Domoznanski oddelek 35 PTUJČPN 2006 352 497 4Ptu COBISS o 6001914,1 Glasilo Mestne občine Ptuj. leto XII. Številka 1. ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, poštnina plaćana pri pošti 2250 PTUJ 46. tradicionalno Kurentovanje 2006 vas pričakuje! Prejemniki oljenk v letu 2006 Začetek izvedbe zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja 'Jaz jih nisem fotografiral' Pogovor z mojstrom fotografije Stojanom Kerblerjem Kmalu prehod na nov način obračunavanja odvoza odpadkov rniH HONIOH HNHAT HDTNZTrN* '4 fašenki in karneval na ptujskem ^ 18. - 28. februar V Lokalni turistični organizaciji Ptuj tudi letos pripravljamo največjo tradicionalno pustno prireditev v Sloveniji. Ob pomoči in sodelovanju s številnimi organizacijami, prizadevnimi organizatorji fašenkov, Princem ptujskega karnevala, mnogimi posamezniki in skupinami ter pokrovitelji in sponzorji, jo v znak spoštovanja tradicije in združevanja z našim mestom, vračamo v mestno jedro. V posebnem sijaju bodo zaživeli ulice in trgi, številni gostinski lokali in dve karnevalski dvorani; večja na mestni tržnici in manjša na Mestnem trgu. Na številnih prireditvah in dogodkih bomo gostili tradicionalne etnografske skupine in pustne like, zabavale nas bodo zvezde slovenske estrade in glasbeniki iz domačega okolja. Veliko pozornosti bo namenjeno organiziranemu in spontanemu dogajanju za otroke in mladino. Vabljeni na vsakodnevne pustne delavnice, dve koncertno zabavni prireditvi in posebno povorko ptujskih osnovnošolcev. Tradicionalno bodo v fašenskem duhu zaživela tudi vaška okolja. Fašenki. ki jih z veliko prizadevnostjo organizirajo številna društva ter mnoge skuipine korantov in kurentov vabijo na nepozabna pustna doživetja. Drage Ptujčanke in Ptujčani, bodite del Kurentovanja 2006. Zaživite v fašenskem in karnevalskem duhu. S posluhom in radostjo za Kurentovanje naprej! POTRČEVA MIKLOŠIČEVA- MESTNI TRG MINORITSKI TRG MINORITSKI TRG Pot POVORKE OB 8. SREČANJU TIPIČNIH PUSTNIH LIKOV IN MASK SLOVENIJE v soboto 18. februarja Dravska. Minoritski trg. Krempljeva, Mestni trg. Miklošičeva z zaključkom v Karnevalski dvorani na mestni tržnici. V SOBOTO. 18. 2. BODO V ČASU POVORKE (11.00 - 13.00) ULICE V NEPOSREDNI BLIŽINI POTEKA POVORKE ZAPRTE ZA VES PROMET. Pot 46. TRADICIONALNE KARNEVALSKE POVORKE v nedeljo 26. februarja Potrčeva, Slomškova. Miklošičeva. Mestni trg, Krempljeva. Minoritski trg. Dravska. V NEDELJO. 26. 2. BODO V ČASU POVORKE (14.00 - 17.00) ULICE V NEPOSREDNI BLIŽINI POTEKA POVORKE ZAPRTE ZA VES PROMET, razen za intervencijska vozila. Hvala za razumevanje. razen za intervencijska vozila. Hvala za razumevanje. MESTNA OBČINA PTUJ Organizator: LTO Ptuj. Mestni trg 1, Informacije: 02 779 60 11 ali 02 771 01 73 ali www.kurentovanje net Organizator si pridržuje pravico do sprememb programa mm Tl'RISTIČNO DRI ŠTVO Prt 3 Spoštovane Ptujčanke in Ptujčani, mesečnik Ptujčan je vaš medij. Izdajatelj je sicer mestni svet ptujske občine, kije leta 1994 po ustanovitvi sprejel tudi programsko zasnovo, kreiramo pa ga ob sodelovanju zunanjih sodelavcev v glavnem v uredništvu na Mestnem trgu 1. Vendar je časopis namenjen vam. Temeljno poslanstvo časopisa je čim bolj korektno obveščanje lokalnega prebivalstva in njegova preprosta dostopnost. Letos je Ptujčan vstopil v svoje dvanajsto leto in v uredništvu želimo, da bi bil čim bolj po 'vaši meri’, zato smo pripravili vprašalnik, preko katerega imate možnost vplivati na vsebino, obliko in kvalitetno distribucijo vašega lokalnega časopisa. Odgovori, ki nam jih boste poslali, nam bodo koristni napotki in vzpodbuda pri programski usmeritvi, vsebini in oblikovni podobi časopisa v prihodnosti. Prosimo vas, da izpolnjen vprašalnik pošljete ali prinesete na naslov uredništva (Mestni trg 1, Ptuj). Lahko ga pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: \ptujcan@ptuj.si ali po faksu: 748 29 98. Anketa je anonimna, če pa želite, lahko hkrati sodelujete v nagradnem žrebanju. Pripišite le svoj naslov. Izmed prispelih pošiljk, na katerih bo napisano ime in priimek ter naslov pošiljatelja, bomo namreč izžrebali šest nagrajencev, ki bodo prejeli darilne bone Term Ptuj. Milena T\irk, odgovorna urednica ITE RM E KHH iPTUJi *351 ABONMA VSTOPNICA ZA 10 KOPA) PET VSTOPNIC ZA KOPANJE ft . TRI VSTOPNICE ZA KOPANJE ....................... d; Vstopnica za kopanje ■Lr = .■■ ' VSTOPNICA ZA KOPANJE VSTOPNICA ZA KOPANJE ANKETA MO 1. Lokalni mesečnik Ptujčarf prejemate na svoj dom že dvanajsto leto; decembra 1995 je izšla prva številka. Ali ga preberete? a. ) Preberem v celbli. b. ) Deloma preberem. cJPlfclistam. d. ) Me ne zanima. e. ) Vaše pripombe: manj prostora: 5. Navedite vsebine, ki jih v Ptujčanu pogrešate: 6. Redna priloga Ptujčana je Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, v katerem so objavljeni akti, ki jih sprejema ptujski mestni svet, in razpisi. Ali poznate njegovo vsebino, ga preberete ali vas ne zanima? a. ) Preberem v celoti. ‘•Ifflk-—' b. ) Ddjbma preberem. c. ) Prelistam. d. ) Me ne zanima. »\ e. 2. Obkrožite tri rubrike, ki vas najbolj zanimajo in b. ) Mestni svet - - c. ) Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov d. ) Iz Mestne hiše e. ) Stranke mestnega sWta sporočajo f. ) Ptujčani/intervjuji g. ) Okolje in prostor V h. ) Gospodarstvo/razvoj K N '/ i. ) Kmetijstvo ( éarL, \ j. ) Mladi za mlade \ o .. k. ) Vzgoja in izobraževanje n. l. ) Socialno varstvo/vamost , ajs \y' m. ) Zdravje р. ) Kultura/kultuma dediščina/ljubiteljska kultura с. ) Knjižničarstvo/literatura p. ) Mednarodno sodelovanje q. ) Šport r. ) Gledališče/razstave/prireditve s. ) Obvestila/sporočila/razpisi t. ) Retrospektiva prireditve u. ) Oglasi .) Vaše pripombe: 7. Kaj menite o oblikovni podobi logotip, format, notranja postavil izvedbi medija Ptujčana? a. ) Je dobra. b. ) Je primerna. c. ) Je zadovoljiva. d. ) Je slaba. e. ) Vaše pripombe ilovnica, ;.) in grafični m 8. Ali je dostava Ptujčana na vaš dom redna, pravočas na in prav tino opravljena (v nabiralnik)? a.‘) Da b-Ne c.) Vaše pripombe: ' :■ .-v 3. Navedite rubrike, ki bi jim v Ptujčanu namenili več prostora: 4. Navedite rubrike, ki bi jim v Ptujčanu namenili -rinnt Poštnina placar po pogodbi št. 44/2/s Uredništvo Ptujčana Mestni trg 1 2250 PTUJ Podatki pošiljatelja (niso obvezni): UVODNIK ra A^S Kurentovanje se vrača v središče mesta Letošnje kurentovanje, največja in najpomembnejša etnografska prireditev v času pustovanja v srednji Evropi, je zasnovano nekoliko drugače. Celotno dogajanje se vrača v središče mesta in bo razdeljeno med dve karnevalski dvorani, enega na Mestnem trgu in drugega na prostoru tržnice. V kurentovanje bomo vključili čim več otrok, zato smo se povezali s ptujskimi osnovnimi šolami in vrtci, ki so se prijazno odzvali in tako bo letos prvič v programu otroški pustni sprevod. Želimo pa pritegniti tudi gostinske lokale. Kurentovanje, čas, ki prinese med Ptujčane in v širšo okolico pustno veselje, razigranost in magičnost, se bo pričelo v soboto, 18. februarja, z otvoritvenim sprevodom oziroma s srečanjem tipičnih slovenskih pustnih likov in mask. Otroški sprevod bo čez sedem dni, 25. februarja, mednarodni sprevod pa kot vedno v nedeljo, 26. februarja. Na priređivah bodo sodelovale številne izvirne stare maske in skupine mask iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske, H miške, Makedonije in Bolgarije. V karnevalskih mestih, med katera se v okviru Evropskega združenja karnevalskih mest uvršča tudi Ptuj, je navada, da izberejo princa karnevala, kar je visoka čast in pomemben del tradicije karnevalskega dogajanja ter protokola. Sam sem si to čast prislužil kot sedmi princ ptujskega karnevala in kurentovanja. Moje prinčevsko poimenovanje je Klinc Hauptman Spuhljanski, poveljnik strelskega voda. V času kurentovanja simbolično prevzemam oblast v mestni občini Ptuj. Moj glavni cilj je pustovanje na Ptujskem in Dravskem polju ponesti onkraj meja 'mojega kraljestva' in onkraj meja naše države. Kot sem napovedal že ob priliki ustoličenja, kanim predlagati, da občina proglasi dan svetega Pusta za praznik mestne občine Ptuj. Prav koristno pa bi bilo, da tudi vrli člani Državnega zbora Slovenije razmislijo o tem, da proglasijo pust za državni praznik iskrenih domislic in sprostitve tradicij. Vendar to odločitev prepuščam njihovi umnosti. Prepričan sem, da si moji 'podložniki' in prebivalci 'mojega kraljestva' zaslužijo poseben dan za sprostitev in iskreno dobro voljo, ki je v naši deželi žal zasledimo vse manj. Se pa, spoštovani meščani, zavedam, da mi to ne bo uspelo brez vaše pomoči. Vse pustne like, njihove skupine, meščane in politične voditelje ter direktorje podjetij pozivam, da v času pustovanja stopimo skupaj in vsem obiskovalcem in gostom pokažemo pozitivno moč našega 'kraljestva ', do katere nam daje pravico naša tradicija. Zato vas, vse meščane in pustne like, vabim, da napolnite mesto in vasi, vsak dan, vsako noč in ves čas pustovanja od 18. do 28. svečana, leta gospodovega 2006. Iz moje 'trdnjave' sredi mesta bom ves čas poveljeval in uradoval ter skupaj z mojo gardo in zvestimi kurenti, brez katerih kurentovanja ne bi bilo, spodbujal vse, ki se boste pridružili velikemu veselju našega 'kraljestva' - kurentovanju. Naj živi pust in kurentovanje v letu gospodovem 2006 in naj Ptuj spet postane pustna prestolnica Slovenije in etnografska prestolnica Evrope. Marko Klinc MODROST MESECA »Zdrav razum je sklop predsodkov, ki smo si jih nabrali do osemnajstega leta.« Albert Einstein SPREHOD PO VSEBINI Kolegij županov v Podlehniku 5 Mednarodno sodelovanje 2005 6 Iz prve seje v letošnjem - volilnem letu 7 Program Kurentovanja 2006 9 Novi sistem obračunavanja cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki 10 Projekt zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja 10 Še en požar v Grajeni 11 Intervju - Stojan Kerbler 12 Prejemniki oljenk v letu 2006 14 Zunanja notranjost oblačil 15 Naslovnica: Pustovanje na ptujskih ulicah Foto: Mojca Lešnik Iz Mestnega gledališča 15 Izdana razglednica z motivom Potrčeve rojstne hiše 16 Domače, ki te (ne)ljubim domače 17 Kartografske dragocenosti v ptujski knjižnici - II. del 17 Mladinski svet MO Ptuj vse bolj dejaven 18 Po zaslugi Povoda na Ptuj 35 milijonov SIT za mlade 19 Uporaba varnostnega pasu in otroških sedežev 20 »Otrokom ne smemo še dodatno naložiti teže zmage.« 22 Zaznamovali so ptujsko športno leto 2005 24 Na Ptuju šahirajo že 70 let - III. del 25 Prireditveni vodnik 26 Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. OglaSevanje: Agencija LOTOS, Liljana Vogrinec s. p.. Jadranska ulica 16, Ptuj, tel.: 02 771 08 82. gsm: 031 481 673, 040 218 895; elektr. pošta: lotos. ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Gratis. Rače, Požeg 4. tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS. Albina Murko - ZE Ptuj. Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospo- 1 darstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava. DDV. po-stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravicojcrajšanja prispevkov in spremembejiasloyoy.____ Župan Podlehnika je gostil župane Sp. Podravja V Motelu Podlehnik so se 16. januarja na že 24. kolegiju sestali župani Spodnjega Podravja. Lotili so se àtirih, v tem času za Spodnje Podravje, aktualnih vpraianj: zahtevka za sprožitev arbitražnega postopka zaradi podeljene koncesije na področju zobozdravstvene dejavnosti s strani Občine Videm, problematike primarnega zdravstvenega varstva na območju UE Ptuj, javnega natečaja za položaj predstojnika Skupne občinske uprave občin (SOU) in vladne Uredbe o prednostnih območjih za dodeljevanje regionalnih spodbud in metodologiji za izračun indeksa razvojne ogroženosti za programsko obdobje Metka Petek Uhan, direktorica JZ ZD Ptuj, je uvodoma povedala, da je Občina Videm v letu 2005 podelila koncesijo za opravljanje zasebne zobozdravstvene dejavnosti in s tem posegla v program opredeljen v pogodbi med JZ ZD Ptuj in Zavodom za zdravstveno zavarovanje RS. Zdravstveni dom Ptuj je sprožil arbitražni postopek, ker mu je bil s pogodbo za leto 2005 odvzet program, pri čemer pa ni šlo za širitev zdravstvene mreže. Poskušali so, da bi preko ZZZ RS dobili dodatni program. 13. decembra je bila arbitraža na ZZZ RS v Ljubljani. V nadaljevanju je župane seznanila s sklepom arbitraže, kjer Zdravstvenemu domu Ptuj svetujejo, da v primeru nerazdeljenih programov za zdravstvene domove v pogodbenem letu 2005 preko Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije predlaga širitev programov v obsegu ene tretjine tima za dejavnost zobozdravstva za odrasle in enako za dejavnost mladinskega zobozdravstva (tima pa seveda ne sestavlja le zdravnik). Člani arbitraže ugotavljajo, da so postopki podeljevanja koncesij neusklajeni z dejansko obstoječo mrežo. Župani so si bili edini, da je potrebno nastali zaplet reševati v smislu širitve zdravstvene mreže na območju Upravne enote Ptuj. PROBLEMATIKA PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE PTUJ Dr. Stefan Čelan, župan MO Ptuj, je v uvodu dejal, da so župani o tej problematiki že razpravljali. Generalna ugotovitev je, da se je zdravstvena mreža 2007- 2013. delala, tako kot večina stvari v Sloveniji, po »dotah«. Torej, kar si imel, tisto ti je pripadalo, in če si »bil v doti podhranjen«, si tudi naprej ostal »podhranjen«. Vse analize kažejo, da je zdravstvena mreža v državi nepoštena. V nekaterih sredinah, mednje sodi območje Spodnjega Podravja, pride na enega zdravnika tudi do sto procentov več prebivalcev kot v nekaterih urbanih središčih. V polemični razpravi so se župani poenotili o vsebinah, ki so jih strnili v sledečih sklepih: Metka Petek Uhan, direktorica JZ Zdravstvenega doma Ptuj, in Branko Jerkovič, predstavnik koncesionarjev, bosta pripravila strokovne rešitve, ki bodo ponudile optimalni model opravljanja primame zdravstvene dejavnosti v sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem. Strokovne rešitve naj gredo v smeri, da bi bila vsaka občina pokrita najmanj z enim timom, v katerem sta splošni zdravnik in zobozdravnik. Timi naj se uskladijo na dva načina: prvi je povezan s širitvijo obstoječe zdravstvene mreže, drugi pa s prerazporeditvijo presežkov ali primanjkljajev med občinami. Strokovne rešitve je potrebno iskati v smeri, ki bo zadostila zakonskemu pogoju, ki pravi, da mora lokalna skupnost občanom zagotoviti primarno zdravstveno varstvo 24 ur na dan. Župani občin morajo JZ ZD Ptuj posredovati podatke o že podeljenih koncesijah in podatke o številu nameravanih podelitev. Za zbiranje navedenih podatkov ter za koordinacijo med JZ ZD Ptuj in koncesionarji so zadolžili Oddelek za družbene dejavnosti MO Ptuj. JAVNI NATEČAJ ZA POLOŽAJ PREDSTOJNIKA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE Župani so se na kolegiju ukvarjali z zapleti v zvezi z že razpisanim internim natečajem za položaj predstojnika SOU. Dosedanji predstojnik SOU Stanislav Napast je namreč z iztekom minulega leta odšel v pokoj. Po pridobljenem pravnem mnenju v zvezi z objavljenim internim natečajem za ta položaj na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo, je bilo ugotovljeno, da je potrebno interni natečaj razveljaviti in objaviti javnega. Župani so se seznanili z vsemi dosedanjimi postopki pristojne komisije, ki so jo sestavljali direktoiji občinskih uprav občin Kidričevo, Gorišnica, Hajdina, Videm in MO Ptuj. Župani so (do zaključenega postopka javnega natečaja oz. največ za šest mesecev) za vršilko dolžnosti predstojnika SOU imenovali Alenko Korpar, ki je to delo opravljala že celo minulo leto. Pravna služba MO Ptuj in SOU bosta pripravili predlog javnega natečaja za položaj predstojnika SOU in ga pred objavo posredovali v verifikacijo vsem pristojnim županom. KRITIČNO O VLADNI UREDBI O PREDNOSTNIH OBMOČJIH ZA DODELJEVANJE REGIONALNIH SPODBUD Župani so bili v svojih razmišljanjih o vladni uredbi enotni, kritični in razočarani hkrati. Uredba Spodnjemu Podravju ne priznava statusa regije, še manj, niti območnega razvojnega partnerstva ne. Vsebino uredbe v razpravi je najbolj konkretno povzel župan Občine Žetale Anton Butolen: »Če samo pogledamo prednostna območja za dodeljevanje regionalnih spodbud, ki so našteta v drugem členu vladne uredbe, vidimo, da je dejansko zajeta cela Slovenija. Ob tem pa je tudi metodologija zgrešena, saj nikjer ni upoštevan ponder gospodarske razvitosti. Tako ostajamo na istem, kot smo bili, osnova za delitev razvojnih sredstev je statistično povprečje cele regije in ne posamezne občine. Razlike med občinami pa so v regiji zelo velike in se z vsakim razvojnim obdobjem večajo in ne zmanjšujejo, kot bi pričakovali.