Etnolog 16 (2006) KAMNI, LJUDJE IN VOLI (? ) Inja Smerdel 17 IZVLE^EK Prispevek prina{a topografijo nekaterih znanih oziroma odkritih slovenskih kamnolomov mlinskih kamnov in razpravljanje o mlinskih kamnosekih in o njihovi dejavnosti (o znanjih, temeljnih delovnih tehnikah in orodjih, o transportu, o kupcih, prodaji in medsebojnih odnosih); o vsem tistem, kar je v sicer {tevilnih {tudijah o mlinih in mlinarjih na Slovenskem ostajalo bolj ali manj ob robu. Razprava temelji na soo~enju redkih drobcev iz raznovrstnih virov in slovstva s skopimi spomini izdelovalcev mlinskih kamnov. Klju~ne besede: mlinski kamen, kamnolom, kamnosek, mlinar, viri pre`ivljanja, transport ABSTRACT The article present a topography of some known and discovered Slovene millstone quarries and a treatise on millstone makers and their trade (skills, basic working techniques and tools, transport, customers, sales, and mutual relations), that is about everything that has remained more or less marginal in the many studies on mills and millers in Slovenia. The treatise is based on a confrontation of rare bits of information from diverse sources and literature with scant memories of millstone makers. Key words: millstone, quarry, stonemason, miller, sources of livelihood, transport Vstopne besede Prispevek pod gornjim naslovom,1 ki ga je navdihnila impresivna fotografi ja s preloma devetnajstega in dvajsetega stoletja – dokument preva`anja nabre`inskega marmorja v Trstu s {estnajstimi pari istrskih volov; ovekove~enje `ivalske mo~i, nekdaj skoraj neobhodne pri delu s kamni –, je svojevrsten besedilni konglomerat iz topografi je znanih oziroma odkritih slovenskih kamnolomov mlinskih kamnov in etnolo{ke 1 Besedilo je bilo napisano in predstavljeno kot vabljeni prispevek na mednarodni konferenci “Les meulieres. Recherche, protection et mise en valeur d’un patrimoine industriel européen (antiquité–XXIe s.)”, ki je bila od 22. do 25. septembra 2005 v Grenoblu, v Maison des Sciences de l’Homme/Alpes, v organizaciji Univerze P. Mendes v Grenoblu in Rimsko-Germanskega centralnega muzeja v Mainzu. V franco{~ini bo besedilo objavljeno v zborniku prispevkov z omenjene konference. Etnolog 16 - 02.indd 17 11/26/06 10:53:33 PM Inja Smerdel razprave o mlinskih kamnosekih2: o trajanju in vrsti njihove dejavnosti, o medsebojnih odnosih, o znanjih, o temeljnih delovnih tehnikah in orodjih, o transportu kamnov, o komuniciranju s kupci in o prodaji … Razprava temelji na soo~enju redkih pri~evalnih drobcev iz raznovrstnih virov in slovstva s skopimi spomini izdelovalcev mlinskih kamnov in pripovedmi posameznikov, ki so jih {e uspeli uzreti pri delu. Sklepno vezivo prispevka je pogled na dana{nje stanje obravnavanih kamnolomov mlinskih kamnov v Sloveniji, v razmerju med spominom in pozabo. S kamnolomi mlinskih oziroma pove~ini `rmeljskih kamnov sem se prvikrat sre~ala ob svoji raziskavi o izdelovanju, prodaji in rabi `rmelj v odmaknjenih predelih vzhodne Slovenije (v vasi Dona~ka Gora, v Podgorju pod Resevno in v Rifniku, kjer nemi nizi navpi~nih, vboklih kamnitih “stebrov” v zadnjih dveh omenjenih krajih pri~ajo 18 o dolgoletnih, morda ve~stoletnih kamnose{kih posegih)3. Tedaj sem – popolnoma nasprotno kot v primeru `rmelj – ugotavljala prav zavidljivo stanje raziskanosti mlinov na Slovenskem. In vendar v obstoje~ih {tudijah geografov, zgodovinarjev, etnologov in drugih piscev – sukajo~ih se {e posebej okrog razli~nih vrst mlinov glede na oblike in velikosti vodnih koles in drugih tehni~nih podrobnosti, okrog njihovega gospodarskega pomena, njihove dru`bene in kulturne vznemirljivosti – skorajda ni bilo mogo~e prebrati stavka, ki bi razkrival krajevni izvor ali ime izdelovalca mlinskih kamnov, sr~ike vsakega mlina in predmeta ve~ne mlinarjeve skrbi. Izhodi{~e za nadaljnje odkrivanje ter raziskovanje kamnolomov mlinskih kamnov v Sloveniji sta tako lahko postali le dve – tudi v tem pogledu povedni deli, Mlinarji in `agarji v dolini zgornje Krke spod peresa etnologa Janeza Bogataja (1982) in Mlini na Gorenjskem zgodovinarke Majde @ontar (1974).4 Raziskovalni napotek je prinesel {e slu~ajni ogled televizijske oddaje Ob bistrem potoku je (bil) mlin, v kateri sem uzrla prepadno steno kamnoloma pod Starim gradom nad vasjo Podgrad pri Ljubljani, s prepoznavnimi sledmi klesanja mlinskih kamnov, ki ga navedena pisca nedvoumno ne omenjata. Bogataj na temelju mlinarskih pripovedi iz sedemdesetih let preteklega stoletja dokaj stvarno razkriva, da so ti “bele kamne kupovali pri izdelovalcih, in sicer pri Janezu Puharju v Naklem (pri Kranju) ter Petru in Janezu Novaku na Jami (pri Mav~i~ah)”. Ob tem ugotavlja, da so imeli mlinarji iz doline gornje Krke v zvezi s poznavanjem izdelovalcev oziroma krajev, kjer so izdelovali kamne in kjer so jih oni kupovali, pove~ini “zelo skromno razvito geografsko obzorje”. Pri ve~ kot polovici so se v zavesti me{ali “pojmi bli`njih ve~jih krajev in `elezni{kih postaj” (s katerih so prihajali kupljeni kamni po `eleznici), le posamezni so imeli naslove izdelovalcev “zapisane v zvezku ali knjigi izdatkov in odhodkov”, nekateri mlinarji pa se sploh niso ve~ spominjali, kje naj bi bili kamne kupovali. Ne povsem to~no so mu 2 Uporabljena poklicna oznaka je bila prebrana na `igu na dopisnici Franca Puharja, izdelovalca mlinskih kamnov s Police pri Naklem (kopijo, ki jo je prijazno posredoval etnolog Janez Bogataj, hrani Arhiv SEM). Za enega izmed njegovih prednikov je v mati~ni knjigi iz druge polovice 18. stoletja kot oznaka poklica na primer navedeno Mühlstein Meister, mojster za mlinske kamne … (^rnilec 2003: 2). 3 Razprava z naslovom “Mati na{a, daj nam danes na{ vsakdanji kruh!” je bila leta 2002 predstavljena na mednarodnem kolokviju v La Ferté-sous-Jouarre ter objavljena v zborniku prispevkov s tega kolokvija (Smerdel 2003: 125–148) in v Etnologu (Smerdel 2002: 141–194). 4 Kupovanje mlinskih kamnov “na Gorenjskem, v Naklem in na Jami pri Mav~i~ah” druga~e – a le z navedenimi besedami – omenja tudi France Habe v delu Mlini in `age na vodni pogon na Pivki in Planinskem polju neko~ in danes (Postojna: Ob~ina Postojna 1996: 18). Etnolog 16 - 02.indd 18 11/26/06 10:53:34 PM Kamni, ljudje in voli (?) tako sporo~ili tudi lokacije, kjer so izdelovali ~rne kamne: “na Koprivniku pri Ko~evju, v Lazah oziroma Dolskem pri Litiji5 in v Ortneku” (Bogataj 1982: 126, 174). Majda @ontar pa pred tridesetimi leti (@ontar 1974: 22) zapi{e naslednje: “Bele mlinske kamne izdelujejo od nekdaj pri Puharjevih na Polici pri Naklem. /…/ Obrt izdelovanja mlinskih kamnov se je dolgo obdr`ala tudi pri Novakovih na Jami pri Bregu ob Savi in pri Regin~evih v Stru`evem pri Kranju.” In v delu besedila o grajskih mlinih na Gorenjskem posredno sporo~i {e kamnolom ~rnih kamnov v Stirpniku oziroma v njegovi bli`ini v Sel{ki dolini,6 z navedbo iz lo{kega urbarja iz leta 1501, “da so podlo`niki iz stirpni{ke `upe morali preva`ati vse potrebne mlinske kamne h grajskim mlinom v [kofji Loki” (@ontar 1974: 9, 11). Za fizi~no odkrivanje lokacij kamnolomov mlinskih kamnov, dolo~anje kamnin in za vzporedno etnolo{ko terensko raziskavo z iskanjem ustreznih virov in slovstva sem se 19 odlo~ila zlasti na podlagi krajev in izdelovalcev, navedenih v Bogatajevi {tudiji. Za bele kamne so ti kraji Jama pri Mav~i~ah, Polica pri Naklem in (po @ontarjevi) Stru`evo pri Kranju ter za ~rne Podgrad pri Ljubljani (pri Bogataju nejasne Laze oziroma Dolsko), Ortnek pri Ribnici in dokaj