Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio /
Oglasi v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
1 Volume xxiv.—leto xxiv.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) JUNE 17, 1941.
ŠTEVILKA (NUMBER) 142
%rTr^r-irnr<rrg-trarTrir-ff%
D I 1
Kratke vesti
iz življenja in sveta i
3S3US]=3BS=3Bra=S=B=?
Egiptu so zaprli
ALIJANSKE ŠOLE
London. — V Egiptu so zapr-italijanske šole, in sicer ka-
kih
petdeset po številu. Šolska
pslopja se bodo vporabila za l^novanja tisočerih ljudi, ki. so ^izselili iz Aleksandrije po zad-bombardiranju po nemški '4čni sili.
'^ Franciji je PO-^njkanje tobaka
I Vichy. — V Franciji je nasta-Pomanjkanje tobaka, da so [■"bakarne odprte samo po ne-0 ur na dan. Včeraj popoldne bila 45 minut pred otvoritvi-Aeke trafike pred prodajalno ''ga vrsta ljudi, ki je čakala, si nakupi cigaret in tobaka.
verner si
A POMAGATI
^oise, Idaho. — Prebivalci ^ve Idaho so se že dolgo ču-čudili, kako da je njihov ^^erner Clark po dolgih avto-""bilskih turnejah, ki jih prire-' ^ vse kraje države, vedno ta-" Čil in svež. Zdaj pa je prišla ^&ova tajnost na dan. Gover-'''■ si je dal napraviti v svojem ^omobilu udobno postelj, na ^^eri tekom voženj sladko spi.
^SKA UTONILA V ^Loniji NUDISTOV
Mays Landing, N. J. — Mrs.
Lindner, 37 let stara že-iz Philadelphije, je utonila v vodi tukajšnje nudistične 'Ponije, kjer se je nahajala na eek-endu" ^ svojim možem.
^ETJE POBEGLEGA ^MCA
Bismarck, N. D. — Včeraj sg ^t milj južno od Bismarcka, D., ujeli Johanna Marqueni-ftemškega mornarja, ki je bil ?6tiran v Fort Lincolnu, N. D.
SVET STOJI NA PRAGU MOŽNE RUSKO-NEMSKE VOJNE
Ruski voditelji predvidevajo, da bo postala Rusija sila druge vrste, ako ne preneha z "apizanjem" Nemčije.
GENERALI SO MNENJA, DA SE MORE RUSIJA POSTAVITI USPEŠNO V BRAN NEMČIJI, KI JE ZAPOSLENA Z ANGLIJO
LONDON, 16. junija.—Nemške zahteve na Rusijo so povzročile tako napetost med rusko in nemško vlado, da utegne ta napetost vsak trenutek izbruhniti v odprto sovražnost, ako se ne najde kmalu kakega načina sodelovanja med obema deželama.
Nemških zahtev ni kraja ne
ne konca Iz verodostojnih virov, ki imajo svoje podtalne zveze z agenti po vsej Evropi, se javlja, da se bliža kriza z naglimi koraki. Na eni strani so nemške zahteve po večjih količinah ruskega olja, žita in ruskih rud, na drugi strani pa je naraščajoče prepričanje nekaterih ruskih voditeljev, da rastoči nemški vpliv ogrožava varnost Rusije, ki utegne, če se ne zajezi tega vpliva, postati sila druge vrste.
Mnenje ruskih generalov Ruski generali, ki so imeli skrbi zaradi vojaške moči Nemčije, so pred dvema tednoma določili, da je Rusija dovolj moč-

na za obrambo proti Nemčiji, ki je že na drugih frontah v borbi z Anglijo. Od tedaj dalje ti generali odsvetujejo Stalinu nadaljevanji njegove politike "api-zanja" Nemčije.
Naziranje v Nemčiji V Nemčiji pa so nekateri krogi mnenja, da bi mogla Nemčija dobiti edino z vojno polno vrednost ruskih dobav. Ti nemški krogi pravijo, da bi Nemčija naglo premagala Rusijo, ne da bi s tem ogrozila svoje pozicije drugod.
Spor med Ribbentropom in
generali LONDON, 15. junija. — Poročila iz Lizbone naznanjajo o govoricah, da se je nemški zunanji minister Ribbentrop spri s člani nemškega vrhovnega poveljstva zaradi nacijske politike proti Rusiji. Ti viri naznanjajo, da upa skleniti Ribbentrop z Rusijo nadaljni ekonomski pakt, dočim se zavzemajo nemški generali za takojšen napad na Rusijo.
VSI LJUDJE S TORPEDIRANEGA
AMERIŠKEGA PARNIKA REŠENI
Med rešenimi brodolotnci je tudi dve let stari deček iz Clevelanda, ki je imel edini zabavo v rešilnem čolnu, opazujoč tolpo morskih volkov, ki so plavali okoli čolna.
ZADNJE VESTI
BERLIN, 17. junija. — Nemški uradni krogi so danes izjavili, da se ko v kratkem izvršila velika sprememba v nemških odnoša-jih napram Zedinjenim državam. Isti viri pravijo, da prejšnja nemška izjava, češ, da se "Nemčija ne bo dala izzvati," zdaj ne drži več.
WASHINGTON. — Tukajšnji vladni krogi so mnenja, da bo Nemčija odgovorila na odredbo ameriške vlade, ki je odredila zat^vo-ritev nemških konzulatov v Ameriki, z enako odredbo ameriških konzulatov v Nemčiji.
LONDON. — Angleške čete so pod žgočimi žarki poletnega afriškega sonca udarile 40 milj daleč proti Libiji. Zdi se, da hpče general Wavell s to t ofenzivo pridobiti nazaj vso Libijo od Egipta do Bengazija.
Fašistični ukor Ameriki, ker ne prizna Hrvatske
Zedinjene države so padle še v večjo nemilost v očeh fašistov, ker ne priznavajo Paveliča in njegove "neodvisne" Hrvatske.
RIM, 15. junija. — Virginio Gayda, znani fašistični časnikar, je v listu Giornale d'ltalia okrcal vlado Zedinjenih držav, ki nočejo priznati vlade hrvatskega "poglavnika" Paveliča.
"Washington bi moral vedeti," pravi Gayda, "da bi mogla samo nova vojna med Srbijo in Hrvatsko spraviti hrvatski problem, ki je že definitivno rešen, zopet v diskuzijo.
"Hrvatska se naglo' reorganizira in oborožuje. Njene meje bodo poslej zaščitene po njenih vojaških silah in po osišču, s katerim se je Hrvatska spojila.
"Zedinjene države so naredile
Kaj tiči za spletkami nacista Rudolfa Hessa?
Hess je baje nasproten rusko-nemškemu sod elo-vanju in bi rad udejstvil anglesko-nemskp zvezo proti Rusiji.
ZATVORITEV VSEH NEMŠKIH KONZULATOV V AMERIKI
Vsi nemški konzuli, konzularno osobje ter uradniki ostalih nemških uradov morajo zapustiti do 10. julija to deželo.
KONEC NEMŠKE JAVNE PROPAGANDE V AMERIKI
WASHINGTON, 16. junija. Vlada je danes odredila zatvori-tev vseh nemških konzulatov v Ameriki ter zahtevala, da imajo do 10. julija zapustiti Ameriko vsi nemški konzularni uradniki, agentje in uslužbenci, kakor tudi vsi nemški propagatorji.
Tozadevno noto je izročil a-meriški državni podtajnik Sumner Welles Wilhelmu Tannen-bergu, prvemu tajniku nemškega poslaništva. Poleg nemških konzulatov se imajo zapreti tudi nemška propagandna Library of Information v New Yorku, nemške železniške in turistične agencije in Transocean News
novo napako," pravi Gayda,
"ker odrekajo pravico do svobo-j Service ustanova.
de narodu, ki ima vse vzroke do	Besedilo note
te zahteve."	V noti ameriškega državnega
departmenta je med drugim rečeno:
"Ameriški vladi je znano, da se ukvarjajo agencije nemške-
Ob tripolitansko obalo naplavija morje mrtve Italijane
Nic
se nismo poboljšali


sinagog pri Ameriški Do I'Mni pravi, da smo lansko lo-'* ogorčeno zahtevali po jas-če je bil koncert Glasbe-Matice res prirejen na čast Ijevega rojstnega dne. Nu, fčeno glih nismo zahtevali & pojasnila, temveč smo sa-fekli, da smo na vprašanje prominentnega sloven-rojaka slednjemu odgovo-' da ne vemo, komu na čast bil prirejen koncert, če je sploh komu, in da nam je samo to, kar so poročali "^^jšnji angleški dnevniki. Re-Sftio tudi, da bi mogli toza-pojasnilo dati samo po-'^ni činitelji.
prav nič značilno ni, da Piramo letos težnje jugoslo-^skega kralja. Mi podpiramo % lastne težnje, težnje zad-® jugoslovanske vlade in tež-^ 'Vsega jugoslovanskega Ijudr Torej se nismo prav nič in demagogovo krnsko veselje nad izpreobrnje-^ grešnikom je nekoliko pre-w ^jeno. — Ampak z božjo po--^jo bomo že preboleli to
CAPETOWN, Južna Afrika, 16. junija. — Danes je priplul v to luko angleški parnik, ki je rešil na morju zadnjih 35 preživelih brodolomcev s torpediranega ameriškega pamika Robin Moo-ra. Med preživelimi sta tudi cle-velandska zakonca Mr. in Mrs.
_ Robert W. McCullough in njun dve leti stari sinček Robin.
Trinajst dni v odprtih čolnih Rešeni brodolome! so se nahajali trinajst dni v odprtih čol-

že preboleli batino, ki je padla po in s časom okrevali od nje-skelečih posledic!