« Branko Novak Podaljšani obratovalni čas gostinskih obratov v MO Ptuj ob pustovanju i V skladu s Pravilnikom o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99 in 107/00), lahko gostinec brez dovoljenja za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti en dan v času pustovanja (to je od 18. 2. do 28. 2. 2006) obratuje dlje, kot traja obratovalni čas. Za ostale dni pustovanja pa lahko zaprosi za podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata, in sicer najdlje do 4. ure zjutraj naslednjega dne. Za podaljšani obratovalni čas zaprosi z vlogo pri Mestni občini Ptuj, Mestni trg l, na kateri navede naziv gostinskega obrata, natančne datume in uro obratovanja gostinskega lokala v podaljšanem obratovalnem času ob posebni priložnosti. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. 02 748 29 43. Mojca Lešnik Mednarodno sodelovanje v letu 2005 V dvanajstih mesecih 2005 je bilo na Ptuju skoraj 30 tujih delegacij, ki so skupaj štele malo manj kot 300 ljudi. MO Ptuj se je v tujini predstavila 14-krat s skoraj 170 udeleženci. Petim pobratenim, partenerskim ali prijateljskim mestom Ptuja se je pridružilo še mesto Ohrid iz Makedonije. Eden najbolj odmevnih projektov ne samo na Ptuju (čeprav na žalost v drugih krajih niso kaj dosti vedeli o njem) je bila razstava turkerij v Istanbulu. Zaključek skoraj dveletnega projekta je bil nastop turške godbe na Ptuju in podelitev pečata mesta Ptuj z likom sv. Jurija veleposlaniku Turčije v Sloveniji na novoletnem sprejemu župana MÜ Ptuj. Teh nekaj statističnih podatkov nam pokaže, da je Ptuj resnično postal zelo aktiven v mednarodnem sodelovanju. Po eni strani so se odprle evropske meje, po drugi strani pa je MO Ptuj začela na tem področju delati bolj načrtno. POBRATENA, PARTNERSKA IN PRIJATELJSKA MESTA Le-teh je sedaj šest: Arandže-lovac v Srbiji, Banska Stiavnica na Slovaškem, Burghausen v Nemčiji, Ohrid v Makedoniji, Saint-Cyr-sur-Loire v Franciji in Varaždin na Hrvaškem. Zgodovina stikov z Arandželov-cem je najstarejša, saj seje pričela že za časa skupne države. Po vojni na Balkanu so jo ponovno najprej obudili gasilci, nato pa še občina. Srbsko mesto je lani dobilo novega župana, Evropa pa sedaj nudi pomoč mestom v Srbiji za približevanje EU s projektom Exchange. Projekt med Ptujem in Arandželovcem temelji predvsem na področju okoljevarstva in ravnanja z odpadki. Predstavniki Banske Stiavnice so bili do sedaj vsako leto gostje na kurentovanju. Letos bodo raje prišli na občinski praznik, poleti pa vabijo člane društva Cesarsko-kraljevi Ptuj na »živi« šah. Mesto je že od leta 1993 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. To čast so si Stiavničani zaslužili predvsem zaradi edinstvenega napajalnega sistema rudnikov zlata in srebra, ki seveda sedaj več ne delujejo, čeprav so jih zaprli šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Danes so ta na pol umetna in na pol naravna jezera, namenjena turizmu. Mesto Burghausen je od vseh partnerskih mest po svoji veduti najbolj podobno Ptuju. Pa tudi zato, ker je Ptuj na grajskem hribu v tem nemškem mestu zasadil svojo trto. Oktobra letos bo prva trgatev in čeprav pridelka ne bo veliko (posajenih je le kakih 200 trsov), bo to velik uspeh za tako »nevinorodno« pokrajino, kot je Bavarska. Že pregovorna natančnost in doslednost Nemcev se je tudi tukaj potrdila, saj so izbrskali verjetno edinega vinskega strokovnjaka v celotni deželi, ki skrbi za vinograd. Ob peti obletnici podpisa Listine partnerstva, ki bo letos septembra, bo kemijsko podjetje Wacker iz Burghausna priredilo na Ptuju koncert z njihovo in našo godbo. Ohrid je Unescovo mesto. Čeprav je uradno naj mlajši v tem krogu prijateljstva, že vrsto let sodeluje s Ptujčani na področju upravljanja z odpadki s podjetjem Eko-les, ki ima v Makedoniji tudi svoje predstavništvo. Že letos se bodo udeležili kurentovanja. Občinski praznik 5. avgust pa bo priložnost za recipročni podpis Listine o sodelovanju med obema mestoma. S francoskim mestom Saint-Cyr-sur-Loire, od katerega nas loči dobrih 1700 kilometrov, sodeluje Ptuj predvsem na področju kulture, športa in sociale. V letu 2005 so potekale izmenjave dobre prakse med centri za socialno delo in pa seveda mladimi nogometaši. Letos naj bi študentski pevski zbor skupaj z njihovim zborom izvedel predbožični koncert v novembru. Varaždin nam je najbliže, tako geografsko kot tudi kulturno in jezikovno. Sodelovanje s tem hrvaškim mestom poteka med društvi, kulturnimi ustanovami in javnimi zavodi. Mesto, ki je dobilo Unicefovo plaketo »prijatelj otrok«, velja za baročni biser Hrvaške in se poteguje za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Kratek pregled preteklih in načrtovanih dogodkov je le del mednarodnega sodelovanja Ptuja. Tukaj niso naštete delegacije ostalih mest, veleposlaništev, šol, podjetij in drugih, Privatno-ljubiteljski muzej mask v 's-Hertogenboschu, Nizozemska. ki so sodelovale s Ptujem (iz Avstrije, Turčije, Nizozemske, Madžarske). Najprej se je bilo treba spoznati, in to se po navadi dogaja preko kulturnih dogodkov, sedaj pa je za marsikaterega partnerja nastopil čas, ko bi se moralo sodelovanje nadgraditi in razširiti. V ta namen je župan MO Ptuj kot posvetovalni organ imenoval Komisijo za pobratenja in mednarodne odnose. Komisija je sestavljena po različnih področjih: kultura, gospodarstvo in turizem, mladina in izobraževanje, okolje in prostor, šport ter javni zavodi in društva. Vsako področje zastopajo po trije predstavniki: izmed mestnih svetnikov, uslužbencev občinske uprave in zunanjih strokovnih sodelavcev. Tanja Ostrman Renault »Perchte« so v Dobrli vasi - Eberndorfu (partner MO Ptuj v Phar-ovem projektu varovanja ribnikov v Podvincih in Velovleku) - na avstrijskem Koroškem najbolj aktivni v predadventnem času. Iz prve seje v letošnjem - volilnem letu Potrditev mandata novemu svetniku Stanislavu Zupaniču, mnenje za imenovanje ravnatelja Dijaškega doma, cene ogrevanje na toplo vodo in paro Na prvi letošnji seji mestnega sveta, 26. januarja, so svetniki potrdili mandat za člana mestnega sveta Stanislavu Zupaniču, naslednjemu z Liste kandidatov Slovenska ljudska stranka v Volilni enoti 1. Nadomestil bo Maksa Lečnika, ki se je preselil v občino Kidričevo. Obravnavali so tri odloke: o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj, o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem, o dopolnitvah Odloka o ustanovitvi zavoda Lokalna turistična organizacija Ptuj in dva osnutka odlokov: o prenosu pravice upravljanja s premoženjem MO Ptuj na mestne in primestne četrti ter o spremembah in dopolnitvah Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti. Na dnevnem redu sta bili še soglasji k investicijskemu programu za prenovo stavbe Mestnega gledališča Ptuj in k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za ogrevanje Komunalnem podjetju Ptuj ter dva sklepa: o višini dela plače za delovno uspešnost direktoija Mestnega gledališča Ptuj za leto 2005 in o prodaji nepremičnin, ki ležijo na območju Industrijske cone (pare. št. 1626/1, 1627 in 1628 ter 1641/1, k. o. Ptuj) in so namenjene izgradnji poslovnih objektov. Pri točki volitve in imenovanja so podali mnenje petim kandidatom za ravnatelja Dijaškega doma Ptuj (na razpis so se odzvali Jasmina Ferk, mag. Danica Starki, mag. Silvestra Klemenčič, Janko Marinič in Ivan Hercog. Komisija za volitve in imenovanja pa je mestnemu svetu za to mesto predlagala mag. Danico Starki) ter mnenje edinemu kandidatu, prijavljenemu za ravnatelja Višje strokovne šole na Ptuju. Robertu Harbu, ki je šolo vodil že v minulem letu in od njene ustanovitve. Odlok o ustanovitvi LTO Ptuj. ki so ga obravnavali po hitrem postopku, je bilo potrebno le dopolniti, kajti MO Ptuj bo zavodu dala v upravljanje dodaten prostor na Slovenskem trgu 5. V prostoru, velikem okrog 52 kvadratnih metrov, bo delovala Turistično informativna služba (TIC). Prostore na Slovenskem trgu 3, v katerih LTO posluje že od ustanovitve, pa ima v najemu. Odlok o oddajanju poslovnih prostorov in garaž v najem. Postopek najema poslovnih prostorov že tako ali tako ureja Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, ki določa, do se najem uredi s pisno pogodbo med najemodajalcem in najemojemalcem. Zakon pa predpisuje tudi pravice in obveznosti iz najemnega prostora. Najemno razmerje je obligacijsko razmerje, v obligacijsko pogodbenem pravu pa velja načelo svobodnega urejanja razmerij, ki je omejeno le z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli. To pomeni, da se pogodbenika lahko denimo glede rokov plačevanja dogovorita po svoje, čeprav zakon določa mesečno in vnaprejšnje plačevanje. Plačilo najemnine je seveda bistveni element najemne pogodbe. Ob obravnavi osnutka odloka je svetnik Milan Petek predlagal, da se v odlok vgradi varnostni element pri sklenitvi pogodbe - institut menice, tako da bi vsak najemnik s svojim premoženjem jamčil, da bo spoštoval najemno razmerje. Vendar pa ta predlog ni bil upoštevan. Kot piše v obrazložitvi, menica ne pomeni plačila, ampak določeno obljubo, da bo dolžnik upniku plačal. Poplačilo dolga z unovčenjem menice bi bilo uspešno le v primeru, ko ima dolžnik na transakcijskem računu sredstva. V kolikor nima nič, je menico nemogoče unovčiti. Predlagatelji odloka menijo, da je najprimernejša oblika zavarovanje morebitnih terjatev do dolžnika bančna garancija za zavarovanje plačila najemnine. Obstaja še ena možnost - varščina v višini določenega števila mesečnih najemnin, ki se ob izpolnitvi vseh obveznosti vrne najemniku. Vendar predlagatelj meni, da ni najbolj primerna, kajti pri poračunanju sredstev varščine bi morali upoštevati zapletene postopke v skladu z omenjenim zakonom. Odlok o kategorizaciji občinskih cest. V MO Ptuj je bilo doslej kar nekaj cest, ki so se uporabljale, a niso bile kategorizirane kot javne ceste. S tem odlokom bodo pridobile status javnih cest ali javnih poti. Soglasje Komunalnemu podjetju k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare ter tople vode za ogrevanje. Zaradi zvišanja cen vhodnih energentov (zemeljskega plina, ekstra lahkega kurilnega olja in električne energije) se bo za okrog 2,53 % zvišal variabilni del cene, in sicer bo za eno megavatno uro (MWh) potrebno plačati 11.931 tolaijev. Zadnje povišanje variabilnega dela cene (za kar 7,14 %) pa je bilo v ne tako daljni preteklosti - v zadnjem mesecu minulega leta. Milena l\irk Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Vprašanje Petra Letonje: »Kdo je dal kavarni Evropa uporabno dovoljenje, da ima lahko odprto celo noč?« Odgovor: Gostinec oziroma kmet mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat prijaviti na Oddelek za gospodarstvo Občinske uprave MO Ptuj v skladu zli. členom Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99,102/02). Ob prvi prijavi mora gostinec oz. kmet priložiti fotokopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavno- sti pristojne upravne enote, v kateri je, na podlagi dokazil za opravljanje dejavnosti, določena vrsta gostinskega obrata. Na podlagi tega si gostinec v skladu s Sklepom o merilih za izdajo soglasja za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/99,7/02,7/04) določi obratovalni čas. Okrepčevalnica - picerija Evropa, na Mestnem trgu 2, ima podaljšan obratovalni čas določen v skladu s sklepom, ki določa, da lahko gostinski obrati, ki imajo mehansko ali živo glasbo za ples oz. družabni program, obratujejo vsak dan do 4. ure zjutraj naslednjega dne. Do te ure okrepčevalnica obratuje le v petek in soboto. Občinska pravila o podaljšanem obratovalnem času, ki so določena v omenjenem sklepu, se lahko spremenijo glede na značilnosti in potrebe kraja. Mojca Lešnik ♦ ♦♦ Pobuda Mirka Kekca: Strokovne službe MO Ptuj naj do naslednje seje mestnega sveta pripravijo gradivo za spremembo 5. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/2000). Odgovor: Strokovna služba bo opravila preverbo razvrstitve ulic in naselij v posamezne cone glede na obseg obstoječe komunalne opremljenosti zemljišča. Glede na to, da so bile spremembe in dopolnitve odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča sprejete v decembru 2005, z veljavnostjo od 1. L 2006, bodo lahko morebitne spremembe odloka v smislu prerazporeditve v conah veljale šele od 1. L 2007. Majda Bregar STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO SDS Občankam in občanom čestitamo ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, in želimo, da ga obogatijo z mnogimi kulturnimi vrednotami. Mestni odbor SDS Ptuj ptuj&sds.si Premišljeno v reformne procese! Svet Demokratične stranke upokojencev Slovenije je v decembru preteklega leta po vroči razpravi potrdil stališča, ki jih je pripravil strateško-programski svet stranke in bodo podlaga za nadaljnje pogovore o predlaganih vladnih reformah. Stranka Desus načeloma podpira reforme, vendar odločno nasprotuje uvedbi enotnega DDV. V prihodnje bomo uvedbo enotnega DDV podprli le pod pogojem, če bomo dobili zagotovila, da upokojenci in delavci z nizkimi osebnimi dohodki ne bodo ogroženi. Zavedamo se svoje odločitve ob sprejemu svojih stališč. Vemo, da ne bo šlo brez posledic, vendar bomo vztrajali, razen če dobimo dokazljiva zagotovila, da se naš položaj res ne bo poslabšal. Po izteku leta se vam zahvaljujem za sodelovanje in podporo, mestni svetnici Meti Puklavec ter mestnemu svetniku Ignacu Vrhovšku pa za dobro opravljeno delo. Smo stranka, ki se zavzema za vse generacije, predvsem pa za upokojence. Člane Desusa in upokojence obveščamo, da se je sedež Območnega odbora Desus Ptuj preselil v dvoriščne prostore poslovno-stano-vanjske zgradbe na Krempljevi 10 (preko sodišča na Ptuju). Uradne ure za vse stranke bodo vsak četrtek od 9. do 12. ure. Pridite, pričakujemo vaš obisk. Lahko se vpišete v članstvo naše stranke. Veseli bomo vašega sodelovanja, kajti smo socialna in programsko dobro usmetjena stranka. Albin Pišek, predsednik Območnega odbora Desus Ptuj LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE MESTNI ODBOR PTUJ ■ Zakorakali smo v novo leto 2006. Upamo, da ste praznike preživeli veselo in da ste tudi vi sami ob začet- ku leta začeli načrtovati svoje življenje v novem letu. To delamo tudi v politiki. Na januarski seji izvršnega odbora MO LDS Ptuj smo člani med ostalim dali podporo izgradnji sodobnega otroškega igrišča v Ljudskem vrtu na Ptuju. Glede na to, da so načrti za otroško igrišče že pripravljeni, člani ne vidimo razloga, da ne bi v sodelovanju z vsemi mestnimi in primestnimi četrtmi ter Mestno občino Ptuj tega projekta v letu 2006 tudi realizirali. Predlagamo skupno sejo svetov mestnih in primestnih četrti, na kateri bi dorekli financiranje tega projekta, ki bo najbolj razveselil naše najmlajše. To bi bil lahko vzorčen primer za izgradnjo ostalih igrišč po naših četrtih s skupnimi močmi. Občankam in občanom iskreno čestitamo ob 8. februarju, kulturnem prazniku. IO MO LDS Ptuj rm SOCIALNI Mlademu forumu SD uspelo nemogoče "Trajnostni razvoj” je bilo geslo 26. kongresa Svetovne zveze socialistične mladine, na katerem je Ptujčanka Simona Muršec premagala hudo konkurenco, postala podpredsednica omenjene organizacije in tako prevzela ključno politično vlogo znotraj predsedstva IUSY. Za podpredsedniško mesto je namreč med organizacijami članicami, ki jih je 140 iz več kot 100 držav, vedno velik interes. Kljub dejstvu, da znotraj IUSY delujejo veliko večje in v svetovnem merilu prepoznavnejše organizacije, je Mlademu forumu SD na podlagi politične prepoznavnosti