llatisnil J. Rud. Milic  v Ljubljani.

v

Cčešenje sv. Alojzja se je začelo že 30
let po njegovi smerti, ko je bil 1621 zve¬
ličanim prištet. Ko pa je bil od papeža
Benedikta XIII. sv. Silvestra dan ,1726
za svetnika razglašen, in mladini sploh,
posebno pa učencam v zgled bogoslušmo-
sti  in deviške čistosti  postavljen; se je
začelo širiti češenje njegovo po vsim svetu.

V spomin šestih let, ktere je pre¬
živel sv. Alojzi v samostanu (kloštru); so
prejemali častitelji njegovi šest nedelj
poversti sv. zakramente. Papež Klemen
XII. pa so 1. 1740 dovolili popolen odpu¬
stek za vsako teh šest nedelj vsakimu,
kdor o njih vredno prejema presv. i'ešnjo
Telo, in opravlja v slavo božjo in čast
sv. Alojzja še kake druge pobožnosti,
molitve, premišljevanja, dobre dela i. t. d.
To češenje sv. Alojzja je tudi obilen sad
obrodilo. O vsih potrebah je pomagal ta
ljubljenec božji gorečim in stanovitnim
svojim častiteljem. Posebno so se po nje¬
govih prošnjah pokorili zastarani, terdo-
vratni grešniki; obupne duše so se umirovale;
stare, grešne razvade so se opušale; či¬
stost se je skerbniši jela varvati; mladina

IV

je postajala po ti pobožnosti bogaboječnimi
in nedolžnimi; mlačni so se vnemali za
svetejši življenje, ker jim je oči odperalo
večkratno sprašanje vesti , in pogostni
sklepi  so jih spravili iz nesrečne mlačno¬
sti; pobožni so vidno rastli in pribirali v
dobrim in lepih čednostih. — Tudi v tele¬
snih potrebah je pomagal Bog mnogokrat
po prošnjah sv. Alojzja.

Kakor hasna in koristna je ta šest-
nedeljna pobožnost vsakimu človeku , po¬
sebno pa mladini; naj vender popraša vsak
spovednika za svet, bi jo li opravljal ali
ne. — To je gola resnica, da nikdar ne
zabrede človek, ki pogosto  pa vredno
prejema sv. rešnje Telo, v take hudobije,
v kakoršne se pbgrezvajo mlačni in brez¬
vestni opušavci in zasmehovavci tega sv.
Zakramenta.

Kdor tadaj želi sv. Alojzja častiti in
posnemati lepe njegove čednosti (to je
namreč svetnikam naj ljubši češenje); ima
v teh bukvicah vodilo, kako zamore v
čast sv. Alojzja opravljati od sv. cerkve
poterjeno in z odpustki obdarjeno šest-
nedeljno pobožnost.

Bog naj obudi z žarki milosti svoje
obilno sadu!

——

I.

I AIR

o šestnedeljni pobožnosti sv. Alojzja.

dor želi sv. Alojzja goreče častiti
in si pridobiti obilniga sada za zveliča¬
nje, naj zvesto spolnnje te vodila:

1) Moli vsak dan skoz celih šest
tednov v čast sv. Alojzja po 6 Očena-
šev, 6 češenih Marij in 6 čast Bogu...

2) Beri vsako nedeljo te pobožno¬
sti prav serčno in zbrano nekaj življenja
sv. Alojzja, ter se v tednu spominjaj,
kaj si v nedeljo bral in prizadevaj si,
da boš sv. Alojzja častil s posnemanjem
tistih čednost, ki so ti bile v nedeljo
pred oči postavljene.

3) Sprejmi prav goreče  vsako
nedeljo te pobožnosti sv. Zakramente,

1

2

ter ponavljaj čez teden v nedeljo stor¬
jene sklepe.

43 Varuj se skerbno greha, clo
majhnih napak 5 begaj pred grešno pri¬
ložnostjo, slabo tovarišijo, lenobo, praz¬
nimi pogovori, radovednostjo i. t. d.

o) Spominjaj se pogosto sv. Alojzja;
izročaj se mu v varstvo, in zdihni k
njemu pri vsakim delu ; opravljaj z do¬
brim namenam Bogu v poveličanje in sv.
Alojzju v čast dolžnosti svojiga stanu
in druge dobre dela.

63 Tudi ne opušaj vnanjih spokor¬
nih del; krati si kaj jedi, in vsaj po-
želivosti svoji ne strezi. Ne gledaj in
ne poslušaj iz radovednosti, govori
prijazno in o potrebi, strezi rad bliž-
njimu, sosebno pa domačim.

73  Dela keršanske ljubezni o pri¬
ložnosti vselej spolnuj ; svari, uči zlasti
otroke, daji dober zgled in za vse moli.
Poskušaj tudi češenje sv. Alojzja širiti,
ako govoriš o prilikah od življenja,
in čednost njegovih.

3

Sporočila

sv. Alojzja do častiteljev svojih.

lj Premišljuj Kristusovo terpljenje.

Imej serčno pobožnost do terpljenja
in smerti Jezusove; serce se ti bo ota-
jalo in pri vsakim premišljevanji se bo
topilo žarečih zdihljejev. Premišljuj skriv¬
nosti Kristusoviga terpljenja od umivanja
nog do groba*; vsako uro se spomni ene
skrivnosti, premisli jo nekoliko, potem
zdibni k Jezusu, moli in prosi ga kake
posebne milosti takole: „Češena mi bodi
ura, o kteri je moj Zveličar noge umi¬
val svojim učencam — presveto Telo
postavil — kervavi pot potil i. t. d.
Zavolj tolike ponižnosti ob umivanji nog
mi dodeli o Jezus! da svoj napuh ukro¬
tim in ponižno živim; ali: Zavolj ne¬
skončne ljubezni svoje o postavljenji
presv. Telesa te prosim, dodeli mi mi¬
lost, naj bi te v tem sv. Zakramentu
vselej prav goreče prejel; ali: Zavolj
kervaviga pota na oljski gori, mi olaj-

4

šaj in oslajšaj smertno uro in me varuj
satanovih sleparij i. t. d.“

Kdor ob vsaki uri D. Marijo in
angelca varha časti, bo prav lahko tudi
to premišljevanje opravljal. Stanovitno
se derži te navade, in obilno sadu ti
bo donesla, če tudi samo enekrati na
dan premišljuješ. Premišljuj zvečer
ob šestih: Jezus ves ponižen učencam
noge umivaj

ob sedmih: Jezus presv. Telo v spomin
svoje smerti postavi;
ob osmih: Jezus na oljski gori moli,
kervavi pot poti, od Juda Iškariota
je predan in potem vjet;
ob devetih: Jezus je bil pred vikšim
duhovnam od hlapca neusmiljeno za
uho udarjen.

Preden zaspiš, premišljuj z.asramo-
vanje in pretepanje, ktero je Jezus čez
noč terpel; in zjutraj zopet premišljuj
ob štirih: Jezusa zve/mniga pred judov¬
ski zbor peljajo;

ob petih: Jezusa Pilatu krivično tožijo;

5

ob šestih: Herod Jezusa zasmehovaje
ko norca belo obleče;
ob sedmih: Križaj ga! Baraba nam spu¬
sti! klici druhal;

ob osmih: Rabeljni so razmesarili Jezusa
o kervavim bičanji;

ob devetih: Jezusa so s ternjem kronali;
ob desetih : Ponči Pilat Jezusa bičaniga
ljudstvu pokaže, in ga po nedolžno
v smert obsodi;

ob enajstih: Jezus nese težki križ na
Kalvarijo;

ob dvanajstih: Jezusa med tolovajema
. križajo ;

ob eni: Jezus moli za križavce svoje
in obljubi raj skesanimu tolovaju;
ob dveh: Jezus izroči žalostno svojo

mater Janezu in Janeza Marii: in

toži svojo zapušenost;
ob treh: Jezus izroči svojo dušo Bogu
Očetu, glavo nagne in umerje;
ob štirih: Jezusova stran je bila s su¬
lico odperta;

ob petih: Jezusovo telo v grob polože.

6

2) Posnemaj Jezusa in Marijo.

a) Greli je edino hudo, ker samo
greh te v pekel pahne. Cio naj manji
greh žali Boga, z a to raj varuj se ga;
rajši vse, tudi smert preterpi, kakor bi
Boga žalil.

b} Da se greha obvaruješ, berzdaj
vse počutke, oči, ušesa, ker skozi nje
hodi smert v dušo. Ogibaj se vsake
grešne priložnosti, slabih tovaršij, le¬
nobe ; govori samo o potrebi; imej v
mislih Boga in svete reči, ti bodo pa
vse slabe želje zginile.

c) (3e te vender še skušnjave
nadlegvajo, spomni se, da te božje oko
povsod gleda in njegova milost te tudi
podpera govsod, ako se češ bojevati
zoper skušnjave.

d) Serca ne navezuj na svet, časno
blago, veselje in druge stvari. Stvar-
jen si za Boga, ne za svet. Vse moraš
enkrat pustiti, sam Bog ti ostane ve¬
komaj.

c) Zares spokorno naj bo tvoje

7

življenje: zatiraj lastno voljo, in ne

strezi mesu po njegovi poželivosti. Res
je spočetka zatajevanje težko: ali ve¬
selje presega vse grenkosti, če pervo
zopernost premagamo.

f) Ne obupaj v stiskah in terplje-
nji. „Kdor Boga ljubi se mu vse v prid
končuje.^ Neizrečeno plačilo je vsim
obljubljeno, ki zemeljske nadloge voljno
terpe.

gj) Jši svojiga veselja v Bogu; z
Bogain ravnaj, Bogu zaupaj, Bogu vse
dušne in telesne potrebe razodevaj.
Bog se da najti vsim, ki ga željno
išejo; Bog rad usliši, le serčno ga
ljubi nad vse.

h) Oziraj se rad na križaniga Zve¬
ličarja: v njem gledaš neskončno ljube¬
zen božjo in neskončno nehvaležnost
svojo. Na križu boš spoznal hudobijo
greha, pa tudi terpljenje, ki čaka ne-
spokornikov po smerti.

i) Zareče ljubi Jezusa v presv.
Zakramentu. Njega ljubezen do grešni¬
kov je taka, da stanuje noč in dan v

8

prostovoljni ječi in hrepeneče pričakuje,
kdaj ga bo prišel kdo kakih milost pro¬
sit. Obiskuj tadaj o vsaki priložnosti
Kralja nebes in zemlje na tem prestolu
usmiljenja in ljubezni.

k) Imej tudi serčno ljubezen in
terdno zaupanje do MSrije, prečiste De¬
vice, matere božje in tudi svoje matere
in besednice pri Bogu. Ona ne zapusti
nikogar svojih otrok.

l) Po ljubezni tvoji do bližnjiga
se spoznava velikost ljubezni tvoje do
Boga. Kdor bližnjiga ne ljubi, mu ne
pomaga v potrebah z besedo in djanjem,
pa vender pravi, da ljubi Boga, je gerd
lažnik. Kako bo Boga ljubil, ki ga ne
vidi, ker ne ljubi bližnjiga, ki ga vidi?
„Kar ste revežem storili, ste meni sto¬
rili, u  pravi Jezus.

9

po kteriin naj kristjani žive.

(0. Fr. Neumayer-a.)

Vse naj se zgodi spodobno in
pO redu.  Pavl. I. Kor. 14, 40.

Splošne vodila.

1) Bog ne terja od nas posebnih
del, samo greha se varujmo in natanko
spolnujmo vsakdanje opravila.

2) Bog hoče, da vsakdanje dela
pametno in zavedno opravljamo, ne pa
samoglavno in poveršno.

3) Bog ne gleda toliko našiga
djanja, kakor naše serce. To je pred
Bogam storjeno, kar si kdo storiti pri¬
zadeva.

Te vodila spolnuj, in boš rastel v
dobrim. Po njih .preiskuj vsak mesec
vsaj stan svoje duše , da zveš ali greš
proti nebeškim planjavam ali v peklen-

l*#

10

sko brezno. Po tih vodilih naj napelja-
vajo k dobrima tudi gospodarji in
gospodinje otroke in podložne svoje.

Posebne vodila.

1. O navadni uri vstajaj : „vselej, urno ,
poTboano.^

„Vselej“ vstani brez izgovora.
Truplo je len hlapec, ki rad polega;
kdor ga sluša, mu bo pešala duša.

„Urno“ vstajaj brez pomude. Po¬
gubljeni se bodo o trobentnim glasu:
vstanite mertvi! počasi gibali, zveličani
pa se bodo „urno“ iz grobov vzdigali.

„Pobožno“ vstajaj ko tički, kteri
na vse zgodaj Bogu hvalo žvergole.
Prični dan, kakor bi bil zadnji tvojiga
življenja.

S. Bodi pri sv. maši »spodobno, pazljivo

„Spodobno a  ker se pobožnost serca
razodeva in množi po ,,spodobnim“ ve¬
denji. „Svete reči za svete ljudi.“

,,Pazljivo.“ Kdor zna brati, naj

11

bere iz bukvic; kdor ne zna brati, naj
moli žalostni rožnikranc. Začenja naj
se z žalostjo nad grehi, kakor se za¬
čenja sv. maša z očitno spovedjo. Pri
sv. Evangelii zahvali Boga za dar sv.
vere in prosi razsvitljenja krivovercam
in nevercam. Pri daritvi se skleni v
serca z mašnikam in prosi Boga, naj
bi ta dar dopadljivo sprejel v tvoje
zveličanje in vsili tistih, za ktere si
dolžan moliti. Pri povzdigi presv. Telesa
moli: „0 presveto rešnje Telo! molim
te in častim te! O Jezus, Jagnje božje!
tebi živim, tebi umerjem, tvoj hočem
biti zdaj in vekomaj. Ozri se na ubogo
mojo dušo, za ktero si se voljno greš-
nikam v roke dal in terpljenje in smert
na križu prestal. 44

Pri povzdigi • presv. lvervi moli:
„0 presveta rešnja Kri mojiga Zveli¬
čarja! O živi Jezus! tebe molim, tebe
častim; bodi mi milostiv, bodi mi usmi¬
ljen; daj da tvoja predraga Kri nad
manoj ne bo zgubljena! — Oče nebeški
ne glej mojih grehov, temuč glej svo-

12

'jigaSina, in zavolj njegoviga terpljenja,
zavolj njegove smerti se usmili mene
uboziga grešnika . 44  Pri sv. obhajilu ob¬
žaluj svoje grehe in obudi goreče želje,
Jezusa prejeti. Popolno se mu izroči z
besedami sv. Avguština: „Tvoj sim,

tvoje so moje oči, ušesa, roke, noge,
duša in vse. Ves sim tvoj o Bog, daj
da bi bil tudi večno ves tvoj . 44

3. Moli »mirno, počasno, 11

„Mirno i4  v kraji, kjer se serce ne
moti in ne razmišlja; in o času, kadar
te nič ne priganja hiteti z molitvo.

„Mnogo ljudi in mnogo opravil
omadežva molitvo in spridi, kakor mu¬
šice sladke jedi!a. £ ‘

„Počasno.“ Kdor moli ne opravlja
kaj malovredniga, zakaj bi tadaj hitel?
Molitva obstoji bolj v zdihljejih serca,
kakor v izrekvanji besedi.

4. Vedi se »prijazno, varno, u

„Prijazno , 44  da nikogar ne žališ,
pa tudi ne bodi zamerljiv. Večkrat hodi

13

fr

slep, gluh in mutast, da mir ohraniš,
ker Bog ni Bog prepira, ampak Bog miru.

„Varno. <£  Živiš med ljudmi, ne
med angelci; ne zapeljujejo vselej, ven-
der večkrat. Rad se volk oblači v ovčjo
kožo.

5. Pokoren bodi „hitro . popolno.’’  ->

„Hitro u v kakor bi ti zapoved z ne¬
bes došla. Človeku se težko uklanjamo,
Bogu pa lahko.

„Popolno a  ne samo na vides. Bog,
ki ti zapoveduje po vikših tvojih, te
gleda kaj in kako ti delaš. Češ Bogu
mar grintovo ovco darovati?

6. Jej „tecno , smerno , spodobno.’’ 1,

„Tečno a  da se škodljivih jedil in
pijač zderžuješ. Strup je strup, če
ravno je sladak. Ti moraš gospodariti
poželivost, ne ona tebe.

„Zraerno a  da bi še lahko kaj po-
vžil, ko od mize greš. Vživajte da¬
rove božje za potrebo, ne pa zavolj
poželivosti.

14

m

„Spodobno. u  Živina žre, človek
naj je.

7. Rassveseluj se, „poiteno , priljudno, 11

„Pošteno.“ Ogibaj se veselja, ki
pripravi dušo v nevarnost ali zavolj dru¬
žine, časa ali kraja. Povsod te gleda
božje oko in angel v  varh.

„Priljudno.“ Človek je človeka spo¬
štovati dolžan. Perst in voda ste dve
različne reči; zmešaj ju, imaš blato.
Predomače vedenje do svojiga spola
nas dela zaničljive, napravlja jezo in
prepir; z drugim spolain pa nevarnost
donaša, ker zgine vsa sramožljivost.

8. Delaj „po redu, pridno

„Po redu,“ da zapovedane dela vse¬
lej pred samovoljnimi opravljaš. Kdor
tako ravna, ne ravna po svoji glavi,
ampak kar je potrebno in koristno. Red
je „železnica,“ ki nas vozi brez truda
in ovinkov v namenjeni kraj.

„Pridno“ s potrebnim dušnim in
telesnim trudam. „Bog te gleda; Bog

15

ti pomaga; Bog te plača!“ Te li ne
bo ta misel spodbadala? Kdor ima Boga
pred očmi in se pogosto v nebo ozira,
naj pridniši svoje dela opravlja.

0. Premagaj se „ pogosto , tn  o en o d, u .in o . 8

„Pogosto,“ da se privadiš sebe go¬
spodariti. Oči, ušesa, jezik, roke, noge,
gerlo, ljubezen, jeza, poželivost, strah,
žalost, veselje te bodo nenadno napadali,
da bi te za saboj potegnili, pa krepko
se jim ustavljaj. „Kolikor se boš pre¬
magoval, toliko boš rastel v dobrim,“
pravi Tomaž Kempčan.

„Močnodušno.“ Delo in terplje-
nje okrepujete dušo in telo. Naj se
še tolikrat težave povernejo, z božjo
pomočjo vse preterpi. Kdor dolgo in
pobožno živeti želi, naj se varuje meh-
kužnosti. Ljubezen božja in ljubezen
samosvojna  se nikakor ne strinjate.

10. Opravljaj radovoljno pobožnosti ,,/eratke ,
in prosto

,,Kratke, u  ker dolgih ali ne boš
dolgo opravljal, ali pa prav slabo.

16

Bog ne gleda koliko storimo, am¬
pak kako storimo. En zlat več velja
ko mnogo grošev; tako tudi kratke po¬
božnosti dobivajo ceno in vrednost po
^gorečnosti in stanovitnosti, “ kakor tudi
majhni deinant vse druge kamne prekosi
zavolj bliša in kerpkosti.

,,Prosto . 11  Te pobožnosti se brez
greha smejo spremeniti ali clo opustiti,
če dušni prid kaj boljšiga svetva.

11. Zdihuj k Bogu „pogosto  , resnično, 11

„Pogosto“ vsaj vsako uro enkrat.
Kar je dihanje truplu, to je moiitva
duši. Kamor koli greš, kjer koli si;
bodi vesel, bodi žalosten, v vsili nad¬
logah in okolšinah zdihuj k Bogu. Tvoji
zdihljeji bodo prederli oblake, in milost
božja te bo z nebes obrosila.

„Respično <£  v sercu ne samo na
jeziku. Ueš prav moliti, se vadi Boga
ljubiti v mislih in djanji. Ljubezen je
ogenj, ki naj hitreji konča plevel naši-
ga serca.

17

12. Sv. Zakramente prejemaj „ge/Jno, vrednot

,,Željno, 44  ker Kristus sam nas vabi:
„Velika večerja je pripravljena. 44  če ne
poželiš te večerje, si se druzih jedil
napolnil. Izmeči iz sebe otrobe, da ti
bo dišala nebeška mana. Tekne post
truplu, pa duši napravljaj pogosto do¬
bro večerjo.

„Vredno. 44  Glej, da ne prideš brez
ženitvanske obleke, brez pobožnosti in
božjiga dopadenja k angelski večerji;
drugač boš pahnjen v tamo, kjer bo jok
in škripanje z zobmi. Sv. obhajilo naj
ti ho večerja, pri kteri vživaš Kristusa
„zveličarja , 44  ne pa ostriga „Sodnika; 44
pri kteri Kristusovo terpljenje „premiš-
1 j h  š, 4 4  ne pa ,,ponavljaš ; 44  pri kteri duša
vživa „milost in zastavo večniga življe¬
nja, u  ne pa „večniga pogubljenja. 44

13. Vest sprašuj n vsak dan, steerltno .“

„Vsak dan, 44  ker vsak dan grešiš.
Če tega ne storiš, se boš kmalo pri-

vadil grešiti. Če tudi ne moremo vsih
grehov naenkrat opustiti, jih moramo
pa vsaj posamezno spodrezovati in ogi¬
bati se priložnosti.

„Skerbno. a  Kristus na križu naj
ti bo zerkalo; v njem se ogledaj; po
njem sprašuj svojo glavo, ušesa, oči,
roke, noge, jezik in serce.


19

I. Alojzi otrok.

\afče sv. Alojzja, Ferdinand, je bil
imenitniga rodu Goncažkiga. Bil je grof
Kastiljonski v Lombardu, knez rimskiga
cesarstva in poveljnik vse vojske Fi¬
lipa II. kralja Španjskiga; tudi v rodu je
bil z innogo plemenitniki zlasti z vojvo¬
dam Mantovskim. Mati sv. Alojzja Marta
je imela ravno tako slavne starše. Za
mladih let je živela na dvoru Spanjskim
v blišu in časti pri Izabeli kraljici in ženi
Filipovi. Ko jo knez Ferdinand snubi,
ona mnogo moli, in Boga razsvitljenja
prosi, potem se še le ženinu vda. Grofica
želi sinka dobiti, da bi ga popolno Bogu
posvetila. Bog usliši prošnjo pobožne ma¬
tere, ter ji da sinka 9. sušca 1568. Bila

20

je o času v smertni nevarnosti, pa ona
sebe in dete izroči D. Marii, in kmalo
srečno povije. Vojvoda Mantovski, pervi
sorodnik (žlahtnik) in kerstni boter, ime¬
nuje dete Alojzja. Grofica dobro spozna
naj veči dolžnost matere, da namreč otro¬
ke pobožno odreja, ker bo mogla oster
odgovor od njih dati. Zatoraj kmalo uči
Alojzja, kako ima pobožno sv. križ de¬
lati, spoštljivo izgovarjati sv. imeni Je¬
zusa in Marije in nedolžne ročice proti
nebesam povzdigati. Ker pri otrocih naj
več zgledi zdajo , je pogosto ž njim mo¬
lila in ni pri njem sterpela kar nobeniga
malopridneža. Za vse dobro mu vnema
mlado serčice in Alojzi postane tako mi-
ločuten, da mu zadostuje sam opomin:
^Alojzi! to Boga žali,'*’ ko bi pri druzih
otrocih še šiba malo opravila. Zavolj take
gorečnosti in nedolžniga obličja, ga vsa
družina sploh „angelčka^ imenuje.

Bog pa je hotel dati ljudem v sv.
Alojzju razun čiste nedolžnosti tudi gin-
ljiv zgled ostre pokore. Oče Ferdinand,

21

ki je od mladosti na kraljevim dvoru ži¬
vel v šumu in blišu, je bil tudi posvetne
časti in slave željan. Kakor se mati pri¬
zadeva pobožno zrediti sinčka Alojzja,
tako se trudi oče po ravno tem Alojzji
bliš, čast, slavo in veljavo svojiga rodu
povikšati, in želi svojiga ljubljenca dobro
izuriti v vojaških vajah. Vse igrače mo¬
rajo vojaške biti in še le 4 leta stariga
sinka vzame oče do v taboriše pri mestu
Kasale, kjer so se bili vojaki za vaje
zbrali. Tukaj med vojaki se privadi
Alojzi dveh napak. Grom kanonov je rad
poslušal; vzame tadaj spečimu vojaku
smodnika (pulfra), natolče kanon, ter ga
sproži. Ta igrača mu je bila smertna
nevarnost, ker ga je kanon močno nazaj
pahnjen skor sterl. Med vojaki se je bil
tudi kletvic in slabih besedi privadil, ter
jih rad ponavljal, ker se mu je množica
vselej dopadljivo smejala. Samo v tem
se je sv. Alojzi še v otročji nevednosti
pregrešil, in vender doma od matere po¬
svarjen urno svoj pregrešek spozna, ga

22

obžaluje in pokori ostro vse žive dni.
Odzdaj se pred Bogam popolno ponižuje,
sebi kar več ne upa; vedno moli v sa¬
moti in tihih kotičih in svete bukve
prebira. Sklene že tudi Marii v čast du-
hovsko opravilo in sedem spokornih psal¬
mov vsak dan kleče moliti, in ta svoj
sklep je tudi do smerti verno spolnoval.
V osmim letu je že lesketala Alojzjeva
pobožnost, in če bolj jo je svetu pri¬
krival, svitleji se mu je razodevala. Zdaj
kar vse vojaške igrače zametava in vsa
posvetnost ga merzi; že zdaj spoznava
vrednost časa. in še otrok ima vender že
bolj vterjeno pobožnost, kakor se na¬
vadno v sivih letih nahaja.

Ze zdaj odkrije pobožni deček, ka¬
ko malo ga veseli posvetna čast vladarja,
ki bi jo imel zavolj pervenstva prevzeti,
in kako rad bi jo prepustil mlajimu bratu
Rudolfu, da bi se mogel Bogu popolno
darovati.

23

Zapomini.

1) Glej, kako zgodaj začne Alojzi
Bogu iz vsiga serca služiti, in ti menda
to edino naj potrebniši delo v starost
odkladaš?

Cvet in mozeg svojih kosti satanu
daješ, in Bogu puste kosti hraniš? Veš
li, da boš starost doživel? Le kdor v
mladosti Bogu služi, njega ne bo poza¬
bil tudi v sivih dneh.

„Spominjaj se Stvarnika v dneh
mladosti, dokler ne dojdejo leta, od kte-
rih boš rekel, da ti niso všeč, <£  govori
sv. Pismo.

2} „Slabi tovarši spridijo lepo za-
d er žanje." Zabredel je vanje sv. Alojzi
brez vednosti in je bil zapeljan; ti pa jih
cIo išeš! „Kdor nevarnost ljubi, bo v nji
poginil, ££  pravi sv. Pismo.

3) „Strah božji je začetek modrosti
božje/*' greh pa je naj vcči neumnost.
Ti češ biti moder in preveden, pa si tak
grešnik!

4) Nečista beseda porudeva sv.

24

Alojzju obličje, in tebe ne sprehaja ru-
dečica, kadar kaj nesramniga slišiš. Gorje
klafavcam! Sv. Pavl piše: „Iz vaših ust
naj ne i/.haja nobena nesramna beseda,
kakor se svetim spodobi. Govorite samo
to, kar pobožnost obuja."

5) Perva svaritva poboljša sv. Alojzi¬
ja, in kako dolgo že čaka Bog tvoje
pokore? Pri tebi ne pomagajo ne hude
besede, ne prošnje, ne nauki, ne žuga-
nja; morda te samo šiba božja od greha
odvrača ?

M o 1 i t v a.

Nebeški Oče! glej nevarnosti, s
kterimi me svet obdaja in od tebe
odvrača. Brez tvoje pomoči se moram
pogubiti v obilnih zapeljivostih, ki me
noč in dan obdajajo. Ti o Bog si sv.
Alojzja in toliko svetnikov iz njih otel,
ne zapusti tudi mene, da se k tebi
obernem in tebi služim vekomaj. Amen.

25

. «

II. Afojzi v Florenci.

Med tem je bil šel oče Ferdinand na
vojsko. Komaj pa domu dojde, že zapazi,
da se je Alojzi ves spremenil. To mu nič
kaj ni všeč; mislil je namreč, da mora biti
Alojzi, bodoči grof in vladar, po visokim
svojim stanu že v pervi mladosti bolj po¬
svetno in blišavno izrejen, in zatoraj tudi
urno vse potrebe za tako izrejo dobro pre¬
misli. Pošlje svoja sina, Alojzja in Rudolfa
v Fiorenco, glavno mesto Toskansko, naj
bi se ondi na sijajnim dvoru nadvojvoda
Franca Mediči zlasti v priljudnim vedenji
olikala in izurila v vsili vednostih. Nekaj
časa stanujeta pri nadvojvodu, potem pa se
preselita v drugo hišo, da bi se ondi laglje
v tihoti učila. Vsak teden vender hodita
grofica po visokim svojim stanu se zveselo-
vat v nadvojvodovo palačo. Alojzi bi bil
prav rad te obiskanja opušal, pa pokoršina
ga je morala k njim. Nadvojvodice, enake
starosti z Alojzjem, so ga prav rade
imele in tudi vedno vabile, naj bi se ne¬
dolžnih veselic ž njimi vdeležval. Alojzi

2

26

pa se jih po moči ogiba in clo pove jim,
kako malo ga vse to veseli, ker vse veselje
ima on le v molitvi in svetih bukvah. Ju¬
tranje in večerne molitve in drugih po¬
božnost nikdar ni opustil in sv. maše
nikoli zamudil; tudi je opravljal vse svoje
dela vsak dan po gotovim redu. Brez
oporov in zaprek pa Alojzju ni šlo spod
rok; mogel seje premagovati, preden je
ukrotil telo in vse počutke podvergel po¬
stavam božjim, ker je bil tudi iz pože-
liviga mesa in vroče kervi. Ali on je
ljubil Boga in ta goreča ljubezen mu je
slajšaia vso grenkost, ter mu podelila
zmago v boji s poželivostjo.

Natančno je preiskaval Alojzi vsak
dan svojo vest, in kmalo zapazi z veliko
žalostjo neznan brezen, kamor bi ga go¬
tovo hitra jeza zapeljala, če je zgodaj
popolno ne uduši. Previdi tudi, koliko
draziga časa bi mu ukradle okoljšine ple-
menitiga rodu, ako se jim vda, in kako
nevarne so njegovi čistosti. Zatoraj se
še skerbniši zavaruje; oči kroti, berzda

27

jezik in ušesa, in zatira vse počut-
ke poželivosti; iše samote in tihote,
ker mu je križani Jezus stokrat ljubši,
kakor vse blišeče in šumne veselice dvor¬
janov. Skušnjavam ne dovoli prostora v
svojim sercu, zatoraj vedno ali moli ali
se uči; kolikor težavniši je kaka reč, to¬
liko gorečniši se je loti, ker se tako za¬
tajevanja vadi in duh njegov clo nič časa
nima za prazne, grešne misli. Alojzi je
sklepal nauk in druge dela z molitvo in
zatoraj je postajal vsak dan Bogu pri-
jetniši. Bil je zgled ponižnosti in pokor-
šine, ker ni nobenkrat zoper povelja
učiteljev ravnal. Rad je prebiral življenje
Kristusovo, in zatoraj je gorelo njegovo
serce in tudi od milovanja solzelo, ko je
premišljal britko njegovo terpljenje, do
kteriga je imel vse žive dni serčno po¬
božnost. Častil je tudi Marijo prečisto
Devico, in terdno je sklenil nje deviško
čistost posnemati, ker je jasno spoznal,
vrednost in ceno čistiga serca predBogam in

2  *

28

ljudmi, in tudi neskončno ljubezen Matere
božje do deviških njenih otrok.

Da bi si naklonil to nje ljubezen,
je pripravljen vse prestati, cIo življenje
darovati. O pač so rajale nebesa, ko po¬
klekne devetletni deček po spovednikovim
dovoljenji pred podobo Device vsih devic,
ter obljubi llogu in Marii, da hoče do
zadnjiga zdihljeja telo in dušo čiste ohra¬
niti! O nepopisano veselje presv. Trojice,
Marije, angelskih korov in vsih nebešča-
nov! Nebesa pričajo to obljubo in Bog
blagoslovi ta terdni sklep.

Zapomini.

1) kep zgled je sv, Alojzi učencam.
Mnogo je molil, pa se pri vsim tem ven-
der mnogo naučil. Pomuda v vsakdanji
potrebni molitvi ne zakasnuje dela, tiinveč
ga pospešuje , ker božji blagoslov na delo
vleče.

2) Z inolitvo in pridnostjo sklepa
sv. Alojzi čistost in pošteno vedenje.
Vedno pregleduje svoje serce; vsak dan
skerbno sprašuje svojo vest, spozna namreč,

29

da ste mladenču naj lepši kinč (A‘ir) či¬
stost in pošteno zaderžanje,  ker
so brez teh naj učeneji možje gerdobe v
božjih očeh. Čas ve on po vrednosti ce¬
niti, in ga ne trati in ne zapravlja s
praznimi ali clo pregrešnimi pogovori,, in
za to raj mu ga tudi ne primanjkuje ne za
molitvo ne za uk.

In koliko draziga časa sadanji mla-
denči in deklice pomore! Koliko ga za
to porabijo, da dušo in telo spridijo, ko
bi ga imeli obračati v molitvo in po¬
trebni uk!

3) Sv. Alojzi obljubi vedno čistost.
Tudi ti moraš brez obljube čist biti po
svojim stanu. č?amo čisti bodo Boga gle¬
dali ; nečistnik pa je gnjusoba v božjih
očeh in spridi dušne in telesne moči.

4) Sv. Alojzi ima serčno ljubezen
do prečiste- Device Marije in jo časti s
posnemo nje čistosti. Ti svetnikov ne ča¬
stiš, ako njih zgleda ne posnemaš; ti
nisi vreden Mariin rejenček biti, ako ne
ohraniš čistosti.

30

M o I i t v a.

Tvoja milost, o naj svetejši Bog!
je ohranila sv. Alojzja vsredi spačeniga
sveta popolno čistiga in svetiga, da je
bil kakor angel v telesu 5 0I1 vlij tudi
v moje serce tako ljubezen in goreč¬
nost do sv. čistosti, in dodeli tudi meni
milost in pomoč, da vse skušnjave zo¬
per to čednost stanovitno odvračam in
premagam. Amen.

III. Alojzi prejme pervič sv.
zakramente.

Alojzi se je Bogu popolno daroval,
zatoraj tudi spolnuje vedno skerbniši ta
svoj sklep. Spozna po božjim razsvitlje-
nji, da so k pobožnimi! življenju sv. za¬
kramenti naj potrebniši. Lahko si mislimo,
kako skerbno se je za pervo spoved
pripravljal, ker je že preti v vsak dan
nalanko svojo vest spraševal. Žalost nje¬
gova nad slabostimi (grehi se do imeno¬
vali ne smejo), je bila taka, da je zavolj
serčnih bolečin pri spovedi omedlel. Zdaj

31

po spovedi kroti še skerbniši poželivost me¬
sa in bega na vso moč pred vsako senco
greha. Vedno bolj pa se zdaj vnema v njem
pobožnost do križaniga Zveličarja; clo
pogled na britko uiartro mn že oči s
solzami vtaplja, in vedno objokuje svojo
merzloto do njega. Pri pridgi ima oči,
ušesa in serce samo besedi božji odperte,
in serčna pobožnost njegova pri sv. maši
se ne da nikakor popisati. Nikoli več
mu ne uide nobena jezna beseda, večdel
molči in se vede tako krotko in pohlevno,
da clo strežeja prosi, naj mu to ali to
stori. Lenobe se varuje skerbniši od ži-
viga ognja, ker je ona mati vsili pregreh.
V drušino le primoran hodi, pa še tukaj
med veselicami in šuniam se pogovarja
njegov duh samo z Bogam. In ravno na
blišavnim dvoru v Florenci je začel Alojzij
kakor je sam rekel, še le spokorno živeti.

Enajst let star pride Alojzi s Fio-
rence v Mantovo. ' Tukaj prestoji pervo
od Boga poslano skušnjo, nevarno merz-
lico; pa prav serčno se raduje, da more

32

kaj za Boga terpeti. Ker je bila bolezen
terdovratna, so mu mogli zdravniki naj
ostreji post zapovedati. To je bilo Alojzju
prav. po volji; vse njih zapovedi je na¬
tanko spolnoval, jed in pijačo si kratil in
od tod izvira prečudna njegova zmernost,
ktere potem ni opustil do smerti. Spo¬
četka ga ta post težko stane, pa vedil je,
kako potrebna je zmernost za ohranitvo
čistosti. Tudi med boleznijo ne oterpne
gorečnost njegova temuč vedno opravlja
navadne svoje pobožnosti, še clo pomnoži
se njegova gorečnost po ozdravenji. Samo
od Boga se hoče pogovarjati, in če ne
najde takih ljudi se rajši v samoto utegne
in ondi premišljuje.

Alojzi v Mantovi vedno boleha, za-
toraj ga pošljejo starši v Kastiljone, kjer
veje čistejši in zdravši sapa čez gore.
Serčno se zveseli mladeneč, ko sme zapu¬
stiti mestni šum in se podati v zaželeno
samoto. Se le dvanajst let star že pre¬
bira latinske bukve; sosebno ljubi življenje
svetnikov in bukve polne božjiga duha.

33

Alojzi pa ni sebično samo za se
skerbel; tudi bližnjiga je on preserčno
ljubil; kdor hoče namreč ljubiti Boga,
mora ljubiti tudi podobo njegovo, vsakiga
človeka. Z vsimi i’avna Alojzi krotko in
ljubeznjivo; po vsi moči odvrača greh in
božje razžaljenje. O kregu in razponi
prigovarja in prosi tako milo, da mu mora
naj te rži serce prijenjati, in zgledu njegovimu
se ne ustavlja tudi naj hudobniži terdovrat-
než. Trinajsto leto pripelja Alojžju presrečni
dan perviga sv. obhajila. Ravno o ti dobi
pride Karol Boromej kardinal in nadškof
Milanski po apostolskih svojih opravilih
tudi v Kastiljone. GrofFerdinand ga prosi,
naj bi stanoval v gradu pri njem; pa pobožni
nadškof se rajši k ondotnimu duhovnu
prebivat poda. Alojzi svetimu možu spo¬
dobno čast skaže, in zdaj se pogovorite
te svete duši s popolnim zaupanjem. Sveti
mož spozna v Alojzji čisto dušo, beliga
golobca, zalo nevesto nebeškiga ženina
Jezusa Kristusa, in zatoraj tudi on sam
nahrani zevajočo njegovo dušo s Kruham

34

močnih, z angelsko jedjo. Nič ne opom¬
nim skerbne njegove priprave, nič ne
opomnim žareče njegove ljubezni in po¬
nižnih občutljejev njegove nevrednosti.
Vse to se ne da popisati, le ta okuša
njegovo veselje, sladkost in nebeško za¬
maknjenost, ki vredno prejme Jezusa v
presv. zakramentu.

Zapomini.

1) Sv. Alojzi se je vsih napak, ki
jih je v otročji nevednosti storil, in mu
niso bile v greh štete, s tako žalostjo
spovedal, da je omedlel. Tudi ti moraš
svoje hudobije obžalovati, in če tudi ni¬
maš Alojzjeve žalosti, vedi da ti brez
žalosti in resničniga poboljšanja grehi ne
bodo odpušeni.

2) Sv. Alojzi je sprašal vsak dan
svojo vest, da je vir svojih slabost za¬
mašil. Posnemaš tudi ti sv. Alojzja? Kdor
se hoče greha ovarovati, mora korenino
njegovo (slabo nagnjenje) izpuliti, preden
seme vsih čednost zaduši.

35

3) Po perji se tiček spoznava in
človek po drušini. S kom se ti zveseluješ
s svetam ali z Bogam? ,,,Kadar moliš, ti
z Bogam govoriš, kadar bereš svete bu¬
kve Bog s taboj govori,“ pravi sv.
Avguštin.

4) Si obračaš v dušni prid vse te¬
žave z voljnim poterpljenjem? ,,Kogar Bog
ljubi, tega tepe.«

5) Hrepeniš prejemati Kruh življe¬
nja ? Kako se pripravljaš za vredno
prejemanje sv. zakramentov? Kadar člo¬
veku dober kruh ne diši, je nevarno bo¬
lan; kdor pa nebeški Kruh nevredno vživa,
vživa z altarja večniga ^življenja« večno
»pogubljenje.«

M o 1 i t v a.

O Bog, ki nam sv. Alojzja ne
postavljaš samo v zgled svetosti in
nedolžnosti, temuč tudi v posnemanje
spokornosti in popolnosti, dodeli nam
milostno, da ga bomo posnemali vsaj
v pokori in poboljšanji, ker ga nismo

36

posnemali v nedolžnosti. To nam do¬
deli po Kristusu Gospodu našim. Amen.

IV. Alojzi v Montferatn.

Grof Ferdinand pokliče svojo rodo¬
vino sKastiljone vMontferat. Misli namreč,
da se bo Alojzi pod njegovim vodstvam
vterdil v zdravji, znebil prenapete pobož¬
nosti in vdal njegovim željam.

Pot iz Kastiljone nastopijo. V pervi
kočii se vozi mati s strežeji, v drugi oba
grofiča z učiteljem svojim; Rudolf sedi na
prednjim sedežu, Alojzi in učitelj pa na
zadnjim. Pot jih pelja čez derečo vodo ,
ki se je bila ravno po jesenskim deževji
jako narasla. To jih vender ne zadcržuje,
ampak božjimu varstvu se izročivši narav¬
nost čez vodo gredo. Pervi voz brez ne¬
varnosti prebrede, ali drugi se zavolj valov
čez sredo prelomi, da sprednji del z Ru-
dolfam konji srečno prepeljejo na drugo
stran, zadnji pa plava z Alojzjem in uči¬
teljem po vodi in se hoče vsak hip pre-
verniti. Vender božja previdnost pripelje

37

konec kočije na izderto deblo, in odtod
reši derzen mož oba nesrečnika. Vsa ro¬
dovina zahvali Boga v bližnji kapelici za
milostno rešen j e in potem dalje odrinejo v
Montferat. Tukaj napravlja grof Ferdinand
veselice za veselicami, da bi pregnal otož¬
nost in resnobo Alojzjevo. Pa zastonj je vse
vse prizadevanje očetovo; Alojzju ostane
še vedno stokrat milejši samotaKastiljonska,
kakor naj slajši muzika, naj mičniši vese¬
lice in naj sjajniši družbe. Dobro je vedel
angelski mladeneč,da le v samoti prigovarja
Bog človeškimu sercu, zatorej je tudi mno¬
gokrat zavidal pušavnikam strašne berloge
v brezljudnih pustinah. Pri molitvi in
branji sv. bukev pa ni pozabil Alojzi svo¬
jih dolžnost; molitvo in učenje je on po
bratovsko sklepal in vsakimu svoj čas
odločeval. Zavolj svetiga življenja že tri—
najstletniga mladenčka vsak spoštuje, clo
starši se mu ne upajo prepovedati pre¬
ostre spokornosti, čeravno si je ž njo
hujšal po bolezni ostalo slabost. Svoje
molitve je opravljal Alojzi z vso goreč-

38

nostjo. Zjutraj najpred celo uro kleče
premoli in premišljuje; sveto mašo posluša
tako zbrano in pobožno, da je njegov zgled
vse pričujoče, clo zaničevavce sv. vere v
serce ganil in k dobrimu obujal. Zvečer
je zopet celo uro molil in se nikakor ni
pred ulegel, dokler ni vredil svoje vesti
tako natanko, kakor bi mogel še nocoj
pred sodbo stopiti. K sv. obhajilu se je
že prejšnji dan pripravljal in še čez pol¬
noč kleče molil. Za molitvo si je iskal
samote in tihote, da ne bi bil razmišljen ,
kar se mu je spočetka rado primerilo. S
poštam, ki so mu ga bili zapovedali zdrav¬
niki zavolj zdravja, še ni bil zadovoljen,
toraj si ga še sam nekaj naloži. O petkih
in sabotah zjutra in zvečer ni zavžival nič
druziga, kakor kruh in vodo. Kadar je
pa mogel jesti pri grofovski mizi, je jemal
samo tiste jedila, ki so mu bile naj bolj
zoperne. Pri tako ostrim zatajevanji pa
ni bil nikoli pust in čmern; vedno je
prijazen; ljubezen in nebeška radost mu
sijete z angelskiga obličja, Čeravno ple-

39

menitiga rodu in poln redkih čednost, je
bil vender vedno ves ponižen proti vikšim
in nižjim, posebno pa staršem in učiteljem.

