Fuhreriev glavni stan, 25. aprila. ki so iim prisostvovali nemški zuna-,	Ilrer, ’n Duce sta se sestala nji minister v. Ribbentrop, aeneralni
dne 11 in 23. aprila. V skupnih raz- maršal Keitel in z italijanske strani govorih, ki so bili v duhu starega maršal Graziani in državni tainik priiatelistva med Fuhreriem in Du- Mazzolini. ie bil potrjen neomajni cejeni, so bili obravnavani politični, sklep, da nadaljujejo borbo ramo ob vojaški in gospodarski problemi, ki se rami za dosego končne zmage in za tičejo obeh držav in njihovih skupnih uveljavljanje političnih ciljev, ki jih ciljev. Duce ie sporočil Fiihreriu sklep hočejo doseči 03 in sile trojne po-republi ka nsko - fašistovske vlade kot godbe.
edino zastopnico vsega italijanskega na- Sestanku Fiihreria in Duceia sta roda. da nadalje aktivira svoie l>ojne prisostvovala tudi nemški veleposla-sile ob strani zaveiihikov sil trojnega nik in pooblaščenec veliko-nemškega pakta. Ta sklep ie naletel na naitoo- Reicha v Italiji Rahn in italijanski tejse priznanje in bo ne.mška vlada veleposlanik v Berlinu Anluso. učinkovito podprla prizadevanje Du-ceieve vlade.
Odločnost tropogodbenih sil. da zma- Po sestanku s Fiihrerjem si jo ogle-govito končajo vojno proti boljševi- dal Duce na nekem vojaškem vežba-kom * Vzhoda in Židom ter nlutokra- lišču tamkai se nahajajoče italijanske tam z za pada in da zagotovijo naro- divizije in se prepričal o stanju njih dom življenje na podlagi novega in izvežbanostj in opreme. Temu pre-pravičnoga reda. ie našlo svoj izraz sledu ie prisostvoval tudi maršal Gra-v tolmačenjih Fiihreria o razvoiu sil ziani. Italijanske goste sta vodila šef u* uporabi ■ vseh sredstev za bodoče vrhovnega poveljništva oboroženih sil odločitve in postavitev cilia za p o- generalni maršal Keitel in poveljnik vojni cas.	nadomestne vojske generalni polkov-
V razgovorili Fiihreria in Dueeia, nik Frouun.
142 strahovali! bombnikov uničenih nad Nemčijo
^uhrerjev glavni stan. 25. aprila. 1>NB. Vrhovno poveljništvo oborožena sil objavlja:
Na področju Sevastopola ie sovražnik tudi včerai nadaljeval svoie silovite napade. Po žilavem boju so se ti izjalovili ob odporu naših čet. ki so jih bojni brodovi vojne mornarice z dobrim učinkom podpirali. V letalskih bojih je bilo sestreljenih 32 sovjetskih letal, protiletalsko topništvo in zaščitne -ladje vojne mornarice pa so uničile nadaljnjih 24 letal.
Med Karpati in zgornjim Dniestrom 80 odbile nemško in madžarske čete močne sovražnikove protinapade. Madžarski oddelki so tamkai uničili 24 oklepnikov.
'Jugozahodno od Kovelia ie bila po večdnevnih hudih bojih in na težkem Ozemltu obkoljena glavnina neke boli-seviske konjeniške divizije ter uničena. Sovjetske čete so izgubile več tisoč padlih in mnogo ujetnikov. Zaplenjenih ie bilo 38 topov in mnogo drugega orožja.
Podčastnik Knispel v nekem težkem pklepniškem oddelku na vzhodu te od niliia 1942 do marca 1944 uničil 101 oklepnik
Bojna tata Immelmann se ie pod poveljstvom svojega komodora nosilca viteškega križca podpolkovnika Stepa posebno odlikovala na vzhodnem bouscu
Na nettunskem predmostju je bilo 8 protinapadom spet osvojeno začasno izgubljeno op nišče. Na vzhodnem bojišču predmosUa so bili odbiti krajevni sovražnikov j napadi.
Borni letalci so uspešno napadli zbirališča motornih vozil in oskrbovalna skladišča za cassinskim bojiščem. Oddelek težkih nemških bornih letal ie v pretekli noči Itombard ral pristaniške naprave Neaplja z dobrim uspehom.
Severnoameriški bombniki so napadli včerai kraie v F mumiji predvsem mestno področje Bukarešte Pri tem so nemške in romuuske sile letalske obrambe uničile 25 sovražnikovih letal.
Pri odbrambi sovražnikovih napadov na razne kraie na področju Mo-nakova in Friedrichsliafna ie bilo sestreljenih 97 severnoameriških letal.
Angleški bombniki so izvedli v pretekli noči ob prekršitvi švicarske nevtralnosti težak strahovalni napad na Monakovo. Povzročena ie bila škoda v stanovanjskih okrajih ju izgube med prebivalstvom. Nenadomestljive Iriil-turne zgradbe so postale žrtev sovražnikovega strahovanja. Tudi mesti Karlsruhe in Mannheim sta bili cilj angleških strahovalnih napadov. V težkih obrambnih okoliščinah so naše sile letalske obrambe sestrelile 45 angleških bombnikov.
Nomška brza bojna letala so napadla posamezne cilie v vzhodni Angliji	«
Iz vojnih poroči) nemškega vrhovnega poveljništva v preteklem tednu:
Na področju pri Sevastopolu. ob spodnjem Dnjestru in v Bukovini bijejo naše čete samo krajevne boje. Naše zaščitne ladie so sestrelile nad morskim področjem zahodno od Sevastopola 6 sovjetskih bombnikov. Med Karpati in ob gornjem Dnjestru so nemško in madžarske čete v hudih bojih vrgle sovražnika nazaj. Jugozahodno od Narve so se izjalovili vsi sovietski napadi.
Na nettunskem mostišču smo s strnjenim topniškim ogujem odbili jugovzhodno od Apriliie sovražnikov sunek. ki so ga podpirali oklepniki.
Vjutrnjib urah 24. aprila so lahke nemške pomorske sile napadle pred južno angleško obalo na morskem področju Cherbourea več oddelkov angleških brzih čolnov.
Severnoameriški bombniki so 23. aprila napadli več krajev na področju Dunaja Posebno v Dunaj-kem Novem mestu, ie nastala škoda in so intelj prebivalci izgube.
DVA ZGODOVINSKA PRAZNIKA
RAZVITJE SLOVENSKE ZASTAVE IN PRISEGA	SLOVENSKIH
Po dolgem času je v Ljubljani spef zavihrala slovenska trobojnica prav na dan, ko so naši domobranci na Stadionu svečano prisegli zvestobo svoji domovini
Teden dni ie že minilo, kar ie bela Ljubljana isti dan slavila dvojen praznik: praznik razvitja slovensko zastave in praznik 9večane prisege naših domobrancev. Zdi se. kakor da bi še danes trajal odsev tega slavnostnega dne. Ni treba poudarjati, kakšen pomen ima za naš narod uradno priznanje naše trobojnice, simbola narodne usode in njegove samostojnosti. Ljubljančani so se tega pomena zavedeli, ne da bi ga jim kdo posebej razlagal. Nič mani logično in smiselno je pa razvitju zastave sledila tudi prisega domobranske vojske, prisega, da bodo naši fantje in možje do poslednjega diha ramo ob rami z nemškim vojakom branili svojo domovino pred nni ču joči m komunizmom.
