lili ZVEZA SLOVENSKIH KLU&OV * .t FEDERATION OF SLOVENIAN CLUbS VkSTNIMu •Ä1 Glasilo članov S. K. Melbourne, Vic. - IZHAJA MESEČNO - Predsednik S. Kosir - Naslov uprave v v Kluba: 153 Essex St., Pascoe Vale, Vic. - Telefon: FL 6466 - Za uredništvo odgovarja tajništvo Uredniks Stane Zupan 74,Gipps Str. EAST MELBOURNE C.2 Opremaš akad, slikar France Benko Tiskarska dela p Stanko Hartman Telefonske Številkes Bater bazilij WM 8ll8,podpredsednik S. Špacapan FW 6138 in tajnika J. Novaka 75~^378. Štev. 44. Leto IV. Avstralski Slovenci in njihove organizacije SEPTEMBER 1959 So so se po vojni začeli Slovenci v vedno večjem Številu izseljevati v Avstralijo,se je kaj kmalu pokazala potreba po družabnem žvijenju,na katerega je,kakor je znano,Slo -venec še prav posebno navezan.V prvem valu naseljevanja je bilo le malo ljudi srečnih, da so vedeli drug za drugega in si ob prostih dnevih izmenjavali dragocene obiske,ostali pa so bili obsojeni na samotarjemje. Danes ni več tako.Nekako pred petimi leti sta bila skoraj istoč-sno organizirana Slovenski Klub Melbourne-in Slovenski Klub Geelong,pozneje pa še Slovensko društvo St. Albans in Jugoslovansko društvo,kjer je tudi nekaj članov Slovencev.Naj omenim še JUST(Jugoslav United Soccer Team),o katerem pa mi ni znano,če ima kaj Slovencev,ki bi aktivno sodelovali v njem.V glavnem sledijo še društva v Sydney-u,Brisbane in Adelaide.Vsa ta društva ali klubi prijejajo družabne večere,izlete,nekateri pa tudi gledališke predstave.Že dve leti obstoja pa ima pevsko društvo "Triglav",ki je nastopilo s koncerti v Vic-tori ji in N.S.W - u ter imelo televizijski nastop v Melbourne-ju. Iz tega je razvidno,da lahko vsak Slovenec stopi v stike z eno ali drugo organizacijo , ki danes obstojajo širom Avstralije.Komur pa je zaradi oddaljenosti nemogoče obiskovati prireditve najbližje organizacije,se pa lahko naroči na slovenska Časopisa "Misli" ali "Žar" ali pa na glasilo SKM 'Vestnik". Za časa mojega delovanja v klubu sem ugotovil,da delujejo nekatera društva in klubi na podlagi političnega vzdržanja in nevmeSavanja v medsebojne upravne posle,kar ustvarja brez dvoma dobre pogoje za mirno sožitje in sodelovanje.Vendar se je v bližnji preteklosti večkrat ponovil bolj ali manj odkrit napad na Upravni odbor SKM,verjetno z namenom,da se ti pogoji razbijejo in da se ustvari nezaupanje med klubovim članstvom.Ti neumestni napadi so me tem bolj presenetili,ker so prihajali s strani tistih mož,ki se poslužujejo znanega gesla:"Sloga jaši,nesloga tlači!"Tem "slogašem" pa povem,da česar ne želim samemu sebi,ne želim niti drugim pa tudi njim ne. Naši problemi so slični s pri nas neplačana Slanarina,pri Vas neplačane naročnine,torej se nimate kaj zaganjati v skm,kjer moramo kriti zaostalo članarino z dobički naših zabav,Vi pa krijete zaostalo naročnino iz konzorcijeve blagajne.Če pa ste želeli z Vašimi napadi zdecimirati naše članoin simpatizerje,ki naj bi logično padli Vam v naročje,Vam povem,da je Vaše ravnanje nelojalno in nizkotno,če upoštevate zadržanje SKM napram Vam. Veliko se govori o složnosti in sožitju,ki ga pa,mislim da boste priznali,nikjer ni in ga ne bo vse dotlej,dokler si ne bodo prožili prijateljske roke vodilni krogi vrej imenovanih organizacij.Ljudje pričakujejo dobrih zgledov in če hočemo kaj doseči,jim moramo te tudi dati,Nihče ni "odpadnik slovenstva" in'komunistični agent" itd,.zaradi tega. K ... _ J tT~.1 - __ V. t» J -) • 1 , I v ^ _ _ . . .. ' ' 5o tli "slogaš"pa tudi ne zaradi t-ga,če ni član ali prijatelj SKM. Predsednik SKM Srečko Košir,l.r, O o o * IMPRESIONIZEM PRI SBOVENCIH* *JOSIP M U R N* PESEM O AJDI Kakor "bela grud gorka od krvi, mlado radosti v cvetju ajda diši. Že vsa polna modu zacvetela je, pala k nogam ko v snu ji čebela je. Grud prostrana jo napojila je, z božjo.- pomočjo vase skrila je» Zdaj stoji, diši, na daljave blešči, ko golob mi upira v svet rdeče oči. Kadar klas šumi, lernet počijo še, kadar ajda diši, ji odkrije sel Plača za ves trud z modom kdo, s krvjo? ktera dru&a grud nežna je tako? Ah, že skoro bo prišla mrzla in hladna' -na vc s sve t legla je čarovnica. Pesmi Josipa MURNA (r. 1879, u. 1901) smatramo za našo najlepšo impresionistično liriko. Pesnik impresionist neposredno opeva vtise(impresije), ki jih vanj izzareva stvarstvo v vsej svoji mnogolič-nosti. Zarjj je značilno, da da'- govoriti samo srcu, medtem ko razum povsem molči. Impresionistične pesmi so kratke in lahko, preproste po obliki, a zvočno bogate in polne živih podob. Impresionistične pesmi so trenutki, ki so šli skozi pesnikovo srce, pa jih je pesnik ujel in v nekaj vrsticah ovekovečil. Tako so Murnove pesmi snejasno gibanje v notranjosti, nenadne menjave razpoloženja, slutnjo, razočaranje in hróionenjé je znal Murn izpovedati kot Še nihče pri > nas. Značilna je pri njem izbira besed in njih vezavay rovo podobe in primere, še posebno pa voljni ritem, ki S.aU s a upodobiti vsak notranji tresljaj. GOSPA Jesenska trudna ovenelost, tišina logov in dobrav -globoko v duši osamelost, zvonenje tožno iz daljav. Razvožene in mehke njive, megle povsod se .zgrinjajo. Pod nebom gruče mračnosive, molče ljudje izginjajo ... "Nestalno vse, mladost nestalna Tu, tam samo še spomin ~ " Postala je sentimentalna, bolj stisnila se ob kamin. i /% T/ fP% X ff£(%J mm SNEG Brez konca padaš, drobni sneg, na tihi gozd in na poljano, nekje kraguljčki, hitri bog, spet molk za mano in pred mano. Kaj moč mi, čas, kaj sì. mi dan? Kar bilo - kot v sneg zakopanol Kar bode - kot ta tiha plan brez konca širi se pred mano. To mehko ono je zvonenje iz tihih, nepoznanih dalj -Molk, kes in gorko hrepenenje, da nikdar bi vas ne poznali Srco molči in pričakuje, a ni stopinjo od nikjer, zamisli se in po nečem žaluje ves dolgi, samski mi večor* /Mirošem /3© ° - 'A f 7 torek 8.septembra so dnevni časrpisi objavili na ervih straneh vest o tragični smrti našega rojaka in člana Slovenskega kluba Štefana KREITMERJA.^V ponedeljek zvečer se je vračal iz bolnišnice v Sunshine, kjer je obiskal svojo ženo in prvič videl svojega novorojenega sinka. Šel je po cesti proti domu, ko ga je mimoMteči avto tako nesrečno podrl, da je bil na mestu mrtev. - Štefan je bil miren fant, po poklicu, krojač in med našimi rojdc i zelo priljubljen. Doma je bil iz Maribora ter je v Avstralijo dospel pred dvema letoma, Poročil se je vNorth Fitzroyu z Marijo Voduškovo, a njune skupne načrte za srečno bodočnost jeppekrižala nenadna smrt. - S pogrebom smo čakali do prihodnjega ponedeljka, dne lU«septembra, da se ga je mogla udeležiti tudi mlada mati in vdova. Po maši zadušnici v cerkvi sv.Mihaela v North Melbourne smo pokojnega Štefana položili k večnemu počitku med slovenske grobove v Keiloru. R.I.P. Štefanova nenadna smrt je pretresla nas vse, zlasti pa njegove številne znance. Neutolažljivi ženi ter vsem sorodnikom doma izrekamo iskreno sožalje. Tolažilna je misel, da se je x ob tem žalostnem dogodku pokazalo toliko dobrih src, ki so hoteli in tudi so pomagali pokojnikovi ženi in novorojenčku. Družba sv.Vincencija je plačala pogrebne"stroške, Lions Club v Sunshine-u je začel javno nabirko, nabirali so tudi posamezni Slovenci. Zbirka, ki sem jo od rojakov dobil za mlado vdovo, presega 100 funtov. Ker seznam še ni popoln, bomo imena objavili prihodnjič. Za enkrat naj bi se zahvalil požrtvovalnim fantom