Iz dušečiga venca čednost njegovih
bliši naj prijetniši bela lilija brezmadežne
čistosti. Zlasti v čistosti ima biti sveti
Alojzi zgled vsim dušam; on je bil tako
sramožljiv, daje  hitro ubegnil, ko bi bil
imel enkrat v igri senco deklice na zidu
poljubiti. Rudečica ga je vselej oblila,
kadar je kdo spregovoril kako nepošteno
besedo, in večkrat je o tacih priložnostih
zdihnil: Močno se mi smilijo vsi, ki se
kaj prehite v govoru. Nobene reči se ni
bolj bal, kakor priložnost in okoljšin, ki so
protile otamniti svitli biser njegove čistosti
in vselej gaje spreletela groza, kadar seje
spomnil žuganja Kristusoviga vsim pohuj-
šavcam.

Njegovo serce je bilo čist tempelj
sv. Duha.

Pobožnost, strah božji in ljubezen
samote obude nekterim strežejem željo
zvediti, kaj neki počne sveti mladeneč v

40

svoji sobi. Dolgo so ga zalezovali, pa
vselej je. ali pri bukvah sedel ali pred sv.
križem ali D. Marijo sklonjen molil; kar
ga zapazijo enkrat, ko se je ravno bičal
(gajžlal). Milo se je vsak zjokal, kdor
ga je le vidil; vsi so ginjeni zdihovali:
„Oh mi grešniki hrepenimo veselic, in ta
nedolžni mladeneč, ki se nikol nam enako
pregrešil ni, oh ta pokori deviško svoje
telo zavolj majhnih napak!" Ta pogled je
marsikoga resnično spokoril in poboljšal.

Z apomini.

1) V nevarnostih se skazuje vrednost
čiste vesti in moč terdne zaupnosti v Boga.
Kdor se Boga boji, se na svetu ničesar
ne boji. Kdor pobožno živi, zaupanja do
Boga nikdar ne zgubi.

2) Krotiš svojo poželivost v jedi ?
Nikdar v dobrim rastel ne boš, dokler v
jedi išeš svojiga veselja.

3) Pogosto in rad iši samote. „Cem
jih peljati v pušavo, in tam bom njih
sercam govoril," pravi sv. Pismo.

41

4) Se ne sramuješ svoje rudečice na
licu, kadar nesramneži hvalijo nesramnost,
in zaničujejo sramožljivost in čistost? „Kdor
se mene sramuje, tega se bom tudi jaz
sramoval pri nebeškim Očetu,“ govori
Kristus, večni Bog.

M o 1 i t v a.

O Bog dodeli mi zaupanje v svojo
dobroto, daj mi milost, da se na svetu
ne bom druziga bal, kakor samiga
greha. Vdihni mi ljubezen do za¬
tajevanja , da bom gospodar svojih
počutkov in s čistim sercam pred tvojim
obličjem hodil. Amen.

V. Alojzi na kraljevim dvorn.

Samo polleta je smel Alojzi ostati v
Montferalu v tihi samoti. Castiželjni oče
ga kmalo prestavi iz ljubiga zavetja v
šum posvetniga življenja; pa v ti nevarni
skušnji se je vterdila njegova pobožnost.

Marija, vdova nemškiga cesarja Mak¬
similjana II. je želela obiskali brata Fi-

42

lipa II. kralja Spanjskiga. Ta jo je hotel
prav slavno sprejeti. Množica laških ple-
menitnikov, med njimi tudi grof Ferdinand,
se ji je mogla na poti pridružiti in slaviti
nje prihod v kraljevo mesto Madrid. S
plemenitniki sta mogla tudi Alojzi in Ru¬
dolf v blišečih oblačilih veličiti cesarični
prihod. Kar zamore mikati, prevzeti ii\
omamiti človeške občutke, vse je v veliki
obilnosti lepšalo in zalšalo nje popotvanje
po deželi in bivanje v mestu Madridu.

Spremljavci se vsi liskečejo čistiga
zlata; po vsih vaseh, tergih in mestih
jo sprejemajo s kraljevo častjo, in ljud¬
stva se nabira nešteta truma od vsih
strani. Take okoljšine bi bile živiga duha,
kakoršen je bil Alojzjev, omamile in ga
pogreznile z visoke popolnosti, na ktero
je z velikim trudam dospel, v neznan
prepad mlačnosti. Pa Alojzjeva pobož¬
nost je bila pregloboko vterjena; od vsih
strani dereče skušnjave, v ktere se je
nerad in samo iz pokoršine podal, je niso
mogle nič pretresti. Skerbniši od pred se

43

varuje posebno zdaj vse razmišljenosti,
in v šumečih valovili dvorjanskiga življenja
ne zgubi nikdar Boga spred oči; clo na¬
vadne svoje molitve opravlja zvesto, naj
ga stanejo še toliko truda in zopernosti.^

Z Laške so nastopili pot po morji. Ze
so bili na sredi morja; ni se vidila razun
neba in nezmerne vodene planjave nobena
reč, kar zaženo strašan glas, da švigajo
blizo njih turške barke z morskimi tolovaji,
ki prodajajo vse vjete ljudi kakor živino v
hudo sužnost. Vsi oblede, vsi se tresejo;
samo Alojzi izklikne ves navdušen: „0

da bi nas hotel Bog storiti mučenike (mar-
ternike) sv. vere!'*' Nevarnost vender zgi¬
ne in srečno dojdejo v Madrid, kjer so
bili z nepopisano častjo sprejeti.

Alojzi dobi zdaj častno službo pri
kraljeviču Jakobu in se dalje uči vikših
vednost. Tako dobro je v njih napred-
val, čeravno molitve nikoli ni opušal, da
so ga vsi občudovali. Ferdinand je tudi
želel, da bi se učil po zgledu družili ple-
menitičev boriti in plesati; pa nikakor se

44

ni vdal Alojzi njegovim željam, ker je vedil,
da se te dve vednosti, borenje in ples, elo nič
ne strinjate s stanam, ki si ga želi izvoliti.

Vender nista ostala bliš in šum, v
kterib je mogel Alojzi iz pokoršine živeli,
brez vsiga nasledka. Zavolj obilnih opra¬
vil ni mogel toliko moliti, ne tako pogo¬
sto k sv. obhajilu hoditi, kakor popred.
Ker mu tadaj gnada božja bolj po malim
dohaja, začne hirati gorečnost njegova in
pokažejo se prirojene slabosti. Toda Hog
ne zapuša svojih ljubljencov, če tudi začini
v dobrim pešati; usmili se jih, pomaga
jim, in ž njegovo gnado razsvetljen spozna
kmalo tudi Alojzi svojo nevarnost. Toliko
gorečniši zdaj moli, poostri spokorne dela
in zavolj veči nevarnosti berzda tudi
skerbniši vse počutke. 0 ti potrebi mu
pošlje llog skušeniga spovednika, da je
kmalo zdanja njegova pobožnost prejšnjo
presegla. Pogosto moli v kakim skritim
kotiču ali prebira z velikim pridam bukve
Ludovika Granaškiga : „iVavod k pravimu
premišljevanju,^ ter je tudi sklenil odsih-

45

mal vsak dan vsaj eno uro premišljevati.
O ti goreči spokornosti pa ni opušal svo¬
jih dolžnost, čeravno so mn bile posebno
opravila na kraljevim dvoru nadležne za-
volj vedne priložnosti k razmišljenosti.
Poželivost mesa je vedno zatiral; še po¬
stil se je na kraljevim dvoru in o postnih
dneh ni vžival čez dan nič druziga, kakor
eno jajce in nekoliko kruhka. Kako
skerbno je krotil svoje počntke zlasti oči,
nam priča sam, da nikdar ni pogledal
cesarice v obličje in je tudi ni poznal,
čeravno jo je vidil vsak dan na kralje¬
vim dvoru.

Posvetna nečimurnost se je pristu-
dovala Alojzju bolj in bolj clo na blišečim
kraljevim dvoru. Itad vidi svoje strežeje
zalo oblečene , ali sebi ne dovoli nobeniga
lišpa; zlata in svile (Žide) se brani z vso
močjo, in le černa že onošena obleka mu
naj bolj dopade. Kadar se mora iz po-
koršine drago in blišavno napraviti, se
kmalo sleče in ves kinč verže od sebe.
Njemu sta bila naj drajši zaklad „lilija

46

nedolžnosti" in naj ljubši kinč ^gnada
božja;“ zanje bi bil dal vse zlato in
drage kamničke, clo življenje. Zavolj
neskončne svoje ponižnosti je bil večkrat
ozmerjan, vender je ni opustil nikoli, in
slednjič jo začne še oče tako spoštovati,
da mn ni zameril, če tudi ni imel suknje
po novim kroji urezane ali je kako šego
zanemaril. Tudi zavolj molitve je bil
Alojzi večkrat okregan. Hodil je molit v
samotne kotiče, in nikjer ga niso mogli
najti, kadar je obiskat prišel rodovino
njegovo kak mogočen plemenitaž.

Pa vse grenkosti preterpi Alojzi;
on, ki ni žalil žive duše, on sama po¬
nižnost in dobrotljivost prenaša sirovosti
družili z neznano krotkostjo. On želi sa¬
mo Bogu dopasti in služiti; ne iše ljubezni
ne časti dvorjanov, in vender so ga vsi
čislali in spoštovali. To nam poterdi sle¬
deča prigodba.

Kraljevič Jakob, bodoči gospodar
cele Spanjske, stoji en dan pri odpertim
oknu, kar mu pihne veter v obraz. V

47

otročji domišljij mu urilo veli, naj ga nič
več ne nadlegva. Spodobno pristopi Aloj¬
zi, ter mu tako govori: ^Kraljevič! vi

imate oblast zapovedovati ljudem, Bogu,
gospodarju vsih reči pa ne; njemu ste
tudi vi pokoršino dolžni/ 4  Cio kralju je
dopadel ta odgovor in zavolj njega je tudi
Atojzja pohvalil. Tako je ostal Alojzi v
ognji nevarnost in skušnjav, v morji slad-
nosti in mehkužnosti neoskrunjen — ne¬
dolžen angelček. Njegovo truplo je bilo
iz pokoršine med šumam sveta, duh pa se
je z Bogam radoval po nebeških pla¬
njavah.

Z ap o mini.

1) Svet želi vsako nedolžno dušo
oskruniti in satanu v oblast spraviti; boj
se tadaj sveta, derži se vedno Boga,
moli goreče in varuj se drušin. „Boj se
božje zamere, ne pa zamere sveta. 44

2) Kakor se ne smeš bati zamere
sveta, tako tudi ne iši dopadenja in hvale
ljudi. Zavolj ljudi ne začenjaj  nič do-
briga; zavolj ljudi tudi ne opušaj nič

48

dobriga. ^Ako bi zavolj človeškiga dopa-
denja živel, bi ne bil služabnik Kristusov/'’
pravi sv. Pavl.

3) Lenoba je mladini naj hujši so¬
vražnica; lenoba je mati vsili pregreh.
^Skerbi, da te satan nikdar ne najde brez
dela “  piše sv. Jeronim.

4) Skoz oči hodi smert v dušo; zato
jih kroti in z Davidam moli: v O  Gospod!
odvračaj moje oči, da ne bodo gledale
nečimurnosti.“

ffl o 1 i t v a.

O Gospod, moje pribežališe! ti
me ovaruj povodrije pregreh, ki dero
po vsim sveta in prote udušiti vso po¬
božnost , čistost in nedolžnost. Ti sam,
o Gospod! me zamoreš rešiti; tadaj te
prosim, ovaruj tudi mene kakor si
ovaroval sv. Alojzja v naj hujih skuš¬
njavah zoper sv. čistost, in prihrani
me za nebeško kraljestvo. Amen.

49

VI. Alojzi o volitvi stanu.

Edina želja Alojzjeva je bila ta, da
bi zamogel kmalo kmalo stopiti v duhovski
stan. Toliko serčniši je poželel tega stanu,
kolikor bolj je spoznaval težave deželskiga
vladarstva, ktero bi imel prevzeti zavolj
pervenstva svojiga, in kolikor jasneji je
previdil nevarnosti, ki ravno v tim visocim
pa težavnim stanu prote od vsili strani
pobožnosti in zveličanju. Prepričan je bil,
da bi doživel v tim stanu reči, kterih ne
bi mogel prizanesti zavolj pokoja vesti;
prepričan pa je tudi bil, kako 'malo po¬
maga vedna graja in vedno strahovanje;
prepričan je bil, koliko nehvaležnosti bi
si napravil, zravno tih nadlog pa še postavil
v nevarnost zveličanje svoje duše in si
na, glavo nakopal strašan odgovor za zve¬
ličanje svojih podložnih.

Sklene tadaj, da hoče svojo dušo
zveličati in zatoraj mašnik postati.

Ta sklep dela Alojzju veliko čast,
ker je jel svoj stan voliti na kraljevim
dvoru, v blišavni nečimurnosti, med vese-

3

50

licami in hladnostjo dvorjanov, in ga je
tudi srečno izvolil.

Mašnik sklene biti, pa močno ga
škerbi, kako bi si sprosil privoljenje oče¬
tovo za ta stan. Hoče se tudi popolno
utegniti nevarnostim in skušnjavam duhov¬
nov, zatoraj želi redovnik (tnnih) postati,
ker ga potem ne veže nič več na svet in
zamore skerbeti edino za zveličanje svoje.
Zdaj še ne ve, v kteri red bi stopil. Da
bi mu Hog razodel svojo voljo, pomnoži
post, gorečniši moli in sv. Duha razsve-
tenja prosi.

Priljubilo se mu je življenje oo.
Kapucinov.., Parnabitov in bosih Karmeli-
tov. Dolgo je mislil, ktero bi si zvolil,
kar bere enkrat misionske naznanila iz
dežele Indije. Trud in obilna žetva teh
oznanjavcov sv. vere ga tako gineta, da
ves gori njim enak postati, vinograd Go¬
spodov obdelovati in clo kri preliti za Kri¬
stusa. Bili so pa ti vojšaki skor sami
Jezuiti, zatoraj tudi on hrepeni Jezuit po¬
stati. Ta red mu je dopadel tudi zato, ker

51

ga je še oživljala popolna gorečnost sv.
Ignacja; ker se v njem odpove s posebno
obljubo vsak ud vsi cerkveni časti; ker se
pečajo ti redovniki s keršansko iz rejo
otrok, časte goreče blaženo D. Marijo in
širijo nje češenje tudi med ljudstvam. Vse
te postave jezuitovskiga reda so mu bile
prav po volji; vender sebi nič ni zaupal,
če tudi se je postil in molil. Bogu se
vsiga daruje in ga še enkrat prosi , naj bi
mu razodel sveto svojo voljo. V ta na¬
men prejme velike Gospodnice dan z naj
skerbniši pripravo presv. rešnje Telo. Po
sv. obhajilu pozabi v Boga ves vtopljen
zemlje in nebes; kleče in na tla sklonjen
terdno zaupa v Boga, da mu bo gotovo
razodel svojo voljo. V lih zdihljejih, v
tem zedinjenji z Jezusam se mu zdi, da
sliši Marijo govoriti: „Idiv družbo mojiga
Sina, in razodeni to svojimu spovedniku.“
Alojzi ves vesel to pove spovedniku; ta
je čez nekaj časa njegov sklep poterdil,
pa mu tudi ostro, zabranil, da ne sme sto¬
pinje dalje iti brez očetoviga dovoljenja.

3 *

52

Ko materi Alojzji svoj sklep razodene, se
je veselila in Boga hvalila, da bo mogla
vsaj eniga svojih otrok njemu v čast
dariti.

Zdaj začne Alojzi piti grenak kelh ,
ki mu ga je bil napolnil v poskušajo ne¬
beški Oče.

Brez očetoviga dovoljenja ne sme
nič storiti; pa kako si zamore upati, da
bo dobil očetovo dovoljenje za tak poni¬
žen, njemu neušečen stan? Ferdinand ga
je serčno ljubil; vse svoje upanje, zlasti
povikšanje časti in slave svojiga rodu je
stavil v ljubiga svojiga Alojzja. In kakor
blisk z vedriga neba mu uniči ta sklep
vso nado, mu razžene vse upe, in to
ravno o času, kadar jih je že skor spol¬
njene vidil; ko so bile njegovimu ljubljencu
zavolj častne službe na kraljevim dvoru ,
zavolj spremitve cesarice vse pota odperte
k časti, slavi in mogočnosti. Nikakor ne
more sterpeti v posvetni bliš ves zaljub¬
ljen mož, da mu hoče lastni sin zlate upe,
mične domišljije podreti.

53

Močno s<^ je hudoval, ko mu naz¬
nani grofica sinov sklep, in Alojzja, ki je
za materjo prišel dovoljenja prosit, je za-
vernil z ostrimi besedami, kar scer nikdar
ni storil.

Spočetka misli Ferdinand, ta sklep
Alojzjev mora izhajati iz pregovora spo-
vednikoviga; zatoraj pošlje urno ponj in
mu očita to reč z grenkimi besedami. Ta
se pohlevno zagovarja, da grofiču ni sve¬
toval clo noberiiga stanu, da se mu je pa
zavolj prečudne njegove pobožnosti že
davnaj dozdevalo, kar mu je razodel še
le pred malo dni. Vedne prošnje Alojz-
jeve vender prepričajo očeta, kako res¬
nično želi iz vsiga serca stopiti v ta stan.
Pa ne da se omehčati, timveč vse poskuša,
kar bi zamoglo spremeniti ali pokončati
sklep njegov.

Pervič se oberne do strica Alojzje-
viga Franca Goncažkiga, ki je bil general
Frančiškanov in je prišel ravno o ti dobi
po svojih opravkih v Spanisko. Ta skuša
prav skerbno in previdno poklic svojiga

54

stričnika; pa slednjič potevdi grofu, da je
sinov poklic božje delo. Vender to očeta
še ne gane. Prigodriiši se kaže AJojzju
druga priložnost.

Kraljevič .Jakob umerje in Alojzja
spuste s kraljeviga dvora na dom k star¬
šem. v  Odtod obiše z bratam Rudolfam
bližnji samostan (klošter) jezuitovski; v
njem mu je vse tako dopadlo, da pošlje
samo brata domu, on pa ostane v samo¬
stanu. Pa oče komaj to zve, že ponj
pošlje in Alojzi se pohlevno vda volji
njegovi. Po večkratnih prošnjah mu za-
svita vender nekoliko upa. Reče mu nek¬
daj oče, da v Španjski nikakor ne sme
stopiti v duhovski stan, in ako se ne da
preveriti v svojim sklepu, naj še nekoliko
poterpi, da se vernejo vsi nazaj v Laško,
in naj si bo tamkaj poiskal svojiga stanu.

Ko pride čez kaj časa Alojzi nazaj
v Laško, prosi očeta, naj bi mu zdaj do¬
volili po dani obljubi stopiti v red jezu¬
itovski. Pa zopet - se skesa grof dane
besede; ne more ga preprositi noben, ker

55

misli da je našel gotov pomoček, s kterim
bo pretresel in uničil sinov sklep.

Pošlje namreč oba grotiča, Alojzja
in Rudolfa na popdtvanje v gornjo Laško.
Vsi grofi in knezi ju sprimljajo z veliko
častjo; veselice se verste za veselicami,
ki mičejo in mamijo vse telesne počutke.

Tako sladno življenje, si je mislil
Ferdinand, mora pregnati mojimu ljubljencu
vsako željo do ostrih spokornost samosta¬
nov. Pa motil se je močno; Alojzi se je
vdal med veselicami knežjih dvorov še
gorečniši pobožnosti, ker so bile nevar¬
nosti in skušnjave toliko hujši, in storje-
niga sklepa se ni znebel, timveč vterdil
ga je. Po vsi moči se je utegoval po¬
svetni časti, zametaval je ves lišp in kinč
života in kadar je mogel po svojim stanu
obiskavati visoko gospodo, je vse ,to sto¬
ril zgolj iz pokoršine. Njegovo vedenje v
vsili okoljšinali je bilo vedno keršansko.
Ne moremo ga spremljati po vsili potih,
pa ena sama zgodba naj nam zadosti, ki
nam kaže blišcči biser njegove čistosti.

56

*  Obiše nekdaj imenitno gospodo; pri

nji je našel množico plemenitičev in med
njimi tudi starca pri sedemdeset letih. Ta
gerdoust primeša pogovoru nektere ne¬
sramne besede, kar vzdigne Alojzi ves
goreč svoj glas, rekoč: ^Gospod! se li
nič ne sramujete vpričo toliko plemenitili
ndadenčev tako ostudno govoriti ? To se
pravi sebe in druge v pregrešno nevar¬
nost vpeljavati. Mar ne veste, da spridijo
slabi govori dobre ljudi ?‘ r

Ko se poverneta grofica domu, upa
Alojzi dobiti očetovo dovoljenje; pa za¬
stonj je prosil in prosil, oče se ne da
omehčati. Se enkrat se oberne do naj
slavniših mož, naj bi oni sina skušali
pregovoriti, in ako si ne da odbiti misli
do samostana, naj bi stopil vsaj v tak
red, v kteriin mu bo odpert pot do vsili
cerkvenih časti, ker bi v takim stanu še
laglje in več dobriga storil. Pa Alojzi se
derži stanovitno svojiga sklepa in se ne
da odmakniti na nobeno stran. S krot-
kostjo in ponižnostjo svojo si je pridobil

57

cIo več mož, da so zanj očeta prosili,
čeravno so ga bili prišli pregovarjat in
odvračat od sklepa njegoviga.

Ferdinand je imel hud protin, t. j.
pogosto mu je tergalo po vsih udih. En¬
krat pokliče o takih bolečinah Alojzja,
misleč, da bo pomilovanje groznih muk
pri sinu več zdalo, ko vse prošnje in
prigovori imenitnih mož. Toda tudi ta
pogled slanovitniga mladenča ne premakne
od njegove misli. Ves pohleven odgovori
očetu, da drugač ravnati ne more,” ker to
je volja božja; ali on ga zapodi zavolj te
stanovitnosti spred svojiga obličja. Alojzju
hudo dejo strašne bolečine očetove, še
huji pa nevolja njegova; pa nedolžniga se
vidi v ti reči, in nepremaknjen odide v
svoje staniše.

Tukaj se verze pred križaniga Je¬
zusa, 1  tukaj moli iz globočine serca in z
vso zaupnostjo. Med tem se skesa tudi
grof svoje ostrosti do sina in reče pogle¬
dati, kje je in kaj dela. Namestnik nje¬
gov najde duri zaperte in zasliši znotraj

3 «

58

nekako plaskanje. Radovedno izreže špra¬
njo in v sobo poluka. O večni Bog, kaj
zagleda! Pred nogami križaniga Zveličarja
sklonjen in solzami ves oblit objema z
levico sv. križ, z desnico pa se je po
lierbtu že kervavo običal »(ogajžlal).

V sercu ganjen odide tiho in pove
grofu, kaj je vidik Ta ne verjame per-
vikrat, in zapove drugič gledat iti, pa še
se je Alojzi bičal. Zdaj se da Ferdinand
čeravno hudo bolan prenesti pred njegovo
sobo, ker se hoče sam resnice prepričati.
Pogleda skoz špranjo, in še zdaj se sin
biča in moli. Ta prigodba omehča jekleno
serce očetovo. Čez nekaj časa pride,
kakor bi za vse to nič ne vedil, z gospo
svojo v sobo Alojzjevo. Solze in kri se
poznajo po tleh; ta mili pogled premaga
očeta popolno in zdaj mu dovoli stopiti v
jezuitovski red. Da pokaže resnično svojo
voljo, reče narediti Scipionu Goncažkimu
pisano prošnjo do Klavdja Akvaviva,
generala Jezuitov, v kteri mu je ponudil
sina Alojzja in ga prosil, naj mu odkaže

59

hišo za noviciat Q)oskušnjo). Kmalo dojde
odgovor, da Alojzja rad sprejme in mu
odloči za noviciat hišo sv. Andreja v
Rimu.

Tudi do cesarja pošlje prošnjo, naj
dovoli , da sme grofijo prevzeti Rudolf
namest Alojzja, ker tudi tega dovoljenja
je bilo treba za odvernitvo kakih zmešnjav.
Med tem pošlje Alojzja namest sebe v
Milan, kjer je imel važne opravila dover-
šiti. Vse je natanko in očetu po volji
spolnil, zravno se še pridno učil in na¬
vadne spokornosti opravljal.

Čez devet mescov dojde odgovor in
dovoljenje tudi od cesarja, pa oče še ne
more iz vsiga serca sina Bogu dariti. Kar
nenadno pride enkrat v Milan in ga prosi
in prigovarja, naj bi opustil svoj sklep in
ostal vladar grofije, ker ima tudi v tem
stanu obilno priložnost za dobre dela, in
se ne spodobi pokornimu sinu, da bi za¬
pustil siviga očeta v naj hujših potrebah.
Alojzi posluša ves žalosten očetovo tar-
njanje, pa ne da se premakniti. Zatoraj

60

naprosi oče še enkrat več učenih mož,
naj bi preiskali resnični poklic njegov.
Vsi ti so se pa prepričali iz pogovorov
njegovih , da mu je sam Bog ta sklep
vdihnil in vterdil.

Po zveršenih opravkih se verne
Alojzi za očetam nazaj v Kastiljone. Tukaj
čaka prave priložnosti, o kteri hi spomnil
očeta dane obljube. Priložnost pride in
Alojzi ponovi krotko svojo prošnjo. Ven-
der kako se začudi, ko oče zaterdi, da
mu še nikoli ni popolno dovolil; njegov
sklep se mora še goditi ih zoreti'vsaj do
25. leta. Solzen pa zaupajoč Bogu odide
v svojo sobo in začne goreče moliti. Čez
nekaj časa se verne zopet k očetu in ga
prosi, naj bi se smel vsaj do 25. leta v
Rimu za svoj stan pripravljati; clo to
prošnjo usliši nerad in še le čez nekaj dni.

Neznano se je že trudil Alojzi za
očetovo dovoljenje; vender ne obupa še.
Ve in je prepričan, da mu če Bog poma¬
gati in gotovo pripomoči do zvoljeniga
stanu. Zatoraj z neskončnim zaupanjem

61

sklene še dalje vse zapreke in napotja
premagati in ne jenjati, dokler mu oče
ne dovolijo.

Enkrat je že celih pet ur pred kri¬
žanim Jezusam sklonjen molil, kar se
vzdigne, gre iz sobe k očetu, in mu
krotko pa neustrašeno tako govori: „Oče,
v vaših rokah sim, in vi me vidite za
vse pokorniga, kar mi velite; pa ponižno
povem, Bog me kliče v ta stan, in vi
se ustavljate božji volji, dokler mi ne
dopustite spolniti svojiga sklepa/ 4 ' Te be¬
sede grofa ganejo in žalostno izklikne:
„Moj sin! rano si mi zdajle vsekal, ki mi
bo kerv&vila še dolgo. Ljubim te, ker
tyoje lastnosti so vredne te ljubezni; ti si
bil moje upanje, moje vse. Ker pa si
prepričan božjiga klica, idi moj sin,
kamor ti Bog kaže, njegov blagoslov te-
spremljaj povsod.“

Ta sklep, ta dar Bogu dan, sta
očeta tako poprijela, da so mu obilne
solze tekle po licu. Alojzi pa se serčno
zahvali, leti v svojo sobo, poklekne pred

62

sv. križ tako hvaležen in vesel, da po¬
polno umolkne in povzdiga samo roke in
oči proti nebesam.

Zapomini.

1) Ni ga važnišiga opravila, kakor
je volitva stanu, ker iz nje nam izhaja
ali zveličanje ali pogubljenje. Zatoraj se
z Bogam posvetuj in goreče moli, da
spoznaš pravi svoj poklic.

2) Ko si spoznal svoj poklic, derži
se ga zvesto, in ne daj se odverniti po
nobenih zaprekah; ne poslušaj lastne lju¬
bezni, ne poželjivosti, ne samopridnih,
ošabnih znancov, poslušaj samo vest in
spovednika. Vodi naj te o volitvi stanu
edina skerb za zveličanje svoje duše,
„Kaj pomaga človeku, ako ves svet pri¬
dobi, na duši pa škodo terpi,“ je rekel
Kristus. Prosi Boga, da boš svoje dolž¬
nosti vedno spolnoval; brez Boga ne mo¬
remo nič storiti.

63

M o 1 i t v a.

O moj Gospod in moj Bog! tvoja
pomoč sama me zamore voditi, da ne
zgrešim pota, ki me pelja v večno
zveličanje. Razodeni mi tadaj, o do¬
brotni oče! sveto svojo voljo in podpe-
raj mojo slabost, da jo bom zamogel
vselej zvesto spolnovali. Amen.

VII. Alojzi sc odpove vladar-
stvu; gre v Rim.

Vse vezi je že Alojzi razrušil, še
vladarstvu grofije se ni odpovedal. Ta
odpoved pa se je mogla zgoditi slovesno
pred vso rodovino, pred vsimi sorodniki,
da bi se čez kaj čase 'ne prigodile kake
zmešnjave. Preden pa je mogel oče vse
sorodnike v Mantovi zbrati, kjer se je
imel Alojzi grofii odpovedati, je preteklo
še nekaj časa.

Dozdaj je stanoval Alojzi v Kasti-
Ijoni, zdaj mora iti z vso rodovino v
Mantovo. Težko so se ločili Kastiljončani

64

od ljubiga Alojzja. Vsi so mu bili serčno
vdani; vsi so si ga že davnaj vladarja
želeli, in zdaj so njih upi končani, zdaj
zgube za vselej svojiga angela. Kadar se
prikaže zadnje dni na ulicah, vsak zdi¬
huje in gorke solze pretaka zavolj njegove
zgube, kdor ga ugleda. Dan njegoviga
odhoda jim je bil dan žalosti in joka; vse
ulice, po kterih se je peljal, in vse duri
in okna so bile prenapolnjene z ljudmi,
ki so zdihovali in mu' žalostno slovo : „z
Dogam!“ dajali.

Še eno skušnjavo mora Alojzi pre¬
stati. Cesar je dovolil Rudolfu grofijo
prevzeti s to pogodbo, da mora Alojzju
do smerti vsako leto gotovo število dnarja
pošiljati. Ta pogodba je Alojzju hudo
dela, ker se je hotel popolno odpovedati
svetu, zdaj bi ga pa še dnar nanj nave¬
zoval.

Zatoraj prosi in prosi, dokler ni čez
dva mesca uslišan, da ne bo dobival ne vi¬
narja od brata. Zdaj tudi pride odločeni dan;
vsa rodovina Goncažka z vsimi sorodniki

65

se je zbrala v Mantovi v zali dvorani, da
je priča tako imenitne oprave. Nekteri
sorodniki so hotli clo zadnjo uro pobož-
niga mladenča od storjeniga sklepa odver-
niti, in ker niso pomagale prošnje ne
prigovori, so ga začeli z besedami zba¬
dati in zasramovati; vender Alojzi se ni
dal premakniti.

Zdaj umolkne vsa množica; prebere
se od cesarja poterjena odpoved Alojzjeva;
oče Ferdinand se milo zjoka, Alojzi pa
prepusti vesel, poln rajske radosti grofijo
in vse pravice in imetje pričujočimu bratu
Rudolfu. In komaj je oprava zveršena,
podpisana in zapečatena, že biti iz zbora
v tiho svojo sobico, kjer se ne more do¬
sti zahvaliti Bogu za preveliko dobroto,
da ga je srečno pripeljal do zvoljeniga
stana in mu podelil dušni mir in pokoj.
Zdaj zamore resnično klicati: „GIej Go¬
spod! vse sim zapustil in tebi nasledoval/"'
Spoznal je Alojzi, da vživa človek toliko
veči dušni pokoj, kolikor manj je na svet
navezan, kolikor manj lastnine ima. Te

66

resnice se je tako živo prepričal ravno po
odpovedi, da mu še ni bil Bog po nje¬
govih besedah nikoli tako blizo kakor
današnji dan.

K večerji pride Alojzi že v jezui-
tovski halji, tako je gorel za ta stan.
Vsi se začudijo in oče, prežalostni oče
se zopet zjoka. Alojzi govori med ve¬
čerjo od nevarnosti sveta, od minljivosti
posvetnih prijetnost, dražčic in veselic.
Vsi ga verno poslušajo in si vtisnejo v
spomin njegove besede globoko v serce.

Tretji dan že nastopi spremljen od
solz in blagoslova staršev v družini brata
Rudolfa težavno pot do Rima. Rudolf se
po nekterih pogovorih in prejetih syari-
tvah kmalo verne nazaj v Kastiljone , ne-
kteri pa ga spremijo cIo do Rima. Ko mu
kmalo po odhodu Rudolfa nekdo reče:
„Rudolf se mora pač veseliti, ker je tako
lahko grofijo pridobil,“ zaverne Alojzi
tako: „Naj se veseli, bolj gotovo ne
raja, daje  grofijo dobil, kakor jaz, da
sim se je znebil.“ Popotva skoz mesta

67

Feraro, Bolonjo in Loreto. V  Loreti stoji
v krasni cerkvi hišica iz Nazareta, v kteri
je pozdravil Gabriel blaženo D. Marijo.
Ta hišica je bila 1. 1291 čudovito v Tar-
sat , in kmalo potem zopet čudovito v
Loreto prenesena. Pobožni romarji, pa¬
peži, cesarji, kralji in drugi plemenitniki
so pošiljali ti cerkvi neznane darove. V
ti cerkvi pri „sveti hišici® se je vtopil
Alojzi tako v molitvo, da je pozabil vsih
životnih potreb, in je celi dan v nji pre¬
molil. Pero ne more popisati, kako po¬
božno je prejel ondi sv. Telo, kako je
hvalil Marijo za pomoč, ki mu jo je do¬
delila v hudim boji za očetovo dovoljenje.

Z Lorete do Rima jahajo na konjih;
pa Alojzi si ne dovoli naj manji olajšbe;
še le pregovorjen od duhovna Lud. Kan-
tanea si obilne in ostre spokorne dela
nekoliko omehča; brevir (vsakdanje duh.
molitve) pa opravlja prav skerbno vsak dan,
čeravno ga še ni bil dolžan moliti. Pri
večerni molitvi ga mora vselej strežej
opomniti, da je že cela ura pretekla, in

68

ko je bil enkrat zadremal, ga je našel še
čez polnoči kleče moliti. Na poti je vsak
dan dvakrat vest sprašal, da ni v dobrim
opešal.

V  Rimu je ostal pri stricu Scipionu
Goncažkinm; brez zamude se je tudi po¬
klonil generalu Jezuitov, Klavdju Akva-
vivu; obiše potem naj imenitniši kardinale,
in clo papaževi svetlosti Sikstu V.  je smel
svoje spoštovanje skazati in pismo svojiga
očeta podati.

Sv. Oče so se kmalo prepričali res-
ničniga poklica njegoviga, in so mu tudi
podelili apostolski blagoslov.

Sv. Katarine dan (25. novembra 1585)
se poda Alojzi sprendjen od nadškofa
Scipiona Goncažkiga, strica, svojiga, in
od vsih domačih spremljavcov v noviciat
v hišo sv. Andreja. Nadškof bero sv.
mašo in obhajajo mladiga novinca. Sled¬
njič se poslovi Alojzi s svojimi znanci,
naroči pozdravila staršem in sorodnikam,
bratu Rudolfu pa besede: ,,Kdor se boji

69

Boga, dobro dela,“ in vsi se ločijo
od njega.

Zdaj ga pelje nadzornik novincov
Janez Piskator v odločeno celico. Solze
veselja ga obiijo, ko vanjo stopi, in kleče
hvali Boga iz vsiga serca za samoto, mir
in pokoj, ki ga je našel v tihi celici. Še
enkrat se mu popolno v službo daruje in
ga prosi pomoči, da bi mogel skerbno
spolnovati vse svoje dolžnosti. Ban sv.
Katarine je praznoval vsako leto v spo¬
min pristopa v samostan z veliko hvalež¬
nostjo do Boga.

Zapomini.

i) Ne dela nobena reč na svetu mla¬
dine ljudem prijetniše, kakor nedolžnost,
pobožnost, pohlevnost in čistost.
Pobožniga in poldevniga mladenča vsak pri¬
jazno sprejema, povsod ga spfemlja naša
ljubezen. Samo čednosti  nam delajo
pravo prijaznost in čislanje, priliznost
pa ne. Slinuha zasmehujemo, ošabneža in
razuzdanca sovražimo.

70

2) Kar je Alojzi sklenil z Bogam,
to je tudi spolnil; tako tudi ti nikdar ne
zastajaj na pol pota. Kar se komu po¬
dari, se nikdar nazaj ne jemlje; tudi
Bogu darjeno serce naj se derži verno
Boga, in nima ga več oskruniti strup
sveta.

M o 1 i t v a.

O Bog, ki si podelil sv. Alojzju
moč in stanovitnost odpovedati se za-
volj nebes vsimu posvetnimu, razsveti
naše serca, da spoznamo malovrednost
pozemeljskih stvari, da ne zgubimo
zavolj minljivih dobrot večniga pla¬
čila. Amen.

I 4

VIII. Alojzi v noviciatu.

Tiho celico, v kteri od vsiga sveta
ločen živi* imenuje Alojzi kraj svojiga
pokoja. Tukaj se čuti srečniga v vednim
pogovoru z Bogam in pobožnimi možmi
svojiga reda. Veseli se v Gospodu svo¬
jiga poklica, zato je pa tudi njegovo ve-

71

selje terpeče in čisto. Samota mu je bila
že od mladih nog ljuba prijatlica, in zdaj
si šteje v srečo, da mu je noben več ne
krati. Tudi ni čakal Alojzi, da si bo
redu potrebno popolnost še potem prido¬
bil, ko bo v njem živel. On se je že
pred zatajeval in je bil v sredi posvetne
nečimurnosti in mehkužnosti kraljeviga
dvora popoln redovnik. Vsak dan je bil
pripravljen za smert; vsak hip časa je
skerbno rabil v zveličanje svoje. Pobožne
spokorne dela je opravljal od otročjih let,
elo o bolezni jih ni opušal. Zavolj take
bogoslužnosti je imel mnogo prestati med
slepim sv e ta m, noč in dan se je mogel
boriti z raznimi zaprekami in zopernoslmi;
tukaj v tihi celici ga ne moti nikdo več;
tukaj mu vse olajša in oslajša ljuba sa¬
mota.

Odločen od vsili novincov (vsak no¬
vinec mora perve tedne čisto sam biti)
spolnuje Alojzi urno, skerbno in zvesto
vse zapovedi, vse dolžnosti brez naj
manjšiga vprašanja, zakaj bi imelo ravno

72

tako biti, zakaj ne tako ali tako? Nikoli
ni presojal postav, nikoli ni delal samo-
glavno; vse je iz pokoršine opravljal,
ker se z voljo vikših spolnuje volja božja.
Ponižnost njegova se razodeva o vsaki
priložnosti. Dali so mu menda zavolj
bolehnosti tanjši obleko, kakor drugim in
tudi lepši brevir. Ta prednost pred svo¬
jimi brati je hudo djala Alojzju, zatoraj
ni nehal prositi, dokler mu niso dovolili,
da sme brevir in obleko svojo z navad¬
nimi zameniti. liavno tako težke so se
mu zdele nektere preddosti, ktere so mu
bili vikši dovolili zavolj -slabotniga in bo-
lehniga života. Samo iz pokoršine se je
podvergel ponižni mladenee tem za nje¬
govo zdravje potrebnim poboljškam. Naj
manjših prednost pred brati se je bal iz
vsiga serca, veselil pa se je jako, kadar
ga je doletelo kako ponižanje. Sprejem
v red jezuitovski je imenoval delo božje
milosti, gnado, ktere sam nikdar ni za¬
služil. Zavolj množice novincov niso mogli
vsakimu svoje celice dati; Alojzju pa so

73

vender samimu eno odločili. Zdaj zopet
ni prenehal prositi, dokler ga ne denejo
k driigimu novincu, ker iz gole ponižnosti
si clo ni upal stanovati pri starjim bratu.
Naj manjši bratje so mu bili naj ljubši;
z naj slabšimi rečmi je bil zadovoljen, in
naj nižje dela je naj rajši opravljal. Vne¬
sel je bil, kadar so ga vidili ljudje
pajčine ometati, prah brisati, mostovže
čediti ali druge nizke dela opravljati, da
so ga mislili naj neumnišiga in nerodnišiga
človeka, ki ni za nobeno drugo rabo.

Napuha  se je Alojzi čez vse bal;
varoval se ga je v besedah in djanji.
Mislil se je naj nevrednišiga grešnika, ki
živi samo iz neskončne milosti božje;
tudi ni mogel slišati od stanu svojiga,
želel je da bi bil vsiin neznan. Pa
ravno resnična ponižnost in pobožnost ga
prikupite vsimu samostanu, in ljubezen do
njega se je kazala v splošnjim spoštova¬
nji, kteriga mu niso moglo nekteri pri¬
kriti. Kmalo zapazi to občno čislanje,
in novič se je začel boriti z vso močjo

4

74

zoper ošabnost, ktero je bil dozdaj še
vedno srečno zadušil.

Srečno je živel Alojzi v samostanu;
žareče svoje želje je vidil spolnjene in
vživala je njegova duša v vedni molitvi
obilen pokoj in mnoge sladkosti. Vender
tudi Alojzjev raj se ima spremeniti v pu¬
stoto, v grenke skušnjave, ki jih pošilja
Bog pobožnim dušam v poskušajo, ali ga
ljubijo zavolj popolnost njegovih ali morda
samo zavolj tolažb in dušnih sladkost,
ktere jim deli v molitvi.