Slovenska zastava je zavihrala v pomladni dan
Že zgodaj zjutraj so v četrtek. 20. t. m. ljubljanske ulice odmevale od udarnih zvokov domobranske godbe, ki je igrala budnico po mestu Ob treh četrtih na osem ie častna četa z godbo prispela pred palačo Pokrajinsko uprave, kjer se ie bila že zbrala množica iavnih predstavnikov in ostaloga prebivalstva. Pred palačo sta se postrelila častni vod nemške vojske in častna četa naših domobrancev. Nekaj pred osmo uro ie prišel iz palače prezident general Rupnik točno ob osmih pa višji skupinski vodia SS general Rosener. Po prisrčnem pozdravu in raportu poveljnika nemške častne čete sta oba dostojanstvenika obšla obe častni četi. general Rosener ie pa imel še slavnostni nagovor.
Zdaj ie domobranska godiva zaigrala najprej nemško državno himno, nato pa slovensko »Naprej zastava slavec. Ko so izzveneli poslednji zvoki, sta druga ob drugi zaplapolali v pomladanski dan nemška državna in slovenska narodna zastava Marsikatero srce ie ganjeno zaigralo, ko so slovenske narodne barve spet po dolgem času neomadeževane smele oznanjati svetu, da se naš narod prebuja.
Ko sta obe zastavi vihrali druga ob drugi. 9ta ju obe vojaški četi Pa tudi vsi uavzočni svečano pozdravili. Tako se ie obred razvitja zastav končal. Dostojanstveniki so odšli v palačo Po-kr.-''brske unrave H ta so se oa razšli po mestu, kier so raz iavnih uradov že ob nemški zastavi plapolale tudi naše trobojnice
Domobranska prisega
Medtem ko so se v mestu vršile slovesnost; razvitja slovenske zastave, se je Stadion polnil z domobranci. Prišli so iz Ljubljane, iz Novega mesta in iz ostalih kraiev Dolenjske in Notranjske. Pridružila se jim ie tudi četa pripadnikov ljubljanskega policijskega zbora. Iz bolnišnic so pa pripeljali ranjene domobrance z avtomobili, da so se lahko na licu mesta udeležili te pomembne zgodovinske slovesnosti.
Škof dr. Rožman io o poli devetih bral sveto mašo. po maši Be ie na izvršil obred zaprisege. Prisostvovali sta mu tudi dvo nemški častni četi in ltajvišii nemški in slovenski predstavniki s skupinskim vodiem Rose-nerjem in prezidentom generalom Rupnikom na čelu.
Oba vrhovna predstavnika sla najprej obšla postroiene vojaške oddelke nato pa skupai s četami počastila padle nemške in slovenske borce ki so žrtvovali svoie življenje v boju proti komunizmu.
Govor skupinskega vodje generala Rosenerja
Ko so utihnili zvoki godbe, ie stopil na govorniški oder skupinski vodia
SS general Rosener in v klenih besedah razložil domobrancem pomen in smisel vojaške prisege
V	tem izredno tehtnem govoru ie podčrtal prvenstveno vlogo, ki io v življenju vsakega poediuca pa tudi celih narodov igrajo zvestoba, čast in disciplina.
»Zvestoba ie prvo. kar vam dajem na pot.« ie dejal gospod skupinski vodia. »Do nezvestobe lahko privedeta koga nespamet ali nezadostno prepričanj©. Nezvest po srcu pa ne more in no smo postati nihče. Liudie. narodi in države, ki prelomijo zvestobo. so izdajalci in so brez časti. Čast je pa naivišie. kar more imeti človek in vojak. Vojak lahko izgubi vso. enega pa no sme nikoli izgubiti: svoie časti svojo zvestobe.«
Govor generala Rosenerja ie nato še v slovenščini ponovil poveljnik domobrancev podpolkovnik Krener. Vsi so ga poslušali globoko zbrani in resni. Napočil ie trenutek slovesne prisege. Z dvignjenimi tremi prsti desuice so pripadniki domobrancev in policijskega zbora ponavljali za podpolkovnikom Kreneriem besede prisege:
»Prisegam pri Vsemogočnem Bogo. da bom zvest, hraber in svojim uad-rejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo. stoječo od poveljstvom vodie velike Nemčije. 8 četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svoio slovensko domovino kot del svobodne Kvrope. Za ta boj sem priuravlien žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bok pomagaj.«	‘
Ranjeni domobranci so dobili priznanje
Po končani zaprisegi sta general Rosener in prezident Rupnik pristopila k ranjenim domobrancem in general Rosener je vsakemu posebej pripel na prsj ranieniški znak kot priznanje za njegovo žrtev v boju proti komunizmu. Po počastitvi Ftth-rerj« za rojstni dan se ie svečanost na Stadionu zaključita, domobranski oddelki so pa krenili proti mestu na mimohod pred najvišiimi predstavniki nemških in slovenskih oblasti na Kongresnem trgu.
Svečana povorka po ljubljanskih ulicah
Medtem ko so se dostojanstveniki odpeljali na Kongresni trg. so se čete pred Stadionom razvrstile v sprevod in po Dunajski cesti odkorakale proti mestu.
Na čelu sprevoda so jezdili štirje stražniki v svojih novih uniformah, nato ie korakala godba, za nio častne četo. častniški zbor slovenskih domobrancev in domobransko moštvo.
Duuajska cesta ie valovila od liudi. ki so se zbirali vso od Stadiona pa do Kongresnega trga. da vidijo svečani sprevod. Kajpak ie bilo spet največ naše mladino, ki ie komai čakala, da nagradi s svežim cvetiom našo vrlo vojsko. Ovaeiie so doseglo višek nasproti Ajdovščine in v bližini Kongresnega trga.
Mimohod na Kongresnem trgu
Ta čas so so pred nunsko cerkvijo zbrali nemški in naši dostojanstveniki, pred katerim io bil pozneje mimohod domobranske vojske. General Rupnik je prišel z generalom Rosenerjem na častno tribuno peš. V vzornem redu se ie nato izvršil in končal mimohod domobranskih čet. ki so krenilo naposled proti Mirju, kier so se razšle.
Ko so med obsipaniem 9 cvetjem in vzkliki navdušenja naši fantje odšli proti Mirju, se ie general Rosener poslovil od prezidenta Rupnika in se odpeljal. K prezidentu so pa tedaj pristopila dekleta v narodnih nošah in mu prinesla cvetja v pozdrav. Prezident io bil globoko ganjen od veselja nad to pozornostjo. Zahvalil se iim ie. se poslovil iu se tudi sam odpcliaL
Mladinski obhod — najdostoj nejši zaključek prazničnega dne
Mladina se pa kar ni in ni mogla pbrairiti. Srednješolci in srednješolke so se po končanem mimohodu strnili v sprevod in odkorakali pred palačo Pokrajinske upravo. Na Erjavčevi cesti 90 z vzklikanjem priklicali na balkon generala Rupnika, ki se iim ie zahvalil in jih napotil na Bleiweisovo cesto, da pozdravita slovensko zastavo.
Ko so mladi manifestautj obšli vse važnejše ulice, so zaključili svoi sprevod pred palačo »Bate« i.11 se s potiem himne »Hei Slovenci« razšli.
