Poitalna pa«š» .Irana.
i.. IU iLi11»ii J! lul i I • iii. i I .lI 14L1
Strokovni Hit n povidlfo gostita ičankegt obrta.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
List Izhaja 20. vsakega meseca.
Za Orne v „Zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20*—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne itevilke 2 Din.
Gena Inseratom: '/u strani D 5 — vključno davek.
Uredništvo In upravnlštvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta itev. 18.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise In objave je poiiljati do 10. vsakega ====== seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. ========
Štev. 3.
V Ljubljani, 20. marca 1928.
Leto XV.
Zvezine objave.
Dne 16. marca 1928 se je ob 10. uri vršila odborova seja Zveze gostilničar* skih zadrug v Ljubljani v restavracij* skih prostorih gospoda Kavčiča.
Navzoči so bili kot odborniki slede* či funkcijonarji: Za gostilničarsko za* drugo v Ljubljani gg. podnač. Krapcš Fran, odbornik Dachs ter Usenik in Po* gačnik, za ljubljansko okolico podnač. Šušteršič ter Kuhar Avguštin in Kuhar Leopold, Vrhnika nač. Brenčič, Kamnik nač. Cerar, Lukovica nač. Novak, Kranj tajnik Mayr, Železniki Lotrič in Koš* melj, Škofja Loka nač. Hafner, Novo mesto nač. Zurc, Vel. Lašče nač. Perko, Litija Borišek, Zagorje nač. Grčar, Mo* kronog tajnik Herbst, Ribnica nač. Bre* gar, Trbovlja Dolinšek, Kočevje nač. Verderber, Lož nač. Žnideršič, Cerkni' ca nač. Zgonc, Laško podnač. Majcen, Sevnica nač. Lamper, Brežice nač. Vol* čanšek.
Predsednik g. Kavčič otvori ob do* ločeni uri zborovanje s pozdravom na vse navzoče ter povdarja, da je na da* našnjem dnevnem redu glavna točka otvoritev pričetka delovanja podporne blagajne »Gostilničarske samopomoči« poleg še drugih stanovskih zadev, ter pozove tajnika podati tozadevno poro* čilo.
G. tajnik poroča o vseh tehničnih predpripravah Samopomoči, ki so z vknjižbo vseh priglašencev završene, da lahko inštitucija začne takoj delo* vati.
Razposlanih je bilo okroglo 5000 okrožnic s pristopnimi izjavami, ter je
z današnjim dnem število priglašencev vpisanih 1731. Priglasi pa dohajajo še dnevno in je pričakovati, da bode šte* vilo članov narastlo v najkrajšem času na 2000. Pravila so odobrena in se lahko z današnjim dnem proglasi inštitucija kot ustanovljena, ter to dejstvo zabele* ži v zapisnik. Več prijav, pri katerih se j c zdelo, da se zavaruje starčke in žene stare že nad 80 let, morda le z namenom 'potegniti v najkrajšem času podpore, sc za enkrat ne sprejme in sklene do* tičnike pozvati na doprinos zdravniške* ga spričevala, v slučajih pa, koder last* nik obrata ni poleg staršev zavaroval tudi samega sebe, je iste pozvati na pri* glasitev. Popolnoma odklonjeni so bili samo trije slučaji. Kdor bi v 14 dneh po dospelosti opominov na plačilo po* smrtnih slučajev prispevka na doposlal in tudi na enkratni zopetni opomin te* ga ne storil v dveh mesecih, bo iz druž* be črtan. Ko bodo dotiskana pravila in spisane sprejemne legitimacije, dobi sle* herni član en izvod pravil in člansko le* gitimacijo. Ker so prijavljeni 4 smrtni slučaji, predno je pričetek delovanja bil razglašen, se sklene vsem izplačati pod* pore v zneskih, v kakoršnem številu je bilo ob času smrti dotičnika že prigla* šenih članov in vplačanih prispevkov, da se s tem dokaže že takoj v začetku blag namen in prava tovariška kulanca napram članom te blagonosne inštitu* cije. Stroški vsakokratnega razpošilja* nja naročil na vplačilo novih smrtnih slučajev, se bodo zaračunavali stran* kam, ki dobe izplačane posmrtnine. Do* loča se tudi, da se v bodoče sprejema le one osebe, ki same dejansko izvršu*’
jejo obrt in njih rodbinske člane, nika* kor pa ne daljnih sorodnikov brez do* prinosa zdravniškega spričevala. So* trudniki in pomočniki se smejo istotako sprejemati v zavarovanje. Preide se na* to k nadaljnim razpravam dnevnega re* da in sicer zahtevanje po odpravi pav* žalnega plačevanja rač. lističev od go* stov gostiln in kavarn, za odpravo re* gistra pri prodajanju ali točenju žganih pijač in za preuredbo pravilnika o go* stilnah in drugih točilnicah.
Prečitela so se tozadevne resolucije in spomenice, ter soglasno odobrile z naročilom, da se iste odpošljejo pristoj* ni ministrstvom in na druga v poštev prihajajoča mesta. Resolucije priobču* jemo na drugem mestu današnjega li* sta.
Na poročilo, da snuje družba Ljub* ljariskega velesejma letos v času od 2. do 11. junija tudi prireditev razstave, oziroma izložbe gostilničarske, hotelske in kavamarske stroke, ki bo obsegala potrebščine tovarniškega in obrtniškega izvora, ki jih potrebuje obrt hotelirske, gostilničarske in kavarniške stroke za izboljšanje teh obratov. S to izložbo bi bila tudi propaganda in obisk naših ho* telov, letovišč, zdravilišč in kopališč v zvezi. Velesejmski urad prigovarja na prireditev evropskega kongresa gostil* ničarstva v Ljubljani. Zborovalci se po* zivljajo podati svoje nasvete, v koliko in kako naj se zveza na tem udejstvuj#-Vsi govorniki so izražali mnenje, da pq* ložaj, v katerem se nahaja dandanašnje gostilničarstvo v Sloveniji, vsled kate* rega mora gostilničarstvo dandanes de* lati s tako pičlimi dohodki, malo da ne
avl p.