nedolo~eno7 Ko~evsko. Imenovani izdelovalci belih mlinskih kamnov so izpostavljeni tudi v besedilu @ontarjeve (@ontar 1974: 22) – in sicer kot tisti, ki so “s kamni zalagali vse slovenske mlinarje, izva`ali pa so jih tudi na Hrvatsko” –, osrednja Slovenija, v katero sodijo pri Bogataju navedene lokacije kamnolomov ~rnih mlinskih kamnov, pa je bila domnevno (Horvat, @upan~i~ 1987: 107) `e v rimski dobi “kamnarski center”, ki je zalagal vzhodne in zahodne province … Iskanje ustreznih sogovornikov – morda katerega zadnjih mlinskih kamnosekov ali ljudi, ki se teh spominjajo – je bilo v imenovanih krajih skoraj detektivski posel, pri katerem ni manjkalo “usodnih naklju~ij” in sre~anj z nepri~akovano vznemirljivimi posamezniki;8 in odkrivanje kamnolomov je bilo v nekaterih primerih skorajda fi lmsko pustolovsko … Na sledi za belimi kamni sem v vasi Jama pri Mav~i~ah na{la Jo`eta Novaka, edinega `ive~ega nekdanjega izdelovalca mlinskih kamnov, ~igar pri~evanje je bilo moj edini neposredni ustni vir. O Novakih z Jame je bil druga~e v {estdesetih letih preteklega stoletja posnet etnolo{ki film, avtorja Na{ka Kri`narja, izjemen fi lmski dokument postopka izdelovanja mlinskih kamnov, a je (kot ka`e) izgubljen. V Stru`evem pri Kranju sem spoznala pisateljico Berto Golob, tamkaj{njo doma~inko, ki mi je iz svoje 5 Laze, ki le`e na desnem bregu reke Save nasproti Dolskega, imajo `elezni{ko postajo, na kateri so najverjetneje nalagali na vagone mlinske kamne, izklesane v kamnolomu pri vasi Podgrad. (Kot `elezni{ka postaja je druga~e Podgradu bli`ja tista v Zalogu.) 6 Le-tega v {tudiji o prazgodovinskih in rimskih `rmljah v zahodni Sloveniji in o prvih rezultatih zadevne petrografske analize omenjata tudi geolog Horvat in arheolog @upan~i~ (Horvat, @upan~i~ 1987: 106): “… v Sel{ki dolini {e pred 40 leti obdelovali kremenov konglomerat za mlinske kamne.” 7 Pri Bogataju navedenega kraja Koprivnik pri Ko~evju ni v Atlasu Slovenije (Ljubljana 1986). Zmago [mitek v etnolo{ki topografiji ob~ine Ko~evje ([mitek 1981: 34) pi{e, da so “kamnita mlinska kolesa in kolesa za stiskanje sadja dobivali iz [talcerjev in Kaptola”. [talcerje mi je omenil tudi zgodovinar Korde{ iz Pokrajinskega muzeja v Ko~evju in Ko~evarje kot kamnoseke. Ko~evarji oziroma ko~evski Nemci so bili od sredine 14. stoletja do leta 1942, ko je nacisti~na oblast to nem{ko narodno skupino z obmo~ja Ko~evskega preselila na novo naselitveno obmo~je na Spodnjem [tajerskem, med najstarej{imi nem{kimi narodnimi skupinami zunaj Nem~ije in Avstrije (Ferenc, Zupan, Bavda` 2002: 9). In tu nastopi izguba spomina … 8 Zvo~ne zapise njihovih pripovedi hrani Arhiv SEM (A 05/1, A 05/2). Etnolog 16 - 02.indd 19 11/26/06 10:53:34 PM Inja Smerdel ustvarjalne zakladnice pritresla o~arljivo ~rtico Kamen skala (2004), svojski pomnik mlinskim kamnosekom Puharjem in “njihovi” tiso~letni konglomeratni skali, ter mi pozneje poslala domoznansko knji`ico Daljna preteklost na{e vasi (Golob 1999), v kateri je sporo~ila stru`evske kraje izsekovanja mlinskih kamnov. Po njih me je s pomo~jo malo{tevilnih prepoznavnih sledi vodil njen sosed Franc Ple{a, ki je v zadnjih letih mlinsko-kamnose{ke obrti s tovornjakom preva`al Puharjeve mlinske kamne s Police na `elezni{ko postajo v Kranj. Na Polici pri Naklem je bila moja sogovornica [tefka Pavlin, gospodinja velike kmetije “pri Poli~arju”, kjer so Puharjem neko~ dali v zakup kamnolom in kjer je na njeno pobudo ter v tesnem sodelovanju s Puharjevo h~erjo Maro ^rnilec, avtorico spominske bro{urice Izdelovalci mlinskih kamnov, umetniki izdelkov iz konglomerata (2003), nastal “Muzej mlinskih kamnov v naravi”. Zgodbo o mlinskih 20 kamnosekih Puharjih ter o njihovem delu in izdelkih v njem neposredno “pripovedujejo” ohranjene snovne pri~e: konglomeratna skala s sledmi izsekovanja ter rekonstruirani “odprta streha” oziroma lopa in delovna baraka s celovitim inventarjem orodja, opreme in ohranjenih dokumentov. Na sled ~rnim mlinskim kamnom, v Podgrad pri Ljubljani, pa sem pri{la s pomo~jo podatkov o dokumentarnem televizijskem filmu o mlinih.9 Ti so me napotili k dvema podgrajskima mo`ema – k nekdanjemu in k sedanjemu predsedniku tamkaj{njega kulturnega dru{tva; k ljudskemu pesniku, glasbeniku in pisatelju Antonu Corelu in k ljubiteljskemu zgodovinarju Viktorju Grilcu. Prvi je v spomin na mlinske kamnoseke napisal ter uglasbil pesem Kamnarjeva pomlad (2004) in drugi, moj vodnik do prepadne stene s sledmi izsekovanja, je v svojem zgodovinskem delu o Podgradu ubesedil povedno poglavje o kamnolomu mlinskih kamnov. To temelji {e posebej na navajanju zadevno zgovornih listin iz bogatega arhivskega fonda gra{~ine Dol pri Ljubljani, iz 17. in 18. stoletja, saj se “najstarej{i prebivalci Podgrada sekanja mlinskih kamnov ne spominjajo ve~” (Grilc 2003: 71–73). V drugem imenovanem kraju, iz katerega so prihajali ~rni kamni, v Ortneku, sem i{~o~ kogarkoli, ki bi vedel karkoli o sporo~enem kamnolomu, kot prvega sogovornika sre~ala prav lastnika zemlje, na kateri so bili nekdanji ortne{ki “pruhi”10; potomca ortne{kih gra{~akov Huberta Kozlerja, ki me je napotil k Ludviku Kosu, ne~aku tamkaj{njih izdelovalcev mlinskih kamnov in poznavalcu poti do ve~ kamnolomov. Ne dovolj jasno dolo~eni kraji izdelovanja ~rnih mlinskih kamnov na Ko~evskem, kamor se na podlagi védenja o izseljenih Ko~evarjih kot njihovih poglavitnih izdelovalcih sploh nisem odpravila (gl. op. 7), pa ostajajo siva lisa v tem pogledu izgubljenega spomina … Topografija kamnolomov belih in ~rnih mlinskih kamnov in kamnin Delitev na bele in ~rne mlinske kamne – ter posledi~no na kamnolome belih in ~rnih kamnov – sodi v tradicijo mlinarskih poimenovanj, s katerimi so ozna~evali kamne 9 Dokumentarna oddaja z naslovom Ob bistrem potoku je (bil) mlin, po scenariju Nadje Jarc, v treh delih. V prvem delu, v Mlinih ob Kolpi, ki je bil prvikrat predvajan na I. sporedu TVS 7. septembra 2004, je bil predstavljen kamnolom v Podgradu. 10 Iz nem. Bruch = lom, prelom oziroma Steinbruch = kamnolom. Etnolog 16 - 02.indd 20 11/26/06 10:53:34 PM Kamni, ljudje in voli (?) za mletje razli~nih `it. Na podlagi pripovedi devetih mlinarjev iz doline gornje Krke,11 lastnikov obrtni{kih ali storitvenih mlinov, ki so pove~ini s {tirimi (pet mlinov), petimi (trije mlini), do najve~ {estimi kamni (oziroma pari kamnov) mleli za potrebe mlevcev iz bli`nje in daljne okolice, so bili beli kamni navadno po trije in ~rni po eden ali dva. Bele kamne so uporabljali za mletje p{enice, koruze, ajde in zmesi ve~ `it, ~rne za oves in za pra{i~jo krmo. Beli so bili naslednji kamni: prvi – “ajncer” ali drugi – “cvajer”, “ta (p){eni~ n al ta béu” in “karuz n” ali “ta tür{kau kám n” sta bila za mletje p{enice in koruze ali tur{~ice, tretji – “drajer”, “ta zméjs n kám n”, je bil za mletje zmesi ve~ `it (p{enice, koruze, ajde, r`i …). ^rna kamna sta bila ~etrti – “fi rer”, “ta ~rn kám n”, “za pre{i~e”, in peti – “finfar”, “ta zádnji”, “ta ovsén”, oba za mletje ovsa ali bolj grobe ovsene, koruzne in je~menove zmesi za svinje. V Sloveniji, kjer so kamninska podlaga tal prete`no usedline (Vesel et al. 1992: 10), 21 so za izdelovanje belih mlinskih kamnov kot ka`e pove~ini uporabljali mehkej{e in svetlej{e belkasto sivkaste apnen~eve konglomerate oziroma konglomerate s prete`no apnen~evimi prodniki in za klesanje ~rnih kamnov tr{e in temnej{e rjavkasto sivkaste kremenove konglomerate. V kraju Jama pri Mav~i~ah, vrstni vasi, le`e~i na Kranjski