168
Trst, v pondeljek 17. junija !9I2
Tečaj XXXVI*.
■ "■ ti
IZHAJA VSAK DAN
todi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fc' hakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, St. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornherprn itd. Zastarele Zter. po 5 nvč. (10 stot.) oslabi se računajo f.a milimetre v širokosti 1 kolone. CKNE: Trgovinski in obrtni ojrlasi po O st. mm. e.sm;tnice, zahvale, poslanice, o^la>i denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do f> vrst 20 K. vsaka a »daljna vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, najmanj pa 40 stot Ofrla.se sprejema Jusrratni odtlelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tozfjivo v Trst j.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Pri«^,, Vn.
„ V edinosti t*
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta, 12 K, 3 mesece 6 K ; na na
ročbe br z doposlane naročnine, se uprava r.e ozira Itrooa sa nt celjsko izd&nj* „EDINOSTI * «t»n« : u ottlo lbto Kron S-20, m pol leta Kron 2 8 J.
Vsi dopisi naj -e pošiljajo na uredništvo li^ta N*'fr,inkovana pisma se ne nreifnaja in ro<oritsi s* ne vranja.
Na očnino ase in reklain.iciifi e pošilj tti na unrav« li^t^
UREDNIŠTVO: u!'C» Horgio Ga.'atti 2" (Rl.roJni d* ). I/.daj te j in odgov rni ured š Fr'F.4 V *.01»I ^ l k<>nso-c j li t*1 r.>'m -t". Na'.ii.nl.t Tiskarna . iiu<>.i' vn >::-.na /ad lisa z in«>i mm p"n > un v i r-tu u ica (ii r^i" M i *tti *.t.>v 2'K
Postno- ran'imf	841 C52. TELFFO*! ? 1
BRZOJflUNE UE5TI.
Ministri pri cesarju.
DUNAJ 16. (Izv.) Notranji minister Heinold in trgovinski minister Rossler sta bila danes sprejeta pri cesarju v daljši avdijenci in sta mu poročala o tekočih zadevah.
Poslanstvo egiptovskega podkralja.
DUNAJ 16. (Izv.) Egiptovski kedive, ki se je mudil te dni na Dunaju, je danes opoldne odpotoval s svojim spremstvom v Pariz, kjer bo sprejel iz Rima se vračajo-čega odposlanca Mašinbeja, nakar odpotuje v London. Govori se, da je potovanje egiptovskega podkralja velike diplomatske važnosti.
Ruski mormrlčni program.
PETROGRAD 16. (Izv.) Ruska vlada predloži letošnjo jesen dumi načrt za pomnožitev vojne mornarice. Baltsko mornarico bodete tvorili dve brodovji, obstoječe vsako iz 12 drea dnoughtov, 9 oklop-njač, 36 torpedovk in 12 podmorskih čolnov. Primerno se pomnoži tudi vojno brodovje v Črnem morju.
Mrpad na bančnega blagajnika.
VARŠAVA 16. (Izv.) Blagajnika neke tukajšnje banke, ki je potoval iz Cen-stohove v Poraj in je imel pri sebi v svrho nekega plačila 15.000 rubljev, so neznani lopovi napadli z revolverji in ga oropali. Blagajnik je bil nevarno ranjen,
Črnogorsko-turškl obmejni spopad.
FRANKFURT a. M. 16. (Izvirno). „Frankfurter Zeitung" poroča iz Carigrada, da je prišlo ob črnogorsko-turški meji do ostrega spopada med turškimi Četami in črnogorsko obmejno stražo. Turška vlada molči o tem spopadu.
Tekma z areoplani.
ANGERS 16,, (Izv.) Danes se je vršila tu tekma francoskih aeroplanov. Vreme je bilo slabo; bil je hud veter, tako da so štiri areoplanske tovarne opustile udeležbo pri tekmi, ker niso hotele riskirati življenja zrakoplovcev. Do 10 dopoldne se je dvignilo pet zrakoplovcev in sicer Garros, Bedel, Legagnieux, Espart in Henel. Bedelu se je polet ponesrečil in je padel z aeroplanom na tla. Aeroplan je popolnoma uničen, zrakoplovcu pa se ni zgodilo nič. Espart je prevozil z enim pasažirjem 175 km v 2 urah 4 minut 48 sek., Garros pa v 2 urah 39 min. 38 sek. Legagnieux je padel z aeroplanom na tla, pa sia ostala on in njegov pasažir nepoško-vana.
Portugalska kabinetna kriza rešena.
LIZBONA 16. (Izv.) Kabinetna kriza je rešena. Popolniti je treba edino le Še mesta finančnega miniitra in ministra javnih del.
PODLISTEK
1?ii@z iz Rdeče ijiše.
(Le chev&lier de M&ison Rouge).	115
Homan iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumaastar.
Vitez je odgovarjal na vsa ta vprašanja z obenem slabotnim, mehkim in prijaznim glasom, kakor da je življenje, ki je boljinbolj ugašalo v njem, govorilo iz njega poslednjikrat.
Njegov odgovor je vseboval čisto in enostavno resnico, ki pa je proslavljala stanovitnost Marije Antoinette. Ko je pripovedoval tem rabljem o mladem princu in o mladi princesi, o tej kraljici brez prestola, o tej soprogi brez soproga, o materi brez otrok, o tej zapuščeni ženski brez prijateljev, — se je omračilo marsikatero lice, marsikatera solza se je zasvetila v žgočih očeh, iz katerih je švigalo prej sovraštvo.
Ko je odbila enajsta ura, je ponehal ves hrup. Ko je odbil zadnji udarec, je na-
Smrt francoskega učenjaka.
PARIZ 16. (Izv.) Danes je umrl tu veliki publicist in učenjak Anatol Leroy Peaulieu, ki se je med drugim zlasti veliko bavil v svojih spisih z razmerami na Ruskem. Pisal je mnogo tudi o drugih slovanskih deželah. Število njegovih naci-jonalnoekonomičnih del je zelo veliko. Njegov sin Pavel je tudi priznan učenjak.
ŽeleznUka nesreča
LINKOEPING (Švedsko) 16. (Iivirno) Pri Malmstaettu je trčil iz Stockholma prihajajoči nočni brzovlak ob tovorni vlak. Kakor pravijo zadnja poročila, je bilo 18 oseb mrtvih, 10 pa nevarno ranjenih. Nesreča v tovarni.
SARATOV 16. (Izv.) V Pokorksu se je v tamošnji tovarni podrl zid, ki je pokopal pod seboj veliko število delavstva. Kolikor je dosedaj znano, je 70 delavcev mrtvih, Še več pa ranjenih.
Rooseve.t v Chicagu.
CHICAGO 16. (Izv.) Bivši predsednik Roosevelt je prispel včeraj semkaj s svojo soprogo. Na kolodvoru ga je sprejela velikanska množica, ki ga je ob burnem pozdravljanju spremila do hotela, v katerem se je nastanil.
Italijansko-turška vojna
Turška zmaga pri Lebdi.
CARIGRAD 16. (Kor,) Vojno ministrstvo priobčuje brzojavno poročilo o bitki pri Lebdi dne 12. t. m.t ki pravi, da so turške in arabske čete dvakrat napadle italijansko taborišče in da so dosegle popoln uspeh. Italijanski protinapad je bil
odbit, toda Turki in Arabci se zaradi sovražnikovega močnega streljanja s topovi niso mogli vzdržati v zavzeti poziciji. Umaknili so se torej, a so prej zažgali italijansko skladišče Živil in municije. Italijani so imeli več nego 1000 mrtvih, med njimi 17 častnikov, Turki so izgubili 100 mrtvih in okrog 200 ranjenih.