in dobrega dela kandidatke uspel preboj v sam vrh organizacije. Letos poleti IUSY pripravlja svetovni festival pod naslovom ”Svet je naša domovina, za novo zavezništvo človeštva”, kjer se pričakuje okrog 8000 udeleženk in udeležencev iz celega sveta. Dejstvo, da bo festival potekal v Španiji, ni naključje. Je sporočilo svetu, kakšna je naša vizija dobrega vodenja države in politike. Mirjana Nenad e2006 8. - 28. februar ■■■■■■ Ptuj! Največjo slovensko pustno prireditev pričenjamo v noči iz 2. na 3. februar, ko si kurenti in koranti prvič nadenejo zvonce.. Četrtek, 2. februar ob 24. uri - domačija Zvonka Križaja Zokija v Budini pri Ptuju Kurentov - korantov skok Otroški program v karnevalski dvorani: Nedelja, 19. februar, od 15. do 18. ure SLOVENSKA OTROŠKA MAŠKARADA PIKAPOLONICE z Romano Kranjčan Organizator: Pikapolonica — vse za otroka Od ponedeljka, 20. februaija, do petka, 24. februarja, med 10. in 13. uro V Lokalni turistični organizaciji Ptuj v okviru 46. tradicionalnega Kurentovanja 2006 pripravljamo zanimiv in pester program pustnih prireditev. Zabavno-glasbeni program vsak večer od 20. ure v karnevalski dvorani na tržnici Sobota, 18. februar VROČA OTVORITEV Natalija Verboten s spremljevalno skupino Nedelja, 19. februar TURBO FOLK Boštjan Konečnik, Skuter, Baby Twins \ Ponedeljek, 20. februar VEČER UNIFORM Partizani, Gamsi Torek, 21. februar MED NEBESI IN PEKLOM Rebeka Dremelj, Domen Kumer, Fire Show Sreda, 22. februar CIGANSKI VEČER Torpedo, Adam Bicskey Četrtek, 23. februar KUBANSKI VEČER Petek, 24. februar VEČER BLIŠČA IN SLAVE Omar Naber s spremljevalno skupino, G-spot Sobota, 25. februar PUSTNI PLES V MASKAH Nuša Derenda s spremljevalno skupino, Štajerskih 7 Nedelja, 26. februar VESELA NEDELJA Gašperiči, Bič Boysi Ponedeljek, 27. februar TEXAS WESTERN NIGHT Brendi, Irena Vrčkovnik s spremljevalno skupino, Dežur Torek, 28. februar ATOMSKI FINALE Atomik Harmonik, Saška Lendero FAŠENKI V OKOLICI Markovci, sobota 25. februar ob 13. uri, Cirkulane, sobota 25. februar ob 14. uri, Dornava, ponedeljek 27. februar ob 14. uri, Videm, ponedeljek 27. februar ob 14.30 uri, Cirkovce, torek 28. februar ob 13. uri, Bukovci, torek 28. februar ob 14. uri. ORGANIZATOR SI PRIDRUŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. OTROŠKE PUSTNE DELAVNICE Ponedeljek, 27. februar, od 17. do 19. ure TRADICIONALNA OTROŠKA MAŠKARADA Organizatoija: CID Ptuj in DPM Ptuj Torek, 28. februar PUSTNO RAJANJE OSNOVNOŠOLCEV KARNEVALSKE POVORKE Sobota, 18. februar, ob 11. uri 8. SREČANJE TIPIČNIH PUSTNIH LIKOV IN MASK SLOVENIJE Pot povorke: pešmost, Dravska ulica, Minoritski trg, Krempljeva ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica z zaključkom v karnevalski dvorani na mestni tržnici. Sobota, 25. februar, ob 11. uri L OTROŠKA POVORKA Skozi staro mestno jedro z zaključkom v karnevalski dvorani na mestni tržnici. Nedelja, 26. februàr, ob 14. uri 46. TRADICIONALNA MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA Pot povorke: Potrčeva ulica, Slomškova ulica, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Krempljeva ulica, Minoritski trg, Dravska ulica. Na tradicionalni nedeljski povorki bomo ponovno uvedli pustnino 500 SIT, za katero bodo obiskovalci dobili spominek, krof in čaj. Zbran denar bo v celoti namenjen za nagradni sklad Kurentovanja 2006. V času povork bodo ulice v neposredni bližini poteka povorke zaprte za ves promet, razen za intervencijska vozila. Hvala za razumevanje. Zabavali se boste lahko tudi v gostinskih lokalih ter v kavami Evropa in diskoteki Super li, kjer bodo od srede, 22. februaija, do torka. 28. februaija. ptujske zabave z: Radolfijem, Vlado Kreslinom, Turbo Angelsi, Boštjanom Konečnikom. Ptujskih 5, Bič boysi, Holliday bandom,... ORGANIZATOR KURENTOVANJA 2006 RAZPISUJE NAGRADE V VREDNOSTI VEČ KOT 1.8 MILIJONA TOLARJEV Nagrade v vrednosti 1.200.000 tolatjev za najbolj domiselne skupinske maske na 46. mednarodni povorki 2006. Posebna komisija bo na 46. mednarodni povorki, v nedeljo, 26. februaija, izbrala pet skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Skupine (najmanj trije člani) se morajo pisno prijaviti najkasneje do torka, 21. februarja 2006 na naslov: Lokalna turistična organizacija Ptuj. Mestni trg 1,2250 Ptuj - Slovenija, tel.: ++386 2 771 01 73, faks: ++386 2 771 01 75, TIC Ptuj, tel: ++386/779 60 11, www.ptuj-tourism. si info aptiij-lourism.si Prijava naj vsebuje opis skupine, maske, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Osnovni kriteriji za ocenjevanje bodo liki in motivi iz ptujske zgodovine ali aktualni dogodki našega časa. V okviru Kurentovanja bodo podeljene še naslednje nagrade: - v soboto, 25. 2., na pustnem plesu nagrade za 5 najlepših skupinskih mask - v torek, 28. 2., nagrada za najlepše maskirani par Kurentovanja 2006. 46. tradicionalno Kurentovanje 2006 vas pričakuje! Kmalu prehod na novi sistem obračunavanja cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki Z novim pravilnikom o tarifnem sistemu za obračun storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki se bistveno spreminja sistem obračunavanja storitev javne službe posameznim gospodinjstvom. Iz dosedanjega sistema »uravnilovke«, ko praktično vsa gospodinjstva, ne glede na število članov, plačujejo enako ceno, razen redkih izjem, prehajamo na sistem plačevanja po osebi. To z drugimi besedami pomeni, da bo po novem sistemu cena storitev naraščala sorazmerno s številom članov gospodinjstva, zato bodo manjša gospodinjstva plačevala manj, večja pa ustrezno več kot do sedaj, ko so vsa gospodinjstva plačevala za povprečno 3,1 člana (povprečno št. članov gospodinjstva po uradnih statističnih podatkih za Sp. Podravje). Novi sistem je nastavljen tako, da rast cene ni linearno sorazmerna rasti števila članov gospodinjstva. Stroški so namreč razdeljeni na fiksni del in variabilni del. Fiksni del predstavljajo predvsem stroški zbiranja in prevažanja preostalih odpadkov, ločenih frakcij ter izvedbe akcij zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov. Ti stroški so enaki ne glede na število članov gospodinjstva, medtem ko variabilni stroški predstavljajo predvsem stroške obdelave in odlaganja odpadkov, na katere pa vpliva količina prevzetih odpadkov, ki narašča s številom članov gospodinjstva. Da ne bo pomote, je treba pojasniti, da v količino prevzetih odpadkov sodijo tako odpadki, ki jih odložimo v posode ob svojem bivališču, kot tudi tisti, ki jih odložimo v zbiralnice ločenih frakcij, pripeljemo na zbirni center ali oddamo v akcijah zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov. Tabela prikazuje izračun novih cen po novem pravilniku, skladnim z veljavnimi cenami za I m-1 ustvarjenih odpadkov. (*okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov znaša 57,34 tolarjev na osebo, DDV znaša 8,5 %.) Osnova za prehod na novi sistem je vzpostavitev registra prevzem- nih mest, ki ga mora vzpostaviti podjetje Čisto mesto Ptuj. Vsako gospodinjstvo bo v ta namen prejelo dopis z obrazložitvijo novega tarifnega sistema in izjavo, s katero bo Čistemu mestu posredovalo podatke o številu članov gospodinjstva. V kolikor take izjave gospodinjstvo ne bo posredovalo, lahko podjetje Čisto mesto uporabi podatke iz uradnih evidenc, ki se ažurirajo najmanj enkrat letno. Spoštovane občanke in občane ob tem želim še posebej opozo- CENE NA GOSPODINJSTVO Cene brez dajatev Cene z dajatvami* 1 član 1.675,77 SIT 1.880,42 SIT 2 člana 2.084,49 SIT 2.386,10 SIT 3 člani 2.493,21 SIT 2.891,77 SIT 4 člani 2.901,94 SIT 3.397.46 SIT 5 članov 3.310,66 SIT 3.903,14 SIT 6 članov 3.719,38 SIT 4.408,81 SIT 7 in več članov 4.128,11 SIT 4.914,50 SIT *okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov znaša 57,34 tolarjev na osebo. DDV znaša 8,5 %. riti, da je potrebno izjave, ki jih boste prejeli od Čistega mesta in s katerimi potrdite število članov vašega gospodinjstva, obvezno posredovati najkasneje v roku 8 dni od prejema na naslov podjetja Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj. Če tega ne storite ali posredujete napačne podatke, s tem storite prekršek, ki se kaznuje z globo 100.000 tolarjev. Alenka Korpar Začetek izvedbe projekta zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja V projektu zaščite podtalnice Dravskega in Ptujskega polja sodeluje sedem občin: Starše, Kidričevo, Hajdina, Ptuj, Videm, Markovci in Gorišnica, ki pokrivajo populacijo okrog 52.000 prebivalcev. Celoten projekt je deljen v dve fazi. Prva faza projekta, za katero je Republika Slovenija prejela odločbo Komisije Evropskih skupnosti, zajema izgradnjo 52 kilometrov kanalizacijskega sistema, obnovo in nadgradnjo čistilne naprave v Ptuju (68.000 populacijskih enot oz. število oseb - PE), izgradnjo čistilne naprave v Kidričevem (8.500 PE), izgradnjo čistilne naprave v Gorišnici (2.100 PE) ter izgradnjo ostalih spremljajočih objektov (črpališča, vakuumske postaje, vodovod ...). Celotna vrednost projekta (1. in 2. faza) je ocenjena na 43 milijonov evrov. Višina sofinanciranja prve faze s strani kohezijskega sklada znaša 32 milijonov evrov, oziroma 65 % upravičenih stroškov investicije. Sodelujoče občine smo že pričele aktivnosti za izbor izvajalca za pripravo dokumentacije PGD (projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja) in dokumentacije PZI (projekta za izvedbo) ter same gradnje kakor tudi drugih akterjev za izvedbo celotnega projekta. Navedeno pomeni, da načrtujemo pripravo izvedbene dokumentacije do konca tekočega leta, gradnjo pa nameravamo pričeti takoj v naslednjem letu. Celoten projekt je vitalnega pomena za podzemne vode Drav- skega in Ptujskega polja, saj bo z njegovo realizacijo preprečeno nadaljnje onesnaževanje reke Drave ter zagotovljena zaščita vodnih virov podtalnice na tem območju. Janko Sirec 0 REPUBLIKA SLOVENIM MINISTRSTVO ZA OKOIJF PROSTOR IN ENERGIJO AGENCIJA ZA UČINKOVITO RADO ENERGIJE R (É, MESTNA OBČINA PTUJ ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA PTUJ URADNE URE ZA SVETOVANJE: ponedeljek in sreda od 16:00 do 18:30 Krempl jeva 1 / II. nad. Telefon: 771 15 27 S 1. februarjem bo pričela Energetsko svetovalna pisarna poslovati na novi lokaciji, na Krempljevi ulici 1, v 2. nadstropju (bivša policijska postaja). Nova telefonska številka je 02 771-15-27. A U 10 f/hyra/t OKOLJE IN PROSTOR/ GOSPODARSTVO Še en požar v Grajeni Ko poročamo o požarih, se že kar ponavljamo, kot se pojavljajo požari v Grajeni. Ne mine leto, ko ne bi imeli pred seboj slike nesrečnega dogodka in novih žrtev. Kljub temu da vsi vedno in vsak zase upamo, da smo varni, pa dogodki opozarjajo, da nesreča nikoli ne počiva in da bitko z njo dobivamo le, če se znamo pred njo zaščititi in nas ne more doleti oz. ne v tolikšni meri, kot bi nas sicer. Požar se je zgodil v torek, 20. decembra, ob 14.46 popoldan v stanovanjski hiši, ki je last Antona Vučina iz Grajene 26. Vse, kar so prigospodarili, so imeli v hiši, ki jo je zajel požar. V eni uri so ostali brez imetja za nadaljnje življenje. Požar je nastal v kuhinji, ko je 80-letna Anica Vučina kuhala, pri tem pa je zagorelo olje. Na pomoč je poklicala moža in vnuka, vendar sta bila prešibka, da bi ji lahko pomagala. Tako je požar to pot povzročil še človeško žrtev. Vendar čut za pomoč ni zatajil. Po gasilski akciji so se v pomoč vključili sorodniki, sosedje in nekateri krajani, Mestna občina Ptuj in Center za socialno delo, ki bo v skladu s svojimi programi sodeloval pri zagotovitvi dela potrebnih sredstev. Za vse občane ter podjetja in zavode, ki bi bili pripravljeni pomagati, je v januarju in februarju odprt tudi TRR pri RKS Območno združenje Ptuj, NKBM št. 04202-0000348846, sklic 00-1000. namen nakazila - pomoč, požar Grajena. Ob tej priložnosti naj velja povabilo vsem, ki so pripravljeni pomagati prizadetemu ob nesreči. Prepričani smo, da bo s pomočjo vseh, ki se bodo v akcijo vključili, ta tudi uspela. Hkrati pa naj ne bo odveč opozorilo vsem, da je bolje, če premoženje 3 ' ■ 1J • * j I Požar je nastal v kuhinji, ko je 80-letna Anica Vučina kuhala, pri tem pa je zagorelo olje. obvarujemo, preden je kakršnakoli pomoč potrebna. Torej ko kuhamo, bodimo pri tem opravilu tudi prisotni in popolnoma pripravljeni, To je sicer rutinsko delo, ki ga vsi dobro zmorejo. Vendar, če nas nesreča najde nepripravljene, nam lahko vzame vse. To se je tokrat tudi zgodilo, saj je požar razen povzročitve materialne škode zahteval še človeško življenje. Mag. Janez Merc Foto: Aleš Šprah Meso in izdelki blagovnih znamk Perutnine Ptuj pogosto na krožnikih evropskih potrošnikov Wa tiskovni konferenci v januarju je uprava Perutnine Ptuj predstavila poslovne rezultate in razvojne korake tega največjega slovenskega mesno-predelovalnega podjetja. Perutnina Ptuj, ki je v zadnjih sedmih letih v modernizacijo in akvizicije vložila več kot 100 milijonov evrov, je s svojimi blagovnimi znamkami dobro poznana potrošnikom v mednarodnem prostoru. V lanskem letu se je izvoz povečal za kar 180 %, največ na trge Avstrije, Nemčije, Svice in države bivših republik Jugoslavije. Izvozni rezultat lanskega leta pomeni velik korak k poslovnemu cilju Skupine Perutnine Ptuj, da bo izvoz v prihodnjih letih predstavljal 70 % celotne prodaje, sicer pa je osnovni program Perutnine Ptuj že zdaj na voljo v kar 18 evropskih državah. V letu 2005 je Skupina Perutnina Ptuj nadaljevala svojo dolgoročno strategijo investicij in razvoja. S 63.000 ton žive teže letno je Skupina Perutnina Ptuj vodilni proizvajalec perutnine in predelanih perutninskih proizvodov v Sloveniji in jugovzhodni Evropi, prav tako pa je tudi največji izvoznik perutninskega mesa in izdelkov na tržišča bivše Jugoslavije. Rast realizacije poslovanja Skupine Perutnine Ptuj je v letu 2005 za 5 % višja kot v poslovnem letu poprej, rast pa je načrtovana tudi v letošnjem letu, ko naj bi predstavljala povečanje še za dodatnih 6 %. »V zaključenem letu smo ustvarili več kot 154 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V letu 2006 bomo nadaljevali investicije v skupni vrednosti 18,5 milijona evrov, od tega 10 milijonov na tujih tržiščih, « je na tiskovni konferenci povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, in dodal: »Mednarodni trgi se pozitivno odzivajo na naše proizvode, prav tako pa narašča prepoznavnost blagovne znamke Perutnine Ptuj, saj med evropskimi potrošniki narašča prodaja zdravih in lahkih perutninskih izdelkov.« Perutnina Ptuj je še vedno med redkimi perutninarskimi podjetji v svetu, ki v integrirani proizvodnji obvladuje vse faze od njive do vilice. Kot taka je v preteklem letu ohranila fizični obseg proizvodnje, vrednostnega pa še nekoliko povečala. V zadnjih sedmih letih je Skupina Perutnina Ptuj podvojila svoj obseg proizvodnje in prodaje, uspešno se širi in utrjuje na tržiščih držav EU in bivše Jugoslavije, kar predstavlja zavidljivo rast in trdno socialno varnost za več kot 2.500 sodelavcev in sodelavk ter več kot 370 kooperantov v Sloveniji in na Hrvaškem. S konsolidiranjem rezultatov in njihovo revizijo se bodo v tem največjem slovenskem mesno-predelovalnem in vse bolj mednarodno vpetem podjetju zaradi razvejanosti Skupine ukvarjali še v naslednjih tednih, ko bodo znane tudi natančne številke. Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj Popravek in opravičilo V članku Župan je Franca Kozela počastil s sprejemom, objavljenem v Ptujčanu št. 12/2005, na strani 5, je bilo zapisano, da je bil Franc Kozel direktor Policijske uprave Maribor, kar ni pravilna navedba. Franc Kozel je bil na Upravi za notranje zadeve Maribor (kar je danes Policijska uprava Maribor) vodja Sekcije za varnost cestnega prometa. Bralcem in omenjenemu gospodu se v uredništvu opravičujemo za nenamerno napako. Milena Türk . /X X Stojan Kerbler: 'Jaz jih nisem fotografiral' Pogovarjal se je: Boris Voglar Foto: Boris Voglar Stojan Kerbler (1938] je starosta in ena osrednjih osebnosti slovenske fotografije konca 20. stoletja. Številne razstave, tako samostojne kot skupinske, po svetu in doma (samo skupinskih čez 1200 ter 127 samostojnih, od tega 600 v tujini), so mu utrdile sloves iskrenega človeka s spoštovanjem do soljudi. S svojim delom si je prislužil naziva mojster črno-bele fotografije in mojster EFIAP. Še vedno je zelo aktiven, kljub temu da je v pokoju ali pa morda prav zaradi tega. Samo v zadnjem letu je, potem ko je leta 2003 izšla njegova pregledna fotomonografija Ljudje, ki jo je pospremila razstava v Cankarjevam domu, razstavljal v Stari steklarski delavnici na Ptuju (Dvorišča), v Fotopubu v IMovem mestu (Haložani) ter v Slovenski Bistrici, Berlinu in na mnogih skupinskih razstavah v Slovenj Gradcu, Kranju, Ljubljani (Včeraj o jutri) in v Mariboru (Mariborski krog ). Dejaven je tudi kot predsednik umetniške komisije Fotografske zveze Slovenije za dodeljevanje umetniških nazivov. Ob vsem tem se vsakič znova izkaže kot dinamičen sogovornik, ki ima vedno povedati marsikaj zanimivega. Pravkar se je zaključil projekt 12 razstav Ohranimo mladost, ki je potekal eno leto. Za zaključek je izšel še koledar Lekarne Ptuj s fotografijami z razstav. Trenutno je na ogled vaša razstava, ki traja do konca januarja. Kakšni so vaši občutki, po otvoritvi, ocene, povratne informacije? Prvo, kar lahko rečem, glede na to, da so vsi razstavljavci iz Ptuja, da ima mesto neverjeten potencial mlajših - mladih fotografov. To se vidi. Če je postavljena neka tema, je težje sodelovati, kot če je splošna tema. Kljub temu je bilo dovolj ljudi in dovolj različna področja. Vse to kaže na nivo fotografije na Ptuju. Sam projekt je uspel, sam prostor je dovolj živ. Nekaj se spreminja. Tisti, ki jih slika zanima, so si imeli možnost mimogrede ogledati fotografije; z ulice ali iz notranjosti lekarne. Galerij, ki bi bile namenjene zgolj fotografiji, je v Sloveniji zelo malo, na Ptuju je praktično ni. Tokrat je bila za razstavljanje izkoriščena trgovina. Kako se vam zdi ta oblika, ki pritegne k ogledu mnoge, ki sicer v galerije ne zahajajo? Se tako fotografija približa širšemu krogu? Na eni strani se. A po drugi strani, glede na to, da je ta galerija nastala šele potem, ko je bila Lekarna že opremljena, bi bilo idealnejše, če bi že pri samem projektiranju predvideli kaj takega - dovolj nevtralen prostor. Sam prostor je sorazmerno majhen - polkrožen. Rešitev se je šele naknadno našla. Kljub temu je seveda to boljše kot nič. Tiste fotografije od zunaj so ob dnevni svetlobi prišle do izraza celo lepše. Glede na to, da ima Ptuj veliko število sposobnih mladih fotografov, ali ste kdaj razmišljali, da bi nadaljevali projekt, saj mnogi, ki bi si to zaslužili, niso prišli na vrsto in niso dobili priložnosti, da bi se pokazali? Pogovarjali smo se o tem že, a to še ni rešeno. Vsekakor je pa menjavanje slik vsak mesec dokaj pogosto. Že v preteklosti je bila na Ptuju fotografska dejavnost dokaj živa. Dr. Marjeta Ciglenečki je ob priliki zapisala, da je Ptuj mesto fotografov. Je do tega razmaha prišlo v zadnjem času, v zadnjih 20-30 letih? Vi spremljate ta razvoj. Je ob množici Alenka Slavinec in Stojan Kerbler med otvoritvijo razstave v Lekarni Ptuj. ustvarjalcev višja tudi kvaliteta fotografije? To sega v leto 1860, koje v Ptuju nastopila fotografska družina Winkler. Ime seje potem večkrat pojavilo in do približno leta 1930 so bili to najbolj znani fotografi. Tako so do okrog 1970. bili aktivni Jochan, Gvido in drugi iz fotografske družine. Ogromno fotografskih plošč in fotografij iz 19. stoletja tega fotografa se je ohranilo. Potem je tu slikar Kazimir, kije uporabljal fotografijo samostojno ali kot predlogo za neko slikarsko delo. Pravkar je v zborniku za umetnostno zgodovino o tem fotografu izšla študija Marjete Ciglenečki. Ves čas je bilo tukaj več poklicnih fotografov. Moramo vedeti, da so včasih poklicni fotografi v nekem kraju pomenili vrhunsko fotografiranje, in ne amaterji. To se je razvilo kasneje. Pred drugo svetovno vojno je bil na Ptuju že ustanovljen Foto-klub, mislim da leta 1938. Takoj po vojni je deloval Foto-kino klub Ptuj in jaz sem obiskoval predavanja od leta 1953 do 1954. Predaval je Oskar Kocjančič. Razstavna dejavnost takrat še ni bila razvita. Moramo vedeti, da je bila takoj po vojni fotografija v okviru Ljudske tehnike. Težko si je izborila mesto kot samostojno izrazno sredstvo, ker so vsi uporabljali fotografijo za dokumentiranje kake druge dejavnosti. Naslednji vrhunec je fotografija dosegla v osemdesetih letih, ko je bil aktiven Foto klub Svoboda Ptuj. Naj povem, da sta takrat dva člana dobila naziv kandidat mojstra fotografije Jugoslavije. To je sorazmerno veliko priznanje. Takrat je dosegla ta vrhunec. Razstave so bile že prej, ni pa bilo toliko avtorjev. Sem spada tudi moja razstavna dejavnost, ki je vsekakor pripomogla k popularizaciji. Leta 1971 sem imel prvo razstavo 'Portreti s ptujskih ulic', 1974 sem postavil razstavo 'Haložani', leta 1982 pa 'Koline'. To so tri razstave, ki sodijo v ta fotografski razvoj Ptuja. Ves čas ste v bistvu fotografirali to, kar je bilo v vašem neposrednem okolju. V začetku Haloze, Haložane, življenje na podeželju, kasneje, ko ste bili zaposleni v TGA v Kidričevem, je bilo to tovarniško okolje. Ljudje so tisti ključni - osrednji motiv, s katerim ste se uvarjali. To je res, leta 1965, ko sem diplomiral, sem se vrnil; najprej na Ptujsko Goro in potem na Ptuj in takrat sem zavestno razmišljal o tem, kaj je vredno fotografirati. Prej sem 'slikal' v Ljubljani, delno v počitnicah tukaj na Ptuju in sem ugotovil, da so tisti, ki jih je vredno fotografirati, ljudje, ki prihajajo na sejemske dneve. To so jurijevo, ožbaltovo, katarinino. Trije sejemski dnevi. Tedaj so bili Haloze in okoliški kraji izredno oddaljeni od mesta. V Halozah ni bilo niti metra asfalta. Ljudje niso imeli avtomobilov, zelo težko so prišli do mesta. A na te sejemske dneve so prihajali iz potrebe, da nakupijo določene stvari, ki so jih potrebovali za življenje. S temi 'slikami' sem imel potem na razstavah sorazmerno veliko uspeha. Leta 1971 je bila prva predstavitev 'Portretov s ptujskih ulic', naslednje leto sem za razstavo dobil nagrado zlato ptico. Ker sam izviram iz Haloz, sem se enostavno odločil, da bom šel fotografirat v Haloze. Istočasno sta se zgodili še dve stvari; nabavil sem avtomobil ter prešel s teleobjektiva, s katerim sem delal na Ptuju, na široki kot, 28mm objektiv je postal takrat (leta 1972) moj standarden objektiv. Tako jaz gledam, vedno horizontalno. Pravijo, da imam filmski kader. Na ta način sem se odpravil v Haloze. Na podlagi uspeha posameznih fotografij sem nadaljeval. Poznal sem knjigo 'Siti in lačni Slovenci'. Leta 1969 so jo izdali novinarji Večera in Mladine. Hoteli so prikazati, da imamo tudi v Sloveniji deloma nerazvita področja. Prikazovali so Kozjansko, Haloze ... V knjigi so fotografije, ki so izredno socialno kritične. Prikazovali so motive, na katerih so bili ali bolniki ali pijančki ... Ko sem se odločal, da bom šel fotografirat Haložane, sem si rekel, da bom slikal življenje takšno, kot je. Se pravi, da nisem iskal situacij, ki bi bile socialno kritične. To poudaijam zaradi tega, ker vsak meščan, ko gleda te slike, opazi socialno kritičnost. To je sicer ena izmed sporočilnosti, a pred desetletji ali stoletji smo vsi živeli na tak način. Še zadnji trenutek sem to ujel. Bil sem verjetno zadnji, ki je to dokumentiral. Sedaj se lahko nèk gledalec, od drugje, če občutljivo gleda te slike, spomni svojega porekla, svojih korenin. Saj skoraj vsi dejansko izviramo iz kmečkega stanu. Malo je rodbin, ki so že stoletja v mestu, pa še ti imajo sorodnike na podeželju in imajo to v spominu. Kasneje so primerjali vaš pristop z nekaterimi avtorji iz začetka 20. stoletja. Brasii, kasneje Bresson so tudi na nek način dokumentirali socialno življenje v Franciji, v Parizu, podobno kot vi, v črno-beli tehniki. Zanimivo pa je, da se niste neposredno zgledovali po njih. Ne. Največ je dejansko o tem pisal Milan Pajk, ki poskuša analizirati, zakaj so moje slike drugačne od teh znanih svetovnih fotografov. Robert Frank je poskušal neopazno fotografirati ameriško življenje. August Sander v Nemčiji je poskušal pokazati vse stanove ... Pri meni pa dejansko ti, ki znajo slike analizirati, ugotovijo, da jih jaz nisem fotografiral. Jaz sem te Haložane namreč poznal, oni pa so poznali mene in so me sprejeli za svojega. Pravzaprav se niso zavedali, da so fotografirani, ampak so se z mano samo družili. Zato je nastal nek drugi tip fotografije. Je pa še nekaj, vsi našteti fotografi so zavestno poudarjali socialno noto. Pri meni je socialna nota prisotna, a izredno nežno, izredno spoštljivo, zelo skrita, v ozadju. Meščanu, ki gleda te slike, pa ta socialna nota prva pade v oči. S svojim posebnim pristopom ste jim pri portretiranju dali dostojanstvo, ne glede na to, v kakšnem okolju so živeli. Stvar je taka, da so to ljudje, ki so ostali v svojem prostoru, čeprav bi marsikdo preko svojih otrok imel možnost, da bi živel kje drugje. Bili so srečni, čeprav so živeli skromno. Pravzaprav se takrat, ko sem fotografiral te prizore, vrednost še ni merila samo z denarjem in s tistim, kar imaš. Njim je bila glavna vrednota, da so v tem prostoru, kjer so se rodili, lahko živeli. V neki ruski reviji so napisali, da so moje slike na videz naivne, v resnici so pa izredno sporočilne, le čas si moraš vzeti, da jih pogledaš. Kako so ti ljudje navezani na zemljo, navezani na svoj prostor. Tudi za otroke, čeprav so živeli bolj skromno, lahko trdim, da so bili bolj srečni tam, kot pa istoč- asno nekateri v mestu, kjer so bili deležni tehničnega napredka. To je bil čas, ko naš svet še ni pritiskal s tem, da samo tisto, kar imaš, nekaj pomeni. Ti so znali živeti skromno, zaužiti vsak trenutek, veselje so znali izkoristiti. Če ne bi bilo tistega naključja, ko ste si zlomili nogo in ste od mame dobili fotoaparat, da vam med okrevanjem ne bi bilo dolgčas, a bi se ukvarjali s fotografijo? Naključij je bilo več. Prvo je bilo to, da sem si v 7. razredu osemletke zlomil nogo ter od mame dobil fotoaparat. Zatem sem se včlanil v fotoklub na Ptuju. Tudi sam sem začel izdelovati fotografije. Do fakultete sem fotografiral kolege, tu in tam izdeloval fotografije. V drugem letniku sem spet zbolel. Kolegi so hodili na predavanja, sam sem se pa moral spraviti k sebi in sem tako med sprehodi fotografiral. Takrat sem bil že tako globoko v fotografiji, da sem si rekel, da bom delal za razstave. Prvič sem razstavljal leta 1960. Za moj uspeh je pomembno tudi to, da nisem bil pri vojakih. Neveijet-no veliko moških, ki so se prej ukvarjali s fotografijo, aktivno sodelovali, razstavljali, so to po prihodu iz vojske, po enoletnem premoru, enostavno opustili. Drugo pa je to, da sem ves čas imel sorazmerno velik uspeh na razstavah. In ta uspeh me je spodbujal k delu, k aktivnosti, ker za uspeh ni dovolj to, da znaš, ampak moraš tudi veliko delati. Sam nisem bil v nobenih šolah, kar se tiče fotografije. Sodelovali ste na mnogih natečajih, razstavah, mednarodnih salonih, na katerih so bila sprejeta in nagrajevana vaša dela. Kateri uspehi vam največ pomenijo, ko danes pogledate nazaj skozi vsa ta leta. Uspehov je bilo ogromno. Največkrat me sprašujejo, katera nagrada mi največ pomeni. To je še vedno nagrada Prešernovega sklada leta 1979 za ciklus 'Haložani'. To je domače priznanje kulturne javnosti, hkrati je pa to priznanje za fotografijo nasploh. Le štirje fotografi so do danes dobili to priznanje. Poleg tega sem na nek način amater, res da profesionalen v smislu pristopa, ne pa sicer. Ta nagrada je zaradi vsega tega toliko več vredna. Vedno je tako, da kot mlad lažje uspeš. Še vedno je tako, da te domače okolje še najmanj priznava. Komaj takrat, ko kaj rabijo, ali pa, če vidijo uspeh zunaj. Lažje je uspeti v širšem prostoru. Za posamezne nagrade težko govorim, lažje o konkretnih fotografijah, ki so dejansko potem povzročile, da sem imel veselje delati naprej. Prva je bila 'Skupna pomlad' — 1960, potem 'Sam' - 1966, nato je leta 1972 nastala 'Deklica s prašički'. Zaradi nje sem še naprej fotografiral Haložane. Nakar je nastala 'Deklica 3' - 1976, ki je takoj, ko sem jo poslal, dobila nagrade na mednarodnih natečajih, kasneje 'Koline 3' - 1977. Seveda sem ogromno pošiljal na natečaje, danes se niti slučajno ne pošilja več toliko kot prej. Letno sem poslal fotografije tudi na 120 natečajev. Prej je bilo v jugoslovanskem prostoru veliko več natečajev. (nadaljevanje v prihodnji številki) r/CČM 13 Prejemniki oljenk v letu 2006 Zupan MO Ptuj dr. Štefan Čelan je v skladu z določili 15. člena Odloka o priznanjih MO Ptuj za uspehe, dosežene na kulturnem področju, sprejel odločitev o podelitvi oljenke, priznanja Mestne občine Ptuj. IMa osrednji prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo 7. februarja v ptujskem mestnem gledališču, bodo oljenke prejeli Nevenka Gerì, Andrej Božič in Majda Fridl. Nevenka Gerì Nevenka Gerì seje že v srednji šoli kot članica gledališke skupine Branke Bezeljak Glazer in plesne skupine Mire Mijačevič srečala s plesom in gledališčem. Ko je nastopila službo učiteljice, je bila mentorica gledališke skupine, hkrati pa tudi mentorica najmlajših plesalcev sodobnega plesa pri Delavsko prosvetnem društvu Svoboda Ptuj. Obe njeni skupini sta sodelovali na republiških srečanjih, kjer je dobila pohvale za mentorsko, koreografsko, režisersko delo in kostume. Gledališka predstava Krtačka zobačka je bila izbrana tudi za zvezno tekmovanje. Leta 1994 seje kot tajnica zveze zaposlila na Zvezi kulturnih organizacij Ptuj, leta 1998 pa je postala vodja Javnega sklada za kulturo Območne izpostave Ptuj. Ob tem pa je še naprej delala kot mentorica otroškega gledališkega studia. Nevenka Gerl je v Zvezi kulturnih društev in pozneje na Območni izpostavi Ptuj dokazala, da ji tudi organizacijske naloge v kulturi niso tuje. Nasprotno, uspešno je krmarila med omejenim obsegom denarnih sredstev in hotenjem zagotoviti ljubiteljski kulturni dejavnosti kakovostno raven in rast. Še posebej pa si je prizadevala v otroškem gledališkem studiu, ko je osnovnošolcem odkrivala skrivnosti gledališke igre in javnega nastopanja nasploh. Svoje izkušnje je znala vedno prenesti vsem, ki sojo prosili pomoči. Andrej Božič je ptujski slikar, ki se je na pot likovnega ustvarjanja podal sam. Slikati je začel leta 1982. V začetku svoje ustvarjalne poti je bil zapisan risbi in akvarelni tehniki. Kasneje pa se je posvetil akrilu na papirju in platnu. Njegovo slikarstvo je samosvoje, raziskovalno, analitično, z osebno noto, ki išče kontraste med barvami, simbiozo med formatom, kompozicijo in vsebino. Samostojne razstave je imel na Ptuju, v Radencih, Mariboru, Kamniku, sodeloval pa je tudi na številnih skupinskih razstavah v Slovenj Gradcu, na Štatenbergu, v Ljutomeru, Šoštanju in Ljubljani, Andrej Božič Andrej Božič je eden tistih ptujskih slikarjev - samorastnikov, ki je pomembno zaznamoval likovno podobo Ptuja in v ta prostor še naprej prinaša njemu lastno likovno govorico, ki gledalca ne pušča neprizadetega. Je član Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije. Majda Fridl je že 15 let mentorica plesne družine Gea pri Delavskem prosvetnem društvu Ptuj. Plesno kariero je pričela pred 30 leti v plesni skupini Majda Fridl T4. Od leta 1986 pa se aktivno ukvarja s pedagoškim delom. Plesna družina Gea se z njenimi koreografijami redno uvršča na državna plesna srečanja. Plesalce vzpodbuja k samostojnemu delu. Njene učenke praviloma na tekmovanjih mladih plesalcev dosegajo dobre rezultate. Zadnja leta pripravi vsako leto samostoj- Velike mačke sanj se igrajo z nami. Majda Fridl sodeluje tudi kot oblikovalka giba v gledaliških projektih v Ptuju in Ljubljani. Pripravlja pa tudi program neformalnega učenja sodobnega plesa za predšolske in šolske otroke. Lani je pričela sodelovati tudi z Zavodom za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava. Branko Novak Foto: Martin Ozmec no celovečerno ambientalno plesno predstavo na prostem, v starem mestnem jedru Ptuja, kot so: Luna, Mesto ima dušo in OSREDNJA SLOVESNOST Mestne občine Ptuj OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU BO V TOREK, 7. FEBRUARJA 200Ö, OB 19. URI v Mestnem gledališču