Sestanek	Fiihreria
kj so iim prisostvovali nemški zunanji minister v. Ribbentrop, generalni maršal Keitel in z italijanske strani maršal Graziani in državni tainik Mazzolini. ie bil potrjen neomajni sklep, da nadaljujeta borbo ramo ob rami za dosego končne zmage in za uveljavljanje političnih ciljev, ki iih hočejo doseči 03 in sile troine pogodbe.
Sestanku Fiihreria in Duceia sla prisostvovala tudi nemški veleposlanik in pooblaščenec veliko-nemškega Reicha v Italiri Rahn in italijanski veleposlanik v Berlinu Anfuso.
Priznanje slovenske narodnosti
V	zadnjih dveh tednih je doživela Ljubljana več pomembnih dogodkov, ki niso zapustili vtisov samo v posameznikih, ampak tudi v širši javnosti. Prvi teh dogodkov je bil govor prezidenta. g. divizijskega generala Leona Rupnika, govorjen pred veliko množico poslušalcev v unionski dvorani v nedeljo 17. t. m., drugi dogodek je bilo priznanje slovenske zastave in grba, tretji pa zaprisega naše slovenske narodno vojske, naših domobrancev.
Govor prezidenta. ki je bil kronološko nekakšen uvod v dogodke v četrtek 20. t. m., bi mogli označiti kot veliko načelno besedo velikega moža v usodnem času, ko se je pojavila pred nami neizprosna dolžnost obračuna z zablodami preteklosti, obenem pa tudi naznačitve jasne poti v bodočnost. Nihče ni pred njim s tako avtoritativnega mesta in s tako jekleno doslednostjo povedal, da po stari poti, po kateri je hodil slovenski narod doslej, ne more in ne sme več dalje, če se noče sam obsoditi v pogubo.
Pred vsem nas je pa gospod prezident znova opomnil na to, da smo Slovenci evropski narod, in že zato ne moremo imeti nič skupnega z neevropskimi stremljenji, prihajajočimi iz azijskih step, od koder ni Evropa dočakala nikoli nič drugega, kakor samo vdore barbarizma. In ne samo evropski narod, mi smo celo eno izmed tistih osrčij Evrope, ki tvorijo najvažnejša prehodišča velikih narodov in zgodovinskih kultur. »Naša zemlja okviri najglobljo zajedo Sredozemskega inorjavv evropsko celino in leži ob najkrajši poti vseh srednjeevropskih narodov k temu morju, ki mu daje svojo oznako zibelka evropsko kulturen, je dejal gospod prezident. Kljub temu na eni strani zavidanja vrednemu, na drugi pa usodnemu položaju, Slovenci nismo propadli, temveč smo »pred 26 leti mogli stopiti kot najkulturnejši, čeprav najmanjši član, pa povsem izdelan narod, v jugoslovansko državo«.
Potem pa smo kot najkulturnejši in najbolj urejen, čeprav številčno najslabši izmed treh jugoslovanskih
Vtfl ~T-A,Lvt,	1 >	—1 - J . 11_1_ •	 Sf
narodov morali gledati, kako je naš narod in našo državo podkopavala židovsko-masonska čaršija. Kje so bili tedaj naši politiki? Bili so zaposleni s svojimi strankarskimi in osebnimi zadevami in niso imeli časa za reševanje usodnih življenjskih vprašanj naše skupnosti. »Storili niso ničesar niti takrat«, je dalje dejal g. prezident, »ko so Židje dal: ubiti edinega resničnega velikega Jugoslovana, kralja Aleksandra, ker se je drznil kreniti po poti, ki je bila za Slovence, Hrvate in Srbe edina evropska pot, m ni hotel priznati boljševizma v Rusiji«.
Z vsem tem. kar nas je vodilo v poznejše zlo in nas vrglo nazadnje v tej veliki vojni v komunistične, grozote, je treba napraviti enkrat za vselej konec. Toda usoda tako posameznikom kakor narodom le izjemoma kaj daruje. Tudi mi ne smemo čakati na darove. Napeti moramo nasprotno vse sile, da se v tem velikem in težkem času združimo ter da si potem priborimo in izoblikujemo trajen narodni obstoj, pravičen družabni red, napredek in blagostanje v družbi pomirjenih in zbližanih evropskih narodov. V ta namen je pa treba odstraniti vso svetovnonazorsko. politično in nemoralno nesnago. Naši kvantitativni slabosti mora priskočiti na pomoč naša kvalitativna sila. To kvalitativno moč imamo, predstavljajo jo naši kmetje, naši delavci in pred vsem naša zdrava mladina. To moramo pustiti spet ▼ ospredje. Tako bomo ustvarili novo skupnost, zakaj za ohranitev in po-vzdigo našega naroda je potreben napor vsakega posameznega Slovenea prav tako kakor celote.
Da se kvalitativno dvignomo na čim višjo možno stopnjo in se uvelja-
1. slika, domobranci prisegajo na Sl	adftmu. — 2. slika: višji skupinski vodja SS general Rosener in prezident Rupnik na častni tribuni pred nunsko cerkvijo prisostvujeta mimohodu
siovensKUi uomobrancev.	«— 5. slika: čete slovenskih domobrancev v mimohodu pred najvišjimi nemškimi in slovenskimi dostojanstveniki na Kongresnem trnu
Poštnina plačana v gotovini. Die PostgebOhr bar bezahlL
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN D E 2 E L O
Preit - cena 11
DRUŽINSKI TEDNIK
Sv. Jurij zakuri in odpre nam duri.
Slovenski rek.
iiuiiiaana iiiiiiitiiimiiinii
Leto XVI.
V Ljubljani, 27r*prila 1944.
štev. 1? (754)
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo la uprava v Ljubljani, Miklošičeva H/IH. Poštni preda! št. 253. Telefon št. 33-88. — Račun poštno hranilnice v Ljubljani St. 15.308. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranlh dopisov ne »prejemamo. Z* odgovor je treba priložit! 2 liri v mamkah.
NAROČNINA
»/j leta 10 lir, ‘h lota 28 Itr, vse leto 40 lir. — V tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plaCaM vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem deta: enastolpuna petitna vrsta ali njen prostor (vlšiua 8 nun in širina 53 mm) 7 lir; v oglasnem dela 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cone po dogovoru. — N o 6 I o o : vrstica 7 Itr. Mali ogla-• i : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod io posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
NaS novi ljubezenski roman
MED TRNJEM IN CVETJEM
■‘Ot. str. B„	l
• itniiiuiiiiiamimiiHiiiimniiii/
PmsI&vti FilhirejffevegB rojslnegu dne
Fiihrer nemške države ie praznoval 20. aprila svoi 55. rojstni dan. ki so V a proslavili zelo svečano v Nemčiji kakor tudi v drugih evropskih državah.
Hitler je za svoi rojstni dan sprejel veliko število čestitk ne le iz širokih slojev nemškega naroda temveč tudi iz tuiine. Čestitali so mu mnogoštevilni poglavarji in državniki tuiih držav in mu želeli vse najboljše. Tuii diplomati, ki so se mudili v Berlinu, so se osebno vpisali v kniigo čestitk in s teni izrazili Fiihreriu svoje osebne čestitke in čestitke vlad in narodov. ki iih zastopa io.
