Pcčtnfita plačana f^ eStovM tezsct Z-VEZA SLOVENCE ■" ........................... Dogodki prihodnjega tedna Šahovsko prvenstvo ELRJ Leto VL ~ štev, 51 Ljubljana, dne 18. decembra 1850 FiZKULTURNITEDNIK Državna prvenstva posameznikov in ctvojie v namiznem tenisu MOŠTVO SPARTAKA NAJBOLJŠE V DRŽAVI Honui^ozo Valim ge zmagal med člaimi Beograd, 37, Bed. Letošnje državno prvenstvo v Beogradu nam je pokazalo nekaj nedvomnih značilnosti: veliko premoč igralcev Spartaka, brezhibno organizacijo in slabo pripravo slovenskih igralcev. Prvenstvo je obsegalo 11 panog. Največje zanimanje je vladalo predvsem za tekmovanje moških posameznikov, saj so nastopili najboljši igralci v državi. Ze v predtekmovanjih se je izločilo od nadaljnjega tekmovanja 8 najboljših posameznikov, tako. da so v finalnih tekmovanjih nastopili njihovi nasprotniki, po številu 8, ki so igrali vsak z vsakim. Prvenstvo posameznikov je bilo razdeljeno v dva razreda. V prvem so bili najboljši igralci, povečini oni, ki so že nastopali v državnih moštvih, v drugem razredu pa so bili slabši predstavniki posameznih republik. K prvemu razredu moramo pripomniti, da sta se zlasti odlikovala Dolinar in Harangozo, ki sta brez težav premagala svoje nasprotnike. Razred zase so tvorili naslednji igralci: Vogrinc, Roža. Gabrič, Horvat, Grujič in Valjkovič. Harangozo je pokazal sicer nekoliko nestalno formo, saj ni dosti manjkalo, da bi izgubil z Vogrincem, medtem ko je Dolinar vse do igre s Harangozom brez večje težave premagal ostale finaliste. Vsekakor je vladalo največje zanimanje za finalno igro Harangozo-Dolinar. V tej igri je bila pričakovati, da se bo razvila najlepša in najbolj dramatična borba. Vendar gledalci niso prišli na svoj račun. Oba igralca sta se zavedala, da se morata boriti za vsako točko, zato igra ni bila lepa, niti zanimiva. V prvem nizu je Harangozo premagal Dolinarja z rezultatom 21:17. Drugi niz je pripadal Dolinarju z rezultatom 24:22. Izgiedalo je, da bo Dolinar v ostalih nizih nadkrilil svojega nasprotnika. V tretjem nizu je Dolinar že dosegel vodstvo 20:16, toda zaradi napak Vardar : It S K 4:2 (2:2) Siplje, 17. dec. Danes' je bila prijateljska nogometna tekma med Vardarjem in BSK iz Beograda, ki se je končala- z zmago domačih 4:2 (2:2). VOJVODINA z BOSNA IN HERCEGOVINA 5:1 (3:0) Sarajevo, 17. dec. Dane? je bila prijateljska nogometna tekma med reprezentanco Vojvodine in reprezentanco BiH. ki se je proti pričakovanju končala z zmago Vojvodine 5:1 (3:0). Gole za X oj vodi n o to dali Veselinovič in še res po 2 ter Rajkov po eneffa, za domače , Pa Živkov. Najboljši igralci r moštvu Vojvodine so bili Milovanov. Rajkov in Serep, med domačini pa Svjaka in čemaIoyič. Tekmo je sodil Voja Jyanoyič iz Sarajeva pred približno 3000 gledalci. TEKMOVANJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA (8. kolo) Meduza : Aurora 1:1, Novi grad : Umag 3:1, Piran : Buje 5:0, Brtonigla : Strunjan 4:0. Na tabeli vodi Arrigoni s 14 točkami, Piran 12. Meduza 10. Tekmovanje koprskega okrožja (7. kolo): Aurora B : Piran B 8:0, Arrigoni B : Partizan 2:0, Rdeča zvezda : Ampelea 2:0, Nardone : Soline 5:2, Meduza B : Strunjan B 3:2. Okrožje Buje: Brtonigla B : Salvore 1:1. Ostale tekme so odpadle zaradi premokrega terena. in morda tudi omalovaževanj a je dopustil, da je Harangozo najprej izenačil, nato pa odločil niz v svojo korist z rezultatom 23:21. V četrtem nizu pa je Harangozo prepričevalno osvojil igro ter brez presenečenja dobil niz z 21:10 in tako osvojil državno prvenstvo. V drugem razredu so bili igralci znatno slabši N tem tekmovanju pas je prijetno presenetil Slovenec Ahačič, član Železničarja iz Kranja, ki si je priboril vstop v finale, kjer pa je po nepotrebnem v srečanju z Renduličem izgubil s 3:0. Z nekaj več pazljivosti in borbenosti bi lahko osvojil prvenstvo II. razreda. Tenmnovičeva osvojila prvenstvo žensk Na letošnjem tekmovanju je nastopilo 23 tekmovalk iz vse države, med njimi tudi 4 Slovenke. Pričakovati je bilo, da bodo tudi letos prevladovale igralke Spartaka, razen Temunovičeve, ki je sicer bila njegova članica, pa je prestopila v beograjski Železničar, V finalni borbi je Temunovičevi uspelo premagati Čovičevo in s tem osvojiti prvenstvo. Dolinar in Harangozo, ki sta si osvojila v londonskem mednarodnem prvenstvu prvenstvo Londona, sita premagala. v finalnem srečanju par Roža-Grujič, ki sta ves čas dobro reagirala na udarce svojih nasprotnikov. Z večjo rutiniranostjo in premišljenimi udarci pa je uspel® dvojici Dolinar-Harangozo osvojiti prvenstvo. Ves čas tekmovanja je vladalo za igre izredno zanimanje. Dvorana Centralnega doma JA je bila vedno nabito polna. Vsaka posamezna igra je vzbujala pri gledalcih živahno zanimanje, tako da so morali igralci večkrat prenehati igro, kar velja predvsem za finalno igro med Dolinarjem in Harangozo. Organizacija tekmovanja je bila vzorna. Vsak igralec na turnirju je lahko v posebni brošuri ugotovil točno uro tekmovanja, tako da so se borbe nemoteno razvijale. LESTVICA Z LETOŠNJEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA Igralec igre nizi 1. Harangozo 7:0 21: 5 2, Dolinar 6:1 19: 5 3. Vogrič 4:3 15: 9 4. Grujič 4:3 13:11 5. Horvat 3:4 12:13 6. Gabrič 3:4 10:14 7. Valjakovič 1:6 4:18 8, Roža 0:7 2:21 REZULTATI FINALNIH IGER SO NASLEDNJI Moški posamezno: Ha ran gozo:Doiina.r 3:1 (21:17, 22:24 23:21 21:10). Ženske posamezno: Temunovič:Covič 3:0 (21:16, 21:12, 21:9). Mladinci posamezno (>II. razred)! H Rengulič j Ahačič 3:0 (21:19, 21:19, 21:12). Moški pari: Dolinar-Harangozo : Roža -Grujič 3:1 (21:17, 25:27, 21:9, 21:8); — moški pari II. razred: Strumibel j-Ahačič : Rendulič-Prochasika 3:1 (19:21, 23:21, 21:17, 21:11). Ženski pari: Covič-Harmat 5 Dolinar -Urek 3:1 (16:21, 21:14, 21:18, 21:18). Mladinski pari: Pakiš-Popovič 5 Mar-kovič-Terečik 2:0 (21:12, 21:15). Mešani pari: Covič-Gabrič : Pečnik-Harangozo 3:0 (21:16, 21:17, 21:18). SKUPNA OCENA MOŠTEV PO ZVEZNIH TURNIRJIH NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V L 1950 1. Spartak 425,5 točke; 2. Mladost 195,5 točke; 3. Železničar (Novi Sad) 151,5; 4, Železničar (Beograd) 139; 5. Partizan 138,5; 6. Železničar (Kranj) 92; 7,. Sloboda. 86,5; 8. Bo rac 86; 9. Cr-vena zvezda 56,5 in 10_ Gregorčič 44 točk. A Naj živi naša hrabra LJUDSKA ARMADA! v Pred 9 leti je bila, ravno na dan 22. decembra, v mestecu Rudnem v vzhodni Bosni ustanovljena prva proletarska brigada Zato praznujejo vsi narodi Jugoslavije 22. december kot dan Jugoslovanske Armade. Danes je naša Armada silna opora ljudstvu v borbi za izgradnjo socializma in za ohranitev svobode in nacionalne neodvisnosti Jugoslavije. Vsi jugoslovanski narodi ji k njeni deveti obletnici goreče cesti-. ta jo, zavedajoč se, da lahko v zaščiti svoje Armade, kot Ž3 trdnim zidom, mirno nadaljujejo borbo za izgradnjo socializma Železničar : Eiscnbaliner Sport-verein (Beljak 4108 ; 3009 V petek so se v Ljubljani pomerili kegljači ljubljanskega Železničarja in Eisenbahner Sportvereina iz Beljaka v prijateljski tekmi na 200 lučajev v narodnem slogu. Zmagali so prepričljivo naši kegljači z rezultatom 4108 : 3009. Pri naših je bil najboljši Mlakar s 734 keglji, na kar so sledili: Žakelj 716, Likovnik 705 Tiler 702, Dolinar 631 in Ivančič 620 kegljačev. Prav vsi avstrijski kegljači so imeli manj podrtih kegljev, kar gre v glavnem na račun tega, da niso vajeni naših igrišč. Prireditev je potekala brezhibno in so bili gostje z njo zelo zadovoljni. Slovenski mladinci premagali Hrvatsko 4Vr : SVs Včeraj je bil v Ljubljani zanimiv šahovski dvoboj med mladinskima reprezentancama Slovenije in Hrvatske. Prireditev je bila zanimiva tudi zaradi tega. ker je bila sodba hrvatskih šahi stov, da so boljši od slovenskih mladincev. Izredno napete in borbene partije so pokazale, da so slovenski mladinci vztrajnejši in točnejši. Rezultati posameznih iger so tile: Bajec ml. • Subotičanec remi. Blinc I Uhlir remi. Grosek ; Dimc ld). Podkrajšek : Durgo 0:1, Trampuž : Kolibah remi, Vospernik : tSojanovifc 1:0, Mikunda : Bulat 0:1. Roblek : žepič 1:0. Povratni dvoboj bo meseca januarja v Zagrebu. Polfinalno tekmovanje za jugoslovanski nogometni pokal CRVENA ZVEZDA ŽE TRETJIČ V FINALU NOVI PRVAKI FLRJ Zenske ekipe: Spartak (Subotica) Mladinske ekipe: Spartak (Subotica) Moški posamezno: I, razred rž Harangozo Vilim (Spartak) Moški posamezno! II. razred ri Rendulič (Sloboda, Karlovac) Zenske posamezno: Temuno- yič (Železničar. Beograd) Mladinci posamezno; Markovič (Spartak) Moške dvojice: I. razred — Harangozo-Dolinar Moške dvojice: II. razred rž Ahačič-Strumbelj (Slovenija) Ženske dvojice: Covič-Harmat Mladinske dvojice; Fopovič- Bakiž Mešane dvojice: Gabrič-Covič. Sabi jaški dvoboj med Mlatlostjo in Lokomotivo Zagreb, 17. dec. V Zagrebu je bilo prijateljsko sabljasko srečanje med Mladostjo in Lokomotivo. V tekmovanju v floretu so zmagali tekmovalci Mladosti 6:0, v sablji pa. igralci Lokomotive s 5:4. Na kvalifikacijskem tekmovanju za finalno ekipno prvenstvo Jugoslavije ,ki bo prihodnjo nedeljo v Sarajevu, bi morali sodelovati tudi ekipi Krima iz Ljubljane ter Poleta iz Maribora, vendar iz neznanih razlogov nista prispeli jna tekmovanje. Po določilih sta tako prešla v finale ekipi Mladost in Lokomotiva. V