& Zdravje se vrača
K ^Rje Mrs. Mary Požar 21871 '^^olas Ave., gre na bolje. Na-Se na domu ter se želi za-^^•ti vsem za obiske v bolniš-^ in ria domu, kot tudi za cve-® itd., posebno pa za pomoč "loRiu.
nih, in kakor vsi izjavljajo, je bil mali, deček edini, ki je imel pri tem zabavo. Dečkov oče je 28 let stari kemik Robert McCullough, ki je zaposlen pri Firestone Tire and Rubber Co., ter je bil od te kompanije poslan v Južno Afriko.
Opazovanje "lepih rib"
Prvi dan je vroče sonce, silno opalilo dečkov obraz, sicer pa se je ves čas dobro počutil v odprtem čolnu ter se ni nič pritoževal nad trdim suhorjem, ki je bil brodolomcem poglavitna hrana. Deček je izjavil, da je bilo prijetno v čolnu, ker je bilo okoli čolna mnogo lepih in velikih rib. Dečkov oče je pojasnil, da so bile te "lepe ribe" morski volkovi, ki so štiri ali pet dni obkroževali čoln, dokler niso teh nevarnih morskih zveri prepodile tolpe delfinov in tun, ki so priplavale v bližino čolnov.
Rešitev brodolomcev Kakor re^no, so se brodolome! izkrcal! danes v Cape Townu z nekega angleškega parnika, ki je po srečnem naključju uzrl na visokem morju troje rešilnih čolnov, v katerih se je nahajalo 35 brodolomcev, s čemer so rešeni vsi ljudje s tega ameriškega torpediranega in pogreznjenega parnika.
Pripovedovanje ameriškega
častnika Prvi oficir Melvin Mundi, ki je odveslal k podmornici, je povedal, kako je prosil poveljnika podmornice, naj nikar ne po-grezne parnika. Mundi je pripovedoval :
Signali s podmornice "Jaz sem pravkar prevzel ob štirih zjutraj stražo in sem pil kavo na mostiču, ko sem zagledal na morju bliskanje signalne luči. Luč je dajala signal: "AAA", kar je pomenilo vprašanje: Kakšna ladja?
Jaz sem odgovoril: Ameriški pamik Robin Moore. — Polagal sem posebno pažnjo na. to, da sem signaliziral najprej besedo "ameriški", ker sem sumil, da je podmornica.
Prihod kapitana Nato ni bilo takoj odgovora, zato sem poslal dol v kabino nekega mornarja, da zbudi kapitana. Kapitan je prišel na mo-stič v svoji spalni pižami, nakar je ukazal, naj se signalizira: "Kdo ste vi?"
Odgovor se je glasil: Podmor- ■ niča. t
Smejoči se bik Minuto zatem je podmornica signalizirala "LRL," kar je pomenilo: Mi vas preganjamo. — Mi smo takoj ustavili stroje ter obvestili o tem poveljnika podmornice, ki je ukazal, naj pošljemo k podmornici svoj čoln. V ta čoln sem stopil jaz, nakar smo odveslal! k podmornici, kjer mi je njen poveljnik stavil različna vprašanja, kaj in kam vozimo itd. Na stolpiču podmor nice je bil naslikan smejoč! se bik. Imena ali številke podnior-1 (Dalje na 2. str.)
STOCKHOLM, Švedska, 16. junija. — Tukaj .se j^išalo w coj novo nemško ilegalno radio-postajo, ki jo najbrže upravljajo prijatelji Rudolfa Hessa, nacista št. 3, ki je nedavno pristal s padalom v Angliji. Rečeno je, da so Hessovi prijatelji razpre-dli v Nemčiji veliko organizacijo, ki naj deluje za mir z Agli-jo in za nemško - angleško zvezo proti Sovjetski Rusiji.
S te radio - postaje se oznanja, da Rudolf Hess in njegovi pristaši ne marajo nemškega sodelovanja z Rusijo.
Rečeno je, da je Hess več mesecev pred svojim senzacijonal-nim pristanjem na Škotskem, ko se je nahajal na obisku v Madridu, hotel poleteti z letalom in pristati na angleškem teritoriju v Gibraltarju, o katerem načrtu pa ni hotel ničesar slišati governer Gibraltarja, na katerega je Hess telegrafično apeliral za tozadevno dovoljenje.
Trupla naplavi jenih Italijanov svedočijo o uspehih angleške zračne in pomorske sije ■ v Sredozemskem morju.	v
ga rajha v tej deželi z nemškimi konzulati vred tudi z drugimi aktivnosti kakor samo z dolžnostmi, ki spadajo v njihovo območje. Nadaljni obstoj teh konzularnih uradov in drugih a-gencij v tej deželi, bi bil v nasprotju s koristim! tega naroda."
Italija ni prizadeta
WASHINGTON, 16. junija — Ameriški podtajnik Welles je izjavil, da ameriška vlada ne namerava začasno uveljaviti takih odredb napram Italiji ali kateri koli drugi deželi.
Z zatvoritvijo nemških konzulatov in vseh ostalih agencij, bo prenehala tudi nemška tiskana propaganda, ki jo izdaja med drugimi tudi Library of Information v New Yorku, in katera redno prejema tudi naše uredništvo.
Devet in devetdeset delavskih voditeljev izreka zaupnico predsedniku
ALGIERS, Alžirija, 16. junija. — Zadnje štiri dni splavlja morje na obalo Tunizije spet trupla italijanskih mornarjev in vojakov, iz česar je razvidno, da so imeli Angleži nadaljne uspehe nad italijanskimi konvoji, ki plovejo med Sicilijo in Tripolita-nijo.
Nemške konvoje spremlja na tej poti vedno veliko število bombnikov in bojnih letal, ki u-gotavljajo, da-li je vodovje svobodno pred angleškimi rušilci. I-talijanski konvoji pa niso tako dobro zaščiteni ter so odvisni bolj od svojega skrivanja, zato se pogosto srečajo z angleškimi rušilci, letali in podmornicami. Posledica tega je, da so italijanske izgube ob Tripolitaniji mnogo večje kot nemške.
Svojo znametnito izjavo so poslali predsedniku Roosevel-tu voditelji unij Ameriške delavske federacije kakor tudi C. I. Č). organizacije.
WASHINGTON, 16. junija. —--
Včeraj je 99 uradnikov Ame-jlitika vse naše življenje.
riške delavske federacije in CIO organizacije izrazilo predsedni-
"Mi nismo iskali in izzvali boja"
"Mi nismo izzvali konflikta, ki
ku Rooseveltu svojo polno in nas zdaj ogroža, gospod pred-
Proslava v West Parku
Jugoslovanski delavski narodni dom v West Parku, 12912 McGowan Ave., bo imel v nedeljo 29. junija proslavo "Jugoslovanskega dneva", na kateri bodo nastopili pevski zbori in govorniki in ena izmed brhkih westparških deklet bo kronana za "jugoslovansko kraljico Clevelanda."
Kot poroča odbor, je v teku prodaja bpek za novi dom v West Parku, in eden, ki bo srečen, pojde s proslave z lepo nagrado v gotovini.
Zaroka
neomejeno podporo njegovi pro-klamaciji o neomejeni narodni nujnosti. Tozadevna izjava je bila podana po Fight for Freedom komiteju.
Besedilo izjave V tej izjavi je rečeno: "Mi vam pravimo, gospod predsednik: pojte naprej! Stopajte naprej odločno in nekom-promisno! Mi vemo, da vi ljubite svobodo, kakor jo ljubimo mi. Zato vas bomo odločno in polno podpirali, dokler ne bo tiranija poražena in svoboda zmagoslavna."
sodnik, in nismo krenili s svojih poti v iskanju boja in krvo-litja. Toda mi smo svobodni možje, živeči pod demokratskim redom, katerega cenimo bolj kot življenje samo."
Poročna dovoljenja
Sledeči pari so dobili poročna dovoljenja; Norman Locke 1271 E. 59 "St. in Jean Cesnovar, 1139 Norwood Rd.; Frank Ma-lečkar, 15925 Saranac Rd. in Ti-llie Chample, 669 E. 159 St.; J. Prudishi 509 E. 351 St., Wil-loughby, O. in Helen Dolantz, 555 E. 128 St., Ladislaus Smre-kar, 3536 E. 80th St. in Pauling Knyszek, 5008 Stickney Ave.; Max Spik, 1100 E. 72 St. in K. Bonchak, 1391 E. 24 St.; Thomas Turk, 14719 Darwin Ave. in Lillian Smerke, 580 E. 152 St. Bilo srečno!
v izjavi je dalje rečeno, da
Vile rojenice
Zadnji petek je bil v Huron Rd. bolnišnici rojen drugi sinček družini Mr. in *Mrs. Steve Maslar, 1210 East 168th Street, kateremu so dali ime Leonard Paul. Dekliško ime matere je bilo Margaret Vidmar, ki je poznana kot aktivna članica dru-načelno sicer nasprotujejo voj- j štva Utopians SSPZ ter je bila ni, toda ugotavljajo, "da so stva- j že večkrat v uradu tega dru-ri, ki so hujše od smrti, hujše štva. — Čestitamo!
od vojnega trpljenja."
Sužnost, ki ji ni videti konca,
"To je sužnost, gospod predsednik, sužnost, ki je ni nikoli l' ^ ^ .
konec, sužnost, ki potlail člove.i""T	®na poznanega
ka do zemlje in ki mu zlomi I"']'"" John Bogataya iz Smith-
u J 1 ■ v . , . , soman St., Girard, O. m nien o-svobodno volio, sužnost, ki ob-.. . , ' . ...
J. . , .	. , J ce Anton Dezman, iz iste ceste,
sodi otroke v ignoranco m glad.
4,ci X t	J J J -1 lOtto Dezman le prišel iz Cort-
"Sužnost, gospod predsednik, i, , ^	.
landa, O. na obisk m povabil
svoje starše Mr. in Mrs. Anton
Avtna nesreča
V nedeljo popoldne bila poškodovana v avtni nesreči Mrs.
V Floridi
Mrs. J. Praust in njeni dve Zaročila sta se Miss Margaret hčerki Sylvia in Nada se naha-Dolores Jerman in Ml*. Stephen jajo v sončni Floridi in sicer v
Nicholas, Bodoča nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Joseph Jerman, 17912 Hillgrove Ave. Čestitamo!
Bolezen
Na svojem domu se nahaja pod zdravniško oskrbo dobro poznani trgovec Fred Jazbec, iz E. 222 St. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
St. Petersbury, odkoder lepo pozdravljajo svoje prijatelje in znance.
Gradtiantinja
Iz South High šole je pretekli teden graduirala Rose Ko-privnik, hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Martin Ko-privnik, iz 8514 Vineyard Ave. — Čtstitamo!
je hujša od smrti. Če bi diktatorjem uspelo, premagati zavezniške demokracije, bomo živeli v neprestanem"strahu pred u-darcem, s katerim bi udarili pozneje po nas.
Zavest odgovornosti in posledic "Gospod predsednik, mi se v polni meri zavedamo pomena naših besed. Mi se zavedamo
posledic naših odlokov, toda i- tel v Dežmanov avto. Poškod-mamo zaupanje v Vas, kot vjbam so vsi ušli razen Mrs. Bo-
Dežman ter svojo sestro Mrs. Bqg'atayevo in njenega sinčka in hčerkico na vožnjo.
Ko so se že vi^aoali proti do-Ihu, in sicer na Route. 422 med Niles in Girard, O., pa je na spolzki ulici 'nejcemu drugemu avtu spodrsnilo, da- se je\ zale-
glasnika ameriške demokracije v tej najbolj kritični uri naše dežele.
"Gospod predsednik, mi smo pripravljeni, sprejeti neizogibne zaključke militantne demokratske in antifašistične politike, ki ste jo proglasili pričetkom svoje administracije za svojo in katera politika je bila tudi naša po-
gatay in njen oče. Očetu so nudili prvo pomoč v bolnišnici, nakar se je vrnil na svoj dom, dočim ima Mrs. Bogatay, kot so mogli takoj dognati, zlomljeno roko in rebra, ter se nahaja v bolnišnici v Warren, O. Želimo ji, da bi kaj kmalu okrevala, da bi se zopet povrnila v krog svoje družine"
STRAN