Po veliki dušni radosti nastopi v
Alojzjevim sercu strašna pustota, da sc
mu zdi, kakor bi ga bil Bog popolno za¬
pustil; zbegnilo je veselje duše, poginil
je pokoj serca, postaja vedno žalostniši,
ne čuti več sadu svoje molitve. Vender
je ne opusti, kakor tudi spokornih del
ne; molitvo še pomnoži in gorečniši oprav¬
lja spokorne dela. Zatoraj mu tudi Bog
kmalo poplača to gorečnost in terdno
zaupanje; odvzame mu vse skušnjave in
zopet napolnuje njegovo dušo z veseljem

75

in dozdaj neobčuteno sladkostjo, in mu
podari tak mir in pokoj, da mu ga včč
ni mogla nobena reč skaliti.

Poglejmo še nekoliko v Kastiljone.
Po odhodu Alojzijevim se ondi vse spre¬
meni. Očeta Ferdinanda smo vidili do¬
zdaj za misij eniga samo v posvetno čast
in slavo ; le bliš svoje rodovine je hrepenel
množiti, samo veljavnost pri kralji ga je
veselila. Kar je pa daril ljubljenca svojiga
Bogu, je postal Ferdinand ves drug mož.
Odpovedal se je igri, ki jo je neznano
ljubil; vdano prenaša hud protin (bolezen
po udih), in k liogu se poverne iz vsiga
serca po vsoljni spovedi, ter resnično
pokoro dela.

Ko se je jela bolezen vidno hujšati,
si reče prinesti tisti sv. križ, pred kte-
rim je Alojzi toliko in tako goreče molil.
Predse ga položi in ne zaverne oči od
njega clo v naj groznišili mukah. Pogosto
ga pritiska na serce, poljubva (kušuje) in
obliva z obilnimi solzami serčne žalosti,
milo zdihovaje: ,,Gospod usmili se me!

4 *

76

grešil sim, usmili se me o G o s p o d!“
To spokornost je pa zravnoBoga pripisoval
Alojzjevim prošnjam, rekoč: Dobro vem,
odkod mi dohajajo te solze; moj
Alojzi  mi  jih  je sprosil. Vesčas bole¬
zni njegove je bil čas vedne molitve. Tako
pripravljen je srečno zaspal v Gospodu.

Naznanilo očetove smerti sprejme
Alojzi z veliko žalostjo; vender ne ža¬
luje preveč, kakor bi ne bilo mogoče
živeti, kadar kdo starše zgubi. Nebeški
Oče vzame starše in dobrotnike, pa potem
skerbi sam za nas. Alojzi je žaloval, pa
je tudi hvalil Boga za milost, da so se
oče spokorili in dobro pripravili za smert.

Tri mesce že preživi Alojzi v samo¬
stanu, in zdaj ga denejo v hišo obljub
(profes). Nadzornika in voditelja je imel
pobožniga in učeniga Jeronima Plata, ki
je pervi njegovo življenje popisal.

Živel je v hiši obljub takole:

Zjutraj se zbudi in že na Boga mi¬
sli; tako se že zgodaj varuje razmišlje-
nosti. Kmalo vstaja, da lahko opravlja

n

počasno in zbrano jutranjo molitvo; pervič
moli in potem premišljuje celo uro. K sv.
maši streže s posebnim veseljem, in ker je
imel pri več mašah opraviti, ne hodi iz za¬
kristije , ampak kleče moli v kakim kotiču,
dokler ne pride versta nanj. Tako prebo
skor celi dopoldan v cerkvi; popoldan ga
pa jernljd očetje v bolnišnice in jetnišnice,
kjer se je ljubezen njegova do bližnjiga
vselej vidno razodevala. Alojzi ni samo
miloval  ubogih, on je pomagal djavno
po vsi moči. Zdaj rahlja komu posteljo;
komu da zdravil ali mu umije noge; ali
jih pripravlja za smert ali opominja k po-
terpljenju. Svoje bolne brate je posebno
skerbno obiskaval; stregel jim je z ne¬
skončno ljubeznijo, krepčal jih je s pobo¬
žnimi pogovori in opominjal, naj vse poterpe
iz ljubezni do križanigaZveličarja; kar so
želeli vse jim je spolnil, cIo naj studniši,
reči je opravljal. Ljubezen do bližnjiga je
zlasti spolnoval do bratov svojih. Nikoli
ni od koga kaj slabiga mislil ali govoril,
ako je tudi vzrok imel;- vse je vedno za-

78

govarjal, njih napake zmanjševal, njih
dobre lastnosti pa povzdigal. Novince je
pridobival z ljubeznijo in postrežnostjo
Bogu in službi njegovi; in kadar je za¬
pazil , da se zdi komu kako delo prenizko,
prezaničljivo, ni nehal prositi vikših, da
so dovolili njemu to opravilo doveršiti
namest uniga.

Tak zgled je bil vsim bratatn, da
se je po pričevanji vikših vedno bolj mno¬
žilo pobožno življenje med vsimi udi tega
samostana, dokler je bil Alojzi med njimi.

Zapomini.

1) Prava pokoršina  se spozna,
da človek popolno  podverže svojo voljo
gospodarju, in vse spolnuje z voljnim in
prostim sercam, kar mu je zapovedano:
lahko in težko, častno in zaničljivo.

2) Kdor spolnuje svoje dolžnosti
zavolj ljudi  ne zavolj Boga,  zgubi ves
sad svojiga truda, ker prejel je kakor
Kristus pravi, že od ljudi svoje plačilo.

3) Resnično pobožni  ljubi Boga
zavolj Boga,  ne zavolj sladkost, ki mu

79

jih Bog daje; kdor ljubi Boga zavolj
dušnih sladkost, bo od njega odpadel o
dušni suhoti.

M o 1 i t v a.

O Bog, ki si skazal milost sv.
Alojzju, da je v ponižni pokoršini vselej
in v vsim samo tvojo sveto voljo spoz¬
nal , častil in spolnoval; oh ponižaj naš
napuli, da se po zgledu sv. Aiojzja
tudi mi pohlevno in pokorno podver-
žemo tvojim svetim postavam. Amen.

IX. Alojzi v viših šolali.

Čez dva mesca pride Alojzi zopet
pod vodbo Janeza Piskatorja, in njemu je
razkril natanko vse notranje spremembe
svoje. Odkritoserčnost in otročja za¬
upnost njegova tako dopadete temu pobo-
žnimu možu, da ga je bolj ljubil zavolj
čednost in popolnosti, kakor zamore ljubiti
oče svojiga sina.

Zavolj bolehnosti gre Janez Piskator
po povelji vikših v Neapol podnebje spre-

80

menit. Ker je bila vsim znana ljubezen
Alojzjeva do njega, mu dovolijo ž njim
iti. To pripušenje si je štel Alojzi v
veliko srečo, ker sta samo še dva brata
enako milost dosegla. Pot nastopi nad¬
zornik z enim bratam v nosilnici, dva
brata pa jahata. Čeravno je hrepenel
Alojzi vedno biti pri ljubljenim možu, je
vender iz bratovske ljubezni in zatajanja
samiga sebe tako ravnal, da je skor zmir
na konji ostal, ako je bil tudi naj boleh-
niši med njima. Slednjič pa ga prisilita
brata v nosilnico iti, in tako je ostal do
Neapola pri nadzorniku, ki ga je serčno
ljubil in častil. V molitvi in božjih pogo¬
vorih mu-pot urno mine, in Boga je hvalil
za milost, da se je mogel pomenkvati s
tako svetim možem. Sam je rekel, da je
pridobil od tega voditelja za dušno živ¬
ljenje več hasna na kratki poti,  kakor
bi ga bil dobil doma v več mescih.

Zavolj bolehnosti in molitve pa ni
zanemarjal Alojzi potrebnih znanost in
vednost. Učitelji so ga hvalili in občudo-

81

vali zavolj pospeha in napredka v ved¬
nostih, kakor tndi zavolj goreče pobožnosti
in pohlevnosti. „Zravno pobožnosti in
čednosti razodeva tudi oster um, pa ni¬
kdar še nisim zapazil na njem sence oša¬
bnosti je pričal od njega učitelj njegov.

Z dobrim namenam in pobožnimi
zdihljeji je posvečeval vse svoje opravila
in tako je vedno  molil. V vsakdanji na¬
vadi ga ne moti nobena stvar, ne tuji
kraji ne opravila, ne zadrege ne stiske,
ne žalost ne radost; vedno si ostane enak,
v pobožnosti ne oterpne in ne opusa
spokornih del. Karkoli pa začne, začne
z Bogam in z Bogam konča.

Alojzi je bil slabotniga života, bo¬
lehen in glava ga je zmir bolela, da ni
spal do polnoči ali celo noč ne. Vikši
so mu dovolili, clo veleli, naj počiva
zjutra čez odločeni čas, da preveč ne
oslabi. Zavolj hoje in ropota bratov ven-
der ni mogel spati; pa ni se pritožil z
nobeno besedico, clo veselil se je, da je
zamogel Bogu v čast še o počitku kaj

4

82

terpeti. Če mu je strežej pozabil kaj
storiti, ali je napol ali nerodno opravil,
ni čerknil nič; bolečine je razun zdravnika
vsim prikrival; v naj grozniših mukah je
bil vesel in prijazen, kakor bi bil zdrav;
tudi ga nikdar ni overala bolezen, da ne
bi bil spolnil svojih dolžnost ali da bi bil
opustil molitvo in spokorne dela.

Čez polleta se verne Alojzi z Nea-
pola nazaj v Rim. Tukaj je med vsimi
součenci on naj bolje končal vednost mo-
droslovja (filozofije); zatoraj je mogel
pred vsimi učitelji in vikšimi samostana
očitno zagovarjati nektere modroslovske
(modrijanske) mnenja. To je bila kaj
velika čast; pokazal je lahko zagovornik
oster um in znajdenost v zagovoru ali
hranitvi resnice in poderanji goljfivih zvi¬
jač. V svoji ponižnosti sklene Alojzi
nalaš priprosto odgovarjati; toda učitelj
mu overže ta sklep, zato pa zagovarja in
brani resnico tako jasno in umno, da ga
občudujejo vsi poslušavci. To občudenje
mu rani ponižno serce, ker ni želel no-

83

bene časti, timveč je hrepenel zaničevan
biti od vsili ljudi. Napuh in nečimurnost
je krotil po vsi moči, ker sta sovražnika
božja, prijatla satanova. Dolgo se je
mogel boriti zoper razmišljenost v-molitvi;
pa z neutrudeno gorečnostjo je tudi raz¬
mišljenost premagal in potem je vedno prav
zbrano molil. Tudi premišljeval je rad
zlasti terpljenje Kristusovo; in kadar se
je zamaknjen v nebeške reči prijazno z
Bogam pogovarjal, je občutila njegova
duša rajsko veselje, kteriga ne bi bil dal
za ves svet.

Pa ne misli kdo, da je dospel Alojzi
brez truda in boja do take popolnosti. O
ne! le vedno premaganje , vedni trud,
vedni boj so ga pripeljali po ternati poti
na goro svetosti. On se je premagoval
še otrok; on se je boril z mehkužnostjo
na kraljevim dvoru, se je postil, pokoril,
kervavo bičal še doma v očetovi hiši. On
se je resnično lotil pobožniga življenja in
s terdnim sklepam; njega ni ostrašila no¬
bena reč, nobena zapreka, nobeno napotje;

84

on se je zmir Boga verno deržal, ni oma¬
hoval med svetam in nebesi; on je Boga
milosti in pomoči prosil, se izročal blaženi
D. Marii in angelčku varhu; on je Bogu
posvečeval s serčnimi zdihljeji vse svoje
dela in opravila. Ljubezen njegova do
Boga je tako žarela, da ni mogel serca
en sam trenutek od njega odverniti. Gin-
Ijiva je bila odkritoserčnost Alojzjeva do
spovednika. Celo serce mu je razgernil
in odkril vse misli in želje tudi brezgrešne;
molil je zanj, ga verno slušal in spolnoval
njegove svete in povelja!

Vsako nedeljo je šel k sv. obhajilu;
ta dan mu je bil dan veselja in radosti.
Zavolj skerbne priprave so bile njegove
obhajila rodovitne in bogate na vsih če¬
dnostih; po vsakim zavžitji Jagnjeta je bolj
gorela ljubezen njegova do Jezusa in
množil se je stud do greha v njem. Vse
počutke je zatiral; samo božje reči je
govoril in poslušal. Majhne skušnjave je
hitro udušil in se tako zavaroval velikih ;
kdor ugasi iskro, ugasi požar.  Vsako

85

slabost ali napako urno obžaluje in ves
skesan prosi Boga milosti in odpušenja in
obljubi gotovo poboljšanje.

Vikši so mu skor popolno prepove¬
dali kervavo bičanje zavolj slabosti in
bolehnosti života, čeravno jih je pogosto
privoljenja prosil. Zatoraj je daroval
svoje želje Bogu in se je toliko ostrejši
postil. Pa tudi post so mu zabranili; ka¬
dar pa so mu ga dovolili o vodi in kruhu,
ni celi dan skor nič povžil.

Ko nadzornik to zapazi, poskusi nje¬
govo pokoršino in mu veli pri drugi jedi
vse povžiti, kar bo dobil. Alojzi spolni
iz pokoršine to povelje, pa bratje so ga
zasmehovali, kako lepo se zna postiti.
Vender Alojzi tiho terpi in se ne da mo¬
titi. — Pri jedi je iskal samo naj slabji,
sebi naj zoperniši reči. —

Kako popolno se je odpovedal grofic
posvetnosti, nam priča borno njegovo
staniše. Sprosil si je naj revniši celico v
nekim kotiču, ki je imela eno samo okence
in tako nizek strop, da ga je lahko dosegel.

86

Dva stola se mu zdita nepotrebna, in clo
mati ga ni mogla pregovoriti, da bi bil
naj potrebniši orodje od nje prejel. Prav
z veliko silo mu je obesila na steno celice
dve borne svete podobi.

O ti dobi se je začel Alojzi bogo¬
slovja učiti t. j. ved in znanost, kterih
duhovni potrebujejo. Pred učenjem je
vselej kleče prosil sv. Duha razsvetenja
in pomoči. Bral je malo bukev, pa te
prav pazljivo in kar je prebral, je potem
dobro pretehtal in premislil; tudi se ni
dotaknil družili bukev kakor od učiteljev
ali vikših nasvetvanih. On ni zanemarjal
zapovedanih opravil, tudi jih ni odlašal
za drugi dan, da bi se bil potem samo¬
voljno s čim drugim ukvarjal. Preden je
šel v šolo je počastil presv. Telo in iz
šole grede je zopet pred sv. Telesam
zahvalil Boga za prejete nauke. Po poti
je molčal in se tako spodobno vedel, da
so ga jeli clo posvetnjaki posnemati.

Čeravno je vse prekosil v vednostih,
se je vender močno veselil, ako so ga

87

pošiljali z drugimi vred o nedeljah in
praznikih v bližnje vasi ljudstvo učit ali
milošino nabirat po mestu. Čez dve leti
po vstopu v samostan je storil navadne
tri obljube jezuitovskiga reda in čez dva
mesca potem je dobil še štiri male bla¬
goslove.

Zapomini.

1) Sv. Alojzi je občutil veliko ve¬
selje v pogovorih s pobožnimi ljudmi. V
kakih drušinah pa zastajaš ti? Govoriš
večkrat od Boga ali satana?

2) Resnično pobožni  kristjan ne
toži prehudo  v terpljenji, ker ve, da si
s poterpežljivim molčanjem naj gotovši
prihrani sad svojiga terpljenja.

3) Znamnje prave  pobožnosti je to,
da spolnuje tak človek natanko vse dol¬
žnosti svojiga stanu, če tudi ne zadevajo
ravno službe božje, in da z molitvo in
zdihljeji Bogu daruje in posvečuje vse
svoje djanje in nehanje. „K d o r dela
svojeBogu daruje in težave voljno
terpi, vedno  moli.“

88

4) Bogu bolj dopadeš, če opustiš
radovoljne spokorne dela iz pokoršine,
kakor če jih opravljaš svojeglavno.
Kako pa Bogu dopadeš, če se iz ljubezni
do njega clo grešniga veselja ne anaš?

M o 1 i t v a.

O Bog, kteri si sv. Alojzja clo
take popolnosti in svetosti pripeljal, da
je tebe samiga v vsili rečeh iskal in
vse dela iz ljubezni do tebe opravljal,
dodeli tudi nam milost, da bo naša
volja tebi vedno vdana in samo zato
živeti želimo, da bi vedno bolj tvojo
sv. voljo spoznali in spolnovali. Amen.

X. Alojzi pomiri sovražnike.

v

Se enkrat nas pelje Alojzi v svojo
domovino. Med bratain Rudolfam in voj¬
vodam Mantovskim se je vnel razpor
zavolj grada Solfarina. Horaci Goncažki
vlastnik Solfarinski je sporočil ta grad
zoper vso pravico sorodnosti vojvodu
Mantovskimu, namesti Rudolfu, pravimu

89

dediču ferbu). Zatoraj se pritoži ta pri
cesarji zavolj storjene krivice. Cesar
overže oporoko Horacjevo in po postavah
sorodnosti prilasti grad Solfarin Rudolfu ,
bratu Alojzjevimu. Po ti razsodbi je bil
prepir končan, pa hudo sovražtvo se je
zasedlo med nasprotnika. Eleonora, mati
vojvodova, in Marta, mati Rudolfova, ste
si vse prizadjale, da bi ju pomirile; toda
zastonj so bile tudi vse poskušnje, ker
so sebični ljudje oba podpihovali. Že ste
obupale, da bi se še kterikrat sprijaznila,
kar se spomni enkrat Marta svojiga Aloj-
zja in misel jo obide, da bi vtegnil ravno
Alojzi od Roga zvoljen biti, da bi to
sovražtvo zadušil, ker je moč pobožnih
duš do sere druzih ljudi neskončno velika.
Tudi Eleonora ji poterdi to misel in hitro
mu pišete, naj bi še enkrat prišel v svojo
domačijo, in k časti božji prevzel pomi-
renje nasprotnikov.

Alojzju se zdi to opravilo pretežko
in tudi nevarno; ne ve kaj storiti, zato
razodene vse okoljšine spovedniku Relar-

90

minu. Ta mu odgovori po serčni molitvi:
jpldi moj sin v imenu božjim/ 4  Zdaj še
odkrije to prošnjo tudi generalu Jezuitov
in terdno zaupa, da mu bo v njegovi
besedi naznanjena volja božja. Ko ge¬
neral vse dobro premisli, mu veli spolniti
prošnjo materno.

Na potu v domačijo ga spremlja po
povelji vikšili en tovarš, kteri je imel
skerbeti za zdravje njegovo. Vse pobož¬
nosti in spokornosti opravlja Alojzi na¬
tanko in skerbno kakor doma v samostanu,
nič jih ni opušal ali skrajšal. Pomenkva
se s tovaršem samo od božjih reči iako
prijetno in ljubeznjivo, da so bili clo
hlapci ganjeni in so želeli vedno pri njem
biti. Na tem popotvanji se je posebno
razodela neskončna ljubezen Alojzjeva do
ubožtva in ponižnosti.

Gostinčar, pri kterim sta preno¬
čila, jima odkaže slabo staniše in še
slabši posteljo. Tovarš prosi zavolj
Alojzjeve slabosti, naj jima s čim buljim
postreže. Pa gostinčar pravi, da jima ne

91

more, ker hrani vso boljši postrežbo ple-
menitnikam, kteri imajo še nocoj dojti.
Zdaj se hoče tovarš jeziti, pa Alojzi ga
utolaži rekoč: „Nikarte se jeziti; nama
li krivico dela, ko naju revna misli?
Saj sva ubožtvo Bogu obljubila/*

V Mantovi gre Alojzi najpred k
Eleonori, materi vojvodovi. Z njo se vse
natanko pomeni, kar je zadevalo to so¬
vraštvo, in potem se napoti v Kastiljone.
Mestnjani mu pridejo naprot in ga tako
časte, da mu je v veliki ponižnosti to
povikšanje hudo djalo. Nerad je tukaj
delj časa ostal, ker se je veselje nad
njegovim prihodam vsak dan glasneji raz¬
legalo ; vender se neče prehititi v tako
važni in imenitni reči. Vse okoljšine tega
razpora je pazljivo pretehtal in z molitvo
in poštam se zateče k Bogu, naj bi ome¬
čil okamnele serca z žarki svoje milosti.

Poln zaupanja v božjo pomoč gre
zdaj najpred k vojvodu Mantovskimu.
Bog je uslišal prošnjo svojiga služabnika;
samo današnji pogovor zadosti in vojvoda

92

se omehčan od milosti božje kmalo k
spravi nagne. Resnično njegovo misel za
spravo nam pričajo besede, ki jih je rekel
nekimu dvorjanu, kteri ga je skor gotovo
še k razporu šuntal, namreč: „To reč
čem hitro končati; kar pa storim, storim
zavolj Alojzja. Samo z Alojzjem se bom
pogodval in z nobenim drugim."

Kmalo pripelje Alojzi tudi Rudolfa
v Mantovo k vojvodu. Oba kneza se po¬
polno spravita in prijazno objameta brez
vse hlimbe. O ti priložnosti je dal tudi
vojvoda grad Solfarin grofu Rudolfu v
popolno last. Zdaj so bile napravljene
zavolj sprave in sprijaznjenja sijajne in
blišavne veselice, pa Alojzi vzrok in
začetek  vse radosti se jih ni hotel nič
vdeležiti.

Povelje vikših pokliče Alojzja kmalo
v Milan, da bi se ondi dalje učil že v
Rimu začetiga bogoslovja. Pa še nekaj
ga zaderžuje v Kastiljoni. Dokler je bil
še doma v očetovi hiši je zapazil, kako
malo mara Rudolf za pobožnost, kako pa

93

tira za posvetno slavo in sladnostjo. Ta
razvada se je bila že premenila v hudo
strast, ker ga ni nikdo mogel več ber-
zdati in je tudi imel dovolj premoženja.
Drugi ljudje so se razgledovali nad njim
in pohujševali. Zatoraj Alojzi ni miro¬
val , dokler ni spravil brata iz grozne
nevarnosti večniga pogubljenja. Pomnožil
je molitvo, poostril spokornost in tako
serčno je prigovarjal Rudolfu, da se mu
ni mogel več ustavljati zavolj častite sve¬
tosti in prečudne čistosti njegove, ki ste
mu bliskale iz oči od gorečnosti za božjo
čast vnetih. Milost božja obsije Rudolfa
in v globočini serca ginjen obljubi in za-
terdi svojimu rešeniku, da se hočeta za¬
volj te reči še natančniši pogovoriti v
Milanu.

Po srečnim doveršenji svojih želja
gre Alojzi v Milan, kamor pride čez dva
mesca tudi Rudolf za njim. Ta spozna
po milim očitanji in vednih prošnjah Alojz-
jevih pregrešni svoj stan, opravi vsoljno
spoved in terdno sklene boljši kristjan in

94

zgled svojim podložnim biti vse žive dni.
Zdaj ga spremi Alojzi še nazaj v Kasti-
Ijone. Ni mogoče popisati veselja stare
matere nad spokornostjo sina Rudolfa,
kteriga je mislila že popolno zgubljeniga.
Tako je začela Alojzja spoštovati, daje
hotla prednj poklekniti. Pa tudi vsi mest-
njani so ga neznano častili. Kadar se je
prikazal na ulicah ga je zbrana množica
blagrovala in slavila; točila je clo solze
veselja in spoštovanja, in domu pridši je
vsak pravil: „Svetnika smo vidili,
svetnika ! 44

To češenje rani Alojzjevo serce;
ogiba se vsake priložnosti, kjerkoli bi mu
mogla množica kako znamnje spoštovanja
dati. Zatoraj ga je clo mati težko spro-
sila, da je enkrat v cerkvi pridgal. Go¬
reča beseda njegova sklenjena z resničnim
zgledam prave svetosti in spokornosti je
ganila globoko v sercu vse poslušavce,
in več sto jih je skesanih prejelo drugo
nedeljo presv. Telo. Zdaj se poslovi
Alojzi za vselej od svoje domačije, se

95

napoti do Milana, in odtod ga pokličejo
vikši kinalo nazaj v Ilim.

Zapomini.

1) Ostudna je lakomnost  časniga
blaga; ona je mati krivic, sovražtva
in mnogih pregreh.  Je li vredno za
pešico prahu  zapraviti dušni mir in
ljubezen božjo?  Duša je že dosti ob-
težana, dosti mlačna; zakaj jo še s ča¬
snim blagam tlačiš in v okove devaš?

2) Resnično pobožni  kristjan ima
Boga  pomočnika; zato stori in konča
reči, kterih bi posvetnjak ne mogel sto¬
riti in doveršiti. ,,0lovek obrača,
Bog oberne. u

M o 1 i t v a.

Dodeli mi svojo milost, o Gospod!
da tudi jaz kakor tvoj služabnik sv.
Alojzi, mirno med ljudmi živim in vse¬
lej brez ošabnosti govorim in storim,
kar mi moj poklic veleva, po Kristusu
Gospodu našim. Amen.

96

XI. Alojzi zgled ljubezni do
bližnjiga.

Z Milana se verne Alojzi toliko
rajši nazaj v JR-im, ker mu je bilo razo¬
deto, da bo umeri. Zatoraj je rekel v Rim
pridši nekimu prijatlu: „Cas mi je, da
se pripravim za uni svetA  Odzdaj se
še gorečniši vda molitvi in premišljevanju,
in prebira še željniši svete bukve. Život
začne hirati in medleti, nasprot pa se mu
razcvita vsak dan prijetniši in lepši dušna
popolnost. Od pozemeljskih reči čisto lo¬
čen prebiva le iz pokoršine sam, pa v
naj slabši celici, ktcra je dobivala skoz
eno samo okence na strehi pičlo svetlobo,
in ni bilo v nji razun stola in terde po¬
stelje kar nobene druge reči.

O ti dobi je pripuhtela ljubezen
Alojz jeva do Roga na naj viši stopnjo.
Kadar koli se pomenkva od Boga, je vse¬
lej ganjen v sercu; obličje mu kar le-
skeče, in ko sliši pri jedi od Roga brati,
mora nehati jesti zavolj prevelike ljubezni,
in začne se ves v solzah topiti. Kar ga

97

obdaja; vse stvari, zvezde, tički, živa-
lice, cvetice, kar vse mu množi lju¬
bezen, tako da niso smeli ž njim govoriti
od takih reči, ktere so mu jo netile,
scer bi bil čiste ljubezni omagal, in serčni
ogenj bi mu bil razdjal slabotno truplo.
Zato mu tudi popolno zabranijo vse pre¬
mišljevanje; pa ta prepoved mu je delala
veči težave in muke, kakor vsa telesna
bolezen. Sam je takole tožil: „Ne vem,
kaj bi delal; branijo mi misliti na Boga,
da ne bi mi to zamišljenje napravljalo
glavnih bolečin. Oh vedno prizadevanje,
da ne bi mislil na Boga; me muči ne¬
znano hujši, kakor bi škodvalo mojimu
zdravju vedno premišljevanje božjih last¬
nost. “ Po sv. Telesu ves zeva in oma¬
guje, in ko ga prejme, se ves zamakne.
Kdo bi se tadaj čudil, ako je žarečo to
svojo ljubezen do Boga razodeval o vsaki
priložnosti tudi nad bližnjim clo z ne¬
varnostjo svojiga življenja?

Mesto Rim je terla 1. 1591 strašna
lakota. Ljudstvo začne omagovati in kuž-

5

98

ne bolezni se oglašajo med siromaki. Z
dežele, kjer je tudi razsajal hudi glad,
pritisnejo vsi reveži v mesto, in Rim po¬
stane zbirališe grozniga ubožtva. Vsi
duhovni redi so po moči olajševali sploš-
njo šibo božjo, posebno pa Jezuiti. Ti
postavijo na svoje stroške prostorno bol¬
nišnico, v kteri so vikši samostana, cIo
sivi general vsih Jezuitov, v vedni nevar¬
nosti svojiga življenja neutrudno in lju-
beznjivo stregli kužnim bolnikam. Njih
zgled so posnemali vsi udi tega reda z
neznano navdušenostjo in gorečnostjo.

Alojzi je že vedno bolj in bolj hiral
in venel, pa žareča ljubezen ga podpera
in krepi; on ne zastaja za drugim ampak
vse prekosi v delavnosti, ne upeha se,
moč mu je železna.

Ze samo pogled v bolnišnico je bil
strašan. Napol mertvi ljudje so omaho¬
vali k posteljami; tam je gergral kdo v
smertnih težavah, tam kdo stokal, milo
ječal in plakal po mertvih svojih; povsod
so hlapeli kužni smradi, povsod ste div-

99

jale smert in smertna nevarnost. Pa vsa
ta groza ne ohladi Alojzju žareče ljubezni
do bolnikov. Slači jih in omiva, tolaži in
opominja k poterpljenju; daje jim hrano
in zdravila, postelje rahlja in čedi; pri¬
pravlja jih k spovedi in srečni smerti.
Oe revniši in studniši so bili bolniki, ljubši
so mu bili in delj časa se je mudil pri
njih. Mnogo bratov je že preminulo za
kugo v službi bolnikov in tudi naj verniši
prijatel Alojzjev Tiberi Bond. O njegovi
smerti je izkliknil Alojzi te besede: „0
da bi mi bil Bog dal, namest njega
umreti!“ Bog mu je kmalo spolnil to
serčno željo.

Alojzi se naleze bolezni; uleže se
2. marca 1. 1591. Nad bližnjo smertjo ne
zamore veselja prikriti in zaupno vpraša
spovednika Belarmina, če ni greh smerti
se veseliti, ker bi utegnil pod to radostjo
morda kak hlinjen napuh tičati; češ sim
svet, da se ne bojim smerti ne Sodnika.
Belarmin ga potolaži in odvzame mu ves
strah zavolj radosti in hrepenenja smerti.

5  *

100

Zapomini.

O Naj gotovši znamnje resnične
ljubezni božje je delavna ljubezen  do
bližnjiga. „Kdor vidi brata v nadlogi
in mu zapre svoje serce, kako bo
ostala v njeni ljubezen božja? u
pravi sv. Janez.

2)  Omiluj bližnjiga v nadlogi, ker
mu serce tolažiš in ga o varuješ nevolje.
Pa milo v a nje samo  ne zadosti: po¬
magaj  mu tudi po moči.

3) Ne ogibaj se kužnih  bolnikov,
Bog te najde povsod.  Posebne zasluge
pa imaš pri Bogu, ako strežeš kužnim
bolnikam, ki so naj bolj revni in za-
pušeni.

M o 1 i t v a.

Vsigamogočni večni Bog, kteri si
napolnil serce svojiga služabnika sv.
Alojzja s tako gorečo in djavno lju¬
beznijo do bližnjiga, da je življe¬
nje zanj daroval, prestvari tudi naše
spačene serca, da ne bomo samo

101

pomilovali bližnjiga, ampak da bomo
pripravljeni po zgleda sv. Alojzja o
potrebi tudi življenje zanj darovati. Po
Kristusu Gospodu našim. Amen.

XII. Alojzi o bolezni in smerti.

Vsak dan naraša nevarnost Alojzjeve
bolezni in že začno pričakovati smerti
njegove. Ves vdan božji volji se hitro
pripravi k smerti in sprejme sv. Popot¬
nico z angelsko pobožnostjo. Vsim pri¬
čujočim so rosile solze po licih, ker so se
bali, da bi ga že to noč ne zgubili;
samo on je bil vesel in rajski pokoj mu
je sijal z obličja.

Vender sklene Bog tega svetnika še
nekaj časa ohraniti grešni kam v zgled
spokornosti, poterpljenja in vdanja volji
božji. Bolezen je bila tako nevarna , da
ga je govorica v Kastiljoni že mertviga
naznanila. Mislimo si pač veselje nje¬
govih ljudi, ko jim pošlje Alojzi po
odlegli bolezni pismo, v kterim je hvalil
zdravnike in strežeje svoje zavolj velike

102

skerbi in postrežnosti. Pa razodel jim je tudi
gorečo svojo željo, kako rad bi se kmalo
kmalo sklenil za vselej z Jezusam in Ma¬
rijo v pravi domačii naši, v svitlih nebesih.

Tri mesce že leži Alojzi neprene-
hama; herbet si prelezi in narede se po
njem velike šene; pa nikomur ni tega
razodel, in še le po smerti so rane za¬
sledili. Nikdar se ni pritožil ne zavolj
bolečin ne zavolj postrežbe; mislil je
vedno, da preveč zanj skerbe in mu pre-
skerbno strežejo. Vedno je bil vesel in
prijazen; če slabši in zoperniši zdravila
je dobival, z večim veseljem in vidno
radostjo jih je vžival in delj časa v ustih
poderževal, da je z njimi krotil svojo
poželivost, ko mu zdaj niso več dovolili
nobenih spokornih del. Vse zdravnikove
zapovedi je spolnoval natanko in zvesto,
čeravno je močno hrepenel umreti.

Kadar je bil sam, je vstajal in hodil
k mizici, da je kleče molil pred svetim
križem in premišljal britko terpljenje Kri¬
stusovo , ter je poljubljal ves ginjen in

103

solzen presvete njegove rane. Ko to
zdravniki zvedo in mu zabranijo dalje
tako ravnati, jih sluša in mirno ostaja v
postelji.

Pogovori od Boga so ga veselili že
o zdravih dneh; toliko željniši jih hrepeni
zdaj pred vrati večnosti. Zdaj clo neče
poslušati druziga, kakor svete pogovore
in božje reči. Če se pomenkvajo od po¬
svetnih tudi koristnih reči, molči tako
dolgo, dokler ne obernejo besede do Boga,
in potem se še le vdeležva prav živo in
radostno vsili pogovorov. Marsikdo mu
je prejšnje leta očital preostro spokornost
in rekel, da se je bo o smcrti kesal.
Alojzi se zdaj spomni tega očitanja, pa
nič mu ne greni serca; močno je vesel in
prosi vikše, naj bi v njegovim imenu
zagotovili vsim bratam , da občuti nebeško
ladost zavolj spokornih svojih del in ga
samo to žali in peče, ker se iz pokoršine
ni smel še ostrejši pokoriti. O tem času
se je prevergla bolezen v mestu v po¬
polno kugo. Ko Alojzi to zve, obljubi

104

Bogu z dovoljenjem vikših, da hoče kuž¬
nini bolnikam streči, če kolikaj bolezen
njegova odleže. O bolezni ga pogosto
obiskata kardinala Ruer in Goncaga, so¬
rodnika njegova. O ti priložnosti je razo¬
del enkrat Goncagu, kako srečniga se
šteje, da zamore umreti v jezuitovskim
redu. Vselej sta bila od njegovih besed
oba ginjena. Tudi materi, ki zavolj sta¬
rosti ni mogla k njemu sama priti, je
poslal tako preserčno pismo, da so vsim
bravcam solze po licih tekle.

Oče Korbineli , star duhoven, je
ležal ravno o ti dobi za smert bolan v
bližnji stanici. Alojzi in ona sta se jako
ljubila in si pošiljala pobožne pozdravila.
Starček želi še enkrat viditi svojiga lju¬
bljenca; zatoraj prenese strežej Alojzja v
njegovo stanico. To je Korbinelia ne¬
znano razveselilo, in zgolj iz spoštovanja
prosi slednjič mladenča, naj bi ga blago¬
slovil. Alojzi se brani in sam prosi nje-
goviga blagoslova, ker se pa ne vda
noben, se zadnjič eden druziga blagoslo-

105

vita. Kmalo potem je umeri Korbineli,
in Alojzi je zagotovil, da je starček že
v nebesih.

Bolezen se vedno hujša in zdravniki
mu odločijo še osem dni življenja. To
zveseli Alojzja in poln radosti reče nekimu
bratu: „VeseIo novico so mi napovedali,
umeri bom v osmih dneh.“ Odzdaj mu
mora kak duhoven vsak dan nektere ure
moliti in sv. Telesa dan (13. junija) za-
terdi in zagotovi, da ima še ravno osem
dni živeti, ter prosi pričujoče, naj bi ž
njim vred zapeli n zahvaIo K  za bližnje
zedinjenje z Bogam, Marijo, angelci in
svetniki v nebesih. Nekimu duhovnu je
rekel: »Ločimo se odtod, pa ločimo se z
veseljem.“ Slednje dni si položi sv. križ
na persi; vsi bratje se zbirajo pri njem
in se mu priporočajo v molitvo, ker bo
kmalo popoln svetnik v nebesih, in se
posvetvajo ž njim o zveličanji svojim.

Osmina sv. Telesa zasvita, pa ni ga
strahu na njegovim obličji. Tudi bolezen
se nič ne pohujša, vender Alojzi vedno

5 **

106

terdi, da bo prihodnjo noč umeri. Se
enkrat ga obhajajo vpričo vsih udov sa¬
mostana, ktere potem poversti objame in
se od vsih poslovi. Ko ga ihte prosijo ,
naj bi molil zanje in prosilBoga, jim reče:
„Kako bi zamogel vas pozabiti, ki sim
vas tukaj tako serčno ljubil?** Ko skor vsi
odidejo, prosi dovoljenja, da bi se smel
še enkrat bičati. Vikši mu pa prepovedo,
in zato želi vsaj na golih tleh smerti
dočakovati. Zdaj pritiska od vsiga posvet-
niga popolno ločen, križaniga Jezusa z ne¬
izrečeno gorečnostjo in obema rokama na
persi in ne premakne več oči polnih miru
in nebeških žarkov od svojiga Zveličarja.
Se enekrati zdihne: „Hrepenim biti

rešen in sklenjen s K r i s t u s a m ; o
Gospod v tvoje roke sporočim
svojo dušo! <£  Mirno še obleži, — po¬
sluša molitve — slednjič izdihne: „J e-
zus!“ in pozemeljski angelček splava v
družbo keruboy in serafov, kjer hodi in
speva za Jagnjetam sladke pesmi, kterih
nikdo ne zna razun čistih devic.

107

Umeri je Alojzi 21. junija L 1591
med 10. in 11. uro po noči 23 let 3 mesce
in 11 dni star v 6. letu po vstopu v sa¬
mostan.

Ni mogoče popisati čudenja in ža¬
losti rimskiga mesta, ko se razglasi smert
Alojzjeva. Kar naenkrat se tare ljudstva
okoli mertviga trupla; vsak tisi prav do
njega; vsak mu hoče nogo poljubiti, vsak
hrepeni kak ostanek od njega dobiti. Pri
pogrebu so mogli vedno postajati zavolj
preobilne množice; ker vsak se je hotel
dotakniti trupla ali vsaj truge svetnikove.
Pokopali so ga v cerkvi oznanjenja D.
Marije; čez sedem let pa so ga zopet
vzdignili, položili v svinčeno trugo in po¬
stavili v steno kapele Matere božje.

Zapomini.

1) Kolikor delj živiš, toliko nego-
tovši je tvoje zveličanje. Če delj živiš,
več imaš skušnjav, več grehov; hvali ta-
daj Boga, ako te kmalo pokliče k sebi in
obvaruje toliko skušnjav. „Skerbi, da
boš živel pobožno,  ne  pa  dolgo.“

108

2) Zdrav se smeš tudi od navadnih
koristnih reči pomenkvati; o bolezni in
zlasti o smerti urno odpravi svet in po¬
svetne reči, in se pripravljaj za večnost.

3) Kolikor pred in popolniši se lo¬
čimo od sveta, toliko si olajšamo Iočitvo
o smerti.

4) „Zivi tako, da se ne boš bal
smerti,"  to je vsa modrost.

5) Velik razloček je, ali radi umer-
jemo zavolj Boga ali zavolj nadlog,
ki nas tarejo.

M o 1 i t v a.

Dodeli nam milost, o Bog, o Go¬
spod življenja in smerti! da obračamo
čas, kteriga nam še podari tvoja do¬
brota, skerbno in zvesto v zveličanje
svoje duše, da bomo vedno tako živeli,
kakor bi si želeli živeti o smertni
uri. Amen.

109

Čuda

Storjene po prošnji sv. Aloj tj a.

Bog poveličuje svoje prijatle z ra¬
znimi čudi,, tako je poveličal tudi sv.
Alojzja. Po njegovih prošnjah je pomagal
Bog večkrat prav čudovito o dušnih in
telesnih  potrebah. Te čuda so bile na¬
tanko od škofov preiskane in mnogo jih
je bilo resničnih spoznano. Tukaj jih na-
vodim samo pet.

I. Živele so v samostanu sv. Janeza
v Tudert-ski škofu' nune sv. Frančiška
Asiškiga. Samostan je imel tako pičle
dohodke, da so mogle večkrat stradati.
O takih prilikah so se zaupno k sv. Alojzju
za pomoč zatekale. In glejte čudo! po
Alojzjevi prošnji se niso samo pomnožili
mali ostanki žita, olja, orehov i. t. d. clo
spridene stvari so postale dobre za po-
vžitek. Posebno čudo pa je bilo to, da
so se delale s čudovito pomnoženo hrano
še druge čuda.

II. Angelo Antonio Oddi, kmet s

110

Fornette je padel 22. aprila 1732 v no--
gradu z lestvice (lojtre) na zakrivljen
nož ?  ki se mu je zapičil globoko v herbet.
Rana je bila nevarna, kervi je mnogo
zgubil in desnica mu je popolno onemogla.
Denejo ga v sveto olje; zdravnik spozna
rano nevarno za smert, ker se je skoz
njo vidilo clo oserčje, in samo plašter
položi nanjo. Drugi dan zboli tudi zdrav¬
nik in čez več dni še le pride z daljniga
kraja drug ranocelnik, ki ga pa že ni
hotel zdraviti, ker je bila rana vsa gnojna
in smert gotova. Se ta dan pride k bol¬
niku častiti o. Karol Virtelli, kteri mu
svetva, naj bi se zaupno zatekel k sv.
Alojzju, ki je že večkrat komu pomagal.
Kmalo mu tudi prinese iz samostana sv.
Janeza en čudovito pomnožen oreh, in ga
zaupno položi bolniku v oslabelo desnico.
Ko jo derži eno uro sklenjeno, med tim
pa s polnim zaupanjem k sv. Alojzju zdi¬
huje; se ogreje, oživi in okrepi roka,
da jo je zamogel brez bolečin prekladati,
sklepati in odperati.

111

Polože mu nasterganiga oreha na
rano, zadremlje kmalo in celo noč prespi.
Zjutraj je zginil že ves gnoj, meso je
bilo čisto, rudeče; rana se je kmalo za¬
celila, in ga nič več ni bolela.

III. Rimsko mestnjanko Margareto
Landini, 25 let staro žensko, napadejo o
vsili svetih 1675 na levi strani života
hude bolečine, ki so jo mučile noč in
dan. Tim bolečinam se pridruže kašelj,
vročnica, bljuvanje in terganje po glavi.
Zdravniki obupajo nad njo in 23. novem¬
bra jo previdijo za smert. Ko to zve nje
sestra Marija Vincenca, nuna v mestu
Subiako, ji dopiše, naj bi polna zaupno¬
sti k sv. Alojzju vsak dan povžila nekaj
po tem svetniku čudovito pomnožene mo¬
ke, ki je že mnogo bolnikov ozdravila.
Bolnica vzame pervi dan trikrat te moke;
tretjič se ji vzdigne in potem že težave
nekoliko ponehajo. Pa ni imela dosti za¬
upanja, zatoraj se vernejo bolečine hujši
od poprej. Mraz in vročina jo zdaj vedno
tareta, izmeček postane ves kervav,

112

omedlica in bljuvanje ji vzamete vso moč;
život začne gnj iti in neznano smerdeti.
Ponoči 3. decembra se že več ne zave,
sapa postaja težji, komaj še diha, že ji
molijo molitve umirajočih. Taka ostane
dopoldne.

