IJHEDN1STV0 ZARJE je v Ljubljani, FronriStansk« ulica M. b (listnima 1. nadeti.)- Uradni ure *a stranke »o od 10. do 11. Oi oidne in od 5. do 0. noroldne vsak dan men nedeli in rajnikov. Rokopisi se ne vrafaio. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : itfAROCNINA: celoletna po požti ali s pošiljanjem na dom za Avsti o-Ocrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna 5( 5-40, mesečna K 1 ‘80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za 1: ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36---. * Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •' •’ •' ob po! 11. dopoldne. * \ \ UPRAVNISTVO se naiiaia v Selenbuipovi ulic1 ametne*e' da bi si dal Pripeljati svole kov-iina ,nnazat v Nemčijo. Kalti — kalti blizu Ber-1r>ni * vendar varnele kakor v Draču In v Va-0^cirj^rav ^mal° doli holandske žandarske T Izet na*®ray* tudi bivši turški volni minister predvče»' r)°P,’sn{k pariškega »Temps« je bil in Izet na*ern Pri nlem na pristavi Nižantaš da sem rxtLmi! ,e de,a* sadeče: Glavni vzrok, ta. da ni h?) ,pil ?d vo,nefi,a ministrstva, je bil fastniSkeea ^,net v vpraSanlu pomladitve »nenni nr,m' nra POPO,n°ma enega mnen»a z (n 1 L , ^Vzrok pa ,e ta- da vlada oturki pogodovati ponudbe, ki sem Jih dobil od Albanije. Sam nisem storil ničesar, da bi bil povzročil te ponudbe. Z Izmajilom Ke-malom nisem bil sam v zvezi. Mnogo Albancey mi je ponudilo oblast. Sprejeti sem Jo hotel pod sledečimi pogoji: L Ce zahtevajo to vsi albanski veljaki. 2. Ce pritrdijo velesile. — Sprejel bi bil tedaj ponudbo, da bi bil prinesel svoji domovini mir, kajti laz nisem pustolovec in nočem prelivati krvi. Albanijo ljubim kot svojo domovino. v kateri je moja rodbina že pet stoletij naseljena. Prepričan, sem. da ie Albanija lahko samostojna država, Če dobi od velike večine v priznane^a razumnega poglavarja. Princ wied se podaja morda v veliko nevarnost, če se izkrca. ker je mohamedansko prebivalstvo v Albaniji silno razburjeno. Izet paša pozna Albanijo nemara vendar nekoliko bolie kakor grof Berchtold, in to, kar se je zadnje čase godilo v deželi, se tudi veliko boli vjema z njegovimi nazori kakor s poročili »Albanske korespondence«. Pameten Človek na Wledovem mestu bi vpošteval njegovo mnenje. Grof Berchtold pa ne bi storil nič napačnega. če bi mu svetoval, naj rajši ostane princ na Pruskem, pa naj prepusti albansko krono onemu, ki jo lioče nositi. Kajti vsa reč ni nevarna le za gospoda Wieda. če se primeri dragocenemu možu v Albaniji kaj človeškega, bo to naenkrat evropska afera — in kaj bo tedaj? V škatljico ne morejo vtekniti svojega milega knez;>: Albanci pa / njo tako streljati, da zadenejo. Tega v Evroi; gotovo nihče ne želi novopečenemu Viljemu prvemu; ampak Arnavti se ne brigajo veliko za to, kaj v Evropi žele in ne žele. Če pa bodo potem hoteli zopet »pacificirati« Albanijo z bojnimi ladjami in z vojsko, ne bo marširal grof Berchtold, in tudi stroškov ne bo plačeval iz svojega žepa. Narodi pa so — zlasti v Avstriji že v obeh smereh dovolj storili za Albanijo. Naj se vsa reč obrača, kakor se hoče, najpametnejši izhod je ta, da ostane princ Wied doma Nova nevarnost na Balkanu. Imenovanje Enver paše za turškega vojnega ministra je bilo za zapadno Evropo signal znatnega vznemirjenja. Vročekrvni vojak, v katerem -je ideja velike Turčije prešla v kri in meso, ne more pokojno živeti, in če obijubuje z globokim prepričanjem, da bo vse svoje moči posvetil notranjim reformam, je njegova nezavestna, a pristna misel, vse drugačna. Turki, nekdanji strahovalci vse Evrope, so tekom stoletij postali flegmatični; Potiskati so se dali boljinbolj iz'nekdaj osvojenih dežel, pa so hladnokrvno pretrpeli vse poraze. Zatirati, izže-mati, odirati so se dali od svojih sultanov in njegovih korumpiranih služabnikov, pa niso rekli ne bevnemev. »Kakršna je alahova volja«. Enver je iz drugega testa. V njem se je obnovila nemirna kri davnih azijskih barbarov, ki so z ognjem in mečem podjarmljevali narode, osvajali zemlje in hoteli zagospodovati nad vsem svetom. Misel, da se Turčija venomer krči in zmanjšuje, da se njeno gospodstvo razpada. je temu nemirnemu duhu neznosna. Uspeh njegove ekspedicije v Odrin Je bil zdramil njegovo upanje, da začne Turčija zopet pridobivati. In zdaj, ko je dobil kot vojni minister moč v roke, je nemogoče, da bi se njegove sanje odrekle takim ciljem. Med Turčijo in Grško še ni sklenjen mir. Vprašanje Egejskih otokov še ni rešeno. AH velesile so že izrekle besedo; Grki dobe vefi nego se zdi Enver ju mogoče. In Turčija ugovarja. Položaj na vzhodu Je zopet napet. Turške vojne priprave so očitne. Turčija kupuje drid-note, Enver z mrzlično naglico reorganizira armado, v Mali Aziji se zbirajo čete. Balkanske homatije še nikakor niso končane; vsak čas lahko zopet zagrme topovi na suhem in na morju. Z albanskimi dogodki je položaj kompliciran. Grki bi morali izprazniti Epir. Doslej se to še ni zgodilo. Organizarala se je tam prava prostovoljska armada in Esad paša napoveduje tam vojno. Lahko bi se zgodilo, da bi se Grki tam zapletli v kakšne večje boje, lahko bi se zgodilo, da bi Turčija poizkusila izrabiti ta položaj in napadla Grško. Glasovi o turško-bolgarski zvezi nočejo utihniti. Na Bolgarskem ni sobranja, Radoslavov pa je sicer pred razpustom zatrjeval, da hoče mir, toda z ozirom na njegovo notranjo slabost bi mu utegnili priti kakšni zunanji za pletljaji čisto prav. Na Balkanu so sklenili razne mirovne pogodbe. Ali ta balkanski mir je kakor vulkan, k) se Je umiril, pa nihče ne ve, kdaj da izbruhne vnovič. Sklenjene so pogodbe med vladami in dinastijami, ni pa sklenjen mir med narodi. Vlade Imajo svoje interese, kf se ne vjemajo s narodnimi. Mir je sklenjen, ali pogoji miru niso ustvarjeni. In zato le nevarnost vojne vedno enaka. Ne zmanjša se, dokler ne bodo balkanski narodi sami svoji gospodarji, dokler se ne iz-nebe svojih vlad ln vladarjev, dokler se ne re-Sijo umetnih meja. Balkanska federativna republika, ki Jo zahtevajo socialisti, je edina garancija mira. Dnevne beležke. — Kranjski deželni zbor se snide v četrtek 5. februarja in bo zboroval tri tedne. •-t- Prestolonaslednik je odkimal. Praška »Bohemia« poroča, da so dunajski krščanski socialci poizkušali svojo srečo pri nekaterih cerkvenih knezih, da BI ne le v gosposki zbornici direktno delovali za znani krščansko socialni predlog, ampak da bi vplivali tudi na prestolonaslednika v tem zmislu, da bi izpregovoril v gosposki zbornici krepko besedo za krščansko socialne želje. Baje Je nadvojvoda brez ovinkov izjavil, da ne more pričakovati od gosposke zbornice, da bi pomagala prelomiti sklenjeno pogodbo.. . Naši klerikalci so že iztaknili da so socialni demokratje v zvezi z gosposko zbornico, ker niso hoteli biti figa-možje. Zdaj zapiše nemara »Slovenec« še to, da so socialni demokratje v zvezi s prestolonaslednikom. In če to parkrat ponovi, bo še sam verjel, da je res. — »Možjel« Snočnji »Slovenec« hvali v svoji žalosti zaradi klerikalne blamaže svoje poslance, češ, da so bili s krščanskimi socialci vred možje. Pravi: »Dano besedo so držali.