Italijanski ranjenci In izgnanci v Italiji.
RIM 16. (Izv.) Pri Zanzurju ranjeni italijanski vojaki so dospeli danes v Ne-apolj, kjer so jih sprejeli vojvoda Aosta in njegova soproga ter vojni minister ob velikanski udeležbi občinstva, ki je viharno pozdravljalo ranjence.
Iz Turčije izgnani Italijani prihajajo v vedno večjem številu v svojo domovino, kjer jih sprejema prebivalstvo kar najprijaznejše in jim deli vsakovrstne podpore.
Italijani v Rdečem morju.
RIM 16 (Kor.) Brezžična brzojavka z ladje „R& Umberto" poroča, da je general Fara danes zavzel Marabut in Bus heifo, medtem ko je bojna ladja „Rž Umberto" s svojimi topovi pognala v beg Arabce, ki so hoteli preprečiti izkrca vanje italijanskih čet. Izkrca vanje se je moglo potem izvršiti popolnoma nemoteno.
Anglija proti italijanski akciji v Egejskom morju.
ATENE 16. (Izv.) „Agence d'Athene" javlja, da je izvedela iz gotovih virov, da je Anglija odločno proti nadaljevanju italijanske akcije v Egejskem morju in da je pripravljena preskrbeti Turčiji večje posojilo.
Sokolska slavnost na Opčinah.
„Okno Slovanstva v Širni svet je naše mesto ob obali sinjega Jadranskega morja«, 'je dejal na včerajšnji slavnosti starosta tržaške sokolske župe br, dr. Wilfdn, in treba je čuvati to okno z vsemi našimi močmi! Gledati moramo, da se Čim dalje tem bolj množe vrste braniteljev in varihov tega našega morja, te naše zemlje, ob katero udarjajo njegovi valovi! In res! Množe se te vrste braniteljev in varihov naše slovenske zemlje ob sinjem morju Jadranskem, množe se od leta do leta vrste zvestih in neustrašenih čuvarjev te naše starodavne pose »ti, med katerimi stoji gotovo v prvi vrsti naš čili Sokol, naša navdušena narodna bojna četa!
Treba pa je pregledati od časa do časa vrste teh narodnih vojakov, treba se je prepričati, kako je napredovala njihova krepka desnica, kako je porastla njihova bojna sila, krepeča se od dne do dne na
stal pri jetniških vratih velik šum; od obrežja je prihajal voz, ki je prerezal najprej množice, potem straže, in ki se je ko-nečno ustavil pod stopniščem.
Kmalu nato se je pojavila na visokih stopnicah pred ječo kraljica. V očeh gledalcev so se spojile vse strasti; dihali so težko in hropeče.
Kraljičini lasje, ki so vsled dolgotrajne ječe popolnoma zbledeli, so bili kratko ostriženi. Njih srebrna barva se je lepo spajala z bledim obrazom, ki se je zdel še nežnejši in ki se je v tej zadnji uri krasno prilegal skoro nebeški lepoti nesrečne cesarske hčere.
Nadela si je belo obleko, roki je imela na hrbtu zvezani. Ko se je prikazala gori na stopnjicah, spremljana na desni od župnika Girarda, na levi od rablja, ki sta bila oba oblečena v črno obleko, je bilo čuti med množico neko mrmranje kakor vsled ganotja.
Ko je kraljica uzrla sramotni rabeljski voz, se je nehote umaknila za korak. Kri ji je stopila v lica in segla do las; toda skoro v istem hipu je zopet smrtno obledela. Njeni beli ustnici sta se zgenilL
; vežbališču, v ozkih prostorih telovadnice, treba je, da vidi n^rod svojo vojsko, da se pobudi v njem tem globlja želja, da bi čimprej bil enak, ves enak tem svojim najboljšim sinovom.
Tak pregled naše narodne vojske, naših vrlih sokolskih čet smo imeli pred i seboj včeraj popoldne na Opčinah, in ta ; pregled nam je pokazal, do kakih lepih, 1 naravnost nepričakovanih uspehov dovaja i smotreno, vztrajno delo.
Bilo je kmalu po poldne, ko so se začele zbirati pri .Obelisku" množice tr žaškega in okoličanskega občinstva, ki so j naraščale od ure do ure in so okrog 3 [ popoldne že štele tisoče. Tramvajski vozovi pa so privažali še vedno več in več t ljudi, a od Opčin sem zopet truma za trumo.
Točno ob poli 4 se je razvil izpred Obeliska veličasten sprevod. Na Čelu spre-
„Čemu je treba zame voza, saj je Šel kralj peš na morišče?" je dejala.
Župnik Girard ji je zašepnil nekaj besed. Nedvomno je skušal zatreti ta zadnji izbruh kraljevskega ponosa. Kraljica je molčala in omahovala.
Šanson jo je hotel podpreti; toda Marija Antoinetta se je vzravnala in se mu je umaknila, še predno se je je bil dotaknil.
Kraljica je stopila v voz, a za njo župnik.
Ko se je jel voz pomikati, je nastalo med množico velikansko valovljenje; vojaki so morali napeti vse sile, da so zadržavali ljudstvo: vsled tega se je prostor med vozom in prvimi vrstami izpraznil.
V tem prostoru se je naenkrat začulo zamolklo lajanje. Kraljica je vztrepetala, se vzravnala in gledala okoli. Uzrla je svojega psička Blaka, ki ga že dva meseca ni bilo na spregled in ki je kljub kričanju, udarcem in brcam, planil pred voz; toda konji so kmalu poteptali ubogo, suho, sestradano in otrp-nelo živalico.
Kraljica mu je sledila s svojim pogledom. Nato je bil izginil za kratek čas; sled-
vodu je jahal pod vodstvom br. dr. Sta-reta 12 mož broječi jahalni odsek Tržaškega Sokola, za njim je korakalo odposlanstva „Slovenske sokolske zveze" 7. zveznim starosto br. dr. Oražnom na čelu, potem pa za zastavo gorenjske Župe 24 četverostopov broječe zastopstvo celjske, gorenjske in goriške župe. Nato je bila uvrščena v sporedu godba NDO, nakar pa je sledila trža§»ca župa, na čelu ji župni starosta br. dr \Vilfan in staroste župi pripadajočih društev z zastavo Tržaškega So kola. Tržaška župa je štela v 8 četah 192 mož. Vseh Sokolov je bilo torej nad 300.
Ob sokolskih četah in za njimi je korakala nešteta množica, živahno jih pozdravljajoča. Zlasti prisrčni pa so bili ti pozdravi na Opčinah samih, kjer so jim vihrale v pozdrav s toliko in toliko hiš slovenske trobojnice in so vrle Openke obsipale mile goste s celim dežjem cvetja. Omenimo naj tudi tu, da ste že pri Ooe-lisku pozdravljali na£o vojsko dve mogočni trobojnici.
Potem pa na slavnostni prostor.
Sokol se je porazvrstil na telovadišču, tribune so se začele polniti občinstva in vse naokrog glava ob glavi. Lahko rečemo, ne da bi pretiravali, da je bilo tedaj, ko je ob javni telova dbi dosegla slavnost svoj vrhunec, na slavnostnem prostoru gotovo okrog petnajst tisoč ljudi.
Telovadišče, s tribunami na dveh straneh, je zavzemalo velik podolgasti Štirikot, na obeh straneh spredaj pločišie za predtelovadce, v ospredju krogi in drog, ob daljših straneh pa druga telovadno orodje,4 bradlje, šs dva droga, konj in koza.