17. junija, 1941-,

UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
.»ENAKOPRAVNOST«
Owned and Published by THB AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays .and Holidays
IriJ aznatelcu v Clevelandu, za celo leto .......................................................$5.60
i& i mesecev ______________________________$3.00; za 3 mesece ___________________________________#1.50
Hi ooSti v Clevelandu, v Kanadi In Mežici, za celo leto______________________________$6.00
ca t5 mesecev ...................................$3.25; za 3 mesece ......................................„...$2.00
*8 :' ii(Unjene države, za celo leto_________________________________________________________________.$4.50
TA o mesijce*..................................$2.50; za 3 mesece...................................41.50
Za Evropo, Južn& Amerike in druge inozemske države:
Za celo leto..........-..................—$8.00; za 6 mesecev ....................................$4.00
V^uu .'id aa Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Oifice at Cleveland, Oblo, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
POSTA
nevarno stopati. Ob drugih ča-|1444 portugalski morjeplovec I sih lahko dež in veter sprožita j Nuno Tristao. To ozemlje si jej
POTREBA POLITIČNE RAZBISTRITVE DELAVSTVA
V prvi vrsti je dolžnost delavskih in strokovnih organizacij, da si ne dado predpisovati svoje politike od lOkLunih činiteljev; zadnje čase se je ponovno izkazalo, da imajo voditelji glavnih organizacij vselej dostop do piedscinika, s čemer jim je dana možnost, da predlože na najvišjih mestih svoje zahteve, ki bodo vsekakor več kor_sti'e kakor pa neavtorizirane, divje stavke, s katerimi £e ne doseže ničesar drugega, kakor da se izzove ljudsko nevoljo, nastope vojaštva in se da ž njimi v roke na-daljnj orožje onim reakcionarnim zakonodajalcem, ki si prizadevajo uzakoniti zakone proti stavkam. Vse to je
samo voda na antidelavski in reakcionarni mlin.
« « «
Dalje je treba naglasiti, da prevzem obrata po vojaštvu še ne pomeni rešitve spornega vprašanja. Armada sicer lahko z oboroženo silo zatre nemire in izgrede ter požene delavce nazaj v tovati-ne, ne more jih pa prisiliti,
APEL NA NAPREDNO MISLEČE LJUDI
Cleveland, O. — Naša domo- ta mati Jugoslavija, da naj ta vina in zibelka slovenstva je ; knjiga zahaja v našo hišo, kjer-pogažena po zločinskem f ašiz- j koli klije žarek kulturne zave-mu in nacizmu in ž njo vred je|sti, kajti kakor 80 narode tako pomandrana tudi vsa naša zgo- Ise tudi posameznika od pehanja dovinska kultura in literatura in dela napredijo kulturnih vred-
in še posebno ona, ki se je razvijala v takozvanem napred-
Cankarjev glasnik nima nobe-
nem duhu. Mogoče bo ostalo šeine mašine za seboj, zato je agi kaj malega, pod pogojem, da bo Itacija težka; za seboj ima le a
tiralo naše ljudi v še večjo suž-nost.
V Ljubljani, naši prestolnici Slovenije, so izhajale tri ali štiri leposlovne mesečne revije, urejene za napredni element, in so dobro izhajale, ker so obstojale že več let. Kaj pa mi tukaj v
pel na sočutje poštenega in napredno mislečega ljudstva v novi Sloveniji, Amerike. Želel bi.
pretres in vsi, ki imate količkaj pomisleka o tem, da se korpora-tivno udeležite piknika Canliar-jeve ustanove, ki se bo vršil 22.
kamnite plaze, a tudi gamzi in ovce na paši lahko pomagajo, da nam postane vsako, drugače nedolžno pobočje nevarno. Ob nalivih nam preti kamnita nevarnost posebno na poti skozi soteske.
Tudi marsikateri planinar in plezalec ne zna tako stopati in plezati v gorah, da bi ne ogrožal s kamnitimi izstrelji izpod svojih nog in rok ljudi, ki hodijo pod njim. Kameniti drobci na snežiščih pod skalami ali stena-
prilastila Francija 1. 1857 torej pred 83 leti. Danes je Dakar strategično oporišče, obenem pa zelo važna luka za prekomorski promet s Centralno in Južno A-meriko. Mesto leži na Atlantiku v francoski koloniji Senegal ter ima 35,000 prebivalcev.