že skoro brez vsakega zaslužka, ker ab* sorbirajoj neznosne davščine, vse mo; goče takse, neizmerne najemnine ter nečuvena konkurenca dohodke tako globoko, da je postalo gostilničarstvo že do skrajnosti apatično, ter v prepri* Čanju, da bo vsako prirejanje pompoz* nih kongresov povzročilo le velikansko kopo dela, nenadomestljivih stroškov in pri prej kot ne slabem obisku pa še moralni fiasko, v gospodarstvenem oziru pa v splošnem nikakega posebne« ga dobička, ker bo financa še to izko* ristila, češ glejte kako pompozne prire* ditve delajo gostilničarji, to jim nese milijone, privijmo jih še bolj.
K preuredbi ali odpravi naših notra* njih neprilik pa zamoremo doseči uspe* hov le z borbo domače notranje skup« nosti, ter je bila nato soglasno odklo* njena vsaka oficijelna udeležba.
G. Majcen predlaga proti previsoke* mu obremenjevanju z dokladami na trošarino od vina, tako od strani občin, kot blastne skupščine, stopiti v stik z organizacijami vinogradnikov in prire* diti tozadevno skupni sestanek, na ka* tcrem bi se dogovorila skupna kampa* nja za znižanje teh pretiranih doklad, ker je tudi vinogradništvo interesirano na tem, ko konzum vsled podražitve s temi postranskimi dajatvami občutno nazaduje.
Herbst priporoča, naj opozar j a Zveza vse zadruge, da je nedopustno izdajati neupravičencem potrdila o stro* kovni vsposobljenosti, kar se je baje kjer bodi že storilo tja v en dan na pri* jateljski način brez resnične dejanske kvalifikacije, kakor je po členu 46 pra* vilnika predpisana, kar more povzročiti tudi kaznjivost dotičnega zadružnega piedstojnika. S tem so bile razprave končane in seja ob pol 14. uri zaklju* čena.
Resolucije, sklenjene na zvez. plenarni seji v Ljubljani dne 16. marca 1928.
i.
K izpremembi pravilnika o gostilnah se je sklenilo podati Ministrstvu notra* njih zadev v Beogradu naslednjo spo* menico:
Glasom časnikarskih poročil je mi* nister za notranje zadeve gospod dr. Korošec v seji narodne skupščine dne
5,	marca 1928 v svojem ekspozeju izva* jal, kako veliko intervencij pride radi gostilničarskih in kavarniških pravic. Radi tega sem prepričan, pravi, da do* sedanji pravilnik o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah ter trgovinah z alkoholom ne odgovarja sedanjim razmeram in da se mora spremeniti.
Pričakovati je tedaj, da pride ta pra* vitnik, ki je postavil naš nekdanji red v točilni obrti v mnogih točkah za gostil* ničarsko Obrt v zelo poslabšani štadij, že v tretje v predelavo in zna kljub pre*
uredbi postati zopet le zapisnik nestro* kovnjaških študij, in si zaradi tega da* nes na plenarni seji Zveze gostilničar* skih zadrug v Ljubljani zbrani zastop* niki 31 zadrug gostilničarske obrti z nad 3300 člani, dovoljujemo visokemu na* slovu predlagati, da se v pravilnik o gostilnah, kavarnah in podobnih točil* nicah vnesejo naslednje spremembe, oziroma izpopolnitve, ki so z ozirom na zaščito redne gostilničarske obrti ifl v izogib popolnega uničenja iste, pri če* mer bi morale trpeti tudi tujskopromet* ne razmere, nujno potrebne, ter prosi* mo, da se vsaj tile minimalni nujni za* htevki vpoštevajo in uveljavijo.
1.) Določba, da je točenje pijač do* voljeno le gostilničarski obrti, kakor je določal čl. 23 srbskega zakona o radnja* m,a naj se uvrsti ta določba zopet v ve* ljavo. Trgovstva ne identificirati z go* stilničarstvom ali točilno obrtjo. Trgo* vec je prodajalec ne pa obrtnik, mu te* daj ne sme biti dovoljeno obratovanje, ali kakoršno koli splošno točenje, bodi* si tudi kot postransko opravilo k trgo* vini.
2.) Podeljevanje pravic za hotelske, gostilničarske, kavarniške in druge to* čilne obrti spadaj pod agende politične obrtne oblasti. Finančna oblast imej le pobiranje taks in pristojbin v področju.'
3.) Gostilna ali kavarna niso eno in isto, njih obrati so različni, zatorej bodi razlikovanje jasno določeno, kakove posamezne pravice se komu podelijo in naj se razločijo po literah, približno ta* ko, kakor jih je navajal pri nas v Slo* veniji, v Dalmaciji itd. dosedanji obrt* ni red.
