Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati se sprejemajo in plačujejo po dogovoru.
Slovenskemu ljudstvu
v poduk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „ Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. 2. Naročnina in inserati pa: Upravnistvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2.
Št. 22.
V Ljubljani, dnč 16. novembra 1899.
Leto XII.
Dobri in slabi časniki.
Bliža se novo leto. Takrat pa ai ljudje naročajo časnike, nekateri starih, drugi novih. A veliko jih je, ki delajo to brez preudarka, četudi je zlasti v sedanjih časih silno važno vprašanje: kaj naj berem, kateri časnik naj si naročim? Zato hočemo tudi o tej velevažni stvari povedati svoje mnenje.
I Važnost in vpliv beriva, slasti časnikov.
„Žalosten razgled se nam odpira pri nastopu naše vlade," — tako so pisali sv. Oče v svoji prvi okrožnici — »kamorkoli se ozremo. Povsod se zaničujejo in prezirajo najvišje resnice ter se s tem izpodkopuje podlaga, na kateri edini se more stalno ohraniti človeška družba." — In v okrožnici od 1. 1890. (15. jan.) zopet: »Očitno je, da ljudje dan za dnem bolj pre zirajo in zameta vajo duhovne dobrote . .. Gledati moramo krivice in zasramovanja, kakoršnih prejšnje, z duhom krščanske vere prešinjene dobe niso poznale, pa bi jih gotovo tudi ne trpele. Dušno izve-ličanje prav mnogih je zaradi tega v največji nevarnosti . . . Spominjajte se vedno, častiti bratje, da preti dandanes najvišji in n a j p o t re b n e j š i stvari, sveti veri, silna, silna nevarnost." Tako sv. Oče.
Vriva se samo po sebi vprašanje: Kako je mogoče, da je človeštvo tako globoko zabredlo? Odkod izvira tolika brezbožnost?
Sta posebno dva glavna vira. Slaba, brez-verkašola, pa slabo, protiverskobe-r i v o , zlasti časniki.
O prvi smo že pisali in bomo še. Danes pa o drugem viru.
Med najimenitnejše iznajdbe človeškega uma moramo prištevati tiskarstvo, med glavne pripomočke k duševni izobrazbi pa berivo.
Da, dobra knjiga je neprecenljive vrednosti. Saj prav ona je naša dobra, tečna dušna hrana. Kar velja o dobri knjigi, isto velja o dobrem časniku. Da, še več, časniki so danes še pomenljivejši, kakor knjige. Kajti debele knjige prebirati marsikdo nima časa, drugim manjka trdne, vztrajne volje.
Vse drugače pri časniku. V njem se obdelujejo vsa važna vprašanja, naj so že verska ali vednostna; politična ali gospodarska; in vsa ta vprašanja se obdelujejo na kratko, obdelujejo dan za dnem. Ni čuda torej, da sedanji svet vso svojo učenost zajema navadno 1 e iz časnikov. Iz tega pa s edi, da kakoršni so časopisi, tako je tudi ljudstvo, in to tembolj, k'r ravio časniki delajo javno mnenje.
Tega pa tudi ni prezrl sovražnik krščanstva. Dobro vedoč, koliko vplivata na človeštvo knjiga in pa časopis, hotel si je tisek osvojiti. In žalibog posrečilo se mu je, posrečilo v toliki meri, da za-more skoro ponosno reči: Napolnili smo mesta in vasi, palače mogotcev in koče delavcev; naš je državnik in kmet, naš rokodelec in delavec.
Da, protiversko časopisje — to je najhujši in najmočnejši sovražnik krščanstva; sovražnik, ki v več ozirih prekosi vse druge sovrage, s katerimi se
m
je morala cerkev bojevati do današnjega dne. Ne rečemo namreč, da v prejšnjih časih cerkev ni imela sovražnikov. Da, imela jih je; imela tje od svojega početka. A tako očitnih, tako nesramnih ( tako splošnih, tako z v i t ib, tako vztrajnih sovražnikov, ki bisebilitakozavestno in p a s t a k i m v s p e h o m b o j e v a 1 i z o p e r vse, kar je katoliško: takih sovražnikov. menimo, da Cerkev še niimela. Sicer je vsa cerkvena zgodovina, posebno zgodovina prvih časov, pisana s krvavimi črkami; a pri vsej svoji žalosti je imela Cerkev vendar-le preveliko veselje, da se njeni otroci preseljujejo v večno srečo. Pri sedanjem nekrvavem boju pa se joka, videč, kako njeni otroci hrbet obračajo večnim resnicam, ter se, zametujoč edino zveličavna sredstva, pogre-zujejo v večni propad. Splošen odpad od Boga, splošna nravna sprijenost — oboje znak sedanjega časa: toje sad, ki dozoreva iz semena, ki gaje vsejalo in ga ie seje protiversko časopisje.
V dokaz navajamo zopet besede sv. Očeta, ki so jih pisali 1. 1886. portugalskim škofom: „Saj poznate čas, častiti bratje: od ene strani nenasitljiva poželjivost po branji; od druge strani pa tako pre-plavljenje s slabimi spisi. Težko je dopovedati, kaka nevarnost preti iz tega za nravnost in vero." In enako pišejo tudi v premnogih drugih svojih okrožnicah.
Tako je drugod po svetu; hvala Bogu, da pri nas ni še tako — misli si morda cenjeni bravec »Domoljuba".
Tudi mi bi radi zahvalili Boga, ko bi ne bilo. Ali v novejšem času sejepokazalo, da imamo Sl o v e n c i č a s n i k e, kičistonič ne zaostajajo za najhujšimi brezver-skimi časopisi drugih narodov; ne, daleč jih prekašajo.
Ali je treba, da jih z imenom povemo? Komu ni znano, kako že nekaj let sem, zlasti pa letos, divjata dnevnik »Slovenski N a r o d" in pa njegov verni sinček »Rodoljub" zoper vse, kar je katoliško? Kdo ne ve, koliko sovraštva in obrekovanja svete Cerkve in njenih služabnikov sta nakopičila v zadnjih letih v svojih predalih »Delavec" in „Rdečiprapor*?VtehlistihseveravBoga prav po načrtu izpodkopava, krščansko življenje smeši; brezverci se slikajo kot najbolj krepostni ljudje, a verni katoličani, vzlasti duhovniki kot izvržki vse hudobije in h i n avščine; z g o d o v i n s k e resnice se pačijo; pregreha, zlasti nesramna, se opravičuje inpoveličuje i t d. Da, popolnoma veljajo tudi o teh razmerah
besede — ne kakega jezuita ali kapucina, temveč francoskega socija lista Ferdinanda Las al le a, katere je zapisal glede francoskih liberalnih časnikov. On pravi: „Lažnjivost, propalost in nenravnost liberalnih časnikov prekosi samo še njihova nevednost, Naravnost moram reči, užaljen v dno duše: Ce se časnikarstvo popolnoma ne predrugači, če še 50 let tako naprej divja, mora se ljudstvo do skrajnosti pokvariti in popolnoma propasti. Tudi najbolj nadarjen Darod na svetu — bi ne mogel preživeti takega časnikarstva. Tako časnikarstvo je po mojem mnenji največji zločin na svetu!"
Iz tega samo po sebi sledi vprašanje: K a k o s t a -lisče mora vsak pošten Slovenec zavzeti nasproti slabim časnikom? O tem pa prihodnjič.
Papeževa država.
V današnjem času se mnogo govori in piše o upravičenosti posesti, pretresajo se zakoniti temelji prava in javne oblasti in razni državniki si ubijajo glave, kako bi se preustrojile in uredile države. Zato pa hočemo mi danes premisliti, ali je papeževa država upravičena ali ne.
1.	Prvo vprašanje je to: Ali je papeško dostojanstvo samo ob sebi tudi kraljevo dostojanstvo ali ne?
Katoliška cerkev je popolna družba, to se pravi, da ni podrejena nobeni drugi družbi. Občina na primer ni popolna družba, ker je podrejena državi; pač pa je država popolna družba, ker je neodvisna, ker ima svoj lastni samostojni namen in ker ima tudi sredstva, da svoj namen doseže. Tako je tudi cerkev od Boga ustanovljena kot družba, ki nima služiti nobeni družbi, ampak s svojim namenom: posvečevati ljudi, presega vse druge družbe. Tudi sredstva, da posvečuje ljudi s postavami, sv. zakramenti, sv. mašo itd., ima sama iz sebe in jih sme po božji volji svobodno rabiti.
Ustanovnik te družbe je Kristus, ki je sicer sedaj v nebesih njen nevidni poglavar, a je postavil na zemlji s*. Petra in njegovega naslednika za vidnega poglavarja, kateremu je dal vso oblast. Kristus je pa najvišji Učitelj, Duhovnik in Kralj, torej ima tudi papež najvišjo učiteljsko, duhovsko in kraljevo oblast.
O kraljevi oblasti torej ni nobenega dvoma. Papež ima torej to oblast ter jo mora izvrševati svobodno.
2.	Ali je pa u p r a v i č e n a papeževa posvetna posest? Kdor je kralj, mora kraljevati. Na svetu je mogoče le dvoje. Ali je kdo neodvisen, ali je pa odvisen. Odvisen je vsak, ki ima nad seboj poglavarja, katerega zapovedi mora slušati. Vladarska
oblast je pa vsaka navezana na določeno ozemlje. Vsak vlada le v mejah"svoje vladavine. Kdor je v teh mejah, je njegov podložnik. Če bi torej papež ne imel svoje dežele, v kateri gospodari le on, in nihče drugi, bi bil podložen drugemu vladarju, ki bi ga lahko oviral v vladanju svete cerkve, kar bi bilo v kvar vsemu katoliškemu svetu.
3 Zoper posvetno oblast papeževo ni nobenega pametnega ugovora. Duhovska in posvetna oblast se res nc smeta v obče popolnoma združiti. Krivo bi bilo gotovo, če bi si cesar prisvajal duhovsko oblast; tudi ne gre, da bi se posvetne in duhovske reči brez razlike skupaj opravljale, a temu mora pritrditi vsak, da najvišja duhovska oblast mora biti popolnoma svobodna in neodvisna. To svojo svobodo mora pa varovali in braniti, a to ni mogoče brez posvetne oblasti. Najvišji duhovni oblastnik mora imeti posvetno oblast, da posvetnim oblastnikom lahko zabrani, da si ti ne usužijo duhovske oblasti.
4.	Posvetna oblast je papežu potrebna, ker le po nji si more pridobiti in ohraniti velika sredstva, ki so za svetovno vladanje potrebna. Za šole, za urade, za misijone, za dobrodelne ustanove itd. je treba veliko denarja. Le iz posvetne posesti se dajo dobiti taka sredstva, in le s posvetno oblastjo moro se to cerkveno imetje braniti grabežljivih rok nikdar sitih posvetnih oblastnikov, ki so se že sto in stokrat bjžjeropno pregrešili nad cerkvenim imetjem.
5.	To potrjuje zgodovina papeštva Reči smemo> da je papež vedno imel tudi posvetno posest. Sveti Peter je prišel 1. 42. po Kr. rojstvu v Rim, in prv' papeži so kraljevali v katakombah pod zemljo, ker so nad zemljo vladali divji trinogi — preganjavci svete vere. L 313. se je krščanstvu dala prostost in glej, papež je zakraljeval tudi izven katakomb. Cesar Konstantin se je preselil v Carigrad, ker je čutil, da nad papežem v Rimu ne more biti cesarja. Po oporokah in darilih je rimska cerkev dobila veliko posest na vzhodu in zapadu, v Italiji in v Franciji in velike politične pravice.