Prvi se je dvignil nato vrli starina dež. poslanec g. Fer luga, da v imenu slovenskih Opčin izreče pozorav Sokolu in njegovim gostom, proslavljajoč Sokola kot gojitelja bratstva in edinosti ter takega kot poroka boljše bodočnosti našega na-rooa, kličoč mu:
„Iz naših src sprejmite v dar vam vedno l,ub .Na zdar!"
V imenu tržaške sokolske župe je govoril na to njen starosta br. dr, \V i 1 -f a n, ki je pozdravil pred vsemi odposlanstvo Slovenske sokolske zveze, potem zastopstva zunanjih žup in končno vse občinstvo, ki je prišlo s Sokolom vred praznovat ta ne samo sokolski, temveč tudi narodni praznik. Današnje slavlje bodi dokaz, koliko se da doseči z resn;m delom, ki je tem večjega pomena, če se pomisli, koliko truda in bojev je bilo treba zlasti v prejšnjih letih, ko je bilo treba I še le zanetiti oni plamen, ki danes plamti J tako mogočno. Pot do teh uspehov je za-
| črtana preko telovadnice, s tem pa go-j—--
njič ga je zopet zagledala v naročju bledega I mladega moža, ki je, stoječ na nekem topu, nadkriljeval s svojo postavo vso množico in je v največjem razburjenju pozdravljal kraljico, kazoč s prstom proti nebu. i Marija Antoinetta se je ozrla proti nebu in se milo smehljala.
Vitez iz Rdeče hiše je globoko vzdihnil, kakor da bi bilo kraljičino smehljanje ranilo [njegovo srce; in koje voz izginil za oglom, se je zopet pomešal med množico.
XLIX. Na moriSču.
Na Revolucijskem trgu sta dva moža, naslonjena na steber neke svetilke, čakala skupaj z ostalo množico prihoda kraljice. Nahajala sta se prav blizu morilnega orodja, ki je bilo že zarjavelo vsled solnca in dežja, obrabljeno v rabljevih rokah, grozno skrhano vsled vedne dotike z žrtvami in ki je z nekim mračnim ponosom gospodovalo nad vsemi spodaj stoječimi, kakor kraljuje kraljica nad svojim ljudstvom.
Moža s sklenjenima rokama, bledimi ustnicami in razoranim licem sta se tiho pomenkovala med seboj. Bila sta Lorin in Maurice.	(Dalje.)
Stran jI
„EDINOST" št. 168
V Trstu, dne 17 junija 1912.
Proti razmeram v zavarovalnici proti nezgodam.
interpelacija
državnega poslanca Matka Mandiča in tovarišev na njegovo ekscelenco ministra notranjih stvari glede poslovanja .Delavske zavarovalnice proti nezgodam" za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu.
Od vseh uradnikov in slug- (48 na številu) pozna nemščino in slovenščino ozir hrvaščino le 16 uradnikov, torej circa četrti del, da-si, kakor že zgoraj omenjeno, tvorijo zavarovanju podvrženi Hrvati in Slovenci tri Četrtine vseh članov zavoda.
Od obeh zdravnikov (dr. Xydias in dr. Brunner) ne pozna nobeden ne hrvatskega ne slovenskega jezika ter občujeta s strankami hrvatske in slovenske narodnosti v italijanskem jeziku. Će stranke ne poznajo italijanskega jezika, občujejo ž njimi potom tolmača.
Kake posledice ima to indirektno občevanje zdravnika s poškodovanimi člani zavoda, je jasno kakor beli dan, če se pomisli, da ta zdravnika odločujeta o rentah, ki jih ima zavod plačevati bolnim ali poškovanim članom.
V	gorenji zavod se je ugnezdilo v zadnjem času, posebno v ravnateljstvo, mnogo zagrizenih Italijanov, ki postopajo s slovenskimi in hrvatskimi delavci in z uradniki uprav tako, kakor se ravna z robovi, ter je po vseh primorskih slovan- ■ skih časopisih dan na dan čitati mnogo proti zavarovalnici radi njenega pristran- . skega postopanja na škodo slovanskih de-j lavcev.
1
Ako hočejo priti slovanski delavci do i podpore, morajo čakati mesece in leta. ; dokler se jim dovoli podpora.
V	zgled navajajo podpisani interpe-lanti sledeči slučaj Blaža Škrinjarja iz Pevme št. 161 pri Gorici. Ta mož je de- • lal v podgorski papirnici kot strojevodja. Dne 10. 12. 1893 je tako ponesrečil, da je postal nesposoben za delo. Mimogrede ) bodi povedano, da je bii oženjen, da ima j dvoje otrok, ki sta bila z materjo vred i bolna. In ta slovenski trpin je moral ro- j mati od Poncija do Pilata zaradi podpore. : Preiskovali so ga neštevilnokrat in vkljub i zdravnikovim spričevalom z dunajske klinike je imel veliko opravila, predno mu je zavarovalnica priznala vsaj nekaj pod- j pore.
Po skoraj triletnem križevem potu mu je Šele 23. septembra 1896 bila pri-; znana podpora 20 borih kron na mesec, s j katerimi mora rediti 4 bolnike, sebe, ženo in dvoje otrok.
Naglašamo, da mu je bila določena meri za nastop vzornih vrst: tržašte spra- podpora od 23. septembra 1896 naprej, a Škimi prostimi vajami ter mirenske in gorenjske na bradljih, je umljivo.
tovo ni nihče izključen, da posveti svoje delo sokolstvu, da le čuti za svoj narod. Zato pa le na skupno delo za domovino, katere okno je naš Trst in na delo, da čim prej postane iz naše tržaške Jadranska župa.
Pozdravljajoč zbrano sokolstvo v imenu „Tržaškega Sokola", se je njegov starosta br. dr, Rybar spominjal nato tistih težkih časov, ko se je pred tridesetimi leti ustanovil Tržaški Sokol, ko je vršil Sokol v Trstu vzvišeno nalogo na rodnega probujevalca, trpel in skoraj umrl vsled sovražnikovega pritiska, a se vendar zopet dvignil in končno dosegel sedanji svoj lepi razvoj. Ako zaslužijo priznanje borilci iz prvih časov, ga prav tako zaslužijo tisti sedanji neutrudljivi delavci, ki so s svojim neumornim delom v telovadnici dovedli našega Sokola do teh uspehov. Le tako naprej in lev Čim največjem številu naj se naša mladina oklepa sokolske ideje; potem naj se le pehajo naši nasprotniki, našega napredka nam ne zaustavijo. Naprej torej sokolska zastava, naprej zastava Slave !
V	imenu slovenske sokolske zveze je govoril nato zvezni staroita brat dr. Oražen, kazal na vztrajno tridesetletno delo Tržaškega Sokola in njegove uspehe ter pozival k še navdušenejšemu širjenju sokolske zmagovite ideje. Srce boli človeka, če gleda dol na Trst, ki Še ne dovoljuje dostopa slovenskemu sokolstvu, toda le med narod s sokolsko idejo in! prej ali slej bodo tudi po našem Trstu: korakale neštete sokolske čete. V to ime krepak „Na zdar" !
Po pozdravih se je kmalu po 5 začela javna telovadba z nastopom ženskega naraščaja v prostih vajah z t zelenoopletenimi šibicami. Nastcpilo je v v*em 88 mladih deklic, ki so izvajale precej komplicirane vaje res prav hvalevredno. Isto moramo reči tudi o prostih vajah moškega naraščaja, broječega 136 dečkov. Pohvaliti je zlasti treba obojni točni nastop in sestop,
Res elegantno in precizno so izvajale nato proste vaje Sokoliće, ki jih je nastopilo s predtelovadkinjami 84. Posebno izborno je uspel rajalni nastop, ki je izzval v občinstvu živahno pohvalo.