« Malo nenatančno je to »Slovenec« povedal. Tako le namreč Je bilo: Na skupni konferenci so dali besdo za kompromis. Potem so si dali besedo, da bodo besedo prelomili. In res so Jo prelomili in s tem so držali besedo. Zato so bili možje. Ampak tudi ta izraz ni popoln. Tiskarskemu škratu Je namreč padla figa pod mizo. — Z blamažo ovenčani Šušteršič. Pošteno se Je opekel naš deželni glavar, ko je šel za druge po kostanj v ogenj. Lakajska služba res ni prijetna. Seveda, semintja dobi ponižen sluga visoke napitnine, včasih pa tudi brce ne izostanejo. In brco je dobil visokočislani gospod deželni glavar, da jo bo pomnil. Ne samo od svojih nasprotnikov, temveč kar Je še vse huje, tudi od tovarišev v lastnem klubu. Za slavni »dodatek« so namreč glasovali le kranjski in štajerski klerikalni kimovci, istrski in goriški člani Susteršičevega kluba niso hoteli deliti blamaže s svojim voditeljem, pa so raje pred glasovanjem izginili iz zbornice. Saj je že dolgo časa javna tajnost, da zlasti istrski poslanci niso zadovoljni s Šusteršičevo pustolovsko politiko. Prav nino&o se je govorilo pred jesenskim zasedanjem državnega zbora, da bodo ti gospodje zapustili Šusteršičevo ladjo, k| mora pluti vedno tja, kjer Je največ koristi za gospoda Šušteršiča samega. No, za nekaj časa je obdržal Šušteršič svoj klub še skupaj, zdaj pa je zopet enkrat jasno videl, da njegov komando ne zaleže več toliko kakor prejšnji čas. Za despota in absolutista, kakršen je Šušteršič, je to prav neprijetno spozr.anje. — Katoliški bratci med seboj. Na Dunaju izhaja tednik »Das katholische Sonntagsblatt«, ki ga izdaja visok cerkveni dostojanstvenik. Ta list nikakor ni zadovoljen s početjem krščanskih socialcev, zlasti pa ne z delom zloglasne Pijeve družbe. Prav vesela vojna se je začela med »Sonntagsblattom« in krščanskimi socialci, ki imajo v Pijevi družbi močno zaslombo. Pijeva družba je pred kratkim izdala letak, v katerem pravi, da je bolj zaslužno delo dati goldinar za Prjevo družbo nego za mašo. Nek govornik Pijeve druži e je dejal, dn ne bi bil apo-stef Pavel dandanes arostel, ampak katoliški žurnalist. Koledar za ljudstvo, ki ga izdaja Pi- jeva družba, pa pravi, da deviški stan kot stan ni nič vreden, ampak priporoča možitev vsem katoliškim devicam. »Sonntagsblatt« je vsled tega zelo razjarjen in piše, da je to nespodobnost, namreč zakon, proklel cerkveni zbor v TridentUi Klerikalne organizacije so pa sedaj z izjavami nastopile proti »Sonntagsblattu«, ki seveda tudi ne bo molčal. Kampanja med katoliškimi bratci bo spravila marsikaj na dan, kar najbrže krščanskim socialcem ne bo po volji. — Mezdno gibanje tiskarjev vobfie je konstantno. Le polagoma se udajajo tiskarne druga za drugo. Na štajerskem so se že vse tiskarne udale, samo slovenski tiskarni v Mariboru in Celju (narodnost!) se še nista odločili za to. Okolo 1. februarja se izvrši velik preobrat v tem mezdnem gibanju; torej potrpimo še nekaj dni. — Ljubljanske tiskarne še niso podpisale pogodbe, pripravljajo še en atentat na svoje ljubo delavstvo, a za danes ga še zamolčimo, da ne bodo gospodje rekli, da smo izdali njih tajne načrte. — Katoliško tiskarno v Ljubljani še vedno straži več mož c. kr. policije, da je izprti »tolovaji« ne morejo demolirati. — No, izpor traja že pet tednov! Poglejte, precej tisočakov ste Jim že prigarali, da si gospodje »špo-gajo« tak drag »špas«. Noben obrtnik in noben tovarnar, ki ne izkorišča svojih delavcev in svojih naročnikov čez mero, bi ne mogel uganjati takega športa. — Javno mnenje o tiskarskem mezdnem boju je sedaj že popolnoma na strani tiskarjev, zakaj vsled abotne ošabnosti tiskarnarjev se je občinstvo docela prepričalo, da so tiskarnarj) Čisto namenoma delavstvo izprli. Tako nam poroča opazovalec, ki se Je posebej interesiral za to, kakšen vpliv imata »Slovenec« in »Lai-bacherica« s svojimi sumničenji in obrekovanjem med občinstvom. — V Pavšlarjevl pravdi z deželo je sodišče Izreklo, da izda razsodbo pismeno. — Konsumno društvo za Ljubljano in okolico naznanja svojim članom, da se bo s 3. februarjem cena alkoholnih pijač zelo podražila. S 1. februarjem pride v veljavo novo zvišanje državnega davka na alkohol. Dosedaj Je ta znašal 90 K na 100 hektoliterskih stopnjah špirita, sedaj znaša 140 K. V Ljubljani znaša sedaj obdavčenje za 100 odst. špirit: 90 K državnega davka in 14 K 14 vin užitnine, tedaj 104 K 14 v. — odslej bo pa 154 K 14 vin. blago pa stane franco Ljubljana le (neobdavčeno) 66 kron. Vrednost 1 litra špirita je tedaj brez davka 66 v. Z davkom pa 1 krono 54 vin. več je skupno 2 K 20 vin. — Kdor hoče imeti alkoholne pijače po stari ceni, more se jih nabaviti le še do inkl. 2. februarja, kajti 3. februarja t. 1. se bo moralo vse zaloge obdavčiti. Ta davek zadene navaden špirit, slivovko, brinjevec, rum, konjak, vse vrste esence itd. Pri privatnikih nahajajoče blago za lastno porabo se ne bo obdavčevalo. — Pa vendar ne bo resnično? »Slovenec« tako rad stika po socialno demokratičnih organizacijah in obeša na veliki zvon, kar mu poročajo zloglasni korespondenčni uradi, ki imajo nalogo uničevati socialno demokracijo. V krščansko socialni organizaciji prav blizu Ljubljane tč pa tudi lepega dne zmanjkalo precej denarja. Kai, ko bi »Slovenec« enkrat vzel metlo in pometel pred. lastnim pragom? Pokazal bi s tein le. da je v resnici katoliški list, ki vidi najprej pezdir v lastnem očesu. — Delavec ne sme biti bolan. Iz tobačne tovarne nam poročajo: Pred kratkim je dobil nek delavec v