Zapadno rimsko cesarstvo je propadlo, tuji poganski narodi so drli na Laško, in papeži so nastopali kot branitelji Italije proti tujcem. Ti poganski narodi pa so se pokristijanili in so priznali papeževo oblast.
Kar se je tako razvilo samo ob sebi, je dobilo kmalu pravno potrdilo. Papež Cahciija je dal fran-kovskemu vladarju Pipinu 1. 752. kraljevo krono, in ta je obljubil, da bo branil katoliško cerkev. Ko je kmalu na to longobardski kralj Ajstulf šel z vojsko nad Rim in si podvrgel že mnogo papeževih posestev, bežal je tedanji papež Štefan III. čez Alpe k Pipinu. Januarja meseca 1. 754. je prišel v Pontion,
je tam Pipina mazilil za kralja in mu dal častni naslov »rimskega patricija". Pipin je sklical velikašo v Quiercy, kamor je prišel tudi papež. Zmenili so se, da gredo Franki na vojsko nad Ajstulfa, in Pipin je obljubil, da bo podaril podjarmljeno deželo papežu. Dvakrat je premagal Pipin Ajstulfa in 1. 756 podaril papežu Rim s sosedno deželo. V dotičnih pismih je zapisano, da Pipin vrne sv. Petru in sveti cerkvi njeno posest, s čemer je izraženo, da je že prej bil Rim papežev.
Vedno je bil papež gospodar svoje dežele, in ni ga vladarja na svetu, ki bi s toliko pravico vladal svojo deželo, kakoršno ima papež do Rima. Ves svet mu je to priznaval čez tisoč let. Ko je bil Napoleon premagan, so evropski vladarji na dunajskem shodu 1. 1815. še slovesno potrdili papeževo posvetno oblast.
Zato so storili pa Lahi res pravi božji rop in veliko krivico, ko so papežu vzeli Rim. V boju med Avstrijci in Francozi, ki se je začel na Laškem leta 1659. so se začele one krivice, ki S) se končale 1. 1870 s popolnim oropanjem papeža. Ko so bili Avstrijci 1. 1866. premagani, dobili so uporni laški framasoni oblast v roke, in savojski kralj Viktor Emanuel se jim je postavil na čelo. Papeževi vojaki so sicer zmagali pri Mentani 1. 1867, pa laški kralj je poslal generala Cadorna s 6000 vojaki, da oblega Rim. Francoske čete so zapustile Rim, Lahi so streljali na mesto, in 20. septembra 1. 1870. se je Rim udal nasilnikom. Papež je ostal v Vatikanu, laški kralj se je pa polastil vse papeževe posesti.
Katoličani vsega Bveta pa ugovarjajo glasno ti krivici. In ravno sedaj se jasno vidi, da Kristusovega kraljestva ne more nihče zatroti; zakaj papežev vpliv raste vedno bolj, vkljub temu, da so mu vse vzeli, laškega kralja oblast pa gine, ljudstvo obubožava in prevrat se pripravlja, ki bo utegnil vrniti papežu, kar je njegovo od pamtiveka.
Pleve.
<5-
Škodljive rastline najrajše ženo, Deset jih iztrebi — požene jih sto.
16.
Osat in plevel vsaj jčsen zamori, V človeku pa strast Se na starost kali.
17-
Nesrečen je, kdor je brez svojcev, domti, A bolj je nesrečen, kdor suženj je zlti. 18.
Prepričanje — praviš, Prepričanje nfl
Ravnati drugače kot kdo govori.
„Veliki Pan."
Bilo je za vladanja cesarja Domicijana.
Nekega večera je sedelo v plemeniti rimski palači petero mož in nekaj imenitnih dam. Bili so v resnem pogovoru; glavna junaka sta bila dva moža, kojih vsako gibanje, vsaka kretnja je kazala, da sta visoko izobražena. Njima nasproti je sedel mlad mož in pazljivo poslušal, kar sta pravila ona dva. Na njegovi desni je sedela lepa, imenitna gospaj očividno njegova soproga, ki je globoko ganjena pazljivo poslušala pogovor in opazovala sedaj moža, sedaj ona dva.
Govorili so o kristijanih. Le-ti so se pojavili pred kratkim časom tudi v Rimu, in ljudstvo jih je deloma hvalilo, deloma jih je dolžilo raznih mnogoštevilnih pregreh.
Mladi mož, Linus po imenu, je ravno zatrdil: »Kar se sliši o Kristusu, to ravno kristijani pripovedujejo, a ti si morejo tudi mnogo izmisliti. Ne spominjam se, da bi mi že govoril o Kristusu kak liimljan, ki časti še naše stare bogove. Ko bi se to zgodilo, mogel bi prej kaj verjeti."
„0, temu se pa lahko odpomore", odgovori starejši izmed onih dveh. „IIočem ti nekaj povedati, kar te skoro mora prepričati. — Ko je vladal še cesar Tiberij, plula je iz Grške v Italijo ladija, ki je bila preobložena z ljudmi iz najrazličnejših narodnosti in iz najrazličnejših krajev. Ko so prijadrali nek večer v obližje ehinadskih otokov, nastalo je popolnoma mirno in tiho v ziraku in na morju. Tudi sapica ni pihnila. Jadra so se pobesila, ladija je plula le počasi naprej. Na nebu so zažarele zvezde. Na krovu je bilo še dosti ljudi, ki so pili vino po večerji. Drugi so šli že spat.
Naenkrat zašumi sem po morju čuden globok
glas.
„Kdo kliče krmarja?" zaprašali so se vsi. Sli. šali so vsi prav dobro, da jc zaklical nekdo ime »Tamus«,
Krmar sam, Egipčan po rodu, je dobro slišal ta klic, pa delal se je, kakor da mu ni vse skupaj nič mar. Vendar se ni mogel otresti nekega nemira.
V tem zadoni vdrugič jasno in določno, kakor iz morja globočin: „'Tamus!" — Strah in groza se loti ljudi. Krmar je prebledel kakor mrtvec, pa odgovoril ni. Bil je prepričan, da ga kliče smrt.
Grozna tišina nastane.
In čez nekaj minut zadoni taisti grozni klic, podoben bronastemu zvoku še glasnejše, še razlof-nejše kot prej, skoraj grozeče, in se razgubi v smrtno-tilio noč.
Tresoč se vstane krmar in zakliče ven v morje. „Tukaj je Tamu*, kaj naj stori?"
Tu zadoni razločno : „Ko boš prišel mimo Paloda. oznani tam, da je umrl »Veliki Pan"!"
Jasno so razločili vsako besedo. V klicu je le žala velika žalost. Potniki so bili prestrašeni. Trpelo je precej časa, da sta se strah in groza spet polegla.
Krmar pa je čul — ko so drugi že spali — in
premišljeval čudni ukaz. Kaj naj to pomeni ? Kdo je umrl? Kdo je „Veliki Pan"? Odkod ta skrivnostni glas ? Ali je na vse zadnje umrl kateri izmed bogov ' — Tako se je vpraševal, a ni ga bilo, ki bi mu od govoril na ta vprašanja.
Drugi dan okrog poldneva seje prikazalo obrežje Paloda. Gore in gozdovi so se dvigali tiho — mirno iznad voda. Naenkrat je postalo ozračje prav kakor prejšnji dan tiho in mirno, in vetrec ni dahnil. Ladija se je sama ustavila. Vsa narava je bila zatopljena v globoko žalost, na srca je legala težka mora.
Egipčan je stopil od krmila na rob ladije. Smrtno-bled je bil njegov obraz. Zaupiti hoče, kakor mu je bilo ukazano, a glas mu zamre v grlu. Poskusi drugič v strahu in obupu in tja čez morje do Paloda zadoni njegov klic:
»Veliki Pan je umrl!"
Zazdelo se je, da je legla smrt na naravo. Morje je bilo mirno kakor grob, niti valčki niso pljuskali ob ladijo. Zdelo se je, da je solnce potemnelo nekoliko.
Tako nekaj trenutkov.
Nato pa zabuči morje in veter v ozračju zašumi, kakor da je v-tal velikanski piš. V globočinah pod ladijo je vrelo in kipelo, v višavah je piskalo in bobnelo, in v tem hipu — bilo je grozno slišati — vrne se sem čez morje Egipčanov klic: „Veliki Pan je umrl 1" — Najprvo bolj tiho, nato glasno in glas neje, podobno bučanju, in nazadnje je bil en sam glas, strašen, rezek, prodirljiv klic vseh elementov od zemlje do neba: »Veliki Pan je umrl! " — kakor bi zaupilo v groznem obupu in grozni bolečini vse stvarstvo.
In ko se je klic nekoliko porazgubil, nastal je okrog in okrog piš, pomešan s stokom, vzdihom, ihtenjem in jokom, kakor da jih žaluje in joka deset tisoč ob mrtvaškem odru, na katerem leži mrzel in mrtev njih ljubljenec.
Končno je utihnilo tudi to in postalo je spet tiho in mirno v naravi. Veter je napel jadra in pluli
so dalje. Do smrti prestrašeni popotniki so se pomirili šele sčasoma. Toda razložiti si niso mogli ničesar- Nikdo ni dvomil, da se je pripetilo nekaj groznega, a vedel ni nihče, kaj.
Srečno pridejo v Italijo, v Rim. Naglo so začeli izpraševati, kdo da je pač umrl, toda nihče jim ni mogel povedati nič posebnega. Ta skrivnostna do godba na morju, o kateri je govoril ves Rim, je prodrla celo do cesarja Tiberija. Ta je poklical Ta-musa samega k sebi, in povest Egipčanova, še bolj pa njegova groza in prepadenost sta ga napotili, da je začel takoj preiskavati vso stvar. Toda zvedel ni nič gotovega. — Med tem je poteklo nekaj časa in Tiberij je odšel v letovišče mesta Kapri pri Neapolju. Tu sem mu pošlje namestnik iz Palestine med drugim tudi poročilo, da je bil „kralj Judov", Jezus iz Nazareta obsojen v smrt, in da je umrl na križu-Poročilo je govorilo ob kratkem o življenju, o čudežih, zlasti pa o smrti na križu. Datum dneva se je natanko ujemal z dnevom, ko je dobil Tamus povelje zaklicati: »Veliki Pan je umrl!" — Za cesarja je bila uganka razvozlana. Kako je o stvari mislil, se ni nikdar izvedelo. Samo to se poroča, da je nasvetoval rimskemu senatu,, naj se vsprejme križani Jezus med druge rimske bogove. V tem je postal nekoliko podoben svojemu predniku Augustu, kateremu se je bila prikazala v božični noči na Kapitolu v Jupitrovem temlju Devica Marija z božjim detetom, novorojenim Odrcšenikom, in kateri je pustil potem posvetiti nov altar »najvišjemu bogu". In Tiberij je tudi nekoliko podoben Herodu. Na Jutrovem je bilo oznanjeno rojstvo Jezusovo po zvezdi, na zapadu njegova smrt po čudovitem klicu in vzdihu in stoku v prirodi. Tam je ukazal Herod preiskovati, tukaj Tiberij; tam so oznanili trije modri rojstvo, tukaj Pilat njegovo smrt. . ."
Tako jc končal pripovedovalec.
»In kdo je bil pravzaprav „Veliki Pan"'(" vpraša Linus.