ravni, postavljeni tesno ob desni savski breg, kjer re~no korito dosega najo`je mesto in voda najve~jo globino pod navpi~nimi ~ermi, je izpri~ano izdelovanje belih mlinskih kamnov iz “savske labore” (Krajevni leksikon 1937: 242). Pod tem imenom znana kamnina je neenakomerno trden kvartarni konglomerat s sivimi, prete`no apnen~evimi prodniki in s pisanim pe{~eno lapornim vezivom (Vesel et al. 1992: 42, 43). “Jame”, kot tu imenujejo kraje izsekovanja mlinskih kamnov,12 so imeli prav v savskem bregu. Njihove sledi so pove~ini zasute zaradi gradnje {tevilnih novih hi{, vidne so le {e nasproti doma~ije “pri Kalan” (na Jami {t. 28), “t m, kjer je Kalan hódu race glédat” … Kraj Stru`evo, ki danes velja `e za del Kranja, le`i ob levem bregu Save, kjer ta prite~e iz o`je doline na Kranjsko ravan. Poseljen je na tako imenovanih brezijskih stopnjevinah, terasah, katerih prva je Kranjsko polje, vas pa se za~enja na drugi stopnjevini, na Policah. Nad zdaj zasuto hudourni{ko strugo, imenovano Skadóv ali Suhi dol, po kateri naj bi se bila v davni preteklosti v Savo izlivala Tr`i{ka Bistrica, le`i skalnati rob [tenek (ledinsko ime domnevno izvira iz nem{ke besede Steineck = kamniti kot, vogal, rob, a je najverjetneje kar staro doma~e ime s pomenom stena). Prav tu in na Policah so nekdaj iz skal izsekovali mlinske kamne (Golob 1999: 1, 2). Kamnina je tudi v Stru`evem labora, kvartarni konglomerat …, na Policah pa je vidnih nekaj sledi jam oziroma posameznih poskusov izsekovanja. Kraj Polica le`i ob vzponu glavne ceste iz Naklega na vi{jo ploskev Kranjskega polja. Prav za hrbtom vasi se za~ne dvigovati Udin bor{t (ali Udenbor{t), skalnati rob nekdanje struge Tr`i{ke Bistrice. Jamam, v katerih so iz kvartarnega konglomerata (ali morda celo iz {e starej{e, terciarne kamnine, saj velja, da gre prav tu za najstarej{o 11 Zabele`enih v terenskih zapiskih, hranjenih v arhivu etnolo{kega oddelka Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Njihova zapisovalca sta bila pove~ini Janez Bogataj in Janez Dular; zapiski so iz let 1971, 1975, 1976 in 1979. 12 Vas Jama omenja `e darilna listina Otona II. iz leta 973 (Krajevni leksikon 1937: 242). Je morda mogo~e na podlagi imena premi{ljati o zelo zgodnjem izdelovanju mlinskih kamnov v tem kraju? Etnolog 16 - 02.indd 21 11/26/06 10:53:35 PM Inja Smerdel Savsko-Bistri{ko teraso) izsekovali bele mlinske kamne, je mogo~e slediti po zahodnem robu Udenbor{ta vse od Police do Pe~ic na Pivki oziroma do Naklega (^rnilec 2003: 3). Najbolj dostopna in najve~ja (z vi{ino prek 10 metrov), z “Muzejem mlinskih kamnov v naravi”, je jama za kmetijo “pri Poli~arju”, na Polici {t. 1. Vas Podgrad pri Ljubljani se je umestila ob izlivu potoka Besnica v Ljubljanico, le za lu~aj od Zaloga in tik pred soto~je Save, Ljubljanice in Kamni{ke Bistrice. Na jugozahodu se nad njo dviga Ka{eljski gri~, kjer na za{iljenem stranskem vrhu z nekdanjim ledinskim imenom Ostri vrh (Oster verh), na dana{njem Starem gradu, le`e ru{evine srednjeve{kega gradu rodbine Ostrovrharjev. Prav pod njim, malo pod vrhom vzpetine in ju`no od ru{evin, “je v strmem in skalovitem pobo~ju navpi~en odlom pe{~enjaka vi{ine okoli 25 metrov in {irine 40 metrov. V bli`ini se nahaja {e ve~ manj{ih 22 pe~in.” (Grilc 2003: 49, 71) Sode~ po kro`nih sledeh klesanja vsaj {tiri. V njih je izpri~ano izdelovanje ~rnih mlinskih kamnov. Na podlagi opisa (bolj nepropustna tla, “za vsakim grmom en studen~ek”, kisla zemlja z obilo borovnic in praproti, kamen bolj rjavkast) in ustrezne konzultacije13 ob ogledu vzorca s pomo~jo geolo{ke karte14 je bilo kamnino mogo~e dolo~iti kot permokarbonski kremenov konglomerat s kremenovo-pe{~enim vezivom (s prodniki kremena velikosti zrn ponavadi med 0,5 in 2 centimetroma). Ortnek je razpotegnjeno dolinsko naselje ob `elezni{ki progi in cesti iz Ljubljane proti Ko~evju. Na jugozahodu se nad njim dviga hrib @ŕnovec z razvalinami starega ortne{kega gradu, ki so ga v 13. stoletju zgradili Ortenbur`ani (Krajevni leksikon 1971: 568). Nazemlji njegovih zadnjih lastnikov Kozlerjev (od 1820) je na tem osamelcu z neprepustno, kislo zemljo, z obiljem vode, praproti in borovnic, izpri~ano lomljenje kamnitih plo{~ za izdelovanje ~rnih mlinskih kamnov. “Pruhov je blo enih pet do {est; eden ali dva ve~ja in nekaj manj{ih.” Trd in zato “izredno cenjen” kamen, ki je verjetno dal temu hribu ime (@ŕnovec), je “zrnjevec”. Ogledani vzorec in geolo{ka karta15 ga dolo~ata kot permski kremenov konglomerat. O mlinskih kamnosekih in njihovi dejavnosti Kdo vse pa so bili v teh krajih “mojstri za mlinske kamne” (kot je bila v 18. stoletju zapisana poklicna oznaka za enega izmed Puharjev)? Od kdaj do kdaj je obstajala njihova dejavnost – in – ali je bila njihov temeljni ali zgolj dopolnilni vir pre`ivljanja? Na Jami ({t. 24), po doma~e “pri Rótarju”, je zraslo in delalo kar nekaj rodov mlinskih kamnosekov. “To je blo `e préh – `e za dva rodova jest vem – b l nazaj pa ne vem,” mi je pripovedoval Jo`e Novak (roj. 1923). Bele kamne so izdelovali njegov o~e Janez Novak (roj. 1891, u. 1956), “od o~eta o~e”, stric Peter Novak (roj. 1900, u. 1960) in brat Franc (roj. 1919, u. 1968). Jo`e je po njegovi smrti vztrajal tja do sedemdesetih let preteklega stoletja, ko so naro~ila za kamne po~asi usahnila. “Takrát so mlinarji `e upé{al …” Rotarjeva kmetija je bila bolj majhna: “ene tri, {tir `víne – dve kravi, pa 13 Vzorce sva si tudi tokrat (kot pred tem pri raziskavi o `rmljah) ogledali z geologinjo Bredo ^in~ Juhant iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije. 14 Osnovna geolo{ka karta SFRJ (1:100.000), Tolma~ za list Ljubljana, L 33–66, Beograd 1983, str. 16. 15 Osnovna geolo{ka karta SFRJ (1:100.000), Tolma~ lista Ribnica, L 33–76, Beograd 1974, str. 16–18. Ti konglomerati so sve`i ve~inoma sivi (lahko tudi zelenkasti in belkasti), prepereli pa rjavkasti. Etnolog 16 - 02.indd 22 11/26/06 10:53:35 PM Kamni, ljudje in voli (?) vola … – pa ene dva hektarja zémle; to {e ni bla uór ng kmetija – b l bajta”, tako da je bilo pri njih mlinsko kamnose{tvo dobrodo{el dopolnilni vir pre`ivljanja. “To je blo b l za zráven; máu kmetija, máu pa obrt.” V Stru`evem kot mlinske kamnoseke pomnijo le Puharje; Puhar so se pisali tudi na doma~iji “pri Reginc”, kjer so imeli na svojih parcelah “skalo spódi”. Druga~e je tam klesal kamne “nekdo, ki ni bil iz Stru`évga” (se je spominjal Franc Ple{a) in je imel na “Kózlovih parcelah barako pod skalo”. Na Polico so prihajali na delo mlinski kamnoseki Puharji iz Kranja, ~lani {tevilne in stare rodbine, ki jo vpisi v kranjsko `upnijsko knjigo sporo~ajo od leta 1640 dalje, kot poklic mo{kih pa je najve~krat zapisan kamnosek.16 Pred Jo`efom Puharjem (o~etom Janeza, izumitelja fotografije na steklo, rojenega leta 1814), za katerega je v 23 mati~ni knjigi iz 18. stoletja prvikrat naveden poklic “Mühlstein Meister”, mojster za mlinske kamne, naj bi bila kamnoseka `e njegov ded in praded. V stoletjih mlinov naj bi izdelovalo mlinske kamne v Stru`evem, v Podnartu in na Polici ve~ Puharjev, ki so bili vsi v sorodu. Na Polici so bili na primer {e leta 1920 na delu kar {tirje: o~e Janez Puhar17 ter sinovi @an, Vinko in Francelj. In zadnji, Franc Puhar (roj. 1904, u. 1985),18 se je z dru`ino tudi preselil na Polico ({t. 8), imel tam mlinsko kamnose{ko obrt od leta 1938 ter jo ohranjal do leta 1974, ko naj bi bil izdelal {e zadnji kamen (^rnilec 2003: 2–5, 12). Obrt je bila njegov temeljni vir pre`ivljanja. “Ta kránski