prvenstvu ženskih parov sta se srečali v finalu Covič-Harmat s parom Dolinar-Urek- V tej igri sta bili članici Spartaka znatno boljši in povsem zasluženo premagali svoji nasprotnici, V tekmovanju mladinskih parov smo doživeli presenečenje, saj sta par Popo-vič-Pakiž nepričakovano v finalu premagala par Markovič-Terečik, Slovenski tekmovalci niso bili dovolj pripravljeni Za letošnje državno prvenstvo so bili slovenski mladinci, ki so zastopali Slovenijo, zelo slabo pripravljeni. Izgleda, da so naši mladinci vzeli prvenstvo premalo resno, saj so v odločilnih ■trenutkih, ko so imeli že zmago takore.koč v rokah, z nepremišljenimi potezami izgubili točke in s tem tudi igro. To velja predvsem za Gramatčikova, ki je bil ves čas tekmovanja nerazpoložen in tudi neresen. Nedvomno bi naši mladinci dosegli mnogo več, če bi se zavedali, da se je treba na prvenstvu boriti za vsako točko, kar je izjavil tudi Dolinar, ki je večkrat pazljivo opazoval igre slovenskih mladincev. Stadion Dinama v Maksimiru. Igrišče težko in spolzko za igro. Vreme sončno v prvem polčasu, vendar mraz. Polfinalno tekmovanje za nogometni pokal FLRJ. Dinamo : Hajduk 2:t (1:1) Postave moštev: Hajduk: Beara, Koke za, Broketa, Mr-šič. Katnič, I. Radovnikovič, Senauer, Luštica, Krstulovič, Mladinin in Vid-jak. Dinamo: Stinčič, Belič, Crnkovič, Pukšec, I. Horvat, Cizerič, Režek, Senčar, WolfI, Z. Čajkovski in Strnad. Strelci: WoIfl iz 11 metrovke v 20. minuti in Horvat v 104. minuti za Dinamo ter Radovnikovič v 31. minuti iz 11 metrovke za Hajduk. Sodnik: Mika Popovič iz Beograda. Gledalcev: 30.000. Zagreb, 17. dec. Današnja zmaga Dinama v 18. srečanju s Hajdukom je popolnoma zaslužena, ker je bila domače moštvo premočno v drugem polčasu, dočim so imeli gostje v prvem delu več od igre;. Dinamu je uspelo po odmoru razbiti homogeno moštvo Splitčanov, ki niso znali nadaljevati igre, kot so jo začeli. Po tesni zmagi nad Radničkim preteklo nedeljo v Splitu, je danes Hajduk prikazal lepo igro posebno v prvem polčasu ter ugodno presenetil številno zagrebško nogometno občinstvo. Vsi so namreč pričakovali, da bo Dinamo dosegel prepričevalno zmago, ki bi bila izražena z večjim rezultatom, zlasti zato, ker so .vedeli, da v moštvu »Majstora s mora« ne bosta igrala Matošič in Vuka-s. Pomlajeno moštvo Hajduka je bilo danes zelo dobro in je. igralo živahno ter vneslo v svojo igro večjo živost in hitrost v napadu. To pa ne bi mogli reči za Vidjaka, ki je bil dokaj počasen ter je s preigravanjem in zadrževanjem žoge zapravil lepe kombinacije in prilike za strel. Najboljši napadalec in igralec Hajduka je bil vsekakor mladi .Senauer ter so naredili napako, da niso več igrali po desnem krilu, namesto po Vidjaku. Krstulovič in Mladenič sta se sicer precej trudila in prikazala solidno igro, poznalo pa se jima je, da še nimata potrebnega Patrolni tek ekip Strelske zveze Slovenije Pokal Franja Pera je osvojila ekipa JA Ljubljana, 17. dec. Danes je izvedla strelska zveza Slovenije v počastitev dneva JA patrolni tek strelskih družin, ekip JA in Narodne milice. Obenem je bilo to prvo tekmovanje za pokal padlega borca Franja Pera, ki je bil pred vojno eden naj. boljših jugoslovanskih strelcev. Pokal je prehoden in ga bo vsako leto dobila najboljša ekipa na tem tekmovanju. Pred Narodno galerijo, ob vhodu v Tivoli, se je zbralo 22 ekip, od teh samo 2 izvenljubljanski, in sicer ena iz Maribora in ena iz Kranja. Največ ekip je dala JA (7) na drugem mestu pa je strelska družina »Triglav« (4). Izmed šol Je sodelovala samo IKS Litostroj, ki je dala 2 ekipi ostale šole pa niso bile zastopane. Na startu pr%y tako ni bilo opaziti članov strelske družine univerze in ekip ostalih športnih zvez, ki jih je Strelska zveza Slovenije vabila k sedelo, vanju. Tekmovale so članske in mladinske ekipe. Tekmovanje je otvoril sekretar strelske zveze Slovenije, tovariš Miro . tekačev, ki so tekli v čevljih In suk-Sterle s kratkim nagovorom_ nato pa njičih. Zdi se nam nujno, da bodo je startalo prvih pet ekip na 1700 m strelske drtižine y svoje programe dolgo progo, ki je bila razdeljena na dela vnesle tudi športne panoge, ki dva dela. Po približno 600 m je bilo | večajo iizično kondicijo In telesno urejeno strelišče s petimi tarčami, na katere sta morala dva člana ekipe oddati po pet strelov medtem ko je dobil tretji deset nabojev. Ostali del proge je vodil skozi gozd in čez livade vse do cilja, kamor so morali vsi člani ekipe priteči skupaj. Za razliko od lanskega leta, ko so ekipe streljale na like so bile letos postavljene športne tarče in se je v končnem plasmanu upoštevalo poleg doseženega časa tudi število krogov. Zato se je kaj lahko zgodilo,da je na primer ekipa, ki je tekla hitreje od ostalih dosegla slabše mesto zato, ker so bili njeni rezultati v streljanju slabši. Tekmovanje je potekalo v redu in hitro. Grajati bi bilo treba samo sla. bo izbiro municjje in včasih zarjavele okvirje ki so upehanim strelcem tembolj nagajali čimbolj se jim je mudilo. Poleg tega je bilo opaziti precejšnje pomanjkanje kondicije in pa včasih kar neprimerno opremo vzdržljivost. Po končanem tekmovanju je zastpo-nik Popovič Drago predal prvoplasi-nik Popovič Dragopredal prvoplasi. rani ekipi lep prehodni pokal Franja Pera. Rezultati so bili naslednji: (vračunani so še odbitki števila krogov); I. Ekipa JA (Hlipac Savo, Sovano-vič Tode, Milosavljevič Petar) 3:41,7 (124 krogov), 2. SD Triglav (Dolin, šek Parčič, Pirogomik (4:07^2 (65), 3. ekipa JA (Kunič, Gundeij, Veselinovič) 4:30.7 (87), 4. SD A. Ran. kovic 4:45.2 ( 99 ) 5. JA 3:07-9 ((80), 6. SD Promet 5:i4.7 (73) 7. Maribor 5:36.7 (108), 8. SD Triglav IV. 5:37.6 (65), 9, JA 5:42.7 (70) 10. JA 5:58.9 (76). Mladinske ekipe: 1. SD A. Sankovič II (Marolt, Vrbinc, Mohora) 5:57.0 (79) 2. IKS Litostroj I. 7:02.0 (17), 3. IKS Litostroj II. 7:15.7 (11). izkustva za tako težko in odločilno tekmo. Izgleda, da jima manjka potrebne kondicije. Luštica se je precej zavzemal in koristno igral defenzivno zvezo. V vrsti Splitčanov, ki je bila dobra kot celota, se je posebno odlikoval Katnič, ki je bil po prikazani igri takoj za Senauerjem najboljši med gosti. Tudi Radovnikovič in Mrčič sta bila dobra branilca in sta se precej trudila in. pomagala tako obrambi kakor napadu. Kokeza je bil danes precej boljši branilec od Brokete, čeprav je po njegovi krivdi prišel Dinamo v vodstvo po kazenskem strelu. Broketa je dal danes svojo najslabšo igro, čeprav je bil požrtvovalen in se trudil kot vsi igralci njegovega moštva. Vendar ga je danes razpoloženi Režek skoraj vedno preigral in mu stalno uhajal, zaradi česar so bila Bearina vrata večkrat resno ogrožena. Poleg. Senauer j a in Katnič a je bil Beara najboljši v svojem moštvu, čeprav je sprejel dva gola, toda 11 metrovke ni mogel ubraniti, ker ga je W8Ifl prevaril s telesom. Sicer je Beara tudi danes pokazal odlično igro, posebno takrat, ko je. v 12. minuti s krasno parado obranil Senčarjev strel iz razdalje 3 metrov, ko so že vsi videli žogo v mreži. V drugem polčasu pa je odlično interveniral pri visokih žogah in je z ner ustrašenimi padci pod noge nasprotnikovih igralcev rešil mnoge nevarne situacije ter je bil borben enako kot cela Hajdukova obramba. Dinamo je predvedel danes tako igro kot v zadnjem času, razen v drugem polčasu, ko je bil v precejšnji premoči nad svojim nasprotnikom. Takrat je Dinamo močno pritisnil Hajdukovo moštvo v obrambo in stalno ogrožal njegova vrata. Toda v 90. minutah ni znal doseči zmage, tako, da je sodnik Popovič moral igro podaljšati dvakrat no 15 minut. V podaljšku je moštvo Dinamo pokazalo boljšo kondicijo in še nadalje napadalo vrata gostov. Tako je pred koncem prvega polčasa domačim uspelo doseči zasluženo zmago z golom, ki ga je dal Horvat in se tako plasirati v finale letošnjega tekmovanja za nogometni pokal FLRJ, ki bo prihodnjo nedeljo v Beogradu. Stinčič danes ni imel posebnega dela in je svojo nalogo dobro opravil. Oba branilca sta bila nesigurna in sta slabo branila svoja vrata. Tako Belič, kakor Crnkovič sta bila precej slabša od svojih tovarišev v moštvu. Tudi kril- ska vrsta ni bila danes na višini kakor običajno, celo Horvat ni prikazal svoje značilne igre. Sicer je; bil glavni steber obrambe, zaslužen pa je predvsem s svojim golom za današnjo zmago. Pukšec je bil tudi slabši kot v zadnjih tekmah. V napadu je bil najslabši Z. Čajkovski, ki je onemogočil napore svojega moštva. Odlikoval pa se je Režek na desnem krilu, ki mu je danes vse šlo od rok. Tudi Senčar je bil zelo dober, dočim Wolfl ni bil tako. dober kakor zadnje čase. Strnad je prifezaJ svojo običajno igro. Kot celota je Dinamo zasluženo zmagal zaradi boljše igre v drugem po& času. Današnja igra sicer ni bila značilna prvenstvena borba In je bila na trenutke celo mlačna. Igra je bila sicer zelo fatir, saj so se sicer vsi igralci obnašali zelo športno. Sodnik Mika Popovič iz Beograda je bil razmeroma slab. Tekma zamujenih priložnosti Crvena zvezdo : Partizan 1:0 (0:0) Stadion Partizana; gledalcev 50.000; sodnik: Vašo Stefanovič. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Crvena zvezda:: Mrku šič Tadič, Zvekanovič, Palfi, Djurdjevič* Djajič, Jezerkič, Mitič, Tomaševič, Ognjanov' Vukosavljevič. Partizan: Šoštarič Kolakovič, Ata_ nackovič, Jaikovetič* Jovanovič, Dre, novac_ Valok, Čajkovski Bobek, Pa-jevič, Mihailovič. Strelec: Ognjanovi v 48 minuti. BEOGRAD, 17. dec. Ze dopoldne so ljudje hodili na stadion Partizana. Z izvoščki, taksiji , tramvaji in trolejbusi so šli navijati ■ na igrišče, da bodo priče srečanju starih rivalov. »Ali bosta igrala Bobek in Cajkov. ski?« so se spraševali navijači Partizana. Pol ure pred pričetkom tekme je bil stadion poln. še 15, 10 minut... in tekma se je začela. »Dobro bo, samo ako zveza in halfa dobro zaigrata«, je dejal navijač poleg nas. Tudi to se je zgodilo. Partizan je začel s hitrimi napadi. Ze v tretji minuti Jezerkič slabo strelja poleg gola. Igra se hitro menjava in Mihajlovič s krasnim volejem kmalo kasneje strelja Mrkušiču v roke. V glavnem se igra na sredini igrišča, trelov na gol je malo, saj napad ne zna izkoristiti lepih prilik, šele v 18 minuti Tomaševič »ogreje« Šoštariča, ko strelja čez prečko. Dve minuti kasneje Mihajlovič ostro strelja v spodnji, desni kot toda Mrkušič ubrani svoja vrata. V' 27, minuti Ognjanov ponovno ostro strelja poleg vrat. V 30. minuti se je tudi kombinacija Ognjanov — Mitič — Tomaševič končala z ostrim strelom preko vrat. V Prve smučarske skakalne tekme r Klančnik, zmagovalec v Podkorenu- Podkoren, 17. dec. Ob priliki otvoritve 33 metrske skakalnice Enotnosti v Podkorenu, so bile danes tir prve letošnje ska- kalne. .tekme, na katerih je nastopilo 105 tekmovalcev. Na starin smo opazili Klančnika, Avsenika, Finžgarja, Zalokarja, Jtaz-borška , in druge, znane tekmovalce. Tekmovanje je potekalo ob ugodniti ' sftfežriih' razmerah (v Podkorenu je že okoli . 1 m snega) . in, ob .lepem sončnem vremenu. Oh skakalnici, ki stoji nasproti kolodvora, sc je zbralo tudi precej gledalcev, ki štev ter priporočajo na tisoče mladincev klubski upravi Vodstvo svojega kluba obveščajo o visim, telesni konstituciji in kvalitetnih sposobnostih teh mladincev ter o mestu, na katerem igrajo v moštvu Zelo nadarjene mladince najprej preizkušalo v Arsenalevem tretjem ali pa v mladinskem moštvu na rednih ligaških tekmah katere igrajo med tednom. C e novinec uspesno opravi ta .izpit, je sprejet v članstvo Arsenala kar pomeni, da se strinja z društvenimi pravili o treningu in se zavezuje da ne bo igral za, nobeno drugo profesionalno moštvo. To so običajno mladinci stan od 17 do 20 let. Kakšne so značilne metode Arsenalovega treninga Za Arsenalovim igriščem je prostor za vadbo, ki je posut z drobnim peskom. V _kotu je postavljen nagnjen valovit zid, ki sluzi za vajo- Ko udari žoga ob poševno, valovito steno, se hitro odbija v različne smeri tako da ie igralec prisiljen hitro misliti in streljati, z obema nogama, s čimer pridobiva na ravnotežju Poleg te valovite stene za vežbanje odbojnih udarcev je tudi igrišče za igranje »tenisa« — z glavo. To ie posebna hitra igra, ki bi venemo kaj kmalu postala zelo priljubljena tudi med našimi nogometaši. Igra ie enostavna: nia vsaki strani so trije do štirje igralci ki jih kot na teniškem igrišču loči približno 1 m visoka mreža. Igra se začne z začetnim udarcem žage z glavo čez mrežo V nadaljevanju jo igralci lahko vračajo z glavo, nogo ali pa s telesom samo ne z roko- Žoga se sme le enkrat dotakniti tal Cim jo igralec diobi io sicer lahko poda soigralcu ta pa mora žogo vrniti čez mrežo. Zmaga tista stran, ki prva doseže 21 točk. To .je zelo naporna vaja in je izredno koristen trening za obvladanje žoge, tako z glavo kakor z nogami Igralce Arsenala trenirajo _s pomočjo se ene originalne naprave. To .ie močna »prača«, s katero lahko izstrelimo žogo poljubno visoko in pod raznimi koti. tako da omogoča , igralcem , dobro vadbo v igri z vadbo, odbijanja žoge, volej udarcev kakor tudi v ustavljanju žoge. Poleg običajnih naprav za preigravanje odbijanje na vrvi Obešene žoge z glavo je to še en pripomcek za trening Vsak igralec izbran na tak način, mora biti dovoli sposoben, da vzdrži dolgo devetmesečno nogometno sezono. Dejanski polni trening se prične približno mesec dni pred začetkom sezone. Igralci goje predvsem hojo telovadbo, tek streljanje na goi ter razne praktične ^va.je dokler niso popolnoma pripravljeni za začetek sezone. Priporočajo jim tudi igranje golfa. Kako izgloda polni trening Polni trening ki se začne koncem julija, je naslednji: prva dva tedna trenirajo igralci razmeroma malo. Dopoldne vadijo hojo v puloverjih in v lahkih čevljih približno 8 km s čimer preprečijo pretirano debelost in krepijo nožne mišice Popoldne ponavadi streljajo na vrata brez večjega napenjanja mišic. Po desetih dneh začno s sprinti in rednim treningom z žogo ter s podajanjem na dolge pasove. Igralcem Arsenala odsvetujejo trening v zaprtih prostorih, ker se morajo takoj v začetku navaditi na svež zrak. Pri vseh vajah, posebno pa, pri sprintu trenirajo s polno močjo pri čemer si zlasti prizadevajo okrepiti pljuča. Najvažnejši ie v nogometu sprint na kratke razdalje Od pet do deset metrov, le krila morajo vaditi, sprint na približno 30 metrov. Zatem pridejo na vrsto vaje za elastičnost In vzdržljivost. Posebno v igri z glavo se ne sme skakati trdo. Pri tem je treba paziti zlasti na ravnotežje vendar pa s pogledam neprestano zasledovati žogo Za krepitev trebušnih mišic je potrebno zvijanje telesa važne pa so tudi posebne vaje za ravnotežje. Gotovo bi se čudili, če bi vedeli koliko časa mora igralec Arsenala na treningu vzdržati na eni nogi Posebno pozornost posvečajo borbenosti. Igralce prepričujejo, da bodo poškodovani prej če startajo bojazljivo, kakor pa hitro in odločno. Zato se poslužujejo v igri vsega dovoljenega da bi dosegli zmago v nasprotnem primeru pa s svojo borbenostjo dokažejo nasprotniku, da je bil njegov uspeh težko priborjen, To prepričanje je zelo pomembno za slehernega mladinca in sploh za mlado moštvo Nogomet je kolektivna igra. ki, je uspešna le tedaj če se vsi igralci tega zavedajo. Zato. je zelo važno da vsak igralec pozna sposobnosti svojih soigralcev. Veliko pozornost posvečajo v Arsenalu sestankom igralcev v slačilnici pred in po tekmi. Za vsako tekmo posebej izdelajo načrt za igro obrambnih in napadalnih igralčev Vsak igralec nima pravice, temveč dolžnost kritizirati napake svojih soigralcev: Cilj vsakega igralca pa ie da pride v prvo moštvo kjer ima možnost tekmovati v finalnem tekmovanju za angleški nogometni pokal v Wembleyu. Kaj je ugotovila letošnja skupščina Teniške »ve»e Slovenije na kr at poročati*‘redno \etno Ikupščino. ^Zaradi^alnbs.tMn^ni- ^ivk4ti%hPvprašanj_.1ih 4™* Mirno da seznam mo našo čnnrmo iSvnbst inNadrejene fizkulturnč loru,me. ki. morajo, tudi svoje™!ranT^osvetiti večjo pozornost vprašanju teniškega športa Sloveniji. Izberimo najboljšega slovenskega športnikat Kosec Miloš: naš znani vsestranski športnik, je član državne reprezentance v odbojki in ima največ zaslug za razvoj odbojke v Ljubljani Moštvu »Enotnosti«, ki si je letos osvojila četrto mesto na državnem prvenstvu, je posvetil vso skrb m pozornost. Po osvoboditvi je bil prvi. ki je vzbudil naši mladini zanimanje za košarko. Bil je. trener tedanjega društva »Svoboda«, ki je na državnem prvenstvu doseglo odlične uspehe. Vso skrb posveča tudi svoji družini in .ie skrben oče dveh otrok. Razen odbojke je gojil še košarko atletiko, smu. Čanje, telovadbo in boks V vseh športih je dosegel nadpovprečne uspehe- Amon Mirko: košarkaš ljubljanskega »Železničarja«. V zadnjih letih je znatno napredoval m postal član državne reprezentance, ki se je udeležila letošnjega svetovnega prvenstva v Argentini Dosegel je na zveznem košarkaškem prvenstvu največ košev, kar dokazuje njegovo sposobnost pri metanju na koš. V zasebnem življenju je Mirko vesten in marljiv študent ljubljanske univerze, odlikuje pa ga tudi velika skromnost. e m .'iP y Dobrin Jože: državni prvak v skokih v vodo. Vso pozornost posveča posebnim treningom in je poleg tega tudi izvrsten telovadec v vajah na orodju, pozimi pa ga srečamo na smučarskih ska: kalnicah Čeprav ima šele 18 let. so njegovi uspehi veliki, strokovnjaki pa so mnenja, da bo dosegel z nadaljnjim vestnim treningom še mnogo več. Tudi njega odlikujeta skromnost in vestnost pri študiju. Odreži in izpolnjeno odpošlji takoj uredništvu »Poleta«, Ljubljana, Likozarjeva, prov. III. 'e-ere-e • #-¥*•*»'e-*' rrr«i-rrr»’ •e'*-or telovadnega društva, katerega se je udeležilo 61 članov Kljub temu da društvo nima lastne telovadnice ie doseglo lepe uspehe. Zlasti ie bila marljiva smučarska sck-clia. ki ie na okrajnem prvenstvu osvojila več prvih mest. na državnem prvenstvu pa je med mlajšimi mladinci zmagal Kuhar Miro Pridno so delali člani na letnem telovadišču in nogometnem igrišču. Največ truda so vložiti v priprave zn okrajni nastop v Šmartnem pri Litiji. Vaje in plese so se učiti ob večerih po težkem dnevnem delu. Z uspehom so izvedli telovadni nastop, na katerem so se zlasti izkazati orodni telovadci V zadnjem času se zelo trudijo smučarji s porom vi lom porušene skakalnice pa tudi pri treningih so redni da bodo čim usnešnele nastopali na belih poljanah. Vidmar Ivan &£>£> $S£> 99» Zimska sezona je pred vrati Naše smučarje-tekmovake čaka letos težka in odgovorna naloga, saj je Predvidenih samo v inozemstvu okoli 23 mednarodnih nastopov. Na letošnjem tehničnem posvetu v Podkorenu je bilo ugotovljeno, da se mora vsak tekmovalec za zimsko sezono pripravljati s suhim treningom že poleti in jeseni, če hoče uspešno tekmovati z najboljšimi evropskimi smučarji. Zato bo danes, na pragu nove smučarske sezone, nedvom no zanimalo vse naše čitatelje in vse športno občinstvo, kako so se naši vrhunski predstavniki v smuškem športu pripravili za letošnje tekme in nastope in kakšne izglede jim naši strokovnjaki pripisujejo na težkih tekmah doma ter v tujini. Zato so si člani našega uredništva razdelili med seboj naloge, vsak je »obiezel« nekaj strokovnjakov in funkcionarjev na Smučarski zvezi, pa tudi do naših najvidnejših tekmovalcev smo se obrnili s pismenimi vprašanji, in sicer naslednjimi: 1. Kako sl se poleti in jeseni pripravljal za zimsko sezono? 