ljubljanski tobačni tovarni bolniški dopust, ker je zdravnik g. dr. K. rekel, da je delavec nesposoben za delo. Bolniški oče je pa naznanil delavca, da doma »dela« iti zato je bil kaznovan delavec s 4 kronami. Začela se je preiskava in delavec je odločno zanikal, da bi bil opravljal doma delo. Tudi g. dr. K. je potrdil še enkrat, da je delavec nesposoben za delo. K0ub ternn je ostalo pri kazni. Ali uprava ljubljanske tobačne tovarne res nima boljšega dela, kakor nalagati delavcem kazni in jim odtegovati že itak pičli zaslužek ? Naj raje poskrbi, da se bodo uredile razmere, vsled katerih trpi delavstvo in naj raje gleda na to, da bo prenehalo protekcijsko gospodarstvo v tovarni. Delavcc mora plačevati kazen, ker je bolan, to je najnovejSe nasilje v ljubljanski tobačni tovarni. — Nezgoda na ljubljanskem južnem kolodvoru. Včeraj zjutraj ob osmih je šel sprevodnik Josip Arnšek v službo. Na železniškem tiru je padel in mu je zmečkal voz desno roko ob dlani. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. — Neki Jamnik - stavkokaz na stavnem stroju. Kdo je ta Jamnik? Jnmnik je i. plemenit značaj iz Spodnje Šiške, 2. izučen knjigovez, 3. doslej prirezovalec papirja, 4. odbornik N. D. O., 5. vnet agitator za N. D. O., 6. vri pevec liberalnega »Ljubljanskega Zvona« in 7. sedaj stavkokaz na stavnem stroju v tiskarni Ig. pl. Kleimnayr &. Fed. Bamberg v Ljubljani. Same lepe stvari, ki jih imajo vsi taki ljudje, ki žive v veri. da je človek Cisto navaden kužek, ki ni za samostojnost, marveč se mora vedno naslanjati na kakšno protidelavsko stranko in ki mora poljubovati palico, ki ga * njo tepe »gospod:.. Gospod Bamberg ga le milo prosil, da se ga naj značajni Jamnik usmili, in našel je odprto usmiljeno srce, ki ga pa najbrže tudi ne bo rešilo. Vsekakor je od strani tiskarnarjev nizkotno, da izrabljajo tako duševne slabiče in jim na tak način utisnejo znak stavkokaza, znak, ki ga pošteni ljudje sovražijo. — Deseta velika mednarodna maškarada bo v soboto dne 31. t. m. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Bogat plesni red. Obilo zabave za neplesalce. Maske v narodnih nošah. — Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina za organizirano delavstvo 60 vin., sicer v predprodaji 1 K, pri blagajni 1 K 20 vin.; maske 80 vin. — Vstopnice se prodajajo v tobakarni £. Sešarkove v Selenburgovi ulici In gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici, v strokovnem tajništvu in v prodajalnah kuns. društva za Ljubljano in okolico. Ta maškarada bo najlepša letošnja maškarada v Ljubljani. — Plesni venček pevskega zbora »Glasbene Matice« bo 14. februarja 1914 v veliki dvorani Narodnega doma ob 8. zvečer. Igra »Ljubljanski društveni orkester«. — Prvo tekmovalno sankanje v Ljubljani. Sankači, ki se nameravajo udeležiti nedeljske tekme, se opozarjajo, da bo sankališče v svrho trainlnga v petek In soboto odprto le od L do 3. popoldne. Tekmovalci se prosijo, da se točno ozirajo na te ure, ker sicer ni mogoče zadostno urediti sankališča. 2e prijavljeni sankači naj blagovolijo čimprej vplačati vloge, ker bi se sicer na njih prijave ne moglo ozirati. Dame se opozarjajo, da se lehko udeleže razen damske tekme tudi ostalih točk sporeda. — Z VIC«, Vprašanje znižanja cene mesa postaja čim dalje bolj pereče. Zlasti, ker nam statistika kaže, da se na Viču koljejo bolj slabe živali. Od !. dec. do 31. decembra 1913 je pobil mesar Marenšek: 1 vola, 4 krave, 1 telico, 7 telet, 5 prašičev; mesar Starin 3 vole, 5 krav, 3 telice, 8 telet in 7 prašičev; mesar Škerlj; 2 vola, 7 krav, 8 telet, 14 prašičev; mesar Gutnik pa 10 volov, 9 telet in 12 prašičev. Edino g. Gutnik kolje bolišo živino, najbrže zato, ker je dobavitelj za farovž. Drugi vsi pa prodajajo stare krave po višjih cenah kot v Ljubljani meso pitanih volov. — Na obč. seji so naši soc. demokratični občinski odborniki nastopili proti nalaganfu doklad ra živila, ker so upali, da bo to v prid konsumertom. Ali — mesarji so še ta dobiček spravili v svoj žep. Mesar Outnik, ki Je v občinskem odboru klerikalni pristaš, Je dejal; »Kaj pa se bo posamezniku poznalo, če bo pri kili 8 vinarjev meso cenejše?! Nam se pa pozna In nam je s tem precej pomaganol« — Odkritosrčen možakar in član Slovenske Ljudske Stranke. Ponosni so farovški lehko nanjl Za resnico. Roman. Spisal Jožef Lalchter. (Dalle.) A precej so mu odgovorili z neko benevo-lentno prizanesljivostjo in nekako z visokega. Iz česar je najbolje spoznati, da ni kaj globoko zarezal. »Nismo tu zato«, so mu dejali, »da bi filozofirali, ali je Človek zver ali ne. To bi nas za-pellalo predaleč. Potem bi tudi lahko filozofirali o neumrjočnosti dule, o eksistenci boga in o vsem možnem. V neumrjočnost duše In v take stvari lahko verjamemo ali pa ne. toda to prav nič ne odločuje pri tem, Če smemo biti naprednjaki a)l ne. Nismo fllozoffe. Ko bi se pečali s takimi stvarmi, bi prišli tako daleč, da bi nas Nemci v tem Čisto lahko snedli pri naši filozofiji. Končno pa, kdor hoče druge poučevati, mora vedeti, kaj hoče, ne pa se izgovarjati, da sam Se ni v vsem na jasnem, da si še ni dal poslednjega odgovora. In kar se nazadnje tiče tiste telesnosti, lahko govori tako, kdor ima poln ielodec.« !n doktor Mrdzek Je odgovoril Ivanu glede načeta o nasilju: »Mislim, da govorim v imenu cele stranke, ako rešitev tega vprašanja prepuščamo teku prihodnjih časov. Izjavljam pa, da bi se nam gotovo čisto nezdrav, nezmožen življenja zdel narod, ki bi v odločilnem in pravem trenotku ne — Šiška. »Zarja« je poročala nedavno o novih drogovih za razsvetljavo in je izrazila mnenje, da bi bilo bolje, če bi se vpeljala plinova luč iz Ljubljane. Po informacijah, ki smo Jih sprejeli —- pa je občinski odbor že obravnaval z ljubljansko plinarno ter elektrarno, in dobil je povsod negativne odgovore. Plinarna Je bojda rekla, da bi morala 150.000 K investirati, ako bi hotela dati tudi Šiški razsvetljavo, elektrarna pa da bo najbrže še zase imela premalo luči. Ce je to res — in mi nimamo prav nič povoda dvomiti nad resničnostjo teh napovedb — se čudimo tako ljubljanski plinarni kakor elektrarni. Ako je odjemalee tu in Šiška že danes za slabo razsvetljavo plačuje 2000 K, tedaj bi že dobro bilo tudi 6000 K primeren izdatekl Poleg tega bi pa bili prav mnogi privatniki, ki bi takoj npeljali