Andreju Pircu, Alojzu Kra&jcu in Vinku Avguštinu,ki 'so v ta namen nabrali funtov 75-1^-0. Bog jim povrni! * K socialni pomoči vdovi Angeli Zupančič, ki je izgubila moža v maju. so se še pridružili s svojim darom t Julija Mrčun (2 funta), Franc Pozvek (1-0-0) in Jožef Podgoršek (10 šil.) Iskrena zahvala! * Pred oltar so stopili v tem času sledeči pari: V cerkvi Srca Jezusovega v Nevrportu Franc BENE in Farmela BABIC (dne septembra). Ženin, je doma iz Zabič (fara Pod- graje), nevesta pa iz Smokvice (fara Movraž). V North Fitzroyu pa sta isti dan obljubila zvestobo eden. drugemu Alojzij GOEBAC in Ljudmila TO;EC. Alojz je dana iz Za-jelšja (fara Pregarje), nevesta pa je nedavno prišla iz vasi Padovo, župnija Osilni-ca pri Kočevju. - Dne 12. septembra sta se v cerkvi Srca Jezusovega v Carltonu poročila Rudolf VUK (doma iz Zagreba) in pa Marija ZAVADLAV, rojena in krščena v Mariboru, V Flemingtonu pa je bila isti dan poroka Antona KRIZMANA in Lsopolde SMRDEL J. Ženin je doma iz Tater (žurni i a Fregarje), Leopoldapa iz Kala (župnija Košana). Leopolda je delala v Mercy Hospital-u ter jo bomo tam pri petju kar pogrešali. ^ Vsaki četrtek po prvi nedelji se zbiramo v sestrski cerkvici in Polda je navadno začela pe- ti, Vsem parom iskrene čestitke! Pri zadnji slovenski maši sem oznanil, da sem dobil lepo priliko imeti slovensko mašo tudi na tretjo nedeljo v mesecu in sicer ob petih popoldne v cerkvi sv.Franci-ška v centru m^sta (Lonsdale & Elizabeth Streets). Pevci naj pridejo na kor, kjer je dovoli prostora okoli orgel. Po vsaki popoldanski maši pa imamo na razpolago dvoranico pod samostanom ob cerkvi, kjer bomo začeli s PROSVETNIMI VEČERI, kakor smo jih bili vajeni ored vojno doma. Videli boste lahko spioptične sinke, film,aLi pa bo na sporedu kaka pevska ali glasbena točka. Je lepa prilika, da se med sako spoznamo in. razgovorimo in tudi čas je primeren. Ne pozabite! + Žal moram pred koncem strani zabeležiti še en smrtni primer med nami. V nedeljo dne 13. septembra zjutraj je v Geelongu umrla gospa Anica KALUŽA. Imela je komaj 23-let, Rojena je bila1" v vasi Narin, župnija Šmihel na Krasu, v Avstralijo pa jejiospe-la v oktobru 19&. Njeno dekliško ime je bilo Dekleva. Zapušča moža Ivana in štiriletno hčerko Anico, - Dne 1$.septembra, ravno na praznik Žalostne Matere božje, smo imeli v St.Mary's v Geelongu maso zadušnico, nato pa smo blago pokoj meo položili k večnemu počitku na pokopališču v West Geelongu. Pogreba se je udeležilo lepo število geelongških Slovencev. R.IEP* v v ■,. Žalujočemu možu Ivanu, hčerki Anici in vsem sorodnikom doma nase làc reno sozalje. Slovenski klub v Geelongu skuša z denarno nabirko vsaj finančno olajšati breme težko prizadeti mladi družinici* Ker so ostale strani te številke "Vestnika" že napolnjene, naj kar tukaj objavimo OBVESTILO bratskega Kluba Geelong; Globoko nas presunja žalostna vest, da nas je zapustila v svoji najlepši življenjski dobi rojakinja gospa Anica KALUŽA, žena in mati. Sočustvujemo s prizadetim možem Ivanom,"hčerkico in sorodniki ter jim isrekamo iskreno sožalje. Blago pokojnico pa ohranimo v trajnem spominu. 10 - V imenu geelongških Slovencev - Slovenski klub Geelong, *** Melbourne Royal Show Ravno sedaj,ko objavljamo te vrstice,je predsednik prireditve otvoril vsakoletno tradicionalno Kraljevsko razstavo in množice ljudi so preplavile okusno urejene paviljone,da premerijo letošnji prikaz vsega in ugotovijo novosti in napredek v primerjavi z lanskim lotom. Poleg prirediteljev,bodo obiskovalci imeli priliko občudovati tudi razstavljene predmete iz prekooceanskih dežel. Slovenci smo kakor prejšnja leta tudi letos zastopani na razstavi v paviljonu Good Neighbour Consil~a,ki je eden izmed najskrbnejše urejenih paviljonov.Pašo pozornost takoj pritegne oddelek z napisom "Slovenija",ki lebdi kot beli oblak na modrem nebu zaslona.In že se nam stisne srce in vzklik presenečenja se nam utrga ob pogledu nattop-lo domačnost z najznačilnejšim izborom naših etnografskih zakladov,ki diha, iz vsake pedi skromno odmerj-nega prostora. Samo utrinki so to,kar vidimo,toda našli si bodo pota v srca mnogih,ki bodo ob značilnih simbolih prelepe blejske cerkvice,vitkega nebotičnika "bele Ljubljane" z Gradom in mnogimicerkvami v ozadju i. dr. zaplavali v mislih preko morij,oceanov in kontinentov v objem tistih blagoslov." jenih krajev,ki so sedaj tako oddal jeni.Tam nam je tekla zibelka in tako kot pred le ti,bomo tudi sedaj pokramljali z m--, ter jo, očetom, prijateljem... Kri nam bo močneje zaplala v žilah in podvojeno tomo začutili,d.?, smo Slovenci,kar naša Poistva ne morejo nikdar z tajiti. Res vredno si je ogledati zanimivosti razstave,ki bo trajala od 17. do 26.t.m.. Pridite in si zopet priklicite v spomin obrise domačih krajev pa čeprav samo z . nefej kratkih uricl Iztrgajte se vsakodnevnim skrbem,razvedrite se v prijetnem domačem vzdušju - in ne bo vam žalf *** V spomin V ponedeljek,17.septembra ponoči je kruta roka usode zopet iztrgala iz knjige življenja šele začeti list pokojnega Stefana Kreitnerja.Zašel je ravno pod kolesa nepoznanega avtomobila,ki mu je pretrgal nit živijenja,potem ko se je vračal zamišljeno iz bolnice, kjer mu je žena darovala novo življenje - sinčka Stefana. V ponedeljek,14.t.m. smo se poslovili od njega po zadnji maši v North Melbourne. Mnogo jih je bilo,ki so potočili solze ob pogledu na prerani grob in tako zgodaj ovdovelo ženo v črnem ob njem,ki se je za vedno poslavljala od nenadomestljivega pokojnika na slovenskem pokopališču v Keilor-u. Pise še polegla žalost nad tragično preminulim pokojnim Zupančičem in že zopet je našo melbournsko družinico zopet zadela težka izguba,saj je bil pokojni Štefan naš večletni zvest in zaveden Član,ki jr. razumel smisel našega poslanstva,vsi skupaj pa smo izgubili marljivega,iskrenega in priljubljenega prijatelja. Njegovega vedrega duha ni več med nami.Tiho se je poslovil od nas,in zaplaval v višave, kjer vlada večna tihota. Zapustil je od žalosti strto vdovo z nepreskrbljenim otrokom. Ideja,"ko bi vsi ljudje teg? sveta", je tudi v tem slučaju prišla do polne veljave. Skrušena družinica ne bo ostala osamljena,saj sočustvuje z njeno težko izgubo mnogo src naših rojakov in pripadnikov drugih narodnosti. Nad vse hvalevredna je humana gesta vice-prezidenta Sunshine branch of the L^ons Club, Mr.A.I.Tyler-ja,ki je s 25 £ odprl pomoč za socialno ogroženo vdovo.Sledil je skupni dar Herald& Sun-a,lOO£,chemist Sunshine-ja pa je obljubil popolno oskrbo otroku za daljšo dobo. Uprava našega Kluba je g.vdovi poslala sožalno pismo z vzpodbudnimi besedami v zaupanje nas vseh. Ob tej priliki apeliramo na vse rojake,da bi prispevali v dar za družinico Kreitner. Darove pošljite na naslove s Mr. Tyler, 54 Mclntyre-rd., Sunshine. Tel. MM204.1 podnrvi in MM 1587 ponoci ali na Upr va Kluba 153,Essex STr.,Pascoe Vale/Vic.,tel.EL 6466 ali na naslov patra Bazilija Slovene Chaplaincy,Padua Hall - 19 a'Beckett Str.,Kew/Vic. Darove darovalcev bomo objavili v n slédni številki. Dragi Štefan,počivaj v miru? daj ti bo lahka tuja zemljica? - 4 - Janko Vesenjak (Nadaljevanje) "Nazaj me nesi,"je zacepetala» "Pod vrbe?Tam naju podrejo komarji»" "Komarji?"je dahnila» Ujel je njen pogled in videl strah,ki ji je Siril oči,Ni več pomišljal.Zadel si jo je kot vrečo na rame in zaplaval poSev čez tok proti grmovju, 'Grenke ustnice imaš in vsa dišiš po hmelju,"ji je rekel,potem ko se je oblekla« "Od kod veš,da so grenke?"je spregovorila in spreletela jo je vročina, "Vem,"je rekel in ožemal hlače in srajco. "Ves si tak,kot iztesan iz kosa lesa," ' "Da,da,"je rekel in se prisrčno nasmejal,"kako si se to domislila ?" "Razen svetnikov v naši cerkvi si ti prvi moški,ki ga vidim golega.Svetniki pa so pri nas rezljani iz lesa," ' "Pa mi vendar ne boš dejala,da sem tvoj leseni fant?" Odkimala jes"Tudi ti dišiš po zelenem zlatu," -v"Zlatu? "se je zdrznil. "Tako smo krstili reveži vaš hmelj," "ReveSev ni več,Lepo vas plačamo." "Ti veš,kaj je lepo,Mi sanjamo o lepem." "Kdo je to - mi?" "Franček,ki prešteva denar,nato pa ga bo pognal z ženskamijAnica in Štefka,Jožica in Metka,ki sanjajo o lepih oblekah.Potem bodo na povratku kupile kruha in še kaj za domače,tako da jim bo za obleke ostalo premalo.Do jutra bi ti jih lahko tako naštevala." 