»Mi kristijani si razlagamo na dva načina," je odgovoril oni. „Prvič je gotovo, da je bila s tem oznanjena smrt našega Gospoda, ki je umrl tisti dan na križu; in kakor se je v Palestini tresla zemlja, kakor je solnce potemnelo in so skale pokale, tako so izražali tukaj morje in otoki svojo grozo in žalost nad smrtjo svojega stvarnika. Razlagajo pa tudi drugače: v tistem trenutku, ko je umrl Jezus, je premagal pekel, in s tem so padli tudi maliki in satan, kateri se je pustil do tedaj po božje častiti. Njih stok in cvilenje nad izgubljeno oblastjo in iz strahu nad večno sodbo, se je pomešal med žalovanje narave in valovanje morja. Jezus Nazarenski je umrl, Pa le, da je s tem večjo slavo in častjo od mrtvih
vstal. Hudobni duhovi so bili pahnjeni za večno v brezno pekla.«
»Toda —" vpraša Linus, »ali ni vse to bajka in pravljica, katero so raztrosili kristijani ? «
„Ne, Linus. Saj poznaš zgodovinarja Plutarha Gotovo ne bo nihče trdil, da je bil kristijan. Beri v njegovi zgodovini, kjer govori in pripoveduje, kako so naenkrat prenehali orakli, in videl boš, da pripoveduje to stvar prav tako. In Tamus iz Egipta je živel še pred nedavnim časom, prav tako pripovedujejo priče, ki so bile takrat na ladiji. Nekega Epi-terza Plutarh naravnost omenja, Emilijanovega očeta, o katerem vsakdo ve, da ni še nikdar lagal. In ta jc to javno izpovedal."
»Epiterz?" vpraša Linus, „oče govornika Emi-lijana ? Tega pa dobro poznam !"
»Prav tisti."
»Njemu bi pa že verjel!"
»Dobro, dobiš ga lahko pri meni, ker je — kristijan."
»Potem se hočem pa tudi jaz nekoliko natančneje poučititi o krščanstvu in o Križanem", odgo vori Linus.
»Nekoliko si že slišal o njena, ravno zdaj," pravi tedaj njegova žena, »če tudi nevede, in jaz se zdaj nič več ne bojim razodeti ti, da sem tudi jaz — kristijana."
Linus jo pogleda začudeno, potem pa jo prime za roko in pravi: »Torej tudi mene popelji do Kristusa Križancga!"
Vojska med Angleži in Buri.
V teku zadnjih 14 dnij, odkar smo podali na tem mestu častitim »Domoljubovim« bralcem poročilo o pričetku vojske na južno - afriških tleh, so imeli Angleži grozno, zasluženo smolo pri vsakem svojem podjetju. V Natalu, kjer se vrši glavna vojska, iz gubljajo Angleži mesto za mestom in sedaj, ko to pišemo, Angleži bržkone nimajo več nobenega mesta ob železnici Ladismit-Durban, kjer bi bili varni pred Buri. Najbolj slavno bitko so si pa priborili pogumni Buri zadnji dan m. m., ko so pri Ladismitu popolno premagali 9000 mož broječo angleško armado, ki jo mislila, da je v varnem zavetju, a so jo burske čete zajele nakrat od vseh stranij. V največjem obupu se je hotel angleški general Vite rešiti s svojimi vojaki, a zadel je ob tolik odpor, da mu je za vselej upadel pogum. Burski topovi na bližnjih gričih in pa izredno izurjeni strelci na konjih so v malo urah pobili do 2000 mož, oddelek 2000 mož z mulami, topovi in veliko zalogo živeža in streliva so pa zajeli ter odvedli v svoje glavno mesto Pretorijo. Angleški general se je z ostalimi vojaki naglo umaknil v mesto, kjer še danes čaka odrešenja in gleda, kako se pomikajo njegovi »prijatelji« s pomnoženimi silami dalje proti jugu, večji oddelek ga pa straži, da se ne more
ganiti z mesta. Jedina armada, s katero so razpolagali Angleži v Natalu, je sedaj popolno brez vse moči. Tolažijo pa se angleški krogi, ki, mimogrede omenjeno, še vedno »farbajo« svet in mu poročajo o velikih zmagah, da v malo dneh pride na bojišče nova armada 20.000 mož pod vodstvom generala Bulerja. O ti armadi se sedaj še ne ve, ali jo bo mahnila proti Kimberleju ali pa v Natal. Toda kamor koli se poda, ji ne bo postlano z rožicami. Železnično zvezo so Buri že vso pretrgali, peš hoja je pa sila težavna, toda vse bi še bilo, ko bi le Buri povsodi ne bili pripravljeni na »dostojen« vsprejem. Po dosedanjih zmagah hrabrih in vsega vajenih, pri tem pa vseskozi dobro oboroženih Burov je upati, da Angleži tudi z novo armado ne bodo dosti opravili, ali pa nič.
Kdo more ovreči?
Krajše pridige, kakor je sledeča, gotovo še ni nihče slišal: Star duhovnik v jetnišnici je govoril nekoč svojim zaprtim »farmanom": Preljubi moji! Ko ste bili še zunaj med svetim, slišali ste pogosto, kako je zabavljal ta ali oni čez vero. Morda mu je tudi marsikateri izmed vas pomagal. Toda, eno je gotovo, in nobenega dvoma ni, da, ko bi bili vi delali tako, kakor ukazuje vera, bi ne bili zdaj — tukaj! Amen. — Vse dolge pridige so-cijalnih demokratov nimajo v sebi toliko resnice, kakor te kratke, priproste besede, izgovorjene v dveh stavkih, besede, ki objednem dajejo najboljše spričevalo katoliški morali.
To je krščanska ljubezen!
Samo v katoliški cerkvi se dobi ona krščanska ljubezen do bližnjega, ki se daruje sama sebe, da pomaga bližnjiku. Brezštevilni so vzgledi zanjo, zlasti v tako ^aničevanih redovih. Na Francoskem v A. je poklicala neko dopoludne prednica usmiljeno sestro in ji dejala: „Deset ur od tukaj leži umirajoč človek, kateremu noče nihče več streči, tako grozna je njegova bolezen. Ali mu hočete vi?" — „Gotovo" odgovori ta brzo. »Toda povem vam, da je bolnik res grozen. Ves obraz ni druzega kakor velika rana. Zraven je bolezen nalezljiva. — Ali torej res hočete ?" — „ Takoj grem rada! " odgovori ponižno usmiljenka. »Pojdi torej in Bog naj te spremlja! " — in mlada usmiljenka je šla, stregla, nalezla bolezen in v osmih dneh — je ležala na pokopališču. To je krščanska ljubezen do bližnjika. — Vi socijalni demokratje, in vi, ki se tako hvalite, kako globoko čutite z nesrečnim človeštvom, pokažite, če imate le en zgled, ki bi bil temu količkaj podoben. O poznamo vas in vemo, kaj vi morete, in česa ne morete.
Dež.
Imeniten gospod je stopil 1. 1853. v ubožno kočo monakovskega predmestja, da se ubrani dežju. V sobi zagleda največjo revščino in pomanjkanje. Prijazno začne pogovor z ženo gospodinjo. Potožila mu je vse in povedala tudi, da jim ima biti še to malo, kar imajo, v par dneh prodano. „Pa bi se obrnili do
kralja Ludovika" svetuje tujcc, „on bi vam gotovo pomagal1" — »E, kralj Ludovik" pravi žena, »ima gotovo že preveč opravka z drugimi berači!" -Med tem pride mož domov in spozna v tujcu -bavarskega kralja Ludovika. Vrže se mu pred noge, hoteč se mu zahvaliti za njegovo dobroto. Toda kralj ne pusti. »Ne meni, zahvalite se Bogu, ki je poslal dež in tako prisilil mene, da sem prišel k vam. Pridite jutri k meni in pomagal vam bom ! " In poslovil se je od uboge družine, ki se je veselja jokala.
Bogat.
Lord Aberdeen je doživel to-le : Peljal se je s ponočnim vlakom iz Londona, seveda v spalnem vozu. Ko se zjutra, zbudi, sedi mu nasproti eleganten tujec. „Oprostite" nagovori ga le ta, »ali smem vprašati, ste-li bogati?" — „Hm" odgovori začuden A-berdeen, že gre, že!" — »Ali smem vprašati" nadaljuje oni. .koliko imate?" — »Hm, tako kakih dva do tristotisoč funtov." — „Tako? O, ko bi bil jaz tako bogat in bi tako smrčal kot vi, najel bi si cel voz, da bi no motil drugih!"
Prav mu je!
V neki družbi je razpravljal mlad gizdalin, ko-jega glava pa je bila prazna kakor puhla repa, kako izhaja človek iz opice. Nek gospod je ves čas molčal; ko to opazi mladič, ga vpraša, zakaj da mu nič ne pripomni. Ta pa odgovori: »Kaj mi mar vaši — sorodniki!"
ljubezen do matere.
Leta 1809. je bil pri 12. pešpolku, nastanjenem v Štrasburgu neki podčastnik z imenom Pitois (beri Pitoil) iz Morvana, francoske Burgundiške pokra|ine. Bil je najhrabrejši vojščak cele armade; prvi na bojnem polju, zadnji pri odhodu iz boja. Ko je ta polk nekaj mesecev potem se zmagoslavno vračal iz Wagramških bojnih poljan v Štrasburg, so privedli tudi onega vojščaka v mesto ne ranjenega, ampak vklenjenega, ker je bil pobegnil pred bitvijo. Vojno sodišče se zbere; predenj postavijo imenovanega vojščaka. »Kako je mogoče", mu reko, »da si ti, tako junaški vojščak, s križem častne legije na prsih, pa tako sramotno pobegnil od armade?" — A še bolj so se zavzeli, ko odgovori Pitois: »Ni mi žal!" — Obsodili so ga na smrt ter je bil odpeljan v ječo. Sredi noči se odpro vrata jetnišnice; neki častnik vstopi, pristopi k njemu ter ga prime za roko. »Videl sem te", pravi, »boriti se v boju pri Avster-licu, priljubil si se mi, sedaj pridem k tebi kot prijatelj ob tvoji poslednji uri. Razodeni mi svoje srce! Mi imaš li kaj|povedati?" — »Ničesar !" mu odgovori Pitois. „Ne vzameš slovo od svojega očeta, od svoje sestre?" — »Oče so mi umrli, sestre nimam nobene !" — Ne od svoje matere?" vpraša neznanec. »Oh, ne izgovarjajte tega imena", zakliče Peter ter skoči kvišku; »kadarkoli je čujem, moram jokati, to pa se možu ne spodobi." — »Prestrog si", ga zavrne častnik; „spominjajoč se svoje matere, bi se ne sramoval solzi!" _ »Kaj, vi ljubite svojo mater! Oj, potem vam hočem vse povedati! Poslušajte me:
Odkar sem na svetu, sem ljubil le jedno bitje, svojo mater! To pa sem ljubil, kakor ljudje ne znajo ljubiti, z vsem, kar je moči in življenja v meni; ona mi je bila ena in vse! — Ko sem moral v vojščake bi bil skoraj obupal, da se mi je ločiti od nje. Ona pa mi je klicala: »Moj sin, ako me ljubiš, stori svojo dolžnost!" — Sel sem ter hranil te besede v svojem srcu do ta ure. Vojščaka dolžnost je pokorščina; izpolnil sem jo ter se boril kakor lev in kdor me je videl tako neustrašeno svinčenkam naproti hiteti, bi pač dejal: to je mož, ki pozna dolžnost in ima čut za čast! Bolj prav bi pa rekel: To je sin, ki zares
ljubi svojo mater! —--Tu pa mi pride pismo,
da je zbolela moja predraga mati. Prosil sem odpusta, a nisem ga dobil! Jokal sem. Tu se spomnim onih besedi materinih: „Sin, ako me zares ljubiš, stori svojo dolžnost !" in otrnil sem si solzo. Kmalu potem zvem da je umrla; tu pa se mi zmede. Zapustil sem polk, da vidim kraj, kamor so zagrebli mojo mater. Gnalo me je _ srce, nisem se mogel zdržati. — Toda zakaj? — Cujte me: Mi kmetje v gorovju visokega Burgunda smo priprosti ljudje ; nam nedostaje poduka in znanja meščanov; mesto tega imamo neko otroško vero, katero bi nekateri zvali prazno vero. Tako je tudi med nami vera, da ima cvetlica, ki prva vzklije na grobu kakega rajnega, moč, da kdor jo vtrga in pri sebi nosi, gotovo umrlega nikdar ne pozabi in umrli njega ne. To cvetlico sem hotel vtrgati na grobu svoje matere. Težavna je bila pot v domovino, čakal sem nekaj tednov. Naposled posije spomladansko solnce in nekega dne se prikaže majhna cvetličica višnjeve barve kakor nebo. Spominčica je bila. Vtrgal sem jo ter hitel k svojemu polku, da se prijavim v zapor, ker odslej mi ni bilo ničesar več želeti!" Ko je bil Peter vse to povedal svojemu dobroželjnemu prijatelju, mu še reče: »Ker mi je torej umreti, vas le še prosim, da mi izkažete jedno ljubav. — Cvetlico, katero sem vtrgal na grobu svoje matere z nevarnostjo svojega življenja, imam tukaj-'e na prsih všito. Obljubite mi, da mi je ne bodo od telesa strgali. Ona je vez, ki me druži z materjo. Ko bi se mi bilo bati, da bi bila ta vez pretrgana, bi moral malo-dušno umreti!" Neznani prijatelj mu to obljubi ter se poslovi. Ko je bil Peter Pitois sledečega dne že došel na morišče in so mu že prebrali smrtno obsodbo, nastane naenkrat zamolklo mrmranje, potem pa glasno klicanje v vrstah vojsčakov: »Cesar! cesar gre!" Napoleon migne z roko raz konja. Petra os-vobode vezij, in izpoznavši v svojem neznanem prijatelju cesarja, pade v solzah predenj na kolena. »Za svoj prestopek", reče cesar, »si se zadosti pokoril! Darujem ti prostost, ker si svojo mater tako prisrčno ljubil ter te imenujem za Častnika svoje garde; ker dober sin je vsikdar tudi vrl vojščak!" Bučno je vriskala množica, vojščaki so radostno "kali, vsako srce je bilo veselja ginjeno. Nekaj let potem je padel Peter Pitois, ta vrli bojevnik, v boju Pri Vaterlovu in umrl lepe junaške smrti na polju časti.