2. Kako gledaš na bližnje tekme in nastope doma ter v tujini? 3. Kaj misliš o naših najboljših tekmovalcih in kakšne izglede jim pripisuješ? 4. Kaj meniš na splošno o naši mladi generaciji v smučarskem športu? Na vsa omenjena vprašanja so nam najvidnejši strokovnjaki, funkcionarji in tekmovalci rade volje Odgovarjali. Med prvimi nam je paslal pismo naš znani junak velike planiške skakalnice, naš »Rrrrudi«, ki je v zanimivem tonu razložil svoje nazore in poglede na omenjena štiri vprašanja. Sicer pa, da ne boste preveč nestrpni, bomo začeli kar po vrsti: berite, pa boste izvedeli, kaj pravijo naši smučarji, kako so se pripravljali in kako delajo, Kaj pravi predsednik Smučarske zveze Slovenije, dr. Douean »Za letošnjo sezono se je Smučarska zveza že preko poletia organizacijsko zelo dobro pripravila. Uvedla je stalen in tesen kontakt s terenom z rednimi okrožnicami, pa tudi z obiski terena, plenumom in tehničnim posvetom v Podkorenu. Odziv s terena je bil zelo dober. Tako se ie gozdnega teka v jeseni udeležilo okoli 2.000 tekmovalcev. V letošnji sezoni smo pripravili vse potrebno za tečaje in sicer skladno s tečaji doma in v tujini. Vsi tečaji so bili pripravljeni v tesnem sodelova. nju s Smučarskim savezom Jugoslavije. Pri tem smo sicer naleteli na finančne težkoče, a upamo, da jih bomo vsaj v večji meri uspeli premagati. Letos smo si na trenerskem tečaju na Pokljuki vzgojili kvaliteten trenerski kader: razen tega pa je sa-vez poskrbel za trening naših alpskih smučarjev v Avstriji in za prihod avstrijske tekmovalke Zuckertove, kii že vadi naše najboljše smučarke v Podkorenu Naša državna reprezentanca bo letos nekoliko oslabljena ker imamo nekaj najboljših tekmovalcev v JA in še ni dokončno rešeno če bodo imeli pravico sodelovanja na mednarodnih nastopih. Vsekakor pa bo sezona doma in v tujini zelo pestra, kar ie razvidno že iz mednarodnega koledarja. Po podatkih ki smo lih dobili s terena, te naši tekmovalci povsod vestno pripravljajo. Pri svojem delu smo naleteli vedno na ovire finančnega značaja. Smučarska panoga ni tako rentabilna kakor na primer nogomet, plavanje ali drugi športi Zato smo se lotili zbiranja denarnih sredstev z lastnimi silami: večji del stroškov bomo krili s prodajo žepnega koledarja in z izdajanjem lastne revije, vendar bomo še vedno vezani na delne podpore, če hočemo da se bo smučanje tako razvijalo kakor ie treba. lS) ganizator inž. Gusfl Pohar Z vsem kar je povedal »boter«, se popolnoma strinja dodal pa je se nekai misli, ki so prav tako vhžne za razvoj smučarskega športa v Sloveniji. »Danes imamo že nad 140 klubov in sekcii toda poudariti moram da nekateri funkcionarji ne izvršujejo svojega dela vestno in točno. Delo na terenu ovirajo predvsem sekretarji ker ne razdeljujejo pravočasno naših navodil svojim sekcijam. Zato smo v biltenu SZS št 5 opozorili vse sekretarje. da sta vestnost in točnost v izpolnjevanju nalog osnovni vrlini ne samo tekmovalca temveč tudi funkcionarja. Poleg tega nam bo tekmovanje z inozemskimi ekipami mnogo koristilo za prihodnjo olimpiado.« In tovariš Pelan? Vrhovni vodja zbora sodnikov, ki ga redno srečujemo na skakalnih tekmah v Planici tovariš Pelan je bil istega mnenja kakor »boter«, pač pa je še prav posebno poudaril da je zbor sodnikov za letošnje lt.to dobro pripravljen in bo nedvomno brezhibno opravil svojo nalogo. primanjkovalo pa nam bo smuči In okovja Ponovno apeliram na vsa podeželska društva, da pristopijo k sekanju jesena za smuči. Kdo bo letos najboljši ie težko reči predvsem od Matevža Luknnca pričakujem odličnih uspehov. Mladini je potrebna samo oprema Dokler ne bodo otroške smuči v prosti prodaji in na razpolago tistim predelom, kjer so ugodne snežne razmere, ni pričakovati posebnih uspehov med mladino.« Žnidar Emil je mnenja, da bi lahko dosegli več že smo hoteli ne* prostore zapustiti »buč-Smučarske ne* prostore smucarsKe zveze Slovenije, ko se je na vratih pojavil nekdanji alpski smučar Emil Žnidar z Jesenic Emil je referent za alpske discipline pri jeseniškem Gregorčiču Tudi njega smo vprašali kaj misli o bližnji sezoni in o Jeseničanih, on Pa Je smeje odvrnil: »Primanjkuje nam rekvizitov pa tudi dopusti so resna ovira za razvoj smučarskega športa an Jesenicah Jeseničani so se poleti dobro pripravljali. To velja predvsem za Razingerja, Knifica in Pogačnika. Imamo tudi nekaj mladincev o katerih danes nočem kai več govoriti. Moie mnenje je, da so naši tekmovalci premalo skromni in da v njih ni tistega .idealizma kakor smo ga včasih imeli. Lahko rečem da imamo dovolj talentov toda treba bo utrditi organizacijske temelje in vzbuditi pri tekmoval- Pravijo, dn je Matevž Lukane tudi če bo štele tndi na snegu »nesel« Muleja. Kdo ve, morda kmalu v tej »visoki« družbi? mizo hitrejši od brala, ni pa gotovo, bo mladi Dornik 2e lanska sezona le pokazala, da lahko računamo s precej močno skutino dobrih tekmovalcev med katerimi nikoli zatrdno ne vemo kdo bo Prvi. Osebno sem prepričan, in tudi Želim da »vrstni red« na tekmah letos ne bo vedno enak Odločilno bo tudi vplivala borbenost in vestna priprava na suhem treningu, zlasti pa še zdrave oseonc ambicije združene s pravilno klubsko pripadnostjo. To zadnje predvsem naglašam, kajti treba je doseči da se bodo naši tekmovalci znali uporno boriti bodisi za barve svojega kluba, mesta republike ali pa države , , , Delo z mladino le bilo doslej močno zanemarjeno kar so nam zlasti potrdili neuspehi na lanskem državnem mladinskem prvenstvu. Zato si je zveza zadala nalogo da skrbi predvsem za mladino. Uspeh teh prizadevanj Pa leži v naivečji meri na društvih; če bodo društva v bodoče posvečala več pozornosti mladim tekmovalcem in ne samo raznim »asom«, je nedvomno, da uspehi v tej smeri ne bodo izostali.« Kaj meni »boter« Stopili smo na Smučarsko zvezo Slovenije v Gajevi ulici, kjer je v zadnjem času izredno živahno. Iz vseh krajev Slovenije prihajajo funkcionarji smučarskih sekcij in klubov po razna navodila, nakazila za rekvizite, razen tega pa imajo na Smučarski zveze danes čez glavo dela s pripravami za bližnja prvenstva in mednarodne tekme. Kot nalašč vsi so bili zbrani, tudi tisti s katerimi smo se želeli porazgovoriti. Na vrsti je bil tehnični referent Smučarske zveze Slovenije Ante Gnidovec ali kratko »boter«, ki nam Je prijazno odgovarjal. »Letošnja zimska sezona bo zelo razgibana kakor morda do danes še nikoli Ustanovili so se novi klubi in zato ie dopisovanje kar »množično«, kot pravimo danes- Prepričan sem, da so se naši vrhunski tekmovalci v letošnjem letu vestno pripravljali. O svojem suhem treningu bodo morali točno poročati na zimskih tečajih, ki so se začeli prav te dni in bodo mo: rali tudi o svojem delu jooleti in jeseni predložiti trenerju dnevnik Za letošnje tekme doma in v tujini se bodo morali naši smučarji vestno pripraviti ker hočemo doseči več, kakor prejšnja leta. Naši alpski smučarji in skakalci so znatno napredovali in so danes ze v vrstah najboljših v Srednji Evropi Mladine imamo dovoli vendar io bo treba pravilno usmerjati: upam da bomo imeli Čez tri leta že izvrstne tekmovalce, ki bodo zamenjavali starejše.« Kaj pa sekretar, inž. Pohar Temu pomenku se je pridružil tud« glavni sekretar Smučarske »tvčtze Slovenije in neumorni or- el h lljubezen do društva. No m o naših naimlaiših? Najlepše se razvija rovtarska mladina pod Cmim vrhom, toda pomagati jim bomo morali z rekviziti, svoje znanje pa si bodo izboljšali le v tečajih.