V Ljubljani je vrsto prireditev v proslavo Fiihrerieverm roislnega dne otvorila polnočna prireditev v operi, ki ie bila 19. t tn.. in so se ie udeležili najodličnejši predstavniki nenv flluh in slovenskih oblasti in zastopniki stanovskih, gospodarskih, socialnih.in kulturnih ustanov. Na čelu odličnikov so bili Gruppenfuhrer SS general Rftseaer. prezident trene ral Rupnik. škof dr. Rožman, nemški generalni konzul dr. Miiller. hrvatski konzul prof. Šalih Baljič in drugi. Slovesni snored ie ob 23.30 otvoril orkester državne opere, kije odigral Beethovnovo uverturo k »Egmontu«. Nato ie v grobni tišini ki ie takoi nato zavladala, mlad vojak recitiral znamenite Hitlerjeve izreke o misiji nemškega naroda iu o nalogah vsakega posameznika v borbi za veličino Nemčije. Potem ie zbor neke vojaške enote odpel simbolično udarno pesem mladine >Mladi narod vstaiac. Prvi del prireditve ie zaključila Grieeova slavnostna koračnica, ki io ie odigral operni orkester.
Nato ie v slavnostnem nagovoru orisal Hauiitbereichsleiter dr. Lappej lik Fiihreria kot prvega voiaka. državnika in narodovega voditelja ler podčrtal nie«ov zgodovinski pomen ne samo za Nemčijo, temveč tudi za vso Evropo. Po njegovem naeovoru ie zaigral operni orkester uverturo k Wag-nerjevim »Mojstrom pevcev« nakar ie sledila počastitev FOhrerja. Svečanost se ie s skupnim petjem nemških himen ob 0.30 zakllučila.
88. rojstni dan francoskega državnega poglavarja Petaina
v 24. anrila ie praznoval francoski državni poglavar Petain svoi 88 rojstni dan. Ves francoski tisk ie ob tei priložnosti v izčrpnih člankih prikazal maršalovo odgovorno politično delo in njegove zasluge za Francijo.
Istega dne so pred Petainovim hote oni v Viehviu razvili zastavo. Raz-vitia se ie udeleži] Petain in velika množica ljudi, ki ie državnemu pogla-varju navdušeno vzklikala.
vimo kot čvrst, pameten in trezno misleč narod, moramo iti predvsem vase in si učvrstiti prepričanje, da je discipliniranost naroda podlaga n j okov i vzgoji za najvišje pozitivne uspehe. Politična svoboda posameznika in stanov pa mora biti uravnana izključno na blaginjo vsega naroda.
Z novimi ljudmi hočemo ustvariti novo bodočnost! Z novimi Slovenci hovo Slovensko! To je dnevna zapoved naše/ra domobranstva. To je moi svetli cilj!«
To je nekaj važnejših in najvažnejših misli sr. prezidenta o naši preteklosti in bodočnosti. Dosledno temu njegovemu programu smo doživeli potem dne 20. t. m, s strani nemškega Rajha svečano uradno priznanje drage naše slovenske belo-modro-rdece narodne zastave in enoglavega orla kot grba, obenem pa tudi zaprisego domobranskih čet na Stadionu, pohod skozi Ljubljano in javno manifestacijo za boj proti komunizmu do zadnjega iztrebljenja.
Priznanje naše. zastave in grba pomeni velik dogodek, kajti z njim smo bili po dosedanjem provizornem stanju de facto, priznani tudi de jure kot narod. V tem priznanju pa je tudi zagotovilo, da moremo biti kot taki vključeni v družbo drugih evropskih narodov z vsemi iz tega izvirajočimi pravicami, in seveda tudivdolž-nostmi. Če pa hočemo to doseči do Kadn j ih konsekvenc, moramo, kakor je dejal g. prezident Rupnik, najprej i-ami poskrbeti za svojo srečnejšo 1 odočo usodo. To pa nam bo spet mogoče s pomočjo prav tako zdai urad-i-o priznane slivenske narodne vojske. naših domobrancev.
Da smo na naiboljši poti od besed do dejani, ie dokaz v tem. da je ta naša Vojska 20. t. m. slovesno prisegla, da bo branila našo slovensko zemljo, naše kraje, naše družine in vse naše ljudi pred nevarnostio azijskega komunizma, saj je dolžna to storiti pred Bogom in pred narodom. Koliko sposobnosti in odločne v oj j e je v nji, je pokazala neštetokrat že doslej in dokazuje vsak dan znova. Nobenega dvoma pa tudi ni. da ne bo mirovala prej, dokler ne bo vse rnšo ozemlje do zadnjega bandita očiščeno in bo tako za vselej konec nevarnosti in groženj, ki so še v nedavni preteklosti strašile toliko naših neodločneže". da si niso upali izvršiti svojih dolžnosti.
Po teh dogodkih imamo Slovenci svojega voditelia, ki gleda iasno in odločno v bodočnost, imamo svojo narodno zastavo in grb. imamo pa tudi svojo vojsko, torej vse atribute samostojne in samosvoje narodnosti, česar se pred dobrim pol letom pod Savojel niti nričakovati nismo mogli. Tako se počasi spet dvigamo izpod ruševin, ki so nas zasule ob začetku te vojne zaradi grehov preteklosti in še boli potem zaradi zločinskega divjanja komunističnih »osvobojeval-cev«. Obenem s tem pa gine tudi ofarska psihoza in bo gčasoma docela izginila.	S.	K.
Po šestih mesecih
Mogočno protikomunistično zborovanje naših Notranjčev
V Dolnjem Logatcu so v nedeljo svečano proslavili polletnico ustanovitve našega domobranstva. — Zborovalce sta obiskala tudi prezident general Bupnik in poveljnik slovenskih domobrancev podpolkovnik Krener
V nedeljo sta Dolnji Logatec in z njim vsa naša Notranjska doživela praznik kakor že dolgo ne. Šest mesecev. komaj pičle pol leta ie minilo, odkar ie prišel v Logatec stotnik Fortuna s peščico požrtvovalnih in srčnih Notran jcev. ki so se razrastli do danes v močno skupino slovenske vojske, ki le izvojevala že marsikatero zmago za pravično iii dobro stvar. To obletnico so Notranjci dostojno proslavili. V Dolnjem Logatcu se ie vršilo veliko ljudsko protikomunistično zborovanje, ki sta ga s svojim prihodom počastila in mu vtisnila še posebno slavnostni pečat gospod prezident general Rupnik in poveljnik naših domobrancev podpolkovnik Krener.
Že zgodaj zjutraj so Se iele v Dolnji Logatec zgrinjati domobranske skupine iz okoliških krajev. in množice civilistov. Ljudje bo odkrito občudovali mlade, vrle borce, ki so strumno korakali po logaških ulicah.
Prišli so Rovtarji, Borovničani in drugi iunaki. ki so se že mnogokrat odlikovali v zmagovitem boju proti komunistom.
Nekaj pred deseto uro so prispeli iz Ljubljane poveljnik domobranstva, načelnik štaba slovenskega domobranstva. poveljnik Vrhnike, načelnik tehničnega oddelka v domobranskem štabu in glavni vojni kurat.