luč v trgovine in pisarne ter stanovanja. Prosimo tozadevno pojasnila s strani ljubljanske plinarne. — Le malo podjetnosti je treba. Cim večje podjetje Je. teinbolje se rentira. — Zagorje ob Savi; Dne 21. t. m. ponoči je umrl v Zagorju sodrug Anton Capuder v starosti 63 let. Bil je približno deset let že v pokoju. Bolehal pa je skoraj že eno leto na proletarski bolezni — sušici. Pokojni sodrug je bil eden od onih, ki so v začetku delavskega gibanja v Zagorju pretrpeli največ je šikane od politične oblasti. V letu 1891., pri drugi stavki v Zagorju, so ga vrgli v zapor, izgnali z odgon-skim vozom. Njegova družina pa je ostala v Zagorju. S tremi otroci se je mučila njegova žena, pn pa je iskal dela po svetu, a ni ga mogel dobiti. Takratno orožništvo in politična oblast pa sta čuvala trboveljski družbi na ljubo, da ni prišel rajni k svoji družini v Zagorje. Sele po večletnem boju se mu je zopet omogočilo, da je smel bivati v Zagorju. Bil Je od prvega početka delavskega gibanja pa do smrti tvest pristal socialno demokratične stranke in član strokovne rudarske organizacije. Pogreb bo v soboto dne 24. t. m. ob 8. zjutraj. Sodruge, ki so prosti, prosimo, da svojega zvestega tovariša podaste s tem, da ga spremijo vsi na zadnji poti. Zvestemu bojevniku, ki je toliko pretrpel za našo sveto stvar, pa bodi blag spomin! — Odbor rudarske podružnice. — Vračal se je v domovino, pa je zmrznil 46Ietni bajtar Janez Gregorčič iz Hrastnega, občina S. Rupert, je zmrznil 16. t. m., približno 1000 korakov od svoje bajte. Vračal se je z Ogrskega, kjer Je delal pri zgradbi železnice. Vsled vekkih snežnih zametov ni mogel dalje, pa Je zmrznil na potu. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. — Starka je zgorela. Na nekem podu v Okrogu, občina St. Rupert, Je prenočevala 74-letna Marija Martinčičeva. Na podu je začelo goreti. Ogenj so sicer domači pogasili, toda starka je bila že popoluoma zogljena. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 11. do 17. januarja: 20 novorojencev, umrlo je 11 oseb in sicer 7 domačinov in 4 tujci. Dve osebi sta umrli za jetiko. Za vratico je obolela ena oseba. — Umrli so v Ljubljani: Sestra Uriula Frančiška Škerlj, usmiljenka, 34 let. — Matija Peče, delavec-hiralec, 81 let. — Marija Zvršen gostja, 75 let. -— Betty Nansen, slavljena danska umetnica, igra glavno vlogo v drami »Matic, v 4. dejanjih, ki se predvaja danes v kinematografu »Ideal«. Jutri v soboto krasna karakterna slika v 6 dejanjih »Druga mati«, v kateri igra glavno vlogo priljubljena igralka Mici Parla. Istotako slika kakor učinkovitost »Otrok iz Pariza«, ki Je imela svoj čas tako velikanski uspeh. Kaže nam otrokovo trnjevo pot. Štajersko. — Hrastnik. V februarju, in sicer prvo nedeljo, se bo vršil v Hrastniku velik shod o političnem položaju v Avstriji, zlasti z ozirom na nove direktne in indirektne davke ter o bližajočih se občinskih volitvah v Trbovljah. — Sodrug!, že sedaj agitirajte, da bo udeležba kar najobitnejša. — Konsumno društvo rudarjev lepo napreduje. Dolžnost je zato slehernega zavednega konsumenta v Hrastniku, da kupuje vse potrebščine edino v kons. društvu. Zlasti lepo se razvila filiala pri postaji, kar Je v posebno veselje sodrugov steklarjev konstatiratil — Slovensko gledališče v Mariboru. S prihodnjo Oovekarjevo narodno igro »Legionarji« ki se upripori v nedeljo dne 25. prosinca 1914 mogel dati »duška svojim silam«, ki bi le premišljal, kako bi taka napetost morda povzročila prelivanje krvi in pozneje eventualno 1 nekakšno reakcijo. Takemu slabemu narodu ne bi pomagalo nobeno mirno napredovanje v delu, če bi si Je prav razdelil na več generacij. Sicer sem pa prepričan, da i v duši takih, ki največ opletajo s človekoljubnostjo, živi želja, da bi v hudih časih vstali narodu blaniški vitezi, kateri bi mu izsekali pot v boljšo bodočnost.« Ivan ga je zavrnil. »Ne; bržko sem se od-križal misli na nasilje, je ne morem priznavati več niti v najgloblji notranjosti. Ne verjamem več, da bi nas mogel kdo s krvjo in orožjem presekati k boljši bodočnosti. To moremo doseči le z globokim notranjim trudom. Do tega spoznanja sem prišel z ozirom nase in za narod.« »Respektlve«, se Je naenkrat oglasil Mi-kyška, »do tega slobokrvnega. blaznega spoznanja vas Je pripravil Kačerovsky. Ta si vas Je danes najel tu za svojega govornika — svojega -------« »Priznavam.« Je odvrnil Ivan, »da Je Ka-čerovsky name vplival, da me Je s tem vplivom rešil, da ne bi zdrčal doli po poševni plošči —« »Izvrstno, izvrstno « Je začel Miky- ška ploskati in klicati. » po poševni plošči,« le nadaljeval Ivan, »po kateri « Toda tu je nastal vrišč in niso ga več poslušali. Ivan se je za nekaj časa nekako osramočen vsedel. Kmalu pa Je odhajal, ne da bi ob pol 8. zvečer, 66 naše gledališče pokazalo stavnemu občinstvu, kako spretuo že znajo nastopiti naši požrtvovalni igralci bodisi v igranju bodisi v petju. Tokrat se bo torej občinstvu izpolnila splošna želja po narodni igri, v kateri se bo izvajalo mnogo pevskih točk. Nastopajo v igri meščani, meščanke, otroci, akademični legionarji, francoski vojaki. Dejanje se vrši koncem XVIII. stoletja v Celju in na Beneškem na francosko - avstrijskem bojišču. Pri petju in med odmori sodeluje orkester »Glasbenega društva«. Po predstavi je ples v veliki dvorani Predprodaja vstopnic pri g. Weixlu, Glavni trg štev. 22. — Prijateljica umorila prijateljico? Pri Zg. sv..Kunigundi nad Mariborom so aretirali 23-letno Amalijo Kolmaničev©, ker jo sumijo, da Je umorila 31. oktobra 1910 svojo prijateljico 32-letno Ivano Kovačičevo. Kovačičevo so našli v gozdu s prerezanim vratom. Najprej so domnevali. da je izvršila Kovačičeva samomor. Ker pa niso našli pri truplu denarja, ki ga je imela Kovačičeva takrat precej s seboj, so osumili Kolmaničevo umora, ker sta se vračali skupaj skozi gozd domu. Goriško, — Nabrežinski mojstri pričakujejo rešitve od N. D. O. Kakor smo poročali že včeraj, je nabrežinsko delavstvo predložilo podjetnikom nov kolektivni tarif. Nabrežinski mojstri se hočejo ogniti novi pogodbi s tem, da skušajo uničiti našo strokovno organizacijo. Zlasti se odlikujeta brata Josip in Ivan Caharija. Odpuščata Stare spretne delavce in jih nadomeščata z delavci, ki so najbrže že pozabili, kdaj da so imeli zadnjikrat v rokah klesarsko