« Kaj so nam pisali naši vrhunski tekmovalci £ Kot ie uvodoma rečeno, se prvi oglasil Finžgar Rudi iz Žgoš za njim pa Štete, Rogelj, Kordež Matevž Lukane,. Mulej, Polda in Klančnik. V izvlečku prinašamo najzanimivejše odstavke in misli iz pisem Finžgar Rudi »Za letošnjo sezono sem duševno in telesno nekako pripravljen Jesenske popoldneve sem posvetil mirnemu teku. hitri hoji, nekajkrat pa sem se povzpel na Beguniščico po najetrmej-ših in najgrših smereh, kjer sem poleg nog utrjeval tudi roke saj sem hodil po vseh štirih. Navzdol sem v glavnem tekel Specialni trening za doskok sem izvajal tako, da sem s kozolca skakal v telemark, z nižjih lat pa na izpadno nogo katero moram se posebno utrditi Kot breme mi je pogosto bil sin Jurij s katerim sva se mnogo -nresmejala, ko sva. skupaj delala razne izpade, počepe in skoke. Mo) trening ni bil nikoli zagrizen in suhoparen če ie bilo kosilo slabo, pa treninga ni bilo ... Koledar za leto 1951 ye razveseljiv Koliko so stari in kakšne poklice opravljajo MULEJ TINE je rojen 21. januarja 1924 v Sv. Ani pri Tržiču, po poklicu je lovski čuvaj. STEFE JANKO, 16. januarja 1923 v Tržiču, drvar. LUKANC MATEVŽ, 1. marca 1926 v Dupljah pri Tržiču, kolar, LUKANC SLAVKO, 30. julija 1921, Duplje pri Tržiču, kolar. Je poročen in ima 8 letno deklico. KNIFIC JOŽE, 13. aprila 1915 na Jesenicah, industrijski poslovodja, poročen in ima dveletnega fantka. KORDEŽ MATEVŽ, 13. novembra 1919 v Jamniku, po poklicu kmečki delavec. RAZINGER TONE, 13. junija 1921 na Jesenicah, vojni nameščenec, oženjen in ima leto dni starega otroka. POGAČNIK TONE, 4. januarja 1919, študent delovodske šole. POLDA JANEZ, 25. maj a 1924 v Mojstrani, gozdar, poročen in ima eno leto starega sina. KLANČNIK KAREL, 30. maja 1917 v Mojstrani, železniški uslužbenec, poročen, ima dve leti starega sina. ROGELJ ALBIN, 20. februarja 1929, študent, poročen, ima osemmesečnega sina. * Danes ima Smučarska zveza Slovenije po še nepopolni registraciji 4521 članov, ki so vključeni v 6 smučarskih društvih, 16 klubih in 107 sekcijah. Kakor vidimo, je torej po številu članstva četrta najmočnejša fizkulturna organizacija v Sloveniji, če pa govorimo o kvaliteti, jo lahko nedvomno uvrstimo na prvo mesto. * Smučarska zveza Slovenije ima 37 sodnikov zveznega, 47 republiškega in 23. I. razreda. Smučarskih učiteljev je 25 zveznega, 82 republiškega razreda. Višjega športnega trenerja ima samo enega (inž. Janša). Nižjih športnih trenerjev ima 11, inštruktorjev 5 in trenerjev brez izpitov 8. Po smučarskem koledarju bo letos priredila SZS v januarju 7 prireditev, od teh 2 z mednarodno udeležbo, v februarju 7, (2 z mednarodno udeležbo), v marcu 7 (dve z mednarodno udeležbo), v aprilu 3 in v maju 2 z mednarodno udeležbo. Naša društva, klubi in sekcije bodo priredili v januarju 55 meddruštvenih tekem, v februarju 51, v aprilu 1, v maju 1 in v juliju 1 meddruštveno prireditev, skupno 109 tekem Rogelj Albin dilce sma, v______ Planici, ki »kot bela nevesta čaka na stare znance in ženine«, veje tiha in prikrita bolest, da letos ne more sodelovati v družbi naših najboljših. »Za letošnjo sezono temeljitega treninga nisem imel. Septembra sem v Kopru malo brcal in plaval, malo tekel in se zvijal na primitivnem drogu. Računal sem na klubski trening, na sem mm Preteklo zimo smo oiul-s.. pisali o nedvomno prišli na vrsto tudi Kordež, Pognt t.iku Knific in vedi, če bo hitrejši od svoje »limuzine«. ^čita Polet/ i.< ..... ... ■> »Američan« Tone Razinger, se- ga dobil v armi.il Upam. da si bom tu nabral precej kondicije kajti toliko nisem uporabljal svojih udov še nikoli. Čeprav so alpski smučarji najštevilnejši, smatram dn imajo tekači in skakači v srednji Evropi več izgledov. Med mladimi skakači ima največ iz-gledov Gorišek. Vzroki da nimamo naraščaja, so v pomanjkanju opreme in pa slabe zime « Lukane Matevž Matevžu Lukaneu se le mudilo v Avstrijo na trening zato nam io odgovoril bolj hitro »Za letošnjo sezono sem kar dobro pripravljen. Tehnični odbor je bil preveč »paragrafarski«. ker je predpisal tekačem skoraj isti trening kot aipin-cem. Mnogo sem igral tenis, telovadil, planinaril, plaval ter gojil športne igre in gozdni tek. Treniral sem vsak drugi dan po dve do tri ure. Konec oktobra smo pričeli s prvim treningom, V novembru smo imeli ntt Kofcalh prvi društveni trening, ki le dobro uspel. Po prvih občutkih ki jih imam na letošnjem snegu, se lahko izrazim zelo ugodno. Prepričan sem da bodo že letšonji izidi pokazali, kai smo si pridobili v pretekli sezoni. Najboljši inozemski tekmovalci so nam priznali da smo vsako leto boljši. Letos pa mislim, da se bomo še ostreje »zarili« med najboljše inozemce Na splošno lahko rečemo da so naši vrhunski alpski smučarji dobri tekmovalci, manjkata jim pa tehnika in izkušenost Vsak posameznik se bo moral izpopolniti in nedvomno bo za cel razred boljši Naša največja nada je Mulej, ki bo lahko na mednarodnih tekmah prijetno presenetil. Skakalci in tekači so med najboljšimi v srednji Evropi; če pa se bodo hoteli približati Severnjakom, bedo morali še trdo delali. O naših mladincih je težko govoriti. Mladincev imamo precej vendar izrazitih talentov zelo malo Temu niso kriva samo vodstva, ampak tudi zadnje slabe zime.« Kordež Matevž »Suhemu treningu sem posvetil največjo pozornost v juliju, avgustu in septembru Prehodil sem velike razdalje in obiskal vise vrhove Julijskih Alp. Ture so bile težje in lažje V oktobru zaradi slabega vremena nisem mogel posvetiti dovoli pozornosti kondiciji O naših smučarjih mislim, da bodo alpski vozači in skakalci imeli lepe uspehe doma in v tujini. Tekači so , sicer med prvimi v srednji Evropi, vendar se zaenkrat še ne bomo mogli približati severnjakom. Zelo sem vesel, ko vem, da se bomo letos pomerili z inoztmci doma. Na domačih tleh imaš namreč veliko večje možnosti doseči želene uspehe kclr poznaš teren in v takšnih okoliščinah tudi samega sebe. Pametno ie tudi, da se bomo v tujini večkrat srečali z najboljšimi, kajti tu lahko spoznavaš taktiko in tehniko najboljših tekmovalcev ki se znajdejo kjerkoli. O mladini mislim da mora čimveč preživeti med vrhunskimi tekmovalci Razumljivo pa je. da ji moramo preskrbeti opremo in prehrano V vseh treh disciplinah imamo nekaj izrazitih talentov ki še danes kažejo, da bodo v prihodn.iosti dobro zastopali našo državo.« Štefe Janko »Ze v pretekli sezoni sem videl, da moja telesna vzdržljivost ni zadovoljiva Zato sem zapustil predilnico v Tržiču in se posvetil gozdnemu delu. Vse leto sem »goleval« na Begunjščici. Tako sem si pridobil potrebno kondicijo. V letošnji sezoni imam že 14 smučarskih dni Upam dn bomo letos dosegli lepše uspehe doma in tudi v inozemstvu, kajti čas ie da pokažemo svetu, da smo se približali najboljšim. Našim alpskim vrhunskim smučarjem primanjkuje mednarodna izkušenost. V letošnji sezoni bo več mednarodnih srečanj, zato upam, da bomo imeli znatno večje uspehe kakor preteklo sezono. O tekačih in skakalcih ne morem govoriti. Mladina bo hitro napredovala če bo dovoli snega v dolini in če bo ležal nekai mescev Samo tako bomo dobili množico mladih smučarjev, kajti v nasprotnem primeru si bodo lahko samo nekateri posamezniki privoščili smučanje na oddaljenih terenih. Mulej Tine Tudi Muleju se je mudilo na trening v Avstrijo pa nam je kratko odpisal: »Kar vest me zapeče, ko se spomnim da sem se presneto malo držal navodil o suhem treningu alpskih smuča.r-jiv. Niti gimnastiki, niti atletiki nisem posvetil dovoli pozornosti. Vendar pa se letos počutim izredno dobro in imam tako trdne noge kakor še nikoli io kondicijo sem si pridobil pri opravljanju službenih dolžnosti, saj se kot lovec ves dan aibliem in si tako utrjujem telo. Svoj lovski revir, ki se začne na Begunjščici in sega do Zelenice in Stola, sem v tem letu ze toliko prehodil v vseh mogočih »variantah«, da že redko najdem kotiček, kjer ne bi zalezoval divjih koz in srniakov ali pa stikal za ruševci. Pri takšnem delu je razumljivo da sem pozabil na utrujenost. kar ie nedvomno dober znak pri daljših tekmovalnih progah za vzdržljivost in moč v nogah Večkrat sem bral reportaže inozemskih strokovnjakov ki toplo priporočajo tekmovalcem vseh smučarskih panog gozdni tek. Ob lepih jesenskih dnevih sem temu teku posvetil največio pozornost. Težko ie reči. kai bomo letos dosegli predvsem v borbi z inozemci. Trening z Avstrijci nam bo mnogo koristil k strokovni izrtopolnitvi. Iz leta v leto opažamo pri tekmovalcih znaten napredek in prav gotovo nam bodo letošnii izidi pokazali, česa smo se lam novega naučili- . .......... Kaj mislim o naših najboljših tekmovalcih? Nedvomno bodo letošnji tekmeci v alpskem smučanju tržiški fantje Ne smemo na pozabiti Magušarja niti Cvenklia in končno tudi vrsto navdušenih tekmovalcev: Hutnr-ia. Stareta, Dornika, Cetino, Sevčnikarja Pračka in vse ostale ki komaj čakajo, da bodo pokazali svoje sposobnosti na bližnjih tekmah. Našim naimlaišim primanjkujejo predvsem smuči in ostala oprema. Ko si bodo nabavili potrebno opremo in ko jim bo sneg omogočil reden trening, bodo prav gotovo dosegli izredne uspehe in tako sčasoma zamenjali starejše « Polda Janez »Ce bi mi zdravje dopuščalo bi se v polni meri pripravil za zimsko sezono zato pa sem le boli ix>čival. Pod Triglavom sem opravljal svojo lovsko službo, ki zahteva mnogo napora. Skoraj vsak dan sem odšel na teren in tudi med skalovje. Večkrat sem pljunil v roke in delal s krampom in lopato na raznih stezah, s sekiro pa sem ob-sekaval lovske poti ter delal na ča-kališčih za opazovanje naše lepe divjadi. Gimnastike nisem gojil, ker sem večkrat prepozno vstajal in se mi je mudilo kuhat zajtrk, da sem lahko čimprei v zgodnjih urah odšel opazovat divjačino. O naših skakalcih lahko rečem, da bomo. čeprav smo še boli mladi kot stari morali dati prednost mladimi kar je predvsem odvisno od zdravja in volje posameznika V letošnii sezoni se že vrivajo mladi med starejše, čeprav s tem še ni rečeno, da bodo starejši »podlegli« V inozemstvo nai gredo naši najboljši mladinci in starejši tekmovalci, tako da si bodo mladi pridobili izkušeni in izgubili tekmovalno tremo. Mladini bomo morali predvsem pomagati z raznimi smučarskimi rekviziti. Med šolarji imamo dovoli sposobnih fantov, vendar bodo morali naši učitelji ix) šolah organizirati telovadne ure tudi na smučeh Tako bomo dobili nove talente katerim bomo Lahko omogočili možnost nadaljnjega razvoja.