V	podrobnejšo cceno nastopa telovadcev na orodju se ne moremo spuščati, priznamo pa prav radi, da se je prav tu pokazal velikanski napredek zadnjega časa in da je bilo videti vsepovsod naravnost vzornih vaj, kar je posebej treba poudarjati za vaje na krogih ter prvem drogu in prvi bradlji. Da to velja še v polnejši;
I h i I 1 lili II i IIHIM—UMI lMll IMUlilMil Novi dohodi za pomlad »n leto !	——
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici
v TRSTU, Via Barriera veccliia in Via del Bettorl J, v GOKICJ, na Starem trgu 1, —V SPLITU, ul Star. suda 314.
naznanja slav. občinstvu, da je preskrbela svoje prodajalce
s svežim poletnim, črnim in barvnim obuvalom ličnega kroj; in dela
ter finega in trpežnega usnja.
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
PO ZMERNiH CENAH
RAFAELE ITALIA
TR8T - VIA MALCANTON - TR8T
I
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
i? dirane zobov brez = vsake bolečine =
Dr. i. Čes mak V" fuseher
zobozdravnik konces. zobni tehnik
• TRST -
ulica deila Caeerma št. <3, II. n.
ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA
R. BL AH A-TRST
ULICA CASERMA ŠT. 4.
TELEFON 16-31.
prej „mizarska zadruga v solkanu"
popolne uredbe za hotele, penzije, gostilne in kavarne.
pohištvo po vsakovrstnih cenah.
specijaliteta: divan o postelja („spavaj patent'*) od glasovite - tvornice jackel z dunaja. -
Zfl_o_ne,jnnr_o^oo2jGSj
Oglase (Inaerate) treba nastavljati na aa Uredništvo liata, in D6 na Tiskarna »Edinost«, na na „Narodni Dom" in n» aa „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edin->
na „Inserainl oddelek" naš^c iists
== ali 11a Uprave. ===
Uredništvo, Tiskarna, Narodni don* ia Hotel Balkan nimajo z oglasi niki-kega opravila.
To naj si dobro zaporun-jo oni. ki naročajo oglase v naSem listu in felA, ris bodo Uti točno uvrSčeni. — —
3G
, CflKć Goldonr
Trst, Piazza Carlo šoldonl it. 2.
Pijače naravne in prve Trste. Časoplil ln Uuttraclje. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen oblak se najtopleje priporoča
FRANJO MARIN ŠE K.
DE
ALEKS. FRASC MAYEK - T U ST
žgalBiea kave
TELEFON 1743.
Najboljši vir za dobivanje oečono kave.
Z/IM PJIIMTINSKEffi Vin?,
(lastni pridelek lz Jesenic pri Omi£u) ssc
Felšp ivsnišenić - Trni
ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05 ——" Prodaja na drobno In na debeio.-----j
GOSTILNE: .All'Adria-, ulica Nuova št. !1 io »Ai frateili dalmati, ulica Zudecche It. 3, v katmik.
— -— toči svoja vina I. vrstfe. ~ * ■ -■-
Skupno moštvo, 80 telovadcev, je nato nastopilo s prostimi vajami za pri- \ hodnji ljubljanski zlet ter jih izvajalo z' vso točnostjo. S to točko je končala javna j telovadba.	j
Vso telovadbo je vodil načelnik tr-; tržaške župe br. A mb rožič, kateremu gre v prvi vrsti zasluga na tako lepih uspehih, kakršne je tu doseglo naše sokol,tvo !
Po končani telovadbi se je po vsem obširnem slavnostnem prostoru razvilo na j-živahnejše in najzabavnejše Življenje. Zlasti je bil naval velikanski okrog šotora, kjer so narodne dame stregle žejnim in lačnim, ; ter na plesišču, kjer je svirala godba NDO. Da ni manjkalo gostov tudi pri-drugih šotorih, je samoobsebi umevno. Za-žarel je nato o mraku umetni ogenj, od vseh strani se je oglašala slovenska pe- j sem, veselje in radost sta prikipevala do vrhunca. Le počasi se je jel tja proti enajstim prazniti slavnostni prostor, le težko se je odtrgavalo občinstvo od kraja, kjer je doživelo tako lep dan.
Tržaško sokolstvo, tržaška sokolska župa je ta dan pokazala da resno, vztrajno smotreno delo mora doseči svoj uspeh, pokazala je, v kako kratkem času so dosegljivi taki uspehi, ako preveva sokolske delavce prava sokolska misel, vlivajoča v zdravo telo zdravo dušo. Naj bi bil našemu sokolstvu včerajšnji uspeh le še v pobudo k nadaljnemu takemu delu, našemu ljudstvu, zlasti naši mladini v opomin, naj se v čim največji meri oklepa te vzvišene misli, našemu narodu pa v čim dalje tem večjo korist ! V to ime vsem našim vrlim delavcem na polju sokolskera: Na zdar!
za čas od 20. 12. 1893 do gorenjega dne ni dobil niti novčiča, da-si bi se mu bila morala podpora nemudoma dovoliti.
Tako postopa gorenja zavarovalnica proti slovanskim delavcem.
Če pa gre z:i kakega delavca — italijanskega podanika — mu gre ta zavod povsod na roko; določa mu hitro rento, dovoljuje mu, da se vrača v Italijo, ter mu pošilja na dom dotično rento, dočim so redki slučaji, da bi zavod kakemu slovenskemu ali hrvatskemu delavcu na njegovo izrecno prošnjo dovolil odpravnino mesto letne rente. Zavod ga vedno strogo nadzoruje in mu navadno vsakega pol leta detično rento niža.
Po § 20, točka 3, uvodoma citiranega zakona ima zavarovalnica pravico nadzorovati osebe, katerim je bila dovoljena renta. Vprašan e pa je, ako so inozemci tako nadzorovani kakor tuzemci.
Zavod je sezidal v Trstu v ul. Pon-ziana nekoliko delavskih hiš, v katere namešča navadno delavce italijanske narodnosti, posebno pa italijanske podanike, dečim prepušča delavce slovanske narodnosti njihovi usodi. Tudi upravitelji teh hišic so vsaj za nekaj Časa bili italijanski 1 podaniki. Do najnovejšega časa sta bila upravitelja teh hiš glasoviti Bidoli in njegov prijatelj Colauscig, ki je poneveril 5000 K.
Vabila, dopise, dekrete itd., določene za hrvatske in slovenske stranke, pošilja zavod samo v italijanskem jeziku in so taki dopisi, spisani v slovenskem ali hrvatskem jeziku, bele vrane.
Sam podpredsednik upravnega sveta je priznal prvopodpisanemu s pismom od 24. 11. 1909, da se slovanskim strankam v jezikovnem oziru dela krivica ker
UBI
iS
Dtrattoria	n
1 JI' flnticu Pompel" i
j Trti. Piazza Carlo Goldoni 4 E
Priporoča m »Lavnemu občinstva. • Toči ae limtno ▼lno: teran, istrsko, furlansko ln belo. Steinfeldsko pivo. Domača kuhinja a raznovrstnimi mrzlimi ln gorklml Jedili. — Za obilen oDlsk se toplo,pri poroča
FRANJO MARLSŠBK.
H
]>r. Pečnik
Zrst, m S, Zmriu štev. 1
Zdravnik za notranje (spfošae) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožn r: - - vodne (spolne) bolezn? : II "a — I.