Ptuj, Slovenski trg 3. Slavnostni govornik bo Rene Maurin, direktor Mestnega gledališča Ptuj. Nastopala bosta kantavtor Peter Andrej na kitari in Dejan Berden, spremljava na pianinu. Prireditev bo vodil Aljoša Ternovšek, igralec Mestnega gledališča Ptuj. Po KONČANI SLOVESNOSTI IN GLEDALIŠKI PREDSTAVI STE VABLJENI NA DRUŽABNO SREČANJE V KLET MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ. Vljudno vabijeni. Franc Lačen, PREDSEDNIK Zveze kulturnih društev Ptuj Lidija Majnik, PREDSEDNICA SVETA Območne izpostave JSKD Ptuj Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj Zunanja notranjost oblačil Razstava modne kolekcije, ki prikazuje izdelavo oblačil in njihovo konstrukcijo, na ogled v galeriji Magistrat do 9. februarja Letošnje leto smo v galeriji Magistrat pričeli s podobno razstavno materijo, kot smo zaključili lansko, in sicer z oblikovanim tekstilom. V decembru ste si lahko ogledovali krpanke oz. patchwork in quilt. V januarju pa je ptujski župan v tej galeriji odprl prvo modno razstavo, s katero Ptujčanka Sabina Hameršak, absolventka oblikovanja tekstilij in oblačil na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljubljani, prikazuje notranjo zgradbo oblačil. Kot pravi avtorica, razstavljena oblačila nimajo poudarka na danes rojenih modnih smernicah. Zatekala se je k čisti kreativnosti, ki nima ome- jenega trajanja. Do 9. februarja imate v prvem nadstropju Mestne hiše priložnost, da si ogledate večplastno zgradbo naših vsakodnevnih spremljevalcev - oblačil - ter si ustvarite vsaj delno predstavo o tem, kako si sledijo postopki kreiranja; krojenje, rezanje, lepljenje ali fiksiranje in ročno spajanje kosov obleke. Mlada modna oblikovalka želi prikazati, da imajo oblačila plasti, sloje, ki so nam uporabnikom oblačil skriti in po navadi tudi nepoznani, saj nas zanima v glavnem le zunanji videz in uporabnost obleke. Ljudje se med pomerjanjem ali kupovanjem oblačil pač ne sprašujejo, kaj je vmes in spodaj, pod več ali manj gladko površino blaga. Ne zanimajo jih fizelini, cenitlini, krep trakovi, pikimi vbodi, surova volna in druge podlage ter polnila, čeprav jih skoraj vedno, kadar smo oblečeni, nosimo na sebi. V dandanašnji naglici in površnosti življenja pa je vedno več takih ljudi, ki se tudi sicer s tem, kar je pod površjem, ne ubadajo. Zunanji videz in hitro, površno ustvarjanje vtisa o nečem ali nekom dobivata vedno večjo razsežnost. Ptujski župan in Sabina Hameršak iz Podvincev po zelo prisrčnem odprtju, k čemur je prispevala avtorica sama s svojo neposrednostjo. Postavitev te razstave v galeriji Magistrat, kjer so po navadi na ogled slike ali fotografije, se je zgodila med drugim in v prvi vrsti zato, ker še mlada, a dovolj vztrajna in samozavestna Sabina Hameršak ni hotela, da kreacije, ki jih je nešteto ur snovala, obli- kovala in šivala, ostanejo nekje na domačem podstrešju, skrite pred očmi javnosti. Kot pravi sama, vam namreč odpirajo duše oblačil. Vzemite si torej čas in si jih poglejte. Milena Turk Foto: Aleš Šprah Bdenje, Dnevi komedije in proslava ob kulturnem prazniku 4. februarja bo v Mestnem gledališču Ptuj znova na sporedu konec prejšnjega leta uspešno premierno izvedena črna komedija Bdenje, v kateri briljirata legendarna slovenska dramska igralka Štefka Drolc in Aljoša Ternovšek. Sentimentalna in duhovita zgodba, za katero se je kritiki zapisalo, da zvesto nadaljuje dobro tradicijo repertoarnega balansiranja v ptujskem gledališču, vas bo gotovo očarala s svojo nevsakdanjo in večkrat po krivici premalo obravnavano temo. V istem mesecu se tudi nadaljujeta oba abonmaja - za odrasle in otroke. Odrasli se bodo 15. februarja lahko nasmejali satirični komediji Prešernovega gledališča Kranj z naslovom Gospod Chance, ki govori o duševno zaostalem vrtnarju Chanceu, ki mora po smrti svojega gospodarja zapustiti njegovo hišo, a se po čudnem naključju znajde v hiši elitnih predstavnikov družbenih Iz črne komedije Bdenje, v kateri briljirata legendarna slovenska dramska igralka Štefka Drolc in Aljoša Ternovšek. krogov z močnim političnim vplivom. Ti nenadoma, v njegovih preprostih resnicah o svetu in sebi, najdejo v njem novega guruja političnih in gospodarskih ved. Obišče ga celo sam predsednik in citira v svojem govoru. Stvar se vrtoglavo zaplete, ko ga predlagajo kot najprimernejšega kandidata za podpredsednika. Za najmlajše pa abonmaja Račka in Lutka, tokrat z marionetno predstavo Moj dežnik je lahko balon, ki temelji na šarmu otroške risbe, njeni lahkotnosti in sproščujoči igrivosti. Poetična zgodba o deklici, ki išče svojo izgubljeno žogo in spodbuja najmlajšo publiko ter vabi k ustvarjalni igri, bo na sporedu 4. februarja. Leto je naokoli in znova se v Celju pričenja festival Dnevi komedije. Tudi tokrat, kot nam že skorajda nalaga tradicija, se nam je uspelo uvrstiti v tekmovalni program. Z romantično komedijo Poljubljanje z mr. Beanom, kjer ni preveč ljubezni, zato pa kar nekaj smeha, bomo poskusili 'ujeti' vsaj kakšno od njihovih dragocenih nagrad. Še pred tem pa vse, ki se želijo dodatno poveseliti sredi mrzličnega predpustnega vzdušja, opozarjamo, da ne zamudijo poljube mr. Beana znova tudi na domačem odru 23. februarja. Letos se v Mestnem gledališču Ptuj obeta osrednja proslava mestne občine Ptuj, in sicer na večer 7. februatja, dan pred praznikom torej. Popestrili jo bomo s kulturno-umetniškim programom. Nastopil bo kan-tavtor Peter Andrej z uglasbeno poezijo naših priznanih pesnikov, dramski igralec Peter Ternovšek bo odigral odlomek iz svoje nepozabne monodrame Pavlek, podelila se bodo priznanja za zasluge na področju kulture, povedal kakšen govor itn. Vljudno vabljeni vsi tako želeči. Vstop je prost. Naj še omenimo kar 12 predstav, ki jih bomo odigrali za otroke in mladino ta mesec na domačem odru in tudi kar nekaj gostovanj, med drugim gostovanje Gregorjevega čudežnega zdravila v Novem mestu in Nevillovega otoka v Desklah. Pripravljamo pa tudi že novo premiero. Gledališko besedilo enega najboljših angleških komediografov Michaela Fray-nea z naslovom Tukaj v režiji Ivane Djilas. Rok Vilčnik Foto: Damijan Švare /foyrt//t 15 Izdana razglednica z motivom Potrčeve rojstne hiše Ob vstopu v novo leto Zreli vedež spet organiziral pohod po Potrčevi in Murkovi poti Praznično zimsko jutro. V Knjižnici Ivana Potrča so se drugi dan v novem letu 2006 zbrali pohodniki, planinci, prijatelji slovenske besede in mnogi drugi. Ljudje, ki so pripravljeni novoletne praznike preživeti drugače. V naravi, v družbi veselih in dobrovoljnih prijateljev. Ljubitelji domače pokrajine in ljudi, ki tu živimo. Ljubitelji lepe slovenske besede, ki jo je z vsemi svojimi narečnimi značilnostmi oblikoval v umetniška dela naš rojak pisatelj Ivan Potrč s Štukov pri Ptuju. Pisatelj, ki so ga Ptujčani imenovali za svojega častnega občana. Človek, ki je zgodaj spoznal, kako neusmiljeno je življenje, kako se malemu človeku godijo krivice. Zaradi tega spoznanja je moral zapustiti šolanje na ptujski gimnaziji. Poznal je ta svet in ljudi, zato jih je upodobil v besedi. Pisal je v pristni domači govorici in tako obogatil ves slovenski kulturni prostor z bogastvom, ki se ne da meriti z denarjem. Pa dolgo več ne bomo tako bogati, če se bomo zaničljivo obnašali do vsega našega in domačega. V svetu bomo prepoznavni le s svojo pristnostjo in enkratnostjo, s plodovi domače zemlje in z besedo iz naših ust. Le kdor se bo s svojimi koreninami trdno usidral v ta prostor, bo obstal. S svojo kulturo, z besedo, s svojimi navadami in običaji. Zaradi teh spoznanj smo se v društvu Zreli vedež že pred šestimi leti odločili, da bomo našemu rojaku postavili spominsko ploščo na Štukih in njemu v spomin na njegov rojstni dan pripravili novoletni pohod. Ker poteka naša pot preko Mestnega Vrha do Drstelje, smo vključili še Spomine dr. Matije Murka, znanega slavista in etnologa. Opis njegove poti v ptujske šole je povezan s hvalnico lepoti te pokrajine. Na Karlovi univerzi v Pragi se je dr. Matija Murko še v pozni starosti spominjal te lepe pokrajine in navduševal za obisk svoje prijatelje profesorje. Osebnost evropskega formata, najmlajši doktorant dunajske univerze, odličen študent in profesor - pa o njem tako malo vemo v svoji sredini! Ali ni znanje o tako izobraženih rojakih najlepša popotnica v življenje mlade generacije? Lani smo nekaj dijakov popeljali po tej poti in jim odkrili nove vrednote. Bili smo toplo sprejeti, dijaki pa navdušeni nad našo odločitvijo. Člani društva Zreli vedež in naši prijatelji, ki obiskujemo to pokrajino še ob polni luni, smo se potrudili, da so bili pohodniki sprejeti z domačnostjo, ki je niso mogli prehvaliti. Obljubili so, da prihodnje leto zopet pridejo. Najlepše priznanje prirediteljem in vsem, ki so vložili veliko srčnosti in veselja v pripravo, da je pohod uspel. Ptujska knjižnica je odprla svoja vrata na praznični dan, ljudske pevke iz Hajdine so pohodnike ves dan spremljale z domačimi slovenskimi pesmimi, domačini na Stukih so pripravili pogostitev kot vedno. Na zaključku pri turistični kmetiji Lacko na Drstelji so pohodniki za petkratno udeležbo na pohodu prejeli priznanje v obliki lesenih medalj, ki jih je izdelal daljni Murkov sorodnik Peter Podgoršek. Pohod je vodil izkušen planinski inštruktor in vodnik, član planinskega društva Ptuj, Janez Vrtič, ki je dobil popotniško palico, ročno oblikovano leskovo gorjačo, v trajno last. Številni Potrčevi sorodniki so se razveselili razglednice z motivom Potrčeve rojstne hiše, na kateri je prikazan otroški voziček iz šibja, v katerem se je vozil še pisatelj, in so ga Potrčevi ohranili. Morda tako dragoceno etnološko dediščino hrani le malokdo. Nam jo je uspelo ohraniti tudi z natisom razglednice. V Društvu se zavedamo pomena ohranjanja naše kulturne dediščine, zato na svojih pohodih fotografiramo in tako ohranjamo tisto, kar bo čez nekaj let samo še zgodovina. Naša srečanja z domačini, ki so nas vzeli za svoje prijatelje, postajajo vse bolj bogata. Oplemenitena s pripovedovanjem spominov iz otroštva, z melodijo pokrajine, ki odseva v domači govorici, in z dobroto, ki jo izžarevajo ljudje v teh krajih. K takim ljudem se bodo popotniki vedno radi vračali. Naj povem za zaključek misel enega od pohodnikov: »Takih dogodkov je malo, ker ste tukaj kakšnega novinarja. Če se zgodi kaj slabega, so novinarji hitro zraven. Pravijo, da ljudje to radi berejo. Morda! Vendar bo treba začeti pisati mnogo več tudi o pozitivnih dogodkih, če bomo hoteli privabiti turiste. O dobrih in srčnih ljudeh iz teh krajev Številni Potrčevi sorodniki so se razveselili razglednice z motivom Potrčeve rojstne hiše, na kateri je prikazan otroški voziček iz šibja. V njem se je vozil še pisatelj in so ga Potrčevi ohranili. Fotografiji na razglednici je posnel Ante Mlinarevič. oblikovali so jo v Studiu Gogi in F. H. Maribor ter natisnili decembra 2005 v tiskarni Babič. krasni ljudje, ki imate radi svoje mesto!« Najlepša zahvala za vse naše prizadevanje in za ves trud, ki smo ga vložili, da je pohod uspel. Na Ptuj smo pripeljali turiste že na praznični dan, samo vrata bo treba odpreti še bolj na stežaj. O dogodku so poročali na Radiu Ljubljana in Ptuj, obiskala nas je novinarka Večera, v našem domačem Štajerskem tedniku pa še nobeno leto ni bila zapisana ena sama besedica premalo preberemo. Na Andragoškem centru Slovenije so nam priznali, da smo aktivno društvo, zato so nas prosili, da nekaj podobnega ponovimo še v maju, ko bomo gostili člane bralnih krožkov iz vse Slovenije. Obeta se nam lep, prazničen dogodek za sladokusce, za prijatelje slovenske knjige in domače besede. Viktorija Dabič Iniciativni odbor za pomoč ljudem v Novem Travniku! Na območju delovanja Rdečega križa Ptuj je bilo 25. novembra 2005, na katarininem sejmu v Ptuju, zbranih za 57.522 tolarjev artiklov. Za upokojene in njihove družine v Novem Travniku smo pripravili 19 paketov, ki bodo do konca tega meseca dostavljeni na njihove domove za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb. Za podporo pri izvedbi akcije se zahvaljujemo Karitasu in odboru Rdečega križa. Hkrati se dobronamerno obračamo na vse občane, ki so že in bodo še pomagali pomoči potrebnim. Matevž Cestnik, koordinator za pomoč Slovencem v BiH KULTURA/ KNJIŽNIČARSTVO [p A cj® Domače, ki te (ne)ljubim domače Skoraj neopazno je 8. decembra lani izzvenela prireditev Zveze kulturnih društev Ptuj Pika na i, ki je bila v Osnovni šoli Ljudski vrt. Nastop najboljših kulturnih skupin, skupin mestne občine Ptuj, ki širijo vedenje o ptujski kulturi po Sloveniji in izven njenih meja. Skupin, ki daleč presegajo ljubiteljsko druženje in skupno preživljanje prostega časa. To so skupine, ki se svoji dejavnosti resda predajajo v svojem prostem času, vendar so njihovo delo in cilji profesionalni. A glej ga zlomka, nobenega od tistih, ki radi kritizirajo, da se v Ptuju nič ne dogaja, ki omalovažujoče pomignejo z rameni, češ da nastopajo domači, na prireditvi ni bilo. Saj, če je koncert že uveljavljenih umetnikov, se prizorišča po mestu še napolnijo, sicer pa ... Lastnih, domačih potencialov na vseh področjih kulturnega ustvarjanja nočemo ali ne znamo opaziti. Kaj šele, da bi jih za njihove dosežke nagradili s polno dvorano in gromkim aplavzom. In kdo so najboljši v letu 2005 v Zvezi kulturnih društev Ptuj? Lanskoletna bera ni bila slaba. Na državnih srečanjih oziroma tekmovanjih smo imeli kar štiri skupine: Gledališki klub OŠ Ljudski vrt, KUD Akademski pevski zbor Ptuj, Plesna skupina GEA DPD Svoboda Ptuj in Pihalni orkester Ptuj. Predstava Pet Pepelk, Gledališkega kluba OŠ Ljudski vrt, v režiji Tajke Šnuderl, je nastopila na Srečanju otroških gledaliških skupin Slovenije, ki je bilo od 10. do 11. maja lani v Slovenj Gradcu. KUD Akademski pevski zbor Ptuj je na 19. zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru 16. aprila osvojil bronasto plaketo mesta Maribor. Zbor vodi Robi Feguš. Plesna družina GEA DPD Svoboda Ptuj seje uvrstila na Državno srečanje plesnih skupin, ki je bilo 13. oktobra v Šoštanju; s koreografijo Kdo je Ana pod vodstvom Majde Fridl, ki je tudi vodja skupine. Kostumi so delo Anastazije Topolovec. Na 25. tekmovanju slovenskih godb, bilo je od 14. do 15. maja v Desklah, je Pihalni orkester Ptuj pod dirigentskim vodstvom Štefana Petka osvojil zlato pla- Plesna družina Gea. keto v tretji težavnostni stopnji. Ploskali so jim drugje in jih tudi nagradili. Ptujčani smo jih žal prezrli! Nataša Petrovič Foto: Črtomir Goznik Kartografske dragocenosti v ptujski knjižnici - II. del V kartografski zbirki knjižnice hranimo dragocen atlas Johanna Baptista Homanna (1663-1724) V 17. in u prvi polovici 18. stoletja so se uveljavile tri kartografske šole: nizozemska, francoska in nemška. Čeprav nemška šola ni nikoli postala vodilna v svetovnem merilu, pa njen pomen vendarle ni majhen, saj so prav nemški kartografi sistemizirali proizvodnjo in izpopolnili tehnično plat kartiranja ter tako pripravili osnovo za moderno kartografijo, ki se pričenja sredi 18. stoletja. Čudovito kolorirana naslovna stran Homan-novega atlasa iz sredine 18. stoletja. Inv. št. L-456-S. Hrani KIR Foto: Boris Farič. Medtem, ko so v Niimbergu že v 16. in 17. stoletju delovali veliki kartografi, kot sta Martin Beha-im (ok. 1459-1506) in Avguštin Hirschvogel (ok. 1503-1553), je nemška kartografija dosegla svoj višek prav v delih J. B. Homanna v začetku 18. stoletja. Njegova delavnica v Niimbergu je bila izredno produktivna, saj so v njej izdelali več kot 600 zemljevidov, ki pa so le redko datirani. Pripravil je različne atlase: šolske, astronomske, geografske itd. Leta 1707 je objavil Atlas Novus, prvi atlas, izdan v Nemčiji, nato pa še Atlas von Hundert Charten in Grosser Atlas über die Ganze Welt. Ob tiskarni je Homann odprl tudi lastno knjigarno, v kateri so prodajali njegove zemljevide, ki so zaradi visoke kakovosti in relativno nizke cene kmalu preplavili tržišče srednje Evrope. Zaradi svoje vsestranske dejavnosti je bil imenovan tudi za kraljevega kartografa. Njegovi nasledniki so po letu 1730 ustanovili t. i. Homannovo »ofi- cino«, ki je kot vodilna nemška kartografska