4.) Pravilnik naj v vseh točkah, kjer je govora o podeljevanju krajevne ali točilnih pravic, dobi dostavek, da j$ vpoštevati predvsem potrebe prebival* stva. To je neobhodno potrebno iz raz* loga, ker se podeljevanje pravic za to* čenje pijač po sedanji uredbi čl. 82 gro* zovito množi in s tem dirigira točenje v take male točilnice, ki vsled manjših režijskih stroškov, koje krijejo že s pro* dajanjem stotero drugih predmetov, la* hko prodajajo pijače približno 1 Din pri litru ceneje kot redni gostilničar in 5 tem rednemu gostilničarstvu, ki je obre* men j eno z vsemi mogočimi in nemogo* čimi davščinami ter velikansko režijo, dela pogubonosno škodo. Radi tega red*
ni gostilničar tudi jedil ne more dajati primerno ceneje, ker mu zmanjšani kon* zum pri pijačah ne krije režij kot nek* daj, ko mu na dohodke kuhinje ni bilo treba računati, je bila prehrana radi te* ga lahko zdatno cenejša, kar je za sploš* n ost in tujsko prometne razmere goto* vo velike važnosti. Zatorej priporočamo še enkrat, naj se pravilnik izpopolni tu* di v tej smeri toliko, da se gostilnic ka* kbr tudi drugih točilnic ne sme ustanav* lj ati, ako ni podana krajevna potreba za prebivalstvo ali tujsko prometne inte* rese.
5.) Zadruge in Zveza, osnovane na podlagi obrtnega zakona, morajo dobiti svojo veljavo in pravice nazaj, da sood* ločujejo oziroma da se poživljajo na oddajo mnenja pri prošnjah za krajev* no, osebno in točilno pravico s pravica* mi rekurza z odložljivo močjo kadar so se pravice podelile proti pravočasno oddanemu mnenju zadrug. V dotične ogledne komisije je pritegniti tudi za* stopnika strokovne organizacije. Te do* ločbe so zapopadene v paragrafih 18, 20, 116a in 116b pri nas še veljavnega obrt* nega reda.
6.) V vseh gostilniško obrtnih in to* čilnih zadevah, spremembah, opustih itd. morajo oblastva zadruge ali zveze obveščati (§ 144 obrt. zak.), kakor se smejo tudi te v vseh gostilničarsko obrt* nih ali točilnih zadevah v splošnem ali zadevah posameznega članstva obračati pristojbin prosto na pristojne oblasti (člen 5 točka 4 in 5 taksnega zakona).
7.) Na pritožbe, ovadbe in predloge zadrug in zvez imajo oblastva te obve* ščati o storjenih ukrepih (§ 147 pri nas veljavnega obrtnega reda).
Te predloge in zahtevke smo stavili že v nekaterih naših resolucijah in spo* menicah ter predlagali trgovinskemu, notranjemu in finančnemu ministrstvu in vztrajamo na teh do njih ugoditve.
II.
Zahteva po odpravi registra.
Ministrstvu financ
v Beogradu.
V	Sloveniji in menda tudi v Hrvat* ski ali sploh v prečanskih krajih se je uvedel register, v katerega naj sleherni na drobno točilec žganih pijač vpisuje nakup in razprodajo. To delo pa je jako nepotrebno in se splošno vprašuje, za*
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI-Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2673.
Telefon 2 j73.
opozarja cenj. obč nstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska lil dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
„Centralna vinarna" kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite in poskusite!	Niste	obvezani,	da tudi naračite!
kaj je prav za prav ta šikana nad gostil* ničarsko ali točilno obrtjo uvedena, ker nima prav nobenega smisla.
Žganje ni državni monopol, čemu to* rej register. Kontrolirano je žganje itak po finančnih organih brez registra od dneva, ko se prične kuhati ali peči in kolikorkrat koli menjava lastnika, do trenotka, ko izgine v konzumenta.
O tihotapljenju radi tega itak ne mo* re biti nikakega govora, ako pa bi bila podana kje taka možnost, pa tudi regi? ster ne bi tega preprečil, je tedaj popol* noma iluzoren.
Vodstvo tega registra je za manj v pisanju izvežbane prava muka, zmote in diference pri vpisavanju so neizogib* ne, tudi radi razlik v merah, osušitev, eventualnega razlitja, pozabnost in dru* gih gubitkov. Vsaka zmota pa se že smatra za prestopek in se nalagajo po nedolžnem neupravičene globe.
Na plenarni seji Zveze gostilničar* skih zadrug v Ljubljani zbrani zastop* niki 31 zadrug z nad 3300 člani, moramo Po lastnih izkušnjah konštatirati, da ni ta register ničesar drugega, kakor sika* na za gostilničarje in točilce sploh, ker imajo tudi brez njega finančni organi popolno kontrolo, od kod se destilati dobivajo in ali je od njih plačana ali ne* plačana državna trošarina.
Za slobodno razpečavanje žganih pi* jač plačujemo točilne takse, je tedaj vsako nadležno poseganje in motenje v naših obratih nedopustno.
Ti registri v Srbiji sploh niso pozna* ni in moramo že zaradi državljanske ravnopravnosti zahtevati, da se isti tudi pri nas odpravijo, zato predlagamo: Fi* nančno ministrstvo ukreni, da se vode* nje opisanega registra po gostilniško* kavarniških obratih v splošnem odpravi in ukine.
III.
Za odpravo pavšaliranja takse
na gostilniške goste.
Ministrstvu financ
v Beogradu.
S finartčnim zakonom za leto 1927* 28 je bila k tar. post. 34 pripomba 3 sklenjena sprememba v tem smislu, da se- taksa po 20 para na vsak račun v ho* telih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzijonatih itd. ne pobira več po list* kih, marveč naj plačujejo to takso pri* zadeti lastniki gori navedenih obrti pav* šalno iz svojega žepa.
S to odredbo smo dobili v krajih, kjer je zavkazano pobiranje po 20 para od vsakega gosta po gostilnah, kavar* nah itd. zopet novo ogromno breme, katerega smatramo za neupravičeno in nekaj izrednega, kar ne nosi nobena druga obrt.