SKKAT
Clevelandu, kjer nas je tudi pri-1 junija, gori na Zaružni farmi, bližno toliko kot v Ljubljani? I-
ANGLEŠKA PAPIRNA INDU-
not.	s kamnitimi izstrelji izpod svo-	STRIJA
I Kakor poročajo iz Stoekhol-
jma, se je v zadnjih tednih po-
. . ,	, , v ,	ložai v angleški papirniindustri-
mi, larkom podobne črte na na- .. , , , ^
, hi zelo poslabsal. Vecma obratov gnjenem snegu, razbite skale vr. , ,	^
, v, V.,	IV. ne delno ah popolnoma ustavila
strmih žlebih nam kazeio po- r, ,	, ,	,
J,. .,v,	,,	. rn 1 ' delo. V nekaterih velikih tovar-
da bi nasa društva vzela to v r.ebno nevarna mesta. Taksna , , , .
, . , , v, ..	.v rnah obratuje samo se po en
mesta le treba prečkati, posamič i , . ,
. . . . 1 stroj, druge pa so odpustile vse s cim vecio hitrostjo in pri tem i . , , , r, .
, ,. i svoje delavstvo. Zedmjene drza-r,e moramo pogosto ozreti na-	^
T^, , , , , ^ ■ ve so ta cas menda edmi trg, vzgor. KlobuK na glavo! Ce nas , . .	,
,. , -i- 1 4- J ■ kier se Anglija se lahko zalaga preseneti kamniti plaz, tedai i	°	.
m r. 1 cii	1	____ v. u-i ■ , . 's celulozo. Ker pa so Zedmjene
To bo proslava Slovenije, kate-; poiscimo cim hitreje zavetja za	f	j
iaEXxeaaEBfersuuisr^----
mamo le eno revijo, ki predstavlja največjega človeka Slovenija, pa še za tisto se moramo boriti. Danea je najbolj žalosten pogled Aa staro domovino, ali nič manj žalosten pa ni tukaj v novi domovini, nad ljudmi, ki paradirajo pod kulturno zavednostjo. Ali ni dolžnost slehernega Slovenca in Slovenke, da podpre vsaj to, kar smo oteli. i/, stare domovine pred razbojništ-
ra je danes pribita na križ, a seme, katero je zanesla v novo domovino, še živi in upajmo, da bo z našim trudom obrodilo tudi svoj sad.
Upam, da bomo na ta dan vrgli v stran vse predsodke in da bo združenje nove Slovenije,
kakšno skalo.
NEUČAKAN KRŠCENEC
Bii splovitvi danskega potniškega parnika Prestolonaslednik Friderick — v Hplsingoeru se je primeril ne-
države v normalnih časih same uvaževale celulozo iz skandinavskih dežel, je umljivo, da se more Angleška tudi iz Amerike le
—	Ali ste že imeli težje mere v svoji praksi, doktor?
—	O pač, baš sem
k takemu bolniku. Že dve leti dolguje honorar.
Cesar Jožef II. ni bil vnet pospeševalec umetn"^ temveč se je tudi sam . kot ustvarjajoč glasbenik. ^
itiaW
,mor
nekoč spet skomponiral so' jo je predložil svojemu nemu komponistu, Mozai"^^' ,
omejeno zalagati s tem- prepo- bi jo ocenil. "Sonata je '
je dejal skladatelj, ko jo je ^ igral, "a tisti, ki jo je je dosti boljši!"
pričakovan dogodljaj. Krst bi se ho bomo pod svobodnim nebom j moral izvršiti ob dvanajstih in zapeli žalostinko žrtvam, katere i številna družba uglednih osob-so danes v ječah fašizma,. ali j nosti se je zbrala na visoki tri- ohrani sveže, ga je treba polo-njih ideali se, z vnemo našega jbuni, ko se je ladja nenadno za- j žiti v pisker, ki ga pokrijemo s
trebnim blagom.
DA SE
MESO OHRANI SVEŽE
Da se meso za nekoliko dni
i žrtvovati vsaj nekaj za svoj je-
da bi vršili svoje delo voljno in plodonosno. To se more j"
doseči samo z dovolj visokimi mezdami, ki omogočajo	g, rabi vsak dan. Od če-
delavcem in njihovim rodbinam dostojno življenje, s svobodo organiziranja in z dostojnimi delavskimi pogoji.
Vse to, namreč višje mezde, svoboda organiziranja in
vom in prinesli v novo in svo- hrepenenja toliko bolj razvijajo' čela po drsilni ploskvi pomikati j platnom. Na platno potrosimo bodno domovino? Vsak bi moral v naši nevi domovini.
"Veste, za smučanje sta vsem potrebni dve reči • "In ti dve sta?" "Smučki ..."
•gd*
gar se samo jemlje in nič ne doda, je obsojeno v pogin. Zakaj bi bili. "skeb" svoje lastne kul-
91 1 U
Bratski pozdrav vsem Sloven-'menjen. Vrvi, ki so jo držale, SO j to spet plast lesnega oglja v |	es®"'
cem in našim vrlim Slovenkam i ge vršile z nekaj zamude in malo ; prašku. Pisker postavimo nato j ameriškega parnika
I proti elementu, ki ji je bil na-1za prst debelo plast soli in nad ^
1- '	Iri an in rlrvalo cin tn SlIPl" nlast IPRnPfTa. ligi 1:1 Vi	JU JC S Orp
Ljirom Amerike, posebno pa pred j drugače, nego so si jih bili za-pragom v Clevelandu. Zarečite : mislili.
se, da je ni duše na svetu, ki bi
boljši delavski pogoji, pa od svoje strani zopet ne bo i	literature, ki nas je čast-
no predstavljala pred veliko A-meriko in celemu svetu, da nas spoštujejo, ko povemo kdo smo.
Ker imamo tukaj v Clevelandu samo eno leposlovno in kul-: turno napredno revijo, "Can-
doseženo s pomočjo "divjih" stavk, temveč z razumno in trezno politiko delavskih organizacij, s politiko, ki pokaže na krivice delodajalcev, kadar slednji sabotirajo delavske zahteve in ki kaže na pravico delavcev, ko stavijo slednji svoje upravičene zahteve.
; karjev glasnik", nas kliče pobi-
vam preprečila to pot, da ne bi prišli v nedeljo, gori na farme, farme žuljavih trpinov, kateri hrepene po nečesa boljšim, ne zase, ampak za nas in za delavce celega sveta.
Tone Skapin, blagajnik Cankarjeve ustanove.
PEiSTANIŠCE DAKAR
v čim bolj hladen prostor.
'Nadaljevanje s 1. straiif
bili
I nice nisem videl, ker J® ^ Dne 4. t. m. je v |podmornici do polovice P" ,,,
1 Franlr Avhpl	VH"
Chicago.
Ptillmanu umrl Frank Avbel, i^o. Poleg kapitana sem Pristanišče Dakar, kjer so Q.n-! star 83 let in rojen v Blagovici! može v mornariških unif"'"'' glešk3 ladje napadle francosko ! pri Kamniku na Gorenjskem. V bojno ladjo "Richelieu" leži pri j Ameriki je bil 47 let in tu za-Cap Verdu, najbolj zapadtiem ! pušča sina in hčer. Bil je član : rtu Afrike, ki ga je odkril leta j društva 351 SNPJ.
Prav zdaj je v teku hvalevredna akcija. Razumnejši j del delavskih strokovnih organizacij, njim na čelu Amal- j gamated Clothing Workers unija, je poslal na pacifično | obal svoje zastopnike, ki naj pomagajo na novo organi-1 žira ti koncil CIO organizacije na zapadu, da se ne po-nove zopet dogodki, ki so se odigravali pretekli teden.
Nove vrste voz za vojaštvo
Da so bili Nemci, ni bilo -
ker sem jih poznal po trdem nemškem naglasu- ^
Leningrajska "Ere-mitaža"
Sloviti leningrajski muzej "E
T . , ,	,	, , iT.i» 1 remitaža" slavi te dni svojo 175
v Los Angeles sta ze odpotovala podpredsednik Amal-:,^^^;^^ obstoja. Ob tej priliki je
gamated Workers organizacije, Leo Krzycki, kakor tudi bila v Leningradu odprta raz
vodilni organizator te delavske organizacije, Fyank Da- stava, nekakšen pregled čez zgo-1 gotovimi formalnostmi nic! in prav tako je odpotoval iz Portlanda, Oregon, v ! dovino te edinstvene umetnost-'
Los Angeles Jack Anderson, direktor Textile Workers, "c ustanove.	"Eremitaže"; Vsak obiskovalec
unije. Vsi ti pa ne bodo mogli zaznamovati kaj prida j "Eremitažo" je osnovala leta pa si je moral nabaviti v ta na-ispehov svojega prizadevanja, dokler ostane na zapadni jir65 ruska carica Katarina Ve-imen vstopnico v dvomi pisarni, obali Hairy Bridges, po CIO predsedniku Murrayju ime- : jika, ki si je ta muzej zamislila j ^ današnji obliki, je "Eremi-
j končno razširil v trinadstiopno I palačo. "Vse to občudujem jaz I sama, pa tudi moje miši ..." ja o tem pozneje pisaia v nekem ; pismu baronu Grimmu.	j
Precej časa je bila "Eremita-ijra" dostopna samo izvoljencem Šele za napoleonskih vojn pod 1 ' j vlado Aleksandra I. je bil pod j
javno-1
sti dovoljen dostop do umetnin j
novan šef CIO organizacije na zapadni obali. V zadavi
, kot nekakšno umetnostno zbir-
Itaža" nastala pod carjem Niko-
divje stavke pri American Aviation kompaniji, se 'je | %	I., ki je nakupil ^e mnoge
Bridges postavil na stran onih, ki so proglasili to stavko, %v iz VerJ^lles^in^meni	^ f
čeprav je vedel, da so njegovi lastni kolegi v CIO, med 1 prvotno miren samostanski	znamen^p^dela^Rembrand-
n-imi predsednik avijacijske divizije United Automobile j vil jon, s. kakršnimi so razpola-!^^ Rubensa, van Dyka Velas-
;queza in drugih.
V/orkers unije Richard T. Frankensteen v imenu CIO : g^li francoski kralji za galant-
OL i^anizacije obsodili ta štrajk. Kakor znano, je bilo baš sestanke, v taksen paviljon 1	,11,1 /	.	1 - ni imelo dostona niti služabm.š-i V zadnjih letih pred svetovno
k ncem preteklega tedna končano zaslisanje v zadevi ^	-	i i vmnn v "Fremita^i" hiviii nd
,	^	,	,. V,. . , , |tvo. Erefnitaze so razpolagale s .vojno so. v u^iemitazi bivali od-
n: )rebitne deportacije tega delavskega voditelja. Ako bo 'posebnimi napravami, ki so ako-{ličniki, kadar so se mudili v o ločeno, da je Bridges komunist, bo najbrže deportiran, posebno odprtino potisnile ob-'
k r bi prišle njegove dolžnosti v CIO organizaciji v'toženo mizo, pogrnjeno z vsem n ivskrižje z njegovimi kommiističnimi političnimi na-i potrebnim za dve osebi.
z ran j i, ki streme za nasilnim strmoglavljenjem ameriške ; Katarina Velika si je uredila v ade. — Sicer pa ni Bridges zamudil nobene prilike, da svojo "eremitažo" za začetek v S3 ne bi udeleževal komunističnih akcij. Poleg tega, da | dveh sobah svoje Zimske palače.
so je potegnil za po komunacistih inscenirano divjo Okrasila je s slikami vehke
s .avko pri North American Aviation kompaniji, je ' "^^tniske vrednosti. Katarina,	Dvorane, v kateri.h so
čktiventudi pri "American Peace Mobilization" organi-:^)^%%.^l^ %J2J^islikyazstavljene, imajo šest
raciji, ki je izrazito komunacijski pokret, katerega pod-ije^geh dražb v teku sedemletno I	povrsine. lo dragocc-
pira med ostalimi tudi komunistično misleči vodja Mari- i vojne in je končno spravila sku-1a nico vusije ou no tu f.	. T , „	^	. v . , . , . , Iva sovjetska vlada za svoje ua-
tiine Union, Joseph Curran.	jpaj prav čedno zbirko, med dru■
------—------------------gim zbirko umetnin, ki jih je'• "
I.OV NA KITE Z K1EI1TR%KU SMKA "SAVOJSKEGA VE.LI- Inruski trgovec z umetninami
Doslej 30 lovili kite z granat-!	KANA"	IGotzkowski nakupil za Fiideri-
predvojnem Petrogradu, po vojni pa se je umetnostna zbirka "Eremitaže" dopolnila z mnogimi slikami iz privatnih zbirk v i Rusiji. Danes mera obiskovalec "Eremitaže" napraviti dva ih dvajset kilometrov pota, da obhodi vse prostore in si ogleda
daljni dokaz, da so bili to ^ oi in da je bila podmornic® I §ka jo bil dan z obvezo, mi je dal po vernik, da cbvežem svojo ranjeno na obvezi je bila stvena znamka, ki je ^ da je bila obveza nemški kat.
(KeJvo je dal nato po^ ■podmoriiice ljudem na P® trideset minut časa, da s® ^ v čolne in Icako je nato to ^^ ral parnik, to smo že / ročali. — Uredništvo).