delavnica izdajala atlase z njegovimi kartami vse tja do začetka 19. stoletja. Homann je za Slovence še toliko bolj pomemben, saj je kartografsko obdelal tudi slovenske dežele. Izdal je karto Štajerske (pomanjšana priredba Vischerje-vega dela), na osnovi Valvasorjevih podatkov pa je pripravil tudi lepo karto Vojvodine Kranjske s Slovensko marko in Istro. V knjižnici hranimo danes enega izmed njegovih šolskih atlasov, ki ga je Homann pripravil po letu 1712 skupaj z rektorjem Johannom Hiibnerjem, izdala pa Homannova delavnica leta 1746. Naslov je Kleiner Atlas Scholasticus von sechs und zwanzig Charten (naslov na prednjem listu Atlas novus terrarum orbis imparia, regna et status exactis tabulis geographice demonstrans). Atlas vsebuje barvne zemljevide, ki nam na slikovit način predstavljajo podobo sveta, kot sojo poznali v prvi polovici 18. stoletja. Karta sveta še ni popolna in kaže, do kod so segala odkritja tistega časa. Poleg selenografske karte (prikazuje površino Lune) in karte sončnega sistema vsebuje atlas naslednje zemljevide: karto sveta, Evrope, Azije, Amerike, Španije, Francije, Velike Britanije, Nizozemske, Švice, Italije, Nemškega cesarstva, Avstrije, Bavarske, Švabske, porečja Rena, Zgornje Saške, Spodnje Saške, Češke, Danske, Švedske, Poljske, Madžarske, Moskve in svetih dežel (Palestina in Izrael). V omenjenem atlasu sta za nas zanimivi predvsem karti Nemškega cesarstva in Avstrije, ki prikazujeta poleg ostalih tudi današnje slovensko ozemlje in naše kraje. Od krajev iz naše okolice najdemo na avstrijski karti Ptuj (Petavv), Vurberg (Wurmberg), Ormož (Fridau) in Veliko Nedeljo (Nedlicz). Homannov atlas si je moč ogledati v čitalnici Domoznanskega oddelka knjižnice. Vabljeni! Mira Jerenec VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ MLADI ZA MLADE Računalniško opismenjevanje za odrasle Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj bo za občane MO Ptuj v februarju izvajalo brezplačni 30-umi program Računalniško opismenjevanje za odrasle. Program sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropska unija (Evropski socialni sklad). Udeleženci programa bodo pridobili osnovna računalniška znanja. Spoznali bodo operacijski sistem Windows, se naučili oblikovati preproste dokumente z urejevalnikom besedil ter uporabljati Internet in elektronsko pošto. Program se bo izvajal v naslednjih dneh, od 8.00 do 11.15 s 15-minutnim odmorom: petek, 3. 2., ponedeljek, 6. 2., torek, 7. 2., četrtek, 9. 2., petek, 10. 2., ponedeljek, 13. 2., torek, 14. 2. Prijave (do zapolnitve mest) za udeležbo v programu oddajte na sedežu Regijskega višješolskega in visokošolskega središča Ptuj, Krempljeva 1, ali po telefonu (02) 77 11 092, najkasneje do srede, 1. februaija. Dr. Oto Težak Mladinski svet MO Ptuj vse bolj dejaven Lani poudarek na posvetovanjih, letos na promociji Predsednik MS MOP Dejan Klasinc. Ožji zbor Mladinskega sveta Mestne občine Ptuj, ki ga sestavljajo vsi predstavniki desetih mladinskih organizacij, ki so združene v MS MOP, je že v decembru potrdil nadaljevanje mandata dosedanjemu predsedniku Dejanu Klasincu. Tako bo D. Klasinc že tretje leto zapored vodil organizacijo, ki je vse bolj prepoznavna v našem okolju. Istočasno je predsednik tudi koordinator kolegija, kije zadolžen za izvajanje programa in projektov. V kolegiju bo nekaj novih mladih, ki bodo izvajali programe na različnih področjih. Predstavnica društva Povod Maša Samojlen-ko bo koordinatorka za kulturne projekte, Tine Janežič, iz Kluba ptujskih študentov, bo odgovoren za mednarodno sodelovanje. »P lanskem letu je bil poudarek predvsem na posvetovanjih Z ostalimi lokalnimi mladinskimi sveti po Sloveniji. Med drugim smo organizirali koordinacijo lokalnih mladinskih svetov iz celotne Slovenije na Ptuju, kjer smo ugotovili, da se srečujemo s podobnimi problemi. To je predvsem pomanjkanje financ in premajhna zainteresiranost občin«, nam je na kratko povedal Dejan Klasinc o lanskoletnem delovanju MS MOP. Za na konec nam je nanizal nekaj načrtov za letošnje leto: »P letošnjem letu bomo dokončali promocijsko gradivo, s katerim bomo bolj prepoznavni v našem lokalnem okolju. V februarju bomo imeli novo internetno stran in tudi zloženko, ki temeljito ponazarja namen MS MOP in njegovo poslanstvo. Istočasno bomo tudi poskušali vzpostaviti boljši stik s študenti in dijaki na področju izobraževanja. « Besedilo in foto: Rebeka Pšajd Vpis v prvi razred devetletke Obveščamo vas, da je v priloženem Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj objavljeno obvestilu o vpisu otrok v 1. razred v devetletne osnovne šole na območju mestne občine Ptuj za šolsko leto 2006/07. Asja Stropnik Študentje čistili ptujske ulice 30. decembra so se člani upravnega odbora Kluba ptujskih študentov in nekaj članov Kluba zbrali zgodaj zjutraj, da bi očistiti ulice po starem mestnem jedru, ki jih že vso zimo zasipava sneg. Zaradi obilice snega mnoge tako ostajajo neočiščene ali pa so očiščene le delno. Idejni vodja, ki je akcijo tudi uspešno izpeljal, je nekdanji predsednik in podpredsednik Kluba ptujskih študentov Uroš Gojkovič, ki pa še vedno aktivno sodeluje s klubom in uresničuje dobre ideje. Svojo jutranjo pot je z lopata- mi za sneg 15 študentov začelo pri Info točki in nadaljevalo po Murkovi ulici vse do Mestnega trga. Tam jih je čakalo naporno delo, saj je bil sneg tudi pošteno namočen in snežno brozgo je še težje čistiti. Čiščenje so po petih urah zaključili okrog ogromnega kompleksa poslopij Doma upokojencev Ptuj, kjer so očistili vse dovozne in sprehajalne poti, pločnike ter terase. Klub ptujskih študentov torej ne skrbi vedno le za študente, temveč dela, če je treba, tudi v dobrobit vseh Ptujčanov. Anja Dangubič Mlada liberalna demokracija je organizirala akcijo zbiranja igrač Člani MLO ob stojnici z zbranimi igračami. V ptujski Mladi liberalni demokraciji smo v decembru že drugič v letu 2005 organizirali vseslovensko akcijo MLD z naslovom Mladi mlajšim. V okviru tega projekta smo zbirali igrače, ki smo jih nato ob pomoči Centra za socialno delo Ptuj posredovali otrokom. Celotna akcija zbiranja igrač je potekala dva dni pred božičem na stojnici pred Blagovnico na Ptuju. V tem obdobju smo tudi po drugih večjih krajih Slovenije s plakati, letaki in oglasi pozivali ljudi, naj sodelujejo v naši akciji in darujejo igrače. Želimo namreč zbuditi občutek za pomoč in solidarnost med mladimi, saj smo prepričani, da je to vrlina, ki jo je potrebno privzgojiti že v mladosti in nato utrjevati skozi celo življenje. Pri akciji so nam pomagale tudi znane osebe. Igrače so prispevali: žena ptujskega župana Andreja Čelan, predsednica MO LDS Ptuj Lidija Majnik, predstavniki mladinskega sveta Ptuj, člani kluba ptujskih študentov, učenci osnovnih šol in seveda vse občanke in občani ptujske mestne občine. Na tem mestu se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izpeljavo te akcije olajšali oz. omogočili. Prav posebna zahvala pa velja tistim, ki ste igrače darovali in tako privabili radost in nasmeh na obraz marsikaterega otroka, ki je igračo dobil. Vasja Strelec, za MO MLD Ptuj (•< A C« Po zaslugi Povoda na Ptuj 35 milijonov SIT za mlade Povod nosilec projekta »Kreativnost vzpodbuja aktivno sodelovanje« Pogovarjal seje: Ozren Blanuša Foto: Ozren Blanuša Društvo za miselno rekreacijo Povod je prebivalkam in prebivalcem Ptuja z okolico dobro znano po organizaciji vsakoletnega festivala Ptuj - Odprto mesto, lansko leto pa so se izkazali tudi z organiziranjem Evropske žonglerske konvencije, ki je prav tako potekala na Ptuju. O nadaljnjih akcijah in projektih sem se pogovarjal z Robertom Križaničem, projektnim vodjem pri omenjenem društvu. Robert Križanič na sedežu društva Povod. V društvu Povod se je zbrala skupina mladih iz Ptuja z Željo, da bi se v mestu dogajala več in da bi poživili staro mestno jedro. To vam dobro uspeva s festivalom Ptuj - Odprto mesto, ki bo letos že petič. Bi lahko povedali, od kod se društvo financira, saj je za takšno prireditev potrebno kar veliko finančnih sredstev? Povod v največji meri črpa finančna sredstva iz različnih razpisov v MO Ptuj, v Sloveniji in v Evropski uniji (EU), ki so namenjeni takšnim ali podobnim akcijam. Nekaj sredstev pa si pridobimo tudi s pomočjo sponzorjev iz gospodarskega sektorja. Kaj pomeni 35 milijonov za Povod in za Ptuj? Za Povod je pridobitev tako velikih sredstev zelo velik uspeh, saj Slovenija na sploh in nepridobitne organizacije, kakršna je tudi Povod, zelo malo izkoriščajo možnosti, ki jih ponuja EU. Povod je tako prva organizacija iz Slovenije, ki je uspela na tem razpisu, ki je lani potekal že šestič. Prijavilo seje veliko število organizacij iz EU in štiri iz Slovenije. Lahko se pohvalimo, da je med petnajstimi izbranci, ki bodo oz. so dobili finančno pomoč iz sklada Evropske komisije za področje mladih, tudi Povod. Za samo mesto pa pomeni pridobitev takšnih sredstev veliko novega dogajanja in vzpodbuda za vse nas ter upam, da še za koga na Ptuju. Seveda pa je še kako pomembno dejstvo, da uspe neka organizacija, ki ni iz Ljubljane. Za kakšne projekte boste namenili omenjena sredstva? 35 milijonov je v bistvu le sedemdeset odstotkov sredstev, potrebnih za cel projekt. Ostala sredstva si bomo pridobili na drugih razpisih in s sponzorji. Pridobljena sredstva bodo namenjena programu mednarodnih srečanj in bodo pokrila tudi stroške nastanitve in prehrane ter potovalne stroške. Sliši se kot zelo obsežen projekt, ki ho vključeval zelo veliko število mladih. Za kaj pravzaprav gre, saj je 35 milijonov velik kos pogače za prej omenjene stroške? Gre za zelo obsežen mednarodni projekt, ki bo hkrati vključeval okrog sto mladih iz območja Balkana in bo trajal dve leti. Če sem bolj natančen, bomo sodelovali z društvom alternativne kulture Gajba iz Varaždina, z organizacijo Loesje iz Novega Sada in nevladno mladinsko organizacijo Multimedija iz Skopja, ki se ukvarja z multivi-zijskimi projekti. V dveh letih se bodo zvrstile štiri mednarodne izmenjave, kjer se bodo mladi iz vseh štirih mest, ki aktivno sodelujejo pri projektu, dvakrat letno srečali in skupaj preživeli devet dni. Izmenjave bodo potekale vsakič v drugem mestu. Prva bo v Skopju, druga pa na Ptuju v okviru festivala Ptuj - Odprto mesto. Projekt je nadgradnja nekajletnega delovanja in razvijanja metod ulične animacije. Sodelovali bodo tako mladi iz omenjenih držav kot tudi veliko število mentorjev iz profesio- nalnih animatorskih združenj iz tujine. Izkušeni mentorji bodo pomagali pri razvijanju kreativnosti in partnerskim organizacijam predstavili, na kakšen način se lahko uporablja ulična animacija. Torej stroški vseh štirih izmenjav bodo pokriti z omenjenimi finančnimi sredstvi. Potrebovali bomo še kakšnih deset milijonov, da bodo projekti nemoteno izpeljani. Člani društva Povod se udeležujejo različnih seminarjev s področja kulture in dela z mladimi, ki jih doma in v tujini organizira EU. Robert Križanič pa je kot vodja delavnic ali kot predavatelj povabljen na tovrstne konference in seminarje. Šestega februarja se bodo predstavniki omenjenih organizacij sestali v Skopju, kjer bodo določili termine posameznih izmenjav, dogodkov in okvirne programe, ki bodo rdeča nit posameznih izmenjav. Društvo Povod je s svojim dosedanjim delovanjem dokazalo, da se, če je le volja in zanos, da veliko narediti za bogatitev raznolikosti kulturnega dogajanja in predvsem, da se v to dogajanje lahko vključijo tudi mnogi mladi, kijih sicer kultura ne zanima oz. jih ni kaj preveč zanimala. Dokazali so tudi, da obstaja možnost pridobitve finančnih sredstev na različnih razpisih, na katere pa se, na žalost, ne prijavlja veliko število slovenskih organizacij. Kaj je pravzaprav, po tvojem mnenju, ulična animacija? Ulična animacija je npr. žongliranje, poulična predstava, igranje ali pa slikanje na ulici, ampak ni samo to. le tudi način, kako prideš v stik z ljudmi in javnim mnenjem. Eden od bistvenih namenov je v aktivnosti na ulici: predstave, igre,... pritegniti oziroma vključiti gledalce in mimoidoče. Ulična animacije je nekaj, kar je atraktivno, še posebej za mlade. Hkrati pa se nekaj zanimivega in nevsakdanjega dogaja na ulici. Kakšni pogoji so bili v razpisni dokumentaciji? Ali vam je kdo pomagal pri izpolnjevanju lete? Bili so zelo zahtevni. Ocenjevala se je izvirnost, spodbujanje inovativnih pristopov pri delu z mladimi. Za pridobitev projekta so bile pomembne tudi reference, na podlagi »kaj znaš in kaj si naredil do sedaj«. Pri izpolnjevanju obsežne dokumentacije so nam svetovali pri ZRS Bistra. Lahko razberemo, da se bo ta projekt vključeval v festival Ptuj - Odprto mesto. Ali lahko letos, ob peti obletnici, pričakujemo kakšno »presenečenje« na festivalu? Program bo potekal podobno kot vsa prejšnja leta. Ogledali si bomo lahko veliko nastopov uličnih artistov, ki bodo pripravili program za vse starostne skupine. V okviru lanske žonglerske konvencije, ki je bila izredno uspešna prireditev za Ptuj in Slovenijo, se je odvijalo tekmovanje uličnih artistov, kar bo postalo tradicionalna ptujska prireditev. Vpisano je tudi v mednarodni koledar cirkuških in pouličnih dogodkov. Letos lahko v okviru festivala Ptuj - Odprto mesto pričakujemo kakšnih trideset do štirideset vrhunskih uličnih artistov, ki se bodo udeležili omenjenega tekmovanja. MLADI ZA MLADE/ VARNOST PROGRAM KLUBA PTUJSKIH ŠTUDENTOV - februar 2006 PROGRAM V KOLNKIŠTI Retrospektiva sodobnega azijskega žanrskega filma nedelja, 5. februar, 20:00 REŠIMO ZELENI PLANET! projekcija filma Jigureul jikyeora! / Save the Green Planet! Režija: Jeong Jun-hwan, J Koreja, 2003. Igrajo: Shin Ha-kyun, Baek Yun-shik, Hwang Jeong-min idr. nedelja, 12. februar, 20:00 MRTEV ALI ŽIV projekcija filma Hanzaisha / Dead or Alive, Režija: Miike Takashi, Japonska, 1999 Igrajo: Riki Takeuchi, Sho Aikawa, Renji Ishibashi idr. nedelja, 19. februar, 20:00 OKO - projekcija filma Jian gui / The Eye, Režija: Oxide Pang Chun & Danny Pang, Hong Kong, 2002 Igrajo: Angelica Lee, Lawrence Chou, Chutcha Rujinanon idr. nedelja, 26. februar, 20:00 TRDO KUHAN projekcija filma Lashou shentan / Hard-Boiled, Režija: John Woo, Hong Kong, 1992 Igrajo: Yun-Fat Chow, Tony Leung Chiu Wai, Teresa Mo idr. KONCERTI petek, 3. februar, 21:30 KONCERT KONTRAKVARTET Štiričlanski akustični bend, v zasedbi harmonike, klarineta, kitare in akustičnega basa. Igrajo razpoloženjsko etno glasbo, od irskih, balkanskih, tango napevov do swinga ter starogradskih melodij. Vabljeni! sobota, 18. februar, 22:00 KONCERT SKUPINE JAZOO Člani skupine so: Bogdan Dobnik - kitara, Franci Krevh - bobni in tolkala, Matjaž Mlakar - saksofoni, David Novak - bas kitara, Tomaž Pačnič - klaviature Glasbena skupina Jazoo iz Slovenj Gradca je po uspešnem prvencu ON TIME (2002, Membrane Records. Zürich), nominaciji za BUMERANG 2003 in več kot 8.000 prodanih izvodih novembra izdala svoj drugi album z naslovom RETRO FUTURE. Na plošči, ki nadaljuje prvotno glasbeno usmeritev, je slišati 11 novih skladb, ki se prepletajo med rockom 70-ih, latino-funkom 80-ih, etno-fusionom 90-ih in ambiental-loungeom novega tisočletja. POTOPISNA PREDAVANJA V FEBRUARJU petek, 17. februar, 20:00 Navtični potopisni večer Potopisno predavanje SEAKA-YAK (morski kajak) V avdioviziji si bomo ogledali veslanje po laguni Gradež, jadranskih otočjih, Komatih, po mestu Benetke, Cerkniško jezero, poplavljeno Planinsko polje, Rakov Škocjan, reko Savo in seveda za posladek otok Kefalonija v Lonskem morju, Grčija. Predaval bo Dejan Ogrinec. DRUŽABNI VEČERI četrtek, 9. februar, 18:45 XI. turnir v taroku Večeri taroka v Kolnkišti bodo potekali ob četrtkih. Pridi in pokaži, kakšne karte imaš! Vabljeni vsi, ki ljubite to igro. petek, 10. februar, 22:00 Študentska zabava z DJ-ji Vabljeni! sobota, 11. februar, 20:00 5. Kolnkištin rojstni dan PRESENEČENJE! četrtek, 23. februar, 18:45 XII. turnir v taroku SOBOTA, 25. 