Opoldne se ji zdi, da vidi sestro
Marijo Vincenco pred saboj, ki jo opomi¬
nja, naj bi začela z večim zauparfjem
čudovito moko jemati. Margareta zbere
vso moč in prosi moke. Med povžitjem
molijo pričujoči kleče tri Očenaše in če-
šene Marije; bolnica pa je imela to pri¬
kazen. Marija Vincenca ji je kazala na
neznaniga mladenča v jezuitovski halji,
kakor bi ji rekla: Temu se zaupno izroči
in ozdravela boš. Bolnica s terdnim za¬
upanjem zdihuje k svetniku in zdi se ji,
da jo je blagoslovil. Potem mine prika¬
zen, in zdrava je. Zdaj vstane; lahko
hodi; ne čuti nobenih bolečin več in drugi
* dan gre že v cerkvo Boga hvalit za pre¬
jeto milost. Ko poklekne tudi pred sv.
Alojzja se zavzame, ker je bil mladeneč

113

v prikazni njemu popolno enak. Iz hva¬
ležnosti opravi njemu v čast šestnedeljno
pobožnost.

IV. Pobožniga Volfganga Aš iz prav
plemenite rodovine je Alojzi vse življenje
čudovito spremljal. Na vikših šolah v
Miinchen-u na Bavarskim Volfgang skor
oslepi. Imel je pa terdno zaupanje do sv.
Alojzja; zato si pomaže oči z oljem iz
lampe, ki je pred njegovo podobo gorela
in spet je čisto spregledal.

Kmalo potem zgubi Volfgang ves
spomin, pa Alojzi mu ga zopet sprosi od
Boga in še tako dobriga, da se je iz
glave naučil življenja njegoviga, ki ga je
spisal o. Cepari. Zavolj tih dobrot po¬
stane Volfgang sv. Alojzju v zahvalo
duhoven, in je bil potem korar in svetva-
vec dveh veljavnih škofov.

Svojimu varhu v čast je sozidal dve
lepe kapelici in trikrat je romal peš v
Rim na njegov grob. Ko je šel drugič
skoz neki gojzd, ga ospo tolovaji in ga
hočejo umoriti. Volfgang zdihne k sv.

114

Alojzju, kar stopi mladeneč v dolgi halji
pred tolovaje, rekoč: „Ste li kristja-
n i ?“ Tolovaji plahi steko na vse strani.

Te in druge čuda je dal Volfgang
postavno od sodbe preiskati in so bile po-
terjene. Volfgang je njih resničnost tako
poterdil: „Spoz nam in pri sežem pred
Boga m, pred vsi mi nebesi in pred
sv. c e r k v o, da je vse tukaj popi¬
sano gola resnica."

V. Jožef Spinelli, mlad Jezuit, za¬
čne I. 1634 tako hudo omedlevati, da ga
je žareče železo še težko k zavednosti
pripravilo. Potem mu oterpne jezik, da
ni nič govoril. Od otročjih let je že sv.
Alojzja rad častil, zato se tudi zdaj k
njemu zateče in obljubi, da se hoče pred
godam njegovim postiti. Ponoči se mu
prikaže sv. Alojzi z Janezam Berkmans-am,
ki je bil tudi Jezuit. Alojzi bolnika tako
nagovori: ,,Okrepi se in bodi močan,
ker dolga  pot  te  čaka." Prikazen zgi¬
ne; pa drugo noč se spet prikaže in
Alojzi ga opominja, naj jezika ne rabi
več za prazne nečimurne besede, ker

115

imel bi vedno mutast ostati. Potem se do¬
takne s perstam jezika, ga prekriža in
zgine. Spinelli pa poln veselja in hvale¬
žnosti pripoveduje zjutraj na ves glas to
čudo in dobroto Alojzjevo.

Tretjič ga opominja Alojzi v pri¬
kazni, naj bi cel mesec duhovne vaje sv.
Ignacja opravljal. Potem pomazili noge,
ledje in eno roko, rekoč: „l)a ti bo to
gibanje v večno življenje/'  inBerk-
mans maziljene ude obriše. Vpraša ga
slednjič sv. Alojzi, ali še kaj želi od
njega. Ko prosi bolnik dušniga zdravja,
mu reče: „S p o znal si, kaj imaš pro¬
siti; tudi dušno zdravje boš dobil,
samo resnično si prizadevaj, da
ga boš zaslužil/'  Se roko mu da po¬
ljubiti in zgine. Spinelli pa je od te dobe
popolno zdrav, in vsi zdravniki so s pri¬
sego poterdili to čudo.

Kmalo potem je nastopil dolgo pot,
od ktere mu je sv. Alojzi pervič govoril,
šel je v Indijo sv. vero oznanovat never¬
nim ljudstvam.

U6

čednost sv. Alojzja za vsako ne¬
deljo pobožnosti.

Perva nedelja.

Sv. Alojzi zgled ljubezni božje.

Premišlj evanje.

Brez ljubezni božje ni prave čed¬
nosti.  ^Ako razdelim revnim v hrano vse
svoje imetje; ako dam svoje telo sožgati,
ljubezni pa nimam, mi nič ne pomaga
piše sv. Pavl. Brez ljubezni božje tadaj
ne pride nikdo do svetosti — do Boga.
Prave ljubezni božje nam daje lep zgled
sv. Alojzi. On je ljubil Boga kakor ognje¬
ni kerubi, ko žareči serafi

117

1. zavolj njega samiga.  Ni ljubil
sv. Alojzi Boga zavolj dušnih sladkost,
ktere deli sv. Duh nekterim v spodbado
veči gorečnosti; ljubil ga je — kakor
plamteči kori angelski je omagoval od
žareče ljubezni do Boga — edino zavolj
neskončne njegove lepote, popolnosti in
ljubezni, s ktero nas je nebeški Oče sam
pred ljubil, kakor smo zamogli mi njega
ljubiti. Ta ljubezen se mu je razodevala
cIo na obličji in ni skor upal dihati in
serce mu je medlelo, kadar je mislil na
Boga ali slišal od njega govoriti. Tak je

I bil ogenj ljubezni njegove do Boga, da
mu je od njega pešalo telo in toliko bolj
slabelo, kolikor bolj je plamtel ogenj nje-
goviga serca, iz pokoršine je skušal po¬
manjšati presilne žarke te ljubezni in v
preobilnosti tega ognja je pogosto klical:
»Beži o Gospod , beži od mene!“  —
! Ljubil je sv. Alojzi Boga

2. v križanim Jezusu.  Tako nas je
Bog ljubil, da je dal za nas ediniga svo-
jiga Sina v naj grozovitniši bolečine, v

118

naj britkejši smert na križu. Zavolj te
neskončne ljubezni nebeškiga Očeta do
nas grešnikov je Alojzi molil in zdihoval
po cele ure pred sv. križem. Solznih
svojih oči ni mogel odmakniti od kervavih
ran Kristusovih, ktere si je dal usekati
zgolj iz ljubezni do nas. Po vsakim pre¬
mišljevanji in pomilovanji britkiga terplje-
nja Jezusoviga je bolj hrepenel vsaj
nekoliko podoben postati Zveličarju v ter-
pljenji in zaničevanji. Bolečine v glavi ga
niso zaderževale od premišljevanja, še
veselil se jih je in hvalil terpečiga Jezusa
za to milost, da ga vdeleži bolečin, ki
jih je on čutil o ternjevim kronanji. —
Sv. Alojzi je ljubil Boga

3. v preše. Telesu.  Presv. Telo je
živi spomin nezmerne Jezusove ljubezni do
nas. Ni samo umeri za nas, do vekomaj
hoče stanovati med ljudmi. V  presvetim
Zakramentu kraljuje na tronu milosti svitleji
od solnca, pravi Bog in človek, in trepeče
ga molijo angelski duhovi. Pa prikriva
nam bliš svoj v podobi kruha, da bi ga

H9

bolj zaupno prejemali o sv. obhajilu in ga
bolj zaupno prosili dušnih in telesnih po¬
treb. Sv. Alojzi je iz goreče ljubezni
hrepenel celi dan klečati pred sv. Telesam,
in zatoraj ga je tudi o vsaki priložnosti
obiskal. Pred šolo in po šoli ga je vselej
gotovo počastil; vsako nedeljo ga je pre¬
jemal. Tri dni se je pripravljal k sv.
obhajilu in zopet tri dni mu je prepeval
serčno hvalo za neskončno milost njegovo.
O vsakim sv. obhajilu je pozabil vsiga
sveta; presrečen je bil in poln nebeških
sladkost se je ljubezni tajal.

Sprašanje.

Imam jaz kaj ljubezni do Boga in
kaka je? — Je li čista? — Ne ljubim
Boga samo o dušnim veselji, samo o
sreči? — Ne Omerzuje moja ljubezen o
dušni pustoti, žalosti in nadlogah ? —
Premišljam kterikrat lepoto, popolnost in
ljubezen božjo do nas grešnikov? — Pre¬
mišljam kterikrat, kaka strašna nesreča
je to, da kdo ne ljubi Boga? — »Kdor
ne ljubi, ostane v smertij 1  piše sv. Janez.

120

Premišljam kterikrat britko terpljenje
Kristusovo? — Terpim voljno vse križe
zavolj terpljenja in smerti Zveličarjeve?—
Kdor resnično ljubi Jezusa, ljubi tudi od
njega poslane križe.  — Hodim pogosto k sv.
obhajilu, in kako se pripravljam zanj? —
Hodim le iz navade ,  mlačen, razmiš-
Ijen? — Poskušam vselej obuditi serčno
hrepenenje in gorečo ljubezen do Jezu¬
sa? — Se kterikrat duhovno obhajam?

Žalost in sklep.

O kako me osramoti' zgled sv.
Alojzja! Zal mi je, da sim tako malo
ljubil, tebe svojiga Boga, stvarnika in
rešenika! Zame o mili Jezus si za¬
pustil raj; zame si terpel neznane bo¬
lečine o kervavim bičanji, o razpetji na
sv. križu; zdaj še hraniš mojo dušo
s svojim mešam in svojo kervjo; jaz
nehvaležnik pa ti povračam dobroto s
krivico, ljubezen z merzloto o preje¬
manji presv. Telesa! — Milost, o
Jezus, milost mi še dodeli! Glej objo¬
kujem oterpnost svojiga serca; pogosto

121

čem obujati vročo željo Boga nad vse
ljubiti, posebno pri sv. maši, pri obi¬
skanji sv. Telesa in pri sv. obhajilu.
Premišljati čem večkrat božjo popolnost,
ljubezen in dobroto do nas grešnikov 5
premišljati čem britko terpljenje Kri¬
stusovo in iz ljubezni do Boga hočem
voljno prenašati vse križe. „Gospod
Bog vas skuša, da se razodene , če
ga ljubite,“  pravi sv. pismo. Da jse v
božji ljubezni vterdim, č’em pogosto
prejemati kruli močnih in se vselej
prav vredno zanj pripravljati; tudi čez
dan hočem večkrat Jezusa v duhu pre¬
jeti. Ti sv. Alojzi me spodbadaj s
svojim zgledam in sprosi mi meč od
Boga, začetnika vsiga dobriga, da
verno spolnujem ta svoj sklep.

M o 1 i t v a.

O da bi imel tako serce, ki hre¬
peni samo Boga ljubiti, ki zamore
živeti in dihati samo v ognji ljubezni
božje! Sv. Alojzi, od ljubezni božje
vneti seraf! oh ti uspi milostno žarke

6

122

goreče svoje ljubezni v merzlo moje
serce, da se otali in stopi v gorkih
solzah britke žalosti nad mlačnostjo in
nehvaležnostjo svojo proti Bogu; ti o
sv. Alojzi mi sprosi milost in moč, da
začnem resnično ljubiti Boga in stano¬
viten ostanem v ti ljubezni do smerti.
Amen.

Druga nedelja.

Sv. Alojzi zgled ljubezni do bliznjiga.
Premišljevanje.

Perva zapoved keršanstva je: „ Ljubi
Boga nad vse f  druga pa je ta: „ ljubi
bližnjiga ko sebe.“  Sv. pismo pravi:
„Kdor reče, da ljubi Boga, pa sovraži
brata svojiga, ta je lažnih. Kako za¬
mere Boga ljubili, ki ga ne vidi, ako
ne ljubi brata, ki ga vidi? a

Zopet nam je sv. Alojzi lep zgled
prave ljubezni do bliznjiga. Ta ljubezen
njegova je bila

123

1. poterpessljiva.  Dobri, prijetni lju¬
dje se pač lahko ljubijo; poterpežljivi pa
moramo biti, ako čemo ljubiti bolj nepo¬
polne ljudi ; in venderje zapovedal Kristus
tudi take ljubiti.

Zatoraj moramo ljubeznjivo poterpeti
vse slabosti in pomanjkljivosti bližnjiga
svojiga; vse dobro mu moramo želeti in
storiti. ..Ljubezen je poterpeiljiva, je do¬
brotljiva, vse prenese — piše sv. Pavl.

Sv. Alojzi ni samo pohlevno terpel
zaničevanje in slabost druzih ljudi, on jih
je clo zaželel, in je vse serčno ljubil,
jkteri koli so ga kaj ponižali, zasramovali
ali zaničljivo od njega govorili. Ta po-
terpežljivost njegova pa ni shajala iz pri¬
rojene neobčutljivosti. Deček Alojzi je bil
ves živ in jako k jezi nagnjen, pa komaj
se zave in nevarnost svojo spozna, že
plane na iskro; skerbno sprašuje posebno
čez to nagnjenje k jezi svojo vest, se
vedno premaguje in zatajuje, dokler ne
uduši popolno nevarniga svojiga sovra¬
žnika. Mislil se je sv. Alojzi naj neve-

6 *

124

dnišiga, naj nepopolnišiga; imenoval je
vsaciga svojiga prijatla in dobrotnika,
kdor ga je kaj zaničeval ali žalil. Rekel
je, da ravnajo ž njim prav po zasluženji
in mu skazujejo dobroto, ker ga opomi¬
njajo slabost, ktere ima odvreči in zbolj¬
šati. — Ljubezen Aiojzjeva do bližnjiga
je bila

2. dobrotljiva in goreča.  Ljubezni
do bližnjiga še ne spolnuješ, ako ne živiš
ž njim ravno v prepiru in razporu; varo¬
vati ga moraš tudi vse škode in mu želeti
vse dobro in o potrebi pomagati z besedo
in djanjem, ako ti je mogoče. Ne pomaga
siromaku samo milovanje, podaj nesre¬
čniku roko, in izleci ga iz nesreče, ako
moreš. Premoreš pa gotovo več, kakor
ti slepivno pravite sebičnost in skerb za
svoje; o dobrih delih pomaga tudi Bog.
Pomagaj ubogimu urno in djavno, kakor
je delal sv. Alojzi. Vsako priložnost je
skerbno porabil, da je pomagal kakirnu
revežu. Njegova ljubezen je bila dobro-

125

tljiva in djavna, kar nam priča skerbna
njegova postrežba v bolnišnicah in ječali.

On pa ni skerbel samo za telo, tudi
v dušnih potrebah je rad pomagal. Učil
je nevedne keršanskih resnic, tolažil ža¬
lostne; dobre svete je dajal in grešnike
k pokori opominjal. Glej koliko prilo¬
žnost imaš bližnjimu pomagati. Ne zda
vselej dnar; pa pogosto mnogo zda dober
svet, keršansk opomin, ponižna prošnja,
pobožni pogovori, naj več pa dober zgled.

Bog nam je zapovedal ljubiti bližnji—
ga; pa malo ga še ljubi, kdor mu da v
potrebi samo to, kar že sam skor rabiti
ne more; bolj ga ljubi, kdor sebe pozabi,
da zatnore potrebnimu kaj dati; popolno
ljubezen do bližnjiga pa ima ta, ki da¬
ruje clo življenje zanj. n Nikdo ne more
redi , da ima vedi ljubezen kakor ta , ki
da življenje za svoje “  je rekel Kristus.

In tako ljubezen je imel sv. Alojzi,
ki je pri strežbi bolnikov bolezen dobil in
zanjo umeri. Po zgledu sv. Alojzja ne
opušajmo nobene priložnosti, da bližnjimu

126

kaj pomagamo. Kristus bo naš dolžnik ,
ker sam je obljubil dobre dela bližnjimu
Storjene tako plačati, kakor bi jih bili
njemu storili. Misli si tadaj, da te v re¬
vežu Kristus sam prosi. Gorje tebi, ako
ga zapodiš brez pomoči, ko ti vsiga dosti
imaš; sodnji dan bo tudi on tebe zapo¬
dil — v pekel.

Sprašanje.

Ljubim bližnjiga?— Poterpim voljno
njegove slabosti? — Se ne togotim, če
me kdo poniža, žali? — Ljubim prilizune
ali odkritoserčne, ki mi resnico pove¬
do? — Ljubim bližnjiga zavolj dobrih
lastnost, dušnih čednost, ali ga morda
zavolj njih cIo zavidam? — Ljubim bli¬
žnjiga zavolj razvad in pregreh, bliša in
premoženja? — Zakaj ne pomagam reve¬
žem v djanji, ker sama ljubezen na jeziku
še ne pomaga v nebesa? — Se bližnji
ljubi, ako mu skušaš vsak dobiček snesti;
ako ga hitro zapustiš, če se ti kak časen
dobiček kaže? — Si kterikrat pritergaš

127

kako veselje ali kaj, da zamoreš nesre¬
čniku pomagati ? — Ubogi revež, kteri
bi se zanašal name!

v

Žalost in sklep.

O kako merzel sim do nesrečnih
svojih bratov! O koliko dobriga bi jim
bil že lahko storil! Žal mi je, o Go¬
spod! da sim ^zamudil nabrati si toliko
zakladov v nebesih. Nobeniga ne lju¬
bim razun sebe; pa ravno ta sebična
ljubezen me pelja v pogubo; zatoraj
sklenem zdaj pred Bogam in vsimi
angelci in svetniki, da čem bližnjiga
resnično in ker sansko  ljubiti. Vse
slabosti njegove čem voljno poterpeti,
ljubiti tudi žalivce in sovražnike in po¬
trebnim pomagati v besedi in djanji,
ne pa samo z omilovanjem. Dober
zgled čem vsim dajati, svoje slabosti
brez jeze in hvaležno od druzih po¬
slušati in potem poboljšati, prilizune pa
od sebe goniti. Tudi majhne  dobre
dela čem o vsaki priložnosti verno
opravljati, ker Kristus bo plačal clo

128

kozarc merzle vode v svojim imenu
podeljene. Posebno o bolezni čem za-
pušenim postreči po svoji moči in se
tudi zderžati nepotrebnih potrat, da se
potrebnim ne bi preslabo godilo. V
tem sklepu me poterdi z božjo pomočjo
zgled sv. Alojzja.

M o 1 i t v a.

O sv. Alojzi! prosim te s serč-
nim zaupanjem, pošlji mi z nebeške
slavej, ki jo vživaš, eno samo iskro
tiste goreče ljubezni, s ktero si ti tu¬
kaj na zemlji ljubil vse ljudi. Kristjan
sim, pa moja ljubezen ni keršanska;
moja ljubezen je sebična, je slepa in
ljubi to kar mesu dobro de, kar očem
dopade. O sv. Alojzi očisti in vredi
mojo ljubezen 5 posveti vse moje dela
Ijildoljubnosti; spodbadaj me s svojim
zgledam in sprosi mi od Boga to mi¬
lost, da bom bližnjimu pomagal o vsaki
potrebi z besedo in djanjem, da z
deli usmiljenja pridobim milostno sodbo.
Amen.

129

Tretja nedelja.

Sv. Alojzi zyled spokornosti.

Premišljevanje.

Malikdo ohrani dragi zaklad kerstne
nedolžnosti; pred ali poznej se zgubi in
zapravi. Z madeži greha pa ne zamore
nikdo v nebeški raj; kaj je tadaj storiti,
mar obupati? O ne, Bog je neskončno
milostiv; zmivajo se grehi z resnično po¬
koro, z gorkimi solzami serčne žalosti.
Posnemajmo sv. Alojzja vsaj v spokornosti,
ker ga ne posnemamo v ohranjenji kerstne
nedolžnosti.

Sv. Alojzi je ohranil z božjo pomočjo
kerstno nedolžnost do smerti; on ni nikoli
žalil Boga zavedno in radovoljno , vender
je vse žive dni deviško svoje telo pokoril
in solze pretakal zavolj dveh otročjih na¬
pak. Tako serčno je obžaloval te dve
napaki, da je omedlel o pervi spovedi,
da je zavolj njih vse življenje v ostri
pokori preživel in v vednim strahu bil za
večno zveličanje. , : Božjc sodbe so ylo~

6  «

130

boke, kdo ve, če mi je odpustil grehe,
ki sim jih storil na svetu,“  je vedno tožil.

Ker žalost nad grehi napravlja pot k
poboljšanju, o kako popoln je mogel biti
sv. Alojzi, ki se je čist ko angel vender
ostro pokoril — pokoril do smerti! Res¬
nična žalost nad grehi je neobhodno po¬
trebna k odpušenju; brez serčne žalosti
Bog nikakor ne odpuša grehov. Kolikor
veči so bolečine naše. nad grehi, toliko
veči in resničniši je naš stud do njih,
toliko skerbniši se jih bomo varovali in
toliko gorečniši se bomo zanje pokorili.

Sp r ašanj e.

Obžalujem svoje grehe? — Malo ali
clo nič; ako bi res čutil nad njimi serčno
žalost, bi se bil že davnaj poboljšal.
Sad  pokore — resnično poboljšanje  — to
pokaže, je li žalost resnična  in serčna,
ali je poverhnja  in goljuf na.  0 kaj bom
jaz počel? Sv. Alojzi ziniva dve otročje
napaki s kervjo  od zavednosti svoje do
smerti, kaj bi zamoglo umiti moje studne
hudobije? — In vender sim še ves merzel,

131

ves terdovraten, če se prav spomnim
svojih gerdobij! — Oh ta neobčutnost
shaja samo od slabe, merzle ljubezni do
Boga. Če vedi  je ljubezen  naša do Boga,
vedi  bo tudi žalost  naša nad grehi, s kte-
rimi Boga, golo ljubezen, žalimo in dra¬
žimo; če popolniši  je ljubezen  naša do
Boga, popolniši  je tudi žalost  naša nad
hudobijami.

Vzrok poverhnje žalosti nad grehi
je tudi napuh.  Kolikor ponižniši  smo,
toliko serdniši  obžalujemo grehe; vsak
grešnik se vzdiga zoper Boga, kralja ne¬
bes in zemlje , pred kterirn trepečejo
angelski duhovi in vse stvari. Oh kako
bom obžaloval  grehe, ker nimam poniž¬
nosti;  ker bi se kmalo prederznil Bogu
zapovedovati.

Žalost in stud nad grehi bi imela
vedno  terpeti. Kaj mi pravi vest o
tem? — Oh zginja moja žalost ko megla!
Imel bi vse  grehe, vedno  obžalovati, če
ravno smem upati, da mi jih je Bog že
odpustil; imel bi vedno v strahu  božjim

132

zavolj hudobij svojih in pravičnosti božje
živeti in vse življenje vse gerdobije svoje
serčno obžalovati, jaz pa sim bil pri vsaki
spovedi zadovoljen s poverhnjo , nepopolno
žalostjo  nad ravno spovedanimi grehi, in
se še nisim spomnil hudobij prejšnje leta
storjenih, brez vsiga premislika, kaj Da¬
vid govori: »Moji grehi so mi vedno pred
očrnil

v

Žalost in sklep.

O kako okamnelo je moje serce,
da 'ni kar nič ganjeno o spominu toliko
ostudnih hudobij, ko je sv. Alojzi dve
otročje napaki do smerti spiral s
solzami in kervjo.  O Gospod! obža¬
lujem dozdanjo svojo neobčutnost in
sklenem, da čem prihodnjič premišljati
neskončno svetost in pravičnost božjo
in svojo revšino in nezmožnost; hočem
svoj napuh zatreti, se v prah ponižati
pred svetostjo božjo in serčno obžalo¬
vati do smerti vse grehe svojiga živ¬
ljenja. Varovati se čem malih grehov ,
ker tudi žalijo Boga in odvračajo božjo

133

pomoč in gnado. Ti sv. Alojzi pa mi
sprosi od Boga potoke solz in milost,
da bom vedno objokoval grešno svoje
življenje.

M o 1 i t v a.

O sv. Alojzi! ti si ves nedolžen
ostro pokoro delal; jaz — jaz grešnik
in hudobnež — pa imam tako terdo
serce, da še prave in resnične žalosti
nad grehi nikoli ni občutilo. O gani
tadaj moje serce in vtisni mu ysaj ne¬
koliko tistih bolečin , ki si jih ti obču¬
til nad razžaljcnjem božjim! Spoznam
se te milosti popolno nevredniga, pa
spoznam tudi z grozo in straham za-
dolženje svoje pred Bogam; spoznam
tudi, da brez žadostenja in serčniga
kesanja padem v večno pogubo. Za-
toraj zdihujem k tebi, o sv. Alojzi,
ti moj zgled spokornosti! sprosi mi
milost do usmiljeniga Jezusa, da mi
bodo moji grehi vedno pred očmi, in da
jih bolj in bolj spiram z obilnimi sol¬
zami serčne žalosti. Amen.

134

Četerta nedelja.

Sv. Alojzi zgled zatajanja.

Premišljevanje.

„Vojska je življenje človeško na
svetu,“  pravi Job, in zares smo noč in
dan v nevarnostih in skušnjavah za zve¬
ličanje svoje. Bog  nas podpera v ti
vojski z gnado svojo, pa tudi sami  mo¬
ramo napenjati vse moči zoper priseženiga
sovražnika. Zatoraj se je treba vaditi
tega boja, če namreč skerbno krotimo
poželivost mesa, ker iz nje  nam dohajajo
viharji skušnjav in nevarnosti zveličanja
našiga. Poželivost pa berzdamo, ako ji
kratimo in se terdno zderžujemo vsili
prepovedanih reči in si pritergujemo tudi
dovoljene veselja — če se zatajujemo.

Dalje je ta svet dolina solz,  polna
terpljenja in britkost. Kdor hoče dobivati
iz grenkih nadlog sladak sad, naj terpi
voljno; in da se privadi poterpežljivosti,
naj si naklada radovoljne zopernosti ,
ktere naj prenaša serčno Bogu v čast in

135

zadostenje grehov svojih. Zatajanje je
potrebno človeku, ki hrepeni popolnosti;
kolikor bolj se premagujemo, toliko sve¬
tejši živimo.

Sv. Alojzi nam daje tudi prelep
zgled zatajanja. Ko pušavnik je živel
ostro na mehkužnim kraljevim dvoru med
blišern, šumam, veselicami in sladnostjo
tega sveta. Postil se je in poželivost kro¬
til pri polnih mizah, pri izbranih slad-
čicah s tem, da si je zbiral gerlu naj
zoperniši jedila; kadar pa je smel sam
kositi, mu je zadostil odrezek v vodi na-
močeniga kruhka. Vselej je molil kleče
do polnoči na merzlih tleh tudi o naj
hujši zimi in še malo in prav lahko oble¬
čen; bičal se je in njegova kri se je
uderala po nedolžnim herptu; odpovedal
se je vsi posvetni časti, zapustil je clo
grofijo bratu Rudolfu; —• pervenec  gro¬
fovske rodbe se je daril  popolno Bogu in
je obljubil večno uboštvo!

Življenje njegovo v samostanu je
bilo vedno zatajanje. Vse naj nižji in

136

zoperniši opravila si je od vikših sprosil
in natanko spolnoval; vsako polajšbo,
vsako oprostenje od kake postave zavolj
slabosti in bolehnosti njegove; z eno be¬
sedo, vsaka prednost pred brati ga je
hudo bolela. Zravno tako ostrih spo¬
kornih del si je oteževal vse reči, še
hojo, stanje, sejo i. t. d. Cio o smerti
si ni olajšal te ostrosti. Prečudna poter-
pežljivost njegova o dolgi bolezni; radost
in serčnost njegova, ko je počasi povži-
val in iz ust spravljal studne, zoperne in
grenke zdravila; prizadetje, da bi o po¬
polno oslabelim životu vender še kleče
molil; in slednjič ginljiva prošnja, da bi
smel umreti na golih tleh; mar niso to
gotove znamnja zatajanja njegoviga do
smerti ?

Spra sanje.

Cujte in molite, da ne padete v
skušnjavof-  je rekel Kristus zaspanim
apostolam. Čuti moram nad nagnjenjem
svojim; premagati in zatreti ga moram z
ostrostjo do života, z vednim zatajanjem,

137

ako čem skušnjave in sladnost srečno odbiti.
In kako se jaz zatajujem? — Poznani li
čednost zatajanja? — Sim se kterikrat
zderžal kake ljube reči? — Se ne obla¬
čim premehkužno; ne zbiram v jedeh in
pijačah; ne išem samo zložnosti in olajšbe
pri delu, stanovanji i. t. d.? — Sim kte¬
rikrat prevzel kake težave, ktere bi bil
lahko odvernil, Bogu v čast in zadosfenje
grehov svojih in z namenam, da bi si
vterdil in okrepčal duha zoper vse skuš¬
njave? — Vsak kristjan se mora bojevati
zoper poželivost mesa; kdor se ne bojuje
in se radovoijno ne vadi zatajanja, ne bo
premagal skušnjave. Tadaj si voli: ali
se tukaj pokori in zatajuj, ali boš gorel
tamkaj v hudim ognji.

v

Žalost in sklep.

O sv. Alojzi, ti nedolžni mlade-
neč, ti angel v človeškim životu! ti si
s poštam in bičanjem zatiral poželivost
mesa; oh jaz grešnik — jaz hudob-

138

než — pa mehkužim život, strežem
njegovim željam, 'ki dahu vedno na-
sprotvajo, in se mu bojim kaj žaliga
storiti. O groza! že čutim, da so me
oberzdale in oklenile grešne razvade in
strasti in me vlačijo, kamor in kakor
se jim poljubi. O Gospod, pomagaj
mi! še zdaj mi prizanesi in obljubim
ti: sladno, razvajeno meso čem poko¬
riti in duhu podvreči po besedah Davi¬
dovih: Z berzdami in uzdo ukroti

njih čeljusti , da ti ne bodo škodvali. u
Oh toliko težav sim preterpel v službi
satana; kaj zdaj spoznavši svojo sle¬
poto, kaj zdaj bi si pa ne upal kaj
odreči in preterpeti zavolj Boga in
nebes? O Gospod! nič več se ne bom
ustavljal; odzdaj čem vse križe voljno
terpeti, radovoljno si nakladati post in
druge spokorne dela in se zderžati
tudi dovoljenih reči; vsako priložnost
čem skerbno porabiti v zatajanje,
vterjenje in zavarvanje pred greham.
Ta sklep naj velja za vse moje živ¬
ljenje,  pomagaj mi ga spolno vati o Bog!

139

M o I i t v a.

O sv, Alojzi, ti nedolžni angel in
ostri spokornik! ki si zatiral deviško
svoje telo, oh kako bi imel posnemati
tvojo ostrost jaz grešnik in hudobnež,
pa te še nisem dozdaj nič nasledval.
Božji dar modrosti te je učil nedolžno
meso tako pokoriti 5 in jaz neumnež
tako strežem in pogddvam spačenimu
in sladnimu truplu! Vdihni mi tadaj,
o moj zavetnik! sveto jezo, zveličavno
sovražtvo do poželiviga života, in za¬
duši v meni mehkužnost, ki me pelje
v gotovo pogubo. Uči me, da spoz¬
nam naj grozovitnišiga sovražnika zve¬
ličanja svojiga — razuzdano telo —
in sprosi mi milost, serčnost in moč
od Boga, da bi zamogel po tvojim
zgledu meso krotiti, poželivost zatreti,
in po takim zatajanji vreden postati
nebeškiga kraljestva. Amen.

140

Peta nedelja.

Sv. Alojzi zgled dušne lepote.

Premišljevanje.

Dušna lepota deli človeku pred ne-
okušene sladkosti, proti kterim so vsi
zakladi tega sveta goli prah. Po dveh
stopnjah pa dospeš do (e čednosti. Per-
vič se očisti  duša vsih želja do ze¬
meljskih dobrot, in zedini  in sklene  drugič
vse misli  in želje  edino z Dogam, viram
vse lepote. Tukaj nam daje zopet sv.
Alojzi lep zgled.

Brez cene so mu bile vse posvetne
dobrote in sladkosti; vedno je miloval
ljudi, ki pozabijo neumerjočih svojih .duš
ih samo mamonu služijo. Nikoli ni bil
ošabno oblečen; nikoli se ni ponašal in
skazoval v drušinah z dušnimi ali tele¬
snimi darmi in prednostmi; ponižno oble¬
ko — naj rajši ponošeno — je imel, in
namest v zbirališa in drušine je zahajal k
otročičem, ktere je učil svetih resnic. —

141

V blišu in šumu sveta se nedolžnost težko
ohrani in skor gotovo oskruni.

Sv. Alojzi pa se je skerbno varoval
clo sence greha in stresal se je pred
vsako mislijo, ki ni bila obernjena v
Boga; zato se je odpovedal svetu; hitel
je v samostan zmed zapeljiviga sveta;
ni se ustrašil napotij in zaprek, ampak
terpel in molil je in neustrašeno še boril,
dokler ni prišel v zaželeno zavetje,- v
tiho celico. „Kaj pomaga človeku , ako
ves svet pridobi , duša pa škodo terpi?“
je rekel Kristus.

v Gospod tvoj Bog je razjedljiv
ogenj,“  pravi sv. pismo. Zares je Bog
ogenj, ki očiša madežev one, ki se njemu
bližajo. Zato se je prav tesno sklenil
sv. Alojzi s tim ognjem, in očistila se je
njegova duša clo malih napak. To zedi¬
njenje z Bogam pa je dosegel s tim, da
je obračal vse misli in želje v Boga in se
vtapljal s premišljevanjem tako globoko v
Boga, da ni bil skor nikoli razmišljen.
Sv. Alojzi je bil čist v mislih, željah,

142

besedah in djanji; bil je zedinjen in skle¬
njen z Bogam do smerti. O kako lepa
je mogla biti njegova duša!

Sprašanje.

Sim zapustil posvetnost; sim kaj re¬
snoben in zbran v duhu? — r Oh nečimur-
nost serca mi priča, da še ves v svetu
tičim! — Odkod drugod shajajo goreče
želje posvetnih dobrot, kakor iz popolno
persteniga serca, ki je še vse prevlečeno
z pozemeljskimi ognjuski in polno nečistih
želja? — Kdaj se bom dvignil z mlakuž
sladnosti, z močirja posvetnosti na solnčne
višave, na nebeške planjave? — Oh pred
ne, dokler ne otresem nečimurnosti, do¬
kler se ne odpovem svetu! — Se ogibam
dušnih nevarnost? — Ues nismo vsi
vstvarjeni za samostan, pa vsirn se veli:

„Bodite sveti, kakor sim svet jaz vaš
Bog  /“ Tudi ni treba samostana za po- ,
božno življenje, in kdor zunaj samostana
ljubi svet in njega šege, bi tudi ljubil
svet in njega 'šege v samostanu.  — Za¬
kaj živim po razvadah sveta? — Zakaj

143

se pridružam veselicam, norčijam sveta,
ko vem, da mi oskrunjajo dušo? — Zato
ker še ljubim svet in njegove slad¬
kosti. — Oh kolikrat sim pri sv. pokori
sklenil samo Bogu služiti — pa sklepi so
zginili, Bogu sim utekel in se primešal
zopet — posvetnim plevam! — Vedno
mislim na svet in redko na Boga! — To¬
liko sklepov in nič sadu! — O Bog, kdaj
te bom nehal izdajati ? !

Žalost in sklep.

O Gospod! britko objokujem, da
sim dozdaj brez skerbi živel za dušno
lepoto in jo clo v tolike nevarnosti po¬
stavljal. Jaz neumnež sim se dal
slepiti lažnjivimu svetu; sim zavolj
minljivih reči, zavolj pešice prahu za¬
nemarjal neumerjočo dušo in zapravljal
radost in slavo nebeškiga raja! Pa
zdaj, o Gospod spoznam svoj pregre-
šek; zdaj čem popraviti krivico po vsi
moči; zdaj čem bežati pred vso neči-
murnostjo in ogibati se vsih raz-

144

vad sveta; ker mi kale in madežajo
dušno lepoto. Vsak dan čem čuti nad
nagnjenjem serca, nad mislimi, želja¬
mi , govori in djanjem, in zvečer se
skerbno spraševati, ali sim kaj storil
za dušno lepoto in čistost. »Sklenem
tudi, da se čem malih  grehov varo¬
vati, ker oni rode velike.

M o I i t v a.

Kako malo ti je podoben tvoj re¬
jenček, o sv. Alojzi! Ti si se po
dolgim boji težko odtegnil zapeljivimu
svetu; jaz pa se radovoljno zapletam
v zanke njegove. Vse tvoje misli in
želje so bile vedno pri Bogu, moje pa
se vlačijo po svetu ob kalnih mlakah
sladnosti in nečimurnost. Vender še
zaupam o sv. Alojzi! ne zaverzi me;
skaži mi milost in sprosi mi od Boga
moč, da bom zdaj zvesto spolnoval
sklepe za ohranjenje dušne lepote, da
očistim svoje serce vsili želja posvetnih
dobrot, vsili napak in nepopolnost. Sprosi
mi, o moj zavetnik in pomočnik! sprosi

145

mi gnado, da sklenem vse svoje misli
in želje edino z Bogam ; da njega nad
vse ljubim in se ž njim zedinim v ne¬
besih. Amen.

Šesta nedelja.

Sv. Alojzi zgled deviške čistosti.

Premišlj e vanj e.

Dušna lepota že obsega deviško či¬
stost, pa posebno jo čemo še premisliti,
ker zavolj nje je dobil sv. Alojzi ime
angelskiga mladenča.

Čisto devištvo je z nebes na zemljo
presajena cvetica, ki je prijetniši ko vse
dišave, mičnosti, sladkosti in veselice
sveta; ki je dražji ko vse zemeljsko zlato
in srebro, ko vsi blisteči kaminčki in
sjajni biseri; ki je mileji ko svitlo ozvezdje
na jasnim obloku, prijazniši ko jutranja
zarja in veličastniši ko poldanje solnce;
lilija devištva je radost in slast presveti
Trojici, Marii in vsim nebeščanam. Pa

7

146

brezmadežna in občutljiva se kmalo oskruni,
kmalo jo posmodi slana pregrehe.

V deviški čistosti je sv. Alojzi do¬
segel naj viši popolnost. Doma še so ga
imenovali angelčka  in zbor kardinalov, ki
je preiskal vse življenje in vse čednosti
njegove mu je dal slavni primek angel-
skiga mladenča  in papež so poterdili  to
častno ime. To nam je porok, da je
ohranil sv. Alojzi brezmadežno vse svoje
dni deviško čistost. Ravno zavolj te či¬
stosti so ga povsod jako čislali, da so
urno umolknili v drušinah vsi nepošteni
govori, kakor hitro se je le sv. Alojzi
prikazal. Ves je gorel za to čednost, in
ker se je ni upal sam ohraniti v protečih
nevarnostih jo dan' in posveti Devici vsih
devic, Kraljici nebes in zemlje. Marija
prečista devica pomaga in varuje svoje
rejenčke, ki jo posnemajo v devištvu,
vsih nevarnost; pod svoj plajš jih sprejme
in ni se jim bati satana. Z božjo milostjo
je ohranil sv. Alojzi po prošnjah Marijnih
tako brezmadežno čistost, da ga po bese-

147

dah zbora kardinalskiga niso nikoli na-
dlegvale nečiste  misli ali želje, kar se
sicer ne bere od svetnikov.

Prečudno pa je tudi skerbel za svoje
devištvo. Vse življenje nam to resnico
poterdi, še jasniši pa nekteri posebni pri—
godki. Več let je bil sv. Alojzi na kra¬
ljevim dvoru in vsak dan pri cesarici,
sestri kralja Filipa II. pa ni je pogledal
v obličje, ni je poznal. Tudi o govoru z
materjo je pobešal pogled, in noben ni
vedel, kake oči ima. Skerbno je bežal
vselej pred vsimi veselicami, ki so bile
količkaj nevarne čistosti njegovi; skrival
se je o tacih časih v samotne kotiče, kjer
je kleče molil in premišljeval, ko so ga
med tem povsod iskali, da bi ga spravili
v drušino.

Sprašanj e.

Kake misli in želje godi moje ser¬
ce? — Bi me ne oblila rudečica, ko bi
jih kdo drug vedil? — Skerbim za či¬
stost? — Sim mar tako zaslepljen, da se
zderžujem samo velikih nesramnost? —

7 *

148

Ali morda še gerdobijo manjšam in zago¬
varjam? — Bog jih ne bo zagovarjal,
ampak z večnim ognjem pokoril! — Bi
imel morda še posebno skerbeti za čistost,
ker je v posebnih nevarnostih? — Sim
mar sam nje naj hujši sovražnik, ker si
dovolim nečiste misli, želje, pogovore,
poglede? — Oh zbudi se duša in preglej
skerbno svoje serce; gre ti za zveličanje.
Nečistnik je gnjusoba božjim očem; ne¬
čistnike je Bog že strašno tukaj strahoval,
kako jih mora še tamkaj! Pa brez kro¬
tenja počutkov in zatiranja poželivosti se
ne napredva v ti čednosti. Sim že kaj
storil za njo? — Nisirn še ves radoveden,
berbrav in požrešen v jedi in pijači, da
vedno močneji ogenj v meni naraša? —

v

Žalost in sklep.

O kako omadežana je moja duša
z nečistimi mislimi in željami! Zal mi
je, da sim v svoji slepoti nečiste dela
zagovarjal in zmanjševal; da sim se
zderžal samo velikih nesnag, manjši
mi pa še mar niso bile! O Gospod!

149

spoznani zdaj svojo krivico in s tvojo
pomočjo čem čisto živeti do smerti.
Moj život je ud Jezusov, tempelj sv.
Duhaj  o Bog ne daj, da bi ga še
kdaj oskrunil z nečistimi mislimi, že¬
ljami ali sladnim djanjem! Sramežljiv
čem biti do sebe in drugih; ne bom si
dovolil nič, kar bi mi rudečico napra¬
vilo pred poštenimi ljudmi. Varovati
se čem zapeljivih bukev in ljudi; tudi
veselic in družb, ki so količkaj nevarne
moji duši. Odpovem se vsi nečimur-
nosti, ošabni obleki, mehkužnosti, le¬
nobi in sploh sladnim občutljejem in
delam; ljubil bom delavnost, spokornost
in molitvo. Zdihovati čem o vsaki
nečisti skušnjavi: „0 Jezus! o Ma¬
rija! o sv. Alojzi! pomagajte mi!
O sveti in pravični Bog ! rajši umer-
jem, kakor bi te žalil. “ — Goreče
hočem moliti za dar čistosti in pogosto
se zatekati k Marii in sv. Alojzju, naj
mi sprosita moč zoper vse skušnjave.

150

M o 1 i t v a.