ANGLEŽI POZNAJO ITALIJANE
Rim.

To je -prvi nov vos, ki ga je Diamond T. Motor Car kom-panija v Chicagu, izdelala za vojaščijio. Truk, v katerem se bo vozilo 13 mož, je videtijna zgornji sliki, ko ga kompanijski in vojaški uradniki ogledujejo. V vozu se nahajajo od leve na desno: Brig. Gen. N. F. Ramsay, Fred A. Preston, G. ,A- Tilt, predsednikDiamond T. kompanije in Col. Donald Armstrong.
»1 gf
Igra ozdravi od bomb prestrašene otroke
mmi harpunami, ta postopek pa !	.. , . . t t-. , ika II,, katerih pa ta vladar m
, , - , , f- 1 w •> i V svoji rodni vasi La Balms'
Izpodriva čedalje bon elektrika, t ,	. „„	. mogel plačati zaradi denarnih
^	de Thuy v bhzmi Thonesa JO u-	, ,	■	•,
IV^ed tem, ko ie traial boj s kiti	j-m j-	. ; razmer, v katere ga ).o spravila
•' ^ : mrl te dm Ferdinand Contat, kr .
rri uporabi granatnih ostev po-1 . ^	_ vo.ina. Katariba je bila kot zbi-
^	v .v . ga je vsa Francija poznala pod ; ... , ,	. . > ,	.
nostoma po vec ur, pri cemcr jo .	,, • ,	...	rateliica neutrudna. ro)iunj.ia "jo.jo se zadnji ostanki
^	/ I imenom "savojskega veh'iana" •'	"
bilo treba izstreliti v kitovo te-
, , ,	. , , i Contat le meril v vi!«ino nic
'o do sedem harpun, se le z elek-'
Poletne nevarnosti v gorah
(ričnimi harpunami mogoče izogniti vsakemu trpinčenju živali. Živali takoj poginejo. Se-
V zgodnjem poletju, ko le
zimskegiij
.J|{50vsod vse, kar ji je prišlo pod snega na gorah, preti vsakemu
„	rolce, zlnsti zbirke a pomembni- planinarii,i v povečani meri ne-
manj nego 2.45 ni, njegova to- .	, ...J • j ^ ,
, , . , . • ,	mi umetnisklur deli, lako za .10 bila 175 kg in roke jo imel
tolikšne, tla je pod palcem lah-

Italijanska agencija Štefani poroča, gleški radio na Malti ved''''. ri prebivalstvo, kadar ^ ^ bližajo Malti italijanfe-^i s sledečimi besedami: „ ski bandit je se bližajo gu." — Taka nesramnost' Štefani, bi morala le podžge ti bojnega duha sl:ih letalcev.
ali#
— V Cbicapu, JI., .T--junija umrl Frnnk


8.3 let in doma iz BlagoV'^® Kamniku. V Ameriki F -.f, let in zapušča tu sina lO
JOS'
Barberton, O. — M:'- f ^ Lekšan, podpredsednik' ^ J. se je predzadnjo
pa')'
3-
pc škodoval v avtni nez«*' {rt
Krayn, Pa. — Neki
jo pred nedavnim do vozil komaj 12 letncp::* ^ kota Lvančiča, ki zapuš^'^ joče starše. '
Kemmerer, Wyo.	p
junija je pobilo pri delu mogovniku št. 5 .,1« Coal kompanije HenryJ'^^j
ivmona, člana društva
št-
itn
N. P. J. Pobit jo na "'jJ^jiji;
nahaja v kem?nei'erski
Moč igre ima zashtgo, da se je tem otrokom pomagalo ozdra-
je j varnost . alečega se kamenja pridobila mnogo slik Ilembraoid- j Preko noči sneg trdno vež 31 viti od posledic "pretresa, ki so ga doživeli ob času bonibardiranjo,. ta, Kaffacla, Tiziana, Rubensa j kamne na svoji površini, ko. pa; 2Va levi, se vidi- otroke, kako se plazijo, v "jungle gym" v Anna
QuiU Lake. Sask.,	,
---- ------- ------------- . , , i— -------------- ' ------ I - ........- Prcd dnevi je tu umrl Jo	^
veda pa bo ta methoda pripo- ^ kovanec za pet iranaov, drugih svetovnih mojstrov.;sonce vzide, se ka.mi\i ogvQjejo. i Freud otroškem^ centru v Hempatcad, Angliji, katerega vzdržuje- \un, dcma od Čabra o*)	^
mogla, da bodo kiti še hitreje Umrl je po enoletni bolezni v Polagoma se je preselila "Ere-lin sprostijo. Pod nagnjenimi j jo potom posebnega načrta sa otroke, prizadete vslod vojne. iVctiKolpe. Bil je vdovec in	i
#
izginili iz seznama živih bitij, 'starosti 1'^
mitažr ■' v nov paviljon, ki se jo snežišči i:i po njih je tedaj prav j desni: Atvgleški otroci se vesele dogodivščin Mickey Mou^e. F?)ipu. N. Y., zapušča

r.
IT. junija, 1941.
■ RXKOERXVJEVaiS
itnaMt,
KRI IN PETROLEJ - ENAKOVREDNA CINITELJA VOJNE
Francoski državnik Georges i Clemenceau je že med svetovno Vojno I. 1917. predvideval pomen petroleja za vojne namene, ko je tedanjemu prezidentu Ze-dinjenih držav pisal in ga prosil, naj da zaveznikom na razpolago petrolejske izvirke v Ameriki. Njegova poslanica obsega tudi stavek: "V bodoči Vojni bo petrolej prav tako potreben kakor kri!" Sedanji francoski ministrski predsednik Reynaud je povedal isto, ko je nedavno dejal: "Petrolej je ttajsigurnejša obramba zaveznikov proti Nemčiji". Vprašanje petroleja, katerega pomen toliko naglašajo zavezniški državniki, je tudi eden poglavitnih problemov, s katerimi se bavijo Vsi tozadevni nemški strokovnjaki.
Ko je prišel na krmilo nem-
"Leuna-Werke" so v zvezi s tem izpopolnile proces uteko-činjevanja premoga, katerega je mnogo na desnem bregu Rena. Iz tega premoga pridobivajo petrolej. V proces tega predelovanja je nemška vlada vložila na stotine milijard mark. Posrc
pa je Nemčija silno povečala število avtomobilov, kamionov, motorjev, letal in tankov. Vsi ti motorji so pripravljeni za pogon na nafto. Tudi flotilja nemških podmornic je navezana samo na nafto — ta pa je na razpolago v omejenem obsegu. In
Vojne ladje - električne centrale
Vijake velikih, modernih par-nikov poganjajo ogromni električni' motor ji v zadnjem delu
poleg vojske potrebuje petrolej iko proizvajajo e-
lektrični tok velike tui'binske
še cela vrsta industrij, ki obratujejo z motorji na tekoče gorivo. Steinbergerjeve številke I glede petroleja se torej lahko
ČUo seji je, daje v baudvdb	kotoamimake.
let dosegla proizvodnjo 900.000 ton sintetičnega petroleja, toda cena tega petroleja je šestkrat večja od cene, po kateri se prodaja navaden petrolej. V letošnjem letu računajo, da bodo Leuna Werke dosegli kapaciteto 2,600.000 ton sintetičnega petroleja, katerega bodo iztisnili iz premoga deloma v Porenju, deloma na Češkem. Pri tem se bo-
Nemčija sama je zdaj v stanju, da proizvede letno 2 milijona 600.000 ton sintetičnega petroleja. Poljski vrelci, katere izkorišča Nemčija, lahko dado v najboljšem primeru pol milijona ton letno. V Avstriji je možnost za pridobitev nadalnjih 20.000 ton na leto, skupno torej 3,i70.-000 ton. To predstavlja komaj
. četrtino tega, kar potrebuje Lfi Nemčija samo za svojo armado.
Kje bodo vzeli ostale tri četr-
Fischer-Tropfovega postopka.
Ta napor je naravnost orjaški, toda razumljiv, če upošte-
tine? Pred vojno je prejemala Nemčija skoro 40 odstotkov pe-
generatoiske naprave v stedini ladijskega trupa.
Vojne ladje so deloma še bolj odvisne od elektrike. Ne samo vitle, razsvetljavo, motorje vseh vrst, temveč tudi topove, tor-pedne cevi in sporočila upravlja elektrika.
Količine toka je treba preračunati tako, da jih je med največjo potrebo, torej v bitki, lahko kriti.
Zato razpolaga moderna vojna z več električnimi centralami in zasilna centrala je dobro zavarovana za oklopom pod vodno gladino.
Na vojni ladji predstavljajo samo kabelske napeljave po-
bil mož blizu in gad je učakal svoj konec, preden je mogel napraviti kakšno škodo.
"KOZMIČNA TEŽA"
Astronomi so s težavnim računanjem ugotovili, koliko bi tehtala človek, če bi ne živel na zemlji, temveč na Kakšnem drugem planetu, ki se suče okrog sonca. Na neki plošči v bruseljskem "Alberteumu" so te "koz-mične teže" pregledno zapisane.
S te plošče zvemo, da bi človek, ki tehta na zemlji 70 kg, tehtal na Merkurju komaj 29 kg, na Marsu celo samo 26 kg. Njegova teža na Veneri bi bila 72 kg, na Saturnu ,75 in na Jupitru 177 kg. Te razlike v teži zavisijo od različne gostote ozračja okrog poedinih priemičnic in njih težnosti.
Forest City, Pa. — Pred dnevi je na farmi umrl John Sem-rov, po domače Bobkov, star 52
: ^ Ko je prišel na krmilo nem- '	^ %	• Vc Nemčija skoro 40 odstotkov pe- samo kabelske napeljave po- ^^v, po aomace oodkov, star
■ ške države Hitler, je takoj pred-j® nems e vojs y ,troieja Iz Amerike. Ta pot ji je vprečno štiri odstotke ladijske	doma iz Rovt pri Logat-
: Videval vojno, ki bo zahtevala	erger, specia ls	popolnoma zaprta. Iz Rusi- teže in ti kablji s težkimi svin- Vzela ga je pljučnica. Zapu-
fi )r as d r(#
------------------------^	v . Tvr I zdaj popolnoma zaprta. Iz Rusi- teže in ti kablj
izrednih naporov od Nemcev, i P® ™ o vprašanje v	' je bo dobila Nemčija letos mor-čenimi plašči morajo zdržati vsaj ženo, devet sinov in šest
da zdrže do kraja. Zato je spre- ^ je izračunal, da bi rabila kakšnih 300.000 ton. Z Ru- 15 do 20 let. Vojne ladje niso hčera.
Jel v svoj program čim večjo, ^mcija v vojm sKoro mi i | j^^iuriijo je nemška vlada napra-'samo plavajoče trdnjave, tem-gospodarsko neodvisnost Nem-, Jo^ov on ro eja samo za svo i pogodbo za dobavo poldru-1 več tudi plavajoče električne aje, VogaJnl kamen te neodvis-jj" vojsko. Toda ne smemo po.a-j milijona ton. k Estonije'centrale.
"osti je postalo vprašanje do- biti, da je ta racum veljal za	dobiti kakšnih 100 tisoč
bave, petroleja.	razmere pred štirimi leti. Odtlej ton. Uvoz bi torej dal približno
dva milijona ton, z domačo pro-
Vežbanje ameriških letalcev
v 12 DNEH 7000 BESED