'Ne česna j,mi bomo imeli letos televizijo." "Vi ste lastniki zelenega zlata,mi ga samo obiramo," "Kupil ti bom obesek.Svetil se bo kot pravo zlato." "0 tem pa kar molči,Obesek iz ponarejenega zlata si lahko sama kupim,tvojega nočem." 'Nočeš,zato si takšna pri obiranju.Ženeš se in delaš škodo," "Ti!"je'Siknilo dekle."Niti za ime me nisi vprašal.Saj ni,da bi govorila.Od drugih lahko zvem.Sicer pa».." "Prišla si tako na zmenek,kot so prišle druge.Nisi izjema."Zasmejal se je možato kakor možje,kadar so se razgovarjali o lahkih ženskah. Njej pa se je zazdelo,da je fant pred njo iz sivega jekla»Na ožetih robovih njegovega obla čila se je trdo svetila mesečina.Naenkrat jo je postalo sram.Zaslutila je,da ji še malo prej tujec,sedaj pomeni mnogo več,kot je mislila.Večer ob reki ga je tako naravno izdvojil od ostalih moških,ki so jo dosedaj lovili le s pogledi. Zabredla je v otavo » "Visoko dvigni noge,"ji je rekel,"ožgane imaš od hmelja.Pekle te bodo." "Rosa ne peče,tvoj jezik pa žge,"ga je zavrnila in stekla čez travnik. Bila je nedelja in do opoldneva so padle zadnje hmeljevke. Kosilo je bilo izdatnejše kot običajno.Mari ni teknilo.Oblekla je toplo jopico in nedeljsko krilo,da je bila videti kar čedna «Napotila se je k jezu, Čez obrana hmeljišča je vel voter,ki je dišal po posušeni otavi,v zraku je ležal.vc zrelih jabolk in voda bistre Savinje je šumela, v naraščajočem nemiru Le sončnice na bližnji njivi so še lovile toploto. Po stezi,ki se je vila od kmetije,je prihajal Rudi, "Ti!"je -zaklioal."Samo tebe še nisem izplačal.Dekleta ti? " "Ali sem zopet na vrsti?" "Trma ti ne pristoja.Denar imam,lahko te izplačam." "Nisi dovolj bogat,"Pomenijivo ga je pogledala» "Pojdrugi milijon dobimo,"se je pobahal. "Mi ne spra vimo toliko skupaj vse življenje,In tudi z; likšnim d on ^ r j em » " tf ct K c f H- P P I"1- h H ft h O P O ' Hkiiše --- /adujo m Srečanje Številke 3113 z njenim pripadajočim okoljem v enem izmed mnogih begunskih taborišč,raz tresenih po sajastih področjih Vestfalije in Buhra ter hribovite Bavarske je potekalo brez sentimentalnosti,kajti bežen pogled na sključene barake,zapuščene ljudi,taboriSčne prostitutke,podobne ostarelim sovam,prežečim za naivnim plenom in na cesto,obdano z visokim omreženim obzidjem,kjer so se kot jata vrabcev vri-ščeč lovili tropi raztrganih otrok,je zatrl vse nade ob dotiku s trdo stvarnostjo. Sest lesenih sten,ki so krile vegaste večnadstropne postelje s čudnimi■stanovalci mnogih narodnosti,me.:.je sprejelo po večdnevnem brezupnem tavanju po trdi nemški zemlji .Utrujenost mi je kmalu zatisnila oči in izgubil sem se v pošastnih sanjah nedavnih doživljanj,.. Prameni hladne decemberske svetlobe so me že zgodaj zjutraj presadili-v novo življenje. Sosednja baraka je bila kot z lahnim puhom prekrita s prvozapadlim letošnjim snegom, ki je obet-:! spoznati Bavarsko tudi na tem področju. Pod robom zasnežene strehe je mirno zdel osamljeni golob.Taborišče se je pričelo prebujati.Iz dimnikov so se odvijali navpično v nebo drobni stebriči dima.Ljudje so pričeli odhajati z- raznimi drobnimi opravki.Kakor drugje,se je tudi tu pričelo odvijati življenje po že izhojenih poteh.Dolgočasno,enostavno in brezupno... Dan se je brezciljno raztegov?! v neskončnost in nedelja je bila tako neizrazna,da me je dolgčas in praznot- predolgega dne skoraj ubila. le vem,kako me je zaneslo v neznano gostilno ob križišču ,ki je izzivala nesigurne mimoidoče,Ob živahnem vrvežu,ki je bucai okoli mene,se mi je zdelo,da gledam, zanimiv film z vsebino,povzeto iz globin razburkanega življenja. Večer v gostilni.Ples zalih gizdalinov s francoskih rivier in italijanskih plaž s starimi preživelimi damami z obiljem denarja,ki so skušale pri plesnih razigranostih u~ jeti takt mladosti,a jim ni uspelo in njihova telesa so bila podobna debelim,zabuhlim gmotam,ki So izvabljale škodoželjen smeh prisotnim.Njihovim sezonskim ljubimcem je sijal z obraza pohlep po srebrnih kovancih,zato so brezobzirno prodajali vrline značaja za plehki blesk minljivosti. Izbral sem si prostor v kotu pivske sobe in opazoval pisano družbo okoli sosednje mize,kjer se je iskril ceneni zlatorumeni vermouth in ustvarjal varljiva razpoloženja, ki se tako hitro razpršijo,za njimi pa ostanejo prazni žepi,težke glave in žgoča ke~ sanja. Melonije,ki jih je spretno izvabljal iz orglic mladenič zasanjanega pogleda,so me iztrgale iz objema oddaljenih misli,prepolnih hrepenenja,domotožja in grenkega spoznanja,da s em se iztrgal morda za vedno vsemu,kar sem nekoč želel,ljubil in imel.Mehka spremljava spretnega kitarista mi izraz toplo sočutje in nenadoma me je nekaj dvignilo,i z trg-1 s ©m SB OS 3JÜ a7„ "i ì pp pm r\n / Lipram P PP/P poroča : da se je t prejšnje:,i finančnim poročilu m^s "Plesna zabava" pojavil tiskarski škrat in pomotoma .izpustiJ. i«-".r.tcr& za honorar g, Parme v znesku £5,se zavrtincil preko računov in potegnil rezultat vsote iz zraka namesto iz računskega stroja,k?.r je zneslo £ 226;, 6. 5 namesto pravilnih £ 266. 6. 5,Do razčistitve pojmov je prišlo šele na naslednji seji Upravnega odbora,kjer smo ugotovili po primerjavi kopije blagajniškega poročila?ki jo je predložil blagajnik g. Molali in poročila v irVestniku",da je napako • zagrešil urednik.Danes objavljamo zato ponovno poročilo o plesni zabavi z dne 4„ 'julija 1959, Finančno poročilo plesne zabave,prirejene dne 8.avgusta tel. objavljamo šele danes, ker je z- radi preobilice dela nismo mogli prej objaviti .Podrobnosti o tej zadevi lahko zasledite v članku g. Molane, na .str. 17,V njemu je g.Molan tudi razložil,svoje mnenje o 'Cestniku"c ter s tem prebil led skrivnostne tišine o "Ves tniku?> .Sedaj bi želeli slišati še druga mnenja in ocen- "Vestnika",tako da bomo iz vseh teh končno razsodili> o najustreznejši in najpopolnejši obliki.ITaprej bo šlo lažjo,njemu in nam,njemu zato, ker si je olajšal srce,nam pa ker smo prišli do prvega poskusa kritike,kar da slutiti prebujenje tudi na tem področju.Vseeno pa se nam zdi,da velja za drugi del njegovega članka "mnogo grmenja,malo dežja"..» o 0 o FIITABGEO POIŠILO ZABAVE "PEES.IIA Z .BAVA" Dohodkia Vstopninski darovi , .140,10„- Jedača in pijač; ll6. 3. 3 Cigarete . 1. 5.1O ITajemnina za dvorano,mize in ostalo ------------- Godba ' ___________ licenca,vabila ir. poštnina --------- Dekoracija in drobnarije -------- Stroški prevoza ------------ Honorar za g.Parma ' ---------- Uničeni inventar - 4.