Po obhodu častniškega zbora — bilo je skoraj toSno ob desetih — se ie pripeljal v Logatee gosood prezident Rupnik. Kakor zmerom se ie takoi po pregledu častne čete pomešal med
množico in se iel po domače raztovarjati z vojaki iu tržani. Po pozdravnem nagovoru okrajnega glavarja in predstavnika notranjske duhovščine je pozdravila gospoda prezidenta skupina lepih slovenskih, narodnih noš. Dekleta so ponudila gospodu prezi-dentu in podpolkovniku ICreneriu po prastarem slovenskem običaju kruh iu sol. Uršičeva Majda ie pa visokega gosta prisrčno in pomembno pozdravila takole:
»Gospod prezident! Dovolite mi. da Vam v imenu vseh zavednih logaških in uotraniških deklet izrečem prisrčno dobrodošlico. Iskreno smo vesele, da prihajate med nas. v Logatec — srce naše notranjske dežele. Želimo, da ponesete od nas najlepše vtise — spomine na dni. ko naS teptani narod vstaja k novemu življenju. Dobrodošli v naši sredi!«
Nato sc dekleta pripela prezidentu na prsi šopek rdečih nageljnov kot simbol ljubezni našega ljudstva do svojega najvišjega predstavnika. Zadonela _ ie .koračnica domobranske godbe i<* mimo častne tribune so ie zvrstil mimohod domobranskih notranjskih enot. Ko so vrli fantje odkorakali, go se visoki gostje spet napoti!; med množico in se razgovariali z ljudmi. To zbližanie med predstavniki oblast; jr. ljudstvom je morda najnazomejši dokaz, kako tesno ie to sodelovanje in kako’neprisiljeno.
Kmalu nato so se visoki gostje odpeljali nazai v Ljubljano.
O poli enajstih nato ie bila na prostem sv. inaša. ki io ie bral Klavni vojni kurat dr. Ignacij Lenček. Po maši ie svetnik pokrajinske uprave dr. Puš otvoril zborovanje.
Po klenem in preglednem govoru, ki je v njem dr. Puš posebno poudaril pomen slovenskega domobranstva na Notranjskem, ie stooil na govorniški oder g. Niko Jeločnik. Razložil je poslušalcem oomen protikomunistične borbe, ki sega v našem narodu že dve desetletji nazai in je šele zdai dosegla svoi višek in svoio zmago. Tretji je i spregovoril slovenski pisatelj Stanko Kociper. Izrazil ie v svojem govoru neomajno volio slovenskih domobrancev, da se bedo neustrašeno borili do uničenja komunizma na slovenskih tleh.
Poelušalci so vse tri govornike nagradili z odobravajočimi ovacijami ki se kar niso hotele poleči. Besede tovornikov so padle na rodovitna tla. Ni čudno, saj so bili med poslušalci mnogi, ki so na svoji koži občutili blagoslov komunizma in njegove strašne posledice. Zborovanje v Logatcu *e bilo pa pomembno tudi zato, ker ie pokazr.lo. kako velika ie priljubljenost domobrancev pri naših No-tranjcih in kako ljudje cenijo njihove žrtve in spoštujejo niihovo poslanstvo. Bilo le naiiepši dokaz, da si bo naš narod po toliko hudih preizkušnjah opomogel in našel po trpljenju in krvavih ranah spet pravo pot v lepšo bodočnost.
Oklic srbske vlade
Beograd. 20. aprila. Srbska vlada ie ob priliki angloamerižkih strahoval-nih napadov naslovila svojemu narodu oklic, v katerem pravi:
Na nezaslišan in doslej v zgodovini še nepoznan način so Britanci in Američani. ki se še zmercmi izdajalo za zaveznike srbskega naroda, izvedli težke st ra hov h In e napade naiprei na srbsko mesto Niš in potem na našo prestolnico Beograd.
Ni iim bilo dovolj, da so pahnili srbski narod v voino. čeprav bi bili niegovi življenjski interesi zahtevali, da bi po vsaki ceni ostali izven spopada, kj ie izbruhnil med največiimi svetovnimi silami. Ko pa je srbski narod šel v voino z mnogo močnejšo Nemčijo, ki ie storila vse, da ne bi prišlo do tega spopada z nami. mu niso daiali nikake pomoči ter ie vsled tega tudi hitro podlegel.
Toda Angležem in Američanom ie bib' še premalo, da smo na njihov račun izgubili voino. Še vedno delajo vse. da bi uničili srbski narod. Tozadevno so dolga leta pozivali neoboroženi srbski narod k uporu. Ko pa so spoznali, da ie srbski narod izprevidel njihove peklenske namere, so pričeli dajati bogato pomoč pohajkujoči komunistični drhali, ki stremi pod vodstvom Josipa Broza, imenovanega Tito. po popolnem uničeniu in iztrebljenju srbskega naroda. Ogorčeni, ker se ie izjalovil tudi ta poskus nad srbskim narodom, so pričeli zdai Britanci in Američani s svojimi bombami uničevati srbska mesta in vasi.
Ne najdemo besed, da bi z njimi lahko pravično obsodili njihovo ravnanje napram srbskemu narodu. Niti poganski barbari ne bi bili tako podli, da bi na dan naivečjega krščanskega praznika storili kaj podobnega.
Amnestija oh Fiihrerjevem rojstnem dnevu
Vrhovni Komisar za Jadransko primorje g. dr. Rainer ie odredil, da se v Ljubljanski pokraiini amnestira 301 pravomočno obsojenih kaznencev. pod pogojem, da se v času treh let dobro vedejo.
S tem so pogojno odpuščene zaporne kazni v celotnem iznosu 126 let, 6 mesecev in 10 dni. kakor tudi globe v znesku 57.359 lir.
Poleg tega se milostno ustavi 634 v Ljubljanski pokrajini tekočih in še ne pravomočno razsojenih kazenskih predmetov.
Dne 19. IV. 1944 zgodaj popoldne se izpuste po kratkem pouku s strani domačih sodnih organov tisti, ki so v preiskovalnem ali kazenskem zaporu.	_
Ljubljanske dijakinje in učenke so zborovale
V nedeljo 23. t. m. ie velika unionska dvorana sprejela v svoje okrilie veliko množico naših naimlajših protikomunističnih bork. ljubljanske dijakinje nižjih srednješolskih razredov. Prihitele so na protikomunistično zborovanje v izredno velikem številu, sai so napolnile vso dvorano.
Zborovanje ie bilo napovedano za pol enajsto uro Četrt ure pred pričetkom — dekleta so bila skoraj že vsa zbrana — ie prisnela v dvorano gospa prezidentova Olga Rupnikova. Po dvorani ie zašumelo. Zenska mladina ie dala duška svojim čustvom. Odobravajoče ovacije se dolgo niso polegle. Po pozdravu voditeljice akademije se ie začel spored, sestavljen iz kratkih, toda ljubkih in pomembnih točk. ki so dokazale, da so naše naj-mlajše pravilno razumele protikomu-
nistično borbo in protikomunistično misel, zajeto predvsem v protikomunističnih predavanjih po šolah.
Naiprei ie deklamirala mala Jelenca Janoševa pesem Elizabete Kremžarjeve »Domovini«. Najbolj ie na užtral govor Ančke Velikonjeve, ki ie svoiim sestricam razložila, zakai slovenska deklica ne more sodelovati z uničevalci naše domovine in kje ie njeno pravo mesto. Dekleta so svcii sovrst-nici burno pritrjevala in ploskala.
