Lahko smo skupaj
Cez nekaj dni, točneje 6. sep-tembra, bo minilo tri mesece, od-kar so upokojenci Centra dobili svoj klub v Knafljevem prehodu. Ivan Račnik, upravnik kluba upo-kojencev: »V teh poletnih mese-cih imamo klub odprt od 9. do 13. ure in od 16. do 20. ure. Vsak dan prihaja k nam veliko število upo-kojencev. Imamo veliko število stalnih gostov, vsak dan pride še kakšen nov. Cene pijač v našem bifeju so približno 20 do 40 odstot-kov nižje kot v gostinskih lokalih, to pa upokojencem, pri njihovih pokojninah, veliko pomeni. Upo-kojenci so seveda zadovoljni, ker so dobili prostor samo zase, kjer se zbirajo vrstniki in stari prijatelji. V klubu se pogovarjajo, zaigrajo pa-rtijo šaha ali kart«
V petih prostorih kluba se lahko zbere 100 ljudi naenkrat. Poleti, ko je lepo in toplo vreme, veliko upokojencev preživlja svoje zaslu-žene trenutke oddiha v parkih, po-zimi pa se zunaj zadržujejo le malo časa, zato v klubu upokojencev vneto zbirajo še zadnja dovoljenja, da bodo radiatorje, ki so že monti-rani, čimprej priključili na toplo-vod. Upravnik kluba upokojen-cev je še povedal, da bodo obrato-valni čas kluba v jesenskem in zimskem času prilagodili potre-bam upokojencev.
Viktor Senica, predsednik zve-ze društev upokojencevLjubljana Center, ki je s svojo zagnanostjo in vztrajnostjo dosegel, da so upoko-jenci dobili denar za adaptacijo
prostorov v Knafljevem prehodu in jih spremenili y svoj klub, se je po daljši bolezni in zdravljenju vrnil v Ljubljano in se seveda ta-koj oglasil v klubu. Res je, da klub deluje šele nekaj mesecev, kljub temu pa nas je zanimalo, kako je zadovoljen z njegovim delova-njem.
»Upokojenci smo s temi prosto-ri precej pridobili, obisk je zadc>-voljiv, z delovanjem kluba pa ni-sem v celoti zadovoljen. Mnogi upokojenci namreč prihajajo zato, ker mislijo, da je to bife in ne klub. Klubski prostori so zato, da ljudje berejo, igrajo karte, šahirajo (jese-ni bo velemojster Vasja Pirc orga-niziral šahovski tumir) in če žele, še kaj spijejo. Ljudje bi se morali navaditi na to, da je to klub, kjer se zbirajo vrstniki inkraj, kjerdobijo informacije in nasvete. V klub pri-hajajo upokojeni juristi, socialni delavci in drugi strokovnjaki, ki bi upokojencem z nasveti lahko veli-ko pomagali. Doslej na tem po-dročju nismo še ničesar storili.
Ali prihaja v klub več upokojen-cev ali upokojenk?
»V začetku meseca prihaja v klub več moških, ženske pa priha-jajo bolj proti koncu meseca, ko ugotovijo, da so pri gospodinjstvu prihranile nekaj denarja in si lah-ko brez skrbi privoščijo kavico ali sok. Zanimivo je tudi, da je dopol-dan obisk precej manjši. In veste zakaj? Mnogi upokojenci in upo-kojenke varujejo svoje vnuke ali pravnuke. Pritožujejo se, da je to »honorarno« delo naporno, po mojem mnenju pa bi morali biti veseli, da se ukvarjajo z malčki, saj mladina starejše pomlajuje. Da morajo mnogi upokojenci paziti na svoje vnuke, kaže tudi visok odstotek upokojencev, ki so na zadnjem referendumu glasovali za samoprispevek, iz katerega bo-do gradili tudi vzgojnovarstvene zavode. Kdo bi pomislil, da so se upokojenci odločali »za« samo iz solidarnosti. Pa ni res. Če bo v vrtce hodilo več otrok, bodo upo-kojenci s tem rešili tudi »svoje probleme«. Ne bo jim treba paziti vnučkov zato, ker jih morajo, pazi-li jih bodo takrat, ko bodo hoteli. Delo na prostovoljni bazi je čisto drugačno.
Prav gotovo se bo vrednost klu-ba pokazala v jesenskih in zim-skih dneh, ko bodo upokojenci prihajali v klub tudi zato, ker bodo prijetne trenutke v družbi preživ-ljali v ogrevanih prostorih kluba. Režija, kot temu rečemo, je za te prostore dokaj visoka, cene vbife-ju pa so nizke.«
Kako ste gospodarili v teh mese-cih?
Zaenkrat kaže, da še nimamo dobička. Jeseni, ko bo v klub pri-hajalo še več ljudi, bomo morda ustvarili nekaj dobička, uporabili pa ga bomo za socialno pomoč upokojencem. Za takšne namene ni denarja nikoli preveč. Lansko leto so na primer vsi upokojenci v Centru, starejši od 80 let dobili po
50 din. Denar so prispevali občin-ski sindikalni svet, socialistična zveza in Ljubljanska banka. Če-prav je bila vsota denarja bolj sim-bolična, so bili starejši upokojenci zadovoljni, že zato, ker se je na njih nekdo spomnil.«
Kaj pa pravijo upokojenci o svo-jem klubu?
Ivan Jeras: »Danes sem veliko prehodil po mestu, pa sem se pri-šel v klub malo odpočit. Prijetno je v klubu in to zato, ker se tukaj zbiramo samo starejši ljudje. Mi, ki že dolgo živimo, rojen sem leta 1900, poznamo veliko ljudi. Tukaj vedno srečam kakšnega znanca ali prijatelja, tudi take, ki jih ni-sem videl že vrsto let. Tem za raz-govor seveda nikoli ne zmanjka.« Doslej so pazili na to, da so v klub prihajali le upokojenci, moja želja in seveda želja drugih upokojen-cev pa je, da bi tako bilo še naprej. Dobili smo res prijeten kotiček samo za nas!
Pavla Sever je tudi upokojen-ka, honorarno pa dela kot nataka-rica v klubu upokojencev: »Odlo-čila sem se, da bom delala tukaj predvsem zaradi družbe. Delo ni naporno (štiri ure na dan), pa tudi z gosti doslej nisem imela težav. Po poklicu sem grafičarka, že od nekdaj pa me je tako delo veselilo - velikokrat sem stregla na veseli-cah, porokah itd. TJpokojenci radi prihajajo sem, s cenami so zado-voljni - tako da sem tudi sama zadovoljna z gosti.«
A. V.