-» Preostala jedača,pijača in cigarete 8. 3. 4 Gisti dobiček £ 266. 6. 5 Melbourne,12.julija 1959. Izdatki s 59.18. 6 3. 4. 2 49- 6,-25. - -12.14. 6 4. 4. 9 3.15.- 5.- - 266. 6. 5 Blagajnik Vinko Molan,l.r. FlkABČlTO P0B0ČIL0 PLES1TE ZABAVE, PPI1EJ""HE Dd:J 8„avgusta 1959. Vstopninski darovi Jedača in pijača Cigarete Fotografski prispevek 'Op Bez ervacija ' miz Najemnina za dvor ano,mize in ostalo Orkester Licenca,vabila in poštnina Stroški prevoza Dekoracija in drobnarije Preostala pijač.:., in cigarete čisti dobiček Melbourne,3.september'1959, Dohodki 142. 7.~ 114. 6,-2. 6,-, 1.10,-. - 10.- 7.I6. 1 -268 »d. 5. l Izdatki 80. 4. 2 4. 14. 7 43.- - 25,- - .'ri 5-17. 1 5. 8.- • 4. 4. 90. 7. è -268.15. 1 Blagajnik Vinko Molanfl.r, Padal, jovan je uprava BILK poro Sa s str J 0 Lru. Vinko Molan,hranilnik Janez Janič Rafael Žele Anton Kristan Mirko Ogrizek Helena Sabo Družina Ivan Cvetko(2.dar) Tonček Cvetko,hran, , Ivanka Cvetko, ■ " Helenen Cvetko, " Slavko Cvetko,- a' Marta Cvetko,- » Družina Anton šajn,Adelaide,hr.£ 0,15, Družina Franc Kom-'r,Adelaide Družina Aloj z Pene•(2.dar) Ivan Zupan £ 3 les Stories £ 2. 2 r £ 2. 2 £ 2 £0.10 - £ 1. 8. ri o D £ 1 g o C. £ 0,17. O A <5^ J ££ 1..10 £ 0,10 £ 0. 5. 0, 4. £ 0. 7. £ 0. 0. c)n/e t/ p/aejo/m >e/Ya ,hr,£l .10 £5 Myer•Emporium Ljubo Velebit,Adelaide Er-ne Janežič,hranilnik Erano Rac,hranilnik c/ne /5. avyvs/a /'/$9 Vsem darovalcem,ki želijo s prispevki olajšati uresničitev naše vzvišene z-misli izgraditve doma se najlepše zahvaljujemo! Posnemanja vreden primer je doživel pater Bazilij,ko je obiskal mnogoštevilno družino Ovetko.Kot vrabčki'so ga obkrožili živahni Tonček,Slavko,Ivanka,Helencà in Marta,vsak s svojim hranilnikom in izvedli tekmov m j e, kdo je več prištedil.Pred patrom Baz ili jem so odprli hranilnike in lovoriko zmagovalca je odnesel srečni Tonček z 10 sh,nikakor pa niso mogli potolažiti nr-srečne Helenes,ki je zbrala nekaj manj kot 5sh. "Pič z to,Pelenea,kar potol zj. 00,saj smo s Teboj ravno tako ponosni-" - .Kako vzpodbudno je to,ko -vletimo na tolikšno mero zavednosti otrok in staršev,ki se Že 4aj zavedajo velike pomembnosti postavitve doma,ki bo družil staro in mlado v neločlji-.j družino,ki bo složno z roko v róki kor-kala nevzdržno proti postavljenim ciljem.Otroci mnogih družin bodo tako odraščali v prijaznem domačem okolju,ki jim bo nudilo mar-sik j,ko se bodo nekega dne odločali,de si izberejo torišče svojega izživljanja in pripadajočo družbo. Pekoč tihe želje se spremili j darovi rodili naš DOM,torišč vita bo naša zavest in velik in mnoge druge prireditve,ko muzej in še in še.In ko tako ne sme nam biti žal,da smo z sedanjostmožnost■uresničitve ga najdražjega spomenika!" ajo danes v živo stvarnost in ni več daleč dan,ko bodo nasi o kulturno prosvetnega in športnega izživljanja.Kako čudo -naš ponos,ko bomo v okrilju Doma prirejali domačo igre bomo slišali Isovensko pesem,imeli knjižnico,lepo urejen-razglabljamo,čujemo misli,ki nam polnijo srcesPe in ne, nekaj darovanimi funti prestavili vedno bUže in bliže v doma,ne smejo nas prerasti denarne strasti na škodo naše- o 0 o M Z L V S I D H E T ali ADELAIDE ? Vse člane in ljubitelje kluba obveščamo,da.nameravamo za obdobje Božičnih praznikov izvesti nekajdnevni islet v Sydney ali Adelaide. Kot smo bili obveščeni po Lewis'Luxury Rosd Liners,so pogoji prevoza sledeči sPrevoz 35 potnikov z avtobusom v Sydney stane £6 "&a> ošeba do potih dni,po petih dnevihpa vsak dan zaračunajo £ 5.Posebne vožnje v Sydney-u se zaračunajo za vsoto 2/.na miljo. Pod istimi pogoji stane vožnja v Adelaide £„5 rt . "osobo. Resni interesenti naj se prijavijo na Upravo kluba-'do konca oktobra,nakar Vas bomo ob z-dostnemu številu -prijavljeneev obvestili o definitivnih podatkih izleta. \ j* /i » > S rt / > l ' ! P/' ' ' ' ; i W n n o Pa " ,HC5 ÜC3 ©QüllOGJOl) ©G<3GH2<3 Älfej x.....X V prejSsjl Številki , . \ 'I «P kluba^.Zlatka' VerWXTobJavili zanimivo pismo bivšega predsednika nase- s ss ^ tu.po ; ^.^^Sd^r"4^1" druso?po STe- zgodovine Gosposvetekega polja. -redstva za ohranitev xn potrjevanje G.VerbiS je s svojim nesebičnim delom postavil res trdrm +omo1 • • , narodnostne manjšine v Avstraliii in tudi mT .J * temelJe razvoja slovenske prišel čas,ko bodo vsi sti ki I ^ prepričani o njegovih mislih,da. "bo svojo zmoto in se nam uritl^tiT i t J* dvomeSe ob strani,končno sprevideli ' -, . , nara alx pa bodo ostali tihi in poraženi nas^rotolki.» ° življenju Slovencev v Av- tranjika "Ameriška ^moSna " ^^ °bjaTÌ1 na kanadski slovenskega Ju- Društveno življenje Slovencev v Avstraliji TOPOITO,Ont,, ...Danes pa nekaj besed o najbolj vroči želji članov SKM in o klubovi največji potrebx,ki je pravzaprav vseslovenska nujnost v tem mestu.Težko bi bilo dovoli povdariti,kakšnega pomena je delovanje kluba na socialnem področju in kakšno veliko korist bi imeli rojaki od svojega Doma,Zato ni čudno,če so največji napori klubovih članov trenutno vloženi v izgradnjo SLOVENSKEGA DOMA.Te napore občudujejo tudi naseljene i drugih narodnosti. Prvih sto funtov je odbor,odsek DOM,prejel na dan otvoritve 22.novembra 1957 Do danes je ta odsek zbral približno 3,000 funtov(nekako 6,000,00 dol).Z akcijo vneto nadaljujejo in se vse bolj" blxzajo postavljenemu oilju,ki je 7,000 1 untovU4,000 dol») »B rez dvoma'bodo uspe-IX,dasi to nabiranje zahteva tako od"nabiralcev kot darovalcev izrednih žrtev» Vprašanje je samo čas.Ogromne razdalje, J£X loci jo rojake, znatno ovirajo čira hitrejši zaključek akcije.S sedmimi tisočaki bi tako Slovenci v Avstraliji imeli prvo lastno streho,prvo versko in kulturno središče na petera kontinentu. K0t večletni sodelavec pri SKM ter poznavalec ondotnih rozmer,živim danes s svojo zeno v Kanadi,kamor sem prispel pred pgr meseci.Citateljem Ameriške Domovine želim izraziti svojo zahvalo za prebiranje teh člankov o rojakih v Avstraliji,Ne vem,ce lahko vprašam rojake na severnoameriškem kontinentu,oziroma vse.ki prebirajo "Ameriško Domovino, "če bi']*hko kakorkoli prispevali zata slovens]-! kulturni spomenik v Avstraliji.Kako lepo bi bilo,če bi stal vsaj en steber tega doma t znapisomsSTEBER POSTAVLJEN Z DAHOVI AMERIŠKIH SLOVENCEV. Vem,da mnogokje leže knjige,ki bi bile dobrodošle v knjižnici slovenskega Doma v Melbourne-ju.Karkoli,kar pri taki ustanovi pride v poštevjbi rojaki v Melbourne-Ja z veseljem sprejeli.Poleg gmotne pomoči " pa bi jih zlasti veselil občutek,da je njjr novo delo priznano,da raztreseni rojaki čutimo drug z drugim5veselilo bi jih,da je ta skromna prošnja odjeknila v srcih rojakov,ki so daleč od njih. Slovenska pisarna v Torontu nam je velikodušno na razpolago in se na njen naslov lahko pošlje kakršen koli dar.Isto tam s* . dobijo tudi nadaljne informacije v zvezi s SLOVENSKIM DOMOM.če bi kdo mogel karko- ß li prispeva ti, želim spodaj podpisanima posije na sledeče naslove5SLOVSNSKA PISAR-NA(za SLOVENSKI DOM•MELBOURNE) 61Ö Mannin-Ave. Toronto 4 Ont.,ali pa naravnost Ha- & čelnik odseka DOM SKM 78 Porter Ed. Heidelberg West,6. 