O sv. Alojzi, ti angel v mesu!
glej kako' me osramoti angelsko tvoje
devištvo, ker se vidim omadežaniga
s toliko nečistimi mislimi, željami, go¬
vori in deli. Stopim ves studen in
gerd pred svitlo tvoje obličje, pa pro¬
sim te pohlevno, oh ne obračaj od
mene milih svojih oči! Zdaj čertim
vso nesnago in terdno sklenem, da se
ne bom več omadežal z naj manjši
nečisto mislijo. Sprosi mi zato od Je¬
zusa in Marije pomoč, da se bojim
tudi v mislih vsiga, kar mi proti čistost
otamniti. Vdahni mi tak stud, tako
sovražtvo do nečistosti, kakoršno si ti
do nje občutil vse žive dni; daj mi
tisti strah božji, s kterim si čistost
duše in života neprenehama varoval in
sprosi mi gnado, da bom zvesto spol-
noval svoje sklepe z božjo pomočjo in
varstvam D. Marije. Amen.

-—s@®a-

151

Premišljevanje

za vsak dan v tednu.

Posideljek.

Sv. Alojzi zgled pobožnosti in molitve.
Premišljevanje.

Kdor živi v Bogu  in zavolj Boga,
to je, kdor Boga spozna, moli, zapovedi
spolnuje in vse samo na Boga obrača, je
resnično pobožen.

Sv. Alojzi je že otrok Boga spoznal
in serčno ljubil; iskal je samo dopadenja
božjiga in skerbno je rabil vsak trenutek
časa njemu v službo. Edina skerb mu je
bila, da je spolnoval vse zapovedi božje;
govoril bi bil samo od Boga, njega je
imel vedno pred očmi. Tako goreče je
prejemal presv. Telo, je molil, premišljal,
se postil in pokoril, da so se vsi ogrevali

152

z ognjem pobožnosti njegove. Vse je -za¬
čenjal  z Boga m, delal  z Bogam in končal
z Bogam.

Molitva je življenje in hrana duš.
Bog če prošen biti svojih milost, zato da
spoznamo revšino in nezmožnost svojo in
vse zaupanje edino vanj stavimo. Po
pravi molitvi dobivamo od Boga neznane
dobrote, tolažbe in olajšbe o vsili potre¬
bah, zato molimo pogosto, zbrano , po¬
nižno, vdano  in zaupno!

Sv. Alojzju je bila molitva naj ljubši
delo in močno se je že deček veselil, da
bo z materjo molil, in že v polčetertim
letu je sam kleče molil skrivej v kakim
kotiču. Odrašen je še raji molil in ko bi
bil imel iti na veselice in rajanja kralje-
viga dvora, je hodil molit v samotne kraje.
Pa si je tudi pridobil z molitvo  dar sta¬
novitnosti v čednostih; z molitvo  samo je
premagal vse napotja in zapreke o volitvi
stanu : z molitvo  je sprosil spreobernjenje
očetu in bratu; naj terši serca so bile
ganjene po goreči njegovi molitvi.

153

Sprašanje.

Sim pobožen? — Ne opušam, ali clo
zaničujem molitvo in službo božjo? —
Imam kaj strahu božjiga? — Išem Bogu ali
svetu dopasti? — Ne zapušam Boga v
sreči? Kdor ne prejema vedno gorečniši
presv. Telesa, ne moli in ne premišlja
volje boi je, ne raste v pobožnosti.  —
Išem svetih ali posvetnih pogovorov? — Ne
zaničujem zavolj videsne svoje pobožnosti
na vides manj svetih ljudi? — Ne preso-
jujem drugih; jim ne podtikam o vsaki
reči slabih namenov? — Zakaj sim len
v molitvi in zakaj molim samo z jezi¬
kam, razmišljeno in nestanovitno? — Brez
ter dne zaupnosti v molitvi ne daje Bog
tolažbe in nas ne usliši.  — Se ne sra¬
mujem molitve ali jo imenujem clo vražo? —
Kdor zdaj molitvo opuša, bo še želel
moliti, pa bo prepozno. Gorje mu!

v

Žalost in sklep.

O Gospod! slabo molim, nisim po¬
božen; pa zdaj začnem, pomagaj mi!

7 »

154

Prihodnjič čem iskati samo tvojiga do-
padenja ne pa človeškiga. Kakor pred
tvojim obličjem bom opravljal vse dela
in v dobrim čem skerbno pribirati. Od
tega sklepa me nima odverniti ne za¬
ničevanje sveta ne zbadanje prijatlov,
in skerbno bom rabil vse od cerkve
priporočene pomočke za povikšanje po¬
božnosti. Ko pašam nične premorem,
hočem po besedah sv. Pavla n vedno u
moliti. Molil bom serčno in pobožno
zjutra, opoldne, zvečer, pred jedjo,
po jedi; z gorečimi zdihljeji bom po¬
svečeval Bogu vse opravila in težave.
Moliti hočem o skušnjavah, veselji in
žalosti, za vse žive in mertve.

M o 1 i t v a.

O sv. Alojzi, svitla zvezda po¬
božnosti in molitve! uči tudi mene,
mlačniga svojiga rejenčka, tako pobožno
in goreče moliti, kakor si ti molil in
Boga častil. Sprosi mi od presvete
Trojice dar pobožne molitve, da bom

155

v duha in resnici, v zaupnosti in sta¬
novitnosti k nji zdihoval in živel samo
v nji in za njo. Amen.

V torek.

Sv. Alojzi zgled pokoršine.

Premišljevanje.

„Pokoršino hočem ne daruj 1 '  je
rekel JBog že v starim zakonu. Nepokor-
šina je sad napuha, ki spodjeda vse
čednosti.

Pokorni moramo biti Bogu  in vikšim
svojim. „Kdor se ustavlja človeški oblasti,
se ustavlja Bogu in sam sebi pogubo
napravlja;" piše sv. Pavl. Samo takrat se
ne smejo slušati vikši, kadar bi veleli kaj
pregrešniga zoper božje zapovedi. Pa
tudi se moramo tako vesti, da Bogu dol¬
žna pokoršina vikšim ne nasprotva. Sv.
Alojzi je bil v sercu prepričan, da ga
kliče sam Bog v jezuitovski red, pa čakal
je vdan volji božji očetoviga dovoljenja,
ker se je bal grešiti zoper četerto božjo

156

zapoved. Zvesto in urno je bil pokoren,
da mu je zadostil še v otročjih letih sam
pogled, sam migljej, in že je vse storil.
Nikoli ni ravnal samovoljno;  prepovedi
vikših, da ne sme preveč zatirati života
s postani in drugimi spokornostmi, je na¬
tanko spolnoval, čeravno so ga težko stale.

Sprašanje.

Sim pokoren Bogu? — Me vodi pri
vsih delih božja volja ali moja terma? —
Je moja pokoršina ponižna t. j. brez ugo¬
vora, brez preiskave, zakaj imam to in
tako storiti, zakaj ne tako in tako? —
Je tudi hitra in vesela, če mi je lahko
storiti ali težko? — Zapovedi so volja
božja , kdor jih pretuhtava, preden jih
spolni; je strašno ošaben , ker hoče
Stvarniku sarnimu zapovedi dajati.  —
Zakaj memrarn, kadar imam kaj storiti? —
Se sramujem pokoren biti ljudem nižjiga
stanu, manjši vednosti?

157

Žalost in sklep.

O moj Bog, o naj svetejši Oče!
nisem vreden tvoj otrok imenovan biti
zavolj neskončne svoje samoglavnosti.
Pa zdaj rečem z Davidam: „>S 'polno-
vati čem tvojo postavo vedno in ve-
komaj. u  Nikdar več se ne bom ustavljal
sveti tvoji volji 5 vselej jo čem brez
ugovora urno, ponižno in veselo spol-
novati tudi v majhnih rečeh; samo
prosim te: »Daj mi razumeli svojo

postavo in spolnoval jo bom iz vsipa
serca. Vodi me po poti svojih zapo¬
ved, ker me vesele

M o 1 i t v a.

Sv. Alojzi, zgled prave pokoršine!
dolgo sim ukljubval božjim zapovedim.
O sprosi mi milost od Boga, da bom
sveto njegovo voljo odzdaj vselej zvesto
spolnoval; prosi o moj pomočnik! da
bi Bog omehčal terdo moje serce in
ukrenil železno mojo samovoljnost pod
sladki jarm prave pokoršine. Amen.

158

V sredo.

Sv. Alojzi zgled češenja D. Marije.

Premišljevanje.

Bog je naš oče, Marija nam je
dobra mati.  K Marii so se zatekali kri¬
stjani, od apostolov dozdaj o vsih potre¬
bah dušnih in telesnih, ker Jezus nam
deli zaklade svojih milost naj rajši po
rokah ljube matere svoje. Marija pa tudi
skerbi za nas bolj ko naj skerbniši mati,
in ona objema z neskončno ljubeznijo vse
otročiče svoje tudi nepokorne, če se le
resnično žele poboljšati.

Sv. Alojzi je od mladosti za Bogam
Marijo pervo častil in serčno ljubil. Ka¬
dar se je je spomnil, od nje govoril,
njeno podobo gledal ali ime slišal, se mu
je razodeval clo na obličji plamen žareče
ljubezni do blažene Device. Častil jo je
vsak dan — tudi na poti in o bolezni —
z molitvami; obiskoval je nje podobe,
cerkve in altarje; posebno hrepenel je pa
njenih praznikov. Ves se je ravnal po

159

zgledu Marij n im in njo si je zvolil var-
hinjo deviške svoje čistosti.

Sprašanje.

v

Častim Marijo s posebno gorečnost¬
jo? — Posnemam nje ponižnost, čistost,
pobožnost in vdanje volji božji? — Z
ošabnostjo in nečistostjo se Marija ne
more nikdar častiti , če se tudi še kake
;posebne molitvice nji v čast opravljajo.  —
Kako praznujem nje godove? — Jo prosim
varstva in pomoči za čistost, za smertno
uro? — Ali je morda nič ne častim?
Tega Bog varuj! Kdor Marije ne časti ,
je merzel v veri.

v

Žalost in sklep.

Boli me serce, da nisem Marije
nič posebno častil; pa zdaj, o Jezus !
jo čem vse gorečniši častiti. O sabotah
jo čem odzdaj s posebnimi molitvami
častiti, postavim z rožnikrancam, lita¬
nijami ali drugimi molitvami. Častiti jo
čem, kadar bom šel memo nje podobe;

160

obiskoval bom nje altarje ; molitve bom
opravljal pred nje podobo, kadar mi bo
moč; čez dan se ji bom priporočal in
se nje čednosti posnemal in se od nje
pomenkval; v saboto pritergano hrano
bom nji v čast vbogajme dajal, ali kako
drugo dobro delo storil.

M o 1 i t v a.

O sv. Alojzi, ki si \ T es gorel za
čast Marije, sprosi tudi meni serčno
ljubezen do te prečiste Device in brez¬
madežne Bogorddnice, da se ji skažem
s posnemanjem nje nebeških čednost
prav vdaniga in pokorniga rejenčka, in
vreden postanem nje varstva in prošenj
pri Kristusu Gospodu našim. Amen.

V četertek.

Sv. Alojzi zgled zvestobe svojimu
poklicu.

Premišljevanje.

Bog da vsakimu človeku za njemu
odločeni stan potrebne smo&nosti;  zato

161

naj nastopi vsak ta stan, kteriga si po
skerbni preiskavi od Boga odločeniga spo¬
zna, ker v takim stanu bo naj laglje nebesa
zaslužil. Vsak stan mora po s^oje jesti
kruh v potu in trudu. Nekteri imajo samo
životne dela, ktere pa krepijo zdravje;
drugi delajo veliko teži z duham, in take
opravila zdravje podkopujejo. Vsak stan
ima veliko več ternja ko rož. Bodimo
zadovoljni, kamor nas je Bog postavil;
tudi Jezus je bil reven, zaničevan bolj ko
vsak človek. Kdor je nižji, bo laglje
zveličan, ker laglje spolnuje svoje dolž¬
nosti. Dolžnosti svoje pa mora vsak spol-
novati, če neče večno goreti.

Sv. Alojzi ni nikoli pohajkval; ves
čas si je natanko delil za delo in molitvo.
in tako je opravljal vse svoje dolžnosti po
gotovim redu. Sv. Alojzi nam tudi poka¬
že, kako lepo se strinjate ali sklepate
molitva in delo, ker so bili vedno ž njim
zadovoljni vsi njegovi učitelji in vikši.
Skušal je tudi zravno dolžnost svojih še
kako dobro delo opraviti. Učil je otroke

162

keršanskih resnic, miril in svaril je so¬
vražne in grešne ljudi posebno domače
služabnike.

Spraš  anj  e.

Spolnujem svoje dolžnosti? — Se ne
ukvarjam z drugimi rečmi, dolžnosti stanu
pa opušam ali poveršno oberskam? —
zakaj mi je dolgčas; zakaj ubijam dragi
čas s praznimi ali clo grešnimi kratkoča-
svanji; zakaj imam toliko skušnjav?— Ker
sim len; ker ne spolnujem dolžnosti svojih!
Delaven človek ne pozna dolgčasa, še
manjka mu časa; tudi nima mnogo sku¬
šnjav. n Skerbi, da te satan nikdar ne
dobi brez dela, pravi sv. Jeronim. Oprav¬
ljam vse dela voljno in poterpežljivo? —
Posvečujem svoje opravila s pobožnimi
zdihljeji; jih začenjam in končujem z Bo-
gam ? — Imam grešne pogovore o delu ? —
Se sramujem svojiga stanu?

v

Žalost in sklep.

Spoznam, o Gospod! svojo kri¬
vico. Len hlapec sim, pa zdaj čem

163

s tvojo pomočjo vse skerbniši svoje
dolžnosti spolnovati. ker ti o Bog tako
hočeš. Moliti in delati čem po svoji
moči ; vse opravila posvečevati s serč-
nimi zdihljeji; ves trud darovati tebi v
čast in odpušenje svojih grehov. Delal
bom ker ti veliš, ne pa zavolj ljudi,
kakor pravi služabnik Kristusov iz
resnične ljubezni do Boga in bližnjiga,
radovoljno in iz vsiga serca.

M o 1 i t v a.

O sv. Alojzi! ti si od mladosti
dobre dela opravljal, in še vedno delal,
kakor bi ne bil nič dobriga storil; oh
jaz pa delam greh za greliam; jaz
nimam nič dobrih del; jaz sim clo dolž¬
nosti svoje mlačno ali napol spolnoval.
O sv. Alojzi! sprosi mi, da bom do
smerti opravljal dobre dela in zvesto
spolnoval vse svoje dolžnosti. Amen.

164

V petek.

Sv. Alojzi zgled svete smerti.

Premišljevanje.

Nekteri svetniki so se pripravljali z
naj ostrejši pokoro za smert vse svoje
življenje, in vender so še trepetali pred to
strašno uro. Kako se tadaj zaraore kdo
zadnje tedne, zadnjo uro pripraviti za
srečno smert? Je mar to srečno ločenje,
če se v burni hitrici že skor brez zavesti
sprejema presv. Telo ali samo sv. posle¬
dnje Olje? Bog je neskončno usmiljen,
pa tudi neskončno pravičen , in kakor se
Osivi tako se navadno umira.  Smert je
gotova, čas pa negotov; noč in dan po¬
bira nemila smert mladino in starino, pa
ljudje brez pomislika žive. Oh stokali
bodo in milo ječali — pa ne bo je
pomoči!

Sv. Alojzi je bil vsak dan za smert
pripravljen; kakor pa_so  se mu perve
znamnja bolezni prikazale, se urno še
skerbniši pripravlja za srečno ločitvo. V

165

čisti zavesti prejme sv. popotnico z go¬
rečimi željami in žarečo ljubeznijo; vse
posvetne misli popolno odpravi in hrepeni
sklenjen biti s Kristusam v nebesih; vse
voljno terpi; je prijazen, nič ne toži in
se vdano loči od svojih, ker je prepri¬
čan , da se bo ž njimi zedinil tam v
nebesih za vekomaj. Srečna je smert
pravičnih , nesrečna pa grešnikov.

Sprašanje.

Kako se pripravljam za smert? —
Mar z razmišljenostjo in mlačnostjo o
molitvi in prejetji sv. zakramentov; z le¬
nobo v dobrih delih, s hrepenenjem posvet¬
nih dobrot? —Zakaj zamerim, če mi kdo
spomni od smerti; zakaj sim tako žalosten,
ko ugledam kak pogreb ali zaslišim mer-
tvaške zvonove? — Zato ker mi te reči
naznanjajo smert, vest pa mi še toliko
očita in strašno grozi. — Zakaj nič ne
premišljam poslednjih reči človekovih? —
Ne daj se preslepiti z besedami: „Kdo
si bo grenil kratko življenje s tako gro¬
znimi rečmi!" Res je kratko, pa zato

166


naj bo grenko, da bo le večno slajši;
ako ti bo tukajšnje življenje polno slad¬
kost in rožic, utegneš priti na unim v
samo ternje in pelin — v večni ogenj.

v

Žalost in sklep.

O moj Bog! spoznam s straham
in grozo neskončno svojo brezsker-
bnost, da mi ni clo nič mar smertna
ura, po kteri se ravna vsa večnost
moja. O da bi mogel zgubljeni čas
nazaj priklicati! Pa ti pravični Bog
mi še enkrat odpusti in jaz terdno
sklenem, da se bom odzdaj začel
skerbno za smert pripravljati. Zato bom
tako živel, da se ne bom bal smerti.
Premišljal bom smert vsak večer pred
posteljo, in serčno žalost bom nad
grehi obujal, kakor bi imel še to noč
umreti. Molil bom večkrat molitve umi¬
rajočih, da jih Bog za mojo smertno j
uro sprejme, ako takrat ne bom pri
zavesti; moliti čem tudi rad za umira¬
joče in mertve, da tudi jaz dosežem to
ljubezen o svoji smerti. i

167

M o 1 i t v a.

Sv. Alojzi sprosi tudi meni od
Boga milost, da bom po tvojim zgledu
odzdaj do smerti pobožniši živel in se
vredno pripravljal za zadnjo uro z
vedno spokojnostjo in žarečo ljubeznijo
do Jezusa, da tudi po tvojim zgledu
srečno v Gospodu zaspim. Amen.

V s aboto.

Slava sv. Alojzja v nebesih.

Premišljevanje.

Magdalena Pacis je 4. aprila leta
1600 v zamaknjenji tele besede izkliknila:
„0  kako slavo vživa Alojzi, sinlgnacjev!
(sv. Ignaci je namreč osnoval jezuitovski
red.) Rada bi obhodila ves svet in pra¬
vila: Alojzi sin Ignacjev je velik svetnik.
Želela bi vsakimu razkazati njegovo čast,
da bi se po njem Bog častil. Zato je
tako povzdignjen, ker je v Bogu skrito
živel. O kako močna je bila ljubezen

168

njegova na zemlji in zato se veseli v ne¬
besih Boga v obilni ljubezni."

Ljubezen do Boga je naj potrebniši
za nebesa, brez nje je zastonj ves naš
trud. Kolikor serčniši pa kdo Boga ljubi,
toliko veči čast bo vžival v nebesih. Sv.
Alojzi je že od otročjih let ves gorel
čiste ljubezni božje; za Boga živi, za
Boga se odpove posvetnim dobrotam in
mičnostim, in iz hrepenenja po Bogu ve¬
selo umerje.

Vsim grešnikam je potrebna po¬
kora — zadostenje za grehe. Sv. Aloj-
zja ni obsenčil smertni greh, pa se je
ostro pokoril, kervavo bičal, cele noči
kleče molil, gorke solze prelijal in se
huji postil pri sladčicah in v sladnostih
kraljeviga dvora, ko pušavniki v groznih
pečinah. Ta spokornost mu ni sbrisovala
grehov, ampak množila in veličila mu je
slavo nebeško. Pri tem je bil neskončno
ponižen in že na tem svetu čist angelček.
Ko jutranja zvezda na višnjelim obnebji
je lisketala angelska njegova čistost;

169

in kamo drugam zamore iti angelček ka¬
kor med nebeške angele ?

v

Žalost in sklep.

Ves žalosten ti spoznani, o Go¬
spod! svojo nezvestobo, da sim ker-
slno oblačilce že davnaj oskrunil in
ornadežal. Zgubil sim drag zaklad,
oh zapravil sim gotovo zastavo večniga
življenja! Pa hočem umiti svojo dušo
vsili grehov s predrago kervjo Jagnjeta,
ktere ena sama kapljica zamore ves
svet očistiti 5 spirati čem svoje madeže
z brhkimi solzami serčne žalosti noč in
dan vse žive dni v vedni spokornosti.
Naj podpera merzlo moje serce s tvojo
gnado, o Bog! tudi neskončno veselje
nebeškiga raja, da bom na tem revnim
svetu vse grenkosti tebi v čast in od-
pušenje svojih hudobij voljno terpelj
ker nam po besedah sv. Pavla „ tukaj¬
šnje nadloye, ki prav kratko terpe in
preidejo, pripravijo pori v višavah
vedno, neskončno veličast brez vse
mere. u  Zatoraj hočem zdaj in vselej

8

170

Boga in edino le Boga ljubiti nad vse
ne samo na jeziku, ampak tudi v sercu
in djanji. Za pomoč, da bom ta sklep
mogel spolnovati , se bom zatekal
zravno presv. Trojice in blažene D.
Marije k angelskimu mladenču sv.
Alojzju. O bodi v neskončni slavi ti
moj zagovornik pri Bogu, da se tudi
jaz ubogi grešnik enkrat s taboj skle¬
nem vekomaj!

M o I i t v a.

O presv. Trojica! hvalim te in
častim, da si podelila sv. Alojzju tako
neizrečeno slavo. Ti si x-azodela svetu
njegovo čast v nebesih, da bi bliš tega
plačila, kakoršniga si pripravila vsim,
ki te goreče ljubijo, podperal našo
slabost, povikšal naše zaupanje, in da
bi ga mi pomoči prosili, ko toliko pre¬
more pred tvojim prestolam milosti in
dobrot. Zatoraj se zatečem k tebi, o
sv. Alojzi! oziraj se dobrotno z nebes
name svojiga rejenčka in sprosi mi od
Boga vsih potrebnih gnad za sveto

171

življenje; Spodbadaj me, da bom re¬
snično posnemal tvoj zgled, Boga ljubil
čez vse posvetne dobrote, bližnjiga pa
v besedi in djanji kakor sebe. O kako
te čem tam v svitlih nebesih iz vsiga
serca hvaliti za zveličanje, ktero do-
1 seči mi milostno pomagaš. Amen.

Molitve

v čast sv. Alojz j a.

Jutranja molitva

o šestnedeljni pobožnosti.

Vsigamogočni usmiljeni Bog! da¬
rujem ti današnjo pobožnost v hvalo in
poveličanje sv. Trojice, v čast in slavo
presv. Telesa, v spomin britkiga ter-
pljenja Jezusoviga , v čast prečiste
Device Marije in posebno sv. Alojzja,
kteriga je odarila tvoja milost s toliko

8 *

172

dobrotami in poslavila s toliko čudi.
Sprejmi to današnjo mojo pobožnost v
znamnje serčne hvaležnosti za vse mi¬
losti, ktere si podelil sv. Alojzju in po
njegovih prošnjah tudi njemu izročenim
rejenčkam. Prosim pa ponižno in za¬
upno tudi jaz tvoje veličastvo, naj mi
bo ta pobožnost v dušno zveličanje, in
dodeli mi iz neskončnih zakladov svo-
jiga usmiljenja vse gnade, ktere so mi
potrebne po tvoji previdnosti in oče¬
tovski skerbi za večno zveličanje.

O sv. Alojzi, mogočni pomočnik
moj! sprosi mi od Boga vse milosti,
da bom vse dni svojiga življenja, po¬
sebno pa dans, Bogu verno služil in
današnjo pobožnost tako goreče začel
in končal, kakor si opravljal ti vse
svoje pobožnosti. Tebi izročim vse
dobre dela, molitvo in zdihljeje današnje;
daruj jih ti sv. Trojici, ker iz prečistili
tvojih rok jih bo milostno sprejela in
uslišala tvoje prošnje. Tebi tudi izro¬
čim vse današnje potrebe in opravila;
položi jih pred stol božje dobrote in

173

sprosi mi zanje blagoslov in srečo.
Posebno ti priporočim to potrebo . . .
(imenuj jo); o sprosi mi zanjo pomoč
in srečno končanje, ako je meni v zve¬
ličanje. Prosim te tudi srečne smerti
zase in za vse, ki dans uinerjd; izro¬
čim svojo in njih duše po tvojih rokah
presv. Trojici in nebeški Kraljici Marii.
Amen.

(Moli 6 Očenašev, 6 češenih Marij
in 6 čast Bogu.)

Cerkvena molitvn.

Prosi za nas sv. Alojzi!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

O Bog, delivec nebeških darov!
ki si v angelskim mladenču sv. Alojzji
prečudno nedolžnost življenja z ostro
pokoro sklenil; dodeli nam po njegovih
prošnjah, da ga bomo vsaj v spokor-
nosti posnemali, ki ga nismo našle-
dvali v nedolžnosti. Po Kristusu Go¬
spodu našim. Amen.

174

Večerna niolitva

o šestnedeljni pobožnosti.

Zopet se veržem, o Bog! pred
stol tvojiga veličastva. Tebe ponižno
in trepeče molim ; tebe častim in hvalim
za vse dobrote, ktere si mi milostno
podelil vse življenje, posebno pa dans in
med to pobožnostjo. Naj ti dopade,
o Bog! moja pobožnost in vse dobre
dela, ktere sim opravil s tvojo pomočjo
tebi v poveličanje, neomadežani Devici
in Bogorodnici Marii v hvalo in v čast sv.
Alojzja. Serčno obžalujem vse pre-
greške, ktere sim storil zoper zjutranji
svoj sklep 5 in zavolj teh in vsili po-
manldjivost, ki sim jih že o večerni
molitvi storil; te prosim ponižno odpu-
šenja in terdno sklenem, da čem jutri
s tvojo gnado in pomočjo sv. Alojzja
stanovitniši hoditi po potu čednost in
dobrih del, in moliti gorečniši in z bolj
zbranim duham. Prosim te tudi, o Bog!
dodeli zavolj britke smerti Jezusove,
zavolj zasluženja in prošenj prečiste

175

Device Marije, sv. Alojzja in vsih
svetnikov mir in pokoj dušam v vicah,
grešnikam žalost in poboljša nje, meni
pa milost, da bom posnemal čednosti,
posebno čistost in gorečo ljubezen sv.
Alojzja do tebe in bližnjiga; da zadobim
po zvestim posnemanji njegoviga zgleda
vse zveličanju svojinm potrebne gnade,
in potem večno življenje. Amen.

Izročim se to noč tudi tebi, o sv.
Alojzi! Ti odganjaj od mene vse ne¬
čiste misli, želje in sanje. Zadnja
moja misel naj bo spomin grenkiga.
terpljenja Kristusoviga, in perva o zbu-
jenji: „Jezus, križana moja ljubezen!“
Amen.

Izročilo in prošnja do sv. Alojzja.

O sv. Alojzi, ljubljenec sv. Tro¬
jice in blažene Device Marije! zatečem
se pod tvoje varstvo, ter te zvolim
pred božjim obličjem vpričo Kraljice
angelov in vsili nebeščanov posebniga
svojiga zagovornika in pomočnika. Ti

176

mi bodi zgled vsih čednost ; ti mi bodi
varh čistosti; ti me vodi vse žive dni
po potu zveličanja in sprosi mi od Boga
moč, da posnemam po svojim stanu
prelepe tvoje čednosti; tebi popolno
izročim dušo in telo. O ne zaverzi
sebi vdaniga neznano te ljubečiga serca,
in ne odreci mi varstva in pomoči svoje!
Sklenem te vselej častiti; pridobivati
čem tebi z besedo in zgledam vernih
častiteljev in odvračevati po vsi moči
greh in vso božjo in tvojo nečast. Po¬
snemal te bom v čistosti, molitvi, za-
tajanji, ponižnosti, poterpežljivosti, v
ljubezni do Boga in bližnjiga, v po¬
božnosti do Kristusoviga terpljenja,
presv. Telesa in Device Marije, da
zadobim praviga duha spokornosti in
popolniga ločenja od sveta. Bežati čem
pred vsim, kar bi me utegnilo tebi
nezvestiga storiti. Zatoraj te pa za¬
upno prosim, skerbi zame, vodi me
vse moje dni!

Pi •osim te še posebniga varstva o
smertni uri. Takrat me ne zapusti, o

177

sv. Alojzi! takrat tolaži obupno moje
serce ; takrat mi olajšaj in oslajšaj
smertni boj in reši mojo dušo groznih
nevarnost! Vžgi, o žaieči seraf! pla¬
men neskončne ljubezni v mojim sercu
o prejetji sv. Popotnice; vdihni moji
duši preserčne zdihljeje in prosi in časti
ti zame križaniga Zveličarja, ko ga že
jaz več ne bom mogel častiti, da
ne ugasnejo v mojim sercu Vera,
Upanje in Ljubezen, da ne bo zame
zgubljena neskončna cena presv. Kervi,
temuč mi bode v večno življenje. Amen.

M  ...

Vsakdanja inolitva k sv. Vlojzjn.

O sv. Alojzi, angelski mladeneč,
zgled popolne nedolžnosti in deviške
čistosti! sprejmi milostno od nevredniga
svojiga rejenčka serčno počešenje, ktero
zaslužiš zavolj prečudnih čednost in
visoke svetosti. Tudi dans te zvolim
svojiga varha in ponižno prosim, po¬
magaj mi ohraniti dušno in telesno
čistost; uči me goreče moliti in spo-

8  **

m

korno živeti. Vedno te želim častiti
in ljubiti; zatoraj me sprejmi, o milo¬
stni moj zavetnik! za vselej med svoje
rejenčke; podperaj me o vsili opravilih,
napeljuj me k pobožnimu življenju in
varuj me vsili nevarnost. Tebi se izro¬
čim, ne zapusti me o sv. Alojzi! v
življenji in smerti. Amen.

Za dar čistosti.

O Gospod' vžgi naše serca z
ognjem sv. Duha, da bomo vneti od
žarkov božje ljubezni po zgledu sv.
Alojzja premagali vse skušnjave zoper
čistost in tebi služili s čistim sercam
po Jezusu Kristusu. Amen.

Zoper nečiste skušnjave.

O vsigavedni Bog! ti znaš in veš,
kako nezmožen je človek brez tvoje
pomoči; dodeli nam po prošnjah sv.
Alojzja brambo in mogočno varstvo,
da bomo tudi mi kakor on zavarvani
nečistih skušnjav in poželivosti mesa,
ter očišeni vsili nespodobnih misel in

179

želj po Kristusu Gospodu našim.
Amen.

Za posnemanje zgleda sv. Alojzja.

Zbudi, o Gospod! v naših sercih
duha prave pobožnosti in vžgi v nas
hrepenenje in prizadevanje za popol¬
nost, da bomo v resnici in djanji po¬
snemali in goreče spolnovali čednosti,
ktere nam tvoja milost v zgled daje v
služabniku svojim sv. Alojzji. Po Kri¬
stusu Gospodu našim. Amen.

Za stanovitnost v dobrim.

Vsigamogočni, večni Bog! ki vli¬
vaš v naše serca z gnado sv. Duha
darove svojih dobrot5 dodeli nam po
zasluženji in prošnji sv. Alojzja stano¬
vitnost v dobrim, da nikoli ne zgubimo
z nepokoršino do tebe zveličavne tvoje
ljubezni, temuč vedno skerbno hranimo
in goreče spolnujemo vse svete želje,
ki nam jih v naših sercih oživlja in
obuja neskončna tvoja milost, po Kri¬
stusu Gospodu našim. Amen.

180

Za spokornost.

O naj svetejši in pravičniši Bog!
z grozo in straham spoznamo, da ]ias
obsodi zgied nedolžniga spokornika sv.
Alojzja zavolj naše nespokornosti pred
obličjem tvoje pravičnosti v večno po¬
gubljenje. On, naj čistejši, ki greha
poznal ni, se je ostro pokoril vse ži¬
vljenje in je resnično križal in terl de¬
viško svoje meso; mi grešniki pa, ki
imamo toliko hudobij na vesti in tako
poželivo, duhu uporno meso, mi neve¬
rno clo nič slišati od pokore!

Omeči tadaj, o Bog! terde naše
serca; odvzemi nam lahkomiselnost in
vdihni nam duha spokornosti in zatajanja;
primerzi in pristudi nam posvetne slad¬
kosti in daj nam edino veselje, edino
olajšbo samo v gorkih solzah nad stor¬
jenimi grehi in v vernim spolnovanji
volje tvoje, da bomo po potu pokore
svoj večni namen dosegli, ker smo
nedolžnost zgubili. To nam dodeli po
Kristusu Gospodu našim. Amen.

m

Za locenje od sveta.

Osramoteni in skesani spoznamo,
o Bog vse milosti! grešne misli in že¬
lje svojiga serca in zaupno zdihujemo
k tebi, ker tvoja gnada povzdiga po¬
svetne serca k nebeškim željam; raz-
tergaj po svojim usmiljenji grešne
vezi, ktere so nas dozdaj oklepale na
zemeljske reči in zavaruj nas zapelji¬
vosti in strupa posvetnih razvad. Uči
nas po zgledu sv. Alojzja svetu za-
mreti, studiti in sovražiti olišpano
zapeljivost, nečimurnost in minljivost
zemeljskih dobrot in grešnih kratkoča-
sov. Dodeli nam, ki zavolj stanu,
v kteriga si nas postavil, ne moremo
sveta popolno zapustiti; da se bomo
vsaj po moči ogibali posvetnih drušin,
tebe v samoti iskali in hrepenenje svo¬
jiga serca samo* tjekaj obračali, kjer
nas čakajo večni zakladi nebeških do¬
brot. Amen.

182

Za pobožnost do križaniga Jezusa.

O sv. AJojzi! ki si točil serčne
solze milovanja o spominu in pogledu
križaniga Jezusa; vžgi moje merzlo,
neobčutno serce z ognjem svoje lju¬
bezni, in sprosi mi solze milovanja do
križane Ljubezni, da me pretrese o
vsakim spominu ali oziru na sv. križ
strašna pa zveličavna misel: „ Toliko
je mogel sam Bog zavofj mojih gre¬
hov terpeti, in jaz grozovitnež še
vedno ponavljam vse strašne muke z
vsakim smertnim g rekam !“  Ta misel
me bo varvala vsili grehov, ter mi
netila ljubezen do terpečiga Zveličarja.
Zatoraj jo budi in živi, o sv. Alojzi!
vedno v meni, in vžigaj in množi mi
ljubezen in milovanje do križaniga .Je¬
zusa, da se spremeni moja žalost v
večno radost v nebesih. Amen.

183

Litanije sv. Alojzja.

4

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

K riste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin rešenik sveta, usmili se nas!
Bog sv. Duh, usmili se nas!

Sv. Trojica en sam Bog, usmili se nas!
Sv. Marija,

Sv. Alojzi,

Ti služabnik Marije,

Ti angelski mladeneč,

Ti zgled mladosti,

Ti zgled čistosti in nedolžnosti,

Ti zgled pobožnosti,

Ti zgled spokornosti in zatajanja,

Ti zgled vsih čednost,

Ti kinč jezuitovskiga reda,

Ti dar ljubezni do bližnjiga,

Ti ljubitelj ubožtva,

Ti zaničevavec zemeljskih dobrot,

Ti popolni gospodar svojih počutkov,

za nas Boga prosi!

184

Ti ostri spokornik brez greha, \

Ti premagavec svojiga mesa,

Ti goreči seraf do presv. Telesa,
Ti žareča ljubezen do križaniga
Jezusa,

Ti naj pokorniši viksim, J

Ti naj ponižniši v časti in slavi, g
Ti naj poterpežljivši v težavah, B

Ti naj priljudniši in krotkejši do?
bližnjiga,

Ti zvesti pomočnik svojim rejenčkam 1
Ti dobrotnik ubogih, \

Ti strežej bolnikov, J

Ti varli čistosti in nedolžnosti, j

Ti pomočnik grešnikam,

Ti svetvavec o volitvi stanu , L

Ti pribežališe o vsili potrebah, |

Da tvoj zgled posnemamo, I

Da nam Bog oživi vero, upanje in |
ljubezen , r

Da nam Bog dodeli sv. strah
pred greliam,

Da nam Bog podari čistost in
potrebne čednosti, ;

za nas Boga prosi!

185

Da nam Bog podari pravo moli- 1
tvo in premišljevanje,

Da povzdignemo svoje misli k ne¬
beškim željam ,

Da goreče ljubimo Jezusa v preš v.
Telesu,

Da vredno prejemamo Jezusa pri
sv. obhajilu,

žnjiga,

Da nas pripelje Bog k pravi pokori,

Da ostanemo stanovitni do konca,

Da nam olajša Bog smertne bo¬
lečine ,

Da nam bo Jezus milostni sodnik,

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta; zanesi nam o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usiišl nas o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usmili se nas o Gospod!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

svoje varstvo,

Da djavno ljubimo Boga in bli-

j /  |

Da nas sprejme Marija v posebno

186

Gospod, usmili se nas i
Kriste, usmili se naš!

. v

Oče naš . . . 0'ešena . . .

Prosi za nas sv. Alojzi!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

M o M m o.

Vsigamogočni, milostivi Bog! ki
si tako obilno razlil zaklade svojih
gnad v serce služabnika sv. Alojzja,
da se je obdan od vsili dobrot in mič¬
nost tega sveta, vender čistiga ohranil
od nečimurnosti in zemeljskih želja,
ter je hrepenel samo nebeških dobrot5
prosimo te ponižno, in zaupno zdihujemo
k tvoji milosti, dodeli nam po prošnjah
in zasluženji sv. Alojzja, da bomo tudi
mi tukaj na zemlji nepremagani od
slabih zgledov tebi zvesto služili, tam
v nebesih pa te večno vživali. Amen.

187

H

Jutranja m o II tv a.

Zbudivši se misli pervič in samo na
Boga; pobožno se pokrižaj, in reci: Za

svita o moj Bog! že kličem k tebi; o
Gospod, usliši moj glas! Iz mehku-
žnosti ne ostajaj v postelji, ampak vstani
urno rekoč: Vstanem v imenu Jezusa

Kristusa, ki me je rešil na terdim lesu
sv. križa z dragoceno svojo kervjo, ki
naj mi ne bo v pogubo, temue v večno
življenje. Amen. Napravljaje se pre¬
mišljaj vstajenje iz groba o poslednji
sodbi, ali moli: Oblačilo nedolžnosti mi
daj, o Gospod! in uduši v meni vse
grešne želje. — Orožaj me z obleko
čistosti in z močjo zoper vse skušnjave;
obleci ipi noviga človeka, da bom opran
in očišen v dragi kervi Jagnjetovi do¬
segel večno veselje. Amen.

188

Napravljen moli kleče angelsko če-
šenje in sledečo molitvico :

lz globočine serca te molim in
hvalim o trojedini Bog, Oče, Sin in
sv. Duh! za vse to noč mi dodeljene
dobrote: za okrepčavni počitek, za ljubo
zdravje in posebno za neskončno milost,
da me nisi to noč neprevideno poklical
pred ostro sodbo. Tvoj je dan, tvoja
je noč in tvoje je tudi moje življenje o
Gospod! Ker si mi dal zgolj iz do¬
brote še ta dan doživeti, ga hočem
končati samo tebi v čast in slavo. Da-
rim ti dušo in telo, vse svoje djanje
in nehanje, veselje in terpljenje; vse,
kar vse naj le poveličuje tvoje sveto
ime, naj zbrisuje grehe moje, naj bo
v tolažbo dušam v vicah. Hočem dans
vse dela in opravila posvečevati s po¬
božnimi zdihljeji, hočem se varvati
posebno tega greha . . . (imenuj ga);
ogibati se posebno te grešne priložno¬
sti- . . . (imenuj jo); storiti t<j dobro
delo . . . (imenuj ga); se vaditi zlasti
te čednosti . . . (imenuj jo). O Bog

189

pomagaj mi spolniti storjeni sklep!
Ljubim te o Gospod čez vse, in svojiga
bližnjiga kakor sebe. V ti ljubezni
želim svojim staršem, dobrotnikam,
sorodnikam, prijatlam in neprijatlam in
vsim ljudem ves blagoslov na duši in
na telesu, mertvim pa večni pokoj, po
Kristusu Gospodu našim. Amen.

O Gospa moja, o Mati moja! tebi
se vsiga darim; in da se ti skažem
vdaniga, ti posvetim dans svoje oči,
svoje ušesa, svoje usta, svoje serce,
sebe vsiga. Ko sim tadaj tvoj, o mila
Mati! varuj me; brani me kakor svojo
reč in vlastnino. Amen.

Moj angel varh, moj kerstni pa-
tron, vsi angeli in svetniki in posebno
ti sv. Alojzi! prosite zame dans in
vsak dan, in varujte me vsih nevarnost.
Amen.

v

Oče naš . . . Cešena Marija . . .
Čast Bogu . . . Verujem.

190

' Večerna molitya.

Spanje je podobno smerti, postelja
pa grobu. Mnogo se jih je zvečer zdra¬
vih uleglo, pa zjutra so bili že niertvi. O
strah in groza! kako negotovo je jutro!
Preiši tadaj, kakor za smert svoje misli,'
želje,, besede in djanje, kaj si vse storil
čez dan in s kakim namenam. Obudi ser-
čno, popolno žalost nad grehi. Gorje ti,
če umerješ brez žalosti nad svojimi hudo¬
bijami!

Dan je prešel in zopet sim eno
stopnjo bliže smerti in sodbe božje. O
koliko dobrot sim prejel dans iz oče¬
tovske tvoje roke, pa kako malo sim
ti hvaležnosti zanje skazal! Ovarval
si me nesreče, ohranil si mi ljubo
zdravje, dal si mi potrebni živež, in
pustiš mi še čas za pokoro, ko toliko
in toliko ljudi zdihuje v nesrečah, bo¬
leznih, v revšini ali pa že v večnosti.
O moj Bog! kako se ti hočem zanje
dosti zahvaliti? Sam ne premorem nič5
vse je tvoja gnada, tvoja dobrota;

i91

vender sprejmi vse moje dela v pove¬
ličanje svoje časti, in darujem ti zanje
britko terpljenje in grenko smert Zve¬
ličarja našiga Jezusa Kristusa.

Razsvetli me o sv. Duh! da spo¬
znam natanko svoje hudobije zoper ne¬
skončno pravičnost in svetost tvojo.

(Zdaj sprašaj vest, obudi žalost in potem reci:)

O neskončno pravični in sveti Bog!
obžalujem in sovražim iz serca vse
grehe, studijo se mi vse hudobije mo-
jiga življenja. O da bi te ne bil nikdar
žalil! O da bi te bil vedno ljubil!
Gospod, odpusti mi! Gospod, pomagaj
mi in te ne bom nikdar več zavedno
in radovoljno žalil, rajši čem vse,
tudi smert preterpeti! V tvoje rane, o
Jezus! položim svoje grehe; v globo¬
čino tvoje milosti potopim svoje hudo¬
bije; oh operi me in očisti me z dra¬
goceno svojo kervjo.