orodje. Te nove delavce pošiljajo potem v N. D. O., ki zna vzgajati delavce po okusu gospodarjev. Oospodom mojstrom povemo, da se takih spletkari} prav nič ne strašimo. Njihov brutalni nastop je le bodrilo delavcem, da ne zapuste pota, po katerem so doslej hodili in o katerem so prepričani, da jih privede do cilja. — Se nekaj o N. D. O. Slavna organizacija stavkokazov N. D. O. namerava baje skupen boj z našo organizacijo za dosego tarifne pogodbe. Gospodje od N. D. O. naj se le zglase pri nas! Konkurenčni boj Mesarskih mojstrov. V N a b r e ž i n i, 22. januarja. Nabrežina slovi že po vsem svetu zaradi umazane konkurence, ki Jo uganjajo tukajšnji klesarski mojstri. Leta in leta traja že ta konkurenčni boj in ovira zdravi razvoj kamnarske obrti v Nabrežini. Da vpliva konkurenca zelo slabo na delavske mezde, na razvoj organizacije kamnarskih delavcev, to Je samoobsebl umevno. Zakaj podjetnik, ki prodaja svoje blago v izgubo, gleda na to, da razdeli izgubo tudi na svoje delavce In Jim plačufe zato prav nizke mezde. Delavec, ki pa zasluži komaj toliko, da ntolaži želodec za silo. Je skoraj nedostopen Ideji organizacije. Pred desetimi Jeti so prodajali nabrežinski klesarski mojstri kurentni meter izdelanih stopnic po 18 do 19 K. In Že takrat so tarnali, da so te cene zanje pogubonosne. Nato so segli po samopomoči in so ustanovili konsorclj mojstrov z namenom, da preprečijo umazano konkurenco. Svojega namena pa n! izpolni! ta konsorcij, ker tudi odslej niso mojstri mogli opustiti divje medsebojne konkurence In ker pr! ustanovitvi konsorcija niti eden ni odkritosrčno nameraval, da izpolni tudi dejansko zahteve konsorcija. Ce pa niso bili edini pri omejitvi konkurence, so bili pa edini v boju proti delavstvu. Vse zahteve delavstva po izboljšanju mezd so soglasno odklanjali. a s tem ni pridobila njihova obrt prav nič. Hudi boji med organiziranim delavstvom in podjetniki so nastajali, boji, ki jih nabrežinsko delavstvo še do danes ni pozabilo. Organizacija Je pri vsakem boju napela vse svoje moči, dostikrat brez znatnega uspeha za delavstvo. Vrstile so se zmage !n porazi delavstva: porazi zlasti vsled tega, ker organizacija ni pri svojih bojih računala z zahrbtnostjo mojstrov. Kljub temu, da so uganjali mojstri konkurenčni boj na račun delavstva, si niso izboljšali svojega položaja. Nasprotno! Situacija je posta- čakal konec seje. Tu pa je priletel Mikyška za njim na hodnik. Dohitel ga je in vzkliknil razvnet: »Hruby, počakajte le en trenotek, da vam pojasnim! Samo nekaj besedi bi vam rad rekel med štirimi očmi.« In držeč Ivana za suknjo, je iz sebe vsipal cel plaz besedi. »Hruby,« je govoril razburjeno, »mene peče, da ste se oprijeli Kačerovskega. Ta mi je sol v očeh, ne morem si nič zato. ali Kačerovskega kar čutiti ne morem, kar sovražim ga. Pedant je, suha, sitna duša ne vem, kaj še vse. Toda vas iniam rad in zoper vas nimam nič. Samo iz Jeze proti Kačerovskemu mi je tam ušlo to saj bi jaz tako rad hotel, Hruby, da bi bila prijatelja, vi pa v tem — verjemite, nmogo mi je do tega. da bi bili vi mol prijatelj. Vi me ne smete odbiti, v vas bi rad imel svojega zagovornika, na vas se nenavadno zanašam vse zidam na vas. Vi morda ne veste, a lahko bi vedeli, da sem se strašno zaljubil v vašo sestro. Blazno sem se zaljubil In v meni gori, gori od tistega večera, veste, ko sva šla skupaj iz gledališča pred leti. Takrat Je v meni vzplamtelo in čim dalje blazneje ljubim. Kam me to spravi, ve le bog. Neštetokrat sem že umiral od strahu, da Jo dobi kdo drugi, a nisem se drznil; toda sedaj, ko sem že stopil na tla praktičnega življenja povejte, Hruby, kaj naj počnem? AH veste, kaj Je ljubezen? Hruby. In vi sedal odhajate morda kot mol sovražnik.« Ivan se Je osuplo zagledal v Mikyško, Ce jala za mojstre vedno resnejsa in nevarnejša in danes je srečno prijadral konkurenčni boi Mesarskih mojstrov tako daleč, da prodaja nabrežinski župan in klesarski mojster Ivan Caharija kurentni meter izdelanih stopnic po 14 K! S tem izpostavlja Caharija vso klesarsko obrt naj-večji nevarnosti, zlasti pa ugroža eksistenco manjših obrtnikov. Pa saj tudi on sam ne bo mogel dolgo zdržati svojo obrt. če bo ostal pri tej ceni. Konkurenčni boj je uničil vsako trezno razsodnost In peha kamnarsko obrt na rob pogube. Trst. — Občni zbor tržaške mladinske organizacije, ki se je vršil v nedeljo 11. t. m., je najboljši dokaz, da se naša mladina zaveda svoje dolžnosti in ve ceniti pomen svoje organizacije. Po pozdravu na mladino je predsednik s. Rože otvoril zborovanje ob 10. dopoldne. Opisal je delovanje društva v šestih mesecih obstanka, Organizacija je ustanovila tamburaški zbor, ki šteje jako lepo število članov. Poleg tega zbora je še en tamburaški zbor bolj mladih članov in članic, kojega priklopimo v kratkem k starejšemu zboru. S. Škerl je podal tajniško poročilo in je med drugim povedal, da napreduje organizacija Jako lepo in da kmalu dosežemo ono število članov, katero smo zaželeli na ustanovnem občnem zboru. Sodr. Hreščak je podal blagajniško poročilo, ki izkazuje denarnega prometa 803 K 79 vin. in lep prebitek. Sodr. Sosič predlaga v imenu kontrole, da se podeli odstopajočemu odboru absolutorij. Razvila se je nato debata o poročilih, v katero so posegli ss. Katol, Prezelj, Poženel in drugi. Zbor je sprejel Sosičev predlog. Predlog odbora, da se zviša po-Čenši od l. jan. t. 1. članarina za moške člane od 30 vin. na 40 vin., se je soglasno sprejel, kakor tudi da bodi podpornina 2 K na leto. Pri volitvi je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik s. Rože Josip; podpredsednik s. Prezelj; tajnik s. Škerl Marij; podtajnik s. Jernejčič Evgen; blagajink s. Hreščak Anton: podblagajnik s. Suša Vekoslav in gospodar s. Botič. Nadalje je bil sprejet predlog odbora, da se ustanovi »Tiskovni sklad«, da se činrpreje uresniči želja članov in začne izdajati mladinski Jist. V ta sklad se bodo stekale vse vpisnine in 10 odst. vsakoletnega čistega prebitka. Pri 5. točki dnevnega reda »O pomenu mladinske organizacije« in soc. dem. stranke, je poročal sodrug Rože, ki je v kratkih besedah razložil cilje sociaiue demokracije in namen mladinskih organizacij. Ko Je vzel zbor na znanje razne nasvete, Je predsednik zaključil zborovanje (»b 1. popoldne. — Svetovni Ust je postala