Kim»ii <»200!i
.AUTOMOBILI FORD )2\)
K .-tj večja tava« na svsIzdalsvanie 'at.> • ^0-000 edicija t>ua CHASStS 20 H P &0«t nznih Mpev Mif,
Ei>ćl> ,,FOiiI>" j« aajpopouifejia, najnltrejia in n»Jac..> ■ kar jih obstoji. — G£NEKALNI ZAMTOPN'rK
A&TON SKtRL , TRST
Piazza GoidcmJ 10—11, Tel 1734
Vsilla caniraina (jaragi, ulloa dhl Bachi IG, va-;ai uil.ir 9ot3-i.lt telefon 2247. p točk pneum goodrich t.ihhui'i).
Aatc^obUi na po»odrj po ama n: oonf.
Va-.-»*vr> Iti »sd-»wranju artooioblio*-. — —	i'»«t tba
- ZDRAVNIK -
Dr. D. KAMMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos;
v Trstu, Corso št. 12. - Telefon 177/lV
Ordinuje do 30. septembra
v kopališču in zd avilišču Sesljan
vsak dan od 11. do 12. ure.
nn
j L

3 r
Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij
:: Pao!o Qastwirtb ::
TRST, al. Stadion 116 - Telefon 22-85 miz »Jliča Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Kolosalna izbor.
-U-g
_ _ 1
■MBgLaiMMi
R. Cktsperiiif, Trst
Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo Št. 10
i ii i Prevozno podjetje ^
o. ia. avstrijski* 4rt. itUial«	umi
tirejie nzeanuanje i&briufUiMi H m 12 aittle, tataTijasj* n isi.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJDOGOVORNEjŠE CENE,
Zastopstvo tvrdks „CEMENT"
Tovarna cementa „POItTLAND" v SpJjeta.
CENE BREZ KONKUR5NCS.
PRODAJA NA DROBNO.
HM?
Trstu, dne 17. junija 1912.
.EDINOST'4 St. 168.
3tr-*n II!.
jim pošiljajo dopisi v italijanskem ali nem-	3) ali je njegova ekicelenca priprav-
Škem jeziku.	ljena delovati na tof da se bodo v pred-
Po mnogih pritožbah, oziroma zahte-	sedništvo in v upravni svet imenovale
vah od raznih strank, ki so zahtevale slo-	osebe, ki poznajo slovenski ali hrvatski
venska obvestila, je zavod nehal pošiljati	jezik, in posebno, ali je pripravljena de-
italijanske dopise in začenjal pošiljati —	lovati na to, da se imenuje ravnateljem
nemške! !	oseba, pripadajoča narodnosti ogromne
Od prejšnjih treh potovalnih nadzor-	večine zavarovancev ?
zornlkov pozna samo eden slovenski, od- —------- ------------------
nosno hrvatski jezik, a ostala dvojica ne	SokolStVO 113 Blotill
poznata ni besed.ee slovenščine ali hrva-	SIoveRsko SokoIstvo namerJa že nekaj!
ščine, da-si znaša število zavarovancev iz	jet sem^ da bj se p0kazai0 na Bledu, tej i
Dalmacije, Istre, Goriške in Kranjske štiri	podobi raja, kakor pravi Prešeren, petine vseh zavarovancev. Še-le od me- Ker se Je pa zavedalo, da ni še tako'
seca marca 1012 sta nastavljena dva nad-	popolno, kakor Je treba, je dosedaj odlašalo
.. . rx :	s svojo namero,
zornika, ki poznata prilično tri deželne. i^t05 pa se je za trdno odločilo in na-;
jezike.	menilo, da stopi na plan na najlepšem ko-
Pred kratkim je bilo razpisano mesto gčku naše lepe domovine pred očmi tujcev,! Četrtega inšpektorja, ki je tudi imel po- ki mu bodo natančni, hudi sodniki.
to vati po vseh petih deželah, ki spadajo v j Slovensko Sokolstvo se ne boji stroge
, , ,	,	, A .	sodbe, če je le pravična. Katri zadnja leta
delokroer zavoda, a vendar se m zahte- . ' 1 ., ,K , x * uuu	,	se je razras|i0 |n razkošatllo v veliko drevo,'
valo ničesar druzega, nego samo poznanje ki stoji nepremično v slovenski zemlji: na-itaiijanščine.	j predovalo Je po številu, in kar je še več,
Meseca decembra lanjskega leta je umeva sokolsko misel tako, kakor še nikdar poslal zavod na inspekcijo v Dalmacijo
prej.
r	. . . . . . .... „ •	' Slovensko Sokolstvo se nadeja, da si
svojega inšpektorja, ki sliši na ime Coen. , ^^ na ^^ ^^ doma^ov tn
Poslal ga je v deželo, v kateri tvorijo tujceVj 2,asti pa bralov Čehov, pri katerih je Hrvati 99%» dasi ne P^zna. niti besedice pravo Sokolstvo dema.
hrvatskega jezika in je uradoval v Splitu, j Slovenski Sokoli I Otok bleški, kinč ne-'
Ker pa ni mogel direktno občevati s hr-!be§w> se P°ie- To lepoto, kateri ni kmalu , .	. . .„ , ra - . , j enake daleč naokoli, povzdignite s svojimi,
vatskim strankami, posluževal se je za tol-, ^^ pr0ŽnilTIi telesi, z ubranostjo \
mača nekega c. kr. komisarja.	j svojih gibov in kretenj, z odločnostjo in I
Kolikor se moramo čuditi zavodu za ; pogumom svojega duha ! zavarovanje delavcev, da je mogel poslati ; Te vrste naj bodo kakor glas, ki Vas \
v Dalmacijo človeka, ki ne pozna niti be-! zove» da se pripravite za veliki dan, ki bo j
« * .. . .	, j-4- iza slovensko Sokolstvo dne 15. avgusta 1.1.
sedice hrvatski, še bolj se moramo čuditi j ^ gjedu	&
našim državnim oblastim, ki gredo na roko : Bratje Sokoli, izravnajte do tega časa,
temu brezobzirnemu postopanju zavoda, ki i kar je na Vas Še krivega, nesokolskega ;
ima glavno nalogo, da izsesava siromašne | vadite se nepretrgoma, da se bo videlo, da
delavce, ker te državne oblasti bi bile po-1 s*e neutrudljivi delavci v sokolskem vino- j «.: a A**	. .gradu, pridite v takem številu, da bo jezero,
klicane v prvi vrsti, da pouče imenovani ^^ od Vaših rdečih srajc!	j
zavod, da je njegova dolžnost spoštovati j Da bo prvj nast0p slovenskega Sokol- ; jezik dežele, a z druge strani bi državne 1 stva tem velićastnejši, naj bi se število kra- j Oblasti bile dolžne, da napravijo to v in-jjevnih prireditev, katere niso tako velikega; teresu službe same, ker gotovo ni nikjer j Pomena, kakor bo nastop slovenskega So-
koistva na Bledu, kolikor možno omejile, da
RUDOLF BOHULT2.E
—— IZ BERLINA konoesljonlranl zebotehnlk -
Fiazza Barriera vecehia, uhod ulica Sette Fontane Štev. 2, II.
bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja.
UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI.
JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. Zmerne cene z ozirorn na razmere man} posedujočih slojev.
OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7.
Mnenje g, dr- Barberowskega
ladijskega zdravnika pri avstrijskem Lloydu

(•j. /.	V AL JO
Trst.
Že na svojem potovanju v Japonsko s parnlkom „Nippon" sem konstatoval skupno s potniki, da je Vaše ŽELEZNA TO KINA - VINO SERAVALLO (Vino d i China Ferruginoso Serravallo) izborno tudi za pospeševanje prebavljanja, zlasti v tropičnih krajih.
Port Said, 18. 2. 19 0.	Dr. BARBERO WSKY.

