezna poklicna usposobljenost, ter dejavnosti domače in umetnostne obrti. Obrtni register vključuje subjekte, ki opravljajo obrtne dejavnosti, za opravljanje katerih je potrebna ustrezna poklicna usposobljenost. Dodatno se opredeljujejo obrtne dejavnosti na dejavnosti, za katere je potrebna določena poklicna usposobljenost, in druge obrtne dejavnosti, za katere ni potrebna določena poklicna usposobljenost. Dodana je izdaja EU-potrdil. Namen potrdil je, da se skladno z direktivami o priznavanju poklicnih kvalifikacij določi imetnik potrdila v državi članici, kjer želi opravljati storitev, in s tem dokazuje, da je zakonito ustanovljen v državi članici z namenom opravljanja zadevanih dejavnosti in da mu v trenutku izdaje potrdil ni prepovedano izvajanje posameznih dejavnosti. Predlog zakona ureja tudi vprašanje prijave čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti. Prehodne določbe pa urejajo uskladitev statuta Obrtne zbornice Slovenije v roku šestih mesecev in v roku devetih mesecev po uveljavitvi zakona ter presečni datum, po katerem lahko dosedanji člani izstopijo iz članstva Obrtne zbornice Slovenije. Zaradi vseh navedenih dejstev bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona v prvi obravnavi in ga tudi potrdili. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Socialnih demokratov in gospod Matjaž Han. MATJAŽ HAN (PS SD): Spoštovana podpredsednica, državni sekretar z ekipo, spoštovane poslanke in poslanci! Na začetku naj vendarle izrazim razočaranje nad dejstvom, da sem včeraj ne kot predstavnik Socialnih demokratov, ampak kot predsednik Odbora za gospodarstvo predlagal predlog, da se prva obravnava tega zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona prestavi na naslednjo sejo. Ne toliko iz vsebinskih razlogov, ampak samo en razlog me je vodil k temu, ta pa je bil, da je Obrtna zbornica dobila novo vodstvo, ki je v prejšnjem tednu dobilo nov mandat, in da to vodstvo dobi možnost korektnega, konkretnega dogovora z ministrom za gospodarstvo in da v tem mesecu dni najdejo skupne točke, ki bi ne nazadnje obrtnikom in obrtnicam s tem zakonom še bolj pomagali. Seveda koalicija ni zmogla tehtnega premisleka, da bi to potrdila. Preden povem stališče Socialnih demokratov, naj povem, da smo se jaz osebno in tudi Socialni demokrati vedno zavzemali za to, da institucije, kot je Obrtna zbornica, ostanejo predvsem v tem, da pomagajo obrtnikom, da zagovarjajo stališča obrtnikov, da se borijo za obrtnike, zato pa mislim, da je treba, da je ta zbornica organizirana še naprej kot obvezna zbornica. 93 DZ/VI/3. seja Najprej nekaj dejstev novega predloga zakona. S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona se zagotavlja združenje gospodarskih subjektov v OZS na prostovoljni osnovi oziroma ukinitev dosedanjega obveznega članstva in uvedba prostovoljnega članstva. Naj povem, da vse stranke razen Državljanske liste smo pred volitvami zagovarjale obvezno članstvo v Obrtni zbornici. Nazadnje sem jaz sodeloval na nekaj predvolilnih zborovanjih Obrtne zbornice in nisem niti ene stranke slišal, da bi podprla prostovoljno obvezno članstvo - razen Državljanske liste. Po predlogu zakona je Obrtna zbornica Slovenije samostojno, nepridobitno združenje pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo obrtno dejavnost in se zaradi skupnih interesov združujejo. Izhodišče za združenje v zbornico je prostovoljno združenje, saj skupne interese najbolj opredelijo tisti subjekti, ki se združujejo sami. Predlog zakona zato omogoča tudi združevanje v druge zbornice, ki se ustanovijo na podlagi določb zakona, ki urejajo gospodarske zbornice. Predlagatelj ocenjuje, da lahko tak zakon bistveno pripomore k učinkovitosti Obrtne zbornice Slovenije in učinkovitejšemu sodelovanju gospodarskih subjektov ter tudi k delni razbremenitvi gospodarstva. Dragi moji, če bo takšna organiziranost obrtne zbornice res pomagala k razbremenitvi gospodarstva, potem je to gospodarstvo v Sloveniji res v slabem stanju, da bo 10 evrov ali 50 evrov obrtnika rešilo in povečalo konkurenčnost obrtnika. Predlagatelj obenem sledi cilju poenostavitve poslovnega okolja, večje možnosti pri iskanju dela, zaposlovanja in predvsem večji konkurenčnosti slovenskih obrtnikov. Zaradi navedenega po mnenju vlade predlog zakona iz veljavne zakonodaje črta vse obrtne dejavnosti, za katere ne obstaja zadosten javni interes, ki bi vključeval njihovo regulacijo preko obrtnega dovoljenja. Socialni demokrati se s tem ne moremo strinjati, ker menimo, da vlada dela preveliko liberalizacijo poklicev, ki sicer lahko poceni storitve, vendar pa vas moram opozoriti, kar je bolj pomembno, da lahko okrni kvaliteto storitev. Isto se sprašujemo o zasledovanju načela sorazmernosti, ki je po mnenju vlade osnovno vodilo pri regulaciji posameznih obrtnih dejavnosti, v okviru katerega se primernost oziroma intenzivnost ukrepa določa v povezavi s ciljem, ki ga tak ukrep zasleduje. S tega vidika je treba deregulacijo po mnenju vlade razumeti kot odstranitev tistih ovir oziroma pogojev za opravljanje poklica, ki ne zagotavljajo pozitivnih učinkov, utemeljenih z javnim interesom. V naši stranki menimo, da deregulacija poklicev vodi v razvrednotenje obrtne dejavnosti. Urejanje obratne dejavnosti predlaga vlada, vlada pa je po mnenju Socialnih demokratov neustrezna. Tudi v naši stranki ocenjujemo, da je predlagano predhodno obdobje iz obveznega na prostovoljno članstvo prekratko, če bo zakon ostal v takšni obliki oziroma da bodo ti členi tako sprejeti. Menimo, da bi moral biti odstop iz članstva biti najmanj s 1. 1. 2014. V tem času bi se dejansko obrtne zbornice organizirale na podlagi osnove za nas nespremenljivega prostovoljnega članstva. V Socialnih demokratih in jaz osebno še kako pomnimo, v kakšnih težavah oziroma da ne rečem v razsulu je bila gospodarska zbornica, ko je tudi vladala ta ista koalicija z malo drugačno sestavo, ki je ukinila obvezno članstvo. Če ne bi bilo posameznikov iz gospodarske zbornice, tukaj moram izpostaviti Alenko Avberšek, bi se verjetno v gospodarstvu, v gospodarskih problemih v tem državnem zboru zelo malo slišalo. Zakaj bi delali iste napake pri obrtnikih, če ni potrebno? Me zanima, glede na to, da sicer vem, da znate selektivno delovati v koaliciji, kaj boste storili s Kmetijsko-gozdarstvo zbornico? Zakon v prehodnih določbah sicer ureja uskladitev statusa OZS v roku 6 mesecev in območnih obrtnih zbornic v roku 9 mesecev po uveljavitvi zakona ter presečni datum, po katerem lahko dosedanji člani izstopijo iz članstva obrtne zbornice in območnih obrtnih zbornic, vendar pa je treba realno oceniti zmožnosti vzpostavitve obrtne zbornice na bazi prostovoljnega članstva. To berem samo dejstva, ki pišejo v zakonu. Mi menimo, da bi morala ostati obrtna zbornica oseba javnega prava in pod nadzorom Računskega sodišča. Saj veste, nekateri člani, ko bo prišlo do spremembe statuta Obrtne zbornice, bodo imeli svoje interese. Vsekakor ne bi smelo temeljiti reorganiziranje obrtne dejavnosti na podlagi ustvarjanja dobička. Moralo bi temeljiti na osnovi zagotavljanja potrebnih storitev za organiziranje obrtne dejavnosti ter zagotavljanja, kar je za nas najbolj pomembno in verjetno tudi za obrtnike, enakovrednega reprezentativnega partnerja v socialnem sporazumevanju. Prav tako menimo, da je treba, da ostane obrtni register, s tem gre dejansko za registracijo obrtnikov glede na dejavnosti in s tem tudi lažjo organizacijo sekcije Obrtne zbornice. Spoštovana vlada, spoštovana koalicija! Menimo in upam, da se vsi skupaj zavedamo, da sta slovenski obrtnik in obrtnica preveč pomembna za slovensko gospodarstvo, da na tak način spreminjamo statusno obliko zbornice, ki je za razliko od drugih zbornic rastla s pomočjo, pa da ne bom preveč demagoški, žuljem obrtnikov in obrtnic od leta 1969 dalje. Tukaj ni tajkunskih zgodb. Tukaj so generacije obrtnikov, ki si po našem mnenju zaslužijo kvalitetnega zagovornika v vseh oblikah v Republiki Sloveniji, in to jim lahko na osnovi obveznega članstva obrtna zbornica na nek načni tudi lahko zagotovi. Socialni demokrati imamo iz vseh navedenih dejstev velike pomisleke glede zakona. Zavedamo se tudi, da je bil narejen referendum v sami obrtni zgodbi, vendar 94 DZ/VI/3. seja mislimo, da je prejšnje vodstvo naredilo nekaj problemov in bodo imeli zaradi tega probleme tudi obrtniki. Mi v prvem delu zakonu ne bomo nasprotovali, ne bomo ga tudi podprli. Pričakujemo pa od vlade in resornega ministra, da bo resno in odgovorno pristopila k oblikovanju dogovora, ki bo predvsem ugoden za slovenskega obrtnika in obrtnico. Še kako jih potrebujemo v teh časih. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospa Kristina Valenčič in Poslanska skupina Državljanske liste. KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Spoštovana predsedujoča, predstavniki ministrstva, kolegice in kolegi! Zgodovina postaja vse bolj pomembna, saj se iz nje učimo in črpamo modrost za sedanjost in prihodnost. Ob načelu Skupaj smo močnejši so slovenski obrtniki pred več kot 45 leti začutili, da se je treba povezovati in združevati. Od takrat pa vse do danes se je to združenje tudi statusno večkrat spreminjalo, od Zveze združenj samostojnih obrtnikov Slovenije v letu 1969 preko Zveze obrtnih združenj Slovenije, ki je delovala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije od leta 1979, do današnje Obrtne zbornice Slovenije, ki od leta 1990 deluje povsem avtonomno. Tako kot se je spreminjala statusna oblika zbornice, se je spreminjala tudi sama obrt, ki je sledila razvoju človeštva. Bistvene spremembe v odnosu do obrtništva smo v Sloveniji pričeli doživljati po osamosvojitvi, ko so nastopile velike družbene spremembe. In prišel je spet čas, ki od nas zahteva nove prilagoditve. Novela Obrtnega zakona, ki je danes pred nami, je odziv na te zahteve. Glavni namen te novele je ukinitev obveznega članstva, ki pa ima zaradi zgodovine in specifičnosti obrtne dejavnosti velik pomen za celotno obrtno panogo. Da je potrebna reorganizacija, se strinja tako strokovna kot politična in splošna javnost. Pogovori o ukinitvi obveznega članstva potekajo že dlje časa. V Državljanski listi se zavzemamo za ukinitev obveznega članstva v vseh zbornicah, saj smo prepričani, da prostovoljni model zbornic onemogoča monopolno zastopanje interesnih skupin v razmerju do države. O tem se je izreklo tudi članstvo zbornice na posvetovalnem referendumu aprila letos, ki se je kljub izredno nizki udeležbi z 69 % izreklo proti obveznemu članstvu. Članstvo je očitno ocenilo, da je dosedanje vodstvo delovalo premalo v korist obrtnikov, kar je na koncu privedlo do spremembe v samem vodstvu Obrtne zbornice v prejšnjem tednu. V Državljanski listi smo prepričani, da je ob ustreznem prehodnem obdobju mogoča prilagoditev sistema za prehod na prostovoljno članstvo brez škode za obrtnike in malo gospodarstvo. To je mogoče le ob zavedanju vodstva, da deluje v korist svojega članstva, in ob zavedanju politike, da prisluhne opozorilom obrtnikov in malim gospodarstvenikom. V nadaljevanju zakonodajnega postopka je zato treba temeljito proučiti posamezne določbe novele, ki po mnenju obrtnikov niso ustrezno urejene. V mislih imam predvsem statusno preoblikovanje Obrtne zbornice in območnih obrtnih zbornic v osebe zasebnega prava in s tem povezan prenos obstoječega premoženja, pridobljenega izključno iz lastnih prispevkov članov na izvedbeni strani, vodenje obrtnega registra, deregulacijo dejavnosti oziroma poklicev, uničevanje posameznih panog. Državljanska lista se bo v nadaljevanju zavzemala za take rešitve, ki bodo po eni strani liberalizirale področje obrtnih in obrti podobnih dejavnosti, omogočale večjo konkurenco na trgu, a hkrati zagotavljale enakovredne pogoje za vse subjekte na trgu. Za slovensko obrt je nedvomno najpomembnejše, da ji postopoma vračamo njeno pravo vlogo in pomen. Večji pomen bomo morali dajati poslovni etiki in morali na vseh nivojih gospodarjenja, kajti samo uresničevanje določb Obrtnega zakona za razvoj slovenske obrti ne bo dovolj. V obrti so mnogi našli zaposlitev, socialno in materialno varnost zase ter za družino in ne nazadnje tudi osebno zadovoljstvo. In tega ne smemo izgubiti, še zlasti ne v teh kriznih časih, ko je vsako delovno mesto pomembno. Domače analize in tuje izkušnje potrjujejo, da je malo gospodarstvo gonilo razvoja vsega gospodarstva in družbenega okolja nasploh. In to moramo imeti v mislih pri obravnavi tega zakona. V Državljanski listi podpiramo predlagano novelo obrtnega zakona. Prepričani smo, da slovenski obrtniki potrebujejo čvrsto in močno organizacijo ali več njih, ki bodo zasledovale cilje in varovale interesu obrtniku. Vendar pa bodo temeljile na prostovoljnem članstvu, konkurenčnosti, stabilnem poslovnem okolju in prijaznosti do uporabnikov. Obrtniki so povedali zadnjo besedo in njihovo spoštujemo. Organiziranost in reprezentativnost njihovih zbornic naj bo odslej v njihovih rokah in ne več v rokah politike. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, predstavnika ministrstva, spoštovani poslanke in poslanci! Pričujoča novela zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona je naslednji korak med težko pričakovanimi spremembami za finančno razbremenite malega gospodarstva. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da novela uvaja vrsto pomembnih pridobitev. Poglavitna med njimi je ukinitev obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici, ki bo tako postala prostovoljna izbira dosedanjih članov. S tem se na področju 95 DZ/VI/3. seja zborničnega delovanja v Sloveniji nadaljuje uvajanje načela enakopravnosti. Po uveljavitvi prostovoljnega članstva v gospodarski in trgovski zbornici je tako Obrtno-podjetniška zbornica tretja zbornična organizacija, ki se bo v skladu z novelo obrtnega zakona že v prihodnjem letu organizirala in pretežno tudi financirala na prostovoljni bazi, če bo seveda zakon sprejet. Spomnimo, da je to tudi ena izmed zavez v koalicijski pogodbi. Ob navedenem pa moram poudariti še nekatere druge pomembne pridobitve, ki jih uvaja spremenjeni obrtni zakon. Še posebej bi pri tem izpostavil deregulacijo obrtnih dejavnosti, torej odpravo vpisa v obrtni register za obrti in dejavnosti, za katere v resnici ni nujno potrebna poklicna usposobljenost. Po naših informacijah je takšnih nepotrebno reguliranih dejavnosti približno 200. Tako jih bo med reguliranimi ostalo morda 60 ali 70. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da bo pripomoglo k poenostavitvi poslovanja okolja, izboljšalo možnosti zaposlovanja in prispevalo k večji konkurenčnosti slovenskih obrtnikov. Tretja pomembna pridobitev obrtnega zakona je izenačitev pogojev za opravljanje storitev tujih državljanov, ki jim doslej ni bilo treba izpolnjevati kvalifikacijskih pogojev, tako kot jih morajo slovenski državljani. Tako so trenutno tujci v boljšem položaju v primerjavi z domačimi obrtniki, kar je po našem mnenju nedopustno. Zato v Slovenski ljudski podpiramo predlog sprememb obrtnega zakona, ki tujcem za opravljanje regulirane obrtne dejavnosti v Sloveniji nalaga izpolnjevanje enakih pogojev, kot veljajo za naše domače izvajalce obrtne dejavnosti. Ob vseh navedenih izboljšavah pa novela obrtnega zakona ohranja Obrtno-podjetniški zbornici status izvajalca določenih javnih pooblastil zlasti s področja izvajanja programov poklicnega izobraževanja. Za namen izvajanja izobraževalnih programov bo Obrtno-podjetniški zbornici tudi za naprej zagotovljen del sredstev iz državnega proračuna. Predlagana sprememba Obrtnega zakona tako po Slovenske ljudske stranke zagotavlja ključne cilje, s prostovoljnim članstvom in deregulacijo obrti razbremenjuje gospodarstvo in zagotavlja odpravo administrativnih ovir, pospešuje podjetništvo in uveljavlja enake možnosti domačih in tujih obrtnikov. Zaradi vsega navedenega bomo v Slovenski ljudski stranki novelo Obrtnega zakona v prvem branju podprli. Danes poteka zgolj splošna razprava. Pozorno bomo prisluhnili tudi drugim argumentom in se kasneje odločali o morebitnih popravkih v nadaljevanju. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije in gospod Ivan Hršak. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi! Predstavil vam bom stališče Poslanske skupine DeSUS glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona. Obrtni zakon je temeljnega pomena za obrtništvo, saj je zakonska ureditev obrti izjemno pomembna za razvoj obrti kot take, je pa treba zaradi sprememb družbenih razmer, narave dela ter narave same obrti pristopiti k noveliranju osnovnega zakona. Obrt danes namreč ni več le čevljarstvo, kovaštvo in podobno, pa tudi narava dela omenjenih se je spremenila, zato je treba spremeniti tudi samo organizacijo, ki je odgovorna za urejanje te dejavnosti. Sprememba tega zakona se nanaša na več segmentov: deregulacijo posameznih obrtnih dejavnosti, izpolnjevanje pogojev opravljanja obrtne dejavnosti, status in organiziranost same obrtne zbornice, na njeno premoženje oziroma kako se ga deli, na čezmejno opravljanje obrtne dejavnosti. Vse našteto je s strani Poslanske skupine DeSUS primerno, zato bodo deležne naše podpore. V končni fazi pa je bil ta del zakona tudi predmet večkratnega usklajevanja z zainteresirano javnostjo in samo obrtno zbornico in kolikor nam je znano, je bila dosežena visoka stopnja usklajenosti. Najbolj medijsko odmeven pa je tisti del sprememb, ki se nanaša na samo članstvo v obrtni zbornici. Človek ima skoraj da občutek, da gre samo za tovrstno spremembo. Po sedaj veljavni ureditvi je članstvo v zbornici obvezno. Članarine posameznih obrtnikov se danes gibljejo od 10 do 50 evrov mesečno, odvisno od števila zaposlenih. Ta znesek na letni ravni niti ni majhen, sploh če upoštevamo, da je treba danes varčevati na vseh ravneh. Ta znesek tudi ne bi predstavljal velike obremenitve posameznih obrtnikov, če bi se vsi posluževali storitev zbornice in če bi bile zahteve obrtnikov realizirane. Res je, da imajo nekateri zelo dobre izkušnje z zbornico, res pa je tudi, da so mnogi zgolj morali odtegovati mesečno določen znesek članarine, četudi niso nikoli koristili zborničnih storitev. Vlada je pripravila spremembo zakona v smeri prostovoljnega članstva, in to tudi na podlagi rezultata posvetovalnega referenduma, ki ga je letos izvedla zbornica in na katerem se je kljub izjemno nizki udeležbi velika večina odločila za prostovoljno članstvo. V Poslanski skupini DeSUS bomo izraženo voljo obrtnikov spoštovali. Seveda s tem obstaja možnost upada članstva v zbornici, tega ne zanikamo, vendar na delovanju zbornice je, koliko članstva ji bo uspelo obdržati oziroma koliko novih članov bo v prihodnje pridobila. Povsem logično je, da bo učinkovito delovanje zbornice, skrb za njeno članstvo in razvoj obrti rezultiralo v številčnejšem članstvu, nasprotno ravnanje pa seveda njegov upad. Tudi glede prehodnega obdobja je bil dosežen nekakšen 96 DZ/VI/3. seja kompromis in zakon dopušča lažji prehod zbornice v prostovoljno članstvo. Četudi smo v Poslanski skupini DeSUS menili in še menimo, da bi, z ozirom na dejstvo, da je vsebina zakona znana in predmet usklajevanj že vse od začetka poletja in bi se lahko zbornica na to tudi pripravila, tudi krajše prehodno obdobje ne bi bilo tako drastično. Predlagane rešitve, vključene v ta zakon, so za poslanke in poslance Poslanske skupine DeSUS povsem sprejemljive in bomo podprli sklep o primernosti tega zakona. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Jožef Horvat in Poslanska skupina Nove Slovenije. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar s sodelavcem, vsem voščim prav lep dober dan! V Novi Sloveniji smo v gospodarski program zapisali, da je treba slovenskemu gospodarstvu vrniti konkurenčnost. Pomemben del slovenskega gospodarstva predstavljajo obrtniki, ki so s svojim angažmajem in željo po uspehu že v preteklosti veliko prispevali k gospodarskemu razvoju Slovenije. Tudi v teh časih je obrtna dejavnost tista, ki se, izvirajoč iz lokalnega okolja, marsikje trudi držati stik s svetovno konkurenco in lokalnemu prebivalstvu zagotavlja potrebna delovna mesta. Država lahko obrtnikom pomaga tako, da z različnimi mehanizmi spodbuja njihovo inovativnost in razvoj, kot se je pokazalo žal v zadnjih letih, pa mora država odpraviti tudi veliko nepotrebnih administrativnih postopkov. Nekatera pravila smo namreč v tej državi preveč zakomplicirali, kar hromi razcvet obrtne dejavnosti. Ko hodimo po Sloveniji, poslanska skupina Nove Slovenije namreč redno izvaja obiske po nekaterih regijah naše države, nam obrtniki pogosto pravijo, da naj jim država zagotovi predvsem ustrezno in konkurenčno poslovno okolje, delali pa bodo že sami, saj to tudi najbolje znajo. Predlagana novela obrtnega zakona predstavlja korak tudi v tej smeri, saj poenostavlja določene postopke v zvezi z vpisom v obrtni register in dopušča obrtnikom združevanje v druge zbornice. Ena izmed bistvenih sprememb, ki jih novela zakona uvaja, pa je odprava obveznega članstva pri Obrtni zbornici Slovenije, kar je bila tudi ena izmed zavez, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo. Takrat smo se med koalicijskimi partnerji domenili, da se bomo zavzemali za to, da bo članstvo v zbornicah prostovoljno, razen če se bo članstvo na internem referendumu izreklo za obvezno članstvo. V primeru Obrtne zbornice Slovenije je izid referenduma aprila leta 2012 pokazal, da si približno 70 % obrtnikov, ki so se referenduma udeležili, teh je bilo žal po našem prepričanju premalo, želi da članstvo ne bi bilo več obvezno. Ministrstvo je zato v novelo Obrtnega zakona vključilo rešitev, ki odpravlja obvezno članstvo. Kljub vsemu smo v Novi Sloveniji zagovarjali stališče, da se mora pri ukinitvi obveznega članstva postaviti nek razumen, dovolj dolg prehodni rok, ki bo zbornici in obrtnikom omogočal, da se pripravijo na to relativno veliko spremembo. V predlogu novele zakona je zato rok za prehod iz obveznega v prostovoljno članstvo zdaj določen na 6 mesecev od uveljavitve zakona. V Novi Sloveniji bomo novelo Obrtnega zakona podprli, hkrati pa upamo, da bo delovanje Obrtne zbornice tudi v novem sistemu uspešno in da bo svoje poslovanje prilagodila predvsem potrebam in željam obrtnikov. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Branko Ficko v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija. BRANKO FICKO (PS PS): Spoštovane kolegice in kolegi! Osnovni namen sprememb in dopolnitev Obrtnega zakona ima podlago v dveh načelih: načelu prostovoljnega združevanja in načelu enake obravnave zbornic. Novela ima podlago tudi v sami odločitvi članov Obrtne zbornice Slovenije, ki so na posvetovalnem referendumu izglasovali prehod na prostovoljno članstvo. Poleg tega se je vlada odločila, da bo v predlogu zakona spremenila še nekatere druge določbe, ki niso neposredno povezane z ukinitvijo obveznega članstva. Vse to pa ni v celoti usklajeno z Obrtno zbornico Slovenije, pripombe na predlog novela pa ima tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Dejstvo je, da je novela nedodelana in iz Obrtne zbornice ustvarja hibrid med zasebno in javno zbornico ter pozablja, da je zbornica nastala iz posameznih članic, ki jih danes imenujemo območne obrtne zbornice, z namenom ustanoviti eno močno obrtno združenje, ki bi zastopalo obrtnike. Zakaj hibrid med javnim in zasebnim? Zato, ker na eni strani novela ukinja obvezno članstvo in se pričakuje, da bo Obrtna zbornica večino svojih prihodkov pridobila na trgu ter s svojimi programi in stališči pridobivala članstvo, ki bi plačevalo članarine. Na drugi strani pa bo Obrtna zbornica na podlagi zakona obdržala status osebe javnega prava ter izvajala naloge javnega pomena, za kar bo vsako leto pridobila proračunska sredstva države zaradi izpada prihodkov iz naslova obvezne članarine. Obrtna zbornica bo ohranila tudi status reprezentativne zbornice, ne glede na število članov ter obdržala celotno premoženje zbornice, ki je bilo ustvarjeno iz naslova prispevkov članov zbornice. Bodimo iskreni, le kdo bo imel interes ustanoviti novo obrtno zbornico, ki bo ustanovljena po drugem zakonu, zakonu o gospodarskih zbornicah, in bo imela status osebe zasebnega prava. Ta zbornica ne bo smela izvajati nalog javnega pomena, ne bo 97 DZ/VI/3. seja imela možnosti zahtevati delitve skupaj ustvarjenega premoženja, ne bo dobila statusa reprezentativne zbornice obrti, ne glede na številčnost svojega članstva in podobno. V Pozitivni Sloveniji se strinjamo, da je obrtni zakon treba spremeniti, a ne na način, kot to predlagate. Preveč vprašanj je odprtih, preveč nedoslednosti, preveč neznank. Predvsem pa predlog zakona ni usklajen s tistimi, ki jim je namenjen. To pa so območne obrtne zbornice. In teh je kar 62, kolegice in kolegi. Imam občutek, da je bil posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega članstva za vas samo alibi, da politično posežete v model, ki ni optimalen, a je veliko večino svojega časa deloval dobro. Če bi se bolje poglobili v materijo, bi mogoče prišli do ugotovitve, da potrebujemo samo obrtno zbornico, ki bo na eni strani opravljala naloge javnega pomena ter na drugi strani zastopala interese članov in nečlanov nasproti države ter izvajala programe in projekte, ki bodo koristili razvoju obrti. V Pozitivni Sloveniji menimo, da bi se moral predlog obrtnega zakona umakniti, začeti nov krog pogajanj med državo in Obrtno zbornico, ki bodo temeljila na odkritem in strokovnem dialogu s ciljem pripraviti usklajen predlog obrtnega zakona, ki bo v korist vseh obrtnikov. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Besedo ima Renata Brunskole. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Prav lepo pozdravljeni! Predloga sprememb in dopolnitev Obrtnega zakona ne morem podpreti. Potreben bi bil nov krog pogajanj med državo in obrtno zbornico, ki bodo v korist vseh obrtnikov. Če malo izrečem ostro, ta predlog obrtnega zakona je čista norija. Stran od obrtnikov, stran od tistih, ki si sami zagotavljajo delovna mesta. Vlada zakona ni v celoti uskladila z Obrtno zbornico Slovenije. Ravno tako ima pripombe na predlog novele tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Tiste poslanke in poslanci, ki smo se prejšnji teden udeležili vrha slovenskega gospodarstva s politiko na Brdu pri Kranju, smo med pomembnimi poudarki gospodarstvenikov slišali velik pomen podpori malemu gospodarstvu, obrtnikom in podjetnikom, saj bi le-ti z razvojem prerasli v pomembne akterje razvoja gospodarstva. Pripombe na predlog obrtnega zakona ima tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Obrtni zakon, ki je predlagan, lahko pelje v dve smeri. Na eni strani bodo s prostovoljnim članstvom lahko izgubili obrtniki eno pravo reprezentativno zbornico vseh obrtnikov, vseh podjetnikov. Na drugi strani pa bo s prostovoljnim članstvom prišlo do izstopa članov iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, kar bi lahko bil velik problem v območnih obrtno-podjetniških zbornicah, ki so jih ustanovili obrtniki sami, z lastnimi sredstvi, z lastnim denarjem gradili obrtne domove in pridobili druge prostore in vlagali so svoja finančna sredstva ter jih tudi imeli. Premoženje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in njenih območnih enot se je torej ustvarjalo skozi dolga leta, od ustanovitve, z denarjem obrtnikov. Prostovoljno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ne garantira, da bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije edina zbornica obrtnikov. Tudi v razpravi je bilo zaznati, da so pričakovanja, da bodo člani izstopali in ustanavljali nove zbornice. Kaj šele, da bi bila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v prihodnosti največja oziroma celo reprezentativna. Ta status bo med obrtniki lahko izgubila. Vendar na drugi strani prihaja do drugega problema - ta zbornica na podlagi zakona nadaljuje z izvajanjem določenih javnih pooblastil, ki jih uporabnikom za opravljene storitve zaračunavajo in jim jih je podelila država. Dejstvo je, da država z novelo Obrtnega zakona ukinja obvezno članstvo, torej bo prostovoljno, kar omogoča ustanovitev novih zbornic, ki pa ne bodo imele enakih pogojev, saj ne morejo kandidirati za javna pooblastila, ki so danes že podeljena Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Na nek način ukinjamo obvezno članstvo z željo ukiniti monopol ene zbornice na področju obrti. Na drugi strani pa ravno tej zbornici, Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, dajemo z zakonom javna pooblastila za izvajanje javnih nalog ter s tem tudi sredstva iz proračuna Republike Slovenije, in to brez javnega razpisa. Tudi to je problem teh sprememb zakona. Dejstvo je, da se bodo morebitne ostale zbornice ustanavljale po drugem zakonu, Zakonu o gospodarskih zbornicah, in ne bodo v enakopravnem položaju kot Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Tisti, ki smo imeli kdaj priložnost skozi dolga leta sodelovati z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, vemo, da so tudi v lokalnih okoljih na področju delovanja območnih obrtno-podjetniških zbornic te zbornice pomenile pomembnega predstavnika vseh obrtnikov in podjetnikov v lokalnem okolju, skupaj z Gospodarsko zbornico kot reprezentativno organizacijo gospodarstvenikov. In danes s tem premalo premišljenim predlogom sprememb in dopolnitev zakona gremo na drugo pot, na pot, ki bo obrtnike namesto združevala razdruževala. Imamo vprašanja: Kdo bo v prihodnosti dejansko predstavljal vse obrtnike in podjetnike? Kaj bo z obrtnimi domovi na posameznih območjih, ki so jih gradili obrtniki s svojim denarjem? Ali bo danes Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije kot lastnica to razprodajala in naredila velik razdor med obrtniki? Kaj bo z javnimi pooblastili, ki jih je Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije podelila država? S tem, da bo ta zbornica, kot sem že poudarila, lahko izgubila pomembno število članov. Druge zbornice bodo 98 DZ/VI/3. seja pridobile člane, bodo pa s strani države zapostavljene. Pa še to. Tudi v Pozitivni Sloveniji smo glasovali, da se predlog tega zakona umakne iz razprave na tem plenarnem zasedanju, da se predstavniki Vlade pogovorite z Obrtno-podjetniško zbornico, z novim vodstvom, mu daste priložnost, in da se skupaj pripravi zakon, ki bi dejansko govoril v prid podpore malemu gospodarstvu, podpore podjetnikom, podpore obrtnikom, saj so to pomembni akterji novih zaposlitev pa tudi samozaposlovanja v Republiki Sloveniji. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, gospa Brunskole. Gospod Bojan Starman, izvolite. BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Sam, nasprotno, nisem za to, da se predlog umakne iz razprave in obravnave, ker si želim, da se čim prej uvede prostovoljno članstvo v obrtni zbornici. O tem sem že govoril že leta nazaj. Ko sem kandidiral na volitvah leta 2004, sem rekel, da ena od stvari je bila, da se vsa obvezna članstva črtajo, med drugim tudi v obrtni zbornici. V mandatu se je črtalo obvezno članstvo v gospodarski zbornici. To pa iz enega razloga, ker mislim, da ni razloga, da je to članstvo obvezno in je neke vrste potuha za tiste, ki dobijo z zakonom predpisano neko dajatev, neko članarino, na katero nimajo nobenega vpliva. Drugače je, če se sami odločajo, da nekaj plačujejo iz enega razloga, tako je pa to, vsaj mislim, da se je pri gospodarski zbornici to pokazalo, da je gospodarska zbornica veliko bolj aktivna zdaj, od kar nima več obveznega članstva, kakor pa je sama obrtna zbornica, ki je vsak mesec dobila kar zajetno vsoto denarja. Zbirala ga je na način davkarije in so bili zelo neizprosni pri izterjavah tudi pri nekateri podjetnikih, ki so dejansko zašli v težave, v stečaje, v prekinitev dejavnosti, terjatve pa so se neizprosno izterjevale. Zelo malo je bilo odpisa teh obveznosti, kljub temu da številke niso velike, vendar pa 20, 30, 50 evrov za enega podjetnika, ki praktično nima nobenega zaposlenega ali pa samo nekaj, je to enoletni kar precej zajeten strošek. Zato mislim, da je prav zaradi tega obveznega članstva sama zbornica premalo vsebinsko poskrbela za svoje člane in jih predstavljala v državi, proti vladi, proti parlamentu pri sprejemanju zakonov in na vse načine, ker ni bilo treba biti dovolj aktiven. Navedem lahko samo še nekaj primerov. Pokliče me nek gostinec, pa pravi: "Zakaj jaz ne morem dobiti v Pivovarni Laško pivo cenejše, kot ga dobim v Mercatorju? Zakaj se ne more zbornica potruditi, da bi nekje zagotovila nam ene pogoje? Zakaj mi plačujemo DDV na sokove, pa na kavo 20 %? V trgovini dobiš kavo pa sokove z 8 % DDV." Gostinec je pa nek način prisiljen plačati 20 % davka, če prinese sok na mizo ali pa kavo. Popolnoma nesmiselna in čudna ureditev, pa nihče o tem ne govori, boli pa tiste, ki se vsak dan s to zadevo srečujejo. Še bi lahko našteval celo vrsto teh stvari, ker dejansko mislim, da obrt ni bila preko obrtne zbornice dovolj dobro zastopana in na nek način se niso ščitili dovolj njihovi interesi. Cela vrsta stvari je. Zato sem vedno bil in tudi že opozarjal v tem mandatu kje je ta zakon, zakaj odlašamo, da ne odpravimo tega prostovoljnega članstva in na nek način ne zagotovimo enega bolj transparentnega dela na tem področju. Ljudje se bodo združevali, se bodo povezovali tam, kjer je potrebno, in se tudi o vsem dogovorili. Moram pa reči, da se z vsebino tistih dodatnih stvari, ki se temu osnovnemu cilju dodajajo, z vsemi temi spremembami, s predvideno organizacijo za naprej te krovne obrtne zbornice, z vsemi temi stvarmi se pa globoko strinjam tudi z opozicijskimi poslanci. Se mi zdi, da ni to najbolj potrebno in veliko teh stvari ni najbolj v redu postavljenih in upam, da se bodo v času obravnave tega zakona ustrezno dopolnile. Jaz mislim, da je nepotrebno v naprej predpisovati neke organizacijske oblike. To se ni dogajalo pri gospodarski zbornici, ukinilo se je članstvo, potem pa se je nekje stvar organizirala nekje na način, da so iskali svoje člane, se pozanimali, kako bo ta zadeva prišla. V teh stvareh jih jaz ne podiram. Sem pa zelo vnet zagovornik tega, ker vidim, da je bilo to še potrjeno s tem referendumom, da ljudje zelo neradi nekaj delajo pod prisilo. In zelo veliko bo to, vsaj nekaterim, pomagalo tudi pri razbremenitvi samega gospodarstva. Zneski niso veliki, ampak nekaj čez 10 milijonov, mislim, da se tukaj zbere 15 milijonov evrov na leto. To ni majhen denar za celo vrsto majhnih podjetnikov, ki imajo majhne prihodke in je ta njihov strošek kdaj nemogoče poravnavati. Jaz sam osebno si želim, da se čim prej zakon sprejme, uveljavi. Tudi ko sem se pogovarjal s predstavniki Obrtne zbornice, sem rekel, da časa je bilo dovolj za pripravo, vedelo se je, da se bo to zgodilo. Enako pozivam, da se to zgodi še v vseh ostalih oblikah, da se ukine to obvezno članstvo. Dovolj je bilo časa, da se na nek način na to pripravijo v zbornicah. Odkar sem jaz zagovarjal to zadevo, je najmanj 7, 8, 9 let. Vedelo se je, da bo do tega prišlo. V pogovorih sem rekel, da bi bilo zelo koristno, da se poiščejo drugačne oblike, drugačni načini in da se začne na nek način za svojo dejavnost iskati zaveznike podobno na tržni način, pa se bodo dogovorili. Jaz sem razmišljal, mogoče so te oblike tudi neučinkovite, pa nisem kakšen prevelik zagovornik kakšnih sindikalnih povezav pa združenj. Ampak vidimo, kako so učinkoviti, tudi povezava na primer po sekcijah. Mogoče bi bila na skupnem nivoju ta povezava, pa vidimo tudi v samih obrtnikih, so se nekateri deli kar močno izpostavili in pritisnili na vlado, bi rekel, pri nekaterih zakonih. Predvsem poznamo te prometne stvari, od cestnin in davkov in teh stvari na tem področju, da so kar uspešno zaščitili na primer avtoprevoznike na nekaterih področjih. Prepustimo to, da se bodo dogovorili, 99 DZ/VI/3. seja tako kot bodo videli, da bodo lahko najbolj uspešni in dosegli največji efekt. Drugače pa podpiram sam ta zakon. Želim, da se nepotrebne stvari iz tega zakona in nekoristne in nesmiselne črtajo, da se prepusti več samoiniciativi obrtnih zbornic po novem načinu in tudi tistim, ki prispevajo denar za to, da se dogovorijo. Upam, da se bo to čim hitreje realiziralo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospa Marija Plevčak. Za njo gospod Jožef Horvat in dr. Laszlo Goncz. MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. Mislim, da si je Obrtno-podjetniška zbornica sama skopala jamo, da je prišlo do ukinitve obveznega članstva. Poznamo referendum, ki so ga izpeljali neorganizirano in smatram, da je na ta referendum prišlo samo tisto članstvo, ki je strogo nasprotovalo obvezni članarini. Ostali so stvari vzeli po mojem prepričanju, pa po mojem vedenju, ko sem malo spraševala, dokaj lahkotno. Vendar prišlo je do rezultata in Obrtno-podjetniška zbornica oziroma z zakonom ukinjamo obvezno članarino. Vendar smatram, da ta zakon, ki ga imamo danes pred seboj, v nekaterih zadevah razvrednoti obrtništvo. Dejavnost ne bo imela te kvalitete predvsem glede na to, da za nekatere dejavnosti ni potrebna primerna izobrazba. Vendar pa, če pogledamo samo nekatera področja, kjer delajo oziroma vodijo dejavnosti neusposobljeni kadri, kakšno je delo v teh obrtnih delavnicah. Neobvezno članstvo za obrtne zbornice, predvsem za območne obrtne zbornice pomeni, da bodo verjetno nekatere obdržale svoje člane, da bodo pristopili in da bodo še vedno iskali usluge na teh območnih obrtnih zbornicah. Vsi tisti pa, ki ne bodo pristopili k prostovoljnemu članstvu, pa bodo po mojem prepričanju usluge, ki jih bodo iskali, morali plačati. Jaz mislim, da so vse območne zbornice pa tudi občinske obrtne zbornice, ker jih pač imamo, pripravile cenik del, kajti prehodno obdobje 6 mesecev je zelo kratko. Tudi tukaj bi mogoče bilo treba razmisliti, da se jim da možnost vsaj enega leta za prehod in za urejanje zadev, kajti stvari se bodo kar precej spremenile. Predlagam, da se v bodoče, ker je pač Obrtno-podjetniška zbornica dobila novo vodstvo, temeljito razpravlja o tem zakonu in da je treba upoštevati v naslednjih razpravah in dopolnitvah tudi mnenja Obrtno-podjetniške zbornice, območnih obrtnih zbornic in tudi obrtnikov, saj mislim, da se bodo aktivno vklopili in vključili v to razpravo in dali pripombe na ta zakon. V prvem branju bomo, tako kot je že naš poslanec povedal, spustili zakon naprej, potem pa bomo videli, kakšne bodo dodatne pripombe in razpravljali še v drugem krogu. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat, izvolite. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani državni sekretar! Naj še enkrat povem, da bo poslanska skupina Nove Slovenije spustila novelo Obrtnega zakon naprej v nadaljnjo parlamentarno proceduro. Ocenjujemo, da je to dobra materija za to, da lahko na koncu naredimo kvaliteten zakon, ki bo v korist slovenskemu gospodarstvu oziroma slovenski obrti. Hvala bogu je okolje za slovensko obrt v teh časih, kar imamo svojo državo, bistveno boljše, kot je to bilo v preteklosti, ko smo imeli neko drugo državo. Se opravičujem, da obujam spomine na tista leta, recimo 70. leta, ko ni bilo dobro, če si bil obrtnik. Sam sem to izkusil tudi na svoji koži kot sin obrtnika, nekega skromnega zidarskega mojstra, enostavno nikoli nisem smel niti potrkati na vrata, kjer so se delile štipendije, izključno zato, ker je bil oče obrtnik, ne glede na prihodke oziroma dohodke. Ampak pustimo, leta so šla naprej in danes imamo priložnost, da rečemo, da je slovensko obrtništvo izjemno pomemben segment gospodarstva. Mi zagovarjamo mala in mikro podjetja in toliko inovativnosti, toliko znanja, toliko raznoraznih spretnosti, kot jih najdemo prav pri slovenskih obrtnikih, mislim, da jih redko najdemo. In res je, tudi v mojo poslansko pisarno so prihajali obrtniki tudi v mandatu 2004-2008 in so me spraševali, zakaj morajo plačevati članarino. Ja. Morda mi pravimo, saj 15 evrov ni nič, ampak gledano skozi optiko obrtnika, ki vsak evro dvakrat obrne, preden ga potroši, pa je 15 evrov kar nek strošek. Ja, to je res, spoštovani predsednik Odbora za gospodarstvo. To je res. To so zgodbe, ki sem jih jaz poslušal v svoji poslanski pisarni in teh zgodb je bilo kar nekaj. Obrtniki so se pač odločili, še enkrat pravim, da obžalujem, da je bila udeležba na njihovem internem referendumu slaba, ampak ti, ki so prišli, so večinsko povedali, da želijo imeti prostovoljno članstvo. Ob tej priložnosti bi rad dal nek poseben poudarek tudi domači in umetnostni obrti. Morda toliko bolj, ker sem pravzaprav tudi sodeloval pri snovanju centra DUO v Veržeju. Morda boste rekli, da delam reklamo, ampak, kolegice in kolegi, bi vam priporočal, če se boste mudili v severovzhodni Sloveniji, bi vam resnično priporočal, da si ta center domače in umetnostne obrti v Zavodu Marianum v Veržeju tudi pogledate. Tam gre tudi za mednarodne projekte, za izjemno kvalitetne rokodelske akademije, kjer se mladi, pa seveda tudi starejši, izobražujejo in nastajajo čudoviti izdelki. To so slovenski izdelki, izdelki slovenske domače in umetnostne obrti. Mislim, da jih je premalo na trgu, ker včasih imamo prav težave, ko nekomu želimo kupiti neko darilo, pa iščemo tipično slovensko darilo in vidimo, da je predvsem 100 DZ/VI/3. seja poplava v ponudbi izdelkov, na katerih piše Made in China. Mislim, da bo tu tudi potreben nek preklop že v fazi vzgoje in izobraževanja, da se naši potrošniki, bodoči potrošniki nekoliko bolj obračajo k našim izdelkom. Ta center ni nastal kar tako, je nastal tudi pod strokovnim vodstvom eminentnih slovenskih etnologov. Naj omenim samo prof. Janeza Bogataja. Seveda je izjemno velik prispevek dala k temu tudi lokalna skupnost, kar bi lahko bil nek vzorec tudi za morda druge tovrstne in podobne rešitve v Sloveniji. Dotaknil se bom še, in tukaj napovedujem, da bo Poslanska skupina Nove Slovenije zelo aktivna pri snovanju dokončne rešitve, dokončne vsebine tega zakona. Mi resnično ne smemo ignorirati vsega, kar so ustvarile območno obrtne zbornice. Teh je 62. Nekatere so dejansko iz prispevkov, izključno iz prispevkov obrtnikov, tudi z njihovim delom, ustvarile izredno lepe, bogate funkcionalne domove obrti ali kakorkoli jih že imenujejo. Tukaj moramo biti zelo rahločutni, ko bomo govorili o premoženju. Nisem za to, da bi se premoženje lokalnih oziroma območnih obrtnih zbornic kar preneslo na sedež v Ljubljano. Takšna centralizacija nam ni všeč in pričakovali bomo neke boljše rešitve, da dejansko premoženje ostane tam, kjer je tudi nastalo. Časi, v katerih živimo, in tudi časi, ki prihajajo, so drugačni, kot so bili v preteklosti. Jaz tudi pričakujem od nove organiziranosti Obrtno-podjetniške zbornice, da bo več pomagala obrtnikom. Ne rečem, da do sedaj te pomoči ni bilo, predvsem na področju pravnega svetovanja, predvsem na področju morda tudi črpanja evropskih sredstev vidimo, da smo zelo šibki. Neka mala obrtna poslovalnica ali pa obratovalnica, bi rekel družinsko podjetje, enostavno nima resursov, ki bi pripravili dobre projekte in štartali na evropska sredstva. Mislim, da tu lahko preko nekih izobraževalnih delavnic ali pa do dejansko izdelave konkretne vloge lahko obrtniku pomaga Obrtno-podjetniška zbornica. Normalno, sem prepričan, da bo obrtnik za to tudi pripravljen nekaj plačati. Gre torej za relativno veliko spremembo Obrtno-podjetniške zbornice, za relativno veliko spremembo v njeni strukturi. Prav zato smo v Novi Sloveniji tudi predlagali tudi v fazi koalicijskega usklajevanja, da bi prehodno obdobje bilo zadosti dolgo, da se lahko Obrtna zbornica na to novo organiziranost pripravi, čeprav vemo, da razprave v tej smeri tečejo že od letošnje pomladi in mislim, da so se te nove organizacijske sheme že kar izkristalizirale in mislim, da ne bo takšen problem, da bi v roku šestih mesecev prešli na povsem novo organiziranost. Napovedujem torej aktivno sodelovanje Poslanske skupine Nove Slovenije pri dokončni vsebini te novele Obrtnega zakona in seveda bomo normalno poslušali tudi zahteve slovenskih obrtnikov in zbornice. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Dr. Laszlo Goncz, izvolite. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod državni sekretar! Soglašam s tistimi, ki trdite, da glede na to, da mislimo resno z razvojem slovenskega gospodarstva, je v tem kontekstu tudi treba, da dobimo dober zakon na področju obrtništva oziroma delovanja obrtne zbornice. Sem pa nekoliko skeptičen oziroma zaskrbljen, ker vidim precej različnih interesov prav zainteresirane sfere pri tem vprašanju. In te informacije pricurljajo k slehernemu poslancu, pa tudi sicer v javnost. Zato sem tudi včeraj podprl predlog, da bi nekaj časa še pridobili pri tem sprejemanju zakona. Vendar kakorkoli, zdaj smo to vprašanje že, pod narekovajem, rešili, zato naj poudarim, da kljub vsemu bom podprl zakon v prvi obravnavi, torej bom glasoval za, da zakon gre naprej. Čeprav nisem strokovnjak na tem področju, pa vidim tiste glavne dileme, ki se tukaj pojavljajo in upajmo vsi skupaj, da bomo našli kar se da najbolj uspešne rešitve. Nedvomno je najbolj pereče vprašanje že večkrat omenjeno vprašanje prostovoljnega članstva oziroma prostovoljnega vključevanja v obrtno zbornico. Tukaj zdaj lahko ocenjujemo, ali je bil ta referendum do dovoljšne mere količinsko zadosten oziroma demokratičen, ali so izostali pomembni subjekti. Verjetno pa bomo do neke objektivne ocene težko prišli. Kakorkoli, razhajanja obstajajo in zaradi tega je treba upoštevati to voljo, ki je bila izražena, in kar se tega tiče, verjetno tudi nazaj poti ni. Prostovoljno članstvo bo torej dejstvo. Kar se tega tiče, tudi sam menim, kot je že prej nekdo omenil, da bo pa lahko prehodno obdobje morda moralo biti nekoliko daljše, predvideno je 6 mesecev, ampak jaz se tu strinjam z rešitvijo, da se to podaljša vsaj za 1 leto oziroma za daljši čas, kot je to predvideno. Se strinjam z gospodom Horvatom, da je pomen območnih zbornic bil in v kakršnikoli obliki že bo pomemben tudi v bodoče. Zato se strinjam, da upoštevamo tudi v zakonu, od lastništva naprej, vse ostale pomembne dejavnike in signale, ki jih dobimo z njihove strani. Žal, jaz sem kar temeljito prebral tudi evropske prakse, ki ste jih priložili, neke zelo konkretno primerljive s slovenskim modelom nisem zasledil, mogoče kot nestrokovnjak, kot laik, sem preslabo bral, ampak kakorkoli, neke vzore si bomo težko našli, zato ta naša pot, ki si jo zdaj utiramo na novo, je toliko težja, ampak kljub temu upam, da bo do neke mere lahko uspešna. Na koncu bi se še dotaknil enega vprašanja, danes sicer o tem dosti niste razpravljali, ampak menim, da je pri tem več ali manj konsenz. Zakon posveča tudi pomembno vprašanje deregulaciji poklicev, ki so definirani v 101 DZ/VI/3. seja tem zakonu oziroma, ki bodo na novo definirani v tem zakonu, in se ugotavlja, da je pri nas seznam teh poklicev precej bolj obširen, kot je neko evropsko povprečje. Če sem prav zasledil, se pri nas govori o 250 tovrstnih poklicev, medtem ko je neko evropsko povprečje, ki je zaradi prožnosti in tudi prilagodljivosti gospodarstva upravičeno, približno 100. Upam, da je ta predlog, ki gre v to smer, da se pač ta seznam zreducira do dovoljšne mere, premišljen in da bo tudi to pripomoglo k večji fleksibilnosti obrtnikov v naši državi. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Jože Velikonja, izvolite. JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavnika Vlade! Včeraj smo v okviru glasovanj odločali o pobudi novega vodstva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za umik Predloga sprememb in dopolnitev Obrtnega zakona z dnevnega reda novembrske seje. Cilj predloga umika je bil, da se omogoči priprava stališča in pripomb Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in omogoči sodelovanje novega vodstva pri njegovi obravnavi v Državnem zboru. Rezultat odločanja je bil temu zboru primeren. Sam menim, da obravnavani zakon ureja področje, ki ga legalno in legitimno zastopa novo vodstvo Obrtne zbornice Slovenije, zato ne razumem, zakaj se temu istemu vodstvu ni želelo omogočiti aktivnega sodelovanja pri sprejemanju zakona. Res je, da sta temu predlogu iz različnih razlogov nasprotovali tako Gospodarska zbornica Slovenije kot Obrtna zbornica Slovenije s prejšnjim vodstvom, vendar so se z izvolitvijo novega vodstva verjetno koncepti in vizija združenja spremenili. Mnenje o obravnavanem zakonu Obrtne zbornice Slovenije s podpisi novega vodstva smo včeraj popoldne sicer tudi prejeli. Tudi to mnenje izpostavlja vprašanja prenosa lastnine na Obrtno zbornico Slovenije, dolžino prehodnega obdobja za prehod iz obveznega v prostovoljno članstvo in vprašanja obveznega članstva sploh. Usklajevanje o tem predlogu z Obrtno zbornico bi morali opraviti, zaradi tega se kot poslanec težko opredelim do predloga zakona, kajti verjamem, da lahko ustvari le zakonodaja, ki nastaja z aktivnim sodelovanjem stroke in zainteresirane javnosti, največje pozitivne učinke. O ustreznosti predloga se zato na tej seji Državnega zbora ne morem opredeliti. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Tomaž Lisec, izvolite. TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, gospa podpredsednica. Spoštovani predstavniki ministrstva za gospodarstvo! Sam sem velik zagovornik prostovoljnega članstva, ne glede na to, za katero zbornico oziroma za katerokoli organizacijo oziroma zadevo gre. Sam sem prepričanja, da se mora organizacija sama potrditi, da privabi svoje člane. Nekoga siliti kar obvezno v neko zadevo se mi zdi v teh časih, piše se leto 2012, malo zastarelo. Mene ne zanima, ali gre za gospodarsko, obrtno zbornico, študentsko organizacijo, kmetijsko-gozdarsko zbornico ali kaj podobnega. Na tem področju je bilo moje mišljenje dokaj liberalno. Sam trg mora uravnavati zadeve, da bo čim bolj zanimiv za tiste, ki hočejo vanj vstopiti. Mi danes govorimo o ukinjanju prostovoljnega članstva ne pa o ukinjanju obrtne zbornice, kar bi nekdo dobil občutek ob posameznih razpravah. Obrtna zbornica bo še vedno aktivna. Jaz upam celo, da bo bolj aktivna. Jaz mislim, da to, da ji dajemo prostovoljno članstvo, jo bo moralo prisiliti, da bo bolj dovzetna za vse predloge tako tistih članov, ki so bili do sedaj aktivni člani, kot tudi za vse predloge tistih članov, ki imajo željo po izstopu, ker menijo, da jim ta obrtna zbornica do sedaj ni nudila tistega, za kar so sami plačevali. Prej mi je bilo zelo všeč izvajanje gospoda Starmana, ko je v bistvu naštel konkretne predloge, kako bi se morala obrtna zbornica potruditi za svoje člane na posameznih segmentih oziroma področjih. Tako je lepo navedel primer gostilničarstva, verjetno je pa še kakšno področje sorodnih in avtorskih pravic ter vsa ostala področja, kjer bi lahko obrtna zbornica s svojim proaktivnim delom poskušala doseči za svoje člane čim bolj ugodne storitve ali pa nabavo materiala ali pa kakšne druge zadeve. Razumem, da je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije proti. Jemlje se določen del tudi finančnih virov, ker verjetno vsi pričakujemo, da do določenega izstopa iz obrtne zbornice pa bo vsekakor prišlo. Ko pa pridem na teren, pa dobim ta feedback s strani obrtnikov, ki imajo občutek, da dajejo obrtni zbornici neko določeno mezdo, ne dobijo pa nazaj poplačano s tem, da bi imeli neke ugodnosti pri storitvah ali pri nabavi materiala. Marsikateri od teh obrtnikov mi je v zadnjem času rekel, da ima občutek, da to mezdo namenja vodstvu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije za njihove plače oziroma za njihove odpravnine, sam pa si vsakodnevno več kot osem ur krvavo ustvarja svoj vsakdanji kruh tako zase, za svojo družimo ali pa še za koga drugega, kar je v teh časih zelo pomembno. Tako kot sem že rekel, sam sem prepričan, da če bo obrtna zbornica resnično delovala proaktivno, bo obdržala večino sedanjega članstva, kajti vsak, ki bo imel neke spodbude, ki mu jih bo obrtna zbornica nudila, bo vsekakor prepričan v to dejstvo, da mu želi obrtna zbornica pomagati, zato se bo na novo včlanil v to obrtno zbornico. Še več. Marsikateremu 102 DZ/VI/3. seja novemu obrtniku bo ena izmed prvih njegovih aktivnosti ta, da se bo včlanil v obrtno zbornico, če bo videl, da mu bo storitev, ki mu jih ponuja obrtna zbornica, namenjena, ne pa tako kot sedaj, ko marsikateri obrtnik ne izkorišča storitev, ki mu jih ponuja obrtna zbornica, ampak išče te storite glede na specifikacijo svojega področja drugje oziroma izven tega, kar mu ponuja obrtna zbornica. Mi moramo vedeti, da je bil izglasovan referendum. Jaz se strinjam, da je bila udeležba nizka, ampak ko sem dobil v vednost nekatera pisma, ki so krožila tako s strani samega vodstva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije kot tudi s področnih obrtnih zbornic, ki so pozivala obrtnike, naj gredo na volitve, so ta pisma bila včasih zelo nastrojena proti temu, so strašili s tem, kaj bo vse prineslo prostovoljno članstvo, tako da mislim, da ta pisma niso bila uravnotežena, kateri so pozitivni razlogi za prostovoljno članstvo in kateri so negativni razlogi. Verjetno si je Obrtna zbornica Slovenije tudi s tem pismom in s svojim delovanjem v preteklosti dala nek avtogol, in to se je izkazalo tudi na referendumu, kjer so vsi tisti člani, ki so se tega udeležili, dali jasen signal, da imajo dovolj neke deloma tudi samovlade vodstva Obrtne zbornice, ampak želijo proaktivno delovanje te zbornice. Glede začetka veljave oziroma uporabe tega zakona in glede na to, da vemo, kdaj je bil referendum o prostovoljnem oziroma obveznem članstvu izveden, sem sam celo pričakoval oziroma sem kar malo razočaran, da s 1. 1. 2013 in ne 2014, da se ta zakon ne bo začel uporabljati, da bi lahko obrtniki, tisti, ki res ne vidijo nobenega smisla v tej obrtni zbornici, da bi lahko izstopili s 1. 1. 2013, vem ,da je v tem trenutku še dober mesec do novega leta, ampak mislim, da se obrtna zbornica, če se ima za tako fleksibilno, kakor sama sebi izpričuje po posameznih dokumentih, bi lahko v roku enega meseca, glede na to, da so rezultati referenduma že kar nekaj časa znani, z lahkoto pripravila in ta proces nadaljevala, da tistih člani, ki jim to ni v interesu, lahko izstopijo. Sam vidim en dober prispevek tega predloga zakona vprašanju regulacije oziroma deregulacije poklicev. Mi Slovenci smo en tak specifičen narod, hočemo vse nekaj regulirati, vse predalčkati, vsemu dati neko ime, neko vsebino. Kot sem že rekel, jaz imam na tem področju dokaj liberalno razmišljanje. Mislim, da bi morala biti vsa področja čim bolj deregulirana, s čim manj administrativnimi, birokratskimi zadevami. Tako je tudi pri regulaciji poklicev. Mislim, da sam trg dokaj dobro lahko regulira posamezne zadeve, seveda ob izpolnjevanju nekih minimalnih pogojev, ki jih mora imeti v tem primeru nek obrtnik za posamezno področje ali glede izobrazbe, znanja, vse ostalo pa bo naredil trg. Tukaj pa je država s svojimi mehanizmi in na tem področju tudi Obrtna zbornica Slovenije, da lahko izvaja nadzor in nič več. Ne pa to, da Obrtna zbornica oziroma država, bom rekel, zapira posamezne poklice. En apel predstavnikom ministrstva, glede na te prehodne in končne določbe, kjer se pripravljata neka nova uredba in pa pravilnik. Jaz resnično upam, da tako kot je pogosto v naši državi bilo v preteklosti v navadi, da ko smo sprejeli zakon, ki je bil kakorkoli v redu pripravljen, razumljiv, namenjen širokemu krogu tistih, ki jih ta zadeva zanima, potem pa smo z raznimi podzakonskimi akti celoten izkupiček, ki naj bi ga zakon prenesel, uničili oziroma so šli potem podzakonski akti v popolnoma napačno smer. Tukaj en apel, da ne bi s to novo uredbo in pravilnikom vse tiste dobre namene, ki jih ta zakon prinaša, uničili. Sam dajem pozitivno razmišljanje tudi temu, da se domači in umetnostni obrti daje malo večja veljala oziroma možnost razvoja. Mislim, da smo Slovenci, pa ni važno, iz katerega dela Slovenija prihajamo, znani po tem, da znamo doma lepo, bogato ustvarjati, tako da ta del obrtnega zakona, ki se tiče te tematike, mi je zelo všeč. Glede na to, da je danes prva razprava, verjamem, da bomo v drugi obravnavi tako prek matičnega delovnega telesa kot tudi na plenarni seji sprejeli še kakšno dopolnilo. Sam sem z zanimanjem prebral dopis Gospodarske zbornice in Obrtne zbornice. Posebej s strani Gospodarske zbornice je morda kakšna pripomba, ki verjetno je tudi s strani Ministrstva za gospodarstvo vredna tehtnega premisleka, da bi ta zakon naredili še boljši. Kar se tiče včerajšnjega predloga za umik točke z dnevnega reda, danes je splošna razprava. Obrtna zbornica bo imela še ogromno časa, da do te druge obravnave, ki bo potekala na matičnem delovnem telesu, pripravi vsebinske in tehtne pomisleke, predloge, pripombe in jih bodo potem lahko tudi poslanske skupine povzele in s tem skušale izboljšati ta zakon. Da zaključim, sam dajem temu zakonu veliko podporo -predvsem glede tega prostovoljnega članstva, ker mislim, da je skrajni čas, da z začetkom leta 2014 postopoma ukinimo še vsa tista obvezna članstva, ki jih posamezne zbornice oziroma društva prinašajo. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Srečko Meh, izvolite. SREČKO MEH (PS SD): Spoštovane poslanke in poslanci! Če so naši glavni argumenti za spremembo zakona koalicijska pogodba pa s spremembo obveznega članstva deregulacija oziroma profesionalna klasifikacija, pa že dolgo ni bilo sprememb, to niso dobri argumenti. Seveda pomeni obvezno članstvo tudi to, da vlada ne bo imela sogovornikov. Da jih bo imela več, da ne bo močnega sogovornika z argumenti, ki bodo ščitili obrtnike. Ščitili tiste, ki bi jih morali ščititi. Ni možno zahtevati od asociacije, kot je obrtna zbornica, zaščito 103 DZ/VI/3. seja obrtnikov, če pri tem ne bodo sodelovali obrtniki. In jasno je, da bi gostinci lahko dosegli kakšno spremembo, če bi sodelovali v sekciji gostincev, bili aktivno udeleženi, da bi lahko dosegli boljšo stopnjo. Seveda pa istočasno vlada tudi dviguje DDV, in to prav obrtnikom. Danes mi tukaj govorimo, da smo to zapisali v koalicijski pogodbi, da bomo pomagali obrtnikom in da bomo na ta način tudi izboljšali njihov položaj. Jaz se strinjam, da je vsak strošek pomemben in da je lahko 10 ali 15 evrov, kot je članarina, izjemno velik strošek za tistega, ki jih nima. Ampak gospe in gospodje, prebral sem v časnikih, da je v Sloveniji 100 tisoč državljank in državljanov, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja. In med njimi so obrtniki. To je treba regulirati znotraj Obrtne zbornice zbornice tako, da Obrtna zbornica razume, da nekdo ne more plačati. Tudi 15 evrov ne, ker jih nima, ker je v stečaju, in da je tam vsak strošek velik. Po drugi strani pa koalicija dviguje DDV selekcionirano za posamezne obrtnike in s tem, še enkrat naj poudarim, pospešuje delo obrtnikov. Jaz tudi mislim, da je lastnina, o kateri danes v tem zakonu govorimo in na splošno govorimo, lastnina obrtnikov, ne obrtne zbornice kot takšne, obrtnikov, in oni se morajo odločiti, kaj bodo naredili s to lastnino. In ko mi govorimo o povezovanju, o obveznem članstvu ali neobveznem članstvu, ko pa ni več nikogar, ki bi stopil tebi v bran kot obrtniku ali državljanu ali državljanki, potem zaman vpiješ. Kako se bodo naši gradbinci povezovali, kdo bo gradbince, obrtnike povezoval vizavi tujcem, ki danes obvladujejo našo gradbeno sceno? Kako se bodo med seboj povezovali podizvajalci, ki so danes v izjemno težki situaciji in težko nastopajo proti tistemu, ki je posel dobil in potem domače podizvajalce spravlja v obupen položaj? Zato je moje vprašanje, kaj želimo s to spremembo obrtnega zakona, katere spremembe, kakšen namen bomo dosegli. Ali imamo analizo? Ali imamo vizijo kaj bomo s tem naredili? Ali bomo izboljšali položaj obrtnikom? Ali bo zato več delovnih mest? Ali bomo zato lažje odpirali delovna mesta? Jaz se strinjam z deregulacijo, ampak, oprostite, na nek način je vendarle treba zagotoviti tudi strokovno usposobljenost in preverjanje inšpekcijskih služb, da bodo obrtniki usposobljeni. Dobili smo nekaj pisem, pa jih ne bom povedal, ni treba, ker smo jih pravzaprav vsi dobili. Ali bodo obrtniki, tisti, ki opravljajo obrtniška dela, oprostite, niso vsi obrtniki, ki opravljajo obrtniška dela, seveda pa podobna dela, ali so strokovno usposobljeni, da se bo to dogajalo? Sam naj povem, da imam pozitivne izkušnje z Obrtno zbornico, da smo z njimi odlično sodelovali na lokalnem nivoju in da smo se zelo dobro pogovarjali o tem, kaj naj naredimo za obrtnike na lokalnem nivoju. Mislim, da je obvezno članstvo potrebno, da bo imela Vlada oziroma država kompetentnega sogovornika, sicer bomo naredili tako kot je tam, kjer jih imamo veliko, a ni se možno zmeniti. Razdeli pa vladaj, to je bistvo. Potem mora biti stabilna zakonodaja, ki se ne bo spreminjala, odpravimo administrativne ovire, omogočimo hitro zaposlovanje, zmanjšajmo davke, ne povečajmo, če mislimo, da bomo s tem lahko zaposlovali. Če kje lahko zaposlujemo, lahko zaposlujemo pri obrtnikih, ki so najbolj fleksibilni in bi lahko najlažje zaposlovali. In poglejte, pomembno je, ali imamo delo. Obrtniki dela ne bodo imeli, če ne bomo začeli s kašnimi velikimi investicijami. To je pravzaprav potrebno. Jaz mislim, da kljub referendumu, naj spomnim, da en del tega parlamenta in še koga drugega, vlada na primer, ostro nasprotuje temu, da smo rekli, da bi z referendumom odločili o tem, ali je slovenski državni holding prava rešitev, torej misli, da referendum ni potreben, vizavi temu, da je ta referendum, ki je bil speljan tako tako skozi obrtnike, potreben. Se pravi, da so dvojna merila in jaz mislim, da ta zakon kot takšen ni dober. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Katarina Hočevar, izvolite. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Lepo pozdravljam predstavnike ministrstva! Obrtna zbornica je bila ob svoji ustanovitvi za takratni čas vsekakor velika pridobitev. Danes pa je prevečkrat sama sebi namen in predvsem strošek za večino svojih članov. Zato bom v prvem branju novelo zakona podprla in mislim, da ima tudi novo vodstvo zbornice še dovolj časa in priložnosti, da v tem rednem postopku da pobude in predloge za izboljšanje teksta. Sama jo bom podprla zato, ker sem prepričana, da ta novela poenostavlja poslovno okolje, daje večje možnosti za zaposlovanje in iskanje dela in omogoča večjo konkurenčnost slovenskih obrtnikov. Veste, da smo v Državljanski listi že v času volilne kampanje najbolj glasno zagovarjali odpravo obveznega članstva. V koalicijskih pogajanjih smo se potem s koalicijskimi partnerji dogovorili za izvedbo referendumov v teh zbornicah. In obrtniki so svoje povedali. Dali smo jim besedo in spoštujmo njihovo voljo. Mogoče udeležba res ni bila največja, ampak, veste, veliko obrtnikov mi je reklo, nimamo se časa s tem ukvarjati, ker moramo delati. Organiziranost in reprezentativnost njihovih zbornic naj bo v njihovih rokah - naj oni povedo, kako se bodo zastopali - ne pa v naših rokah oziroma v rokah politike. Zbornica naj sama s svojim poslovanjem in svojimi uslugami dela tako, da bo privlačna za slovenske obrtnike in potem tudi prostovoljno članstvo ne bo problem, ker bodo imeli dovolj članov. Milijon evrov je približno vsota, ki jo je Obrtna zbornica zbrala na račun obveznega članstva. Pogovarjala sem se z veliko obrtniki. Eden izmed njih mi je na mail napisal: "Ob ustanovitvi podjetja in ko sem postal njihov član, so mi dali tri napačne informacije. Kar imam od njih, je njihov časopis. Podatke, ki so v njem, lahko preberem na 104 DZ/VI/3. seja internetu. In kaj me briga, če so v Mariboru gostili nekega gosta iz tujine in v Pomurju dali 100 tisoč evrov v humanitarne namene. Tistega, kar jaz rabim za posel, v tem časopisu ne dobim." Drugi obrtnik mi je danes zjutraj rekel: "400 evrov na letni ravni dam zbornici, ampak vse, kar sem imel od njih, je bil en izlet v Nemčijo na sejem, ki sem ga plačal po polovični ceni. Plačal sem jim nacionalno poklicno kvalifikacijo in vsa izobraževanja moramo obrtniki dodatno plačevati." Zato sama s temi določbami, ki ukinjajo obvezno članstvo, res nimam težav. Cilj Obrtnega zakona je tudi manj vstopnih pogojev za opravljanje obrtnih dejavnosti. Tudi tu se v Državljanski listi ves čas zavzemamo za deregulacijo teh dejavnosti. V Sloveniji imamo preveč reguliranih poklicev, visoko nad povprečjem Evropske unije, in trdimo, da gre ravno za to pri tem Obrtnem zakonu za ukrep, ki bo spodbudil večjo konkurenčnost. In opozarjamo, da je bil ravno podoben ukrep za sprostitev tržnega in zaposlovalnega potenciala eden ključnih ukrepov tudi premiera Montija v Italiji. "Prejšnje vodstvo zbornice je povzročilo nekaj problemov," je dejal spoštovani poslanec Han. Sama slovenskim obrtnikom res ne želim delati problemov, ker se zavedam, da so pomemben segment naše družbe. In ravno zato bom novelo Obrtnega zakona podprla. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Stanko Stepišnik, izvolite. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav predstavnikom Vlade! Spoštovane poslanke in poslanci! Poslanstvo Obrtne zbornice je, da prenaša koristi na obrtnike in zastopa interese obrtnikov. Obrtna zbornica mora biti zaželena s strani države in obrtnikov. Za državo morajo biti interesi zbornice pred interesi posameznikov. Država mora imeti interes, da so interesne skupine, kot so obrtniki, organizirane v obliko združenja, ki je koristno tako za državo kot za obrtnike. Država mora prepoznati pomembnost in koristnost zbornice. Mora poznati, katere so naloge zbornice in kaj bi še morala država prenesti kot naloge na zbornico. To so naloge na področju poklicne kvalifikacije, okoljevarstva, varnosti, usposabljanja, predpisov, regulativ, zbiranje podatkov, analize, izdelave strategij, prenos novih znanj, inovacij preko organiziranega usposabljanja, zastopanje na tujih trgih, vodenje registrov in evidenc. Prenos pooblastil in suverenosti na zbornico je najbolj optimalen, gospodaren in učinkovit proces ter prispevek k varčevanju. Država potrebuje močne zbornice, ker potrebuje močno obrt. Interesna skupina - obrtniki šteje preko 120 tisoč zaposlenih. Organizirana je v 62 obrtno-podjetniških zbornicah in ene krovne obrtno- podjetniške zbornice. Zato si ta interesna skupina zasluži zaželen zakon, ki bo omogočal, da je zbornica partner in prenositelj koristi obrtnikom in partner pri upravljanju države. S prenosom nalog z države na obrtno zbornico se morajo prenesti tudi obveznosti financiranja z države na zbornico. Zbornica naj po mojem mnenju temelji na prostovoljnem članstvu, vendar na reguliranem procesu vodenja evidenc vseh obrtnih dejavnosti. Navsezadnje mora obrtni zakon nuditi takšno poslovno podjetniško okolje, da se bodo mladi lažje in z večjim interesom odločali za podjetniško pot. Če je leta 2008 podjetniško pot začelo 6,4 % prebivalstva, dve leti pozneje, to je leta 2010, 4,65 %, lani pa le 3,65 % prebivalstva. Vzrok je tveganje v nepredvidljivem okolju in zakonodaji, ki ni zaželena in ne spodbuja ter motivira k podjetništvu. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Sedaj bi bil sicer na vrsti gospod Kavtičnik, pa ga ne vidim tukaj. Je pa napovedanih nekaj sprememb. Naslednji bo gospod Mirko Brulc in potem gospod Jani Moderndorfer. MIRKO BRULC (PS SD): Lepo pozdravljeni! Razprava o vlogi obrti in malih podjetij v naši državi je nujno potrebna, ker če nam še to umre, potem pravzaprav nimamo gospodarstva. Zato razmišljam sicer drugače kot nekateri o obveznem članstvu ali neobveznem. Če bi naše ljudi vprašali na referendumu, ali je državni zbor potreben ali ne, bi seveda dobili odgovor, da nismo potrebni. Omenil bi samo en segment nalog obrtne zbornice. V prejšnjem mandatu sem bil v odboru za gospodarstvo in vem, kolikokrat smo se s predstavniki obrtne zbornice pogovarjali in dogovarjali o rešitvah, ki so bile za obrtnike boljše kot sicer. Sogovornik Vlade je bila Obrtna zbornica. Čim slabša je Obrtna zbornica, tem lažje Vlada dela po svojem videnju. Omenil bom primer Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, ko je Jankovic ustanovil še Združenje mestnih občin Slovenije, imamo tri asociacije in Vlada ima tri sogovornike, problemi so pa povsem enaki. Na mnogih področjih je to, da jih razpršiš, zmanjšaš reprezentativnost, v korist tistim, ki vladajo. Nemoč, slaba pripravljenost, nimajo takega zaledja, kot bi ga sicer lahko imeli, kar pomeni, da lahko dela tisti, ki je na oblasti, z njimi kakorkoli že hoče. Res je, rečejo obrtniki, nimam se časa ukvarjati s temi stvarmi, moram delati. To je res, ampak zato se bo namesto njega nekdo drug ukvarjal z zadevami, ki so nujno potrebne. Vlada, Državni zbor, naši odbori rabijo sogovornike. In s tem se mora nekdo ukvarjati. Meni je žal, da je Obrtna zbornica v preteklosti s temi plačami, odpravninami, zaplavala v eno katastrofo, kar se ugleda tiče, ampak imeli so svoje organe in lahko bi to počistili veliko prej. 105 DZ/VI/3. seja Poglejte, povezovanje in združevanje pomeni moč, pomeni reprezentativnost, ki pa je pomembna. Ko bo prišel na pogovore predsednik Obrtne zbornice in bo rekel, za sabo imam 3 tisoč obrtnikov, ki plačujejo članarino, je razlika, kot če bi prišel in rekel, za sabo imam, ne vem, 100 tisoč obrtnikov. In če kdo ne more plačati tistih 10 ali 15 evrov, tudi taki so, in že zdaj so bili mehanizmi znotraj Obrtne zbornice, da so jih oprostili članarine. In to je prava pot. Tako da besede Horvata, da ne more plačati, zakaj bi plačeval in podobno. Je potrebno. Mislim, da je treba te stvari malo umiriti in omogočiti sedaj novemu organu Obrtno-podjetniške zbornice, da se organizira, da pregleda stvari in da potem pride do dogovorov, tudi tu v Državnem zboru. Moram povedati, da tisti, ki ne bo plačeval članarine, ali bo deležen bonitet ali pa dobrobiti tistih zadev, ki se jih bomo dogovorili s tistimi, ki plačujejo članarino. Seveda bo, seveda bo. In ni problem časopis Obrtne zbornice, ampak je problem to, kaj se bo ta Obrtna zbornica na Odboru za gospodarstvu tu v Državnem zboru z nami dogovorila, uskladila tudi s predstavniki Vlade, da bi ti obrtniki res delali v boljših pogojih, kot delajo danes. To je skupen interes in tukaj jih moramo podpreti. In res je, da ne glede na to, ali plača članarino ali ne, te dobrobiti bodo deležni vsi obrtniki in obrtnice. Jaz želim, da bi v drugem branju z amandmaji popravili nekatere zadeve, če ne, bom zelo težko podprl predlog tega zakona. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Jani Moderndorfer se nam ni pridružil, ne vidim niti mag. Vogrina, ki bi bil naslednji na vrsti, potem je nekaj odpovedi in nekaj zamenjav. Namesto Matevža Frangeža bo zdaj na vrsti mag. Dejan Židan, potem mag. Matej Tonin in potem mag. Borut Ambrožič. Izvolite. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana predstavnika Vlade, lep pozdrav! Organiziranost obrtne zbornice ni sama sebi namen, organizirana je zato, da lahko navzven obrtniki enotno zastopajo svoje interese do države pa do nekaterih drugih asociacij, navznoter pa zato, da delajo bolj uspešno, organizirano, da imajo več informacij in med drugim tudi da razvijajo svoje kompetence. Način, kako naj bodo organizirani, je prav, da je v pristojnosti obrtnic in obrtnikov, saj potem bodo tudi najlažje delali. Zato sem osebno pričakoval podobno kot poslanska skupina, to smo tudi včeraj predlagali, da novo vodstvo, ki je verjetno legitimno, mi mu moram priznati, da je legitimno, saj je bilo sedaj izvoljeno, da bo imelo pravico sodelovati pri pripravi takšnega zakona, da bodo obrtniki in obrtnice delovali bolj uspešno. To na žalost jim v tem trenutku ni omogočeno. Država vsiljuje obrtnikom novi položaj, ne spreminja samo, če pogledate zakon, ali je članstvo obvezno ali neobvezno, kar je bilo predmet referenduma, v tem zakonu se bistveno spreminja pomen obrtništva v Sloveniji. Dejansko izrazito se zreducira obrtništvo, jaz mislim, da na ta način, kakor je sedaj zakon napisan, bo narejena velika škoda in na vas, spoštovani predstavnik Vlade, zlasti pa poslanke in poslanci koalicije apeliram, da daste novemu vodstvu obrtne zbornice možnost in z njim tudi uskladite takšen zakon, da bo obrti v Sloveniji v korist in v tem primeru imate tudi mojo podporo, če pa tega ne boste storili, je pa nimate. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Tonina ne vidim tukaj. Izvolite, mag. Ambrožič, na vrsti ste. MAG. BORUT AMBROŽIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča. Obrtni zakon iz leta 1994 predstavlja temelj današnjega obrtnozborničnega sistema. Obvezno članstvo, ki je že takrat bilo postavljeno na te temelje, je bilo ugotovljeno kot ustavno dopustno in je obvezno za subjekte, ki opravljajo obrtno dejavnost, obrti podobne dejavnosti in dejavnost domače in umetne obrti. Kot rečeno, ni v nasprotju s pravico do svobodnega združevanja, ki ga določa 42. člen Ustave Republike Slovenije, niti v nasprotju s svobodo gospodarske pobude, ki ga določa 74. člen Ustave, . Danes je že bilo povedano, da bi predstavljal idealno rešitev usklajen dogovor med predlagateljem, torej Vlado, državo in pa Obrtno zbornico, zato tudi sam predlagam umik predloga obrtnega zakona z današnjega zasedanja. V nadaljevanju bi želel povedati, da ima obrt na Slovenskem že dolgo zgodovinsko tradicijo z začetkom cehovih organizacij kot posebnih združenj rokodelcev v mestih in trgih, s katerimi se srečamo, kar je razvidno iz zgodovinskih zapisov že v 12. stoletju. Avtorica Tome Marija v letu 1998 v enem izmed člankov celo zapisuje, da je obrt neločljivo povezana s človeško kulturo in civilizacijo in predstavlja nosilni sestavni del kulturnega in civilizacijskega razcveta človeštva na zemlji in jo lahko brez pretiravanja označimo kot enega najobsežnejših področij človeške dejavnosti v boju za svoj obstoj. Zgodovina interesnega združenja obrtnikov in podjetnikov na Slovenskem kaže na dejstvo, da je država od nekdaj z zakonodajo bistveno posegala v sestavo članstva ter samo organizacijo obrtnikov, zato tudi sam smatram, da je z novim vodstvom Obrtniške zbornice Slovenije nastal novi element v fazi dogovora pri sprejemanju novele tega zakona. Moja podpora bo šla v smeri, da je treba tudi temu novemu deležniku dati priložnost, da s svojimi predlogi vpliva na 106 DZ/VI/3. seja nastanek zakonodaje, ki se nanaša predvsem na njega. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Spet bom sedaj napovedala naslednje tri, ker je ogromno sprememb. Namesto Mihaela Prevca bo sedaj na vrsti Janez Ribič. Potem bi bil gospod Veber, če bo prišel, in nato gospod Gašpar Mišič. Izvolite, gospod Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je 25. 4. 2012 organizirala posvetovalni referendum o obliki članstva na ravni obrtnopodjetniškega sistema, na katerem je 69,3 % volilnih udeležencev glasovalo za prostovoljno obliko članstva. Ta rezultat je med vodilnimi razlogi za spremembo obrtnega zakona pri določbah, ki se nanašajo na obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Zakaj bi morali obrtniki nekaj obvezno plačevati, če niso zadovoljni oziroma nimajo nekih ugodnosti, prednosti oziroma jim zbornica ne daje rezultata? Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije letno pridobi približno od 6 do 7 milijonov evrov iz članarine. S tem denarjem bi se dalo znatno pomagati obrtnikom, pa se očitno ne. Tako so obrtniki povedali na tem posvetovalnem referendumu. Nekaj razlogov za predlagane spremembe obrtnega zakona, ki so bili s prejšnjim vodstvom zbornice tudi dogovorjeni. Zakaj Obrtno- podjetniška zbornica Slovenije ohranja status pravne osebe javnega prava? Zaradi posebne ureditve Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije z ohranitvijo pravne osebe javnega prava ni treba opraviti delitve premoženja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in območnih obrtno-podjetniških zbornic, kar bi v primeru spremembe pravne osebe v zasebno osebo morali predvideti v predlogu zakona. Z ohranitvijo pravne osebe javnega prava ni treba določati reprezentativnosti zbornice, saj Obrtniško-podjetniška zbornica Slovenije ostaja reprezentativni predstavnik obrti po samem zakonu. Z ohranitvijo pravne osebe javnega prava je možna podelitev javnega pooblastila z zakonom brez javnega razpisa. Obstaja precedenčni primer ohranitve pravne osebe javnega prava in prostovoljnega članstva. Takšen status ima Socialna zbornica Slovenije, ki je podprta z odločbo Ustavnega sodišča. Kako bo z izvajanji javnih pooblastil, ki jih ima Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, se sprašujemo. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije bo še naprej izvajala večino od sedaj podeljenih javnih pooblastil. V primeru, da se ugotovijo nepravilnosti pri delu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, se ji lahko javno pooblastilo odvzame samo s spremembo zakona. Predlog zakona predvideva še dodatna javna pooblastila v zvezi s čezmejnim, stalnim in občasnim opravljanjem obrtnih dejavnosti, prijavo in priznavanje poklicne kvalifikacije ter izdajo evropskih potrdil o zakonitem opravljanju obrtnih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Kako bo s poklicnim izobraževanjem, se sprašujemo. Se bo izvajalo še naprej v skladu z določbami obrtnega zakona, ker se vse naloge, povezane z izobraževanjem, ne bodo mogle financirati iz nadomestila uporabnikov za opravljene storitve, se bodo delno financirale iz proračunskih sredstev, predvideno za leto 2013 oziroma leto 2014. Proračunska sredstva se zagotovijo na podlagi programa izvajanja javnega pooblastila na področju poklicnega izobraževanja. Kako se bo financirala Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, se bojimo, če ne bo obveznega članstva. Seveda iz prostovoljne članarine, iz posebnih namenskih sredstev, ki jih člani zagotavljajo na interesni podlagi, iz nadomestila za zaračunavanje storitev pri izvajanju javnih pooblastil, tudi izdaje EU-potrdil o zakonitem opravljanju dejavnosti v Republiki Sloveniji za postopek preverjanja poklicnih kvalifikacij za izdajo obrtnega dovoljenja. Tudi izplačila za opravljanje storitev, na primer mojstrski izpit in tako naprej, iz sredstev državnega proračuna za poklicno izobraževanje in tudi naloge, povezane z začasnim vpisom v obrtni register, v primeru čezmejnega občasnega opravljanja obrtnih dejavnosti, opravljanje katerih ne pomeni tveganja za javno zdravje in varnost. Za slednje je v trenutnem predlogu predvideno, da lahko Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije določi nadomestilo v soglasju z Vlado Republike Slovenije. Sprašujemo se tudi, kako se bo ali se bo delilo premoženje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ostaja pravna oseba javnega prava in se zato premoženje po predlogu zakona ne sme deliti članom. Vsaka delitev premoženja med člane je nična. Premoženje se bo uporabljalo za uresničevanje namena in ciljev ustanovitve Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Premoženje se uporablja tudi za izvajanje nalog po javnem pooblastilu. Zanimivo je tudi slišati od obrtnikov, da so prvič bili na zbornici, ko so šli na posvetovalni referendum. Te izjave nam tudi povedo, da se je treba zamisliti. Še bi lahko našteval razloge, ampak predlog zakona je šele v prvem branju in ga bom tudi podprl za nadaljnjo obravnavo. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Gašpar Gašpar Mišič. Za njim mag. Lejla Hercegovac in nato Rihard Braniselj. GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani! Jaz ne vem, zakaj imam občutek, ko se danes pogovarjamo o obrtnem zakonu, da delamo nek razkol, razcepitev obrtne zbornice. In tako je tudi usmerjen ta zakon. Ko so se obrtnice in obrtniki oziroma ko smo se obrtniki 107 DZ/VI/3. seja na referendumu izjasnili za drugačno obliko članstva, se pravi, proti obveznemu članstvu, se nismo odločili za razkroj ali razgradnjo obrtne zbornice in takšnega sistema, ki je v svoji osnovi zelo dober. To, da sedaj delimo, da bomo imeli zbornico, ki bo formalnopravno regularna, takšna, kot je bila ta, brez obveznega članstva, in neko drugo zbornico, ki bo prostovoljna, ali pa celo več zbornic. Slišali smo, da novela zakona prinaša raznorazne novitete. Da si želimo močne zbornice ali pa več manjših zbornic, to ne drži oziroma ni pravilno. Zakaj ne? Zato, ker če želimo več manjših, to zagotovo ne bo stabilna zbornica. Zadnjič smo na Odboru za gospodarstvo slišali, ko smo se pogovarjali o problematiki slovenskega gradbeništva, da slovensko gospodarstvo ni stabilno oziroma tudi sistem upravljanja in vodenja ni stabilen, ker je očitno nekomu v interesu, da se vse skupaj razformira, deformira in da potem obvlada slovensko gospodarstvo nekdo tretji. Žal se to vedno bolj kaže. Če pogledate današnje časopise, kdo prihaja in kako tujci prihajajo delat v Slovenijo, ker naše konkretno panožno gospodarstvo, gradbeništvo in s tem povezani podizvajalci, ki so številni obrtniki in obrtnice, izgubljajo na pomenu. Dosedanji sistem vodenja Obrtne zbornice zagotovo ni bil najboljši, vendar to ne pomeni, da moramo zdaj s tem zakonom dogovoriti ali sprejeti takšne spremembe, ki bodo negativno vplivale na dosedanji sistem, ki je dobro funkcioniral. Osebno zagovarjam eno samo zbornico, pa naj bo ta na prostovoljni osnovi in naj dela tako, kot pač je delala dosedanja zbornica, na osnovi obveznega članstva, in s tem bi zadevo dodelali. Problem je, da imamo v parlamentarni proceduri zakon, ki mu nasprotuje sama Obrtna zbornica, Gospodarska zbornica in še mnogi drugi. Zato predlog, ki včeraj ni bil sprejet, da bi zakon umaknili iz parlamentarne procedure, da bi se vrnili nazaj na izhodišče, da se naj prej pogovorijo tisti, ki so najbolj pristojni za tovrstni zakon, in bi ga potem vložili v parlamentarno proceduro. Ne vem, kdo ima interes, da se sprejme zakon mimo volje obrtnic in obrtnikov, mimo volje tistih, ki jih ta zakon dobesedno najbolj zadeva. Ne vem, kdo ima tak interes. In zagotovo ne morem podpreti zakona, ki ni usklajen, ki mu nasprotujeta v celoti tako rekoč Obrtna zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije. Zato bi pričakoval od koalicijskih strank, da se temu primerno podredijo. In če bo zakon šel naprej v drugo branje, če bo sprejet v prvem branju, da upoštevate v čim večji možni meri predloge in pobude vseh zainteresiranih subjektov. Upam, da nam bo to tudi uspelo. Mislim, da to potrebujemo, ker posegamo v osnovno celico slovenskega razvojnega potenciala, to pa je slovenski obrtnik oziroma obrtnica, in da ne bomo tu naredili napake, napak, ki so jih delali tisti, ki so bili preveč pohlepni znotraj tega sistema, ker je očitno ta sistem predolgo časa trajal in se je v tem sistemu zaredilo tudi nekaj gnilega. In to, kar je bilo gnilo, je zdaj očiščeno. Upam, da ne bomo nadaljevali s to gnilobo še naprej in da ne bomo zaradi te gnilobe, ki smo jo odpravili pred kratkim znotraj obrtnega sistema, kaznovali tudi tistih, ki obrtne zbornice potrebujejo. Potrebujejo stabilno obrtno zbornico, ki bo ščitila in zagovarjala pravice vseh obrtnic in obrtnikov. To pa lahko dosežemo samo, če imamo resnično eno stabilno organizacijo, ne pa več majhnih, ki se bodo navkljub majhnosti Slovenije v tem prostoru in tudi v evropskem prostoru izgubile. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Lejla Hercegovac ima besedo, za njo gospod Rihard Braniselj. MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Spoštovani predsedujoči, predstavniki vlade, poslanke in poslanci! Položaj vseh zbornic naj se uredi enotno, ne da nekatere ohranjajo obvezno članstvo, druge pa so na prostovoljnem članstvu. Pomembni članici Evropske unije, Avstrija in Nemčija, sta ohranili sistem obveznega zborničnega združevanja, ker sta na podlagi tehtanja različnih argumentov ugotovili, da je tako najboljše. Nemški predsednik zbornice za Bavarsko gospod Traublinger je dejal, da je dve leti nazaj tudi pri njih tekla debata za prostovoljno članstvo, ampak so potem vsi skupaj z vlado ugotovili, da je obvezno članstvo najboljša rešitev za poslovne subjekte, ki se vanjo združujejo, hkrati pa je tak način združevanja poslovnih subjektov vedno tudi v interesu države. Ali bomo šli po poti Avstrije in Nemčije ali po poti Madžarske, ki si že leta prizadeva, da bi bilo ponovno uvedeno obvezno zbornično združevanje, saj ugotavlja, da lahko le stanovsko močna organizacija učinkovito vpliva na razvoj podjetništva in njegov izhod iz krize. Obrtno-podjetniška zbornica že ves čas svojega obstoja obrtnike izobražuje na področju poslovnih, davčno-finančnih in strokovnih znanj, prenaša dobre prakse iz tujine v slovensko obrt in skrbi za vsestranski razvoj podjetniške stroke iz standardov kvalitete in kulture poslovanja. Vlada od zbornic dobiva signale, kaj je treba na področju zagotavljanja dobrih pogojev poslovanja še urediti s predlogi sistemskih rešitev, ki temeljijo na zgledih dobre prakse iz tujine. Če ne bo več obveznega zborničnega združevanja, bo morala država prisluhniti najmanjšemu posameznemu podjetju, ki bo pred njenimi vrati. Ali bo minister za finance v bodoče osebno sprejel in poslušal vsakega posameznika iz cvetličarne ali kakšne druge obrti? To bo pa res velik problem. Ali si bodo te osebe sposobne same zagotoviti pravno pomoč za odpravo posameznih sistemskih zakonskih ovir, ki jim onemogočajo rast in postati konkurenčen? To danes dela Obrtniško-podjetniška zbornica. Kot rečeno, je koncept prostovoljnega članstva konceptualno zgrešen. 108 DZ/VI/3. seja Ker imajo primerjalne države obvezno zbornično članstvo, bi vladi že to dejstvo moralo povedati, da je ideja o prostovoljnem zborničnem združevanju v teh časih še posebej zgrešena. Res je, pri Obrtno-podjetniški zbornici je bil izveden referendum, vendar na pobudo nekaterih politikov, ki jim je bilo v interesu, da se stanovska moč obrti oslabi, saj se posameznikom lažje vsiljujejo neprimerne zakonske rešitve kot pa strokovno močni in stanovsko povezani skupini. Očitno je cilj nekaterih lobijev, da s svojo nepremišljenostjo rušijo konkurenčno in regenerativno sposobnost slovenskega gospodarstva. Vsekakor je dobra varianta prehodno obdobje vsaj tri leta do izhoda iz krize. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Rihard Braniselj. Potem gospod Branko Ficko. RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala, predsednik. Moj poudarek in moja razprava bi šla v smeri problematike regulacije poklicev. Republika Slovenija ima v primerjavi s povprečjem Evropske unije trikrat več poklicev, ki so administrativno regulirani, kot pa je to v Evropski uniji. Kaj to pomeni? To pomeni tog trg dela, to pomeni, da imajo tisti, ki ne izpolnjujejo pogojev za regulirane poklice, onemogočen dostop do trga dela na tem področju. To ovira gospodarsko rast, to ovira pretok in fluktuacijo. To je ena takšna anomalija, ki jo je treba popraviti, in zakon tudi takšne nastavke prinaša. Zakaj regulacija? Regulacija je seveda smiselna v določenih poklicih kjer se zasleduje nacionalni javni interes, in sicer na področju varovanja zdravja ljudi, premoženja, okolja in drugih javnih dobrin. Ključno pri tem je, da je treba na novo definirati, za katere poklice je še potrebna regulacija, da jo ohranimo, in kje je nujno potrebno, da jo odpravimo. Sedaj v tej debati je velika priložnost, da to anomalijo odpravimo in pravzaprav sprostimo to regulativo do te mere, da bo prijazna in da bo poklic reguliran tam in tisti, kjer je to v javnem interesu, ker sicer to predstavlja eno samo administrativno oviro. Zdaj je priložnost, da jo odpravimo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Branko Ficko, izvolite. BRANKO FICKO (PS PS): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem! Jaz sicer nimam predsodkov s prostovoljnim članstvom, ker s prostovoljnim članstvom se je v bistvu cela zgodba obrtnikov začela leta 1969 v tisti drugi državi, o kateri je sicer kolega Horvat govoril, da ima probleme in da so bili takrat obrtniki zapostavljeni. Nasprotno, nekatere generacije obrtnikov, ki so dale skozi in tisto prejšnjo državo in tole, pravijo, da je bilo takrat več reda, discipline, predvsem pravočasnega plačila in spoštovanja. Tistega leta 1969 je nastala organizacija slovenske obrti pod prostovoljnim članstvom, konec 70. let je nastalo 62 občinskih združenj in komaj leta 1979 je nastalo obvezno članstvo - takrat še pod Gospodarsko zbornico. Ampak pustimo to. To, kar se je zgodilo po spomladanskem referendumu glede prostovoljnega članstva, sedaj izgleda kot borba za zapuščino med interesnimi sferami. In to ni dobro, in to ni v interesu obrtnikov. Če pogledamo nevarnosti, ki se nam lahko zgodijo, je izstop članov, je odpuščanje zaposlenih, nezadostna finančna sredstva za opravljanje nalog po javnem pooblastilu. Pogajalska moč mikro in malih podjetij ne bo toliko izrazita in država bo izgubila sogovornika na strani malega gospodarstva. Zato bi po mojem mnenju morali imeti zakon, primerljiv s sosednjimi državami, kot sta Nemčija in Avstrija, saj delujemo na tem istem prostoru, predvsem tudi z vidika opravljanja storitev obrtnikov iz teh bližnjih držav. Da se uvajajo evropska potrdila, je dobro, odprto pa ostaja, kar se šteje za obrtno dejavnost. Predlog sicer govori o vzpostavitvi dveh skupin obrtnih dejavnosti, vezano na potrebo po ustrezni poklicni usposobljenosti, vlada pa naj bi z uredbo določila vse obrtne dejavnosti. Ne vidim nobenega razloga, da se ta uredba s seznamom dejavnosti ne bi vključila že v fazi obravnave zakona. Še glede premoženja. To se sedaj predpisuje z zakonom. Ne vem, če je to do obrtnikov pošteno, predvsem tistih, ki so začeli že leta 1969 in prišli do tega premoženja na svojem teritoriju, zato bi bilo prav, da se o tem sami odločijo. Gospodje z ministrstva, za vas vprašanje, zakaj nismo že pred to prvo obravnavo vse odprte sporne točke uskladili na nivoju Obrtne zbornice in tudi Gospodarske zbornice.. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Franc Jurša, potem gospod Matevž Frangež. Gospoda Jurše ni. Gospod Frangež, za njim gospod Roman Žveglič. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Jaz naj izhodiščno povem, da obžalujem, da včeraj koalicija ni pritrdila predlogu Matjaža Hana kot predsednika Odbora za gospodarstvo, da bi si vzeli nekaj dodatnega časa, da nekatere razlike, ki obstajajo med novim vodstvom Obrtno-podjetniške zbornice in predlagateljem, torej Ministrstvom za gospodarstvo, dodatno uskladimo. Zdi se mi izjemno pomembno, da pri poseganju države v te družbene podsisteme ravnamo zelo premišljeno. Tisto, kar mene moti že ves čas, vse od tedaj, ko je prva vlada Janeza Janše z razbitjem Gospodarske zbornice Slovenije odprla zgodbo o zbornicah, je to, da imamo na tem področju vzpostavljen sedaj že skoraj nepregleden režim različnih zbornic. In jaz trdim, da naj ta režim velja enako za vse. Jaz mislim, da bi moral biti naš skupen prvi korak nov sistemski zakon o zbornicah, ki bi enako 109 DZ/VI/3. seja uredil položaj vseh zbornic. Zakaj? Izhodišče že takratne vlade Janeza Janše je bilo, da bomo pravzaprav z odprtjem polja in možnostjo prostovoljnega članstva omogočili tudi na nek način konkurenco in pluralnost med različnimi oblikami organiziranosti gospodarstva. Tako razumem tudi ta zakon kot prvi korak k odpiranju in večji pluralnosti polja obrti in podjetništva. Ne glede na to, pa ne smemo pozabiti, da je zbornica pravzaprav ena institucija, znotraj katere se mora zagotavljati demokratičnost in pluralnost interesov. Zato imajo zbornice neposredne volitve. In sprašujem se, komu pravzaprav koristi ta entropija tega sistema organiziranosti gospodarstva. Tako razumem tudi ta zakon, kot prvi korak k odpiranju in večji pluralnosti polja obrti in podjetništva. Ne glede na to pa ne smemo pozabiti, da je zbornica pravzaprav ena institucija znotraj katere se mora zagotavljati demokratičnost in pluralnost interesov. Zato imajo zbornice neposredne volitve. In sprašujem se, komu pravzaprav koristi ta entropija tega sistema organiziranosti, ker smo pravzaprav prišli, upam si trditi, do razbitja nekoč sicer monolitnih, a dobro organiziranih in močnih zastopnic določenih interesov v družbi. Do njih smo lahko tudi kritični. To pa ne spremeni dejstva, da si vsaj osebno želim, ko se radi sklicujemo na Avstrijo, ko radi povemo, da v Avstriji ni krize, ko radi povemo, kako dobro v Avstriji funkcionira socialni dialog, pri tem pogosto pozabljamo, da je avstrijsko socialno partnerstvo močno, učinkovito in uspešno ravno zaradi učinkovitega, dobro organiziranega in na dolgoletni tradiciji utemeljenega zborničnega organiziranja. Veste, glede na to, da je predlagatelj tega zakona tudi predsednik Slovenske ljudske stranke, ki ima tradicionalno močno politično podlago na podeželju, res predlagam, da imamo enake vatle za vse. In jaz pričakujem kot naslednji korak od ministra iste stranke, da bo predlagal tudi zakon o kmetijsko-gospodarski zbornici, da bomo torej končno uveljavili enaka pravila za vse oblike zborničnega organiziranja. Če nekje onemogočamo monopol, je nedopustno, da ga drugje pravzaprav omogočamo. Jaz mislim, da ta zakon odpira kar nekaj nevarnosti. Jaz spoštujem legitimno pravico obrtnikov, da so se na referendumu odločili tako, kot so se odločili, pri čemer pa se bojim, da je naša kolektivna kultura v tolikšni meri omajana, da bomo pravzaprav na koncu tega procesa prišli do bistveno šibkejšega sogovornika države v zagotavljanju in zastopanju legitimnih pravic in interesov obrti in podjetništva. Malo podjetništvo je za to državo izjemno pomembno. Največji potencial rasti si lahko obetamo prav v teh poljih gospodarstva. Zdi se mi pomembno, da smo na ta proces pripravljeni. Tudi z vidika dosedanjih razprav kolegov in kolegic se kaže, da mnogi smatramo, da je vprašanje premoženja Obrtno-podjetniške zbornice eno od občutljivih vprašanj. Tukaj moramo podati jasno in ultimativno zahtevo. Premoženje, ki so ga skozi desetletja lastnega odrekanja, denimo, ustvarjali obrtniki v Mariboru, mora biti urejeno skozi en transparenten sistem, da tukaj ne pride do tranzicije, ki bo s pridom razgrabila to premoženje in ga uporabila za stranpoti še ene od tranzicijskih zgodb. Na to mora biti Državni zbor pozoren. Če mene vprašate, ta zakon ne daje odgovora na dileme, ki se pri tem vprašanju odpirajo. Tudi zato smatram, da v času, ko je tudi Obrtno-podjetniška zbornica sredi svoje kadrovske tranzicije, ko je prišlo do novega vodstva, da se vlada Republike Slovenije in zbornica resnično usedeta in v postopku nadaljnjega zakonodajnega postopka uskladita o odprtih vprašanjih. To bo neprecenljivo za nadaljnji potek stvari. Ko govorim o tej šibki kolektivni zavesti, se mi zdi izjemno pomembno, seveda vsak majhen podjetnik teži k temu, da se njegova individualna obremenitev zmanjša, ampak bojim pa se, da bomo prav zaradi dodatne entropije znotraj tega sistema pravzaprav s tem zakonom prispevali k temu, da se bo organiziranost poslabšala, da se bo kolektivna zavest podjetništva zmanjševala in da bo posledično to podjetništvo in ta obrt imela v državi pravzaprav bistveno močnejšega, bolje organiziranega sogovornika, kot bodo obrtniki in podjetniki sami. Jaz temu zakonu zato nisem naklonjen, dajmo mu dodatno priložnost za uskladitev. Izkušnja s to vlado pa kaže, da uskladitev ne bo pripeljala do želene, boljše, transparentnejše, učinkovitejše ravni organiziranosti Obrtno-podjetniške zbornice. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Patricija Šulin ima besedo, za njo gospa Marjana Kotnik Poropat, če je ne bo v dvorani, gospod Jože Tanko, če tudi njega ne bo, pa gospod Matjaž Han. PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo. Pozdrav vsem prisotnim! S to spremembo Obrtnega zakona se Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije ne ukinja. S to spremembo Obrtnega zakona se res da spreminjajo določene zadeve, tudi področje plačevanja članarine. In če se je menjalo vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, to še ne pomeni, da se je v tem trenutku menjalo članstvo. In prav to članstvo je na referendumu, res da z nizko udeležbo, izglasovalo, tri četrtine članstva, torej 70 odstotkov, da naj bo članarina prostovoljna. To se pravi tudi tisto članstvo iz leta 1969, če so ti člani po 43 letih še zmeraj obrtniki. In če to članstvo, ki je samo bilo najprej iniciator tudi tega, da je članarina obvezna, sedaj s storitvami in delovanjem zdajšnje Obrtne zbornice Slovenije očitno ni zadovoljno, sicer bi bil rezultat udeležbe na referendumu in izid referenduma drugačen. Novi predlog spremembe Obrtnega zakona sledi načelu enakopravnosti v tistem delu, ko vemo, da je že 110 DZ/VI/3. seja sedaj, pri določenih zbornicah, na primer pri Gospodarski zbornici Slovenije in pri Trgovinski zbornici, ukinjeno obvezno članstvo. Če pogledamo nekaj številk zaposlenosti in tudi teh registracijskih subjektov, potem vemo, da je bilo lansko leto 51 tisoč gospodarskih subjektov, torej obrtnih obratov, od tega 40 tisoč 700 samostojnih podjetnikov in nekaj več kot 10 tisoč pravnih oseb, torej gospodarskih družb in obrtnih zadrug. Tudi majhni espeji v obrti so glede na podjetnika v malem gospodarstvu v povprečju zaposlovali več delavcev in ustvarili več prihodkov od prodaje v teh skupnih prihodkih. Tudi iz podatkov o gibanju obrtnih podjetij je razvidno, da je ta gospodarska kriza, v kateri smo vsi ujeti, prizadela najbolj ta mala podjetja, ki so na trgu delovala od dveh do pet let, in manj tista, ki so že tradicionalna družinska podjetja. Tako smo tudi vsi skupaj pred veliko odgovornostjo za blaženje te krize in ukrepov za izhod iz nje, še posebej tudi obrti, saj je delež teh subjektov zelo velik v našem slovenskem območju, tako da bo treba prav gotovo sprostiti finančni krč, na kar so opozarjali tudi v petek prisotni na Odboru za finance in monetarno politiko, torej s področja gradbeništva, ki so opozorili na ta segment nekreditiranja tega malega gospodarstva, tudi gradbeništva, ki predstavlja še zmeraj, kljub propadu nekaterih velikih firm kar dobršen del našega gospodarstva. Tudi sami gradbeniki so opozorili na razbohoten pojav sive ekonomije pri nas tudi na drugih segmentih gospodarstva in tudi na to, da na njega gledamo preveč lahkotno in je postal za vse nas preobsežen pojav, tako da je sklop vseh teh gospodarskih kriz in negativnih pojavov tudi sam po sebi ena velike cokla našemu gospodarstvu. Prav gotovo ne moremo tudi mimo togosti trga dela, kar želimo spremeniti in smo že začeli vzpostavljati z reformo trga dela. Prav gotovo, ko obravnavamo obrtni zakon, tudi ne moremo mimo domače in umetnostne obrti, ki je za vsak narod, torej tudi slovenski, zelo velikega pomena, tako da imamo tudi zaradi neurejenega izobraževanja pri nas za 45 poklicev, ki sodijo v ta okvir domače in umetnostne obrti, ki so tudi nosilci tradicionalnih znanj, žal pa ostajajo to le starejši mojstri, ki so tik pred upokojitvijo ali pa so že upokojeni. Tako bo tudi na tem področju segmenta, ki zajema tudi malo gospodarstvo, treba urediti še marsikaj. Če se vrnem ponovno k članarini, je tukaj treba povedati, da je članarina po zakonu, ki je še zmeraj v veljavi, za člane, ki osebno opravljajo dejavnost domače in umetnostne obrti, 10 evrov in se potem ta članarina dviguje vse do 50 evrov, ki je določena za samostojnega podjetnika in gospodarske družbe, ki imajo deset in več zaposlenih. 50 evrov mesečno se res da sliši na prvi moment kot majhen znesek, vendar to je na leto 550 evrov oziroma 600 evrov, se opravičujem, in potem ta znesek v desetih letih, ki pridejo zelo hitro, znaša - torej strošek iz članarine Obrtni zbornici - 6 tisoč evrov. 600 evrov letno bi mogoče ta obrtnik usmeril kam drugam. Predvsem pa je evidentno, da bolj kot ta strošek, ki zajame samostojnega podjetnika in gospodarsko družbo, gre za to, da so nezadovoljni z opravljanjem nalog Obrtne zbornice Slovenije, ki jo obrtniki in samostojni podjetniki in druge gospodarske družbe plačujejo s to članarino. Tako je Obrtna zbornica Slovenije pravzaprav dobila od svojega članstva jasen signal, da ni bila preveč dober predstavnik in zagovornik obrti in bo morala razmisliti o dvigu kvalitete storitev in svoje učinkovitosti tudi zato, da bo ohranjala dosedanje članstvo, če ga bo izgubila, verjetno v enem delu ja, bo morala z dvigom kvalitete storitve tem obrtnikom in ostalim dokazati, da je kvalitetna, da za to članarino člani nekaj dobijo in tako se bo članstvo prav gotovo ponovno povečalo. Morala bo postati tudi bolj odzivna na potrebe obrtnikov in po izvajanju svojih storitev. Tukaj je en kup teh dejavnikov, na katere je članstvo opozorilo prav s tem, ko je v 70 % glasovalo za prostovoljno članstvo. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospe Kotnik Poropat ni v dvorani. Gospod Matjaž Han in potem gospod Danijel Krivec. MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Z zanimanjem sem poslušal vse razprave tako z desne kot z leve in so nekatera dejstva točna in jih ne gre zanikati. Vendar pa bi vas rad opozoril na eno zanimivo situacijo. Vsi, ki zagovarjate prostovoljno članstvo, se izgovarjate na referendum. Res, bil je referendum članstva Obrtne zbornice. Ampak ne smemo pozabiti, da je to isto članstvo Obrtne zbornice zamenjalo staro vodstvo na skupščini, kjer je bilo celo več ljudi kot na referendumu. Zakaj je bilo sproducirano tako na hitro, tako na slab način informirano članstvo za ta referendum, da nekateri člani tudi vedeli niso, da poteka referendum. Jaz ne bi rad špekuliral in ne bom nikoli špekuliral, ampak premoženja v Obrtni zbornici je veliko. In si ga je treba razdeliti. In je dobro biti pri koritu, ko je veliko premoženja. To razmišljajo tudi tisti člani, ki so vstopili v obrt 1969. leta oziroma ki so ustanovili prvo prostovoljno obrtno zbornico. Ne govorim, da je to tako, ampak... Ker to isto članstvo je zamenjalo staro vodstvo. Gospod Žerjav je rekel, da se je z gospodom Pavlinjekom vse dogovoril, da sta si dala roko in da je zakon takšen, kakršen je, v dogovoru s predsednikom Obrtne zbornice. Članstvo, jaz mislim, da ne želi tako. Jaz pravim tako, da je treba biti resnično zelo pozoren, pogledati, kaj bo vlada v teh dveh mesecih storila, kako bo poslušala obrtnike, to novo vodstvo. Seveda pa moram reči, ravno toliko dolgo sem poslanec, da nimam nobene osnove, da bi imel pozitiven občutek, da bo vlada karkoli sprejela. Ta vlada se je odločila, da si bo na nek način podredila tudi s tem, da bo zmanjšala 111 DZ/VI/3. seja pomen Obrtne zbornice, tako da bo ukinila eno stabilno financiranje in si s tem na nek način podredila oziroma zavezala jezik tistim, ki bi lahko kakšno besedo tudi rekli pri nekaterih projektih, ki jih vlada sprejema. Kdo se bo boril za, prej je gospod Horvat govoril o nekih 15 evrih. Jaz tukaj lahko naštejem, zakaj je biti modro član Obrtne zbornice. Samo Obrtnik, ki ga vsak član Obrtne zbornice vsak mesec dobi, v katerem lahko prebere marsikatero informacijo, v katerem - Patricija, ti dobro veš, da si lahko na podlagi podatkov iz Obrtnika izračuna, kakšna plačo bo imel delavec, kakšni so potni stroški, ker so vsi ti podatki v Obrtniku. Ni treba v računovodstva klicati in na nek način zaradi tega zaračunavati. Vseh teh 15 evrov, moram povedati, je obrtnik dobil 15-krat nazaj, če je želel. Da ne govorim o tem, da so lahko nekateri njihovi svetovalci iz Obrtniške zbornice svetovali majhnim podjetnikom, kako priti do kakšnih nepovratnih sredstev in tako naprej. Seveda mora pa vsak imeti svojo iniciativo. Jaz mislim, da je lahko to na nek način s temi 15 evri demagogija. Prej se nisem mogel javiti na repliko gospoda Horvata, ki je rekel, da je 15 evrov velik denar. Res je velik. Tudi en evro je velik. Ampak lepo vas prosim, ne z demagogijo. Podjetnik, ki, hvala bogu, v teh časih še živi, ki dela, ki ima 10 ljudi, verjemite mi, da mu 50 evrov tudi ni problem, ker zna izkoristiti Obrtno zbornico. To, da so v Obrtni zbornici delali hude napake, pa je dejstvo. To, da je generalni sekretar dobil 200 tisoč evrov odpravnine. Včeraj je rekel predsednik vlade. To je škandal. To, da je naslednji generalni sekretar dobil, ne vem, 19 tisoč evrov, škandal. Ampak ne ubijmo krave zaradi enega zrezka! Meni je izredno izredno žal, da ni bil včeraj sprejet ta moj predlog, ki nima nobene politične konotacije, ampak samo, da gospod Kovšca, ki je zdaj novi predsednik, dobi možnost, da se pogovarja z gospodom ministrom Žerjavom. Kljub temu da se je gospod minister Žerjav z mojim predlogom strinjal. Ker preden sem to napisal, sem ga poklical. In gospoda Viranta. Ampak ne. In kako zdaj lahko jaz verjamem, bom rekel, Ministrstvu za gospodarstvo, da bo pripravljeno poslušati obrtnike in z njimi sodelovati in spreminjati člene v zakonu, s katerimi se obrtniki ne bodo strinjali? Jaz sicer ne verjamem. Upam to, kar je rekel Matevž Frangež, da bo vlada, če bo na takšen način Obrtno zbornico regulirala, da bo v nekaj mesecih regulirala tudi Kmetijsko-gozdarsko zbornico. Jaz upam. Če ne, bo ta zakon vložila opozicija. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še gospod Danijel Krivec. DANIJEL KRIVEC (PS SDS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Ne bom prav dolg in najprej sem z veseljem poslušal razprave iz cele dvorane, ki se večinoma niso bistveno razlikovale. Vsi ste na nek način podpirali to, da se ukinja obvezno članstvo, ne govorimo o ukinjanju zbornic, ampak govorimo o ukinjanju obvezne pristojbine oziroma obveznega članstva. Po drugi strani pa to, kar je bilo zdaj v zadnji razpravi mojega spoštovanega kolega govora o novem vodstvu in o predlogu, ki je bil predlagan z njegovi strani. Jaz bi pričakoval, da bi v petek, ko smo imeli Odbor za gospodarstvo, mogoče ta predlog verificiral tudi na Odboru za gospodarstvo, pa bi imel večjo težo in bi verjetno lahko lažje to uveljavil. Zaveda se pa tudi sam, da zakona v tej fazi, kot je zdaj, ni možno umakniti iz procedure. Tako je prav, da se to javno pove. Predvsem je mene malo zmotilo, ko smo v ponedeljek prebrali to gradivo. Govora je bilo o datumu 16., ko je bil Odbor za gospodarstvo in bi lahko o tem lahko tudi pod točko razno opravili razpravo. Mogoče za naprej bi bilo to primerno. Zakona ne pišemo za vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice, ampak za obrtnike. Večina obrtnikov, s katerimi se tudi vi pogovarjate po terenu, v svojih območnih obrtnih zbornicah, predvsem starejši obrtniki nam dajejo jasno vedeti, da jih to obvezno članstvo in te obveznosti na nek način iritirajo in so bili oni pobudniki za to, da se spremeni ta način. To obvezno članstvo ni prinašalo nobene dodane vrednosti, kar ste vsi v razpravah dejansko ugotovili. Ugotovili ste, da je bilo prejšnje vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice nek slab suport obrtnikom, da ni opravljalo svoje naloge, da si je na nek način uzurpiralo oblast in ni nobenega razloga, da bi sistem na enak način podpirali tudi naprej. Jasno pa je, da je vsaka sprememba na nek način nek boleč prehod za nekatere, ki so si neke, bi rekel, stolčke že vnaprej rezervirali, zato je verjetno tudi prišlo do spremembe v vodstvu te zbornice. Težko pa se strinjam s tem, da tudi novo vodstvo ni seznanjeno s tem, kaj se je prejšnje vodstvo pogovarjalo in kako je zakon napisan. Treba je povedati, da se je Obrtna zbornica kar veliko usklajevala tako s poslanskimi skupinami kot tudi z ministrstvom. Ne gre pozabiti, da je bil referendum v pomladnih mesecih in do takrat so potekale razprave. Kar na nekaterih delovnih srečanjih, da ne rečemo okroglih mizah, smo sodelovali tudi poslanci, ki smo danes tukaj v dvorani in smo verjetno slišali, da je večinoma ostala odprta dilema obvezna : neobvezna članarina. O vseh ostalih zadevah se je zbornica na primeren način usklajevala z ministrstvom in je ministrstvo tudi prilagajalo rešitve njihovim zahtevam. Tudi to, da ostaja javnopravnega značaja in s tem omogoča lažji prehod na novo delovanje. Jaz verjamem, da se bo dalo v drugi in tretji obravnavi marsikatero dobro rešitev še vgraditi v zakon. Absolutno pa verjetno ne gre za to, da se ponovno začnemo spraševati o tem, ali je obvezno ali neobvezno članstvo tisto, ki zagotavlja neke rešitve. Vedno rešitve na koncu zagotavljajo tisti, ki to udejanjajo, to pa so ljudje, ki bodo zakon izvajali v življenju. In na ta način 112 DZ/VI/3. seja ne bo nobene dodane vrednosti, ali bo obvezno ali neobvezno članstvo. Tudi glede članarine se ustvarja, bi rekel, velika demagogija, kajti z Obrtne zbornice je bil jasno posredovan podatek, da več kot 70 % Obrtna zbornica ustvarja na trgu. Se pravi, da to še vedno zaračuna svojim obrtnikom ali nekomu tretjemu. Se pravi, da je to izpad v najboljšem primeru 30 %, pa če računamo, da, recimo, približno 30% teh obrtnikov res ne bo vstopilo nazaj v zbornico oziroma da jih 30 % izstopi, je to izpad 20 % prihodkov, zaradi česar pa se Obrtna zbornica v svojem bistvu ne bo zelo okrnila. Prej je bilo rečeno, kdo se bo boril za obrtnike, če ne bo obstoječega stanja oziroma če ne bo obveznega članstva. Na koncu je pa sam kolega Han ugotovil, da ta zbornica do zdaj ni opravljala svoje naloge preveč dobro. Se pravi, da neke spremembe so potrebne, in mislim, da je ta prvi korak, ki ga bomo naredili s tem, da podpremo nadaljevanje te procedure, zelo dobra popotnica, da pridemo do dobre, predvsem pa boljše rešitve za to, da bodo obrtniki imeli reprezentativnega zastopnika v pogajanjih z Vlado ali nekimi drugimi resorji. Po drugi strani pa pri tem, po mojem mnenju in tudi večina se je strinjala v razpravah, obvezno ali neobvezno plačevanje članarine nima nekega velikega vpliva. Za konec. Zbornice bodo v vsakem primeru obstajale, ali bomo mi zakon spreminjali ali pa ne. Kar se tiče Slovenske demokratske stranke, kot sem že uvodoma povedal, podpiramo ta zakon, pripravljeni pa smo proučiti tudi dopolnitve, ki bodo v naslednji fazi na mizah. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Replika, gospod Han. MATJAŽ HAN (PS SD): Bom zelo kratek, ker imam zelo malo časa. Dani, veš, da sva se midva v zadnjem času s tem zakonom kar precej ukvarjala. Moja iskrena želja je bila, da sem to napisal v dobri veri kot predsednik Odbora za gospodarstvo, ker drugače bi napisal kot član SD. Mogoče bo imelo to kratkoročen učinek na obrtnike, da bodo prihranili 15 evrov, toda dolgoročno obrtniki s tem zakonom zagotovo ne bodo... / izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Vsi prijavljeni razpravljavci ste dobili besedo. Ostalo nam je pa še kar nekaj časa, zato vas vabim oziroma sprašujem, ali želi še kdo na podlagi prvega odstavka 71. člena poslovnika razpravljati v preostalem času. Samo ena prijava. Gospod Janko Veber, izvolite. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Glede Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona je po mojem treba izpostaviti tudi dejstvo, da ne glede na to, da je prišlo do izražene volje glede obveznega ali neobveznega članstva, se je treba vprašati, v kolikšni meri in kako bo pravzaprav Obrtna zbornica lahko delovala na celotnem območju države. Še posebej se tu postavlja vprašanje pri tistih območjih, kjer je že danes zelo velika gospodarska kriza zaradi splošnih težav v gospodarstvu in zaradi finančne krize. Ko poskušaš utemeljiti predloge za reševanje gospodarske krize, je izjemno pomembno, da imaš v tistem okolju tudi organizirano institucijo, ki predstavlja in ščiti interese prav tistih, ki lahko zaposlujejo. Tudi obrtniki, mala podjetja in mikro podjetja so tista, ki zaposlujejo, pa tudi če samo enega, pa vendar zaposlujejo. In če bo prišlo do uveljavitve takšne vsebine zakona, kot ga imamo danes v razpravi, lahko povemo, da bo prišlo zagotovo do ukinjanja tistih območnih zbornic, kjer je gospodarstvo najšibkejše. Tako bomo razlike v razvoju v Sloveniji povečevali tudi zaradi takšnega zakona, ki ga imamo danes tukaj. Resnično mislim, da bi bilo primerneje, da bi prisluhnili številnim opozorilom, ne nazadnje tudi tistim članom Obrtne zbornice, ki so nekako ustvarjali to zbornico, pa so danes mogoče tudi že v pokoju in opozarjajo na to, da bo uveljavitev tega zakona resnično imela drastične posledice prav na takšna območja, kjer je že danes gospodarska aktivnost majhna. Če izgubimo potem še nekega partnerja, ki je lahko resen sogovornik bodisi z lokalno skupnostjo bodisi z ministrstvom, odgovornim za področje gospodarstva ali dela in ne nazadnje z vlado, potem bomo doživeli še večje razvojne razlike, kot jih beležimo danes. Če smo v skorajda vseh mandatih samostojne Slovenije v Državnem zboru opozarjali na to, da je treba zmanjševati razvojne razlike, da je treba odpravljati razlike med posameznimi regijami, potem mislim, da je prav, da se tega zavedamo prav pri vsakem zakonu, ki pride v proceduro v Državni zbor. Sam bi veliko raje glasoval proti temu zakonu, da ravno s tem sporočilom povemo, da gre za ne dovolj premišljeno besedilo zakona. Mislim, da bi bilo korektno, da bi sicer bil zakon danes zavrnjen, ker si je treba resnično vzeti bistveno več časa tudi zaradi tega, ker vse te korenite spremembe, ki jih prinaša ta zakon, pomenijo, da se bodo tudi obrtniki znotraj sebe več ukvarjali sami s sabo kot pa mogoče z nekim razvojem in jih pri tem lahko hromimo v tistem razmišljanju, da bi tudi v Sloveniji prej prišli iz gospodarske krize, kot pa bomo, če bomo tisti segment gospodarstva, ki se nanaša na obrt, držali v nekem sporu, v nekih medsebojnih preigravanjih, ali bo to premoženje razdeljeno na takšen način ali ne. Predvsem pa mislim, da je izjemno zaskrbljujoče dejstvo, da se poskuša nekako odpreti pot, da tudi mala in mikro podjetja ne bodo imela možnosti samo včlanjevanja v Obrtno zbornico, ampak tudi v Gospodarsko zbornico Tukaj se dejansko lahko zgodi celo to, da izgubimo Obrtno zbornico v prihodnosti, kar pa zagotovo ne bi bilo dobro. 113 DZ/VI/3. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še državni sekretar se je javil k besedi. MAG. UROŠ ROŽIČ: Najlepša hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Najprej bi se rad zahvalil za vso to razpravo, ki smo jo danes tukaj poslušali in slišali, in za vsa stališča, ki so tukaj bila podana. Če mi dovolite, bilo je postavljenih tudi nekaj vprašanj ministrstvu in bilo je postavljenih tudi nekaj trditev, ki ne gredo čisto v kontekst zakona, ki je danes pred nami. Seveda leta 1969, ko je bila ustanovljena predhodnica sedanje obrtne zbornice, je bila le-ta ustanovljena na prostovoljni osnovi. Leta 1979, torej 10 let kasneje, je bil sprejet zakon, ki je nekako v tem konceptu obvezne članarine še danes uveljavljen. Leta 1979 je bilo storjeno tudi to, da je premoženje takratne zasebne zbornice, torej neke civilne iniciative, nekega civilna združenja, bilo na nek način nacionalizirano in je to premoženje postalo del zbornice, del iz zborničnega sistema z namenom ohranjanja ali uporabe tega premoženja za razvoj obrti v Sloveniji. In tudi nov zakon, torej ta predlog, ki je danes pred vami, to pozicijo ohranja. V vsem tem obdobju priprave zakona je bilo ogromno dileme, ogromno razprav ravno okoli tega ali ohraniti obvezno ali neobvezno članstvo. Ministrstvo je kar nekaj časa na preštevilnih sestankih sedelo z vodstvom zbornice, seveda takratnim vodstvom, in uskladilo z njimi praktično vse elemente zakona, razen vprašanja glede obvezne ali neobveznega članstva v zbornici. Nekako nismo razumeli, zakaj vodstvo zbornice, tako takratno, kot bomo videli, kakšno je stališče novega vodstva zbornice, zagovarja stališče, da ukinitev obveznega članstva ni potrebna, ni koristna, če pa jim je članstvo to povedalo. Ko se je na referendum pripravilo, smo kot ministrstvo nekajkrat poudarili, da se v to vprašanje ne bomo vpletali in da bomo spoštovali izid tega referenduma oziroma voljo članstva. Tukaj je bila omenjena tudi ta potreba, da se ministrstvo čim prej sestane z novim vodstvo. Seveda mi tudi to potrebo vidimo, vendar do danes neke iniciative nismo v tej smeri dobili. Slišali smo, da je bilo vam predstavljeno določeno pismo, določeno stališče novega vodstva zbornice, vendar ga mi ne poznamo. Žal očitno nismo razumljeni kot nek sogovornik pri tem procesu. Če bo tako stališče novega vodstva, bomo tudi to v celoti rešpektirali. Tisto, kar bi želel tukaj poudariti, z novim zakonom je prepovedana delitev premoženja zbornice. Premoženje ostaja vzbornici, dopuščamo možnost združevanja območnih zbornic, vendar to pomeni, da si tudi premoženje te usode deli. Zbornica ostaja oseba javnega prava. Tak status ima Socialna zbornica v državi in tak status podeljujemo oziroma ohranjamo tudi za Obrtno-podjetniško zbornico. Tudi ni res, da ukinjamo nadzor Računskega sodišča nad zbornico. Eksplicitno je v zakonu določeno, da Računsko sodišče še vedno izvaja nadzor nad zakonitostjo dela zbornice - poleg ministrstva in tržnega inšpektorata. Tisto, kar je v zakonu pomembno in za kar sem vesel, da niste posebej izpostavili, je prenova regulacij. Tukaj vidimo potrebo, da se ta prenova regulacij zgodi in da od kvantitete preidemo do bolj kvalitativne regulacije tistih dejavnosti, ki lahko imajo nek vpliv na samo zdravje, premoženje in pa okolje v naši državi. Sedanji sistem članstva v obrtni zbornici sili določene subjekte, torej tiste subjekte, ki opravljajo dejavnost iz kvalifikacije, da so dvojni člani, tako člani v Obrtno-podjetniški zbornici kot člani v Gospodarski zbornici Slovenije. Tudi s tem odpravljamo in dajemo tem gospodarskim subjektom možnost, da se odločijo, kje bodo člani. Ko govorimo o neki razcepitvi zbornice, moramo to eksplicitno povedati, da to ne drži. Tisto, kar se v sedanjem zakonu spreminja, je, da članstvo v zbornici ni več obvezno, torej da je članstvo prostovoljno, sicer pa zbornica ostaja taka, kot je danes, z vsem svojim statusom in premoženjem. Prepričani smo, da bo v novi organiziranosti zbornica še naprej opravljala to pomembno vlogo, ki jo danes opravlja. Če dovolite, bi vas tukaj s tega mesta prosil in pozval, da zakon v prvi obravnavi podprete in da potem naprej tudi vidimo, ali se da kakšna zadeva še spremeniti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo odločali jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom je skupina 10 poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jankom Vebrom, zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Predstavnika Vlade ni med nami oziroma ravnokar prihaja minister z gospo generalno direktorico Veterinarske uprave RS. Bomo počakali nekaj sekund, da minister zajame sapo. Kar v miru! Sem bil večkrat v tej vlogi, da sem v zadnjem trenutku kot minister prišel v to dvorano in vem, da se je dobro malo pomiriti in tudi kolegi vam ne bodo zamerili. Tako da minister, če ste pripravljeni, vam dajem besedo za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Lep pozdrav še enkrat! Predsednik, pozdravljeni! Predsednik je že 114 DZ/VI/3. seja povedal uvodni del, da je zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali pred nami v splošni razpravi. Predlog tega zakona se je pripravljal skupaj s strokovnjaki in tudi nevladnim sektorjem več kot leto dni. Prvič je bil v javni obravnavi avgusta in septembra leta 2011. Odločili smo se, da ponovimo to javno razpravo, ki je bila ponovljena aprila in maja 2012, kot sem že dejal ob sodelovanju stroke in nevladnih organizacij. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona temeljijo na načelih odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi, ob upoštevanju preprečevanja trpljenja živali, zagotavljanja ustrezne informiranosti državljanov, optimiziranja upravnih dejanj, zmanjšanja administrativnih bremen, sankcioniranja kršitev. Predlog zakona obsega, prvič, spremembe na področju poizkusov pri živalih, ki se usklajujejo glede na zahteve evropske zakonodaje, kot izhaja iz Direktive 2010/63, drugič, izvajanje Uredbe Sveta 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi, tretjič, posodabljanje definicij zlasti glede poskusov, skrbnika živali, nevarnih živali in nevarnih psov, četrtič, izboljšuje zajem podatkov za vodenje centralnega registra psov, petič, ureditev nadzora na javnih mestih na občinski ravni, šestič, vzpostavitev podlag za financiranje nalog občin, sedmič, ureja izboljšave v zvezi s snemanji in prireditvami, kjer so udeležene živali. Sprememba zakona posega v več členov, ki so nomotehnično med seboj povezani, vendar po vsebini ne gre za večje spremembe, zato je predlagani zakon predložen v obliki sprememb in dopolnitev obstoječega zakona. Zaščita živali v poskusih je prva točka. Kot sem že dejal, gre za uskladitev z direktivo. Pri drugi točki, izvajanje uredbe Sveta za usmrtitve živali, gre za to, da je žival dovoljeno zaklati le tako, da je žival usmrčena v trenutku oziroma z ustreznim predhodnim omamljanjem. Omamljanje živali mora biti izvedeno tudi pri obrednem zakolu. V Sloveniji tudi v bodoče ne bo prepovedan obredni zakol z omamljanjem. Prepovedano pa je klanje živali na živo. Zaradi tega s predlogom zakona po našem mnenju ne omejujemo verske svobode, temveč le ščitimo dobrobit živali. Zakol brez omamljanja v Sloveniji je dovoljen izključno, če gre za zakol perutnine, kuncev in zajcev izven klavnic za zasebno domačo uporabo. Tretja točka je, kot smo že dejali, posodabljanje definicije zlasti glede poskusov, skrbnika živali, nevarnih živali in nevarnih psov. Med temi definicijami se uveljavlja načelo 3R -načelo zamenjave uporabe poskusnih živali z metodami, ki ne zahtevajo uporabe živali; načelo uporabe čim manjšega števila poskusnih živali in načelo izboljšave, izboljšanje pogojev reje in oskrbe poskusnih živali ter izvajanje poizkusov. Sprememba je tudi pri definiciji nevarnega psa, tako da je nevaren pes tako tisti, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kaže napadalno vedenje do človeka, kot tudi tisti, ki je ugriznil človeka oziroma žival. Določneje je opredeljen tudi skrbnik živali, ki je oseba, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi. Zajem podatkov centralnega registra psov se izboljšuje. To gre predvsem v smeri, da preprečujemo ilegalni promet, ki je v porastu. Pri ureditvi nadzora na javnih mestih gre za to, da so tudi občinskim redarstvom dodelijo določene pravice. Pri vzpostavitvi financiranja podlag za financiranje nalog občin je usklajeno z občinami, da se omejen prispevek lahko razpiše tudi za naloge, ki jih je dolžna občina izvajati, in da je to zajem iz registra tistih, ki imajo odvoz komunalnih odpadkov. Gre pa za minimalni znesek, po naši oceni do 1,5 % minimalne bruto mesečne plače, se pravi 11,45 evrov na leto na gospodinjstvo. Prepričan sem, da s predlogom sprememb zakona poleg implementacije evropske zakonodaje... / znak za konec razprave/ raven zaščite živali na več področjih, predvsem v reji, pri poskusih in pri zakolih. S tem zakonom želimo vplivati tudi na spodbujanje odgovornosti lastništva, na katerem temelji načelo zaščite živali, zato predlagamo, da se omenjeni zakon sprejme. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej ima besedo v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod minister, generalna direktorica in gospa pravnica, lep pozdrav! Socialni demokrati podpiramo in pozdravljamo prihod tega zakona v Državni zbor in takoj moram povedati, da ga bomo tudi podprli. Predlagamo pa, da smo pozorni na dodatnih 8 točk, ki jih bom sedaj naštel, in tudi predlagam, da do druge obravnave skupaj poiščemo mogoče še kakšno nadgradnjo rešitev, ki so že kar dobro v tem osnutku zakona napisane. Najprej razširitev definicij, namreč, da začnemo vključevati definicijo, ne samo vzreja, reja, temveč tudi posedovanje živali, s čimer pokrijemo širši krog. Druga točka, ki nam je pomembna, je točka, ki govori o nevarnih živalih. To, da je žival nevarna, mora ugotoviti ustrezno strokovno usposobljena oseba. Predlagam, da definicijo, kaj je ta oseba, katere kompetence, znanja in izkušnje mora imeti, dodatno razširimo potem preko podzakonskega akta. Pomembno je tudi, da je skrbništvo živali zelo jasno napisano, da je nedvoumno razumljivo, da ne gre samo za skrbništvo preko fizične, ampak tudi pravne osebe, kar nam bo nekatere dileme, ki so trenutno v slovenskih zavetiščih, razrešilo. Dodatno predlagamo, da smo pozorni na definicijo, kaj je to življenje v neprimernih bivalnih pogojih. Življenje v neprimernih bivalnih pogojih je s stališča povzročanja trpljenja živali 115 DZ/VI/3. seja verjetno glavni razlog, da prihaja do trpljenja. Petič, zelo nam je pomembno, da imamo dober register, odprti členi govorijo o registru. Tisto, kar predlagamo, je pa naslednje, da se dovoli ministrstvu ali vladi, da operativno preko registra določa, katere živali morajo biti vpisane v register in kako se register vodi. Zlasti nam je pomembno, da ne vodimo samo registra psov, pomembno je namreč, da vodimo tudi register muc, saj nam muce predstavljajo v tem trenutku bistveno večjo težavo - težave, ki jih imamo z njimi v zavetiščih - kot psi. Verjamemo pa tudi, da je treba vzpostaviti zelo dober register živali, ki potencialno ogrožajo nas, državljanke in državljane v Sloveniji. Dovolite, da vam povem en primer. V tujini se pogosto dogaja, da človek, ki je željan avantur, si nabavi malega krokodilčka, ko krokodilček doseže dolžino 3 metrov, postane preveč lačen, pa tudi drugače nevšečen lastniku in krokodilček se pojavi v Dravi, Donavi ali Savi. Država mora vedeti, kje so živali, ki potencialno ogrožajo nas, državljanke in državljane, in država ima tudi pravico kontrolirati, kaj se dogaja s temi živalmi. Pozdravljamo tudi jasne definicije, da kdor je pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, do izbrisa obsodbe ne more biti skrbnik živali. Ker pa gre tukaj tudi za nekatere močne in hude prekrške, predlagamo, da se naredi razmislek, da podoben status velja tudi za nekatere prekrške. Pomembno nam je, da se zelo jasno napišejo na nekaterih področjih prepovedi, da se živali uporabljajo v bioloških poskusih za takšne ali drugačne teste. Na to nas napeljuje tudi evropska direktiva. Tukaj predlagamo, da uporabimo najbolj trdo od trdih variant propovedi, pomembno pa nam je tudi, da etična komisija, ki odloča o dovolitvi ali nedovolitvi uporabe živali za namene, za katere mi mislimo, da niso dobri, da ni predpisano samo, kako je ta komisija sestavljena, pomembno nam je, da podobno, kot je že določeno v švicarski zakonodaji, določimo, kateri so kriteriji, po katerih se ocenjuje etičnost posameznega poskusa. Ko govorim o tej točki, dovolite, da tudi izrabim priložnost pa gospoda ministra in ostale državne uradnike, ki lahko odločajo o trenutni razporeditvi sredstev za različne raziskave, ki jih v Sloveniji v tem trenutku financiramo, denarja je bistveno premalo, pozovem, da v tem času ne financiramo raziskav, kjer se delajo poskusi na živalih. Na koncu bi vam, spoštovane poslanke in poslanci, rad predstavil eno od težav, ki jih imajo društva, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Ta društva, ki varujejo živali, pogosto pristojne službe opozorijo na pomanjkljivosti oziroma tudi na kršenje zakonodaje, ki se na terenu dogaja. Od tu naprej pa je praksa na terenu različna. Nekaterim društvom se omogoči, da spremljajo postopek vse do do zaključka, nekaterim pa ne. Predlagamo, da najdemo tudi pot preko tega zakona, da to ne bo odvisno od dobre ali slabe volje pristojnega inšpektorja, ampak da bo nalagal sodelovanje z društvom, ki deluje v javnem interesu, tudi zakon. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da pri tem zakonu pozabimo, da smo politično tako ali drugače različni, ampak skupaj z resornim ministrstvom, resorno upravo in vlado skupaj poiščemo rešitve, ki bodo v korist živali. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Državljanske liste ima besedo gospod Rihard Braniselj. RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala, predsednik. Pred nami je novela Zakona o zaščiti živali. To je zakon, ki ščiti živali in ne ljudi. Živali. Ta zakon je v veljavi od 1. januarja 2005 in je takrat pomenil pomembno pridobitev. Zakon spreminjamo lahko iz več razlogov, ali gre za reakcijo na anomalijo ali pomanjkljivost zakona, ki se po navadi pokaže ob aferah, kot je to šlo pri noveli leta 2007, reakcija na nevarne pse, ali pa gre za implementacijo direktiv EU ali pa za pritisk lobijev. Največkrat gre za kombinacijo. In tudi v tem primeru je tako. Razumemo, da so potrebne spremembe zaradi ureditve poskusov na živalih, organizacij, ki se ukvarjajo z vzrejo, dobavo in uporabo laboratorijskih in drugih poskusnih živali. Poskusi se lahko izvajajo le znotraj projektov, ti pa morajo biti omejeni, ocenjeni, na osnovi ocene pa upravni organ, pristojen za veterinarstvo, izda dovoljenje za poskus, kar je urejeno po zdaj veljavnem zakonu. Novela pa to polje širi na vse možne poskuse, širijo se lovke birokracije. Stroške povečanega obsega dela etične komisije za poskuse na živalih in komisije za dobrobit živali bodo plačali uporabniki, in to prevalili na potrošnika. Stroške povečanega obsega dela upravnega organa in strokovnega sveta za zaščito živali pa bodo plačali davkoplačevalci. Javni proračun tudi sicer tako ali drugače financira veliko društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali. Registracija psov in vodenje centralnega registra psov je urejena, baje, vzorno, pri čemer problematika mačk ostaja in se je ne upa in ne zna lotiti nihče. Predlagatelja motijo goljufije pri pasemskih živalih, ilegalni komercialni transporti z vzhoda na zahod, preobremenjenost pasemskih samic in podobno. Tega naj bi bilo zdaj konec. Sicer pa navedeni problem in problem zavetišč lahko tudi sami rešimo elegantno tako, da posvojimo pse in mačke iz zavetišč, s tem znižamo stroške oskrbe in znižamo povpraševanje po tujih pasemskih živalih. V obrazložitvi vladnega gradiva je navedeno, da sodelovanje države in lokalnih skupnosti na področju zaščite živali traja že dolgo časa in je v tem času obrodilo kar nekaj sadov. To zgledno sodelovanje pa izgleda nekako tako: država sprejme zakon, občinam pa 116 DZ/VI/3. seja naloži financiranje zavetišč za živali. Zdaj pa v noveli zakona občinam dajemo možnost za financiranje zavetišč za živali, da lahko z odlokom in taksami obremenijo davkoplačevalce, in sicer kar tiste, ki so zavezanci za plačilo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov - tudi če nimajo ne psa in ne mačke. Ministrstvo za pravosodje in javno upravo opozarja, da možnost uvajanja prispevka gospodinjstev ni v skladu z veljavnim sistemom financiranja nalog iz izvirnih pristojnosti občin, določenih z zakonom. Manjka le še ustanovitev živalske policije ali celo odvetnika za živali in če ne bi bilo javnofinančne krize, bi to idejo, ki nikakor ni nova, vlada, zainteresirane skupine in lovci na davkoplačevalski denar hitro pograbili, razširili represiven aparat ter povišali globe. Na srečo v zakonu ni obstala prepoved proste prodaje limanic za škodljive glodavce. S prepovedjo navedenega bi po naših domovih namreč bili prisiljeni na profesionalno deratizacijsko službo, ki bi nam to storitev dobro zaračunala. Usmrtitev neobvladljivega psa je novost. Gre za psa, ki ga lastnik ne obvlada več, ker je postal agresiven, napadalen, vendar ni še nikogar ugriznil. Sedaj se začne kalvarija. Lastnik mora najeti in financirati strokovnjaka, verjetno izvedenca kinologa, da mu napiše izvedeniško mnenje. S tem mnenjem gre k veterinarju, ki mu napiše odločbo, zoper katero je možna pritožba. Po dokončnosti odločbe, če je vse po sreči, veterinar psa usmrti in srečni lastnik dobi tri različne položnice. Ne znam pa si predstavljati primera, da mnenje izvedenca o agresivnosti in napadalnosti ni tako eksaktno in ne prepriča veterinarja, vendar je po drugi strani pes dovolj agresiven, da se ga lastnik ne more znebiti in ga obvladovati. Tako je lastnik pravzaprav obsojen na življenje z neznosnim in neobvladljivim psom celotno pasje življenje. Opozarjam zgolj na nekaj problematičnih zadev, seveda pa ne omenjam vseh tistih stvari, ki so v tem zakonu dobre. Predlagana novela zakona prinaša nekatere rešitve. Nekatere so dobre, drugo melo manj, in te imajo skozi parlamentarno proceduro možnost, da se izboljšajo. Državljanska lista najavlja podporo noveli zakona in meni, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ima besedo gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Lep dober dan vsem skupaj! Pred nami je novela zakona o zaščiti živali, ki v največji meri usklajuje slovensko zakonodajo s pravnim redom EU glede zaščite živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, določa torej restriktivne ukrepe pri laboratorijskih poskusih na živalih. Etična komisija za poskuse na živalih, ki sprejema odločitve glede opravljanja poskusov na živalih, bo namreč morala po novem podati oceno za vse poskuse, ne le za najbolj zahtevne, kot sicer velja sedaj, s čimer se bo na eni strani sicer povečala finančna ter administrativna obremenitev vlagateljev predloga za poskuse, po drugi strani pa se s tem zasleduje načelo čim manjšega izkoriščanja živali. Poleg tega se s predlaganim zakonom izboljšuje tudi sistem registracije in označevanja psov. Za zagotavljanje večje varnosti ljudi pa se spreminjajo tudi določbe glede usmrtitve nevarnih psov. Na tem mestu mi najbrž ni treba ponovno omenjati zadeve Baričevič in neustreznega ravnanja pristojnih organov v primerih obravnave nevarnih psov. Po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke je predvidena rešitev, ki uvaja usmrtitev neobvladljivega oziroma popadljivega psa, ki sicer še ni povzročil telesne poškodbe, korektna, saj se lahko dejanski napad takšnega psa na človeka, bog ne daj na otroka, konča tragično. Na področju nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti lastnikov psov se s predlaganim zakonom povečuje pristojnost občinskih redarjev, saj bodo lahko ob odkritem prekršku v primeru, da se bo ta zgodil na javni površini, preverjali, ali je pes označen z mikro čipom, in tudi ustrezno ukrepali. Na področju lokalnih skupnosti se s predlaganim zakonom predvideva tudi možnost določitve namenskega prispevka za izvajaje nalog v zvezi z oskrbo zapuščenih živali, kar bo dobrodošlo predvsem v občinah, ki se soočajo z velikim številom zapuščenih živali, s čimer so povezani tudi visoki stroški. Višina takse naj ne bi presegala 1,5 % povprečne minimalne bruto plače letno, torej približno 10 evrov. Do kakršnegakoli dodatnega obremenjevanja gospodinjstev v trenutni situaciji smo v Slovenski ljudski stranki zadržani, vendar se je tudi treba zavedati, da država na občine prenaša veliko nalog, hkrati pa jim ne predpiše virov financiranja za njihovo izvajanje. Zato je uvedba tovrstne takse po našem mnenju na meji sprejemljivega. Poleg navedenega se s predlaganim zakonom predvideva tudi prepoved obrednega zakola živali, kar je nekoliko strožja ureditev, kot jo predvideva evropska zakonodaja. V Evropi sta samo dve državi, ki imata popolno prepoved obrednega zakola, to sta Islandija in Švedska. Tako je uveljavitev takšnega ukrepa pri nas precej radikalna. Po našem mnenju je popolna prepoved brez možnosti podelitve dovoljenja za tovrsten zakol s strani Veterinarske uprave, kot to velja sedaj, vredna ponovnega razmisleka, saj lahko v primeru popolne prepovedi tovrstnega zakola pride do kršitve verske svobode, kar bi bilo ustavno sporno. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da je predlagana novela Zakona o zaščiti živali dobra osnova za nadaljevanje postopka, vsekakor pa jo je po našem mnenju mogoče še izboljšati, da bo sprejemljiva za čim širši krog ljudi. V naši poslanski skupini zato ocenjujemo, da je 117 DZ/VI/3. seja predlagani zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine DeSUS ima besedo mag. Jana Jenko. MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala za besedo. Vsem skupaj lep pozdrav, predvsem ministru Bogoviču in direktorici Vursa! Danes je pred nami predlog novele Zakona o zaščiti živali, ki se je napovedoval že nekaj čas in od katerega so mnogi zagovorniki pravic živali veliko pričakovali. Ali bo ta predlog izpolnil njihova pričakovanja, se bo pokazalo v nadaljnji obravnavi. V Poslanski skupini DeSUS se bojimo, da bodo mnogi razočarani, saj predlog novele predstavlja predvsem prenos evropske direktive v slovensko zakonodajo. Kljub temu pa v Poslanski skupini DeSUS upamo, da bo sprememba zakona omogočila zvišanje ravni zaščite živali. Ena od določb, ki jo v Poslanski skupini DeSUS še posebej pozdravljamo, je prepoved preprodaje pasjih in mačjih mladičev. Dovoljena je samo prodaja mladičev iz lastne vzreje. V zadnjem času je namreč trgovina s plemenskimi psi in mačkami v Evropi skokovito narasla. Tako kažejo uradni podatki o komercialnih premikih psov, da je predvsem iz Madžarske, Slovaške in Češke v letu 2010 preko Republike Slovenije potovalo 13 tisoč mladičev psov, namenjenih na italijanski, francoski, predvsem pa španski trg. Neuradne številke pa so še veliko višje in prav ilegalni transporti živali za prodajo postajajo v zadnjem času velik problem. Žal je posel z mladiči pasemskih psov zelo donosen, saj imajo te živali ceno od nekaj 100 do nekaj tisoč evrov. Kakšno ceno ob tem plačajo živali, ki med takšnim transportom pogosto umrejo, pa vemo. Še en pojav je prisoten v zadnjem času. Vedno bolj pogosto prihaja do goljufij, ko se psi in mačke prodajajo kot čistopasemske, pa to v resnici niso. Težave se začenjajo že pri vzrediteljih, ki v svojih bolj ali manj ustreznih psarnah in mačkarnah masovno proizvajajo mladiče, jih predčasno odstavljajo in pošiljajo na dolgo pot, kar ima zelo slab vpliv na dobrobit teh živali, samice pa so praviloma preobremenjene, saj želijo vzreditelji zaradi pogoltnosti dobiti čim več legel na leto. V Poslanski skupini DeSUS menimo, da je takšno zaslužkarstvo na račun živali nedopustno, zato, kot že rečeno, podpiramo določbo o prepovedi preprodaje pasjih in mačjih mladičev. Novela zakona prinaša tudi določbo o prepovedi klanja brez omamljanja tudi za namen obrednega klanja. V Poslanski skupini DeSUS se s to določbo popolnoma strinjamo in menimo, da ta predlog ne krši pravice do verske svobode verskim skupnostim, ki takšno klanje prakticirajo, saj konec koncev določba prepoveduje klanje brez omamljanja in ne samega klanja kot takega. Živali, žal, ne morejo same zagovarjati svojih pravic in govoriti zase, zato moramo to v njihovem imenu storiti ljudje in jih zaščititi pred krutimi ravnanji. Iz tega razloga določbo o prepovedi klanja brez omamljanja tudi v verske namene podpiramo in ne sprejmemo očitkov, da se pravice živali postavljajo pred pravice ljudi. Dejstvo pa je, da gre pri tej določbi za vsebino, ki bo predlagatelji v vsakem primeru prinesla kritike. Če bi se ta določba v nadaljevanju umaknila, se bo uprl tisti del slovenske javnosti, ki se čuti zagovornika pravic živali, če pa ta določba ostane, pa bodo verske skupnosti, ki takšne obrede prakticirajo, predlagatelju in posledično Državnemu zboru očitale, da se jim krši pravica do verske svobode. Novela zakona prinaša tudi izboljšave sistema registracije in označevanje psov ter povečanje zaščite živali, ki se uporabljajo na prireditvah in snemanjih. Žal se še vedno preveč lastnikov psov izogiba označevanju psov na predpisan način, češ da gre za prevelik strošek. S takšnim izgovorom se mnogi tudi izogibajo sterilizaciji in kastraciji psov in mačk, ob prihodu neželenega naraščaja pa se mirno znebijo mladičev na najbolj nehumane načine. Sprememba ureditve zakonodaje se nanaša tudi na laboratorijske poskuse na živalih. Sprememba ureja postopke za dodelitev dovoljenja za poskus, ki ga mora uporabniška organizacija pridobiti, preden začne z izvajanjem poskusa. Poskusi se smejo poslej izvajati le znotraj projektov. Projekti morajo biti ocenjeni, na osnovi ocene pa upravni organ, pristojen za veterinarstvo, izda dovoljenje za poskus. Novela uvaja tudi možnosti predpisovanja občinskega prispevka z namenom financiranja dejavnosti za zaščito zapuščenih in hišnih živali. Obenem se uvajajo dodatni pogoji za društva, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu, v smislu večjega sodelovanja med veterinarskimi zavodi in lokalnimi skupnostmi. V Sloveniji je danes 13 registriranih zavetišč, ki imajo različno pravno statusno obliko. Cene bivalnega dne so v zavetiščih zelo različne, od 6 do skoraj 19 evrov. Hkrati pa tudi ne obstajajo standardi oziroma so standardi za oskrbo prepuščeni samimi zavetiščem in se razlikujejo od zavetišča do zavetišča. Zato je nujno potrebno spremeniti tudi Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali s preglednim sistemom cen oskrbnega dne in jasno standardizirati protokol oskrbe. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona podprli. Glede na prihajajočo božično-novoletni čas, ki prinaša obilico pokanja pirotehničnih sredstev, pa želim zaključiti stališče Poslanske skupine DeSUS z apelom, da naj ti lepi prazniki minejo brez petard in raket ter da naj tisti, ki še imajo toliko denarja, da ga lahko zapravljajo za pirotehnična sredstva, ta denar rajši namenijo v dobrodelne namene. Hvala. 118 DZ/VI/3. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospod Janez Vasle. JANEZ VASLE (PS NSi): Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani predsednik, gospod minister, gospa direktorica, gospa sodelavka, lepo pozdravljeni! Slovenija z novelo Zakona o zaščiti živali končno prevzema evropske standarde na področju zaščite živali in, kar je vsaj tako pomembno, tudi varnosti ljudi, pri čemer merimo predvsem na ureditev registrov nevarnih psov in obveznosti glede vpisovanja v centrali register. Naj izpostavim le nekaj po mnenju Poslanske skupine Nove Slovenije dobrih rešitev, ki so predlagane. Zaščita živali, ki se uporabljajo v poskusih, prinaša usmeritev k čim manjšemu ogrožanju dobrobiti živali po načelu treh R. To so angleške kratice, pomenijo replacement, refinement, reduction. To se pravi, da zagovarja strategijo, po kateri je treba metode, v katerih se živali uporabljajo, nadomestiti s tistimi, v katerih se živali ne uporablja. Če to ni mogoče, je treba metode prilagoditi tako, da živali v poskusih ne trpijo. Če tudi to ni mogoče, je treba zmanjšati število živali v poskusih na minimum, ki še zagotavlja doseganje ustreznih rezultatov. Predlog zakona med drugim tudi podrobneje določa obveznosti lastnika v zvezi z označevanjem, prijavo in spremembami lastništva psa, določa pa tudi obveznosti veterinarske organizacije oziroma zavetišč v zvezi z vnašanjem teh podatkov v centralni register psov. Po novem se bo v centralni register psov kot lastnik lahko vpisala le polnoletna oseba. S to spremembo se bodo predvidevamo rešile težave v zvezi z odgovornostjo za morebitno škodo, ki jo povzroči pes, saj bo po novem lahko lastnik oseba s polno opravilno sposobnostjo. V Novi Sloveniji menimo, da je skrajni čas, da se na tem področju vzpostavi tudi delujoči sistem odgovornosti lastnikov, da znane zgodbe napadenih ljudi v bližnji preteklosti niso v ponos naši državi. V zvezi s tem naj omenim tudi določbo, ki prepoveduje vsakršno spolno dejanje med človekom in živaljo zaradi zadovoljevanja človekovih spolnih potreb. Tukaj se spomnim, to ni sedaj neka noviteta, znano je že nekaj tisoč let iz Stare zaveze, kjer je v eni Mojzesovi knjigi prav dobesedno napisano, da mora biti tisti, ki občuje z živalmi, pokončan, tako da to izgleda, da tovrstne praktike človeštvo spremljajo zelo dolgo. Upamo, da bo zakon zadostna podlaga za preprečevanje tovrstnih mučenj živali in po našem mnenju je predlog zakona dober in ga bomo v Novi Sloveniji podprli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije gospa Tamara Vonta. TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. Predlog zakona prinaša, kot smo že nekajkrat slišali - in mislim, da si bomo kar edini - številne rešitve, je pa še nekaj nedorečenosti oziroma nekaj mankov, za katere upam, da jih bomo zapolnili in bomo predlagali tudi amandma. Najprej bi govorila o tistem, kar je v zakonu zelo dobro. V zakonu posebej pozdravljamo prepoved obrednega klanja brez predhodnega omamljanja. Slovenija se z namero prepovedi zgleduje po Švedski, kar je odlično. Pričakujemo, da bo rešitev obstala takšna, kot je, kljub temu da se bodo vršili določeni pritiski nekaterih verskih skupnosti. Pod 2. točko je pomembna novost pri sistemu registracije in označevanja psa tako imenovani izvor psa, ki naj bi zaživel z januarjem 2015. S tem naj bi preprečili mnoge preprodaje in goljufije pri trgovini s psi. Žalostnih zgodb iz tega poglavja je veliko. Posebej zaskrbljujoče je, da se včasih celo ve, kdo to počne, kdo, kako, kje prekupčuje s pasjimi mladiči in se ne zgodi nič. Tako mladiči bolni, mučeni, prezgodaj odtrgani od mater, katerimi pa se brejosti v bistvu sledijo tako, da postanejo kot nekakšna omara za proizvajanje novih izdelkov, da tako rečem. Ob tem bi omenila, da se mi zdi smiselno, da bi bilo v register poleg psov vključene še nekatere druge živalske vrste. Tretja sprememba, ki bi jo pohvalila, je to, da bo občinam po novem omogočena uvedba prispevka za dobrobit živali z namenom zbiranja sredstev za skrb za zapuščeni živali. Plačevala naj bi ga vsa gospodinjstva, ki so zavezana za plačilo storitev zbiranje in odvoza komunalnih odpadkov. Tukaj verjamem, da bo prihajajo do pomislekov, drugačnih rešitev, ampak mislim, da je skrajni čas, da kot družba in kot posamezniki sprejmemo odgovornost in skrb za živali, s katerimi sobivamo - torej vsi. V praksi je namreč pogosto drugače. Že sedaj so občine odgovorne za sterilizacijo in kastracije živali, ki nimajo lastnika. V resničnem življenju so stroški zdravljenj in posegov pri teh živalih na plečnih ozaveščenih posameznikov - tam, kjer ni zavetišč itd., ker so tudi taki deli v Sloveniji, kjer zavetišč ni - oziroma na posameznih društvih, na njihovi iznajdljivosti in podobno. Kar je najbolj hudo spremljati, je dejansko spremljati odgovornost, kako odgovornost do svoje živali vidijo kar številni posamezniki. Obstajajo namreč države, ki zavetišč nimajo, pa ne zato, ker jih ne bi hotele ali želele imeti, ampak preprosto zato, ker jih ne potrebujejo. Zakaj jih ne potrebujejo? Zato, ker so lastniki do svojih živali odgovorni in tudi družba je do živali odgovorna in mislim, da je čas, da nekaj podobnega storimo tudi mi in zato se mi zdi ta zakon dober. Podpiramo torej vse korake v smeri večje odgovornosti lastnikov in družbe oziroma neke splošne skrbi za živali. In sedaj še k eni zadevi, ki pa jo v tem zakonu pogrešamo. Predlog zakona namreč ne vsebuje določbe o prepovedi cirkuških predstav, v katerih nastopajo žive živali. Popolna prepoved uporabe živali v cirkusu velja v Avstriji, 119 DZ/VI/3. seja Grčiji, na Hrvaškem, Bosni in Hercegovini in še nekaterih državah. Prepoved določenih vrst živali v cirkusu imajo, recimo, Češka, Danska, Finska, Portugalska, Belgija in tako naprej, da ne naštevam. Poljska je prepovedala nastope živali v cirkusu - živali, ki so bile vzete iz narave. Pri nas pa je tako, da dovoljenje za nastop cirkusa v Sloveniji izda pristojna upravna enota na podlagi soglasja Vursa. Ob tem bi rada omenila, da se je za pripoved takšnih cirkusov javno opredelil tudi predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič, ki je izjavil - govorim zdaj o konkretnem primeru, za katerega mislim, da bi mu lahko sledile tudi druge občine -, da mestna občina nasprotuje takšni vrsti ujetništva živali, kot jo izvajajo cirkusi, o čemer je bila javnost seznanjena, vendar dokler bo zakonodaja dovoljevala vse prireditve v mestu, pa čeprav na zasebnem zemljišču, brez soglasja občine, na to mestna občina nima vpliva. Več kot da ne dovolimo cirkusa na zemljiščih, ki so v lasti občine, žal, ne moremo storiti. Zelo bi si želela, da se to spremeni, zato v Pozitivni Sloveniji napovedujejo amandma za urejanje tega področja, hkrati pa Vlado, pa tudi vse ostale, vas, pa tudi tiste, ki nas spremljajo preko televizije, pozivamo, da se pridružijo zavzemanju za prepoved cirkusov, v katerih nastopajo živali. Kolikor vem, ena takšna peticija že nekaj časa kroži in ima strahotno veliko podporo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. In še v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratke stranke gospod Robert Hrovat. ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Živali, s katerimi sobivamo, so čuteča bitja z vrsto specifičnih potreb, ki jih moramo spoštovati in upoštevati, če jim želimo omogočiti dostojno življenje brez trpljenja. V Slovenski demokratski stranki si vseskozi prizadevamo za ozaveščanje, informiranje in tudi za izobraževanje, da bi tako dolgoročno preprečili neodgovoren odnos do živali. Ta zakon določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrobiti. Določa, kaj se šteje za mučenje živali in katera ravnanja oziroma posegi na živalih so prepovedani. Določa pogoje, ki jih je treba za zaščito živali zagotoviti pri reji živali, prevozu in tudi pri poskusih na živalih. Sprememba zakona je potrebna predvsem zaradi usklajevanja z Direktivo 2010/63 Evropskega parlamenta. Spremembe pri ureditvi poskusov na živalih so potrebne na področju postopkov odobritev organizacij, ki se ukvarjajo z vzrejo, dobavo in uporabo laboratorijskih in drugih poskusih živali. Urejale bodo postopke za dodelitev dovoljenja za poskus, ki ga mora uporabniška organizacija pridobiti, preden začne z izvajanjem poskusa. V Sloveniji etične ocene poskusov že izvaja etična komisija za poskuse na živalih, smotrno je, da naloge, ki jih nalaga nova direktiva, prevzame že obstoječe svetovalno telo, katerega naloge se ustrezno dopolnijo. Direktiva z novimi nalogami povzroča določeno stopnjo povečanja administrativnih bremen, saj poslej predvideva ocene za vse poskuse in ne le bolj zahtevnih, kakor je to urejeno doslej. V zadnjem času je trgovina s plemenskimi psi in mačkami v Evropi skokovito narasla. Zelo pogosto prihaja do goljufij v smislu prodaje psov, ki niso čiste pasme in jih niti ne spremlja dokumentacija, ki bi dokazovala nasprotno. Na področju registracije psov je treba ukrepati na način, ki bo preprečeval ali vsaj omejeval preprodajo mladičev, ker je to glavni razlog trpljenja teh živali. V Sloveniji je na področju zaščite živali močno dejavna civilna družba. V Slovenski demokratski stranki to absolutno podpiramo. Slovenija ima trenutno deset zavetišč za zapuščene živali, ki so bodisi v lasti občin ali pa v privatni lasti in za občine izvajajo javno službo skrbi za zapuščene živali. Težave, ki se pojavljajo na področju tega sodelovanja, se tičejo predvsem financiranja te službe. Občine namreč nimajo jasno predpisanega načina za zagotavljanje sredstev za to dejavnost, kar bi bilo mogoče oziroma mogoče spremeniti z uvedbo možnosti predpisovanja občinskih dajatev v ta namen in o tem bo verjetno še tekla tudi diskusija. Kaj želimo z zakonom doseči? Najprej uskladitev z evropsko zakonodajo na področju zaščite živali v poizkusih; boljši sistem registracije psov in preprečevanje ilegalnega trgovanja z mladiči psov in mačk; zaščito živali, ki se uporabljajo na prireditvah in snemanjih, in seveda boljše definiranje dejavnosti društev, ki na področju zaščite živali delujejo v javnem interesu. Omogočiti je treba financiranje izvajanje javne službe, skrbi za zapuščene živali in drugih dejavnosti za zagotavljanje dobrobiti hišnih živali na občinski ravni. To so glavni poudarki tega zakona. Glede na vse navedeno bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke ta zakon tudi podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Najprej ima besedo mag. Katarina Hočevar, za njo gospod Franc Jurša. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljam predstavnike Ministrstva za kmetijstvo in okolje in kolegice in kolege! Indijski voditelj Gandi je dejal, da je večino naroda in njegovega moralnega napredka mogoče presoditi na podlagi njegovega odnosa do živali. V času, ko pogosto ni zagotovljeno niti varstvo osnovnih človekovih pravic, pa se mnogim zdi področje zaščite živali 120 DZ/VI/3. seja nepotrebno, vendar so živali ranljiva bitja. Sami se za svoje pravice ne morejo boriti in zato potrebujejo zastopnika, ne glede na politično pripadnost. Zato sem vesela, da imamo danes na dnevnem redu zakon s tega področja, ki po mojem mnenju zvišuje raven zaščite živali. Ob tem je treba priznati, da smo to področje v Sloveniji izboljšali in normirali predvsem po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in tudi tokratna sprememba zakona sledi sprememba v evropski zakonodaji, in sicer prilagajamo evropskim direktivam o zaščiti živali v poizkusih in zaščiti živali pri usmrtitvi. Kar se tiče zaščite živali v poizkusih, je bilo že danes poudarjeno načelo treh R. Tu se globoko strinjam s tem, da je pri poskusih treba najprej prevetriti, ali lahko te poskuse delamo z drugimi metodami in ne na živalih, če to ni mogoče, da pri tem uporabimo najmanjše mogoče število živali, če pa tudi to ne pride v poštev, pa da izboljšamo samo rejo oziroma pogoje oskrbe v teh poskusih. Kar se tiče zaščite živali pri usmrtitvi, je treba povedati, da stroka zatrjuje, da zakol živali brez omamljanja povzroča trpljenje, ki ga je mogoče preprečiti, ne da bi pri tem kakor koli trpela kakovost samega mesa. Že sedaj je bil po veljavni ureditvi obredni zakol brez omamljanja lahko dovoljen samo izjemoma in po podatkih Veterinarske uprave je v teh 12 letih ta organ dobil samo eno vlogo za takšno obredno klanje, pa še to v letošnjem oktobru, ko so bile že vložene spremembe zakonodaje. Zato tudi v Državljanski listi dejansko podpiramo prepoved obrednega zakola brez omamljanja. S predlaganimi spremembami se zasleduje tudi namen izboljšati stanje na področju registracije in označevanja psov, kakor tudi preprečiti preprodajo pasjih in mačjih mladičev, kar je pogosto dejavnost, ki zelo slabo vpliva na dobrobit teh živali. Z zakonom se v bistvu tudi daje možnost oziroma daje možnost vključevanja društev, ki delujejo v javnem interesu,da na to problematiko opozarjajo in ozaveščajo lastnike živali in tudi to umestitev določb v ta zakon, seveda, pozdravljamo. Danes je bilo v predstavitvah poslanskih skupin, predvsem opozicijskih, podanih kar nekaj predlogov za izboljšanje. V naši poslanski skupini bomo te vaše predloge skrbno preučili in če ne pomenijo novih birokratskih ovir in da zboljšujejo dobrobit živali, smo v bistvu v Državljanski listi vedno pripravljeni na tovrstno sodelovanje. Za konec bi dejala, da še tako dobra zakonodaja ne more rešiti problema dobrobiti živali, ne more preprečiti mučenja živali, če se sleherni lastnik ne zaveda svoje odgovornosti. Zato na koncu le moj apel, da ne kupujmo živali, če zanje nimamo časa ali če zanje nismo sposobni skrbeti. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospoda Jurše ni v dvorani, zato zdaj dajem besedo gospodu Draganu Bosnicu, potem pa mag. Majda Potrata. DRAGAN BOSNIC (PS PS): Hvala za besedo. Polemiziral bi na tistem mestu, kjer je moja strankarska kolegica končala, in sicer bi začel s cirkusom. Namreč cirkus je z našega vidika, z mojega osebnega, tudi zelo sporen iz več vzrokov. Opravil je zelo pomembno edukativno funkcijo v nekem času, mogoče ne toliko nazaj, nekateri se jih še spomnimo, kjer smo imeli prvič v življenju možnost videti neke divje živali, recimo leva, slona. Ampak zdaj te potrebe ni več, zdaj otroci s pomočjo Discoveryja, Animal Planeta in ne vem česa še lahko te živali opazujejo dosti bolj verodostojno, kot se jih tam. In še ena stvar, vodilni svetovni cirkus Cirque du Soleil iz Kanade, Montreala, ne vsebuje točk, kjer bi nastopale živali. Njihove točke so zelo atraktivne, svetovni sloves so dosegli z neko novo potjo, ki bi jo kazalo podpreti, pa mogoče bi bilo dobro, da bi pri tem Slovenija tudi to evolucijo na nek način vodila oziroma pri njej sodelovala. Mislim, da bi bilo to zelo dobro. Toliko o cirkusu. Laboratorijske živali so druga tema, kjer ta trojni R predstavlja velik izziv za tiste, ki bodo pravilnik... To bi mogoče kot apel dal, zlasti tisti zadnji, kjer govorimo o številu živali. Tu bi bilo eno skrb posebno treba poudariti, kajti vemo, da so ti eksperimenti, kot vsi eksperimenti, vezani na število zaradi efekta samega poskusa, praviloma se verificirajo s hi kvadratom in z ne vem kakšnimi testi. Kaj hočem s tem povedati? Hočem povedati, da pravzaprav bi bilo bolj kot potem polemizirati o številu, sploh polemizirati o utemeljitvi, o potrebi nekega eksperimenta, recimo, sušenje sluznice respiratornih organov, opekline zaradi raznih sredstev, ki te efekte manjšajo. Ves čas se je treba zavedati, da fiziologija vseh teh eksperimentov temelji na tem, da se ali praviloma motorika izključi, senzorika ostane popolna - grdo slišati -, ali pa se povzroča neka hiba, ki se potem spremlja. In nazadnje, ne bi želel, da bi skrb za živali zamenjala skrb za sočloveka. Gledam jo kot nek civilizacijski standard, kot neko dodano vrednost. Ne nazadnje spomnite se teh katastrofalnih poplav nekaj časa nazaj, spomnite se dveh fotografij, ki so obšle svet, gospoda, ki je reševal svojega rotvajlerja in tistega gospoda, ki je svojo mačko reševal. Imel sem, lahko rečem, celo čast spoznati tega gospoda, ki je reševal rotvajlerja. Hotel sem tudi pobožati rotvajlerja, pa je rekel, da raje ne, ne hoditi blizu. Njegova razlaga je bila v smislu, da ga je rešil dvakrat; prvič takrat, ko je bil zavržen in ga je pobral, drugič ga je zdaj med poplavami. To se njemu zdi čisto normalen standard, nekaj drv mu je ta čas, ko je reševal psa, odplavilo, ampak to bo uredil. Mislim, da je dober zgled za vse nas. Zelo preprosto dejanje. Hvala. 121 DZ/VI/3. seja PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Majda Potrata, za njo gospod Rihard Braniselj. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavkama, kolegice in kolegi! Kar nekaj razpravljavcev je do zdaj izreklo zadovoljstvo s tem, da se ob tem zakonu strinjamo, je pa vsebina takšna, da imamo ljudje do živali zelo različen odnos. Eni jih imamo radi, drugi menijo, da je skrb marsikoga za živali pretirana, tretji se jih bojijo in še bi lahko naštevali. Mene pa živali zanima predvsem oziroma ta zakon predvsem s tega vidika, kako je sobivanje teh različnih odnosov do živali urejeno. Ker če me Mariborčan na cesti ustavi in reče: "Pa naredite vendarle nekaj, da bomo lahko v našem bloku živeli normalno, ker živi z nami v bloku tudi nekdo, ki ima toliko in toliko živali in postaja to za sostanovalce nevzdržno," je to problem ene vrste. Problem druge vrste je, če je pomembna predvolilna tema v nekem mestu bilo zavetišče za živali in se je potem zgodilo, da je to zavetišče bilo postavljeno, hkrati pa je pri upravljanju zavetišča kasneje prihajalo ali še prihaja do številnih težav, bodisi zaradi pokrivanja stroškov delovanja takšnega zavetišča ali, recimo, različne doktrine pri tem, kdaj usmrtiti žival in kdaj ne. In to je tudi eden od predlogov - razmislek o tem, ali ne bi vendarle bilo dobro podaljšati čas, ko se, če zapuščene živali nihče ne prevzame, dopusti, da je žival prepuščena skrajšanju svojega življenja. Mislim, da sem dovolj obzirno povedala. To je tudi tema, na katero je kolega Bosnic opozoril, da je tudi v najbolj eksistenčno izpostavljenih trenutkih lahko sobivanje človeka in živali zelo pomembno in človek kaže odgovornost za živali. Mene ob poplavah nista prevzela samo maček Džoni pa pes Rambo, ampak tudi fotografija gasilcev ali reševalcev, ki so srno reševali ob poplavah. Tako to ni neko nesmiselno govorjenje in ni mogoče kar tako, na pamet reči, kje se meja dopustnosti ali sprejemljivosti konča. Toliko glede tega, in to je moj prispevek nadaljevanju teme o zvišanju DDV na hrano za živali. Zdaj pa tisto, kar je s tem zakonom zvezano, pa se seveda spet ne bom lotila vseh tem, ampak samo nekaterih. Temeljna opredelitev je, da je to ureditev ali uskladitev z direktivo. Marsikdo opozarja, zlasti iz civilnih združenj, da bi poleg registra psov bilo treba imeti tudi register za mačke. Zdaj, kdo bo rekel, da so to birokratske ovire, mačke tudi imajo malo bolj demokratičen način življenja kot psi, ampak kakor koli že, dejstvo pa je vendarle, da so pripravljavci gradiva mačke upoštevali. Če naj bi vpeljali boljši sistem registracije psov in preprečevanje ilegalnega trgovanja z mladiči psov in mačk, tega ni mogoče storiti, če mi ne vemo, kdo so vzreditelji mačk. Nek register bo vendarle treba imeti. In to je pri ciljih zapisano in potem pri poglavitnih rešitvah tudi. To je prva taka stvar. Druga. Ko sem primerjala 1. člen veljavnega zakona in spremenjenega, sem opazila, da se vsebina členov loči po tem, da se predvsem zožuje ali skrajšuje besedilo predlaganega 1. člena, se opuščajo nekatere stvari, ki so v veljavnem zakonu zapisane, to pa potem povezujem tudi s 5. členom, zdaj v predlaganem spremenjenem zakonu z 2. členom, ki ob povečanem številu uporabljenih terminov vendarle opušča nekatere, ki v prejšnjem zakonu so. To povezujem s tem, da se odrekamo temu, da bi govorili o rejnih živalih in tako naprej, o etioloških normativih in še čem. No, saj nekateri izrazi so morebiti takšni, da so res potrebni natančne razlage, ampak ko sem si pogledala definicijo hišnih živali, ta pa ostaja enako. Jaz razumem pripravljavce gradiva, da so v veliki zadregi, ker če razmišljamo, katere živali zdaj postajajo tudi hišne živali, se nabor teh živali zelo povečuje. Zadnjič sem kot primer živali, ki jim iščejo novega lastnika videla par dihurjev - ali pa so kune tiste, ki jih imajo. Do nedavna je bilo nepredstavljivo, da bi imeli take živali doma, tudi kunci so, recimo, postali modna hišna žival in še bi kaj lahko navajali. Celo vzredili so posebne pasme, saj mislim, da bom prav rekla, pasme ali podvrste prašičkov, ki so majhni, da jih imajo lahko doma; in marsikaj bi se še dalo tukaj reči. Razumem, da nabor teh živali ni končan. Tisto, o čemer bi pa vendarle veljalo razmisliti, pa je to: če gledam na odnos med človekom in živaljo, je potrebno misliti o odgovornosti človeka do živali, do katere koli živali, in potem je zame smiseln tudi razmislek o tem, ali je izraz lastnik ustrezen izraz ali ne bi morebiti v vseh primerih bilo bolje, da bi imeli samo izraz skrbnik. Ta stvar je v druge členu sicer do neke mere zapisana, ker tu pod 22. točko je sicer zapisano, nimate posebej, če sem natančno gledala, lastnika omenjenega, skrbnika pa je in je pri skrbniku zapisano, da pokriva vse, ne glede na to, ali je to fizična oseba, ali je lastnik, skrbnik je tudi občina, kadar mora vstopati v skrb za najdeno ali izgubljeno žival. Tako mislim, da bi s tega vidika takega dinamičnega odnosa med človekom in živaljo bilo mogoče razmišljati tudi o tem, ali je izraz lastnik najustreznejši ali ni. Bi si pa želela, da bi imeli enako dober in odgovoren odnos, ki ga počasi skušamo uveljavljati ob hišnih živalih, tudi do divjih živali, ker me zgodbe o tem, kako smo rise pregnali, kako grozljivo ravnamo s populacijo volkov in jim spreminjamo te stvari, da bi tudi do divjih živali oblikovali strpnejši odnos in odgovoren odnos, ki bi omogočal sobivanje divjih živali in človeka. Kar zadeva ta zakon in odnos poslanske skupine, je bilo povedano v uvodu. Bi pa opozorila na to, da vendarle pričakujemo, da bodo nekatere pripombe v nadaljevanju obravnave upoštevane. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Rihard Braniselj, potem Alenka Koren Gomboc. 122 DZ/VI/3. seja RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala, predsednik. Moja razprava bi šla oziroma razmišljanje v to smer, ali ni mogoče tudi cepljenje psov neke vrste mučenje živali - vsaj če govorimo, da je to prepogosto. Sedaj imamo s pravilnikom urejeno, da je to vsako leto. Mi vemo, da od leta 1952 v Republiki Sloveniji nimamo več pojava stekline pri ljudeh. Proizvajalci cepiv zagotavljajo, da cepivo deluje vsaj dve ali tri leta. Zato se pojavlja vprašanje, zakaj še vedno vztrajamo na tem, da mora biti cepljenje psov opravljeno vsako leto. To je vendarle nek stres tako za psa kot za denarnico, če tako rečem. Ali ni mogoče sedaj priložnost, da tudi o tem razmislimo? Druga stvar v tej zgodbi pa je tudi cena te veterinarske storitve. Kot je nekdo zapisal: ali je pes naš prijatelj ali je molzna krava. V tem primeru glede cen te storitve, pri nas je cena te storitve 31,42 - mislim, da je bila nazadnje -, ko se ozrem malo čez mejo, recimo, v Budimpešti, v zasebni veterinarski ambulanti pa to po mojih podatkih stane 15 evrov, pri čemer je cena cepiva 2,27 evra. Potem si lahko predstavljamo, kakšna je ta struktura cene in kaj to predstavlja, delo, marže in tako dalje. Mislim, da bi o tem veljalo razmisliti - ne posegati točno v ta zakon, vendar je pa sedaj priložnost, da tudi na to opozorimo. Druga stvar, na katero bi opozoril, pa je to - in mislim, da bi se morali tudi to pojasniti -, da v teh zgodbah vse prevečkrat imamo premalo neke kmečke pameti in vse prevečkrat odreagiramo strogo in preveč formalno. Samo citiral bom članek v časopisu, mislim, da so Slovenske novice, in sicer je pisalo takole: "V sredo popoldne so policisti prejeli prijavo glede odvezanega psa, ki se je potikal pri izviru reke Hubel v Ajdovščini. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je pes pobegnil starejši lastnici. Na srečo pes ni ugriznil nikogar. Kljub temu bodo policisti zoper lastnico uvedli hitri postopek zaradi kršitve določil Zakona o zaščiti žvali." Nek pes je ušel neki starejši lastnici in predvidevamo, da se je potikal tam po neki gmajni in je to nekdo prijavil in policisti so ukrepali s plačilnim nalogom. Iz tega je nastala zgodba. Vprašajmo se, kaj v tej zgodbi manjka. Ali manjka mogoče še ena stopnja naprej, pa rečemo, da manjka še specialna policijska enota zaradi tega psa, ali pa manjka neko pomanjkanje zdrave kmečke pameti. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospa Alenka Koren Gomboc, pripravi naj se gospod Jože Velikonja. ALENKA KOREN GOMBOC (PS SDS): Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Lepo pozdravljena tudi minister in generalna direktorica Vursa! Razpravljati o odnosu do živali pomeni dobesedno razpravljati o učlovečenju človeka. Da z razumevanjem živali pripravljamo za življenje sebe, da z odnosom do živali odrejamo lasten odnos do sočloveka, so dopovedovali vsi veliki misleci; od Demokrita - ta pravi: "Ljudje smo za najvažnejše spretnosti učenci živali; tako pajka za tkanje in šivanje, lastovke za zidanje hiš, ptic pevk za petje" - do Kocbeka: "Nič mi ni ljubša soba od drevesa po oknom, nič raje ne gledam človeka od ponižane živali." Zamislimo se nad odnosom do živali in poglejmo predlog sprememb Zakona o zaščiti živali, katerega namen je uskladitev zakona s spremenjeno zakonodajo Evropske unije glede poskusov na živalih ter za izboljšanje zaščite živali na različnih področjih, glede preprečevanja ilegalne preprodaje plemenskih mladičev psov in mačk, boljšega sistema registracije živali, sodelovanja živali na prireditvah in sejmih, snemanjih, večje vloge občin, prepovedi posedovanja živali osebi, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja mučenja živali, in spremembe višin glob. Pristojne službe bi bolje opravljale svoje delo, če bi bilo prijav več, ob tem seveda ne pozabite, da sta bili v Sloveniji v zadnjem letu ravno na podlagi prijav izrečeni prvi dve zaporni kazni; v primeru Jurinčiča in v primeru Simoniška. Čeravno sta kazni po mnenju mnogih neustrezni oziroma prenizki, zagotovo pa žrtev nikoli več ne bodo vrnili njunim skrbnikom, lahko rečemo, da je tudi pri nas v tej smeri narejen korak naprej. Kriza po mojem ni oziroma ne bi smela biti razlog za to, da ljudje ne skrbijo za živali. Gre za presojo imetnikov, ali so sposobni poskrbeti za žival tudi tedaj, ko zboli in postane draga. Če denarja ni, pač nimajo živali. To ni nekaj ,brez česar ne gre, lahko tudi sami poiščejo novega lastnika, razlog je zagotovo prenizka stopnja odgovornosti. Nobena zakonodaja žal ne more preprečiti mučenja živali, ker v Sloveniji veliko premalo naredimo na področju izobraževanja za dobrobit živali, informiranja deležnikov, nadzora in sankcioniranja. Najpomembnejšo vlogo z vidika odnosa do živali imata zagotovo vzgoja in vrednostni sistem družbe, kar bi moralo biti visoko na lestvici prioritetnih nalog. Žal je v obstoječih šolskih programih na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja tovrstnih vsebin premalo. Menim, da bi z ustreznim izobraževanjem osnovna znanja o odgovornem lastništvu in humanem odnosu do živali znotraj slovenskega šolskega sistema lahko prihranili precej denarja, ki ga sedaj država ali občine namenjajo za zapuščene živali. Kar se nadzora tiče, menim, da je v sedanji organizaciji slabo učinkovit in tudi zbirokratiziran. Za nadzor so odgovorni uradni veterinarji oziroma veterinarski inšpektorji, za katere nadzor nad mučenjem živali ni ravno med prednostnimi nalogami. Društva za zaščito živali ugotavljajo, da je v tem primeru veterinarska inšpekcija premalo učinkovita, močno pa je 123 DZ/VI/3. seja dejavna civilna družba, ki je na nek način moralni policaj organom nadzora. Predlagane spremembe zakona na področju dejavnosti občin v zvezi z zaščito živali, uvedba občinskih dajatev in redarstvo s pristojnostjo nadzora dveh določil zakona, in sicer fizičnega varstva živali in nadzor mikročipiranja psov, bodo seveda koristile. Občine bodo tako tudi dobile podlago oziroma način za zagotavljanje sredstev, ki jih bodo namenile za zaščito zapuščenih živali. V Sloveniji imamo 10 zavetišč in malo manj kot 215 občin. Dobro bi bilo preveriti, koliko jih ima sklenjeno pogodbo z zavetiščem. Tam, kjer pa imajo sklenjene pogodbe, pa se pojavljajo težave financiranja zavetišč oziroma plačevanje računov za zapuščeno žival s strani občine. Tudi ni čudno, ko pa za enega psa za 30 dni bivanja v azilu strošek lahko presega 600 evrov. Še bolj žalostno je pa to, da taisto žival lahko po 30 dneh evtanazirajo, če zanjo ne najdejo novih lastnikov. Cene za dnevno oskrbo živali v zavetiščih so odločno previsoke, ravno tako cene veterinarskih storitev, ki si jih ljudje težko privoščijo, še posebej ne sterilizacij in kastracij, kar privede do nezaželenih mladičev in posledičnega mučenja. V času, ki ga zaznamuje naraščajoča neobčutljivost do sočloveka, ko nas statistike vsak dan znova soočajo z žalostno resnico o stopnji nasilja v družinah, šolah, med mladostniki in ko oblike destruktivnega vedenja vse bolj prestopajo mejo predstavljivega, ostajajo živali še naprej nemočne žrtve, ki z nami delijo usodo časa razkrajanja temeljnih humanih vrednot. Vse predlagane spremembe temeljijo na načelih odgovornega lastništva in humanega ravnanja z živalmi, kar je pozitivno in spodbudno. Zato apeliram, da potrdimo vsak predlog, ki je v prid živalim. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Velikonja. Pripravi naj se gospod Mirko Brulc. JOŽE VELIKONJA (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki Vlade! Poglavitni spremembi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali sta dodatna zaščita živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, in izboljšanje sistema označevanja in registracije živali. Tudi sam menim, da je dosledno in pravočasno označevanje in registracija živali osnova za predpisovanje odgovornosti lastniku živali. Naslednji dober korak je urejanje nadzora nad označevanjem, ki bo zaščito živali le še izboljšal. To pristojnost zakon dodeljuje občinskim redarjem. Zakon ima še vrsto dobrih rešitev, ki se dotikajo ravnanj z živalmi, pa tudi zaščite ljudi in živali pred živalmi. Seveda pa povzroča zakon dileme z nekaterimi rešitvami, kot je, na primer, podelitev možnosti občinam, da uvedejo posebno komunalno takso kot vir za skrb za zapuščene živali. To verjetno ni sistemska rešitev. Tudi pri pregledu poročila o stanju v zavetiščih za zapuščene živali smo zaznali, da na tem področju ni sistematike. Predvsem pa smo se pogovarjali o nameri, da lahko ravnanje v njih usmerja dobiček. Upam, da bo predvideno poročanje občinam in Vursu, za katere izvajajo zavetišča javno službo, zmanjšalo tveganje za nezakonita ravnanja z živalmi. Glede na to, da zakon ureja tudi pogoje za pridobitev statusa društva v javnem interesu, pogrešam usmeritev zakona tudi za področje izobraževanja, ki bi predvsem mlade seznanila s področjem vzgoje in zaščite živali. Tako bi lahko bodoči lastniki pravočasno izvedeli, kako pravilno in odgovorno ravnati z živalmi, še preden se za lastništvo odločijo. Sicer pa menim, da je predlog zakona z določenimi popravki in dopolnitvami primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod Mirko Brulc ima besedo. Pripravi naj se, prosim, mag. Ivan Vogrin. MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim! Gre seveda za pomemben zakon, čeprav v tej krizi, kot je bilo danes že slišati, so tudi otroci brez malice in še kaj, toda tu varujemo živali. Te živali nimajo sindikata, ne znajo se boriti za svoje pravice. Seveda pa je razpravljati po razpravi strankarske kolegice Majde Potrata malo težko, ker mi je pobrala kar nekaj iztočnic, ampak samo ponovil jih bom. Potrebe po registraciji drugih živali. Glejte, v stanovanjih so kače, pajki, v Združenih državah je ušel piton, ki je že dojenčka požiral -, da ne razlagam dalje. Torej, treba bo tudi na tej strani nekaj narediti, da ne bomo govorili samo o psih in mačkah. Nadalje, kar je bilo tudi rečeno, predlagam, da zamenjamo besedo lastnik z besedo skrbnik, ker tudi svoje žene jaz nisem lastnik ali pa ona ni lastnica mene in tako dalje. To lastništvo lahko imamo do predmetov, ne pa do živih bitij. Vem, da se v Evropi pripravlja še sodobnejšo zakonodajo glede zaščite živali. Med drugim tudi to, da pes ne bo smel biti na verigi, da bo moral biti v pesjaku, glede na težo živali in tako dalje. Torej nas čaka v kratkem verjetno še en popolnoma posodobljen zakon o zaščiti živali. Ko pa govorimo o cirkusu, da poenostavim stvari, dajmo pomisliti, kaj pa, ko lipicanec tam v maneži pleše, ko konj preskakuje ovire, ko policijskega psa učimo, da skoči tudi v ogenj in rešuje ter podobno - je to mučenje živali ali ni? Tako da kar počez odrezati: v cirkusu ne sme biti živali - ne vem, če se s tem strinjam. Je pa res naloga inšpekcij, veterinarjev 124 DZ/VI/3. seja in tako dalje, da skrbijo, da so te živali ustrezno hranjene, da imajo čas za počitek in tako dalje, da ne bom prepameten. Nam se dogaja, da domače živali, prašiči ali krave, živijo do trebuha v blatu, pa se nihče za to ne zgane - pred kratkim sem o tem bral v časopisih. Glede posebne komunalne takse. Premislimo malo. Ali bomo vsi državljani plačevali posebno komunalno takso, to je nov davek, zato da bodo zavetišča imela dovolj denarja za svojo dejavnost? Mi že plačujemo, saj gre iz davkoplačevalskega denarja občinski denar za zavetišča. Pa dajmo še pod neko posebno komunalno takso tudi to, da bo občina plačala javne sanitarije, in ko boš šel na minus ne bo treba plačati, ampak bodo te sanitarije obvezno v vsakem mestu pri roki, da ne bomo iskali lokalov, da greš na potrebo. To so stvari, o katerih je še treba voditi diskusijo, in se zmeniti: ja ali ne. Mislim, da je prav, da je ta zakon danes tukaj, da je v prvem branju in da bomo imeli še čas o tem razpravljati. Moj problem je tudi usmrtitev, evtanazija živali. Ko sem bil doma, sem vedno imel pse, tako da imam odnos do živali, brez skrbi, zelo dober. Srečam pa tukaj po mestu gospoda, za njim gre pes, komaj se vleče, ga vprašam: "Kaj pa je?" Reče: "Ja, veste, revmo ima, gluh je in že slep... ". Pa takšne živali - jaz vem, da ti priraste k srcu, ampak tudi takšna žival blazno trpi in ta je ne pelje k veterinarju. In ni redarja, ni nobenega, ki bi rekel: "Gospod, takšna žival rabi pomoč, takšno in drugačno." Tako to usmiljene... Veste, ko ti priraste k srcu in potem v tvoji postelji leži popolnoma bolan, shiran domači ljubljenček, to ne vodi nikamor, še posebej v blokih - okužbe, bolezni in podobno. Mislim, da je treba ta zakon s kakšnimi amandmaji še dopolniti ali pa v napovedi, mogoče ministrstva, da bo v kratkem še kaj bolj tehtno ali generalno obdelan ta zakon, takrat pripraviti nekatere zadeve, o katerih sem tudi zdaj razpravljal. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima mag. Ivan Vogrin. Vidim, da ga ni v dvorani. Naslednji je na vrsti gospod Janko Veber, pripravi se mag. Borut Ambrožič. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Glede zakona o zaščiti živali, moram povedati, da smo v poslanski skupini opravili številne pogovore z zainteresiranimi združenji, ki delajo res s srcem na tem področju in velikokrat potem prideš tudi do predlogov, ki mogoče do zdaj niso bili zapisani v zakonodaji ali pa jih tudi v tem predlogu ni. Menim pa, da je ena od pomembnih rešitev, ki smo jo poskušali nekako dogovoriti, vezana ravno na delovanje zavetišč. Namreč, vse prepogosto se dogaja, da so te stvari kar izjemno drage ali tudi organizirane na način, da tudi lokalne skupnosti, ki naj bi si zagotovile določeno število mest v teh zavetiščih v položaju, ko je ta kvota zasedena - pač tega problema enostavno ne morejo reševati. Seveda se potem posledice odražajo predvsem na stanju živali, ki nimajo ustrezne oskrbe in so prepuščene v milost in nemilost, usodi, tistim, ki so ali pristojni ali mogoče v nekem trenutku celo niti niso pristojni, pa si vzamejo takšna pooblastila sami v roke. Tako ta ideja o zavetiščih, ki bi lahko funkcionirala po principu socialnega podjetja, je nekaj, kar bi po mojem mnenju res moralo doživeti nadgradnjo, predvsem v tem smislu, da vendarle tudi pri oskrbi živali ne gre za tržno blago, ampak da gre za skrb za živo bitje, ki je prav, da ga zaupamo tistim, ki to dejavnosti tudi želijo opravljati z vso predanostjo. Ravno ta predanost je velikokrat tudi primer, ko srečamo primere v praksi, da si nekateri celo svoj način življenja podredijo temu, da skrbijo za živali. Očitno je to področje izjemno, izjemno občutljivo in pomembno je, kako pristopimo k reševanju skrbi za živali. Torej, ta poudarek socialnega podjetništva ne samo, da daje priložnost tistim, ki resnično želijo delovati na tem, je po našem mnenju tudi neka priložnost nove oblike zaposlovanja. Kajti, kakor koli pogledamo, se velikokrat tudi dogaja, da v okolju, kjer je že danes gospodarska kriza izjemno močno prizadela številna podjetja - in zaradi tega je nastala tudi visoka brezposelnost -, bodo težko zagotavljali tudi ustrezno takso ali pa dajatev, ki bi, recimo, omogočala lokalni skupnosti, da pobere določen denar ob komunalnih dajatvah. Še posebej ob tej priložnosti, ko se srečujemo z dejstvom, da naj bi Vlada sprostila cene po novem letu in obeta se nam 260-, 300-odstotno povišanje komunalnih storitev. Če temu dodamo še to dodatno dajatev, želim opozoriti, da v mnogih sredinah to ne bo enostavno uveljaviti. Zato je ta oblika socialnega podjetništva izjemno pomembna kategorija, ki jo je treba razviti in poskušati potem tudi ponuditi ne samo kot rešitev za zašito živali, ampak tudi sicer za zagotavljanje delovnih mest v okoljih, kjer je težko v nekem trenutku nadomestiti izgubljena delovna mesta, hkrati pa je ta skrb vedno prisotna, kajti tudi v vseh teh okoljih ljudje imajo svoje hišne ljubljenčke, če lahko tako rečemo, in prihajajo tudi trenutki, ko pa je treba prevzeti ali pa dati v oskrbo tudi v zavetišče, da ne prihaja do težav, mučenja in sicer trpljenja živali. Tako se mi zdi, da je ta vidik tisti, ki bi mu morali slediti ob vseh teh rešitvah, ki jih poslušamo, da se lahko tudi z davkom na dodano vrednost podraži hrana in da to ne bo imelo nobenih posledic na domače živali. Lahko se zgodi, da bo tudi zaradi tega večji interes, da nekdo enostavno pač ne bo imel domače živali pri sebi, ampak bo primoran iskati rešitev v zavetišču. Cel splet teh aktivnosti, ki ta hip potekajo, je takšne narave, da jih je treba analizirati, preden se sprejme končno besedilo zakona, ki ga imamo danes pred sabo. Mislim, da bomo v nadaljnjih razpravah zagotovo lahko oblikovali, če ne bo prišlo s strani ministrstva do ustreznih rešitev, tudi 125 DZ/VI/3. seja amandmaje, dopolnila k temu zakonu, ki bi se vsaj v veliki meri približala temu, na kar sem želel v svoji razpravi opozoriti. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Mag. Borut Ambrožič. Pripravi se mag. Barbara Žgajner Tavš. MAG. BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoča. Dovolite, da že na začetku izrazim mnenje, da je zakon primeren za nadaljnjo razpravo, kljub temu pa mi dovolite še nekaj svojih opažanj. Tudi sam podpiram nekatera določila, ki se jih predlagani zakon dotika; predvsem prepoved obrednega klanja brez predhodnega omamljanja, saj je bilo danes s strani nekaterih predgovornikov že povedano, da takšnega primera, razen enega, v Sloveniji še nismo zasledili. Tudi smiselna uvedba prispevka, ki ga bo imela posamezna občina na razpolago za oskrbo zapuščenih živali in ga uvaja ta zakon, pozdravljam. Tudi sam smatram, da je negativno, da ni prepovedi navedene glede nastopov živali v cirkusov. Tako kot je eden od predgovornikov, mislim, da je bil kolega Bosnic, upravičeno rekel, da v dobi, v kateri trenutno živimo, ki nam daje možnosti opazovanja takšnih in drugačnih živali na daljavo. Mogoče je tudi ta oblika pojavnosti živali v naši neposredni bližini neprimerna, zlasti z vidika njihovega trpljenja. V parlamentu torej imamo na mizi nov zakon, ki bi naj postavil boljše temelje za zaščito živali. Kljub temu pa je treba primerjalno povedati to, da če se že v mnogih primerih zgledujemo po drugih ureditvah, je mogoče treba razmisliti tudi o ureditvi, ki jo poznajo Američani v svoji zakonski ureditvi tega vprašanja, kjer poznajo celo tako imenovano policijo za zaščito živali ali pred kratkim ustanovljene forenzične enote, ki ugotavljajo krivdo v primeru trpinčenja ali zanemarjanja živali, kar je sicer v trenutni zakonodaji o zaščiti živali nekako pod jurisdikcijo ustreznega inšpektorata. Kljub temu v razmislek. Zato bom bodoče amandmaje, ki bodo ustrezno šli v smer izboljšanja stanja živali - ne samo hišnih ljubljenčkov, kot je bilo danes večkrat izpostavljeno, ampak tudi ostalih živih bitij v Sloveniji - podprl. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo bi imela mag. Tavš, vendar... Naslednji na vrsti gospod Matevž Frangež. Pripravi se gospod Branko Ficko. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Zakon je pomemben korak v pravo smer. Vesel sem, da s tem na prenekaterem področju prihajamo do boljših standardov za učinkovito varstvo živali, na drugi strani za ustrezno in učinkovito sankcijo skupnosti napram tistim, ki za živali ne skrbijo po teh standardih. Še več jih v prepogosto videnih primerih celo mučijo, trpinčijo in s tem izkazujejo nizek nivo svoje lastne humanosti. Naš odnos do okolja, naš odnos do živali je odnos do nas samih in v tem pogledu sem vesel, da je tudi Vlada Republike Slovenije na veliko iniciativo civilne družbe, ki se je na to temo odlično organizirala in pred slovensko politiko postavila prenekatero zahtevo, da se je torej odzvala in tukaj našla na mnogih od teh področij skupni jezik. Nesporno pa je, da še prenekatera izrazito humana in napredna ideja civilne družbe tudi v tem predlogu zakona ni dobila svojega mesta v črki zakona. Prepričan sem, da bomo s poganjanjem te teme tudi v prihodnje, upam, dovolj kmalu doživeli tudi nadaljnje spremembe zakona. Tudi v tem zakonodajnem postopku bo zakon še mogoče izboljšati. Mi vidimo nekaj vrzeli, kjer je to mogoče. Ena od teh je zelo etično vprašanje, ki so ga moji predhodniki že omenjali, in to je vprašanje, ali je žival stvar ali je torej mogoče na živali, ki bi morale biti vendarle tudi subjekti, ne samo objekt prava, izvrševati lastninsko pravico, ali je torej to stvar, ki jo je mogoče imeti v lasti, ali pa je smiselno, da tukaj uvedemo naprednejši institut skrbništva, ki je sicer v sami koncepciji zakona povsod omenjen, le pri vprašanju registra se omenja tudi latnik živali. Recimo, ena od stvari, kjer nismo doživeli zadovoljive rešitve, je vprašanje priklenjenih psov. Prenekatera evropska država je tukaj že naredila pogumnejši korak naprej in takšno stalno pritrditev psa, običajno z jeklenimi verigami, prepovedala. Mislim, da je to naloga, ki nas še čaka. Res pa je, da marsikje, predvsem na podeželju, je to pogosto danes edini način za to, da se psa omeji in omeji njegovo potencialno gibanje. Mislim, da je prav, da recimo podobno kot Avstrija, kjer je danes ketna, če tako rečem, že prepovedana, da ta korak v prihodnje naredimo tudi pri nas. Vesel sem ene rešitve v zakonu, na katero smo nekateri opozarjali. No, kolega Ambrožič se bo spomnil, da sva o tej ideji že pred leti razpravljala kot sprehajalca psov po mariborskih ulicah. Namreč, potrebo po tem, da se znotraj lokalnih skupnosti zagotovijo primerne ograjene površine, kjer bo mogoče izključiti siceršnjo zapoved zakona, da mora pes vedno pripet, tudi omiliti. Dejstvo je, da psu pogosto ni dovolj samo sprehod, ampak če imate psa bolj živahnega karakterja, kot je, recimo, naš družinski pes, potrebuje ta bistveno več tekanja, potrebuje bistveno več gibanja kot le običajen, umirjen sprehod po mestnih ulicah. Skratka, mislim, da je Vlada tukaj znala prisluhniti civilni družbi. Čestitke tudi ministru Bogoviču. Dejstvo pa je, da naloge še ostajajo in Socialni demokrati bomo tudi kot eden od izrazov naše humanosti vztrajali na tem, da na tem področju napredujemo tudi v prihodnje. Naj pri tem, glede na razpravo moje kolegice Majda Potrate, s katero se v celoti strinjam, pa vendarle povem, da mislim, da so tudi psi demokratične živali. 126 DZ/VI/3. seja PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Branko Ficko, pripravi naj se gospa Tamara Vonta. BRANKO FICKO (PS PS): Zakon je dober. To je redek zakon, kjer smo si vsi v tem hramu enotni, ne glede na politično opcijo. Če to seveda ne pomeni, da nas lahko samo še živali združijo, potem predlagam, da tisti, ki nimate še svojega ljubljenčka, to storite čim hitreje. S tem zakonom dajemo vsi vedeti, da čutimo odgovornost do živali. Enako bi se morali obnašati pri sprejemanju drugih zakonov, ki neposredno vplivajo na naše državljane in državljanke. Imam pa pripombo, ker predlog ne vsebuje določbe o prepovedi cirkuških predstav, v katerih nastopajo žive živali, in predlagam, da se zakon dopolni. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospa Tamara Vonta. Pripravi naj se gospod Samo Bevk. TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. Že prej sem glavne stvari v bistvu bolj na skopo izpostavila; pač tiste zadeve, ki so se mi zdele najbolj dobre, in tisto, kar sem pač pogrešala. Verjetno ne bom povedala nič posebno novega, ampak bi želela, da bi se glede tega, o čemer je tudi govoril prej kolega, in sicer o privezovanju psov na verige. Zavedam se, da je čas in prostor takšen, kot je, in da so neki vzorci, ki se seveda vlečejo že desetletja, da se to večini ljudi, še posebej na podeželju, pa ne samo tam - ne mislim nič slabega -, zdi normalno sobivanje z živaljo. Ampak mislim, da bi morali tudi s kakšnimi preventivnimi akcijami -oziroma bolje rečeno - z nekim ozaveščanjem, da bi enostavno prišlo do tega, da bi ljudje začeli že v osnovi drugače razmišljati. Prepričana sem, da bi se, potem ko bi to spoznanje prišlo do ljudi samih, tudi obnašali bistveno drugače do svoje živali. Ne vem, da nek pes preživi celotno svoje pasje življenje, ki je res pasje v tem primeru, privezan na verigo, se mi zdi skrajno nedopustno. To je tudi tista zadeva, o kateri zakon piše - sama bi to uvrstila kot neprimeren bivalni pogoj. Torej, če je pes na verigi, je to zame neprimeren bivalni pogoj, še posebej, če gre za verigo, kratko en meter ali pa dva. Enako velja tudi za pesjake. Videla sem pesjake, v katerem se je pes komaj obrnil. To se mi tudi zdi neprimeren bivalni pogoj, če že govorimo o tem. To je ena stvar, na katero bi opozorila. Za cirkuse sem že tako ali tako omenila, da bomo pripravili - mislim, da smo se pripravljeni pogovarjati in da bomo pripravili v zvezi s tem amandma in seveda predlagamo prepoved gostovanja cirkusov z živalmi. Sedaj, v kakšni obliki in kakšni vsebini, o tem se lahko še pogovarjamo. Zavedam se, da je treba pri tem zakonu sprejeti celo vrsto kompromisov, jih tudi sama sprejemam, ker sama bi sprejela veliko strožji zakon, veliko veliko strožji... Ampak dobro, pač gremo postopno, tako kot sem rekla, potem ko bodo ljudje nekako ozavestili, da imeti psa, priklenjenega na verigo celo življenje, da je to dejstvo nesprejemljivo. Mogoče se bomo začeli vsi skupaj drugače obnašati in bomo sprejemali lahko še strožje zakone, kar se mi zdi nujno. Ena taka zadeva, ki je bila, je tudi nek pogum, ki smo ga videli - sama to označujem kot pogum - pri izreku sodbe. Mislim sicer, da še ni pravnomočna, da ne bom sedaj kakšne pravniške napake povzročila, ampak pri odločitvi sodišča glede mučenja v tisti občini, iz katerem prihajam in me je zaradi tega kar groza, se pravi, gre za precedens. Mislim, da bi v taki smeri morali iti tudi pri kaznovalni politiki, saj takih primerov resnično... Če bom rekla, da jih je preveč, nobenega itak ne bi smelo biti, ampak v tem primeru je šlo resnično za grozljivo dejanje. Potem naslednja zadeva. Velik problem so tako psi kot mačke, ampak v zadnjem času, pa tudi, kolikor se sama srečujem s temi zadevami - pa se kar pogosto -, so mačke tiste, ki so v še slabšem položaju. Dobro, imajo svobodo, za razliko od tistih psov na verigi, imajo mačke brez lastnikov še vedno svobodo, samo ta svoboda jim kaj malo koristi, ker vemo tudi, kako se množijo in imamo potem že cela mačja krdela ubogih revežev, ki se potem pritepejo k tistim hišam, kjer jih kdo prijazno sprejme, sicer pa -, saj veste, kako je s tem. Tako recimo vem, da bi bil register za mačke v tem primeru trd oreh, ampak vseeno bi razmišljala tudi v tej smeri. Kar se pa tiče samih društev in vsega, so že tudi kolegi iz SD veliko o tem povedali. Tudi jaz se bolj nagibam k tej spremembi, da bi besedo lastnik nadomestili z besedo skrbnik, se mi zdi ustreznejša, ne vem, pa kaj to pomeni za vso ostalo zakonodajo. Ne vem, kaj to vse prinaša, ampak se mi zdi smiselno. Na kar bi še opozorila, je to, če spet ostanem pri enem primeru, da je, recimo, človek, ki je zelo trpinčil svojo žival, bil pravnomočno tudi obsojen ali kaznovan - ne vem, tu gre za poseganje v neke druge okvire človekove svobode, ampak, morda je smiselno razmišljati tudi o tem, da ne more kar tako biti lastnik oziroma skrbnik neke druge živali. Ne vem, kako se to uredi, ampak sem prepričana, da boste, če ste bili sposobni sestaviti tako dober zakon, našli rešitve tudi za to; če pa so že, potem pa sploh. Zdi se mi, da bi bilo skoraj nujno, da je to nekje napisano. Potem še kar se društev tiče. Tudi predlogi, ki smo jih slišali, pa tudi sami vpleteni, da rečem, so predlagali. Gre za to, da bi društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu, da bi dobilo položaj stranke v nekem inšpekcijskem postopku, v katerem je tudi podalo prijavo mučenja neke živali. Se pravi, da bi se lahko potem celo zadevo tudi spremljalo, da ne bi bil samo ta prvi korak. Kolikor vem, zdaj 127 DZ/VI/3. seja po novem anonimna prijava ne bo več mogoča, mislim, da gre zakon nekako v tej smeri. Se pravi, da boš moral mučenje živali prijaviti z imenom in priimkom, kolikor sem razumela iz zakona, sicer me pa popravite. Skratka, zdi se mi zelo pomembno, da bi društvo, ki je zaznalo mučenje živali, sodelovalo tudi v nadaljevanju postopka in bdelo nad tem, ker se mi zdi, da bi bil potem tudi končni učinek zagotovo veliko boljši. Kar se tiče živalske policije. Mislim, da so to želje številnih, tudi sama sem za tako rešitev. Vem pa, da je zdaj v tej situaciji kar koli takega verjetno že skoraj bogokletna misel -ampak nič hudega! To se da urediti tudi znotraj drugačnih institucij, ne ravno policije kot take, na primer, znotraj socialnega podjetništva, prostovoljstva ali česa podobnega. Ampak, jasno, v zvezi s tem bi bilo treba spet cel kup zadev urediti, poleg zakonske ureditve. Pa vendar se mi zdi, da je teh primerov pri nas veliko in da smo še zelo - ne vsi, ampak zelo velik del prebivalstva, populacije, še vedno ni dovolj občutljiv do takih kršitev, takega mučenja oziroma nečesa ne prepozna kot mučenje. Morda bi bilo smiselno tudi v tej smeri razmišljati. Predvsem pa, kot sem že prej povedala, ozaveščanje se mi zdi ključno, da ljudje sami pridejo do spoznanja, da je preprosto nepojmljivo in nesprejemljivo, da žival preživi svoje življenje na verigi. Mislim, to bi moralo biti vsakomur jasno, pa ni. Tako bi mogoče tudi v tej smeri lahko organizirali kakšne dejavnosti, ne mislim samo z brošurami ali z ne vem čim, pač pa se mi zdi, da je veliko boljši osebni stik, obisk, ki lahko pripomore k temu. Toliko. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Samo Bevk. Pripravi naj se gospod Roman Žveglič. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Poslanke in poslanci smo dobili tudi pismo civilne iniciative, ki predstavlja več kot 30 tisoč državljank in državljanov Republike Slovenije, ki nas pozivajo, da ne sprejmemo tega zakona oziroma da ga zavrnemo. Obenem pa so se pripravili tudi na to, da bo zakon v Državnem zboru sprejet, in so predlagali tudi konkretne spremembe oziroma dopolnitve. Ministrstvo, ki je pristojno za to področje, pozivam, da temeljito prouči te predloge in jih v največji meri tudi upošteva. Nekatere so še posebej izpostavile tudi moje kolegice in kolegi. Recimo, namesto besede lastnik je lepša in bolj vsebinska beseda skrbnik in tako dalje. Obenem pa 18. člen predloga zakona omogoča tudi uvedbo posebnega prispevka, se pravi, posebne komunalne takse, ki bi jo plačevala vsa gospodinjstva v državi. To se mi pa zdi malo bolj sporno. En zakon o uravnoteženju javnih financ na eni strani, en tak zakon na drugi strani, ena komunalna taksa na eni, druga na tretji strani in ti stroški za gospodinjstva se kopičijo. Znižanje socialnih prispevkov, nižanje pokojnin in tako dalje. Zdaj smo slišali, da je ena izmed slovenskih občin za 100 odstotkov povišala komunalne storitve. Župani nekritično nasedajo raznim ponudnikom radarskih storitev v svojih mestih, da bodo tako povišali občinski proračun. Mislim, da to ne bi bilo smiselno, da se da na kakšen drug način urediti probleme, ki se dotikajo komunalne takse, ki bi bila za te stvari predpisana kar za vse državljanke in državljane. Za konec še nekaj. Bral sem nek članek, da sta se dva psa točno določene pasme in točno določenega legla izkazala tudi kot odlična policijska psa, specialista, iskalca mamil. Tudi jaz sem v nevednosti občudoval pamet teh psov, dokler nam ni pred leti upokojena profesorica anesteziologije razložila, da te pse prej naredijo za odvisnike od mamil in da potem, ko odkrijejo mamilo, dobijo ustrezno nagrado. To pa je seveda trpinčenje živali, podobno medicinskim poskusom na živih bitjih. Še posebej so takšni psi učinkoviti, ko so, kot z angleško besedo rečemo "in need", tako da tukaj gre res za neko dvomljivo zadevo in mislim, da bi lahko tudi to nekako z zakonom uredili in prepovedali. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Roman Žveglič. Potem ima še predlagatelj, torej Vlada možnost besede. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, dragi kolegi, spoštovane kolegice! S tem zakonom poskušamo urejati ta odnos med ljudmi in živalmi. Zdaj, hvala bogu, da ne poskušamo še med živaljo in živalmi, ker potem bi se začel spraševati, ali moj muc doma na kmetiji še lahko lovi miši in ostale glodavce ali ne. Tako se mi poraja misel, da je dobro, da na kmetijah ne orjemo več s konji - kaj bi bilo to opredeljeno, da danes trpinčimo sicer druge konjske sile v drugačnih oblikah? Prej je bilo veliko rečenega o verigah, o bivalnih prostorih in tako naprej. Sam sem sicer trdno prepričan, da vsak ni primeren za lastnika, še manj pa za skrbnika živali. Kajti smatram, da sta to različna pojma: lastnik lahko žival kupi in jo da nekomu v skrb. Tako te stvari ne moremo kar poenotiti. Seveda mora lastnik imeti tudi svoje obveznosti, skrbnik pa še marsikaj drugega. Pri tem moram povedati, da sem priposestvoval tri muce, ki jih je nekdo pripeljal in jih odvrgel blizu moje kmetije in so prišle noter. Sicer med seboj še uvajajo hierarhijo in je kar precej prask in tudi glasnega vpitja, ampak te stvari se bodo morale same urediti. Skušam pa jim pomagati, da so zadeve čim bolj naravne. Tudi psička Tačka, ki jo imamo na kmetiji -moram reči, da nikoli nismo imeli na kmetiji 128 DZ/VI/3. seja privezanih živali, psov smo seveda zamenjali že kar nekaj, ker so bile takšne in drugačne okoliščine -, tudi ona ima zdaj še eno poglavje do teh treh muc, ampak po moje se bodo kar kmalu vpeljali. Dva sta že tako..., s tretjim imajo še nekaj dela. Okoli teh bivalnih prostorov; sicer smatram, da je kavč v dnevni sobi popolnoma neprimeren bivalni prostor, sploh za mačke in pse, ampak, to je moje mnenje, katero mnenje pa bo lahko drugačno. Res pa je, da je veriga popolnoma neprimerna. Treba bi bilo tudi pogledati, sploh te lastnike domačih živali, malih živali, ki so v urbanih naseljih - pač, ta žival marsikaj od lastnika in skrbnika zahteva. Druga stvar je tudi okoli teh stroškov, ki jih imajo občine za zapuščenega psa, ki pride v zavetišče. Ti stroški občine stanejo približno okoli 300 evrov za 30 dni. To je približno 10 evrov na dan. Za ilustracijo, jaz sam, ki redim tudi bike, dobim za oskrbovalni dan približno evro na dan. Se pravi, moram kupiti tele, moram zavarovati, mu moram nuditi kompletno zdravstveno oskrbo, veterinarja, če je treba, zagotoviti vso krmo in seveda, če ga dobro prodam, potem dobim približno bruto za oskrbovalni dan - en evro, če odbijem stroške nabave tega bika. To je pa trg. To je pa realnost! Dajmo se še o tem malo vprašati. Pri vseh teh zadevah, ki jih zakonsko prepisujemo itd., se pravi, se takoj najdejo lovci na proračunski denar ali pa na državne jasli. Okoli cirkusov. Moje mnenje je, da v cirkusih ne prihaja do nič večjega trpinčenja živali kot pri dresuri psov, kot pri treningih konjev za konjske dirke ali pa pri ostalih legalnih živalskih stvareh. Mogoče bi pa se obrnil še na nekaj, kar sem že prej omenil, to je tako imenovano obredno klanje. Iz poslanske skupine sem dobil že odziv, da so določeni državljani poklicali in me označili za surovino. Nisem nikakršna surovina, jaz v življenju nisem ubil živali, čeprav sem jih precej veliko že vzredil. Prva stvar je, da sem bil lani, pardon letos poleti v Italiji, ob prodaji enega mojega kamiona bikov - in pri mojem prijatelju - in smo šli pogledat, kako imajo to v Italiji narejeno, bolj smo šli gledat pogoje klanja, ker smo izvedeli, da bo to ena manjša klavnica, ampak tam je bilo še eno drugo presenečenje; to je bilo halal klanje za muslimane. Prišli so klavci, ki so bili za to usposobljeni, in ko sem gledal klanje... Nobeno klanje ali nobeno ubijanje živali ni humano. To mora biti jasno, ker mi imamo neke termine o humanem klanju; pač, klanje je klanje. V končni fazi ne bi rad bil grob, žival, če je namenjena, da gre na drugi svet za prehrano živali, je v končni fazi vseeno, kako konča. Tudi ta postopek klanja pri halalu se meni ni zdel nič bolj grozovit, kot je to, kar delajo naše klavnice, ki uporabljajo tako imenovano humano klanje. Res pa je, da je to lahko tudi neka tržna niša in za to tržno nišo bi pa povedal še eno zgodbo. Zanimiva je reportaža v reviji Kmetovalec - kasneje bom tudi ta članek dal ministru in direktorici Vursa, kako se v Porurju, ker je veliko Turkov v Nemčiji, pripadniki muslimanske verske skupnosti že vnaprej dogovorijo z lastnikom teh živali, odberejo žival, izberejo ušesno številko, se dogovorijo o času klanja, ki pa je 70. dan po končanem postu, po ramadanu, tako imenovani kurban bajram. Takrat na tej kmetiji, kjer imajo registrirano tudi klavnico in dovoljenje za razsek, sicer zelo v takih improviziranih zadevah, kar pri nas nikakor ne bi šlo, pač te živali pokoljejo. To je za tisto kmetijo tržna niša in tudi za pripadnike verske skupnosti, ki imajo lahko svojo tradicijo verovanja. O nečem podobnem bi se lahko tudi v Sloveniji dogovarjali z manjšim klavnicam, to bi lahko bila neka tržna niša, zato smatram, da bi verjetno bilo dobro še v zakonu imeti tisto določilo, da je za ta način klanja potrebno predhodno dovoljenje, v posebnih prostorih, kot to mora biti, in bi bila ta stvar za zainteresirane rejce in tudi za pripadnike verskih skupnosti dovoljena. Na koncu bom dodal še eno misel, sam sicer menim, da je v Republiki Sloveniji za male živali kar dobro poskrbljeno - zakonsko in ostalo, seveda odvisno od lastnikov. Smatram, da so velike živine, to pa sedaj ponavljam, živine in ne živali, pa preveč zaščitene. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Želi predlagatelj, to je Vlada, besedo? Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Zelo na kratko. Najprej iskrena hvala za to enotno podporo, da je zakon primeren, kakor sem razbral iz stališča poslanskih skupin. Zahvala tudi za to razpravo in za predloge, ki so bili podani. Podobno kot se je doslej zakon pripravljal na takšen način, da se je resnično želelo prisluhniti čim večjemu številu tako strokovnih mnenj kakor tudi nevladnega sektorja in skupaj pripraviti čim boljši zakon, bomo to storili tudi v nadaljevanju. Verjamem, da bomo na koncu tudi lahko mirne vesti zakon sprejeli. Hvala lepa in mislim, da kakšne potrebe po posebnih komentarjev danes tudi ni, ker govorimo o splošni razpravi. V nadaljevanju na samem odboru Državnega zbora bomo spregovorili o podrobnostih. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa, gospod minister. Ker čas, določen za razpravo še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati. Ker ne vidim več interesa oziroma potrebe po dodatni razpravi, zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnji obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali 129 DZ/VI/3. seja jutri, v sredo, 21. novembra 2012, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DOLOČENIH ZAKONOV NA PODROČJU VARNE HRANE, VETERINARSTVA IN VARSTVA RASTLIN V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade gospodu Francu Bogoviču, ministru za kmetijstvo in okolje. FRANC BOGOVIČ: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin je, kot ste dejali, ta naslednji zakon, ki ga želimo sprejeti za uresničitev racionalnega in celostnega pristopa na področju varne hrane. Predlagani zakon združuje Veterinarsko upravo in Fitosanitarno upravo, večji del Direktorata za varno hrano in del kmetijskega inšpektorata v enotno institucijo s statusno obliko organa v sestavi v okviru Ministrstva za kmetijstvo in okolje, ki se imenuje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Naloge nove institucije bodo predvsem priprava predpisov s področja varne hrane, upravljanje s tveganji za zdravje ljudi, živali in rastlin, izvedba enotnega uradnega nadzora v verigi varne hrane, vključno s spremljanjem pojavov tveganja. Z zakonom je jasno določena linija poveljevanja, kar je ključnega pomena za hitro in učinkovito ukrepanje ob pojavu nevarnosti z zdravje ljudi, živali in rastlin oziroma varnost potrošnikov. Nova uprava bo pokrivala zdravje rastlin, fitofarmacevtska sredstva, semenarstvo, krmo, zdravje živali, zaščito živali, varnost in kakovost živil živalskega in rastlinskega izvora tako v upravnem kot v nadzornem delu, razen upravnih nalog na področju zaščite kmetijskih pridelkov in živil - tu govorim o shemi kakovosti, te ostanejo znotraj direktorata. Zaradi tega, ker ta zakon posega v toliko področij, je tudi predlagan na takšen način, da posega v deset zakonov. Želeli smo to narediti zato, da tudi zakon kot celota ostane konsistenten, kajti če bi en od zakonov ne bil sprejet, se v bistvu konsistentnost zakona poruši. Za uveljavitev predlaganega zakona bo iz štirih organov v novo upravo združenih skupaj nekaj manj kot 400 javnih uslužbencev - sem že omenil, kateri organi se združujejo. Nova uprava bo kot organ v sestavi v okviru svojih pristojnosti oblikovala enotno strategijo in pripravljala pravne podlage, izvajala specializirane strokovne naloge, upravljala uradni nadzor v okviru tega in tudi inšpekcijske preglede. To predstavlja racionalizacijo, ki je ob splošnem krčenju kadrovskih virov državne uprave zelo pomembna. V novi upravi je predvidena enotna inšpekcija, ki jo bodo izvajali uradni veterinarji, fitosanitarni inšpektorji, in inšpektorji za hrano. Z enotno zakonodajo ne bo več podvajanja ali sivih con v pristojnosti do zdaj različnih inšpekcij, s povezavo štirih obstoječih informacijskih sistemov se pričakuje racionalizacija delovnih procesov in izraba kadrovskih ter finančnih virov. Z ustanovitvijo nove uprave bo dosežen enoten način imenovanja laboratorijev. Petič, za nosilce dejavnosti je pomembna poenostavljena komunikacija; in to, kar je najpomembnejše, ocenjujemo, da je tudi komunikacija s potrošniki, ki sedaj poteka parcialno, po posameznih pristojnih organih, bo v novi upravi učinkovitejša. Na področju varne hrane torej sledimo racionalizaciji in hkrati zagotavljanju visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi ob upoštevanju varovanja zdravja in zaščite živali, zdravja rastlin in ustrezne obveščenosti ter zaščite potrošnikov. Državni zbor je opravil prvo obravnavo zakona 25. 9. in 26. 9. je sprejel, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, dne 7. 11. je zakon obravnaval matični Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje in sprejel besedilo predloga zakona z vključenimi amandmaji. Državnemu zboru zato predlagam, da zakon sprejme. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Dejanu Židanu. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsedujoča. Spoštovane poslanke in poslanci, gospod minister in ekipa, lep pozdrav! Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje je predlog zakona obravnaval na 13. seji 7. novembra 2012. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Zakonodajno-pravne službe, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. Odboru je bilo priloženo in predstavljeno mnenje Zakonodajno-pravne službe. Imela je dve pripombi. Prva je bila na nomotehnični pristop, saj zakon deluje po načelu omnibusa, ki naj bi bil uporabljen izjemoma in restriktivno. Druga pripomba pa je pravnosistemske narave, saj zakon ureja področje, ki se da urediti tudi z uredbo Vlade. Odbor je bil seznanjen z mnenjem Državnega sveta, ki zakon podpira, hkrati pa opozarja, da en del inšpektorata, to je Zdravstveni inšpektorat ostane na Ministrstvu za zdravje. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije 130 DZ/VI/3. seja je podpirala racionalizacijo in opozorila, da ni sodelovala pri pripravi zakona, in prav tako kakor Državni svet opozorila, da celotno področje živil ni v pristojnosti nove uprave, ampak ostaja del na Ministrstvu za zdravje. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, ki pa ocenjuje, da je zakon preuranjen in pomeni korak v napačno smer. V razpravi članov odbora so člani iz koalicijskih poslanskih skupin menili, da se s predlogom zakona vzpostavlja učinkovit sistem, ki preprečuje podvajanje in omogoča, da vsak sistem nosi svoj del odgovornosti. Poleg tega predvideva reorganizacijo, ki bo zagotovila transparentnejši pregled sistemizacije delovnih mest, omogoča racionalizacijo dela na upravnem in ostalih področjih, enotno in celovito strategijo obvladovanja tveganj, enoten in preglednejši način komuniciranja z nosilci dejavnosti, potrošniki, bolj enotno delovanje laboratorijev, večjo transparentnost rezultatov in zato podpirajo tovrstni zakon. Člani odbora s strani opozicije pa so nasprotno menili, da je tovrstna sprememba nepotrebna, saj ima Slovenija že vzpostavljen sistem nadzora, ki dobro deluje. Poleg tega pa novela ne rešuje vprašanj, kako izboljšati nadzor nad varno hrano. Po končani seji odbora se je odbor opredelil do vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin in jih sprejel. Odbor je odločal tudi o predlogu člana odbora, ki je pozval k amandmajskemu predlogu Pergama za amandma, da se črta 24. člen predloga zakona. Tega predloga odbor ni sprejel. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih potrdil. Glede na to je Državnemu zboru posredovan predlog zakona z upoštevanimi amandmaji. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Ker je zbor na 6. seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni mogoča. Prehajamo na razpravo o členu in vloženem amandmaju, ki jo bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 19. novembra 2012. Torej, v razpravo dajem 10. člen ter amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov. Želi kdo razpravljati? Prosim za prijavo. Prijavljena sta dva razpravljavca, prvi ima besedo... Vidim, da je bil interes. Mag. Židan, se boste kasneje prijavili? Prvi ima besedo gospod Branko Ficko. Izvolite. BRANKO FICKO (PS PS): Hvala za besedo. V Pozitivni Sloveniji smo že od samega začetka zagovarjali celovit pristop pri zagotavljanju varnosti hrane, vključevanje vseh področij v verigi od njive do potrošnika. Opozarjali smo tudi, da pri tej spremembi zakona ne gre za celovit pristop, ampak gre samo za združitev že obstoječih služb znotraj posameznega ministrstva. Opozarjali smo, da gre že pri predlogu za zavajanje vlade, ki je govorila o celovitem pristopu, kar to ni. Vlada je to z uredbo 2. 11. 2012 samo dokazala, ko je sprejela uredbo o spremembah o organih v sestavi ministrstva z uveljavitvijo 1. 1. 2013. Se pravi, da po našem mnenju ne gre za sistemsko ureditev varne hrane, temveč za izvajanje politično dogovorjene kadrovske politike. To po domače pomeni, da ne bomo naredili nič drugega kot sedanji Vurs, Fitosanitarno upravo, Direktorat za varno hrano in en del kmetijskega inšpektorata dali pod vodenje veterinarske oblasti in dobili bomo še enega super podministra. S tem je varna hrana za potrošnika, o kateri se je tudi v tem hramu obljubljalo, daleč od tega in potrošnik ne bo zaradi tega jedel nič bolj varno in boljšo hrano. Seveda bomo iz vseh teh razlogov temu zakonu nasprotovali. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima mag. Katarina Hočevar. MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Lep pozdrav vsem skupaj! Sama amandmaja Socialnih demokratov k 10.a členu ne bom podprla, ampak bom podprla zakon v vsebini, kakor je predložen. To utemeljujem s tem, da ima minister v svoji pogodbi o zaposlitvi zapisano, da je odgovoren za delovanje resorja kmetijstva in okolja, da vodi in organizira delovne procese in upravlja s kadrovskimi viri v okviru svojega resorja. Minister s tem predlogom ne dela nič drugega, kot izvršuje svoja pooblastila oziroma izvaja dela in naloge, ki mu jih predpisuje njegova pogodba oziroma zakonodaja. Že leta 2009 je takratno Ministrstvo za javno upravo pripravilo spremembo Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih državne uprave. Že takrat je bila ta težnja, da državno upravo racionaliziramo in tam so bile tudi končno določene omejitve in normativi, koliko delovnih mest ima lahko posamezen oddelek, sektor, organ v sestavi in direktorat, da ga sploh lahko ustanovimo. Z veseljem ugotavljam, da minister za kmetijstvo in okolje temu predlogu sledi, in upam, da bodo temu sledili tudi drugi ministri. Mislim, da se vsi strinjamo, pred volitvami so nas bila polna usta, koliko organov moramo ukiniti, kaj moramo vse v javnem sektorju racionalizirati in se ne morem strinjati, da je en organ, ki ima 18 zaposlenih, da se bo zdaj zgodila ne vem kakšna katastrofa, če ga prepojimo k drugemu organu. To se dela s Fitosanitarno upravo in pa tako z Direktoratom za varno hrano, ki po tem predlogu uredbe sploh ne bi, če bi se udejanjil in upam, da bomo tudi 131 DZ/VI/3. seja to, da bo to vlada dala na dnevni red, sploh ne bi imela pogojev, da obstajata. Poglejte, kmetijska politika je ena najkompleksnejših politik Evropske unije. Marsikaj se je naredilo ali pa marsikatere evropske zahteve, ko se je to v pravni red Slovenije vneslo, se je res mogoče delalo samo zato, da zadostimo zahtevam Bruslja. Zato se je tudi na področju kmetijstva dogodilo, da so različne organizacije enote implementirale iste direktive in zato se dogaja, da danes ušesno številko v naših slovenskih hlevih kontrolirata kar dva inšpektorja. S tem predlogom zakona je predvidena enotna inšpekcija, ki jo bodo izvajali uradni veterinarji, fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za varno hrano. Pri tem je pa bistveno to, da bodo prihajali iz iste institucije, z enotnimi navodili, kar bo seveda povečalo transparentnost poslovanja, sistemizacija in pristojnost delovnih mest bo bolj jasna, izboljšala se bo notranja komunikacija in - ja, zadnjič na odboru je spoštovani poslanec Gašpar Gašpar Mišič rekel, da je katastrofa, če so zdaj neenotne evidence. Ja, bile so in sedaj z združitvijo v eno upravo se bodo tudi računalniške evidence in registri združili in tudi tukaj je pričakovati kar dobršen del prihranka. Res je in priznam, da s tem zakonom ne urejujemo oziroma ne udejanjamo tiste teze od vil do vilic, jo pa od vil do krožnika. In prvi korak smo naredili že, ko je bilo 2009 velik del oziroma zdravstveni inšpektorji, ki se ukvarjajo z varno hrano, so bili premeščeni pod okrilje kmetijske inšpekcije. Danes delamo drugi pomemben korak, da bomo imeli to verigo popolnjeno, bo potreben še en korak, da bo še en del, manjši del, poudarjam manjši del, zdravstvenih inšpektorjev nekako pripojenih v to verigo. To ni razlog, da bi zakon, ki je dober in zasleduje racionalizacijo na tem področju, zavrnili. Zato ga bom danes podprla in hkrati dejansko čestitala ministru Bogoviču, da mu je uspelo to, za kar sta se trudila že dva njegova predhodnika. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Ker vidim, da je še interes za razpravo, odpiram prijavo na razpravo k amandmaju k 10. a členu. Prijavljeni so trije razpravljavci. Prvi ima besedo gospod Janez Vasle. JANEZ VASLE (PS NSi): Pozdravljeni še enkrat! Malo me je presenetila gospa Katarina Hočevar, ki je tako lepo razložila to zadevo in bi se z njo povsem strinjal. Moram pa vseeno reči, da smo tudi v Novi Sloveniji večkrat poudarili, da vidimo veliko dodano vrednost v tej združeni, enotni Upravi za varno hrano, kot jo predvideva novela zakona. Trenutno štiri službe skrbijo za to, da potrošniki uživamo neoporečno hrano. V tej novi obliki, recimo, ob nastopu kakšne krize, napake, infekcije, menimo, da bo ta pristop in odziv pristojnih hitrejši in učinkovitejši in bo ta komunikacija tudi bolje potekala. Pomembno se nam zdi tudi, da bodo kmetje razbremenjeni, saj bo inšpekcijskih nadzorov pri njih manj, s tem pa bodo tudi stroški manjši. Ni pa zanemariti dejstva, da je s tem dosežena manjša poraba proračunskih sredstev in se pri tem ohrani skupno število zaposlenih. Tudi mi smo že pozvali Vlado, da na področju varne hrane pri kadrih in denarju ne varčuje, in na tem mestu ponavljam ta poziv. Vendar pa, kot rečeno, tega amandmaja ne bomo podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod Dragan Bosnič ima besedo. DRAGAN BOSNIC (PS PS): Hvala za besedo. Amandma, jasno, podpiram, kar je stališče tudi naše stranke, vendar pa zakona ne. Bi pa povedal, zakaj in kaj je tisto, kar me najbolj moti. Ideja zakona se mi zdi dobra, vendar pa me moti izvedba v smislu predvsem inšpekcijskega nadzora. Namreč, tu bi nekaj prebral oziroma citiral, zato ker je bilo javno objavljeno. Bob dneva, to je udarna misel dnevnika Večer, gospe ne bom imenoval, ker nisem vprašal za dovoljenje, je pa čistilka. Pravi: "Na kraj pameti mi ne pade, da bi pogledala, kaj na izdelku piše, je zdravo, ni zdravo, koliko konzervansov ima, je slovensko ali ni. Zame je pomembna samo cena. Kupujem tisto, kar je v akciji, in temu prilagajam svoj jedilnik." Namreč, mislim, da je odgovornost do teh ljudi tudi na zakonu. Se pravi, zakon se mora odgovorno postaviti do ljudi, in teh je vedno več, ki kupujejo to, kar zmorejo. To pomeni, da je naša odgovornost do njih večja. Zato vztrajam na tistih pomislekih, ki sem jih tudi na odboru izrazil, glede nadzora, glede inšpekcij. Ne govorim o ušesnih plombah, s tem se strinjam, absolutno ne, pač pa govorim o nadzoru - in vemo, kaj to pomeni, sploh za te, ki gledajo na ceno izdelka, zato da pač nekaj pojedo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima mag. Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsedujoča. Še enkrat lep pozdrav, spoštovani poslanke in poslanci, minister z ekipo! Ko sprejemamo tovrstne zakone, se vedno vprašamo precej preprosto: Ali bo zaradi tega slovenski potrošnik bolj varen? In tu moramo pogledati dogajanja kot celoto, kaj v tem trenutku opažamo. Po predlogu proračunov za leti 2013 in 2014, ki bosta, upam, spremenjena - in tu podpiram gospoda Vasleta iz Nove Slovenije -, opažamo, da se pomembno zmanjšujejo denarna sredstva za analize, ki bi jih moralo biti v naslednjem letu več. Namreč, zaradi vedno 132 DZ/VI/3. seja težjega stanja v Sloveniji se spreminjajo nakupovalne navade Slovenk in Slovencev. Pri hrani varčujejo, manj se kupuje in išče se najcenejše izdelke. To pomeni, da se tveganje na tem področju izrazito povečuje, država pa pristojnemu organu zmanjšuje sredstva za 12 % in ocena tveganja se poslabšuje. Torej, razumel bi, da bi se povečevala, se pa zmanjšuje. To je prvo dejstvo. Drugo dejstvo, ki je pomembno, je, da je zakon v bistvu korak naprej, to je treba priznati. Nekatere stvari se združujejo, kar je prav. Vendar ponovno je to eden izmed mnogih korakov, ki jih bomo očitno še morali narediti. Največja zamera temu zakonu je, da se verige ne sledi do konca. Nobenega razloga ni, da ne sledimo tujim modelom, kjer je združena tudi zdravstvena inšpekcija v celoti. Kot tretje pa se moramo zavedati, da bo ponovno sledila sprememba, zato ker se evropska doktrina na tem področju nadgrajuje. Imel smo možnost, da sem se ne dosti tednov nazaj pogovarjal s komisarjem za kmetijstvo Dacianom Ciolo§om, ki trenutno sicer ni najbolj odgovoren za to področje, to je komisar Dalli, ki ga je odnesel nek škandal. Ampak tudi on je potrdil to, kar mi vemo v Sloveniji, sistem je v pregledu, sistem se mora nadgraditi, ker v Evropi deluje, na žalost, neenotno. Mi še vedno vemo, verjamemo in vemo, da v Sloveniji sistem zagotavljanja varne hrane, ki ga je v prvi vrsti že pred mnogo leti zelo učinkovito razvila Veterinarska uprava, dobro deluje. V zadnjih letih pa imamo tudi mnogo pozitivnih zgodb na področju zelene verige, ki jo je kmetijska inšpekcija do sedaj nadzorovala. Torej, sistem deluje. Vendar v Evropi se bo spremenil, šli bomo v bolj enotni sistem in temu bomo morali, na žalost, slediti tudi v Sloveniji. Zakaj predlagamo mi kot Socialni demokrati takšen amandma? Razlog je preprost. Če ste pregledali mnenje Zakonodajno-pravne službe, je, če povem preprosto, dosti enostavno. Govori, da tovrstna sprememba, ki nastaja, se da urediti z vladno uredbo. Vladna uredba omogoča, da se tovrstne spremembe organov znotraj istega ministrstva uredijo z vladno uredbo. Zato to, kot je sedaj napisano, mi razumemo, da v bistvu skuša vlada ali pa ministrstvo prenesti svoj del politične odgovornosti na Državni zbor. Da bo Državni zbor prevzel krivdo za morebitne afere, ki bodo nastale v naslednjih letih. Mi temu nasprotujemo, zato smo vložili ta amandma. Tisti, ki takšne spremembe predlaga, naj potem tudi legitimno prevzame odgovornost. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Ali bi morebiti še kdo želel razpravljati? Vidim, da je interes za razpravo. Torej, odpiram prijavo na razpravo k 10.a členu ter amandmaju k temu členu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prijavljeni so trije razpravljavci. Prvi ima besedo gospod Robert Hrovat. ROBERT HROVAT (PS SDS): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Veseli me, da je tudi bivši minister gospod Židan danes - mislim, da prvič - priznal, da je to korak v pravo smer. Sicer se z vsemi rešitvami ne strinja, ampak da pa je to korak naprej. Zakaj sem začel s tem? Zato, ker vem, da je tudi on v svojem mandatu pripravljal podoben zakon in mislim,da ga ni implementiral samo zaradi tega ne, ker mu je zmanjkalo časa. Drugače pa so bile rešitve zelo podobne tem rešitvam, ki jih imamo danes na mizi. Poglejte, združevanje področja nadzora nad varno hrano, mislim, da je dobra rešitev. Resda ni optimalna. Tudi sam sem si želel, da bi tudi zdravstveni resor prišel pod to okrilje. Ampak, potem ko človek razmišlja, ali bi bilo prav, da bi šli zdravstveni inšpektorji pod resor kmetijstva, je pa vprašanje, če bi bila to najboljša rešitev. Mislim, da v danih razmerah, da je tako, kot je, kar prav. Prepričan sem, da predlagani zakon sledi načelu smotrne porabe sredstev, predvsem pa se zasleduje namen, da se s čim manjšim obsegom sredstev doseže čim večji učinek pri izvajanju z zakoni določenih nalog v okviru tega enotnega programa. Ne nazadnje tudi v koalicijsko pogodbo smo takrat zapisali, poleg vseh teh splošnih ciljev, zagotavljanja varne hrane, prehranske varnosti in promocijo uravnotežene prehrane. Zapisali smo, da bo pozornost posvečena tudi združitvi področja celotne varne hrane, ki bo organizirano pod okriljem ene organizacijske enote. Mislim, da je bilo o tem zakonu povedanega že zelo veliko. Do tega, da je korak v pravo smer, smo sedaj prišli pravzaprav vsi, čas bo pokazal, če je to definitivno res tisti optimum. Ampak jaz verjamem v ljudi, ki to delo že sedaj opravljajo, ker sistem varovanja hrane je že ta trenutek dober. Mislim, da ga s tem samo nadgrajujemo. Isti ljudje bodo upravljali s temi nalogami. Tako ne bi strašil z nekimi aferami, ki se bodo v prihodnje dogajali, in se bojim takih napovedi oziroma takih napovedovanj nekoga, ki ta sistem zelo dobro pozna. Tega amandmaja ne bom podprl, podprl pa bom ta zakon, ki gre v pravo smer. Seveda pa bo čas pokazal, kdaj in kako ga bo treba še nadgrajevati in dograjevati. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Mag. Dejan Židan, imate verjetno repliko? Izvolite. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Ker me je gospod poslanec ponovno vprašal, ponovno kot na odboru - hvala -, bom isto tudi odgovoril. Res je, strokovna skupina je pričela pripravljati spremembo zakonodaje, strokovna skupina je tudi obiskala nekaj referenčnih držav, tudi ugotovila, da je finski model, ki je malo 133 DZ/VI/3. seja drugačen kakor trenutni zakon, mogoče najboljši, ampak v nekem trenutku je bil proces zaustavljen lansko leto. Proces je bil namreč zaustavljen v tistem trenutku, ko je v Evropi izbruhnila afera escherichio coli na solati, pa potem še marsikje drugje. Evropski komisar za zdravje, sedaj že bivši gospod Dalli, je ugotovil tisto, kar smo mi tako ali tako vedeli v Sloveniji, ko smo se pritoževali, kako imamo nadstandard, drugje pa ne, da je sistem neenotno urejen, da se bo naredil scanning in na podlagi tega bo prišlo do enotnih smernic. Kakor koli, sistem v Sloveniji deluje zelo dobro, mogoče celo najboljše v tem trenutku v Evropski uniji, zato je bila takrat politična odločitev, da počakamo na nove usmeritve in ne kar naprej spreminjati organizacijsko strukturo organov, ki dobro delujejo. To je bil, spoštovani poslanec, razlog, ne pa to, da je vlada trajala, kakor dolgo je pač trajala. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Amandmaja ne bom podprl, ker potem v bistvu tudi tega zakona kot takega skoraj ne rabimo in nima smisla, da je. Če se še jaz malo vključim v to polemiko. Po mojih vedenjih je bila takrat zadeva zaustavljena, ni bila vodena naprej iz podobnega razloga, kajti zdravstveno ministrstvo ni hotelo pristopiti k temu. Ampak to so govorice vaših bivših sodelavcev na ministrstvu. Potem verjetno oni mogoče meni govorijo drugače, kakor ste me pa vi, spoštovani bivši minister, informirali. Rad bi poudaril nekaj drugega, da imamo v Sloveniji relativno - po tem, kar sem videl živilskopredelovalnih obratov v Evropski uniji - najboljši sistem nadzora in kontrole nad živili. Sploh govorim za tiste, ki se pridelajo in predelajo v slovenskih živilskopredelovalnih obratih. Že prej sem povedal, da sem bil v Italiji. V eni klavnici, ko se je klalo 30 goved, je uradni veterinar prišel šele potem, ko se je začelo klati 26. žival. Pri nas v Sloveniji ne more biti zakola živali brez tega, da je uradni veterinar prisoten. To je seveda tudi že ena bistvena prednost v Sloveniji in tudi to je treba povedati slovenskim potrošnikom, kadar se odločajo o tem, ali kupujejo slovensko hrano ali ne. Druga stvar. Prednost slovenske tudi ne nazadnje primarne pridelave v kmetijstvu je tudi ta, da imamo majhne površine in ne nazadnje potem tudi majhne serije in tudi, če že pride do kakšnih problemov, se da lažje izslediti in tudi reakcija ni tako huda. Samo poglejmo, kakšen problem v Nemčiji so imeli z zmrznjenimi - kaj so bile, jagode ali maline -, se pravi v bivši DDR. Potem je bilo tam na 10 tisoče otrok, ker to je prišlo z velikih nasadov iz Španije, in dokler niso do tega prišli, so bile posledice katastrofalne. V Slovenji je ta sledljivost veliko lažja, je krajša in tudi produktov, ki pridejo z ene točke za prehrano ljudi, je manjše število. Se pravi, to je prednost. Druga stvar je okoli odgovornosti. Odgovoren mora biti, in tudi je, predvsem na prvem mestu tisti, ki proizvaja hrano za ljudi. Ta njegova odgovornost je največja; in tudi mora biti največja! Službe so pa za to, da te ljudi nadzirajo. Kakor sem že povedal, zaupanje, kar sem prej govoril, v slovenskega kmeta in slovensko predelovalno industrijo je sicer krasna, ampak to ne pomeni, da jih ni treba tudi nadzirati. V Sloveniji je ta nadzor večji, ostrejši, boljši kot v ostalih sosednjih državah v Evropski uniji. Zato bom zakon v celoti podprl, seveda ne bom podprl amandmaja k členu. Zakon bom, je korak naprej, v boljše. Tudi če pride potem še neka nova evropska direktiva, jo bomo lažje nadgradili takrat, kot pa če bi jo morali graditi od začetka. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod Janko Veber ima besedo. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Pridružil bi se tistim razpravam, kjer ste ugotavljali, da je ta zakon nepotreben, še posebej iz razloga, ker je dejansko Vlada že sprejela uredbo, s katero združuje Veterinarsko upravo Republike Slovenije in Fitosanitarno upravo Republike Slovenije v eno upravo. Če si je Vlada to lahko privoščila, preden je šla v spremembo tega zakona, potem menimo, da je resnično danes pravzaprav zapravljanje časa, ko sprejemamo zakon o nečem, o čemer je Vlada že sprejela odločitev. Še posebej je vendarle treba opozoriti tudi na dejstvo, da ni razlog za spremembo organiziranosti slabo delovanje Veterinarske uprave ali pa Fitosanitarne uprave. In če se pogovarjamo o področju varne hrane, potem bi se morali vprašati, ali je smiselno oblikovati zakon in ga poslati v državni zbor, če ne obstaja noben razlog, vsebinski razlog na področju izvajanja nadzora varne hrane, ampak je očitno nek administrativni razlog za to, da se gre v ta zakon. Vendar ta administrativni predlog pomeni naslednje, da se, če nič drugega, zamegljuje odgovornost, ne razčiščuje. Moramo vedeti, da ta uprava bo imela pristojnost, ne samo da izvaja strokovne naloge in upravne naloge, ampak bo imela tudi nadzor nad izvajanjem teh nalog. Po dosedanji ureditvi je takšen nadzor izvajalo ministrstvo oziroma je bil minister odgovoren za to, saj 72. člen Zakona o državni upravi to pristojnost ministru nalaga. Če bi bilo treba kaj odpraviti, če, recimo, v dosedanji ureditvi temu ni bilo tako, da minister ni opravljal tega nadzora, potem bi mogoče to pomanjkljivost bilo treba odpraviti na način, da se upošteva ta 72. člen Zakona o državni upravi in se ministru omogoči, da dejansko izvaja 134 DZ/VI/3. seja nadzor nad organi v sestavi ministrstva. Zdaj imamo pa občutek, da bo organ v sestavi ministrstva nadziral ministra. Torej, opozarjamo, da gre vendarle za manj pregledno ureditev, kar prinaša lahko številne nevšečnosti in če se pogovarjamo o temi varne hrane, je takšno ravnanje po našem mnenju nedopustno. Zato tudi vlagamo ta amandma, s katerim želimo opozoriti, da se iz tega zakona črta uprava kot taka, ki naj bi imela tako visoke pristojnosti, ki po našem mnenju presegajo celo pristojnosti ministra. Še enkrat pa poudarjam, če se je Vlada že z uredbo odločila, da bo to naredila, je to sicer v mnenju pristojnosti, ne vem pa, zakaj v ta okvir vpleta še Državni zbor. To počenja na način, da se ponovno loteva spremembe desetih zakonov z enim zakonom. Nesporno je, da to zmanjšuje tudi pravno varnost. Torej ne gre samo za vsebinski problem nadzora in funkcioniranja znotraj izvajanja nalog, ampak gre tudi za problem nepregledne ureditve zakonov, ki regulirajo področje varne hrane. Ta nepreglednost ponovno podira številna nova vprašanja, ki jih do sedaj, do danes, nismo imeli, ko pa bo ta zakon sprejet, če ga boste seveda potrdili, pa bodo te nove neznanke nastale. Takšen način sprejemanja zakonodaje predvsem zaradi nekih administrativnih želja, je povsem nepotreben tudi v tem času, ko dajemo prednost rešitvam, ali pa vsaj naj bi dajali prednost rešitvam, ki pomenijo čim manj nejasnosti pri izvajanju nalog, čim uspešnejše ukrepe, predvsem na področju gospodarstva in, če hočete, tudi na področju kmetijstva, tudi kmetijstvo je pomemben segment gospodarske dejavnosti, in če v ta segment gospodarske dejavnosti vnesemo neke nove neznanke, pravzaprav nismo prispevali ničesar k temu, da bi se Slovenija čim prej izvlekla iz gospodarske in finančne krize. Tako bom tudi sam podprl ta amandma, ki smo ga vložili tudi z namenom, da lahko še enkrat na glas opozorimo na vse te pomanjkljivosti, ki jih vidimo v tem zakonu, in z majhnim upanjem, da se mogoče ta zakon zavrne. Kajti, bistveno večja korist bo, če se ta zakon zavrne, kot če se ga sprejme in s tem povzročimo neko novo nepregledno stanje, ki pa ne prinese prav nobene dodane vrednosti in nove kakovosti. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod minister, potem pa zaključujemo razpravo. Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Dovolite, da se še enkrat oglasim tudi po tej razpravi okoli tega amandmaja. V uvodu naj povem, da ga ne moremo podpreti, kajti sprejetje tega amandmaja pomeni, da ni tega zakona. Pripravili ga nismo zato, da ga ne bi sprejeli, niti zato, da bi imeli ambicije in želje po kadrovskih igricah, kajti kot je že bilo rečeno, govorimo o sistemu, ki je zelo odgovoren, in sistem, ki danes deluje. Zato tudi, ko so nekateri že tretjič, četrtič srečujemo in si ponavljamo argumentacije, ne razumem, da se še vedno vztrajno govori, da želimo s tem zakonom narediti kakršno koli zmedo. Govorimo o organih, ki so organi v sestavi ministrstva. To sta dva organa v sestavi ministrstva; govorimo tudi o inšpekciji in govorimo spet o direktoratu ministrstva. Ključna usmeritev tega - to, kar je bilo tudi strokovno skozi daljše obdobje pripravljeno, glede na analizo stanja -, je to, da se na tem področju naredi večja preglednost, jasno vodenje, enotne evidence, enoten način izbora laboratorijev, tudi informacijske sisteme se poveže in zato resnično ne vem, v čem lahko kdo tu argumentira, da bo zdaj na tem področju kakršna koli večja zmeda zaradi teh aktivnosti in nalog, ki smo si jih zadali s tem zakonom. Usmeritev je ravno obratna in trdno sem prepričan, da se bo tudi v bodoče pokazalo, da je ta usmeritev pravilna. Želimo, in kot je bilo tu že rečeno, vsi govorimo o tem, da je treba narediti to državno upravo čim bolj vitko, jo imeti jasno, pregledno. Mislim, da je to korak v to smer. Govorite, da ne vidite razloga, da bi o tem spregovorili, ker sistem deluje - sam smatram, da je vedno vsak sistem mogoče še izboljšati. Včeraj sem tu odgovarjal na poslanska vprašanja, ki so se nanašala na vodarski del. Napovedujem tudi s tega mesta, da se bomo naslednjo pomlad srečevali s podobnimi procesi na področju vodarstva; ampak zato, ker ocenjujem, da sistem ne deluje dobro, da nimamo jasnega odgovornega človeka, ki je za to odgovoren, ker imamo razdrobljene pristojnosti in je treba enostavno iti v poenotenje. V tem delu mislim, da imamo to veliko prednost, da smo evolucijsko nadgrajevali sistem, ki je že, bodimo pošteni in odkriti, tudi v prejšnji ureditvi dobro deloval. S spremembami tu nismo šli v rušenje tega sistema, ampak ga nadgrajujemo. Resursi za upravljanje in za javno upravo, vemo vsi, da so zelo omejeni. Tudi število ljudi v Vursu, kar je bilo tudi izpostavljeno, je skozi leta z dobrih 300 padel na slabih 300, se pravi, je skoraj za 40 ljudi manj. Mislimo, da bomo lahko s takšnimi racionalnimi potezami z enakimi ali pa manjšimi sredstvi, ki bodo očitno na razpolago, kvalitetno kos nalogam, katere moramo opravljati in so osnovno poslanstvo tudi te institucije. Tudi ne prihajamo v Državni zbor, ker bi želeli na kogar koli prevaliti kakršno koli odgovornost. V Državni zbor je bila vložena interpelacija, jaz sem tudi že nekaj časa v politiki, proti poslancu še ni bila nikoli, tako da je odgovornost v vsakem primeru jasna, kdo je odgovoren za to, in je zelo jasno, da je izvršilna veja oblasti odgovorna za svoje početje in tudi mora prevzeti odgovornosti. Kar se tiče pa določil Zakona o državni upravi, je zelo jasno. Prej je bil omenjen 72. 135 DZ/VI/3. seja člen, da je ministrstvo pristojno za nadzor, 21. člen tega istega zakona govori pa tudi o organih v sestavi ministrstva in mi dovolite, da ta 21. člen preberem - tri vrstice: "Z uredbo se lahko ustanovi upravni organ v sestavi ministrstva (v nadaljnjem besedilu: organ v sestavi) za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inšpekcijskega in drugega nadzora in nalog na področju javnih služb." Se pravi, v skladu z Zakonom o državni upravi mi sedaj združujemo več teh organov v sestavi - kot smo že dejali, dva organa v sestavi, del inšpekcij, del direktorata - v enotno upravo in verjamemo, da s tem izboljšujemo ta nivo. Veseli me to, da se tudi v državnem zboru javno govori o enem od sistemov, podsistemov države, ki deluje in da se mu to prizna. Mislim, da je tudi pri tem treba poudariti, da tudi tista hrana, ki je glede na različne cenovne nivoje v nižjih cenovnih razredih, je varna hrana. O tem ni bilo nikoli polemike. Mi govorimo, kot smo tudi tukaj omenjali, o shemi kakovosti in podobne stvari. Govorimo o nadstandardih, o dvigu kakovosti, o shemah, v katerih se posamezni proizvajalci združujejo, na ta način se želijo tudi predstaviti potrošniku, potrošnik se pa odloča glede na svoje navade, tudi glede na finančne zmožnosti. Zagotovo pa je prav, da še enkrat več poudarim: vsa hrana, ki preide v obtok, ki je na razpolago potrošnikom, mora biti varna in kot vidimo, v Sloveniji je varna. Kar se tiče tudi relacije z Ministrstvom za zdravje, moram reči, da smo na začetku tega postopka veliko o tem tudi govorili, imeli različna mnenja, o tem smo se pogovarjali. Mislim, da se še spomnimo tudi razprav, ki so bile dve leti nazaj, ko so mnogi polemizirali o tem, ali lahko kmetijci, veterinarji dobro skrbijo za varnost. V tem delu je bila tudi s strani ministrstva za zdravje ena - pred seboj imam zabeležko s sestanka 19. julija, kjer smo z mojimi sodelavci bili na sestanku, na drugi strani pa sodelavci ministra Tomaža Gantarja in na koncu smo se strinjali, da pri tem poizkusu ne gremo v ta postopek. Eden od ključnih razlogov, ki ga je tudi minister omenil, je to, da bi to pomenilo, da iz šol, vrtcev, domov za starejše, zdravstvenih domov umikamo na nek način zdravstvene inšpektorje s tega področja, hkrati pa ti isti inšpektorji opravljajo v teh istih prostorih tudi druge naloge iz naslova preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, minimalnih sanitarno-zdravstvenih pogojev, omejevanje porabe alkohola in podobnih stvari, tobačnih izdelkov. Na koncu je prevladalo na osnovi tega sestanka tudi skupno stališče, da če govorimo o varni hrani, o varnosti, bi bil zagotovo napačen signal, da bi v tem delu, v kontekstu racionalizacije ali merjenja moči dveh organov posegali v to. Bili smo enotni, da to storimo, kajti v nasprotnem primeru bi tiste naloge, ki sem jih prej prebral in jih opravljajo njihovi inšpektorji, moral opravljati nekdo drug in tudi učinkovitost, če bi okrnili te naloge tistih nekaj inšpektorjev, ki so na tem področju, se zmanjša. Zato je bilo na koncu to stališče, da ne gremo s tem korakom naprej in da v takšni obliki zakon ni potreben. Zato mislimo, da je vredno ta zakon sprejeti in iz tega razloga tudi nasprotovati amandmaju, ki ima v bistvu v osnovi nasprotovanje zakonu v celoti. V tem delu je bilo pa večkrat omenjen ta pristop po ZUJF - deset zakonov na istem mestu. Govorimo, kot sem že prej rekel, o neki vezni posodi; če se eden od teh desetih zakonov ne sprejme, ne dobimo tega posega, ne dobimo te celote. Govorimo o podobni materiji, ne govorimo o različnih materijah, kot je bil ZUJF, predvsem pa: še enkrat želimo sam sistem narediti učinkovitejši in verjamemo, da ga bomo lahko izboljšali in v naslednjih korakih, če bo treba, enostavneje tudi sprejeli eventualne spremembe evropskega pravnega reda na tem področju. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Vidim, da je še interes za razpravo, zatorej, ali še kdo želi... , razen gospoda Janka Vebra, ki se je že prijavil. Če ne, potem Janko Veber. Beseda je vaša. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Stališče ministra, da je položaj poslancev zelo enostaven, saj proti poslancu ni mogoče vlagati interpelacije, je sicer zanimivo stališče, vendar moramo vedeti, da se običajno za neko slabo odločitev, ki je sprejeta, pa se pokaže potem v praksi kot slaba, vedno napiše, da je Državni zbor sprejel ta zakon in tudi v vladah in odgovorni ministri po navadi povedo, da je Državni zbor sprejel zakon in da oni samo izvajajo to, kar je Državni zbor sprejel. Tako je treba imeti pred očmi, ko se pogovarjamo o odgovornosti, tudi to, da je Državni zbor čudovit poligon za izgovor, ko želiš prevaliti odgovornost na nekoga drugega. In res si, gospod minister, ne želimo, da bi prišlo na področju varne hrane do takšnih razmer, da bi bilo treba vlagati interpelacijo proti ministru. Gre vendarle za ogrožanje zdravja ljudi. In če je kaj treba narediti na tem področju, je ravno zaradi tega potrebna zelo velika previdnost. Če povemo, da pri tem predlogu zakona ni sodelovala stroka in da ta zakon ni nastal na podlagi posvetovanja strokovnjakov znotraj področja, ki ureja varno hrano, potem lahko govorimo samo o tem, da gre za ozko politično odločitev. Na to pa opozarjam zaradi tega, ker smo tudi vsi poslanci zagotovo dobili dopis, iz katerega je razvidno, da pri tem postopku, pri teh predlogih za spremembo organiziranosti Veterinarske uprave in Fitosanitarne uprave, recimo, ni imel nobene možnosti sodelovanja vodja nacionalnega referenčnega laboratorija za parazite. Torej eden od najeminentnejših vodij znotraj nadzora sistema varne hrane sploh ni sodeloval pri pripravi teh rešitev. 136 DZ/VI/3. seja Opozoril je tudi na to, da tudi sicer zaposleni niso imeli možnost sodelovati pri strokovni razpravi, kajti tudi socialni partnerji, torej sindikati, niso bili povabljeni k temu, ali je smiselna ta sprememba ali ne in kaj pravzaprav prinese ta sprememba predvsem na področju kakovosti in varnosti, torej kakovosti upravne storitve in posledično varnosti hrane. Ne morem mimo dejstva, da tudi če se dva organa združujeta, bo prišlo do preselitve določenega števila ljudi, pa tudi če gre samo iz ene pisarne v drugo pisarno na istem hodniku, do preselitve, pomeni to določene težave pri sistemu izvajanja nadzora. Če samo spomnim na izjemno katastrofalno prakso z izgubo 36 strani pri referendumski pobudi, kjer se danes ukvarjamo tudi z vprašanjem interpelacije proti ministru, ki naj bi bil zagotovo tudi po našem mnenju objektivno odgovoren za izgubo 36 listov. S tem ko spreminjate po nepotrebnem, ker ni prav nobenih težav pri izvajanju teh nalog, Veterinarsko upravo in Fitosanitarno upravo, bo tudi v tem primeru prišlo do tega, da bo nek uradnik zapakiral določene liste, jih moral prenesti v drugo pisarno, tretji spet v drugo, tretjo, četrto in ni izključeno, da pri teh postopki, pri teh selitvah ne bo prišlo do izgube nekaterih pomembnih dokumentov, ki so lahko ključni za to, ali lahko pride v promet neko živilo, ki je lahko tudi sporno. Vse te stvari je danes treba imeti pred seboj in jih tudi obravnavati zelo resno in zato tudi uporabljam prispodobo z izgubljenimi podpisi, s tem da ponovno poudarjam, izgubljeni podpisi so velika sramota, zato ker smo ali pa se je poskušala onemogočiti tista osnovna možnost, ki pripada ljudem po ustavi, da tudi neposredno odločajo o nekem vprašanju. Ampak v tem primeru varne hrane - ponovno poudarjam, ne gre za to, da bi prizadeli človekovo dostojanstvo in pravico do odločanja, gre za to, da lahko celo ogrozimo življenje ali zdravje posameznika, to pa je še resnejše vprašanje po mojem mnenju, kot pa to, da nekomu kratiš pravico, da izrazi svojo voljo na referendumu in da podporo ali zavrne neko zakonsko rešitev, ki je bila sprejeta v Državnem zboru. Vse to danes moramo imeti pred očmi, še posebej poudarjam, iz razloga, ker resnično ni treba, da je ta zakon sploh v proceduri. In zakaj si komplicirati življenja tam, kjer ga ni treba komplicirati! Mislim, da bi Državni zbor naredil resnično veliko uslugo, predvsem ministru, tudi vladi, da ta zakon zavrne in ji prihrani številne težave ali pa bo tu samo ena težava, a bo ta dovolj velika, ki lahko nastane zaradi teh težav, ki jih prinese s seboj tudi to preseljevanje in zamenjava štampiljk, zamenjava oznak na vratih. Skratka, uradniki dobijo neke nove odločbe o zaposlitvi, cela vrsta administrativnih težav pri tem nastopi in s tem seveda veliko večja verjetnost, da pride do napak, kot pa je ta verjetnost danes, ko sistem funkcionira -napaka ni nikoli izključena, vendar verjetnost, da pride do napake je v tem sistemu, ki ga imamo danes, bistveno manjša, kot pa bo že zaradi same spremembe nastala s sprejemom tega zakona. Mislim, da bi bilo resnično v tem primeru modro se zavedati, kako pomembne odločitve sprejema Državni zbor, in da ne nazadnje tudi odgovornost pade na Državni zbor, ne pade na ministra. Ponovno poudarjam, če bo prišlo do težav, bodo najprej zapisali, da je Državni zbor sprejel takšen zakon in minister samo izvaja ali pa uprava samo to izvaja in nič drugega. Žal pri tem, ko se poroča o medijih, se ne govori na primer o tem, da je Poslanska skupina Socialnih demokratov ostro nasprotovala takšni zakonski rešitvi, tega pač v medijih ne zapišejo, ampak smo vsi, ki smo v parlamentu, tisti, ki nasprotujemo ti rešitvi, kot tudi tisti, ki naj bi ta zakon sprejeli, prav enako predstavljeni v javnosti in enako odgovornost nosimo. Resnično bistveno močnejše sporočilo javnosti bi bilo, če bi ta zakon zavrnili in povedali, da naj se ne ukvarjamo tudi v prihodnosti z zakoni, ki niso nujno potrebni, da jih ta hip sprejemamo, ki pa tudi po mnenju stroke poslabšujejo stanje v nekem področju, v tem primeru je celo področje varne hrane, ki je tako in tako že zaradi tega izjemno občutljivo in potrebuje še večjo odgovornost, kot sicer pri drugih področjih. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite. Potem še odpiram prijavo. FRANC BOGOVIČ: Mislim, da je treba na te trditve odgovoriti. Najprej kar se tiče odgovornosti in da naj se kdaj pove, kdo čemu nasprotuje. Pove se tudi, če kdaj kdo podpira, ko sem iz tistih klopi podprl pokojninsko reformo in se je večkrat to povedalo, da je Ljudska stranka to podprla v tistem mandatu. Volivke in volivci dobro vedo, kaj kdo podpira, čemu kdo nasprotuje in tudi, kakšni so razlogi za podporo oziroma nasprotovanje. Mislim, da tudi ločijo odgovornost koalicija-opozicija. Ko se pa govori o politični odgovornosti, pa resnici na ljubo je običajno izvršilna oblast tista, ki tudi z interpelacijo in podobnimi inštrumenti plača za svoje napake. Še enkrat, noben poligon za izgovor ni ta zakon. Sam sem v profesionalni politiki že kar nekaj let. Nisem znan po tem, da bi iskal izgovore in v drugih iskal krivce, zato tudi pri pripravi tega zakona na ministrstvu te namere nismo imeli. Ne vem, kateri izraz bi uporabil, ampak neprevidno je - recimo, da bo to mil izraz -, da pri tem zakonu govorimo sedaj o ogrožanju zdravja ljudi. Mislim, da ni potrebe po tej retoriki. Previdnostna metoda je bila ubrana, nismo šli v kopiranje nikakršnih sistemov, ampak nadgradnjo našega dobro delujočega sistema. 137 DZ/VI/3. seja Tu je zaman govoriti, da je ta zakon nastajal v okviru neke ozke politične skupine. Meni je bila študija, ki jo je mi izročil na primopredaji vaš poslanski kolega gospod Židan, osnova za to delo. Od tu naprej smo šli, ničesar nismo korigirali, povedal sem prej, kakšni so bili razlogi pri zdravstveni inšpekciji, kjer je delno odstopanje od tega, v osnovi pa so isti ljudje, kot so pripravljali to za njega, nadaljevali to zahtevno nalogo naprej v našem mandatu. O tem pa operirajmo tudi z imeni: vodja referenčnega laboratorija je o tem govoril, to je gospod Posedi, ki je govoril tudi z zornega kota sindikalista. Tudi kolegi, sam sem se pogovarjal z njim, štirikrat so bili doslej uradno povabljeni na te razgovore. Ravno včeraj je potekal intenziven pogovor okoli usklajevanja sistematizacije. Po tem, kar mi je tudi direktorica, ki je vodila ta pogovor, sem bil vesel, sporočila, da so več ali manj usklajeni ti pogovori. O stroki, okoli katere pa govorimo: zagotovo nihče nima namena oporekati strokovnosti gospodu Posediju, ki je vodja nacionalnega referenčnega laboratorija. Od ostalih strokovnjakov so pa sodelovali tudi predstavniki Veterinarske zbornice, Nacionalnega veterinarskega inštituta, potem dekan Veterinarske fakultete dr. Kosec, prof. dr. Hribar z Biotehniške fakultete, z živilskega sektorja - svoj čas je bil tudi znan dekan te fakultete. Zato mislim, da je resnično nepotrebno, da sedaj izostanek, pa neke manke, pa neke selitve povezujete tudi s temi - se strinjam, za Slovenijo sramotnim primerom izgube podpisov, ki se je zgodil na poti med Državnim zborom in ministrstvom, a povsem po nepotrebnem - vsebinami, ki zastrupljajo slovenski politični prostor, slovensko javnost, slovensko politiko delajo še manj vredno, kot je že vredna, obremenjujemo tudi ta zakon. Nameni so povsem drugi, mislim, da je tudi izvedba povsem profesionalna, korektna in v tem kontekstu tudi želim, da se obravnava tega zakona tudi nadaljuje. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Gospod Roman Žveglič je želel razpravo. Vidim, da je še interes. Odpiram prijavo na razpravo. Izvolite. Torej k 10.a členu ter amandmaju k temu členu. Prijava poteka. Prijavljena sta dva razpravljavca. Prvi je gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Marsikaj je bilo povedano. Sicer moram povedati, da tistih 36 izginulih pol podpisov ne bi prebavil, pa če jih začinite še s tako retoriko Socialnih demokratov. Toliko o dejstvu, ker govorimo o varni hrani. Če jih boste še tako zapoprali - jaz ne bom prebavil. Drugič, če smo že pri teh 36 ali 37 polah. Če bi sindikat teh 37 pol ali 300, koliko jih je bilo, cel pok prinesel v eno živilskopredelovalno industrijo, vam zagotavljam, da je tak sistem sledljivosti in sprejemanja in vsega, da se ne bi izgubili. Skladiščniki bi to opravili in tisti uradni nadzorniki v teh živilskopredelovalnih industrijah. To vam zagotavljam. Če ste kdaj imeli posel s kakšnimi sistemi... PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: O amandmaju, ne o podpisih, gospod Žveglič. Amandma, ne podpisi! ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Se opravičujem, tudi to bom končal, ampak bi pričakoval to isto opozorilo že tudi malo prej in da imate enake vatle za vse. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Se strinjam. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hočem povedati še nekaj okoli stroke .Zdaj vam je tudi že sam minister povedal, tudi sam sem hotel povedati, tudi izvedeli ste, da je vaš poslanski kolega, se pravi bivši minister, na tem projektu delal. Očitno ste mogoče bili užaljeni, da bi morali biti vi kot vodja poslanske skupine o tem projektu že prej seznanjeni. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Besedo ima gospod Branko Ficko. Prosim, da se osredotočimo na 10.a člen ter amandma. BRANKO FICKO (PS PS): Hvala za besedo. Če se pogovarjamo že o odgovornosti, v Pozitivni Sloveniji smo opozarjali, da v tem primeru gre za nič drugega kot samokontrolo znotraj istega resorja. Se pravi, to pomeni, da lahko marsikaj spravimo tudi pod preprogo. V tem primeru bi me mogoče zanimal ta odgovor ministra ali pa verjetno nove direktorice varne hrane, kdo bo v tem primeru odgovarjal pri aferi - bog ne daj, da se zgodi -, kot je, recimo, bila nikoli pojasnjena kloramfenikolska afera ali pa množična okužba s salmonelo na kmetiji nad Topolšico. Če pridemo do takšnih zgodb - kdo od vaju bo v primeru tega novega zakona odgovarjal? Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Odpiram prijavo na razpravo. Izvolite! Ker vidim, da je še interes. Mag. Majda Potrata ima besedo. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Saj ravno zaradi tega bom podprla črtanje novoustanovljene službe, kakor je zadevo utemeljeval gospod Ficko. Gre za to, da sem sledila pripombam stroke in samokontrola znotraj zaprtega sistema bi spomnila še na kakšno samokontrolo znotraj sistema, ki smo ji priča te dni. Samo toliko. Kar pa sledljivost zadeva, sem sitna, kadar sem nakupovalka živil in vse preberem, 138 DZ/VI/3. seja kar je napisano. In, recimo, na konzervah pri predelavi hrane sledljivost ni zagotovljena zaradi tega, ker je samo proizvajalec naveden ali pa proizvedeno v EU, v katerem delu EU - ne duha ne sluha! Ali je fižol iz kakšne od bivših republik bivše Sovjetske zveze ali iz Evrope, se ne ve. Na tržnici mi zagotavljajo, da so kakiji pridelani na Primorskem, da so s Primorske, ko pogledam na zabojčke, so zabojčki italijanski. Ne vem, ali je pridelovalec ali prodajalec samo zabojčke dobil ali je res iz Italije - no, tisti vaniljevi so tako navadno iz Španije. Ne mi govoriti, da imamo pri nas zagotovljeno sledljivost! Za cinizem sem štela pripombo sodelavke z Ministrstva za kmetijstvo, ki mi je ob eni takšni razpravi na seji odbora rekla: "Gospa Potrata, saj to ni problem, mi pa vse pridelamo doma." To je enako, kot mi je tista prodajalka v prodajalni z zelišči in dišavnicami rekla, da naj si pesto iz bazilike naredim sama, ker si lahko baziliko na balkonu posejem. Saj ne gre za to, kaj bi jaz lahko naredila - veste, kaj vse v tem življenju! Ampak gre preprosto za to, da se ne more človek zanesti na tisto, kar prebere, kar dobi kot informacijo, ker sledljivost ni popolnoma zagotovljena. Zdaj pa še k tisti prvi stvari, zaradi katere sem hotela replicirati gospodu Žvegliču. Ne vem, ali ste sedeli v dvorani ali niste, ko je moj poslanski kolega mag. Židan razlagal, zakaj je bil zakon v prejšnjem mandatu zaustavljen. Gre preprosto za to, da se za Evropo nove smernice pripravljajo in naj se ne bi zakonodaje spreminjalo do tistega časa. To je razlog, pa nobena druga stvar, ki bi bila povezana s hierarhijo, užaljenostjo ali še s čim drugim. V detajle njegovega pojasnjevanja ne bom zahajala, bo pa vse v magnetogramu vidno. Je pa to že drugič pojasnil, tako da ne bi bilo treba še tretjič pojasnjevati. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Še gospod Janko Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Želim samo še enkrat pojasniti, ker me je kolega Žveglič narobe razumel. Trdim, da je danes sistem organiziranosti nadzora varne hrane tako dober, da se kaj takega, kot se je zgodilo s podpisi, po mojem mnenju ne more zgoditi ali pa obstaja minimalna verjetnost, da bi se lahko zgodilo. Če pa spremenimo to organiziranost, pa ponovno lahko odpremo nedoslednost, nepregleden sistem, ki sem ga ponazoril s temi podpisi, zgolj z namenom, da opozorim na to, da ni dobro spreminjati tega, kar funkcionira. Trdim, da ta sistem danes dobro funkcionira in nikar ne spreminjajmo tega, kar je res v redu, ker potem odpiramo neko novo neznanko, ki jo bomo preizkusili šele takrat, ko bo ta nova uprava začela s svojim delovanjem. Sprememba je res nepotrebna, še posebej iz razloga, ker ta sistem danes dobro funkcionira in ne more priti do takih težav, kot jih srečujemo, recimo, na drugih področjih. Samo to sem želel opozoriti. Upam, da pri tem slediva enakemu interesu in da je tako meni kot vam v interesu, da se take napake in nedoslednosti nikakor ne smejo zgoditi. Še posebej pa opozarjam, da če bi se kaj takega zgodilo na področju varne hrane, bi bilo to resnično zelo zaskrbljujoče tudi zaradi tega, ker s tem lahko ogrozimo zdravje ali pa tudi življenje posameznika, ki je lahko žrtev takšnih nepremišljenih odločitev. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Minister je želel besedo. Izvolite. FRANC BOGOVIČ: Na direktno vprašanje gospoda Ficka. V praksi, ker je hrana živa stvar, je praktično nemogoče vnaprej preprečiti, da se nič ne bo zgodilo. Ključno pri celotni stvari je, da gradimo sistem, ki odkrije, kaj je narobe, odkrije, kdo je za to kriv, in da odpravimo to, kar smo narobe naredili. Tudi glede vašega vprašanja, kdo bo odgovarjal: upam, da imamo tako dober sistem, ki se je do sedaj dokazal, da najdemo vzroke, krivca, in da tisti, ki to povzroči, tudi odgovarja. Če imamo sistem, v katerem se dogajajo sistemske napake in zaradi nedelujočega sistema prihaja do težav, takrat je seveda na vrsti politična odgovornost. Upam pa, in zaenkrat je sistem pokazal, da deluje, ko je prišlo pri omenjeni kloramfenikolski aferi do določenih težav v sistemu, je tudi tisti, ki je ta sistem vodil takrat, plačal. Ta sistem od takrat naprej vodi nekdo drug, v veliki meri kot posledica odgovorne odločitve nadrejenih, da je tam bilo tudi kaj v sistemu narobe. Kar se tiče razlogov za sprejetje ali nesprejetje: vedno je vprašanje, kdaj se lotiš vložitve takšnega zakona. Kot sem že dejal, tudi mi se nismo lotili tega zakona oziroma sprememb zakona zato, ker bi bilo kaj narobe. V to smo šli zaradi tega, ker ga želimo izboljšati. Čas, da ni primeren, kot je omenil mag. Židan, se pa meri v letih... / izklop mikrofona/ PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa, minister. Vladi je zmanjkalo časa. Še gospod Žveglič ima željo po razpravi. Samo trenutek gospod Žveglič. Morda še kdo drug, sicer bomo dali besedo gospodu Žvegliču. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo. V celi razpravi in v samih zadevah nisem nikjer zasledil, da se sistem spreminja. Kolikor sem zadevo razumel in kakor je tudi pojasnjeno bilo, da se sistem dograjuje in se ga nadgrajuje. Če pridejo tudi nove smernice iz Evropske unije, ga bo še lažje in z manjšimi rezi pripeljati. Res pa je, da se na določenih evidencah sistem izboljšuje - enotne evidence; tudi točka 1, kontrola, prihaja z enega mesta in 139 DZ/VI/3. seja mislim, da bo v tej zadevi sistem boljše funkcioniral, nikakor pa ne slabše. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Nisem opazila, da bi bila še kakšna želja po razpravi, zato zaključujemo to razpravo in o tem amandmaju bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločili jutri, v sredo, 21. novembra. S tem prekinjamo tudi to točko dnevnega reda. Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada in za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Državna sekretarka, gospa Brigita Čokl, izvolite, imate besedo. BRIGITA ČOKL: Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanci! Ministrstvo za zdravje je pripravilo sistemsko rešitev na področju zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti v zvezi z organizacijo Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in devetih območnih zavodov za zdravstveno varstvo. Celotno problematiko je obravnaval matični odbor za zdravje, kjer smo imeli zelo plodno in dolgo peturno razpravo, tako da mislim, da smo pojasnili odprta vprašanja, bi pa tokrat izkoristila to priložnost oziroma obveznost, da podam glavne značilnosti teh sprememb. V okviru same priprave zakona smo pridobili številne predloge, ki smo jih upoštevali v največji mogoči meri, tako da mislim, da so tudi časovni roki in vse pripombe tistih, ki so imeli dvome v zvezi z nameravano reorganizacijo, pravzaprav dobili že vse odgovore. Dejavnost javnega zdravja je dejavnost v javnem interesu in njeno mora izvajanje zagotoviti država. Sedanja vsebina in organizacija dejavnosti v desetih samostojnih javnih zavodih, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, je pravzaprav istovrstna dejavnost, ki ima določene pomanjkljivosti, ki so se pokazale skozi njihovo petdesetletno oziroma petinštiridesetletno delo, ko so ti zavodi izšli iz določene oblike sanitarnih služb. Cilj predlaganih sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti je predvsem okrepiti dejavnost javnega zdravja ob racionalnejši organiziranosti dejavnosti. S statusno spremembo združitvijo dejavnosti javnega zdravja iz sedanjih desetih samostojnih zavodov v dva javna zavoda bomo sledili naslednjim ciljem: povečali in okrepili kapacitete in strokovnost na področju javnega zdravja ter presegli sedanjo razdrobljenost dejavnosti in racionalizirali poslovanje, kjer je stroškovno in ekonomsko upravičeno. Poudarjam, da dejavnost ostaja na sedanjih lokacijah, spreminja se le statusna oblika delovanja zavoda, kar pomeni, da prihaja do določenih organizacijskih sprememb v strukturi in da službe kot take ne vodijo v popolno centralizacijo, kot se poskuša pri oponentih predloga pravzaprav izpostaviti. V inštitutu za javno zdravje republike Slovenije bodo združene vse dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja in območnih zavodov za zdravstveno varstvo, ki se sedaj financirajo iz državnega proračuna, sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugih javnih virov. V zavodu se bodo izvajala jedrna dejavnost javnega zdravja, ki je danes dejansko podcenjena in mora dobiti svoje mesto v prostoru, kajti javno zdravje je edina veja, ki vodi v stroškovno učinkovitost našega zdravstvenega sistema. V tem okviru se bodo izvajala tudi vsa raziskovanja. Inštitut za javno zdravje bo na osnovi svoje organiziranosti pridobival tudi sredstva preko evropskih projektov in drugih kohezijskih sredstev. Vse ostale dejavnosti, ki jih sedaj opravljajo zavodi za zdravstveno varstvo in v manjši meri tudi Inštitut za varovanje zdravja, se bodo združile v nacionalnem javnozdravstvenem laboratoriju za okolje in hrano. Laboratorij bo opravljal storitve za potrebe države, predvsem za potrebe uradnih inšpekcijskih nadzorov Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Inšpektorata za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kmetijstvo in okolje, proste kapacitete pa bo ponudil tudi naročnikom na prostem trgu. S tem bo zagotovljeno, da so izrabljene vse proste kapacitete in tako bo mogoče vplivati tudi na znižanje stroškov za analize, ki... / znak za konec razprave/ Hvala lepa za pozornost. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Gospa državna sekretarka, lahko zaključite stavek, vendar zelo hitro. BRIGITA ČOKL: V glavnem, povedala sem glavne namene pričujočega zakona in mislim, da je predlog dobra podlaga za delovanje javnega zdravstvenega sistema tudi v naprej. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za zdravstvo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo mag. Lejli Hercegovac, predsednici odbora. MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Spoštovana predsedujoča, spoštovani predstavniki ministrstva, poslanke in poslanci, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu! Odbor za zdravstvo je na svoji 2. seji dne 8. 11. 2012 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in 140 DZ/VI/3. seja dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložila Vlada. Na seji so bili poleg predstavnikov Ministrstva za zdravje in Zakonodajno-pravne službe tudi predstavniki Državnega sveta Republike Slovenije, sodelovali so vsi predstavniki zavodov za zdravstveno varstvo, Inštituta za varovanje zdravja in združenja ZaNas. Člani odbor so poleg besedila predloga zakona kot gradivo na seji prejeli tudi še druga gradiva, ki so prispela na Odbor za zdravstvo. Obrazložitev k predlogu zakona je podala državna sekretarka z Ministrstva za zdravje in je poudarila, da je cilj predloga zakona racionalnejša organiziranost dejavnosti javnega zdravja in drugih dejavnosti, povezanih z javnim zdravjem. Razpršenost izvajanja dejavnosti v desetih javnih zavodov seveda pomeni tudi veliko število vodstvenih funkcij, administracije in drugih podpornih dejavnosti v samostojnih javnih zavodih. Predlagatelj zato predlaga ustanovitev dveh javnih zavodov, in sicer Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bi združeval vse dejavnosti, in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Potem je predstavnik Zakonodajno-pravne službe poudaril, da so vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v pretežnem delu upoštevane, mnenje Državnega sveta je bilo, da predlog zakona podpira v smislu zastavitve prvega koraka, ampak da izraža začudenje, da se je tokrat vendarle parcialno in hitro poseglo v Zakon o zdravstveni dejavnosti, saj so bili do sedaj vsi predlogi za spremembo različnih perečih vprašanj na tem področju zavrnjeni z obrazložitvijo, da se bodo vse problematike reševale usklajeno preko celovite reforme zdravstvenega sistema. Na seji so svoje stališča in mnenja o predlogu zakona podali vsi prisotni predstavniki zavodov za zdravstveno varstvo. Svoje razloge proti združevanju so utemeljevali z uspehi, ki jih dosegajo pri svojem delu in ki se kaže tudi v pozitivnih rezultatih poslovanja, in se ne strinjajo s pristopom reševanja in načinom predlaganja reorganizacije področja javnega zdravja. V razpravi so bili opozicijski poslanci zelo kritični do načinov urejanja navedenega področja. Predlagatelju so očitali neprimeren, predvsem pa neusklajen pristop tako na področju zdravstva kot tudi na ostalih področjih. Pri pripravi zakonskih predlogov se niso upoštevala mnenja in stališča stroke. Poslanci iz vrste predlagatelja pa so nasprotno menili, da predlog zakona pomeni boljšo organiziranost dejavnosti in razvoj stroke ter boljše učinke in preglednost delovanja. Trenutna finančna in gospodarska situacija v državi zahteva prilagoditev in racionalizacijo tudi na področju javnega zdravja. Odbor je sprejel vse amandmaje, ki so jih vložile poslanske skupine koalicije. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa predsednici odbora. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Državljanske liste, gospa Kristina Valenčič. KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni! Zdravje je ena temeljnih prvin našega življenja, saj zadovoljuje potrebo po preživetju in kakovostnem življenju. Temeljni izziv sodobnih zdravstvenih sistemov, ki se financirajo iz obveznih dajatev, je maksimizirati zdravstveno korist ob ohranjanju načel solidarnosti, enakosti, pravičnosti ter finančne vzdržnosti. Dejstvo je, da slovenski zdravstveni sistem potrebuje reforme, potrebuje spremembe, saj tudi država doživlja demografske in družbene spremembe. Zato moramo okrepiti vzdržnost zdravstvenih storitev, spodbuditi inovacije v zdravstvu, izboljšati javno zdravje, zaščiti državljane pred zdravstvenimi tveganji. Zaostrene finančne razmere od nas zahtevajo in nam hkrati dajejo priložnost, da organiziranost javne uprave prilagodimo dejanskim potrebam in finančnim zmožnostim. Jasno je, da je naša javna uprava prevelika in pri tem še premalo učinkovita, zato so spremembe nujne na vseh področjih, tudi na področju zdravstva. Praksa je pokazala, da dosedanja organiziranost zdravstvenih zavodov ni prinesla optimalnih učinkov, zato je vlada predlagala novi predlog organizacije. Kaj nam ta prinaša? Gre za statusno preoblikovanje javnih zavodov s področja javnega zdravja, iz 10 samostojnih zavodov bomo dobili 2 nacionalna inštituta. Združujemo torej sorodne vsebine, pri tem pa mrežo po državi, ki dobro deluje, ohranjamo. Posamezna regija tako ne izgublja strokovnjakov, delovnih mest in, kar je najpomembneje, stroka ostaja na terenu, med ljudmi. Uvaja se transparentno ločevanje med javno financirano in tržno ponudbo zdravstvenih storitev. Pomembno je, da v čim večji meri zagotovimo, da ne bo prihajalo do manipulacije z zasebnimi prihodki in javnimi stroški. Povečujemo učinkovitost investicij in nabav; in ne nazadnje, takšna organiziranost bo vplivala na poenotenje laboratorijske dejavnosti, ki bo v bistveno manjši meri podvržena interesom plačnikov posameznih raziskav, s čimer se dviguje stopnja zaupanja državljanov v strokovnost opravljenih analiz, pa tudi v državne institucije kot take. V Državljanski listi predlog reorganizacije podpiramo. Zavedamo se, da je uspešnost reorganizacije odvisna od same izvedbe in ne od zakonskih okvirjev, zato razumemo skrb trenutnih direktorjev teh javnih zavodov in tudi nekaterih drugih strokovnjakov, ki opozarjajo na morebitne negativne učinke take reorganizacije. Vendar, ta strah izhaja zgolj iz slabih izkušenj s sodelovanjem teh zavodov z obstoječim inštitutom. Zato pozivamo ministrstvo in vse pristojne, da se ob tej reorganizaciji pripravi tudi ustrezna sistemizacija, katere cilj mora biti zmanjšanje števila vodstvenih 141 DZ/VI/3. seja koordinacijskih, administrativnih delovnih mest in okrepitev števila strokovnjakov. Pri tem naj se celovito pregleda ves nabor strokovnega kadra kot tudi vsi ustrezni strokovni profili in ne izključno obstoječi kader na IVZ. Do enotnih usmeritev enotne doktrine lahko pridemo le, če poznamo potrebe prebivalstva in upoštevamo specifike posameznega okolja. Zato so obstoječi strokovnjaki v regijskih zavodih še kako dragoceni. Naj torej vsi vpleteni s svojim vložkom pripomorejo, da s sinergijo dosežemo več za javno zdravje ljudi. Ta sprememba je prvi pomemben korak, ne pa tudi zadosten. Zato je treba tudi na drugih segmentih postoriti še marsikaj. S strani ministrstva oziroma vlade Državljanska lista v prihodnje pričakuje nove ukrepe v smeri odprtja trga obveznih zavarovanj, odprave čakalnih vrst, izboljšav pri javnih naročilih v zdravstvu in na področju finančnih kontrol, posodobitev na področju obračunavanja stroškov v zdravstvu, vzpostavitev standardov in normativov zdravniškega dela in povečati učinkovitost v investicijah v zdravstvu. Naj na koncu samo ponovno spomnim na temeljno poslanstvo stroke javnega zdravja; to je nenehno in vztrajno prizadevanje za zdravje vsakega posameznika in vsega prebivalstva. Prepričani smo, da poslanstvo uspešno živi tudi v praksi. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, gospod Janez Ribič. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Državna sekretarka, spoštovani poslanke in poslanci! Poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke bomo podprli predlog zakona, s katerim bomo reorganizirali zavode javnega zdravja v Sloveniji. Z združitvijo dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja in 9 območnih zavodov bomo ustanovili dva zavoda. Večina zavodov je organizirana tako, da ima tri oddelke ali centre, in sicer: higieno oziroma zdravstveno ekologijo, epidemiologijo nalezljivih bolezni in socialno medicino s promocijo zdravja. V večini zavodov v okviru oddelkov za epidemiologijo nalezljivih bolezni delujejo tudi mikrobiološki laboratoriji, v okviru oddelkov za higieno pa sanitarno in mikrobiološki in kemijski laboratoriji. O namenu, načinu združevanja in postopkov ter predvidenih učinkih takšnega načina združitve smo se v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke zelo temeljito pozanimali in poučili ter se pogovarjali z različnimi strokovnjaki in predstavniki zavodov. Podprli bomo predlog zaradi ključnega razloga, ki je v dveh različnih konceptih izvajanja javne službe. Za izvajanje glavnega, bistvenega dela dejavnosti javnega zdravja niti ni zaželeno pridobivanje dodatnih virov s prodajo storitev na trgu, saj mora delovati neodvisno. Pri laboratorijski dejavnosti pa je bolj racionalno, da se odvečne kapacitete laboratorija ponudijo tudi posameznim naročnikom na prostem trgu. Zato je eden od namenov združitve v dva javna zavoda, da bi ločili laboratorijski in tržni del od javnega delovanja zavodov. S tem naj bi presegli sedanjo razdrobljenost dejavnosti, povečali in okrepili kapacitete in strokovnost na tem področju ter hkrati tudi racionalizirali poslovanje. Javno zdravje je velikega pomena in zato moramo zagotovi, da bo delovanje zavodov na tem področju boljše in bolj učinkovito. Zato je zelo pomembno, da bo postopek preoblikovanja v dva zavoda tekel strokovno in postopno, zato smo na odboru sprejeli amandmaje za daljši rok uveljavitve zakona. Tudi po združitvi mora ostati delovanje tako na področju regij kot tudi po celi državi usklajeno. Predvsem pa mora zagotavljati učinkovito preventivno delovanje in zanesljivo ukrepanje ob morebitnih epidemijah ali ob drugih nujnih ukrepih, pa tudi preprečiti, da bi laboratorijsko dejavnost privatizirali ali celo kupili tujci in tako oškodovali vložena javna sredstva in vložena sredstva regijskih zavodov. Tako kot v razpravi na matičnem odboru v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke ponavljam tudi danes, da bomo skrbno spremljali, ali se združevanje in delovanje zavodov za javnost zdravje ureja in organizira, kot nam je bilo obljubljeno v razpravah. Cilji predloga zakona, kot so racionalnejša organiziranost javnega zdravja in drugih dejavnosti, povezanih z javnim zdravjem, ter z omejenimi sredstvi doseči kakovostno izvajanje javne službe ob doseganju maksimalnih koristi, in kot najpomembnejši cilj, ki seveda je zagotoviti zadovoljstvo uporabnikov, nas vse zavezuje, predvsem pristojno ministrstvo kot predlagatelja tega zakona, kot tudi Državni zbor in seveda same izvajalce, da s skupnimi močmi uresničimo izvedbo tega zakona na način, da bodo cilji čim prej uresničeni. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina DeSUS, gospod Ivan Hršak. IVAN HRŠAK (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovana državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi! Pred nami je predlog novele Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je močno razburil del strokovne javnosti s področja zdravstvene dejavnosti predvsem zaradi svojega cilja, ki je racionalnejša organiziranost dejavnosti javnega zdravja in drugih dejavnosti, povezanih z javnim zdravjem v Republiki Sloveniji. Predlagatelj želi namreč z omejenimi sredstvi doseči čim kakovostnejše izvajanje javne službe ob 142 DZ/VI/3. seja doseganju maksimalnih koristi in zadovoljstva vseh uporabnikov. Sedanja organiziranost dejavnosti v deset samostojnih zavodov, ki opravljajo isto vrsto dejavnosti na eni strani, in Inštituta za varovanje zdravja na drugi strani, ima številne pomanjkljivosti. Pojavlja se precejšnja drobitev strokovnih kapacitet in znanj, kar je ob pomanjkanju strokovnjakov na tem področju ovira za razvoj dejavnosti. Zaradi razdrobljenosti Inštitut za varovanje zdravja in zavodi za zdravstveno varstvo ne delujejo kot enoten strokovno-tehnološki sistem na podlagi metodološke in vsebinske povezanosti, saj vsak zavod deluje zase. Sedanja organiziranost je neracionalna tudi na področju zbiranja in obdelave podatkov ter dostopa do podatkov. Razdrobljenost delovanja in slabša učinkovitost se kažeta tudi na področju laboratorijske dejavnosti, prav tako prihaja do neracionalnosti in neučinkovite izrabe sredstev in opreme v mikrobioloških laboratorijih. Takšna organiziranost izvajanja dejavnosti javne službe, ki se financira iz javnih sredstev, kjer je tudi zahteven administrativni nadzor, kar pomeni veliko kadrovsko obremenitev za samo ministrstvo. Razpršenost izvajanja dejavnosti v desetih javnih zavodih pomeni tudi veliko število vodstvenih funkcij, administracije in drugih podpornih dejavnosti v samostojnih javnih zavodih. Tudi ustanoviteljske pravice se izvajajo preko desetih svetov zavodov. Vse navedeno povzroča velike stroške, ki bi se v primeru racionalizacije namenjali za izvajanje same dejavnosti. Z novelo zakona se zato predlaga ustanovitev dveh javnih zavodov. Tako se predvideva ustanovitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki bi združeval vse dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja in območnih zavodov za zdravstveno varstvo, financiral pa bi se iz državnega proračuna, izvajal pa bi dejavnost javnega zdravja, kamor sodijo vse javnozdravstvene funkcije, ki jih mora zagotavljati država. Te funkcije so v javnem interesu in jih kot take opredeljuje Svetovna zdravstvena organizacija. Izvenproračunski viri financiranja pa se lahko zagotavljajo tudi iz naslova raziskovanja in pridobivanja sredstev iz evropskih skladov. V Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano pa bi se združili vsi laboratoriji iVz in zavodov za zdravstveno varstvo. Opravljal bi storitve za potrebe države, predvsem za potrebe spremljanja uradnih, inšpekcijskih nadzorov Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Inšpektorata za kmetijstvo in okolje, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Ključni razlog za organizacijo dejavnosti v dveh ločenih javnih zavodih je v dveh različnih konceptih izvajanja javne službe. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije menimo, da predlog novele prinaša dobre rešitve, zato ga bomo podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina Nove Slovenije, gospod Janez Vasle. JANEZ VASLE (PS NSi): Hvala za besedo, še enkrat. Poseben pozdrav gospe državni sekretarki in vsem ostalim. S spremembami in dopolnitvami Zakona o zdravstveni dejavnosti posegamo v organizacijske spremembe Inštituta Republike Slovenije za varovanje zdravja in območne zavode za zdravstveno varstvo. Predlog določa združitev inštituta, kar so že predgovorniki povedali in jaz ne bi tega ponavljal. Na Odboru za zdravstvo so imeli predstavniki zainteresirane javnosti, kar se tiče teh sprememb, možnost, da so opozorili tudi na morebitne težave, ki bi lahko nastale. Zaskrbljeni so bili predvsem zaradi določenih čezmejnih projektov, ki jih izvajajo in pri tem uspešno črpajo evropska sredstva, kot tudi čisto specifičnih programov v skrbi za javno zdravje, ki so za posamezno regijo bolj aktualni, na primer preprečevanje oziroma zmanjšanje samomorilnosti, pa tudi druga področja. V zvezi s tem so nas pomirile besede gospe državne sekretarke, da ne gre za ukinjanje, ampak statusno preoblikovanje območnih zavodov za zdravstveno varstvo, ki bodo po novem organizacijske enote. Torej regionalna mreža ostaja, še naprej bodo lahko neovirano izvajali tudi čezmejne projekte, saj je v uredbi zapisano, da je za kandidaturo namreč potrebno oziroma dovolj, da ima vodilni partner svoj sedež ali organizacijsko enoto znotraj območja sodelovanja operativnega programa. V Novi Sloveniji predlagano reorganizacijo podpiramo, saj se je s tem poleg racionalnega upravljanja in neposrednih finančnih prihrankov poenoti tudi doktrina dela. Hkrati pa v Novi Sloveniji opozarjamo, da se je treba organizacijskih sprememb lotiti z izjemno občutljivostjo. Pričakujemo izdatno podporo ministrstva predvsem pri pripravi ustanovitvenih aktov in v zagotavljanju ostalih podzakonskih predpisov, ki se tičejo navedene reorganizacije. Pričakujemo, da bo ta sprememba dodaten prispevek k stabilizaciji javnih financ, če bo preoblikovanje obstoječih pravnih oblik brezhibno izpeljano. Seveda pa se zavedamo tudi morebitnih pasti sprememb, ki so odvisne od menedžerskih sposobnostih in spretnosti menedžerjev, da z reorganizacijo ne bi poslabšali nivoja zagotavljanja storitev. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Darko Jazbec v imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije. DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! V Pozitivni Sloveniji menimo, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo in z njegovo 143 DZ/VI/3. seja uveljavitvijo bi prišlo do negativnih posledic za javno zdravje. Govorimo praktično o zdravi hrani, pitni vodi, zdravo okolje, zdrav način življenja, torej gre za lokalni interes in nacionalni pomen. Da bi ta sistem najbolje deloval smo v Sloveniji razvili Inštitut za varovanje zdravja in še devet območnih regionalnih zavodov, nekateri celo praznujejo 90 let svojega obstoja. Ti zavodi za zdravstveno varstvo pomenijo vstopna vrata vsem grožnjam zdravja ljudi v neki regiji, pomembno je njihovo lokalno, torej avtonomno delovanje. S tem zakonom se sedaj jemlje ta avtonomnost delovanja in, kot smo že slišali, se ustanovita dva zavoda; en za javno zdravje, en za nacionalni laboratorij - torej monopol in centralizacija. Spomnil bi, da smo nekoč se odcepili od neke skupne države, imeli smo željo po avtonomiji, vendar je takratni Beograd nudil večjo samostojnost teh zavodov, kot bi jih zdaj nudila Ljubljana, pa ne zaradi milosti, ampak ker so vedeli, da je strokovno delovanje mogoče le, če regionalni zavod deluje specifično za regijo, torej avtonomno. Na Odboru za zdravstvo smo imeli dve seji in vse skupaj je bilo kar 8 ur, danes je državna sekretarka rekla, plodne debate, jaz bi rekel žolčne debate, kjer smo v razpravi spoznali, da je stroka večinsko proti. Ker je država v zadnjih 15 letih za 50 % zmanjšala financiranje javnega zdravja, so bili ti zavodi primorani si poiskati z lastno iznajdljivostjo denar na trgu. Vsebina te tržne dejavnosti je še vedno javno zdravje in gre preprosto samo za finančno substitucijo, da se programi sploh lahko izvajajo. Sedaj s to organizacijsko spremembo tudi ne bo več denarja in logična posledica je padec kakovosti ter obseg programov preventive in promocije. Če bi okrepili javno zdravje, bi imeli manj kurative in znižanje stroškov v zdravstvu. Zdaj s tem zakonom garantirano delamo obratno - v enem do dveh letih se bodo kazalniki zdravja poslabšali, stroški v zdravstvu povečali, pa to ni vedeževanje, ampak strokovna napoved. Zato bi s tega mesta pozval predlagatelje zakona in poslance, ki bi glasovali za sprejetje tega zakona, da ob analizi in evalvaciji podatkov kazalnika zdravja prevzamejo vso odgovornost, ne samo moralno, mogoče tudi, na primer, 10 tisoč evrov kazni ali kaj takega, če bodo kazalniki slabši. S predlagano reorganizacijo se uničuje regijski pristop pri obravnavi javnozdravstvenih problemov in ponovno gre za centralizacijo, s čimer se v Pozitivni Sloveniji ne moremo strinjati. Predlog zakona ima samo strukturno organiziranost, vsebinska pa je prepuščena ustanovnemu aktu in v dosedanji razpravi nismo dobili, tudi v tistih 8 urah ne, odgovorov na številna vprašanja. Pa bi na kratko predstavil še naše stališče do vseh teh argumentov, ki smo jih slišali, za združitev. Največkrat je omenjena beseda racionalnost. Nima smisla! Prvič, govorimo, da ti zavodi dobijo 5,6 milijona evrov denarja na leto za delovanje, to je 1,6 % celotnega letnega budžeta za zdravstvo. In zdaj pri 1,6 % govoriti o neki racionalnosti, mislim, da nima smisla. Drugič nima smisla, ker tako ali tako vsi poslujejo pozitivno, nekateri mogoče ne, ampak v glavnem ne gre za problem finančnega primanjkljaja. Tretjič, zavodi so že letos 20 % denarja izgubili in so že polno racionalno organizirani. In glede tistega prihranka 1,5 milijona evrov, ki je naveden v predlogu zakona, tudi nismo dobili odgovora, kako je strukturiran, kako se pride do te številke, ker menimo, da bo celo izguba, ne pa prihranek. Naslednji najpogosteje uporabljen argument, je sinergija - da bo večja. Že zdaj ti zavodi dobro sodelujejo med seboj, sinergistično vplivajo, in zakon, ki predvideva generiranje sinergij zaradi enotnega vodenja, to je centralizem, to je proti modernemu menedžmentu. Poenotenje strokovne doktrine je naslednji razlog. Že zdaj je zakonsko določilo, da IVZ in zavodi delujejo kot enoten... / znak za konec razprave/ Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Vedno velja, da lahko vsak mirno zaključi svoj stavek; tudi za naprej. Gospod Štefan Tisel je še pred vami. Izvolite, mag. Tisel, v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. MAG. ŠTEFAN TISEL (PS SDS): Vsem lep pozdrav! Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, spoštovana državna sekretarka, poslanke in poslanci! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti je v Državni zbor poslala Vlada. Minister za zdravje, gospod Tomaž Gantar, se je odločil za težko nalogo, da združi regijske zavode za zdravstveno varstvo in Inštitut za varovanje zdravja. Nastala naj bi dva zavoda: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Regijski zavodi za zdravstveno varstvo so se razvijali samostojno, prilagojeni so regijskim potrebam in regijskim značilnostim in nekateri delujejo že 90 let. Inštitut za varovanje zdravja je vrh stroke, ki se ukvarja z javnim zdravjem, to je socialnomedicinska, higienska, epidemiološka in zdravstvenoekološka dejavnost. Že zdaj bi morali zavodi med seboj bolje sodelovati, da bi bil učinek večji in bi lahko Inštitut za varovanje zdravja vodil enotno doktrino in predlagal smernice Ministrstvu za zdravje. Na Odboru za zdravstvo smo dvakrat poslušali argumente direktorjev zavodov za zdravstveno varstvo in argumente Ministrstva za zdravje. Seveda ti argumenti so si diametralno nasprotni, tako da direktorji zavodov nekako zagovarjajo obstoječe organiziranje, seveda z nekaterimi nujnimi dopolnitvami, seveda ministrstvo pa zagovarja novo organizacijo. Tudi 144 DZ/VI/3. seja Združenje zdravstvenih zavodov kot tudi Državni svet, Državni svet zakon namreč podpira, ima pa številne pomisleke, kakor tudi združenje zavodov, in pripombe kako nadalje organizirati zavode, ki skrbijo za javno zdravje. Tudi v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo imeli določene pomisleke. Zdravstveni sistem je zelo zahtevna organizacija, ki terja od vseh udeležencev maksimalno aktivnost in sodelovanje in tudi zaupanje. Tu mislim tako na načrtovalce zdravstvene politike, kot na izvajalce zdravstvene dejavnosti, kot tudi na ljudi, ki zdravstvo uporabljamo. Minister se je odločil, da bo skušal vse obstoječe potenciale bolje izkoristiti, seveda obstajajo bojazni o centralizaciji, izgube samostojnosti, padec strokovnosti. V predlogu ministra bodo regijske enote zavodov ostale, strokovnjaki posameznih področij pa naj bi bili bolj povezani in bolj poenoteni. Izvedena naj bi bila tudi boljša izkoriščenost laboratorijske dejavnosti. Ker pa je sprememba zakona le prvi korak pri reorganizaciji tako pomembnega segmenta, ki se ukvarja z javnim zdravjem, bodo potrebni številni nadaljnji koraki, ki so v rokah Ministrstva za zdravje in ki bodo dodelali podrobno organizacijo, ki bo omogočila, da se javno zdravje izboljša in da bodo strokovnjaki tudi v bodoče motivirani. Zato bomo na Odboru za zdravje spremljali tudi nadaljnje korake. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo zakon podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Zdaj pa še dr. Črnak Meglič, izvolite, Poslanska skupina Socialnih demokratov. DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): Spoštovani, prav lep pozdrav! Socialni demokrati smo v svojih programskih usmeritvah in dokumentih že v preteklosti ocenjevali, da je skrb za javno zdravje v naši državi nezadostna. Vprašanje javnega zdravja se le redko pojavijo v središču javnih razprav. Kljub temu da sprejemamo novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti, s katero naj bi ustrezneje uredili področje javnega zdravja, Socialni demokrati ugotavljamo, da se aktualna vlada sprememb ne loteva na podlagi strateških izhodišč, ki bi opredelila sodoben koncept razvoja javnega zdravja in iz tega izhajajoče cilje. Predlog zakona se namreč osredotoča zgolj na organizacijske spremembe delovanja Inštituta za javno zdravje in regionalnih zavodov za zdravstveno varstvo ter določa združitev Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije in devet območnih zavodov za zdravstveno varstvo v dva javna zavoda: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in prehrano. Z združitvijo naj bi po trditvah predlagateljev presegli sedanjo razdrobljenost dejavnosti, povečali in okrepili kapacitete in strokovnost na tem področju ter hkrati racionalizirali poslovanje, kjer je to stroškovno in ekonomsko upravičeno. Vsebinsko izredno bogata razprava na kar dveh sejah, ki smo jo na Odboru za zdravje posvetili temu problemu, je sicer pokazala, da na ravni politike obstaja visoka stopnja strinjanja glede tega, da je reorganizacija področja javnega zdravja potrebna, vendar pa obstajajo velika konceptualna razhajanja v tem, na kakšen način se teh sprememb lotiti. Predlog novele zakona namreč ne predstavlja celovite sistemske rešitve, spodbuja pa izredno nasprotujoča si mnenja in poglede na predlagane rešitve. Predlogu združevanja dejavnosti Inštituta za varovanje zdravja in območnih zavodov za zdravstveno varstvo tako večinsko nasprotujejo predstavniki zavodov za zdravstveno varstvo, predvsem z argumentom prevelike centralizacije področja javnega zdravja in posledic, ki bi jih le-ta imela za odzivanje na specifične probleme v regijah, kar bi lahko zavrlo razvoj in skrb za javno zdravje ljudi na regionalni ravni. Na temeljne pomisleke glede predloga novele zakona je vlada odgovorila s pojasnilom, da se bo o vsebinskih rešitvah poskušalo s stroko uskladiti v roku enega leta. Narobe svet! Najprej se odločamo o formi, kasneje pa se bomo odločali o vsebini. Moralo bi biti obratno, mar ne?! Na podlagi temeljite vsebinske analize, strategije razvoja javnega zdravja v Sloveniji bi morali oblikovati najustreznejše organizacijske rešitve. Zakaj tako? Naj povem, da sem osebno naklonjena reorganizaciji tega področja zato, ker menim, da obstoječe stanje na področju javnega zdravja ne odgovarja več zahtevam, ki jih narekuje razvoj stroke, pa tudi specifične potrebe ljudi. Da pa bi vendarle prišli do neke sprejemljive rešitve, sem na Odboru za zdravje predlagala, da le-ta posvoji kompromisne rešitve in sprejme amandmaje v vsebini, kot so jo predlagali predstavniki regionalnih zavodov za zdravstveno zavarovanje. Na podlagi prvega kompromisa bi ohranili regijske enote kot organizacijske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, drugi kompromisni predlog, pa bi znotraj Nacionalnega instituta ohranil določen del laboratorijske dejavnosti, kar je z vidika raziskav in razvoja na področju javnega zdravja strateškega pomena. Toda, tudi tokrat se je ob trmastem vztrajanju koalicijskih poslancev potrdilo, da za nobeno kompromisno rešitev, ki ne prihaja z njihove strani, ni mogoč dogovor. Posledice odločitev, ki se bodo lahko odrazile tudi na poslabševanju ravni javnega zdravja v naši državi, boste tako morali nositi, dragi koalicijski poslanci, sami. Poslanci Poslanske skupine SD se bomo ob glasovanju vzdržali. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. 145 DZ/VI/3. seja Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujemo z drugo obravnavo predloga zakona. O njem bomo glasovali v skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora, in sicer jutri v okviru glasovanj. S tem prekinjamo to točko dnevnega reda in tudi današnjo sejo, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Nasvidenje. (SEJA JE BILA PREKINJENA 20. NOVEMBRA 2012 OB 15.48 IN SE JE NADALJEVALA 21. NOVEMBRA 2012 OB 9. URI.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo prekinjeno 8. sejo Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Melita Župevc, Janja Klasinc, Jasmina Opec po 15. uri, Borut Pahor, Matjaž Han od 16.30 naprej, Samo Bevk med 13.30 in 18.30 uro in Peter Vilfan. Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada, skupina 10 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jankom Vebrom pa je zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Pozdravljam tudi ministra dr. Žiga Turka in sodelavca. Ministru Turku dajem besedo za dopolnilno obrazložitev predloga zakona. DR. ŽIGA TURK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Poglavitni cilj in namen predloga zakona je celostni prenos spremenjenih določb evropskega regulativnega okvira s področja elektronskih komunikacij, ki sta jih prinesli tako imenovana direktiva o boljši regulaciji in direktiva o pravicah državljanov v pravni red Republike Slovenije. Zaradi nepopolnega prenosa spremenjenih direktiv s področja elektronskih komunikacij že potekata sodna postopka pred Sodiščem Evropske unije v tožbi Evropske komisije zoper Republiko Slovenijo s predlagano dnevno kaznijo v skupni višini 13 tisoč 63 evrov, če zakonodaja ne bo sprejeta do izreka sodbe sodišča EU. Glede na navedeno se s čimprejšnjim sprejetjem tega zakona zelo mudi, saj bi lahko nadaljnja zamuda pomenila znatno oškodovanje državnega proračuna. Glede na obseg sprememb smo pripravili nov zakon, ki v splošnem vzpostavlja prenovljeno regulativno okolje za delovanje operaterjev, primerljivo z okoljem v drugih državah Evropske unije, kar bo izboljšalo konkurenčnost operaterjev in tudi spodbudilo nov investicijski cikel v elektronske komunikacije, predvsem v mobilno telefonijo nove generacije in v hitrejši širokopasovni internet. Predlog zakona hkrati izboljšuje obstoječe rešitve za lažji in hitrejši razvoj širokopasovnih omrežij. V tem okviru se povečujejo pristojnosti in aktivnosti nacionalnega regulativnega organa, ki se bo skladno s predlogom zakona imenoval Agencija za komunikacijska omrežja in storitve - doslej je bila to Agencije za pošto in elektronsko komunikacije - v zvezi s skupno gradnjo, dodelane pa so tudi določbe o skupni uporabi omrežij in objektov, kar stremi k izboljšanju skupne rabe komunikacijske infrastrukture. Predlog zakona nadalje posredno odpira možnost za vključitev širokopasovnega dostopa v univerzalnost storitev preko določitve ustrezne prenosne hitrosti, primerne za funkcionalen dostop do interneta, ki jo določi Agencija ob upoštevanju zakonsko določenih meril. Zakon zagotavlja tudi učinkovitejše upravljanje in lažji dostop do radijskega spektra z zmanjšanjem administrativnih ovir ter uvedbo načel tehnološke in storitvene nevtralnosti. Krepi se varstvo pravic potrošnikov in uporabnikov, vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami. Določene izboljšave so tako predvidene pri sklepanju naročniških pogodb in zagotavljanju preglednosti in objave informacij za končne uporabnike. V korist uporabnikov je tudi določena obveznost izvedbe prenosa telefonske številke k drugemu operaterju v enem samem delavnem dnevu. Z namenom preprečevanja prepogostega menjavanja mest televizijskih programov s strani operaterjev v kabelskih omrežjih predlog zakona vsebuje tudi določbo, ki Agenciji daje podlago za izdajo navodil za razvrstitev teh programov. Pri tem se zasleduje interes, ki ga določa medijska zakonodaja in seveda tudi interese končnih uporabnikov, torej državljanov. Zvišuje se tudi varstvo zasebnosti in osebnih podatkov končnih uporabnikov. To bo okrepilo zaupanje v uporabo elektronskih komunikacij. V tem okviru se na primer uvajajo strožji pogoji za poseganje v terminalsko opremo naročnika ali uporabnika, gre za tako imenovane cookije oziroma piškotke, katerih raba je bistveno bolj omejena. Predlog zakona uvaja načelo nevtralnosti interneta, v skladu s katerim se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, torej neodvisno od vsebine, neodvisno od aplikacije, od storitev, od naprave, od vira ali od cilja komunikacije. Spoštovane poslanke in poslanci, sprejetje tega zakona je nujno potreben, kot sem rekel, zaradi uskladitve z evropskim pravnim redom in hkrati preprečitve škode zaradi finančnih kazni, ki nam grozijo s strani Sodišča EU, če zakon ne bo sprejet do izreka sodbe. Predvsem pa je sprejetje tega zakona potreben zaradi nadaljnjega razvoja elektronskih komunikacij. 146 DZ/VI/3. seja S strani Vlade zato predlagamo, da obravnavani zakon po splošni razpravi podprete in omogočite njegovo nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Najprej gospod Mihael Prevc v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, spoštovani kolegice in kolegi! Materija, ki jo obravnavamo v tem predlogu novega zakona o elektronskih komunikacijah, je nedvomno ena izmed najobširnejših in tudi najbolj strokovnih, ki jo obravnavamo poslanci, hkrati pa ta materija zadeva vse naše državljana, saj v današnjem času praktično ni posameznika, ki ne bi uporabljal stacionarnega in mobilnega telefona ali interneta ter gledal televizije ali poslušal radia. Zato tudi ne preseneča, da se je postopek priprave tega zakona začel že v začetku leta 2011, sredi tega leta pa je bilo gradivo posredovano zainteresirani javnosti, odziv deležnikov pa je bil izjemen, zaradi česar se je postopek priprave zakona podaljšal več, kot je bilo pričakovano. K nadaljnjemu zapletu je prispeval še padec vlade v septembru 2011, ki je postopek priprave zakona samo še podaljšal. Po nastopu zdajšnje vlade sta bila opravljena še dva kroga pogajanj z zainteresirano javnostjo in mnenja vseh deležnikov so bila upoštevana v največji meri. Seveda pa je pri tako obširni vsebini in izjemnemu številu deležnikov težko upoštevati vse njihove pripombe, ki neposredno trčijo ob določbe evropskega regulativnega okvira s področja elektronskih komunikacij, zaradi česar se novi zakon v največji meri sploh sprejema. Seveda pa so razlogi za sprejetje zakona tudi drugi, predvsem vzpostavljanje večje konkurence na področju elektronskih komunikacij, izboljšanje varstva pravic uporabnikov in varstvo zasebnosti ter podatkov. Novi zakon o elektronskih komunikacijah torej v slovenski pravni red dokončno prinaša dve evropski direktivi, sprejeti leta 2009, katerih glavni cilji so bili: vzpostavitev notranjega trga za elektronske komunikacije, zagotavljanje čim višje ravni varstva osebnih podatkov, pa tudi varnosti javnih komunikacijskih omrežij. Omenjeni direktivi sta bili v slovenski pravni red že delno preneseni z zadnjo novelo zdaj veljavnega Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je zdaj vključena v predlog novega zakona, delno z vladno Uredbo o ukrepih za končne uporabnike za invalide, v tem mandatu pa smo parcialni prenos direktiv sprejeli v noveli Zakona o digitalni radiodifuziji in noveli Zakona o medijih. Rok za popolno implementacijo direktiv je potekel že 25. maja 2011, torej s sprejetjem nacionalnih predpisov zamujamo za več kot leto in pol, seveda ne brez posledic. Letošnjega maja je namreč Evropska komisija sprožila postopek proti Sloveniji pred Sodiščem Evropske unije zaradi neupoštevanja rokov pri implementaciji direktiv s področja telekomunikacij. Sodišču pa je tudi predlagala dnevno kazen v višini nekaj več kot 13 tisoč evrov, če Slovenija do njegove odločitve ne bo ukrepala. Torej s Sodiščem Evropske unije bijemo nekakšno bitko o tem, kdo bo prej sprejel odločitev in kdo ter koliko bo komu kaj plačal. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se bojimo, da bo v tem dvoboju kratko potegnila Slovenija oziroma naš proračun, upamo pa, da se naši strahovi na koncu ne bodo uresničili. Bistvene novosti, opredeljene v predlaganem Zakonu o elektronskih komunikacijah, so na primer preimenovanje Agencije za pošto in elektronske komunikacije, tako imenovani Apek, v Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, ki pa se ji povečujejo tudi nekatere pristojnosti. Za gledalce televizije bo na primer dobrodošlo povečanje pristojnosti Agencije pri razvrščanju programov, pri čemer bo morala upoštevati javni interes. To pomeni, da bodo programi nacionalnega interesa in slovenski programi na prvih programskih mestih, kar po mnenju naše poslanske skupine predstavlja dobro rešitev. S predlaganim zakonom se vzpostavlja tudi možnost uvajanja naslednje generacije mobilnih omrežij, to so tako imenovana LTE omrežja, ki bodo omogočala še hitrejše brezžične storitve. Pri zagotavljanju širokopasovnega interneta velja omeniti še obveznost telekomunikacijskega operaterja, ki je bil izbran za izvajalca univerzalne telefonske storitve, da ta omogoči funkcionalen dostop do interneta za vse uporabnike po nizkih cenah. S tem se po našem prepričanju vzpostavljajo boljši pogoji za izboljšanje pokritosti države s širokopasovnim internetom ter pokrivanje tako imenovanih sivih lis, kjer je dostop do kakovostne internetne povezave še vedno zelo otežen. Nekoliko bi se ustavil še pri spornem sedmem odstavku 166. člena, ki določa obveznost operaterja za posredovanje hranjenih podatkov o naročniku pristojnemu organu na podlagi njegove pisne zahteve, na katerega že nekaj časa opozarja informacijska pooblaščenka. Tudi v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke se zavedamo, da je tovrsten poseg v komunikacijsko zasebnost posameznika brez sodne odločbe lahko problematičen z vidika varstva ustavnih pravic. V poslanski skupini ocenjujemo, da je besedilo novega Zakona o elektronskih komunikacijah zelo dovršeno, ki pa se še lahko malenkost izboljša, zato bomo predlagani zakon v prvi obravnavi tudi podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine DeSUS gospa Marjana Kotnik Poropat. 147 DZ/VI/3. seja MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdravljeni, minister s sodelavcem in poslanke in poslanci! Cilj predloga novele Zakona o elektronskih komunikacijah je, kot vemo, predvsem uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko, saj Republika Slovenija z implementacijo direktiv o regulaciji telekomunikacij že precej zamuja. Vloženi tožbi s strani Evropske komisije proti naši državi ter predlagana dnevna denarna kazen v višini 13 tisoč evrov so dovolj tehten argument za sprejete predloga zakona po nujnem postopku. S prenosom direktiv bomo spodbudili nov val investicij na področju elektronskih komunikacij, predvsem mobilnih omrežij in interneta. Pospešili bomo razvoj informacijske družbe, zagotovili učinkovito konkurenco na trgu elektronskih komunikacij in univerzalno storitev. Kar je še najpomembneje, zagotovljeno bo učinkovito varstvo pravic uporabnikov, vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami. Zagotovljene pa bodo tudi pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev. Na eni strani se bo tako okrepila varnost potrošnika, na drugi pa se bo krepila tudi konkurenca na trgu. Kljub vsem izboljšavam, ki jih prinaša novela, pa moram povedati, da smo v Poslanski skupini DeSUS zaskrbljeni glede določil sedmega odstavka 166. člena. Ta namreč predvideva, da je za pridobitev podatkov o naročniku elektronskega priključka dovolj pisna zahteva državnega organa in ne sodna odredba, kot to določa veljavni zakon. V Poslanski skupini DeSUS se bojimo, da se z omenjenimi določbami niža raven varstva temeljnih človekovih pravic in se v tej točki strinjamo z informacijsko pooblaščenko, ki pravi, da se demokratičnost in svoboda državljanov merita po tem, kako so v odnosu do policije varovane njihove človekove pravice in svoboščine: višja je stopnja nadzora, nižja je raven demokracije v neki družbi. Slovenija ima, kar se tiče komunikacijske zasebnosti, eno najstrožjih ustavnih ureditev v Evropski uniji, kar priča o visoki stopnji demokratičnosti v naši družbi. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona podprli, ob pogoju, da bodo določila iz sedmega odstavka 166. člena spremenjena oziroma črtana. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Nove Slovenije gospa Iva Dimic. IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi! Predlog zakona o elektronskih komunikacijah sledi dvema glavnima ciljema: prvič, posodobitev nacionalne zakonodaje s prenosom spremenjenih določb evropskih direktiv s področja elektronskih komunikacij, in drugič, pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v naši državi. Po domače bi lahko rekli, da bo ta zakon med drugim omogočil nov ciklus investicij v elektronska omrežja v Slovenije po evropsko primerljivih standardih in bo torej prispeval svoj del k zagonu gospodarske rasti. Elektronski mediji omogočajo več pluralnosti in so pomembni prinašalci informacij, zato v Novi Sloveniji menimo, da je treba bolje izrabiti njihov potencial, dejstvo pa je, da moramo uporabniki pridobiti kompetence v informacijski in komunikacijski tehnologiji, ki vključujejo samozavestno in kritično uporabo informacijske tehnologije pri svojem delu v prostem času in pri komunikaciji. Žal še vedno lahko govorimo o nepokritosti in sivih lisah glede širokopasovnega omrežja, kar onemogoča nadaljnje korake razvoja storitev, tudi javnih. Trenutno je povsem nemogoče, da bi javna uprava v celoti prišla v elektronsko poslovanje, ker je pokritost Slovenije s širokopasovnim omrežjem neenakomerna oziroma je ponekod sploh ni. V Novi Sloveniji podpiramo izgradnjo in razvoj sodobnih elektronskih komunikacijskih omrežij s pripadajočo infrastrukturo, ob tem pa pozdravljamo dejstvo, da zakon na sodoben način ureja zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij, učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra, varstvo pravic uporabnikov, vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami, ter pravico do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih sredstev. Poslanci Nove Slovenije bomo zakon, ki bo celovito uredil področje, podprli. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti dr. Laszlo Goncz. DR. LASZLO GONCZ (PS NS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi! Menimo, da je Predlog zakona o elektronski komunikaciji materija, ki z vidika moderne informacijske družbe sistemsko dokaj celovito ureja to pomembno vsebino. Kot je danes bilo nekajkrat poudarjeno, je novi zakon o elektronskih komunikacijah poleg prenosa določb evropskega regulanitvnega okvira v nacionalno zakonodajo potreben predvsem zaradi pospeševanja razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev v državi in s tem gospodarskega in družbenega razvoja v njej, kot tudi zaradi razvijanja notranjega trga Evropske unije. Zelo se nam zdi pomembno, da so bili predlogi in stališča Slovenske oglaševalske zbornice, kot v pretežni meri tudi urada informacijskega pooblaščenca in Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici v veliki meri vključeni v besedilo predloga. Sicer imajo 148 DZ/VI/3. seja omenjene ustanove oziroma združenja še nekatere zelo utemeljene pripombe, za katere upamo, vsaj v določeni meri oziroma predvsem najpomembnejše, dale v fazi obravnave s pomočjo amandmajev upoštevati oziroma s tem nagraditi. Predlog zakona neposredno ne posega v model varstva avtohtonih narodnih skupnosti v Republiki Sloveniji, zato smatramo, da bodo določbe o javni in uradni rabi jezika avtohtonih narodnih skupnosti ter medijskih dejavnosti in informiranju omenjenih skupnosti urejene na tem področju tako, kot so opredeljene s področnimi zakoni o javni rabi slovenščine, o medijih in o RTV Slovenija. Pravilno je naravnava določba v 4. točki drugega odstavka 29. člena, ki predvideva, da Agencija lahko s splošnim aktom iz 27. člena tega zakona predpiše zagotavljanje določene elektronske komunikacijske storitve v posameznem radiofrekvenčnem pasu, če oceni, da je to treba tudi zaradi spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti ter medijskega pluralizma z dodeljevanjem radijske frekvence za radiofuzijo. Kljub tej ugotovitvi oziroma kljub naši splošni ugotovitvi, da predlog zakona neposredno ne posega na področje tovrstnih vsebin, ker pa gre za prvo branje zakona, predlagatelju predlagamo v premislek naslednja vprašanja oziroma dileme. Predlog zakona se dotika tudi dodelitve radijskih frekvenc, distribucije programov in podobno, kar pa vsaj posredno posega na področje medijskih dejavnosti in informiranja avtohtonih narodnih skupnosti. Sprašujemo se, ali bi na določenih mestih oziroma v določenih določbah predloga zakona veljalo bolj precizno in nedvoumno zapisati povezavo z določbami Zakona o medijih in Zakona o RTV v zvezi s to vsebino. Menimo tudi, da v 56. členu ni dovolj opredeljeno, kdo je zainteresirana javnost, kar morda s splošnega vidika ni toliko pomembno, z vidika narodne skupnosti pa ima lahko nedorečenost določene posledice. Sprašujemo se, kar je sicer za nas logično, ali bi lahko bile to - torej tako imenovana zainteresirana javnost - tudi narodne skupnosti oziroma samoupravne narodne skupnosti. Pri tem je predvsem pomembno in z vidika našega morebitnega vključevanja v nadaljnji postopek sprejemanja zakona tudi odločilno, kako to razume predlagatelj zakona. Omenjene dileme bomo bolj konkretno predstavili tudi na matičnem delovnem odboru, ko bomo po potrebi predlagali tudi morebitne dopolnitve, če do takrat s strani predlagatelja ne bomo dobili jasnih stališč v zvezi z njimi. Ne glede na izpostavljena vprašanja in v upanju, da bodo najvažnejše pripombe, prej omenjene pripombe, in tudi pripombe ostalih pomembnih dejavnikov upoštevane, bova predlog v okviru prvega branja podprla. Hvala lepa. PRESEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospa Maja Dimitrovski. MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Predlog Zakona o elektronskih komunikacijah je tipičen predlog zakona, ki je izredno tehnične narave in vsebuje veliko dobrih rešitev, namenjenih predvsem večji zaščiti potrošnikov kot uporabnikov elektronskih komunikacij. Gre za kompleksno materijo, ki v veliki meri prenaša določbe dveh evropskih direktiv, ki predstavljata evropski regulatorni okvir na področju telekomunikacij. Predlog zakona je bil dolgo časa usklajevan. Posredovan je bil v vladno proceduro s podporo celotne strokovne javnosti, s katero je bil usklajevan skoraj dve leti. A kljub vsemu temu usklajevanju si je minister dr. Žiga Turk v procesu privoščil vnos dodatne neusklajene določbe, ki ima lahko po opozorilih informacijske pooblaščenke daljnosežne posledice za varovanje zasebnosti državljanov. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija smo ogorčeni nad tem pritlehnim poskusom Vlade, da omogoči policiji in nekaterim drugim varnostnim organom, tudi Sovi, da lahko brez odredbe sodišča in le s pisno zahtevo od mobilnih operaterjev zahteva podatke o lastniku komunikacijskega priključka, torej mobilnega telefona, internetne povezave. Določba pomeni hudo kršitev osnovnih človekovih pravic oziroma kršitev 37. člena Ustave, ki določa, da je zagotovljena tajnost komuniciranja in da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali za potek kazenskega postopka ali za varnost države. Poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča, na kar je opozorilo tudi Ustavno sodišče. Pridobivanje podatkov o identiteti komunikacijskih uporabnikov zgolj na podlagi pisne zahteve policije je zaskrbljujoč predlog Vlade, ki očitno želi uveljaviti policijsko državo in nadzirati državljane v maniri velikega brata. Težnja Vlade po obvladovanju in nadzorovanju vseh por družbe torej očitno nima meja. Kljub besedičenju o tem, kako gre za protikrizno koalicijo, so se prioritete te koalicije izkristalizirale že na prvi seji Vlade, ko je kot najpomembnejši protikrizni ukrep izvedla zamenjavo direktorja Sove. Še vedno si ne znam predstavljati, zakaj ima direktor obveščevalne službe tako pomembno vlogo pri ponovnem zagonu slovenskega gospodarstva. Sledil je brutalni kadrovski cunami, katerega glavni cilj je bil na čim več položajev postaviti koaliciji lojalne ljudi, tudi na položaj generalnega direktorja policije. Za lažje nadziranje državljanov je bilo treba pod isto šibo združiti še policijo in tožilstvo kljub nasprotovanju stroke in enega izmed koalicijskih partnerjev. Predlagana rešitev v tem zakonu dokazuje, da ta koalicija tega niti ne skriva več. Če nas pri največji vladni stranki to niti ne preseneča, smo toliko bolj zaskrbljeni, ker na to 149 DZ/VI/3. seja pristajajo tudi ostali koalicijski partnerji; tudi tisti, ki temeljne človekove pravice in temeljno svoboščino vsaj deklarativno postavljajo na visoko mesto prioritet. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija se bomo proti takšnim poskusom zlorabe oblasti borili in nanje ne bomo pristajali tudi pod grožnjo kazni, zaradi neimplementacije evropske zakonodaje. Ker je zakon večinoma korekten in plod strokovnega dela ter usklajevanja, mu v tej fazi obravnave ne bomo nasprotovali. Pričakujemo pa, da bo tudi koalicijo srečala pamet in ne bo pristala na neusklajene ministrove politične interesne vstavke, ki se jih s solo akcijo privoščil minister Turk, ter sporno določilo umaknila. Če bo na njem vztrajala, bomo v nadaljevanju postopka v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija sprejetju zakona ostro nasprotovali. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke mag. Branko Grims. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Spoštovani! Vsem tudi v imenu Slovenske demokratske stranke in njene poslanske skupine prav lep pozdrav. Ob besedah spoštovane predgovornice sem za hip pomislil, kako bi bilo lepo, če bi se med seboj v tem parlamentu tudi poslušali in hoteli slišati. Kajti Poslanska skupina SDS je že pred več tedni objavila izjavo, v kateri je povedala, da bo seveda tisti člen, ki je bil predmet polemik, letel ven iz zakona, napovedala njegovo črtanje v celoti in danes je bilo to že kar nekajkrat povedno tudi v uvodnih predstavitvah. Zaradi tega gre seveda za nepotrebno izgubljanje besed, za govorjenje o nečemu, kar je že praktično odšlo v zgodovino, in za izogibanje tem, ki so pa pomembne. Kajti ta zakon, ki je danes pred nami, je pomemben iz več razlogov. Prvič, ker gre za uveljavljanje evropske direktive. Gre za to, da stvari uredimo, da odpravimo zamude prejšnje vlade, ki tukaj ni pravočasno ukrepala, in da preprečimo za Slovenijo škodljive posledice, tudi finančne kazni, ki bi sledile, če ne bi po že prejetih opozorilih pravočasno implementirali evropskih direktiv v našo zakonodajo. Drugo, kar pa sam osebno, ker se pač dolgo že ukvarjam z računalniki, vidim kot posebno kvaliteto tega zakona, pa je ostalo ob vseh teh razpravah povsem ob strani, pa je določilo, ki bo zahtevalo, da se ves promet na internetu obravnava enakopravno in enakovredno. Tisti, ki se z internetom ne ukvarjajo, morda v tem niti ne vidijo nič posebnega. Toda treba je vedeti, da v nekaterih državah, tudi v tisti, ki je začetnica interneta, tam še posebej, premlevajo možnosti, da bi promet na internetu v prihodnje obravnavali neenakopravno, bi to celo uzakonili oziroma opredelili s posebnimi pravili. To bi seveda pomenilo konec interneta kot prostora svobode. To bi imelo izjemno negativne dolgoročne posledice, če bi prišlo do kakršne koli uveljavitve tovrstnih rešitev za internet kot prostor, kjer je svoboda duha in svoboda človeka, svoboda informacije, dostopa do informacije na prvem mestu. Trdim, da mora vedno tako tudi ostati. Iz tega razloga je ta zakon izjemno pomemben in je korak naprej, je korak pred ostalimi in bo, upam, za zgled tudi drugim državam. Zaradi te posebne kvalitete in zato, ker moramo storiti vse, da bi pravočasno popravili posledice zimskega spanja minulih treh let prejšnje vlade na tem področju, bomo v Poslanski skupini SDS zakon enotno podprli in storili tudi vse, da bo čim prej sprejet. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Spoštovane in spoštovani! Predlog Zakona o elektronskih komunikacijah v slovenski pravni red vnaša novi evropski direktivi, ker pa s prenosom že zelo zamujamo, nam grozijo visoke denarne kazni. Evropska komisija je namreč konec maja letos na Sodišču Evropske unije sprožila sodni spor proti Sloveniji, ker zamujamo z uveljavitvijo predpisov o telekomunikacijah, zakonodajo bi morali spremeniti že pred letom in pol, zato je sodišču predlagana denarna kazen v višini 13 tisoč evrov na dan. Tožba je bila Republiki Sloveniji vročena v začetku septembra. Zakon se je pripravljal že v mandatu prejšnje vlade in je danes končno pred nami. Večina rešitev je z vidika stroke dobrih in potrebnih, če ne celo nujnih. Predlog prinaša višjo raven pravic za končne uporabnike s posebnim poudarkom pri skrbi za pravice uporabnikov invalidov. Zagotavlja se več konkurence med mobilnimi operaterji in daje potrošnikom dodane pravice, kot na primer zamenjava telefonskega operaterja v enem dnevu brez spremenjene številke in takojšnje obveščanje o kraji osebnih podatkov na spletu. Med drugim se uvaja načelo tehnološke in storitvene nevtralnosti, pa novo poglavje o varnosti omrežij in delovanje omrežij v izjemnih stanjih. Odpirajo se možnosti za uvajanje naslednje generacije mobilnih omrežij, tako imenovanih long-term evolution (LTE) omrežij. Določba o nevtralnosti interneta je tudi po mnenju Sveta za elektronske komunikacije pomemben korak pri urejanju trga elektronskih komunikacij in varstva pravic uporabnikov. Z uveljavitvijo pa bi se Slovenija uvrstila med vodilne evropske države pri zagotavljanju nevtralnosti interneta. Veliko stvari v tem zakonu je torej dobrodošlih. Tudi Socialni demokrati pa imamo težave z nekaterimi določili zakona, ki so se v predlogu znašla brez posvetovanj, niso usklajena in utegnejo biti celo ustavno sporna. 150 DZ/VI/3. seja Danes torej ne govorimo o predlogu zakona, ki ga bo koalicija v nadaljnji fazi še popravljala, danes govorimo o točno konkretnem besedilu in do tega konkretnega besedila, ki še vedno vključuje tudi ustavno sporna določila, se opredeljujemo. In načelo previdnosti, ker tej vladi ne zaupamo in ker v naših očeh nima prav prida veliko verodostojnosti, se opredeljujemo do točno tega besedila, ki je danes pred nami. Informacijska pooblaščenka tako opozarja, da je določba zakona v nasprotju s 37. členom Ustave. Policija in nekateri drugi varnostni organi, tudi Sova, namreč po določilih tega zakona pridobivajo možnost, da brez odredbe sodišča, zgolj s pisno zahtevo od mobilnih operaterjev zahtevajo podatke o lastniku komunikacijskega priključka, recimo, mobilnega telefona ali internetne povezave. Obrazložitev Vlade ne vzdrži, saj se zavajajoče sklicuje na potrebe iz prakse, ko operaterji v primerih gostovanja tujega telefonske priključka v mobilnem omrežju slovenskega operaterja obveznosti posredovanja določenih podatkov o uporabniku, ki že sedaj ne zahtevajo odredbe sodišča, niso mogli izvršiti brez vpogleda v bazo hranjenih podatkov. Dejstvo pa je, da naši operaterji podatkov o lastniku komunikacijskega priključka, če ni njihova stranka, sploh ne hranijo niti jih ne morejo hraniti. Glede na navedeno se upravičeno postavlja vprašanje, kakšen je torej pravi namen te spremembe. Na to je opozorila informacijska pooblaščenka; opozorila je, da je navedena določba v nasprotju s 37. členom Ustave, ki zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. Določba je po mnenju njenega urada neprimeren in neusklajen poskus policije, da bi kljub strogim, a jasnim zahtevam ustave legalizirala pridobivanje podatkov o identiteti komunicirajočih uporabnikov zgolj na podlagi pisne zahteve in ne na podlagi sodišča. Torej, situacija je primerljiva: - da bi lahko policija vstopila v vaše stanovanje brez ustrezne odredbe sodišča, zgolj na podlagi pisne zahteve. To je nevzdržno, to ni spoštovanje varstva zasebnosti in zato Socialni demokrati temu ostro nasprotujemo. Veseli nas sicer, da tudi koalicijski predstavniki napovedujejo spremembo, zato se bomo mi o podpori zakona opredeljevali takrat, ko bo ta sprememba dosežena na samih delovnih telesih. Ni pa samo informacijska pooblaščenka tista, ki ima glede predlaganega zakona utemeljene pomisleke. Širša strokovna javnost, med njimi tudi Piratska stranka Slovenije, opozarja na druga sporna določila. Tako so tudi na področju elektronske pošte sporne določbe o vsebinskih podatkih z višjenivojskih protokolov, tako imenovanih "Deep Packet Inspections", ki se jih ne bi smelo analizirati in beležiti, novela pa to dopušča. Menimo, da je vsakršno zbiranje in hranjenje podatkov brez dobro utemeljenih razlogov nesprejemljivo, saj predstavlja poseg v posameznikovo zasebnost. Tudi sam čas hrambe podatkov je potrebno skrajšati na minimum, to je na 6 mesecev ali manj. Gotovo je še veliko takih določb, ki bi jih veljalo ob tej obravnavi izpostaviti, zaenkrat velja, dokler omenjeni in še nekatera druga sporna določila ostajajo del besedila, Socialni demokrati predloga zakona ne moremo podpreti, zato bomo glasovali proti sklepu, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: In še v imenu Poslanske skupine Državljanske liste gospa Polonca Komar. POLONCA KOMAR (PS DL): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, poslanke in poslanci! Kaj sploh pomenijo elektronske komunikacije v Sloveniji? Poglejmo nekatere kazalnike razvoja v letu 2011. Ob koncu leta je bilo na slovenskem trgu 61 ponudnikov kabelskih in satelitskih storitev, 58 ponudnikov internetnih storitev, 11 operaterjev fiksnega telefonskega omrežja, 6 operaterjev mobilnega telefonskega omrežja ter kar 505 tisoč širokopasovnih priključkov do interneta. Ti podatki kažejo na širok spekter deležnikov, ki jih zadeva Predlog zakona o elektronskih komunikacijah. Povod za pripravo tega zakona je prenos petih direktiv Evropske unije v nacionalno zakonodajo. To so direktive, ki po eni strani krepijo varstvo potrošnika, po drugi pa tudi konkurenco na trgu. Zaradi visokih grozečih kazni je bil predlog zakona tako hitro pripravljen, hkrati pa z njim izboljšujemo veljavno zakonsko ureditev, ki je pomembna za razvoj telekomunikacije v Sloveniji. Zakonski predlog uresničuje načela, ki izhajajo iz samih direktiv, to pa so objektivnost, nediskriminacija, preglednost in sorazmernost. V Državljanski listi pozdravljamo, da bo zakon zagotavljal učinkovito konkurenco na trgu elektronskih komunikacij, učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja, univerzalne storitve in varstvo pravic uporabnikov, vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami. S predlogom zakona se odpira možnost za vključitev širokopasovnega dostopa v univerzalno storitev, s tem pa tudi možnost za to, da povečamo pokritost Slovenije s širokopasovnim internetom. Med spremembami naj omenimo povečanje pristojnosti in aktivnosti Apeka na področju gradnje omrežij in pripadajoče infrastrukture, spreminja pa se tudi njegovo ime. Uvaja se nov organ agencije, in sicer svet agencije, ki bo nekoliko povečal nadzorstveno vlogo in prevzel določene naloge nadzornega organa, ne bo pa sodeloval pri vsebinskem odločanju s področja dela agencije. Nadalje se spreminja režim določanja letnega plačila, ki so ga operaterji dolžni plačati agenciji. Uvaja se novo poglavje o gradnji elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče 151 DZ/VI/3. seja infrastrukture. Na ta način se povečuje preglednost. Ob tem se izpušča sklicevanje na dolžnosti, ki za to področje izhajajo iz druge področne zakonodaje. Ugotovljeno je bilo namreč, da takšno sklicevanje vnaša le nepotrebno zmedo. Z namenom olajšanja umeščanja v prostor se po novem za potrebe prostorskega načrtovanja javno komunikacijsko omrežje s pripadajočo infrastrukturo šteje za gospodarsko javno infrastrukturo. Novost glede na obstoječo ureditev je tudi neodplačna služnost v primeru gradnje javnih komunikacijskih omrežij, ki se financirajo iz javnih sredstev, na nepremičninah lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti. Za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom je določena obvezna izvedba javnega razpisa brez izvedbe postopka posvetovanja z zainteresirano javnostjo. Uvaja pa se možnost izvedbe javne dražbe za podelitev radijskih frekvenc v primerih, ko je edino merilo za izbiro cena. V prihodnje ne bo več mogoče podaljšanje odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom. Predvideva pa se odplačno podaljšanje odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, ki so bile prvotno podeljene preko javnega razpisa, razen radijskih frekvenc za zagotavljanje analogne radiodifuzije. Med proceduro sprejemanja zakona se bomo v Državljanski listi posebej zavzemali za pravico do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev in varovanje potrošnika. Izjemno bomo pozorni na ohranjanje sodnega nadzora pri varovanju osebnih podatkov, predvsem na 166. člen predloga zakona, kjer predlagana določba za zdaj predvideva, da je za pridobitev podatkov o identiteti komunicirajočih posameznikov dovolj le pisna zahteva državnega organa in ne sodna odredba, kot to določa veljavni zakon. 37. člen Ustave Republike Slovenije namreč določa, da je zagotovljena tajnost pisem in drugih občil in da samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali celo za varnost države. Ustava Republike Slovenije tako za posege v komunikacijsko zasebnost zahteva stroge pogoje, med katerimi je tudi sodni nadzor. Določba 166. člena pa posega v to komunikacijsko zasebnost, zato se bomo v Državljanski listi zavzemali, da se sporna določba črta in da se ohrani standard sodnega nadzora, torej odredba sodišča. V naši poslanski skupini menimo, da s tem predlogom dobivamo sodoben zakon, ki bo Sloveniji omogočal še hitrejši razvoj področja telekomunikacije, zato ga bomo v tej obravnavi podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev. Najprej pa se je k besedi prijavil minister Turk. Prosim. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa za besedo. Hvala za večinoma dobre razprave. Pravzaprav je bila samo ena takšna, zaradi katere se zdaj priglašam k besedi. Razumem, da poslanci oziroma poslanka iščejo možnost, da povedo kaj sočnega, da se bodo pojavili v medijih, na televiziji, pa ne glede na to, ali je ta sočna beseda resnična ali ni. Protestirati moram proti razpravi gospe Dimitrovske, da je bilo ravnanje ministrstva v tem primeru pritlehno, da je šlo za solo akcijo ministra Turka, brutalni kadrovski cunami seveda nima s tem prav nobene zveze. Naj pojasnim, če bi bil zakon usklajen, potem bi seveda šel usklajen na Vlado in z Vlade naprej v parlament. Zakon ni bil usklajen, nekateri vladni resorji so imeli pripombe in grozilo je, da bo zakon Vlada sprejela šele nekaj tednov kasneje, kar bi pomenilo še kakšno sejo parlamenta kasneje zamuditi in ob kazni 13 tisoč evrov na dan se nam je zdelo pomembno, da zakon v parlament pride čim prej. Protestirati moram proti izjavam, da gre za zmanjševanje zasebnosti pisem in človekovih pravic. Sedmi odstavek 166. člena ne manjša komunikacijske zasebnosti ter v ta zakon samo vnaša identične rešitve, kot so v zakonu o Sovi oziroma v Zakonu o kazenskem postopku. Zakon o kazenskem postopku je bil nazadnje spremenjen leta 2011, takrat je bila priložnost za kakšne stvari tam urediti in v tretjem odstavku 149. člena piše naslednje: "Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca treba pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je takšno sredstvo bilo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja elektronskega komunikacijskega omrežja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke." Skratka, v zakon smo napisali nekaj, kar je bistveno manj od tega, kar piše v obstoječi zakonodaji, ki je bila, kot pravim, nazadnje popravljena leta 2011. Tega ne govorim zato, da bi branil sedmi odstavek 166. člena. To sem prebral zato, da protestiram proti temu, da se naše ministrstvo obtožuje, da smo v kateri koli točki ožili varovanje človekovih pravic in zasebnost komuniciranja v tej državi. Gospod Frangež je dal neko primerjavo, da je potrebna odločitev sodišča, da nam organi pregona lahko preiščejo stanovanje. Primerjava, ki bi bila na tej točki bolj na mestu, je, da če policist ugotavlja, da se pripravlja kaznivo dejanje v fizičnem prostoru, vas seveda lahko na cesti legitimira. Nekaj podobnega je ta tretji 152 DZ/VI/3. seja odstavek 149. člena iz Kazenskega zakonika, ki nekakšno legitimiranje uvaja na internetu. In ker je stvar urejena v področni zakonodaji, se tudi našemu ministrstvu ne zdi smiselno, da bi stvari ponavljali v tem zakonu, zato se strinjamo s predlogom koalicije oziroma s predlogom SDS, da se ta sporni člen umakne. Ampak ponavljam, k besedi se oglašam zato, ker so obtožbe, da smo mi ožili zasebnost, da je šlo za neko solo akcijo ministra Turka, pritlehno in ne vem kakšno še, to je treba odločno zavrniti. Še dve kratki zadevi. V zvezi z razpravo poslanca Goncza - zainteresirana javnost vključuje vse. To je zelo širok pojem, vključuje tudi seveda manjšine. In še glede "Deep Packet Inspection"; zakon eksplicitno tega ne omenja. Zelo omejuje tovrstne možnosti, in sicer na potrebo operaterjev, da nadzorujejo svoja omrežja po popolnoma tehnični, ne pa po vsebinski plati. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Na vrsti je razprava poslank in poslancev. Prvi ima besedo gospod Jerko Čehovin, za njim mag. Matej Tonin. Če prav vidim, gospoda Čehovina ni v dvorani. Torej ima besedo mag. Matej Tonin, za njim mag. Majda Potrata. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Spoštovani kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! Mogoče bo moja razprava rahlo nenavadna, ampak danes vsi v en glas zatrjujete in pritrjujete temu, kako sporen naj bi bil ta sedmi odstavek 166. člena, ki govori o tem, da mora nek operater na zahtevo državnega organa razkriti identiteto lastnika tega priključka. Kot član Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb na nek način čutim dolžnost, da pojasnim tudi drugo plat te zgodbe, da se ne bo v parlamentu pojavljala samo ena plat, pa tudi zaradi duha demokratičnosti. Ko govorimo o človekovih pravicah in varnosti, ti dve stvari vedno trčita med sabo, tako ali drugače. Če si želimo več varnosti, na drugi strani to najverjetneje pomeni manj človekovih pravic; če pa imamo na drugi strani več človekovih pravic, je pa manj varnosti, tako ali drugače. In ko smo se včeraj vsi čudili nad razsodbo v primeru Balkanski bojevnik, je prav to eden izmed takšnih primerov, ki kaže, če se včasih s človekovimi pravicami pretirava, da gredo lahko zadeve tudi v neproduktivno smer. Kaj hočem povedati? Zame osebno še ne pomeni, da če je operater dolžan razkriti lastnika priključka, da je to razkritje neke komunikacije oziroma da je to poseg v neko komunikacijo, vsaj jaz osebno tega ne razumem tako. Bi pa ta določba lahko vsem našim varnostnim službam zelo veliko pomagala - pa lahko kar na konkretnem primeru razložim. Če sumijo nekega človeka, da povzroča neke kriminalne aktivnosti, lahko s to določbo vsaj ustvarijo mrežo, s kom ta posameznik komunicira. Ne morejo ugotoviti, kaj komunicira, ne morejo ugotoviti vsebine komunikacije, lahko pa ustvarijo mrežo, s kom določeni posameznik komunicira. Najbrž se boste strinjali na tej točki, da je lahko to v nekem procesu, ko lovijo nekega kriminalca, odločilnega pomena. Zato, kot sem rekel, za primerjavo od vseh ostalih, ki ste danes razpravljali, tudi koalicija je razpravljala v to smer, vsaj jaz osebno ne vidim tukaj tako velikega posega v človekove pravice, da bi bila ta zadeva tako dramatična, da bi jo bilo treba nemudoma izključiti iz zakona, še posebej, ker bi lahko na ta način kakšnega kriminalca ujeli več. Dotaknil se bom še 154. člena. 154. člen govori, po domačen povedano, o prikazovanju identitete, se pravi, če kličemo na neko telefonsko številko ali pa z neke mobilne telefonske številke, da se identiteta prikazuje. Na tej točki bi vendar opozoril, da v Sloveniji obstajajo določeni operaterji, ki omogočajo spletne aplikacije oziroma programe, s katerimi lahko ti vpišeš neko poljubno telefonsko številko in s te poljubne telefonske številke pošiljaš SMS sporočila. V čem je problem? En takšen problem se je zgodil našim fantom na stranki oziroma mojim kolegom, ko je nekdo ukradel identiteto nekih telefonskih številk in z nekega telefonskega priključka pošiljal lažna SMS sporočila z grozilno vsebino. Mislim, da bi bilo treba v ta 154. člen vključiti tudi kakšen odstavek, ki bi vsaj slovenskim operaterjem prepovedal uporabo programov in aplikacij, ki bi omogočali poljubno vnašanje telefonskih številk, s katerih se pošilja SMS sporočila. Meni je popolnoma jasno, da s tem zakonom ne moremo tega preprečiti za vse ponudnike izven meja, izven Slovenije, ker tega se enostavno ne da, ampak vsaj za slovenske operaterje bi pa to morali storiti. Naslednja stvar, ki se jo bom lotil je 124. člen. 124. člen govori o povprečnem prenosu hitrosti oziroma da naj bi določili, kakšna mora biti hitrost interneta na podlagi obstoječih priključkov, na podlagi obstoječih uporabnikov. Kaj to teoretično pomeni? Na eni strani imamo ruralna območja, na drugi strani imamo urbana območja. Veste, da na so ruralnih območjih internetne povezave slabe, skoraj jih ni, na urbanih so te internetne povezave dobre. Ko določamo neko povprečno prenosno hitrost, bi to najverjetneje pomenilo oziroma bo pomenilo, da bi s takšnim določilom največ pridobilo podeželje, ker bi s tem zakonom določili neko hitrost, ki jo je operater dolžan zagotoviti. Ker prihajam s podeželja, mi je takšna določba zelo všeč, ker bo to pomenilo neko zavezo, neko zahtevo operaterjem, da bodo komunikacijsko omrežje gradili tudi na podeželju, ampak hkrati sem pa dolžan opozoriti tudi na drugi vidik oziroma na drugo posledico tega, to pa je, da gradnja omrežja terja denar in sredstva. Veste pa, kdo večji del omrežij v Sloveniji gradi - prav to našo državno podjetje, ki se mu reče Telekom. Nikogar ne zagovarjam, kot sem rekel, pa 124. člen se mi zdi zlasti v interesu podeželja - in je dober -, seveda pa bo imel določene finančne posledice za vse 153 DZ/VI/3. seja operaterje, ki v Sloveniji delujejo. Toliko na kratko. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Majda Potrata. Za njo gospa Kristina Valenčič. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani gospod minister s sodelavcem, poslanke in poslanci! Ko se lotevamo Zakona o elektronskih komunikacijah, tega izredno obsežnega teksta, s katerim se, moram priznati, zelo težko spopadam zaradi tega, ker je to zakon tehnične narave, pa moram na nekaj svojih uvodnih pomislekov vendar opozoriti. Govora je bilo o tem, da je, čeprav je bilo sprva videti, da je zakon popolnoma usklajen, zaradi grožnje, ki visi nad njim, s plačilom kazni šel na vlado neusklajen. Mislim, da se zakonu to poznam. Moram priznati, da nisem pozabila na to, da je največja vladna stranka v prejšnjem mandatu marsikdaj pozabila na takšno grožnjo in je tudi zavirala ali ni soglašala s sprejetjem kakšnega zakona, četudi je, kot rečeno, bila nad njim nevarnost, ki je prihajala iz odločitev Evropske unije zaradi nespoštovanja evropskih direktiv. Pri prenosu evropskih direktiv pa bi rekla, da bi morali biti malo bolj pozorni, kot smo, in je včasih kakšna zadeva, ki je na hitro prenesena, lahko tudi slaba. Včasih se z nekaterimi rečmi ravno zaradi obsežnosti in zahtevnosti materije premalo spopademo in potem se nam lahko zgodi kakšna taka stvar, kot je bila ACTA, ali pa, recimo, kot kakšna takšna stvar, kot je bila nedavna obravnava novih direktiv o širokopasovnih omrežjih, ko Slovenija ni izrekla zadržka, čeprav smo potem v razpravi, ker sem se drznila nekaj vprašati, vendar ugotovili, da vse stvari niso tako natančno določene in bi bilo prav, da bi Slovenija kdaj tudi kakšen pridržek izrekla. Toliko glede tega na tej načelni ravni, kar zadeva razmerje Slovenija - Evropska unija. Zdaj pa k drugemu, tudi splošnemu mnenju. 128 različnih svetov agencij in še česa drugega je bilo ali razpuščenih, zamenjanih, kadrovsko prenovljeno - kakor koli že... Ta zakona pa vpeljuje - kot posebno kakovost je tukaj videti v temu zakonu - novo poglavje o agenciji, ki jo na novo imenuje, ki jo ureja, ampak tu se pa meni zastavljajo neka druga vprašanja. V vsem tem silnem naporu varčevanja bomo zdaj agencijo preimenovali, to pomeni tudi nove papirje, nove organizacijske spremembe, nove organe in tako naprej. Tukaj konkretno postavljam vprašanje ministru, / nerazumljivo/ ministru sem zadnjič nekje prebrala, kaj meni o pripombah Sveta za elektronske komunikacije, ki opozarja na to, da ta zakon z rešitvami, ki jih prinaša, ne zagotavlja v zadostni meri nevtralnosti in neodvisnosti agencije, tako kot bi jo moral po direktivi in po nalogah, ki jih opravlja. Zakaj to posebej sprašujem? Zaradi tega, ker ugotavljam, da kadar koli moramo zagotavljati nekemu organu s pomembnimi pooblastili neodvisnost, nevtralnost, strogo strokovnost in še kaj drugega, imamo v zdajšnjem mandatu vedno težave. Zato me zanima, kaj misli minister o pripombah Sveta za elektronske komunikacije, ki ima nekatere, tudi čisto konkretne predloge, kaj bi morali v zakonu spremeniti, če bi hoteli izboljšati delo agencije. Namreč, to poglavje, mislim, da je štirinajsto poglavje v zakonu, ki se ukvarja z delom agencije, naj bi - zaradi tega ker se je kot poglavje s številom členom zelo razraslo - podrobneje prinašalo številne izboljšave in novosti. Sama bi torej le rada slišala odgovor na to vprašanje, enako kot bi rada slišala opredelitev ministra do tudi drugih pripomb, s katerimi se je strokovna in zainteresirana javnost obrnila na poslanke in poslance po tistem, ko je ta zakon nastajal dve leti, ko je bil, menda, ne vem kolikokrat prediskutiran z zainteresirano in strokovno javnostjo, ostajajo pa vprašanja še vedno odprta. Seveda tudi sama mislim, da je za mnenje Poslanske skupine Socialnih demokratov pri opredeljevanju do tega, ali menimo, da je zakon, tak kakršnega smo dobili v obravnavo, primeren za nadaljnjo obravnavo, da je prav, da smo rekli, da po našem ni; zaradi tega ker vsebuje tisto sporno določilo, na katerega opozarja tudi informacijska pooblaščenka, in je zastonj govoriti o tem, da saj je največja poslanska skupina, vladna, pa tako opozorila in napovedala, da bo to izločila. Ampak oprostite, ravnokar smo v predhodni razpravi, v prejšnji razpravi, tudi iz vladne stranke, slišali, da se jim pa ne zdi nič spornega pri tem. Kaj bo sedaj obveljalo? Še posebej postanem občutljiva, ko mi nekdo govori, da imamo vsi eno mnenje, pa jaz vidim stvari drugačne, ker vem, da so bili dokazi izločeni, zato ker jih je varnostno-obveščevalna služba pridobivala v neki drugi državi - je tudi ta detajl zelo pomemben! Mene bolj zanima, kako funkcionira pravna država - ali res dovolj kakovostno in imamo vse tako postavljeno, da je pravnost in pravičnost zagotovljena? Posebej pa ne morem soglašati s tem, da mi nekdo govori v Državnem zboru, da pretiravamo s človekovimi pravicami. Kdo bo tisti, ki bo odločal, kje se pretiravanje s človekovimi pravicami začne? Ne želim si, da bi o tem, kdaj se s človekovimi pravicami pretirava, odločala politika. Zlasti ne politika tiste stranke, ki se je v svojih javnih izjavah do sedaj že marsikdaj izkazala, da človekovih pravic ne jemlje kot nekega zavezujočega dejstva in ne spoštuje določil ustave, ki govore o enakosti pred zakonom. Sama bom ravnala torej enako kot poslanska skupina. Hvala. PRESEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Kristina Valenčič, za njo gospod Samo Bevk. KRISTINA VALENČIČ (PS DL): Hvala za besedo. Predlog zakona je uspešna nadgradnja trenutno veljavnega Zakona o elektronskih 154 DZ/VI/3. seja komunikacijah, ki zaradi izredno intenzivnega in hitrega razvoja informacijskih tehnologij zahteva nove spremembe, nove prilagoditve. Te spremembe so potrebne tako zaradi implementacije EU direktiv, zlasti pa še zaradi novih možnosti za nadaljnji razvoj informacijskih tehnologij. Tehnologije so tiste, ki poganjajo svet, razširjajo meje predstavljivega in nas spremljajo na vsakem koraku. Danes si težko predstavljamo, kako bi preživeli dan brez uporabe mobilnega telefona, televizije, interneta, socialnih omrežij, kopico spletnih storitev, ki jih imamo na voljo. Verjetno smo si pri tem vsi enotni, da prav področje elektronskih komunikacij ponuja številne priložnosti za nove storitve, nov razvoj, nova delovna mesta z veliko uporabno vrednostjo kot tudi priložnost za dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Osnova za vse to pa je seveda kakovostno širokopasovno omrežje po celotni Sloveniji, ki bo omogočalo uvajanje vseh teh sodobnih tehnologij. Na tem segmentu se projekti intenzivno izvajajo, tudi ob pomoči evropskih sredstev. Cilj strategije razvoja širokopasovnih omrežij v Sloveniji, ki je bila sprejeta že leta 2008 in se zaključuje v letošnjem letu, je do leta 2013 zagotoviti širokopasovne povezave za vse državljane po celotnem ozemlju naše države. In v to je treba resnično usmeriti vse napore, tako s strani države kot lokalnih skupnosti. Sama pa bi se rada dotaknila še nekoliko področja elektronskega poslovanja. Prepričana sem, da smo v javni upravi na tem področju zaspali. Velik napredek je bil storjen v letih 2007 do 2009, ko so bili izvedeni številni uspešni projekti: portal e-uprave, ISPO, e-vem itn. Če pa se ozremo na bančni sektor, tam lahko dejansko vidimo pravi napredek, saj v bistvu praktično ni storitve, ki je ne bi mogli opravljati s pomočjo sodobnih elektronskih tehnologij. Sama vidim področje elektronskega poslovanja, informatike v javni upravi tudi kot veliko priložnost za racionalizacijo poslovanja in priložnost, da stopimo korak bližje k našim državljanom, končnim uporabnikom. Žal pa se razvoj e-uprave in elektronskih javnih storitev, kot sem že rekla, praktično ustavil. Že več let čakamo na nadgradnjo državnega portala e-uprave v smeri podpore postopkov, življenjskih dogodkov, interaktivnih obrazcev, pa vse do danes se to še ni zgodilo. Še več, postavljamo nove birokratske ovire z zakompliciranimi vlogami, kot se je na primer nam to zgodilo z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev. Naj spomnim, že leta 2000 je bil sprejet zakon o elektronskem poslovanju, elektronskem podpisu, ki je izenačil fizični podpis z elektronskim. 12 let po sprejetju tega zakona je javna uprava še zelo daleč od celovitega elektronskega poslovanja. Tako kot na drugih področjih, tudi na področju elektronskih komunikacij in elektronskega poslovanja ni težava v neustrezni zakonodaji, temveč v izvajanju le-te. Imamo sodobno zakonodajo. S tem predlogom zakona to še nadgrajujemo. Zato je skrajni čas, da to tudi izkoristimo v praksi. Predlog zakona bom seveda podprla. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Replika mag. Matej Tonin. MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Repliciral bi rad kolegici gospe Majdi Potrata, ker mislim, da je popolnoma narobe razumela mojo razpravo in iz tega naredila celo dramo, češ, kako lahko nekdo v parlamentu govori, da se včasih s človekovimi pravicami pretirava. Zelo jasno sem povedal, da ko govorimo o človekovih pravicah, imamo na eni strani človekove pravice, na drugi strani pa zagotavljanje varnosti. Ti dve stvari sta medsebojno neposredno povezani in ena v drugo posegata - tako ali drugače. Pa da bo zadeva zelo jasna, bom na konkretnem primeru razložil. Če vam ukradejo mobilni telefon in če vi zahtevate od policije, da naj ta mobilni telefon poiščejo tako, da ga izsledijo, da ga locirajo, vam bodo rekli, da je to nesorazmeren in pretiran poseg v zasebnost posameznika. Torej, da je človekova pravica tistega, ki vam je ukradel mobilni telefon, nad vašo človekovo pravico, ki vam je bil telefon ukraden. O takih primerih jaz govorim, da včasih gremo s temi stvarmi predaleč. O tem sem govoril in čisto o ničemer drugem. Mislim, da so bile se tiste navedbe o naši stranki, kakšna naj bi bila, popolnoma nepotrebne, gospa Potrata. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Samo Bevk ima besedo, za njim gospa Tamara Vonta. SAMO BEVK (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! V Resolucijo o normativni dejavnosti smo zapisali, da je jasen in konsistenten pravni red države pogoj za njeno dobro delovanje; državljanom razumljivi, brez težav izvršljivi in čim bolj trajni predpisi pa krepijo zaupanje v pravni red in zagotavljajo spoštovanje in varstvo človekovih pravic in svoboščin. Zavzemam se za to, da bi v naši državi sprejemali dobre zakone ter da bi jih čim manjkrat spreminjali. Žal je praksa povsem drugačna. Zakone spreminjamo in dopolnjujemo kot po tekočem traku. Skoraj v vsakem mandatu smo - ne samo enkrat, tudi po večkrat - spreminjali določeno zakonsko materijo. Zakon o elektronskih komunikacijah ni nobena izjema. Moj ideal je, da bi sprejemali zakone, ki bi veljali vsaj deset ali dvajset let. Tako bi imeli v državi pregledno in jasno zakonodajo. Včeraj se je na ljubljanskem sodišču zgodilo celo to, da niti tožilci več ne morejo slediti stalnim spremembam zakonodaje, kaj šele državljanke in državljani. Mimogrede se spremeni oziroma se spregleda kakšna določba v nekem pomembnem zakonu, ki šteje več sto ali tisoč členov. Če stalno spreminjamo to 155 DZ/VI/3. seja zakonodajo, potem niti strokovnjaki tega ne morejo več slediti. Poglejmo ta Zakon o elektronskih komunikacijah. Sprejet je bil leta 2004, potem pa smo ga spreminjali leta 2006, leta 2009 tretjič, zdaj imamo cel kup teh direktiv Evropske unije in na koncu koncev je Evropska komisija v maju letos na Sodišču Evropske unije sprožila sodni spor proti Sloveniji, ker v svojo zakonodajo še vedno ni sprejela novega regulatornega okvira na področju telekomunikacij, kar bi morala storiti že pred letom in pol. Tožba je bila, kot rečeno, Sloveniji vročena 10. septembra letos, zaradi zamude pa Sloveniji grozi dnevna kazen v višini več kot 13 tisoč evrov. Ta Resolucija o normativni dejavnosti bi morala veljati tudi za organe Evropske unije, kajti tudi direktive Evropske unije si sledijo iz meseca v mesec iz leta v leto in države težko sledijo vsem tem številnim spremembam. Sprašujem pa se, ali so res vse tako življenjsko pomembne. In ko potem usklajujemo našo nacionalno zakonodajo z evropskimi direktivami, mimogrede spremenimo še nekaj za naše domače dnevne potrebe, in to je prav 166. člen oziroma sedmi odstavek, ko policija in nekateri drugi varnostni organi, tudi Sova, lahko brez odredbe sodišča in le s pisno zahtevo od mobilnih operaterjev zahtevajo podatke o lastniku telekomunikacijskega priključka, kar je v nasprotju s 37. členom Ustave, ki govori o varstvu tajnosti pisem in drugih, na kar je opozorila tudi informacijska pooblaščenka. Seveda je težko slediti vsem tem številnim spremembam. Jaz se bom pri tem zakonu najbrž vzdržal. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Postopkovno mag. Majda Potrata. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod predsednik. Vem, da mora po 70. členu Poslovnika tisti, ki prosi za repliko, dobiti besedo takoj. Se pa ne spomnim iz dosedanje parlamentarne prakse, da bi besedo za repliko dobil kdo po naslednji razpravi in še zlasti takrat, kadar ni bil navzoč v dvorani. Besedilo poslovnika na tem mestu sicer ni natančno do te mere, da bi to definiralo. Ampak poglejte, mislim, da bi morali definirati, ker gospod, ki mi je repliciral, je v dvorano pritekel, repliciral in potem po repliki tudi odšel. Sama sicer menim, da ni v ničemer dokazal, da sem ga napak razumela, zaradi tega ker je bil kontekst zelo širok in sobesedilo je bilo povezano tudi z odločitvijo sodišča včeraj, kar se da raztegniti na marsikaj. Ampak, kakor koli že: vendar bi opozorila, da dosedanja parlamentarna praksa replike v takšnih okoliščinah ni dovoljevala. Nisem hotela histerično reagirati takoj po tistem, ampak mislim pa, da bi bilo dobro opozoriti vas, da je to nenavadna praksa. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Tudi sam sem bil v rahli dilemi, je pa res, da 70. člen nič ne govori o tem, da bi morala replika neposredno slediti razpravi, na katero poslanec replicira. Pravi samo, da ima vsak razpravljavec pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca in da mu predsedujoči da besedo takoj, ko jo zahteva. Nekoliko neobičajno je, ja, če so vmes tudi še druge razprave, tako da se bomo o tem morali še malo pogovoriti. Hvala za opozorilo. Gremo naprej. Gospa Tamara Vonta ima besedo, potem mag. Ivan Vogrin. TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. Še dobro, da mi ni treba kaj replicirati na včerajšnjo debato. Mislim, da je tukaj res treba malo doreči. Skratka, noben zakon ni večen in zakoni, ki urejajo to izjemno dinamično področje, ki je polno sprememb, pa še toliko manj. Zato tudi menim, da se je zgodilo že toliko sprememb in verjetno se jih še bo. Ampak to seveda ne pomeni, da moramo te spremembe oziroma ves ta razvoj, ki zahteva spremembo določenih določb zakonodaje razumeti kot možnost za kakršno koli zlorabo. Torej, predlog vsebuje številne dobre rešitve, predvsem za zaščito uporabnikov elektronskih komunikacij, to je treba priznati. Usklajevanja so bila dolga, smo že nekajkrat slišali, dve leti. Ministru oziroma tistim, ki ste ta zakon, da rečem, spravili v življenje do te točke, kjer živi zdaj, zamerim le to, da so - verjamem, da se je to zgodilo po nesreči tako mogoče kot pri kakšnem drugem zakonu kaj drugega, ampak da ste v zakon stisnili določbo, ki je niste uskladili, je niste usklajevali in ni bila predmet široke razprave, to se mi sicer ne zdi najboljše. Seveda vsi vemo in danes bomo še nekajkrat slišali, da gre za določbo sedmega odstavka 166. člena. Niti ga ne bom še enkrat brala, saj vsi vemo, o čem govorimo. Namreč, v temu primeru gre dejansko za hude posege v komunikacijsko zasebnost posameznika oziroma, kot smo že slišali, za nižanje kriterijev za ustavno varovano pravico do komunikacijske zasebnosti. Zelo enostavno vprašanje imam. Debat je že bilo nekaj o tem pa verjetno jih bo še - da se tukaj zdaj še nekako naslonim na medije, čeprav bi se potem rajši na nekaj drugega, ampak iz medijev je bilo slišati, da boste to določbo umaknili. Potem pa me zanima, če se boste tudi držali dogovora, da to določbo umaknete, tako kot ste menda zagotovili informacijski pooblaščenki. Namreč, vrata v zasebni prostor vsakega posameznika, tega se verjetno vsi zavedamo, so že tako ali tako odprta na stežaj. Resnično ne vidim potrebe, da bi morali na ta vrata nalepiti še vabilo: Izvolite, vstopite, kakor vam drago! Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima mag. Ivan Vogrin, za njim gospod Srečko Meh. Gospoda Vogrina ni v dvorani. Gospod Meh, potem gospod Jožef Horvat. 156 DZ/VI/3. seja SREČKO MEH (PS SD): Gospod predsednik, spoštovani poslanke in poslanci! Morda moja razprava komu ne bo všeč in je tudi morda ne bo razumel, pa vendar, moram tudi v imenu podpredsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, čeprav se nobene od teh funkcij nisem želel, povedati tudi nekaj stvari o tem, kar smo razpravljali na Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Najprej, tožba Evropske komisije naj ne vpliva na kvaliteto rešitev zakona. Mislim, da je prav, da gre v proceduro in da sprejmemo dobre rešitve. Prav tako naj ne bi 166. člen prevladal nad vsemi ostalimi razpravami o temu zakonu, ker o tem se bo treba odločiti: ali svoboščina ali na nek način vendar nadzor, o katerem bi morali govoriti. Mislim, da bi danes govoril pravzaprav samo o dveh nalogah komisije in seveda tudi varnostno-obveščevalnih služb. Najprej: Ali varnostno-obveščevalne službe in policija in seveda vsi skupaj uspešno opravljajo naloge varovanja države in kaj moramo za to storiti? In drugo: Ali varnostno-obveščevalne službe spoštujejo zakonodajo, ustavo in ali so kršene človekove pravice? Naloga komisije je oboje, naloga komisije je, da mora pogledati ali lahko varnostno-obveščevalne službe delajo in ali kršijo človekove pravice. Zaradi tega smo v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb kot zainteresiranem delovnem telesu obravnavali Predlog zakona o elektronskih komunikacijah v predobravnavi, preden se je ta obravnava začela, predvsem 12. in 13. poglavja, torej Zakona o elektronskih komunikacijah. Želeli smo to opraviti pred obravnavo tega zakona na seji Državnega zbora. Na komisijo smo povabili tudi vse bodoče uporabnike teh določb, torej predstavnike Vlade in vseh ostalih, ki bodo po tem zakonu morali delati. Gre za obdelavo osebnih podatkov in hrambo, kamor sodi tudi ta tako opevani 166. člen. Naj posebej opozorim, gospe in gospodje, da posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa, torej skladno z določbami 149. člena tega zakona, se ne šteje za posredovanje hranjenja prometnih podatkov, da to piše že v dveh zakonih, in sicer v Zakonu o kazenskem postopku, v drugem odstavku 24.b člena, in Zakonu o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Torej se ti dve določbi zakona, ki že obstajata, danes samo pojavljata tudi v Zakonu o elektronskih komunikacijah. Zaradi tega je moje osebno mnenje -stališča komisije seveda še nimam -, da bi bilo prav, da bi bilo prav, da je ta sedmi odstavek 166. člena v zakonu, saj bi podatek o lastniku olajšal delo policiji, in tudi drugim, ki ta zakon uporabljajo, da bi lažje prišli do podatkov, ki jih potrebujejo pri svojih preiskavah in tudi pri tem, da opravijo svojo nalogo. Danes lahko veliko in na dolgo govorimo o tem, ali so s tem sedmim odstavkom kršene človekove pravice ali ne. Seveda gre za vprašanje o tem, ali zaupamo varnostno-obveščevalnim službam in policiji, ki to uporabljajo, in ali imamo uspešen nadzor. Če uspešnega nadzora nimamo, potem je vse skupaj zastonj in kakršna koli določba bi že bila, če tega nadzora ni, potem bi morali skrbeti izključno za to, da ne bi prišlo do kršenja človekovih pravic. Naj pa ponovno opozorim tudi na to, kar so sodelavci oziroma prisotni na komisiji še posebej opozorili. Zgodilo se je, ne enkrat, da niso dobili od tožilstva dovoljenja za nadzor in za opravljanje svojega dela. Tako svojega dela ne morejo opraviti, da bi nadzirali nekoga, ki lahko v končni fazi ogrozi varnost države, varnost državljank in državljanov, in v končni fazi lahko pride tudi do ekscesov, ki smo jim bili priče v daljni ali širši okolici. Zato bi bilo prav, da zaupamo policiji in varnostno-obveščevalnim službam in da jih nadziramo, zelo uspešno, in to nalogo bi morala opraviti v celoti Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in še kdo. Zato bi morali članice in člani Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb sodelovati na komisiji in ta komisija bi morala imeti še posebno nalogo, da bi lahko potem z gotovostjo trdili dvoje: da imamo ustrezno zaščito naše države ter državljank in državljanov pred tistimi, ki ubijajo, kradejo in delajo kar koli drugega, in da pri tem niso kršene človekove pravice. V tistem trenutku, ko se nam nekaj zgodi, ko se nam osebno nekaj zgodi, ko so v naši neposredni bližini nekomu nekaj naredili, takrat rečemo, da je policija delala slabo, in govorimo, da so lahko tudi druge službe delale slabo. Seveda pa pred tem nismo zagotovili vsega, kar bi bilo treba, da bi lahko te naše službe tudi delale. Še pripomba na 168. člen predloga zakona, in sicer, da bi bilo prav, da bi poročilo, ki ga vsi posredujejo Ministrstvu za pravosodje oziroma pristojnemu ministrstvu, ta ga pa nemudoma pošlje Evropski komisiji, morala dobiti tudi komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb. Seveda ne morem podpreti stališča naše poslanske skupine, kar zadeva sedmi odstavek 166. člena, zato ker mislim, da je primeren, da omogoča operativno delo vsem organom, ki skrbijo za našo varnost, in je zaradi tega tudi napisan v tem zakonu, ki zagotavlja, ki naroča operaterjem, da to morajo narediti. Operaterji so namreč v nekaterih primerih odklonili, da bi dali podatke o lastniku elektronskega naslova oziroma naslovniku, pa bi ga, recimo, organi potrebovali. Zato mislim, da bi bilo prav, da se v to smer tudi nadaljuje. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jožef Horvat, potem pa gospa Maša Kociper. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod minister s sodelavcem! 157 DZ/VI/3. seja Moram reči, da bo moja razprava zelo splošna, saj obravnavamo novi zakon o elektronskih komunikacijah v prvi obravnavi. Verjamem, da bo v procesu parlamentarne procedure zakon doživel izboljšave - o nekaterih so moji kolegi in kolegica iz poslanske skupine že govorili -, mene tudi ne moti, da se ta zakon pogosto spreminja, saj prav na tem področju doživljamo nesluten razvoj. Kakšne bodo elektronske komunikacije čez 10 let, kaj vse bomo takrat imeli tudi na področju aplikacij, o tem da danes gotovo nihče ne upa razpravljati oziroma dati eksaktnih odgovorov. Zakon je dober, je potreben predvsem iz dveh razlogov; prvič ga potrebujemo za nadaljnji razvoj elektronskih komunikacij, predvsem pa tudi zato, da na področju elektronskih komunikacij spodbudi investicije na tem področju. Na podeželju, bolj točno v Prekmurju, so slovenske vasi dobile elektriko v drugi polovici 50. let prejšnjega stoletja. To v tem trenutku ni toliko pomembno, bolj pomembno je, da smo v nekem krogu tehničnih ljudi, ki se morda je nekoliko spoznal na IKT, na informacijske in komunikacijske tehnologije, v 90. letih postavili neko tezo; namreč, da takšen pomen, kot ga je imela elektrifikacija podeželja v 50. letih prejšnjega stoletja, imajo danes informacijsko-komunikacijske tehnologije. Morda se bo komu to zdelo za lase privlečeno, ampak rahel razmislek potrjuje to tezo. Vesel sem - in tudi danes smo že veliko govorili o tem, da smo v evropskem prostoru - in pričakujem, da bo tudi novi finančni okvir, novi sedemletni finančni okvir 2014-2020 Evropske zveze namenjal dodatna sredstva v instrumentu za povezovanje Evrope. Tu ne gre samo za prometno infrastrukturo v klasičnem smislu, ampak tudi za prometno infrastrukturo, po kateri se pretakajo informacije oziroma bolj točno "biti" oziroma "bajti". V tem pogledu ne morem mimo tega, da izrazim ponovno razočaranje nad ravnanjem prejšnjega ministra Golobiča, ki je iz nepojasnjenih, nikomur pojasnjenih razlogov v prejšnjem mandatu brutalno zavrnil razpis konzorcija šestih prekmurskih občin, ki so kandidirale za investicijo širokopasovnega omrežja. V tem pogledu si želim, da bi tudi v Sloveniji našli dobre investitorje, da bi to področje bistveno izboljšali. Ko sem govoril že o evropskem finančnem okviru za naslednje sedemletno obdobje, dovolite nekaj misli samo o Digitalni agendi za Evropo, katere cilj je poskrbeti, da bo enotni evropski digitalni trg, ki se opira na hitre in ultrahitre internetne povezave ter interoperabilne aplikacije, prinesel trajne gospodarske in družbene koristi. Marca 2010 je Evropska komisija, da bi omogočila izhod iz krize in gospodarstvo Evropske zveze pripravila na izzive naslednjega desetletja, začela s strategijo Evropa 2020 - strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki velja kot neka naslednica Lizbonske pogodbe. V sklopu te strategije je digitalna agenda ena izmed sedmih vodilnih pobud strategije Evropa 2020 in je namenjena določitvi ključne vloge, ki jo bo morala igrati uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij, če želi Evropa doseči svoje cilje za leto 2020 - seveda, ko govorim o Evropi imam seveda v mislih tudi Slovenijo. Morda na temu mestu smo en podatek, ki potrjuje izjemno pomembnost elektronskih komunikacij, in ta je, da se globalne informacije vsake dve leti podvojijo. To niso podatki, to so informacije! Vsaki dve leti se podvojijo... Iz učbenikov beremo, da je informacija bistveni element v procesu človekovega odločanja. Digitalna agenda postavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav, vsi državljani Evropske zveze naj bi imeli do leta 2013 osnovni širokopasovni dostop do interneta, do leta 2020 pa širokopasovni dostop s hitrostjo trideset megabitov na sekundo. Od tega pa naj bi bila vsaj polovica evropskih gospodinjstev naročena na hitrost sto megabitov na sekundo - vsaj polovica evropskih gospodinjstev! Navedene ukrepe morajo spremljati tudi enotni regulatorni pristopi in njihovo učinkovito izvajanje. To naj bi močno prispevalo h gospodarski rasti Evropske unije, koristi digitalne dobe pa naj bi uživala celotna družba. Morda še samo beseda o varnosti. V poslanski skupini smo prepričani, kar zadeva varnost predvsem internetnih aplikacij oziroma dostopanja do internetnih aplikacij, da se tukaj zadeva začne pri vzgoji in izobraževanju. Internetne aplikacije so danes dostopne praktično vsem uporabnikom in mislimo, da je treba, da se prav pri vzgoji, prav pri družini se moramo začeti pogovarjati o škodljivih internetnih aplikacijah, ki so, kot vemo vsi, dostopne mladoletnikom, otrokom. To se preprosto programsko ali softwarsko, vsaj v temu trenutku, kaj dosti ne da omejevati, razen seveda, če plačamo ta račun, da se bomo vedno predstavili, kdo smo, ko bomo pristopali do internetnih aplikacij. Vladi oziroma - tukaj moram posebej povedati - ministru dr. Žigi Turku zaupam. Zaupam tej zakonski materiji, ne nazadnje je to minister, ki se s temi elektronskimi komunikacijami in tudi internetnimi aplikacijami ukvarja praktično od svoje rosne mladosti in prepričan sem, da bodo na koncu prave rešitve za Slovenijo. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Borut Ambrožič, potem gospa Maša Kociper. MAG. BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoči. Pozdravljeni vsi prisotni! Osnovno vprašanje, ki ga je danes izpostavilo že kar nekaj predgovorcev, je, ali je s tem odstavkom, torej sedmim odstavkom 166. člena predlaganega zakona, mogoče tudi kršenje temeljnih človekovih pravic. Govorimo o pridobivanju identitete uporabnih 158 DZ/VI/3. seja komunikacijskih informacij zgolj na podlagi pisne zahteve policije. Osnovno vprašanje, ki je bilo danes izpostavljeno, je tudi, ali lahko zaupamo, ali želimo zaupati državnim organom, ki jim zaupamo sicer našo varnost - osebno bi rad pritrdil, da raje verjamem v dobro kot v slabo. Relevantni so tudi pomisleki informacijske pooblaščenke, ki jih je izrazila ob pregledu predlaganega zakona. Ne smemo pa spregledati tudi dejstva, da je v pripravi evropska uredba, ki bo pa sicer celovito urejala to področje. Sicer pa je zakon zaradi ogromno vloženega strokovnega dela in usklajevanja v tej fazi primeren, zato ga načelno podpiram. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Maša Kociper ima besedo, potem gospa Polonca Komar. MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa. Tudi jaz bi se v svoji razpravi, tudi glede na pomanjkanje časa za našo poslansko skupino, dotaknila zlasti tega spornega člena. Kajti, glede vsebine je pač jasno, da gre za prenos spremenjenih določb evropskega reda v domač pravni red in tukaj veliko ni mogoče razpravljati. Bi pa povedala, da ta zakon, za razliko od mnogih zakonov, ki jih dobivamo v Državni zbor v tem mandatu, odlikuje skoraj vzorno opravljena procedura, ki je upoštevala praktično vse zahteve, tudi Resolucijo o normativni dejavnosti, in se je res na primeren način v zakonodajnem postopku na Vladi oziroma pred tem opravila razprava, celo javna razprava z deležniki, kar je vsekakor pohvalno. Kar je v tem kontekstu še posebej zaskrbljujoče za Poslansko skupino Pozitivne Slovenije, pa je, da je ta sporna določba, o kateri govorimo, prišla v ta dolgo usklajevani in pripravljeni zakon zadnji trenutek, in to - kot iz gradiva tudi jasno izhaja - na pobudo Ministrstva za notranje zadeve in Sove. Očitki pooblaščenke gospe Nataše Pirc in njenega urada definitivno morajo biti vzeti resno. Tukaj ne gre za očitke, ki jih je ta urad oziroma ona sama postavila izven okvira njenih pristojnosti. Tu gre za to, da je gospa Pirc in njena služba vzorno opravila svoje delo in opozorila na neko določbo, neko ureditev, ki se je čudno in v zadnjem trenutku prikradla v, kot sem rekla, precej dobro pripravljen zakon. Mislim, da je predvsem pohvalno to, da imamo v Sloveniji službe, ki opravljajo svoje delo prav na ta način, da na ustrezen način, kot rečeno, v okviru svojih pristojnosti opozorijo, kadar opazijo anomalije, ki sodijo v njihova delovna področja. Da je ta določba za pooblaščenko, ki pokriva to področje, sporna, je jasno iz vseh dopisov in vseh razprav, ki smo jih bili z njene strani do sedaj deležni. Na resnost njenih očitkov in na to, kako pomembna se ji zdi ta problematika, kaže tudi dejstvo, da bo pooblaščenka v primeru, da bo zakon sprejet v sedanji obliki, sprožila upravni spor. Zato mislim, da moramo vendar tudi poslanci v tej razpravi dati določeno težo temu, ne pa kar tako, pavšalno razpravljati o tem, ali je varnost pred človekovimi pravicami ali za njimi, in pri tem delati še neke čudne vzporednice z nekim kazenskim postopkom, ki v tem smislu nima nobene povezave. Namreč, Zakon o elektronskih komunikacijah pač, res žal, ni namenjen lovljenju kriminalcev. In tu vidim še en problem tega zakona. Če je podobna določba, kot so opozorili predhodni razpravljavci, vsebovana v Zakonu o kazenskem postopku in Zakonu o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, je to seveda pravilno. To je zakonodaja, kjer morajo biti zbrani posegi v človekove pravice, in to na način, da so pregledni in da vsak, ki se želi o tem področju seznaniti, lahko pogleda v zakonodajo, ki po logiki pokriva to področje, in se o tem pouči. Zato se mi zdi tudi to, da tako pomembna določba tako na hitro pride v zakon, sporno tudi s tega gledišča. Zakaj so elektronske komunikacije pomembne, je bilo že veliko povedanega. Poudarila bi še to, da praktično živimo v času, ko vsa in večina naše komunikacije poteka po tej poti. Zato je tukaj potrebna še posebna previdnost in zato je tukaj treba paziti, da vsa ureditev v različnih zakonih ne poseže preveč v človekove pravice. To je še zadnja poanta, ki bi jo želela izpostaviti in ki jo je Pozitivna Slovenija v preteklih razpravah, vezano na različne zakone, že velikokrat izpostavila. Ne gre za to, da so posamezne rešitve, ki jih predlaga ta vlada, sporne same po sebi. Velikokrat je tako, da temu ni tako. Ko pa pogledaš celoto reguliranja v različnih zakonih - Zakon o policiji, ureditev v zvezi z NPU, potem ureditev zakona o elektronski komunikaciji -, pa se človeku lahko porodi misel, da gre pa za neke tendence, ki so pa mogoče v nasprotju s človekovimi pravicami, ker preveč posegajo v določene standarde, ki so se v preteklosti skozi zgodovino uveljavili. In seveda se lahko strinjamo vsi, da moramo policiji in Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji zagotoviti možnosti za svoje delo. Vendar v preteklosti so se - ne v Sloveniji, to govorimo generalno, v Evropi, po svetu -vzpostavili standardi o tem, kdo najpomembnejše posege dovoli; in to pač ne more biti policija sama. Policija sama pač ne more odločati o tem, da se tako pomembni posegi v elektronsko komunikacijo, bodisi da gre v tem primeru za ugotavljanje lastnika, v drugem primeru branju vsebine itn., da dela to policija sama na podlagi neke pisne določbe. To je preširok poseg, ki preveč široko odpira vrata v našo zasebnost. Zato tudi v Pozitivni Sloveniji verjamemo besedam največje vladne stranke, da bo ta določba v nadaljevanju umaknjena, se čudimo besedam druge koalicijske partnerke, ki kljub tem zagotovitvam in tudi zagotovitvam Državljanske liste, da te določbe ne podpirajo, vzpostavljal dvom v to, da bi bila ta določba 159 DZ/VI/3. seja umaknjena, in se nadejamo, da upravni spor, ki ga bo sprožila pooblaščenka glede te določbe, ne bo potreben. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospa Polonca Komar, potem gospod Jožef Jerovšek. POLONCA KOMAR (PS DL): Hvala lepa za besedo. Pravzaprav bi želela poudariti za svojo razpravo, kako pomembno področje našega življenja pa ureja ta zakon, o katerem se danes pogovarjamo. Namreč, kazalniki razvoja elektronskih komunikacij v Sloveniji kažejo sledeče. Število poslanih SMS sporočil v letu 2011 je doseglo skoraj milijardo in pol. Poslanih je bilo skoraj 4 milijone SMS sporočil na dan. En uporabnik je poslal v povprečju 693 SMS sporočil. Število teh sporočil se je v primerjavi z letom 2010 povečalo za 18 %, v primerjavi z letom 2009 pa kar za 51 %. V letu 2011 je bilo poslanih 32 milijonov MMS sporočil. Število teh sporočil se je v primerjavi z letom 2010 povečalo za 16 %, v primerjavi z letom 2009 pa za 56 %. Zabeleženih je bilo več kot 2 milijardi odhodnih klicev z mobilnega telefonskega omrežja. Uporabniki mobilne telefonije so govorili na dan več kot 10 milijonov minut. To pomeni, vsak povprečno 29 ur. Uporabniki fiksne telefonije so govorili na dan več kot 3 milijone minut. To je le del podatkov, ki nam kažejo, kako pomemben del življenja so elektronske komunikacije in kaj pravzaprav ta zakon prinaša nam, potrošnikom. Predvsem nam prinaša tudi neke nove pravice, kot je na primer možnost zamenjave telefonskega operaterja v enem dnevu brez spreminjanja telefonske številke ali takojšnje obveščanje o kraji osebnih podatkov na spletu. Na novo se določa minimalen nabor sestavin, ki jih mora vsebovati vsaka naročniška pogodba, ki jo z operaterjem sklepa potrošnik. Določena pa je tudi maksimalno začetno obdobje vezave pri sklepanju naročniških pogodb. Naj omenim še, da je med številke za klice v sili uvrščena enotna evropska telefonska števila za prijavo pogrešanih otrok - 116 000. Na področju digitalne radijske in televizijske distribucije bo pa s splošnim aktom določeno navodilo za razvrstitev programov. To bo za gledalce televizije uporabna ureditev, ki bo naredila nekaj reda pri razvrščanju programov znotraj kabelskih omrežij. Predlog prinaša kar nekaj ali zelo veliko pozitivnih sprememb za razvoj telekomunikacijskega omrežja v Sloveniji, zato ga bom v tej obravnavi tudi podprla. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jožef Jerovšek, potem gospa Maja Dimitrovski. JOŽEF JEROVŠEK (PS SDS): Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod minister, spoštovani kolegice in kolegi! Pred seboj imamo zelo obširen, zelo težavno, težko materijo Zakona o elektronskih komunikacijah. Mislim, da ima 316 členov ali koliko, če sem prav prišel do konca, in čeprav sem naravoslovec po profesiji pa izobrazbi, je tudi za mene to težavna materija. To samo po sebi priča, mislim, da je dobro zato v vednost, ker vas je večina takšnih, ki z recimo neko neposredno proizvodnjo, z nekim razvojem nekih produktov niste nikoli imeli nobene povezave - sam sem v tem bil dvajset let -, da vidite, koliko znanja je potrebnega, da pridete do rekapitulacije, ki je tako težavna, koliko morajo ti inženirji znati in vedeti. Če bi hotel nek poslanec, ki je družboslovec po izobrazbi, se pretolči na silo skozi, bi to bila dva letnika FDV - samo za ta zakon obvladati. Tako moram reči, da gre za izjemno pomembno področje, vendar se danes ta razprava koncentrira v dva člena: eden je sedmi odstavek 166. čelna, kjer je bilo že večkrat zagotovljeno in povedano, da bo letel iz zakona. Kajti, ko smo kot koalicija prvič sedeli na sestanku, smo se praktično zelo enotno odločili, da te materije v tem zakonu ne bo in da smo proti širitvi kakšnih koli pristojnosti, se pravi kriminalistične službe, pa Sove, ki bi lahko na ta način prišla do teh zadev, ki jih pa moramo včasih gledati tudi z drugega vidika. Povem vam, da sem bil predsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb v letih 2000-2004. Ravno takrat je tudi bila ena sprememba tega ZKP, Zakona o kazenskem postopku, ki je bil, kot je prej minister povedal, nazadnje spremenjen leta 2011 pod prejšnjo vlado. Takrat se je spreminjal in ravno ta 149. člen - mislim, da tudi 150. člen -, v povezavi s tako imenovanimi "pomsi", to so posebne metode in sredstva, ki jih policija pa obveščevalne službe lahko uporabljajo. Takrat so v pripravi sprememb zakona takratna SOVA in takratna kriminalistična služba in takratne službe imele tudi bistveno večje ambicije. To je vedno na sporedu, te službe se čutijo tudi profesionalno omejene, zagotavljajo, da bi lahko več naredile pri pregonu kriminala in vsega tega. Seveda je pa tukaj vedno potrebno lovljenje ravnotežja med dejanskim zagotavljanjem človekovih pravic - vsaj v naši stranki smo se vedno odločali restriktivno in smo bili takrat takšni, ko smo bili v opoziciji. Takratna pozicija, nekateri kolegi so takrat sedeli v parlamentu, gospod Jakič, gospod Kavtičnik, v stranki oziroma vladi, ki je predlagala širitve tega. Strinjam se tudi, da moramo imeti restriktivno, kajti te službe vedno srbijo prsti. Nekateri posamezniki so taki, da bi jih lahko zasrbeli prsti in bi zlorabili določbe, tudi če bi bilo zelo jasno napisano, in bi šlo preko meja čuvanja zasebnosti in tistega, kar je dovoljeno. Tako pozivam, da ne natolcujete, kako bo sedanja oblast vse zlorabila križem in kražem. To, da je nek resor znotraj oblasti nakazal takšno težnjo, ni nič novega. To je stalno prisotno. Hkrati pa smo mi tudi dosledni pri tem, da tega na takšen način ne dovolimo, tudi za ceno tega, da so včasih naše službe manj učinkovite in manj operativne. Kajti, za 160 DZ/VI/3. seja mene je problem, še posebej po včerajšnjem dnevu, predvsem naše sodstvo, ker niti ne zna in ne želi predlagati takšnih določil, s katerimi bi mi lahko učinkovito preganjali kriminal, in potem sodstvo ne bi bilo omejeno na takšen način. Te intence tam znotraj ni in mi smo včeraj na nek način legalizirali narkomafijo v Sloveniji. Drugi deli tega zakona so tudi izjemno pomembni, kajti komunikacijska nevtralnost veča konkurenco in ne vem kaj vse na tem obširnem področju elektronskih komunikacij, ki so vsakdanji del slehernega državljana, slehernega opravilno sposobnega človeka. Zaradi tega je treba, da ta zakon pripeljemo do konca, da ne bomo deležni teh silnih kazni iz Evropske unije. Moram pa tukaj reči, ko je prej kolegica iz SD rekla, da sedanja oblast v prejšnjem mandatu kot opozicijska stranka ni spoštovala stvari, ko je kaj podobnega grozilo. Mislim, da to ni res. Mi smo bili zelo kooperativni, seveda nas pa prejšnja vlada ni hotela v tem partnerstvu, da bi lahko že znotraj partnerstva opozicija tudi razpravljala in koristno svetovala tedanji oblasti ter je prekinila to prakso, ki je bila iz prejšnjega mandata. Kolegica Potrata je rekla, da smo mi nagajali, ona je proti temu protestirala, hkrati je pa njen predstavnik povedal, da bodo zakonu nasprotovali in da bodo nagajali. Torej, oni kritizirajo nagajanje, bodo pa nagajali še naprej z vso vnemo, z vso ihto, z vsemi posledicami so pripravljeni nagajati, namesto da bi zakon šel skozi prvo obravnavo, potem pa skušajmo s tistimi spremembami, dopolnitvami, ki so še potrebne, ker je to ogromna materija, nekatere stvari je še treba spreminjati, ampak te politične volje, očitno, pri kolegici ni, ampak domnevam, da je kolegica bolj stara levica in da ni celotna levica takšna. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Replika, mag. Potrata. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala. Res sem stara 64 let in za vsako leto svojega življenja sem se morala zelo potruditi in sem s tem zelo zadovoljna, da mi je bilo dano živeti toliko. Upam, glede na genski material, ki ga imam, da bom pa še kar nekaj časa živela. Zdaj pa, če bi bila dr. Turk, potem bi imela kar nekaj pripomb na besedišče spoštovanega gospoda Jerovška, ampak se s tem ne kaže ukvarjati, ampak bom zdaj povedala konkreten primer. Jaz ne nagajam, jaz samo skušam, za tistim, kar govorim, imeti tudi dejstva. V prejšnjem mandatu smo sprejeli zakon o medijih, ki ni prestal prve obravnave, pustimo zdaj, zakaj in kako, pa je bil zvezan tudi z uvajanjem ali sprejemanjem direktiv, upoštevanjem direktiv. Potem smo na hitro spreminjali Zakon o radiodifuziji. Spoštovanemu kolegu Jerovšku predlagam, da gre pogledat izpis glasovanja, pa bo videl, o čem govorim. Proti ste glasovali! Pa je šlo tudi za evropsko kazen. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Besedo ima kolegica Maja Dimitrovski. Potem gospod Janez Ribič. MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister! V predstavitvi stališča nisem bila žaljiva, bila pa sem odločna in ostra, da opozorim na sporno določbo, ki ima po opozorilih informacijske pooblaščenke lahko daljnosežne posledice glede zavarovanja zasebnosti državljanov. V tem trenutku govorimo o predlogu zakona, ki še vedno vsebuje to sporno določbo, zato v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija menimo, da državljanke in državljani morajo biti seznanjeni, kakšne škodljive posledice lahko ima sprejetje takšnega zakona. Po našem mnenju človekove pravice nimajo in ne smejo imeti cene. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospoda Tanka ni v dvorani. Gospod Mihael Prevc ima besedo. Potem pa mag. Branko Grims. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Še enkrat lepo pozdravljeni! Tako kot ste ugotovili številni govorniki pred mano, gre za zelo pomembno materijo, ki jo sprejemamo, tudi ne nazadnje zelo obsežno materijo s številnimi členi. Vesel sem, da je prevladujoče mnenje več ali manj vseh poslanskih skupin, da je to tako pomembna zadeva, da jo je treba sprejeti, in to čim prej, in da pravzaprav vsi ugotavljamo, da s sprejetjem tega zakona že krepko zamujamo in da zaradi tega tudi lahko nosimo določene finančne posledice, čeprav upamo, da se to slednje ne bo zgodilo. Veseli me tudi to, da kar je bilo povedano, da je Zakon o elektronskih komunikacijah, bom rekel, najširše usklajen tako s strokovno javnostjo, tako s številnimi deležniki, ki so vključeni v ta zakon. Prepričan sem, da je minister, sedanji minister in ne nazadnje tudi prejšnji, ki je že začel s to zakonodajo, s svojimi strokovnimi sodelavci vložil veliko energije v pripravo tega zakona. Zato se mi zdi, da bi takšne in drugačne opazke, ki jih je danes v stališču ene od kolegic moral poslušati o neki samovolji, o neki pritlehnosti, o nekem kadrovskem cunamiju, da bi se takšnih žaljivk lahko v tem primeru izognili. Sploh me osebno moti, če v tem državnem zboru, v tej hiši, tako se mi zdi, vse preveč takšnih žaljivk uporabljamo. V tem primeru pa sigurno niso bile na mestu. Mogoče še nekaj; sam prihajam s podeželja, kjer je še vedno veliko tako imenovanih sivih lis, kjer dobro vemo, da je na teh tako imenovanih sivih lisah pokritost s širokopasovnim internetom še vedno zelo slaba. Iz zakona vidim, da zakon tudi to situacijo izboljšuje, kajti zakon obvezuje operaterja, ki je bil izbran za izvajalca te univerzalne telefonske storitve, da omogoči funkcionalen dostop do interneta za vse uporabnike po nekih nizkih cenah. S tem se po 161 DZ/VI/3. seja mojem prepričanju vzpostavijo bistveno boljši pogoji za izboljšanje pokritosti države s širokopasovnim internetom. In mogoče še zadnje. Prej sem v samem stališču tudi sam, tako kot večina poslanskih skupin pred menoj, nakazal, da se tudi nam zdi sporen ta sedmi odstavek 166. člena. Osebno menim, da je treba opozorila, ki jih dajejo določene državne institucije, poslušati in ne nazadnje tudi upoštevati. Zato je tudi moje mnenje in tudi mnenje v poslanski skupini - ne nazadnje se s tem strinja tudi pristojni minister -, da se ta določba črta. Še enkrat, podprl bom ta zakon, zdi se mi zelo pomemben in prepričan sem, da mu lahko v nadaljevanju sprejemanja dodamo še kakšno dodano vrednost. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Na vrsti je mag. Branko Grims in nato še minister. Prosim. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala še enkrat za besedo. Kot sem povedal že na začetku, bomo v Poslanski skupini SDS zakon enotno podprli. Razlogi za to so številni. Prvi, ki je zagotovo zanimiv za davkoplačevalce, saj pomeni prihranek njihovega denarja, da bomo s tem popravili zamujen čas, izgubljeni čas prejšnje vlade, ki ni pravočasno ukrepala, ki ni pravočasno pripravila zakonskih sprememb na tem področju, da bi v našo zakonodajo sprejeli ustrezne evropske direktive in smo se zaradi tega že srečali tudi z zelo jasnimi zahtevami in tudi z opozorili, kaj to v praksi pomeni, če ne bomo nemudoma sprejeli ustreznega zakona. Zakon je s tega vidika dober, je evropsko primerljiv in v celoti pomeni uresničitev zahtev Evropske unije, da se njena temeljna pravna načela na tem področju prelijejo tudi v našo notranjo zakonodajo. S tega razloga je torej treba z zakonom tudi pohiteti. Ne gre samo za to, da ga je nujno sprejeti, ampak treba je tudi pohiteti, da se preprečijo škodljive posledice - veste, da kazni Evropske unije, če se zamudi ali se iz drugih razlogov ne sprejmejo stvari pravočasno, dosegajo na dan vrednost kakšnega avtomobila srednjega razreda. To se pravi, treba je glasovati za zakon že iz odgovornosti do davkoplačevalcev. Drugi razlog, ki ga sam osebno štejem kot posebno vrednoto, je to, da je zakon korak pred ostalimi, da je na nek način lahko Slovenija po dolgem času na enem področju za zgled drugim državam, to pa je to, da v zakon uveljavlja določilo, po katerem bo ves promet, ne glede na to, kdo ga ima, kaj vsebuje, na internetu izenačen. Da torej s tega vidika ohranja internet kot prostor popolnost svobode, kot prostor prostega pretoka znanja, idej, kot tisti prostor, na katerem so področja svobode in drugih človekovih pravic dosledno spoštovana in upoštevana. Mislim, da je že to razlog, ki bi moral pretehtati pred vsemi drugimi, tudi pri tistih, ki še oklevate, da bi glasovali za ta zakon. Kot posebno kvaliteto tega zakona je prav to določbo, ta določila podprla v svojem dopisu tudi Piratska stranka Slovenije. S tega vidika bi predlagal, da ponovno pretehtate svoje odločitve. Zanimivo je, da je v velikem delu, na srečo ne vseh, ampak nekaterih poslanskih skupinah opozicije, razprava potekala približno tako, kot če bi peljal otroka v supermarket in bi on prej videl reklamo za neko igračo in potem, ko bi mu razložili, da tista igrača sploh ni več v prodaji, ker je umaknjena iz proizvodnje, bi se on vrgel na tla in še kar tolkel s pestmi po tleh, da ravno to igračo hoče imeti, ker bi s tistim bobenčkom tako rad razbijal - ampak hudirja, ker je ta bobenček že šel! Mislim, da je škoda, da razprava poteka na tak način pa tudi nobenega opravičila ni za to. Zakon je pomemben z mnogih vidikov, nekatere sem že naštel, po drugi strani pa se s tem, ko se daje prevelika teža nekemu določilu, ki je v resnici samo določilo nekega drugega zakona, prenaša še v ta zakon, daje preveliko težo. Zakaj pravim, da ni opravičila? Zaradi tega, ker tukaj ne gre za to, da bi se danes tukaj nekaj razkrilo, spremenilo mnenja. V Poslanski skupini SDS smo že kar precejšnje število dni nazaj dali obvestilo javnosti, da bomo pač to določilo v celoti črtali. Itak je jasno, da je že iz sistemskih razlogov boljše, da so te stvari urejene v tistem zakonu, ki ureja področje Sove oziroma teh služb, ki se s tem ukvarjajo, da so te stvari res sistemsko urejene. Tega določila praktično ni več, zato je vsa ta silna razprava precej podobna tistemu otroku, ki se v trgovini meče po tleh in tolče po tleh, ker hoče ravno tisto igračo, ki ni več naprodaj. So pa še nekateri drugi razlogi, zaradi katerih je vredno sprejeti ta zakon. Kot sem dejal, v tem določilu, ko odpira prostor interneta, ko posebej določa, da so enaki vsi protokoli, da so enake vse vsebine, da morajo biti enakopravno obravnavane znotraj interneta, da torej ni dovoljeno spreminjati hitrosti posameznih stvari, je ta zakon za zgled drugim, v nečem pa tudi sledi drugim zgledom in jih prenaša v naš prostor. Mislim, da je to zelo dobro. V Združenih državah Amerike, pa tudi nekaterih evropskih državah, že dolgo velja zakonodaja, ki onemogoča ponudnikom storitev kabelske televizije oziroma ponudnikom dostopa preko kabla, da bi prosto spreminjali položaj posameznih televizijskih postaj na kablu vsak dan in kakor se jim kadar koli zazdi. Ne samo, da je to za uporabnike - mimogrede, ker Slovenke in Slovenci občutijo vsak dan na lastni koži, ker se to pri nas žal še vedno dogaja -, ne samo da je to za uporabnike zelo neprijetno, na ta način se lahko tudi bistveno vpliva na gledanost posameznih televizij ali pa celo na njihov obstoj. Konec koncev če so ljudje vajeni, 162 DZ/VI/3. seja da je neka televizija na nekem položaju, ona pa je odvisna od prihodkov, ki izhajajo iz gledanosti, potem pa se ta položaj nonstop spreminja, gledanost seveda upade, s tem se zaradi meritev znižajo tudi prihodki te televizije in se na ta način lahko celo ogrozi obstoj posameznega medija v določenem prostoru, zlasti v Sloveniji, kjer se že itak soočamo s problemom, da je sorazmerno majhen prostor. Tukaj se vsak medij bori za preživetje, tukaj se vsak nov medij izjemno težko uveljavi, ker je ta prostor sorazmerno majhen. Zaradi tega je pri teh zadevah treba biti še toliko bolj pazljiv. Tudi to je razlog, zaradi katerega trdim, da je vredno glasovati za ta zakon, ker je to v interesu uporabnikov in je tudi v interesu bogatenja medijskega prostora; da se omogoči poštena tekma, da se omogoči prost pretok informacij, da se omogoči, da bo res informacija o katerem koli področju družbenega življenja, katera koli relevantna informacija, osvetljena z različnih vrednostnih zornih kotov, dostopna vsakomur na enostaven način. In šele takrat bodo ustavne določbe, iz katerih izhaja ustavna pravica do informiranosti vsakega posameznika in s tem tudi njegove možnosti za sodelovanje pri upravljanju javnih zadev, v celoti spoštovane. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima minister dr. Žiga Turk. Replika gospa Maša Kociper. Izvolite. MAŠA KOCIPER (PS PS): Hvala lepa, predsedujoči. Gospod Grims je našo razpravo, mene in še nekaterih, narobe razumel kot cepetanje otroka v zvezi s to sporno določbo. Samo razložila bi vam, gospod Grims, da je vaš najbolj zvesti koalicijskih partner v razpravi pred vami, žal niste bili prisotni, izrazil mnenje, da naj ta določba ostane, kar nas je nekoliko zmotilo, glede na vaše zatrjevanje, da te določbe praktično več ni. Upam, da razumete težave nas, na tej strani, ki smo že večkrat dobili zagotovila s strani vaše stranke in vaših partnerjev, da bo kaj umaknjeno, celo pri prenosu tožilstva je bilo obljubljeno, da bo amandma, pa se to ni zgodilo. Zato nam dovolite, da razpravljamo o dilemah, ki se nam porajajo v zvezi z določeno ureditvijo. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima minister dr. Žiga Turk. Prosim. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa. Poskušal bom odgovoriti na nekaj vsebinskih vprašanj, ki so se pojavila; vendarle z zadovoljstvom ugotavljam, da je bilo konkretnih vsebinskih pripomb malo, to jemljem tudi kot priznanje našemu ministrstvu, tudi Direktoratu za informacijsko družbo, ki ga vodi kolega Marjan Turk, ki je tukaj z mano in se mu ob tej priložnosti tudi zahvaljujem za dobro opravljeno delo in za, je bilo pohvaljeno, zgledno opravljeno tudi javno razpravo o tem zakonu. Ob tej priložnosti naj se zahvalim tudi Svetu za elektronske komunikacije in informacijski pooblaščenki, ki sta v procesu priprave tega zakona konstruktivno sodelovala z zelo dobrimi pripombami. V zvezi z neodvisnostjo agencije Apek je njena neodvisnost vendarle bila zagotovljena ob zadnjem popravku tega zakona ZEKom-C. Ta neodvisnost ni sporna, tudi neodvisnost neke agencije ima svoje slabe plati. Mi smo včeraj dobili na primer statistične podatke, iz katerih izhaja, da je Slovenija predzadnja v Evropi po izkoriščanju omejene naravne dobrine, ki se ji reče elektromagnetni spekter. Tudi v veliki meri zaradi tega, ker Apek ne razpiše frekvenc, da bi se na teh frekvencah dogajali internet, telefonija, televizija in tako naprej. Tako mi kot vlada kot vi kot parlament imate pravzaprav zelo omejene možnosti, imamo omejene možnosti, da Apek motiviramo za to, da bi to naravno dobrino postavil v službo gospodarstva oziroma državljanov. Pripombe so se nanašale tudi na to, da bi zaposleni v Apeku zapustili sistem plač v javnem sektorju, kar pravzaprav ni dopustno, agencije so tako kot vsaka druga. Tudi finančno ministrstvo, Ministrstvo za javno upravo je temu nasprotovalo. Strahovi o tem, da krepimo neko agencijo, da ta agencija postaja večja - naš Apek je med najmanjšimi, če ne najmanjša podobna agencija med takšnimi agencijami v Evropi, financira se pa ne iz državnega proračuna, ampak jo financira industrija, tako da stroški iz tega ne bodo nastali. Gospod Tonin je govoril o 154. oziroma 155. členu. Mislim, da 155. člen, ki govori o sledenju zlonamernih klicev, rešuje nekaj te problematike, o kateri vi govorite. Gospodu Mehu se zahvaljujem za zelo trezno razpravo. Tudi sedmi odstavek 166. člena in to iskanje ravnotežja med pravicami in varnostjo je zapletena tema, ne da se je kar na hitro odpraviti v eno in v drugo smer. Prepričan sem, da bo to razpravo Državni izbor kvalitetno opravil, tako razprave koalicije kot nekatere razprave iz opozicije me v temu prepričanju utrjujejo. Zelo sem bil kot inženir vesel tudi razprave kolega Jerovška, ki je opozoril, kako pomembno je tudi inženirsko znanje na tem področju in kako velik del je inženirska oziroma tehnična, ne toliko pravniška tematika. Na marsikakšno drugo vprašanje je bilo odgovorjeno bodisi v moji prejšnji razpravi bodisi s strani drugih poslancev, zato se ne bi ponavljal. Gospodu Horvatu bi se zahvalil za zaupanje. Mi smo se res trudili, da pripravimo moderen zakon, zakon ki bo moderen s stališča razvoja storitev. Na internetu so stališča vedno višjih hitrosti, tako na žičnem kot na brezžičnem omrežju, ki bo vključeval sodobne koncepte, ki se tičejo nevtralnosti interneta, ki se tičejo piškotkov, ki se tičejo zasebnosti. 163 DZ/VI/3. seja Ponavljam, v vaših razpravah, tudi s strani opozicije, nisem zasledil večjih konceptualnih problemov v zvezi s tem zakonom, opozorili ste na nekaj stvari, ki se jih da urediti v postopku z amandmaji, zato vam še enkrat predlagam, da ocenite, da je ta zakon primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Replika. Kdo želi repliko? Mag. Majda Potrata. Prosim. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala gospodu ministru za odgovor. Saj vem, da je njegov odgovor šel tudi predvsem na to, kako delo opravlja Apek, jaz sem ga pa pravzaprav prosila do mnenja, ki ga je posredoval Svet za elektronske komunikacije. Tam se mi zdi zlasti pomembno tisto določilo, ki govori o javnosti oziroma o javnem posvetovanju o programu dela agencije in misli, da bi potem najini stališči bili bližje, kot je videti na prvi pogled, ker je govora ravno o tem, da z zdajšnjim zapisom in z zdajšnjimi rešitvami tega pravzaprav ne bi mogli opravljati. Res pa je, da je pri SEK mogoče zaznati splošno pripombo, da zakon premalo pozornosti posveča neodvisnosti agencije in je potem tudi zapisan predlog, kako bi individualni organ upravljanja bil nadomeščen s kolektivnim. To so pa čisto konkretni predlogi, o katerih bi bilo tudi mogoče govoriti. Te svoje razprave sploh nisem umeščala tako, da bi kakor koli vrednotila delo Apeka, tega nisem nameralava, gospod minister, da bi se opredeljevala do tega, kako Apek zdaj opravlja svojo funkcijo, ampak samo do tega, kako je to predlagano v teh pripombah, ker se meni, kolikor vidim, zdijo pripombe argumentirane tudi s stališči mednarodnih institucij. Saj razumem, da imate lahko čisto drugačno stališče do tega, ampak še enkrat povem, morebiti sva se narobe razumela v tem, jaz nisem vrednotila sedanjega dela Apeka. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. S tem smo izčrpali seznam razpravljavcev. Sprašujem, če na podlagi 71. člena Poslovnika želi še kdo razpravljati, glede na to, da je čas še na razpolago. Ugotavljam, da ja, zato odpiram listo razpravljavcev. Prosim, da se prijavite. Predstavnik Vlade ali želi še ... Minister, želite tudi v tem delu razpravljati? Potem dvignite roko. V redu. Vsak razpravljavec ima na razpolago 5 minut. Gospod Matevž Frangež, prosim. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): V tem delu razprave vendarle želim reagirati na nekatere opazke iz največje vladne stranke, ki je po mojem mnenju neprimerno okarakterizirala razprave opozicijskih poslancev. Moram reči, da je bila ta razprava v celoti zelo kulturna in zelo na nivoju in če je mogoče od tega povprečja izločiti kakšne vsadke, so to prav vsadki predstavnikov največje koalicijske stranke; tukaj velja izpostaviti gospoda Grimsa in gospoda Jerovška. Mislim, da je pomembno, da z zakonom urejamo tehnično plat stvari, ampak v mnogih določilih tega zakona ne vidim samo tehnične, ampak zelo etične plati. Internet je s svojim pojavom, internet je kot fenomen odprl povsem novo polje razprav o etičnosti, o zasebnosti, o pravicah, o internetu kot prostoru svobode, kot nekateri zelo radi povedo. Jaz v ta internet kot prostor svobode resnično verjamem. Že danes vam bodo nekateri ponudniki internetnih storitev - in recimo, Google -spremljali vaše navade, vaše izbire, vaša iskalna gesla in v tem pogledu bodo avtomatsko prilagodili tudi obnašanje vašega brskalnika in ta isti Google vam bo v naslednjem koraku ponujal vsebine, ki vas sicer glede na iskalna gesla in podobno zanima. To pomeni - kako naj se izrazim: "that we are being tracked". Torej, nekdo nas že spremlja, četudi to poteka zelo avtomatizirano in upajmo brez slabih namer, vendar to se že dogaja. Seveda je pomembno, da mi s političnega vidika, z vidika ideje o internetu kot prostoru svobode razpravljamo o političnem pogledu, ne zgolj tehničnem in inženirskem. Mislim pa, da je bila povsem nerazumljena naša napoved, da bomo glasovali proti primernosti tega zakona v tej fazi. Resnično ne verjamem Slovenski demokratski stranki. Če misli Branko Grims, da nekaj pove in je to jutri zakon, se moti: v mojih očeh ne! Jaz vam ne zaupam, gospod Grims, ne zaupam vaši stranki in sodeč po javnomnenjskih anketah, svoj čas ste se radi sklicevali na njih, vam ne zaupa tudi večinski del slovenske javnosti. Vašega dopolnila bom vesel, vesel bom strinjanja, da je treba nekatera določila v tem zakonu izbrisati, ampak verjel vam bom v to namero takrat, ko bomo to storili in takrat bomo to storili družno. Do takrat pa se jaz danes opredeljujemo o zakonu, kot je napisan, in kljub prenekateri dobrodošli stvari, kljub prenekateremu napredku in koraku naprej, ki je nesporen, na katerega nespornost je opozorila tudi današnja razprava, pa vendarle moram ugotoviti, da zakon, kot je tak, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vem, da bo vladajoča koalicija ta zakon izglasovala in da ga bomo v nadaljnji fazi imeli priložnost popravljati, ampak tak kot je danes, pač nima mojega glasu. Ne bi želel, da kdor koli razume to držo kot nekonstruktivno, kakor se izraža gospod Jerovšek, kot uničevalsko ali kaj podobnega. Ne! Meni taka politična držav ni blizu, se je ne poslužujem, z veseljem podprem dobre predloge te vlade, ampak je pa res, da imam težave pri tem, da jih zelo težko najdem. Tako gospod minister, kljub korektni vlogi, ki ste jo opravili pri večini določil novele, moram ugotoviti, da me kakšna določba moti tako zelo, da pač tega zakona ne morem potrditi. Tudi pri Apeku, ki je vsebinska sprememba, verjamem, sodeč po ministrovih 164 DZ/VI/3. seja besedah, da kdaj pa kdaj moti tudi neodvisnost institucij. Tudi to smo že v kakšnem drugem postopku te vlade opazili in nas moti, da vas moti. Mi pač verjamemo, da je neodvisnost institucij treba dograjevati, spoštovati, utrjevati, ker samo to pripelje do ustreznega uravnoteženja demokratične oblasti in različnih vej oblasti. Sam v to verjamem. Glede na to, da naj bi bili demokrat, upam, da verjamete v to tudi vi. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Jerovšek, ni replike. Opozarjam vas, da koristimo preostanek časa in da v tem času ne polemizirate z drugimi kolegi poslanci in kolegicami poslankami, glede na to, da vam nihče ne more niti replicirati niti kako drugače odgovarjati. Zato opozarjam vse, da se tega tudi držimo. Na vrsti je mag. Branko Grims. Prosim. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Hvala. Prepričan sem, da se je zdaj spoštovani predgovornik počutil božansko. Mea West je nekoč dejala: "Motiti se je človeško, ampak pri tem počutiš se pa božansko." Upam, da boste zmogli, ko bo v drugi fazi obravnave to določilo letelo ven iz zakona, tako kot sem povedal, takrat tudi vi toliko človeške etike, ker ste imeli zdaj o tem toliko povedati, da se boste opravičili, zato ker ste bili zdaj pač v zmoti in niste hoteli verjeti nečemu, kar bi morali verjetni, ker to ni samo odločitev mene osebno, kot ste dejali, ampak je odločitev poslanske skupine, ki je bila potem tudi predmet koalicijskega usklajevanja in je sklep koalicije, da to določbo črta iz zakona. To se pravi, da je vsa razprava v tem delu bila točno na tistem nivoju, o katerem sem govoril prej. Na začetku sem pa poudaril, da bi bilo dobro, ne samo da se med seboj poslušamo, ampak da bi se tudi hoteli slišati, kajti zdaj se je ogromno časa porabilo za govor o nekem členu, ki je že a priori brezpredmeten glede na te opredelitve, o katerih sem govoril, vse ostalo se je pa pustilo ob strani. Pa sem trdno prepričan, da je pri tako pomembnem zakonu tudi glede na njegov obseg zagotovo še nekaj prostora za dodatne izboljšave. In verjetno, če bi se vsi temu posvetili, da bi še našli kakšno možnost za izboljšavo. Seveda pa moramo imeti pri tem tudi ustrezna znanja. Nekateri ste sedaj govorili kot odkritje, da se že dogaja, če citiram, da obstajajo tako imenovani piškotki ali pa sledilni piškotki, kot se jim tudi popularno reče. Ampak veste, to obstaja v resnici že debelih 20 let. Obstajajo sistemi, iskanja, sistemi sledenja sorodnih strani in tako dalje in tako dalje, nekateri iskalniki, kot ste sami dejali, sedaj to uporabljajo kot posebno dodatno tehnologijo. Skratka, to ni nič novega pod soncem. Ampak do sedaj se na to ni ustrezno reagiralo. Ta zakon pa ustrezno reagira in tudi to je razlog, zaradi katerega je ta zakon vredno podprt - če se seveda hočemo poslušati in se tudi slišimo, kaj govori eden in kaj govori drugi. Tukaj sta že dva razloga, ki govorita v prid svobode interneta, ki je vrednota, zaradi katerih je sprejem tega zakona izjemno pozitiven in je lahko za zgled drugim državam in je tudi nujen; eden je vprašanje urejanje teh piškotkov, kot ste sami sedaj opozorili, in drugi je tisti, ki sem ga navedel že na začetku, v izhodišču, da izenačuje na zakonski ravni vse protokole, da izenačuje ves promet na internetu in da torej vnaprej izključuje možnost, da bi nekdo, odvisno bodisi od količine denarja ali pa od nekih drugih kriterijev, dajal prednost določenemu prometu na internetu, vse ostalo pa bi moralo čakati oziroma bi bilo oškodovano. To, kot rečeno, bi bil konec svobode interneta v tistem najbolj pozitivnem pomenu besede, ki ga nekateri, ki smo pri računalništvu bili od začetka zraven, sprejemamo kot vrednoto. In smo v tem tudi dosledni, gospod Frangež, kajti če ste kdaj sledili mojim razpravam, veste, da sem se vedno zavzemal tudi za to, da se to uredi na ustavnopravni ravni, da bi to imelo izjemno težo tudi za pogajanja, kadar se je za te stvari treba boriti tudi v mednarodnem prostoru. Kajti trdno sem prepričan, da so apetiti, ko gre za področje interneta, tako veliki, apetiti posameznikov, vplivnih ljudi, določenih politik, različnih multinacionalk -, da bo to vedno prostor, znotraj katerega bo treba veliko pozornosti, da se ohranijo tiste izvorne kvalitete, ki jih sprejemamo vsi in za katere se, kot ste dejali, borite tudi vi. In takrat bi tu, mislim, lahko iskali področje konsenza. Tako kot trdim, da bi morala biti zunanja politika področje konsenza in temeljna razvojna vprašanja države Slovenije tudi področje konsenza, če želimo storiti tisti korak, ki bi pomenil neke nove možnosti za naprej. Ena majhna možnost, vendar ne nepomembna, je danes pred nami -, da skupaj podpremo ta zakon, zaradi tega ker brani svobodo interneta, ker je dober, ker je odlično izhodišče in je vsaj v dveh točkah lahko celo drugim državam za zgled, čemur v Sloveniji že dolgo dolgo nismo bili priče, in s tega vidika predlagateljem lahko samo čestitam. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rihard Braniselj. Prosim. RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala, podpredsednik. Kot je bilo že iz predstavitve stališča razvidno, v Državljanski listi podpiramo oziroma želimo, da v nadaljevanju zakonodajnega postopka te sporne določbe v 166. členu ne bo več. To smo se dogovorili v koaliciji in na tem bomo tudi kasneje vztrajali. Vendar pa bi želel zadevo osvetliti tudi na nek drug način, bolj vsebinsko. Osebno se strinjam, da ta določba ne sodi v Zakon o elektronskih komunikacijah, pač 165 DZ/VI/3. seja pa sodi nekam drugam, kjer je ta določba že zapisana. Če dovolite, vam bom prebral 149. člen, in sicer tretji odstavek Zakona o kazenskem postopku: "Če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno oziroma da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero se storilca preganja po uradni dolžnosti, in je za odkritje tega kaznivega dejanja ali storilca potrebno pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva za elektronski komunikacijski promet, ki niso objavljeni v naročniških imenikih, in o času, v katerem je bilo sredstvo oziroma je v uporabi, lahko policija od operaterja zahteva, da ji na njeno pisno zahtevo tudi brez privolitve posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, sporoči te podatke." Veste, kar na počez ugibati, opozarjati, da nekaj ni ustavno, je mogoče malo preuranjeno. Mnenje informacijske pooblaščenke, kolikor je spoštovanja vredno, pa vendar v tej državi ni pravni vir. Pravni vir so zakoni in pravna praksa, ustava in tako dalje. Je pa res, da je dobrodošlo, zaželeno in nujno, da smo izjemno pazljivi, da ne sprejmemo protiustavnega zakona. Vendar o tej protiustavnosti je bilo v Državnem zboru že marsikdaj rečeno in marsikaj tudi blefirano. Malo sem se poglobil in sem našel sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, objavljeno 6. 10. 2011, opravilna številka I-IPS-46/2011, ki pravi tako, in iz te sodbe je razvidno, da takšna rešitev, kot je v Zakonu o kazenskem postopku, ni sporna in ni proti ustavi. Citiram: "Ni mogoče sprejeti razlogovanja zahteve, da bi bilo odredbo mogoče izdati le ob izpolnitvi vseh pogojev iz 150. člena ZKP, saj pri pridobitvi podatkov o prometu telefonskih komunikacij sploh kot tudi v obravnavnem primeru ne gre za enoten invaziven poseg v zasebnost. Ukrep po 150. členu ZKP prav iz razloga intenzivnosti posega v zasebnost določa strožje pogoje, kot jih sicer zahteva manj globok poseg le v promet komunikacije." Vrhovno sodišče tukaj ločuje. Nadalje, na strani tri: "Stopnja poseganja v zasebnost pa je pri zbiranju podatkov o telefonskih klicih nedvomno nižja kot pri prisluškovanju telefonskih pogovorov." Opozarjam samo na to, da bodimo pri teh zadevah pazljivi in mislim, da nam ni cilj, da ustvarimo neko policijo, nek represiven organ, ki bo ostal brez zob, brez mehanizmov, in da v to smer pravzaprav izjemno pazljivo uravnotežimo, kaj so posegi v človekove pravice in kaj je naš nacionalni interes in javna korist. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): Naj ponovno opozorim na delo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb in na to, da so nas odgovorni, ki vodijo te varnostno-obveščevalne službe, opozorili, da imajo z določili v zakonu o kazenskem postopku pa tudi pri zakonu o slovenski obveščevalno-varnostni službi, o tem je gospod Braniselj govoril, težave ter operaterji ne dajo podatkov, ki jih policija in vsi ostali zahtevajo pisno, tako kot v teh zakonih piše. To je za nas predstavljalo neko signalno luč, ki opozarja, da to, kar je v teh dveh zakonih zapisano, ni dovolj, da bi lahko operativno delali. S tega vidika je vprašanje sedmega odstavka 166. člena lahko - ne sporno, ampak je lahko tudi dodatna težava pri delu in zaradi tega bi bilo prav poslušati tudi poročilo o tem, kaj pa lahko mi kot zakonodajno telo naredimo za to, da bodo lahko varnostno-obveščevalne službe delale, tako kot morajo delati. Torej, nobene dileme ni o tem, ali človekove pravice ali ne človekove pravice: človekove pravice - da. Verjamem pa, da se tistemu, ki se mu upravičeno poseže v njegovo zasebnost, zato ker je sum nekega kaznivega dejanja ali dejanja proti varnosti te države, da se posega v njegovo osebno pravico oziroma da se mu dela z njegovega osebnega stališča krivica. Ampak, v temu primeru mi verujemo v državo, verujemo v to, kar je za to našo državo pomembno. Na drugi strani bi morali mi, to se pravi Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostno služb, skrbeti za to, da dejansko niso kršene človekove pravice. Na komisiji smo že pogledali kar nekaj teh dokumentov, s katerimi te službe nadzirajo, recimo, posameznike ali skupine. Vsi ti dokumenti so imeli vse, kar je potrebno za to in kar piše v zakonu in po naši presoji do zdaj - kar smo naredili - niso bile kršene človekove pravice. Seveda pa je problem v tem, da mi še vedno govorimo o sedmemu odstavku, ki v zakonu je, in o napovedi, da tega 7. člena v zakonu ne bo v naslednji proceduri in ta trenutek je lahko zaveza o tem, kar je bilo danes tudi govorjeno, takšna, da jo mi sprejemamo - tisti, ki mislijo, da tega sedmega odstavka ne sme biti. Osebno pa mislim, da sedmi odstavek ne moti, če je v tem zakonu, in preprosto sprašujem to, kar je gospod Braniselj začel; če smo lahko v obeh zakonih, zakonu o Sovi in onem drugem zakonu, zapisali isto materijo, kaj je narobe vizavi ustavnosti tega v tem zakonu, v čem je tu sporno, kaj je tu narobe in tudi, kaj pa narediti, da bodo operaterji operativno dali podatke, ki jih potrebuje nekdo, ki na tem področju dela. Če povem morda še eno prispodobo, pa zelo nerad o tem delam, se pravi, da bi policisti ne smeli povedati, kdo stanuje v neki hiši, ki jo bodo kasneje preiskali zaradi sumljivega kaznivega dejanja. To je približno tako. Mi dobivamo samo naslov, na osnovi katerega poiščemo tistega naročnika in potem od Vrhovnega sodišča, tožilstva dobimo dovoljenje, da lahko posežemo v njegovo zasebnost. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospo Roman Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, podpredsednik. 166 DZ/VI/3. seja Res je največja dilema, ki je pri obravnavi tega zakona, seveda dilema okoli pristojnosti organa po sedmem odstavku tega 166. člena. Veseli me, da je bilo danes s strani največje koalicijske stranke in koalicijskega partnerja rečeno, da v naslednji obravnavi tega sedmega odstavka 166. člena ne bo, bi si pa želel, da bi to jasno tudi minister povedal, da bo vlada pripravila tak amandma, če ga ne bo pripravila koalicija. Vrtimo se okoli zelo pomembnega vprašanja, ki zadeva človekove pravice, in je vprašanje, ali lahko pristojni organ, se pravi v tem primeru policija oziroma obveščevalno-varnostna služba, pridobi podatke o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka. In tukaj je razlika. Vlada in Sova trdita, da je ta del pred ugotovitvijo vsebin komunikacije, da ne podleže 37. členu Ustave Republike Slovenije, dočim informacijska pooblaščenka, sklicujoč se tudi na sodbo Ustavnega sodišča, pravi, da ni varovana zgolj vsebina komunikacij, temveč tudi okoliščina in dejstva, povezana s komunikacijo. Informacijska pooblaščenka - z njo se strinjam - pravi, da je glede tega pridobivanja IP vse, kar se nanaša na komunikacijo, predmet varovanja z ustavo, se pravi s 37. členom Ustave. Zakaj to govorim? Kar je kolega Braniselj povedal, seveda drži v ZKP; ampak v ZKP mora pristojni organ dobiti - se pravi, celotni postopek po ZKP z izdajo odredbe pristojnega sodišča, se pravi pristojno sodišče mora odločiti oziroma pri obveščevalno-varnostnih službah s sodno odločbo predsednika Vrhovnega sodišča. Govorimo za tisti del komunikacije, ko se govori o vsebini, ampak problem, ki ga tudi jaz vidim, je v tem, ali lahko brez odločbe sodišča ali pri Sovi brez odločbe predsednika Vrhovnega sodišča policija oziroma Sova ve, ali sem jaz včeraj klical ministra Turka in ali je minister Turk klical mene. Na tej točki je mogoča manipulacija in na tej točki je problematičen sedmi odstavek 166. člena - in če sem prav razumel in upam, da bo Ustavno sodišče kaj hitro odgovorilo na zahtevo informacijske pooblaščenke, ki je v bistvu želela dobiti zaprosilo oziroma je zaprosila Ustavno sodišče, da obrazloži vsebino tega 37. člena Ustave, da vidimo, ali je ta - ne prisluh, ampak, ali lahko zazna policija ali varnostno-obveščevalna služba IP od začetka ali samo od tistega dela, ko začnemo govoriti o vsebini samega telefonskega pogovora, ki sva ga včeraj imela oziroma ga nisva imela z ministrom Turkom. Zato se mi zdi prav, da o tem še kakšno rečemo. Zato tudi Pozitivna Slovenija v resnici v nastopu ni rekla, da ni primerna podlaga; upam, da je primerna, trdim, da je primerna podlaga, ker zakon o elektronskih komunikacijah potrebujemo, ampak je to treba razčistiti. Na drugi strani pa bomo tudi s črtanjem tega sedmega odstavka 166. člena to zakonodajo naredili bolj transparentno. O tem je govorila kolegica Maša, ko je govorila o tem, da je treba tovrstne določbe imeti na enem mestu, ne pa jih skrivati skozi druge različne zakonodaje. Meni je čisto prav, da je to v zakonu o kazenskem postopku, kjer je to nedvoumno jasno; ampak tam je zahteva, da tega ne naredi samo policija, ampak mora dobiti potrdilo pristojnega sodišča oziroma odločbo predsednika Vrhovnega sodišča. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Besedo ima še minister dr. Žiga Turk. DR. ŽIGA TURK: Hvala lepa. Nekaj zelo kratkih odgovorov. Gospa Potrata, generalna zahteva po javnosti dela Apeka seveda je v zakonu. Svet agencije, ki smo ga uvedli, je neka srednja rešitev med obstoječo rešitvijo in med, bom rekel, večosebnim upravljavskim organom. V zvezi z razpravami gospoda Meha, tudi gospoda Jakiča sedaj; mi se na ministrstvu strinjamo s tem, da naj bodo stvari urejene na enem mestu. Zakon o kazenskem postopku je glede tega zelo jasen. Nam ni znano, da bi bil predmet sporov oziroma kakšnih odločitev Ustavnega sodišča. Amandmaje boste pa na ta zakon dajali poslanci, tako kot je postopek za to predviden. Ponavljam, mislim, da se je v tej razpravi tudi pokazalo, da zakon je primeren za nadaljnjo obravnavo. Ni vsaka vejica in pika verjetno še idealna, se pa da temu idealu v procesu še približati. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. S tem zaključujem razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, in sicer pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici Vlade, državi sekretarki gospe Mojci Škrinjar. MOJCA ŠKRINJAR: Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci! Novela Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami prinaša zamik roka začetke uporabe zakona na kasnejši datum, in sicer 1. september 2013. Obstoječi zakon, ki je bil sprejet 22. 7. 2011, je določil vrsto novosti, ki 167 DZ/VI/3. seja jih nemogoče uresničiti, ne da bi posegli v druge zakonske in podzakonske predpise. Poleg tega novosti niso bile finančno ovrednotene. Po nekaterih izračunih naj bi šlo kar za nekaj manj kot 20 milijonov dodatnih sredstev. Zakon naj bi se sicer začel uporabljati 1. 9. 2012, Zakon o uravnoteženju javnih financ pa je prolongiral njegovo porabo do 1. 12. 2012. Cilji predlagane spremembe zakona oziroma zamika datuma so neposredno povezani z učinkovitim izvajanjem zakona, predvsem pa za določbo 20. člena tega zakona, ki določa zavode, ki izvajajo strokovne naloge iz drugega odstavka istega člena. Poleg tega je za nemoteno izvajanje zakona treba izvršiti naslednje spremembe in dopolnitve določenih programov in organizacijske prilagoditve za izvedbo pouka, kot so: določba 1. člena, ki se nanaša na možnost podaljšanega izobraževanja oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju do 21. leta. Ta zahteva posega v mrežo šol in spremembo posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Nadalje, dopolnitev definicije otrok s posebnimi potrebami. Skupina otrok z avtističnimi motnjami zahteva predhodno odločitev o načinu njihovega izobraževanja in morebitno pripravo novega, prilagojenega izobraževalnega programa oziroma dopolnitev obstoječih. Dodatna strokovna pomoč je v zakonu drugače opredeljena kot tudi način njenega izvajanja, kar zahteva posege v organizacijo pouka in zagotavljanje izvajalcev navedene oblike pomoči. Naj na koncu dodam, da je obstoječi sistem dober, potreben pa je le nekaterih korekcij, ki so že v pripravi. Poslancem predlagam, da predlagane spremembe podprejo. Hvala za besedo. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu. Prosim. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Še enkrat lep pozdrav. Odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino je Predlog zakona o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami obravnaval na svoji 5. redni seji 8. novembra 2012. Seznanil se je s pripombami pravne službe k 2. členu in z dejstvom, da so na tej osnovi koalicijske poslanske skupine vložile amandma k temu členu, ter s stališčem Vlade, ki ga je predstavila državna sekretarka gospa Škrinjar, da je potreben ustrezen čas za implementacijo zakonskih določil za prilagoditev programov in za eventualno podaljšanje programov za posamezne skupine, kar pa bi zahtevalo tudi poseg v obstoječo mrežo šol oziroma v program vzgoje in izobraževanja. Iz vseh teh razlogov je bil potem sprejet amandma k 2. členu, ki omogoča, da zakon začne veljati že naslednji dan po objavi, in potrjen predlog zakona, in to brez enega glasu proti. Predlagamo tudi Državnemu zboru, da takšen zakon sprejme. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospa Marjana Kotnik Poropat v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Prosim. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Lep pozdrav gospe državni sekretarki in ponovno pozdravljam tudi vse kolege in kolegice! Ni prvič, ko v parlamentu podaljšujemo oziroma zamikamo čas pričetka izvajanja oziroma uporabe nekega zakona. Tokrat gre za zamik izvedbe v prejšnjem mandatu sprejetih sprememb Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je začela veljati 6. 8. 2011, uporabljati pa naj bi se začela 1. 9. 2012. Zakon za uravnoteženje javnih financ je uporabo določil novele premaknil za tri mesece, torej na 1. 12. 2012, s tem zakonom danes pa bomo naredili še en zamik, in sicer začetek uporabe določamo na začetek naslednjega šolskega leta. Ker novelacija Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami iz leta 2011 zahteva posege v obstoječe mreže šol, v spremembe posebnega programa vzgoje in izobraževanja in druge organizacijske spremembe, ki terjajo posege tudi v druge zakone, je smotrno, da se pripravijo spremembe temeljito in strokovno ter da se uveljavijo z začetkom in ne na sredini šolskega leta. V Poslanski skupini DeSUS se strinjamo s to spremembo in zakonski predlog podpiramo. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Iva Dimic v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. Prosim. IVA DIMIC (PS NSi): Hvala. Spoštovani! Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je zelo pomemben za širok krog otrok, upravičenih do posebne skrbi in spremljanja v času njihovega šolanja. S tokratnim predlogom se začetek uporabe njegovih sprememb zamika na 1. september 2013. Za učinkovito izvajanje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami je namreč treba izvršiti številne spremembe in dopolnitve določenih programov ter 168 DZ/VI/3. seja organizacijske prilagoditve za izvedbo pouka, ki jih ministrstvo, žal, do prvotno določenega datuma zaradi obsega in kompleksnosti še ni uspelo uveljaviti. Ker v Novi Sloveniji želimo, da se zakon izvaja po najvišjih standardih, bomo ta zamik podprli z željo, da se v slabem letu dni izvedejo vsi zgoraj navedeni posegi. Naj na temu mestu še izrazimo podporo nekaterim določbam Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Vsekakor ne govorimo samo o eni skupini otrok s posebnimi potrebami, saj zakon zajema širše področje potreb, ki jih pri otrocih razpoznamo: otroci z motnjam v duševnem razvoju, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni otroci in otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in otroci z avtističnimi motnjami. Vsi ti otroci potrebujejo posebno skrb in razumevanje ne samo domačega okolja, ampak širšega, socialno-družbenega okolja. Prav je, da se pri spremembi tega zakona upoštevajo vsi dejavniki, ki lahko kvalitetno vplivajo na samo izvajanje zakona. Čim hitrejši začetek uporabe zakona so podprle tudi številne civilne družbene organizacije, ki delujejo na temu področju. Kot že rečeno, bomo poslanci Nove Slovenije predlagani zakon podprli. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Roman Jakič v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Izvolite. ROMAN JAKIČ (PS PS): Spoštovani podpredsednik, državna sekretarka, kolegice in kolegi! Uveljavitev Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je bil sprejet leta 2011, danes v drugo prestavljamo. To ni dobro. Tokratni zamik izvajanja zakona, ki predvideva uvajanje tudi določenih, za nekatere otroke življenjsko pomembnih novosti, obrazlagate z naslednjimi besedami, citiram: "Zaradi nujno potrebne predhodne spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje in prilagoditve oziroma sprememb posameznih programov ali posegov v organizacijo pouka je potrebno začetek uporabe zakona prestaviti na 1. september 2013, torej na začetek šolskega leta." Konec citata. Sprašujem se, zakaj tega niste storili do sedaj, ko ste to napovedovali ob prvem posegu v zakon o sprejemanju Zakona o uravnoteženju javnih financ. Po besedah državne sekretarke na seji matičnega delovnega telesa sprememb ni bilo mogoče do danes pripraviti, ker je treba urediti možnost podaljšanja izobraževanja oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju do 21. leta. Za skupino otrok z avtističnimi motnjami je treba oblikovati nov ali dopolnjen obstoječi program in določiti način njihovega izobraževanja. Seveda je pohvalno in tukaj je treba pohvalo dati, da pri tem sodelujete s strokovno javnostjo in seveda to vzame čas. Ampak slovenski pregovor pravi: minuta izgubljena, ne vrne se nobena. Zato bo prestavljanje izvajanja zakona v naslednje šolsko leto predvsem za tiste, ki bodo uveljavili te pravice iz tega zakona, hudo razočaranje, saj so upravičeno pričakovali takojšnjo uveljavitev zakona. Za otroka avtista je eno leto ali celo več let brez pomoči, strokovne podpore, izobraževalnega procesa čas oziroma obdobje, ki se ga nikakor ne da nadoknaditi. To lahko odločno vpliva na njegovo prihodnost in zmožnost kolikor toliko normalne vključitve v družbo, v življenje ter izobraževalne ter ostale procese. Opozarjam, da se igramo že z drugo generacijo avtističnih otrok in da že druga generacija avtističnih otrok ne bo deležna tega, kar zakon sicer nudi. Zato bi pričakoval od Vlade, ki po tekočem traku pripravlja in v Državni zbor pošilja predloge zakonov po nujnem postopku, pa tudi na vseh ostalih področjih, da spozna, da je k spremembam zakonodaje treba pristopiti temeljito, sistematično in v sodelovanju s strokovno javnostjo, kot to počne sicer pri tem zakonu, pa četudi gre - kot je minister v ponedeljkovem odgovoru na poslansko vprašanje kolegu Petru Vilfanu odgovoril, da gre za manj zahtevno uskladitev zakona. Težko je potrditi to prestavljanje uveljavitve rešitve zakona, vendar pa z nasprotovanjem ne bomo pomagali otrokom, zato Pozitivna Slovenija predlogu zakona ne bo nasprotovala, bomo pa vas držali za besedo, da boste na ministrstvu naredili vse, da bo ta zakon v resnici zaživel z naslednjim šolskim letom. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Mateja Pučnik v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim. MATEJA PUČNIK (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani podpredsednik, spoštovani poslanke in poslanci, spoštovana državna sekretarka! Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami je začel veljati avgusta 2011, torej tik pred koncem prejšnje vlade in pred odprtim izbruhom gospodarske in finančne krize, kar je vsekakor povzročilo posledice tudi glede uveljavitve tega zakona. Zakon naj bi se začel uporabljati 1. septembra 2012, vendar je Zakon o uravnoteženju javnih financ začetek uporabe tega zakona prestavil na 1. december 2012. Ker pa je treba za izvajanje kar nekaj členov Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami izvesti določene posege v mrežo šol, spremembe programa in različne organizacijske spremembe, 169 DZ/VI/3. seja ki se vežejo izključno na začetek šolskega leta, in ker je treba spremeniti oziroma dopolniti tudi Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, se predlaga ponoven zamik uporabe dotičnega zakona na 1. september 2013, torej na začetek naslednjega šolskega leta. V Slovenski demokratski stranki se močno zavedamo, kako občutljivo področje ureja ta zakon. Dotika se skupine otrok in mladostnikov, ki so najbolj ranljivi in jih je treba še posebej zaščititi in jim pomagati. Zakon vsekakor prinaša mnoge pozitivne spremembe, tako uvaja center za posebne strokovne naloge, organizacijsko ureja možnost podaljšanja izobraževanja oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju do njihovega 21. leta, kar pa zahteva posege v mrežo šol in posledično tudi spremembo posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Zakon prinaša tudi dopolnitev definicije otrok s posebnimi potrebami s skupino otrok, ki imajo avtistične motnje, in to zahteva predhodno odločitev o njihovem izobraževanju in eventualno pripravo novega prilagojenega programa za ta način izvajanja. V zakonu je dodatna strokovna pomoč na novo opredeljena, prav tako tudi način izvajanja pomoči, kar zahteva tudi posege v organizacijo pouka in zagotavljanje izvajalcev navedene oblike pomoči. Vse te spremembe pa je sredi šolskega leta, žal, nemogoče vpeti v vzgojno-izobraževalni proces. V Slovenski demokratski stranki želimo poudariti, da v tem šolskem letu za vse otroke s posebnimi potrebami tečejo pravice po zakonu nemoteno, otroci s posebnimi potrebami so deležni vse pomoči in skrbi, ki jim pripada, njihove pravice, njihovo delo, učenje in življenje so povsem urejeni, tako da se lahko po svojih zmožnostih vključujejo v vzgojno-izobraževalni proces. Z željo, da se do začetka naslednjega šolskega leta področje dela za otroke s posebnimi potrebami celovito in sistematično uredi, bomo v Slovenski demokratski stranki ta zamik začetka uporabe zakona na 1. september 2013 tudi podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Majda Potrata v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik! Gospa državna sekretarka, ponovili ste utemeljitev, zakaj je treba začetek uveljavljanja Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami prestaviti na 1. september 2013; utemeljili s tem, da je treba to uskladiti z začetkom šolskega leta. V Poslanski skupini Socialnih demokratov domnevamo, da ste to vedeli že, ko ste začetek uveljavljanja zakona z Zakonom za uravnoteženje javnih financ prestavljali na 1. december, kajti nemogoče je spregledati, da govorite o tem, koliko členov je takšnih, da se povezujejo z začetkom šolskega leta. Tisto, kar bolj skrbi, je to, da se sklicujete tudi na koalicijsko pogodbo, v skladu s katero je treba sprejeti zakon tudi spreminjati. In enako stališče veje tudi iz mnenja največje poslanske skupine. Če izhajam iz izkušenj, ki jih imamo že s spremembo Zakona o usmerjanju otrok iz leta 2006, ko so se uveljavljeni standardi bistveno znižali, je potem mogoče pričakovati, da je v tem zakonu - ki je bil sprejet avgusta leta 2011 in je bilo eno leto namenjeno temu, da se v šolah vse pripravi za izvajanje zakona, dovolj časa za prilagoditev, da ste vse to v svoji želji po varčevanju pač skušali zaobjeti z Zakonom za uravnoteženje javnih financ in tako prikriti dejansko namen. Socialni demokrati s tem ne soglašamo, zato predlaganega podaljšanja ne bomo podprli zaradi tega, ker je zvezano tudi z napovedanimi spremembami zakona. Na to posebej opozarjam. Socialni demokrati smo že pri Zakonu za uravnoteženje javnih financ z amandmajem predlagali črtanje 91. člena, ki je napovedoval prestavitev. Takrat smo že povedali, da se na tej skupini otrok ne sme varčevati. In tisto kar je treba dodati, Socialni demokrati se spomnimo, kako dolga usklajevanja z zainteresirano javnostjo so bila potrebna in koliko časa se je zakon pripravljal, da je dosegel zakon obliko, s katero je bilo velika večina deležnikov zadovoljna; pa še vsega nismo mogli uresničiti tako, kot so si želeli! Rada bi videla tiste skupine zainteresirane javnosti, ki soglašajo z zamikom dogovora. Sama namreč imam elektronsko sporočilo ene od takšnih skupin, ki se je posebej odzvala na izjavo mag. Andreja Vizjaka, ki je ob 20. novembru ob 53. obletnici sprejetja Deklaracije Organizacije združenih narodovo o otrokovih pravicah in 30-letnice sprejema Konvencije o otrokovih pravicah v svoji izjavi za javnost kot tretjo temeljno izhodišče pri pripravi programa za izboljšanje položaja otrok in mladine tudi napisal, "finančno in organizacijsko lajšati družinam, posebej z otroki s posebnimi potrebami ali z večjim številom otrok, usklajevanje poklicnega in družinskega življenja". To naj bi bila tudi skrb za naše otroke, ker je to skrb za prihodnost. V tej skupini, gre za civilno združenje otrok Društvo za avtizem, to čutijo - to izjavo - kot poseben cinizem, potem ko danes sprejemamo zakon, ki začetek uveljavljanja Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami zamika za eno leto. Gre za preprosto nepredstavljive težave, s katerimi se starši takšnih otrok srečujejo, saj gre tudi za določanje spremstva, gre za drugačno obravnavo, za upoštevanje otrokovih koristi bolj celostno. Zato bomo v poslanski skupini, kot rečeno, temu zakonu nasprotovali. Hvala. 170 DZ/VI/3. seja PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Truda Pepelnik v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. Prosim. MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani! S predlagano novelo se predlaga zamik uporabe Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami na 1. september 2013. S tem se ne posega v temeljna načela, ki so bila upoštevana že ob pripravi osnovnega zakona, ki je začel veljati avgusta 2011, uporabljati pa naj bi se začel s 1. septembrom 2012. Ta rok smo z Zakonom o uravnoteženju javnih financ prestavili na 1. december 2012. V Poslanski skupini Državljanske liste se strinjamo s predlaganim zamikom začetka uporabe zakona na kasnejši datum, kajti zavedamo se potrebe po urejenosti tega področja. V primeru začetka zamika izvajanja zakona gre le za formalne in ne vsebinske spremembe. Cilj predlagane spremembe je neposredno povezan z učinkovitim izvajanjem zakona in nima nobenih finančnih posledic, kajti s preložitvijo uporabe zakona se zgolj ohranja sedanja ureditev. Prav tako bo omogočil sprejetje kakovostnejših rešitev; v mislih imamo optimizacijo modela usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. V svojem nagovoru želim izpostaviti nekatere konkretnejše utemeljitve, zakaj se strinjamo s preložitvijo uporabe zakona. Za izvajanje zakona niso izpolnjeni vsi pogoji, poleg tega se spremembe v izobraževanju nujno vežejo na začetek šolskega leta. Nedopustno je, da bi bili v istem šolskem letu nekateri posamezniki usmerjeni po eni zakonodaji in bi zato zanje veljala drugačna pravila kot po drugi zakonodaji za druge posameznike. To bi pomenilo težave pri organizaciji izobraževanja. Potrebne so predhodne spremembe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in prilagoditve oziroma spremembe posameznih programov oziroma organizacijske prilagoditve za izvedbo pouka. Skratka, v Poslanski skupini Državljanska lista spremembe podpiramo, ne le zato, ker v tem trenutku pravzaprav pogoji za izvajanje zakona niso zagotovljeni, pač pa tudi zato, ker sodimo, da je v času priprave zakonodaje tega področja, ki bo začela veljati s šolskim letom 2013/2014, treba sprejeti tudi določene strokovne pomisleke o urejenosti področja. Če pa želimo, da bodo le-ti kakovostni, seveda zahtevajo svoj čas. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Mihael Prevc v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Izvolite. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana državna sekretarka, spoštovane kolegice in kolegi! Vsak otrok, tako kot vsak odrasel človek, je edinstven, vsak s svojim značajem, posebnostmi in tudi potrebami. Kadar pa govorimo o otrocih s posebnimi potrebami, mislimo v glavnem na vse tiste, ki imajo posebne potrebe zaradi svoje bolezni ali druge motnje v razvoju. Ob tej definiciji pa pogosto pozabimo na otroke in mladino, ki imajo tudi svoje posebne potrebe zaradi nadpovprečne sposobnosti znanja in zahtev za napredek v razvoju. Spoštovani! Kadar odločamo in razpravljamo o pravicah otrok s posebnimi potrebami, moramo še bolj pazljivo uvajati spremembe, ki se tičejo prav njih. V razpravah ob zakonu, ki je pred nami, nam je bilo obrazloženo, da uveljavitev novele tega zakona ni mogoča in je potreben dodaten zamik oziroma podaljšanje roka uveljavitve te novele. Nemoteno izvajanje Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami po besedah ministrstva zahteva določene spremembe in dopolnitve nekaterih programov in organizacijske prilagoditve za izvedbo pouka. Pojasnjeno je bilo tudi na primer, da določba, ki se nanaša na možnost podaljšanja izobraževanja oseb z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju do 21. leta, zahteva posege v mrežo šol in spremembo posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Zaradi dopolnitve definicije otrok s posebnimi potrebami bo potrebna predhodna odločitev o načinu izobraževanja skupine otrok z avtističnimi motnjami, zaradi dodatne strokovne pomoči pa bodo potrebni tudi posegi v organizacijo pouka in zagotavljanje izvajalcev. Poslanci in poslanka Slovenske ljudske stranke bomo zakon, ki določa podaljšanje časa za uresničitev določb, podprli, saj je očitno, da ga ni mogoče začeti izvajati niti 1. decembra letos, kot je določil Zakon o uravnoteženju javnih financ. Zato pa želimo, poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke, zagotovilo, da bodo otroci s posebnimi potrebami v tem vmesnem času do uveljavitve zakona, to je do 1. septembra 2013, vendarle imeli na voljo vse tisto, kar jim pripada, in da bodo otroci in njihovi starši o svojih pravicah kljub vsemu dobro obveščeni. Zato v Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke pričakujemo, da bo vse za uveljavitev zakona res pripravljeno pravočasno in bo zakon lahko začel veljati v novem, podaljšanem roku. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. 171 DZ/VI/3. seja Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU KULTURNE DEDIŠČINE, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju gospodu Aleksandru Zornu. ALEKSANDER ZORN: Hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanci! Varstvo kulturne dediščine na ozemlju Republike Slovenije ureja zakon, ki je začel veljati 1. marca 2008. V 135. členu, ki opredeljuje tako imenovano abolicijo, je zakon predvidel zavarovanje javnega interesa varstva arheoloških najdb tako, da je bil tistim posestnikom arheoloških najdb, ki o njih niso imeli potrdila o izvoru, omogočen enoletni rok za prijavo. Na podlagi pobude za presojo ustavnosti, ki sta jo podala Vojni muzej Logatec in Numizmatično društvo Slovenije, je Ustavno sodišče določilo odpravo neskladij, ki se tičejo lastništva arheoloških ostalin in obveznosti posedovanja dokazil o izvoru. Predlog novele zakona sledi odločbi Ustavnega sodišča in določa, da je arheološka najdba, ki jo kdor koli najde ali drugače pridobi s površja zemlje, iz zemlje ali vode na ozemlju Republike Slovenije, lastnina države, vendar samo, če je v enem od navedenih postopkov identificirana kot dediščina. Najdbe s posebnim zgodovinskim, arheološkim in znanstvenim pomenom so kot državna lastnina opredeljene v večini evropskih zakonodaj. Predlagana definicija dokazila o izvoru je dovolj široka, da zagotavlja ustrezno pravno varnost posestniku arheoloških najdb ali zbirk, ki imajo katero koli od naštetih oblik dokazil o okoliščinah pridobitve. Novela zakona, ki jo je pripravilo resorno ministrstvo, je bila poslana v parlamentarno obravnavo, v okviru katere so bili ministrstvu predloženi predlogi amandmajev poslanskih skupin koalicije, ki jih je ministrstvo v celoti sprejelo, saj zagotavljajo ustrezno varovanje javnega interesa in v največji mogoči meri odpravljajo pomisleke pobudnikov ustavne presoje. Ministrstvo je na seji pristojnega odbora sprejelo tudi predlog opozicije, ki zagotavlja jasnejšo opredelitev dokazila o izvoru. Pri predlagani spremembi zakona iz 5. člena pa gre za uskladitev zakonskih in podzakonskih določb ter določitev finančnega okvira državnega financiranja predhodnih raziskav arheoloških najdišč na višino letno zagotovljenih proračunskih sredstev in s tem za upoštevanje sklepa Vlade o varčevalnih ukrepih. Z dopolnitvijo 40. člena se predlaga, da lahko minister izjemoma izda sklep o financiranju določenega ukrepa varstva brez javnega poziva oziroma javnega razpisa, če je zaradi hude ogroženosti kulturne dediščine nujno, da se k financiranju pristopi nemudoma. Višina interventnih sredstev se določi s sklepom ministra, pristojnega za kulturo, v okviru proračunskih sredstev, namenjenih za obnovo kulturne dediščine. Tako predlog sprememb zakona zato uveljavlja možnost za javno interventno sofinanciranje kulturne dediščine v primeru, ko se zaradi ogroženosti zahteva takojšnje ukrepanje. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je v obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem predsedniku mag. Branku Grimsu. Izvolite. MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Še enkrat vsem lep pozdrav. Odbor za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino je tudi ta predlog zakona obravnaval 8. novembra 2012. Seznanil se je s pripombami Zakonodajno-pravne službe, in sicer k 2., 4., 7., 8. in 9. členu, ter z dejstvom, da so v poslovniškem roku amandmaje k tem členom vložile poslanske skupine koalicije, in z oceno pravne službe, da se s temi amandmaji eventualne pravne nejasnosti urejene. Komisija Državnega sveta je v svojem mnenju predlog zakona sicer podprla, opozorila je le na nekatere, po njenem mnenju restriktivne ukrepe, ko gre za rešitve v tem zakonu. Na koncu so bili sprejeti vsi amandmaji koalicije, sprejet pa je bil tudi dodaten amandma odbora, in sicer na predlog opozicije, da se črta besedna zveza "in podobno", in sicer je bil ta amandma sprejet povsem soglasno, na osnovi ocene, da bo na ta način besedilo pravno jasnejše in da ne bo kasneje potrebnih kakršnih koli pojasnil oziroma interpretacij zakona v tej zvezi. S tem je bil v drugi fazi obravnave predlog zakona z večino glasov potem tudi na seji odbora izglasovan in predlagamo Državnemu zboru, da ta zakon tudi sprejme. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospa Iva Dimic v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. Izvolite. 172 DZ/VI/3. seja IVA DIMIC (PS NSi): Hvala za besedo. Za učinkovito varovanje nepremične kulturne dediščine so potrebne takšne spremembe Zakona o varovanju kulturne dediščine in spremembe drugih zakonov, s katerimi bomo spodbujali vlaganja v kulturno dediščino. Zaostriti je treba odgovornost pri izdajanju soglasij za gradbene in druge posege v spomeniško varstvo. Financiranje arheoloških raziskav iz državnega proračuna je omejeno z višino razpoložljivih sredstev, da pa so ta sredstva nižja, je v teh kriznih časih razumljivo. V Novi Sloveniji vidimo na tem področju problem oživljanja starih mestnih jeder, kot so Ptuj, Koper, Celje, Ljubljana, ki so po pravilu tudi vsa arheološka najdišča, obenem pa se vsebinsko in populacijsko praznijo. Tukaj gre predvsem za težavo, da Zavod za spomeniško varstvo s svojimi zakonsko sicer povsem utemeljenimi zahtevami po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav bremeni zgolj investitorja in posledično ovira in zmanjšuje investicije v kulturno dediščino. Nekateri tudi očitajo, da so zadnje čase varovana arheološka območja postala posebej priljubljena za gradnjo, saj arheologi z državnimi sredstvi lepo in skrbno izkopljejo gradbeno jamo in s tem prihranijo le del stroškov investitorju. To je ena od posledic obstoječega sistema. Predlagano je, da državno financiranje predhodnih raziskav arheoloških najdišč ne bo več obveznost, temveč možnost v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev. S popravki členov glede lastništva in uporabe pojmov glede arheoloških najdb oziroma zbirk se bo zaradi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenje področje v veliki meri uredilo in jih v Poslanski skupini Nove Slovenije podpiramo. Podprli bomo tudi predlog zakona. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Tamara Vonta v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Izvolite. TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. Predlog novele zakona sledi odločbi Ustavnega sodišča, kar pozdravljamo. Določa, da je arheološka najdba, ki jo kdor koli najde ali drugače pridobi s površja zemlje, iz zemlje ali vode na ozemlju Republike Slovenije, lastnina države, vendar samo, če je v enem od navedenih postopkov identificirana kot dediščina. Novela zakona odpravlja ustavna neskladja - pozdravljamo! Predlagana novela Zakona o varstvu kulturne dediščine pa je mestoma nekonsistentna oziroma prinaša neustrezne rešitve v zvezi s predlagano definicijo dokazila o izvoru. Kot je videti iz 7. člena novele, je eden od ciljev predlagatelja zakona, da definira namen dokazila o izvoru, to je, da lahko oseba, ki je pridobila najdbo ali zbirko najdb, z dokazilom izkaže lastninsko pravico ali pravico do hrambe. Če pogledamo, kako predlagatelj novele definira dokazilo o izvoru, hitro ugotovimo, da je med seboj pomešal nekatere listine, ki dejansko lahko izkazujejo pravico do lastnine oziroma do posesti - sklep o dedovanju, dovoljenje o izvozu, oporoka, pogodbe in tako naprej - s tistimi dokumenti, ki so za dokazovanje lastništva oziroma pravice do posesti, hrambe predmeta vprašljivi ali celo povsem irelevantni. Tega pač ne moremo pozdravljati. Na trhlih nogah je zato nekaj pojmov, ki so pogosto uporabljeni: izvedensko mnenje, ki je na splošno strokovno mnenje o dejanskem stanju nekega predmeta, ki lahko opredeljuje njegovo starost, izvor, namen in podobno, za katerega se je ta predmet uporabljal, sam po sebi pa neposredno nima vpliva na pravico do lastnine oziroma posesti. Potem je tu izvaja prejšnjega lastnika, ki tudi nima žlahtne vrednosti v tem smislu. Fotografija ali posnetek, to da je nek predmet fotografiran v določenem objektu ali določenem prostoru, tudi nekako ne pomeni dosti za dokazovanje lastništva, recimo. En tak primer bi bil amfora v dnevni sobi. S tem posnetkom ali s to fotografijo bi si malce težko pomagali pri dokazovanju lastništva. Podobno velja tudi za objavo publikacije, ki sama po sebi tudi ni noben dokaz o lastništvu ali upravičeni posesti. Seveda se tudi ta zakon ni mogel izogniti varčevalni noti, ki nima nobene povezave z odločbo Ustavnega sodišča. Po novem državno financiranje predhodnih raziskav arheoloških najdišč ne bo več obveznost, temveč možnost. To dejansko pomeni, da v primeru, da sredstev ni, predhodnih raziskav ne bo. Temu pač nasprotujemo. Ker pa za razliko od koalicije spoštujemo ustavo in odločbe Ustavnega sodišča, bomo v Pozitivni Sloveniji zakon podprli. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Janja Napast v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite. JANJA NAPAST (PS SDS): Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci in ostali prisotni, lepo pozdravljeni! Novela Zakona o varstvu kulturne dediščine odpravlja neskladja zakona - 6., 53., 127. in 135. člena z Ustavo Republike Slovenije v skladu z določbo Ustavnega sodišča. Iz 5. in 6. člena tega zakona izhaja, da so lahko premične in nepremične arheološke najdbe iz izkopavanj na kopnem ali pod vodo z ozemlja Republike Slovenije, ki so bile odkrite po letu 1945, v zasebni ali javni lasti. Sprememba prvega odstavka, 6. člena, kjer je urejena lastninska pravica kulturne dediščine, ureja lastninsko pravico države, ki so arheološkega značaja. Ta določba se lahko nanaša le na tiste tovrstne 173 DZ/VI/3. seja predmete, ki so najdeni po uveljavljeni zakonodaji o varstvu kulturne dediščine. Po predlagani spremembi zakona gre v 5. členu za določitev finančnega okvirja državnega financiranja raziskav arheoloških najdišč na višino letno zagotovljenih proračunskih sredstev, kar pa je v času varčevalne koalicije in vlade prioritetnega pomena. Najditelj oziroma lastnik oziroma kdor hrani arheološko najdbo bo moral imeti po 53. členu zakona dokazilo o izvoru, to je ustrezen dokument ali drugo verodostojno listino, iz katere izhaja, da je oseba arheološko najdbo ali zbirko takšnih najdb pridobila v last ali hrambo. Kot dokazilo o izvoru se šteje tudi prijava o najdbi ali prijava o hrambi na podlagi tega zakona. Treba je poudariti, da sprememba obsega arheoloških najdb ali premičnih arheoloških ostalin sama po sebi še ne pomeni posega v lastninsko pravico, če se ne nanaša na arheološko najdbo ali premično arheološko ostalino po uveljavitvi zakonskih sprememb. Torej sprememba zakonodajalca ne dopušča poseganja v obstoječa lastninskopravna razmerja. S predlagano dopolnitvijo desete alineje 127. člena se spreminja tisti del, ki določuje prekršek za pravno osebo ali posameznika oziroma odgovorno osebo pravne osebe državnega, pokrajinskega ali občinskega organa ter posameznika, ki ne poseduje dokazila o izvoru v skladu s 53. členom tega zakona. Poleg varčevalne politike je naloga Državnega zbora, da pri zakonskem urejanju te spremembe upošteva in ustrezno zavaruje slovenske dragocenosti, ki jih je treba zavarovati. S tem na nek način zakonodaja takoj zagotavlja učinkovito varstvo predmetov kulturne dediščine arheoloških ostalin in najdb s posebnimi značilnostmi. Država prevzema tudi posebne obveznosti ob najdbi arheološke ostaline in njenemu ohranjanju ter skrbi za njen čim daljši obstoj v čim boljšem možnem stanju. Del posebnih obveznosti ob najdbi se nalaga tudi najditelju predmeta oziroma lastniku zemljišča, v primeru graditve pa tudi investitorju in odgovornemu vodji del. Z vlaganji javnih sredstev v kulturne spomenike se poskuša pokriti razlika med sredstvi, ki jih je predvidel lastnik z zavarovanjem v skladu s svojimi zmožnostmi, in celotnim zneskom za izvedbo ukrepov varovanja in vzdrževanja spomenika. Nadalje je s spremenjenim zakonom v 135. členu predvidena prijava arheološke najdbe, ki jo hrani oseba, ne da bi imela potrdilo o izvoru, odpustitev kazenskega pregona za predhodna kazniva ravnanja v zvezi z arheološko najdbo, izdaja dokazila o izvoru z navodili za hrambo, priprava predloga za razglasitev prijavljene arheološke najdbe za spomenik ali spomeniško zbirko ter upravičenost do hrambe arheološke najdbe in nadomestilo za stroške hrambe, pri čemer o nadomestilu odloča pristojno ministrstvo. Predlog spremembe zakona uveljavlja možnost za javno interventno sofinanciranje kulturne dediščine v primeru, ko se zaradi ogroženosti zahteva takojšnje ukrepanje. Z dopolnitvijo 40. člena lahko minister izjemoma izda sklep o financiranju določenega ukrepa varstva brez javnega poziva oziroma razpisa, če je zaradi ogroženosti kulturne dediščine nujno, da se k financiranju pristopi nemudoma. Prav tako se odpravljajo zastoji pri izvedbi obnove in boljša odzivnost pri ukrepih varovanja in ohranjanja. Izboljšanje sistemskih rešitev na področju vlaganja javnih sredstev, varovanje in ohranjanje kulturne dediščine bo omogočilo hitrejše ukrepanje ob morebitni ogroženosti kulturne dediščine. Namen posameznih predlaganih sprememb zakona je torej zmanjševanje izdatkov proračuna države, poudarjam pa, da se opredelitev lastništva državo omejuje na predmet, za katerega se po postopku, določenem po zakonu, ugotovi, da ima predmet lastnosti dediščine. Slovenska demokratska stranka bo spremembo Zakona o varstvu kulturne dediščine podprla. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Samo Bevk v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Prosim. SAMO BEVK: (PS SD): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Zaradi kulturne, znanstvene in splošno človeške vrednosti sta varstvo in ohranjanje kulturne dediščine v državnem interesu. 5. člen Ustave Republike Slovenije celo izrecno nalaga državi, da skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter da skrbi in ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Skrb za kulturno dediščino je torej zelo pomembna ustavna kategorija, zapisana v splošnih določbah naše ustave. V muzejski in konservatorski stroki ter Skupnosti muzejev Slovenije in v drugih strokovnih organizacijah je originalni predlog zakona izpred dobrih štirih let naletel na različne odzive. Tukaj imamo stališče slovenskih muzealcev in njihove strokovne organizacija, da bi potrebovali poseben samostojen muzejski zakon, tako kot sta na primer knjižničarski in arhivski zakon. Podobne rešitve imajo seveda tudi nekatere druge evropske države. Ministrstvu, pristojnemu za kulturo, Socialni demokrati predlagamo, da bi bilo po dobrih štirih letih treba narediti temeljito analizo izvajanja tega zakona in ugotoviti, kaj so bile pomanjkljivosti in kaj prednosti te zakonske ureditve. Žal se je v tem času pokazalo, da so nekateri členi zakona celo v nasprotju z ustavo, kar je na pobudo nekaterih privatnih zbiralcev in slovenskega numizmatičnega društva v svoji odločbi ugotovilo tudi Ustavno sodišča. Z novelo zakona se ta neskladja odpravljajo. Kolikor sem 174 DZ/VI/3. seja se posvetoval z nekaterimi strokovnjaki s področja premične kulturne dediščine, ta zakon podpirajo. Dejstvo je, da je bil originalni zakon, vsaj tako je pokazala praksa, in o tem govori končno tudi ta ustavna odločba, skrajno neprijazen do privatnih zbiralcev. Zakon je namreč v 135. členu vseboval tako imenovano abolicijo za privatne zbiralce. Zbiratelji, ki so na dan uveljavitve tega zakona leta 2008 hranili arheološke najdbe brez potrdila o izvoru, so morali najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona o tem obvestiti državni oziroma pooblaščeni muzej ter prijaviti svoje zbirke in predmete. Velika večina privatnih zbiralcev na nesebičen način ohranja in vzdržuje nepregledno množico predmetov z zgodovinsko in kulturno vrednostjo. Mnogi izmed njih jih na lastne stroške postavijo tudi na ogled za javnost. Zakonska ureditev in praksa morata med muzejskimi institucijami in privatnimi zbiralci spodbujati sodelovanje in ustvariti zaupanje, postati morajo zavezniki pri varovanju in prezentaciji svojih zbirk. Samo sankcije in zelo malo spodbud so kar opazen del privatnih zbiralcev odvrnile od sodelovanja. Nekaj v tej smeri rešuje tudi ta novela, je pa v samem zakonu odprtih še veliko drugih vprašanj, na primer 50-letna starost za arheološke najdbe oziroma arheološko ostalino vojaškega materiala, ko za druge arheološke ostaline velja 100-letni rok, in tako dalje. Sporen je tudi 31. člen oziroma pristojnost ministra v zvezi z odstranitvijo dediščine in tako dalje. Na pristojnem odboru smo zelo natančno podali pripombe na 1. člen, ki govori o dokazilih glede izvora. Zelo jasna dokazila za izvor so, recimo, sklep o dedovanju, dovoljenja o izvozu, oporoka in druge verodostojne listine, da je bila ta najdba pridobljena v last oziroma hrambo. Druga dokazila, kot na primer izjava prejšnjega lastnika, fotografija ali posnetek predmeta, objava v publikaciji in na koncu celo dokazilo in podobno, pa so zelo problematična. Tako smo kriterij "in podobno" uspeli z amandmajem odbora črtati iz zakona. Problematičen je tudi peti, tako imenovani varčevalni člen, saj državno financiranje predhodnih raziskav arheoloških najdišč ni več obveznost države, temveč je prepuščena presoji ministra oziroma razpoložljivim proračunskim sredstvom. Dejstvo je bilo namreč, da za te raziskave smo letno imeli na razpolago od 400 do 600 tisoč evrov. Ta sredstva pa so bila v maniri vsesplošnega varčevanja bistveno okrnjena. V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo zakon podprli oziroma mu ne bomo nasprotovali, saj v prvi vrsti odpravlja neskladje z Ustavo Republike Slovenije. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Truda Pepelnik v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. Prosim. MAG. TRUDA PEPELNIK (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani! Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine odpravlja neskladja in izboljšuje sistemske rešitve na področju vlaganja javnih sredstev, varovanja in ohranjanja kulturne dediščine, ki bodo omogočale hitrejše ukrepanje ob morebitni ogroženosti kulturne dediščine ter dodatno varčuje pri uporabi javnih sredstev. V manjši meri se v okviru proračunskih možnosti spreminjajo tudi členi glede državnega financiranja predhodnih arheoloških raziskav. Dopolnitev zakona v delu, kjer lahko minister izjemoma izda sklep o financiranju določenega ukrepa varstva brez javnega poziva oziroma razpisa, je nujna, saj do sedaj ni bilo določbe, ki bi to izrecno omogočala. Tudi v praksi se je dogajalo prelaganje odgovornosti glede pristojnosti med zavodom in inšpektoratom. To se je dogajalo tudi zato, ker ni bilo jasno, kdo bo te ukrepe financiral, saj lastniki po navadi opustijo skrb nad spomenikom ravno zato, ker nimajo denarja za vzdrževanje. Zato je intervencija države v teh primerih nujna, določba pa ustrezna. Zakon tudi določa postopke dokazovanja izvora. V teh postopkih je pomembno ugotavljanje, ali so predpisi, ki so veljali v času najdbe, takšno najdbo tudi opredeljevali kot last države. Če je niso, se določbe ZVKD ne nanašajo na posestnika najdbe. Zakon torej ne avtomatizira lastništva države tudi za obdobje pred veljavnostjo ZVKD iz leta 2008. Lastništvo države se v postopku posebej ugotavlja in zakon tudi izrecno določa, da se to ugotavlja na podlagi pregleda predpisov, ali so ti tedaj določali, da je neka najdba last države. Glede postopkov ugotavljanja, ali gre pri najdeni premičnini za kulturno dediščino, niso zadovoljivi kriteriji. Kriteriji bi morali biti jasno določeni, vendar ne gre za stvar, ki je ne bi bilo mogoče popraviti oziroma izvesti tudi navkljub takšni dikciji v zakonu. Rešitev je mogoča v skladu s 74. členom Zakona o državni upravi, ki določa, da za izvrševanje zakonov, drugih predpisov Državnega zbora, predpisov Vlade ter predpisov Evropske unije ministri izdajo pravilnike, odredbe in navodila. Pravilnik, odredba ali navodilo se izda, če tako določa zakon ali uredba, izdana za izvrševanje zakona, ali če minister oceni, da je to potrebno za izvrševanje zakona ali predpisa Evropske unije. Kar pa zadeva konkretne zadrege in mogoče zlorabe v zvezi z izdajo kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja kot pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja na spornih območjih najdb, pa je to stvar pravilnosti individualnega postopka. Izboljšanje na tem področju je že 175 DZ/VI/3. seja prinesla novela Zakona o graditvi objektov, ki je uvedla tudi posebej pritožbe zoper kulturnovarstvene pogoje. Prej je bila pritožba mogoča samo zoper kulturnovarstveno soglasje oziroma zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja, zato sprememba v temu segmentu vsaj zaenkrat ni nujna. Poslanska skupina Državljanske liste meni, da na podlagi vsega navedenega večjih zadržkov za sprejem zakona ali uzakonitev, ki bi bile nato v praksi nerešljive, ni. Zato sprejetje zakona podpiramo. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Na vrsti je gospod Mihael Prevc v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Izvolite. MIHAEL PREVC (PS SLS): Hvala za besedo še enkrat. Naj uvodoma povem, da varstvo naravne in kulturne dediščine pove veliko o sami državi in o tem, v kolikšni meri se država zaveda svoje zgodovine ter na kakšen način želi le-to ohraniti oziroma negovati. Področje varovanja kulturne dediščine je zaradi svoje specifične funkcije predmet številnih interesov, v največji meri interesa kapitala, ki se ne ozira na zgodovinsko in kulturno vrednost posameznega objekta ali predmeta, pač pa je njegova primarna funkcija ustvarjanje kapitala. Zato je vloga države pred posegi kapitala na področje kulturne dediščine izjemno pomembna. Pri predlagani noveli Zakona o varstvu kulturne dediščine so v ospredju ostale zadeve, ki pa so prav tako pomembne za učinkovito varstvo kulturne dediščine. Predvideva se uskladitev nekaterih členov zakona z odločbo Ustavnega sodišča, ki je posledica pobud za oceno ustavnosti s strani Numizmatičnega društva Slovenije in nekaterih posameznikov. Z zakonom se tako določa nova definicija dokazila o izvoru, nedvoumno pa se tudi določa lastninska pravica na predmetih, ki jih na podlagi zakona lahko opredelimo kot arheološke najdbe. Prav tako se s predlagano novelo dinamika in obseg arheoloških izkopavanj prilagajata trenutnim proračunskim možnostim, saj financiranje predhodnih arheoloških raziskav s strani države ne bo več obvezno, kar pa ne pomeni, da bo odslej država dvignila roke od vseh arheoloških raziskav. Nikakor ne! Zmanjšal se bo le obseg sofinanciranja za nekatere objekte, ki jih gradijo zasebni investitorji. Pomembna določba pa se po mnenju poslancev Slovenske ljudske stranke skriva v 6. členu oziroma spremenjenemu 40. členu osnovnega zakona, ki pristojnemu ministru podeljuje diskrecijsko pravico pri izdajanju sklepov o financiranju določenih interventnih ukrepov varstva kulturne dediščine brez javnega poziva oziroma razpisa. Tako se bo k financiranju pristopilo nemudoma, s čimer bo mogoče preprečiti nepopravljivo škodo. Poslanci Slovenske ljudske stranke menimo, da predlagana novela Zakona o varstvu kulturne dediščine popolnoma sledi ustavni odločbi, zato jo bomo tudi soglasno podprli. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospa Marjana Kotnik Poropat v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Prosim. MARJANA KOTNIK POROPAT (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lepo pozdravljeni, državni sekretar gospod Zorn, lepo pozdravljeni poslanke in poslanci! Predlagane spremembe in dopolnitve predloga zakona ne posegajo v temeljna načela, cilje in temeljne rešitve osnovnega zakona, tako da vsebinsko niso zahtevne in zato tudi opravičujejo skrajšani zakonodajni postopek. Spremembe so predlagane na treh področjih. Najpomembnejša sprememba v Zakonu o varstvu kulturne dediščine se nanaša na odpravo ugotovljenega neskladja nekaterih določil veljavnega zakona z Ustavo Republike Slovenije v njenem 33. členu. Cilj te spremembe je jasna in nedvoumna pravna podlaga za tolmačenje, po katerem so arheološke najdbe iz izkopavanj ali najdišč na kopnem in pod vodo z ozemlja Republike Slovenije, ki so bile odkrite po letu 1945, za katere se v predpisanih postopkih ugotovi, da imajo lastnosti dediščine, last države. Ne posega pa se v lastninske pravice zasebnikov, ki so predmete z lastnostmi dediščine z ozemlja Republike Slovenije veljavno pridobili v last. V manjši meri se spreminjajo še členi glede državnega financiranja predhodnih arheoloških raziskovanj. Gre za uskladitev zakonskih in podzakonskih aktov. Obseg in dinamika zagotavljanja sredstev za financiranje arheoloških izkopavanj se bo določala v okviru letno zagotovljenih proračunskih možnosti, izbor arheoloških izkopavanj pa se bo izvedel po postopku javnega poziva. Na podlagi predlaganih rešitev v tej noveli bo mogoče tudi takojšnje interventno financiranje tiste dediščine, ki je ogrožena. Minister ima v takšnih primerih pristojnost izdaje sklepa o financiranju določenega ukrepa varstva kulturne dediščine tudi brez javnega poziva. Zakonodajno-pravna služba je ocenila, da so s spremembami, ki jih vsebujejo te spremembe in dopolnitve zakona, nejasnosti v zakonu odpravljene. V Poslanski skupini DeSUS bomo novelo Zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. 176 DZ/VI/3. seja Tako smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovni potekom seje Državnega zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAVAROVALNIŠTVU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade državnemu sekretarju dr. Dejanju Krušcu. Prosim. DR. DEJAN KRUŠEC: Lep pozdrav vsem skupaj. Spoštovani poslanke in poslanci! Na kratko o tej noveli zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, ki ste ga prejeli v skrajšani postopek, in sicer so cilji te novele predvsem prilagoditi slovensko zakonodajo sodbi Sodišča Evropske unije, vzpostaviti omejitve za naložbe v izdajatelje, ki so povezane osebe, in celovitejši prenos evropske direktive o življenjskem zavarovanju. Glede sodbe, kot veste, je sodišče Evropske unije odločilo, da je drugi odstavek 5. člena direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev neveljaven. V skladu s to sodbo je treba do 21. decembra tega leta spremeniti Zakon o zavarovalništvu tako, da pri določanju premij in zavarovalnin zavarovalnice ne smejo upoštevati osebne okoliščine spola zavarovanca. Kar se tiče direktive, Direktiva Evropskega sveta o življenjskem zavarovanju določa, da za naložbe, ki krijejo upravičenja iz naslova zavarovalnih pogodb, ne vključujejo zajamčenega donosa, se pravi, ta novela, ki vam jo predlagamo, za take naložbe predpisuje uporabo 121. člena zakona, ki določa vrste dovoljenih naložb. Nadaljnji poglavitni rešitvi novele pred vami sta pa tudi, da zavarovalni zastopnik oziroma posrednik zavarovalcu vseskozi posluje tako, da je v vsakem trenutku mogoča njegova identifikacija in da direktor AZN izvršuje naloge iz pristojnosti AZN, če ni v zakonu določeno, da je za izvrševanje teh nalog pristojen drug organ. Glede na vse navedeno, ker gre za tehnično novelo, predlagam, da to novelo Zakona o zavarovalništvu podprete. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo članici gospe Patriciji Šulin. PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Predsedujoči, hvala za besedo. Pozdrav sem prisotnim! Odbor za finance in monetarno politiko je na 9. seji 7. novembra letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po skrajšanem postopku predložila Vlada. Odboru je bilo posredovano mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predloženi zakon proučila z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter zakonodajno-tehničnega vidika. Služba je v svojem mnenju podala konkretne pripombe, in sicer k 1., 3., 6., 8. in 9. členu predloga zakona. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložila poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Državljanske liste, Slovenske ljudske stranke, DeSUS in Nove Slovenije, in sicer k 1., 3., 6., 8., 9. in 10. členu predloga zakona, ter iste poslanske skupine k 1. in 9. členu predloga zakona. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. V uvodni dopolnitvi obrazložitve je državni sekretar na Ministrstvu za finance pojasnil, da je glavni namen predloga zakona prilagoditi slovensko zakonodajo sodbi Sodišča Evropske unije do 21. 12. 2012, s katero je bilo določeno, da spol kot aktuarski dejavnik ne sme vplivati na višino individualnih premij in zavarovalnin. Rešitve v predlogu novele sledijo smernicam Evropske komisije. Namen novele je tudi vzpostaviti omejitve za naložbe v izdajatelje, ki so povezane osebe, in celovitejši prenos 25. člena direktive o življenjskem zavarovanju. Nadaljnji poglavitni rešitvi novele Zakona o zavarovalništvu sta, da zavarovalni zastopnik oziroma posrednik nasproti zavarovalnici in zavarovancu vseskozi posluje tako, da je v vsakem trenutku mogoča njegova enolična identiteta, in da direktor AZN izvršuje naloge in pristojnosti AZN, če ni v zakonu določeno, da za izvrševanje teh nalog pristojen drug organ AZN. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da so o predlogu zakona podali pisno mnenje, v katerem so predlagali dodatno preučitev in dopolnitev nekaterih določb predvsem z vsebinskega vidika glede na določbo Sodišča Evropske unije. Predstavnica je tudi povedala, da je predlagatelj upošteval njihove pripombe ter vložil amandmaje, h katerim nimajo pripomb. 177 DZ/VI/3. seja Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel amandmaje prej omenjenih poslanskih skupin k 1., 3., 6., 8., 9. in 10. členu predloga zakona. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval še o vseh členih predlogih zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerem so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Sledi prestavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Alojzij Potočnik v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija. Izvolite. ALOJZIJ POTOČNIK (PS PS): Spoštovani! Rešitve predlogov novele sledijo smernicam Evropske komisije oziroma Unije. V zvezi z eno od direktiv je Sodišče Evropske unije v sodbi odločilo, da je drugi odstavek 5. člena direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi neveljaven. Sodba bo vplivala na pravno ureditev v vseh državah članica, saj je v vseh trenutno dovoljeno pri določanju premij in zavarovalnin na individualni ravni upoštevati osebno okoliščino spola. Predvsem je diferenciacija na podlagi spola dovoljena na področju življenjskih zavarovanj. V skladu s sodbo v slovenski pravni red prenašamo drugi odstavek 5. člena direktive. Predlog zakona uvaja načela uskladitve pravnega reda, enake obravnave po spolu in načelo varnosti zavarovancev. Pozitivna Slovenija podpira poglavitne rešitve predloga zakona, da zavarovalnice ne smejo upoštevati osebne okoliščine spola, da lahko zavarovalnice z obdelovanjem osebnih podatkov oblikujejo rezervacije in določajo cene z oceno tveganja pri življenjskem in zdravstvenem zavarovanju ter da skupna vrednost naložb zavarovalnice v naložbe istega izdajatelja, to je dolžnika, in z njim povezanih oseb ne sme presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu podpiramo. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Mag. Marko Pogačnik v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Prosim. MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Spoštovani predsedujoči, kolegice, kolegi! Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu bomo v Poslanski skupini SDS podprli. Ocenjujemo, da gre tukaj za napredek in da bosta dopolnitev in uskladitev z evropskim pravnim redom prinesli dodano vrednost, predvsem pa tukaj večjo varnost tudi za zavarovance, predvsem pa za preglednejše poslovanje zavarovalnih družb. Zaradi vsega tega bomo predlagani zakon podprli. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Matevž Frangež v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Po prepričanju Socialnih demokratov gre za dobrodošlo spremembo Zakona o zavarovalništvu, ki sledi evropski ureditvi in tudi sodbi evropskega sodišča, ki je določil, da spol ne sme biti diskriminacijski faktor pri določanju zavarovalniških premij. Menimo, da zakon oziroma njegova novela odpravlja tudi nekatere druge nejasnosti, recimo glede pristojnosti posameznega organa, kadar pristojnost organa znotraj Agencije za zavarovalni nadzor ni natančneje določena, in druge spremembe, ki jih bomo Socialni demokrati v temu postopku podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Bojan Starman v imenu Poslanske skupine Državljanske liste. Izvolite. BOJAN STARMAN (PS DL): Hvala za besedo in lep pozdrav sem skupaj! K že povedanemu ni kaj dodati, razen tega da bo tudi Državljanska lista ta zakon podprla. Tudi sodba evropskega sodišča, ki nam nalaga, da svojo zakonodajo prilagodimo smislu te sodbe do 21. 12. 2012, se nam zdi pravilna, da spol ne vpliva na izračun premij. Še enkrat, poslanci Državljanske liste bomo predlog sprememb zakona podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Gospod Roman Žveglič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Prosim. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Kolegi in kolegice, vsem skupaj lep dober dan! Spoštovani! Nekoliko dopolnjena evropska zakonodaja in sodba sodišča Evropske skupnosti sta bistvena razloga za pričujoče spremembe Zakona o zavarovalništvu. Rok, ki ga je določila Evropska komisija za sprejetje teh dopolnil, poteče že naslednji mesec. Kot smo že 178 DZ/VI/3. seja slišali, gre v prvi vrsti za spremembo, da lahko zavarovalnice pri oblikovanju premije na skupni ravni sicer upoštevajo osebne okoliščine posameznega spola, vendar nikakor v smislu individualne obravnave. Torej ocena tveganja je lahko opravljena glede na razlikovanje po spolu, vendar nikakor to ne sme preiti na individualno obravnavo, šlo bi namreč za diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin. Omeniti velja še povečan nadzor nad izpostavljenostjo naložbenega portfelja zavarovalnic, za katere tveganja prevzamejo tudi zavarovanci. Do sedaj ni bilo nobene omejitve v tem, kolikšen delež naložb je imela zavarovalnica pri eni ali več med seboj povezanih družbah. Zdaj ta delež omejujemo na 10 % zavarovalno-tehniških rezervacij, kar povečuje razpršenost in zmanjšuje tveganje za končnega uporabnika zavarovalne storitve. Vlada je v zakonu tudi podala nekoliko daljši rok za uskladitev zavarovalnic s to določbo, do 1. januarja leta 2014, tako da ne bodo potrebne nujne prodaje premoženja po morebitno trenutno neugodnih cenah. V poplavi zavarovalnih agentov, ki si podajajo kljuke od vrat do vrat, je za ljudi tudi zelo pomembna določba, ki zavarovalnega zastopnika obvezuje, da je v vsakem trenutku mogoča njegova enolična identifikacija. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo seveda navedene spremembe podprli. Hvala. PODPREDSEDNIK JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Na vrsti je gospa Marija Plevčak v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije, prosim. Če mi dovolite, najprej gospa Marija, prosim trenutek, da na balkonu pozdravim delegacijo vojaških atašejev v Republiki Sloveniji. Pozdravljeni! / aplavz/ MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo in prav prisrčen pozdrav vsem prisotnim! Predlog novele Zakona o zavarovalništvu prinaša rešitve, ki so po mnenju Demokratične stranke upokojencev dovolj sprejemljive, da bomo predlog zakona lahko podprli. Tako se z novelo določa, da pri določanju premij in zavarovalnin na individualni ravni zavarovalnice ne smejo upoštevati osebne okoliščine spola. Zavarovalnice lahko obdelujejo podatke glede spola za namen oblikovanja rezervacij in interno določanje cen, za določanje cen pozavarovanja, za trženje in oglaševanje ter za oceno tveganja pri življenjskem in zdravstvenem zavarovanju. Skupna vrednost naložb zavarovalnice v naložbe istega izdajatelja, to se pravi dolžnika, in z njim povezanih oseb ne sme presegati 10 % zavarovalno-tehničnih rezervacij. Za naložbe iz zavarovanj, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, se uporablja 121. člen Zakona o zavarovalništvu, ki določa vrsto dovoljenih naložb. Zavarovalni zastopnik oziroma posrednik mora nasproti zavarovalnici in zavarovancu vseskozi poslovati tako, da je v vsakem trenutku mogoča njegova enolična identifikacija. Predlog novele še določa, da direktor Agencije za zavarovalni nadzor izvršuje naloge iz pristojnosti Agencije za zavarovalni nadzor, če ni v Zakonu o zavarovalništvu določeno, da je za izvrševanje teh nalog pristojen drug organ Agencije. Kot rečno, bomo v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev predlog zakona podprli. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije - gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, spoštovani gospod državni sekretar s sodelavci! Zavarovalništvo kot gospodarska dejavnost ima poseben pomen za gospodarstvo in prebivalstvo, saj je njegova glavna funkcija ustvarjanje varnosti. Pomen zavarovalništva se z razvojem povečuje, kar kaže tudi naraščajoči delež zavarovalne premije v bruto družbenem proizvodu. V Poslanski skupini Nove Slovenije ocenjujemo, da moramo biti do zavarovalniške branže zelo pozorni, torej še bolj pozorno, država bi morala še bolj stimulirati in spodbujati državljane in organizacije predvsem za zavarovanje premoženja - klimatske spremembe nam žal prinašajo vse več uničevalnih ujm - in za zavarovanje tega, kar nam je najdragocenejše in imamo eno samo, to je za zavarovanje življenja. Prav vidik večjega zagotavljanja varnosti zavarovalcev je eden izmed ključnih razlogov za noveliranje tega zakona, hkrati pa usklajujemo pravni red Republike Slovenije s pravnim redom Evropske unije. Na podlagi evropske direktive o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi je Sodišče Evropske unije s sodbo prepovedalo nastajanje razlik v zavarovalnih premijah in drugih dajatvah zaradi spola zavarovane osebe. V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije sedaj prilagajamo našo nacionalno zakonodajo, torej Zakon o zavarovalništvu. Osebna okoliščina spola odslej ne bo smela biti razlikovalni dejavnik pri določitvi premij in izplačilu zavarovalnin. Zavarovalnice bodo sicer še naprej lahko obdelovale podatke glede spola za oblikovanje rezervacij in tudi za trženje zavarovalnih produktov življenjskega in zdravstvenega zavarovanja, ne bodo pa smele zavarovalnice določiti različne višine premij in drugih dajatev za ženske in moške v individualnih pogodbah. Večje zavarovanje varnosti zavarovancev bo doseženo z 179 DZ/VI/3. seja obrazcem, ki ga bo predpisala Agencija za zavarovani nadzor za življenjska, nezgodna ter zdravstvena zavarovanja. S tem obrazcem bo dosežena večja transparentnost za zavarovalca, saj bodo iz njegove vsebine razvidni stroški sklenitve teh zavarovanj, predvsem pa bodo razvidne vse ključne informacije lastnosti zavarovalnega produkta. Te informacije so bile doslej razpršene po različnih mestih v ponudbi, prilogi k ponudbi, polici, prilogi k polici, splošnih pogojih, dodatki k splošnim pogojem in še kje. Tako zavarovalec doslej ni mogel imeti celovitega vpogleda v vsebino zavarovalne pogodbe, ki jo je podpisal. Zato sedaj to pomanjkljivost zakonodaje odpravljamo. Novela zakona o zavarovalništvu bo pomembno prispevala k zmanjšanju rizikov zavarovalcev pri sklepanju zavarovalnih pogodb na področju življenjskih, nezgodnih in zdravstvenih zavarovanj ter povečala njihovo pravno varnost, zato bomo poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona v zavarovalništvu podprli. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ki bo poleg Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju predstavil tudi predlog sprememb in dopolnitev Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev ter Predlog zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Besedo ima dr. Dejan Krušec, državni sekretar na Ministrstvu za finance. DR. DEJAN KRUŠEC: Hvala lepa. Spoštovani poslanke in poslanci! Rad bi predstavil spremembe in dopolnitve Zakona o javnem naročanju pod točko 5, ki je pred vami, in prav tako tudi novelo zakona o javnem naročanju na tako imenovanem infrastrukturnem področju, se pravi, na vodnem, energetskem ter transportnem področju in področju poštnih storitev, ter pod točko 7 Predlog zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Vse te tri zakone boste obravnavali v nadaljevanju. Z navedenimi zakoni vzpostavljamo preglednejši, enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja. S temi zakoni se v naš pravni red prenaša Direktiva o obrambnem in varnostnem naročanju, vendar se poglavitni del sprememb v novelah nanaša na izboljšanje sistema javnega naročanja. Se pravi, ti trije zakoni predstavljajo prvi korak v širši reformi tega sistema. Reforma tega sistema pa bo sledila nemudoma po zaključku modernizacije evropskih direktiv o javnem naročanju. Ključne rešitve, ki so v teh treh zakonih, so naslednje. Z novelami teh zakonov se omogoča naknadna predložitev dokazil, ki niso bistvena za razvrstitev ponudb. S tem se zagotavlja vsebinsko odločanje o ponudbah, hkrati pa se znižujejo stroški ponudnikov za sodelovanje v postopkih javnega naročanja, zaradi česar se poenostavlja postopek naročanja. Naročniki bodo namreč od ponudnikov v fazi oddaje ponudb lahko zahtevali le tiste elemente, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta naročanja. Z zakoni se vzpostavlja tudi tako imenovani enotni informacijski sistem, kjer bo mogoče na enem mestu preveriti, ali ponudnik oziroma njegova ponudba izpolnjuje naročnikove zahteve, tako imenovani e-dosje. Ta dosje ponudnika bo zajemal osnovne podatke, z njegovo vzpostavitvijo pa bodo nepotrebnega administriranja razbremenjeni ponudniki, naročniki in tudi organi, ki vodijo uradne evidence. Glede na gospodarske razmere se nekatere zahteve glede osnovne usposobljenosti ponudnika, ki so bile v prejšnjem letu opredeljene kot obvezne, ponovno opredeljujejo kot dopustne v teh novelah. Torej, naročniki bodo sami glede na predmet naročanja, razmere na trgu in druge okoliščine presodili, katere izločitvene pogoje upoštevati pri oddaji naročila. Z novelami se uvaja tudi nadzor nad sklepanjem aneksov, s katerimi se povečuje obseg predmeta oziroma vrednosti pogodbe. To seveda pomeni več preudarnosti pri rabi javnih sredstev. S tem pa se zmanjšujejo tudi korupcijska tveganja, saj se zagotavlja večja transparentnost glede morebitne povezave ponudnika in oseb, ki pri oddaji naročila sodelujejo na strani naročnika. Zaradi vse pogostejših dampinških cen se opredeljujejo tudi dodatni kriteriji za preverjanja neobičajno nizkih ponudb, ki so povzeti iz predloga novih direktiv EU. Na ta način se zagotavlja doslednejše preverjanje neobičajno nizkih ponudb, zmanjšuje pa se tudi možnost kartelnih dogovorov med ponudniki. Ministrstvo za finance in Vlada na podlagi predlaganih sprememb javnonaročniške zakonodaje pričakujeta več transparentnosti, konkurenčnosti, gospodarnosti in predvsem 180 DZ/VI/3. seja večjo težo pri vsebinskem odločanju v postopkih javnega naročanja. Zdaj pa še posebnost pri zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. S tem zakonom se v naš pravni red prenaša direktiva, ki ureja obrambno javno naročanje. Obramba in zaupna naročila, na podlagi katerih so morali naročniki pred izvedbo javnega naročila pridobiti soglasje posebne medresorske komisije, konkurenčnega postopka javnega naročanja pa jim ni bilo treba izvesti. S spremembo tega zakona se tovrstno naročanje ureja na podoben način kot običajno javno naročanje, upoštevaje pri tem posebnosti področja. Upoštevaje vse navedeno Vlada predlaga, da Državni zbor predmetne zakone podpre. Hkrati predlagamo, da po opravljeni drugi obravnavi, če bodo izpolnjeni poslovniški pogoji, Državni zbor že na tej seji opravi tudi tretjo obravnavo predloga. Zaradi prenosa direktive o obrambnem in varnostnem področju je namreč potrebno zagotoviti hkratno uveljavitev teh treh zakonov. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Andreju Širclju. MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica. Spoštovani državni sekretar, kolegi in kolegice! Kot je podpredsednica že povedala, je Odbor za finance in monetarno politiko 7. novembra obravnaval ta predlog zakona. Tudi ta predlog zakona, kot je bilo že povedano, je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Ob tem je odbor sprejel mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora s pripombami k nekaterim določbam predloga ter mnenje informacijskega pooblaščenca. Odbor je bil seznanjen tudi s predlogi za amandmaje odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Na podlagi obeh mnenj so koalicijske poslanske skupine vložile amandmaje k 5., 7., 12. in k 13. členu zakonskega predloga. Iz predstavitve noveliranih členov je razvidno prizadevanje predlagatelja, se pravi Vlade, po vzpostavitvi preglednejšega, enostavnejšega in informacijsko podprtega sistema, ki bo urejal javno naročanje. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v predstavitvi mnenja poudarila, da amandmaji koalicijskih poslanskih skupin k 5., 7. in k 13. členu sledijo spremembam te službe. Tematsko bogata razprava na odboru se je med ostalim dotaknila tako imenovanih zelenih "in-house" javnih naročil v zvezi z dodelitvijo evropskih sredstev, finančnih posledic uvedbe informacijskega sistema, ustreznejše obravnave malih podjetij ter utemeljenosti neselektivne izvedbe strokovnih izpitov vseh zaposlenih na področju javnega naročanja. Hkrati je razpravljavce zanimala ocena vlade glede trenutne ureditve sistema javnega naročanja in pričakovane izvedbe sistemskih sprememb izpostavljenega področja. Odbor se je tudi seznanil, da je v pripravi nova evropska direktiva za sistemsko ureditev javnega naročanja v Evropski uniji. Na tej podlagi bo predvidoma v letu in pol pripravljena korenita pravna reforma celotnega področja javnega naročanja v Sloveniji. Ob tem je bilo tudi pojasnjeno, da bo delež tako imenovanih zelenih naročil tudi v Sloveniji v kratkem lahko dosegel evropsko povprečje, ki znaša 12 %. Ob obravnavi je odbor na podlagi osmega odstavka 131. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel še amandma k 13. členu. V nadaljevanju se je odbor v skladu s 130. členom Poslovnika Državnega zbora opredelil do vloženih amandmajev in pri tem sprejel amandmaje koalicijskih poslanskih skupin k 5., 7. in 12. členu predloga. V nadaljevanju je odbor v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka, 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona kot sestavni del poročila odbora. Hvala lepa za pozornost. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke - gospa Romana Tomc. ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica, državni sekretar z ekipo, kolegice in kolegi! Velik pomen javnih naročil pri delovanju in razvoja gospodarstva je seveda nesporen. V Evropski uniji znaša obseg javnih naročil okoli 11 % bruto domačega proizvoda, žal za Slovenijo teh podatkov nimamo. Zadnje poročilo, ki ga lahko najdemo na spletnih straneh Ministrstva za finance, daje podatke, koliko je bilo teh naročil v letu 2007. Ne glede na to pa obstajajo neke ocene. Te ocene so, da pri nas znaša delež javnega naročanja tam nekje okoli 7 % bruto domačega proizvoda in da, recimo, tam nekje okoli 25 % vseh odhodkov iz proračuna gre na račun javnega naročanja. To pomeni okoli 2 milijardi 200 tisoč, 2 milijardi 500 tisoč evrov, kar je zelo velika pogača, ki jo je treba razdeliti, in seveda apetiti, kdo bo to pogačo dobil, kdo bo dobil več od nje, so zelo veliki. Jasno pa so pravila javnega naročanja tista, ki morajo biti dobro napisana, da te pretirane apetite omejijo v neke zakonske dobre okvire. Ta pravila morajo zagotoviti, da bo javno naročanje gospodarno, da bo učinkovito in da bo transparentno. 181 DZ/VI/3. seja Sprememba zakona, ki jo danes obravnavamo, je ena izmed mnogih v zadnjih letih. To, da se zakoni spreminjajo na tem področju tako hitro, seveda ni dobro in vnaša nek nemir in neko negotovost tako med ponudnike kot med naročnike. Kot smo slišali, pa se nam kmalu obetajo nove spremembe. Od teh novih sprememb pričakujemo, ko jih bomo enkrat obravnavali, da bomo to obveznost prenosa direktiv v našo zakonodajo opravili bolj skrbno, kot smo jo opravili leta 2006, ko smo to prvič počeli. Namreč, takrat smo podlegli tem zahtevam, da v naš pravni okvir prenesemo vse tisto, kar direktive od nas zahtevajo, za vsak slučaj pa še malo več. Tako smo si naredili ta sistem grozno zakompliciran in nepregleden in to ne pripomore k neki transparentnosti in bolj učinkovitemu gospodarjenju. Kdo pa je zaradi tega plačal najvišjo ceno? Najvišjo ceno tega zapletenega netransparentnega sistema so pri nas plačala manjša, mala in srednja podjetja. Trg javnih naročil so obvladovali in verjetno še obvladujejo veliki ponudniki, ki so zelo spretno izkoriščali vse slabosti in pomanjkljivosti zakona. Na ta račun je bilo verjetno porabljenega veliko več javnega denarja kot bi ga bilo lahko porabljenega, in številni podizvajalci so v boju za preživetje, zato da bodo prišli do posla, seveda pristali na vse mogoče in nemogoče zahteve glavnih izvajalcev, na koncu pa zelo pogosto ostali tudi brez zasluženih plačil. Gospodarstvo, posebej malo, zato seveda še posebej pozorno spremlja to področje in že dolga leta opozarja na te nepravilnosti. Ta sprememba, ki jo imamo danes pred nami, prinaša nekaj popravkov na tem področju, zato jo podpiramo in menimo, da bo zaradi tega trg javnega naročanja tudi za mala podjetja bolj dostopen in bolj enakopraven. Pozdravljamo tudi opustitev strokovnega izpita za javne uslužbence, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja. Menimo namreč, da izpit sam po sebi še ne pomeni kvalitete. Mi moramo delati na kvaliteti, na izobraževanju, seveda pa ti izpiti prinašajo neko dodatno administrativno oviro, ne nazadnje pa tudi dodatno finančno breme za državo. Še nekaj! Glede na izkušnje, ki jih imamo v Sloveniji z delovanjem informacijskih sistemov, opozarjamo na veliko previdnost pri vzpostavitvi podatkovne zbirke, v kateri bodo na enem mestu zbrane informacije o izpolnjevanju najpogostejših pogojev glede usposobljenosti ponudnika. To je dobra rešitev, vendar naj bo to podlaga za poenostavitev in za večjo preglednost sistema, ne pa priložnost za lahek in hiter zaslužek nekoga, ki bo državi prodal programsko opremo. V EU imajo te podlage že pripravljene. Pričakujemo, da bomo v naslednjem letu razpravljali o bistveno širši vsebini. To, kar imamo danes pred seboj, pa pozdravljamo, ker vendarle menimo, da vnaša neke spremembe v pozitivni smeri na trg javnih naročil. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov - gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Gospa podpredsednica, najlepša hvala za besedo! Naj že na temu mestu povem, da bomo v tej razpravi združil vsa stališča ob zakonu o javnem naročanju kot tudi njegovih dveh dvojčkih zakon o javnem naročanju na področju vodne, energetskega, transportnega področja in področja poštnih storitev kot tudi na področju obrambe. Naj spomnim na besede Janeza Janše, ki je še kot vodja opozicije obljubljal, da je mogoče pri javnem naročanju prihraniti 200 milijonov evrov letno. Iz predlogov proračunov pa tudi iz predlaganih rešitev realizacije, te obljube ni mogoče zaznati. Seveda pa je treba poudariti, da za Socialne demokrate cena pri javnem naročanju ne more biti edini kriterij. Vemo, kaj se je dogajalo v preteklosti z dampinškimi cenami nekaterih ponudnikov velikih, recimo, gradbenih poslov in potem z veriženjem aneksov, ki so na koncu povzročili predvsem to, da je bila cena opravljene javne storitve, cena naročenega gradbenega posla na koncu bistveno večja, kot če bi preudarneje na osnovi ustreznih garancij odločali o postopkih javnega naročanja takrat, ko smo javna naročila oddajali. Ob tem pa velja kot posebej zanimivo področje, ki zasleduje ob finančnih še druge učinke, omeniti področje zelenega javnega naročanja, kjer prav tako pričakujemo, da bo Vlada v nadaljnjih spremembah postregla tudi s tovrstnimi rešitvami. Socialni demokrati menimo, da je treba izboljšati sistem javnega naročanja, seveda pa se ne moremo izogniti očitku, da je Vlada z ukinitvijo enotne agencije za javno naročanje že naredila korak nazaj pri učinkovitosti javnega naročanja. Javna naročila ostajajo pomemben generator gospodarske rasti, že prej omenjeno leto 2007 in dejstvo, da je takrat Slovenija z oddajo javnih naročil ustvarila ekvivalent 13 % bruto domačega proizvoda. V vsakem primeru je to področje pomembno, ker moramo skozi te postopke zagotoviti pravično in transparentno oddajo naročil, transfer javnega denarja za opravljanje določenih poslov k zasebnemu in tukaj mora biti v sistemu vgrajenih dovolj varovalk, zato da je takšno početje nesporno pregledno in odgovarja interesu javnosti. Socialni demokrati pri tem opozarjamo, da se še vedno pojavljajo primeri, ko se prevečkrat zavlačuje s postopki javnega naročanja s pritožbami Državni revizijski komisiji. Obenem pa je mogoče opaziti pomanjkanje nadzora nad javnim naročanjem, kot je morda dober in aktualen primer - primer mariborskih radarjev. Glede pravnega varstva javnega naročanja obžalujemo, da Vlada ni naredila popravkov ustrezne zakonodaje. Kot veste, je 182 DZ/VI/3. seja prejšnja vlada sprejela Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja in iz kakšnih aktualnih primerov je mogoče ugotoviti, da bi bilo treba razširiti podlago za uveljavljanje ničnosti v tistih pravnih poslih, kjer prihaja do očitnih nezakonitosti ali bistvenih kršitev zakonodaje. Seveda pa je treba urediti področje javnega naročanja tudi z vidika izboljšanja črpanja evropskih sredstev. Kot ugotavlja Evropsko računsko sodišče, se v primeru Slovenije pojavlja vse preveč napak pri porabi evropskih sredstev. Po mnenju Socialnih demokratov bi morali povezati nadzor nad javnim naročanjem in nadzor nad porabo evropskih sredstev. S tem bi dosegli manj napak pri črpanju evropskih sredstev ter hitrejše črpanje, kar je pomembno z vidika spodbujanja gospodarstva. Naj zaključim s pričakovanjem, da bomo v nadaljnjem postopku uveljavili enotno in obvezno prakso; enotno obveznost pri oddaji vseh vrst javnih naročil, da bodo vsi posli sklenjeni na podlagi javnega naročanja ustrezno opremljeni tudi s protikorupcijskimi klavzulami in da bo torej mogoče razdrtje pogodb, ki realizirajo takšna javna naročila ob ugotovljeni korupciji in klientelizmu. Izkušnje iz preteklosti kažejo, da je to področje nujno narediti, kajti še vedno obstaja... / znak za konec razprave/... takšni ali drugačni oblasti vrsta možnosti za zlorabe javnega denarja. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Poslanska skupina Državljanske liste -gospod Bojan Starman. BOJAN STARMAN (PS DL): Še enkrat lep pozdrav! Najprej, govoril bom o vseh teh treh zakonih hkrati in vse tri bomo v Državljanski listi podprli. Ti zakoni prinašajo debirokratizacijo, poenostavitev postopkov pri javnem naročanju, s tem seveda tudi manjše stroške tistih, ki se prijavljajo na javna naročila, kot tistih, ki jih izvajajo. To seveda pozdravljamo. Prav je tudi, da se naredi dodatna kontrola pri dodatnih pogodbah po javnih naročilih, tako imenovanih aneksih, in seveda vse te stvari, tudi uvedba evropske direktive o naročanju na obrambnem področju, ki na nek način demistificira to področje naročil in jih približuje rednemu postopku. Tukaj se je lahko dogajalo marsikaj, ker je bilo vse tajno. Sedaj pa se deli na to, da so res samo izjemne stvari tiste, predvsem na varnostnem področju, ki se še lahko vodijo po posebnih postopkih. Ostale stvari se pa vodijo pač podobno kot pri vseh javnih naročilih. Osebno, kot sem rekel, pozdravljamo te spremembe, seveda si pa ne predstavljamo, da bomo s kakršno koli zakonodajo rešili problem javnega naročanja. Moje osebno mnenje je, da bi morali biti ti postopki veliko veliko bolj poenostavljeni. Velikokrat sem že rekel, kaj je bistvo javnega naročanja in zakona s tega področja - da pripeljemo čim bolj ugodne nakupe v potrošnjo države, čim cenejše, kar pomeni, da je treba odpreti prostor konkurenci, poiskati več ponudb za vsako stvar in izbrati najbolj ugodno. Rekel sem tudi, da če bi znali tak zakon napisati na dveh straneh, bi bilo to najbolje, najlažje in najbolj učinkovito in tudi najlažje bi take stvari nadzirali. Ko sem gledal po teh naših proračunih, na vseh postavkah ocenjujem sam, da imamo okoli štiri do štiri in pol milijarde porabe sredstev na tak način. To je že kar nekaj več kot 10 % našega BDP. Velikokrat sem v svojih razpravah o varčevanju povedal, da je to en segment, ki je zelo pomemben, in da bi pri tem segmentu lahko privarčevali vsaj milijardo evrov na leto. Tukaj sem mislil na 25 odstotkov, kar se mi zdi, da če gledamo stvari, ki so se dogajale v preteklosti, bi verjetno bilo to mogoče narediti. Poglejmo si cestne programe, poglejmo si elektrarno, poglejmo si zdravila ... Poglejmo samo primer, če se spomnimo, kako smo kupovali operacijske mize, kakšne so bile te razlike, koliko je tukaj teh zadev. Če bi bila zadeva zelo enostavna, zelo pregledna in jasno nadzorovana, se take stvari ne bi dogajale. Da bi pa z zakonom in zapisanim v zakonu uspeli preprečiti korupcije na tem področju, vemo, da je za štiri milijarde kar veliko tistih, ki so zainteresirani za posle in dobiti čim več denarja od države za izvedbo teh poslov. Tukaj pa mislim, da bomo to težko dosegli, ker ne glede na to, kaj bomo napisali, bodo zviti ljudje znali poiskati luknje v zakonu in priti do ugodnih in dobrih naročil v podjetju. Tukaj je potreben drug pristop in druge stvari. Mislim, da je ena od velikih stvari, ki se je naredila čisto drugje kot v Zakonu o javnem naročanju; to je nek supervizijski sistem, ki sta ga uvedla gospod Klemenčič in Agencija za preprečevanje korupcije, ki sta javno pokazala, da jo vsak lahko vidi, tako novinarji, tako konkurenca, ki se je javila na razpise, kdo dobiva posle, pod kakšnimi pogoji jih dobiva, kdo opravlja največje stvari. Mislim, da je to navidezno popolnoma nepomembna zadeva, pa je veliko več naredila/naredil na javnih naročanju. Tudi takoj se je pokazalo, katere stvari so tukaj politično dogovorjeni posli med prijatelji in kateri so resni posli med poslovnimi ponudniki, ki so vsi upoštevani na enak način. Skratka, na tak način bi bilo treba iskati večjo kontrolo nad tem. Mislim pa in upam, da bomo tukaj bolj dosledni in da bomo uspeli poiskati v naslednjih letih to milijardo rezerv, ne samo 200 milijonov, toliko jih je brez skrbi na vseh področjih mogoče prihraniti. Seveda, zdaj ko smo v krizi, malo manj investiramo, jutri bo pa mogoče bolje. Še enkrat, podprli bomo vse tri spremembe zakona. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. 183 DZ/VI/3. seja Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke - gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo, spoštovana podpredsednica. Kolegi, kolegice, dober dan! Pred nami je prvi izmed dveh noveliranih zakonov o spremembah in dopolnitvah zakonov o javnem naročanju tako na splošnem kot tudi na vodnem, energetskem, transportnem področju in na področju poštnih storitev. Kot smo slišali, z novelama sledimo uskladitvi slovenskega pravnega reda z evropskim, zlasti nove evropske ureditve javnega naročanja na področju obrambe in varnosti. Ob tem se v zakonodajo s področja javnega naročanja uvaja še nekaj manjših, vendar potrebnih sprememb s ciljem bolj učinkovitega sistema javnega naročanja. Med njimi je zlasti pomembna vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, v katerem bodo naročniki na enem mestu preverjali podatke o ponudnikih, zbranih iz uradnih evidenc. Vzpostavitev informacijskega sistema v okviru projekta e-naročanje sledi sprejetemu akcijskemu načrtu e-poslovanja javne uprave in, kar je posebej pohvalno, se v 85 % financira iz Evropskega socialnega sklada. V okviru tega projekta bo javno naročanje v celoti podprto elektronsko in bo na voljo vsem institucijam v javni upravi. Ukinjamo tudi obveznost opravljanja strokovnega izpita iz javnega naročanja, saj so na tem področju, kot vemo, spremembe edina stalnica in opravljeni izpit le krajši čas dokazuje poznavanje zakonodaje. Osebe, ki vodijo in odločajo o postopkih javnega naročanja, takih je kar okoli 6 tisoč 500, bi v skladu z veljavnim zakonom morala ta izpit opraviti do konca leta 2012. Vendar, bistveno je njihovo znanje, ne pa, da imajo papir, da znajo. Večja učinkovitost postopkov javnega naročanja bo po novem zagotovljena tudi z opustitvijo nekaterih zahtev glede osnovne usposobljenosti ponudnikov, ki so bili s spremembami leta 2011 opredeljene, kot obvezne. Po novem bo tudi naročnik zahteval predložitev dokazil, ki niso potrebna za ocenjevanje ponudb, le od najugodnejšega ponudnika. Tako se bodo zmanjšali stroški ponudnikov, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja. Z novelo zakonodaje na področju javnega naročanja se spreminjajo tudi obvezni izločitveni pogoji ponudnikov, ki smo jih z zanjo novelo v letu 2011 opredelili dosti strožje, kot nam to nalaga evropska zakonodaja in kot to pogosto počnemo - postali smo bolj papeški od papeža. Še naprej bo obvezen izločitveni pogoj povezan z dokazilom ponudnika, da ima poravnane vse davčne obveznosti in vse prispevke za socialno varnost; s to izjemo, da smo to določbo naredili nekoliko bolj življenjsko, in v primeru, da gre za resnično nizke dolžniške zneske, govorimo o nekaj 10 evrih, to še ne pomeni popolnoma avtomatizirane birokratske izločitve. Kot je bilo povedano na začetku, so v tej noveli zakona kot tudi pri tistih, ki jih bomo obravnavali takoj v nadaljevanju, spremembe na več področjih praktično identične, zato bomo v Slovenski ljudski stranki zakone podprli in v nadaljevanju še podali nekaj stališč. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Izvolite, gospod Moderndorfer, proceduralno. JANI MODERNDORFER (PS PS): Spoštovana predsedujoča! Prosim, če najmanj za eno uro prekinete delo Državnega zbora. V hiši imamo kriminaliste in več kot ena tretjina mojih poslancev ne more več sodelovati pri delu Državnega zbora in za to, da jaz sploh vidim, za kaj gre, da omogočimo vsaj normalne pogoje dela. Živimo v državi, kjer, izgleda, policija zelo rada hodi po Državnem zboru. Mislim, da je treba najprej razčistiti osnovne stvari, zato da bomo vedeli sploh, kaj delamo v tem državnem zboru. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Glede na vaš proceduralni predlog in glede na to, da kot podpredsednica Državnega zbora, ki sedaj vodim sejo, s tem nisem bila seznanjena, bom vašemu proceduralnemu predlogu ugodila. Torej nadaljujemo sejo ob 14.35 oziroma ob 14.40, ker je ura 13.37. Prekinjam sejo Državnega zbora v skladu s 1. točko 73. člena Poslovnika Državnega zbora, ki opredeljuje, da predsedujoči lahko med sejo prekine delo Državnega zbora in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Torej ob 14.40 nadaljujemo sejo Državnega zbora. (Seja je bila prekinjena ob 13.38 in se je nadaljevala ob 14.40.) PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Spoštovani, nadaljujemo prekinjeno sejo Državnega zbora. Seznanim vas lahko, da me je vodja Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospod Jani Moderndorfer seznanil, da je prejel telefonski klic s strani kriminalistov in o tem je obvestil predsednika Državnega zbora, zato je tudi proceduralno predlagal prekinitev seje. Seveda pa mi je to prejeto informacijo potrdil tudi predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant. Nadaljujemo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Besedo ima poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije - gospa Marija Plevčak. 184 DZ/VI/3. seja MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Hvala za besedo. S predlogom zakona se urejajo le najnujnejše spremembe, potrebne zaradi uskladitve s pravnim redom Evropske unije in zagotavljanja lažjega dostopa do trga javnih naročil slovenskim gospodarskim subjektom. Omogočena bo večja konkurenčnost, s tem pa tudi gospodarnejša raba javnih sredstev. S predlagano novelo bodo odpravljene pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi in zaradi katerih je bilo do sedaj onemogočeno čezmejno sodelovanje naročnikov pri oddaji javnih naročil. Zasleduje se večja učinkovitost postopka javnega naročanja, predvidena pa je tudi vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, v katerem bodo naročniki na enem mestu preverjali tiste podatke o ponudniku, za katere se vodi uradna evidenca. Predlog spodbuja uveljavitev načela kratkih verig, kar pomeni, da želimo zagotoviti, da tudi lokalna oskrba pod pogoji evropske zakonodaje postane del prakse pri slovenskih javnih naročilih. Pri predlogu zakona velja izpostaviti odpravo oziroma omejitev korupcijskih tveganj pri javnih naročilih. Na predlog Komisije za preprečevanje korupcije ja namreč v predlogu zakona določeno, da mora uslužbenec ali druga oseba, ki vodi, sodeluje ali odloča o kateri koli fazi postopka javnega naročanja, svojega predstojnika oziroma naročnika nemudoma obvestiti o morebitnem nasprotju interesov. V Poslanski skupini DeSUS se zavzemamo za hitrejše in učinkovitejše postopke javnega naročanja in zaradi tega bomo predlog zakona tudi podprli. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije - gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani! Prepričan sem, da ni nikogar, ki se je v preteklosti kakor koli ukvarjal s postopki javnega naročanja, ki ne bi z menoj delil mnenja, da so postopki javnih naročil pri nas prezahtevni, prezapleteni in prenormirani. V preteklosti smo v želji, da bi prav vsak korak v postopku javnega naročanja dosledno uredili in definirali, v našo zakonodajo ne le prevzeli vse evropske direktive, pač pa smo natančno predpisali tudi podrobna postopkovna in materialna določila, ki bi jih bilo sicer mnogo bolje prepustiti v odločanje javnim naročnikom ob oddaji vsakokratnega javnega naročila. Tako smo dobili zares obsežen in zapleten zakonodajni okvir, ki ga bo treba v bodoče res temeljito prenoviti. V Novi Sloveniji se zavzemamo za poenostavitev postopkov javnih naročil, to smo dejansko na nek način uspeli integrirati tudi v našo koalicijsko zavezo, ta pa je, da se sistem javnih naročil poenostavi in debirokratizira. Izbor ponudnika mora temeljiti na najbolj gospodarni odločitvi in ne nujno na najnižji ceni, kot se je v praksi to pogosto dogajalo sedaj in zakonodaja s področja javnega naročanja ni dosegala svojega cilja. S sedanjimi spremembami zakonodaje na področju javnega naročanja si prizadevamo vzpostaviti bolj pregleden in enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja, kar bo doseženo predvsem z naslednjimi ukrepi oziroma s sklopi novostmi. Prvič. Naročnik ob oddaji javnega naročila lahko zahteva, da ponudniki predložijo le predračun in elemente, ki se nanašajo na tehnične specifikacije predmeta naročanj. Drugič. Pomembna novost, ki se uvaja z novelo Zakona o javnem naročanju, je tudi odprava obveznega usposabljanja in obveznega strokovnega izpita iz javnega naročanja za tiste javne uslužbence, ki sodelujejo v postopkih oddaje javnih naročil. In tretjič, bi posebej izpostavili pomen uvedbe enotnega informacijskega sistema. Sistem e-naročanja bo namreč odpravil obsežno administriranje v postopkih javnega naročanja, naročnikom ne bo treba vsakokrat prilagati obsežene dokumentacije zahtevanih dokazil. Z uvedbo enotnega informacijskega sistema bodo namreč javni naročniki na enem mestu lahko preverjali podatke o ponudniku, za katere se vodi uradna evidenca, pa tudi nekatere podatke, če bo ponudnik za njihovo objavo zainteresiran in bo podal svoje soglasje, to je predvsem za reference ponudnika. Če govorimo o e-naročanju, se pravi o informacijski podpori javnega naročanja, naj spomnim, da smo tudi na odboru bili pozorni do relativno visoke številke oziroma vrednosti tega sistema, ta je predvidena približno v višini 2,2 milijona evrov, obenem pa smo opozorili vlado, da naj bo pri izdelavi aplikacije oziroma softwarske rešitve izjemno pazljiva, obenem pa tudi od Ministrstva za finance zahtevali - kar je ministrstvo tudi obljubilo in se za to zahvaljujem -, da člani Odbora za finance dobimo pregled vseh stroškov vzdrževanja aplikacij, se pravi softwarskih rešitev kakor tudi vzdrževanja strojne opreme, mrež in tako dalje. Namreč ocenjujemo, da so ti stroški izjemno izjemno visoki, govorimo za ministrstva in za organe v sestavi, in da imamo tu najbrž še veliko rezerve. Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo novelo Zakona o javnem naročanju podprli, zavedamo pa se, da bo treba zakonodajo s področja javnega naročanja v bodoče še nadalje temeljito nadgrajevati. Trenutno so namreč v fazi sprejemanja nove direktive Evropske unije na tem področju, ki jih bo treba implementirati v našo nacionalno zakonodajo, kar bo dodatno poenostavilo postopke javnega naročanja. Ker so zakonodajne rešitve identične tudi na področju Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, napovedujem podporo 185 DZ/VI/3. seja poslancev Poslanske skupine Nove Slovenije tudi noveli tega zakona. Najlepša hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Pozitivna Slovenija - gospod Jerko Čehovin. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa, gospa podpredsednica! Najprej naj povem, da tukaj stoji Jerko Čehovin, ne pa njegov klon. Še to moram reči, da se to stališče nanaša tudi na 6. točko, tako da ne bomo posebej podajali stališča. Sam sistem javnega naročanja naj bi bil hiter in transparenten. V Sloveniji ni nič od tega. V Pozitivni Sloveniji se zavzemamo za celovito reformo javnih naročil v Sloveniji. Tu mislimo na sistemsko urejenost celotnega področja, in sicer tako, da se bodo naročniki lahko bolje in kvalitetnejše posvečali vsebini in ne tako, kot je to do sedaj, samo formi. Še vedno menimo, da je odstop od obveznega izobraževanja uslužbencev, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, napaka. Kot ste tudi sami ugotavljali, je pogosto praksa tista, ki odreja, kako se postopek vodi. Tu mislim na celoten postopek: od priprave objave javnega naročila do same oddaje javnega naročila. Praksa, ki se je uveljavila, je žal takšna, da uslužbenci v strahu pred formalnimi napakami vsebino predmeta javnega naročila obravnavajo v podredni povezavi in tako se vrtimo v začaranem krogu aneksov, krogu pretiranih zahtev po nepotrebnih ali prekomernih zahtevah s strani naročnikov. Po drugi strani pa vsi skupaj lahko ugotavljamo preko mnenj Komisije za preprečevanje korupcije do mnenj Računskega sodišča, da se pogosto že v sami vsebini naročila preferira določenega ponudnika. Tako je pri javnih naročilih moč zaslediti zahtevo po točno določenih blagovnih znamkah, vsebinske zahteve, ki že v startu izločijo primernejše ponudnike in ponudbe. Tako mislimo, da se ne zasleduje primarnega cilja javnega naročanja, in sicer to, da se ob vzpostavitvi najostrejše konkurence med ponudniki doseže najboljše razmere med kakovostjo in ceno. Vsi poznamo kartelna dogovarjanja gradbincev, nikoli končanih zgodb z aneksi. Tukaj bi povzel misel dr. Šoltesa, ki je podobne in slabe povezave ugotavljal tudi pri ponudnikih informacijskih storitev. Pomembno razliko med gradbenimi in informacijskim sektorjem pri izvedbi javnih naročil je našel le v prisotnosti aneksov. Teh IT ponudniki ne sklepajo, ampak se kar poročijo z naročnikom z nadgradnjami in licencami. To je poroka, razveza pa navadno zelo veliko stane. Na področju informacijskih tehnologij odločitev za določenega ponudnika najpogosteje pomeni tudi poznejšo dolgoletno partnerstvo, povezano z vzdrževanjem, nadgradnjami, izobraževanjem in obnavljanjem morebitnih licenc, in zopet se vrtimo v spirali omejene konkurence in vprašljivih cen. Vsekakor lahko na vseh področjih javnega naročanja ugotavljamo, da imamo težave in zato se Pozitivna Slovenija zavzema za celovito reformo sistema javnega naročanja. Ta reforma mora vzpostaviti učinkovite mehanizme za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks. To lahko dosežemo le tako, da so postopki pregledni, in to v vseh fazah. Reforma mora prav tako vključevati strateške usmeritve in javno naročanje povezati s strateško usmerjenostjo Slovenije ter preko kupne moči javnega sektorja spodbujati nabavo dobrin z višjo družbeno vrednostjo; torej spodbujati inovacije, javno zdravje, zaposlovanje, podpirati boj s podnebnimi spremembami. Tu naj omenim tudi zelena javna naročila, po katerih naj bi bilo vsaj 50 % vseh javnih naročil zelenih - torej v skladu z merili, ki jih določa Evropa. Če tukaj omenim še nekaj primerov dobre prakse uporabnih in inovativnih rešitev, ki obenem podpirajo boj s podnebnimi spremembami, hkrati pa tudi pomenijo določen prihranek javnih sredstev, bomo vsi vedeli, o čem govorim - primer mesta Dunaj, ki tako z zelo preprostim ukrepom, kot je namestitev naprav za varčevanje vode v javnih zgradbah, šolah in vrtcih, na leto ustvari za 1,5 milijona evrov prihranka. Sam strošek namestitve pa je seveda veliko nižji. V Grčiji, na katero gledamo dostikrat s posmehom, so z nakupom recikliranega papirja za potrebe javnega sektorja dosegli nižjo ceno, kot jo ima navadni papir. Mesto Kolding na Danskem je z nabavno politiko, ki popolnoma upošteva okoljske vidike, doseglo znižanje proračuna, namenjenega za javno naročanje, za 10 %. Takih primerov je še in še. Opozoril pa bi tudi na kriterij najnižje cene, ki se žal ohranja tudi naprej ... / znak za konec razprave/... je postal predmet manipulativnega ravnanja. Zdi se, kot da to merilo javnim naročnikom olajšuje utemeljitev, da so z njimi izpolnjena načela učinkovite porabe javnih sredstev. Poleg tega pa se jim v razpisnih pogojih in ob izbiri izvajalca ni treba truditi z merili za ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki ni nujno najcenejša. Široka uporaba merila najnižje cene spodbuja nelojalno konkurenco med ponudniki in njihovo nezmožnost kritja poslovnih stroškov. S tem so prizadeti zlasti podizvajalci in zaposleni, čas izvedbe naročila se podaljšuje, na koncu pa je projekt znatno dražji od pričakovanj. Ključna težava izbora izvajalcev po načelu najnižje cene je povezana tudi s pomanjkljivo pripravljeno razpisno dokumentacijo. Torej, če zaključim, Pozitivna Slovenija bo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju podprla. Od Ministrstva za finance pa pričakujemo, da bodo svojo napoved skorajšnje celovite reforme javnega naročanja predstavili v čim krajšem času. Reforma mora zasledovati cilje učinkovitega javnega naročanja, 186 DZ/VI/3. seja preglednega javnega naročanja in sistem, ki bo prijazen tako naročnikom kot ponudnikom. Hvala. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Glasovanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 7. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU IN PODROČJU POŠTNIH STORITEV V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Stališče Vlade je bilo že predstavljeno. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo članici mag. Damjani Petavar Dobovšek. MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Hvala, predsedujoča za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim! Odbor za finance in monetarno politiko je na 9. seji 7. 11. 2012 obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika skladnosti z ustavo, s pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so dva amandmaja k predlogu zakona vložile koalicijske stranke. Odboru je bilo dodatno posredovano tudi gradivo, in sicer predlogi za amandmaje odbora Obrtno-podjetniške zbornice in mnenje informacijskega pooblaščenca. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je državni sekretar na Ministrstvu za finance pojasnil, da je namen predloga zakona vzpostaviti bolj pregleden, bolj enostaven, manj zbirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja. V nadaljevanju je predstavil ključne rešitve predloga zakona, in sicer možnost naknadne predložitve dokazil, vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, upoštevaje gospodarske razmere in likvidnostne težave slovenskih podjetij, uvedbo nadzora nad sklepanjem aneksov in opredelitev dodatnih kriterijev za preverjanje neobičajno nizkih ponudb. Spregovorila je tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe glede pripomb službe iz pisnega mnenja in je dodala neka opozorila v zvezi z obema amandmajema. Dodala je tudi pripombe službe v zvezi s prekrškovno določbo in je opozorila, da bi bilo nomotehnično bolj primerno opisati dejanski stan prekrška. Glede pripomb, ki jih je podala predstavnica službe na seji, je predstavnik Ministrstva za finance pojasnil, da je bil informacijski sistem zamišljen kot sistem, v katerega ponudnik sam predlaga dokazila, ki ne izhajajo iz uradnih evidenc. Glede načina ureditve je tudi pojasnil, da bo način urejen v posebnem pravilniku, ki bo usklajen z informacijskim pooblaščencem. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložena amandmaja in ju sprejel. V skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejeta amandmaja je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega sta vključena sprejeta amandmaja. Dopolnjeni predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala za besedo. PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE: Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Spoštovani, dober dan še enkrat! Naj nadaljujem, kjer sem prej končal. Sprememba zakonodaje na področju javnega naročanja uvaja tudi določilo, da ponudniki, kjer je sodišče pravnomočno potrdilo njihovo prisilno poravnavo in so tako pod sodnim nadzorom obvezani izpolnjevati vse obveznosti do strank, ne bodo več avtomatsko izločeni iz postopka javnega naročila. To je v skladu z željo, da pomagamo tistim podjetjem z zdravimi jedri v gospodarstvu, ki se trudijo preživeti, in ne bi bilo prav, da so že v osnovi izločeni zgolj zaradi neuspeha v preteklosti, če se izkaže, da lahko tekoče posle opravljajo povsem primerljivo z ostalimi. Novi predlog sprememb zakonodaje prinaša tudi odpravo neskladnosti s pravnim redom Evropske unije zaradi določbe, sprejete v letu 2011. V postopku javnega naročanja ne more sodelovati ponudnik, katerega član poslovodstva ali nadzornega organa oziroma več kot četrtinski lastnik je v zadnjih dveh letih opravljal eno takšnih funkcij pri podjetju, nad katerim je bil začetek postopka stečaja ali prisilne poravnave. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč presodilo, da so bili ti razlogi za izločitev ponudnika diskriminatorni in nesorazmerni, s tem pa tudi protiustavni. 187 DZ/VI/3. seja Spoštovani! Za konec vseeno velja povedati naslednje. Ni treba biti ravno vrhunski strokovnjak s področja javnih naročil, da lahko na podlagi predhodnih izkušenj ugotovimo, da je zakonodaja v zvezi z javnimi naročili kot celota neustrezna. Ponovitve razpisov, številni pritožbeni postopki, zavrnitve, izločitve ponudnikov, neurejena razmerja, dampinške ponudbe, nerealna vrednotenja, dopuščanje številnih aneksov in tako naprej, vse to govori o tem, da je zakonodaja na področju javnih naročil preveč komplicirana in preveč nepregledna. Ker gre za tako obsežno zakonodajo, se dogaja, da si jo njeni uporabniki, spomnimo, več kot 6 tisoč 500 jih je samo na strani naročnikov, razlagajo zelo različno. Nekateri se držijo zelo dosledno praktično vsake vejice, drugi spet iščejo morebitne luknje, vse skupaj pa škodi našemu gospodarstvu, in to v časih, ko to najmanj potrebujemo. Spomnimo, koliko javnih projektov je vezanih na evropska sredstva, to je danes edini sveži denar, ki ga lahko pridobimo, ne da bi za to plačevali visoke obresti. Zakonska podlaga je tudi popolnoma nepripravljena za trenutne razmere v gospodarstvu, ker so nekatera podjetja zelo šibka. Imajo težave s financiranjem, vse preveč je zapletov, ker se v času izvajanja naročila soočamo s stečaji izvajalcev ali posameznih podizvajalcev. Tukaj je potem tudi problem tujih ponudnikov, za katere je videti, da smo pri preverjanju izpolnjevanja pogojev veliko manj dosledni kot pri domačih podjetjih, pa vendar morajo pravila zelo enoznačno veljati za vse. V Slovenski ljudski stranki zato pričakujemo, da se bo na tem področju pripravil popolnoma nov zakon: bolj poenostavljen, bolj konkreten in z zelo jasno določenimi pravili. Zavedamo se, da to ni lahek zalogaj, vendar smo prepričani, da je to ena izmed stvari, ki jih moramo izpeljati v tem vladnem mandatu. V pričujočih novelah, ki so pred nami, se sicer nahajajo poskusi popravkov določenih neustreznih določil, vendar po našem mnenju to ni in ne more biti dolgoročna rešitev. V Slovenski ljudski stranki bomo podprli predlagane spremembe zakonodaje s področja javnega naročanja, saj gredo v pravo smer, vendar, kot že rečeno, na tem področju potrebujemo več, veliko več. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Poslanska skupina DeSUS in gospa Marija Plevčak. MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Lep pozdrav! Zaradi nove evropske ureditve javnih naročil na vodnem področju, področju obrambe in varnosti ter uveljavitve dodatnega razloga za izključitev gospodarskih subjektov iz postopkov javnih naročil je treba slovenski pravni red uskladiti z evropsko zakonodajo, kar je tudi cilj predlaganega zakona. Neskladje s pravnim redom Evropske unije je nastalo zaradi sprejetega amandmaja k 18. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Zoper to odločbo je bila vložena pobuda za presojo ustavnosti z vidika omejevanja svobodne gospodarske pobude, varstva pravice do dela ter pravice do sodnega in pravnega varstva. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je omenjena določba protiustavna in jo je razveljavilo, saj je bilo razlikovanje, ki ga je uvajala določba, diskriminatorno in nesorazmerno, hkrati pa tudi razlogi za to razlikovanje niso bili stvarno utemeljeni. Cilj predlagane novele je odpraviti tudi pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi in zaradi katerih je bilo do zdaj onemogočeno čezmejno sodelovanje naročnikov pri oddaji javnih naročil. Možnost dodelitve naročil slovenskim podjetjem, ki so zaradi gospodarskih razmer v likvidnostnih težavah, je bila do sedaj zelo omejena. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev smo seznanjeni tudi s pomisleki informacijske pooblaščenke glede vodenja enotne uradne evidence. Ker zakon zasleduje večjo učinkovitost postopka javnega naročanja, ga v naši poslanski skupini podpiramo. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Še Patricija Šulin v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. PATRICIJA ŠULIN (PS SDS): Pozdrav sem prisotnim! Predsedujoča, hvala za besedo. Javnonaročniška zakonodaja se je v zadnjih nekaj letih večkrat spreminjala, pogosto zaradi preprečitve izigravanja njenih določb v praksi tudi pri nas. Sistem javnega naročanja temelji na načelih, ki izhajajo iz pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti na načelu prostega pretoka blaga in storitev ter svobode ustanavljanja. Cilj predlaganega zakona je uskladitev slovenskega pravnega reda z evropskim. S predlogom zakona se zasleduje večja učinkovitost postopka javnega naročanja, zaradi česar se omogoča dopolnitev ponudbe z dokazili, ki za samo razvrstitev in ocenjevanje ponudb niso potrebna. K tovrstni dopolnitvi javni naročnik pozove le najugodnejšega ponudnika, saj preverjanje popolnosti vseh ponudb ni smiselno. Z možnostjo naknadne predložitve dokazil se zmanjšajo tudi stroški ponudnikov za sodelovanje v postopku javnega naročanja. Upoštevaje gospodarske razmere, sprejete in predvidene varčevalne ukrepe v javnem sektorju ter predvideni doprinos strokovnega izpita iz javnega naročanja, se z zakonom obveznost opravljanja tega izpita črta, namesto tega pa bo ministrstvo, pristojno za finance, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za upravo, pogosteje izvajalo usposabljanja in izpopolnjevanja na področju javnega naročanja. Da bi odpravili oziroma omejili korupcijska tveganja pri javnem naročanju, se na predlog Komisije za preprečevanje korupcije določa, da mora 188 DZ/VI/3. seja uslužbenec ali druga oseba, ki vodi, sodeluje ali odloča o katerikoli fazi postopka javnega naročanja, svojega predstojnika oziroma naročnika nemudoma obvestiti o morebitnem nasprotju interesov. Šteje se, da obstaja neposredna ali posredna povezava s ponudnikom, če je oseba, ki vodi postopek javnega naročanja, ki sodeluje pri pripravi razpisne dokumentacije ali njenih delov ali v katerikoli fazi odloča o postopku javnega naročanja, neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom, v zakonski zvezi, zunajzakonski skupnosti, registrirani istospolni skupnosti, skupnem gospodinjstvu, krvnem sorodstvu v ravni vrsti, krvnem sorodstvu v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena, posvojitelj, posvojenec, rejnik, rejenec, v zasebnem poslovnem ali delovnopravnem razmerju s ponudnikom, njegovim družbenikom z več kot 25-procentnim lastniškim deležem, z zakonitim zastopnikom ali prokuristom. Naročniki bodo morali preveriti ponudbe, če bodo neobičajno nizke, če se bo v zvezi z njimi porajal dvom o možnosti izpolnitve naročila ali če bodo za več kot 50 % odstopale od povprečne vrednosti pravočasnih oziroma popolnih ponudb in za več kot 20 % nižje od naslednje najugodnejše pravočasne oziroma popolne ponudbe, vendar le, če je prejel naročnik vsaj štiri pravočasne ponudbe. Ministrstvo za finance bo moralo tudi voditi evidenco o ponudnikih z negativnimi referencami. Ministrstvo za finance in Ministrstvo za upravo bosta morala vzpostaviti tudi enoten informacijski sistem, v katerem bodo na enem mestu zbrane ključne informacije iz uradnih evidenc o gospodarskih subjektih, ki v postopkih javnega naročanja nastopajo kot ponudniki. Kadar Državna revizijska komisija v skladu s tem zakonom ugotavlja pogoje za začetek postopka o prekršku zoper naročnika, ponudnika, podizvajalca in njegove odgovorne osebe ali zbira dodatne dokumente in dokaze o morebitnem prekršku naročnika, ponudnika, podizvajalca in njegovih odgovornih oseb, morajo naročnik, ponudnik, podizvajalec in njihove odgovorne osebe Državni revizijski komisiji najpozneje v treh delovnih dneh po sprejetju njenega pisnega poziva odstopiti vse dokumente in dokaze, na odstop katerih jih je Državna revizijska komisija pozvala. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev podprla. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. S tem smo končali s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Proceduralno, izvolite gospod Meh. SREČKO MEH (PS SD): Umikam. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Umikate? Hvala lepa. Gospod Veber, vi želite proceduralno? JANKO VEBER (PS SD): Ja. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Izvolite. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Proceduralno želim v skladu z 22. členom Poslovnika Državnega zbora. Preden bomo nadaljevali sejo z glasovanjem, bi predlagal, da se sestane Kolegij predsednika Državnega zbora in se pogovorimo o pogojih za delo poslanskih skupin. To je tudi sestavni del 22. člena Poslovnika, kajti še vedno je po teh informacijah, ki smo jih dobili, vsaj ena od poslanskih skupin, torej Poslanska skupina Pozitivna Slovenija, v položaju, ko ne more sodelovati pri delu Državnega zbora. Tudi na zadnjem kolegiju, ki smo ga imeli pri predsedniku Državnega zbora, vezanega na policijske preiskave v Državnem zboru, je dogovor, da nas bo predsednik kot vodja poslanskih skupin redno obveščal o tem, kaj se dogaja. Proceduralno bi predlagal, da v tej pavzi, ki jo imamo tudi na razpolago pred glasovanjem, predsednik skliče kolegij in nas informira o tem, za kaj gre v Državnem zboru in da se dogovorimo, pod kakšnimi pogoji bodo poslanske skupine lahko delale v Državnem zboru. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Predsednik prihaja. Mislim, da bo on sam lahko, če bo želel, to obrazložil. Nimam nobenih posebnih informacij. Imamo pa, gospod Veber, na sporedu še eno kratko točko in potem prekinitev seje do glasovanja. Samo trenutek. Očitno se predsednik strinja z menoj. Tudi sam predlaga, da nadaljujemo še s to zadnjo točko. Imamo pravzaprav samo še predstavitev stališč poslanskih skupin, potem bo pa ravnal tako, kot misli, da je prav. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU NA PODROČJU OBRAMBE IN VARNOSTI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Vlada je svoje stališče že obrazložila. Kot ostala dva na tem področju je predlog zakona obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko. Za predstavitev poročila dajem besedo mag. Marku Pogačniku. Lahko se tudi odpoveste temu poročilu, če ni nič posebnega in nadaljujemo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. 189 DZ/VI/3. seja Prvi ima besedo gospod Janez Ribič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. JANEZ RIBIČ (PS SLS): Spoštovana podpredsednica Državnega zbora, predstavniki Vlade, poslanke in poslanci! Tudi ta novela sledi uskladitvi slovenskega pravnega reda z evropskim redom, zlasti novelo evropske ureditve javnega naročanja na področju obrambe in varnosti. Pri tem pa ostaja pravilo, da nobena država članica ni dolžna dajati informacij, za katere meni, da bi bilo njihovo razkritje v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti. Zakon o javnem naročanju je pomemben zakon, saj postavlja pravila, kako pravično izbrati ponudnika in s tem čim bolj racionalno in smotrno porabljati javna sredstva. Poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke upamo, da bodo novele pripomogle k izboljšanju postopkov. Vsaka sprememba pa zagotovo pomeni dodatne administrativne obremenitve vseh uporabnikov tega postopka, saj s številnimi spremembami zakon postaja nepregleden. Zato upamo, da bomo čim prej imeli možnost in sprejeli nov, bolj sodoben, predvsem pa pregleden in krajši zakon o javnem naročanju. V vsebinskem pogledu materija javnega naročanja ureja tako javna, kot zaupna naročila. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo podprli tudi to novelo zakona, ki se nanaša na javno naročanje na področju obrambe in varnosti, saj podpiramo transparentnost in nadzor izvajanja nabav iz javnih sredstev, še posebej pa menimo, da morajo ta načela veljati za naročila na obrambnem in varnostnem področju. Zato podpiramo določila, da bodo tudi takšna naročila objavljena na enak način, kot so javna naročila na tako imenovanem klasičnem področju, večja naročila od 5 milijonov tudi v Uradnem listu Evropske unije. Obenem pa je treba upoštevati, da določila vključujejo nekoliko strožja pravila za področje obrambe in varnosti, saj ureja zakon tudi del naročil zaupne narave, ki so bila doslej v domeni medresorske komisije. Kot rečeno, poslanka in poslanci Slovenske ljudske stranke bomo tudi to novelo zakona podprli. Hvala. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospa Marija Plevčak in Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. MARIJA PLEVČAK (PS DeSUS): Še enkrat hvala za besedo in lep pozdrav! Med ukrepi, ki jih je Evropska komisija sprejela v preteklih letih zaradi preglednejšega in bolj odprtega trga obrambnih naročil med državami članicami Evropske unije v okviru 346. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, je ustanovitev Evropske obrambne agencije, skrajšano EDA, ki podpira zavzemanje po vzpostavitvi takšnega trga. Republika Slovenija je postala sodelujoča država, članica EDA, leta 2004. Napori Evropske obrambne agencije po vzpostavitvi konkurenčnega trga v okviru izvajanja naročil po 346. členu Pogodbe o Evropski uniji kažejo zelo pozitivne rezultate. Režim zagotavlja predvsem transparentnost objav obrambnih naročil, katerih vrednost presega milijon evrov in izpolnjujejo pogoje, po katerih se naročilo sploh lahko obravnava kot obrambno naročilo. Ugotovljeno je bilo, da je za oblikovanje trga Evropske unije za opremo na področju obrambe in varnostni treba vzpostaviti prilagojen zakonodajni okvir predvsem v smislu izpolnjevanja zahtev na področju varovanja informacij, zanesljivostjo oskrbe, zagotavljanja izpolnjevanja načela konkurenčnosti in načela transparentnosti. Te ugotovitve so pripeljale do oblikovanja nove direktive Evropske unije, ki ureja naročanje na obrambnem in varnostnem področju. Z zakonom o naročanju na področju obrambe in varnosti se prenaša omenjena direktiva, ki je bila sprejeta z namenom poenotenja in uvedbe poštenih in preglednih pravil za naročila na področju obrambe in varnosti za vse države članice. Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev bo predlog zakona podprla. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Jožef Horvat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi, spoštovani gospod državni sekretar s sodelavci! Nabave blaga in storitev na področju obrambe in varnosti so do leta 2009 države članice Evropske zveze izvajale zgolj v skladu z normativnim okvirom posamične države članice, saj na ravni Evropske zveze na tem področju ni bilo ustreznih predpisov. 21. avgusta 2009 je začela veljati nova direktiva o javnih naročilih na področju obrambe in varnosti. Gre za pomemben premik, saj je bila do sedaj velika večina občutljivih javnih naročil na področju obrambe in varnosti izvzeta iz pravil notranjega trga in tako prepuščena raznoliki zakonodaji držav članic. Direktiva, ki bo predstavljala steber evropskega obrambnega trga, uvaja pregledna in konkurenčna pravila skupnosti za oddajo javnih naročil za nakup orožja, streliva in vojne opreme ter za nevojaška naročila na področju zaščite proti terorizmu. Države članice imajo na voljo dve leti za prenos direktive v nacionalne zakonodaje. Z povsem mnogim zakonom o javnem naročanju na področju obrambe in javnosti se prenaša navedena direktiva v našo zakonodajo. Vsebuje številne novosti, prilagojene posebnim potrebam naročil na obrambnem in varnostnem področju, katere predmet so dobava vojaške opreme pa tudi njenih delov, komponent oziroma sklopov, 190 DZ/VI/3. seja dobava občutljive opreme, gradnje, blago in storitve, neposredno povezane z vojaško in občutljivo opremo, ter gradnje in storitve za specifične vojaške namene ali občutljive gradnje in občutljive storitve. Tako direktiva kot tudi ta zakon, ki ga danes obravnavamo, še vedno izločata posamezna naročila. Države članice bodo še vedno lahko koristile 346. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, če bodo za to izpolnjeni pogoji, to je zaščita bistvenih varnostnih interesov države članice. Gre za primere, v katerih so potrebne tako zelo stroge zahteve glede zanesljivosti oskrbe ali ki so tako zaupna oziroma pomembna za nacionalno suverenost, da tudi posebne določbe direktive ne zadostujejo za varovanje bistvenih varnostnih interesov držav članic. Postopek s pogajanji po predhodni objavi je predviden kot standardni postopek, ki naročnikom daje fleksibilnost za prilagoditev vseh podrobnosti naročila. Bistvena razlika v primerjavi z Zakonom o javnem naročanju je v tem, da se bodo lahko naročniki na področju obrambe in varnosti pri izvedbi postopka s pogajanji po predhodni objavi v vsakem primeru pogajali s ponudniki, ki bodo izpolnjevali minimalne pogoje naročnika. Nova zakonodaja na področju obrambe in varnosti bo omogočila lažji dostop gospodarskim družbam, ki se ukvarjajo z dejavnostmi na obrambnem področju, do obrambnih trgov na območju držav članic. Lahko ga razumemo kot enega izmed pomembnih podlag za spodbujanje gospodarske aktivnosti, saj bodo naša podjetja z dejavnostjo izdelave vojaške opreme ali izvajanja storitev na tem področju pod enakimi pogoji lahko konkurirala na javnih razpisih v državah članicah Evropske unije. Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti prinaša potrebno zakonitost in transparentnost postopkov javnega naročanja pri nas na obrambnem in varnostnem področju in zato poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije ta zakon podpiramo. Hvala lepa. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Gospod Jerko Čehovin in Poslanska skupina Pozitivna Slovenija. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Hvala lepa, predsednica. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani državni sekretar! Bolj zaradi magnetograma sem prišel gor, kajti nisem prepričan, ali ta država sploh še potrebuje opozicijo ali nas čaka že kakšna deportacija naslednjič. Predlog zakona ki ga danes obravnavamo, v slovenski pravni red vnaša specifiko javnega naročanja na področju obrambe in varnosti, kar ureja na način, podoben običajnemu javnemu naročanju ZJN-2B. Gre za naročanje občutljive vojaške opreme ter izvajanje storitev in gradenj za vojaške namene kot za naročanje blaga, storitev ali gradenj, ki so neposredno povezane z vojaško ali občutljivo opremo. Pri tem bo lahko posamezen del razpisne dokumentacije označen s stopnjo tajnosti in bo posredovan porabnikom, ki izpolnjujejo varnostne zahteve po Zakonu o tajnih podatkih. Slovenija je iz Bruslja dobila drugi opomin za nespoštovanje evropskih pravil javnih naročil na področju obrambe. Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta je bila namreč sprejeta že 13. julija 2009. Rok za uvedbo zadevne direktive v slovenski pravni red je bil 20. avgust 2011. Zakaj Slovenija do julija letos ni sporočila Evropski komisiji nobenih ukrepov o izvajanju te direktive, ni znano. Pozitivna Slovenija podpira dopolnitve zakonodaje, ki bodo omogočile bolj pregledno javno naročanje. Poudarjamo, da morajo biti javna naročila enakovredno dostopna vsem ponudnikom, torej malim in srednje velikim podjetjem, pod enakimi pogoji, pri katerih so točno znana vse tehnična in druga izhodišča, ki ne puščajo dvomov o količini in kvaliteti razpisa. Najnižja cena ne pomeni nujno tudi zadostitev kvalitativnih zahtev razpisa. Tako ne bo mogoče sklepati aneksov k podpisanim pogodbam in naknadno zviševati ponujene cene. V Sloveniji imamo vzpostavljen sistem javnega naročanja, ki je skoraj da samemu sebi namen in tehnično ter finančno zahtevan za ponudnike in izvajalce. Garancija mora biti skoraj za celotno življenjsko obdobje projekta. Poudarek je tako na proceduri in formalizmih ter zaradi svoje prezapletenosti vsebuje tudi korupcijska tveganja. V poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo predlog zakona podprli, kar pa seveda še ne pomeni, da dajemo karto bianko za nakup novih patrij. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala lepa. Mag. Damjana Petavar v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. MAG. DAMJANA PETAVAR DOBOVŠEK (PS SDS): Še enkrat vsem prav lep pozdrav! V preteklosti je naročila na obrambnem in varnostnem področju izvajala vsaka država članica Evropske unije po svoji lastni normativni ureditvi, ki ni bila usklajena na ravni Evropske unije in na tem področju je vsaka zase iskala nek zasilen izhod v uporabi direktive, ki ureja področje oddaje naročil gradenj, blaga in storitev na tem področju. Ta direktiva je bila v Sloveniji implementirana v določbe Zakona o javnem naročanju leta 2006. Izkazalo se je, da to ni dobro predvsem na področju obrambe in varnosti v smislu izpolnjevanja zahtev na področju varovanja informacij, zanesljivosti oskrbe, zagotavljanja transparentnosti in zagotavljanja načela konkurenčnosti. Ta spoznanja so pripeljala do oblikovanja nove direktive, ki ureja naročanja na obrambnem in 191 DZ/VI/3. seja varnostnem področju. In to direktivo sedaj prenašamo v povsem nov zakon o naročanju na področju obrambe in varnosti. V novem zakonu gre predvsem za naročila, ki so se do sedaj izvajala na podlagi uredbe o obrambnih in zaupnih naročilih. Novi zakon zagotavlja večjo pravno varnost ponudnikov v postopku oddaje naročil na področju obrambe in varnosti, kar je vezano na uvedbo revizijskega postopka, da bi se izognili marsikateri polemiki v javnosti v zvezi z nakupom vojaške opreme, ker bodo presojo o zakonitem in gospodarnem nakupu izrekle za to pooblaščene institucije, in sicer v enotnem zakonu o pravnem varstvu v postopku javnega naročanja. Novi zakon vključuje naročila, ki jih oddajajo naročniki na obrambnem in varnostnem področju, katere predmet naročanja so dobava vojaške opreme in njenih delov ter gradnje, blago in storitve, ki so neposredno povezane s tem področjem, in pa dobava občutljive opreme. Vrednostni limit, nad katerim je obvezna uporaba določb direktive, je 400 tisoč evrov brez DDV za naročilo blaga in storitev oziroma 5 milijonov evrov za naročila gradenj. Ključno v tem zakonu je, da protidobave po zakonu o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti niso dopustne. In ker niso dopustne, imajo naročniki možnost, da zavežejo izvajalce, da oddajo del naročila podizvajalcem na konkurenčen način. Naročnik ima možnost, da od ponudnika celo zahteva, da se del naročila odda podizvajalcu kot tretji osebi in lahko izrazi minimalni delež, ki pa ne sme presegati 30 % vrednosti naročila in s tem se odprejo nove dobavne verige. S tem se ustvarjajo nove poslovne priložnosti za mala in srednja podjetja v sektorju obrambe in varnosti, kar je skladno s prioritetami te vlade in s koalicijsko pogodbo, zato v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagani nov zakon podpiramo. Hvala za besedo. PODPREDSEDNICA ROMANA TOMC: Hvala. S tem smo končali s predstavitvijo poslanskih skupin. Amandmaji niso bili vloženi, zato zaključujemo tudi drugo obravnavo predloga zakona. V skladu s časovnim potekom bomo glasovanje o tem predlogu opravili čez pol ure v okviru glasovanj, to se pravi ob 16. uri. S tem prekinjamo to točko dnevnega reda. Kot rečeno, nadaljujemo čez pol ure, ob 16.uri. Posvet vodij poslanskih skupin pa bo čez 10 minut v sobi 217. Se pravi, posvet vodij poslanskih skupin ob 15.40. Nadaljujemo z glasovanjem ob 16.uri. Če bo prišlo do kakšnih sprememb pa boste obveščeni. (Seja je bila prekinjena ob 15.30 in se je nadaljevala ob 16. uri.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovani kolegice in kolegi, sejo prekinjam do 17. ure. Vam bom razložil, zakaj. Prvič, izražena je bila želja, da se na neformalnem posvetu sestanemo z vodji poslanskih skupin. Termin, ki smo ga uskladili, je ob 16.30. Drugič, obveščen sem bil, da bi v vsakem primeru Poslanska skupina Pozitivna Slovenija zahtevala 45 minut odmora pred glasovanjem, zato se mi je zdelo najboljše, da kar sam prekinem sejo do 17. ure. Ob 16.30 neformalni posvet vodij poslanskih skupin, ob 17.uri se dobimo na glasovanju. (Seja je bila prekinjena ob 16.01 in se je nadaljevala ob 17.04.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Prehajamo na glasovanja o predlogih odločitev, zato vas prosim, če preverite delovanje glasovalnih naprav. Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o elektronskih komunikacijah. Odločali bomo o naslednjem predlogu sklepa: Predlog zakona o elektronskih komunikacijah je primeren za nadaljnjo obravnavo. Proceduralno, gospa Romana Tomc. ROMANA TOMC (PS PS): Predlagam, spoštovani predsednik, da prekinete sejo za posvetovanje pred glasovanjem za 5 minut. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Prekinjam sejo za 5 minut. Nadaljevali jo bomo ob 17.10. (Seja je bila prekinjena ob 17.05 in se je nadaljevala ob 17.10.) PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora. Nadaljujemo s prekinjeno 11. točko dnevnega reda. Glasujemo o predlogu sklepa, da je predlog o elektronskih komunikacijah primeren za nadaljnjo obravnavo. Najprej obrazložitev glasu. V imenu poslanske skupine Pozitivna Slovenija bo glas obrazložila kolegica Maja Dimitrovski. MAJA DIMITROVSKI (PS PS): Hvala za besedo. V Poslanski skupini Pozitivna Slovenija bomo zakon v tej fazi podprli, pričakujemo pa, da bo Vlada sporno določilo umaknila. Če bo pri njem vztrajala, bomo v nadaljevanju postopka v Poslanski skupini Pozitivna Slovenija sprejetju zakona ostro nasprotovali. Po našem mnenju 192 DZ/VI/3. seja človekove pravice nimajo in ne smejo imeti cene. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Glasovali bomo torej o predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti 6. (Za je glasovalo 66.) (Proti 6.) Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo predlog zakona dodeljen v obravnavo matičnemu delovnemu telesu, to je Odboru za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 3. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Samo to bi rad povedal, da v drugi obravnavi niso bili vloženi amandmaji, tako da bomo dejansko odločali o predlogu zakona. Tudi Zakonodajno-pravna službe in Vlada me nista obvestili o kakršnikoli neusklajenosti, zato bomo lahko glasovali o predlogu zakona v celoti. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov bo glas obrazložila mag. Majda Potrata. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Poslanska skupina Socialnih demokratov bo glasovala proti predlaganemu zakonu. Razlogi pa so naslednji. Že ko smo obravnavali zakon za uravnoteženje javnih financ, je poslanska skupina Socialnih demokratov predlagala črtanje 91. člena predlaganega zakona, s katerim bi se zamaknilo uveljavljanje zakona za tri mesece. Torej je predlagatelj, vlada in celotna koalicija vedela, da je vsebina zakona taka, da se lahko začne uveljavljati z začetkom šolskega leta. Gre potemtakem samo za spreten manever, po katerem je koalicija pridobila čas, v katerem pa ne namerava samo zamakniti začetek uveljavljenega zakona, ki, mimogrede, zmanjšuje stroške, toliko, da bi utemeljili, če smo že ravno pri varčevalnih ukrepih, ampak se bo v tem času lotila tudi celovitejše spremembe zakona, ki je bil sprejet v lanskem letu. Ta sprememba zakona iz lanskega leta v številnih pogledih izboljšuje zakon, ki ga je prva vlada Ivana Janše sprejela v letu 2006 in pomeni za otroke s posebnimi potrebami korak nazaj v primerjavi s poprej sprejetim zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Podpore ne moremo dati zaradi tega, ker menimo, da so družine tistih, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, zlasti pa otroci s posebnimi potrebami po nepotrebnem še eno leto prisiljeni uveljavljati svoje pravice in razumevanje družbe eno leto kasneje. Menimo, da bi se empatija do otrok in do družin, če ta v resnici obstaja, morala kazati tako, da ne bi minister za delo samo pisal posebnih izjav ob dnevu sprejetja deklaracije o otrokovih pravicah v Organizaciji združenih narodov, ampak da bi morali poskrbeti, da se tem otrokom v resnici izboljšajo življenjske možnosti. Gre tako za pravico do spremstva, ki je zdaj zagotovljena samo gibalno oviranim otrokom, gre za drugačno obravnavo avtistov in še bi lahko naštevala, kateri elementi vse so v zakonu, ki ga bomo zdaj za eno leto spet odmikali, boljše rešeni, kot so v zdaj veljavnem, po katerem usmerjanje poteka. Ne nazadnje v zvezi z njim obstaja tudi odločba Ustavnega sodišča. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Obrazložitev v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija ima gospod Roman Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsednik. Pozitivna Slovenija je danes v predstavitvi svojih stališč že povedala, da jo zelo skrbi. Ta zakon ni ne politični zakon in ne ne vem kakšen, ampak je zakon, ki zadeva otroke, otroke s posebnimi potrebami. In otroci ne morejo kar naprej čakati, da se bo zakonodaja enkrat začela uresničevati. Jaz sem danes dopoldne že povedal, da v resnici zamuja že druga generacij avtističnih otrok neko skrb, ki bi jo ta država morala dati tem otrokom. Mi smo tudi v sami obrazložitvi svojih stališč povedali, da z nasprotovanjem temu podaljšanju ali pa prestavitvi tega ne bomo pomagali otrokom. Pozitivna Slovenija se bo vzdržala glasovanja, vsekakor bomo pa zelo budno spremljali, kaj se na tem področju dogaja. Že drugo generacijo otrok s posebnimi potrebami prikrajšujemo za nekaj, kar jim bi moralo pripadati in za kar ta država mora vedno skrbeti, se pravi za izobraževanje, za spremstvo, za skrb do teh otrok s posebnimi potrebami. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še obrazložitev glasu v svojem imenu ima gospod Matevž Frangež. MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Včeraj smo praznovali 53. obletnico sprejetja deklaracije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Konvencija o otrokovih pravicah pa je bila sprejeta na isti dan trideset let kasneje. Včeraj je mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve, ob tej priložnosti slovensko javnost nagovoril s posebno poslanico. Tako v njej pravi: "Obdobje negotovosti, v katerem se je znašel celotni svet, pri čemer Slovenija ni izjema, moramo še posebej skrbno obravnavati v luči najboljše koristi otroka in izvajate tiste ukrepe na ravni države, ki vsaj ohranjajo raven kakovosti življenja otrok in pomagamo tistim, ki so se zaradi posebnih življenjskih okoliščin 193 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/8. seja znašli v položaju, ko potrebujejo pomoč države." To še posebej velja, ko minister pravi tako: "Nedvomno nas bodo vodila naslednja izhodišča in med temi izhodišči finančno in organizacijsko olajšati družinam, posebej z otroki s posebnimi potrebami ali z večjim številom otrok usklajevanje poklicnega in družinskega življenja." Mi smo bili opozorjeni na nekaj mnenj staršev otrok avtistov, ki jim je ta poslanica pravzaprav v posmeh. Koliko truda, koliko človeške skrbi je potrebno, država pa, ko sprejme izjemno dober, sodoben zakon, usklajen z vso strokovno javnostjo, ga kar naprej zamika. In točno to je res, kar je rekel kolega Jakič, namreč to, da mora biti ta pomoč pravočasna. Mi tem otrokom z vsakim trenutkom, z vsakim podaljševanjem uveljavitve tega zakona to učinkovito in pravočasno pomoč odrekamo. Jaz bom zato glasoval proti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Srečko Meh. SREČKO MEH (PS SD): Gospe in gospodje, se spomnite zakona o osebni asistenci? Se spomnite? Glasovali ste gladko proti. In danes smo v situaciji, ko pomagamo podobni skupini. Takrat smo rekli, da bomo celovito obravnavali, celovito rešili v letošnjem letu. Nič od tega se ni zgodilo. Danes govorimo še o posebni skupini otrok in njihovih staršev in skrbi za te otroke, kaj bo z njimi, kaj se bo zgodilo. Ni prav, ni lepo in ni dobro in ne verjamem, da lahko pogledate takšnim ljudem v oči, ker glasujemo o nečem, kar dela škodo nekomu, ki si sam ne more pomagati. Glasoval bom proti. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo o predlogu zakona. Glasovanje teče. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 8. (Za je glasovalo 47.) (Proti 8.) Zakon je sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Amandmajev v drugi obravnavi ni bilo. Besedilo zakona je usklajeno, zato lahko odločamo o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče. (Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 4. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Amandmajev v drugi obravnavi ni bilo. Besedilo zakona je usklajeno, zato lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče. (Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 5. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Tudi tukaj nismo imeli amandmajev v drugi obravnavi in besedilo predloga zakona je usklajeno, zato lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona o celoti. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče. (Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. V zvezi s to točko dnevnega reda Vlada predlaga Državnemu zboru, da na podlagi drugega odstavka 153. člena Poslovnika sprejme naslednji sklep: Zakonodajno-pravna služba pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o javnem naročanju. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče. (Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 6. točko dnevnega reda, to je z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zato lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona. Zaradi amandmajev, sprejetih na matičnem delovnem telesu, predlog zakona ni neusklajen, tako da lahko odločamo o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče. (Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo prekinjeno 7. točko dnevnega reda, to je obravnava Predloga zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. 194 DZ/VI/3. seja To je tretja obravnava predloga zakona. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče. (Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to so Vprašanja poslank in poslancev. Glasovali bomo o predlogih sklepov, da se opravi razprava o odgovorih predsednika Vlade oziroma ministrov. Najprej predlog sklepa, da bo Državni zbor na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade na poslansko vprašanje gospe Alenke Pavlič v zvezi z varčevalnimi ukrepi. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 46. (Za je glasovalo 28.) (Proti 46.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade na poslansko vprašanje gospoda Janka Vebra v zvezi z načrti upravljanja državnega premoženja. Obrazložitev glasu, gospod Janko Veber. JANKO VEBER (PS SD): Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Vprašanje, ki sem ga postavil predsedniku Vlade, se je glasilo, kakšni so načrti Vlade Republike Slovenije glede upravljanja z državnim premoženjem. Poskušal sem opozoriti predvsem na zelo konkretne primere, ki se dogajajo v zadnjem obdobju v Sloveniji in so tudi usodni predvsem za naše gospodarske družbe in za delovna mesta, ki jih zagotavljajo ta podjetja. Zadovoljen sem, da je mogoče tudi na podlagi zastavljenega vprašanja Vlada sprejela odločitev, da bo v Bruselj poslala pritožbo glede, po njihovem mnenju, nedovoljene pomoči države podjetju Elan v letih 2007-2008, kajti s tem je tudi dala podporo Elanu, ki se bo tudi pritožil na to ugotovitev, češ, da naj bi šlo za nedovoljeno pomoč države. Glede Cimosa, kjer je odprto vprašanje dokapitalizacije tega podjetja s strani države v višini 8 milijonov evrov, pa tudi glede na dejstvo, da je v tem podjetju neposredno in posredno zaposlenih blizu 3 tisoč ljudi, pa je vprašanje, na katerega predsednik ni jasno odgovoril. Mislim, da bi bilo prav, da o tem opravimo razpravo. Ravno tako predsednik ni jasno odgovoril, zakaj je dobro, da imamo od 6 članov nadzornega sveta v Novi Ljubljanski banki predvidenih 5 tujcev, ko pa vemo, da so tujci ravno v organih te banke bili tisti, ki so odobravali kredite, ki so danes opredeljeni kot slabe naložbe. Gre za veliko nezaupanje z naše strani do tega, da bodo banko vodili tujci. O tem se v Državnem zboru nismo dogovorili, zato menim, da je prav, da se o tem opravi razprava, da ugotovimo, za kaj gre pri upravljanju z našim premoženjem. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 47. (Za je glasovalo 27.) (Proti 47.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru predsednika Vlade na poslansko vprašanje gospoda Romana Jakiča v zvezi z izvrševanjem pravice do referenduma. Obrazložitev glasu, gospod Roman Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Hvala za besedo, predsednik. V resnici bi želel to razpravo imeti ne toliko glede kraje ob referendumu, o tem bomo govorili ob interpelaciji, predvsem bi želel, da bi imeli razpravo tudi zavoljo miru ali nemiru v tej dvorani na tisti del zgodbe, o kateri je predsednik Vlade pred nami tukaj nastopal. On se je v bistvu na isto stran ali pa enako težko stvar je postavil, ko je rekel, da je škandal, da je škandalozno, da so se izgubili podpisi, obenem pa je tudi dodal, da je škandal s fotokopiranimi podpisi, pa nihče od njih ne odgovarja. Glede na to, kaj se je tudi danes dogajalo, ko ponovno kriminalisti hodijo po hiši in preiskujejo nas, vsaj danes pet ali šest poslancev Pozitivne Slovenije, se mi zdi prav, da bi bilo treba imeti eno tako diskusijo. Povod za to je odgovor predsednika Vlade, ko hoče pokazati oziroma na nek način kriminalizirati tudi poslanke in poslance Državnega zbora v duhu tega,v resnici škandala. Škandal pa je, da so referendumski podpisi izginili in jaz upam, da bo dr. Gorenak do same interpelacije tudi odstopil, razen če nam ni danes poslal zelo jasnega odgovora na svojo interpelacijo s tem, da je nad nas poslal kriminaliste. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za 28, proti 45. (Za je glasovali 28.) (Proti 45.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, dr. Žiga Turka na poslansko vprašanje mag. Majdi Potrata v zvezi z določitvijo RTV-prispevka. Obrazložitev, mag. Majda Potrata. 195 DZ/VI/3. seja MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik. Nihče ni mogel prezreti ali vsaj nihče ne bi smel prezreti, kolikokrat in kdo vse se je že obračal na poslanke in poslance v zvezi z namero Vlade, da zniža RTV prispevek za leti 2013 in 2014. Ne, da bi bil prispevek v enaki višini, kot je zdaj, nihče ni zahteval dviga prispevka. Ampak v času, ko Vlada draži številne kulturne dobrine, ko se ne ozira na standard ljudi, hoče privarčevati pri RTV-prispevku. In to bo nedvomno vplivalo na kakovost in obseg javne službe RTV, bo imelo za posledice tudi možnost ali nemožnost sklepanja pogodb za številne sodelavce. Ampak pri tem je treba povedati, da smo tudi poslanke in poslanci Državnega zbora z omejitvijo komercialne dejavnosti za nacionalko, ko smo jim dovolil samo 7 minut oglaševanja, medtem ko ima komercialna televizija 12 minut oglaševanja, s tem ko se jim torej krčijo tudi sredstva, namenjena iz proračuna, je to dodatna šibitev možnosti za finančno samostojnost, avtonomnost in neodvisnost največjega javnega, nacionalnega in kulturnega zavoda. Naj spomnim samo na to, da nas k razmisleku o tem, kaj počnemo, poziva tudi Nacionalni svet za kulturo. Zato pričakujem, da bomo o tem vprašanju razpravljali. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še mag. Dejan Židan ima obrazložitev glasu. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Spoštovani! Rad bi povedal, zakaj bom ta sklep podprl in istočasno tudi, zakaj sem si danes kupil knjigo Vzpon fašizma v Italiji. Če uničujemo slovenske medije, če poslancem kot odgovor na interpelacijo pošiljamo kriminaliste, je potem čas, da o tem opravimo razpravo in je čas, spoštovane poslanke in poslanci, da vsi preberemo tovrstne knjige. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za 30, proti 45. (Za je glasovalo 30.) (Proti 45.) Sklep ni sprejet. Naslednji sklep: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance dr. Janeza Šušteršiča na poslansko vprašanje gospoda Jožefa Kavtičnika v zvezi z gradnjo Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za 26, proti 44. (Za je glasovalo 26.) (Proti 44.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Naslednji sklep: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka ter ministra za zdravje gospoda Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje mag. Barbare Žgajner Tavš v zvezi z nadaljnjim delovanjem hiše Hospic. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za 26, proti 44. (Za je glasovalo 26.) (Proti 44.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Naslednji sklep:Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava na poslansko vprašanje mag. Alenke Bratušek v zvezi z zagotavljanjem novih delovnih mest. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za 27, proti 46. (Za je glasovalo 27.) (Proti 46.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje gospoda Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje gospoda Darka Jazbeca v zvezi s finančnimi izgubami slovenskih bolnišnic. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za 26, proti 45. (Za je glasovalo 26.) (Proti 45.) Sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje gospoda Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje dr. Andreje Črnak Meglič v zvezi z reševanjem finančnih težav zdravstva. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za 26, proti 46. (Za je glasovalo 26.) (Proti 46.) Sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje gospoda Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje gospe Renate Brunskole v zvezi z izvajanjem vseh zdravstveno-sanitarnih storitev in preventivnih ukrepov na vseh območjih Republike Slovenije. Obrazložitev glasu. Gospa Renata Brunskole, prosim. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Predlagam razpravo o odgovoru gospoda ministra v zvezi z izvajanjem vseh zdravstveno-sanitarnih storitev in preventivnih ukrepov na območjih Republike Slovenije. Šlo je za vprašanje, na kakšen način bodo tudi demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji imela kakovosten nadzor in sprejetje ukrepov v smeri varovanja zdravja, še posebej na tistih območjih, kjer so prebivalci že doživeli ekološke katastrofe. Združevanje zavodov za zdravstveno varstvo v Sloveniji skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja bo pomenilo, da bodo zaposleni ljudje v dislociranih enotah zavodov izgubili delo, nekateri se bodo vozili v 196 DZ/VI/3. seja Ljubljano, en del pa bo še vedno ostal v teh enotah. Za Ministrstvo za zdravje to lahko pomeni varčevanje in da bodo ti zavodi zagotavljali prihodke Inštitutu za varovanja zdravja, za ostala dislocirana in tudi demografsko ogrožena območja v Sloveniji pa to pomeni velik korak nazaj, saj se bo stroka oddaljila v Ljubljano in korak v centralizacijo pomeni to dejanje. Gospod minister je poudaril, da bodo strokovnjaki združeni v enem zavodu, kar pa pomeni vprašanje časovne učinkovitosti, ko bo nekdo iz Ljubljane spremljal reko Kolpo, reko Sočo, reko Muro in tako dalje, razne epidemije, virusna obolenja pa tudi ekološke katastrofe. Takšen predlog bi bil umesten zato, da bi se prisluhnilo stroki, zatorej predlagam, da se opravi razprava. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še gospod Darko Jazbec, obrazložitev glasu. DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala lepa za besedo. Jaz mislim, da se resnično ne zavedamo, kako velik problem in kakšne katastrofalne posledice so lahko zaradi tega zakona. Če vam razložim, da bi v nekem stanovanju preurejali stene, pa bi potoma zrušili eno steno, ki je statično pomembna, potem so lahko zelo velike posledice. Če mogoče nam najbolj ne verjamete, pa bom prebral, kaj je bilo na Odboru za zdravstvo. Neodvisni strokovni komentarji, recimo, Združenje zdravstvenih zavodov: "Mi ne sprejemamo predlagane rešitve, ker je predvsem pravno organizacijsko usmerjena, ne deluje po nekih strokovno vsebinskih rešitvah in predvsem zato, ker zanemarja regionalni pristop. Drugo mnenje, gospod Pretnar: "Izredno me moti, da nimamo načrta ne za tisto, kar bi nastalo iz javnega zdravja, nimamo ne načrta združevanja, ne jasnega združevanja laboratorijev, in mislim, da drvimo v katastrofo." Tretje mnenje: "Rigidna birokratska ustanova se ne bo mogla odzvati na potrebe naročnikov, preiskave bodo začele izvajati bolj odzivni, čeprav nepooblaščeni in neusposobljeni izvajalci, kar pa vodi v propad stroke v državi." Četrto mnenje: "Žal smo prepričani, da to ne bo rešitev, dolgoročno bo to še en problem več v slovenskem zdravstvu." To sem vam prebral, ker so to neodvisna strokovna mnenja. Niso vsi direktorji teh zavodov in danes je gospod Grims že dejal, da se dajmo poslušati, tako da upam, da ste to slišali. Predvsem pa upam, da ste razumeli, kar lahko potrdite ob glasovanju. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še gospod Matjaž Zanoškar in gospod Franc Jurša. Najprej gospod Matjaž Zanoškar. MATJAŽ ZANOŠKAR (PS PS): Hvala. Seveda bom glasoval za razširjeno razpravo v zvezi z odgovorom gospoda ministra Tomaža Gantarja. Zdravje je ena naših največjih vrednot. In ko gre za zdravje, takrat smo še veliko bolj občutljivi. Ko gre za reorganizacijo zdravstvenih zavodov v naši državi, potem imamo v mislih in očeh tiste periferne regije, pokrajine, ki so odmaknjene od centrov, s to reorganizacijo bodo te pokrajine v veliko slabšem položaju. Govorim o tem, da je zavod za zdravstveno varstvo lociran na Koroškem in vemo, da je na Koroškem degradirano območje Mežiške doline, za katero je sprejet sanacijski načrt, Mežiške doline, ki je nekako onesnažena s svincem, kjer je treba dnevno analizirati vode, zrak in tla. Kako si zamišlja potem gospod minister z reorganizacijo zdravstvenega zavoda, torej s prenosom v Ljubljano, v Maribor, od koder naj bi kontrolirali vse te parametre, ki tako škodujejo zdravju. Jaz sem za razširjeno in pa temeljito razpravo o tem, kako naj bi se organizirale te službe. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Franc Jurša, izvolite. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Rad bi samo povedal, da bomo danes razpravljali, odločali o 8. točki dnevnega reda te redne seje, kjer bomo obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zaradi tega ne čutim potrebe, da bi morali to zadevo obravnavati kot posebno točko na dnevnem redu Državnega zbora. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 46. (Za je glasovalo 27.) (Proti 46.) Sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava, na poslansko vprašanje mag. Stanka Stepišnika v zvezi z učinki zakonov in drugih ukrepov za odpiranje novih delovnih mest. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 45. (Za je glasovalo 28.) (Proti 45.) Sklep ni bil sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za finance dr. Janeza Šušteršiča na poslansko vprašanje gospoda Gašparja Gašparja Mišiča v zvezi z obdavčitvijo čezmejnih delovnih migrantov. Obrazložitev glasu gospod Gašpar Gašpar Mišič. 197 DZ/VI/3. seja GAŠPAR GAŠPAR MIŠIČ (PS PS): Spoštovani! Zakaj sem se odločil predlagati, da v Državnem zboru opravimo javno razpravo na odgovor ministra? Zato, ker nisem bil zadovoljen in ker ne morem razumeti, da tiste ljudi, ki so šli s trebuhom za kruhom, ki so svoj socialni položaj rešili sami s tem, da dnevno migrirajo v tujino na delo v Avstrijo ali v Italijo, predvsem pa v Avstrijo, da tiste, ki denar prinesejo v Slovenijo in ga porabijo tukaj, da tiste, ki to državo najmanj bremenijo, ker so pridni, jih ta država želi z ukinitvijo te posebne olajšave še dodatno kaznovati sedaj v času krize. Zato smatram, da takšen ukrep ni koristen tej družbi, takšen ukrep ni dober in ni spodbuden in resnično bi morali opraviti eno temeljito razpravo, da ta vlada enkrat za vselej neha kratiti socialne pravice, ne glede na to, da smo v času krize, kajti ta ukrep in podobni ukrepi le še bolj poglabljajo krizo, zato se bojim, da če boste tako nadaljevali, da bomo to družbo dobesedno spravili na še slabšo raven, kot je. . Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 26, proti 45. (Za je glasovalo 26.) (Proti 45.) Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za zdravje gospoda Tomaža Gantarja na poslansko vprašanje mag. Lejle Hercegovac v zvezi z nepravilnostmi na zavodu za transfuzijo. Obrazložitev ima mag. Lejla Hercegovac. MAG. LEJLA HERCEGOVAC (PS PS): Lepo pozdravljeni! Spoštovani! Zamenjali smo direktorja na Zavodu za transfuzijsko medicino. 6 mesecev pred tem je vlada oziroma Ministrstvo za zdravje zamenjalo svet zavoda v bolnišnici Izola in v zavodu za transfuzijo. Ne gre za zamenjavo, ampak gre za kršenje 39. člena, pravijo pravniki, Zakona o zavodih. Zdravstveni delavci ne razumejo, ker so vpleteni tudi osebni razlogi. Zakaj? Zato, ker je v obdobju 2003-2004 isti direktor sedel v svetu zavoda bolnišnice Izola in opozarjal na slabo poslovanje. Takrat je bil gospod Gantar direktor bolnišnice Izola. Potem pa so še tri druge stvari, tako da ne gre samo za zavod za transfuzijo, ampak gre za bolnišnico Izola, klinični center, pediatrijo in še druge zadeve. Res delamo stvari v zdravstvu, ki so pozitivne, ne ukvarjamo pa se s sistemskimi spremembami. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 42. (Za je glasovalo 27.) (Proti 42.) Sklep ni bil sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za izobraževanje, kulturo, znanost in šport dr. Žige Turka na poslansko vprašanje gospoda Petra Vilfana v zvezi s Predlogom zakona o spremembi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 45. (Za je glasovalo 25.) (Proti 45.) Sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka na poslansko vprašanje gospoda Jerka Čehovina v zvezi s problematiko izplačevanja pokojnin vojaškim osebam. Obrazložitev glasu ima gospod Jerko Čehovin. JERKO ČEHOVIN (PS PS): Spoštovani predsednik, hvala lepa! Sam bom ta predlog, ki sem ga podal, podprl, da se opravi razprava, in sicer z obrazložitvijo, da smo tako pri sprejemanju Zujfa na vseh odborih in potem tudi tukaj na plenarni seji dobili informacijo, da se pri tem členu izvzemajo vsi tisti, za katere niso bili plačani prispevki. Do sedaj je že znano in tudi vlada je sama spoznala, da je 8 tisoč ljudi, ki so delali v drugih republikah ali pa delali v Sloveniji in imeli sedež v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, že plačalo prispevke. Enako velja tudi za to kategorijo, za katero sem se zavzel. Nekateri so bili upokojeni tudi že zdavnaj, še pred začetkom nastanka te naše nove države, in do leta 1973 so plačevali prispevke v slovensko blagajno. Mislim, da je lepa prilika, da se popravi tudi tem ljudem to, o čemer je bilo govora, da se ta agenda, da so plačani prispevki osnova za nediskriminacijo, upošteva. Pri tem pričakujem poleg opozicije, da me podprla tudi, po njihovih besedah, edina socialna stranka v tem parlamentu. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 74 poslank in poslancev. Za je glasovalo 27, proti 46. (Za je glasovalo 27.) (Proti 46.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Andreja Vizjaka na poslansko vprašanje mag. Stanka Stepišnika v zvezi s pridobivanjem in koriščanje evropskih sredstev. Obrazložitev ima mag. Stanko Stepišnik. MAG. STANKO STEPIŠNIK (PS PS): Gospodu Žerjavi sem postavil vprašanje, kako je s črpanjem evropskih sredstev. Stanje je takšno, 198 DZ/VI/3. seja da smo počrpali 66,7 % evropskih sredstev, plačali smo pa v evropski proračun 88,3 %. Tako imamo do konca leta, še november, december, v dveh mesecih počrpati 300 milijonov. To je izredno veliko in me skrbi, da tega ne bomo počrpali, zato mislim, da bi bilo dobro, da opravimo to splošno razpravo in se pripravimo z eno pravo strategijo za drugo leto, ko bo treba počrpati milijardo 400 milijonov. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev. Za je glasovalo 28, proti 46. (Za je glasovalo 28.) (Proti 46.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. Naslednji predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana Žerjava in ministra za infrastrukturo in prostor gospoda Zvoneta Černača na poslansko vprašanje gospoda Gašparja Gašparja Mišiča v zvezi z izvrševanjem državnega prostorskega načrta za Luko Koper. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 28, proti 46. (Za je glasovalo 28.) (Proti 46.) Ugotavljam, da sklep ni sprejet. In še zadnji tovrsten predlog sklepa: Državni zbor bo na naslednji seji opravil razpravo o odgovoru ministra za pravosodje in javno upravo dr. Senka Pličeniča na poslansko vprašanje gospe Saše Kos v zvezi s strategijo razvoja sistema občin v Sloveniji. Gospa Saša Kos, prosim, obrazložitev glasu. SAŠA KOS (PS PS): Hvala za besedo, predsedujoči. Glede na to, da smo pri varčevalnih ukrepih, menim, da je izredno pomembno, da tudi razmislimo, koliko občin imamo v Sloveniji. Kot je meni znano, jih imamo 211, kar odločno presega vse meje normale, ker namreč limit za nastajanje občin je bil 5 tisoč prebivalcev, vendar pa, kot je javno znano, nekatere imajo 60 prebivalcev ali še celo manj. V preteklosti je bil tukaj v parlamentu zelo močan županski lobi, ki je preprečeval, da bi ta limit zdržal oziroma da bi bila omejitev 5 tisoč prebivalcev. Menim, da bi bilo modro, da bi privarčevali ogromno sredstev, ker kot vemo, se te občine ne morejo vzdrževati same, ampak črpajo sredstva iz proračuna, torej slabijo tudi ta denar, ki bi ga lahko plasirali v kaj bolj koristnega kot pa v te majhne občine, ki so v bistvu same sebi namen in se potem tudi razvoj oddaljuje od tistega, za kar naj bi občina bila oziroma naj bi nekje s svojimi lastnimi sredstvi tudi lahko vzdrževala določene segmente, ki so potrebni oziroma posegi. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo o predlogu sklepa. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 45. (Za je glasovalo 27.) (Proti 45.) Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 12. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona. Odločali bomo o predlogu sklepa, da je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Obrazložitev glasu. Najprej sprašujem, kdo želi obrazložiti glas v imenu poslanske skupine. Bom odprl prijavo za poslanske skupine. V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Dejan Židan, izvolite. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsednik. Glasoval bom proti. Razlog je preprost, ker je bila možnost, da damo dodaten čas na razpolago, da novo vodstvo Obrtne zbornice vpliva na zakon na način, da bo prijazen tudi obrtnikom, pa tega vladajoča koalicija ni dala, je glas proti tudi glas protesta. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospod Branko Ficko. BRANKO FICKO (PS PS): Hvala. V Pozitivni Sloveniji spoštujemo sprejeto odločitev na referendumu glede prehoda na prostovoljno članstvo obrtnikov. Prostovoljno se je organizacija slovenske obrti leta 1969 tudi začela in prostovoljno je konec 70. let že imela današnjih 62 občinskih združenj. Smo pa proti političnemu vmešavanju ter borbi za zapuščino med interesnimi sferami. In ker ta zakon ni usklajen z obrtniki, smo predlagali usklajevanje. Pričakujemo, da bo nadaljnja obravnava upoštevala pripombe tistih, na katere se zakon nanaša. V primeru upoštevanja bomo tudi zakon podprli. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala. Spoštovani! V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da je z ukinitvijo obveznega članstva v Obrtni zbornici storjen pomemben korak med težko pričakovanimi spremembami. Preprosto povedano, tisti obrtniki, ki smatrajo, da uslug zbornice ne podpirajo, pač ne bodo njihovi člani in ne bodo plačevali članarine. Je pa treba 199 DZ/VI/3. seja povedati, da poleg tega prinaša novela obrtnega zakona tudi deregulacijo obrtniških poklicev, kar je prav tako pomembna administrativna in vsebinska razbremenitev, ki bo izboljšala možnost zaposlovanja. Uporabnikom nam je namreč povsem vseeno, kakšno izobrazbo imajo tisti, ki v domači gostilni lupijo krompir, ali kaj so po poklicu tisti, ki v vrtnariji sadijo rožice. Itak jim bo trg povedal, da delajo prave stvari, seveda po pravi ceni. In še posebej je to nepotrebno, če upoštevamo, da za direktorja podjetja, ki je ravno tako v zasebni lasti in ki je odgovoren za zaposlene, za delovna mesta, za vračilo bančnih kreditov, za davčne dolgove in dolgove podizvajalcem, ni treba izpolnjevati nobenih pogojev glede izobrazbe. In še na koncu to, da zakona ne pišemo za potrebe vodstva Obrtne zbornice, ampak za urejanje pogojev za delo obrtnikov. V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke smo prepričani, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo in se ga da še dodelati. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Želi kdo obrazložiti glas v svojem imenu? Gospa Renata Brunskole, izvolite. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa Predlog sprememb in dopolnitev Obrtnega zakona ne morem podpreti, vendar ker gre za prvo obravnavo in predvidevam, da bo šla ta prva obravnava skozi, se bom sama vzdržala pri glasovanju. Ta zakon ni usklajen z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije pa tudi Gospodarska zbornica Slovenije ima kar nekaj pripomb. Ostaja kar nekaj odprtih vprašanj, kdo bo predstavljal vse obrtnike, kaj bo z obrtnimi domovi po posameznih območjih, kjer so območne obrtno-podjetniške zbornice, katerih domove so gradili obrtniki s svojim denarjem, kaj bo z javnimi pooblastili, ki jih ima sedaj brez javnega razpisa Obrtno-podjetniška zbornica in ji je ta pooblastila podelila država, zaradi prostovoljnega članstva pa se zna zgoditi, da bo izgubila kar večje število članov. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije bo formalnopravno ostala reprezentativni organ, ki bo financiran s strani države iz državnega proračuna, ta zakon pa omogoča ustanovitev novih zbornic, ki bodo dejansko in v resnici postale reprezentativni organi obrtnikov in bodo predstavljale verjetno večje število obrtnikov kot sedanje obrtno-podjetniška zbornica, ne bodo pa imeli javnih pooblastil. Pa še to. Novemu vodstvu Obrtno-podjetniške zbornice Vlada ni dala priložnosti za sodelovanje pri pripravi bolj uporabnega življenjskega obrtnega zakona. Zato pričakujem, da bo v drugi obravnavi kar nekaj od teh odprtih vprašanj, ki sem jih navedla, odpravljenih in da bomo imeli občutek za tiste, ki se samozaposlujejo, ki si sami zagotavljajo delovna mesta, torej obrtnike, samostojne podjetnike. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Odločali bomo torej o predlogu sklepa, da je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti 8. (Za je glasovalo 49.) (Proti 8.) Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet, zato bom predlog zakona dodeli v obravnavo matičnemu delovnemu telesu, to je Odboru za gospodarstvo. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 10. točko dnevnega reda, to je s prvo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Odločali bomo o predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Nekaj obrazložitev glasu, domnevam, da v imenu poslanskih skupin. Najprej v imenu Poslanske skupine Pozitivna Slovenija gospa Tamara Vonta, potem v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Dejan Židan. Šel sem samo po principu, da imajo dame prednost, ne vem pa, kdo je prvi dvignil roko. Izvolite. TAMARA VONTA (PS PS): Hvala lepa. Moram reči, da je bila razprava o tem zakonu, mislim da, do zdaj najprijetnejša in tako, kot je rekel kolega Ficko, da so očitno edino živali še tiste, ki nas združujejo. Malce v šali. Ampak res je šlo za dobro razpravo vseh in še enkrat bi rada ta predlog zakona pohvalila. Seveda so stvari, ki bi se dale še bolje urediti, predvsem pa ne glede na to, da vem, da gre za zelo zapleteno materijo, da se čakajo tudi določene odločitve v drugih državah oziroma v tožbah v drugih državah glede cirkusov, v katerih nastopajo živali, ampak vendarle bomo v Pozitivni Sloveniji vztrajali pri tem, da se odpravi, da se takšni cirkusi v Sloveniji ne pojavljajo. Seveda je vprašanje, če bomo uspeli, ampak to se mi zdi ena zelo pomembna stvar. Seveda bomo podprli zakon. Hvala PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov mag. Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! V Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo ta predlog zakona in ga bomo tudi podprli. Nas tudi veseli, ker je bilo zaznano tako s strani Vlade kakor tudi nekaterih poslanskih skupin koalicije in tudi opozicije, da je zakon možno v nadaljevanju še nadgraditi. Mi to predlagamo na določenih področjih. Kot prvo, pomembno je, da se dodatno zaostri izdaja dovoljenj za poskuse na živalih, temu mi nasprotujemo, da se bolj natančno razdela 200 DZ/VI/3. seja register, ki mora vsebovati tudi register nevarnih živali. Pomembno je, da društva, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali, dobijo dodatne pravice izvrševati to svojo humano poslanstvo in pomembno je, da se bolj natančno opiše, kaj je primer mučenja pri neprimerni nastanitvi živali. Neprimerna nastanitev živali je najpogostejši razlog za trpinčenje živali. Kot poslanska skupina ta predlog zakona podpiramo in pričakujemo kvalitetno obravnavo tudi v prihodnje. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke gospod Roman Žveglič. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala. Spoštovani! V Poslanski skupini Slovenske ljudske stranke bomo zakon podprli. Smatramo, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Še dobro, da regulira predvsem ta odnos med človekom in živaljo in da ne posega še v odnose med živalmi samimi, kar sem tudi iz razprave ugotovil, da bi nekateri radi videli. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo o predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo. Glasovanje teče. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče. (Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je predlagani sklep Državni zbor sprejel, zato bo predlog zakona dodeljen matičnemu delovnemu telesu, to je Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 9. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin. Prehajamo na odločanje o vloženem amandmaju, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženega amandmaja z dne 19. novembra 2012, in sicer gre za amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov k 10.a členu. Preden bomo glasovali, bo v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov glas obrazložil mag. Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala, predsednik. Ta amandma omogoča, da se v skladu s slovensko zakonodajo uredi pristojnost organiziranja organov v sestavi ministrstva na način, ki ga priporoča tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora - torej z vladno uredbo. Na ta način tudi odgovornost prevzame tisti, ki to sprejme, to sta ministrstvo in vlada, ne pa da se odgovornost prenaša na Državni zbor. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še gospod Roman Žveglič v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. ROMAN ŽVEGLIČ (PS SLS): Hvala za besedo. Amandmaja v Slovenski ljudski stranki ne bomo podprli, kajti če se podpre ta amandma se tudi kompletna dikcija zakona izjalovi ali razvodeni in nima smisla. Mi smatramo, da je obstoječa zadeva brez tega amandmaja primerna. Primerna je tudi v smeri, če bodo prišle nove smernice iz Evropske unije glede urejanja sistema na področju varne hrane, bo ta prehod bistveno lažji in manj boleč. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Glasujemo o amandmaju Poslanske skupine Socialnih demokratov k 10.a členu. Glasovanje teče. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 27, proti 45. (Za je glasovalo 27.) (Proti 45.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Zaključili smo z odločanjem o amandmaju in s tem smo zaključili z drugo obravnavo predloga zakona. Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predloga zakona ni bil sprejet noben amandma k dopolnjenemu predlogu zakona, lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona v celoti. Zakonodajno-pravna služba in Vlada me nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na odboru, tekst zakona neusklajen. Zato lahko odločamo o predlogu zakona v celoti. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 47, proti 26. (Za je glasovalo 47.) (Proti 26.) Ugotavljam, da je zakon sprejet in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Nadaljujemo s prekinjeno 8. točko dnevnega, z obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. V drugi obravnavi k dopolnjenemu predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma. Prehajamo na tretjo obravnavo. Nisem bil obveščen o kakršnikoli neusklajenosti. Predno bomo glasovali, pa bo gospod Darko Jazbec obrazložil glas v imenu poslanske skupine Pozitivna Slovenija. DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala lepa za besedo. Žalosti me, da tukaj glede področja zdravstva nismo tako enotni, kot smo bili pri prejšnjih zakonih. Dveh stvari se moramo lotiti zelo previdno. Tudi v času stavke so tu velike omejitve, to je urgenca in druga stvar je javno 201 DZ/VI/3. seja zdravje. Omejitve so zaradi tega, ker lahko pride do zelo velikih, katastrofalnih posledic. In tukaj se s tem zakonom zelo na hitro in grobo posega v javno zdravje. To je v bistvu reforma javnega zdravja čez noč. Vsa ta leta so bili ti zavodi prepuščeni na milost in nemilost ter iznajdljivost, sedaj pa bi država kar vzela, kar je neka lokalna skupnost skozi leta uspešno pridelala. To je sploh pravno vprašanje, ali je še lastnik država ali je lokalna skupnost lastnik, ker z države ni bilo to čez leta večinsko financirano. V Pozitivni Sloveniji smo mnenja, da ni ne pravi čas in ne način za ta zakon. Čas ni pravi zato, ker za reforme je pravi čas, ko je denar, ne ko je izguba. Tu ni nobene racionalnosti, ni prihranka. To smo v osmih urah vse premleli in ni bilo tega dokaza. Način pa tudi ni pravi, ker odvzem avtonomije in posledična centralizacija sigurno ni dobrodošla. S tem se krepi monopol in močno se poveča tveganje za korupcijo. Jaz osebno vidim celo tu zametke nastajanja tega zakona. Avtonomnost teh devetih zavodov se izgubi. Celo v koalicijski pogodbi imate, da je treba povečati avtonomnost. Kaj v bistvu to pomeni za te zavode? Avtonomnost sama po sebi poveča fleksibilnost, poveča konkurenčnost in s tem tudi učinkovitost, večja je poslovna odličnost in več je inovativnosti. Vse te elemente so zdaj ti zavodi skozi zadnja leta prikazovali, zdaj pa to vse uničimo. Prav nerazumljivo, glede na to, da še na drugih področjih, recimo zakon o trgu dela, ravno to hočete povečati, zdaj pa še tam, kjer je, to uničimo. V bistvu tako, kot je rekel premier Janez Janša, če se izgubiš, moraš iti malo nazaj. Ampak mi zdaj res gremo daleč nazaj. Ne vem ali bomo prišli v Jugoslavijo ali kam. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Kdo želi torej obrazložiti svoj glas? Odpiram prijavo. Besedo za obrazložitev glasu ima gospod Mirko Brulc. MIRKO BRULC (PS SD): Hvala lepa, lep pozdrav. Gre za čisto centralizacijo. Ukinjate finančno zelo uspešen zavod v Novi Gorici. Ostaja nam sicer organizacijska enota, ampak tega smo Novogoričani vajeni. Banko so preselili v Maribor, nam so ostali šalterji. Ukinjate centre za obveščanje. Zdaj ko so bile poplave, pridite pogledat, kakšna je bila situacija. Združujete policijske postaje, predlaga se združenje primorskega slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici s koprskim in tako dalje. Kje je meja tega? S tem nam jemljete službe, jemljete servise za državljanke in državljane in delovna mesta, ki so potrebna tudi na periferiji, ne samo v Ljubljani. In izgovor, da je to zato, da bo prišlo do večjega zaupanja, češ, naš zavod v Novi Gorici rešuje probleme na Goriškem, od tam so tudi plačani in lahko so koruptivni in ne vem kaj. Pa predlagam, da naš zavod pregleduje kvaliteto vode v Prekmurju, prekmurski pa v Novi Gorici, da bo vse čisto. Ta zavod je ogromno naredil za to, da smo sprejeli v enem od mandatov zakon za azbestne bolnike in tako dalje, in jaz ne morem podpreti takšnega zakona. Ni razloga, da ga režemo in da nam ostaja samo organizacijska enota. Glasoval bom proti. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Darko Jazbec. DARKO JAZBEC (PS PS): Hvala lepa še enkrat za besedo. Jaz dejansko že govorim bolj iz obupa, to tako veste, da sem proti temu zakonu. Na tisti razpravi je bilo res toliko strokovnih argumentov proti zakonu pa nič za, tako da tukaj ni neke večje dileme. Bi pa pozval ob tem, da resnično prevzamete odgovornost tisti, ki boste za ta zakon glasovali, in predlagatelj tega zakona, da ne bi čez leto dni rekli, da se pa je stanje na področju javnega zdravja poslabšalo zaradi krize. Tega ne sprejemamo in prosim, da prevzamete odgovornost za kazalnike zdravja čez leto dni. Istočasno bi pa opozoril, da so ljudje počasi začeli dojemati, kaj se dogaja, ker vsebinsko to ni takoj prepoznavno, da si ne boste sami sklicali nekega referenduma. Mi smo proti temu, ampak vsebina tega, zdaj ko župani že vedo, da se ti zavodi ukinjajo, zna pripeljati do tega, ker enostavno ne ponujate dialoga demokratičnih poti in ne upoštevate argumentov stroke. Glasoval bom proti. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Mag. Dejan Židan. MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala predsednik. Še enkrat pozdrav poslanke in poslanci! Jaz ta zakon razumem kot neposredni napad na interese Pomurja. Dovolite, da opišem. V zadnjih nekaj letih imamo v Pomurju zavod, ki se je skozi leta racionaliziral, se naučil pridobivati evropska sredstva, postal znan v mednarodnem okolju in imamo ljubljanski zavod IVZ, ki - kaj počne? Na leto proizvaja velike, milijonske izgube. V času, ko se ostali zavodi racionalizirajo in dokazljivo zmanjšujejo število zaposlenih, število tukaj naraste za 60 ljudi. In sedaj z vašim zavodom na plečih revnih regij rešujemo ljubljanski problem. To je nedopustno! Spoštovane poslanke in poslanci, ne govoriti o regionalizmu, pomoči Pomurju, Posavju in podobno. Dajte glasovati ne vedno v interesu Ljubljane, dajte kdaj glasovati tudi v našem interesu. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Matevž Frangež. 202 DZ/VI/3. seja MATEVŽ FRANGEŽ (PS SD): Regije so pomembne. Pomembno je to, da niso vse institucije doma v Ljubljani. Pomembno je, da ohranjamo kakovostna delovna mesta tudi v regionalnih središčih. Ni vse Ljubljana in nemogoče je pristati na to, da je samo z združevanjem zavodov mogoče doseči znatne racionalizacije. Pri tem se namreč pozablja na to, da ima vsak od teh zdravstvenih zavodov v svojem okolju določeno vlogo, zaposlene, ki jih celo po predlogu zakona naj ne bi zmanjševali. In tukaj se resnično lahko vprašamo, ali ni smiselno k racionalizaciji zdravstvenih zavodov, zavodov za zdravstveno varstvo po Sloveniji pristopiti z drugega zornega kota. Ne najprej pogledati, kaj lahko združimo, nato pa si bomo šele vzeli čas, kako bomo zasnovali procese. Najprej povezujmo procese. Spremenimo zakonodajo tako, da se bodo lahko samostojni zdravstveni zavodi oziroma zavodi za zdravstveno varstvo medsebojno povezovali. Vpeljimo procese, šele nato spreminjajmo formo, ko bomo videli, kaj takšne optimizacije, takšna konsolidacija njihovega delovanja, takšno pokrivanje morebitnih rezerv na enem koncu in gneče na drugem prinese. Ta zakon se dotika tudi Maribora. Jaz želim biti pri tem previden. Kljub dogovoru, ki naj bi bil sicer, da bo sedež nacionalnega laboratorija v Mariboru, bom iz previdnosti glasoval proti, z upoštevanjem tudi interesov vseh tistih regij, ki so se danes že oglasile in ki imajo upravičeno svoj glas. Ni vsaka racionalizacija racionalizacija. Racionalizacija je tista, ki je izvedena premišljeno, pametno in na osnovi študij, ki predvidijo učinke takšnega združevanja. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še mag. Majda Potrata. MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala. Glasovala bom proti temu zakonu predvsem zaradi tega, ker verjamem, da za kakovostne javne storitve velja načelo, da morajo biti tisti, ki te storitve opravljajo, prepričani, da delajo v taki obliki in tako, da so s tistimi storitvami v prid ljudem, ki so jim storitve namenjene. Zato je zelo pomembno, da spremembe, novosti ta stroka, ta skupina ljudi, se pravi izvajalci tudi sprejmejo. Številna nasprotovanja, ki smo jih slišali v zvezi s tem zakonom, pa govorijo, da prepričanja o tem, da ta zakon prinaša dejansko izboljšavo, ni, zato si ni obetati dobre, ustvarjale klime, ki je zvezana tudi z vsemi tistimi dejavnostmi, ki zahtevajo velik intelektualni vložek. In spomnim se, da so javni zdravstveni zavodi že doživeli eno erozijo, ko so se podeljevale koncesije in je bilo tudi veliko energije vložene v to, da so se vsaj v nekaterih lokalnih okoljih ohranili v takem obsegu in prinesli tudi kakšno novo ambulanto, denimo gerontološko, ker se že danes toliko o starosti pogovarjamo, in so usmerjeni k potrebam posameznikov. Res je nedopustno, da tisti, ki so si kot pomembno nalogo regionalizem zamislili, zdaj delujejo ravno v nasprotju s temi načeli. Glasovala bom torej proti temu zakonu. Hvala. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Še ena obrazložitev glasu, gospa Renata Brunskole. RENATA BRUNSKOLE (PS PS): Hvala lepa. Glede na to, da sem postavila poslansko vprašanje gospodu ministru in da je bilo govora o tej temi, se ne bi ponavljala, vendar pot k centralizaciji, pot z vseh območij Slovenije, kjer so zaposleni strokovnjaki, izobraženi ljudje, pomeni pot Slovenije v centralizacijo, beg možganov, selitev mladih iz Slovenije. Tega si verjetno ne želimo. In ko sprašujemo na drugih resorjih pristojne ministre, koliko novih delavnih mest je bilo vzpostavljenih in tako naprej, se na drugi strani soočamo, da nekatera ministrstva zaradi varčevanja tiste zavode, ki poslujejo s pozitivnim rezultatom, pridružuje tistim, ki ustvarjajo velik negativni rezultat. Žrtve in prikrajšani so po navadi ljudje, ki živijo izven Ljubljane v drugih centrih. Sem prepričana, da Ljubljana ne vztraja pri tem, kot je nekdo rekel, ampak da je to odločitev pristojnega ministrstva in vlade. In to ni dobro. Opozorila pristojnih zavodov za zdravstveno varstvo v tej smeri so bila dobronamerna, strokovna. In ker je vsak povedal o svojem območju, v Beli krajini je bila ekološka katastrofa reke Krupe. Očitno več ne bo namena in pomena spremljati ta problem, ki je bil v preteklosti, ampak bodo sredstva usmerjena drugam, tam, kjer se je do sedaj ustvarjal velik minus, ki ga je treba s pridnim delom teh zavodov in pozitivnem rezultatom na nek način uravnovesiti v škodo ljudi, zaposlenih po ostalih območnih enotah in zavodih po Sloveniji. To ni dobro. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Moram se oglasiti. Kljub temu da nisem član odbora za zdravstvo, ampak vsej vesoljni Sloveniji želim sporočiti, da je Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota najboljši tovrstni zavod v Sloveniji. V zadnjem času sem se veliko pogovarjal z ljudmi, ki vodijo ta zavod, so odlični ljudje, ki ne delajo samo za plačo, ki delajo srčno. Veliko se je naredilo na področju preventive in tudi na ostalih področjih. Ko sem dobil zagotovilo, da bo tudi ta zavod, torej ta enota zdaj po novem, v Murski Soboti lahko kandidirala tudi za evropska sredstva, sem bil vsaj delno pomirjen. Res je, v Pomurju smo v zadnjih letih veliko izgubili. Res je, postali smo pravzaprav samo velik "šalter", prej molzna krava kot kaj drugega. Zato tudi pričakujem, da bo centrala v Ljubljani, ko bo kadrovala, gledala 203 DZ/VI/3. seja tudi na kadre iz Pomurja. In dokler bom sedel tu sedežu številka 90, bom zelo podrobno in zelo rigorozno gledal pod prste vsem, ki bodo ta zavod, to institucijo po novem, vodili. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Še je interes za obrazložitev glasu. Gospod Ficko, izvolite. BRANKO FICKO (PS PS): Hvala za besedo. Glasoval bom proti, ker je to kraja tistega dela premoženja in znanja, ki ga na nerazvitih krajih, kot je Pomurje, imamo. In me res zanima, kako boste, dragi moji člani Kluba pomurskih poslancev, v tem primeru glasovali, ker imate seveda možnost, da se že sedaj izjasnite, kako razmišljate o naših krajih. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Odločali bomo o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 26. (Za je glasovalo 44.) (Proti 26.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI DRUGEGA DODATNEGA PROTOKOLA K EVROPSKI KONVENCIJI O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Kot matično delovno telo ga je obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je Državnemu zboru tudi podal pisno poročilo. Matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, zato amandmajev tudi na seji Državnega zbora ni možno vlagati. Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče. (Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ROMUNIJE O VOJNIH GROBIŠČIH. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Kot matično delovno telo ga je obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je Državnemu zboru poslal pisno poročilo. Prijavljenih k razpravi ni. Matično delovno telo ni sprejelo nobenih amandmajev, zato tudi na seji Državnega zbora ni mogoče vlagati amandmajev. Odločamo o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče. (Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV BOSNE IN HERCEGOVINE O ZAPOSLOVANJU DRŽAVLJANOV BOSNE IN HERCEGOVINE V REPUBLIKI SLOVENIJI IN PROTOKOLA O IZVAJANJU SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN SVETOM MINISTROV BOSNE IN HERCEGOVINE O ZAPOSLOVANJU DRŽAVLJANOV BOSNE IN HERCEGOVINE V REPUBLIKI SLOVENIJI. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, če to želi. Gospod dr. Božo Cerar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, izvolite. DR. BOŽO CERAR: Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Podlaga za pripravo sporazuma na eni strani izhaja iz interesa obeh držav za sklenitev tovrstnega sporazuma, na drugi strani pa tudi iz potrebe Republike Slovenije po oblikovanju celovite, načrtovane in selektivne imigracijske politike. Slovenija meni, da selektivnost oziroma skrbno načrtovanje ni nekaj negativnega, temveč predstavlja priložnost za migrante, državo priselitve in državo izvora. Načela in rešitve, zapisane v besedilu sporazuma, temeljijo na referenčnem okviru politik Evropske unije na področju celovite migracijske politike, katerih pomemben del predstavlja tudi spodbujanje sklepanja bilateralnih sporazumov držav članic Evropske unije s tretjimi državami, v smislu boljšega upravljanja z nezakonitimi migracijami in promocije krožne migracije. Ob tem smo upoštevali tudi interes Bosne in Hercegovine, da se delavci, njihovi državljani vračajo nazaj v svojo državo ter se poskušajo ponovno integrirati v izvorno družbo, ter s svojimi na novo pridobljenimi izkušnjami in poklicnimi znanji obogatijo njihov trg dela. Rad bi poudaril, da sporazum določa pogoje zaposlovanje državljanov Bosne in Hercegovine v Sloveniji na ugodnejši način od obstoječe nacionalne zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev. Ne posega na področje prebivanja oziroma trajnega priseljevanja. Ministrstvo za delo je na očitke v javnem pozivu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ustrezno oziroma podrobno odgovorilo in očitke zavrnilo. Ne nazadnje bi rad izpostavil dejstvo, da je bil osnutek teksta sporazuma s socialnimi partnerji usklajen že leta 2009, sam 204 DZ/VI/3. seja sporazum podpisan leta 2011 in bosanska stran ga je med tem že tudi ratificirala. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zunanjo politiko, zato zdaj dajem besedo za predstavitev poročila odbora gospodu Jožefu Horvatu, predsedniku odbora. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani gospod državni sekretar dr. Božo Cerar s sodelavcem! Odbor za zunanjo politiko je na svoji 14. seji 14. novembra 2012 obravnaval Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji in protokola o izvajanju sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odbor je pri obravnavi upošteval mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k besedilu predloga zakona ni imela pripomb. Člani odbora so prejeli tudi pisni poziv Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ob obravnavi predloga zakona. V razpravi je poslanec Samo Bevk povzel opozorila, ki jih je v svojem pozivu izpostavila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in pozval predstavnike Vlade, da podajo dodatna pojasnila. Ker na seji ni bilo predstavnikov Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je podal proceduralni predlog, da odbor prekine obravnavo te točke dnevnega reda, dokler odboru ne bodo posredovana ustrezna pojasnila. Ostali člani odbora so menili, da bi bilo glede na to, da gre za predlog zakona o ratifikaciji mednarodnega sporazuma, ki je bil dogovorjen in podpisan s strani Vlade Republike Slovenije in Sveta ministrov Bosne in Hercegovine, nesmiselno zavlačevati in s tem še podaljševati agonijo delavcev. Po glasovanju o proceduralnem predlogu, da se prekine obravnava točke in se počaka na pojasnilo Vlade, ki pa ni bil sprejet, je Poslanska skupina Socialnih demokratov napovedala odsotnost vseh članov poslanske skupine v skladu z drugim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora pri nadaljnji obravnavi te točke dnevnega reda. Po končani razpravi je odbor glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih sprejel. Naj ob tem še dodam, da je bil Državnemu zboru 19. 11. 2012 posredovan tudi odziv ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Andreja Vizjaka na javni poziv Zveze svobodnih sindikatov, ki ste ga prejeli. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o ratifikaciji sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin, in sicer je prijavljena samo ena poslanska skupina - Pozitivna Slovenija. Besedo ima gospod Roman Jakič. ROMAN JAKIČ (PS PS): Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani kolegice, kolegi, državni sekretar! S tem predlogom Zakona o ratifikaciji se je odprlo kar nekaj vprašanj v zvezi s problematiko emigrantskih delavcev v Republiki Sloveniji. Na splošno lahko to problematiko razdelimo na delovno in bivalno. Delovna problematika se najbolj simptomatično kaže v gradbenih podjetjih, kjer so najbolj boleče izkušnje delavcev neplačevanja pokojninskih prispevkov, regresov, zavarovanja ter nepodaljšanja delovnih pogodb. Delavci, ki nimajo osebnih delovnih dovoljenj, nimajo niti pravice svobodne izbire delodajalcev na slovenskem trgu, zaradi tega pogosto delajo na črno pa tudi bivajo pogosto na črno. Bivalna problematika pa se kaže skozi pomanjkljivo zakonodajo Republike Slovenije, ki preslabo ureja minimalne standarde v samskih domovih, zaradi česar so tamkaj bivajoči izpostavljeni premajhnemu bivalnemu prostoru, pomanjkanju prostorov, pomanjkljivim sanitarijam, standardom ter slabemu oskrbovanju delavskega doma. Poleg tega so delavci pogosto deležni socialne segregacije, pomanjkanja nujnih informacij ter občasno celo nepravnega in nepravičnega izseljevanja iz samskih domov. Bi bilo zelo lepo, če bi prebrali diplomsko nalogo Filozofske fakultete, gospoda Žiga Podgornika Jakina, ki opisuje problematiko teh nevidnih delavcev pri gradbenih podjetjih Vegrad in SCT. Jaz bi se tudi dotaknil pisma, ki smo ga dobili vsi člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kjer v resnici opozarjajo, da bo sporazum postavil delavce iz Bosne in Hercegovine v diskriminatoren položaj glede na delavce iz drugih držav in opozarja na počasnost mednarodne diplomacije. Ampak če sem prav razumel državnega sekretarja, je sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino podpisan, kar pomeni, da en del tega očitka Zveze svobodnih sindikatov odpade, kar nas zelo veseli. Sporazum, ki je bil pripravljen v času ministrovanja dr. Svetlika in podpisan junija lani, ureja pogoje in postopke zaposlovanja delavcev migrantov iz BiH v Republiki Sloveniji, načela sporazuma sledijo referenčnemu okviru politik EU na področju celovite migracijske politike, s poudarkom seveda na krepitvi partnerskega dialoga s tretjimi državami, pomenu krožnih migracij, zmanjševanja učinka, bega možganov ter etičnega kadrovanja. Sporazum tako določa pogoje in obseg zaposlovanja državljanov BiH v 205 DZ/VI/3. seja RS, pogoje in postopke za izdajo delovnih dovoljenj, obveznosti in dolžnosti delodajalcev in delavcev migrantov, spodbujanje integracijskih procesov za vključitev na trg dela in v družbo države zaposlitve in reintegracija procesov po vrnitvi v državo izvora ter pogoje za ponovno vrnitev v državo zaposlitve. Če bi malo za šalo malo zares rekel o politiki, kakršni smo priča v Republiki Sloveniji, je samo še vprašanje časa, kdaj bo nastala potreba za ratifikacijo še kakšnega podobnega sporazuma, ampak bo takrat vlogo BiH v sporazumu odigrala kar Slovenija, saj smo priča številnemu odseljevanju in begu možganov. Poslanska skupina Pozitivna Slovenija podpira predlog zakona in bo glasovala za zakon. PREDSEDNIK DR. GREGOR VIRANT: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni mogoče vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti 1. (Za je glasovalo 72.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je zakon sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo pa na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE O IZMENJAVI IN MEDSEBOJNEM VAROVANJU TAJNIH PODATKOV. Predlog je v obravnavo zboru predložila Vlada. Kot matično delovno delavno telo ga je obravnaval Odbor za zunanjo politiko, ki je zboru tudi pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Amandmajev ni bilo sprejetih na matičnem delavnem telesu, zato jih tudi na seji zbora ni mogoče vlagati in prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti 1. (Za je glasovalo 75.) (Proti 1.) Ugotavljam, da je zakon sprejet in zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SPREMEMBI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO RUSKE FEDERACIJE O SODELOVANJU PRI GRADNJI IN DELOVANJU PLINOVODA NA OZEMLJU REPUBLIKE SLOVENIJE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Obravnaval ga je odbor za zunanjo politiko, Državnemu zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Na matičnem delovnem telesu ni bilo amandmajev. Lahko preidemo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče. (Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU PRI ZAŠČITI PRIČ. Predlog je predložila vlada. Obravnaval ga je Odbor za zunanjo politiko in Državnemu zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Amandmajev na delovnem telesu ni bilo, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče. (Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O CIVILNOPRAVNIH VIDIKIH MEDNARODNE UGRABITVE OTROK. Predlog je predložila Vlada. Obravnaval ga je Odbor za zunanjo politiko in Državnemu zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Amandmajev na delovnem telesu ni bilo, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče. (Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O POMISLEKIH IRSKEGA NARODA O LIZBONSKI POGODBI. Predlog je predložila Vlada. Obravnaval ga je Odbor za zunanjo politiko in Državnemu zboru pisno poročal. Prijavljenih k razpravi ni. Amandmajev na delovnem telesu ni bilo, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče. (Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. Zaključujem to točko dnevnega reda. Prehajamo na 21. TOČKO DNEVNEGA REDA - MANDATNO-VOLILNE ZADEVE. 206 REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR DZ/VI/8. seja Imamo eno takšno zadevo, in sicer obvestilo Okrajnega sodišča v Lenartu o vloženem obtožnem predlogu zoper poslanca mag. Ivana Vogrina. Obvestilo je posredovalo Okrajno sodišče v Lenartu. Obravnavala ga je Mandatno volilna komisija kot matično delovno telo in Državnemu zboru pisno poročala. Odločali pa bomo o naslednjem predlogu sklepa, ki ga je dala Mandatno-volilna komisija: Državni zbor na podlagi tretjega odstavka 83. člena Ustave ter 22. člena zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Okrajnega sodišča v Lenartu z dne 19. oktobra 2012 o vloženem obtožnem predlogu zoper poslanca Državnega zbora mag. Ivana Vogrina zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po drugem, v zvezi s prvim odstavkom 261. člena Kazenskega zakonika, ne prizna imunitete poslancu Državnega zbora mag. Ivanu Vogrinu in dovoli vodenje kazenskega postopka. Na podlagi prvega odstavka 207. člena Poslovnika Državni zbor o tem predlogu odloča brez razprave. Glasujemo o predlogu, da se ne prizna imuniteta. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti 2. (Za je glasovalo 68.) (Proti 2.) Sklep je sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda in zaključujem tudi 8. sejo Državnega zbora. Hvala lepa, kolegice in kolegi! Seja je bila končana 21. novembra 2012 ob 18.44. 207 DZ/VI/3. seja INDEKS GOVORNIKOV a AMBROŽIČ, MAG. BORUT...............................................................................72, 73, 81, 106, 126, 158 b BEVK, SAMO.............................................................................................................38, 39, 128, 155, 174 BIKAR, ALENKA..............................................................................................................................29, 30 BOGOVIČ, FRANC..........23, 24, 25, 26, 27, 28, 49, 50, 60, 61, 73, 74, 75, 114, 129, 130, 135, 137, 139 BOSNIC, DRAGAN...........................................................................................................27, 69, 121, 132 BRANISELJ, RIHARD..................................................................................................109, 116, 123, 165 BRATUŠEK, MAG. ALENKA....................................................................................................40, 41, 42 BRULC, MIRKO..............................................................................................................26, 105, 124, 202 BRUNSKOLE, RENATA..............................................................................51, 52, 53, 98, 196, 200, 203 c CERAR, DR. BOŽO..............................................................................................................................204 č ČEHOVIN, JERKO........................................................................................61, 62, 83, 84, 186, 191, 198 ČERNAČ, ZVONKO..........................................................................33, 39, 40, 55, 56, 72, 74, 80, 87, 88 ČOKL, BRIGITA....................................................................................................................................140 ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA..........................................................................................47, 48, 145 d DIMIC, IVA..............................................................................................................................148, 168, 173 DIMITROVSKI, MAJA..............................................................................................48, 50, 149, 161, 192 FICKO, BRANKO............................................................24, 28, 70, 71, 97, 109, 127, 131, 138, 199, 204 FRANGEŽ, MATEVŽ.................................................................... 109, 126, 150, 164, 178, 182, 193, 203 g GANTAR, TOMAŽ............................................................................36, 37, 45, 46, 48, 51, 52, 53, 65, 66 GAŠPAR MIŠIČ, GAŠPAR.................................................................................63, 64, 87, 88, 107, 198 GONCZ, DR. LASZLO...........................................................................................................55, 101, 148 GORENAK, DR. VINKO.............................................................................................................29, 30, 70 GRILL, IVAN......................................................................................................................................59, 60 GRIMS, MAG. BRANKO...................................................................................... 150, 162, 165, 168, 172 h HAN, MATJAŽ....................................................................................................... 15, 56, 57, 93, 111, 113 HERCEGOVAC, MAG. LEJLA...............................................................................65, 66, 108, 140, 198 HOČEVAR, MAG. KATARINA................................................................................22, 23, 104, 120, 131 HORVAT, JOŽEF................................................................ 50, 51, 97, 100, 157, 179, 185, 190, 203, 205 HROVAT, ROBERT......................................................................................................................120, 133 HRŠAK, IVAN............................................................................................................................77, 96, 142 JAKIČ, ROMAN.........................................................................................20, 21, 166, 169, 193, 195, 205 JANŠA, JANEZ.........................................................................................................16, 17, 19, 21, 22, 23 JAZBEC, DARKO.......................................................................................44, 45, 46, 143, 197, 201, 202 JENKO, MAG. JANA............................................................................................................................118 JEROVŠEK, JOŽEF.............................................................................................................................160 JURŠA, FRANC........................................................................................................................46, 47, 197 208 DZ/VI/3. seja k KAVTIČNIK, JOŽEF.........................................................................................................................34, 35 KOCIPER, MAŠA..........................................................................................................................159, 163 KOMAR, POLONCA.....................................................................................................................151, 160 KOMEL, TINA....................................................................................................................................66, 67 KOREN GOMBOC, ALENKA.................................................................................................33, 80, 123 KOS, SAŠA..............................................................................................................75, 76, 89, 90, 91, 199 KOTNIK POROPAT, MARJANA......................................................................78, 79, 80, 148, 168, 176 KRIVEC, DANIJEL..........................................................................................................................92, 112 KRUŠEC, DR. DEJAN.................................................................................................................177, 180 l LISEC, TOMAŽ......................................................................................................................................102 m MEH, SREČKO...................................................................................................... 103, 157, 166, 189, 194 MERŠOL, MITJA.....................................................................................................................................66 MODERNDORFER, JANI........................................................................................................18, 20, 184 n NAPAST, JANJA..................................................................................................................................173 o OPEC, JASMINA....................................................................................................................................71 p PAVLIČ, ALENKA......................................................................................................................16, 17, 18 PEPELNIK, MAG. TRUDA....................................................................................................37, 171, 175 PETAVAR DOBOVŠEK, MAG. DAMJANA.............................................................................187, 191 PLEVČAK, MARIJA............................................................................................. 100, 179, 185, 188, 190 PLIČANIČ, DR. SENKO.................................................................................................42, 43, 89, 90, 91 POGAČNIK, MAG. MARKO................................................................................................................178 POTOČNIK, ALOJZIJ....................................................................................................................43, 178 POTRATA, MAG. MAJDA................................31, 32, 122, 138, 154, 156, 161, 164, 170, 193, 196, 203 PREVC, MIHAEL...........................................................................................................147, 161, 171, 176 PUČNIK, MATEJA................................................................................................................................169 r RIBIČ, JANEZ..................................................................................................................95, 107, 142, 190 ROŽIČ, MAG. UROŠ......................................................................................................................91, 114 s STARMAN, BOJAN................................................................................................................99, 178, 183 STEPIŠNIK, MAG. STANKO..............................................................................58, 59, 85, 86, 105, 198 š ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ...................................................................................................................181 ŠKRINJAR, MOJCA.............................................................................................................................167 ŠULIN, PATRICIJA...............................................................................................................110, 177, 188 ŠUŠTERŠIČ, DR. JANEZ..................................................................................34, 35, 44, 61, 62, 63, 64 t TISEL, MAG. ŠTEFAN.........................................................................................................................144 TOMC, ROMANA..........................................................................................................................181, 192 TONIN, MAG. MATEJ..................................................................................................................153, 155 TURK, DR. ŽIGA.......................................................................31, 32, 68, 69, 72, 81, 146, 152, 163, 167 209 DZ/VI/3. seja v VALENČIČ, KRISTINA...........................................................................................................95, 141, 154 VASLE, JANEZ.....................................................................................................................119, 132, 143 VEBER, JANKO.................................................................. 18, 19, 20, 113, 125, 134, 136, 139, 189, 195 VELIKONJA, JOŽE....................................................................................................25, 74, 75, 102, 124 VILFAN, PETER......................................................................................................................................68 VIRANT, DR. GREGOR...............................................................................................................149, 154 VIZJAK, MAG. ANDREJ............................................................36, 38, 47, 51, 57, 76, 77, 78, 79, 83, 84 VONTA, TAMARA....................................................................................69, 82, 119, 127, 156, 173, 200 z ZANOŠKAR, MATJAŽ.................................................................................................53, 54, 88, 89, 197 ZORN, ALEKSANDER.........................................................................................................................172 ž ŽERJAV, MAG. RADOVAN.........................40, 41, 54, 56, 57, 58, 59, 66, 67, 70, 71, 82, 83, 85, 86, 87 ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA.......................................................................................35, 36, 37 ŽIDAN, MAG. DEJAN................................................... 106, 115, 130, 132, 133, 196, 199, 200, 201, 202 ŽVEGLIČ, ROMAN............................................42, 43, 117, 128, 134, 138, 139, 178, 184, 187, 199, 201 LEGENDA PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec 210