kamnoseki so se préh s tem p r`vél – ni jemu n ~ kmetije.” Iz Podgrada oziroma spod Ostrega vrha so kot najverjetnje{i kamnoseki, tamkaj{nji va{~ani ali okoli~ani, iz leta 1758 sporo~eni Jurij Gmajnar ter Gregor, Jakob in Primo` Porkl, ki so z beneficiatom Raspovega beneficija Matijo Hudomalom tedaj sklenili pogodbo “za nakup kamnoloma mlinskih kamnov v gozdu [tanga” (kot so se imenovali vsi gozdovi okoli Ostrega vrha). Pogodbo z beneficiatom sta leta 1764 obnovila Jurij Gmajnar in Jakob Porkl (Grilc 2003: 71; po Umek 1991: 104). O dejavnosti starodavnih mlinskih kamnosekov spod Ostrega vrha oziroma o obstoju kamnoloma pa pri~ajo naslednji dokumenti: omemba iz leta 1611, da “so v njem za 21 goldinarjev izdelali dva para ~rnih in en par belih mlinskih kamnov za ljubljanski mestni mlin Kolezija”; zapis o dobavi kamnov iz tega kamnoloma iz leta 1617 in navedba kamnoloma v urbarju Ostrega vrha in Dola iz leta 1666 (Grilc 2003: 71). Njegova najzgodnej{a omemba do sedaj pa je bila odkrita v zapu{~inski razpravi po Juriju Galenbergu in sega v leto 1567.19 V Ortneku oziroma v bli`njem @lebi~u so bili izdelovalci ~rnih mlinskih kamnov “strici”, ki so to “ob~asno délal – takrat ko ni blo druzga zaslu`ka”, je pripovedoval 16 Rodovnik rodbine Puharjev je dodobra raziskal ljubljanski umetnostni zgodovinar in fotograf Mirko Kambi~, pisec ve~ ~lankov o Janezu Puharju, duhovniku, svetovno znanem izumitelju fotografi je na steklo. 17 V muzeju na Polici sta razstavljeni njegovo vajeni{ko spri~evalo in spri~evalo za vodenje obrti, obe iz leta 1885. Kamnose{ke obrti se je tri leta u~il v Kranju, od 1871 do 1874. 18 V muzeju na Polici je razstavljeno tudi pomo~ni{ko pismo Franca Puharja iz leta 1932, ki sporo~a, da se je rokodelstva – izdelovanja mlinskih kamnov – izu~il pri o~etu, “g. Puhar Janezu v Kranju v ~asu 3. let” , od junija 1917 do junija 1920. 19 Podatek – plod zadnje raziskave, ki je objavljena v Kroniki, ~asopisu za slovensko krajevno zgodovino – mi je prijazno posredoval Viktor Grilc, neumorni raziskovalec zgodovine Podgrada (Grilc 2005: 273, 278). Etnolog 16 - 02.indd 23 11/26/06 10:53:35 PM Inja Smerdel Ludvik Kos. Dejavnost je `ivela “sam préc po prvi svetovni vojni”, pred njo je ni v spominu.Ve~ini v teh krajih je bil sicer dopolnilni vir pre`ivljanja na kmetiji izdelovanje suhe robe, oni pa so se lotili klesanja mlinskih kamnov. Pri tem jih je vzpodbudil, “je razkúru bol”, nek Poga~nik, ki je pri{el v @lebi~ z Gorenjskega (ali morda iz Ljubljane, od koder naj bi bil po pripovedovanju Antona Brcarja, sina nekdanjega ljubljanskega trgovca z mlinskimi potreb{~inami, delo v kamnolomu pri Ortneku organiziral njegov o~e Avgust). O medsebojnih delovnih in lastni{kih razmerjih So imeli mlinski kamnoseki kaj najetih delovnih rok ali so kamne klesali kar sami 24 oziroma s pomo~jo najo`jih dru`inskih ~lanov? So bili morda lastniki kamnoloma, v katerem so delali, ali so ga morali jemati v zakup? O tem so bistveno povedni le odgovori o Novakih z Jame in o Puharjih s Police. “Pri Rótarju” na Jami, pri Novakovih, so v jamah delali samo doma~i – dva brata ali o~e in sin. “V~ás dva, v~ás eden, v~ás pa nobeden. Se ni spla~áu, da bi mel {e k k{enga; pa tud noben ni máru delat tistga; to je biu té` k déu.” Jame so bile ponavadi na njihovi zemlji, a ~e je tam zmanjkalo ustrezne skale, potem so se “prestávli” v sosednjo vas in Jo`etov o~e je “neki pla~vóu tístmu lastniku – sej je t m na njegóvmu délou.” Koliko so pla~evali ali na kak{en na~in so morda izkori{~anje kamnoloma vra~ali z delom, se Jo`e ni ve~ spomnil. Tudi vsi morebitni “papirji” so pogubljeni. “Leta ta svóje p rnesejo – obrt se je néhala – to se hít r pozáb tak{na re~ …” Tudi pri Puharjevih na Polici so bili v delo vpre`eni pove~ini o~e in sinovi. Pri pove~anju delovnega obsega so najprej zaposlovali mo`ake iz okoli{kih vasi, po drugi svetovni vojni pa zlasti Dolenjce (ker tedaj “t m ni blo dela za dobit”) in celo nekega Vara`dinca. Ti so (po Puharjevi preselitvi na Polico) stanovali in jedli kar pri njih doma. Kolik{en je bil njihov zaslu`ek, ne pomnijo, a slab ni mogel biti (kljub tedanjemu pomanjkanju dela), “sej jim délovcov ni blo te`ko dobit”. Ker Puharjevi niso imeli svoje zemlje, temve~ le obrt – “so od kamnov `ivél” –, so morali svoje kamnolome vedno jemati v zakup. Ko so na Polici odkrili konglomeratno skalo, ustrezno za klesanje mlinskih kamnov, so z lastnikom zemlji{~a, gospodarjem doma~ije “pri Poli~arju”, sklenili ustni dogovor, ki je ostal v veljavi do konca njihove dejavnosti. Pravice za izkori{~anje kamnoloma mu niso pla~evali z denarjem, temve~ v naturi in mu poleg tega vra~ali z delom. Dogovor je bil naslednji: Puhar in njegovi delavci pomagajo na kmetiji pri vseh ve~jih delih – pri ko{nji, `etvi in mla~vi “so {li iz kamnoloma na póle(polje)” –, kmetu Poli~arju pa pla~ujejo {e z gramozom, s “{odrom”, ki so ga “pridelovali” s tol~enjem oddrobljenih ostankov skale po izsekovanju mlinskih kamnov. In po gramozu je bilo v letih makadamskih cest veliko povpra{evanja, tako da je imel Poli~ar od prodaje nedvomno precej{en dobi~ek. Simbioza med kmetom in mlinskim kamnosekom je bila popolna … Etnolog 16 - 02.indd 24 11/26/06 10:53:35 PM Kamni, ljudje in voli (?) O znanju Tako pri mlinskih kamnosekih Novakih z Jame kot pri Puharjih s Police (oziroma iz Kranja) so obrtna znanja prehajala iz roda v rod, od o~eta na sina. O tem mikavno pri~a celo uraden dokument, pomo~ni{ko pismo Franca Puharja iz leta 1932, v katerem mu “podpisana obrtna zadruga” (rokodelskih in sorodnih obratov) potrjuje, da se je “izu~il izdelovanja mlinskih kamnov, rokodelstva pri g. Puhar Janezu v Kranju”,20 pri svojem o~etu. Eno najpomembnej{ih znanj za njihovo dejavnost pa je bilo brez dvoma dobro poznavanje kamnine, katero so izsekovali, oblikovali in obdelovali, saj je na njem temeljilo tudi iskanje in izbira ustreznega kamnoloma; in brez tega bi sploh ne obstajali … Po pripovedovanju mlinarji, kupci njihovih izdelkov, niso marali kamnov 25 s prevelikimi prodniki; teh naj bi se ne dalo dobro ostriti oziroma klepati in “na njih se moka preve~ greje”. Izogibali so se tudi kamnom s ~rnimi prodniki, ki naj bi lahko potemnili belo moko. Za izdelovanje mlinskih kamnov so si morali torej poiskati skalo trdnega, gostega konglomerata, sestavljenega najve~ iz belih oziroma svetlih sivih prodnikov. “Si hitro vídu, kak{en material je,” se je spominjal Jo`e Novak z Jame. “^e je bíu béu, da ni blo prstí vmes, pa da je bíu dróbenga péska – d rga~ ni blo n ~.” ^e so bili v njem ve~ji “oblákovci” (prodniki), “to manj za`elén (pa zató je glíh tko mlú; sám tíst se je b l hít r raz`lebiu – se razglád) – ból{ je bíu b l dróbenga peska – mi smo djál lábora – tako smo rek l v~ás. ^e je bíu ból béu, ból{ je bíu – da je blo menj tísteh ~rn h kamnov vmes.” Za ~rne prodnike “so djál, da moko uma`e; vsak se je ráj ~ r nmu ognjevál …”. Ustrezno znanje oziroma védenje o kakovosti, o posebni trdosti kamnine – tako iskani za izdelovanje ~rnih mlinskih kamnov – je nedvomno pripeljalo tudi v Ortnek omenjenega Poga~nika oziroma ljubljanskega trgovca z mlinskimi potreb{~inami Brcarja, ki naj bi bil kamne iz tamkaj{nje kamnine “odkril pri nekih mlinarjih”. “Dóbreh kamnov pa ni blo velík,” je {e povedal Novak z Jame; “da bi bíu próu kapital; ták h, da bi j h mlinar r d imú (zméri so ble k k{ne pripombe) …”. O izdelovanju mlinskih kamnov Bele mlinske kamne so na Jami, v Stru`evem in na Polici “sekali”; z vrha navzdol so jih horizontalno21 izsekovali iz konglomeratne skale. V Podgradu vidne kro`ne sledi “májzla pa macole” v skali pod nekdanjim Ostrim vrhom pri~ajo o prevladujo~em navpi~nem22 izsekovanju ~rnih kamnov; v Ortneku pa so le lomili ustrezne skalne 20 Gl. opombo 18. 