Po ubrani slovenski pesmi gojenk meščanske šoie iz Lichtenturna ie iz-pregovorila še osmošolka Sonja Rabi-ceva in razložila, da ie komunizem strašna sleparija. S komunisti bodo na bojnem polju obračunali naši domobranci. slovenska deklica in slovensko dekle se morata pa pripraviti, da bosta nekoč sposobni, zaceliti narodu rane z delavno ljubeznijo.
Po govoru zastopnika propagandnega odseka g. urednika Marna so dekleta na odru odigrala dramatski prizor »Za novo domovino«, delo g. Nika Jeloenika. Slikoviti prizor iz naših dni se zaključi s himno »Hei Slovenci«. Ko so zadoneli raz odra nie prvi zvoki, so mlade poslušalke skočile po-ltoncu in po dvorani ie zaorila naša pesem. Čeprav je po hinmi predsednica zaključila to izredno spontano zborovanje, se deklice niso hotele raziti. dokler niso še zanele pesmi; »Sem deklica, mlada, vesela«.
Po dobri uri so se mlade zborovalke vse razvnete in v živahnih razgovorih iele razhajati z zavestjo, da so pošteno opravile svoio dolžnost do svojega naroda in do današnjega časa.
Izgube komunističnih tolp
V Ljubljanski pokrajini
Dne 14. aprila so novomeški domobranci začeli napadalno akciio proti »Gubčevi brigadi«, mudeči se v Trebelnem in okolici. Po en dan traia-ioči bitki so razpršili komuniste na vse strani. 12 od njih pa zajeli. Zaplenili so tudi 3 topove in mnogo drugega orožja.
Na področju Sopot-Sovra-Vranik na Notranjskem ie 12. aPrla bilo več spopadov med domobranskimi patruljami m tolovaji. Pozneje so našli domobranci na bojiščih 30 mrtvih komunistov.
Dne 11. aprila ie nemški očiščevalni oddelek razpodil tolovajsko skupine na Črnem vrhu. Nemci so zaplenili komunistom vse orožie in ujeli večje število živih komunistov.
Te dni ie domobranska posadka izvedla večjo očiščevalno akciio okrog sv. Gregorja pri Velikih Laščah. Presenetila ie v noči tamkajšnjo skupino komunistov in io napadla. Drugo iu-tro so našteli domobranci na bojišču 49 komunističnih trupel, med njimi trupla dveh komisarjev. Domobranci so isto noč ujeli 25 komunistov in zaplenili mnogo orožia. konj in mul in arhiv »Levstikove brigade«. V njem ie bila tudi »brigadna« zastava.
Na * a h o d n * m Balkanu
Berlin. 18. aprila. Komunistične tolpe na tem področju so izgubile v prvi polovici aprila na področju enega samega bojnega odseka več ko 4100 mrtvih in 1672 ujetnikov. Če prištejemo še število pribežnikov in po 't-povedbi prič ocenjene izgube najmanj 6000 inož. so izgubili torej skupno okrog 12.000 mož,
Poleg tega so nemške čete v istem času zaplenile ogromno sanitetnega materiala, oblačil, streliva in orožia. V teh dveh tednih so zaplenile 4 topove. 70 strojnic, 11 minometalcev in več ko 1200 pušk. Prišteli ie treba Še 43 tovornih živali In 143 konj.
Berlin, 20. aprila. Dne 18. aprila so izgubile komunistične tolpe na nekem
odseku zahodnega Balkana 454 mrtvih in 65 ranjenih. Poleg tega so iim zaplenili več topov in ročnega strelskega orožia i« streliva.
Na Hrvatskem
Berlin. 18. anrila. Te dni so na področju Otočca zadali nemško-hrvatski legionarji komunističnim tolpam hude izgube. Komunisti so med drugim izgubili tudi neko izgrajeno oporišče z bivališčem več višjih »štabov«. Imeli so 207 mrtvih. 41 ujetnikov in mnogo prebežnikov. Nemško-hrvatski levio-narii so tolpam zaplenili 7 strojnic. 1 top. 1 protiletalski top. 1 minome-talec. 392 pušk in drugo ročno strelsko orožie. Komunisti so izgubili tudi velike količine pehotnega streliva, min in poročevalskih naprav, več sto ovac. 100 glav goveda in mnogo konj.
V Bosni
Berlin. 17. aprila. Zelo uspešno poteka borba nemških in zavezniških čet proti komunističnim tolpam v vzhodni Bosni in srednji Slavoniji. V bojih jugozahodno od Bijeline v severovzhodni Bosni so izgubile tolpe v enem samem dnevu 100 naštetih in okrog 120 ocenjenih padlih in 45 ujetnikov. V vsem ie izgubil sovražnik v enem samem odseku sevrovzhodne-ga Balkana v enem dnevu bojev več ko 400 padlih. 391 zajetih In mnogo prebežnikov. Očiščevalni oddelki so zaplenili 8 strojnic, več ko 100 pušk. 354 min in mnogo ročnega in drugega strelskega orožia. streliva in naprav.
V Črn i gori
Berlin. 19. aprila. Nemške čete go z močno podporo srbskih prostovoljski h oddelkov zadale pri evoiem prodiranju v črno goro težke izgube boljševi-škim tolpam. Zavzele so važno komunistično oporišče Bielo polje. Kljub močnim cestnim zaporam ie napadajočim četam uspelo, da so napadle tolovaje in jih mnogo uničile. Mnogo orožia in vojaškega matoriala ie prišlo nepoškodovanega t roke ueniikih tet.
Iz jalovi jen je ponovnih fin-sko-sovjetskih stikov
Helsinki. 24. aprila. Uradna finska izjava pravi, da so se izjalovili ponovni stiki med Finsko in Sovjetsko zvezo, ki so jih po odklonilnem finskem odgovoru 17. marca ponovno posredovali švedski krogi. Izjava, v kateri ie še enkrat opisan potek stikov s Sovjetsko zvezo, do katerih ie prišlo na švedsko pobudo, pravi, da sta parlament in vlada Po točni proučitvi boljševiških pogojev za premirje, prišla do spoznanja, da za Finsko ne obstoja nikakšna možnost pogajanj.
UREDITEV IZHODOV IZ ZAKLONIŠČ
Na poziv oblasti gradijo posestniki zaklonišča. Iz posameznih zaklonišč io speljan in izvršen zasilni izhod skozi vodoravna ali pokončna kletna okna na hodnik. Ti zasilni izhodi na hodnikih so na različne načine in potrebam primerno zavarovani. V posameznih primerih segaio te naprave preko precejšnje širine hodnika ter že pri dnevni svetlobi ovirajo promet pešcev, še večja in nevarnejša ovira so te naprave v nočnem času pri sedanji slabi razsvetljavi
Uprava policije, oddelek za protiletalsko zaščito v Ljubljani opozarja hišne lastnike, da ie treba te naprave, ki segajo na cestne hodnike, ob ro-beh belo prepleskati, da se s tem onemogoči, ali pa vsaj oineii zaletavanje pešcev v te prometne ovire.