« Klančnik Karel »Zaradi bolezni želodca ki mi ie nagajal vse poletje sem moral prekiniti s treningom in sem začel šele na snegu. Sedaj sem v Planici in se počutim kar dobro. V aprilu mi ie trening na Komni veliko koristil, tako da se na skakalnici kar zadovoljivo obnašam. Domače prireditve, zlasti mednarodne, bodo na visoki stopnji le novinarjem bi bilo treba brezizjemno prepovedati pisanje slavospevov posameznim inozemcem, da ne bi zaradi njihovega nepravilnega ocenjevanja nastala nesoglasja in ljubosumnost med tujimi tekmovalci. Menim, da bodo letošnje mednarodne tekme zelo pomembne za prihodnjo olimpijado Naši vrhunski tekmovalci morajo v letošnii sezoni pridobiti na mednarodnih tekmah potrebno samozaupanje in rutino Poleg tega ie važno, da omogočimo tekmovalcem v glavni sezoni nemotene kratke individualne treninge, seveda pod strokovnim vodstvom. Ta način treninga bo SZS morala v bodoče upoštevati če hočemo posameznikom omogočiti hiter individualni razvoj. Mladini bo treba nuditi potrebno opremo, razen tega pa bodo morala naivečio skrb za vzgojo prevzeti društva Prav tako so koristni kratki skupni tečaii. velika potreba pa se kaže tudi po stalni planiški šoli.« Naši smučarji zveznega razreda TEKAČI - ČLANI: Knific Jože, Smolej Franc, Razinger Tone, Sinko Braco, Pogačnik Tone in Kordež Matevž. ČLANICE: Erman Roza, Jamnik Zdenka, Kunšič Zorka, Kristančič Anica, Kopriva Tosja. STAREJŠI MLADINCI: Novak Jurij, Dežman Jože. — MLADINKE: Kajfež Nada, Majnarič Zorica, Birko Nada. SKOKI — ČLANI: Mežik Janko, Pribošek Franc, Raz-boršek Ivo, Klančnik Karel, Rogelj Albin, Gašperšič Marijan, Avsenek Slavko, Polda Janez, Adlešič Albin, Finžgar Rudi, Zalokar Zoran. STAREJŠI MLADINCI: Gorišek Janez, Kurelovič Peter. SMUK — ČLANI: Lukane Slavko, Magušar Marijan, Lukane Matevž, Bertoncelj Jože, Urbar Slavko, Krmelj Janko, Hladnik Damjan, Bizjak Ljubo, Hutar Zvonko, Stefe Janko, Cvenkelj Franc, Mulej Tine, Cetina Janko, Perko Janez, Kunšič Jože. — ČLANICE: Katnik Vida, Lukane Darinka, Torkar Pavlina. — STAREJŠI MLADINCI: Dornik Ludvik, Ulčar Jože, Andrijašič Jože. — STAREJŠE MLADINKE: Erman Mara, Torkar Marija, Sumi Jana. SLALOM — ČLANI: Lukane Matevž, Lukane Slavko, Hladnik Damjan, Magušar Marijan, Stefe Janko, Mulej Tine, Četi na Janko, Stare Marijan. — ČLANICE: Katnik Vida, Lu kane Darinka, Torkar Pavli na, Adamič Bara. — STAREJ Sl MLADINCI: Kunšič Jože Dornik Ludvik, Križaj Peter Rotar Stane, Šober Dušan Modrič Josip, Rodič Jože Vrančič Janez, Briški An ton, Dolinšek Jože, Razgoršek Franc, Boškovič Aleksander. Poletje so preživeli vsak . , — P« svoje L. si«ui »Kute kako) pozimi pa se bodo Karel^ Klančnik, Janez Polda, Zoran Zalokar in Rudi Finžgar podali na lov za nspehi, ki so posebno še v medsebojni konkurenci, včasil prav tako težko doseg. Ijivi, kakor zajec nedeljskemu lovcu (seveda, če ga ne kupi v trgovini.. .). Kakšno zimo nam obeta naš vremenski prerok dr. Manohin »Kakšna bo letošnja zima?« je ponovil visok plavolasi mož s sivimi očmi vprašanje našega dopisnika. »Z gotovostjo ne morem trditi ničesar. Prognoze lahko postavljam samo na podlagi opazovanj zim preteklih let In desetletij. Lahko pa rečem, da bo v glavnem potekala takole: pričetek do srede decembra brez hudega mraza, a z obil- nimi padavinami. Po treh do štirih tednih prave zime, bo nastopila odjuga, ki bo trajala nekako do konca Januarja ali začetka februarja. Potem bo nastopil zelo oster mraz, vendar brez večjih padavin. Vendar pa bo snega za smučanje dovolj. Zima bo bolj ostra kakor lansko leto in tudi lani je bilo precej snega.« Reden trening je osnova za dvig kvalitete vseh športov Kako se pripravljajo odbejkasi in košarkaši na spomladanske ekme Z nastopom snega aktivnost igralcev športnih iger ni zamrla. Koder razpolagajo s telovadnico, so se enostavno preseslili z igrišč v dvorane, tam pa, kjer ni primernih prostorov, so se večinoma vključili v zimski šport. Veliko aktivnost kažejo danes rokometaši... Člani »Kladivarja« iz Celja zelo redno in vestno trenirajo, prav tako »Enotnost« in »Krim« Igralci zadnjih dveh moštev imajo redno dvakrat tedensko trening v telovadnici. Trening obsega razne vaje mete in dribling Pogosto igrajo rokomet brez golov in veliko diskutirajo o tehničnih vprašanjih, pravilih in drugih novostih Odbojkaši... ternirajo le tam, kjer imajo telovadnico. Kjer je ni, govorimo o »zimskem spanju«. Redno že trenirajo mariborske vrste, ekipe v Novem mestu in Ljubljani. Igralci bivše Enotnosti (sedanji Krim) bodo s treningom začeli v kratkem. Košarkaši... Llgaši so na turneji v Izraelu. V Mariboru so aktivne skoraj vse vrste, prav tako v Ljubljani. Pri ljubljanskem »Železničarju« imajo vse vrste redni tedenski trening, ki ga vodi tov. Ahac. Tudi »Enotnost« trenira večkrat na teden v opoldanskih urah v telovadnici na Taboru. Enotnost je sedaj prebredla organizacijske težave in se bo verjetno dvignila na nekdanjo stopnjo. Treningov se v Ljubljani udele- žuje tudj Amon, ki z nasveti in novostmi nabranimi na svetovnem prvenstvu, izpopolnjuje igralce. Zagreb Tukaj se je začelo preteklo nedeljo košarkaško srednješolsko prvenstvo- Na prvenstvu sodeluje 19 ekip. Ce je vrsta dvakrat poražena, izpade iz tekmovanja. Včeraj je bilo odigrano že drugo kolo. • Zrenjanln- Športno društvo »Kristal« je dogradilo najmodernejši košarkaški štadion v državi. Stadion sprejme 5000 gledalcev. Vzhodna stran tribune je pokrita Posebnost štadiona je tudi avtomat ki med igro sproti beleži rezultate Stadion so zgradili s prostovoljnim delom delavci tovarne sladkorja. ki so prisjpevali nad 700 000 delovnih ur V planu imajo še: položiti parketna tla, namestiti steklene plošče pri koših in montažni krov čez vse igrišče. Novi sad. Rokometna ženska ekipa »Sloge* ie letošnji prvak republike Srbije že poravnal ^ -»aračninr e Stran 3 ŽaUdj s&ovensM nogomet itenapredfčfe?, Vse delo bo treba usmeriti na načrtno vzgojo mladine ki nogomet ima lepo tirane mladince moramo sistematično I vzgoja, ki si jo lahko pridobi vsak Pred vojno smo imeli vzgajati. Na naših šolah je še vse pre- mladinec samo v telovadnici, je osnova _____ prav dobrih in kvalitet- več ljudi, ki niso naklonjeni noaome- za vsaka nadaljnje šoortno udeistvo- nih klubov ki so uspešno zasto- --- J- ----- =----1 .....—m- --- Slovenski nogomet tradicijo. "—* nekaj pali slovenski nogomet med najboljšimi klubi v Jugoslaviji, ocene; uuireuno ne lorei Številna srečanja z dobrimi av- polariziranje tega športa sirijskimi in madžarskimi klubi so prinesla slovenskemu nogo- m-------------S! ------ metu primeren ugled. Med vojno je športno udejstvovanje v Sloveniji popolnoma zamrlo Danes nimamo naraščaja iz let 1941 do 1945. V drugih republikah temu ni tako. Hrvati, deloma Srbi in Makedonci so igrali ves čas vojne tekme doma in celo v tujini. Najbolj važno p a ,ie to. da so imeli možnost vzgoje naraščaja. Bežen pogled po moštvih drugih klubov nam potrjuje, da. so danes naši najboljši nogometaši prav tisti ki so začeli igrati nogomet med vojno. Bistveno vlogo pri dosezanju kvalitete igrajo vsekakor trenerji. Med tem ko smo pred vojno imeli tudi v Sloveniji nekaj kvalitetnih trenerjev (predvsem Dunajčane). bi lahko ugotovili da po vojni še ni imel noben klub trenerja nadpovprečnih kvalitet. Trener mora imeti mnogo Izkušenj in mora znati svoje znanje, tudi pravilno posredovati. Biti mora praktik in teoretik. med igralci mora uveljaviti svojo avtoriteto, biti mora priljubljen. Od dobrega trenerja zahtevamo tudi finega psihološkega čuta- Med Slovenci bomo le težko našli trenerja z vse: mi omenjenimi kvalitetami, to . pac zato ker tudi pred vojno nismo, imeli nadpovprečnih igralceev ■ državnih reprezentantov, ki so se v zadnjih letih skoraj vsi pokazali kot izvrstni trenerji. Prisiljeni smo in bomo se nadalje vabili trenerje od drugod kajti dobrih trenerjev med Slovenci najbrž ne bomo našli dovolj. Jugoslovanski nogomet je po tej vojni dosegel visoko .kvalitetno stopnjo Napredek dokazujejo zlasti uspehi ki smo jih dosegli- Vzrok za tako nagel dvig nogometa je brez dvoma tudi v tem da so neka-ten naši najboljši klubi omogočili .svojim igralcem taka delovna mesta, kjer so tiahko trenirali kolikor je bilo potrebno in so se lahko skoraj. tako posvetili nogometu kot zmorejo to samo v e brofe-sionaji. Slovenci pa nismo bili yedn° tako »širokopotezni«. Tudi v prtnh letih ko je bilo sredstev dovolj, se n asi klubi niso dovolj zavzeli za svoje bralce: niso jih znali razbremeniti to-hko da bi se mogli čim boli posvetiti nogometu Razlika med prehrano igralcev v Sloveniji in igralcev dm$uh rroublik. ki je bila tirva leta ogrmn-na še danes m ipovsem izginila jNL slovenski igralci so vsa leta no vojni Sinaterii. Vsak ima svojo službo, od katere se oreživlja ter igra nogomet le zaradi športa in osebnega zadovoljstva .. ... Razmere so se izboljšale ko je ou sarSRfr |aK's°?