,	, Neki inženir Warwick, ki je
izvodnjo vred bi imela Nemčija ^ Lizboni, j6 pokazal
na razpolago letos nekaj nad 5'^^g^e sposobnosti. Imel je
milijonov ton petroleja. možnost,dadobizelodobropla-
manjkljaj pa bi torej znašal se ^^^^o v Braziliji, če bi mo-
Ivedno sedem in pol milijona ton.'ggi dokazati, da obvlada dovolj
Po sodbi petrolejskih stro-	deželnega jezika. Brez ok-|
kovnjakov, je morala Nemčija	^ slovarju in'
, že po prvem pol letu vojne na-	podnevi in ponoči se'
in''
Go nit with him?
m ME!
I četi že svoje petrolejske rezer-	nepretrgano "učil
i ve. Njene zaloge trenutno baje	je dokazal, da si ie
ne presegajo treh milijonov ton. ^ zapomnil 7000 besed.
;tev je dobil.	\
Namesti-
S PLESOM IZ JEČE
Jack Dockstader, 42 leten Indijanec, se je nekaj pregrešil, za kar so ga obsodili na zapor. I Mož je tedaj izjavil, da občuti velikanski odpor proti zamrcas-nim oknom, ni pa tmel denarja, da bi zapor spremenil v globo.
GAD V NAHRBTNIKU Neka zakonca iz Aalborga na Danskem sta napravila s kolesom nedeljski izlet v zeleno naravo. Našla sta pripraven kraj, privoščila sta si kosilo iz zalog,
ki sta jih prinesla s seboj, po Sodnik ga je vprašal, kakšno j kosilu sta napravila sprehod po rešitev bi tedaj predlagal. "Nu,) okolici.
indijanske vojne plese bi lahko Ko sta se vrnila, sta hitro plesal in indijanske pesmi pel," pospravila zavitke in posode v je odgovoril rdečekožeC. Ta nahrbtnik ter odkolesarila. do-

Štrajkarji in piketi se nahajajo zunaj velikanske North Aine-^ ""^can aeroplanske tovarne v Englewood, Calif., katera je bila\ ^popolnoma zaprta, ko so C. L O. delavci oklicali štrajk, medte7n,\ ^0 je Narodni posredovalni odbor za obrambo v Wash, rešetal ^ihtevo za višje plače. Tovarna ima za $200,000,000 naročil za ^^tala za Ameriko in Anglijo.
predlog- so sprejeli in po predstavi, ki je codišče izvrstno zabavala so Dcckstaderu kazen odpustili.
mov. Šele naslednji dan je žena iztresla nalirbtnik in jo je obšla nemajhna groza, ko je iz njega siknil odrasel gad. K sreči je
You've got three strikes against you when you are guilty of halitosis* (bad breath). Anyone may have It at some time or other without realizing it, and jnay offend needlessly. If you want otliers to like you, take this quick precaution against the common form of bad breath cawsed by food fermentation. Rinse the mouth with listerine Antiseptic before any date. Immediately your breath becomes sweeter, purer, less likely to oSend.
*8i)me cases of halitosis are due to systemic conditions, but most cases, say some authorities, are caused by fermentation of tiny food particles on tooth, mouth and gum surfaces. Listerine halts such fermentation and then overcomes the odors fermentation causes.
Lambert Pharmacal Co., St Louis, Mo.
* Before Any Date Use '
LISTERINE ANTISEPTIC
To Make Your Breath Sweeter.
ol' ctf
Za boljšo narodno prehrano

IJO
,0^
5t'
geC
uf
JoS® ?.
rti

Na pobudo predsednika, se je v Washingtonu vršila narodna ^'^nferenca, na kateri se je JfOO zdravnikom in zdravstvenim, ^^lastem povedalo, da bo treba "dietetni standard 75 odstotkov "^sega ljudstva povzdigniti, ako bomo skušali prenesti breme ^/^Polne obrambe." Slika predstavlja (na levi) Paul V. McNutta, '^dcralnega administratorja varnosti, ki je konferenco otvoril; J- L. Wilsona (na sredi) in Riossell Wilderja, iz Mdyo klinike.

# w
i i
e
#	Z
I	i
M	a
#	M
I	w
H<	m
!1! iTi
Ui
Lično delo
Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno | lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. ^
m #
e
U! #
iTs
m
!I1 #
lil
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 I [[j

}i"^ v p'
V
.•i i"

iši

U"

, V
ccf'
HAIR.BREADTH HARRY

I RECKON VORE ALL RIGHT EN006H.HARRY. BUT THE BOYS KINPA THIMK VE'RE MILK-FED HOT-HOUSED AN" DUDISH-
THINK VWN HANDLE A VYOUR ROPE.N ROPE TER COMPETE WITH^gA^^OY.IF YOU SANDY TUAR.SON_?^,x\pLEASEj^
WAAL.LM A BLOWEDUtI HOOT-OWL EF HE HAlNl ROPED A CROW BV TH' NECKU?.^,
^ciiW
m
Everybody raves about your salads. Peg. What's the secret?
MIRACLE W^HIP!
Its "different" flavor always makes a hit.
MILLIONS AORSt—Miracle Whip does work wonders with salads! A unique combination of old-fashioned boiled dressing and fine mayonnaise. Miracle Whip is by far America's favorite salad dressing. *.* * * * * * * *.* * * * * * * *
ttke	cheese flavor
\i	t^et
■r •./>"
TA j

- S
# Velvecta spreads like but« ter ... slicca when chilled ... melts and toasts to perfection. Delicious! Contains milk protein, milk minerals, vitamin A and vitamin G.
THE CHEESE FOOD THAT'S DIGESTIBLE AS MILK ITSELF®
IMPORTANT!
medicaB tests reveal how thousands of WOMEN
HAVE BEEN ABLE m
GET NEW ENERGY
If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—it your nerves are constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cros« woman—
All-you may need is a good reliable tonic. If so, just try famous Lydia E. I'inkham's Vegetable Compound made especially for women. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilate more wholesome food
which your body; uses dircctly for energy to help build up more physical resistance and thus help calm
jittery nerves, lessen female fuiic-■u distress and give you joyful bubbling energy that is reflected
ŽMiaout your whole being.
Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should delight you! Telephone your druggist right now for a bottle.
WELL' WORTH TRYING.
SICK, NERVOUS
PDIIIIf V "EVERY n URRHIVI MONTH";

Then Read WHY Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound is ReafWontan's Friend"!
Some women suffer severe monthly pain (cramps, biickache, heudacbc) due to female functional disorders while other's nerve# t»nd to become iijiset and they set cross, restless and moody.
So why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Compound made eapecialii/ to help tired, run-down, nervous women to go smiling thru "difficult days.'* Pinkham's Compound ocntain« no opiates or habil-formiog ingredients. It
is made from nature's own beneficial roots and herbs—»each with its own apecial purpose to HELP WOMEN,
Famous for over 60years—Pinkham's. Compound is the. best known and one of the most cffeetivo "woman's" tonics obtainable. Try it/
9m -j,
WOMEN!
read how thousands have been able ta
GET NEW ENERGY
IMPORTANT Medical Tests Reveal WHY Famous Lydia ^ Pinkham's Vegetable Compound Has Been Helping Weak, Rundown, Nervous Women For Over Half A Ccntuiy!
If you feel tired out, limp, listless, moody, depressed—if your nerves ore constantly on edge and you're losing your boy friends to more attractive, peppy women—SNAP OUT OF IT! No man likes a dull, tired, cranky woman.
All you may need^is a good reliable tonic. If so try famous Lydia E. Pinkham's Vegetable Coni pound. Let it stimulate gastric juices to help digest and assimilate mortj whole-
some food which your body uses directly for energy—to help build up more physical resistance and thus help calm jittery nerves, lessen female functional distress and give you joyful bubbling energy that is r<i fleeted t'hruout your whole being.
Over 1,000,000 women have reported marvelous benefits from Pinkham's Compound. Results should de/i'gAf you! Telephone you druggist right now for a bottle.
-AN URGENT MESSAGE-
to women who suffer
FEMALE WEAKNESS
Few women today aro free from some sign ^ of functional trouble. Maybe you've noticed ' YOUKSELF petting rostless, moody, ner-, vous, depressed lately—your work too much ■ for you —
Then why not take Lydia E. Pinkham's Vegetable Conipound to help quiet weary, ! hysttirieal' nerves, rclievp monthly pain (cramps, backache,^ headache) and weak dizzy fainting spells due to functional irregularities.
For over CO years I'inkham's Compound , has helped hundreds of thousands of Weak ' run-down, nervous "ailing" women to go smiling thru "difiieult dayB,'| Why not give this wonderful "woman's friend" a chance to help YOU? 2'ri/is.'	g,