Istočasno poziva uprava policije v Ljubljani, oddelek za protiletalsko zaščito vse hišne posestnike da zasilne Izhode iz hišnega zaklonišča in z več strani označijo na zunanji slrani poslopij z daljšimi puščicami da se s tem omogoči v primeru zrušitve hiše ob bombnem napadu tehničnim zaščitnim skupinam hiter odkop zasilnega izhoda in s tem rešitev v zasutem zaklonišču nahajajočih se oseb.
Prezident Pokrajinske uprave ie izdal naredbo o prepovedi gnjenia visokih rastlin ob železniških progah Po tei naredbi kmetovalci na zemljiščih, ki so oddaljeni od zunanjih železniških tračnic do sto metrov, ne smejo saditi visokih rastlin, na Primer ko-ruzo, sončnic, konoplje, sirka in fižola. Kršitelje te odredbe bo oblast kaznovala z globo do 50 lir j n v primeru neplačila denarne kazni z zaporom do 30 dni. Poleg tega mora kršiteglj odstranit' posajene visoke rastline z zemljišča.
Sel Pokrajinske uprave je določil najvišje cene povrtnini na ljubljanskem živilskem trgu. Te cene veljajo V4- V. m- dalie do obiave novega cenika. Po tem ceniku sme stati kila zeljnatih glav 2 liri. ohrovta 3 lire, krmilne pese 1 liro. rumene koleraba 4 lire. radiča 16 lir. očiščenega motovilca 18 lir. berivke 18 lir. špinače 10 lir. regrata 6 lir. hrena 4 lire. čebule 4 lire. febulčka 12 lir. šalote 0 lir. česna 8 lir. Vse te naivišie cena vel|aio samo za blago, pridelano v Liubliansti pokrajini, za blago, 'uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo namreč eme. k, jih vselei sproti odobri šef Pokrajinske uprave. Za pridelke, ki jih la cenik ne navaja, veliaio cene iz prejšnjih cenikov.
Nakaznice za petrolej bo Mestni preskrbovalni urad delil upravičencem v sobi številka 3 v Mestnem domu na Krekovem trgu do vključno 6. maja. Upravičenci naj prinesejo s seboj družinske nakaznice. Petrolej morajo potem ko dobe nakaznice kupiti pri trgovcih, ki so za to določeni, najkasneje en teden po izdanem nakazilu. sicer nakaznica zapade.
Semenski krompir iz Nemčije po podatkih iz zanesljivih virov že nakladajo in bo v kratkem dospel. Kmetovalci. ki so ga naročili, naj zato nekoliko potrpe s saditvijo. Krompir lahko sade koncern aprila in Se v začetku maja in ne bo prav nič zaostal za krompirjem ki so ga drusri posadili prej. Semenski krompir bo dvovrsten. in sicer »Aekersegen« in »bin-fie«. Obe vrsti imaia zdrave, beloru-mene gomolje.
Po odredbi Pokrajinskega sospodar-skega sveta z dne 20. t. m. »o trgovci s kurivom zdai začeli razdeljevati premog na odrezke nakaznic za april. Potrošniki dobe na nakaznice A 60 kg premoga, na nakaznice B 100 kg na nakaznice C pa 150 kg premoga. Potrošniki dobe premog pri trgovcu, ki so ga označili na nakaznici. Kdor nakaznic do 20. t. ni. ni dvignil, premoga ne bo mogel dobiti
Pošta Velike Laš^e spet redno posluje za pisemsko in blagajniško službo.
Socialna pomožna akcija Vrhovnega komisarja sporoča vsem podpirancem, da bo razdeljevala bone za dvig živil na živilske nakaznice do 29. aprila, in sicer ne več v Frančiškanski ulici, kakor doslej, temveč na Bleiweisovi cesti 13/1. Zamudniki bodo bone lahko dvignili še 1. in 2. maia. Poznejših prijav socialna pomožna akcija ne bo več upoštevala
V nedeljo popoldne ob 5. so imelo v Delavski zbornici prvo protikomunistično predavanje ljubljanske služkinje. Kljub t.nnu, da ie bil obisk predavanja popolnoma prostovolien. se ga ie udeležilo okrog 320 služkinj, tako da ie bila dvorana čisto polna. Predaval iim je g. France Pernišek. Prvo protikomunistično nredavanie ljubljanskih služkini je svoi namen v polni meri doseglo in želo splošno odobravanje.
Urška Penetova praznuje te dni svoj 85. rojstni dan in 62 letnico odkar je, v službi v staroznnni Anžičevi gostilni po domače pri Ožbiličku na Poljanski cesti 68. Urška ie še kliub visoki starosti čila in zdrava in vestno opravlja svoio službo.
NOVI RAZPORED PROTIKOMUNISTIČNIH PREDAVANJ V OBRTNO-TRGOVSKI STROKI
Obrati i cačetnimi črkami:
A. Ii, ponedeljek, v kinu »Sloga«;
C. 0, ponedeljek, v Zavodu za socialno za. varovanje;
P, ponedeljek, v Delavski zbornici;
E, F. torek, v Delavski zbornici;
G, H, torek, v kinu
I, J, torek, v Zavodu za socialno zavarovanje;
K, sreda, v kinu »Sloga«;
L, sreda, v Delavski zbornici;
M, NT, četrtek, v kinu »Sloga«;
O. četrtek, v Zavodu za socialno zavarovanje;
P, Q, četrtek, v Delavski zbornici;
K, petek, v Delavski zbornici;
8, k, petek, v kinu »Sloga«;
T, U, 6obotn, v kinu »Sloga«;
V, W, Y, sobota, v Zavodu za socialno za* varovanje;
Z, 2, sobota, t Delavski zbornici.
Pričetek predavanj vsakokrat ob 1J. uri.
Gg. podjetniki ki raposlujejo več ko 30 de. lavcev (izvzeta §o stavbi a podjetja), smejo zaprositi Propagandn. od? k Pokrajinske uprave za izvedbo lastnih predavanj v njihovih obratih. Dokler ne prejmejo predmetne re-litve, velja tudi zanje gornji razpored.
Vajene« tn In vajenkam. k» obiskujejo Obrtne nadaljevalno tole, ni treba posečati protiko-munističniii predavanj r.a laRtnike obratov, pomočnike in pomožne delavce.
Vljudno prosimo vse obiskovalce predavanj, da se gon*jega razporeda točno drže.
Nova razporedba stopi v veljavo v ponedeljek 24. aprila 1844.
ZAPLEMBA IMOVINE UPORNIKOV
Službeni list fiefa Pokrajinske uprave ▼ Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi imovlne upornikov inž. Re!cha Antona, nazadnje stanujočega v Ljubljani. Toljansk' nasip 4 6, in Kunca Franca, mes pomočnika, stanujočega v Gor. Logatcu it. 40.
OKVIRJI ZA SLIKE
V VELIKI IZBIRI, NIZKE CENE
I. GAMBERGER
KOLODVORSKA UL. 18
Osebne vesli
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: Dr. Franjo Omladič in gdč. Nuša Lapajne Premrovova.
Čestitamo!
UMRLI 80:
V Ljubljani: Franjo Rus, lesni industrljcc; Jakob Bone; Marija Tončičev«; Manica M iav-čeva; Franja Smoletova, poscstnlca; Danilo Močnik; Ivana Habjanova; Leopoldi na Mu-rova; Lavoslav Mlinar; Anton Laurič; Antonija Simova; Frančiška Kajdiževa; Filip Do-brun; dr Ivan Zajec, fief zdravnik ODZD ▼ pok.; dr Josip Povalej, finančni direktor v pok.; dr. Frane Celi, banovinski zdravnik
Naše sožalje!