Politični razgled.
Driavni zbor sicer »deluje", a narodi avstrijski od tega „dela" nič kaj posebnih koristij ne pričakujejo. Jezikovne naredbe so odpravljene; vlada je obljubila, da kmalu predloži načrt jezikovnega zakona za vso Avstrijo; a o takem načrtu dosedaj ni duha ne sluha. Claryjeva obljuba je bila torej najbrže samo nekako mamilo po razveljavljenih jezikovnih naredbah. — Edini vspeh, ki ga je vlada dosedaj dosegla, je ta, da je poslanska zbornica izvršila volitve v delegacijo za skupne zadeve. Izvoljenih je 40 delegatov in 20 namestnikov. Za Kranjsko je izvoljen Ferjančič (namestnik Vencajz.) Delegaciji se snideta na Dunaju bržkone 17. novembra in potem se prične razprave o skupnem državnem proračunu. — Vlada je tudi že predložila načrt za pre-osnovo služabniških plač. Zadnji čas je res že, da se kaj stori za uboge služabnike, ko se kar z obema rokama deli uradnikom in častnikom. — V zbornici se je zadnji čas veliko razpravljalo o odpravi ali omejitvi znanega §. 14., s katerim si je, kakor znano, vlada pomagala v zadregi, zlasti takrat, kadar ni zboroval državni zbor. Izvolil se je odsek, ki bo to zadevo pretresal in je upanje, da nam v bodoče ta zloglasni paragraf vsaj novih davkov ne bo mogel več nalagati. — Vlada je tudi predložila načrt, da seodpravičasnikarskiinkoledaskikolek. Dosedaj se je moralo za časopise, ki izhaja*o več kot dvakrat na mesec, plačevati za vsako posamezno števiko 1 kr.; veliko večji pa je kolek za koledarje (letos n. pr. je morala »Družba sv. Mohorja« plačati za kolodar na koleku 1680 gld.) To je bila velika ovira za razvoj časopisov. Ta se sedaj odpravi. — Ta stvar o koleku bi bila že rešena, ako bi ne bila prišla na vrsto razprava o izgredih na Moravskem. Vsled odprave jezikovnih naredeb pojavili so se po mnogih krajih Češke, zlasti pa Moravske hudi neredi tako, da je tekla kri. Zato je desnica zahtevala, da se o teh izgredih kar mogoče hitro dajo v zbornici potrebna pojasnila. Češki poslanci so vlado hudo prijemali, češ, da je ona kriva teh izgredov vsled brezobzirnega postopanja policije, orožnikov in vojaštva, — Rešila se je vladna predloga glede državnih podpor vsled povodnji ponesrečenim krajem. — Dne 10. t. m. pričelo se je tudi na Dunaju z reševanjem takozvanega kvotnegavprašanja, zlasti kvotnega kjuča. Določiti se ima razmerje, po katerem naj v prihodnje Avstrija in Ogrska prispevate za skupne stroške. Težko bo prišlo do kekega spo-razumljenja, ker je razlika obojestranskih predlogov prevelika; Ogri zahtevajo ključ: zasa 30 odstotkov, za Avstrijo 70 odstotkov; naša polovica pa: za Avstrijo 62, za Ogrsko 38 odstotkov. Kakor povsod, hočejo Ogri zase boljši del. Upajmo, da se naši poslanci ne udajo. —
Mej Angleži in Nizozemci je navstal vsled vojske v južni Afriki precejšen razpor, ki se je v poslednjem času že tolike poostril, da je angleška vlada odpoklicala iz Haaga svojega zastopnika. Povodom njegovega odhoda je pokazalo nizozemsko prebivalstvo toliko mržnjo napram Angležem, da je v pristanišču Vliirdingen napadlo angleško ladijo s kamenjem in je morala policija posredovati, da je
mogel angleški zastopnik odpluti v domovino. Več angleških pomorščakov je bilo baje ranjenih. Kako daleč se razvije to navstalo nasprotje, sedaj še ni možno preračuniti, vendar se pa sodi, da si bodo Angleži nekoliko pomislili, predno izvajajo nadaljne posledice, kajti Nizozemci bi v eventuvalni vojski ne ostali osamljeni.
Slovenski novičar.
Kranjsko
(Kmetijske družbe je strah) — pred uspehi »sijajnih zmag« od 13. julija in 26. oktobra t. I. Hoji se. da bi se d o h o d k i n e p o s u š i 1 i. Dokaz temu sledeče: Tajništvo kmetijske družbe razposlalo je podružničnim predstojnikom pole za nabiranje ud-nine za 1. 1900 z zahtevo, da se jej vse dopcšljejo že do 10. decembra 1.1. Ta zahteva vodstva kme tijske družbe je popolnoma neopravičena, kajti po § 6 c) družbenih pravil ima vsak društvenik do 15. januvarja 1900 čas, plačati udnino za leto 1900. Opozarjamo torej družbine ude, naj zahtevo Pirc-Murnikovo, da plačajo udnino za prihodnje leto že kar letos, odločno odklonijo. »Zmagoslavno« družbino vodstvo se namreč opravičeno boji, da bode marsikateri društvenik raje prestopil v novo snujočo se kmetijsko družbo, ki bode za kmete, ne pa za ljubljansko gospodo, in ki bode poleg tega v vsakem oziru boljša in cene j a. Ta družba se še to leto osnuje in potem bode do 15. januvarija 1900 vsakdo zadosti časa imel, odločiti se: ali ostane pri stari družbi, ali prestopi v novo družbo — ali pa postane član obeh družb. Do 15. jan. bode vsakdo poznal obe družbi in se bode torej lahko odloči'. l!avno te odločitve se pa vodstvo stare družbe boji. Zato bobna in zahteva pr o t i p ra v i 1 o m, da mora ud nina za drugo leto že do 10. grudna 1.1. vplačana biti: češ, kdor se bode ujel na ta Iim, tega imamo potem vsaj še za leto 1900 v svojih pesteh. Za plačati je kmet dober — če pa hoče voliti, takrat se ga pa zmerja. Murnik, Pire in sodrugi se čutijo nekam neprijetno na svojih Iavorikah. Torej pozor! Za plačilo udnine pri stari družbi je čas do 15. jan. leta 1900! Do takrat ni nikomur treba odstopiti — a tudi n c plačati!
(Osebne vesti.) Matija Slak, žup. uprav, v Mengšu, je prezentiran za župnijo Brdo. — Gg. Janez Plajfar, ekspozit v Ilarijah, je imenovan za žup. uprav, župnije Javorje pri Poljanah na Gorenjskem; Janez Smu-kavec, kapelan v Horjulu, je premeščen kot ekspozit v Ilarije in Anton Žnidaršič eksposit na Razdrtem, je premeščen kot kapelan v Erzel pri Vipavi.
(Nov grob.) V Ljubljani je umrla v 88. letu svoje dobe plemenita gospa Karolina pl. Bleivveissova, udova po pokojnem »očetu Slovencev". Njen pogreb je pričal, da je med nami še živ spomin na moža, ki nas je vse združeval „za vero, dom, cesarja".
(Premeščen) je bil č. g. Andrej Krajec, bene-licijat na Vačah, za župnega upravitelja na Brdo.
(Vseslovenski delavski shod,) ki bo spopolnil krščansko socijalno organizacijo, sc bode vršil o Božiču v Ljubljani. Natančen vspored in dan shoda se bode kmalu naznanil. Kdor bi želel kakih podatkov, naj se obrne do č. gosp. Luke Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani. S sklepi vseslovenskega delavskega shoda se bode pričela živahnejša doba krščansko socijalnega gibanja med Slovenci. Važnost vseh obravnav zahte\a, da se somišljeniki shoda udeleže v najobilnejšem š evilu.
(Na umu je obolel) g. Mallner, posestnik velikega hotela na Bledu.
iHorjulski občinski odbor) jc soglasno izvolil častnima občanoma prezv. knezoskola 1 ubljanskega dr. A. Jegliča in blag g. dr. Ivana S us ter S i ča, odvetnika v Ljubljani, deloma vsled zaslug za občino, deloma kot zadoščenje za krivice in razžaljenja ki jih morata gospoda prestati od strani verskih in narodnih nasprotnikov, ter v znak udanosti in za upanja.
lOgenJ) je posestniku Jožefu Bučarju v občini Cirklje uničil hišo in vsa gospodarska po. slopja. Škode je 2700 gld., zavarovan je bil Bučar za 1030 gld. — Posestniku Franc Kozlevčarju v Stranjah je pa ogenj napravil škode 700 gld.
(Grozen umor.) Posestnik Alojzij Ažbe v Dolen-čicah, v škofjeloškem sodnem okraju, je izpovedal, da je dne 6. t. m. zjutraj našel v sobi na tleh mrtvo svojo ženo 32-letno Frančisko. Sumi se pa, da jo jo Ažbe sam umoril, ker je bila baje večkrat pijana. Govori se, da sta se zvečer prepirala in da jo je z roko pobil na tla ter ji z nogo zadal nekaj udarcev na hrbet. Seveda Ažbe to taji. Mtd prebivalstvom se tudi govori, da je Ažbe umoril svojo mater, o kateri se je v septembru poročalo, da so jo našli mrtvo na postelji. Ažbeta, ki je dovršil nekaj razredov spodnje realke in je sedaj oče štirih otrok, so izročili sodišču. Preiskava bo bržkone dognala to skrivnost.