Po prejšnjih določbah je bilo uve* lj a vi j eno, da so se računski listki pora* čunavali gostom, bodisi da so bili pla* čani pavšalno od gostilničarja ali po blo* kih, tako smo to davščino deloma ven»
darlc prenašali na knzumente, to pravi* co pa se je s pravilnikom o finančnem zakonu enostavno ukinilo.
Za izračunavanje te takse pravi do* ločba, naj se jemlje za osnovo število sedežev, potem velikost lokala, kraj, v katerem ali na katerem stoji lokal, ko* liko gostov povprečno zahaja v lokal in koliko gostov utegne biti pri vsem tem izmenoma v času, ko je lokal odprt.
Tako je nastalo, da za odmero tega pavšala ni absolutno nikake fiksne ali gotove podlage, marveč se zahteva in jemlje to davščino od nas samo na ne* kako uganko vedeža, koliko utegne biti posetnikov v času, ko so lokali odprti. Na ta utegne biti pa ne more nihče pri* seči, da bode dotično število posetnikov tudi resnično vseskozi odgovarjalo do* mnevi, katera velja kot baza za odmero te takse. Plačevati nam je tedaj to tak* so v prvo po številu sedežev, ne glede na to, ako so morda dan za dnevom prazni ali nezasedeni, nadalje po legi ali pripravnosti prostora ali kraja, na katerem se lokal nahaja. To dvoje je namreč naravnost predrzen vijak, ker zahteva odmero in plačilo takse zato, če ima kdo slučajno večji lokal, ki pa je morda komaj parkrat na leto na pol za* seden, drugače psi leto in dan prazen, ampak stoli so tu, te štej kot goste pa plačaj. Ali pa lega obrata. Poznamo obrate, ki stoje na lepih prostorih, a ve* mo pa tudi dobro, da dela drugi obrat, ki ni na lepem prostoru, mnogo večje kupčije, kot pa oni na glavnem trgu, kljub lepemu kraju, na katerem se na* haja, ker taka dejstva povzročujejo ne* malokrat razne okolnosti. Pa tudi po številu obiskovalcev ne smemo računa* ti, kajti mnogokatera rodbina s 4, 6 ali tudi več člani poseti gostilno, plačnik računa pa je le en sam izmed njih. Po prejšnji odredbi se je plačalo za tak skupen račun 20 para, po sedanji odred* bi pa lahko zahteva finančna oblast za vsakega družinskega poedinca, ki je se* del pri mizi, po 20 para, ker je odreje* no plačevati takso po številu obiskoval* cev.
Dogajajo se tudi neprestano slučaji, da pride kdor si bodi po dvakrat ali tri* krat na dan izpiti samo en kozarec vina ali čašo piva, ter na en grižljaj kruha, ali naj plačamo zanj vsakokrat po 20 para računske takse, ko je gost dal sku* piti Din 1.50, 2 ali kvečjemu Din 3.—.
Kadar naznanimo pri davčni oblasti koliko rednih gostov dnevno prihaja, naletimo vedno na aroganco, da ako n. pr. zatrjujemo, da nimamo več kot 10 stalnih gostov, se noče temu verjeti, ter hoče vedeti, da jih mora biti najmanj 20 in s tem posili plačevalca še z enkrat tolikim številom tako, da se marsikomu zdi stvar že preneumna, se v uradu pri* dušati in ugovarjati, da stranka vznevo* Ijena reče, no če vi bolje veste kot jaz, pa naj vaša velja in s tem ostane plač* nik opečen za zmerom.
Bodimo pravični in pošteni ter vze* mimo n. pr. trgovstvo, ki plačuje do 100 Din le 10 para računske takse, na* dalje pa magari ako gre na tisoče lč 20 para in tudi te lahko dene v račun.0'-
Gospodje, prosimo Vas odgovora in pojasnjenja, zakaj mora ravno obrtni* štvo gostilničarske stroke plačevati to* liko davščin in toliko neupravičljivih taks in dajatev povsem iz lastnega žepa kot nobeden drugi stan v državi. Ali se zdi v interesu države, da gostilničarski stan propada kot še nikoli preje samo vsled pretiranih davščin in dajatev. Pre* hranjevalne razmere se podražuje vsled tega na nečuven način, obrtnik je po* stavljen s tem na tako minimalne in pičle dohodke, da se mu niti režijski troški ne krijejo, ker se sili vztrajati na postrežbi z nizkimi cenami, dasi bi se morale cene vsem predmetom, ki jih ima gostilničar za prodajo, vče nočemo biti uničeni — podvojiti.
Ali naj ne zadostuje že, da plačuje* mo davek od obrti, ki nam je po zako* nu dodeljena, davek od dohodka te obrti, državno trošarino, pa še točilno takso zato, da smemo to obrt izvrševa* ti, davek od prometa te obrti, davek od uslužbehstva, katerega porabljamo v obrti, bolniško zavarovalne prispevke za uslužbenstvo, katerega zaposlujemo v obratu, državne, oblastne in občinske davščine od vseh predmetov, katere predelujemo za prehrano ljudstva. Dav* ke in takse od slehernega inštrumenta, ako ga posedujemo in se ga hoče mirni, pošteni gost poslužiti v razvedrilo svo* jcga bednega stanu. Od luči, od kurjave, od vode, niti zrak nam ne pride badava, ker moramo imeti v svrho zračenja dra* gocene naprave, vse, vse je že po pet* krat obdavčeno. In našim mogočnim in slavnim finančnim oblastvom vse to še ne zadostuje, da moramo tudi še od vsakega poedinega gosta, ki si išče pre* hrane v naših javnih lokalih, plačati še 20 para za to, da smemo njemu pokorno služiti in streči, se truditi in delati od ranega jutra do pozne noči.