21 Enako kot v Sloveniji `rmlje in mlinske kamne v Rifniku (prim.: Smerdel 2002, 2003); kot pri~ajo sledi v davnem galo-romanskem kamnolomu `rmeljskih kamnov v Châblesu v [vici (prim.: Anderson, Duvauchelle, Agustoni 2001: 3–6) ali kot je na primer sporo~eno za {tevilne francoske kamnolome mlinskih kamnov (prim. npr.: Belmont 2001: 48, 49, 51–55 in: Azéma, Meucci, Naud 2003: 247–252). 22 O enakem na~inu izsekovanja pri~a risba francoskega kamnoloma Coustarasse (commune d’Ucel, Ardeche), objavljena na strani 253 v ~lanku: Azéma, Meucci, Naud 2003. Etnolog 16 - 02.indd 25 11/26/06 10:53:36 PM Inja Smerdel plo{~e ter jih potem oblikovali v mlinske kamne (enako kot v vzhodni Sloveniji pod Dona~ko goro23). Dokaj podrobno opisan postopek izdelovanja belih mlinskih kamnov iz savskega konglomerata (z vsemi uporabljanimi orodji) zaradi njegove sporo~ilnosti skoraj v celoti navajam iz objavljenih spominov Mare ^rnilec (2003: 5–11), h~ere Franca Puharja s Police: “Najprej je moral priti do `ive trdne skale, zato je bilo treba odstraniti vso jalovino, tako je o~e imenoval zgornji del skalovja, ki je `e delno razpadal ter prst in vse kar je raslo na njej. Stena skale je bila v mojih otro{kih letih zaradi izsekovanja kamnov visoka `e 8 do 10 metrov, saj so vedno za~eli sekati kamne zgoraj. /…/ Na skalo je o~e z lesenim merilom napravil krog za kamen in ga ozna~il z ogljem. Do druge svetovne 26 vojne je delal kamne samo za mline, zato so imeli vsi v premeru 36 col. Za ~rto, ki je ozna~evala krog, je izsekal 15 do 20 centimetrov {iroko zaseko, globoko pa toliko, kolikor naj bi bil kamen debel, 8, 10 ali ve~ col. Kamen je zasekaval (s kamnose{kimi oskrdmi, glede na opravilo razli~no velikimi in te`kimi kladivi, ki imajo na obeh straneh {pico) stoje ali sede (na lesenem kamnose{kem stol~ku, ki ga je sam napravil), enkrat z ene, drugi~ z druge strani. /…/ Za~el pa je vedno stoje. Ko je bil kamen zasekan (nikoli nisem sli{ala druge besede), je o~e na prednji strani pod kamnom napravil tri ali {tiri ozke zaseke 10 do 15 centimetrov dolge. Vanje je vtaknil po dva platelca (na eni strani tanj{e `elezne plo{~ice), s tanko stranjo obrnjena navznoter, med platelce pa je postavil po dva klina. Potem je izmenjaje tolkel po klinih z macolo, dokler kamen ni po~il, dokler se ni odtrgal od skale. /…/ V~asih se je zgodilo, da je kamen po~il po{evno navzgor in ne naravnost, takrat je teden ali ve~ delal zastonj. /…/ Ko je bil kamen odtrgan, ga je z lesenimi drogovi in z `elezno ’{tango’ postavil pokonci (za to sta bila potrebna vsaj dva) in ga s pomo~jo enega od doma~ih zvalil pod streho, kjer je kamen dokon~al. Kamen je namestil na tri zares velike prodnike, ki jim je rekel oblaki. /…/ Na kamen, ki je le`al na oblakih, je z lesenim ’cirkelnom’, najbolj preprostim {estilom kar sem jih videla (v gozdu izbrano, v obliki ~rke V ra{~eno vejo prave mere), na sredini zarisal krog. /…/ Potem ga je za~el obdelovati z la`jim kladivom, prav tako {pi~astim na obeh straneh (tope osti kladiv so jim do konca prve svetovne vojne ostrili kova~i iz Naklega, odtlej so si z najdeno prenosljivo kova{ko napravo pomagali kar sami). /…/ S takim kladivom je izsekal tudi okroglino na sredini, do polovice kamna. Zelo natan~no je obdelal tisti del kamna, ki je mlel in ta del je imenoval lice. Kamen je polep{al s kladivom, ki mu je rekel ’{tokhamer’ (kamnose{ko zobato kladivo) /…/ Gotov mlinski kamen je spet, s pomo~jo `ene ali otrok, zvalil pod streho pred kamnolom, kjer so kamni ~akali na odvoz na `elezni{ko postajo v Kranj.” Gornjemu iz~rpnemu opisu dodajam le {e nekaj stavkov, ki jih je o sicer enaki tehniki izdelovanja in o ~asu, potrebnem za dokon~anje enega kamna, so~no pronicljivo ubesedil Jo`e Novak z Jame: “[e préh, k je bíu uó~e, je délu tístga s 95 centimetrou po en teden povpre~no. Pa máu je {u na póle vmes … K k{en se mu je pa podrekóu … R d je pó~u, ko si ga s klinom odt rgu pré~ - takr t je blo nevár n …” In to se je 23 Postopek izdelovanja (z vsemi orodji) je opisan v razpravi “Mati na{a, daj nam danes na{ vsakdanji kruh!” (Smerdel 2002: 155, 156; 2003: 138, 139). Etnolog 16 - 02.indd 26 11/26/06 10:53:36 PM Kamni, ljudje in voli (?) rado zgodilo, “~e si premáu déle~ {óu nót – si ga sám polómu – se je slabo ut rgu – ~e si míslu, da bo préh, da bo menj dela” … Podatki o premerih in debelinah kamnov pa so naslednji: Novakovi na Jami so izdelovali mlinske kamne s premerom 95 centimetrov in debelino “kók r se je ut rgu” ali pa “kók r je blo naro~ilo; kók r je méu (mlinar) vodno mo~”. Spodnjaki, ’te`aki’ so bili najdebelej{i 18-colski (46, 8 cm)24 in teka~i, ’laufarji’ niso bili tanj{i od 7 col (18, 2 cm); “tánej niso délal”. Po drugi svetovni vojni, ko so “mlinarji `e upé{al”,25 so za~eli izdelovati manj{e kamne, ki so jih “kmétje naro~vál” za doma~e elektri~ne mline; “da je vsak sám záse mlú”. Puharjevi mlinski kamni so imeli vsi v premeru 36 col (93, 6 cm) in so bili debeli 8, 10 ali ve~ col – teka~i po 8 (20, 8 cm) in spodnjaki od 10 (26 cm) do 16 col (41, 6 cm). Po drugi svetovni vojni pa so tudi pri njih, glede na povpra{evanje, za~eli izdelovati kamne v manj{em premeru najmanj 50 27 centimetrov (^rnilec 2003: 6, 11). Edini podatek o merah ~rnih kamnov, pridobljen na temelju sledi, prihaja iz Podgrada (Grilc 2003: 71), iz kamnoloma pod nekdanjim Ostrim vrhom: “V njem so sekali mlinske kamne v premeru okoli enega metra in debeline 20 centimetrov.” Tako ka`e, da so imeli beli in ~rni kamni v premeru pove~ini med 90 in 100 centimetrov26 in so bili debeli od 18 do 20 (teka~i) oziroma od 26 do 46 centimetrov (spodnjaki). (V spominu sina ljubljanskega trgovca Brcarja, iz let med svetovnima vojnama, so tudi mlinski kamni v premeru med 80 in 140 centimetrov; idealna debelina spodnjaka in teka~a pa naj bi bila v razmerju 60 in 40 odstotkov.) V de`eli, v kateri “so bili v ve~ini mlini podlo`nikov” in kjer je (na Kranjskem, v ve~jem delu dana{nje Slovenije) ob koncu 19. stoletja “delovalo med tiso~ petsto in tiso~ sedemsto kme~kih (obrtni{kih) mlinov” (Bogataj 1982: 15, 16), po izdelovanju ve~jih kamnov – kot se zdi – ni bilo potrebe … O transportu iz kamnoloma in naprej ^eprav pri ubesedenju naslova “Kamni, ljudje in voli(?)” nisem imela kot navdih pred o~mi in v mislih zgolj impresivne fotografije {estnajstih vpre`enih parov istrskih “bo{karinov”, vleko~ih ogromno skalo nabre`inskega marmorja, temve~ tudi nekaj pri~evanj o volih kot ~lovekovih pomo~nikih pri transportu mlinskih oziroma `rmeljskih kamnov,27 se je dodani vpra{aj, ozna~ujo~ pri tem predvideno (ne pa tudi gotovo) zadevno vlogo volov, izkazal kot umesten. V obravnavanih krajih izdelovanja mlinskih kamnov 24Po “Altes österreichisches (Wiener) Mass und Gewicht” – 1 Zoll = 12 Linien = 0.0263401 Meter – sem za izra~unavanje debeline in premera kamnov, izra`enih v colah, uporabljala pretvorbo: 1 cola = 2, 6 cm. 25 Kot je znano, je v Sloveniji gospodarska politika po sredini 20. stoletja podpirala le {e razvoj mlinarske industrije; leta 1952 so z zakonom prepovedali mletje v kme~kih mlinih (Bogataj 1982: 15, 16). 26 Mlinski kamni s premerom do enega metra so sporo~eni tudi spod Dona~ke gore (Smerdel 2002: 156; 2003: 139). 