=“l»| s boljše igralce SlovenyeL da bi cmi iJJJ. ^ da mora igralcem nogoie če hoče od njih tudi vec zahtevati Zaenkrat pa uspeh se ni bH tak kot bi si želeli. Letos je pnsei Odrtdv I zvezno ligo.. Povsem jasno itevito talirhirmnjreigra!cev?nče toče Šin0p2uffizirati Sed Slovenci- Slovenski klubi pa danes ne riSS?hei°iJalce^,ih da^bi1 Omagali in šitev ki pa je potrebna, kajti na vsak S moramo .Slovenci obdržati svp jega predstavnika v L zvezni hožerno dvigniti zanuname m kvali teto slovenskega nogometa k dvieu slovenskega nogometa- Prav j- ~ mladino na j6 pri n3S zolo zb* no udejstvovanje v tej športni panogi Ir t d''i' % razlieneiše mladinske turnirje, talen- . — ljudi, ki niso naklonjeni nogometu. češ da je to surov šport. Prav tako gledajo še marsikatere matere in očetje: potrebno je torej še večje po- Trenerji morajo posvetiti vzgoji mladincev največjo skrb. Talente je treba znati tudi poiskati. Lep primer za to je mladinska ekipa zagrebškega Dinama, ki je letos tiržavni mladinski prvak Najboljši igralci te ekipe so oni. ki jih je znani reprezentant Ko-kotovič nabral po zagrebških in. predmestnih ulicah. Videl jih je kako so nabijali žoge iz cunj1, povabil jih je na igrišče in začel trenirati. Danes so državni prvaki! Tako bi morali tudi mi iskati in napotiti na igrišče vse one talente, ki bi morda sami od sebe nikoli ne prišli. V Ljubljani nimamo danes toliko klubov kot smo jih imeli pred vojno. Število aktivnih igralcev je danes manjše Povsem drug položaj je na deželi. Število klubov se je tu podvojilo prav tako tudi število aktivnih igralcev. Slabo pa je to. da so klubi na podeželju več ali manj prepuščeni sami sebi. da nimajo potrebnega kvalitetnega strokovno usposobljenega vodstva in nam propade marsikak nogometni talent. V Ljubljani kjer bi se nam kak izreden talent le težko Izgubil, pa je premalo klubov, ki bi zajeli ljubljansko mladino v primernem številu. Čeprav nam očitajo, da Slovenci nismo nikoli imeli dovolj smisla za kolektivne športe, se mi zdi. da je važnejše opozoriti na nekaj drugega. Ne samo nogometu, tudi v atletiki, plavanju in drugih športnih panogah, ki niso kolektivnega značaja, smo po vojni v sorazmerju z drugimi republikami močno nazadovali. Ce pogledamo odkod je pred vojno prihajal športni kader, moramo ugotoviti, da so bile ta vir naše telovadnice. Lahko trdim, da je 90°/» športnikov izšlo iz telovadnic Prav v zadnjih letih pa ugotavljamo, da je obisk v telovadnicah porazno padel. Po mojem mnenju ie to eden glavnih vzrokov za slab kvaliteten napredek našega športa na splošno. Solidna vsestranska telesna lumtc bdim v v icivvo.uj.iiVyx. ja. v « za vsaka nadaljnje šoortno udejstvo-vanje Tu ne mislim na obvladanje težkih prvin orodne telovadbe, pac pa na vsestransko razgibanje. na razvoj mladega telesa, na čut discipline in ostalih fizičnih ter moralnih vrlin, ki jih mora posedovati vsak športnik. Polne telovadnice, predvsem mladine in pionirjev, njih pravilna: telesna vzgoja, nam bodo v nekaj letih dale najboljše upe za kvaliteten dvig našega nogometa in športa sploh. Z uresničenjem tega, bomo najuspešnejše premagali krizo, ki jo danes preživlja slovenski šport. Smatram da je edino pravilno da podpremo v položaju kakršen je, nas vodilni klub tako, da bo ostal v I. ligi in bo postal merilo kvalitete slovenskega nogometa. Pri tem pa moramo pričeti delati z mladino in to ne samo v Ljubljani, ampak po vsej Sloveniji. Prav nič bi nam ne koristilo, če bi odtegnili pomoč našemu predstavniku v I. ligi, kajti noben kino bi si ne mogel s tem bistveno pomagati. Mi pa bi ne imeli možnosti igrati z najboljšimi klubi kar bi škodovalo madaljiii popularizaciji tega, športa m bi omrtviio zanimanje za nogomet SLAVKO TIRAN V P. Logatcu so zgradili 25-meirsiko skakalnico Na severnem pobočju hriba Sekirica, ki je že od nekdaj znan okoliškim smučarjem, je dograjena 25-metrska smučarska skakalnica. Skakalnico je članstvo zgradilo s prostovoljnim delom, pri čemer je napravilo 2800 udarniških ur. Otvoritev planinske postojanke Planinsko društvo Bled otvori dne 17 t m. planinsko postojanko — »Blejsko kočo na Lipanci« v višini 1633 m. Koča bo nudila posetnikom hrano in pijačo ter ima 50 ležišč. Odeje prinesite s seboj. NAJBOLJŠI TENIŠKI IGRALCI SVETA Angleški teniški strokovnjak John Legg je objavil lestvico najboljših teniških igralcev in igralk (amaterjev) v letu 1950; 1, Motrram in Paish, 3. Baxter, 4. Malton, 5. Butier, 6. Billington, 7. OakIey, 8. Bister, 9. Carter, 10. Gosdell in Korn; igralke; 1. Walker-Smitk, 2. Curry, 3. Quertier, 4. Tuckey, 5. Harisson, 6. Woodgate, 7. Par-tridge, 8. Dawson-Scot. 9. Rotgers, 10. Wil-ford. Zanimivo lestvico najboljših igralcev v Evropi je obja\*il italijanski list «StadicK, ki uvršča italijanskega igralca Cucellija Šele na deveto mesto. Vrstni red je tale: 1. Bergelin, 2. Davidssop, 3. Johansson, 3. von Cramin, 5. Mitič, 6. NVasher, 7. Niel-sen, 8. Masip, 9. Cucelli, 10. Mottram, R. del Bello in Destremeau. JOE LOUIS SPET V RINGU Bivši absolutni svetovni boksarski prvak Joe Louis se bo ponovno boril 3. januarja 1951. v Detroitu. Njegov nasprotnik je Freddie Beshorea. Ameriški boksar lahke kategorije Eddie Chavez je premagal bivšega svetovnega prvaka Mehikanca Manuela Ortiza v 10. kolu po točkah. Rokoborska reprezentanca Turčije je v Carigradu premagala reprezentanco Severne Evrope, katero so zastopali švedski in finski rokoborci grško-rimskega sloga z rezultatom 4:3. AMERIŠKI ŠPORTNIKI BODO GOSTOVALI V EVROPI Na kongresu ameriške atletske zveze jc bilo sklenjeno, da bodo prihodnje dni gostovale v raznih evropskih državah skupine severnoameriških športnikov. Američani bodo sodelovali na mednarodnem smučarskem tednu v Garmisch Parfenkirchenu, na britanskem amaterskem boksarskem prvenstvu, na mednarodnem atletskem tekmovanju v Edinburgu itd. Moštvo 11 atletov bo prihodnjo sezono gostovalo v Italiji, Švici, Jugoslaviji. Franciji in Nemčiji, druga skupina pa pojde v Severno Evropo. 26-letni avstralski atlet Leslie Mc Ke-and, dvakrat avstralski prvak v trdtekoku in metu kopja, je postal žrtev tragične avtomobilske nesreče. M c Keand je Bil z rezultatom 15.35 m četrti na svetu. Lennart. Bergelin je dobil letos prvn nagrado Švedskih časopisov kot najboljši švedski športnik. Za njim se je uvrstil smučar Nisse Karlsson, atlet Ragnaf Lundberg, nogometaš Erik Nielson itd. Znana finska smučarja 29-letni Pekka Vanninen, ki je petkratni finski prvak na 50 km in tekmovalka Kerttu Pehkonen, sta se umaknila iz športnega življenja. KANADSKI HOKEJISTI BODO OKREPILI WEG (Dunaj) Avstrijska zveza za hokej {na leda Je 4^; volila svojemu najboljšemu društvi! WEG Dunaj, da sme okrepiti svoje moštvo 4 kanadskimi igralci, ki jih bodo kupili. Švicarski mednarodni igralec hokeja na ledu Hans Cattini je te dni vodil tečaj mladih italijanskih d’Ampezzo. Kanadski trener Henry Haves ki igraj angleškem moštvu l^arls Court Rangers, bo pripravljal angleško reprezentanco za olim- Pbrazilsko nogometno moštvo Atletico Mi-neiro je igralo z Unionom iz Luksemburga neodločeno 3:3. četrtek HOKEJU NA LEDU NAD FINSKO , čehoslovaška reprez£nta4C? odigrala v Pragi prvo letošnjo tekmo v hokeju na ledu, ki jo ja obiskajo 10.000 gle-dalcev. Premagala je Finsko s 8:2 (1:0, 5:2, 0:2). V sotobo je bilo v Bjnu potratno srečanje, ki se je tudi končalo z zmago I češke reprezentance 7:0 (2:0, 4;.0, 1:0). Nogometna prvenstva evropskih držav kolo: Basel-Toung Felloivs 3:0 Chaux de Fonds—Young Bovs 1:1, Grcnchen—Lausanne 1:0, Locarno—Cmasso (preloženo), Lugano—Edincema (preloženo), Servetta—Cantonal (preloženo), Zuncli—Biel 3:2. Vodi Young Boy= 14, Lausanne—Chias-so 13 itd. ITALIJA — 15. kolo: Bologna—Injerna-zionala 1:1, Como—Atalanta 1:0, Fiorentina— Novara 2:1, Lazio—Genoa 3:1, Milan—-Pro Patria 2:0, Padoa—Lucchese 2:1, Sampdo-ria—Roma 1:0, Torino—Napoli 0:0, Tricsti-na—Palermo 4:2, Udinese—Juventus 0:3. V lestvici vodi Internazionale 25, Milan 24, Juventus 23, Lazio 19 itd. ANGLIJA — 22. kolo: Arsenal—Burnley 0:1, Blackpool—Tottenhain 0:1, Bol. Wand— Charlton Ati. 03:, Derbv Countv—Sunder-land 6:5, Fulham—Manchester Utd. 2:2, Ilud- dersfield—Everton 1:2, Liverpool—Volver- liampton »Vand. 1:4, Midlesbrough—iorts-mouth 31:1, Newcastle Utd,—Stoke City 3:1. Sheffield Wed—Chelsea (preloženo), »Vest Bromwich Albion—Aston Vlila 2:0. Vodi Midlesbrough" 32, Arsepal Nev? Castle Ltd. 31, Tottenham 29. FRANCIJA — 17. kolo: Bordeaux—Reims 3:2, Marseille—Rennes 1:1, Toulouse—Le Ha-vre 2:0, Nice—Francais 5:1, Sochaux—Ni* mes 4:0, St. Etienne—Lille 5:1, Nancy—Strasbourg 2:1, Racing—Sete 3:2, Tekma _ Rou-baix—Lens je preložena. Do konca jesenskega dela prvenstva se mora odigrati še nekaj zaostalih tekem. Trenutno vodi L# Havre 21, slede Reims in St. Etienne 20, Bcrdeaux, Lile, Rennes in Strasbourg 19. V Belgiji so bile zaradi velikih snežnih metežev preložene vse tekme. Naši najboljši tekači trenirajo na Pokljuki Naši najboljši alpski smučarji so odpotovali v Avstrijo, kjer trenirajo za tekme te Sezone, na Pokljuki pa srt se zbrali smučarji-tekači. Tam pri, čakujejo nam že znanega švedskega trenerja Bertila Astroma, kratkem prevzel njihov trening. Na sliki dom na Pokljuki. ki bo v Skupščina Plavalne zveze Slovenije je pregledala stanje našega plavalnega športa Ustanovljen je plavalni klub ILIRIJA Sk-pB-a PK EnotnostJejJhsodila črn truda in naporov v klub, pa je tolp vendar tudi mnogo osnovnih slabosti, kz, 4voi-iri odstraniti. ______r_____i