BTRAM t
BNAKOPRAVNOai
17. n-'

IVAN MATCIC:
12
V ROBSTVU
Roman tuge in boli
Ko so se napadalci umaknili, in nie odgnali pred krute sodni-smo se preostali oddahnili, po-jke, kjer je šlo vse proti meni. gledali si v oči in spoznali, da se' Ko so mi pa nazadnje ukazali, nam vrača zavest, v žile kri, a vi naj se zagovarjam, sem pričel možgane razum. Spoznali smo pošastno strast, ki nam je ze-
ne brani pred nasiljem, je nemaren lenuh! — Popijte vse vino in ležimo spat. Jutri se ne ganemo nikamor iz krtine, dokler ni končan pogon na Črno dolino." —
j Naslednji dan pa jim je javil Jeklen: "Lovili so vas. Nocoj so se zbrali, vojščaki in ukazali domačinom, dii jim kažejo pot. Ko so pa šli proti Črni dolini, so jim vodniki ušli, ker so se zbali strahov. Za njimi so pobegnili tudi vojščaki in nihče več si ne upa v gozd."
govoriti o umorstvih, o vzrokih umorstva, o pravici do umor-vala z obličja in nas izpremeni- stva ter odgovornosti teh tež-
la v zveri. Ko smo občutili v sebi zopet Človeka, smo se sramovali drug drugega in povesili poglede ... V podnožju so tulila žrela, mi smo pa obvezali ranjence in jih spravili na varno, a mrtvi so ostali med nami. Moja žrtev je izkrvavela pred mojo skalo. Ko sem se sklonil k njemu, je lovil še zadnje vzdihe, široko odpiral usta, iz katerih
kih dejanj. Rekli so, da se mi blede, najvišji pa ukazal, naj neham. Pa sem se vzravnal in nadaljeval z nemirnim glasom, da sem zaklal desetim otrokom o-četa in ga pokopal kot divjo zver. Zdaj pa me je pričela preganjati vest, ko vidim zapuščene sirote, kako se oprijemajo zadnje bilke upanja, da se oče še vrne. Sodniki so mirno poslu-
mu je vrela kri, in jih zopet za- šali mojo izpoved, ko sem jih pa
piral. Očesi sta mu skoro viseli iz jamic. O, kako me je siromak presunil z zadnjim pogledom, polnim obtožbe in bridkosti! Še danes ga vidim. Naj-brže me je spoznal, svojega morilca je ošinil še z umirajočim
vprašal, kdo me bo sodil za ta težki zločin, so molčali. In ko sem jim pokazal znak moje zaklane žrtve ter jim odločno izpovedal, da nikogar več 6e umorim, in ko sem vrgel prednje še svoje srebrne odlike, ki so mi
pogledom in morda ga v srcu bile svetli odznak in častno pla-
preklel . . . Vame se je povrnil čut do Človeka — sklonil sem se prav nadenj in šepnil skesano; "Ubožec!" In tedaj je izdihnil ... Iz odela sem mu iztrgal znak ter si ga shranil, mrtveca pa prevalil v jamo, ki so mu jo topovi izkopali, ter ga
čilo za ostudna umorstva — te daj so se spogledali in vstali, najvišji pa mi ukazal, naj neham. Posvetovali so se in me izpustili brez kazni. — Končujem svojo izpoved in ponavljam; usmiljenje, bratje! Stotisoče in milijone življenj se je zgrudilo.
zakril s plahto, kamenjem in po svetu, pa so šla radostna spo-
prstjo, da bi ga ne žgala vročina in ne zrl moj pogled. Obrisal sem si tudi bodalo, da bi me ne spominjalo umora. — Ginila so leta, klanja pa ni bilo kraja. Ko so pa bili napadalci užugani, smo šli naprej v njih poraženo deželo. Prišli smo in obstali v kraju, kjer je bila doma moja zaklana žrtev. Iskal sem iii našel njegov dom. Bilo je deset otrok in žena. Deset nepreskrbljenih, živih črvičev, lačnih in u-bogih. Žena sestradana, vpadla, a ves dom siromašen. Vprašal sem jih po očetu, po možu, in o-troci so mi pripovedovali zaup-. Ijivo, da je oče gotovo ujet, ker že tako dolgo ne piše. Toda ko bo končano trpljenje, se jim vrne v naročje zdrav in vesel. Žarele so jim oči ob spominu na njegovo vrnitev. Pokazali so mi tudi njegovo sliko — da, prav ta obraz sem videl tedaj; toda tu je tako pohleven, pogled tako miren, pravo jagnje, tedaj pa je bil ves pošasten! Drgetal sem, ko sem gledal to sliko. Otroci so me prostosrčno izpraševali, če ga poznam, če sem ga že kdaj videl, če sva se že morda kdaj srečala . . . Bil sem ves zmeden in jim nisem mogel odgovarjati. Žena mi je skrivaj tožila, da jo mori težka slutnja in da se boji, ako se mož več ne vrne. Ker kako bodo živeli brez njega v tej bedi. Bil sem ves strt. O, kako naj razodenem sirotam, da sem morilec njih očeta, kako naj jim pokažem njegov okrvavljeni znak in jim povem, da njih oče že davno trohni na Krvavem vrhu . . . Naj jim mar pokažem bodalo, ki mu je predrlo srce? O ne, tega nisem mogel storiti! Razdelil sem mednje vse, kar sem premogel, pa še do svojih tovarišev sem šel in prosil kruha za sirote. In dali so nekateri radi, drugi so godrnjali, Pa je prišlo krdelo Hu^ov, ki so tem sirotam ropali zadnje grižljaje od ust. Poganjal sera se za sirote, kolikor je bilo v moji moči, prosil trdosrčneže, na:] prizanese jo obubožanim, ali moje prošnje niso zalegle. Hudobneži so me opsovali, njih poglavar pa ukazal vse do zadnjega grižljaja izropati. In tedaj je zavrelo v meni. Poglavarja sem česnil s pestjo in ga izpahnil pri vratih, nad drugimi sem pa zavihtel kopito. Ali užugali so me
ročila. Na Mrtvem hribu in na Krvavem vrhu ao hreščala bodala in z Lobanjika so se cedila življenja v Dolino krvi . . . Mar nikogar ne teži srce spričo vseh teh umorstev .... ?"
Vsi so molčali. Andrej si je vnovič natočil bokal, ga izpraznil ter nadaljeval:
"Če te kdo udari po desnem licu —"
nastavi mu še levega, kajneda?" mu mahoma preseka besedo Gorjačev in jezno odbije z roko.
"Hotel sem reči drugače," popravlja Andrej. "Če te razžali tvoj brat ali sosed, če te obreku-je ali mrzi, pojdi do njega in pomoli mu roko v spravo. S tem si že zlo odstranil."
"Ako pa sprave ne mara?"
"Vprašaj po krivdi. Ako je krivda na tvoji strani, jo popravi in ga prosi odpuščanja — in. odpustil ti bo, ako je tvoj brat ali bližnjik. Ako pa sprave ne mara, četudi je krivda na njegovi strani, potem ni tvoj brat ne bližnjik in ni vreden tvoje ljubezni."
"Razumemo."
"Ako pa te tvoj neprijatelj u-dari, ga ne mahni nazaj, temveč mu skušaj najprej prestreči naslednji udarec. Pogovarjaj ga —"
"— da udari drugič po tebi, haha!"
"Čakaj, Tomaž, da izgovorim! Pogovarjaj ga in opominjaj, da je človek in nima pravice človeka udariti!"
"Ha, pravice!"
"Če zlepa ne dosežeš ničesar, pokaraj ga s trdo besedo!"'
"Ne z besedo — s trdo'bunko po glavi!" se razljuti Gorjačev.
"če pa tudi trda beseda ne zaleže — potem pg, — ne vem izhoda!" dostavi Andrej in umolkne.	♦
"Potem pa mahni po njem v imenu Pravice!" razsodi Marko odločno ik stisne zobe.
"Tako je!" pritrdijo drugi,
"Bratje, prepir je zlo, že grd pogled je zlo in zlobna misel rodi zlo," nadaljuje Marko premišljeno. "Zato se temu izogiba jmo. V Andrejevih besedah je zlata resnica, zato se ravnajmo po njih. To se pravi: ne izzivaj-mo, ne napadajmo, ne ubijajmo — le branimo se! Kdor pa sebe
Potekali so dnevi. V dolini so pripravljali veselo zabavo. Vojščaki so zgradili veliko lesenja-čo za ples, dekleta pa so spletala vence iz smrečja in uvelih rož.
"Skalimo jim ples in udarimo po pritepencih, da jim preide vse veselje!" svetuje Gorjačev in Hrabričev mu razdražen pritrjuje.
"Pustimo jim veselje," ju zavrne Marko. "Naj rajajo in naša dekleta naj se radujejo z njimi, ako jim dopušča srce. Mi jim pa zapojemo pesem, da bo njih radost tem slajša, našo pesem, pesem našega srca." — Bila je divna noč. Solnčni o-genj je ugašal v medlem odsvi-tu na zapadu, skozi dolino so se podile jesenske sape in stresale velo listje z dreves. Na mirna selišča je legel molk. Ljudje so se ozirali v nebo, zdihovali, zapirali vrata, ugašali luč in legali k počitku. Na veselišču so pa vreščali glasovi godbe v bijočem. se nesoglasju. Vmes kričanje, razuzdan smeh, kvante, sirovo petje, razbijanje s petami. S plesišča je udarjal duh vina in močnih dišav, vroč smrad potu se je mešal z dimom tobaka in oljenic ter se kadil skozi za-gnečena vrata. Veseli pari so se pehali po natrpanem podu, butali v drugega, smejali se, ogabno se zvijali po taktu hripave godbe, objemali se, stiskali, poželjivo si zrli v vroče obraze in se znova smejali. In pijani krik, godbo, petje in smeh je ubijala burja, ki se je zaganjala v lese-njačo . . .