To razmišljevanje razburja vse go* stilničarstvo nemalo, ter je bilo na da* našnjem shodu zastopnikov 31 zadrug gostilničarskih obrti, ki zastopajo nad 3300 članov podpisane Zveze, soglasno sklenjeno, podati visokemu naslovu predležečo spomenico z naj odločnejšim zahtevkom, da se sprememba k 3 pri* pombi čl. 34 taksnega zakona, s katero je bilo določeno, da mora gostilničar od slehernega gosta, ki povžije še tako ma* lenkost v gostilni ali kavarni, plačevati po 20 para atributa državi, — ukine in odpravi.	t	§'!
Ta določba je tako nemoralna, da nočemk) zapisati primernega izr^za^js čemer bi to odredbo zasluženo osvetlili.
Prosimo tedaj, ta naš apel spraviti pred finančno komisijo, ki naj pri prvi priliki sklepanja državnih proračunov to odredbo črta in razveljavi.
Strah za plačevanje oglednih komisijskih stroškov odpravljen.
oktoberski številki našega lista le« ta 1926 smo prinesli razpravo in ugovo« re, da bi morali gostilničarji za ogledo« vanje obratnih prostorov plačevati ko« misijske stroške, ker takega določila v pravilniku o gostilnah, kavarnah in dru« gih točilnicah ni bilo. Stvar pa je šla vedno le naprej in srezka poglavarstva so si hotela pomagati na ta način do svojih dijet, da so pozivala vse gostilni« čarstvo, da naj zaprosi za ogledovanje svojih lokalov, da se konštatira ali so urejeni po higijenskih in drugih toza« devnih predpisih. Zveza je svarila, da takih prošenj ne vlagati, ker se je s tem prosilec že obvezal za plačanje računa dotičnega komisijskega ogleda.
Ker pa se je zadeva le nadalje^ vrtela v rečenem smislu in ni bilo odnehanja, je podala Zveza dne 17. decembra 1926 velikemu županu ljubljanske oblasti pro« test proti plačevanju takih oglednih stroškov in prepis tega protesta se je poslal tudi ministrstvu za notranje za« deve. Pritožba se je glasila:
Gostilničarske zadruge članice pod« pisane Zveze pošiljajo pritožbe, da so v nekaterih krajih odredili srezki pogla« varji iztirjavanje oglednih stroškov za opravke, katere imajo oblastva po čle« nu 100 pravilnika o gostilnah in drugih točilnicah z dne 15. junija 1925 U. br. 2339 vršiti.
V	rečenem pravilniku pa nikoli ni« kjer ni ugotovljeno, da se imajo ti urad« ni poslovi vršiti na stroške obstoječih obrti, le kjer se nanašajo na ustanovit« ve novih obratovalnic ali točilnic, se imajo vršiti komisijski ogledi ob prosil« čevih stroških, nikakor pa ne kontrolni opravki glede higijenskih predpisov in drugih pripravnostnih odredb že obsto« ječih gostilnic, obratovalnic in lokalov redne gostilničarske obrti. Ker troški takih opravkov po obstoječih predpisih nikakor ne morejo zadeti strank, ki se itak že od samih dajatev plačil, davščin in taks skoraj da več ne spoznajo, je zašumelo ogorčenje vse vprek in raste« jo upori proti tem zahtevam vehement« no in je prinesel razpravo v tem dejstvu tudi strokovni list Gostilničar z dne 20. oktobra t. 1. št. 10 pod rubriko »Daj, daj in zopet daj«, katerega si v blagohotno informacijo dovoljujemo v prilogi pred« ložiti.
Opozarjamo pri tej priliki, da se ta zahteva ne stavi povsod, le nekatera srezka poglavarstva si drznejo ta zopet« na nova bremena gostilničarski obrti natvezati in se poslužujejo pri tem sta« rega-avstrijskega zakona iz leta 1854, ptfoti čemur moramo seveda iz gospo« darstvenega stališča v obrambo škodo« vanja gostilničarske obrti, katera dan« danes itak že ječi pod neznosno težo vseh bremen, ki se na to obrt nalagajo
in jej preti neizogiben pogin, resno pro« testirati.
Ako bi bilo zakonodajalcu z ustva« ritvijo pravilnika o gostilničarski stroki na tem, ustvariti oblastvom za njih iz« vrše vanj a tozadevnih predpisov tudi še posebne dohodke, bi take določbe tudi v te predpise uvrstil in bi nikakor ne bilo treba mu iti brskat avstrijskega držav« nega zakonika št. 169 in iskati dotične ministrske naredbe z dne 3. julija 1854.
Oblastvom je predpisano najmanj enkrat na 3 mesece izvršiti občni pre« gled vseh gostilen v dotičnem kraju ali srezu. Kam naj pride gostilničarstvo, ako bi moralo po 4krat na leto plačevati ta ogledovanja, šibkejši obrati bi morali prav gotovo iti v najkrajšem času v nič. Tako postopanje bi bilo naravnost nasil« no odjemanje zasebnega premoženja dr« žavljanov.
Oblastva lahko podredijo take ogle« de enostavno kontrolnim varstvenim or« ganom in stavijo nato pismeno svoje za« htevke glede izvršb in poprav eventual« no najdenih nedostatkov, ni pa potreb« no zato bog si ga zna kake komisije, ki naj potuje iz kraja v kraj. Ako pa se noče teh opravkov vršiti na tak enostav« nejši način, pa naj nosi trošek država sama, ki to odrejuje in katera odredba ne meri le na interes prizadetega obrt« nika, marveč je to splošni higijenski in« teres ljudstva, naj gre torej tudi trošek izvrševanja takih odredb na splošni dr« žavljanski račun.