(Ogenj na Jesenicah.) Dne 6. t. m. bi bil skoro grozen požar uničil vse Jesenice. Ob desetih zvečer je pričelo goreti pod cerkvijo na hlevu posestnika Janeza Pšenice. Hitro se je ogenj razširil na sosednja poslopja, ki so s slamo pokrita. Janezu Pšenici in Jakobu Mesarju je vse zgorelo, zgorela je dalje nova hiša Nikolaja Hrovata in tudi nova hiša župana Jo-
žela Klinarja. Schreyevo hiso so z velikanskim naporom rešili. Na mestu nesreče je neumorno delalo šest požarnih bramb.
(Novi železnici.) O bohinjski železnici, ki bi sla od državne železnice Ljubljana • Trbiž skozi Bohinj, predrla Alpe, po baški in soški dolini, ve je izrazil minister, da bode v kratkem kaj določnega izreči mo|rel. Da je vipavska železnica zagotovljena, dokazuje razglas železniškega ministerstva od 23. oktobra t. 1. Na podlagi najvišjega odloka se je podaljšal rok za zgradbo in dovršitev vipavske železnice do 26. oktobra 1901.
(Ogenj v Horjulu.) Dne 29. okt. ob 3. uri zjutraj je nenadoma nastal ogenj v Horjulu pri strojarju Antonu Ketteju. Domače ognjegasno društvo je bilo takoj na licu mesta, ter je ogenj omejilo, da je pogorela samo Kettejeva hiša, dasi je stala v sredi samib s slamo kritih hiš in sosedna hiša se je celo stikala ž njo. Zavarovan je bil posestnik za KOO gld. škode ima 1500 gld. Kako je ogenj nastal, se ne ve. S to nezgodo je bila združena druga nesreča. F. Rožnik, oče č. g. kaplana, je na klic svojega sina hitro ustal iz spanja in v strahu je padel ter bil v par minutah mrtev.
(Ubil »e je) dne 3 t. m. popoldne 44 letni posestnik Jos. Starman iz Jerperce nad Medvodami. Precej vinjenega je pred Kniličevo gostilno na Ra kovniku nekdo naložil na voz, obložen z listjem, ter ga pripeljal do doma. Tu je Starman skočil z voza, a tako nesrečno, da je obležal nezavesten na tleh in jc drugi dan umrl.
(Smrt žganjarja.) Dne 29. okt. je vsled preobilnega žganjepitja nagloma umrl (zadušil!) Anton Že-lezuik iz Podolnice v hlevu krčmarja Andreja Roz-manca v Horjulu. To je zopet eden žalostnih pojavov žganjarske smrti in vender politična oblast žganjarije dovoljuje, poštene vinotoče pa zabranjuje.
(Strašen vihar na Triglavu.) Dne 12. na 13. m. mes. po noči je bil grozovit vihar na Triglavu; odnesel je celo vnanja kuhinjska vrata od koče na Kredarici na Zeleni sneg (na pot proti Triglavu). V koči je bil tisto noč vodnik Šmerc z nekim tujim turistom. Celo noč ni mogel nobeden zatisniti očij, vihar je kar tulil. Tuji turist se je jako bal. Vodnik Šmerc je rekel, da ne pomni takega viharja, in pristavil : „Če ta vihar ni koče odnesel, je ne odnese nobeden vihar več!"
(Nesreče naših rojakov v Ameriki) se zadnji čas, kakor smo poročali, vsled brezvestnosti nekaterih agentov vedno bolj množe. Zato bi opozarjali, da se naši ljudje obračajo za posredovanje le do družb, ki so na Kranjskem koncesionirane. Kot taka je znana »Red-Star Linie".
(Z Rake.) Ej, Račani, kaj ste se tudi Vi enkrat oglasili, da pokažete, da Se živite? Kaj je Vas vzdra-milo ? — Dragi Domoljub! Dobro poznaš »Narod" ; nič druzega ne dela, kakor laže in samo laže in obrekuje in krade poštenim ljudem dobro ime. To delo „Narod" mojstersko izvršuje in »Rodoljub" mu je izvrsten pomagač, tako da vže vrabci na strehi znajo na pamet vse pesmi lažnjivega kljukea. Zato pa pošteni ljudje, če jih obrečeta po svoji stari vko-reninjeni navadi, se nič ne zmenijo, ker ved6, da znanemu lažnjivcu nihče ne verjame; vsak dober in pošten človek pa prav dobro ve, da se „Narod" in »Rodoljub" kar valjala v smradljivi luži lažij in obrekovanja. — Ker „Narod" in »Rodoljub" samo lažeta in od laži živita, ni čuda, da jima tacega živeža včasih primanjkuje, pa tedaj napneta vse lažnjive strune in z lučjo ob belem dnevu iščeta človeka, ki zna lagati, kakor ona dva lagati znata. Cim grši lažnjivec se dobi. čim bolje zna ta »kšelt" opravljati, tem raje imata. Tako je pred nekaj časom »Narodu" pošlo tako blago, pa je šel iskat v našo raško faro na Dolenjskem po tako blago in potem je razbobnal to le laž: da smo se v raški fari uprli zoper škofa in odrekli prošeno miloščino za zavode in da smo zmerjali nabiravce in jih iz koč metali. Mi bi se za tako laž prav nič ne zmenili, vsaj je znano vsakemu poštenemu Slovencu, da „Narod" samo laže, da resnice še ne zna govoriti. A da nas postavlja v nasprotje s presvetlim škofom, škofom tako dobrim in pobožnim in za svoje izročene Mu ovčice tako vnetim, s škofom, ki ga ljubimo otroško udano — to je naše sicer mirno kri razburilo tako, da ne moremo več molčati, ampak moramo govoriti in povedati na vsa usta vže znano resnico, da „Narod" laže in da sc je zopet tukaj prav nesramno zlagal, in da za to grdo, ostudno laž zasluži brco, katero naj mu da vsakdo brez greha in predenj pljune, rekoč: fej nesramni lažnjivec od „Naroda"! Oni pošteni fantje ki so nabirali po fari, to lahko s prisego potrdijo, da je zgolj obrekovanje, kar »Narod" piše. Ves občinski zastop tisočkrat priseže, da se je „ Narod" po svoji navadi prav debelo zlagal in grdo opravljal. — To moramo javno razglasiti in dati zadoščenje pred vsem svojemu ljubljenemu nadpastirju, potem pa tudi sebi samim; zakaj osramotena je naša fara po lažnjivem „Narodu" pred celo škofijo; a mi ne trpimo te sramote, ampak pade naj na „Narod" in tistega nesrečnega človeka, ki mu je to laž sporočil. »Narodu" pa povemo na njegovo jezo, če se tudi od srda razpoči, da bomo dajali od zdaj naprej še rajši po tista dva krajcarja, za katera, če Bog da, ne bomo šli beračit. Ta laž »Narodova" pa naj vsakemu človeku še o pravem času, da ne bo prepozno, odpre oči, kaj namerava: ljudstvo spraviti v časno in večno
mogel angleški zastopnik odpluti v domovino. Več angleških pomorščakov je bilo bajo ranjenih. Kako daleč se razvije to navstalo nasprotje, sedaj še ni možno preračuniti, vendar se pa sodi, da si bodo Angleži nekoliko pomislili, predno izvajajo nadaljne posledice, kajti Nizozemci bi v eventuvalni vojski ne ostali osamljeni.
Slovenski novičar.
Kranjsko.
(Kmetijske družbe je strah) — pred uspehi »sijajnih zmag« od 13. julija in 26. oktobra t. 1. Boji se. da bi se d o h o d k i n e p o s u S i 1 i. Dokaz temu sledečo: Tajništvo kmetijske družbe razposlalo je podružničnim predstojnikom pole za nabiranje ud-nine za 1. 1900 z zahtevo, da se jej vse dopcšljejo že do 10. decembra 1.1. Ta zahteva vodstva kme tijske družbe je popolnoma neopravičena, kajti po § 6 c) družbenih pravil ima vsak društvenik do 15. januvarja 1900 čas, plačati udnino za leto 1900. Opozarjamo torej družbine ude, naj zahtevo Pirc-Murnikovo, da plačajo udnino za prihodnje leto že kar letos, odločno odklonijo. »Zmagoslavno« družbino vodstvo se namreč opravičeno boji, da bode marsikateri društvenik raje prestopil v novo snujočo se kmetijsko družbo, ki bode za kmete, ne pa za ljubljansko gospodo, in ki bode poleg tega v vsakem oziru boljša in cenej a. Ta družba se še to leto osnuje in potem bode do 15. januvarija 1900 vsakdo zadosti časa imel, odločiti se: ali ostane pri stari družbi, ali prestopi v novo družbo — ali pa postane član obeh družb. Do 15. jan. bode vsakdo poznal obe družbi in se bode torej labko odloči'. Ravno te odločitve se pa vodstvo stare družbe boji. Zato bobna in zahteva pr o t i p r a v i 1 o m, da mora ud nina za drugo leto že do 10. grudna 1.1. vplačana biti: češ, kdor se bode ujel na ta lim, tega imamo potem vsaj še za leto 1900 v svojih pesteh. Za plačati je kmet dober — če pa hoče voliti, takrat se ga pa zmerja. Murnik, Pire in sodrugi se čutijo nekam neprijetno na svojih lavorikah. Torej pozor! Za plačilo udnine pri stari družbi je čas do 15. jan. leta 1900! Do takrat ni nikomur treba odstopiti — a tudi ne plačati!
(Osebne vesti.) Matija Slak, žup. uprav, v Mengšu, je prezentiran za župnijo Brdo. — Gg. Janez Ptajfar, ekspozit v Marijah, je imenovan za žup. uprav, župnije Javorje pri Poljanah na Gorenjskem; Janez Smu-kavec, kapelan v Horjulu, je premeščen kot ekspozit v Harije in Anton Žnidaršič eksposit na Razdrtem, je premeščen kot kapelan v Erzel pri Vipavi.
(Nov grob.) V Ljubljani je umrla v 88. letu svoje dobe plemenita gospa Karolina pl. Bleivveissova, udova po pokojnem »očetu Slovencev". Njen pogreb je pričal, da je med nami še živ spomin na moža, ki nas je vse združeval „za vero, dom, cesarja".
(Premeščen) je bil č. g. Andrej Krajec, bene-ficijat na Vačah, za župnega upravitelja na Brdo.
(Vseslovenski delavski shod,) ki bo spopolnil krščansko socijalno organizacijo, sc bode vršil o Bo-žiču v Ljubljani. Natančen vspored in dan shoda se bode kmalu naznanil. Kdor bi želel kakih podatkov, naj se obrne do č. gosp. Luke Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani. S sklepi vseslovenskega delavskega shoda se bode pričela živahnejša doba krščansko socijalnega gibanja med Slovenci. Važnost vseh obravnav zahteva, da se somišljeniki shoda udeleže v najobilnejšem š evilu.
(Na umu je obolel) g. Mallner, posestnik velikega hotela na Bledu.
iHorjulski občinski odbor) je soglasno izvolil častnima občanoma prezv. knezoškola 1 ubljanskega dr. A. Jegliča in blag g. dr. Ivana S us terš iča, odvetnika v Ljubljani, deloma vsled zaslug za občino, deloma kot zadoščenje za krivice in razžaljenja ki jih morata gospoda prestati od strani verskih in narodnih nasprotnikov, ter v znak udanosti in za upanja.
lOgenj) je posestniku Joželu Bučarju v občini Cirklje uničil hišo in vsa gospodarska poslopja. Škode je 2700 gld., zavarovan je bil Bučar za 10!30 gld. — Posestniku Franc Kozlevčarju v Stranjah je pa ogenj napravil škode 700 gld.