23(Mel.),Victoria Avstr.. Vatk b° P°trJen od uradnega predstavnica onM m a častnim potrdilom Odseka Dom. Dragi rojaki,vzemite to prošnjo popolnoma nepristransko .Dom se bo gradil za rojaka,morda celo za sestro ali brata/ ' Slovenski pionirji v Avstraliji zaupajo v Izrek s ZRNO DO ZRNA POGAČA,KAMEN DO KAMA PALAČA Pomagajmo z zrni in kamenčki,da se izrek uresniči in da bodo Slovenci v Avsraliji prišli do svojega kulturno - verskega središča. Zlatko A. Verbič , 33 Alberta Ave, Toronto,Ont.,Can. SOCIALNE USTANOVE V AVSTBALIJI Podpora "brezpos2.em... DO TE PODPORE SO UPRAVIČENI BREI POSELNI le.ta; ženske moški v starosti, od 16. do 65» od 16. do 60. le ta., če,so tudi drugaSe kvalificirane. POleg starostne meje prihajajo v poštev še drugi pogojis Kdor aktivno sodeluje pri Štrajku in zato nima posla,ni upravičen do brezposelne podpore« Brezposelen delavec,ki želi dobivati po$op^ ro,mora biti za delo sposoben in voljan zaposlitev sprejeti,kadar jo dobic Brezposeln delavec mora dokazati,da je sku-,-S'al zaposlitev najti; dal se je registrirati tudi na delovnem uradu. Seveda velja isto za brezposelno delavko. Višina podpore za upravičence je naslednja? Samske osebe pre jim jo na teden po £ 2,10. 0. ženjeni prejmejo poleg gornje vsote še za ženo £ 2. 0. 0. in za vsakega otroka pod l6 leti po 5 šilingov. Do te podpore so u-pravičeni,četudi morda prejemajo po £ 1.0.0 na teden iz kakih drugih virov„Ce pa prejemajo več,se jim brezposelna podpora zniža. Podpora v bolezni Višina te podpore je enaka brezposelni podpori.Kdor jo želi prejemati,mora dokazati, d- 1. je začasno zaradi bolezni ali nezgode za delo nesposoben, 2. da zaradi tega trpi na izgubi dohodkov. Poročene ženske,ki zanje lahko skrbi mož, do te podpore niso upravičene. podpora vdovam Višina te podpore odvisi od tega,koliko ^ premoženja in dohodkov ima vdova. Zato je ta podpora razdeljena, v 4. kategorije. Haj pripomnim,da so do te podpore upravičene tudi žene,ki jih je mož zapustil,oz . je moral v umobolnico. Starostna podpora Ta se izplačuje moškim nad 65 in ženskam nad 60 let.Koliko kdo dobi,je pet odvisno od njegovega ali njenega premoženja in do-' dohodkov.Izključeni od te podpore so tisti, ki 1. niso državljani, 2. so si sami zakrivili izgubo premoženja, 3. so na slabem glasu. Podpora invalidom Upravičeni do te podpore so vsi,ki so stari nad 16 let in za zaposlitev stalno nesposobni,med njimi na primer slepci. Pogoj je pa,da bivajo v Avstraliji že vsaj 5 let» Ta podpora znaša n teden £ 4. 0. 0,oženjeni dobe še običajno podporo za ženo in otroke.Slepci prejemajo to podporo negle-de na višino drugačnih dohodkov,dočim se drugim invalidom določi njena višina po stanju premoženja in dohodkov.To se pravi sejno z res potrebni so do nje upravičeni. Zaključek Naštel sem v glavnem vse ugodnosti,ki jih nudi država na področju socialnega skrbstva. Nisem se spuščal v vse podrobnosti,ki se utegnejo spreminjati od priméra do primer»,« Vsa pojasnila dajejo uradi za socialno pomoč in delavski uradi. Iz "Misli",September 1959 Obveščam vse Slovence v Geelongu, da sem odprl krojaško delavnico,kj er Vam nudim moške obleke,plašče,ženske kostume in plašče po meri in evropski izdelavi po znižanih cenah.Delam iz svojega in iz Evrope prinešenega materiala. Se priporočam5 CENTRALL MARKET RIRIE STR. G E E L 0 N G y< Rojak Pilko s firmo s BT 1622 92 Miller Str. WEST MELBOURNE VAM NUDI NAJLEPŠI SPOMIN «v obliki navadne in barvne fotografije. Poroke - birme - krsti - srodovi - hiše so"naše posebno,izvirno področje. 10$ od računa plačamo za izgradnjo SLOVENSKEGA DOMA! JU imm Nimam glave,nimam repa, v sebi nimam nič kos ti 5 koza moja gladka,lepa, polna znotraj je krvi. Kaj težaven je moj stan, nič pokoja noč in dan? ko vse spi,jaz moram čuti, ne zaspati dve minuti? iti moram brez noge*, prav kazati brez roke", glasno biti'zdaj pa zdaj. Malo se oddahnem naj,' že vse- v hiši godrnja, nihče mi miru ne da. (7 jM3A) run v Z IOC/) A / Iz samih lukenj narejeno dŽim ti vendar,kar se da?' če mi iz srede vzameš eno, razpadem ti na kosa dva. Vsak dan po opravilih grem, in vendar,to pač reči smem, ostanem vedno v svoji hiši. Kako se čudi,kdor to sliši! e ljubezni P°dobm nestalni gloriji aprilskega dne,ki je pravkar odkril vso krasoto sonca,a ga na vsem lepem zakrije oblak. * * * Shakespeare -p. ^nJ^v^I0^ smf VSe let° n0Siti glav° P°konci,moraš drago plačati v težkih tre-nuLian,ki te včasih obiščejo. Casti * * * vam'dozori SasJS ^ Je,d* 36 0hrani'da ^ivi.Sejete trobeliko pa pričakujete,da * * * Machiavelli Sedanji časi,moj Bog!to je skrinja zaveze?gorje mu,kdor se je dotakne! * * *. Diderot To je krasno čudo vaše civilizacije!Iz ljubezni ste napravili vsakdanjo kupčijo. Po sestanku Članov pripravljalnega Odbo ra za ureditev, našega kotička. r^Helbour-ne Royal Shows je pater Sazili 1 noleg o-stalih naložil v avto tudi d radino Benko. Ga.Benko se je v vozilu precej razgrela/v pogovoru s patrom Baz .ìli jem e domačih zakladih.Bo je ta že davno ustavil vozilo pred nji hov-im domom,se je lie vedno in- ' Sala iz domačih logov .vedno spominjala kaj novega. Vnet razgovor okoli zibelk je prekinil g, Benko,ki ju je vprašal,če poznata š^lo o dvehjetnicah,ki sta bili zaprti skupaj 30 le t.Po prestami kazni sta na prvem križišču ubrali vsaka svojo pot,kar se je ena izmed njih nenadoma obrnila in zaklicala za odhajajočo? "Suj,Meta,še tole ti morom jic^i O - Kujiana zbirka "Lipa iq58" je poleg mnogih, izbranih del,ko t Soman o Preš emu,Hugo j ev Človek,ki se smeje i.dr.„izdala tudi zanimivo delo Katje Špur,Dva studenca. Zbirka novel izvira, iz Dežele vzhajajočega sonca,ki čudovito ustreza obravnavanju svobodne ljubezni moža in žene,dveh studencev,na katerih bregove je tako odkrito in pristopno vpletla rešitev tega večnega problema,da jih bomo tudi mi posredovali svojim bralcem,ki si naj ob njih izpopolnijo svoja mišljenja,kar je tudi namen šopka novel. Igkrene misli globokega,toda neizbežnega spoznanja nam izžareva v trajno darilo ref-reni,ki bo večno šumel ob dveh neločljivih bregovihsZnamenja,naslikana na straneh te knjige,posveč am Tebi,da. bi v njih kakor v ogledalu videla pravi obraz tistega,ob katerem si bila nekaj trenutkov srečna... o 0 o Katja Spur # I ! DWr, KDO JK H S I MEH V starih knjigah naše dežele je zapisana povest o Hsi Menu - možu,ki ga je narava obdarila s sanjavimi očmi,čutnimi ustnicami in z rokami,mehkimi kakor zamet.Glas mu je .Svene1 kakor lutnja,kadar je govoril ženski,ki muje ugajala«In katera izmed žena Vzhajajočega sonca ni nosila v svojih očeh skrivnosti,ki bi je Hsi Men ne 'želel spoznati? Imel je šest žena. Šestkrat so njegovi služabniki izmenjali zagrinjala okoli njegove postelje.Šest žena je ovilo krhke roke okoli njegovega vratu,ko je prihajal v tišini nastajajoče noči, da bi spoznal skrivnost ženskega bitja. Njegovo srce pa ni našlo miru.Pil je kakor metulj,ki mu nobena želja in cvetna čaša ne zadovolji razvajenega okusa. V starih knjigah je morda zapisano drugače,resnica pa je,da Hsi Men ni umrl.Htelesil se je v srca mnogih mož in v njih živi dalje s svojim nemirom.Z njihovih obrazov še danes gledajo Hsi Menove sanjave oči,ponujajo se Hsi Menove čutne ustnice in dotik njihovih rok je Žametasti dotik Hsi Menovih rok.Njegov glas je,ki vzbuja nemir v srcu žena. Toda pazi,sestra! Hsi Menove oči,ki te gledajo,ne vidijo samo tebe,ampak tudi tisto,ki prihaja za teboj. Ce ti lisa Men pravi,da te ljubi tako silno,kakor ni ljubil Se nikdar v živijenju,velja bjo te besede prav tako" tisti,ki jo vidi prihajati za tvojim hrbtom.In ko se njegove ustnice poželjivo dotikajo tvojih,ali ni v njegovem srcu 2e hrepenenje po tisti,ki jo je bil mimogrede srečal? Tak je Hsi Men,ki je preživel tisočletja. In vendar se je zgodilo,da so mu lasje osiveli,celo izpadli so mu.Hrbet se mu „je ukrivil.Korak mu ni več prožen kakor pred tisoč leti.Le oči so še vedno s,anjave,ustnice žejne in noge se ne ustrašijo poti,da bi sledile žensko,kadar s prožnim korakom stopa pred pred njim ,noseč v svojih zgibih mladost.,. 