Z ozirom na dosego pomirjen j a v tej zadevi prosimo gospoda Velikega župa« na, da izda oblastvom navodila, da srez« ka poglavarstva niso upravičena terjati od lastnikov obstoječih starih gostilni« čarskih obratov kake odškodnine za pregledovanje lokalov, kakršno predpi« suje člen 100 pravil, o gostilnah, kavar« nah in drugih obratih in tudi naredba ministrstva narodnega zdravja z dne 16. julija 1919 št, 12951.
Na to pritožbo ni bilo več mesecev nikakega rešenja, in se je pri Velikem županstvu v zadevi osebno intervenira« lo, ondi pa smo dobili odgovor, da se j.e informiralo pri ministrstvu notranjih za« dev z vprašanjem kako v tem pogledu postopati, ni pa še nikakršne rešitve. Rešitev pa je prišla s pravilnikom o spremembah in dopolnitvah z dne 28. no« vembra 1927 U br. 4830 razglašenih v Službenih novinah kraljevine Srba, Hr« vata i Slovenaca dne 9. decembra 1927 št. 280«LXXVI. Uradni list ljubljan. in mariborske oblasti Št. 1 z dne 3. januarja 1928. Tu stoji v členu 100 točka 4 do« besedno sledeča določba: Obči pregled iz točke 2. tega člena vršita uradoma biez pravice do plačila stroškov (dnev« nic) upravnopolicijski (politični) urad« nik in državni zdravnik, ki ju odredi pri« stojni predstavnik upravno policijskega (političnega) oblastva.
Za bodoče je torej ta strah odprav« ljen. Kaj pa za tiste, ki so za take ogled« ne stroške že plačali. K temu piše Go«
stioničarski glasnik v Beogradu pod na« slovom »Niste dolžni plačati« sledeče: Iz nekoliko krajev Vojvodine in Hrvat« ske prihajajo k nam pritožbe, da oblast« ni organi ob priliki pregleda obratov za razvrščenje po novem pravilniku jem« ljejo od gostilničarjev dnevnice za čla« ne komisij. Te komisije zaračunajo si po 30 dnevnic v enem mestu, za vsakega Člana komisije, samo za eden dan, tako da pride na posameznega gostilničarja za plačati za štiričlansko komisijo po Din. 400.— ako bi šlo to dalje, bi zneslo to nekoliko desetin milijonov dinarjev. V tej zadevi se je podala delegacija iz dotičnih krajev k načelniku inšpektor« skega oddelka ministrstva notranjih del in ta je bil začuden nad tem postopa« njem in je tej delegaciji izjavil:
V	pravilniku je izrečno naznačeno, da se ta razvrstavanja vršijo po službe« nih dolžnostih, tedaj brezplačno. Ne« moj te plačati te dnevnice, ali ako se vam s silo zahteva plačilo, vzemite potrdilo o plačanem znesku in tožite dotičnega uradnika pri sodišču.
Torej ne plačajte nikomur dnevnic za razmetavanje in ogledavanje vaših lo« kalov. Tako je velela najmerodajnejša oseba iz ministrstva notranjih del, koja je celo sestavljala ta pravilnik. Za one pa, ki so to dosedaj že nepravilno pla« čali velja, da lahko tožijo krivca pri so« dišču. Tako je enkrat zadeva pojasnje« na, kajti neprenehoma smo dobivali vprašanja, kaj je s temi plačili, ki se za« htevajo za ogledovanje naših rednih gostilničarskih obratov,' smo pri tistih prilikah zdržema povdarjali, da za take ogledovalne komisije ni nikakih plačil, ampak le te.daj, kadar gre za ustanovitev novih točilnic, bodisi potem rednih go« stilen ali onih po členu 82 pravilnika.
Isto tako je z dejstvom, da finančno kontrolni organi tu pa tam naznanjajo strankam, da morajo do tega in tega časa spraviti svoje obrate v sklad z do« ločbami pravilnika, se nanašajo vse. te opazke le na one točilce, ki so po členu 82 dobili svoje točilne pravice in mora« jo po teh predpisih lokale imeti prire« jene. Za gostilničarsko obrt, koder se iz« vršuje že po prejšnjih zakonih doblje« nih pravicah in predpisih vsaj do leta 1923 ni nikakih zahtev razen onih, ka« tere so ogledne komisije, ki so lokale že pregledovale ob času pregledovanja našle, da se morajo dotičnim zahtevam analogno urediti, pripraviti, oziroma ta« krat rečenim predpisom ustrezno izpe« Ijati. —
Dopisi.
Šikane I. V januarju se je razgla« šalo, da mora prinesti gostilničar na fi« nančno stražnico ali pisarno 1. Konce« sijsko listino, 2. Potrdilo o koncesijskem ogledu o sposobnosti lokalov in 3. načrt obratovalnih lokalov z označbo njih dolžine, širine in višine.
Preglednik fin. straže sprejme vse te spise, pobuli vanje svoje uradne oči, malo pokima, stresa z glavo, naposled pa reče milostno: »Je v redu!« S tem je ceremonija končana in moreš oditi.