27 Uporaba volovske delovne mo~i pri transportu mlinskih kamnov je na primer sporo~ena iz Francije (Domme, Dordogne), iz 18. stoletja (Lacombe 2003: 323), sama pa sem o njej pisala v razpravi o `rmljah: Kamne so “po~asi spu{~ali po dr~i do kolovoza. Tam so jih nalo`ili na vla~uge, preproste lesene sani (nanje je {lo do pet parov `rmeljskih kamnov), in jih s parom volov privlekli do doma~ije” (Smerdel 2002: 156; 2003: 139). Etnolog 16 - 02.indd 27 11/26/06 10:53:36 PM Inja Smerdel 28 Franc Puhar, s Police pri Naklem, s kamnose{ko oskrdjo izsekuje zaseko za ~rto, ki ozna~uje kro`ni rob mlinskega kamna. Foto: M. Masterol, konec 60. ali za~etek 70. let 20. stoletja so se v obdobju med svetovnima vojnama ter tja do sedemdesetih let 20. stoletja, do koder je segel spomin, voli kot njihovi “prevozniki” pojavili le v enem primeru – pri Novakovih na Jami. Druga~e je nedvomno mogo~e zapisati, da so v slovenskih krajih v prej{njih stoletjih tudi za preva`anje mlinskih kamnov vpregali pove~ini vole; prav ti so bili naj{tevilnej{i med vpre`no govejo `ivino, s katero so morali podlo`niki opravljati po urbarjih predpisane vpre`ne tlake (Smerdel 2005: 350) – kot na primer tisti Stirpni~ani, ki so v zori 16. stoletja preva`ali “vse potrebne mlinske kamne h grajskim mlinom v [kofji Loki” (@ontar 1974: 9). In kaj se je dogajalo s kamni po tem, ko so jih odtrgali iz skale? Njihova te`a ni bila majhna; po pripovedovanju Ludvika Kosa iz Ortneka je imel eden okrog 150 kilogramov. V kamnolomih na @ŕnovcu so po ve~ kamnov zvezali skupaj v vlake in jih spu{~ali do doline. “[tirje so se uprli pa so ga vlekli ke dol po lesu.” @elezni{ka postaja v @lebi~u je bila le za lu~aj od tam … Mlinski kamnoseki spod Ostrega vrha nad Podgradom naj bi bili izsekane kamne spu{~ali po dr~i do doline Besnice, kjer naj bi jih dokon~no oblikovali, najverjetneje na jasi z ledinskim imenom “Knapovska draga”.28 Morda so jih potem z voli odpeljali naprej do obeh plovnih poti, do Ljubljanice in Save, in po izgradnji `eleznice Dunaj–Trst (1848 do Ljubljane) do `elezni{ke postaje Laze pri Dolskem (ali do Zaloga). Povsod je bila najprej ~love{ka mo~, ~love{ke roke, kar je premikalo, valilo kamne do voza … Tudi na Jami in na Polici. V slednji so bili potem konji tisti, s katerimi so mlinske kamne vozili do `elezni{ke postaje v Kranj (na voz z lesenimi legami so bili pritrjeni z `eleznimi verigami). Puharjevim jih je v okviru medsebojnega dogovora najprej vozil Poli~ar, velik gorenjski ravninski kmet, ki je – kot je bilo za premo`ne 28 Ledinsko ime je iz Franciscejskega katastra (iz leta 1826) izpisal Viktor Grilc. Etnolog 16 - 02.indd 28 11/26/06 10:53:36 PM Kamni, ljudje in voli (?) kmete prepoznavno29 – tako za vo`njo kot za druga dela vpregal konje. “Kasneje so zaradi stiske z ljudmi na kmetiji dali samo voz in konje” ter so Puharjevi vozili sami (^rnilec 2003: 9). Njihovo preva`anje kamnov s konji je pisateljsko svobodno – vendar kot mikaven literarni pomnik tej dejavnosti – v ~rtici “Kamen skala” ubesedila Berta Golob: “Mlel sem dolgo let. /…/ Okoli leta 1910 je bilo, ko me je kupil gospodar na Vodnikovem trgi v Ljubljani. /…/ Tja dol me je pripeljal mladi France iz mojega rojstnega skalovja nad posu{eno strugo Tr`i{ke Bistrice. Iz nje me je izklesal nekdo drug in me oblikoval. /…/ Potem sem se ves dan vozil z Gorenjske v belo cesarsko mestece. Hijo, hijo, Lojko, je konja priganjal mladi France. /…/ Kupil me je mlinar z Dolenjskega. …” (Golob 2004: 277). Novakovi z Jame pa so kamne vozili z voli; pravzaprav z enim volom: “Dva je naenkrát pélu – sej je blo dóst za volí~ka …” Na `elezni{ko postajo v Medvode (“al pa 29 u [kofjo Loko”) so jih peljali vsaj enkrat na mesec, ko so se nabrali. “Vsák mésc enkrát gotóv jih je napréj lífru,” je o o~etu pripovedoval Jo`e Novak. “Voz si b l blíz zapelou – pol pa po dílah, po plohih – tko smo jih valíl kamne. Odzadi je eden s kólam p rtísku, dva pa máu opírala, da ni pádu – pa je {lo po~ás …” Voz je bil “~ist navaden {ínar”, lojtrnik z lesenimi okovanimi kolesi, kateremu so lojtrnice sneli in nanj drugega ob drugem polo`ili pod kamna lesena tramova “légnarja”. In vol z imenom Sori (“rumene barve”) ali pa Pisanc (“bol rjáv, {e stare pasme”), vpre`en v volovski komat – prav navadno, “glíh tíst, k za na njívo” –, je po ukazu “géjs”, naprej, potegnil voz z mlinskima kamnoma na pot … O stikih med mlinskimi kamnoseki in mlinarji ter o prodaji Po pri~evanjih dolenjskih mlinarjev iz “mlinarske doline” gornje Krke, pomembnih kupcev belih in ~rnih kamnov iz obravnavanih kamnolomov, je dober bel teka~ zdr`al pri normalnem, stalnem mletju “dobri dve leti” in debelej{i spodnjak je “zdr`al ve~”. Zelo trdi ~rni kamni pa so lahko mleli tudi do deset let in dlje (Bogataj 1982: 126). Beli mlinski kamni naj bi se bili vsako leto obrabili za eno colo (2, 6 centimetra).30 Mlinarji kot kupci so z mlinskimi kamnoseki kot njihovimi prodajalci tako vzdr`evali dokaj pogoste stike. “Stalno smo mél veze z mlinarji,” se je spominjal Jo`e Novak. Pri~i njihovega medsebojnega komuniciranja sta dve dopisnici, ohranjeni v hi{nih arhivih dveh dolenjskih mlinarjev.31 Na eni na primer izdelovalec Janez Novak z Jame obve{~a mlinarja Novaka iz Dra{~e vasi, “… da lahko dobite mlinske kamne debele 16 + 12 col dobre kamne …”; na drugi pa Franc Puhar s Police sporo~a mlinarju Bedenetu iz [mihela pri @u`emberku, “… da imam mlinske kamne v zalogi in jih lahko dobite in to prvovrstno blago”. 29 Konj je bil na Slovenskem “va{ki statusni simbol; prepoznaven `ivalski glasník premo`nega in dru`bene sanje ubo`nega kmeta”. … “… Konje so imeli za oranje ’ta bogati’, vole ’ta srednji’ in reve`i so orali s kravami …” (Smerdel 2005: 341, 357). 30 Po pripovedi mlinarja Franca Obolnarja iz Dolenje vasi pri ^ate`u. (Zapis Borisa Mravljeta iz leta 1976, Arhiv etnolo{kega oddelka Dolenjskega muzeja v Novem mestu.) 31 Kopiji mi je v svojem arhivu prijazno poiskal Janez Bogataj. Etnolog 16 - 02.indd 29 11/26/06 10:53:38 PM Inja Smerdel 30 Ludvik Kos, iz @lebi~a pri Ortneku, si v enem izmed kamnolomov na @ŕnovcu ogleduje vzorec “zrnjevca”, trde kamnine, iskane za izdelovanje ~rnih mlinskih kamnov. Foto: I. Smerdel, 2005 Ceno so jim postavljali na podlagi veljavne cene za colo kamna. V obdobju med obema vojnama je bila ta po pripovedovanju Jo`eta Novaka 30 dinarjev (10-colski kamen je torej stal 300 dinarjev),32 po drugi svetovni vojni (okrog leta 1950) so mlinarji pla~evali eno colo belega kamna po 3000 dinarjev (Bogataj 1982: 128), en par belih kamnov, teka~ in spodnjak, pa sta v za~etku sedemdesetih let preteklega stoletja pri Puharju stala 47.000 dinarjev (spod Dona~ke gore je bil za ~as med letoma 1965 in 1970 sporo~en primerljiv podatek, da so `rmlje s premerom okrog 42 centimetrov tedaj stale 28.000 dinarjev, in je bilo tele vredno 35 tiso~akov).33 Po spominu Antona Brcarja (roj. 1930), sina ljubljanskega trgovca z mlinskimi potreb{~inami, je bila cena mlinskih kamnov “vedno za par” in je pred drugo svetovno vojno zna{ala “ene dve do tri mese~ne pla~e delavske” … Mlinarjem, ki so na slovenskem pode`elju veljali za bogata{e (prim.: Bogataj 1982: 157, 159), cene kamnov nikakor niso bile ovira za njihov ob~asno neobhoden nakup. Le-temu so posve~ali precej pozornosti. Kamne so kupovali pove~ini neposredno pri izdelovalcih34 ali pa posredno prek zdru`enja mlinarjev ali trgovin, ki so jih prodajale: “med obema vojnama Brcar ter ^ade` & Komp. v Ljubljani, po vojni pa Mlinostroj v Dom`alah (umetni kamni) in podjetje Mlinar v Ljubljani (vse vrste kamnov)” (Bogataj 32 @rmlje iz Rifnika so tedaj na primer stale 200 dinarjev in {truca kruha 2 dinarja (Smerdel 2002: 157; 2003: 139). 