brezdvomno tržaška »Edinost«. Odkar izhaja trikrat na teden pod pokroviteljstvom slovenskih narodnih krumirjev, ki so opustili uredniško čast in se lotili krumirstva in katerih imena so zaslovela že po vsem svetu, se je nje naklada dvignila tako. da bo morala, kakor slišimo, najeti kar dva avtomobila, ki jo bosta prevažala okolo, ker raznašalci lista ne morejo sami opravljati tega velikanskega dela. Kamorkoli človek pogleda, vidi kako pridno čitajo »Edinost«. Celo Italijani Jo kupujejo in čitajo, vsled česar je naklada »Piccola« znatno padla, Ce bo šlo tako dalje, bo »Piccolo« prisiljen prenehati, ker ga »Edinost« v prinašanju novic ih resnih poučnih člankov prekaša, kar so tudi Italijani takoj uvideli in postali nje zvesti čitatelji. Ce koj ne razumejo. s! dajo še raztolmačiti. Vsak se samo čudi, kako velikanski napredek in uspeh le doživela »Edinost«. Saj to je tudi vsakdo pričakoval. Kajti še nikoli ni bila »Edinost« v tehnik nem in estetičnem oziru tako dobro urejevana kakor sedaj. To pa le zato, ker so pri »Ediuostt« nastavljene same izvrstne kapacitete. Pomislite samo: Krumirski »šef« Ekar, krumir M e’l j a v e c in krumirček Brozovič. To so vendar ljudje, katerim se ne more odrekati krumirske izobraženosti kar tako. Študirani so pa tudL Saj je Ekar bil menih, sledovi meniške: ga življenja se še danes na njemu lehko opazujejo. Brozovič je napravil gimnazijsko maturo kot usposobijenostni izpit vlagalke. Torej očitno Je. da celo vlagalke potrebujejo precej izobrazbe. Mellavec fungira za krumirja v tehnični stroki. Cast ravnatelja tiskarne mu je bila premajhna, zato je hotel doseči še čast krumirja, česar se pa on — kakor tudi tista druga dva ne sramuje, ker se pač dobro zaveda, kak- ni pijan. Potem se mu je iztrgal z besedami: »Drugič bova govorila o tem!« in odšel na ulico. XXVIII. Ivan je bil nekoliko potrt. Brezbrižno in brezmiselno je taval po ulicah. Kakor da ga od vseh strani obdaja megla, da ga nekaj davi. Čutil Je nezadovoljnost. »Ne — ne, to ni bilo tisto kar sem hotel, ne, niti stotine nisem povedal in nisem mogel povedati, kakor sem si predstavljal,« si |e medlo dejal. Nekollkokrat je postal in se ozrl. Prizadeval si je. priti na jasnejšo misel, osredotočiti vse v eno točko. Toda vse Je kuiminiralo v tem. da ni znal svoje notranjosti tako razgrniti, da b! bili razumeli, spoznali. Vprašal se Je, ali nal se vrne. Pa predstavil si je gostilno, zborovanje, govore in naenkrat ga Je objelo sladko čuvstvo, da že ni več tam v vrtnem salonu, da se lahko prepusti sam sebi. Dobro je čutil, da le bil do neke meje nerazumljiv, naiven in odvv sem od nekih vzorov, malo ga je to i težilo, toda že Je postajal zadovolnejši. »Da,« si je dejal, »na prvi pogled se zdi, meni samemu se ie sko ro tako zdelo, da imajo oni bolj prav. V nilh go vorih Je videti neko prevlado razuma, treznost in večjo navidezno zrelost, dočim sem jaz bale ekstremen in nestalen-------------in vendar vem zagotovo. kaj hočem, in vem to sedaj tem odločneje. Ne, za nobeno ceno--------------za nobe- no ne bi mogel več z njimi! Ako sem se dosle) še le malo obotavljal, seda) se ne morem več, ne morem — —• ISAf^TORIUM-EMONA y 2ANDTRANJE -INKU* JRSlCNE - BOLEZNI. •PCROOMŠNICA. f/LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA-ULICA h '] SEP-zoiwNiK:pratwij-DR-FR. DERGANC Kristan. »Zarje*, v Ljubljani. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij iti časnikov v vseh jezikih. krepi želodec, pospešuje odvajalna. 1 stckleničica jšuega značaja je. — T oda zopet k stvari. Kei 1)0 »Edinost«, kakor zgoraj tečeno, najela dva avtomobila, bo potrebovala za ista tudi dva šoferja. Najbolj spretna in izobražena za ta posel sc nam zdita Ekar in Meljavec. Malo neugoden je sicer ta poklic, toda ko se /c kiumiii na eni strani, se more še na drugi. Brozovičeva dolžnost bo, da bo avtomobila imel v redu in da ,bo skrbel za njiju kurjavo. Ker bodo torej ti vsi. trije dobili druge službe, ne bo ostal nihče več. ki bi stavil in tiskal > Edinost«. Da si gospodje. ne belijo preveč glave, kdo bo delal »Edinost«, jim svetujemo, naj si vzatnejo v roke sobotnega vseznalca »Slovenca«, ki govori o neki novi iznajdbi strojev, ki pišejo, stavijo, vlagajo, tiskajo in kdo ve, kaj še ne; en stroj opravlja vsa Ja dela in sicer z veliko hitrostjo, ne da bi bilo treba kakega delavca zraven. To bo za »Edinost« gotovo nekaj imenitnega. Prej pa ko naroči tak strni, naj vpraša pri svojem tovarišu »Slovencu« za natančna pojasnila, kajti on se najbolj razume pri takili rečeh. Tiste stroje pa, katere je »Edinost« sedaj naročila, naj daruje svojemu prijatelju Spazzalu v zahvalo, da je tako dober, da prihaja tiskat »Edinosts. Torej, kakor se vidi, nam obeta slovensko narodne ,'iodjctje »Edinost« veliko novih čudežev, ki Jih Tržačani gotovo še niso videli. Zato pa tudi vsi kar občudujejo slovenske narodne voditelje, ki postajajo vedno bolj f~ moderni. — Mladinska organizacija naznanja, da bo prvo predavanje v soboto 24. t. m. Predava! bo sodrug Milost. Začetek predavanja ob 8. zvečer v društvenih prostorih, via Aplari 12. Predmet predavanja je: »Kakšen razloček je med revolucijo in evolucijo.« Vstopnina na predavanje 10 v. — Okrajna politična organizacija v Rojanu naznanja vsem politično organiziranim sodnikom. da se prihodnje dni vrše shodi v svrho ustanovitve krajevne politične organizacije na Oreti, v Rojanu, Škorklji in IH. inIV. mestnem okraju. Oni sodrugi, ki žele sodelovati za eni ali drugi kraj, naj se zglasi vsak večer od pol usmili do 10. v društvenih prostorih. Odbor. Državni zbor. Dunaj, 22. januarja. Po butnili in komičnih dneh Je imel državni Kb-*rfdianes mirno se’°’ na kateri Je opravil precej dela. Predvsem se je rešila novela o zavarovanju privatnih uslužbencev. Zakon je bil Ja. .li?!?' .a.Ea *e bi*° treba, čeprav Je bil Šele leta 1906. sklenjen, že sedaj popraviti. Tudi sedanja novela ne izpolnjuje vseh opravičenih zahtev; socialni demokrat je pa so umaknili svoje manjšinske predloge le zato, da se vsaj to zboljšanje ne zavleče. Olavna izprememba je v tem, da nastopi pravica do rente že po petih letih namesto po desetih kakor doslej. Na vrsto je prišla danes tudi službena pragmatika; razprava o teni predmetu še ni končana. Nekoliko manjših zakonov se je rešilo. Seja. Predsednik dr. Sylvester otvarja sejo ob '11. dopoldne. Na dnevnem redu je novela k penzijskentu zakonu. Predsednik naznanja, da so vsi miiioritetnl predlogi umaknjeni. Poročevalec dr. L i c h t priporoča predložene resolucije, katerim dodaja še sani eno. Minister ffelnold pravi, da se bo vlada potrudila, da Izvrši zakon po sklepih parlamenta. 