(Grozen umor.) Posestnik Alojzij Ažbe v Dolcn-čicah, v škofjeloškem sodnem okraju, je izpovedal, da je dne f>. t. m. zjutraj našel v sobi na tleh mrtvo svojo ženo 32-letno Frančiško. Sumi se pa, da jo je Ažbe sam umoril, ker je bila baje večkrat pijana. Govori se, da sta se zvečer prepirala in da jo je z roko pobil na tla ter ji z nogo zadal nekaj udarcev na hrbet. Seveda Ažbe to taji. Mtd prebivalstvom se tudi govori, da je Ažbe umoril svojo mater, o kateri se je v septembru poročalo, da so jo našli mrtvo na postelji. Ažbeta, ki je dovršil nekaj razredov spodnje realke in je sedaj oče štirih otrok, so izročili sodišču. Preiskava bo bržkone dognala to skrivnost.
(Ogenj na Jesenicah.) Dne 6. t. m. bi bil skoro grozen požar uničil vse Jesenice. Ob desetih zvečer je pričelo goreti pod cerkvijo na hlevu posestnika Janeza Pšenice. Hitro se je ogenj razširil na sosednja poslopja, ki so s slamo pokrita. Janezu Pšenici in Jakobu Mesarju je vse zgorelo, zgorela je dalje nova hiša Nikolaja Hrovata in tudi nova hiša župana Jo-
Žela Klinarja. 8chreyevo hišo so z velikanskim naporom rešili. Na mestu nesreče je neumorno delalo šest požarnih bramb.
(XovI železnici.) O bohinjski železnici, ki bi šla od državne železnice Ljubljana - Trbiž skozi Bohinj, predrla Alpe, po baški in soški dolini, »e je izrazil minister, da bode v kratkem kaj določnega izreči mogel. Da je vipavska železnica zagotovljena, dokazuje razglas železniškega ministerstva od 23. oktobra t. 1. Na podlagi najvišjega odloka se je podaljšal rok za zgradbo in dovršitev vipavske železnice do 26. oktobra 1901.
(O^enj v Horjulu.) Dne 29. okt. ob 3. uri zjutraj je nenadoma nastal ogenj v Horjulu pri strojarju Antonu Ketteju. Domače ognjogasno društvo je bilo takoj na licu mesta, ter je ogenj omejilo, da je pogorela samo Kettejeva hiša, dasi jc stala v sredi samih s slamo kritih hiš in sosedna hiša se je celo stikala ž njo. Zavarovan je bil posestnik za H00 gld. Škode ima 1500 gld. Kako jo ogenj nastal, se ne ve. S to nezgodo je bila združena druga nesreča. R Kož ni k, oče č. g. kaplana, je na klic svojega sina hitro ustal iz spanja in v strahu je padel ter bil v par minulah mrtev.
(1'bil se je) dne 3 t. m. popoldne 44 letni posestnik .los. Starman iz Jerpcrce nad Medvodami. Precej vinjenega je pred Knifičevo gostilno na Ra kovniku nekdo naložil na voz, obložen z listjem, ter ga pripeljal do doma. Tu je Starman skočil z voza, a tako nesrečno, da je obležal nezavesten na tleh in jc drugi dan umrl.
(Smrt žganjarja.) Dne 29. okt. je vsled preobilnega žganjepitja nagloma umrl (zadušil!) Anton Že-leznik iz Podolnice v hlevu krčmarja Andreja Roz-manca v Horjulu. To je zopet eden žalostnih pojavov žganjarsko smrti in vender politična oblast žganjarije dovoljuje, poštene vinotoče pa zabranjuje.
(Strašen vihar na Triglavu.) Dne 12. na 13. m. mes. po noči je bil grozovit vihar na Triglavu; odnesel je celo vnanja kuhinjska vrata od koče na Kredarici na Zeleni sneg (na pot proti Triglavu). V koči je bil tisto noč vodnik Šmerc z nekim tujim turistom. Celo noč ni mogel nobeden zatisniti očij, vihar je kar tulil. Tuji turist se je jako bal. Vodnik Šmerc je rekel, da ne pomni takega viharja, in pristavil: »Če ta vihar ni koče odnesel, je ne odnese nobeden vihar več!"
(Nesreče naših rojakov v Ameriki) se zadnji čas, kakor smo poročali, vsled brezvestnosti nekaterih agentov vedno bolj množe. Zato bi opozarjali, da se naši ljudje obračajo za posredovanje le do družb, ki so na Kranjskem koncesionirane. Kot taka je znana »Red-Star Linie".
(Z Rake.) Ej, Račani, kaj ste se tudi Vi enkrat oglasili, da pokažete, da Se živite? Kaj je Vas vzdra-milo ? — Dragi Domoljub! Dobro poznaš »Narod" ; nič druzega ne dela, kakor laže in samo laže in obrekuje in krade poštenim ljudem dobro ime. To delo „Narod" mojstersko izvršuje in »Rodoljub" mu je izvrsten pomagač, tako da vže vrabci na strehi znajo na pamet vse pesmi lažnjivega kljukoa. Zato pa pošteni ljudje, če jih obrečeta po svoji stari vko-reninjeni navadi, se nič ne zmenijo, ker ved<5, da znanemu lažnjivcu nihče ne verjame; vsak dober in pošten človek pa prav dobro \6, da se „Narod" in »Rodoljub" kar valjala v smradljivi luži lažij in obrekovanja. — Ker „Narod" in »Rodoljub" samo lažeta in od laži živita, ni čuda, da jima tacega živeža včasih primanjkuje, pa tedaj napneta vse lažnjive strune in z lučjo ob belem dnevu iščeta človeka, ki zna lagati, kakor ona dva lagati znata. Čim grši lažnjivec sc dobi. čim bolje zna ta »kšelt" opravljati, tem raje imata. Tako je pred nekaj časom »Narodu" pošlo tako blago, pa je šel iskat v našo raško faro na Dolenjskem po tako blago in potem je razbobnal to lo laž: da smo s-j v raški fari uprli zoper škofa in odrekli prošeno miloščino za zavode in da smo zmerjali nabiravce in jih iz koč met .li. Mi bi se za tako laž prav nič ne zmenili, vsaj je znano vsakemu poštenemu Slovencu, da „Narod" samo laže, da resnice še ne zna govoriti. A da nas postavlja v nasprotje s presvetlim škofom, škofom tako dobrim in pobožnim in za svoje izročene Mu ovčice tako vnetim, s škofom, ki ga ljubimo otroško udano — to je naše sicer mirno kri razburilo tako, da ne moremo več molčati, ampak moramo govoriti in povedati na vsa usta vže znano resnico, da „Narod" laže in da sc je zopet tukaj prav nesramno zlagal, in da za to grdo, ostudno laž zasluži brco, katero naj mu da vsakdo brez greha in predenj pljune, rekoč: fej nesramni lažnjivec od „Naroda"! Oni pošteni fantje ki so nabirali po fari, to lahko s prisego potrdijo, da je zgolj obrekovanje, kar »Narod" piše. Ves občinski zastop tisočkrat priseže, da se je »Narod" po svoji navadi prav debelo zlagal in grdo opravljal. — To moramo javno razglasiti in dati zadoščenje pred vsem svojemu ljubljenemu nadpastirju, potem pa tudi sebi samim; zakaj osramotena je naša fara po lažnjivem „Narodu" pred celo škofijo; a mi ne trpimo te sramote, ampak pade naj na „Narod" in tistega nesrečnega človeka, ki mu je to laž sporočil. »Narodu" pa povemo na njegovo jezo, če se tudi od srda razpoči, da bomo dajali od zdaj naprej še rajši po tista dva krajcarja, za katera, če Bog da, ne bomo šli beračit. Ta laž »Narodova" pa naj vsakemu človeku še o pravem času, da ne bo prepozno, odpre oči, kaj namerava: ljudstvo spraviti v časno in večno
pogubo! Tisti ljudje pri »Narodu" so pravi liberalci; vere nimajo nobene; za cerkev, službo božjo, besedo božjo jim prav nič mari ni, sv. zakramentov ne prejemajo in iz pobožnosti se norčujejo in tako dajejo očitno pohujšanje. Da bi svoj pogubljivi namen še prej dosegli, spravili so se na škofa in duhovščino, na katero izlivajo ves žolč svoje jeze, jih grde in obrekujejo, da je strah. Drže se besedij: „Udari pastirja in ovce se bodo razkropile". Za Boga svetega, kaj bo z nami, če se jim to posreči? Vero v Kristusa nam hočejo vzeti, vero, v kateri je naša pomoč in tolažba, časna in večna sreča! Pred to grozno nesrečo naj nas po priprošnji Marijini, ki je kači glavo strla, varuje Jezus Kristus, čegar Srcu smo se letos posvetili. Da, njegovi hočemo biti in se še tesneje okleniti svojih dušnih pastirjev, ki nam kažejo pot k časni in večni sreči, pa ogibati se liberalcev, katerih trdna volja je, ljudstvo v časni in večni pogin pahniti.
Kmetje iz Raške fare na Dolenjskem.
(Z Rake. Letošnja trgatev) je v obče dobro izpadla. Tu in tam je škodo napravila plesnoba ; skušnja je zopet potrdila potrebo žvepljanja in s;cer pravočasnega. Kapljica je tudi letos kakor po navadi prav dobra, kakor nismo pričakovali pri tako neugodnem vremenu. Kdor misli vino kupiti, naj se vzdigne in pride na Rako; dobi se ga še dovolj in sicer prav dobrega, o tem se bode prepričal sam.
»Katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj« ima svoj šesti letni občni zbor dne 26. novembra 1.1. to je zadnjo nedeljo po binkoštih popoldne ob pol štirih v prostorih stare šole v Gradu (na Bledu) s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika (g. Janez Vurnik). 2. Poročilo tajnikovo o delovaaji društva v pretečenem letu, govori deželni poslanec g. Janez Ažman. 3. O zavarovanji proti požarom, govori g. Matija Mrak, župnik Belanski. 4. O naših političnih razmerah doma in na Dunaju, govori državni poslanec g. dr. Krek. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor.
Štajersko.
(Roparski napad.) V bližini Ljutomera je bil v nekem gozdu napaden posestnik Jakob Š os terič iz Makotnjaka. Dobil je nevarne rane na glavi. Nezavestnega so napadalci oropali. Menili so, da ima veliko svoto denarja pri sebi, a so dobili v njegovih žepih samo 3 gld. Napad sta izvršila dva kmetska dečaka Jožef Lašič in Fance Lapornik, ki sta že shranjena v zaporih okr. sodišča v Ljutomeru.
(V okrajni zastop celjski) so zmagali Slovenci. Nemci so z različnimi pooblastili hoteli uropati Slovencem večino, a so se zelo opekli. Nemci so dobili
samo 19 glasov. Boj na slovenski strani je požrtvovalno vodil dr. Dečko. Izvoljeni so bili s 40 proti 19 glasovom iz skupine veleposestva sledeči kandi-datje: Hugon pl. Berks, Fr. Ogradi, dr. Sernec, Peter Majdič, Jak. Janič, Dr. Ilrašovec, Fr. Friedrich, dr. Dečko, dr. Filipič in Jos. Širca.