33 Gl. op. 32. 34 Kupovali so jih na dva na~ina: najpogosteje so po po{ti vpra{ali mlinskega kamnoseka po kamnih, ki so jih `eleli, nato jim je ta – spet po po{ti – odgovoril; mlinar je kamne naro~il po po{ti in kamnoseku poslal denar; ta pa je potem kamne odposlal po `eleznici do postaje, ki je bila mlinarju najbli`ja. Po drugem na~inu je {el mlinar sam z vozom na Jamo, na Polico ali v druge kraje, kjer so izdelovali ali prodajali kamne; sam je namre~ `elel izbrati ustrezno debelino kamna in nekateri med njimi so praviloma vedno sami od{li po kamne (Bogataj 1982: 126). Etnolog 16 - 02.indd 30 11/26/06 10:53:38 PM Kamni, ljudje in voli (?) 31 [tefka Pavlin, gospodinja velike kmetije “Pri Poli~arju” na Polici pri Naklem, pred Puharjevo delovno barako v tamkaj{njem “Muzeju mlinskih kamnov v naravi”. Foto: I. Smerdel, 2005 1982: 126). V Adresarju mesta Ljubljane in okolice iz leta 1928 (str. 556) je kot edina trgovina z mlinskimi potreb{~inami navedena “^ade` & Brcar, Kolodvorska ul. 35, T. 27–25”, ki naj bi bila {la “v letih krize” v ste~aj. Spisi v ljubljanskem zgodovinskem arhivu pa iz leta 1931 sporo~ajo novo “firmo Brcar & Co., dru`bo z omejeno zavezo”, ki jo je tedaj z dru`abnikom Oskarjem Nussbergerjem, “mlinskim stavbenikom”, ustanovila Franja Brcar (s pisnim dovoljenjem mo`a Antona); dru`ba, ki je bila registrirana za vse mogo~e, “zlasti (kot trgovina) z vsemi potreb{~inami za mline in `age in s tozadevnimi stroji”, je “z obratovanjem prenehala 30. XII. 1939”.35 Tudi trgovec Anton Brcar je imel po sinovem pripovedovanju pogoste in neposredne stike z mlinarji. Najprej s kolesom in kasneje z avtomobilom je potoval po de`eli in si po mlinih iskal stranke; s kamni je trgoval po “celi (tedanji) Sloveniji” in tja “do Splita”. Mlinarji so mu pla~evali v denarju pa tudi v naturi – z moko –, ki naj bi jo bil Brcar delil svojim zaposlenim. Kljub uvajanju umetnih mlinskih kamnov (od za~etka 20. stoletja) so mlinarji na podlagi dobrih izku{enj z doma~imi naravnimi kamni kupovali pove~ini slednje; “pri ~emer je najve~ji sloves veljal belim kranjskim kamnom iz obsavskega konglomerata”. Pri njih je zado{~alo “samo ob~asno oklepavanje po obrabi, ker jih je `e narava obdarila z vsemi za mletje potrebnimi lastnostmi” (Struna 1974: 52, 53). Namesto zna~ilnih in ostrilnih brazd so imeli ti kamni “srce” … (tako imenovano praznino med gornjim in spodnjim kamnom).36 35 ZAL (Zgodovinski arhiv Ljubljana), Spisovno znamenje vp. C. IV, 268, Oddelek {t. III. 36 Ta je morala segati do vzporednih mlevskih ploskev, to je do premera 30 centimetrov in vi{ine poldrugi centimeter (Struna 1974: 52). Etnolog 16 - 02.indd 31 11/26/06 10:53:39 PM Inja Smerdel Sklepne besede Razmerja med kamni (nekaterimi kamninami, ki so jih na Slovenskem uporabljali za izdelovanje mlinskih kamnov), ljudmi (sporo~enimi mlinskimi kamnoseki, ki so jih iz skal izsekavali) in konec koncev tudi voli (vsaj enim osamljenim, ki je s svojo mo~jo vlekel na postajo voz in dva kamna), so tako odstrta in ubesedena. V kolikor so bile posamezne skupne ugotovitve o njih sploh mo`ne – zavoljo raznovrstnosti pripovedovalcev in drugih raznolikih virov ter zato tudi vsebinsko neenakovrednih, neuravnote`enih in ~asovno ne-so~asnih pripovedi in podatkov –, so skozi razpravo nanizane v posameznih poglavjih in jih na koncu ne ka`e {e enkrat povzemati. Bi bilo zapisanemu mogo~e kaj dodati? Verjetno bi bolj poglobljeno preu~evanje dolskega arhiva pritreslo {e kak pri~evalen vsebinski drobec o delovanju nekdanjih mlinskih kamnosekov pod Ostrim 32 vrhom nad Podgradom ter s temi okru{ki dopolnilo njihovo podobo; in nedvomno bi natan~ne izmere sledi izsekavanja v skalah obiskanih kamnolomov z ustreznimi tehni~nimi risbami in izra~uni za~rtale njihove bolj neizpodbitne ~asovne obrise … Na za~eti raziskovalni poti je mo`nih {e dosti odcepov in novih povezav. Sklepno vezivo prispevka pa naj bo le {e nekaj besed o dana{njem stanju obravnavanih kamnolomov, o sekundarni rabi mlinskih kamnov, o spominu in pozabi … Na Jami in v Stru`evem o dejavnosti nekdanjih mlinskih kamnosekov pri~ajo le z mahom pora{~ene skale z malo{tevilnimi kro`nimi izseki, ki bi jih ~lovek brez zadevnega védenja zlahka prezrl; v Podgradu strm spust pod razvaline starega gradu med podrtimi drevesnimi debli razkrije impresiven pogled na skalnato steno z dobro vidnimi kro`nimi sledmi, ki jo v zadnjem ~asu “osvajajo” prosti plezalci; v Ortneku strmo prebijanje skozi gosto podrast odpre pogled na skalo, ki zaradi druga~nega na~ina izdelovanja – lomljenja kamnitih plo{~ za mlinske kamne – nepoznavalcu ni~ ne pove; in edino na Polici je nekdanji kamnolom ne samo dostopen, temve~ tudi odprt kot “Muzej mlinskih kamnov v naravi”, v katerem so pogosti gostje posebej geologi … V obiskanih krajih je {e mogo~e tu in tam celo uzreti kak mlinski kamen; v “drugem `ivljenju”, v sekundarni rabi, so ti pove~ini okrasna sestavina vrtnih skalnjakov ali pa trdna kamnita miza. V razmerju med spominom in pozabo sta le dva kamnoloma – tisti v Podgradu pri Ljubljani in oni na Polici pri Naklem – postala negovana dedi{~ina; najsibo snovna ali nesnovna. V obeh krajih jo na tak ali druga~en na~in ohranjajo ozave{~ene posameznice in posamezniki; spomin na nekdanje kamnolome in mlinske kamnoseke pa se je naselil celo v slovstvo. Iz prvega kraja ljudski pesnik skozi pesem kukavice sporo~a: “Kuku-kuku `e ti~ek prepeva, / pin-pink, pin-pink, kladivo odmeva. / Pin-pink, kuku kamnarjev je dan, / da mlinski je kamen iz stene sklesan. / … / So kamnarji pustili nam svoje sledi, / na stare te ~ase, ki `e dolgo jih ni. / …” In v drugem pisateljica skozi dialog med mlinskim kamnom in “de~kom iz silicijeve dobe” nagovarja zanamce: Nikar me ne pozabi. Moj ~as pa se kon~no izteka. Razpoko ~utim v sebi. Kisel zrak, ogreneli de`, neizprosni ~as, vse to me bo razklalo in zdrobilo. V tebi pa je mo~ rastí. Zato ti zaupam. “Zbogom, stari mlinski kamen. Nekaj ti obljubim: obiskal bom staro strugo Bistrice; skalovje, kjer si bil doma.” ^e ti bo kdo {e znal pokazati pot? Etnolog 16 - 02.indd 32 11/26/06 10:53:39 PM Kamni, ljudje in voli (?) LITERATURA IN VIRI ADRESAR 1928 Adresar mesta Ljubljane in okolice. Ljubljana : Adana. Letnik 1. ANDERSON, T.; DUVAUCHELLE, A.; AGUSTONI, C. 2001 Carrier et forgeron gallo-romains a Châbles. Cahiers d’Archéologie Fribourgeoise = Freiburger Hefte für Archaeologie 3, str. 2–13. AZÉMA, Jean-Pierre Henri; MEUCCI, Roger; NAUD, Georges 2003 Carrieres et diffusion des meules de moulins dans le département de l’Ardeche (début du XIXe s.). V: Meules a grains : actes du colloque international de La Ferté-sous-Jouarre, 16 –19 mai 2002 (ur. M. Barboff, F. Sigaut, C. Griffin - Kremer, R. Kremer). Paris : Ibis Press, Maison des Sciences de l’Homme, str. 239–257. BELMONT, Alain 2001 La pierre et le pain : les carrieres de meules de moulin de Quaix-en-Chartreuse (XVIe–XVIIIe siecle). Histoire & Sociétés Rurales 16–2e semestre, str. 45–79. BOGATAJ, Janez 33 1982 Mlinarji in `agarji v dolini zgornje Krke. Novo mesto : Dolenjski list ... [etc. ] COREL, Anton 2004 Kamnarjeva pomlad. 1 str. tipkopisa. ^RNILEC, Mara 2003 Izdelovalci mlinskih kamnov, umetniki izdelkov iz konglomerata. Naklo: Ob~ina Naklo. FERENC, Mitja; ZUPAN, Gojko; BAVDA@, Mateja 2003 Pokopali{~a in nagrobniki ko~evskih Nemcev. Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije. GOLOB, Berta 1999 Daljna preteklost na{e vasi. Stru`evo : Krajevna skupnost. 2004 Kamen skala. V: @uborenje Slovenije. Ljubljana : Jasa, str. 277–278. GRILC, Viktor 2003 Podgrad pri Ljubljani : kratka zgodovina. Ljubljana : Kulturno dru{tvo Podgrad. 2005 Prispevek k zgodovini gospostva Osterberg. Kronika 53, {t. 3, str. 267–282. HORVAT, Aleksander; @UPAN^I^, Matej 1987 Prazgodovinske in rimske `rmlje v zahodni Sloveniji : (prvi rezultati petrografske analize). Geolo{ki zbornik 8, str. 105–110. KRAJEVNI LEKSIKON 1937 Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana : Uprava Krajevnega leksikona Dravske banovine. 1968 Krajevni leksikon Slovenije, I. Knjiga, Zahodni del Slovenije. Ljubljana: DZS. 1971 Krajevni leksikon Slovenije, II. Knjiga, Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana : DZS. LACOMBE, Claude 2002 (ur. M. Barboff, F. Sigaut, C. Griffin-Kremer, R. Kremer). Paris: Ibis Press, Maison des Sciences de l’Homme, str. 312–333. 2003 Les meulieres de la plaine de Born, a Domme (Dordogne), du XVIIIe au XXe siecle histoire, exploitation et conditions de travail. V: Meules a grains: actes du colloque international de La Ferté-sous-Jouarre, 16 – 19 mai. SMERDEL, Inja 2002 Mati na{a, daj nam danes na{ vsakdanji kruh! : O izdelovanju, prodaji in rabi `rmelj v odmaknjenih predelih Slovenije. Etnolog 12 (63), str. 141– 194. 2002 (ur. M. Barboff, F. Sigaut, C. Griffin-Kremer, R. Kremer). Paris : Ibis Press : Maison des Sciences de l’Homme, str. 125–148. 2003 Notre mere, donnez-nous aujourd’hui notre pain quotidien!: De la fabrication, de la vente et de l’emploi du moulin a bras dans les régions reculées de la Slovénie. V: Meules a grains : actes du colloque international de La Ferté-sous-Jouarre: 16 – 19 mai 2005 “Bol si pámet n ku ~lóvk,” je rekel volu?: O razmerju ~lovek – vol v vsakdanu in kulturi piv{kega kmeta. V: Janko Bo{tjan~i~ (ur.), Slavenski zbornik. Slavina : Kulturno dru{tvo, str. 341–379. STRUNA, Albert 1974 Mlinarstvo neko~ in danes. V: Mlini na Gorenjskem (katalog razstave). Kranj: Gorenjski muzej, str. 45–54. Etnolog 16 - 02.indd 33 11/26/06 10:53:39 PM Inja Smerdel [MITEK, Zmago 1981 Ob~ina Ko~evje. Etnolo{ka topografija slovenskega etni~nega ozemlja, 20. stoletje. Ljubljana: Slovensko etnolo{ko dru{tvo. UMEK, Ema 1991 Erbergi in dolski arhiv. Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije. VESEL, J.; STRMOLE, D.; SENEGA^NIK, A.; PAV[I^, J.; PAVLOVEC, R. 1992 Naravni kamen : kamnarsko geolo{ki leksikon. Ljubljana : Geolo{ki zavod ... [etc. ] @ONTAR, Majda 1974 Mlini na Gorenjskem. V : Mlini na Gorenjskem : razstava Gorenjskega muzeja. Kranj: Gorenjski muzej, str. 7–41. 34 BESEDA O AVTORICI ABOUT THE AUTHOR Inja Smerdel, mag., muzejska svetovalka, kustodinja za ruralno gospodarstvo v Slovenskem etnografskem muzeju 1980– 1995, glavna urednica znanstvene publikacije Etnolog 1991–1995, direktorica SEM 1995– 2005 in od tega leta dalje ponovno kustodinja za ruralno gospodarstvo oziroma za kulturo gospodarskih na~inov. Je avtorica ve~ kot sto {estdeset objavljenih razprav in ~lankov, izmed katerih so nekateri iz{li tudi v tujih jezikih; z njimi si prizadeva ume{~ati védenja o posameznih prvinah slovenske etnolo{ke dedi{~ine v mednarodni strokovni prostor. Tema, ki jo je vsa leta raziskovanj raznovrstnih sestavin ruralnega gospodarstva nedvomno najbolj vznemirjala, so odnosi med ~lovekom in `ivalmi. Po razkrivanju razmerij ~lovek – ovca in ~lovek – ptica so pri{li v zadnjem ~asu v sredi{~e njenih raziskovalnih prizadevanj delovni voli: od njihovega stvarnega pomena v strukturah vsakdanjega `ivljenja v ruralnih civilizacijah do njihovih preteklih in sodobnih metafori~nih pomenov. Inja Smerdel, MA, is a museum adviser with the Slovene Ethnographic Museum in Ljubljana. She was curator of rural economy at the Slovene Ethnographic Museum from 1980 to 1995, editor-in-chief of the scientifi c periodical Etnolog from 1991 to 1995, director of the SEM from 1995 to 2005, and since then again curator of rural economy or the culture of economic methods. She has published over one hundred sixty treatises and articles, some of which have been published in foreign languages; in these articles she attempts to place the knowledge on the individual elements of the Slovene ethnological heritage in the international professional area. The theme that has animated her most throughout her research activities into various elements of the rural economy are the relations between man and animal. After exploring the relations between man and sheep and man and birds, her latest research work focuses on working oxen: from their real significance in the structure of daily life in rural civilisations to their past and contemporary metaphorical meanings. Etnolog 16 - 02.indd 34 11/26/06 10:53:40 PM Kamni, ljudje in voli (?) SUMMARY STONES, PEOPLE AND OXEN (? ) Memories of work in some Slovene millstone quarries The article entitled Stones, people and oxen (?), subtitled Memories of work in some Slovene millstone quarries, is a specific verbal conglomerate of the topography of known and discovered millstone quarries in Slovenia and an ethnological treatise on millstone makers; it addresses the duration and type of their activity, their mutual relations, skills, basic working techniques and tools, transport of millstones, communication with customers and sales. The treatise is based on a confrontation of rare bits of information from a variety of sources with scant memories of millstone makers in Slovenia and the stories of individuals who still had a chance to see them at work. (The article was written as an invited contribution and presented at an international colloquium in Grenoble (September 22–25, 2005) in Maison des Sciences de l’Homme/Alpes, 35 under the title Les meulieres. Recherche, protection et mise en valeur d’un patrimoine industriel européen (antiquité – XXIe s.). In Slovenia, where the rock layer below the soil largely consists of deposits, white millstone were usually made from softer and light-colour, white limestone conglomerates or conglomerates containing mainly limestone pebbles; black millstones were cut from harder and darker, brown- grey flint conglomerates. The treatise describes the white millstone quarries in Jama, Stru`evo, and Polica (the mineral known under the name Sava gompholite (Nagelfl uh) is an unevenly hard Quaternary conglomerate with mainly grey limestone boulders and a varied sandy and marl binding; in the case of Polica perhaps an even older Tertiary conglomerate); the quarries of black millstones were in the villages of Podgrad (Permian carbonate conglomerate with a quartz-sandy binding) and Ortnek (Permian quartz conglomerate). The final binding of this article are a few words about the present condition of the treated quarries, the secondary use of millstones, memories and oblivion. In the relation between the latter, only two quarries – those in Podgrad near Ljubljana and in Polica near Naklo – have become cultivated heritage, either material or immaterial. In both places the memory of the quarries is in one or another way preserved by heritage-conscious individuals, and the memory of the former quarries and millstone makers has even found its way into literature. Etnolog 16 - 02.indd 35 11/26/06 10:53:40 PM