l?a parna in sMCićam v Mu
zapisano, da mora biti državni uradnik i tolmač imenovanega zavoda za zavarovanje proti nezgodam in da s tem za nekaj dni zanemarja vse svoje uradne posle.
Največje čudo pa je to, da je državna oblast z imenovanjem italijanskih radikal-cev za nadzornike tem vrata odprla v vsa podjetja, ki delajo za brambo vse države, kakor so : arsenal v Puli, gradnje strate-gičnih železnic, mostov itd.
Iz poročila „Delavske zavarovalnice v Trstu*4 za 1. 1910 posnemamo sledeče interesantne podatke glede od Zavarovalnice naloženega kapitala :
Vrednostnih papirjev ima zavarovalnica naloženih v litri za K 305087, v Dalmaciji za K 285687, v Trstu za K 287400 v kranjski niti za en vinar.
Posojil ima zavarovalnica v Trstu (samo po sebi se razume le pri italijanskih
se vse moči nerazcepljene ohranijo za zlet na Bledu.
Ziet na Bledu bo šola za slovenski so- j kolski zlet v Ljubljani leta 1913.
Z!et pripravi in preskrbi vse potrebno! gorenjska sokolska župa v zvezi s telovad-l nim društvom Sokol na Bledu.
Slovenska sokolska zveza pa Je proglasila ta zlet za zvezni zlet.
Ta zlet naj bi bil po Pragi edini smo- ! ter vsemu slovenskemu Sokolstvu za leto-1 šoje leto. Kajti ako se posreči to, se po-j sreči tudi drugo leto slovenski sokolski zlet-v Ljubljani. Zato pa na deio na vseh štirih straneh slovenske domovine, da se bo vi- j dela letos na Bledu naša moč, naša vnema in naša gorečnost za blagor Slovenstva 1 Na zdar! Gorenjska sokolska župa.
Qom&de vesti«
„Akad. dr slov. vet. na Dunaju" je pri- j redilo v soboto, dne 15. t. m. poslovilni j večer svojemu prvemu ustanov-' strankah, zavodih in korporacijah) za K!nemu članu Josipu Čehu iz Roča-
2.832.000, dočim ni V Dalmaciji, htrl, na \w Istri> kj bo promoviran za živ.nosdrtvnika |
. ,	... , na c. in kr. zivmozdravniski visoki suli na j
Goriškem alt na Kranjskem posodila stran- iDlInaju pogetkom julija t. m.
kam ali korporacijom slovanske narodnostij Me hodite v Videm kupovat zlatega na-
nltl vinarja.	j kita! Pred nekaj dnevi mi je bogata 0*0-
Ravnotako je sezidala zavarovalnica ■ ličanka z zmagOBlavnim nasmehom na ustnih
proti nezgodam v Trstu mnogo delavskih\ pokazala zlata prstana, težko verižico in zlati hišic v vrednosti K 826.338 za delavce j nape3tnici. tfGlejtef V9e to eem kupila v italijanske narodnosti, dočim ni sezidala | Vidmu za 300 kr0n , Ako bi kupila v pri niti ene delavske hišice v vseh drugih na3 bi me Btalo ie enkrat toliko-. Hotel pretežno ali izključno slovanskih deželah. 8em }i dokazati neresnico njene trditve, češ, Iz teh podatKov sledi, da od ukupnega da ima zlato v yseh državah iato ceno, ali zneska K 4527.612 uživa sam Trst, Btem sem jo ge bolj podražil: „Kje dobite odnosno tržaške italijanske stranke in kor- iako le[>ega rumeaega zlata za tako nizko poracije, ogromno svoto K 3.936.728, Istra eenQy kakor v Italijij saj je že stara navada
K 3-5.187, Dalmacija K 285687, Kranj- da se najraje kupujejo v Vidmu zlati nakiti.- j ska niti vinarja, dasi so vsaj tri četrtinke Dogaja se mnogokrat še sedaj, da hodijo i gorenjega kapitala prispevki hrvatskih in Dnši okoličani in Brici v Italijo, kjer jim v j
A. jmtIC - Trst
ul. Commerciale 328 (Pendfce dl Scorcola) Priporoča cenj. občinstvu svojo novo pekarno in sladčičarno. Dobi se večkrat na dan svež kruh in sladčice. Prepečenoj in konfektura. — Likerji in raznovrstno vino --v steklenicah.	——
Jsiumerlo - Buff
Trst, via Carlo Gliega št 8.
Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, crno in belo. ^ccccc^z: Prvovrstno pivo. cc^cccccccc: Priporoča se za obilen obisk
Jakob volpix.
Naznanilo. „Tržaiko podp. In bralno društus"
se radi prezidave hiše, kjer ima sedaj svoj urad,
MT preseli
z dnem 24. avgusta t. 1 v nove prostore v hiši utica Torre bianca 41. I. nadstr. vogel sv, Lazara.
Lepo cnonodstropna m
z dvoriščem, kletmi in hlevom, deloma dobro oddana, drugi d 1 pripraven zh trgovino ali gostilno, v --večjem kra)u Notranjske--
se proda radi selltue za 25.000 K.
Kje? pove Inseratd oddekk Edincsti pod štev. 1262.
Širite „Edinost".
Moja stara
i -.kušnja je ia ostane, da je za o<1pravo p .Iftnih isithurčfcov ttikor tudi x svr!iO dosege in ohranilva nežne, mehke kože in bele polti najboljše uvetovno znano milo Iz liliji.eqa mleka 8tock3npferd, zn-mkt? „Steckenpferd", Borgmann <t Co , (leiBcben- na Lahi. Koirad po 80 viu se dobi\a v leka n&h, nii-odilnicah. pcrferaerijth in drugih trgovinah. Ravr o tuko »e je obnvala Bergmauujva lili-jina krema „M.nnera- za ohranitev nežnih be ih dtiii.-sk»h rok; v tubah po 70 vin se dobiva pi-vf>od.
]Plno
zlatar = —
Trst, ulica Vineenze
BelHnl št. 13 liurotl ceifts it. ki\m ic?r.|--|
Bog:at l/bor ur
*>p.V»» »rft«, iiaLor iihaiLOf, prataaov - ;11J»-tja^ll in brez dljacisn žeaske lerlžlee elit:
'u arcb.-ne za '.a rttp vo konkvrenćnth .cwih
- - Čevljarnica - -
Leonardo Renna
Trst, ul. delle Acque 4. Velika izbera moških, ženskih
in otroških čevljev, prejemajo se n&Ttiila is ropmla po zmeral cenai
Avtorlzovana dunajska šola. wm
— — oitan ovijana — —
rezaija oblek, fzdelovaaja oblek In perila AflA HOVAK - TRST
«um
Lftisare 16, m.
slovenskih obrtniko/ in delavcev.