Vse to se ponavlja leto za letom, četudi imajo v uradu natančno zapisan datum in številko koncesije, in komis, ogleda; pa tudi do pičice natančno ima* jo popisane vse obratne lokale z vsemi dimenzijami vred. Človek z navadniriii možgani bi mislil, da ta zapisek zado* stuje enkrat za vselej, dokler se v tem ali onem ni izvršila kaka izprememba, ki bi jo moral vsakdo — makari pod kaznijo — pravočasno naznaniti. Iz na* vedenega pa je razvidno, da temu ni ta* ko. Poiskati si moraš v svoji skrinji koncesijo, raz stene moraš sneti tablo, v kateri imaš pod steklom vsled pred* pisa na vidnem gostilniškem prostoru obešeno potrdilo o navedenem ogledu, vzeti iz nje dotično listino ali pa nesti tja kar celo tablo. Potem pa po pošet in zmeriti moraš nanovo vse prostore, kakor zahteva ta predpis. Morda so se prostori vsled januarskega mraza ven* darle za par milimetrov skrčili, ali če si imel kaj gostov, vsled toplote, razširili. To namreč je silno važno. Za to proce* duro in za pot do urada tja in nazaj po* rabiš, zlasti če moraš zaradi strank v uradu še čakati, najmanj dve uri ako ne več. Če bi kaj takega zahteval go* spodar od svojega uslužbenca, bi se re* klo, da je to »šikana«, v tem slučaju pa je le »točno izvrševanje službenih pred* pisov«. Pa recite, da to ni za »poč’t od smeha ali od jeze.
Šikana II. Vsak gostilničar, ki toči tudi .žganje, je primoran voditi o tem poseben »register«. V ta register mora vpisati vsako količino, ki si jo je naba* vil. Do sem je stvar v redu. Toda dalje. Ker iz balona n. pr. ne moreš natakati »štamprlov«, si ga odliješ v manjšo, re* cimo v litrsko steklenico. Ko si jo pro* dal', moraš vpisati v ta register tudi to. Ti vpisi se ponavljajo toliko časa, do* kič? ni izpraznjen omenjeni balon. Če* mu? Težko je odgovoriti na to vpra* šanje.- Zaradi kake kontrole morda? Pa menda vendar ne. Saj to ni nikaka kon* trola, vsaj po naši »tumasti butici« ne. Da ima pa gostilničar še več posla in potov, zahteva najnovejša odredba, Ja se mora register nositi fin. straži v vpo* gled in sicer vsako četrtletje, in to je že III. šikana.
Književnost.
»Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva v Mariboru. 2. štev. Urednik A. Žmavc.
Tokrat je izšlo glasilo na 4 tiskovnih polah, kar utemeljuje urednik popolno* ma pravilno s tem, da imata zdaj pozimi dovolj časa pisatelj in bralec. Članki so prav primerno izbrani, tudi več slik krasi to številko. Posebno opozarjamo na članke:	»Šmarnica in nje precepljanje
na stalnem mestu«, »Vlečljivost«, »Iz* kušnje o uporabi žveplenoapnene broz* ge, nosprasena itd.« i. dr. »Naše gorice« so naprednemu vinogradniku neobhod* no potreben časopis, ki ga naj nihče ne zamudi naročiti ,kdor ga še nima. Pro*
trrrhrrhrrrrrrhrhhrhrrrfifirfirftfifire
E
zlata, srebra, platine, srebr- g nlh kron in zlatega denarja e
Tovarna za ločenje drugih kovin Ljubljana VII. Sv. Jerneja c. 8. [I
Qrjr.irarar.il .lr.ir.r.imrauraiiibiHOiL- rarararararararararararaj
spekt z vsemi pogoji pošlje na zahtevo upravništvo »Naših goric« na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
UMNO KLECARSCVO
Spisal FR. GOMBAČ, kletarski'nadzornik7v pokoju.
II. pomnožena in popravljena izdaja.
Izšla je nova lična knjižica, ki podaja na 80 stra-neh v najpoljudnejši obliki z mnogimi slikami kratke in lahko umljive nauke, neobhodno potrebne za slehernega vinorejca, vinskega trgovca in gostilni' čarja, ter je že v predgovoru zadosti povedano, da kdor svoje blago pravilno spravlja in ga po tu podanih kratkih navodilih skrbno neguje ter gleda zlasti na red in čistočo ne bo imel nikoli sitnosti s svojim vinom in tudi s kupci nikakih neprilik. Dobiva se pri Kmetijski tiskovni zadrugi ali pa pri Zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 16, cena Din 20-—
0
0
0
6
6
0
m
6
m
0
0
N«
0
0
0
M
0
LIKCRJe:
Medicinalni cognac Jajčni cognac Rum
Jamajka - rum Pelinkovec Slivovko Tropinovec Sadjevec Brinjevec Vermut vino Malinovec in neoslajen Malinov sok (Succus) Rumosol Špirit
JI?
n V
v najboljši kakovosti in po najnižji ceni priporoča
»4LKO«
družba a o. c.
Ljubljana, Kolizej
8
I
6
0
0
0
§
I
9
a
g
*
0
0
00000000000000©0006
;
m
, Vli
Najboljši v materijalu In konstrukciji so:
šivalni stroji in kolesa znamke „Grilzner“ in »Adler" za dom obtt In industrijo. — Pletilni »Dubted", pisalni „Urania", le pri
JOSIP PETELINC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Na obroke!	Poduk	vezenja	brezplačen!
1
Kupujte le pri tvrdkah, ki inse-rirago v našem glasilu!
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
vseh vrst
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN SOUP.
LJUBLJANA.
---------------*	w—
Z vzemi v špecerijsko ln delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskiml vini postreže gostilničarjem najceneje'
in najsoildneje tvrdka	r-^pU
T. MENCINGER, LjuMjrna, vogal Sv. Petra ceste la Resljeve ceste.
Velepreierna a« kaivo a električnim obratom. =s==s=	1	i	eaaoa	Zaloga	mineralnih	vod.
I
A. & E Skabernč
Ljubljana
\3: -g,
Naj večja izbira
češkega in angleškega
sukna
GARJE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže ( $ perila — 1 lonček za eno ( ) osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenila,
Mira 23
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta it#v, le
posrtdnjjt brezplačno ** vsa službo Iščoč«
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Jz Ljubljane plačajo 1 Din, ^ dežele 4 Din. ■
Tovariši gostilničarji I Poslu iujte so te ugodno priliko!
vpraša se
(P VIDU S«. Jernejo c. 8.