2., ob 20.00 v športni dvorani MLADIKA KURENTANC 2006 Ob koncu zime so vse misli ptujske mladine upeijene k izdelavi najbolj duhovitih, izvirnih, strast vzbujajočih, skrbi ubijajočih individualnih ali skupinskih mask, ki jih predstavimo širši javnosti na Kurentancu. Največje študentsko pustovanje v Sloveniji poskrbi, da nam za pusta hrusta ne more biti dolgčas. Ugibanje, kdo je pod maskami, začini pravi študentski žur, nagrade za najboljše skupinske in posamične maske pa poskrbijo za to, da smo vsako leto bolj izvirni. Zato tudi letos organiziramo pustni ples Kurentanc, ki bo v soboto, 25. februatja, ob 20. uri in je tradicionalni pustni megažur Kluba ptujskih študentov. Ta bo tudi tokrat v dvorani Mladika na Ptuju. DJ-ji bodo segrevali množico na plesišču, najizvirnejše posamične in skupinske maske pa tudi letos čakajo bogate nagrade. Se vidimo, če se prepoznamo. Uporaba varnostnega pasu in otroških sedežev V Sloveniji se je v minulem letu močno povečalo število prometnih nesreč s hudimi posledicami (s smrtnimi žrtvami) za otroke Čeprav v Evropi veljamo za varno država glede na podatke o udeležbi otrok v prometnih nesrečah v obdobju 2002-2004, so številke o mrtvih in telesno poškodovanih v letu 2005 zaskrbljujoče. Posebej skrb vzbujajoči so podatki, da so bili otroci do 14. leta starosti, ki so bili kot potniki v osebnih vozilih udeleženci prometnih nesreč, hudo ogroženi. Ti seveda nimajo vpliva na ravnanje staršev oziroma voznikov ob nastanku prometne nesreče. V Sloveniji je umrlo 78,9 % otrok, starih do 7 let, in 54,9 % otrok med 7. in 14. letom starosti, ki so bili v prometnih nesrečah udeleženi kot potniki v vozilih. Na območju mestne občine Ptuj na veliko srečo ni umrl noben otrok ali mladoletnik, žal pa to ne velja za območje upravne enote Ptuj. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu SPVCP), vrtci in osnovne šole so že v preteklosti vložili veliko dela za boljšo varnost otrok v cestnem prometu, žal pa mnogi starši, ki so najbolj odgovorni za varnost svojih otrok, temu ne sledijo. V letu 2005 smo v vseh enotah ptujskega vrtca izvedli akcijo »Pasavček«, ki je potekala v mnogih evropskih državah, tudi v tistih, v katerih je visok standard varnosti v cestnem prometu. Otroci med 4. in 6. letom so barvali barvanke pod nadzorstvom vzgojiteljic, nato pa jih poslali na SPVCP R Slovenije. Vsak otrok je prejel maskoto Pasavč-ka, ki jo mora imeti pripeto med vožnjo na pasu otroškega sedeža. Ugotavljamo, da ima zelo malo otrok to maskoto med vožnjo v vozilu. Zakaj potem trud otrok in vzgojiteljic? V Sloveniji so zelo uspešno opravili to nalogo le v 23 občinah, med katerimi so bile tudi vse enote ptujskega Vrtca. V letu 2006 se aktivnosti pri varovanju otrok v vozilih vodijo pod akcijo »Euchires«, ki se bo v prihodnjih letih izvajala v vrtcih in osnovnih šolah v 23 državah EU. V osnovnih šolah po Sloveniji so vključeni otroci, mlajši od 12 let ali manjši od 150 cm, ki morajo biti v motornem vozilu zavarovani z zadrževalnim sistemom, ki je primeren otro- kovi telesni rasti in telesni teži. V izvajanje nalog morajo biti vključeni starši otrok v vrtcih in otrok nižjih razredov v osnovnih šolah, vzgojitelji, učitelji, policisti in člani SPVCP v lokalnih skupnostih. OTROŠKI SEDEŽI Otroci v vozilih, ki zaradi določene starosti ali višine ne smejo uporabljati varnostnih pasov, morajo biti zavarovani z drugimi zadrževalnimi sistemi (otroški sedeži, jahači). Ko se starši odločijo za nakup teh naprav, svetujem, da jih nabavljajo v tistih prodajalnah, v katerih jim bodo prodajalci lahko pomagali s strokovnimi nasveti. Prodajalcem je vedno treba pred nakupom povedati starost, višino in težo otroka ter vrsto in tip vozila, v katerega bodo vgradili otroški sedež. Otroški sedeži v različnih vrstah in tipih vozil ne zagotavljajo enake optimalne varnosti otroka. Kot je znano, je na tržišču možno kupiti otroške sedeže glede na telesno težo otrok. Poznamo več skupin otroških sedežev: - skupina 0+: sedeži za prevoz dojenčkov in otrok do 13 kg teže, - skupina I: sedeži za prevoz 20 /ftyra/t otrok med 9 in 18 kg teže, - skupina II in III: sedeži za prevoz otrok med 15 in 36 kg teže. Pri vsakem sedežu je potrebno dosledno upoštevati navodilo proizvajalca glede vgradnje in uporabe. Otroški sedež, ki ni pravilno pritrjen ali sploh ni pritrjen, predstavlja veliko nevarnost. V preteklosti so proizvajalci in strokovnjaki priporočali prevoz dojenčkov v otroških sedežih, ki so bili pritijeni na prednjem sedežu, zlasti kadar je v vozilu sam voznik z otrokom, tako, da je otrok obrnjen v obratni smeri vožnje. Tudi v prihodnje priporočamo te, vendar samo v vozilih, v katerih je mogoče prednje varnostne blazine izključiti pred vožnjo. Zal opažamo, da mnogi starši in drugi vozniki prevažajo otroke brez otroških sedežev ... Ugotovljeni so primeri, ko imajo vozniki in potniki na prednjih sedežih otroke na kolenih ali v naročju. Mnogi otroci med vožnjo stojijo na sedežih ali na tleh v vozilu. Ti vozniki ali potniki se ne zavedajo, do kakšnih telesnih posledic bi prišlo v primeru prometne nesreče. Starši oziroma odrasli moramo biti ob vsakem koraku v cestnem prometu vzgled otrokom. Zal smo še daleč od tega. Omenim naj samo, da mnogi ne uporabljajo varnostnih pasov ali z otrokom prečkajo vozišče izven prehoda za pešce. Zakonodajalec je za voznika, ki vozi otroka v nasprotju z zakonskimi normami, določil sankcijo - globo v višini 30.000 tolaijev, vendar je mnogo pomembnejša kot ta sankcija varnost otrok. Sleherni udeleženec v cestnem prometu se mora zavedati, da zakonskih norm ne spoštuje zaradi policije ali drugih represivnih organov, ampak jih moramo spoštovati zaradi lastne varnosti oziroma varnosti tistih, s čigar življenji razpolagamo. Če so to otroci, ki so posebne pozornosti deležni (2. čl. ZVCP) tudi v cestnem prometu, smo toliko bolj odgovorni. Franc Kozel, predsednik SPVCP Mestne občine Ptuj PREJELI SMO Ptuj - zakladnica tisočletij - zibelka prihodnosti Ddmev na novoletno čestitko Ko pišem čestitko, mislim resno. Drobna knjižica, lično oblikovana, še bolj pa vsebinsko bogata, ki smo jo pred novim letom prejeli v vsa ptujska gospodinjstva, je dokaz, da ptujska oblast misli resno z oblikovanjem nadaljnjega razvoja naše občine. Področja razvoja so bogata, raznolika in vsakdo se lahko najde v smelih načrtih. Pred leti sem v Ptujčanu, na anketo in pobudo uredništva, da se Ptujčani opredelimo in pomagamo dopolnjevati njegovo vsebino, zapisal nekako takole: občinska oblast naj še pred odločitvami predstavi problem, rešitev v vsaj dveh variantah, seveda z vsemi prednostmi in posledicami. In danes imamo Ptujčani to priložnost. Jo bomo izkoristili? Sam sem se opredelil in se jasno in glasno oglašam. V tem programu je nekaj izvirnega. Tu so ideje in zamisli, realizacijo pa bomo Ptujčani v prihodnjih letih še kako potrebovali. Ne samo kot zamisli, temveč realizacijo. Naj bo sedanja oblast še en mandat v tem mestu, naj dokaže, da misli resno, v dobro Ptujčanov. Najslabše je namreč to, da nekdo nekaj planira, naslednik pa vse to ignorira. In začne se znova. Napredka pa ni, niti odgovornosti. Moje razmišljanje gre danes v tri smeri: strinjam se, da smo nekoč imeli v razvojnem programu trojčke: most za pešce, mali grad in obnovo minoritskega samostana. Že takrat sem nekje zapisal, da bi morali imeti četvorčke. Poleg omenjenih še ptujsko gledališče. Pa nič. Veseli me, da so v tej brošurici imenovani še avtorji posameznih projektnih skupin. In prav na njih se obračam. Prevzemajo namreč veliko odgovornost. Skoraj prepričan sem, da so naloge iz tega projekta že veliko dlje, kot jih brošura predstavlja občinstvu. Za začetek se oglašam na tri sklope projektov. Prvič: Ne zdi se mi prav, da bi pročelje Mestnega gledališča Ptuj, kot je bilo predstavljeno še v času župana Miroslava Lucija, dobilo novo arhitekturno podobo. Naj bo takšno, kot je bilo pred bombardiranjem zavezniških sil v letu 1945. Vzpostavi naj se stebrišče, ki bo krasilo staro mestno jedro ob samostojnem zvoniku. Če smo Ptujčani našli moči in bomo za obnovo fasade minoritskega samostana namenili preko 600 milijonov tolarjev, ni vrag, da jih ne bi našli še za ptujsko gledališče. Drugič: Če se ne motim, je Skupščina občine Ptuj v letu 1992 sprejela odlok, s katerim je razglasila staro mestno pokopališče za spominski park. Postopoma, do leta 2013, naj bi ga uredila. Razdelili so ga v tri faze. Prva je bila prepoved pokopov in prestavitev Lackovega spomenika. To so uresničili, kaj več pa ne. Danes je staro mestno pokopališče v nič kaj zavidljivem položaju. Še vedno na njem srečujemo podrte nagrobnike, poškodovana obeležja pomembnih ptujskih mož, zavarjena železna vrata proti ŠC. In nič več. Nosilki SRP I za kulturo in civilno družbo priporočam, da tudi temu poglavju nameni posebno pozornost. Tretjič: Zelo zanimiva je ideja o »Dobrem griču«, ko naj bi sedanji sadovnjak na Panorami spremenili v multikulturno središče. Pa mislijo snovalci resno? Sam bi dejal, da so posredi lobisti. Nekateri govore o škodljivosti škropljenja sadnih dreves, drugi izražajo zavist proti zasebniku, ki uspešno, čeprav z velikimi stroški, vzdržuje sadovnjak, tretji... Ideja, kako panoramski grič obogatiti, je kljub vsem pomislekom vsekakor dobrodošla. Avtorja ali avtorico tega projekta pa vprašujem: Bomo ta kompleks ogradili z ograjo, kot je ZOO v Maksimiru? Bomo na ta način zaščitili vse kurentu podobne like v naravni velikosti in avtohtono zelenje dežel, ki jih bomo v tem kompleksu predstavili Ptujčanom in turistom? Želim si, da se ne bi ponovilo staro mestno pokopališče. Nisem pesimist. Sem večni optimist. In prav zato bom »z vsemi štirimi« podpiral posamezne izvedbene projekte. Želim si, da bi odgovorni nosilci priprav IRPMOP svoja snovanja objavljali tudi v Ptujčanu, predvsem tisti, ki so odgovorni za razvoj gospodarstva, kmelijstm in turizma. Nesprejemljivo je, da se že več kot desetletje na Ptuju v nekdanje proizvodne obrate danes selijo trgovci. Če mislimo, da bomo samo s trgovino gradili naš razvoj, se pošteno motimo. Nikoli ne bomo za južne sosede Gradec ali Lipnica. In če naš meščan ne bo imel cvenka, ne bo imel trgovec dohodka in dobička, ne bodo imeli delavci cvenka niti za preživetje. Zato me prav radosti, da v teh projekcijah, objavljenih v tej brošurici, predvidevamo kar 14.570 milijonov tolarjev za razvojne projekte za gospodarstvo in podjetništvo do leta 2010. Stanko Lepej, Ptuj, 19. 1. 2006 &/fyra/t 21 »Otrokom ne smemo še dodatno naložiti teže zmage.« Ali naj starši tesno sodelujejo pri delu z mladimi športniki? Otroci v sebi nosijo izjemen potencial. Lahko postanejo prav vse, o čemer sanjajo. Toda le s pravimi učitelji, trenerji, starši in izbranimi sredstvi bodo lahko svoje sanje tudi dejansko uresničili. Vendar pa je pot vrhunskega športnika težka in polna odrekanj že v zgodnjem otroštvu. Po navadi se otrok sploh ne zaveda, da kaj zamuja. Z veseljem hodi na treninge. Ampak dokaj kmalu tudi nežna otroška duša spozna trd svet odraslih, ki stavi na odgovornost in še nekatere druge stvari, ki jih še ne pozna. Fotoarhiv Rokometne šole Ptuj Za mnenje o tem sem povprašal Dušana Lubaja, pedagoga in očeta odličnega ptujskega košar-katja Tima Lubaja, in Jakoba Rajha, profesorja športne vzgoje v Šolskem centru Ptuj. Dušan Lubaj: »Starši imajo pravico in dolžnost, da sodelujejo pri vseh oblikah vzgoje in izobraževanja svojih otrok. Tudi v interesu organizacij in ljudi, ki delajo z mladimi, bi moralo biti, da vključujejo starše. Še posebno morajo to upoštevati športna društva in klubi, ki večinoma delajo prostovoljno. Tem organizacijam civilne družbe že v osnovni primanjkuje kadrov, ki so pripravljeni delati in pomagati organizirati športne dejavnosti za njihove člane. Tudi če so športne dejavnosti v nekem klubu ali društvu organizirane na profesionalni ravni, morajo starši spremljati delo s svojimi otroki. Zaradi vedno večjih pričakovanj staršev in ljudi, ki šport v nekem okolju vodijo ter organizirajo, je delo z otroki že v zgodnji dobi odraščanja vedno bolj intenzivno in usmerjeno v tekmovalnost. Delo z mladimi v športu morajo voditi strokovno in osebnostno najboljši kadri. Ne smemo dovoliti, da si ob /nladih šele pridobivajo strokovno in pedagoško znanje. Napake pri delu z otroki so lahko za marsikaterega mladostnika neprijetne izkušnje, ki jih nikoli ne pozabijo in ki so pri nadaljevanju njihove športne poti lahko velika ovira. Starši najbolje poznamo svoje otroke, zato moramo spremljati delo z njimi, jim pomagati premagovati težke trenutke. Vedno moramo biti v stiku z izvajalcem treninga (ali vadbe ali tekmovanja) in ga obveščati o spremembah, ki se pri otroku dogajajo. Seveda starši ne posegamo v proces vadbe in tekme, lahko pa posegamo takrat, ko je evidentno, da se dogajajo napake ali ko otrokom kršijo njihove pravice. Uspeh športnika je odvisen od številnih dejavnikov, ki otroku uravnavajo njegovo psihofizično stanje in počutje. Velik pomen pri tem imata pravilna prehrana in počitek. To pa večinoma za otroke organizirajo starši. Pri športni vadbi so mladi velikokrat prekomerno obremenjeni, intenzivnost dela je pogosto na zgornji še dopustni meji. To otroke fizično in psihično obremenjuje. Posledice so lahko zelo neprijetne, povečajo se možnosti poškodb in različnih obolenj. Otroci morajo biti pod stalnim strokovnim nadzorom in starši jih morajo spremljati. Na tekmovanjih otroci doživljajo radosti in tudi velike strese. Pri tem imamo starši neprecenljivo in pomembno nalogo. Otrokom ne smemo še dodatno naložiti teže zmage. Otroci morajo vedeti, da je zmaga in izboljšanje rezultatov nekaj lepega in hkrati, da tudi poraz ni nič slabega. Mladih ni težko motivirati za delo v športu, pogoj pa je, da se z njimi pogovarjamo, da jim prisluhnemo. Nasvete jim dajemo takrat, ko to sami želijo ali ko to iz njihovega vedenja sami zaznamo. Starši moramo biti več časa z otroki predvsem takrat, ko so njihovi uspehi manjši od pričakovanih.« Jakob Rajh: »Menim, da morajo še posebno v današnjem času pri vzgoji mladih medsebojno sodelovati vsi tisti, ki imajo opravka z otroki. Če so otroci nedisciplinirani doma, v šoli in tudi pri športni vadbi, je namreč dolžnost vseh, da skušajo vsak na svojem področju, a vendar vzajemno, povečati otrokovo discipliniranost. Dolžnost trenerjev je torej seznaniti starše z osnov- nimi vrednotami, vzgojnimi prijemi in vadbenimi vsebinami, s pomočjo katerih se oblikujejo mladi športniki v okviru društvenega dela. Vzpodbude staršev pa ne smejo nikakor presegati njihovih osnovnih pristojnosti. Nikakor se ne smejo vmešavati v trenerjeve konkretne strokovne odločitve v zvezi s položajem njihovega otroka v športni skupini - npr. o tem, s kom bo igral in s kom ne, kakšna bo otrokova igralna vloga v ekipi ipd. Zal v praksi mnogokrat srečamo tudi negativne vplive staršev, ki skušajo na plečih otrok izživeti svoje neizpolnjene športnotekmovalne ambicije. Iz izkušenj pa lahko povem, da tovrstnih primerov v slovenskem športu ni prav veliko, zato ravnanje staršev v glavnem ocenjujem kot pozitivno. Ob tem je treba omeniti še eno plat športa mladih - organizacijske in finančne probleme. Menim, da bi bil brez prispevka staršev - bodisi s prostovoljnim delom bodisi s finančno podporo - šport mladih precej osiromašen. Povsem nemogoč pa bi bil v nekaterih športnih panogah, ki zahtevajo velika denarna vlaganja v otrokov športni razvoj. Vloga staršev je pri tem zelo velika. Menim torej, da je za vsestranski (torej tudi šport-notekmovalni) razvoj mladih športnikov nujno sodelovanje staršev in trenerjev. Vzpodbujeno bi moralo biti z obeh strani. Zato je vključevanje staršev v formalno društveno delo lahko tudi koristno. Tako lahko starši otrok opravljajo različne funkcije v društvu ali pa so samo člani sveta staršev. Tam bi se morali srečevati in razreševati probleme, ki nastanejo pri delu z otroki v okviru športnih društev. V zadnjih letih pa srečamo v zvezi z vplivom staršev na otrokov športnotekmovalni razvoj še en fenomen, ki je povezan z vrhunskim športom. V sodobnem vrhunskem športu namreč športniki že razmeroma mladi dosežejo raven vrhunske športne učinkovitosti. Takrat se zanje začenja trnova pot iskanja metod za doseganje čim višjih dosežkov in posledično tudi njihovega trženja. Pri tem se mladostniki večkrat naslonijo na svoje starše, ki imajo več izkušenj in znanja. Včasih starši celo prevzamejo vlogo športnikovih menedžerjev ali trenerjev. Tudi te povezave so lahko koristne, v sebi pa skrivajo mnogo pasti. Povsem normalno se mi zdi, da imajo starši vpliv na strokovno delo z mladimi športniki, njihovimi otroki. Imajo namreč pravico in celo dolžnost, da sodelujejo s trenerji in drugimi strokovnimi delavci v društvih. Tako si lahko pridobijo vpogled v vzgojno-vadbene vsebine in metode dela, ki jih trenerji uporabljajo pri delu z njihovimi otroki.