Nenadoma pa se razlije od gozda navzdol ubrana pesem, ki zbudi vse ljudi iz trudnega sna. Odpirajo se vrata in okna in za-čujejo se veseli vzkliki:
"Oh, naša pesem!'Pesem naših src! — Zakletniki pojo!"
In burja potihne in pesem doni po dolini:
Črna noč nad grudo sniva,
mati v solzah koprni,
dušo nepokoj razriva,
srce v robstva noč ječi . . . Turobno doni v ubranem soglasju in srce vzdiha, bridka bolest plane iz prsi in bedni ljudje zaihte . . . Rogajo pa se ji pijani glasovi smeha in vreščanje godbe.
"Ustavite ples!" zakričijo srditi ljudje. Matere planejo na plesišče in zažugajo hčeram: 'Nehajte, dovolj je že greha!" Materam je bil v odgovor le glasen posmeh. Pa se prerije Zorni-kovka do svoje hčere in ji reče: "Marta, ven pojdi, oče te kliče!" In Marta jo uboga in popusti svojega ljubega.
"Poslušaj, Marta, našo pesem!" ji rpče oče trdo.
Pesem se dviga, narašča, pro-nika skozi noč:
Trudna bol v prsih kljuje, ljubezen le iz tuge vre, globina naša ranjena zdihuje, zasužnjeno življenje mre . . . Marta skloni glavo in se zdrzne. In dvigne zopet pogled k o-četu in materi, ozre se v breg in trpko vzdihne.
"Marta, v srce naj ti seže!" --globina naša ranjena
zdihuje, zasužnjeno življenje mre . . .
Turobni spev pada, zamira, vzdiha ... Iz prvi se izvije ihte-nje, v srcih bre truden jad. Solza tožno šumi, ihti, nemirna vzburkava iz temnih ježkov, a vrbe žalujke se sklanjajo prav do tal... •
klene v svojo izbico in bridko ^ in ograje, ražnje za gredice, ko-1 lino. V levici so vihteli zaplaka . . .	juče in trnje za seč.	|ce, v desnici gorjače — in u ^
Na plesišču so rajali dalje. PaPrišla je pomlad. Naraščal je zali so, da jih mora vsakdo
dan in tople sape so zavele čez zdraviti po njih običaju. Ker hrib in čez dol. Skozi smrečje je prodiralo toplo solnce in ogrevalo vlažno prst. Zaduhtel je mah iii teloh vzasel čez noč; pognale so divje koprive, konjska
melisa pa babina. Leska je oži- j "Ogenj se gasi z vodo, vroča
I se pojavita na vratih Gorjačev Tomaž in Hrabičev Martin in u-kažeta jezno: "Nehajte, pri tej priči!"
Po plesišču završi, godba u-tihne, pari se ustavijo ter se spogledajo.
"Nehajte in izgubite se spat!" kriči Gorjačev. "Te ni. sram, Polona, in tebe, Roža, ki imaš že raskav glas, in vaju, Lucija in Majda, in vse druge, ki uganjate norosti in se spakujete s tujci, medtem ko se mi potikamo kot zveri po brlogih! Sram vas bodi!"
Dekleta povesijo glave, vojščaki pa zaženo vrišč in skušajo izpahniti ven nepovabljenega gosta. Ali ta dva pograbita drugega za drugim in izbrcata skozi vrata vse do zadnjega.
Nastopila je zima. Skozi goščo je žvižgala burja in rezala prav do kosti. Ko so si dupli-narji preskrbeli živeža, so niso ganili nikamor iz krtine. Sedeli so med toplimi kožami divjačine in izdelovali razne lesene stvari in igrače, ki so jih poslali pozneje v Travnik in jih zamenjali za obutev in odelo.
Ko so prišli toplejši dnevi, tedaj so se duplinarji veselo pre-tegnili in šli na delo. Doma so trebili senožeti in polje, gradili ograde, nosili v bregove gnoj in ga trosili po strmini. Iz gozda so vlačili drva, tramiče za hleve
Marta se zamakne v noč. Ner premično stoji in gleda v strmino. Tajna bridkost se vzbudi v njeni globini, prevzame jo tuga, a v grlo ji sili ihtenje ... — "Pojdimo domov!" reče s tihim glasom in potegne s seboj očeta in mater. Molče so stopali proti domu, nihče ni mogel do besede. Doma se pa Marta za-
vela, azeleneli so bezeg, bukev in brst, smrečje pa je odgnalo bele vršiče. Zdramila se je gora in log je pognal rožo in cvet. In ptice selivke so se povrnile in si poiskale doma za svoj novi rod. Kosi in kukavice, ščinkavci, slavci in liščki so žvižgali, peli in pživljali gozdni vsemir. Vstajenje, kipenje! — je dramil klic mladoletja, k ozdravljenju je silila bol osamljenih duš . . .
V dolino pa je prišlo novo zlo, ki je življenje še bolj potemnilo, Jeklena pa prignalo prav do Zaklete jame, kjer je potožil:
"Sinovi, nad nas prihaja novo zlo. Porodili so se črni zločestni-ki ki se širijo po vsej deželi in sejejo samo vražje seme. Pravijo, da so se spočeh ob svitu plamena našega Hrama v Zlogra-du. Črni so in pd sajah smrdi ves njih trup. Pošastno gledajo kakor hudoba, ko gredo na svoj zlodejni pohod. Za pasom imajo bodala in bombe, s katerimi izobražujejo uboge na duhu. Včeraj so se prišli'kazat v našo do-
ga nismo storili, so nam '
kali plamen v streho in
prizadeli po svoji hudobiji
go strahu včeraj popoldne-
Gorjačev zarobanti ogorceP;
- kn
se pa pušča z bodalom! Mi ramo na noge, v kali zatreti to zlo!"
"Na noge, na noge! Bodala ^ roke!" vpijejo drugi in stisk jo pesti.
(Dalje prihodnjič)
nt
Pozor, mesarji!
Prodam ali zamenjam za koli, čedno opremljeno
W
nahajajoča se v najbolj pro®®' ni sekciji mesta Cleveland, ^ E. 185 St. Trguje po $700.00 ^ teden. Vprašajte za A. 19810 Muskoka Ave., od 4. 7. ure zvečer.	^
Ženitvena ponudba
Slovenski fant, star 35 let želi seznaniti s Slovenko, v s rosti 27 do 35 let, v svrho žei"^ tve. Katero zanima ter misli, naj piše v slovenskem angleškem jeziku in naj P' svojo sliko v prvem pisi^u-Vrnitev slike in tajnost na. — Naslovite na P. O. ™ 164, Noble, Ohio.
orilo*"
Novoporocencem
ali družini brez otrok se odda v najem tri sobe. — Vpraša se na 955 East 76th St.
Ženska dobi
stalno delo in dom pri slovenski družini s 4 odrasliifli osebami; spošna hišna in gospodinjska o-pravila. — Plača po dogovoru. Ako pa želi sprejeti službo, ženska izven Clevelanda, se naj zglasi za pojasnila na 434 East i57th St., pri Waterloo Rd., — Collinwood.
Tino Modic's Cafe
Pri nas dobite vedno mrzlo pivo Imamo vsakovrstno žganje, vino in pivo 6025 ST. CLAIR AVE. Pri nas pte dobrodošli!
DEKLETA IN ŽENE
AH veste, da si boste prihranile precej denarja, če si naročite za !">' zimo fino STERLING SUKNJO ali FUR COAT naravnost iz tovarne DAJ na "WILL-CALL."
STERLING SUKNJE so od ........................$14.50 naprej
/	FUR COATS so od ..........................................$69.00 naprej *
Ne odlašajte, samo pokličite me.
BENNO B. LEUSTIG — 1034 Addison R'd.
ENdicott 8506 — ENdicott 3426
do«« SE-
se fi fcro
k
FANT
prost šole, dobi delo na farmi. Plača po dogovoru. Naslov se poizve v uradu "Enakopravnosti."
Naprodaj
so štirje, 8 ply tajerji, na katerih se je prevozilo le 2,000 milj. Mera 7x21. Cena zmerna. Vpraša se na 1245 E. 55 St.
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških, čevljev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
Proda se
hiša za eiio družino; 7 sob, škrilnata streha in vse moderno. Lota 35x135. Prodaja lastnik. — Cena $4,500. — Poizve se na 4818 Memphis Ave., — FLorida 9593.
Proda se tudi hišo s 9 sobami, za eno družino; dve garaži, ko-košnjak in vse v najboljšem stanju. Lota 50x275. Cena $8,300.
• Vpraša se pri J. P. Merkle, 4818 Memphis Ave.
General električne ledenice General električne kuhimjske peči
Magic Chef' in Tappen kuhinjske peči
kupite vedno po zmerni ceni pri
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd.
Prav malo rabljene električne ledenice se dobijo po
$19.00
Zakaj bi kupovali led, ko imate tu priliko kupiti električno ledenico;
819 E. 185 St.
6104 St. Clair Ave.
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom •Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 2978
KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK!
Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči-Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek-Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila-Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Naročilna nakaznicq na Cankarje^ Glasnik
IME:
NASLOV:
Zastopnik;
Plačal $_____C---- Dne------
SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM...
NOVICA
ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali P® pokličite HEnderson 5311 — HEndef-'eon 5312.
Lahko jo sporočite našim zastopnikom ^ ^
JOHN RENKO 955 East 76th Street
Enakopravnosti'
JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street	KEnmore 4680W
JOHN PETERKA 1121 East 68 Street	ENdicott 0653