resnici ponujajo zlat lišp za nizko ceno. Evo
Z ozirom na vse gorenje pritožbe in vzroke teh nizkih cen; ker je elato premehko,
z ozirom na določbo §-a 12 in 48 uvo-	se ga mora kemično združiti z drugimi bolj
doma navedenega zakona, glasom katerega	trdimi kovinami. V Avstriji ukazuje zakon,
ima ministrstvo notranjih stvari pravica,	da mora vsak zlati nakit imeti najmanj 14 da rriZpUiti predsedni5tvo zavoda in ime- karatov (čisto zlato ima 24 karatov), z dru-
nuje potem upravitelja ter da vrši nad-	gimi besedami, v enem zlatem predmetu
zorstvo nad „Delavsko zavarovalnico proti	mora biti najmanj 14 od 24 delov Čisto
nezgodam v Tr^tu«, dovoljujejo si podpi-	zlato. V Italiji nimajo tega zakona in radi sani vprašati njegovo ekscelenco, gospoda tega delajo tam zlata nakitja s 6, 12, 14
ministra notranjih stvari:	karati, torej je pri zlati verižici s 6 karati
1)	ali so njegovi ekscelenci znane	le četrtina čistega zlata, da pa dobiva ziati škandalozne razmere v „Delavski zavaro-	predmet lepo rumeno barvo („oro zecohinott>, vainici proti nezgodam za Trst, Primorje,	ga navadno še pozlatujejo ali pa kemično Kranjsko in Dalmacijo v Trstu" ?	zmes iako združujejo, da ostaja skoraj vse
2)	ali je njegova ekscelenca pripra*-	zlato na površju. Ako bi» naš zakon dovoljena uvesti nemudoma najstrožjo pre	ljeval tako sleparjenje ljudstva, bi imel pri iskavo t<r odpraviti vse gori navedene	naših zlatarjih zlat našit isto ceno kakor t vnebo vpijoče krivica, ki so gode slo ven- Italiji. Torej, nikar ne kupujte v Vidmu
i in hrvatski narodnosti pri tem zavodu ?	^zlata"!
Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
Popravlja in postavlja stroje in parne kotle, parne motoije, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozcjje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in uzorcev za testenine in biškote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materiala, mletje kave, .... drož in drugih tehničnih predmetov. - - - -
Stran IV.
EDINOST" it. 168.
V Trstu, dne 17. junija 19:2.
Tržaška mala kronika.
Trst, 16. junija.
Poskusen samomor. Šele 21 let je stara in vendar se že par let nahaja v eni onih ne srečnih hiš v Starem mestu. Je to neka Bianka Lam pel. Včeraj pa je v svojem obupu, hoteč si sama končati življenje, izpila nekaj lizola. Prvo pomoč ji je podal zdravnik rešilne postaje, potem pa so jo odpeljali v bolnišnico.
„Kaj pa delate tU ?" je vprašal včeraj ponoči redar nekega možakarja, ki je bil skrit v veži hiše št. 39 v ul. Madonnina. Možakar pa je najprej molčal, potem pa začel zmerjati stražnika, nakar je bil aretiran. Bil je to neki Giuseppe Celli, ki stanuje v ul. Madonnina št. 3 in je doma z otoka Visa. Kaj je možakar hotel v tuji hiši ? Ali živega ali mrtvega blaga ?
V	Ameriko je hotel. Včeraj so aretirali! na krovu parnika „Martha "VVashington" j 22letnega čevljarja Frana Zadnika, doma iz • Materije, ki je prišel na parnik, hoteč tako i lepo priti v Ameriko, ne da b<l zadostil vo- j jaški dolžnosti. Imel je tudi napačni potni j list, glaseč se na ime Alojzija Opara.
Nesreča pri delu. Včeraj dopoldne je padel 40letneinu delavcu v škedenjskih plavžih Antonu Furlanu na noge kos litega | železa, ki je tehtal dva stota, in ga težko ? poškodoval. Ponesrečenca so morali odpe-' ljati v bolnišnico.
Vesti iz Goriške.
Redkokedaj govore resnico, ti naši ljubeznivi sosedje!.... A kadar je mera polna, tedaj jih zgrablja sveta jeza in govore vsemu svetu, kar čutijo.
V	Gorici izhaja znanstvena revija „Forum Julii" ; izdaja jo krožek mladih furlan- [ Bk'h intel'gentov. Malo poznana je, in na- < ročnikov ima tako malo, da se bori za obstanek. To boli naše furlanske inteligente in ' eden izmed njih je sarkastično zapisal sledeče besede : „Žalostno je, a vendar resnično, ' dober del naših Furlanov ne ve niti, kaj je sploh to „bitje" z latinskim imenom. Označa j li to ime društvo ali kinematograf, kako vrsto sukna ali platno za kurja očesa ?.... ( Naj vedo, da je to znanstveno-književna revija, edina v vsej vzhodni Furlaniji. Žalostno je da tako malo ljudi pozna to revijo. . Dandanes se zaa vse, ne da bi se učilo. \ Dandanes ti blebete vsak mazač papirja o visoki politiki.... z zvestim „Rccolori v žepa. Dandanes ljubijo drago, sveto, lepo Domovino s kričanjem na vse grlo po ulicah ln na shodih, v kavarna pol polnoči in v gostilnah po litrih vina. Kaj jih briga, ako so nazadnje le veliki nevedneži, ako se prostituira narodna zavest z vsakim korakom, cko dejanja nasprotujejo bahatim besedam ? ! Mar m tisočletna kultura naših dedov, ki napihuje naše možgane ?" Dobro jo je zagodel ta furlanskih inteligent in mnogi b«>do držali ušesa !
Likvidacija goriške Trgovsko in obrtne zadruge. Dne 15. t. m. se je vršil v Ljubljani Bhod glavnih upnikov omenjene zadruge pod predsedstvom g. M. Vošnjaka. Sklenilo se je soglasno, dati zavodu 5 letni rok za likvidacijo; s tem je mirna razdružitev zadruge omogočena. Hvaležno se mora priznati, da je k temu ugodnemu izidu pripomogla kulanca ljubljanskih kreditnih zavodov, kteri »o bili zastopani po g. županu dr. Tavčarju in g. dr. T r i 11 e r j u. V zvezi s to razdružitvijo je snovanje novega zavoda pod firmo: „Goriška banka".
Gabrje |pri Štar.je u. Dne 13. t. m. so se vršile pri nas občinske volitve. V I. in III. razredu je zmagala narodna napredna stranka, v II. razredu pa klerikalna srranka.
Prva slovanska tovarna igralnih kart v L'ubljani je izročila iz izkupička od tega svojega izdelka družbi sv. Cirila in Metoda 50 K, pa tudi en izvod kart s cenikom in pojasnilom. Razume se, da je Družba tej tvrdki hvaležna za lepi prispevek, katerega pa bo v toliki in Še višji svoti deležna tako, kakor bo nahajalo blago odjemalcev med Slovenci in Slovani. Splošno sodimo, da bodo naši igralci uporabljali le te vrste karte, ki so najsolidoejšega izdelka, slike same pa na podlagi motivov iz življenja Slovanov. Tudi znaki in razne karte imajo slovenska Imena, za kar smo podjetništvu prav hvaležni. To delo je stalo veliko truda in velikih žrtev, kar naj se ne pozabi ob nabavi igralnih kart.
Novo dvokrono smo prejeli za družbo le od Iv. Ćelešnika in I. Trpina; ima Še kdo katero?
iuristide Gualco - Trst
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VL
Odlikovana Ionoma ccul In cementnih plošč, teracoo In umetnega Kamna. ::
Karejema vatrofrstno delo v cementu.	Cene *iuerne. delo tofno.

32nacv
i
v
auuj. o auti » raCacajo p« 4
, i vkM. Ocsađo. fr,a*tso tiakaa« b*> <fe> 1 «•£• m ričuasjc •■kot «t Naj. r j MSB]t cslstojšsea znala 40 «t<r. • Plat* M trio; laser «g<2«!i«
itti
[Zdravilno pivo dvojnega kvasa
Odlikovano na : 7 razstavah.:
i,
Val zdravniki ga priporočajo

S. ŠTEFAN
Glavna zaloga v Trstu, via Valdlrlvo št. 32. — Telefon §t 2201.