IIU 1111(1	pri	Augustin.
@999@@QQ@QQQQQ QQQ9GQQQ9Q@@QQQQi
o. a
« e
c <<
■a N
2 ®
•S =
> B c a
J, n
O N
m •
5 £ "5
d «
c S)
'c O oj e
s .
. 2
oj e — e
ori
O S
2 e
a
a
m ■■
O D. « O,
* Z
a * 2 ® a c
a * a 0
® a E 9
i?
«
v
:3
S
•s
•ar
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
priporoča svo* priznano dobri
»MAJARONCKOV« špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886	Telefon štev. 2578.
w
>
<
M
(k)
SKABERNE
MALINOVEC
zajamčeno pristen, izborne kakovosti, izdelan samo iz pravih gorskih malin, kakor tudi neoslajen malinov sok (Succus), prodaja v vsaki množini po zmernih cenah
ivornica
„ALKO“ " Ljubljana, Kolizej
JED1LN0 ©R0DJE
oprave za hotele, restavracije, kavarne, bare, sanatorije in gospodinjstvo.
ALPAKA SREBR0
Proizvodi svetovne tovarne „Sandrik“ d. d. tvornice srebrnine in kovinskih predmetov Dolne Hamry »-SR.
NOVOST! Rje prosto jedilno orodje. Snaženje nepotrebno.
Prodaja in razpošilja za Jugoslavijo:
SREČKO PODGORNIK, Maribor
Zaloga stekla, porcalana In svetll|k
F&. KOLLMANM, Ljubljana
dovoli gostilničarjem In kavarnarjem pri večj naročbi izdatno znižane cene.
i
OJ
O
©
m
i n a
J* N
bo _
>N w aj ~ es TJ OHO
.s
> a a
g'" «
•J3 ”2 5 ,
GO H « O G T3
£ -a
>0-2
J3
<u <u o
V) .X vi
> n o
o g
•al
•* o
vi cB 4> C P > > 2Ž S|
l- «
•■65 S-g
OJ CS *
cagp.g-s
— —,	>	ca	<u >o <u
S > « . Ot)
" I -|2shs
oj > Q< u *§ <U T3
"3
•a S .2* n
N E C3>N > N I
cu -a o i B?«COg . c	»O «a
>§	60 IT 1/3 ,S-O
O/	_	01 CB O >N
" e-n. 8 c m g
— .fc! .2d,”iS o -fc
ac'ro^-°’č3«o .5 -a « q.n jSi a.
i
Pristni in pravi
KAVČIČEV
K
m®
RASTLINSKI
ŽELODČNI
LIKER
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
EDINO LE
Raztlinska destilacija „F L O RIA N“
(Izdelovalec Edmund Kavčič)
družba z o. z.
v Ljubljani, Gosposvetska cesta 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena:* originalnim podpisom:
Za pristnost jamči
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega
Kavčičevega »FLORIANA«
n
H
n
K
M
H
H
N
N
N
M
¥
H
[*
N
H
M
K
N
5
H
H
Raznovrstno
mineralno vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
„ Styria vrelec.
Donati vrelec.
Radinski zdravilni vrelec. Giesshllbelsko slatino. Preblausko slatino Gleichenberški Emin vrelec. Gleichenberški Konstantin vrel-Karlovovarski mlinski vrelec, Nieder Selters,
Franc Jožefovo grenko vodo. Hunyadi Janos grenko vodo. Gubersko Srebrenico
priporoča:
A. Šarabon, Ljubljana.
velatrgovlna specerijskiga blaga In glavna zaloga domačih In Inozamskih mineralnih voda.
• ''j
Ceniki na razpolago I
V zalogi la tudi najboljša francoska galarta ra Itščanja vina po zalo nizki canl.
&xs&xxxxxxxx^po
A. 6f' E. Skoberne
Ljubljano
piHporobo
STOLARNA V SODRAŽICI
PRIPOROČA BOGATO IZBIRO RAZNIH CENENIH STOLOV '.A GO. STILNE, KAVARNE, DRUŠTVENE DVORANE ITD NADALJE ZAKLOP-NE STOLE IN MIZE, RAZTEZNE NASLANJAČE S PLATNOM, STOJALA ' ZA CVETLICE I. T. D.
6 GOSTILNIŠKIH MIZ IN 24 STOLOV DIN 1332 —
CENIKI NA RAZPOLAGO!
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča :
sodavico, pokalice, naravni malinov in oltronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodoveo, nektar, kristalno cltronado, Jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje
Ofiiifi letnici svojega obstoja priporoča veletrg. ANDREJ MEJAČ v Komendi pri Kamniku
svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca!
Glavna zaloga rudninske vode
In veletrgovina špecerijskega blaga
= IVAN JELAČIN, LJUBLJANA =
nudi po najugodnejših cenah:
Rogaiki Tempel vreleo, Styria in Dona« vreleo, Radenski zdravilni vreleo In rbsns druge domače In Inozemske rudninske adravllne vode.
Zahtevajte ceniki	Ustanovljeno	1888.	Točna	postrežba!
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Si&ka) ,
priporoča svoje izborne izdelke, kakor>
marčno, dvojno marčno in izvozno r pivo v sodčkih in steklenicah, j
I	Dob6	so tudi tropin« In sladno cime, Id so kot živinska krma aolo priporočljive.	J
Izdaja la	Zveza	gostilničar	»kiti	cadruz	v	Ljubljani.	—	Odgovorni	uradnik	Ivart	Hercog.	—	Za	-Nas.	tiskarno:	Fr.	Jezeršek