2e ko je bil zakon razglašen, so se oglašale želje po noveliranju. »Takrat je hotela vlada počakati, kakšen bo feraktični uspeh. Tudi zaradi zveze, v kateri >stoJi ta zakon s socialnim zavarovanjem, le bilo takrat bolje počakati. Dasi socialno zavarovanje še ni rešeno, kar pa vlada upa, da se kmalu zgodi, stoji vlada na stališču, da naj se noveliranje zdaj izvede, ker se Je nabralo že dovolj izkušenj. V odseku je delo presegalo meje, ki so mu bile začetkoma namenjene. Sedanja predloga, ki Je sad kompromisa. Ima socialno političen pomen in upošteva upravičene želje, kolikor je bilo mogoče. Dr. VVinter (češ. soc.) pravi, da so socialisti že takrat, ko se je sklepal *akon. upozarjali na nedostatke In se niso mogli ogrevati za postavo. Preočitno je bilo stremljenje, ^ gg ločijo uslužbenci od delavcev. S?£taHsti so ^ bali. da meščanske stranke ne oodo Imele nobenega povoda več za socialno ??'f®''0vaInlei delavcev, če bodo Izpolnjene za-ntev©^ privatnih uslužbencev. Pomisleki so se uresniči i. Glavna napaka zakona je ta, da je bu zgrajen od strehe dol, medtem ko se Je na jNemškem najprej izvedlo starostno in Invalidl-tetno zavarovanje, in potem šele zavarovanje Privatnih uslužbencev. SchSfer (nem. soc.) Oglaša, da so socialisti le zato opustili svoje Predloge, da se ne zavleče stvar, čudno se Je Igralo zdeti, da je socialen zakon naletel na 6,5 odpor. To se da le s tem razlagati, da pri- naša zakon premalo. Ce se da parlament voditi od strankarskih obzirov, se morejo goditi napake in namen zakona se ne more doseči. Sedanji; zakon je za trgovske uslužbence kar ne-porabeu, predvsem že, ker je čakalna doba 40 let veliko predolga, ker so doneski previsoki, daje pa zavod premalo. Socialni demokratje ne smatrajo sedanje novele za izpolnitev vseli opravičenih želja. Na boj z a novo novelo ne bo treba dolgo čakati. Reger (polj. soc.) izjavlja, da je umaknil svoj minorltetni predlog v nadi, da se izpolnijo želje interesentov v zavarovalniškem zakonu, o katerem upa, da se uresniči v najbližnji bodočnosti. Debata se zaključuje. Govorita Še generalna govornika Halier in VVohlmeier. Nato se sprejme novela v drugem In tretjem čltanju. K e m e 11 e r poroča o službeni pragmatiki za državne učitelje. Učni minister H u s s a r e k razlaga v daljšem govoru stališče vlade. Glocket (soc. dem.) upozarja, da Je bila pragmatika že pred enim letom v zbornici odpravljena. Imenovanja so se pri srednješolskih učiteljih in pri uradnikih zaustavila in vlada je profitirala velikanske vsote. Porabla je pragmatiko kot predprego za nepopularne davke in je s tem škodovala ugledu uradnikov, ter jih naravnost gonila v pasivno rezistenco. Tudi delavcem ni vseeno, če delujejo na srednjih šolah možje ali pa potuhnjenci in pro-tekcionisti. Od tega Je odvisno, kakšni ljudje da pridejo iz šol. Veliko bliže stoje delavci učiteljiščem; kajti iz njih prihajajo učitelji, ki naj poučujejo otroke proletariata. Država zanemarja svoje dolžnosti do učiteljske vzgoje, da ustreže klerikalnim strankam. Kaj bi dejal učni minister, če bi mu predlagali, da bodo socialno demokratične strokovne organizacije poslej ustanavljale oficirske šole? (Veselost.) Število klerikalnih učiteljišč je zadnja leta tako naraslo, da imamo n. pr. na Nižjem Avstrijskem na 916 klerikalnih gojencev le 319 državnih; na Dunaju prihaja celo 1338 klerikalnih pripravnikov na 719 državnih. (Cujtel Čujte!) V 13 srednjih šolali imamo že Marijine kongregacije, dasi se na teh šolah ne trpi nobeno društvo. Učni minister se je izrekel, da r.aj bodo učitelji na pripravnicah akademiki, .laz bi želel, da bi se poleg njih jemali najsposobnejši izmed Ijudsko-šolskih in srednješolskih učiteljev. Ne volijo se pa za ta poklic najsjHJSobnejši akademiki, temveč le taki, ki so bili učitelji kakšne nadvojvod-kinje ali pa ki govore na katoliških shodih. Odločno se moramo izreči proti temu, da se učiteljem in državnim uradnikom uropa koalicijska pravica. Glasovali bomo le za tako pragmatiko, ki obseza popolno koalicijsko pravico. Konec seje ob 7. zvečer. Prihodtiia seia danes ob 11. dopoldne. Zadn>e vesti. GOSPOSKA ZBORNICA Dunaj, 22. Danes je gosposka zbornica razpravljala o poročilu skupne konference. Govoril je baron P1 c n c r, ki ie predlagal, naj se prekine seia za pol ure, da poda davčna komisija poročilo tudi o sklepih poslanske zbornice. Predlog je bil sprejet. Ko se je zopet otvorila seja. je podal Goess poročilo in predlagal, naj se vzame poročilo skupne konference na znanje in pritrdi sklepom poslanske zbornice. Clan zbornice n r a s s izreka svoje zadoščenje, da je gosposka zbornica izpremenila svoje stališče glede na eksistenčni minimum; če bi bila gosposka zbornica prej pritrdila zvišanju, bi se bila marsikatera težava odpravila. Govoril je še vodja finančnega ministrstva Engel. Nato je bilo poročilo skupne konference s sklepi poslanske zbornice sprejeto. VLADA NA HRVAŠKEM. Zagreb, 23. Vesti po časopisju, da je hrvaški ban potoval na Dunaj zaradi parlamentarl-zacije hrvaške vlade, ne odgovarja resnici. Pogajanja glede tega vprašanja med koalicijo in vlado še niso končana. Parlmentarizacija vlade se bo izvršila kmalu, a ne tako. kakor so to pravile različne vesti. STAVKA ANGLEŠKIH PREMOGARSKIH DELAVCEV. London, 23. Vsi delavci, zaposleni pri prevažanju premoga, so zastavkali. Zahtevajo povišanje mezd. Ko so se pogajanja razbila, so delavci velike firme takoj prenehali z delom. Nato se Je razširila stavka še pri drugih tvrdkah. Organizacija je odobrila stavko. STAVKOVNO GIBANJE NA PORTUGALSKEM. Lizbona. 