i 1 i.1 lb i vSj?nl občni zb« liubljanskih vrhunskih Plavalcev ni bil tako dobro obiskan kot ta Občnemu zboru so prisostvovali tudi predstavniki Plavalne S Jugoslaviji ter Plavalne zveze Slovenije. podal' iztopnf fnr-obSknVporočilO, obnašanje izvoljenega predsednika, ki je prisostvoval le prvim dvem sejam, nato pa ga ni bilo vec blizu. Tudi z drugimi odborniki ni bilo dosti boljše in je odpadel eden za drugim. Plan, ki si ga je društvo postavilo, je bil komaj delno izpolnjen. Predvsem le lansko leto ni bilo. zgrajeno plava-lwče v Koleziji ter je bil trening \ Centralnem„ljudskem kopališču močno oviran spričo velike frekvence kopalcev Zato zlasti ni bilo mogoče organizirati plavalnih šol, iz katerih bi prihajal dotok mladine v klub. Lame sto predvidenih 5 trenerjev (od teh enega visoko kvalitetnega za plavanje), je imelo društvo le dva m se ta ne tako levalitetoa, kakor jih društvo po svoji tehnični stopnji vsekakor potrebuje. Zato treningi po -svoji kvaliteti niso bili taki kot bi morali biti, kar se je zlasti poznalo watenpohstom. Zaradi kampanjskega in nesistematičnega načina dela je bil trening se takrat, ko se je vršil, neredno in skromno obiskan To se je poznalo tudi na vseh tispehih oziroma neuspehih društva. — Kvalitetna bilanca kluba nikakor m bila zadovoljiva, o čemer se je v najem časopisju že dosti pisalo. t - -- . . ISEFESeStSBII ci ie bilo premalo športnega- tovarištva, razen tega pa so se pri nekaterih pojavljali tudi kvarni vplivi »profitar-stva«. Finančno materialno poslovanje je bilo zaključeno z izgubo, kar m čudno, saj je klub brez vsake materialne pou-lage. Minimalni dohodek letošnjih tekem je predstavljal edini dohodek, ki pa ni zadostoval niti za kritje najnujnejših izdatkov. Na občnem zboru j e bilo tudi go: vora o odnosu do drugih klubov, zlasti do ljubljanskega Železničarja. V letošnji sezoni je prišlo med obema kluboma do nezdravih odnosov, ki bi utegnili imeti, če jih ne bi odstranili, kvarne posledice. Zato je potreba nezdrave odnose, ki so se pojavili med obema društvoma, in za katere so.odgovorni nekateri prenapeti tovariši na obeh straneh, vsekakor odpraviti, ter med obema kluboma- vzpostaviti pravo športno sodelovanje. Ker se je športno društvo »Enotnost«, v katerega .je -spadal tudi p 1 avaIni_klub, razformiralo. je bilo treba odločiti o ustanovitvi novega društva. Članstvo PK Enotnosti je o tem razpravljalo ze od oktobra, na občnem zboru pa se je sklenilo, da -se ustanovi samostojen plavalni klub »Ilirija«, ki bo vreden naslednik nekdanjega športnega kluba. Po tajnih volitvah je bil izbran, nov pet-naist članski odbor s predsednikom tov. dr. Matjanko Dolencem. Dr. B. S. 0-peierIlo vsem naročnikom! Naše naročnike, ki še nimajo v celoti poravnane naročnine za leto 1950, naprošamo, da to storijo brezpogojno še do konca leta, ker bomo le redne plačnike smatrali kot naročnike za leto 1951. V letu 1951 bomo pošiljali naš tednik samo tistim naročnikom, ki bodo naročnino plačali vnaprej, in sicer vsaj za 3 mesece. Tudi vse nove naročnike bomo sprejemali samo proti najmanj trimesečnemu predplačilu. . Celotna naročnina znaša 240 din, polletna 120 din, četrtletna 60 din. Naročila sprejema: Uprava »Poleta«, Ljubljana, Likozar-jeva ul. prov. Ul, št. tek. rač. 602-90331-0, tel. 33-85. Uprava »Poleta" »SISTEM PROSTIH VAJ« OBRAVNAVA dr. VIKTOR MURNIK v posebni razpravi, katere uvod bo prinesel »Vodnik« v 8—9 številki ter jo bo nadaljeval v letniku 1931. Na razpravo opozarjamo vsa društva, vodnike_ inštruktorje, trenerje, učitelje in profesorje, ker jim bo nepogrešljiv tolmač samega sistema in nazivoslovja prostih vaj. Zaradi omejene naklade revije v prihodnjem letu, vabimo vse nove interesente, da se nanjo takoj naroče< a stare pozivamo, da poravnajo zaostalo naročnino, ker jim bomo- sicer revijo ustavili. Na zalogi imamo še nekaj letošnjih številk »Vodnika. Naročila sprejemat Fizkultuma založba Slovenije — uprava »Vodnika«, Ljubljana — Likozarjeva ulica_ III.’ provizorij. Ljubljana, 17. dec. Včeraj popoldne je bila tu skupščina Plavalne zveze Slovenije, katere so se udeležili, poleg predstavnikov FLISAJA, fzs in TZS, tudi delegati 9 glavnih plavalnih sekcij Slovenije. Izčrpna referata sekretarja tov. Dobrote in tehničnega referenta tovariša Mitje Prešerna sta podrobno analizi-, rala- delo PZS in stanje plavalnega športa v Sloveniji. Danes imamo v naši republiki 16 plavalnih kolektivov, ki zajemajo skupno 827 članov. S to številko smo presegli predvojno stanje za več kot 400 %>, v čemer so bili doseženi v Sloveniji največji uspehi. Ce upoštevamo, da ima danes že skoraj vsak kraj, kjer so osnovne možnosti za gojenje plavanja 4bazeni itd), svojo sekcijo, potem vidimo, da je napravilo plavanje: po vojni pri nas velik razmah v širino. Tudi dejstvo, da ima Hrvatska, ki je danes vodilna v plavanju in po številu prebivalstva približno petkrat močnejša od naše republike, komaj 30 osnovnih plavalnih organizacij, nam jasno dokazuje, da smo v pogledu množičnosti napravili velik korak naprej. V kvalitetnem pogledu pa slovenski plavalni šport ni dosegel vzporedno naglega razvoja jugoslovanskega plavalnega športa. Čeprav so v pogledu kvalitete slovenski plavalci napredovali od leta 1940 za 16o/0, so vendar v odnosu do jugoslovanskega plavalnega športa nazadovali. Tako je bilo na primer sorazmerje posameznih republik v letu 1937 naslednje: Hrvatska 69%, Slovenija 20%, Srbija 11%. Letos je to sorazmerje znatno izprtime- njeno: Hrvatska 76%, Srbija 15%, Slovenija 9%. V oceni našega stanja pa je zanimiva in obenem razveseljiva ugotovitev, da-, čim večje število tekmovalcev vzamemo pri tem ocenjevanju v poštev, tembolj je viden napredek našega plavalnega športa. Ta ugotovitev nam daje upanje, da bomo sčasoma le uspeli odpraviti trenotno krizo v slovenskem plavalnem športu, ki se odraža zlasti v padcu kvalitete. Aktivnost naših plav tičev, ki se vzporedno dviga s porastom naših društev in tekmovalcev, je dosegla od leta 1945, ko smo zabeležili v vsej Sloveniji le 9 plavalnih prireditev, letos 67 tekmovanj in sicer 52 v Sloveniji, ]5 izven meja naše republike, od tega pa 4 v tujini. Slično raste tudi aktivnost naših »vaterpolistov, ki so letos že zabeležili 89 javnih tekem. V plodni diskusiji in predlogu za slovensko prvenstvo v bodočem letu so delegati sklenili, da bo slovenska liga imela dva razreda. V I. razredu, ki bo Vsem telovadnim društvom Telovadna zveza Slovenije sporoča vsem telovadnim društvom, da ima na razpolago članske izkaznice. Društva naj jih naročajo pri TZS. Cena legitimaciji je 15 din. i-V-L' .6 se nofoak obsegal popolen olimpijski program, bodo sodelovali: Enotnost II, Polet, Bled in Železničar (Ljubljana), v II. ligi, ki bo obsegala program letošnje lige, pa: Rudar, Železničar (Kranj), Prešern in Sobota. Poleg lige bo PZS izvedla še republiško prvenstvo v skokih v vodo, prvenstvo drugorazrednih društev ter mladinsko prvenstvo v plavanju in wa,terpolu. Slovenska liga, ki bo poleg plavanja, obsegala tudi skoke in »vaterpolo, bo rešila vprašanje najboljše ekipe v plavanju, »vaterpolu in skokih ter v . vseh treh panogah skupaj. Novi odbor Plavalne zveze Slovenije, v katerem so zajeti delegati vseh društev, sestavljajo: dr. Linhart Božo, Rihter Srečko, Dobrota Rajko, dr. Ska-berne Bron jo, Fajdiga Milan, Prešern Mitja, inž. Maček Stane, Kobal Janez, Gala Stojan, Zrimec Stane, dr. Celestina Miran, Battelino Boris, Juretič Janez, Štempihar Vid, Kancler Kurt, Slivnik Jože, dr. Ferjančič Drago. Kočar Fanči in Kraševec Janez. — Nadzorni odbor: Gnidovec Ante, Parcer Karl in Goršič Vojin. nOGOIDET Odred : Železničar 3:0 (2:0) Na stadionu ob Tyrševi cesti sta se včeraj pomerila v prijateljski tekmi za trening, domači meštvi Železničarja in Odreda, ki je preizkusil nekatere nove igralce. V prvem polčasu je bil Odred v premoči, po odmoru pa so se Železničarji borili zelo požrtvovalno in imeli proti koncu tekme pobudo v svojih rokah, vendar zaradi neučinkovitosti niso bili uspešni. Odredovi napadalci so bili v svojih potezah toč-nejši in prodornejši, toda težak teren je onemogočil, da bi se igra lepša razvijala. Pred približno 2000 gledalci je sodil Perko iz Ljubljane, Sobota : Drava 6:1 (2:0) Ptuj, 17. dec. Danes je Drava odigrala svojo zadnjo nogometno tekmo v slovenski nogometni ligi z moštvom Sobote, ki je zasluženo zmagalo z rezultatom 6:1 (2:0). V prvem polčasu je Drava nudila uspešen odpor in sprejela dva gola predvsem zaradi slabe igre svojega vratarja. V drugem polčasu pa so bili gostje v stalni premoči in so dosegli še štiri gole. Častni gol za Dravo je dal v 30. minuti drugega polčasa z lepim strelom Berlič. Gole za Soboto so dali: Horvat 2, Pavliče-vič, Kulčer, Seiko in Norčič. Proti koncu tekme so se domači igralci in navijači odlikovali z nešportnimi izpadi. Vratar Sobote je moral težko poškodovan zapustiti igrišče. Tekmo je sodil pred 400 igralci sodnik Nežmah iz Maribora. Knafeljc tiskarne Oti »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani — Odgovorni urednik Igor Prešern — Uredništvo in uprava Ljubljana, Likozarjeva ulica — Telefon 33-89, fi5s22 dti as, Čekovni raitiii tiBEtive št, 602.90603.19 S Celoletna naročnina 240 din, polletna 120 din, četrtletna 60 din.