(Gospodarsko gibanje.) Kmetijska zadruga se je ustanovila v Braslovčah na Štajerskem. Pristopilo jo takoj prvi dan nad 100 udov. — Pri sv. Juriju ob Taboru se je slovesno blagoslovilo novo posopje mlekarske zadruge. — Novo bralno društvo ustanovili so pri sv. Benediktu v Slovenskih goricah, dne 19. t. m. ga pa dobe v Slovenski Bistrici. — V Laškem trgu se je poleg lepo poslujoče ^slovenske posojilnice" odprlo ..kmetijsko in konsumno društvo" in „narodna gostilna" tik železniške postaje v hotelu Flosser. — Osnovalni občni zbor delavskega stavbenega društva v Celju bode 19. t. m. v gostilni »Narodnega doma". V Št. Ilju so Slovenci imeli dne 12. t. m. velik shod. — Katoliško politično narodno društvo snujejo v Gornji savinjski dolini.
Koroško.
(Osebna vest) Slovenski drž. poslanec koroški Lambert Einspieler je imenovan Btolnim proštom v Celovcu. Iskreno čestitamo!
(Slovenske posojilnice na Koroškem) so v preteklem letu napravile čistega dobička 11.695 gld. 21 kr.
(Slovenski jezik na Koroškem.) Vrhovno sodišče na Dunaju je priznalo, da se na Koroškem pri sodiščih smejo vlagati slovenske vloge, na katere se morajo izdajati slovenske rešitve.
(V Sinčivesi) pri Velikovcu odprli so kmetijsko zadrugo. Takoj v začetku že se vrlo giblje in obeta vsestranski razvoj.
(Družba sv. Mohorja) je že začela z razpošiljanjem letošnjih družbenih knjig. Udje dob<5 letos tele knjige: 1) Zgodbe sv. pisma 6. snopič; 2.) Molitvenik: Presveto ReSnje Telo; 3.) Jagode, knjiga za odraslo mladino (pesmi, igre, povesti) ; 4.) zemljepisna knjiga: Avstralija in nje otoki; 5.) Postrežba bolnikom; 6.) Koledar za I. 1900. — Knjige so tako krasne vsebine, da bodo udje — to smo prepričani — popolnoma ž njimi zadovoljni. — Knjige se bodo razpošiljale letos po tile vrsti: Najprej jih dobi krška škofija, potem razni kraji, potem sekovska, zagrebška in druge škofije, Afričani in Američani, na to la-vantinska, ljubljanska, tržaška in goriška škofija.
Primorsko.
(f Nadškof dr. Ivan Nep. Glavina.) Dne 10. nov. dopoldne ob polu deseti uri je umrl na"graščini v Skednju pri Trstu bivši škof tržaško • koperski, nad-
škof peluzijski, pap. domači prelat itd., doktor Ivan Kep. G lavi na po dolgotrajni in mučni bolezni. Pokojni vladika je bil rojen due 13. aprila 1828 v I3orštu v župniji Dolini pri Trstu, v mašnika posvečen 17. avg. 1852, za škofa poreško-puljskega je bil imenovan 6. okt. 1878, za tržaško-koperskega pa 3. julija 18.S2. L. 1895 se je odpovedal tržaški škofiji in dobi! naslov nadškofa peluzijskega ter je preživel zadnja leta v samoti v Skednju, kamor ga je pregnala surova sila italijanskih političnih nasilnikov, katerim se ni moglo ustavljati predobro, premehko Brce pokojnikovo. Blagi vladika je bil znan kot skromen, plemenit mož ter je bil vsled teh svojih odličnih lastnostij občepriljubljen. Naj počiva v miru!
(Umrl) je 31. oktobra v Dolini pri Trstu ondotni župnik in dekan g. Ivan Vari na nagloma vsled bolezni na nrgi. — Pokojnik je bil blag duhovnik in vzoren Slovenec ter ga bodeta težko pogrešala cerkev in narod. — Naj počiva v miru!
(Grozen nuior) se je izvršil nedavno v Dinjanu pri Pulju. S prerezanim vratom so našli mrtvo 64-letno U. Civit co. Umorila jo je njena sinaha, žena nekega brivca, z britvijo. Živeli sta z umorjeno dalj Jasa v prepiru. Morilka se je sama prijavila sodišču.
(Grof Koronini), državni in deželni poslanec, se je odpovedal poslanstvu. Kakor sam izjavlja, storil je to vsled nesramnih napadov od strani slovenskih goriških liberalcev na zaslužne slovenske rodoljube. Vse kaže, da hočejo goriški liberalci začeti grd boj, kakoršnega uprizarjajo na Kranjskem.
Drobtinice.
Kapela cesarice Elizabete v Genevi Duhovnik Blanchard,"spovednik Lucchenijev, jc sklenil z mestnim zastopom pogodbo glede odstopa sveta za gradnjo spominske kapele.
Papežev dar katoliškim delavcem. Katoliškemu delavskemu domu v Berolinu je podaril sv. oče svoj najlepši portret, kar jih je dosedaj izdelanih. Sliko je izgotovil glasoviti italjanski slikar Ugolini in se ceni na 10.000 mark.
Delavsko mesto. Ogcrski trgovinski minister namerava sezidati za železničarje 2000 hiš pri Budimpešti. Tako bi v budipeštanski občini bilo posebno delavsko mesto, in sicer največje, kar jih je doslej v Evropi. Načrti so potrjeni. Stanovanja motajo biti priprosta, a popolnoma primerna zdravstvenim predpisom in potrebam raznih delavskih vrst. Preskrbljena bodo s kanali, elektriko, vodovodom itd. Za tovarniško delavce se namerava sezidati mesto s 4000 hišami, kar pa še ni gotovo. — V Ljubljani si morajo delavci preskrbovati vse sami. Občinski zastop nima smisla za socijalno delo. Mi-
nister Dipauli je dal sicer podporo za delavske hišice, a pod sedanjim ministerstvom bo težko kaj doseči.
Skrivnosti elektrike. — Poroča se, da je ruski inženir Stein izumil stroj, ki bode s pomočjo elektrike dajal slepcem — vid. Stroj je baje zelo majhen ter ga bodo slepci lahko nosili s seboj; tudi ne bo predrag. Sedaj se bavi Stein s tem, da podeli tudi gluhim — sluh. Ako le niste novici debeli »raci«.
Papir se podraži. — Avstrijski tovarnarji papirja se bodo v najkrajšem času združili v kartel (zvezo), da povzdignejo ceno papirju. Tako se poroča z Dunaja.
Premagan. — Laškega Žida Carduccija, ki je zložil »hudičevo pesem«, v kateri se vrag hvali, da je premagal Boga, je zadela kap. Ne more več rabiti jezika in desne roke.
Otroci pri dvoboju. — Dva gimnazijca v Jaslu v Galiciji sta se te dni dvobojevala. Petnajstletni fantiček je svojega trinajstletnega tekmeca nevarno ranil.
Učenki roparici in morilki. — Pred okrajnim sodiščem v Moskvi se vrši te dni žalostna sodnijska razprava. Zagovarjati se bodeta morali dve učenki, ki sta pred nedavnim pohajali neko gimnazijo v Nemčiji. Napadli sta neko premožno starko, hoteč jo umoriti in oropati ter na tak način dospeti do sredstev za nadaljne študije v Švici. K sreči so ju pa še pravočasno zasačili ter ju izročili sodišču.
Velikega dobrotnika — so našli Angleži v nekem milijonarju iz Kanade. Mož je namreč, kakor poročajo angleški listi, zavaroval za svoto 4 milijonov vse angleške vojake, ki gredo iz Kanade v Južno Afriko.
Skrivnosten umor na Ogerskem. — V Araver-skem komitatu je krščansko prebivalstvo mesteca Namesto v silnem razburjenju. Na stopnjicah stare kleti, katere že dolgo časa nihče* ni rabil, zapazila je neka dekla znamenja krvi. Stopila je vsled tega v klet in tu dobila v nekem kotu moško truplo-Vsled njenega kričanja prihiteli so sosedje v klet in zapazili, da ima umorjeni, ki je imel na sebi samo spodnje hlače, globoko rano čez goltanec. Umorjeni je 17 letni pastirček Janez Erchlan. Na lokalnem ogledu se je izreklo, da v truplu ni krvi. Pred vhodom v klet so dobili krvavo desko, na kateri se je gotovo že mrtvega pastirčka preneslo v klet. Ker smrtna rana sega od jednega ušesa do druzega, je povse izključeno, da bi se bil Erchlan sam umoril. Zadnjič so videli živega Erchlana v družbi Žida Jakoba Jakobsona, katerega vzdržuje občina.
Za smeh in kratek čas.
(Predpravica.) »Vsak stan ima svoje težave," tolaži čevljarski učenec svojega tovariša, ki je ravno par gorkih prejel od mojstra, »kralje mazilijo, advokate m až e j o, nas pa ,biksajo'!"
(Dobre glave.) Sodnik: »Priznajte, ali ste storili zločin tako kakor sem zdaj označil, ali ga niste? — Obtoženec: C), tako praktično ga nisem, — pa zapomnil si bom za drugič."
^Skrbna Žena,) „Moj Bog. kakšnega moža ima ni! Steklenico žganja za steklenico mu moram denašati. Ko bi ga vselej nc izpila pol in Jotočila vo«.le — o jej, kako bi bil pijan!"
Križ.
(Priobčil Fr. V.)
soglasnik domača žival reka na Dolenjskem ptica
glasbeno orodje zver
soglasnik rib
žensko ime samoglasnik mesto ob Donavi divjačina moško ime pasja vrsta.
Srednje Črke, brane od zgoraj navzdol, dajo poziv, ki je vsak čas umesten katoliškim Slovenccm.
Rešitev ugank v zadnji številki: Besedna uganka.
Grb — gi m — grd — Grk.
Računska uganka.
VT6=y 16=4 Rebus.
Črnilo je črno.
Vse tri jc uganil: Josip Zorko v Široki Scti pri Vačah.
Besedno in rebus: Ana Frio v Špitaliču.
Besedno: Fran Kovačič, čevljarski mojster v Borovnici; Jan. K. Kastelic v Sadu pri Zatičini; Fran 1'ohee v Studencih pri Mariboru.
Loterijske srečke.
Dunaj, 28. oktobra: 8 36 26	70
Trst, 4. novembra: 29 58 47	83
Line, 28. oktobra	81 38 1	62
Gradee, 11. novembra 24 58 80	36
15 37 2 54
Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dne 7. decembra 1899 zvečer.
Dobro domače zdravilo. Izmed sredstev, ki s« ra-biio za vtolaženje bolečin pri prehlajenju itd. zavzema prvo mesto Liniment. Capsici comp. Richter-jeve lekarne v I>ragi, Cena je nizka: 40 kr., 70 kr. in 1 gld. steklenica, ki je za-znamovana z znanim sidrom.
Oku« odločuje. Tisti del občinstva, ki šc ni imel prilike spoznati s poskušnjo velikih prednostij Kathreiner-Kneipp-ove sladne kave, jo smatra šc vedno za navadno pr/en ječmen kakor so ga rabili na kmetih in za otroke v prej^nih časih. V splošno korist sc torej zgodi, ako se opo/arja na to, da je Kathreinerjev izdelek prava sladna kava. katera sama in po pravici zasluži to ime. To namreč, da dobi kathrcinerjeva sladna kava po novoizuinljenem proizvajanju z nekim izvlečkom iz kavinega sadu duh in okus bobove kave. jc največ pripomoglo k temu, da seje ta izdelek udomačil in priljubil danes že po vseh državah, in postal potemtakem svetoven artikel prve vrste. Kathrcinerjeva sladna kava se rabi večinoma kot primes k bobovi kavi. ln v tej uporabi je prav izvrstna, ker zboljša njen okus, ga stori prijetnejšega in odpravi objednem njene zdravju škodljive lastnosti. Pa tudi brez bobove kave, močno skuhana in prirejena z mlekom in sladkorjem, ima kathrcinerjeva sladna kava izvrsten okus, in jo otrokom in bolnikom že splošno zdravniško priporočajo. Združuje priljubljeni okus bobove kave z jako važnimi zdravilnimi lastnostmi domačega sladnega i/dclka, in ima veliko vrednost in nejednako prednost za vsaccga prijatelja kave in posebno za vsako družino. Dobi se povsod, toda pristna samo v znanih izvirnih zavitkih in s podobo župnika Kneippa kot varnostno znamko in z imenom ,Kathrcincr. Na to jc treba paziti, ker -c imenuje slabše ponarejena kava večkrat napačno .Kathrcinerjeva kava na vago", katero se mora torej vselej i/, lastne koristi odkloniti.