0,Hsi Men,zaman so naši predniki zaprli knjigo,v katero so bili zapisali povest o tebi in^ tvojih ženah!Kajti povest otebi se je iz zaprašene knjige prelila v vse čase in -ali nisi bil ti,ki si mi jesenskega dne stopil naproti na mostu nad Veliko reko in sem se zazrla vate kakor v cvetoče drevo? Sadov s tvojih vej pa nisem ä00:.,kala. Ali jih je kdaj dočakala katcré' tvojih žena? 0»Hsi Men,v kakšnih prepadih tvojega srca sem našla svoj prostor ob ženah,kakršne so bile Gu Po,La Naj ali Nji Ša,ki je nisi mogel napraviti za svojo gospo? Sonce sije in dnevi so svetli kakor nekoč,Hsi Men!Veter je s prahom pokril pot,po kateri si šel.Jaz pa sem vzravnala telo kakor riževa bilka,ki jo je bil vihar za trenutek upognil,Čeprav si me zmerjal z gensko,obloženo,obloženo z leti,še vedno nosim v sebi sladkost rasti$moja spoznanja so dozorela in obložena sem z njimi kakor riževa bilka z zrnjem. Tako je prišel moj čas - čas žetve! Marsikdaj si zaälimo odgovor na ranoga splošna vprašanja od tu in tam,od danes in jutri, od nekoč,toda mnogokrat brezuspešno in obstanemo le pri željah,ako iste no premostimo z marljivostjo in si tako utremo pota na mnoga zanimiva področja ljudske aktivnosti, ki jih ohranjajo poleg ustnih izročil in spomenikov še kronika in zgodovina iz veka v vek in skozi č s v trajno d rilo zemljanom... Te in podobne misli so vodile naše uredništvo,ki bo od danes naprej pričelo z objavljan, jem omenjenega gradiva,ki bo razširjalo naša obzorja, v rodni rubriki,tako da nam mar- sikaj ne bo več izgledalo čudno. Uredništvo v M Srečko Košir V nogi m tzqima 0 0 0 v sc aanaanes ciiano-^^ c i Baron Stoeckl,ruski veleposlanik v ZDA,je nekoga večera v Uashingtonu,leta l872,potrkal na vrata,kjer je stanoval državni tajnik William H.Seward.Seward.je kajpada z največjo uslužnostjo povabil odličnega gosta v svojo zasebno pisarno,kjer mu je baron predložil dokaj čudno ponudbo s"Očka car se je odločil prodati Alasko.Ali hoče biti Amerika njen kupec?" Seward,znan ekspanzionist,se ni pustil prositi in je takoj zagotovil baronu kupčijo.' Ker pa je bilo obema možema znano,da se nahajajo v Alaski ležišča zlata,jo Seward hotel le vedeti,iz kakšnih razlogov se je Rusija odločila za prodajo Alaske.Baron Stoeckl mu je odgovoril,da je Alaska preveč oddaljena od centralnih administrativnih uradov,kar povzroča neučinkovito upravljanje in vse ruske napravo za izkoriščanje njenih naravnih bogatstev so rodile edino deficit. Kar se nanaša na oddaljenost,je baron povedal resnico,saj je ločilo Alasko od takratne prestolnice Retrograda na tisoče milj.Prevozna sredstva so bila takrat še slaba in za tako .oddaljenost nosigum .,v polarnih zimah p- večkrat ustavljena za cole mesec-. Vendar izgleda,da baron ni upošteval dejstva.,da je tehnika napredovala iz dneva v dan, gradile so se vedno vecj' ,močnejše in hitrejše lokomotive in,da so bil - Štete ure ponosnim jadrnicam in prvim pamikom na "mlinska kolesa".Kmalu za tem se je pojavil ladijski vijak,ki je preokronil tisocletja trajajočo plovb-.-no tradici jo.Logično je,da tega baron Stoeckl ni mogel predaidovati,kakor tudi na letalskega stroja,ki se je pojavil v popolnejši obliki tik ob prelomu v naše stoletje ter se v pičlih petdesetih lotih razvil iz deloma platne /a - nobogljenčka v pravo joklv.no zračno pošast,ki ji je zemeljska obla postal" t.akor aoč pretesna. ■ 4f Tod:- Seward ni tratil časa in ni niti ipalo upošteval oddaljenosti Alaske od ameriške® prestolnico,Za z. c< tek jo ponudil baronu pet milijonov dolarjev za približno 600 tisoč kvadratnih milj(1/530.330 km2) obsegajočo Alasko,Baron Stoeckl je z•htsv-1 10 mali jonov,vendar sta se mož po krajšem b ..rant nju sporazumela za kompromisno ceno sedmih milijonov dolarjev z dodatkom 200 tisoč dolarjev za neko rusko - ameriško družbo, ki je dolovala v ALaski.Seward je d .1 poklicati nekaj svojih uradnikov,ki so skupno z b|ronom del li vse do jutra,da je bila kupna pogodba popolna v vseh podrobnostih popoln- ter pripr vijena za r tifikacijo.Toda potem,ko je Seward predložil pogodbo senatu v odobritev,se je v zbornici dvignil krik,da jc ta pogodba in sploh kupčija re-zult t Sewardove blaznosti in da 'Seward sodeluje s tujim diplomatom ter da hočejo Ameriko pahniti vpropast.Dolžili so tudi takratnega predsednika Johnsona,da ga podpira. Vendar Seward ni klonil in se je hrabro boril dalje za pridobitev Alaske,dokazoval odločujočim ameriškim krogom o neizm.rai ekonomski vrednosti ;za njenega lastnika,obenem pa r-zširjal vesti,da n-morava car poisk ti drugoga kupca,Vso to in pa izjava carskega diplomat.,da je Amerika z ruskim privoljenjem iz leta 1867 takorekočže z eno nogo na Al ski,je povzročilo,da so sen:torji vendar z nejevoljo izglasovali potrebni denar ter potrdili pogodbo. Toda Seward, si ni dal maru.Takoj po tej zmagi je ustv. ril stike z Dansko z namenom,da pridobi Ameriki zahodnoindijske otoke,ki so bili v posesti Dancev.Med drugim je poskusil odkupiti Dominikansko republiko in izvesti aneksijo za Havajske otoke,vendar tu ni uspel. Vprašamo se,kaj je Seward pridobil domovini z največjo trgovsko pogodbo,ki jo pomni zgodovina in ki je bila sklonjena v eni noči v njegovem stanovanju? (Nadaljevanje na .str. 16) \ mislih se je večkrat povracal v okolje,ki ga je že prekrival srebrni prah pozabe. ■Donne,donne?je mislil.Kako lahko uničite med milijoni zvezd,ki lebdijo vtkane na neskončnem nebesnem pregrinjalu blesteče ideale in tihe,neizražene cilje in, ga spremenite v usahli studenec,ki ne more pogasiti koprneče žeje mimoidočim.In to jo isto kot konec j izpeta pesem,ki Se nekaj neskončnih trenutkov odmeva v prazno in se nato razprši kot megla,premagana od novih sonc. Mar je res ideal sad na veji,ki ga nikdar ne doseže človeška roka? V razrahljano zavest se mu je ponovno prikradlo trinajst deklet,Sop®k cvetja,ki se . tako čudovito preliva v različnih barvnih odtenkih in se kot celota izpopolnjuje skoraj do popolnosti. Sam sebi se je zdel kot mavrični lok,spleten iz trinajstih usod čudne preteklosti»napet do skrajnosti .Maj z-,.zveni tetiva in izproži v ogledalo časa,ki ga je nosil vzdolž poti gorečo strelo,ki naj s svojim sijem razgrne mračni zastor z labirinta vtisov,po katerih je še d .nas blodil.Potom se je spremenil v čuteče bitje in s fantastično na-lico prelistaval knjigo življenja,ki ga je presajala v fata morgano preteklosti in . A to tako naglo skopmela. Spraševal se je, zakaj je vse tako prazno in nesmiselno in kaj je pravzaprav višek vsega.Sreča?Izmeril je globino svojih čustev in prepričan je bil,da ni vredno potočiti solze za tistim,kar je zgubils iluzije,z dragocenim prtom pregrajen nič... Zopet se je znašel na začetku sedanjosti in v misli se mu je vrivalo Mozartovo od kritje s Kon so più cosa, son,cosa faciotf Duša mu je bila podobna japonski vazi,izoblikovani iz prekrhkega porcelana.Kitilo jo je Šopek cvetic,izražajoč mnogovrstna čustva,ki so nekoč divjala v nje j,a ie niso razbila . ' Prva,ki jo je bil ujel zase iz reke časa,je bila'prijateljica noči Leti,nekdanja prijateljica iz otroških let.Očeta so ji bili ubili,matije postala lahkoživka,ona pa je ostala na cesti,neizkušena in osamljena. Po^mnogih letih jo je ponovno srečal v baru "Nebotičnik",pijan tako,da je komaj razločeval z rdečim zametom prevlečeno opremo od utrujenih ljudi z obrazi voščenih lutk. Cianti in iskreče plznsko pivo so obarvali okroglo mizico in njuna razpoloženja,Nato je zašumel žlahtni Sampanjc,z -.