Odlikovano na : 7 razstavah. :
I
Skladišče žagovine
posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 5. Prodaje
in debelo**- Postrežba na dom
t, ntnn l/rliein siojaštei mojster v Gorili MIHU II l\lUolb, tekališče Frana Jobi^j. St 36. Izdeluje obleke po meri v \Bakem kroju Sprejema tudi »arofila izven Gorice. Pri Daročiiu zadoatje prsna mtra. V zal« gi ima raznovrstne blago ter razpi Silja uzoTce na ogled Cene zmerne
Fnfiiftl in dobro vpeljano, 8 etre j« in hišo, ee-
r UUJCIJD, stoječo iz ef ajstih prostorov, hlevov, •vodo, itd. ztmlj<ščtm 6fc0 [3 frežufev v bližini Ža. t« lj j» na prodaj v itd> sirijalne svrhe zh malo ceno radi neposrednega « dpotevanja. Ugodna pribka-S berna Moliuo a vento 70.	1217
I no in Pionnrin ulica dell'Olmo 3., v JUolJJ O'CJJunt, Trstu pri p >roča slavnemu občinstvu tu in i a deželi svojo dobroznano trgovino je*tv n in ZhJogn sakovrstntga o'ja; po na-' ročilu se pošilja tudi na dom; hvaležni p jzdrav.
_____1160
pi pc zi an« ert-dsivo za utičenje ste ; nic Zi-loga: ulica Stadi n £tev 10 t Naročila: Ferriera Trst 37, - Skrinjar.	480
Carnie! Umberto
trgovina ■ tu- fn inozemskimi pridelki. Via Contl 18 (vogat ulice Ferriera). Skladišče testenin Italijanskega riia naj-flnrjllh olj, mesnine ln sira Stravno maslo, Fina vira. Pivo v butoljkač. Postrežba na dom. Poštne pošiljat »e po 6 kg Ni*k«» q»p»
ter vsakovrstno 9	drugi uiizarnko
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Relved-*re 28. njrel TosquHtn Tapeto.	5>5H
Moderne spalne sobe
Mor ar a,
Josip
Stolfa mizar8^ m°i8ter' u!'ca
Belvedere ši. 10. — Izvršui e
vsakovrstna mizarska dela.
ĐAKOVI.
Družbi sv. Cirila in Metoda ; je poslala marljiva g. Stanka Blaževa v Mozirju 13 K mesto venca na krsto prerano umrlemu slavnemu pesniku Antonu Aškercu. Darovali so: Fr. Jerše 2 K, Dr. Goričar 2 K, Ana Blaževa 1 K, neimenovana 1 K, Tonči Ježovnikova 3 K, Amalija Pevčeva 1 K, Josipina Blaževa 1 K, Stanka in Ciril 1 K, Ant. Mikiavec 1 K. — G. Fr. Schmit v Št. Jerneju je poslal iz nabiralnika pri g. Iv. Reci ju 17 K 67 vin. — Pri odhodnici g. Rud. Dergana v Ribnici na Pohorju se je nabralo 6 K. — Neimenovana iz Brega pri Borovnici je poslala na uredništvo „Dneva" 2 K mesto cvetk na Aškerčev grob. — G. Leopold Kaftan iz Semiča fe poslal 21 K, H lih le nabrala gdč. Mata Tavčarjeva pri g. Bukovcu na ustanovnem občnum zboru C. M. p.ciiužnice. Hvala !
Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki«
Vsakovrstne obleke:
Sweater, planinske hlaSe, gamaSe, Cepiče iz Čiste volne, rokovice.
Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice
Za člane športnih in planinskih društev MT POSEBNE CENE.
Športno trgovina Strakel
ulica S. Antonio 12 (nasproti Krel poslopju)
Veh. Ptfrov®
čevljarski mojster
Trst, uL Barr. vecchia 40
Zclo$fl Izifelcnlh domačih feullev.
Sprejemajo se narnf-lla po meri.
Avstrijska paroplovna del. dražba „Biimatia"
vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge:
Trst-Metković A. (poštna).
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Po v ra tek v sredo ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković C. (p štna).
Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Po v ra tek v četrtek ob G*15 uri zjutraj. Trst-Korćula (poštna).
Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povrat ek v ponedeljek ob 615 uri zjutraj. Trst-Šibenlk (poštna).
Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst-Makarska (trgovska).
Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne. Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trst-Vis (trgovska).
Odhod il Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vaaki četrtek ob 7*15 uri popoldne.
Slovenci * Slovani
Kadar kupujete prf tvrdkaK katere o<s!a5ajo v> „Edinoai!'1, sklicujte se vedno na oclas t naScm listu, ker fako bode znale dotlCne tvrdke, da pri naSajo oglasi, ki jih uvrSčajo v Edinosti, dob>tek, in radi *eg: bouo uvr&ate svoje oglasa tu« v bodoče v r.aSem listu. Za U budete bolje posti eženi, zrave« tega pa pomagate s tem ma : ferijalno listu „Edinost" :
Prva in edina pisarna — v vojaški stvari
(koncesijonlrana od c. k. namestništva)
Trst, ulica della Caserma 5, 11. n.
Daj a nasvete in informacije o vsem, kar se [ tiče novačenja in vojaške slnžbe. Izdeluje in odpošilja v^aVo vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovoljstvo, žeoitce, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami.— Reševenja hitro in točno. — Uradne ure : Ob delavnikih od 9. predpoludne do 7. popoludne Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opold.
„Slavija"
rani. imm banka v Prosi
Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron
115,390 603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 08185.
Po velikosti draga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene.
Glavni zastopnik v Trstu
V. CEGMCR, ulica Caserma 12,
TELEFON 5t. 21-47.
V manufakturni trgovini
CARLO ANDREJCIC
ulica Malcanton št. 10-12
se proda radi požarja vse blago po najnižjih cenah,
. od vin.
dalje.
od K
Krasen perksl v najnovejših barvah Zefir za srajce .....
Ponarejena svila s črtami Narejene rjuhe z« eno osebo ' 50/259 Narejene rjuhe iz samega platna 160/250 Obns»lke ......
Chiffon prve vrste .....
Kosi m»d»polana 10 metrov I. vrste Že ske srajce s finimi vezeninami . Spodnja krila Crna 1. vrste. ...
Vsakovrstni predpasniki iz črnega sati na, moške nogovice po 32 vin., ženske po 20 vin.
Vse flrotaje se prida za 20 posto pol tov. ceno. Poslcžie se prilike!
34 56 76 2 — „ 4 20 od vin. 38 45
po K 4 20
n 2-
„ 3-
m
Cržtfha posojilnica in hranilnica
| V lastni hl8L	registrovana zadruga z i :: omejenim poroštvom :: |	Telefon št. 952. |
Trst Plflzzo Caserma Z, I. n. (nhod po Slavnih stopnicah).		
Hrsntlne vlog« sprejema od makega, če tndi nI od in	M fl 01
jih obrestuj«	TB J 4 j o
Bmtnt davek od hranilnih vlog plačuje »vod sam. Vlaga M lahko po tno krono. Poaojftla daj a na vknjiibo po dogovoru Na menjice po 6'/„ na ca*tave
Jo 5*/,*/• in na amortisaoljo sa dalj-o dobo po dogPToru
o o
Uradna ara: od 9.—12. are dopolodne in od 3.—B. popoladne. I»pl»finJ# aa vsaki dan ob uradnih urah- — Ob ned»> Mah in premikih je urad t a p r t.
Poitno - hranllnlčal raftun 816 004.
lat aaJsiadsrBeJe arsjeas vareoatao oaUoo ta ihrtah vrsdns«1. papirjev, lis t Is Ki.
kakor tudi branila« puilo«, • katerih ae najuspefineje navaja fitediti svojo deco.