Usmili se, o Bog! mojih staršev,
dobrotnikov i. t. d.; vladaj našo du-
hovsko in deželsko gosposko; pomagaj
revežem, bolnikam, jetnikam , popotni-

192

kam, sirotam in vdovam; reši nedol¬
žnost zapeljivosti, pripelji grešnike na
pot pokore, nevernike k luči sv. vere
in krivoverce zedini s sv. kat. cerkva.

Tvoja režnja Kri, o Jezus! ohladi
in očisti vse verne duše v vicah, po¬
sebno pa te . . . in jih pelji v večno
življenje. Amen.

O Marija, mati milosti! ti me brani
sovražnika, ti me sprejmi o smertni
uri. Amen.

O moj angel varh, moj patron,
in ti sv. Alojzi! varujte me to noč
vsili nevarnost; vi čujte in hvalite Boga
narnest mene. O Jez us! tebi živim ,
tebi umerjeni, tvoj naj bom zdaj in
vekomaj. Amen.

V tvoje roke, o Gospod! izročim
svojo dušo. Amen.

v

Oče naš . . . Cešena . . . Vera.

Če imaš čas, moli rožnikranc, litanije Ma¬
tere božje i. t. d.

Ko se slačiš, premišljaj, kako so
Kristusa rabeljni slačili; ali kako gola

193

je 'tvoja duša vsih čednost in dobrih del;
ali kako boš mogel zapustiti o smerti
vse ljubo in drago na tein svetu.  Pokropi
se 7j  blagoslovljeno vodo in v postelji pre¬
mišljaj grob , ali terpljenje Kristusovo.
Oe se zbudiš ponoči, zdihuj k Bogu; moli
za grešnike, duše v vicah, za bolnike in,
umirajoče.

pri očitni službi božji.

Ko stopiš v cerkvo , se pokropi in reci:

Pokropi me, o Gospod! z isopam
in bodem očišen; operi me in bom be-
leji ko sneg. Usmili se me, o Bog!
po veliki svoji milosti; operi me mojih
hudobij in očisti me mojiga greha.
Čast Bogu . . .

9

t94

Postavi se v mislih preti Boga.

V pralni svoje nevrednosti se ti
serčno zahvalim, o presv. Trojica! za
nezasluženo milost, ktero si mi. pode¬
lila pred toliko in toliko ljudi, da te
zamorim v posvečeni cerkvi častiti in
mo 1 '*'. Presvet je ta kraj in strašan;
šotor je živiga Boga, čigar slave in
veličast' ne obseže vse stvarjenje.
Tukaj kraljuješ ti o Bog! tebe slave
vse stvai ; pred tvojim veličastvam za¬
krivajo angelski kori svoje obličje,
trepetate zemlja in nebo.

Tudi jaz grešnik hrepenim tebe
častiti. Ker pa sim popolno nevreden,
sereno obžalujem hudobije vsiga življe¬
nja in se zaupno zatečem k neskon¬
čnima zasluženju Jezusovimu, k prošnjam
Bogorddnice Marije in vsili svetnikov,
ter te ponižno prosim: Očisti moje
serce vsih grešnih in posvetnih misel
in želj, da ti bom s čistim sercam in
zbranim duham prepeval čast in hvalo
v tem svetim kraji. Amen.

195

Sveta maša.

Misli se na Kalvarii pod Kristusovim
križem; /ato moli /brano in premišljeno.
Ne oziraj se na vse kraje, ne pogovarjaj
se, ne misli na druziga, kakor na sv. da-
ritvo. „Svete reči za svete ljudi . 1

Začetek sv. maše.

Pokrižaj se pobožno in pote,;, moli :

O Bog vse milosti! li si svet
tako ljubil, da nisi prizanesi edinimu
svojiinu Sinu, ampak si ga dal za nas
grešnike v naj britkejši terpljenje, v
naj grozovitniši smcrt; daj mi milost,
da bom s tako zbranim in pobožnim
sercam pri ti sveti maši, kakor bi bil
pričujoč pri zadnji večerji ali na gori
Kalvarii, kjer se ti je v neizrečenim
terpljenji daroval Kristus sam na lesu
sv. križa v odpušenje grehov in zveli¬
čanje vsiga sveta. Sprejmi, o presveta
Trojica! to neprecenjeno daritvo v po¬
veličanje svoje časti, v vedni spomin
britkiga terpljenja in grenke smerti
Kristusove, v zahvalo za vse prejete

9 *

196

dobrote, v odpušenje mojih grehov v
tolažbo vernim dušam v vicah, v pomoč
vsim živim in mertvim, posebno tim,
za ktere sim dolžan moliti in prositi ,
in v podelenje vsili meni potrebnih mi¬
lost na duši in na telesu, po Kristusu
Gospodu našim. Amen.

Spovem se Bogu vsigamogočnimu,
Marii prečisti Devici, sv. Mihelu nad¬
angelu , sv. Janezu kerslniku, sv. apo-
stolama Petru in Pavlu in vsim svetni-
kam, da sim obilno grešil z mislimi,
besedami in djanjem. Zadolžen sim,
silno sim zadolžen; zato prosim Marijo
prečisto Devico, sv. Mihela nadangela,
sv. Janeza kerstnika, sv. apostola Petra
in Pavla in vse svetnike, prosite zame
usmiljenja pri Gospodu našim Bogu.

O Gospod! oberni k nam obličje
svoje milosti; prizanesi nam, usmili se
nas; odpusti nam naše hudobije in pri¬
pelji nas v večno življenje. Amen.

Gospod, usliši našo molitvo, y  in
naše prošnj-e naj pridejo do tebe. Čast
Bogu Očetu in Sinu in sv. Duhu, ka-

197

kor je bila od začetka in zdaj in vselej
in vekomaj. Amen.

Slava.

Čast in slava Bogu na višavah in
mir ljudem na zemlji, kteri so dobre
volje. Hvalimo te; častimo te; molimo
te; poveličujemo te. Zahvalimo se ti
zavolj velike tvoje slave Gospod Bog,
kralj nebeški, Bog Oče vsigamogočni!
Gospod edinorojeni Sin Jezus Kristus;
Gospod Bog, jagnje božje, Sin Boga
Očeta! ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas; ki odjemlješ grehe sveta,
sprejmi našo prošnjo; ki sediš na de¬
snici Očetovi, usmili se nas; ker ti
sam si svet, ti sam Gospod, ti sam
naj vikši Jezus Kristus s sv. Duham
v slavi Boga Očeta. Amen.

Molimo.

Vsigamogočni milostivi Bog! ki si
žejnimu ljudstvu iz skale obudil vir žive
vode; zbudi iz terdih naših sere solze
žalosti, da bomo svoje grehe objokovali

198

in po tvoji milosti njih odvezo dosegli
po Kristusu Gospodu našim. Amen.

O Gospod, vžgi z ognjem sv.
Duha naše serca, da ti bomo s čistim
telesam služili in z očišenim sercam
dopadli.

Vsigamogočni Bog, naše zavetje
in naša moč! ne zapušaj svojiga ljud¬
stva v velikih težavah, ampak usliši
milostno njegove prošnje zavolj slave
in čas ti imena svojiga, in dodeli nam
po neskončni svoji dobroti vse, kar
nam je potrebno v večno zveličanje,
po Kristusu Gospodu našim. Amen.

Ob izpostavljenim sv. Telesu.

Moli molitvo k sv. rešnjimu Telesu,
ki jo najdeš zadaj pri litanijah vsih
svetnikov.

List

sv. Pavla do Korincanov.

(3e govorim jezike vsih ljudi in
angelov, ljubezni pa nimam; sim enak
bučečimu bronu ali zvenečimu zvončku.

199

Če imam dar prerokovanja; znam vse
skrivnosti in vednosti; imam živo vero,
da bi prestavljal gore, ljubezni pa ni¬
mam ; sim kar nič. Ako dam premo¬
ženje svoje ubogim v hrano, in telo
svoje sožgati, ljubezni pa nimam; mi
nič ne pomaga. Ljubezen je poterpe-
žljiva, dobrotna; ljubezen ne zavida,
ni lahkomiselna, ni napuhnjena; ona ni
časti željna, ni sebična, ni togotna, ne
misli nič slabiga; se ne veseli krivice,
se raduje pravice, vse verjame, vse
upa , vse poterpi. Ostanejo nam te tri
reči: vera, upanje, ljubezen; naj vikši
tih pa je ljubezen — ljubezen ne preide
nikdar.

I. Evangdi.

Zahvali Boga za dar sv. vere.

O neskončno dobrotljivi Bog! bodi
hvaljen in česen za neprecenjeni dar
svete vere. Toliko ljudi še sedi v
smerfni tamoti nevere in ne poznajo
tebe, nimajo sv. zakramentov; mene pa

200

si izbral in me zasadil v svoj vert, v
sv. katoliško cerkvo. O sv. Duh!
razsveti me in daj mi moč, da bom
besedo večniga življenja vselej z bo¬
žjim straham in željno poslušal in jo
spolnoval v djanji. Prosim te pa tudi,
o neskončno dobrotljivi Bog! vžgi luč
vere vsim nevercam, in pripelji ločene
naše brate v naročje sv. katoliške cer¬
kve. Tega te prosimo v imenu Jezusa
K ristusa Zveličarja in Rešenika vsiga
sveta. Amen.

Vera.

Moli počasi in zbrano apostolsko vero.

II. Darovanje.

Sprejmi sveti Oče, vsigamogočni
večni Bog! ta brezmadežni dar,  kteriga
jaz nevredni tvoj služabnik z mašnikam
vred darujem tebi pravimu, živimuBogu
za brezštevilne svoje grehe, zamere in
zanikernosti, za vse pričujoče in tudi
za vse verne kristjane žive in mertve.

201

Daj o Bog! da bo mehi in njim v
zveličanje in večno življenje. Amen.

Darujemo ti tudi, o Gospod! ke¬
lih zveličanja in prosimo tvojo milost,
naj pride s prijetnim duham pred obli¬
čje božjiga tvojiga veličastva za nase
in vsiga sveta zveličanje. Amen.

S tim prečistim daram, ki bo pre-
menjen v živo telo in živo kri Zveli-
čarjevo, ti položim na altar tudi svoje
serce — sebe vsiga. Darujem ti svojo
dušo in telo, misli, želje, besede in
djanje, veselje in žalost; vse naj bo
tebi v čast in meni v zveličanje; varuj
me greha, vodi me po stezi pravice in
odvračaj od mene vse nevarnosti po
Kristusu Gospodu našim. Amen.

Prosimo te, o milostivi Bog! ozri
se dopadljivo na ta dar, in dodeli nam
potoke solz, da bomo ž njimi pogasili
grešno poželenje in sprali nesnagu
svojih hudobij.

Usmili se, prosimo te, o Gospod!
svojih služabnikov in služabnic, za

9 «

202

ktere smo posebno dolžni moliti, in
dodeli jim zavolj daru brezmadežniga
Jagnjeta nebeški blagoslov na zemlji
in večno zveličanje v nebesih, po Kri¬
stusu Gospodu našim, ki s taboj živi
in kraljuje v edinosti sv. Duha Bog
vekomaj. Amen.

Predglasje.

Vzdignimo svoje serca iz doline
solz proti nebeškim visočinam; hitimo
v duhu pred božji prestol milosti; ča¬
stimo, hvalimo in slavimo trojediniga
Boga! Pa, o neskončno sveti Bog!
nečiste so usta moje, kako te čem
grešnik vredno počastiti, tebe zgolj
svetost, tebe kralja večne časti? O
Gospod! očisti moje usta z žarečim
ogljem, kakor si jih očistil preroku
Izaiju, in očišen ti bom v družbi an¬
gelov in vsih svetnikov neprenehama
pel: Svet, svet, svet Gospod Bog
nebeških trum! Nebo in zemlja ste
polne tvoje časti in slave. Hosana na

203

višavah! Hvaljen bodi, kteri pride v
imenu Gospodovim! Hosana na vi¬
šavah !

Spomin živih.

Po Jezusu Kristusu, Sinu tvojim,
te ponižno prosimo, o dobrotni Oče!
ohrani v miru, vladaj in širi sv. kato¬
liško cerkvo po vsim svetu; usmili se
našiga papeža I., našiga škofa I.,
našiga cesarja I., vsili duhovskih in
deželskih oblastnij, vsih pričujočih in
vsili vernih kristjanov.

Spomni se tudi, o Bog! svojih
služabnikov in služabnic I. I. (imenuj
žive, za ktere češ posebno moliti: starše,
dobrotnike, sorodnike, spovednika, prija-
tle, sovražnike i. t. d.) in vsih, za ktere
sim dolžan moliti in prositi. Dodeli jim,
o Gospod! vse dušne in telesne po¬
trebe, da te bodo hvaležni molili in
častili. Amen.

Sklenemo se z Marijo prečisto
Devico, svetimi apostoli, mučeniki,
spoznovavci, devicami in vsimi svetniki

204

in te prosimo, o Bog! dodeli nam po
njih zasluženji in prošnjah pomoč v vsih
opravilih in varuj nas vsih nadlog po
Kristusu Gospodu našim. Amen.

Ravno pred povzdigovanjem moli:

Razklenite se nebesa in rosite nam
Zveličarja! O Solnce pravičnosti, pridi
in razsvetli nas! O angelski kori spre¬
mite Jagnje božje z Očetoviga naročja
na altar miru in sprave! Pridi o sv.
Duh in vžgi ogenj nebeške ljubezni v
naših sercih, da bomo vredno počastili
Ženina svojih duš!

III. Povzdigovanje.

Pri povzdigovanji premišljuj samo
neskončno ljubezen božjo do nas grešnikov
in britko terpljenje Jezusovo, ko so ga na
križ z robatimi žeblji skoz žile in kosti pri¬
bili in povzdignili. Zamoreš pa tudi tako
moliti :

O povzdigi presv. Telesa.

Častim in molim te v podobi
kruha, o moj Gospod in moj Bog! O

205

mili Jezus! kako medliš in terpiš gro-
zovitno razpet na križu ves stert in
ranjen, zasramovan, s ternjem kronan,
z grenkim žolčem napajan; hudodelcam
prištet in strašno preklinjali, ti nedol¬
žno Jagnje, ti zgolj svetost! —

O povzdigi presv. Kerni.

O Jezus, križana moja ljubezen!
vidim te na križu vsiga ranjeniga.
Prebodene so tvoje roke in noge; pre¬
sunjeno je tvoje serce, in iz tih ran
mi teče presv. rešnja Kri. O ljube¬
zen! — O bolečine! — O kaj dela
moj grel)! — Tecite mi solze noč in
dan in spirajte moje hudobije! — O ne¬
beški Oče! glej svojiga Sina; usmili
se nas, prizanesi nam.

Po povzdigovanji.

O čudo božje vsigamogočnosti in
ljubezni! Tukaj na altarji počiva v po¬
dobi kruha Jezus Kristus, Jagnje bo¬
žje , naš Rešenik in Zveličar. O angeli,

206

ki obdajate kleče in trepetaje tron nje¬
gov ; častite in molite ga namest me¬
ne grešnika! Vse stvari pritecite in
poklonite se svojimu Stvarniku in Redni¬
ku; vsi narodi poveličujte in slavite
ga, ker njegova milost je brez konca
in kraja. O Jezus! moje veselje,
moja radost, moje vse; bodi mi česen,
hvaljen in moljen vekomaj. Amen.

Ti pa, nebeški Oče! se ozri na
naš prečisti in brezmadežni dar in naj
ti dopade, kakor ti je dopadel dar
pravičniga Abeljna, dar očaka Abra¬
hama in dar nadduhovna Melkizedeka,
in dodeli, da se vsi, kteri koli bodo
vživali presveto Jezusovo Telo in pre¬
sveto rešnjo Kri njegovo, napolnijo z
nebeško milostjo in dobroto po Kri¬
stusu Gospodu našim. Amen.

Spomin mertvih.

Spomni se tudi, o Gospod! svojih
služabnikov in služabnic, ki so z znarn-
njem svete vere pred nam v večnost
šli in se še v vicah očišujejo. Posebno

207

te prosim, usmili se I. I. (imenuj mer-
tve, za ktere češ posebno moliti: starše,
dobrotnike, sorodnike, pri j ati e , sovra¬
žnike i. t. d.) in vsih duš v vicah,
zlasti tistih, kterih se na zemlji nikdo
ne spomni. Tem in vsim, kteri v Kri¬
stusu počivajo, dodeli o Bog! po za-
služenji in terpljenji Zveličarja našiga
kraj hladu, luči in miru v nebeškim
raji. Amen.

Pa tudi na nas uboge grešnike se
milostno ozri nebeški Oče! Prizanesi
ljudstvu, ki je grešilo; odpusti mu vse
hudobije; odverni od njega nadloge in
brhkosti; skazi mu milost, ker nismo
odkupljeni z minljivim zlatarn in sre-
bram, ampak z neprecenjeno kervjo
brezmadežniga Jagnjeta. Po tem revnim
življenji pa nam daj delež z Marijo,
blaženo Devico in Bogorodnico, z an¬
geli in vsimi svetniki v nebeški slavi
in časti, po Kristusu Gospodu našim.
Amen.

208

Jagnje božje.

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
syeta; usmili se nas!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta; daj nam mir!

O Jezus, nedolžno Jagnje božje!
ti si nam prinesel pravi mir in zunaj
tebe ga ni miru ne na tem svetu, ne
na unem; o daj nam ta srečni mir —
mir vesti — kteriga nam svet ne more
dati. Daj tudi mir svoji sveti cerkvi;
daj mir našimu cesarstvu; daj mir vsi-
mu svetu, da bodo naše serca tvojim
zapovedim vdane tebe brez vsiga strahu
molile in hvalile. Amen.

Zavživanje.

Zdaj se pripravi s serčno žalostjo
nad grehi, živo vero, terdnim zaupanjem,
gorečo ljubeznijo in žarečim hrepenenjem
Jezusa prejeti, vsaj za duhovno obhajilo.
Kdor tako pripravljen Jezusa pri sveti

209

maši, ali tudi čez dan, prejema, temu bo
Kristus gotovo neskončne milosti delil, in
mu posebno množil ljubezen do Boga.

Presrečna je duša, ktera se za-
more v ženitvanskim oblačilu gnade
božje skleniti z nebeškim Zeninam! O
blagor ji! Jezus ji govori v sercu in
jo napaja s potoki sladkost in radost;
v Jagnjetu ona počiva, od ljubezni do
njega gon' in medli.

O Gospod! jaz pa nisem vreden,
da greš pod mojo streho; grešil sim —
oh grozno sim grešil in žalil tebe naj
veči dobroto in lepoto! Gospod, ne
tepi me v svoji jezi in ne strahuj me
v svojim serdu! Gospod, spoznam
svojo hudobijo; ne zaverzi me spred
svojiga obličja, ampak skaži mi milost
zavolj britke smerti svojiga Sina. O
Jezus! v tvoje kervave rane se zate¬
čem; pokropi me z eno samo kapljico
sv. rešuje Kervi in bom beleji ko sneg,
čisteji ko solnce. Upam to od tebe,
vterdi še bolj moje upanje! Verujem
o Jezus; da si tukaj na altarji pričujoč,

210

Bog in človek, Kristus Sin živigaBoga,
ki si prišel zveličat grešnike, izmed
kterih sim jaz naj veči. Verujem, o
Jezus! za to vero živim in umerjeni.
O Jezus, ogenj čiste ljubezni! želim
te ljubiti, kakor te ljubi prečista Devica
Marija, angeli in svetniki5 ob vžgi tudi
moje merzlo serce, da bo samo zate
gorelo, zate živelo, zate umerlo. Moja
duša hrepeni' nebeške mane; moja duša
medli po angelskim kruhu. Ti, o Je¬
zus! vse veš, ti tudi veš, da te sen¬
čno ljubim. Zatoraj spolni moje goreče
želje; pridi v moje serce; napolni in
omami me z obilnostjo svojih sladkost,
da pozabim posvetnih reči, in samo
tebi služim vekomaj. Anten.

Daj mi, o Jezus! djavno ljubezen
do Boga in bližnjiga, gorečnost v mo¬
litvi, čistost, ponižnost, poterpežljivost;
pripelji krivoverce in neverce v naročje
sv. katoliške cerkve; daj nam vsim
resnično spokorjenje in srečno smert,
dušam v vicah pa rešenje. Amen.

211

Zadnje molitve.

Vsigamogočni, večni Bog! serčno
se ti zahvalim za vse dobrote svojiga
življenja, posebno pa za neskončno
milost, da si nam dal svojiga Sina
Jezusa Kristusa v spravni dar in nje¬
govo sv. Telo in Kri v hrano našim
dušam za večno zveličanje. Prosim te
ponižno, dodeli mi moč, da brezma¬
dežno Jagnje ob vsakim sv. obhajilu
vredno prejemam in se vedno bolj
vnema ljubezen moja do njega, po
Kristusu Gospodu našim. Amen.

Naj ti dopade, presv. Trojica ta
prečisti dar, ki smo ga prinesli tvojima
veličastvu, in naj bo po tvojim usmi¬
ljenji meni in vsim, za ktere sim dol¬
žan moliti, v časno in večno srečo,
po Kristusu Gospodu našim. Amen.

K blagoslovu.

Blagoslovi nas presveta Trojica:
Bog -j- Oče, Bog f  Sin in Bog -j- sv.
Duh; tvoj blagoslov ostani vedno pri
nas in nas spremljaj pri vsih delih, da

212

jih bomo opravljali tebi v čast in hvalo
in sebi v odpušenje grehov. Amen.

Po sv. maši.

O milostivi Bog! ki si mi ubogimu
grešniku dodelil neskončno dobroto pred
toliko in toliko ljudi, da sim zamogel
biti pri daritvi sv. maše, ktero angeli
gledati žele: prosim te ponižno in ske¬
sano , odpusti in prizanesi mi vse po-
mankljivosti, ktere sim storil med tim
veličastnim opravilam vedno ali nevedno,
v razmišljenosti ali nemarnosti, in vodi
me z očetovsko skerbjo po vsih potih,
po Kristusu Gospodu našim. Amen.

O Marija, angel varil, kerstni moj
pomočnik in angelski mladeneč sveti
Alojzi! vam se izročim, vi prosite v
nebesih za svojiga rejenčka. Vesel
grem zdaj k svojim opravkam • naj bo
vse v poveličanje časti božje v imenu
Boga -j* Očeta in -j- Sina in *J- svetiga
Duha. Amen.

-š®®3-

213

Zakrament sv. pokore.

Kdor nima kerslne nedolžnosti , se
mora pokoriti za grehe, ali pa bo terpel
v pekla strašne  in večne bolečine.  Ko
bo že zaverženim toliko let preteklo, ko¬
likor je zvezd na nebu in prahu na ze¬
mlji; kolikor je bilo od stvarjenja sveta
in bo do konca sveta trave in kapljic
dežja in rose — se jim bo pekel z vsimi
groznimi bolečinami kakor z nova začel,
in bo terpel večno, oh večno brez konca
in kraja!  — In temu peklu uideš —
clo večno plačilo pri Bogu v nebesih za¬
služiš — s pravo pokoro. O pokori se
prav goreče!

M o 1 i t v a ,

pred sprašanjem vesti.

O sv. Duh! razsveti me, da spo¬
znam , kako gerda pošast sim svetim
tvojim očem; razsveti me, da spoznam,

214

kakor o smertni uri, kaj, kako, in
kolikrat sim grešil zoper božje in cer¬
kvene zapovedi, zoper vikši in nižji od
mene, zoper sebi enake, zoper sebe
samiga v mislili, željah, besedah,
djanji, opušanji dobriga in v tujih gre¬
hih. Otajaj ti, o nebeški Ogenj! merzlo
moje serce, da vse grehe sovražim,
obžalujem in z britkimi solzami povem
božjimu namestniku, da obrodim sad
pokore in večno življenje zadobim po
Kristusu Gospodu našim. Amen.

M o 1 i t v a

po sprašani vesti.

Moj Stvarnik, moj Rešenik, moj
Gospod in moj Bog! oh, glej me pre-
derzniga grešnika; glej me terdoserč-
niga hudodelca! Oh, zaderžuj še nekaj
časa pravični pa strašni svoj serd;
dovoli mi še toliko časa, da se spo¬
vem svojih hudobij!

Spoznam nevrednost svojo, o Go¬
spod ! — Stokrat sim že zaslužil, da

215

bi me bil ubil in trešil v večni ogenj.
Jaz nehvaležnik, jaz krivičnik, jaz hu¬
dodelec se prederznem žaliti naj bolj—
siga svojiga Očeta; — se prederznem
grozovito na križ pribiti svojiga Rešenika
in zaničevati presveto rešnjo Kri nje¬
govo; — se prederznem zavreči in
taptati vse gnade sv. Duha!

Strah me prepada, groza me oble¬
tava zavolj moje neumnosti, zavolj
mojih hudobij, s kterimi sim žalil, dra¬
žil in zapustil presv. Trojico, samo
popolnost, zgolj dobroto, in sim sel v
službo k njenima in svoji mu naj hujši—
mu sovražniku hudiču. — Grešil sim,
o Gospod! pa spoznam svojo krivico;
žal mi je, da sim te žalil, oh ne sodi
krivičniga hlapca po ostri svoji pra¬
vici ! Ge boš odgovor terjal od naših
grehov, o Gospod! kdo bo obstal?
Ti, o Bog! si sam rekel: „Nočem
smerti grešnika, temuč da se spokori
in večno živio  ne zapusti me tadaj! o
podaj mi svojo roko, da se vzdignem
iz mlake in revšine greha, in kar nikdar

216

te ne bom več radovoljno žalil. O Je¬
zus! nesi me zgubljeno ovčico nazaj k
zvesti svoji četli$ reši zgubljeniga sina
strašne sužnosti hudičeve.

O neskončno sveti in pravični Bog!
nisim vreden povzdigniti svojih oči proti
nebesam; nisim vreden te svojiga očeta
imenovati. Ko pa si vertder v resnici
moj oče, se ozri o Bog! z milostnim
očesarn name uboziga červiča, ker mi¬
lostni tvoj pogled obuja mertve, in
obrača grešnike k pokori. O usmiljeni
Oče! še enkrat mi odpusti hudobije
zavolj Jezusoviga zasluženja, in zavolj
britkiga terpljenja in grenke smerti Sina
svojiga se me usmili.

Glej, kako poti' kervavi pot na oljski
gori —zame grešnika! Glej, kako ga
zvežejo, zapljuvajo, bičajo in s ternjem
kronajo, da ima vso glavo prebodeno
in je ves v eni rani, — zame nehva-
ležnika! Glej, kako grozovito ga raz¬
tezajo na križu, da žile in kite pokajo in
sklepi in udi hruše — zame krivičnika!
Glej, Oče nebeški! kako mu prebijajo

(  217

z robatimi žeblji kosti in žile in kite
na rokah in nogah; kako se curkama
usipa sveta njegova kri — ob zame
hudobneža! Glej kako medli in terpi
ves stert na križu povzdignjen, o naj
hujši žeji z žolčem napajan, preklinjali
iri hudodelcam prištet; kako moli za
križavce svoje — za vse grešnike:
„Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj
delajo ! u  kako z nagnjeno glavo umer-
je — za grešni svet — zame terdo-
serčniga grešnika! Milost, o Bog,
milost mi dodeli! Zbriši mi grehe,
sprejmi me za svojiga otroka; — nič
več te ne bom žalil! O Gospod ! pri¬
pravljen sim vse terpeti, rajši tudi smert
prestati, kakor bi te še kterikrat vedno
in radovoljno žalil. Tukaj, o Bog!
žgi, tukaj tepi, tukaj me strahuj noč
in dan, samo tam v večnosti mi bodi
milostiv; tam me ne zaverzi spred
svojiga obličja. Ti, o Jezus! ki si
razpel nedolžne svoje roke na križu,
da objemaš z milostjo vse grešnike,
in jih ljubeznjivo pritiskaš na prebodeno

10

218

svoje serce, ti, o moj Zveličar! ki si
glavo nagnil, da deliš grešnikam po-
ljubek (kušljej) miru, ti moj Rešenik
poterdi moj sklep, in pomagaj mi, da
ga bom vselej in do smerti skerbno
spolnoval. Amen.

O Marija, prečista Devica! sprosi
mi serčno žalost nad vsimi grebi in
resnično poboljšanje. Moj angel varh,
moj kerstni patron in ti sv. Alojzi,
zgled prave spokornosti, in vsi svet¬
niki ! pristopite mi v pomoč zdaj, ko
stopim pred sodbo namestnika božjiga,
da se bom spovedal odkritoserčno in
skesano vsih hudobij, da se resnično
spokorim in do smerti stanoviten osta¬
nem, po Kristusu Gospodu in Rešeniku
našim. Amen.

Po zadobljeni odvezi.

Povikšuj moja duša Gospoda, in
vse, kar je v meni, hvali njegovo
sveto ime! Povikšuj moja duša Go¬
spoda in ne pozabi čuda njegove
milosti!

219

Odpustil ti je vse hudobije; za¬
celil je vse tvoje rane. Večno je
njegovo usmiljenje! Odrešil te je večne
smerti; z dobrotami te je obsul, in
kronal te je s svojo gnado. Gospod
je milostiv in usmiljen; on ni ravnal z
manoj po mojih grehih in ni povrače-
val po mojih hudobijah. Kakor je nebo
visoko nad zemljo, tako kraljuje nje¬
govo usmiljenje nad tistimi, kteri se
ga boje5 on ve, da smo slabe stvari,
da smo reven prah. Povišujte Gospoda,
ker je, on dober; prepevajte njegovimi!
imenu, ker je sladko. Hvalite Gospo¬
da na nebu; hvalite ga na višavah;
hvalite ga vsi angeli, hvalite ga vse
nebeške moči! Vse stvari hvalite in
povišujte v mojim imenu Gospoda za
veliko dobroto, ktero mi je skazal. Po¬
greznil je breme mojih hudobij v ne¬
zmerno morje svojiga usmiljenja; spet
se smem njegoviga sina imenovati. O
Bog kako se ti bom zahvalil za toliko
milost, za toliko dobroto! Glej o
Gospod! tukaj pred tvojim obličjem,

10 *

220

pred sedežem tvojiga ljubljeniga Sina
in mojiga Zveličarja, glej tukaj ti oblju¬
bim , prihodnjič se vsili grehov, po¬
sebno pa tega..., in vsake grehove
priložnosti, posebno pa te ... skerbno
varvati. Obljubim ti, s tvojo gnado
čisto in pošteno do smerti živeti; do-
briga storiti kolikor bo v moji moči,
bližnjiga ljubiti in mu z besedo in dja-
njem v vsih potrebah pomagati. Poma¬
gaj mi, o Bog, pomagaj mi!

Jezus moj Rešenih! tebi darujem
in zročim svojo dušo in svoje telo.
Ti izruj iz mojiga serca vse pregrešne
nagnjenja in dodeli mi, da se mi bodo
iz vsiga serca grehi in hudobije gnju-
sile, posebno pa naj navad niši....

O Marija, dobra mati! sprosi mi
gnado stanovitnosti do zadnjiga zdi-
hljeja; pod tvojo pomoč in v tvoje
zavetje pribežim zdaj in vselej. Amen.

Moj angel varh, moj kerstni po¬
močnik, ti sv. Alojzi, goreči spokornik

22 i

brez greha in vsi izvoljeni božji! hva¬
lite Gospoda z manoj za neskončno
dobroto. Amen.

Sv. obhajilo.

„Presrečni, kteri so povabljeni k že-
nitvanju Jagnjeta!**' Res srečni so, ki
prej mo vredno Jezusa v preš v. Zakra¬
mentu, ali strašna nesreča — večna
poguba — čaka vse, ki ga nevredno prej-
mo. Zatoraj hodi k mizi božji z živo
vero sv. Petra, s terdnim upanjem sv.
Pavla, z gorečo ljubeznijo sv. Janeza Ev.
s serčno žalostjo sv. Magdalene in z
neskončno ponižnostjo stotnika. Priprav¬
ljaj se skerbno za to važno in imenitno
opravilo z obujanjem vere, upanja, lju¬
bezni, z obžalovanjem grehov, s premi-
šljanjem svoje nevrednosti in terpljenja
in ljubezni Jezusove do grešnikov, da
vedno pri nas ostane in nas hrani s svo-

222

jim mešam in napaja s svojo kervjo. O
ljubezen nad vso ljubezen!

M o 1 i t v a

pred sv. obhajilam.

O presladki Jezus! kdo mi da
gnado, v podobi kruha tvoje svitlo
obličje gledati, ktero žele angeli gle¬
dati? Kdo mi da, da se mi odpro
peteri studenci tvojih kervavih ran,
ktere z očmi vere na tvojim telesu
vidim ? Kdo mi da piti iz tega stu¬
denca žive vode, da se omije grešna
moja duša? Verujem z nepremaknjeno
vero, da si ti, moj Bog! pričujoč v
naj svetejšim Zakramentu z dušo in
telesam, s kervjo in z mešam, po
božji in človeški natori. Verujem, da
v tem presvetim Zakramentu je resnično
pričujoče tvoje prečastito Telo, svitlejši
od solnca, z ravno tisto čistostjo,
lepoto, slavo in častitljivostjo, kakor se
gledati daš angelam in vsim izvoljenim
svojim v nebesih. Verujem, da je v

223

tem svetim Zakramentu sveta tvoja
rešnja Kri, ktero si za moje zveliča¬
nje prelil. Verujem, da je tukaj tvoja
presveta duša, tvoje človeštvo in bo¬
žanstvo. Za to vero hočem živeti in
umreti. Amen.

O predobrotni Jezus! v tebe za¬
upam, ker ti si moje zveličanje, moja
moč in moje pribežališe, ti si vir vsih
dobrot. Ob nikoli bi se ne prederznil
jaz grešnik tebe samo svetost v tem
Zakramentu vsih skrivnost prejeti, ako
bi me ti prijazno ne vabil, ako bi mi ti
ne žugal večne smerti, če te prejel
ne bom.

Ti me vabiš, o Jezus! ki si zame
kri prelil; zato stopim k tebi kakor
ubožna ovčica k dobrimu pastirju, ka¬
kor bolnik k zdravniku, kakor slepec
k luči večne svetlobe, kakor obsojeni
jetnik k zagovorniku, kakor berač k
Kralju nebes in zemlje. Usmili se me,
o Jezus! in reši me, ker ti nikogar
ne zapustiš, kteri v te zaupa. Amen.

O preljubeznjivi Jezus! kako mo-

224

čno ljubezen je žarilo tvoje serce, da
si nam pred odhodam v smert na križu
večerjo pripravil, ktera vsq sladkost v
sebi ima. Y r elika in prečudna je bila
tvoja ljubezen, ko si se ponižal našo
natoro nase vzeti; veči in prečudniši je
bila tvoja ljubezen, ko si za naše hu¬
dobije britko terpljenje, clo grenko '
smert na križu prestal; ali še veliko
čudniši je ta, da si nam svoje telo
in svojo kri v brano našim dušam za¬
pustil in se nam samiga sebe do konca
sveta dal. Zato o mili Jezus! te lju¬
bim iz vsiga serca, ti edino tolažilo v
stiskah, edino upanje uboge inoje duše,
edina najvikši dobrota! Ljubim te z
vso močjo svoje duše, o da bi te pre¬
mogel vsak trenutek življenja vedno
gorečniši ljubiti! To je moja žareča
želja, po tem moje serce koperni. Ti,
usmiljeni Zveličar me k sebi vabiš, ti
vse moči mojiga telesa nase vlečeš,
ti hočeš mojo lačno in žejno dušo na¬
sititi in napojiti. Oh kako merzel, kako
nehvaležen bi mogel biti, da bi te ne

225

ljubil! O goreči ogenj ljubezni v sercu
mojiga Jezusa! oh vnemi moje serce,
da bo gorelo v živi ljubezni. Ljubim
te, o Jezus, nebeška mana! le tebe
bom ljubil, ljubil vekomaj. Amen.

Ponižanje in obžalovanje.

O neskončno sveti, nezapopadljivi
Bog! kdo si ti, in kdo sim jaz, da
se ponižaš k meni priti? Kdo sim
jaz, da se ponižaš s svojim telesam
me nasititi in v borni hišici moje duše
stanovati? Nisim vreden proti tebi po¬
gledati, in ti hočeš v moje serce priti!
ti Kralj vsili kraljev, Gospod nebes in
zemlje, Bog vojsknih trum, ki svet le
pogledaš in se strese in strepeta; ti
sama svetost, pred ktero angelska či¬
stost zgine5 ti solnce večne svetlobe,
ki prebivaš v nedoseženi luči: jaz pa
uboga stvar, nečist, nevreden, pre-
derzen červiček, poln grešniga po¬
želenja, hudiga nagnjenja in prazne
nečimurnosti, gnjusoba in stud grešni-

10 **

226

kov, posoda osramotenja, otrok jeze in
slepote. O usmiljeni Jezus, nisim vre¬
den ; strašan hudobnež sinfl, pa pred
taboj se ponižam; pozabim samiga sebe
in v globočini svoje nevrednosti se ves
tebi podveržem. Prah in pepel sim,
vender se prederznem s taboj govoriti,
ker skesaniga in potertiga serca ne
zaničuješ. Oh ozri se name; ne serdi
se večno nad manoj; bodi mi usmiljen!
Spoznam svojo hudobijo in jo iz serca
obžalujem; spoznam pa tudi, da brez
tebe nič ne premorem, da brez tebe ni
zveličanja, ni življenja! O da bi mo¬
gel v serčni brhkosti solze točiti in
ž njimi enako Magdaleni tvoje noge
močiti! Oh moj Jezus! sklenem te ni¬
koli več ne žaliti, te ljubiti in bližnjimu
pomagali: usmili se me še zdaj; reci
eno samo besedo in ozdravljena bo moja
ranjena duša; smela bo prejeti tebe,
skrivnost vsili skrivnost, dobroto vsili
dobrot. O Marija, prosi zame! O Je¬
zus ljubim te — usmili se me!

227

Hrepenenje po Jezusu.

Kdaj bom, o Gospod in Bog! s
taboj popolno sklenjen? Moja duša
koperni po nebeški mani, ktera sama
zamore nje gorečo željo utolažiti. Moja
duša medli po angelskim kruhu, kteri
sam jo bo nasitil; moja duša hrepeni
praviga živiga Boga, ki je v svetim
Zakramentu pričujoč našim dušam v
močno hrano. Kakor jelen zaželi mer-
zle vode, tako omaguje moja duša po
tebi o Jezus!

Moja d uša plamti od goreče želje,
tebe, Jagnje božje kmalo prejeti. Pridi
tadaj, moj ljubi Zveličar! napolni mojo
dušo z nebeško sladkostjo; pridi, o
Jezus! in pripravi vredno prebivališe
božji ljubezni v mojim praznim in mer-
zlim sercu. Ti sam zamoreš njegove
želje spolniti; oh vleci me k sebi, da
ne počivam, dokler te ne najdem. O
usmiljeni in ljubeznjivi Jezus, naše upa¬
nje in naše zveličanje! pridi, razveseli
me, razsvetli mojo slepoto, vžgi v


228

mojim sercu ogenj svoje ljubezni, da
tebi samimu živi in vekomaj gori.
Spreoberni mi vse posvetne veselice v
grenkost, vse težave in zopernosti v
sladkost in poterpežljivost; ti sam mi
bodi edino veselje odzdaj na vse veke.
Amen.

K sv. Alojzju.

O sv. Alojzi, ti goreči seraf od
ljubezni do Jezusa v presv. Zakra¬
mentu! ti me pelji, te ponižno prosim,
k angelski večerji brezmadežniga Ja¬
gnjeta in sprosi mi tako pripravljeno
serce, zlasti tako žalost nad grehi,
tako ponižnost in tako žarečo ljubezen
do njega, kakoršno si ti imel o vsakim
zavžitji te skrivnostne jedi. Uči me,
kako zamorem Ženina svoje duše z vso
častjo sprejeti, moliti in veličiti, da se
vedno bolj v ljubezni ž njim sklepam
in popolno sklenem za vse veke. Amen.

229

K Materi božji.

O Marija, moja mati! podaj mi
dans Jezusa, kakor si ga podala pa-
stircam in sv. trem kraljem. Povej
mu, da sim tvoj služabnik, in gotovo
me bo prijazniši sprejel, ljubeznjivši
objel in obilniši milost delil. Amen.

Ravno pred zavžitjem.

Gospod, nisini vreden, da greš
pod streho grešne moje duše; pa reci
le besedo, in ozdravljena bo! — Go¬
spod , ti vse veš , veš tudi, da te hre¬
penim serčno ljubiti! —

O moja duša! čas je tu; veseli
se in radosti trepetaj; glej, živi Bog
te obiše in se hoče s taboj skleniti!

O hiti, teci mu nasprot; pozdravi
ga z vso mogočno častjo; topi se v
plamteči ljubezni do svojiga ženina,
zdihuj in reci: „0 nebeška mana; o
hladivna rosa; pridi in spolni goreče
hrepenenje moje! Pridi moj ljubi, ker
ljubezni medlim! Pridi v moje serce,
ker brez tebe omagam in umerjem! 44

230

O sladki Jezus! že stojiš pri du¬
rih mojiga serca; že slišim prijetni mi
tvoj glas; že čutim nebeško tvojo pri-
čujočnost; — odprem ti, o mili moj
Zveličar! stopi v revno staniše moje
duše; napasi me s svojim mešam,
napoj me s svojo kervjo, odpri mi
zaklade svojiga usmiljenja! — Telo
našiga Gospoda Jezusa Kristusa ohrani
mojo dušo za večno življenje! Amen.

Po sv. obhajilu.

Po zavžitji moli in slavi Jezusa, ki
počiva v tvojim sercu. Dragi so ti tre¬
nutki, zato ga zaupno prosi sebi naj
potrebniših čednost; prosi ga pomoči Zo¬
per naj navadniši greh; prosi ga vsih
dušnih in telesnih potreb zase in za starše,
dobrotnike, prijatle in neprijatle, sorodni¬
ke i. t. d.; prosi ga za sveto cerkvo, za
krivoverce, neverce, za duše v vicah.

Duša Kristusova posveti me; —
telo Kristusovo zveličaj me; — kri
Kristusova napoj me; — voda strani

231

Kristusove operi me. — O dobrotni
Jezus! usliši mej ne pripusti, da bi
zapustil tej hudobnimu sovražniku ubrani
me; ob smertni uri pokliči me in deni
zravno sebe me, da z angeli tvojimi
bom hvalil te na vse veke. Amen.