23. Stavka železničarjev je popolnoma končana, le 100 uslužbencev še ni prišlo na delo. Tudi vse druge delne stavke so prenehale. Listi v Lizboni so včeraj pričeli zopet izhajati. VELIKANSKA STAVKA V PETRBURGU. Peterburg, 23. V spomin obletnice demonstracij I. 1905 so včeraj zjutraj skoraj po vseh tovarnah popustili delavci delo. Do ene popol- dne je stavkalo 70.000 delavcev. Delavci so odhajali iz tovarn in prepevali revolucionarne pesmi. Hoteli so tudi demonstrirati, pa je policija preprečila vse. Policija je s sabljami razgnaia množico. Sest delavcev so aretirali. VOLITVE NA BOLGARSKEM Sofija, 23. Nove volitve za sobranje se bodo pričele 5. marca. PROCES PROTI MINISTROM. Sofija, 23. Državno sodišče je določilo, da bo razprava proti bivšim stambulovskim ministrom dne 19. februarja. ALBANIJA. Obravnava proti pnčistoni. Valona, 23. Pred vojnim sodiščem se ]e začela danes razprava proti majorju Bekir begu in tovarišem, ki so obdolženi, da so vprlzorill puč v korist Izet paše. Razprava je tajna in bo trajala nekaj dni. Princ Wled. Berlin. 23. Bodoči dvorni maršal albanskega kneza Wieda, stotnik Trotha je že odpotoval v Drač. Vilo, v kateri je doslej stanoval princ VVied v Potsdamu, je vzel v najem rumunski princ Karl, ki bo služil v pruskem gardnem polku. EGEJSKI OTOKI. Rim, 23. (talija ne bo zapustila prej onih Egejskih otokov, ki Jih Je zasedla, preden ne dobi primerne odškodnine. Pri tem stremljenju bosta podpirali Italijo njeni zaveznici. GRŠKA IN TURČIJA. Atene, 23. Turški poslanik Galib Kemall beg je izjavil, da je njegova naloga v Atenah ta, da utrdi prijateljske odnošaje med obema državama. Upa, da bosta obe državi zmerni. Pariz, 23. »Echo de Pariš« poroča, da se grška vlada ne bo pogajala glede otokov s turško vlado, in da Je za pogajanja tudi že prepozno. Turčija je baje že odposlala eno bojno ladjo v Mitilene. POTRES NA HEBRIDIH. Melbourne, 22. Parnik »Makatnbo« javlja, da se Je lega otoka Ambrim v Novih Hebridih vsled vulkanskega izbruha in potresa izpreme-nila. Misionsko poslopje in bolnišnica sta sedaj povsem pod vodo. na drugem kraju, kjer je bilo prej morje, se je pa dvignilo 2 milji hribovite zemlje. Med izbruhom Je bil ves otok pokrit s penečo lavo. Voda Je bila vrela. Ribe in želve so priplavale kuhane na površje. Z dveh bližnjih otokov se je dvignil dim. Ljudstvo v nevarnosti. Sidnev, 22. Dne 1. januarja so bili na otoku Ambrim silni vulkanski izbruhi. Na stotine domačinov ima vsled lave zaprto pot. Okrog 700 oseb se je rešilo. Odgovorni- urednik Etbin K Izdaja in zalaga založba T-Vt -njiMjska tiskarna« 40 letni uspeh, Ssrjž&s Želodčna === tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani . , » . j.. prebavo in je velja 20 vin. ŠEFEs 0. PiCCOli, Ljubljana. Tvrdka J. Meinl, priredi UVOZ kave dne 23., 24. januarja 1914 v svoji filial ki Ljubljana, Selenburgova ul. 7. poskusno kuhanje ter Vas k temu uljudno vabi. Obenem pripominja, da bo tvrdko jako veselilo, če privedete znance s seboj. Od devetih zjutraj se bodo zastonj dajale posknšnjje le odraslim. aaaaaaaoaoBoanannaaan! i Kmečko delavska gospodarska | zadruga v Dobravljah na Goriškem c r. i. z o. *. | Zadruga ima v svojih kleteh veliho mno- a žino dobrega in naravnega vina svojih n* g družnikov. Za pristnost od zadruge g vina se Jamči. g Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov g naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec. aaoonoanuuupao« MDBOpnDDDDflHunE Konsumno društvo rudarjev ■ 'p''-.... v Hrastniku ■ registrovana zadruga z omejenim Jamstvom priporoča svojo bogato zalogo zimskega btago1 vseh vrst špecerijskega blaga, otroških oblek, nogavic, čevljev, srajc itd. po najnižji cenL Toči se tudi v svoji lastni gostilni seljska, dalmatinska in istrski vina. fosco in .Adria Perie*. Vabi se toraj cenjene člane, da vse svoje potreb* ščine nabavljajo V svojem lasftiera podjetju, Član lahko postane vsak. Delež znaša 20 kroa Načelstvih pristna bt« Pristni re* Shajališče tržaških iti vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Ivan Jax in sin Ljubljana Dunajska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo -......- jšlvsulnlli- strojev ——— in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Peter Kozina & Ko. Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) (najmodernejše vodjetie monarhiie) —— Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Breg 20 na debelo Varstvena mamk«. v Coizovi hiši. Potniki v severno in južno AMERIKO se Y ititti 1Ž— nww<»r>, hrczlienl« fcrzojavom, m« Ksterih j« m .mrkega >i<«ln pfMhMIci, 4» dobi dorcrtj domnte t«w * vIdok, r**i krak, yrt«tjc, k«p«f} HA "S e z S E E s z Odhot? ptrnikov: — . Amerik« »jako sobuo, v jniao Ameriko vsakih 14 dai. Trst-New-York, vsako soboto. Tr8t-Ju±na Amerika, vsakih 14 dni. Trst-Kanada, vsak mesec. Vnicovrstaa pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agentari za Kranjsko, Štajersko in Koroško: SIMON KMETETZ Ljublfana, — Kolodvorska ulica štev. 26.------------------ Občno konsutnno društvo v Idriji naznanja s ten, da ie v svoti seji dne 9. svečana ISIS sklenilo, da se hranilne vloge čianoa obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni jt cin iti frcat. Cez 30 dni do 6 mesticev se imcjo računati obresti po 6 odstotkov n Od kredita nad f. a isecev pa po 7 odstotkov in sicer 2e od 30 dni naprej. rs Hranllre vloge sprejela društvo vsak dar. med, nradniri arami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6 *v«-čt*r -• Odpovedni roki so pri drnltvn najprimernejši m varnost vlog najboijfia, kajti s« varnost garantira premoženjska in blagovni vrednost. Vsak član najtaije zaupa svoje prihranke svojemu zavoda. Načelstvo. Družinski kruh mm S S iz pekarne »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico" je najboljši in najcenejši. Hlebi po 175 kg veljajo samo 56 vin. Dobi se v vseh prodajalnah »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico*. — Člani, segajte po njem! i il 8 ■ S ■ i 8 : ■ i 8 [ S 8 ■ Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev v Ljubljani r. z. z o. z. se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pr! Ljubljani. ^ •• • • Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča :: dela. s Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj- šem času. iS ««■ Konsumno društvo za Ljubljano — s in okolico registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej od dne vloge 0 do dne dviga. Dosedanje stanje hranilnih vlog51.000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; v Šiški: Kolodvorska cesta,: Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli. Pekarna v Spod. Šiški, Celovška cesta. v Nadzorstvo. Načelstvo. hranilne vloge članov po J V i