šumelo je tudi njemu v glavi in že se je znašel v neki '5obici,še sam ni vedel kje.Tudi aobro ni vedel,kako se je nenadoma znašel poleg nje ha udobnem divanu in prelomil s samim seboj.Ona pa je medtem upletala poslovne°zani-mivosti nočnega življenja v bleaikasti cigaretni dim,ki je lebSl kakor oblak na nebu njegovega živijenjasprišel je in bo minil,ne da bi zapustil sled za seboj... In potem je še vepo nosilo vse na sebi pečat neizpremenljivosti in celo ona sama je bila kot predmet v muzeju - življenje je teklo mimo nje in jo ni spremenilo,kajti njeno srce je hrepenelo po reki mladeničev,po kateri bi večno plavala... V Uslužbenki trikotažne tovarne "Pletenina",Piki,ki je težko izgovarjala sičnike,toda je imela krasno,vitko telo in velike modre oči,je hotel poiskati izvore čiste Ijubez -ni,ki jih je zaman iskal pai predhodnici.Kakšno neizmerno hrepenenje inmilino je uzrl v neslut'.nih globinah njeno dušo,kadar so se stapljali njuni pogledi v tiha upanja. Toda imel jo neizbežni občutek,da je podobna svileni tančici,ki ji grozi s pretrganjem najlahne jši dah okolico,ki je prežala nanjo .V src se mu je prikradel, začetek zla./. Topli poletni večeri so."ju izvabljali v skrivnostno zatišje Hožnika,ali p« sta ure in ure strmela v svetlikajoöo gladino Tivolskega jezera,kjer se je spogledljivo ogledov-lo nešteto zvezd,in iskala neuspešno anjüno nedosegljivo srečo. Nekega oktobrskega dno je posegla minljivost v njuni bistvi,kajti zlagal se ji je, da ima predavanja,ona pa ga je opazila,kako je stopal iz goste megle objet z Nelly proti njoj.žalosten nasmeh ji jo prebegnil obraz.Spogledala sta se.V molk,ki jo v trenutku spietel mrežo okoli njih,treh src,je planil KONEC,kise je že dolgo neizbežno plazil okoli njiju... Nellv je bil • medicinska sestra in mu je vedno govorila,da je v njej skita zloba. Takrat je bila mila zima in vsakega večera,ko so zvonovi frančiškanske cerkve razse-k-ali^cusj sodem delov,sta so -«stajala v parku Zvezda in se nato izgubila v večerni zarji n u v sanje se pogreaajoeim mestnim prividom» (Nadaljevanje prihodnjLd") Za cues, i o cono j- pridobil Ameriki neizmerno bogato deželo z zlatom,lesom»dragoceno ^ ko-žuhovino: in ribolovom,pozneje pa so bila odkrita še ležišča srebra,bakra,cinka,platine, tungsteni in antimona,nadalje pa se premoga,nafte in baje tudi urana* V 60cletih je dala'Alaska Ameriki, samo z žlahtnimi kovinami nič manj kot 800 milijonov dolarjov,n-dadjnih 200 milijonov pa v lesu,krznu in z ribolovom. V zadnji svetovni vojni je bila Alaska važna strateška točka,kjer je imela Anu-rika svoja oporišča.Kot največje delo v ameriški vojaški- zgodovini je predstavljala izgradnja_ velike avtomobilske c.sto,ki so jo pričeli meseca marca 1942 in končali meseca marca istega leta.Ta cost: je dolga preko 2500 km in se začenja v mestu Dawson Creek v britanski Kolumbiji,teče skozi ozemlje Yukona in se konča v mestu Fairbanks v Alaski. Sewardu se je odprla k-riera z imenovanjem v senat,kmalu nato pa je bil izvoljen za guvernerja državo Few York.Kot son tor in guverner se je odlično izkazal v boju za odpravo suženjstva.Glavni predsednik Abraham Lincoln je Sewarda imenoval za državnega tajni—-'" ka .Po Lincolnovi nesrečni smrti je prevzel predsedništvo Andrew .Johnson in v njegovem kabinetu je Seward se- nadalje vodil posle državnega tajništva.Prav v tej dobi je Seward v času ene noči uspešno zaključil pogajanja za Alasko,ki se je v najkrajšem Času izkazala za izredno važno točko v ameriški ekonomski in obrambni strategiji. Ameriški narod je Sewardu postavil trajen spomenik.IIjegovo ime bo večno živelo v Alaski. Veliki in obsežni polotok,ki leži na skrajno zapadni obali Alaske nasproti sibirski o-bali,nosi n jegovo ime.Mesto Seward na južni obali pa slovi po izredno milem podnebju, njegovo pristanišče pa je edino v Alaski,ki je prosto ledenega oklepa tuci v najhujših polarnih zimah. Ko je De dindt leta 1902. napravil, prekocelinsko potovanje iz Pariza preko Alaske v^w York prav zaradi njegov'-ga načrta o gradnji direktne železniške proge Paris - Hew York, se je pohvalno izrazil o ekonomskih možnostih Alaske.V njegovih komentarjih je najti med drugim% 'Vedno se mi zdi čudno,da je Rusija,svetovno znana po svoji diplomaciji,napravila tako lahkomiselno odločitev ter se znebila posesti neizmerno bogate dežele za naravnost be.~ raško ceno5" In je še dandanes čudno. »»■»■^■^»»»■a^»***»*^ t XX***»* ++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++ Helena R. Sončno nedeljsko jutro nas je pozdravilo Že ob prihodu na avtobusa,ki sta nas odpeljala na lepi in sončni Philip Island. Vso dolgo pot smo veselo prepevali,dokier nas ni obiskala lakota,žeja in želja po svežem zraku.Končno smo dospeli na cilj in nekateri smo po utešoni lakoti igrali žogo,drugi zopet so se sprehajali po otoku in ga raziskovali,tako da so jim končno izplačal trud,ko so našli malega medvedka Koalo,ki je vsakemu pokazal ostre kremplje,nekaj posnetkov o sebi pa je lo dovolil. Pato smo se odpravili dalje in se utaborili v bližini morskih zavaljencev,lenih tjuliiev. Tu smo občudovali Spoto sinje morske gladine,ki je razburkano valovala ter ob obali dosegla višek,se nato izgubila med mogočnimi čermi in se v tisočerih kapljicah vračala v morje.Kakšna krasota! Končno smo zapustili tudi to in obiskali male črnobele pingvine.le meneč se za nas,so mimo čakali v svojih domovih,izdolbenih v pesku,da se ostali vrnejo z lova.Ka.ko čudovit jo pogled na stotine in. stotine drobnih živalic,ki se vračajo v gosjem redu v topla gnezda. Težko smo se ločili od vseh teh naravnih lepot in nikomur ni bilo žal,da je obiskal Philip Island in videl in doživel toliko lepega in neobičajnega,da se mu bo za dolgo vtisnilo v spomin in si bo še vedno in vedno zaželel podobnih uspelih izletov. DOPISUJTE V VESTII K'PIŠITE 0 STVAREH,KI STE JIH DOŽIVELI TU V AVSTRALIJI,DALEČ PROČ CD DOMAČE GRUDE.PIŠITE 0 VAŠIH TEŽAVAH,DELU,DRUŽBI IP VSE,EAR SE VAM ZDI ZAUIMIVO! -16- ' TÌ „ l^/ffp /A v J % Vink<. Ho j V— -i » j •■ i ! VI i [ i j \ i 1 I S U n ! r-; / a \ / / \ /i ->/ ! M u uC-/ J uuy aUJ V / -Jv^ 'Kako "boren „je,daccelo žalosten va in tam?"mi je prišepnil oni dan naš zvesti sodelavec,Iste misli so ze neštetokrat našle pot tudi v mejo notranjost»Polagoma domnevajoč naše skupne toil j e f mnog:- potrebe in želje ter ne nazadnje skupek težav in že sem to mišljenje precej ublažili. NA§ VESTNIK je v pravem pomenu besede res samo tfMŠ»,na§e klubsko glasilo,ki se je pač s tem namenom rodilo»Bo menda kar prav,če takšno tudi ostane.