M. o 1 i t v a.

O naj milejši Jezus! ti se poni¬
žaš k meni ubogimu siromaku — ti
živi Bog, čigar sedež so nebesa in
zemlja podnožje njegovo! Beži od
mene, o Gospod! beži od mene, greš¬
nik sim velik in tebe prejeti popolno
nevreden. Pa brez tebe, o moj Zve¬
ličar ! sim prah in pepel, brez tebe ne
premoram nič; sam ti, nebeški zdrav¬
nik! zamoreš zaceliti in napojiti ranjeno
in žejno mojo dušo s svojo kervjo;
sam ti zamoreš okrepčati oslabelo mojo
dušo s svojim mešam. Zatoraj bodi
stokrat češen in pozdravljen v revnim
stanišu mojiga serca. Našel sim te,
kteriga ljubi moja duša; molim te, ča¬
stim te, poveličujem te, hvalim te;

232

svet, svet, svet si, o Gospod in Bog!
Zdaj o Jezus, o ženin moje duše!
zdaj si v meni in z manoj; zdaj si
vlast mojiga serca, O dobri pastir, ki
si dal življenje za svoje ovce, oh

vzemi me najdeno ovčico na svoje

rame, nesi me na dobro pašo, na

ktero si me pri sv. kerstu postavil;
varuj me, brani. me vsih sovražnikov
mojiga zveličanja, da se nikdar več ne
zgubim; vodi me, da se pripašem do
nebeških planin večniga veselja, kjer
te bom gledal in vžival vekomaj. Amen,
O Jezus! tebi živim; o Jezus!

tebi umerjeni; o Jezus! tvoj sim živ
in mertev. O Jezus, živi kruh, hrana
močnih, veselje angelov! obderži me v
živi veri; ohrani me v terdnim upanji
in pomnoži ogenj moje ljubezni. Daj
mi, o Jezus! da opustim vse grehe,

posebno.; se ogibam vsih grešnih

priložnost, posebno.; naj zgine vsa

posvetnost od mene, ter naj zgori v
ognji žareče ljubezni do tebe. Ti, o
Jezus! bodi pri meni in jaz bom pri

233

tebi; bodi moj učitelj, bodi moj vodi¬
telj po ternjevi poti v obljubljeno deželo.

O Kralj nebes in zemlje! ki si
neskončno usmiljen in dobrotljiv svojim
stvarem, ob ozri se milostno name
ubožniga siromaka. Ti veš in znaš
vse moje nadloge, težave in potrebe
dušne in telesne; o spolni in dodeli
mi, kar mi je potrebno za zveličanje
moje, posebno pa to milost.... Tebi
se darim vsiga; očisti in posveti mi
serce, da ne bo nikdar nič nespodo-
bniga mislilo in želelo; posveti moje
usta, da ne bodo nikdar grešne besede
spregovorile, klele, opravljale, zmer¬
jale, zapeljevale; posveti moje oči, da
ne bodo nikdar nič nečistiga in nesra-
mniga gledale; očisti in posveti moje
roke, vse ude in počutke života, da
se zavarvam in zabranim vsiga gre-
šniga djanja. Posvetim , o Jezus ! tebi
vsako kapljico kervi, vse dušne in
telesne sile in zmožnosti, vse življenje;
pridi ogenj božje ljubezni in sožgi vse,
kar je nečistiga v meni in zoperniga

234

svetim tvojim očem, da ti bom prijeten
dar tebi v čast in slavo. Amen.

Usmili se, o Jezus! vernih duš

v vicah.; olajšaj jim strašne muke,

pelji jih v sveti raj. Usmili se tudi
vsili za ktere sim dolžan moliti in

prositi — posebno pa. Poplačaj jim

stotero vse storjene dobrote, spolni
jim dušne in telesne potrebe. Spomni
se, o Bog! tudi vsih mojih neprijatlov,
ki so me žalili ali kaj hudiga storili;
spomni se tudi tistih, ktere sim jaz
kterikrat žalil, zapeljal, pohujšal, ali
jim hudo storil. Razširi in poveličaj
sveto vero nad vse sovražnike, spre-
oberni neverce, zedini z nami odce¬
pljene brate; dodeli vsim grešnikam
spoznanje, žalost in resnično spokornost.
Tega te prosim, o nebeški Oče! po
neskončnim zasluženji Zveličarja našiga
Jezusa Kristusa, ki s taboj živi in
kraljuje v edinosti sv. Duha, Bog na
vse veke. Amen.

235

Zahvala po sv. obhajilu.

Hvalite vse stvari Gospodove Gospoda;
Hvalite in povišujte ga na vekomaj.
Hvalite Gospodovi angeli Gospoda;

Hvalite nebesa Gospoda.

Hvalite vse vode nad nebam Gospoda;
Hvalite vse moči Gospodove Gospoda.
Hvalite solnce in luna Gospoda;

Hvalite zvezde na nebu Gospoda.

Hvalita ves dež in rosa Gospoda;

Hvalite vsi božji duhovi Gospoda.

Hvalita ogenj in toplota Gospoda;

Hvalita mraz in vročina Gospoda.

Hvalite rose in rij a Gospoda;

Hvalite zmerzlina in ivje Gospoda.

Hvalita led in sneg Gospoda;

Hvalite noči in dnevi Gospoda.

Hvalite luč in trna Gospoda;

Hvalite bliski in oblaki Gospoda,

Hvali naj zemlja Gospoda,

Hvali in povišuje naj ga na vekomaj.
HvžHite hribi in griči Gospoda;

Hvali, vse kar zeleni na zemlji Gospoda.
Hvalite studenci Gospoda;

236

Hvalite morja in reke Gospoda.

Hvalite morski somi, iu vse, kar se giblje
po vodi Gospoda;

Hvalite vse tiče pod neham Gospoda.
Hvalite vse zveri in živine Gospoda;
Hvalite človeški otroci Gospoda.

Hvali Izrael Gospoda;

Jlvaii in povišuj ga na vekomaj.

Hvalite mašniki Gospodovi Gospoda;
Hvalite hlapci Gospodovi Gospoda.

Hvalite duhovi in duše pravičnih Gospoda,
Hvalite sveti, in iz serca ponižni Gospoda.
Hvalimo Očeta in Sina s svetim Duham
vred;

Hvalimo in povišujmo ga na vekomaj.
Hvaljen bodi Gospod na nebeških višavah;
Hvaljen, česen in čez vse poviševan na
vekomaj.

237

Pr o šii j a ,

da bi Jezus ostal pri nas.

Ostani, o Gospod Jezus Kristus!
vekomaj pri meni kakor kralj v svojim
kraljestvu.

O sladka Ljubezen, o preserčni
Ženin moje duše! stanuj v meni ko
mojster in učenik in me uči spolnovati
voljo svojo v vsih delih. O milostni
Zveličar moj! napajaj mojo dušo kakor
prijeten studenec na vertu, da se od
goreče tvoje ljubezni omehčan popolno
vtopim v milih solzah serčne žalosti
nad vsimi svojimi grehi. O Jezus!
bodi mi v duši ko žlahno vino v hramu
in me omami z ljubeznijo svojo, da
me ne bo druziga veselilo, kakor samo
ti ljubezen vse ljubezni. O Jezus!
bodi moji duši mana, da mi boš nad
vse stvari prijeten in sladak. Prebivaj
v moji duši, o Jezus! ko tečno zdra¬
vilo, ker ti sam zamoreš zaceliti vse
moje rane 5 ostani v meni ko mično

238

brenkanje strug, da samo tebe vživati,
imeti in slušati hrepenim.

O Jezus moj, o sladčica vsih
sladčic! ostani in prebivaj v meni, da
bom samo od sladkosti in prijetnosti
tvoje ljubezni vekomaj puhtel.

Daj mi, o brezmadežno Jagnje
božje! kakor lilijam v poljanah, čistost
na duši in telesu ;  daj mi ko dušečim
violicam globoko ponižnost $ stori me ko
biserna rosa rodovitiga in plodniga na
vsih čednostih in darovih sv. Duha.
Skleni me saboj, da se nikoli ne ločim
od tebe, temuč te ljubim in zate go¬
rim vekomaj. Amen.

■s®®*-

239

sv. rešnjiga Telesa.

Pervo obiskanje.

P r ip rav a.

O naj slajši Jezus Kristus! iz
ljubezni do nas revnih grešnikov tukaj
v ozki ječi v podobi kruha prebivaš.
Ti ljubeznjivo kličeš, željno pričakuješ
in z milostnim sercam vse sprejemaš,
kteri te v tem presv. Zakramentu ob-
išejo. Terdno verujem, da si tukaj
pričujoč, častitljivši od solnca v taki
slavi kakor v nebesih, živi Bog in
človek od trume angelov moljen in če-
šen. V duhu ponižnosti in v pepelu
svoje nevrednosti spoznam neštete do¬
brote in milosti, ktere si mi podelil od
perviga dihljeja dozdaj. Iz vsiga serca

240

se ti zahvalim zanje, posebno pa za
to neskončno milost, da si se nam
sam v ti prečudni skrivnosti daroval 5
da si nam svojo mater Marijo besed¬
nico in pomočnico o vsili potrebah za¬
pustil in poklical mene ubogo stvar k
sveti katoliški veri. Hočem dans pre¬
sveto, tvoje serce počastiti po slabi svoji
zmožnosti, da se tr spodobno zahvalim
za neprecenjeni dar prečastitiga rešnjiga
Telesa 5 da ti vse razžaljenja, ki jih
od nevernikov, krivovercov, mlačnih
in hudobnih katoličanov preterpiš, ne¬
koliko poravnam , in da bi te z dana¬
šnjim obiskanjem po vsili krajih zemlje
vredno in serčno molil, kjer koli ti, o
naj ljubeznjivši Zveličar! naj manj
spoštovanja in počešenja najdeš, in
kjer koli si v tem presv. Zakramentu
ljubezni od ljudi popolno zapušen. O
naj slajši moj Jezus! iz ysiga serca
in čez vse te ljubimj žal mi je, oh
kesam se, da sim dozdaj tvoji dobroti
toliko bolečin delal. Glej moj milostni
Zveličar! s tvojo pomočjo sklenem te

241

prihodnjič nikoli več ne razžaliti; vterdi
moj sklep in daj mi stanovitnost! Spo¬
znam svojo revšino in nevrednost;
vender se ti vsiga darujem; tvoji službi
se posvetim, svoji volji se popolno
odpovem. Brez prideržka ti izročim
misli, želje, besede in djanje, vse kar
imam. Po sveti svoji volji ravnaj z
manoj; samo tebi čem dopasti, tebi
po vsi moči streči. — Priporočim ti
tudi duše v vicah, posebno za kterO
sim dolžan moliti in ktere so goreče
častile ta sv. Zakrament in blaženo
Devico Marijo. Priporočim ti tudi vse
grešnike, da jih spokoriš; vse never¬
nike in krivoverce, da jih pripelješ v
sveto katoliško cerkvo. Sklenem sled¬
njič vse svoje želje in zdihljeje z ža¬
rečim tvojim sercam, o milostni Odre¬
šenik! ter jih tako zedinjene darujem
nebeškimu Očetu, in zdihujem k njemu
v tvojim imenu, naj ne zaverže iz
ljubezni do tebe pohlevnih mojih prošenj.

Hvaljen in češen bodi brez neha¬
nja naj svetejši Zakrament! Amen.

11

242

Prem ištj evanje.

Vrabič nahaja stanovanje v vsaki
hiši; gerlica nareja gnjezdo, v kterim
zabrani in ovarva mladiče hudiga vre¬
mena in roparske živali. Zakaj pa
jaz grešnik v težavah in nadlogah
življenja, v tolikih dušnih nevarnostih
ne išem zavetja in ubežališa v prija¬
znih tvojih šotorih? — Oh Gospod!
odpusti mi, hočem te prihodnjič v vsili
revah in potrebah pomoči in tolažbe
prositi tukaj pred altarjem, na kterim
imaš sedež milost, ‘sedež vsih dobrot.
O moj Bog! kolika je tvoja ljubezen
do nas ubogih grešnikov! Ti iz gole
ljubezni do nas zapustiš nebeški raj ,
kolikorkrat te duhoven na altar pokliče ;
vse svoje časti in slave, vsiga bliša
se znebiš, cIo človeško podobo prikri-
ješ in kruh in vino postaneš; se pustiš
tudi prestavljati in prenašati v borne baj¬
tice , kakor v svitle palače kraljev. Oh
kolikor je duhovnov, toliko ljudem si
pokoren; kolikor duš te želi, tolikim

243

se daš povžiti! O ljubezen čez vse
ljubezni; o prečudna, o neslišana lju¬
bezen! Ob previdil si, sladki moj
Jezus! vse krivice in razžalenja, ktere
se ti bodo prigodile v presv. rešnjim
Telesu. Vedil si, kako boš sam za-
pušen, zaničevan in — groza me
obhaja — clo preklinjan v cerkvah
prebival. Vedil si, kako te bodo mu¬
čili in terpinčili hudobneži v tih po¬
svečenih hostjah, ker te mnogotero z
ognjem, z vodo nespodobno končajo.
Previdil si dobro, da te bodo lastne
ovčice po nevrednih obhajilih znova
bičale in grozovito križale.

Vedil si, o preserčni moj Jezus!
da te ne bodo ljudje clo z naj potre-
bnišimi preskerbeli, ker so tvoje staniša
večkrat nesnažne, nič ozalšane, in clo
večna luč po lenobi človeški ugasne.
In kako more boleti tvoje očetovsko
od ljubezni do nas ranjeno serce,
kadar se pred tvojim obličjem clo hu¬
dobni ljudje prederznejo na vsako vižo
grešiti in te žaliti, posebno z gerdim

11 *

244

vedenjem pri službi božji. O naj mi¬
lejši Jezus! vso to nečast si dobro
pr e vi d il, ali iz ljubezni do nas sirot,
do nas nehvaležnikov se ne prestrašiš;
iz gole ljubezni se tvoje serce še bolj
vname in vžge.

O moj Zveličar! da bi jaz mogel
z gorkimi solzami ali clo s svojo
kervjo vse nesrečne kraje sprati, kjer
koli se tebi nečast in krivica go¬
dite, kjer koli tvoje presveto Serce
prederzno terpinčijo. V svoji nezmo¬
žnosti vsaj želim in terdno sklenem,
da te bom v tem sfanišu ljubezni, ko-
likorkrat mi bo moč, obiskal, te v
duhu ponižnosti in s potertim sercam
molil in častil, za namestenje vse ne-
časti in krivice, ki se ti godite po širo¬
kim svetu v tem presv. Zakramentu.
O da bi mogel vse ljudi na svetu
pregovoriti in zbuditi, naj bi tebe samo
ljubezen v tem skrivnostnim kruhu lju¬
bili in spodobno častili!

O vsigamogočni Jezus! daj se
vsim narodam spoznati; daj da te

245

vsoljni svet slavi in časti; daj da bo
ves svet enak cerkvi, v kteri se ti bo
večna hvala prepevala.

O Bog ljubezni! o ljubitelj moje
duše! usliši serčne moje zdihljeje.
Želim te, o neskončna dobrota! z vso
močjo ljubiti; pokoren ti bom in vse
bom storil, kar mi zapoveš, brez
sebičnosti in brez zanašanja na plačilo.
Želim ti služiti iz čiste otročje ljubezni,
samo zato, da bi povikšal tvojo čast,
si prislužil tvoje dopadenje in pomno¬
žil veselje tvojiga žarečiga serca. Ve¬
čna ljubezen tvoja mi bodi edino plačilo
za nevredno službo.

O Jezus, ljubljeni Sin nebeškiga
Očeta! ti bodi moj Gospodar; ti ogo-
spodari mojo voljo, moje serce in vse
kar imam, in za to mi ne daj druziga,
kakor samiga sebe, ker tebe ljubim,
tebe ise.ni, po tebi zdihujem, tebe
želim; tebe moja duša hrepeni; od
gorečih želj do tebe ona medli in oma¬
guje; nič razun tebe neče imeti, oh
Jezus! daj se ji v last!

246

Opravi še duhovno obhajilo, kakor
je pri maši rečeno; tudi so dobre molitve
pred in po sv. obhajilu ; slednjič še opravi
kako molitvo k Bogorodnici Marii.

Drugo obiskanje.

Priprava,  kakor pri pervim.

Premišljevanje.

„ Vstani in kiti moja prijatlica ,
moja prežala nevesta in pridi. u  S
temi prijaznimi besedami nagovarja Zve¬
ličar vsako dušo, ktera ga obiše v
presv. rešnjim Telesu.

„Preserčna duša , 4<  ji govori Jezus,
„moja prijatlica, ki me tukaj obišeš,
vstani, vzdigni se iz siromašniga svo-
jiga stanu; glej me tukaj iz čiste lju¬
bezni do tebe pričujočiga, da te obo¬
gatim z gnado, ktere ti primanjkuje.
Hiti in teci k meni; ne boj, ne ustraši
se mojiga veličastva, mojiga bliša;
glej iz ljubezni do tebe sim se vse
slave, vsiga veličastva in bliša znebil;

247

ponižal sim se in skor pokončal, da ti
odvzamem strah in bojazen, in prido¬
bim zaupanje tvoje. Moja prijatlica si;
nič več nisi sovražnica, ker jaz tebe
in ti mene ljubiš. Prežala si moja
nevesta; glej to lepoto ti je moja lepota
podelila; pred si bila gerda in studna,
in zdaj si angelam podobna, o pridi
berž; odpri mi moja sestra, moja pri¬
jatlica, moja golobica; odpri mi svoje
serce, ker moji lasje so polni dušeče
rose.“ To je sladki glas, to je pri¬
jetni glas Jezusov, kteriga vsaka duša
sliši pri obiskanji presv. Zakramenta.
Vso noč pregrešniga življenja, kterimu
se je bila duša vdala, je mili Zveličar
zanašal in poterpežljivo čakal in zdaj
pride sam, pa ne s kervavim bičem
svojiga serda, oh on pride v skriv¬
nostnim kruhu z neštetimi milostmi oro-
šen, da bi v nji ugasil nečisto ljubezen
do sveta, in vžgal ogenj čiste lju¬
bezni do sebe.

O naj milejši Jezus! kdo more
veselje popisati, kdo radost misliti

248

ktero bi imela moja duša občutiti, ka¬
dar te v presv. rešnjim Telesu obiše?
Kdo si ti in kdo sim jaz? Ti si živi
Bog, neskončno veličastvo, Kralj vsili
kraljev , Gospod nebes^ in zemlje, ki
prebivaš v nedoseženi luči v nebeškim
raji; in jaz uboga stvar, nepokorna,
nehvaležna, nevredna stvar, z madeži
greha vsa osuta! In pri vsi dušni in
telesni nevrednosti mi še dovoliš pred
sveto svoje obličje stopiti, me vabiš k
sebi v goreči svoji ljubezni, ter se v
neskončni dobroti in neslišani ponižnosti
clo z manoj naj slajši pogovarjaš.

O vse duše, ki Boga ljubite, bo¬
dite si v nebesih ali na zemlji; o ne
nehajte ga ljubiti; o ljubite ga, ker Go¬
spod je prijeten, Gospod je sladak; o
ljubite ga še zame!

O Marija moja mati! sprosi mi
milost od svojiga Sina, de bi ga mo¬
gel prav resnično iz vsiga serca, iz
vse duše, iz vsih moči ljubiti in vživati.

O moj Jezus! moje 'vse! tukaj
pred altarjem tvoje dobrote se tebi v

249

v prijeten dar sožgem. Vse kar imam,
tvoje naj bo5 vse svoje veselje, vso
svojo voljo tebi posvetim. Ti zgolj
ljubezen , ti nezapopadljivi Bog ljubezni!
ti me vladaj, ti kraljuj nad manoj, ti
pripni nase z vezmi ljubezni moje
serce; pokončaj v meni vse, kar tebi
ni všeč, in žareči meč tvoje ljubezni
naj preseka vse nagnjenja, vse želje
in djarija, ktere nasprotvajo tvoji sve¬
tosti. Ne pusti v meni clo naj manjši
ljubezni do sveta. Oh ljubim te moj
Bog! ljubim te čez vse in samo tebe
čem ljubiti na vse veke. Oh nedolžno
Jagnje božje, kdaj bom tebi kaj podo¬
ben? Kdaj bom čist, kakor lilija, kdaj
bom belejši od snega? Kdaj bom od
ljubezni do tebe vnet, kakor gore
kerubi in serafi, kakor ti sam do mene
žariš ? Bežite od mene vse stvari, kaj
čem od vas, ker mi ljubezni mojiga
Ženina ne prinesete; idite in prilizvajte
se tistim, kteri vas išejo; jaz išem in
želim samo Jezusove ljubezni. O Je¬
zus! stori to čudo, vžgi moje serce;

11

250

samo zate naj gori in popolno zgori.
O Jezus, moj Zveličar, daj mi ljube¬
zen, daj mi še veči ljubezen!

Duhovno obhajilo kakor pri pervim
obiskanji.

Tri božje čednosti.

Vera.

Verujem v tebe, pravi trojedini
Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si
vse stvaril, kteri vse ohraniš in vižaš,
kteri dobro poplačaš in hudo štrafaš.
Verujem , da se je Sin, božji včlovečil,
da nas je s svojo smertjo na križu
odrešil, in da nas sveti Duh s svojo
gnado posvečuje. Verujem in terdim
vse, kar si ti, o Bog! razodel, kar
je Jezus Kristus učil, kar so apostoli
pridgvali, in kar nam sveta rimska
katoliška cerkva zapoveduje verovati.
Vse to verujem, ker si ti, o Bog!
večna in neskončna resnica in modrost,

251

ki ne moreš ne goljfati, ne goljfan
biti. O Bog! stori močnejši mojo vero.

Upanj e.

Upam in se zanesem na neskon¬
čno tvojo dobroto in milost, o Bog!
da mi boš po neskončnim zasluženji
Svojiga edinorojeniga Sina Jezusa Kri¬
stusa v tem življenji spoznanje, pravo
obžalovanje in odpušenje mojih grehov,
po smerti pa večno zveličanje dal, in
dodelil, tebe od obličja do obličja gle¬
dati , ljubiti in brez konca vživati.
Upam tudi od tebe potrebne pomoči
vse to doseči. Upam to od tebe, ker
si ti to obljubil, kteri si vsigamogočen,
zvest, neskončno dobrotljiv in usmiljen.
O Bog! poterdi moje upanje.

Ljubezen.

O moj Bog! ljubim te iz vsiga
svojiga serca čes vse, ker si nar
veči dobrota, neskončno popolen in
vse ljubezni vreden; ljubim te tudi zalo,
ker si do mene in do vsih stvari ne-

252

skončno dobrotljiv. Želim si iz celiga
serca, da bi te ravno tako ljubil, ka¬
kor so te nar zvestejši tvoji služabniki
ljubili, in te še ljubijo. Z njih ljube¬
znijo sklenem nepopolno svojo lju¬
bezen ; povikšaj jo v meni, o dobrotljivi
Gospod! bolj in bolj. Ker te tadaj
resnično in iz serca ljubiti želim, in si
to terdno prizadevam5 mi je iz serca
žal,, da sim tebe, neskončno svojo
dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe
svojiga Stvarnika, Rešenika in po-
svečevavca razserdil. Žal mi je, da
sim grešil, da sim tebe, vsigamogo-
čniga svojiga Gospoda, svojiga nar bolj—
šiga Očeta, razžalil. Terdno sklenem,
vse grehe in vse hude perložnosti za¬
pustiti, storjene grehe čedalje bolj ob¬
žalovati, in nikdar več zoper tvojo
sveto voljo ne ravnati. Vzemi me spet
za svojiga otroka, in dodeli mi gnado,
ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po
neskončnim zasluženji tvojiga božjiga
Sina, našiga Gospoda in Zveličarja,
Jezusa Kristusa. Amen.

253

Litanije vsih svetnikov.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas !

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!(

Oče nebeški, vsigamogočui Bog,

Siri, vsiga sveta rešnji Bog,

Sveti Duh, resnični Bog,

Sveta Trojica en sam Bog,

S. Marija, \

S. Mati božja, J

S. devic Devica, l  za nas Boga

S. Mihael, / prosi!

Sj  Gabriel ,j I

S. Rafael,' /

Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas
Boga prosite!

Vse svete verste zveličanih duhov, za
nas Boga prosite!

S. Janez kerstnik, za nas Boga prosi!
S. Jožef, za nas Boga prosi!

254

Vsi sveti očaki in preroki, za nas
Boga prosite!

S. Peter ?

S. Pavl,

S. Andrej,

S. Jakob,

S. Janez,

S. Tomaž,

S. Jakob,

S. Filip,

S. Jernej,

S. Matevž,

S. Simon,

S. Tadej,

S. Matija,

S. Barnaba,

S. Lukež,

S. Marka,

Vsi sveti apostoli in evangelisti, za
nas Boga prosite!

Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas
Boga prosite!

Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga
prosite!

S. Stefan , za nas Boga prosi!

255

S. Lorene, za nas Boga prosi!

S. Vincenc, za nas Boga prosi!

S. Fabjan in Sebastjan, \

S. Janez in Pavl, f za nas Boga
S. Kozma in Damjan, / prosita!

S. Gervazi in Protazi, J
Vsi sveti marterniki, za nas Boga
prosite!

S. Silvester,

S. Gregor,

S. Ambrož,

S. Avguštin,

S. Hieronim,

S. Martin,

S. Miklavž,

Vsi sveti škofje in spoznavavci, za
nas Boga prosite!

Vsi sveti učeniki, za nas Boga prosite!
S. Anton,

S. Benedikt,

S. Bernard,

S. Dominik,

S. Frančišk,

Vsi sveti mašniki in leviti, za nas
Boga prosite!

za nas Boga
prosi!

za nas Boga

prosi

; i

256

Vsi sveti mnihi in pušavniki, za nas
Boga prosite!

Boga prosite!

Vsi svetniki in svetnice božje, za nas
Boga prosite!

Bodi nam milostiv, zanesi nam, o

Gospod!

Bodi nam milostiv, usliši nas, o

Gospod!

257

Od duha nečistosti,

Od treska in hudiga vremena,

Od večne smerti,

»Skozi skrivnost svetiga svojiga včlo- j
večenja, I

Skozi svoj prihod, 1

Skozi svoje rojstvo, '

Skozi svoj kerst in sveti post, /
Skozi svoj križ in terpljenje ,

Skozi svojo smert in svoj pokop, |
Skozi svoje sveto vstajenje,

Skozi svoj čudni vnebohod,

Skozi prihod tolažnika svetiga Duha,
V dan sodbe,

Mi grešniki, ,

Da nam zaneseš,

Da nam odpustiš, J

Da nas k pravi pokori pripelješ, f
Da svojo sveto cerkvo vižaš in \
ohraniš, /

Da pastirja apostolskiga in vse cer-1
kvene stanove v svoji sveti veri I
ohraniš,

Da sovražnike svete cerkve ponižaš, /

reši nas, o Gospod! te prosimo, sliši nas!

258

Da keršanskim kraljem in obla-
stnikam mir in pravo enovoljnost
daruješ,

Da vsimu keršanskimu ljudstvu mir
in edinost daš,

Da nas vse v svoji sveti službi po-
terdiš in obderžiš,

Da naše misli k nebeškim željam
povzdigneš,

Da vsim našim dobrotnikam večne
dan' dodeliš,

Da duše naše in naših bratov, bli¬
žnjih in dobrotnikov večniga po¬
gubljenja rešiš,

Da sad zemlje daš in obraniš,

Da vsim vernim dušam večni pokoj
dodeliš,

Da nas uslišiš,

Sin božji, /

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta5 zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ grehe
sveta; usmili se nas, o Gospod!

259

K riste, sliši nas I
Kriste, usliši nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Oče naš.

Hf.  In nas ne vpeljaj v skušnjavo.
Temuč reši nas zla. Amen.

Molitve.

1. K svetimu rešnjimu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

Ul.  Kruh z nebes si jim dodelil.

Kteri ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog, kteri si nam v prečudnim
Zakramentu spomin svojiga terpljenja
zapustil, daj nam, te prosimo, svete
skrivnosti tvojiga telesa in tvoje kervi
tako' častiti, da sad tvojiga rešenja
vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in

260

kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti
svetiga Duha Bog vekomaj. Amen.

2. Za odvernjenje vsih nadlog in
nevarnost.

Vsigamogočni večni Bog, nebeški
Oče! poglej z očmi neskončne svoje
milosti naše reve in nadloge. Usmili
se vsih vernih kristjanov, za ktere se
je edinorojeni tvoj Sin, naš Gospod in
Zveličar Jezus Kristus, voljno grešni-
kam v roke dal, in je tudi drago svojo
kri na lesu svetiga križa prelil. Po
tem Gospodu Jezusu odverni, milostivi
Oče! zaslužene šibe, zdanje in pri¬
hodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo,
lakoto, dragino, bolezni in žalostne
revne čase.

Vsigamogočni večni Bog! usmili
se svojiga služabnika našiga papeža I.,
in vodi ga po poti večniga življenja,
da bo s tvojo pomočjo, kar je tebi
prijetno, želel, in z vso močjo storil.

O Bog, pastir in vižar vsih ver¬
nikov ! glej milostivo na svojiga slu-

261

žabnika našiga škofa I., ki si ga
pastirja naše škofije postavil; dodeli,
da tistim, čez ktere je postavljen, z
besedo in djanjem k dobrimu služi, in
tako s čedo, ki mu je zročena, večno
življenje doseže.

Bog, varh vsili kraljestev, dodeli
svojimu služabniku, našimu cesarju I.,
tvojo moč, s ktero se sovražnik prema¬
ga, spoznati in častiti, da bo, ker je
iz tvoje volje cesar postal, tudi v
tvojim varstvu vselej mogočen.

Razsvetli in poterdi v vsim dobrim
duhovske in deželske oblastnike in go¬
sposke , da nas bodo na vse to nape¬
ljevali, kar zamore k tvoji božji časti,
k našimu zveličanju, k miru in sreči
vsiga keršanstva pripomoči.

Pi ■osimo tudi, kakor hočeš, da
nam je prositi, za svoje prijatle in ne-
prijatle, za zdrave in bolne, za A r se
žalostne in revne kristjane, za žive in
mertve.

Vsigamogočni večni Bog! ki go¬
spoduješ čez žive in mertve, in se

262

usmiliš vsih, ktere iz vere in dobrih
del za svoje spoznaš, pohlevno te pro¬
simo, da vsi, za ktere smo se name¬
nili moliti, kteri so še pri življenji,
ali pa so se že s sveta ločili, na
prošnje vsih tvojih svetnikov od tvoje
dobrote odpušenje vsih svojih grehov
dosežejo.

Dodeli nam, o Bog miru! pravo
edinost v veri brez vsiga razdertja in
ločitve. Preoberni naše serca k pravi
pokori in k poboljšanju našiga življenja.
Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj
nam goreče želje po vsi pravičnosti,
da ti bomo kakor pokorni tvoji otroci
v življenji in v smerti prijetni in do¬
padljivi.

Tebi bodi vedno priporočeno, o
Gospod! vse naše djanje in nehanje,
naše delo in opravilo, naše življenje in
naša smert. Daj nam tvojo milost tu¬
kaj vživati, in tamkej z vsimi izvolje¬
nimi doseči, da te bomo v večnim
veselji in zveličanji hvalili in molili.
To -nam dodeli-, o Gospod nebeški

263

Oče! po Jezusu Kristusu svojim ljubim
Sinu, Gospodu našim in Odrešeniku,
kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti
sv. Duha Bog vekomaj. Amen.

$. Božja pomoč ostani vselej pri nas.
Jfc. Amen.

Oče naš .. . Češena Marija . . .
(petkrat.)

Lavretanske litanije.

(O praznikih Matere božje in ob sabotah.)

Gospod , usmili se nas!

K riste , usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas !

Kriste, usliši nas!

Oče nebeški, vsigamogočni Bog,

Sin, vsiga sveta rešnji Bog,

Sveti Duh,  resnični Bog,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Sveta Marija, za nas Boga prosi!

264

S. Mati božja,

S. devic Devica,

Mati Kristusova,

Mati milosti božje,

Mati prečista,

Mati brez madeža,

Mati nedolžna,

Mati presveta,

Mati ljubeznjiva,

Mati prečudna,

Mati našiga Stvarnika,
Mati našiga Rešenika,
Devica modra,

Devica častitljiva,
Devica hvale vredna,
Devica mogočna,
Devica usmiljena,
Devica verna,

Podoba pravice,

Sedež modrosti božje,
Začetek našiga veselja,
Posoda duhovna,
Posoda časti vredna,
Posoda vse svetosti,
Skrivnostna roža,

265

Turn kralja Davida,

Turn slonokosteni,

Hiša zlata,

Skrinja miru in sprave,

Vrata nebeške,

Zgodnja danica,

Zdravje bolnikov,

Pribežališe grešnikov,

Tolažnica žalostnih,

Pomoč kristjanov,

Kraljica angelov,

Kraljica očakov,

Kraljica prerokov,

Kraljica apostolov,

Kraljica marternikov,

Kraljica devic,

Kraljica vsili svetnikov,

Kraljica brez madeža izvirniga
greha spočeta,

Jagnje božje, ki odjemlješ
sveta; zanesi nam, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ
sveta; usliši nas, o Gospod!

Jagnje božje, ki odjemlješ
sveta; usmili se nas, o Gospod!

12

■s

p

3

P

05

w

o

cr?

p

o

05

grehe

grehe

grehe

266

Kriste, sliši nas!

Ki ■iste, usliši nas!

Oče naš. (Mešena Marija.

Molitve.

1. K presvetima rešuj imu Telesu.

(Kadar je izpostavljeno.)

Glej molitvo pri litanijah vsili svetnikov.

2. K Materi božji.

Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta
Bogorodnica! ne zaverzi naših pro¬
šenj v naših potrebah, temuč reši nas
vselej vsili nevarnost. O častitljiva
in žegnana Devica ; naša gospa ; naša
sredniča; naša besednica 5 naša pomoč¬
nica. S svojim Sinam nas spravi;
svojimu Sinu nas priporoči; svojimu
Sinu nas izroči.

$■. Prosi za nas, sveta Bogorodnica!

$. Da bomo vredni obljub Kristusovih!

267

Molimo.

Svojo milost, prosimo Gospod! v
nase serca vlij, da, ki smo po ange¬
lovim oznanjenji včlovečenje Kristusa,
tvojiga Sina, spoznali, po njegovim
terpljenji in križu častitljivo vstajenje
dosežemo po Jezusu Kristusu, Go¬
spodu našim. Amen.

3. K svetimu Jožefu.

tl.  Prosi za nas, sveti Jožef!

It’. Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Naj nam, prosimo Gospod! za-
služenje ženina presvete tvoje matere
Marije pomaga, da kar naša slabost
ne premore, nam bode po njegovih
prošnjah dodeljeno.

Češ ena bodi, Kraljica!

Češena bodi Kraljica, mati mi¬
losti, življenje, sladkost in upanje naše,
bodi češena! K tebi vpijemo zapušeni
Evini otroci; k tebi zdihujemo žalostni
in objokani v tej dolini solz. Oh oberni
tadaj, naša pomočnica! svoje milostive

12 *

268

oči v nas: in pokaži nam po tem rev¬
nim življenji Jezusa, žegnani sad svo-
jiga telesa,* o milostiva, o dobrotljiva,
o sladka Devica Marija!

* Prosi za nas, sveta Bogorodnica!

JSk Da bomo vredni obljub Kristusovih!

Molimo.

Vsigamogočni večni Bog! ki si
dušo in telo častite devica matere Ma¬
rije, da bi vredno prebivališe tvojiga
Sina biti zaslužila, s pripomočjo sve-
tiga Duha pripravil, daj, da bomo ki
se njeniga spomina veselimo, po njenih
milostivih prošnjah prihodnjih zlegov in
večne smerti rešeni.

4. Za vse potrebe.

Ponižno, Gospod! te prosimo, raz¬
veži po svoji milosti naših grehov
vezi, in ohrani po prošnjah svoje
izvoljene matere ljube Device Marije
in vsih svojih svetnikov nas, svoje
služabnike, naše dobrotnike in naše
pohištvo v vsi svetosti $ tudi očisti
vso našo rodovino in naše prijatle

269

hudobe in grehov, in napolni jih z
lepimi -čednostmi; dodeli nam mir in
zdravje, odverni od nas vidne in ne¬
vidne sovražnike, in odženi vse hude
želje; daj nam zdravo vreme in do¬
bro letino, skaži milost našim pri—
jatlam in neprijatlam in obvari to faro
z vsimi, kteri v njej prebivajo, kuge,
lakote, vojske, ognja, potresa, po¬
vodnji, in dodeli milostivo vsim vernim
keršenikam, živim in mertvim, v ne¬
beškim kraljestvu večno življenje, mir
in pokoj. Obvari našiga papeža I.,
našiga škofa I., našiga cesarja I.,
in vso našo duhovsko in dežel¬
sko gosposko , in vse keršansko
ljudstvo vsili nadlog in vsiga zlega.
In tvoj žegen pridi iz nebes dol na
nas, in bodi vselej nad nami. Po Go¬
spodu našim Jezusu Kristusu, Sinu
tvojim, kteri s taboj živi in kraljuje
v edinosti svetiga Duha Bog vekomaj.
Amen.

Oče naš. Oešena Marija! (petkrat.)

- 8 ®®«-

270

Sveti križev pot nam živo pred oči
postavlja težave, terpljenje in britkosti
Jezusove od obsojenja do groba. Zatoraj
se mora obiskanje sv. križeviga pota s
takim duham opravljati, kakor bi res za
Kristusam s težkim križem obloženi hodili,
ga milovali in svoje grehe, vzrok vsiga
terpljenja in britke smerli Zveličarjeve
obžalovali. Molitvice se morajo zbrano,
serčno in skesano opravljati. Kdor želi
odpustke pridobiti mora vsaj grehe obža¬
lovati in serčno kesanje čez nje občutiti.

M o 1 i t v a

pred sv. križevim potam.

Začni, prosimo te, o Gospod! s
svojim duham vse naše djanje in spre-

271

mljaj ga s sveto svojo pomočjo, da se
vse naše molitve in dela vselej s taboj
začno in s taboj začete tudi v tebi
končajo, po Kristusu Gospodu našim.
Amen.

Darovanje

sv. križevima pota.

O moj dobrotljivi Jezus! Ljubim
te čez vse, ker si večna dobrota in
brezkončna milost. Zal mi je iz vsiga
serca, da sim tebe, naj veči dobroto,
kdaj razžalil. Darujem ti ta sv. kri¬
žev pot v tvojo čast, v spomin tistiga
težavniga pota, po kterim si zavolj mene
uboziga grešnika hodil. Želim se vsili
odpustkov vdeležiti, kteri so za sveti
križev pot podeljeni, zatoraj želim tudi
vse tako opraviti, kar in kakor je v
zadobljenje odpustkov storiti potreba.
Prosim te o Jezus! dodeli mi gnado
in moč, da si zamorem s tim svetim
križevim potarn v tem življenji milost
tvojo, v prihodnjim pa večno veselje
prislužiti. Amen.

272

I. Postanek.

Jezus je v smert obsojen.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo ;
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Premisli prečudno ponižnost nedolž-
niga svojiga Jezusa, s ktero je brez
vsiga izgovora poslušal in sprejel krivično
sodbo. Tvoji grehi so tiste lažnjive in
krivične priče, ktere so sodbo podpisale.
Hudoba tvojiga jezika, s ktero si se več¬
krat zoper svojiga Boga in bližnjiga pre¬
grešil, je sodnika oslepila, daje nedolžniga
Jezusa v smert obsodil. Oberni se tadaj
k njemu; jokaj in zdihuj bolj s sercani
kakor z ustmi:

O moj Ijubeznjivi Jezus! kako
nezmerna je tvoja ljubezen proti meni
ubogimu grešniku! Tadaj ti za hu¬
dobno stvar ječo, vervi, ketine in
tepenje terpiš? Ti nedolžnost si za kri¬
vičnika v tako grozovito smert ob¬
sojen ? Oh to naj rani moje serce, da
objokujem vse grehe, ktere sim z jezi¬
kam storil! Obžalujem jih preserčno

273

in kličem k tebi: O moj Jezus! usmi¬
ljenje, prosim te, usmiljenje in milost,
o Jezus!

Oče naš. (Mešena . . . Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas

II. Postanek.

•Jezus vzame križ na rame.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Premisli s kako veselim in radovolj-
nim sercam dobrotljivi Jezus sveti križ
objame, in kako poterpežljivo prenaša te-
penje in suvanje neusmiljeniga ljudstva.
Oh ti pa poln nevolje in nepoterpežljivosti
bežiš na vso moč pred križem! Kaj ne
veš, da brez križa se nebeško veselje ne
zadobi? Oh! objokuj svojo slepoto, oberni
se k svojimu Gospodu, zdihuj in prosi ga:

Ne tebi, o Jezus! ne tebi, temuč
meni se spodobi križ. O težki križ,
kteriga so moji grehi tebi naložili! O
ljubeznjivi Jezus! dodeli mi gnado in

12 **

274

moč vse križe objeti, ki sim jih zaslu¬
žil z grehi. Oh stori, da bom voljno
objel svoj križ in se popolno od sveta
ločil 5 daj mi o terpeči Jezus! tako
ljubezen do križa, da bom s tvojo
služabnico sv. Terezijo vselej vošil in
želel: terpeti ali umreti, umreti ali

terpeti.

Oče naš . .. Cešena . .. Čast Bogu ...

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

III. Postanek.

Jezus pade pervič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Poglej in premisli, kako tvoj Jezus
zavolj tolike prelite kervi ves oslabljen
pervič na tla pade. O groza, kako je s
pestmi bit, z nogami taptan in suvan! in
vender ni slišati pritožbe, clo nevolje ne
iz pohlevnih njegovih ust. Ti pa tožiš in
češ obupali, če le majhen križ občutiš ali
slišiš zoperno besedo. Oh sovraži svojo

nepoterpežljivost , svoj napuh in svojo
nečimurnost in zdihuj k Jezusu:

O ljubeznjivi Jezus! glej, jaz naj
nevredniši grešnik klečim pri tvojih
nogah. Oh, kolikrat in v kakšne grehe
sim zabredel! Oh kolikrat sim se v
globočino hudobij pogreznil! O mili
Jezus! podaj mi svoje roke! Pomoči ,
o Jezus! pomoči pri tebi išem , da vse
žive dni nikdar nikoli v smerten greh
ne padem in tako o zadnji uri svoje
zveličanje upati zamorem.

Oče naš . . . Češena. . . Čast Bogu . ..

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

IV. Postanek.

•Jezus sreča žalostno svojo mater Marijo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

O kako neizrečeno žalost in bolečino
je občutilo milo serce Jezusovo! Oh s
kakšno grenkobo in žalostjo je bilo na¬
polnjeno Marijno serce, kadar sta se sre-

276

čala! Poslušaj, o nehvaležna duša! „Kaj
ti je storil moj sin?“ Marija k tebi kliče.—
„Kaj hudiga ti je storila moja mati? Oh
zapusti vender svoje grehe, zavolj kterih
midva tako žalost in martro terpiva, K  ti
Jezus govori. O grešnik! kaj praviš k
temu? Se ne pretrese zadeto serce? Oh
prosi in zdihuj skesanim sercam:

O božji Sin Marije! o presveta
mati mojiga Ijubiga Jezusa-! ves stert
in ponižan klečim pri vajnih nogah. Oh
jaz sim tisti izdajavec; jaz sim z grehi
meč brusil, kteri je ranil vajne serci.
Oh iz serca mi je žal 5 odpustita mi,
pohlevno prosim. Milost, o Jezus,
milost, o Marija! Po svoji veliki mi¬
losti mi dodelita gnado, da kar nikdar
več ne bom grešil, ampak da bom vajno
grenko terpljenje in britko žalost noč
in. dan premišljeval in serčno objokoval.

Oče naš . . . Češena . . . Uast Bogu ...