« Šport s svojimi pojavnimi oblikami postaja v vzgojnem, rekreativnem in tudi tekmovalnem smislu vse pomembnejša kulturna vrednota mladih. Podobno kot na ostalih področjih družbenega življenja prihaja tudi v športnih panogah do nenehnega napredka in iskanja novih, boljših načinov in poti, tako pri poučevanju kakor tudi pri načrtovanju, izvedbi in nadzoru procesov treniranj. Ivo Kornik Prijateljsko srečanje s slovensko reprezentanco Judo klub Drava iz Ptuja je v sklopu praznovanja ob 45-letnici delovanja organiziral prijateljsko srečanje članske ekipe Drave s slovensko reprezentanco. Tekma se je odvijala v 17. decembra lani v športni dvorani Osnovne šole Olge Meglič na Ptuju. Po končani predstavitvi delovanja kluba v vseh teh letih in kulturnem programu smo na tata-mijih lahko spremljali zanimive dvoboje domačih judoistov z najboljšimi slovenskimi judoisti. Za slovensko reprezentanco so nastopali tekmovalci iz štirih različnih klubov, in sicer do 60 kg Kristijan Črnič (JK Impol), do 66 kg Dani Rus (JK Impol), do 73 kg Branko Holer (JK Ivo Reya Celje), do 81 kg Aljaž Sedej (JK Bežigrad), do 90 kg Gregor Greif (JK Impol), do 100 kg Primož Ferjan (JK Impol) in nad 100 kg Mitja Jenuš (JK Železničar Maribor). Domača ekipa je nastopila brez Klemna Feijana, dobitnika srebra z Mediteranskih iger, ki je na pripravah v Kanadi; in Sama Masle-ša, ki je odsoten zaradi poškodbe. Tekmovali so: do 60 kg Sebastjan Kolednik, do 66 kg Jan Belšak, do 73 kg Rok Tajhman, do 8l kg Ervin Vinko, do 90 kg Igor Spasojevič, do 100 kg Jože Šimenko in nad 100 kg Miran Plošinjak. Ptujčane je v vodstvo povedel Sebastjan Kolednik, ki je v prvem dvoboju uspešno ustavljal nalete mladega reprezentanta Cmiča iz Impola, nato pa izkušeno in z učinkovitim metom te-guruma zaključil akcijo z ipponom. V naslednji borbi je Jan Belšak povedel za yuko, presenečenje nad Rusom pa mu je kasneje preprečila poškodba rame in je moral dvoboj predati. Reprezentanca je nato z zmagama Holerja in Sedeja povedla s 3: U Za ugodnejši izid pa je v naslednji borbi poskrbel Igor Spasojevič, ki je zmagal s 7:0 nad Greifom iz Impola, borba pa je bila negotova vse do zadnje sekunde. Zmago reprezentance je nato prinesel Primož Ferjan nad Šimenkom, potrdil pa še Jenuš, ki je v najtežji kategoriji po točkah premagal Plošinjaka. Rezultat ekipno: Judo klub Drava Ptuj : Slovenska reprezentanca 2 : 5 (17 : 43) Rezultati posamezno: 60 kg: Sebastjan Kolednik : Kristjan Črnič (10 : 0); 66 kg: Jan Belšak : Dani Rus (0 : 10); 73 kg: Rok Tajhman : Branko Holer (0 : 10); 81 kg: Ervin Vinko : Aljaž Sedej (0 : 5); 90 kg: Igor Spasojevič : Grega Greif (7 : 0); 100 kg: Jože Šimenko : Primož Ferjan (0 : 10); nad 100 kg: Miran Plošinjak : Mitja Jenuš (0 : 7). Sebi Kolednik Foto: Črtomir Goznik Sodniki nepogrešljivi na tekmovanjih i Dobrodošli nekdanji atleti in tisti, ki jih zanima delo atletskega sodnika Za nemoteno izvedbo atletskih tekmovanj so potrebni izšolani in izurjeni atletski sodniki. Prisotni so prav na vsakem tekmovanju, od šolskih prvenstev in mitingov, preko državnih ali svetovnih prvenstev do olimpijskih iger. Pomembnejše kot je tekmovanje, več sodnikov je potrebnih za njegovo izvedbo, njihovo znanje in poznavanje atletskih pravil mora biti kvalitetnejše, pri tem pa so napake seveda nedopustne. Glavno vodilo atletskih sodnikov je vsem tekmovalcem zagotoviti enake tekmovalne pogoje za doseganje najboljših možnih rezultatov. V Sloveniji je aktivnih več kot tisoč sodnikov, ki so združeni v krovno organizacijo - Zvezo atletskih sodnikov pri Atletski zvezi Slovenije. Na Ptuju deluje sekcija atletskih sodnikov pri Atletskem klubu Keor Ptuj. Lani je bilo aktivnih 35 članov, k temu pa lahko dodamo še 25 nedejavnih. Lani so sodili na devetnajstih tekmovanjih v Sloveniji, pretežno so to bila šolska tekmovanja, najbolj izkušeni pa so delili pravico na mednarodnih prvenstvih in mitingih. Vodja ptujskih sodnikov je Stane Kranjc, ki se lahko pohvali z 32-letnim stažem, med drugim je sodil tudi na evropskem prvenstvu v Splitu leta 1990, na Univerzijadi v Zagre- bu leta 1987 in na mladinskem evropskem prvenstvu v Ljubljani leta 1997. Skupaj je zbral že 187 sojenj in velja poleg Valterja Pliberška, Franca Ivančiča in Milana Cimermana za najbolj izkušenega sodnika na Ptuju. Vsi našteti imajo status mednarodnega sodnika, na tekmovanjih pa opravljajo funkcijo glavnega sodnika za teke, skoke in/ali mete ali funkcijo delegata AZS. Sodniška sekcija pozimi ne miruje, Stane Kranjc nam je povedal, da organizirajo izobraževanje za atletskega sodnika, ob koncu pa še teoretični in praktični izpit. K tem dodaja: »Trenutno je prijavljenih več kot 20 kandidatov. Predvsem nekdanje atlete vabimo, da se Stane Kranjc - vodja ptujskih atletskih sodnikov. nam pridružijo, dobrodošli pa so seveda tudi tisti, ki jih zanima delo atletskega sodnika. Seminar bo potekal sredi februarja, saj čakamo na skorajšnji prevod novih atletskih pravil. Natančne informacije lahko dobite vsak dan na sedežu AK Keor Ptuj na Čučkovi 6. Stroške seminarja nosi AZS, zato je brezplačen.« Ob uspešno opravljenem izpitu kandidati pridobijo zeleni sodniški znak, s tem pa lahko začnejo soditi na atletskih tekmovanjih. Po petih letih sojenj imajo sodniki možnost, da položijo izpit za državnega sodnika, ki omogoča opravljati višje sodniške funkcije, kot je na primer vodja sodnikov posamezne discipline. To pa je izhodišče za pristop k izpitu za mednarodnega sodnika. V letošnjem letu lahko pričakujemo kopico tekmovanj na Ptuju. Na prvem mestu je treba izpostaviti največji športni dogodek na področju šolskega športa v Sloveniji - junijsko državno prvenstvo za osnovne in srednje šole, kjer se pričakuje udeležba več kot 700 najboljših atletov, ki so prestali kvalifikacije na področni in medobčinski ravni. Organizatorja tekmovanja, Športni zavod Ptuj in Atletski klub Keor Ptuj, ocenjujeta, da bo za nemoteno izvedbo celodnevnega tekmovanja potrebnih vsaj petdeset sodnikov z licenco. Konec istega meseca bo klub organiziral še mednarodni atletski miting. Uroš Esih (■> a "'2 Zaznamovali so ptujsko športno leto 2005 Dosežki ptujskih športnikov so lahko za zgled in vodilo tistim, ki prihajajo Desetine osebnih in državnih rekordov pričajo o stalnem napredovanju, kar je vsekakor rezultat boljšega dela stroke, ki nedvomno sledi svetovnemu razvoju. Zato so tudi primerjave z Evropo in svetom vedno realnejše, na naše veselje pa kažejo, da se kar z lepim številom posameznikov držimo najvišjega razreda. Nedavna evropska prvenstva, še bolj morda mladinska, pa so hkrati potrdila, da raste nov, nič manj obetaven rod, ki se že v mladih letih »privaja« na kolajne oziroma v velikih finalih na neposredni boj zanje. ŽRK Mercator Tenzor Ptuj Slovenije je nastopala za Novo mesto, Žalec in Piran, kariero uspešne rokometašice pa nadaljuje na Ptuju. »Igranje rokometa je zame v bistvu način iivljenja, poklic. Marsikaj, kar bi včasih rada počela, zaradi treningov ne morem. Poskušam ulivati v vsem, kar mi to delo prinese. Upam, da bo ptujski lenski rokomet leta 2006 končno dočakal 'zlato dobo' v ligi za prvaka,« je optimistična Mojca Derčar. Mojca Derčar je bila že zelo mlada »čudežni otrok« dolenjskega rokometa. Virtuozna tehnika, lahkoten in hiter korak ter natančen strel. To so odlike, ki tej primerjavi dajejo težo. Zabavna, neposredna in sproščena v družbi ter resna in delavna na treningu. Je močno orožje v rokah Roberta Beguša, selektorja slovenske reprezentance, dirigentka in prva violina ptujskih »trgovk.« Na prvoligaških igriščih samostojne Z žogo Mojca Derčar. Aeroklub Ptuj - Skoki na cilj Petra Podgoršek o svojih ciljih ne govori, prizna pa, da je zelo ambiciozna. Nekoč so ji starši dejali, da lahko v življenju veliko doseže, če bo le pripravljena trdo delati. Držala se je nauka staršev in si prislužila evropsko zlato in bron na tekmovanju za svetovni pokal 2005. Petra Podgoršek je občasna slovenska reprezentantka v skokih na cilj. Dejan Zavec - Boksarski klub Legionar Ptuj Silovit boj, prejeti udarci in še več podeljenih. Po samo nekaj dnevih počitka, ko je telo še vedno prežeto z bolečino, pa znova kilometri teka, dviganje uteži in litri znoja ob udarjanju v boksarsko vrečo. Takšno je življenje Dejana Zavca, 29-letnega bojevnika iz Trdobojcev pri Leskovcu, streljaj oddaljenih od Ptuja. V profesionalnem svetu trdih pesti se je znašel odlično. V Pragi je s tehničnim nokautom ugnal še Rusa Bojarskega, ostal do danes nepremagan in naslovu medcelinskega prvaka po verziji NBA v velterski kategoriji dodal še naslov združenja WBO. »Na vrhu ostajajo le tisti, ki svojo odličnost dokazujejo dan za dnem, iz borbe v borbo. Če ne sprejmeš izziva, boš vedno sledil drugim. Izzivi obrusijo značaj in odgovorijo na mnoga vprašanja, ki si jih zastavljamo.« Teniški klub Ptuj Toni Hazdovac ima talent, značaj borca, izjemen temperament in srce na pravi strani. Tonijeva volja in trma, zaščitna znaka njegove kariere, sta aduta, da se zgodba ne bo tako kmalu končala. »Za svoj največji uspeh v letošnji sezoni štejem uvrstitev v finale Mastersa za igralce do 18 let in 2. mesto na lestvici TZS za igralce te starosti. Tudi letošnji najlepši, hkrati najkvalitetnejši dvoboj sem odigral na Mastersu, kjer sem v polfinalu premagal Martina Rmusa, člana TK Branik Maribor. Načrti za naslednje leto? Želim narediti še stopničko višje na lestvici TZS za igralce do 18. leta starosti, hkrati se prebiti čim višje na lestvici 1TF. Skrita lelja je tudi uvrstitev na turnir za mladinski grand slam, kamor bi se lahko uvrstil s prebojem med top 100 na mladinski lestvici ITF.« Druga imena z odmevnimi rezultati v TK Ptuj v sezoni 2005 so še: Urška Jurič, Blaž Rola in Karlo Pintarič. Planinsko društvo Ptuj in Plezalni klub 6b Mina Markovič, dijakinja Gimnazije Ptuj, je nedvomno med najboljšimi mladimi športnimi plezalkami zadnjih let na svetu. Naslova mladinske svetovne prvakinje v težavnostnem plezanju se je avgusta 2005 veselila v daljni Kitajski. Mina je izredno zadržana športnica in zato skoraj neopazna, skromna in včasih kar nekako plaha. Z dušo in telesom je predana plezanju in samo plezanju. Gre za profesionalko, čeprav je za športno plezanje ta značilnost velikokrat dvopomenska. V primerjavi z drugimi športnimi zvrstmi se tu pač ne da veliko zaslužiti. Profesionalni pristop do treninga 24 Fi/hpca/t Na Ptuju šahirajo že 70 let - III. del in tekmovanj pa je predpogoj uspešnosti, kar Mina Markovič še kako dobro ve. »Občutki ob zmagi so bili enkratni, ne spomnim se, da bi mi kdaj na tekmi v oči stopile solze veselja. Vse se je pokrilo, kot je treba,« se Mina spominja uspešnega tekmovanja, ki ji ob njeni strogi športni disciplini in popolni predanosti plezanju brez kančka dvoma lahko rečemo Športnica, z veliko začetnico. Kolesarski klub Perutnina Ptuj Mitja Mahorič. Kdor ga je videl na kolesu, lahko potrdi, da je poosebljeno ravnotežje, spretnost, tehnika in moč. Občutek za timsko delo, intuicija, eleganca, humor, iznajdljivost, nekaj nujne občutljivosti in blage kaotičnosti, za vsem tem pa trdna volja in sledenje viziji, to je Mitja, če njegovo pestrost zlijemo v nekaj skopih besed. »Nisem 'si mislil, da je pot v kolesarski karieri tako strma. A sem jo prevozil! Zame so vedno prave samo najtežje poti. Postal sem takšen, da me majhni izzivi več ne pritegnejo. Zato hočem več! Naporni treningi, vloženi čas in trud zame niso ovira, temveč spodbuda na moji športni Na vseh dirkah v tujini je bilo preko 120 tekmovalcev na startu. Lestvica UCI kaže zbir 180 točk, kar je za 100 več kot lani in mesto med prvih 80. Naj omenimo, da ima UCI točke več kot 1600 kolesarjev. Perutnina Ptuj nastopa kot kontinentalna ekipa. Na osnovi rezultatov je Mitja Mahorič član Slovenske državne reprezentance. Gregor Gazvoda Je izkušen kolesar in zna očarati s svojim prodornim duhom in športnim videzom. Je zanesljiv. samozavesten in poln elana. Je odprt za nove usmeritve in vedno sredi dogajanja ... »Ni še dolgo tega, ko sem bil mlad in perspektiven kolesar in sem razmišljal, kako lepo bi bilo, da bi mi uspelo postati profesionalec. In sem garal! Minilo je malo, še vedno sem mlad, a sem profesionalec. In zdaj hočem garati še več - zase in za ekipo!« V zadnjem letu je dosegel velik preskok, o čemerzgovomo pričajo njegovi dosežki. G. Gazvoda je kategoriziran športnik državnega razreda in član Slovenske državne reprezentance. Gorazd Bauer, član KK Ptuj Perutnina Ptuj, je eden najperspektivnejših slovenskih kolesarjev v mladinski konkurenci. Nadarjenost, vztrajnost, potrpežljivost, delavnost so vrline, ki mu pomagajo na poti do uspeha. Gorazd je poln mladostne energije, ki jo usmerja v knjige in trening. Sicer pa rad posluša glasbo, rad se druži s prijatelji in uživa na morski obali. »Samo da se dogaja«, pravi simpatičen mladenič, ki je stalni član mladinske državne reprezentance. Foto: Črtomir Goznik, Langerholc (nadaljevanje v prihodnji številki) 1998 Na šestem velemojstrskem turnirju septembra 1998 sta zmagala velemojster Aršak Petrosian in Rado Brglez, ki doseže drugi bal za naslov mednarodnega mojstra. Na drugi simultanki na Ptuju je velemojster Aleksander Beljav-ski dosegel z 21 nasprotniki rezultat: (+ 18 = 3-0). Boris Žlender je na dopisnem Vidmarjevem memorialu osvojil naslov dopisnega šahovskega velemojstra ICCF. 1999 Član domačega društva Aleksander Beljavski je zmagal na Vidmarjevem memorialu. Na mednarodnem turnirju junija je zmagal član domačega društva Domen Krumpačnik, ki je osvojil bal za mednarodnega šahovskega mojstra. Boris Žlender je postal mednarodni šahovski sodnik FIDE. 2000 Na velemojstrskem turnirju »Kurent 2000« je prvo mesto osvojil velemojster Adrian Mihalčišin. Danilo Polajžer je zmagal na dvokrožnem velemojstrskem turnirju v Lvovu ter osvojil prvi velemojstrski bal. 2001 Član domačega društva Aleksander Beljavski je ponovno zmagal na Vidmarjevem memorialu. Na dvokrožnem velemojstrskem turnirju v Podlehniku je naslov mednarodnega mojstra osvojil član ptujskega društva Domen Krumpačnik. dolimpijskem turnirju v skupini veteranov (nad 60 let) na Bledu. Na blejski olimpijadi so sodili: Janko Bohak kot glavni sodnik moške olimpijade, Boris Žlender, Martin Majcenovič in Viktor Napast. Anita Ličina je nastopila v slovenski olimpijski reprezentanci. Anita Ličina 2003 Boris Žlender je zasedel prvo do drugo mesto na dopisnem velemojstrskem tumiiju »Memorial Frančka Brgleza« in v drugo dosegel velemojstrsko normo, kar je doslej uspelo redkim dopisnim šahistom. Šahovsko društvo Ptuj je osvojilo prvo mesto v prvi državni ligi - vzhodna skupina v Celju - in se ponovno uvrstilo v naj višji razred moštvenih tekmovanj - državno ligo. Šahovsko društvo Ptuj in ŠZS sta priredila prvi ženski velemojstrski turnir v Sloveniji, na katerem zaradi nekorektnosti dveh reprezentančnih kolegic, ki sta neupravičeno predčasno zapustili turnir, Jana Krivec ni osvojila velemojstrskega naslova. 2002 Ivo Kronik Janko Bohak je zmagal na pre- Foto: Langerholc 100 let letalstva 6. januarja smo v prostorih Mestne četrti Ljudski vrt okvirno predstavili projekt 100 let letalstva na Slovenskem, s katerim smo javnosti želeli približati začetek aktivnega delovanja Kluba veteranov letalstva Slovenije. Projekt seje pričel z obiskom Beograda, kjer je 9. januarja potekala komemorativna slovesnost - polaganje venca na spomenik Edvarda Rusjana, prvega slovenskega letalca. V prihajajočih številkah Ptujčana bomo vsebino projekta tudi obširneje predstavili. Matevž Cestnik poti.« »fJ A ^ PROGRAM