Časopisno obliko ali podobno pa prepustimo širšemu sloju naše javnosti.S tem pa seveda ne zanikam potrebe po intenzivnejšem izživljanju naše aktivnosti na Širokem področju mnogih mogočnosti pri ustvarjanju "Vestnika". Čemu ta uve d? Malo kdo se ustavi pri razmišljanju ob čitanju skromnih vrstic "Vestnika'} nihče ne pomisli,koliko dobre volje,potrpežljivosti,prostega časa,(ali je zares prost?), če hočete tudi stroškov je vloženo v iste. Dragi ciani in rojaki,brez nič ni ničesar,brez žrtev še manj. 0 tem smo si menda na jasnem? Nikar se torej hudovati,Če omenim samo par težav. Do predkratkega je bila Bprava SKM brez stalnega urednika "Vestnika",vsled česar je nretežni del urejanja odpadel na ramena članov tajništva.Pravočasno preskrbeti clan-.. ice,5e jih že ne sam napisati ,natipk- ti matrice in jih poslati v našo tiskarno h gostoljubni in požrtvovalni družini Hartman - Čar.Morali bi videti našega Stanka,kako marljivo suče "ciklostil" pozno v noc,predno nastane približno šest tisoč pol 'Vestnika".Zložiti ga je nato tudi potrebno in vložiti v kuverte,na katere se naslovi kar nočejo sami napisati.Jun:k'dneva pa je tisti,ki je deležen sladkosti lepila od stoterih in stoterih znamk.Tudi posta s svojo zP,htevo,da morajo biti vsi ovitki enako zlo -ženi,skuša, uveljaviti svoje pravice ali morda kaprice.Kdo bi to vedel?Tudi problem prevoznih sredstev naj bi zaslužil posebno pozornost,Melbournški "lukamatija" namreč že davno več ne ustreza naraščajočim potreb m atomske dobe. Čas nam neštetokrat povzroča omembe vredne preglavice,če pa se k vsemu temu pridruži še nagajivi tiskarski škrat,ni več daleč do polomije,Naj omenim,da se je celo med račune,ki so rejbolj občutljiva točka za marsikoga,predrznil vriniti v julijski številki. Ni lahko verjeti,da od priz detih ni polomije nihče opazil.Sedaj si zamislite,kako debelo sem pogiedal,ko je med ostalim na naši redni seji,dne 21.avgusta t.1.,prišel tajnik kluba na dan tudi s prepisom blagajniškega poročila o plesni zabavi iz julijskega "Vestnika",na katerem je namesto podpisa bila pripomba "naredite točne obračune J' kar. nam je poslal neznani član.Vsaj tako se je sam imenoval.Stvar ugibanja naj bo,čemu je opustil podpis, Ti spak.,ti ! Kako me je poščegetalo po grlu in kako nerodno je vse skupaj izpadlo,da bi vi vedeli.Slučaj je hotel,da sem imel pri sebi kopijo blagajniškega poročila,katerega original sem izročil tajništvu za objavo v "Vestniku".Nic manjša ni bila rdečica, ki je oblila tajnikov obraz ob primerjavi dokumentov,od mojega debelega pogled-., Grebenček,ki mi je pred tem upadel,je kajpada zopet zavzel svojo prvotno obliko. Videč v avgustovski številki,da tajnik svoje obljube o popravku ni izpolnil,sem pa že kar malo zabentil,morda celo ........ Spet smo se dajali na se ji, kako je do tega prišlo,In ni mu z-,meriti tega,res ni mogel pri obilici dela misliti na vse.Bom pa tokrat sam,sem sklenil,čeprav je že bolj pozno. Vsem tistim pa,ki jih morda zanima,čemu prihajajo finančna poročila o naših zabavah tako pozno v "Vestnik",bi rad ob tej priliki odgovoril,da to pač ni moja krivda,prav zares ne.Gotovo bom tudi temu še kdaj prišel na konec,vsaj voljo imam. Želim še povd.iriti,da je umestna, kritika vedno najbolj zaželjena,ako bi se še kdaj kaj slišnega primerilo, Nihče,ki dela,ni nezmotljiv?Narediti točne obračune pa bo nemara najmanjši del naših dolžnosti,ki se jih kot blagajnik še prav posebno zavedam» Obveščamo svoje odjémalce,da je novi naslov EMONA AGENCY Telefons 1W 6515 164,Albert Road South Melbourne G.P.oI Box 4O64 Melbourne,C.l Naročilnice po pošti pa naslovite na VSE VRSTE ŽIVIL,TEKSTILNEGA BLAGA,RADIO APARATOV,ŠIVALNE STROJE,URE itd.itd. pošiljamo v domovino Mtro,tajno in po najnižjih cenah»Uradno prevedemo dokumente, prošnje in drugo. EMONA STANDARD POŠILJKE? Franko prejemnik - Zadnja železniška postaja ali luka. , vreča 50 kg rt 50 kg tt 50 kg rt 50 kg ti 50 kg tt 50 kg 11 50 kg tt 50 kg ti 50 kg tt 50 kg tt 50 kg ti 50 kg tt 50 kg zaboj 50 kg tt 50 kg H 50 kg it 50 kg tt 50 kg zavoj 50 kg vreča 25 V.c o tt 25 kg bal.^ 10 kg Moka,bela najboljša................ Moka,koruzna .,...................... Pšenični zdrob ............... o... o ». Riž "Splendor",extra brillato ....... Riž "Ardizzone" .........V ........«•. Ri S "Carolina ",extra fine............ Ječmen,holandski oluščeni ........... Fižol,pisani ........................ Fižol,beli .............o............ Sladkor, kris talni .................«« Kava "Minas ", z elena ........ Kava "Santos",zelena - extra prima... Kava "Portorico",zelena ............. Sladkor,kocke ....................... Testenine,njboljše bele ............ Oljeolivno ......................... Olj e,ujbolje semensko ............... Mast,čist; svinjska .,...,,«...,,..., Polenovk-. - Stockfish ............... Li r epxo ^iss»*,................. Galica,modra ................. Rafi.ia ....................... i 9 o o 9 o a «v • f I 0 C I M f 999999909 0 0 9 0 £ 4. 13. o £4. 18. 2 £ 8. 13. O £ 7. 16. 9 £ 8. 13. O £ 9.. 8.10 £ 7. 6. O £ 9- 9.10 £11.17. 1 £7. 6. 0 £29. 13. 2 £<36* . 7.11 £40. 9. o £ 9- 8.10 £ 9. 14. 4 £23. 14. 2 £21. 0. 9 £14. 11. 2 £25. 12. 4 £ 4. 14. 6 £ 3» 4 £.10. 15.10 Vse zgoraj na kavo j o 00000000000000000000000 000000000000 000 0 navedeno blago,razen kave in sladkorja,je carine prosto.Carina Din 440 za kg,na sladkor pa Din 17 za kg, PAKETE SESTAVIMO PO VAŠI ŽELJI V SKLADU Z NAJNOVEJŠIMI CARINSKIMI ODREDBAMI. Oglasite se pri nas v večernih urah ali v soboto dopoldne. Opozarjamo Vas,da smo pravkar prejeli najnovejše cenike za GRUNDIG radio in TV aparate, kater© Vam sedaj lahko nudimo po konkurenčnih cenah. NAROČUJTE PO POŠTI? EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EMONA EM i A f ÜÜ uena o o 397 - 399 Rathovn Str. CARLTON Telefon s FJ 3483 C|/*ruian9 ■U 0G3Ciy{J CONTINENTAL S MALL GOODS ********** ****** Ponovno obveščam vse znance in prijatelje, da sem odprl MESNO " TRGOVINO in KLOBASARIJO Odslej boste lahko pri meni dobili vse vrste SVEŽEGA in PRESAJENEGA mesa po „-našem domačem okusu. POSTREŽBA HITRA! CENE KONKURENČNE i SLOVENCI POZOR! ALI ŽE VSTE, DA JE V MELBOURNU ODPRTA B mmmm Po najugodnejših cenah izdelujemo vsakovrstne, tiskarska dela.... Tiskanje računov, vsakovrstnih blokov, naslove tvrdk na ovitkih in pismih, vsakovrstne vizitke, poročna oznanila itd., itd. Telefonirajte nas FW 6183 ^ /7/0) f") /7/n /~i /o ali pa nas obiščite nas f/ j V h J H f o J V/J , 13 Weigall Street, jJoJJU /jl/U%/JJb/Pl EAST BRUNS W ICK Pri nas lahko v slovenščini obrazložite, kakšne vrste pričeske želite. TRAJNO KODRIHJE las z najmodernejšimi sredstvi! 165 Sydney Rd. COB U R G, tels Fm'2288 K nam Vas iz City-a pripelje tramvaj všt. 3.9? 2o ali 215 izstopite na tramvajski postaji 34 pa ste pri nas! STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI! Pozor! Pozor! Sola za šiviljo, za dekleta vseh starost .Vabimo Vas na naše tri tedenske tečaje in pri nas se lahko izučite ali naučite v vseh vrstah šivanja kod s Overlock, zigzag itd, itd., Naslov kamor se lahko prijavite; 600 Nielsen Str. PORT FITZROY Telefon s JW 3604 1 GOVORIMO VSE JEZIKE! ^ r-^ n/~7 V o i08 Gertrude Str. F I T Z R* 0 T Teis JA 5978 se priporoča za vsakovrstna slikarska dela. Slikajne otrok, ob slovesnostih kod godovih, porokah in podobno se obrnite na rojaka N ! KOL I CQi IZDELAVA ODLIČNA! CENE KONEUTj'NČITE! Rojaki v okolici M 1 L K" BA R ^ n d PASCOE VALE BROA » 1 I -J I I I fASUUiU VALo BROAD MEAD 0 WS (7fP j j H S TRA TUMORE Jj LjUJ 'i UM boste hitro inodlično postreženi z našim domačim blagom po najugodnejših cenah samo pri rojaku 65 Uheatsheaf Rd. 1 //-n 1 r— gle.nhot >j,j