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

277

V. Postanek.

Simon Cirenejčan pomaga Jezusu križ
nositi.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil,

Spomni se, da si ti tisti Simon, ki si
ves podveržen nečimurnosti, mehkužnosti
in sladnostim svojih počutkov; ki nosiš
svoje križe nerad in le z veliko nevoljo,
ko se jih ubraniti ne moreš. O trinog!
zbudi enkrat svoje serce in usmili se tako
obloženiga Zveličarja. Sprejmi radovoljno
in objemi vse križe, reve in nadloge,
ktere ti bo Ijubeznjivi tvoj Oče poslal.
Terdno skleni, ne samo vse zopernosti
krotko in pohlevno poterpeti, temuč tudi
svojimu Bogu zanje hvaležniga se skazati.
O vsili težavah takole k njemu zdihuj:

O naj milejši Jezus! hvalim te za
toliko priložnost, ktero mi daš, da
bi zamogel zate terpeti in sebi kaj
prislužiti. O moj Bog! daj mi milost
in gnado, da bom vse, kar se mi bo
v življenji težkiga prigodilo, z vdanim

278

sercam preterpel in se tako večniga
veselja vdeležil. Stori, o mili Jezus!
oh stori, da bom tukaj s taboj jokal
in terpel, potlej pa tudi s taboj v ne¬
besih se veselil in gospodoval.

Oče naš .. . Češena . . . Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

VI. Postanek.

Veronika poda Jezusu potni pert.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Poglej in premisli v tem pertu sveto
obličje svojiga Zveličarja. O ljubi Jezusa,
goreče ga ljubi in s to ljubeznijo vtisni
njegovo obličje v svoje serce. Oh pre¬
srečni , kdor z Jezusovim obrazam v svo¬
jim sercu živi in se ž njim v večnost
preseli! Zatoraj prosi te gnade in zaupno
Kristusa na pomoč kliči rekoč:

O prežalostni moj Jezus! prosim
te, vtisni v moje serce sveto obličje
svoje, da bom brez nehanja nate mi-

279

slil, noč in dan tvoje grenko terpljenje
pred očmi imel, ter gerdobo in ostudnost
svojih grehov z gorkimi solzami spiral.
O mili Jezus! s kruharn tvojiga ter-
pljenja hočem svojo dušo nasitvati
in moje oči ' bodo točile potoke solz
nad mojimi hudobijami.

Oče naš...  Češena . . . Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

VII. Postanek.

Jezus pade drugič pod križem.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Premisli, kako Jezus, tvoj Bog in
Gospod, zopet na tleh leži, ves oslabljen
od velikih muk in bolečin in od sovra¬
žnikov terpinčen in zaničevan. Premisli,
da prevzetnost tvoja je Jezusa poterla,
in ga na tla potlačila, ker je ne morč
prenašati. Oh zapusti svojo ošabnost; ne
hodi več tako napuhnjen; oh spokori se
in skleni ponižniši biti! Prosi tadaj ske¬
sanim sercam:

280

O prečastiti Jezus! ako ravno te
vidim na ostrim kamnji pod bremenam
križa ležati, te vender molim in častim
ko svojiga mogočniga, večniga Boga.
Prosim te, mili Jezus! poteri, oh po-
teri moj napuh, izderi iz mojiga serca
vso ošabnost, da bom svojo nečimur-
nost spoznal, vse zasramovanje s tebi
tako dopadljivo ponižnostjo sprejemal,
da bom gnado zadobil tudi s taboj v
nebeškim kraljestvu povikšan biti. '

Oče naš .. . Češena . . . Čast Bogu. . .

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

Vlil. Postanek.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Premisli in prevdari v svojim sercu,
koliko uzroka imaš jokati in zdihovati
pervič nad ljubeznjivim svojim Jezusam,
ki zavolj tebe toliko terpi; drugič sam nad
saboj, ko tako nehvaležen ostaneš in ne

281

nehaš njega žaliti. Oh kako moreš vender
o premišljevanji grozovite njegove martre
terdoserčen ostati ? O kako da se ne
staja ginjeno serce v grenke solze no¬
tranje žalosti zavolj toliko in takih hudobij,
ki Kristusa neprenehama novic križajo ?
Glej, kako milostniga se Jezus revnim
ženam skaže! Oh zdihuj poln zaupanja in
skesanim sercam:

O preljubeznjivi moj Jezus! kako
je vender mogoče, da se moje serce
ne stopi od solz prevelike žalosti?
Solze, o mili Jezus! solze prave po¬
kore in serčniga usmiljenja mi daj, da
se vdeležim z objokanimi očmi in s
potertim sercam tiste tolažbe, ktero si
tem revnim ženam skazal. Ob ne
oberni, o Jezus! svojih milostnih oči
od mene. Oh ozri se name uboziga
grešnika, da bom tudi jaz poln nade
in tolažbe o zadnji uri tebe viditi mogel.

Oče naš . . . Oešena . . . Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili
se nas!

282

IX. Postanek.

Jezus pade tretjič pod križem.

Molimo te, o Kriste! m te hvalimo ,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Oh, že tretjič pade Jezus z gro¬
znimi bolečinami pod križem. Premisli,
kako je Kristus, nedolžna in krotka ovčica,
od Judov in nevernikov , kakor od steklih
volkov bit, tepen, suvan po robatih in
ostrih kamnih simtertje vlačen in kako
cerlja njegova presv. rešnja Kri iz pre-
vlečeniga života. Oh nesrečni greh, o
studni greh, ki člo Sina božjiga tako
grozovito terpinčiš! O grešnik! kaj cIo
ene same solzice tvoj poterti in ranjeni
Bog ni vreden ? Ob zdihuj in prosi ves
objokan:

Vsigamogočni Bog! ki nebo in
zemljo z enim perstam deržiš, oh,
kdo te je tako neusmiljeno na tla ver-
gel ? O žalost! noben drugi ne kakor
moja silna pregreha, v ktero sim se
tolikrat povračal. Moja hudoba ni je-
njala grehov delati in zato se je množilo

283

tvoje terpljenje. Pa glej, o mili Jezus!
glej me zdaj pri tvojih nogah klecati!
Oh skesanim šercam terdno sklenem
svojo hudobijo končati! Z objokanimi
očmi ti tisuč (jtavžent) in tisučkrat
obljubim kav nikdar več ne grešiti. O
moj Bog nikdar več, kar nikdar več ne!
Oče naš . . . (Mešena. .. Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

X. Postanek.

Jezusa slečejo in mu kolca pili dajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Premisli, o duša! kako je Jezus
zunaj po životu ves ranjen in stepen tudi
znotraj z grenkim žolčem mučen. Oh glej
grešnik! kako on tvojo nesramnost, ne¬
spodobnost in nečimurnost v oblačilu z
nagostjo svojo plačuje in z žolčem tvojo
požrešnost. Ali moreš svojiga terpečiga
Jezusa brez usmiljenja pogledati? Ali se
ne udero solze pomilovanja po tvojih licih?

284

Oh verzi se k nogam naziga Jezusa,
zdihuj in reci :

O Jezus! žalostni Zveličar moj !
kako velik razloček je med taboj in
manoj! Ves ranjen si ti, poln gren-
kosti in ves s kervjo oblit; jaz pa poln
nečimurnosti, sladkosti in veselja, ali
vsaj tak želim biti. O gorje mi, nisim
na pravim potu! Ob mili Jezus! time
pelji na pravo cesto; ti mi skaži usmi¬
ljenje in ogreni mi vse sladnosti tega
sveta, da bom namesti njih hrepenel
britkost tvojiga terpljenja občutiti in
tako vreden postanem s taboj večno
veselje vživati.

Oče naš . . . (3ešena . . . Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XI. Postanek.

Jezusa na kri'i pribijajo.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Premisli neizrečene bolečine, ktere
je Jezus občutil, kadar so mu Judje meso,

285

kite, žile in kosti s čavlji (robatimi žeblji)
prebili, da je vse hrušalo. Oh kako je to, da
se tvoje serce od žalosti ne razpoči, ko
vidiš, da tvoji grehi tako grozovito tvojiga
Zveličarja mučijo? O vsaj zdaj toči gorke
solze, zdaj ko Jezus na križ pribit ne¬
skončne bolečine občuti in terpi. Svoje
grehe obžaluj in reci:

O dobrotljivi, zavolj mene križani
Jezus! vlij v moje serce strah in lju¬
bezen do sebe. In ker so moji grehi
tisti žeblji, ki so tebe na križ pribili,
stori da bodo vse moje hude želje in
občutki s taboj na križ nabiti in umor¬
jeni, da bom v življenji in smerti s
taboj križan tudi s taboj v nebesih
večno kraljevati zamogel.

J  _v O v_

Oče naš . . . Cešena . .. Čast Bogu ...

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XII. Postanek.

Jezus umerje na kriku.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

286

Odpri svoje oči in premišljuj svojiga
z žeblji na križ pribitiga Jezusa. Oh
poglej vse bledo obličje božje; poslušaj
kako milo prosi odpušenja tistim, ki ga
križajo in žalijo. Razbojniku obljubi ne¬
beško kraljestvo; svojo mater izroči Ja¬
nezu; svojo dušo sporoči nebeškimu Očetu
in slednjič z nagnjeno glavo umre.

Tako je tadaj moj Jezus umeri? Oh
umeri je na križu in zavolj mene je umeri.
O moja duša! kaj boš zdaj počela? Oh
ne hodi od njega, kakor s ponižnim in
skesanim sercam. Okleni križ in zdihuj
k Jezusu:

O preljubeznjivi Zveličar moj !
vem in spoznam, da so moji grehi
tisti rabeljni, kteri so tebe tako ne¬
usmiljeno in grozovito umorili. Oh no¬
bene milosti nisim vreden, ker sim tebe
križal! Pa kakšno veselje in upanje
občuti moja duša, kadar te sliši tudi
za tiste prositi, ki so te križali. Kaj
hočem tadaj zate storiti, ker si ti toliko
zame storil? Glej! o Jezus! pripravljen
sim in voljan vsim odpustiti, kteri so

287

me kdaj razžalili. O moj Bog! zavolj
tvoje ljubezni odpustim vsirn, iz serca
jih objamem irt želim jim vse dobrote
skazati, in zato tudi upam o smertni
uri vesele tvoje besede slišati: „Še dans
boš z manoj v nebeškim kraljestvu . 44
Oče naš . . . Češena. . . Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XIII. Postanek.

Jezus s križa snet je Marii v naročje
položen.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Premisli kako oster je bil meč, ki je
prebodel serce žalostne matere Marije,
kadar je vzela mertviga svojiga Sina v
naročje. Vidila ga je vsiga ranjeniga in
kervaviga; oh kako žalost in bolečino je
ona v maternim svojim sercu občutila!
Kteri meč pa je bil tako oster, ki je
njeno serce prebodel? Oh, greh je bil,
ki je Jezusu življenje vzel! oh, greh je

2'88

bil, ki je Marijno serce tako močno ranil!
Objokuj tadaj ta grozoviti greh; skleni
svoje solze s solzami svoje žalostne ma¬
tere in zdihuj :

O Kralj ica vsili marternikov! o
kdaj bom vreden tvojo žalost in martro
prav razumeti? O kdaj bom milost
zadobil, tvojo britko žalost v svojim
sercu nositi in s taboj terpeti? O mo¬
gočna Gospa! sprosi mi to milost, da
noč in dan svoje grehe obžalujem in
objokujem; da bom ves skesan in spo¬
korjen v zaupanji in ljubezni zate umeri
in po smerti s taboj večno živel.

Oče naš ... Cešena . . . Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas!

XIV. Postanek.

Jezusa v grob polože.

Molimo te, o Kriste! in te hvalimo,
ker si svetim križem svojim svet rešil.

Premisli tukaj žalovanje, zdihovanje
in jokanje Magdalene, Janeza in druzih
pobožnih duš, ko jim je bil Jezus odvzet

289

in v grob položen. Zlasti si k sercu ženi
težavo in grenko žalost Marije, njegove
matere, kadar je ljubeznjiviga svojiga Sina
iz naročja zgubila. V premišljevanji lete
njene žalosti in njeniga terpljenja se mo¬
raš res sramovati, da si pri obiskanji
tega križeviga pota tako malo usmiljenja
občutil. Ob zbudi svoje serce vsaj zdaj
pri zadnjim postanku; poljubi s častjo
kamen sv. groba; položi vanj v duhu
svoje serce in reci mertvimu Jezusu:

O usmiljeni Jezus! ki si to
kervavo pot iz ljubezni do mene storil,
v tem grobu ležečiga te častim in mo¬
lim. Želim in vošim tebe v svojim
sercu zapertiga imeti, da bi s taboj
sklenjen po tem sv. križevim potu k
novimu življenju vstal in se zamogel v
tvoji gnadi s tega sveta ločiti. Po
zasluženji tvojiga terpljenja, kteriga
sim premišljeval, mi dodeli milost, da
bo zadnjo uro tvoje sv. rešnjo Telo
moja popotnica; da bodo moje Zadnje
besede: Jezus, Marija, Jožef! in da
svoje slednje zdihljeje sklenem s tistimi

13

290

zdihljeji, s kterimi si ti na sv. križu
svojo dušo zdihnil. Daj mi z živo vero,
terdnim zaupanjem in gorečo ljubeznijo
s taboj in zavolj tebe umreti, in potlej
s taboj na večne čase živeti. Amen.
Oče naš .. . Cešena . . . Čast Bogu . . .

Usmili se nas, o Gospod! usmili
se nas !

M o 1 i t v a.

Nebeški Oče, večni Bog! po
tisti ljubezni, s ktero si poslal svojiga
Sina Jezusa Kristusa zavolj mene na
svet, in s ktero je on po britki svoji
martri in grenki smerti mene rešil; ti
darujem ta sv. križev pot, ki sim ga
s tvojo milostjo ravno obiskal. Sprejmi
to pobožno opravilo v povikšanje svoje
časti, v zahvalo za vse meni in drugim
podeljene milosti, za odpušenje grehov
vsiga sveta, za pomoč vernim dušam
v vicah, zlasti pa za tiste, za ktere
sim skonca prosil. O milostljivi Oče
nebeški! poglej na obličje Kristusa Sina
svojiga; oh usliši glas njegove svete

291

kervi in prizanesi meni ubogimu gre¬
šniku. Amen.

Zdaj se moli 6 Očenašev, 6 če-
šenih Marij in 6 čast Bogu, zadnje
po namenu sv. očeta papeža.

Hvaljen bodi naš križani Zveličar
Jezus Kristus in njegova žalostna mati
Marija. Amen.

Pocešenje terpečiga Jezusa.

Cešen mi bodi, o Jezus, Zveličar
sveta, ki si zame terpel na lesu sv.
križa grozne bolečine in prestal naj
britkejši smert!

Češena mi bodi presveta glava
Gospoda in Zveličarja našiga Jezusa
Kristusa, ki je bila za nas s ternjem
prebodena in s terstam neusmiljeno bita!

Češeno mi bodi premilo obličje
Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki
je bilo za nas zapljuvano in zaušni¬
cami bito.

(Mešene mi bodite preljubeznjive oči
Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki
ste bile za nas z gorkimi solzami zalite!

13 *

292

v v

Cesene mi bodite medotočne usta
Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki ste
bile za nas z grenkim žolčem napajane!

(3ešene mi bodite svete ušesa Zve¬
ličarja našiga Jezusa Kristusa, ki ste
bile za nas zaničevanjem in prekli-
njevanjem terpinčene!

(Mešene mi bodite dobrotljive roke
in noge Zveličarja našiga Jezusa Kri¬
stusa, ki ste bile za nas grozovito na
križ razpete in s čavlji (robatimi žeblji)
pribite!

Češeno mi bodi naj ljubeznjivši
serce Zveličarja našiga Jezusa Kri¬
stusa, ki si za nas neskončno žalost
in terpljenje prestalo in še po smerti
neusmiljeno s sulico prebodeno bilo !

Cešene mi bodite ponižne kolena
Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki
ste za nas tolikrat pokleknile o moli¬
tvah in usmiljenja od Boga prosile!

Cešen mi bodi ves život Zveli¬
čarja našiga Jezusa Kristusa, ki si
bil za nas kervavo bičan, ranjen, na
križ pribit, umorjen in pokopan!

293

(Mešena mi bodi predraga kri Zve¬
ličarja našiga Jezusa Kristusa, ki si
bila za nas po vsim životu prelita!

Cešena mi bodi presveta duša
Zveličarja našiga Jezusa Kristusa, ki
si bila za nas na križu nebeškimu
Očetu izročena!

Zavolj tega izročenja ti tudi jaz,
o Bog! dans in vsak dan izročim
svojo dušo, svoje življenje, serce in
telo, vse občutke in djanje svoje, vse
dobrotnike, sorodnike, prijatle in znan¬
ce; izročim ti duše svojih staršev,
sester, bratov i. t. d., in vse duše v
vicah. Dodeli, o Gospod! vsim po¬
trebni blagoslov na duši in telesu; po¬
sebno nas varuj in reši vsili skušnjav
hudičevih, greha in večne smerti. Vtisni
pa nam globoko v serce grozne bole¬
čine terpljenja svojiga, da se spomi¬
njamo v grenkosti in žalosti greha, in
vekomaj tebe več ne žalimo. Amen.

294

Sv. Alojzi. I.

i.

Začudite se nebesa
Prahu nmerjočimu,

V glorji čistiga telesa
Angelu nebeškimu!

On v besedi, misli, deli
Je podoba čistosti;

Čisteji bi ne živeli

V prahu trupla angeli.

3 .

Kaj pomenijo te rane,
Kaj rudeča rožna kri ?
Ob ljubezni lej neznane!
Dete mlado pokori
Se za grehe, ki storilo
Jih še nikdar ni bilo;
Truplo deva v sužno silo
Tepe z lastno ga roko.

2 .

Limbar beli soluca vneti
Kralj cvetličja je vsiga ;
Vender mir v obličji sveti
Lepši je Alojzija!

Čiste misli in živetje,
Dviška tud bojazljivost
So zemlje naj lepši cvetje
So nebeščanam sladkost.

4 .

Šale prazne popustite,

Ki vam lišp je mar sveta
Nad Alojzjem se čudite,

Oh gori le za Boga !

Lej pogumno verze krone
In škerlat kraljevi v prah;
Mu obeta bolji trone
V družbi svetih božjih to.

Sv. Alojzi. II.

i.

Serce v nebesa povzdignimo!
Svetnika dans naj lepšiga,
Alojzija vsi počastimo,
Hvalimo ž njim Zveličarja!

Alojzi! k tebi pribežmo
In svoje serca ti damo;

Alojzi naš, Alojzi naš!

Ko zvezda v raj se lesketaš.

2 .

Sam Bog- si tebe je prihranil,
Bil njemu ves si posvečen ;

Gnjns greha te nikol ni ranil,
Bil s čistostjo si zaročen
Alojzi! k tebi pribežmo i. t. d.

3 .

Moliti te je veselilo,

Le v Bogu si vse misli imel.

To serčno blo ti je hladilo ,

Po njem si vedno koperne).
Alojzi i. t. d.

4 .

Zveličarja premišljevati
In križ objemat noč in dan ,

Mu dušo in telo darvati
Si bil goreč in neugnan
Alojzi i. t. d.

5 .

Marijo si prečislo Dvico
Zavolj čistosti slavil
Jo prosil ,  klical pomočnico
Marije čist služabnik bil
Alojzi i. t. d.

6 .

In vender angel ti pobožni
Se postiš, šibaš in mertviš;

V solzah in kervi preotožni
Telo nedolžno pokoriš.

Alojzi i. t. d..

7 .

In mi, k’ smo toljko že grešili,
Pokoro še odkladamo;
Ospros’nam, da b’ se spokorili,
Da vender k Bogu pridemo!
Alojzi! k tebi pribež’m6
In svoje serca ti damo;

Alojzi naš , Alojzi naš !

O zvezda v raju, pros za nas!

-

297

sv. Stanislava Kostka.

Svetimu Alojzju je v življenji skor
popolno enak sv. Stanislav Kostka. Oba
svetnika sta leskečo zvezdo kerstne ne¬
dolžnosti med zapeljivim svetam ohranila
o polni svitlobi; oba sta ovarvala belo
lilijo deviške čistosti neoskrunjeno od
grešne slane; oba sta že o krasni zarji
perve mladosti spletla dušeč venec neven-
ljivih čednost, ki nas imajo osramotiti v
naši mlačnosti in spodbadati k pobožnimu
življenju, k veči gorečnosti; oba sta bila
žareča čas ti t el j a presv. rešnjiga Telesa in
blažene 1). Marije; oba sta bila plemeni-
tiga rodu in sta mnogo terpela, da sta
prišla v jezuitovski stan; oba sta bila en
dan svetnikam prišteta. Častimo tadaj oba
skup!

Sv. Stanislav, naj mlajši sin Janeza
Kostka iz staroslavne, plemenite rodovine,
in Margarete Kriške , sestre vojvoda
Mazovskiga , je bil rojen na Poljskim

13 **

298

28. oktobra 1. 1550 v tergu Kostkovim.
Že dete je bil vnet za Boga, in Bogu se
je posvetil, kakor hitro je prišel k zave¬
sti. Stanislavek je bil krotak in priljuden,
in nekaka rajska lepota mu je obsevala
milo obličje, da ga je vsak ljubil in spo¬
štoval, ter hrepenel njemu enak postati,
kdor ga je le pogledal. Cvetico čistosti
je varoval tako skerbno in zvesto, da je
clo omedleval, kadar je slišal kako ne¬
sramno besedo ; zato so mogli starši vedno
paziti, da ni zinil kak obiskavec kaj ne-
spodobniga, ali so pa take kar prosili,
naj se jim vender smili nedolžni Stani¬
slavek.

V 14. letu ga pošljejo starši z bra-
tam Pavlam na Dunaj v gojilnico (seme-
niše) jezuitovsko. Tukaj med množico
mladenčev kmalo zasvita plamen goreče
pobožnosti Stanislavove, in čez malo časa
je bil že vsim lep zgled bogoslužnosti.
Vsak ga je hotel viditi o molitvi, ker je
bil vedno tako zbran in vtopljen v Boga,
kakor bi bil popolno zamaknjen že v ne¬
besih pred tronam božjim v  gledal, vžival
in molil presv. Trojico. Časi so mu po-
rosile o molitvi angelsko obličje solze
plamteče ljubezni in dušnih sladkost. —
O takih priložnostih je bil tako navdan
božjiga duha, da ga je vdihal vsakimu,

299

kdor je kaj govoril ž njim. Pomenkval se
je rad od Boga, Marije in svetih reči;
posvetnost je zaničeval popolno. Pa kmalo
mu zgine raj sreče in pokoja, začno' se
mu britkosti in terpljenje. V gojilnici je bil
Stanislav popolno srečen in hvalil je Boga,
ki ga je pripeljal v varno zavetje zoper
zapeljivost sveta; ali zdaj zapro gojilnico
in rejenčki se morajo ločiti. Da bi kon¬
čala šole, ostaneta Pavl in Stanislav še
na Dunaji. Pavl, ki je bil dve leti starji
in je hotel Stanislava gospodariti, si sam
zbere stanovanje v hiši nekiga lutrana.
Pobožni Stanislav mu razodene svoje misli
zavolj vere; — pa vse je govoril gluhim
ušesam; Pavl se ne da odverniti od te
hiše, ker je stala na lepim kraji mesta.
Sv. Stanislav je tudi tukaj prav pobožno
živel. Vstajal je, ko je brat spal, ter je
kleče molil in s serčnimi zdihljeji razlival
obtežano svoje serce pred očmi Boga
vsevedniga. Ni ga veselila blišavna obleka,
ne šumeče veselice, ne mične igre; pred
šolo in po šoli je častil preš v. rešnje Telo;
vsak dan je skušal pri več svetih mašah
biti, in v nedeljo ni nikoli opušal popol-
danje službe božje; prejemal je vsako
nedeljo sv. obhajilo, za ktero seje skerbno
pripravljal posebno s poštam in drugimi
spokornostmi. Prečisto Devico Marijo je

300

po otročje častil in jo imenoval svojo
mater. Nji v čast je molil vsak dan sveti
rožnikranc, in kar je kdo lepiga in veli-
častniga od nje pisal ali povedal, vse si
je nabral v bukvice, ter je potem pre¬
mišljal in slavil v  mogočno svojo pomočnico
v nebesih. Častil je tudi sv. Barbaro in
jo prosil varstva in pomoči o smertni uri,
da bi ne umeri brez prejeme sv. rešnjiga
Telesa.

Pavl je bolj posvetno živel in Sta¬
nislav bi ga bil rad spreobernil; v  pa vse
prizadevanje je bilo zastonj. Življenje
bratovo je Pavla jezilo, ker mu je vest
marsikaj očitala. Zato je skušal Stani¬
slava pregovoriti, da bi tako živel kakor
on, in se vedel bolj po gosposko po še¬
gah blagorodnih plemenitnikov. Stanislav
.pa mu odgovori, da je za kaj imenitnišiga
stvarjen ko za svet, in hoče živeti, kakor
Bogu dopade. Zdaj ga začne Pavl o
vsaki priložnosti dražiti in zasmehovali;
clo preklinja in pretepa pobožniga brata,
l$i pa vse voljno poterpi za volj Boga.
Čeravno je ta grozovitnost skor tri leta
terpela, vender poterpežljiva ovčica ni
zinila nikoli nobene pritožbe proti nobe-
nimu človeku. Miren in pokojen je Pavlu
stregel in si poskušal njegovo ljubezen
pridobiti z vsako rečjo, da le ni naspro-

301

tvala vesti njegovi. Kolikor bolj prili¬
znjeno pa so ga vabili brat in znanei v
posvetno življenje, toliko skerbniši in
natančniši je primerjal njih namene in
izreke sv. Evangeliu, in zato je ostal
vedno nepremakljiv v svojim življenji.

Tepeženje bratovo in morda tudi
preostra spokornost, nakopljete Stanislavu
smertno bolezen. Rad bi se bil ločil, ali
groza ga sprehaja, kako bo prejel Jezusa,
ker lutran mu ga ne bo lahko dopustil v
hišo prinesti. Tudi bratu je razodel to
misel; pa ta mu pravi, da bolezen še ni
nevarna. Zapušen clo od brata se oberne
k Marii , tolažnici žalostnih ; priporoči
svojo potrebo sv. Barbari, ktere god je
bil drugi dan, in jo prosi naj bi mu ona
od Boga zadobila to milost, da bi se za-
mogel še enkrat pred smertjo skleniti z
Jezusam, Zveličarjem in ženinam svoje
duše, in glej čudo: Ponoči se mu prikaže
v rajski svitlobi sv. Barbara, in dva an¬
gela spolnita hrepenečo njegovo željo,
ker sta mu prinesla presv. rešnje Telo.
Kmalo potem se mu prikaže še D. Marija
z milim Jezusam, ter mu je dala z ne¬
znano radostjo serca tudi telesno zdravje,
čeravno so se bile po sv. obhajilu bolečine
tako povikšale, da je bil bolnik že v
zadnjih pojemljejih. O ti prikazni mu je

302

tudi velela Marija, naj stopi ,v red je-
zuitovjski.

Ze več ko eno leto poprej je čutil
nagnjenje k temu redu; pa ni si ga upal
razodeti, ker se je bal staršev in rodo¬
vine; prepustil je bil dozdaj to božji
previdnosti. Po ti prikazni pa vse pove
spovedniku, in šel je pomoči prosit tiste
osebe, ktere bi mu kaj zamogle pripomoči
do zvoljeniga stanu, ker rodovina mu je
napravljala vedne zapreke in neskončne
napotja. Pa zastonj so bile vse prošnje;
dokler ni imel očetoviga dovoljenja, ga
na Dunaji ne sprejme, v samostan. Kaj
mu je zdaj početi? Se enkrat se izroči
Bogu in ga prosi, naj mu naznani pomočke,
kako bi zamogel spolniti sveto njegovo
voljo. Po goreči molitvi in serčnih zdih-
ljejih se čuti nenavadno vnetiga; nekaj
ga žene z Dunaja deleč v tuje kraje,
kjer želi stopiti v samostan jezuitovski.
Premišljal je strašne težave popotvanja;
vedel je, da ga Pavl lahko doteče, ker
sam ni imel ne voza, ne dnarja; da ga
na Nemškim nikjer ne b“odo sprejeli v
samostan in bo mogel iti clo v Rim vsaj
tri sto milj deleč. Pa ne upade mu serce;
še bolj mu raste želja in več ne more
ostati na Dunaji. Dobil je priporočilo do
slavniga očeta Kanizja v Dilingen-u na

303

Bavarskim; Kato jo udari neko jutro mesca
avgusta 1567 po sv. obhajilu kar na rav¬
nost proti Dilingen-u. Iz Dunaja pridši
zameni svojo suknjo s platneno; se pre-
paše s pašam, na kteriiil je visel rožni-
kranc; si dobi palico in urno maha svojo
pot. Zvečer zapazi Pavl, da brata pre¬
dolgo ni domu; vest ga speče, ker bi bil
utegnil zavolj vedniga tepeženja ubegniti.
Da ga po vsim Dunaji poiskati, pa nikjer
ni bilo Stanislava. Zjutra hitro dirja za
njim, ker se mu je dozdevalo, da si je
šel samostana iskat. Ze ga je bil skor
dotekel, pa glej čudo! konji se upro, ne
ganejo se dalje; zavijo in obernejo se,
ter urno nazaj na Dunaj vihrajo in Sta¬
nislav je bil rešen zalezvanja. Z milimi
darovi se preživi na težavnim potu, in ko
je bil med mestama Avgsburg in Dilingen
gre v pricestno cerkvico, kjer je mislil
zevajočo svojo dušo z nebeškim kruham
oživiti. Pa goljfal se je; bilo je to po¬
slopje lutranska molitnica. Serce ga za¬
boli, da ne more spolniti koperneče svoje
želje, pa glej zopet čudo! angeli mu pri-
neso drugič sveto hostjo in ga obhajajo.
V Dilingenu ga predstojnik Jezuitov, oče
Kanizi, prav prijazno sprejme, in tudi
spozna božji njegov poklic po pismu in po
toliki stanovitnosti, pogumnosti in gore-

304

čnosti njegovi za ta stan. Vender ga še tri
tedne poskuša zlasti v ponižnosti in pokor-
šini; mogel je namreč na mizo streči in
druge zaničljive dela opravljati. Te opra¬
vila so bile plemenitimu ndadenču neznane,
ker so od perve zavesti vedno drugi nje¬
mu stregli: vender je zvesto in ročno
spolnoval vse svoje dolžnosti, in skerbno
je prikrival svoj stan. Slednjič pa ga je
razodel oče Kanizi vsim udam, da bi se
učili pokoršine in ponižnosti nad tako bla¬
gorodnim mladenčem. Odzdaj so ga vsi
občudovali zavolj lepili in prečudnih last¬
nost, posebno zavolj ostre spokornosti,
ker je bil v mehkužnosti zrejen, pa se je
pokoril tako stanovitno in neutruderio; vikši
so že clo previdili, da bo velik svetnik,
svitla luč sv. cerkve.

O. Kanizi ga pošlje do Kima, da bi
ga ondi general Jezuitov sam sprejel v
samostan. Stanislav se nič ne ustraši težav
skor dve sto milj dolge poti, ampak ves
gori, da bi bil že kmalo v Rimu. TukalJ
se verže brez odlašanja pred generala sv.
Frančiška Borgia, in serčno prosi, naj bi
ga dobrotno sprejel pod svoje varstvo v
red jezuitovski. Ta ga je že poznal po
pismih in je prav rad zagotovil in spolnil
njegovo prošnjo. Da so ga pred preo¬
blekli , ni hotel kar ene ure zamuditi z

305

ogledanjem slavnoznanih imenitnost Rim-
skiga mesta. Ko nastopi svoj stan, mu
serce rajskiga veselja zaigra in trepeta
od pred nikoli še občutenih sladkost, ker
spolnjena mu je bila hrepeneča želja;
naselje mir in pokoj svoji duši, za ktero
se je toliko bojeval in trudil. Vedno je
pravil novincam, da imajo angelsko življenje
in naj hvalijo Boga za milost, ker si jih je
zvolil v posebno svojo službo.

Tako pobožno in sveto je že perve
dni v noviciatu živel, da so ga vikši vsim
v zgled postavljali. Dušniga veselja in
serčniga mini mu tudi ni moglo skaliti
serdito pismo očetovo, v kterim mu je
žugal in prolil namest zlate verižice (ke-
tnice), ktero bi bil nosil pri njem, težke
železne okove in večno ječo v gosti tami,
ako se ne poverne zopet nazaj. Stanislav
pismo prebravši se je scer milo zjokal,
pa le nad slepoto očetovo, da ne spozna
zemeljske nečimurnosti in nebeških zakla¬
dov; sklenil je, rajši vse tudi smert pre-
terpeti, kakor pa iti iz samostana, zemelj-
skiga svojiga raja. Stanislav je -opravljal
vsakdanje svoje dolžnosti prav skerbno v
duhu pokore, ker ravno to Bog od nas terja,
ne pa posebnih reči. Ni še svetnik, kdor
veliko stori, ampak kdor vse svoje dela
opravlja z dobrim namenam. Kar dobriga

306

in lepiga je vidil nad brati svojimi, vse
je posnemal, in tako je imel sam na sebi
vse dobre lastnosti vsiga samostana. Kako
skerbno je spolnoval zapovedi tudi bratov
svojih, nam kaže ta dogodba. En dan
veli kuhar Stanislavu in še enimu novincu
derv v kuhnjo prinesti. Da bi se kaj ne
poškodvala, jima pove, koliko ima vsak
prinesti. Novinec je iz gorečnosti preveč
naložil, in zato poprosi Stanislava, naj
mu pomaga težko breme vzdigniti. Sta¬
nislav pa mu smehljaje reče, naj le oddene,
kar si je čez povelje naložil, potem mu
če rad pomagati. To je novinca jako
spodbodlo k natančni pokoršini. Tudi s
poštam in drugimi oj s tros trni je zatiral po-
želivost mesa, pa vselej je slušal glas
spovednikov, in kadar so mu vikši količ¬
kaj zabranili, je verno njih voljo spolno¬
val. Krotak, priljuden in ponižen je bil
neskončno; nikoli ni mogel slišati kake
hvale ali od plemenitiga rodu svojiga. O
takih okolnostih je vselej začel govoriti
od splošnje človeške slabosti in grešnosti,
ali od minljivosti in ničnosti vsili zemelj¬
skih prednost in časti; govoril je od prave
vrednosti in cene v božjih očeh. Kadar
pa se je pomenkval od Boga in matere
svoje Marije, takrat je ves gorel, in zarja

307

mu je obsevala s svojimi žarki plamteče
obličje.

V slavnoznanim redu sv. Ignacja je
lepa navada, da dobiva v spodbudo veči
gorečnosti in pobožnosti slednji ud samo¬
stana vsak mesec posebniga svetnika za
patrona. Sv. Stanislav dobi o začetku
avgusta za posebniga patrona sv. Lorenca.
Njemu se je močno priporočal, ker se mu
je že dozdevalo, da bo še ta mesec umeri.
Ravno o začetku avgusta je slišal pridgo,
kako kratko je naše življenje na svetu,
in kako pripravljeni moramo biti vsak dan
stopiti pred božjo sodbo. Domu grede je
rekel bratam: „Mene zadeva ta pridga,

mene. Vam je koristno pripravljenje za
smert, meni pa potrebno, ker bom že ta
mesec umeri/' Nekaj dni potem je rekel
pomenkvaje se od vnebovzetja D. Marije
nekimu očetu: „0 kako vesel dan je mo¬
gel biti angelam in svetnikam dan vstopa
blažene Device v svitle nebesa! Gotovo
obhajajo vsako leto ta spomin, kakor mi
na zemlji, s posebno slavnostjo in častjo,
in tudi jaz upam, da bom pričujoč o per-
vim tim prazniku, ki ga bodo zdaj obha¬
jali/ 4  Po takih besedah še vender noben
ni verjel, da bi imela tako mlada, čversta
in nailepolna cvetica, kakor je bil Sta¬
nislav, tako hitro usahniti, in prijetni duh

308

lepili čednost in svetiga zgleda odvzeti
slabotnim ljudem na zemlji. Pa nebeški
Ženin čistih duš presaja rad in kmalo
nježne lilice svoje z merzliga in burniga
sveta v rajske gredice, kjer vživajo in se
razcvitajo v vsi slavi v žarkih božje lju¬
bezni, v večni luči svojiga hrepenenja.
Tako se je tudi prigodilo sv. Stanislavu.

Dan sv. Lorenca je še posebno pra¬
znoval; prostovoljno je tudi ta dan poma¬
gal v kuhnji, kjer je premišljal ogenj
ogledovaje strašne muke pogubljenih v
peklu, in terpinčenje sv. Lorenca na žar-
javici. To nam kaže, kako lahko človek
premišlja in moli o vsaki priložnosti, ker
nas vsaka stvarica kaj posebniga opo¬
minja. Na večer tega dne ga strese mer-
zlica in mogel se je uleči. Ko stopi k
ležišu, ga prekriža in tudi sebe, ter reče
te besede: „Odtod ne bom več vstal, če
Gospodu tako dopade.“ Potem je djal
vikšimu, da upa po prošnjah sv. mučenika
Lorenca in blažene D. Marije še pred
vel. Gospodnico umreti, in pričujoč biti pri
tim slavnim praznovanji v nebesih. Do
14. avgusta se bolezen nič ne hujša; in
ko reče nekimu bratu, ta noč bo moja
zadnja nasvetu, ga smehljaje onzaverne,
da brez čuda še umreti ne more za tako
majhno boleznijo. Zdaj pa se mu že

309

začne merzel pot izrivati in kmalo omedli,
da so ga težko k zavesti spravili. Nekdo
ga je opominjal k veči zaupnosti, pa on
mu je odgovoril: ^Kaj mi pomaga vse pri¬
zadevanje, ker bom gotovo umeri." Druga
omedlevica vender prepriča pričujoče, da
je res smert blizo. Presv. rešnje Telo in
sv. mazilenje je sprejel na tleh z neznano
pobožnostjo in gorečnostjo, da so vse
gledavce solze oblile. Po sv. obhajilu je
ponavljal besede: „Pripravljeno je moje
serce, o Gospod! pripravljeno je moje
serce." Zdaj v Boga popolno zamaknjen
nekaj časa miren ostane, potem pa polju¬
blja križaniga Jezusa in I). Marijo, in okoli
roke si je ovil rožnikranc.

Nekdo ga vpraša, čimu mu je ta
rožnikranc ko ga ne more moliti. „Res
ga ne morem moliti, pa spominja me
ljube moje Matere v nebesih," mu je
odgovoril Stanislav. In pri tih besedah
je zbral vse moči in je stegal in povzdi¬
goval roke proti nebesam z naj večim
veseljem. Po polnoči reče priti še nekte-
rim novincam, da se od njih poslovi;
potem se zahvali vsim skup za skazano
očetovsko skerb, jih prosi odpušenja, če
je kteriga kaj razžalil ali mu kterikrat
slab zgled dal, in reče k predstojniku
obernjen besede sv. Pavla: „Oas je že

310

kratek/' Zdaj začno vsi pričujoči moliti
in on obuja sv. križ v 'rokah derže,
serčno žalost in žarečo ljubezen. Med
tim se zamakne in vidi si naprot priti
blaženo D. Marijo z nešteto množico sve¬
tih devic. Toliko pride k zavesti, da
naznani svoje videnje, potem pa izgovo-
rivši svete imena: Jezus, Marija, Jožef!
je šel ob treh zjutraj v nebeški družbi
Marijno nebovzelje praznovat pred tron
nedoižniga in brezmadežniga Jagnjeta,
kjer naj za nas s sv. Alojzjem vred moli
in Boga prosi.

Bil je še le 10 mescov jezuitovski
novinec in ne popolno 18 let star. Obličje
je enako bilo prejšnjimu, samo bolj veli¬
častno je postalo; pogreb je bil slaven
posebno zavolj neštete množice pogreb-
cov. Ves Rim je vrel k njemu, vsak mu
je hotel roke in noge poljubiti, vsak je
iskal kak ostanek (kako svetinjo) od nje¬
ga dobiti, in clo cvetice, ki so na njem
ležale, so zbirali in skerbno hranili. Kmalo
je Bog tudi poveličal svojiga ljubljenca z
mnogimi čudi. Poljsko si ga je deželniga
patrona zvolilo.

Stran.

Uvod.III

Nauk o šestnedeljni pobožnosti sv. Alojzja . 1

Sporočila sv. Alojzja do častiteljev svojih . . 3

Red, po kterim naj kristjani žive ....  9

Življenje sv. Alojzja.

I. Alojzi otrok. 19

II. Alojzi v Fiorenci.25

III. Alojzi prejme pervič sv. zakramente . . 30

IV. Alojzi v Montferatu.36

V. Alojzi na kraljevim dvoru.41

VI. Alojzi o volitvi stanu.49

VII. Alojzi se odpove vladarstvu.63

Vlil. Alojzi v noviciatu.70

IX. Alojzi v višili šolah.79

X. Alojzi pomiri sovražnike .88

XI. Alojzi zgled ljubezni do bližnjiga ... 96

XII. Alojzi v bolezni in smerti ....  101

Čuda storjene po prošnji sv. Alojzja ....  109

Premišljevanje čednost sv. Alojzja.

a) Za vsaka nedeljo pobožnosti.

1. Sv. Alojzi zgled ljubezni božje.116

2. Sv. Alojzi zgled ljubezni do bližnjiga . . 122

3. Sv. Alojzi zgled spokornosti.129

4. Sv. Alojzi zgled zatajanja.134

5. Sv. Alojzi zgled dušne lepote.140

6. Sv. Alojzi zgled deviške čistosti ....  145

bj Za vsak dan v tednu.

Pondeljek: Sv. Alojzi zgled pobožnosti in molitve 151
Torek : Sv. Alojzi zgled pokoršine ....  155
Sreda: Sv. Alojzi zgled češenja D. Marije . 158

Stran.

Četertek: S.Alojzi zgled zvestobe svojimu poklicu 160
Petek: Sv. Alojzi zgled svete smerti ....  164

Sabota: Slava sv. Alojzja v nebesih . . . . 167

1  *

Molitve v čast sv. Alojzja.

Jutranja molitva o šestnedeljni pobožnosti*. . 171

Večerna molitva o šestnedeljni pobožnosti . . 174

Izročilo in prošnja do sv. Alojzja.175

Vsakdanja molitva k sv. Alojzju.177

Za dar čistosti.  178

Zoper nečiste skušnjave.178

Za posnemanje zgleda sv. Alojzja.179

Za stanovitnost v dobrim.179

Za spokornost.180

Za ločenje od sveta '..181

Za pobožnost do križaniga Jezusa ....  182

Litanije sv. Alojzja.183

Molitvenik.

Jutranja molitva.187

Večerna molitva.190

Molitva, ko stopiš v cerkvo .193

Sv. maša.195

Sv. pokora.213

Sv. obhajilo.221

Obiskanje sv. rešnjiga Telesa 1.239

Obiskanje sv. rešnjiga Telesa II.246

Tri božje čednosti.- . . 250

Litanije vsili svetnikov.253

Litanije lavretanske . 263

Križev pot.. . 270

Počešenje terpečiga Jezusa.291

Sv. Alojzi (Pesem I. II.) ........  294

Življenje sv. Stanislava Kostka .297