Moja notarska pisarna ne nahaja se več na kriievniškem (Valvazorjeverm trgu, temveč
na Rimski cesti št. 7.
I. nadstropje nasproti gostilni Lojzeta Zajca. V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
Ivan Plantun,
4«9 5—1	c. kr. notar.
Sladnn kina Šolske družbe rt. Cirila In Metoda
Cenjena gospodinja !
Me dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikortj, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravi bobovi kavi, ki se Vam ho gotovo dopadel, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača
kava in sladna kava
šolske družbe sv. Cirila in Metoda
411 16 20 Dobiva se povsod!
Sladna kava Šolske družbe sv. Cirila ju Metoda
Oelz-ova kava
IZStiHima"
kavo spremeni v z d r a v o , okusno
in pokrepčevalno redilno sredstvo. F	400 (20—19)
Rudeči zavitki z belim trakom.
Domača trgovina
okop!
Jesen in zima se piibližujcta, treba se bode preskrbeti z zimsko obleko — Prilika Vam bode zopet dana, kjer se Vam bode zopet slabo, staro blago ponujalo in prodajalo. Ne pustite se zapeljati in bodite previdni, ker po ceni blago — je najdražje. — Kdor pa želi zanesljivo, pošteno z dobrim trpežnim blagom za obleke postrežen biti, naj gre v domačo trgovino
& Milavec
(Špital ske) Ltngarjeve ulice {Krenija)
tam bode vsak z dobrim blagom in najnižjo ceno postrežen. Dobi se največja izbera najnovejšega blaga za ženske in možke obleke, istotako najnovejše rute volnene, svilnate in ogrinjalke.
Svoji k svojim!	482 (3-3)
obrt
470 6
% Redka priložnost za nakup pohištva.
Jan. Do^an-a
miz ar s Jci p o h, i št v © n. i
v Ljubljani na Dunajski cesti it 15 (v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno
vsakovrstnega likanega in politiranega
«»>■ ji. *k 4	_
gld 5-, 7-50, 10'-, 12 -, 14 -.
Naročila se točno izvršujejo. —S Cenilnik s podobami zastonj in franko. S—
# Radi obilne zaloge 10 odstotkov ceneje. # Grlavna slovenska
hranilnica in posojilnica,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna v šelenburgovih ulicah hit. 3
v Ljubljani. 48o (5>
Sprejema in izplačuje
hranilne vlog« vsaki dan obrestuje po 41|2°|o
»d dne vložitve do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge zavodov in slovenskih društev ter delavcev in poslov obrestuje celo po 5%.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
J)r. Hudllik, predsednik.
Kmetiškaposojii&icaLjuliljaiiskeokoiicB
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Knezovi hiši, Marije Terezije cesta štev. I
obrestuje hranilne vloge po 4: '/2 °/0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike 443 8-7	plačuje.
Uradne ure razun nedelj in praznikov vsak dan od 8—12. ure dopoldne in od 3—6. ure popoludne.
Poštn. hran. urada štev. 828.406. — Telefon štev. 57.
Slabi časi,
vendar sladkor zastonj!
Kdor pri meni 5 kg. Portorikokave a 1.95 gld. s poštnino vred po vsaki pošti naroči, dobi 5 kg. sladkorja — zastonj!
Le pri Ivanu Sajovicu 470 5—3	v Gradcu, Murplatz 1.
jiiiiiiim Varstvena znamka : Sidro, iilimmi:
I LINIMENT. CAPSICI C0MP.I
g iz lekarne Richter-jeve v Pragi,	h
| pripoznano izvrstno bolečine olaj-	§
= šujoče mazilo je dobiti steklenica po	=
| 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah.	§
| Zahteva naj se to	509 15—1	|
| sploh priljubljeno domače zdravilo |
steklenicah z našo = „sidro" iz Richter- |
| vedno le v izvirnih jjj varstveno znamko | jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti | i le v steklenicah s to varstveno znamko | | kot pristni izdelek.
f Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
| v Pragi, Elizabethstrasse 5. nllllliliillilliilllllimillilllllllllllllllllllllimilllliiilllll

t u
t
M ♦
n
u ♦
n
M ♦
f« N
l ;
n
¥ n
¥ n
l *
blagorodni gospod
...	u
pri angelu"
Gabr.Piccoli,
lekarnar
sve-
dvorni založnik Nj. tosti papeža Leona XIII., v Ljubljani, Dunajska cesta.
rezje na Sp. Štajerskem 14. nov. 1&9S.
Vaše blagorodje!
Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila ze cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen.
To potrjujem s tem, da Vam izrečeni svojo naj-iskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljtco tinkture za želodec z 12terimi stekleničkami in jeden lonček Glicerin Creme.
S spoštovanjem	Tom o i Doh"k.
Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24 stekleničic izvrstne ,želodčne esence" ki se rabi z najboljšim uspehom.
Joief Cernko, župnik, Vuhred. — Štajersko.
Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic Vaše lelodečne tinkture. Naš gosp. župnik Belec jo vsakemu bulehnemu prav gorko priporočajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi.
S spoštovanjem Ivana Vidas
pri Sv. Martin-u, p. Sv. Nedelja, 369 12—10 I S■ Domenica d' Albona, Jstria.
H U
t
U ♦
n
M ♦
¥
t n
M
i
u ♦
M ♦
i X
n ¥

ca«-ca«~cxa<*ca
♦ ES^CS^ESI'
HERBABN1 -je v
podfosfornasto-kisli 416 20~16
IP Ji/O 0
Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prani sirup raztaplja ilez, upokojuje kaielj. pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospeiuje prebavljanje in redll-nost, telo Ja61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko ii prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fosforno - apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj.	107 (20-2)
Cena steklenlol 1. gld 25 kr.. po poitl 20 kr, ved za zavijanje.
Prosimo, da se vedno zrecno zahteva Herbabny-Jev apneno - ieleznl strup. Kot
znak izvora se nahaja v steklu in ca zamaSku ime, ,,Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami ia nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladiice
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kalserstrasse 73 in 75. V »logi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani In drugod.
J
Društvo za dietetične izdelke, Curih
Enteroroia
idealno dietetično zdravilo za odrasle in otroke.
S prav izrednim vspehom se rabi pri slabem prebavljenji, pri akutnem in kroničnem želodčnem in črevesnem kataru, driski, kole-rini — tudi tedaj, če druga sredstva ne pomagajo. To spričujejo profesorji, zdravniki in zahvalna pisma privatnikov. V vsaki hisi naj bi jo imeli.
Prodaja se v puiicah in škatljah po I gld. 50 kr. in 60 kr.
Apneni kasein
(Calcium • Phosphat - Casein) v obliki praška. Izredni živež za veliko in malo.
Edino umen način, apno v večji meri spraviti v organizem, kadar je tega treha zaradi zdravja.
Redi kri in vtrjuje kosti, je toraj priporočati že malim otrokom.
Poseben učinek napravlja pri bledici, malokrvnosti, pri živčnih boleznih, škrofelnih, kr-vici; je porodnicam in drugim krepilo prve vrste.	456 18-9
gV* Potrjeno po veljakih. Prodaja se v puSIcali po 1 |?ld. 50 kr.
•K Dobiti je v vseh lekarnah. >*■

Ivan Kordik
v ]L.Jii»»ljani
Prešernove ulice
pošilja po postnem povzetju brez troikov
prave ruske galoSe sa gospe gld 2 10.
„ „_n za gospode „ 3'—.
v prodajalniiki zalogi v Ljubljani so iste 20 kr. oeneje.
V zalogi ima tudi vsakovrstne
klobačinaste copate
Za Miklavževa in božična darila priporoča svojo izredno veliko zalogo
vsakovrstnih igrač
in raznih potrebščin, na drobno in na debelo, P° najnižji ceni.
Tii kupili i\
vsprejme takoj za učence v svoj kovaški obrt
Ivan l>einda.i'9
kovač in izdelovalec v6z 903 t v Ljubljani, Marije Terezije cesta 6.
Nova prodajalnica na drobno. J. C. Mayer.
g
fi
Čl
s
a
Slavnemu občinstvu dajem najuljudneje na znanje, da sem odprl
-=§ na novo še jedno !=-
prod&j&l&ico ia drobno
z gvantnim blagom
v Ljubljani v Špitalskih ulicah
tik Frančiškanskega mosta ravno nasproti svoje prve že obstoječe trgovine.
Novo prodajalnico sem
n p?a"r doteim«
frižuim
katero bodem prodajal po najnižji ceni.
Zagotavljajoč, da se bodem potrudil, vse svoje čast. odjemalce v popolno njihovo zadovoljstvo postreči, prosim, da me slavno občinstvo blagovoli počastiti s prav obilnim obiskom.
Velespoštovanjem
j. €. Mayer.
XXX ^___
iJJJ^JSdajalnica na drobno. J C. Mayer.
ca
♦ an ♦ ~m ♦	♦ H	♦ ■■ ♦....
-—---gJM
! I lajboljša in najsigurnejša prilika za štedenje!! I
£ Stanje hranilnih vlog 30. septembra £ £ Denarni promet v devetih mesecih S 1899.: čez 2 milijona gld. J J čez 6'/, milijona gld.
Ljudska posojilnica
Preje: Gradišče Št. l. — Sedaj: Kongresni trg št.2., I.nadstr.
Sprejema
fcr hranilne vloge
VSttk delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in
jih obrestuje po
Urez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsaoili vloženih 100 gld., čistili 4 gld. 50 kr. na leto.
Stanje hranilnih vlog 30 septembra 1899 : Promet v 9 mesecih od I jan do 30 sept 2,112 219 gld 99 kr.	1899 : 6,757.658 gld 53 kr.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi
se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 10. oktobra 1899.
Dr. Ivan Šusteršič,	Josip Šiška, knesnškofijski kancelar
predsednik.	podpredsednik.
Odborniki:
Anton Belec,	J)r. Andrej Karlin, Dr. Viljko Schweit*er,
posestnik, podjetnik in trgovec gimn. profesor v Ljubljani. odvetn. koncip. v Ljubljani. v St. Vidu nad Ljubljano.	Karol Kauttche(m	^ ^^
Frančišek Sirk,	veleposestnik v Ljubljani.	župnik na Rudniku.
stolni vikar v Ljubljani.	Matija Kolar,	T.	. TTr jr
Dr Janko Brejc,	*P»<* Pri D. M. Polji.	Ale* Všenlčntk,
^ . /,.' .	T_ „	stolni vikar v Ljubljani,
odvet. koncip. v Ljubljani.	Ivan Kregar,
načelnik okrajne bolniške
blagajne v Ljubljani.
Izdajatelj: dr. I. Janeilč.	Odgovorni urednik: Ivan Rakoveo. ^ Tiska »Katoliška TiskST