Vrhovni komisar za operacijsko področje Jadransko Primorje je odredil.
da se mora končati oouk na šolah v Trstu in okolici, v Gorici, na Goriškem. v Istri. Kvarneru in v Furlaniji dne 30. iuniia. Šolske oblasti morajo ukreniti vse potrebno, da bodo učenci labko opravili izpite do navedenega roka.
. Se! Pokrajinske uprave v Ljubljani le določil nove nrodaine cene pivu. 1 hi piva v sodih sme stati največ 630 lir. 1 hi piva v steklenicah na 772 lir. Te cene so stopile v veljavo 1. maja. V niih ie vključen skunni prometni davek in pokrajinska trošarina. eventuelne druse uvoznine in dajatve, kakor tudi občinska trošarina pa v njej niso vštete. Ker v Ljubljani plača pivovarna občinsko trošarino v v}s,11i-. r_ 200 za hektoliter, stane v Ljubljane 1 hi piva v sodih oaO lir. 1 hi piva v steklenicah pa 972 Ur.
Za vse osebe, ki prejemajo dodatne nakaznice za ročne delavce Ri>.. morajo delodajalci od 1. do 6. maia vložiti nove prijave. Te prijave morajo napisati v dvojniku in moraio na niih navesti naslov podietia. ki delavca prijavlja, ime in priimek delavca, nie-eove roistne podatke, ime družinskega poglavarja, pri katerem delavec stanuje. stanovanje delavca, točen onis deia. ki ea delavec ooravlia in število njeaovih tedenskih ur. Pod vse te podatke se mora delodajalec podpisati. Delodajalci ki zaposlujejo več delavcev. moraio vse prijaviti na enem seznamu. Prj dninarjih ie treba navesti tudi površino polja ki ea obdelujejo. Prijave naj delodajalci vlože na Mestnem preskrbovalnem uradu v palači Bate. prvo nadstropje Kdor prijav ne bo do G maia prinesel, ne bo dobil dodatne nakaznice
Prevod opozarja one eostilnifarie. ki še niso prejeli nakazil za vino nai
o	tej zadevi ne hodiio vpraševat k Prevodu, temveč nai počakajo, ker bodo dnevniki o pravem času prinesli potrebne obiave alede delitve nakazil
Ljubljanska splošna bolnišnica iav-lia. da smeio liudie obiskovati bolnike samo vsak dan od pol 13. do 15.. sicer je vstop v bolnišnico dovoljen samo sorodnikom hudo bolnih, a še ti moraio vratarju bolnišnice pokazati dovolilnico oddelčnega šefa. Dalie ie vstop dovoljen zdravnikom in osebam ki imajo v bolnišnici posloven opravek. Občinstvo nai to uoošleva in nai vratarja ne nadlesruie Polet' tena bolnišnica opozarja, nai se liudie v primeru letalskega alarma ne zatekajo v njeno bosiooie ker v niem ni javnega zaklonišča
Žegoza. zadruga malih gospodarjev na Gallusovem nabrežju 33 sporoča, da deli odslei nanrei riževo zdroblien-ko vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek popoldne, in sicer od 14.30 do 17.30. Po odredbi Prevoda dobi vsak rejec, tudi nečlan, v zameno za vsaka tri kokošja iaica po 1 ki? riževe zdrob-lienke proti običaini odkupni ceni
Obrtniki, ki prejemajo nri' Pokra-iinskem gospodarskem svetu bone za bencin brez posebne pismene prošnje, naj dvignejo bone do 10. maia. Pozneje Pokrajinski co.-podarslu svet bonov ne bo več delil
V smislu amnestije Vrhovnega komisarja za operacijsko področie Jadransko primorje ki ie bila razglašena na dan Fiihrerjevega rojstnega dne. ie bilo v Gorici amnestiranih 500 oseb.
šef civilne uprave na Spodnjem štajerskem le z dekretom od 4. aori'a t. 1. proglasil Snodnio Staiersko za obmejni pas v katerem se tuici ne smeio zadrževati, ce nimaio za to posebnega dovolienia. Skoz; ta obmejni pas smejo potovati samo oni tujci, ki imaio dovol eiiie za prevoz oo železnici, a lim nikier ni treba prestopiti.
Listek ..Družinskega tednika*
Morsko dn o —
najvačje pokopališče na svetu
Osebne vesli
UMRLI SO:
«	Jerica Ukmarjeva; Alojzij Pro-
k- *’ AJ°,zil Božič; Josip Roger, knjigovodja Divee Kranjske hranilnice; Janez Menart, tr-Rovee; Jakob Vidmar, strojevodja drž, žel.; Klanja Rotarjeva: Mihael Gabrijelčič; Josi-n!m,, ct0n0'a:,„!vana Matičičev*; Anton I>o-iiai?nik v pok,	I™„	Simopč.č,	žel.
Naše sožalje!
Prostrane morske planjave, ki čele zemljine, so ogromna mesta smrti, kjer najdejo svoj poslednji počitek posmrtni ostanki vseh mogočih morskih živali, pa tudi tistih, ki jih naplavijo v morje sladkovodne reke. Stoletja in tisočletja počivajo ta trupla na dnu morja, pokrita z visoko plastjo blata, ki nanj pritiska ogromen vodni pritisk.
Kakor sivkast sneg pada to blato na dno morja iz prahu neštetih milijonov majhnih in večjih organizmov in prekriva morsko dno, spreminjajoč ga v največje pokopališče na svetu.
Tako mine več tisočletij. Poznamo takšna pokopališča iz predpotopnega časa. To so ogromna apnenčasta in škriljasta pogorja, ki so bila nekdaj, ko so bila morja še drugačna, na morskem dnu, danes pa kot gorski vršaci kipijo v sinjo nebo.
Iz geoloških raziskovanj vemo, da sta se kopnina in morje stalno menjavala in da ni kraja na svetu, ki že ne bi bil kdaj pod morsko gladino. Povsod, kjer zdaj kipe v nebo škriljast;, apnenčasti aii peščeni gor-3Ki vnuvi, stojimo pred nemimi pričami predzgodovinskih dogajanj, pred pričami tiste dobe, ko je te kraje oblivalo Puclje in ko so se na njegovem onu ob'ikovala današnja evropska pogi rja.
M'.rja bo ogromne delavnice apnenca; v dolgih tisočletjih pokrijejo dno z apnenčastim blatom, zapazijo vse špranje in zaseke koralnih in školjčnih razrastkov in zvarijo vse skupaj v ogromne skale. Dokazano je, da se na dnu morja nakupiči tem več apnenca, čim toplejša je voda, in da je ena tretjina dna vseh morij, torej več ko sto milijonov kvadratnih kilometrov, pokrita z apnencem.
Kapitan Collins s severnoameriške raziskovalne ladje »Albatros« je iz-ra.unal, da je bilo leta 1882. morsko dno v Delawarskem zalivu dva metra na debelo prekrito s i-rupli morskih živali. Novejša raziskovanja morskega dna so dokazala, da je to res. Neizmerno bogastvo rivalskega in rastlinskega življenja sproži tudi ogi’oiii..o odmiranje in prav ta odmrla trupla živali in oumrle rastline pospešujejo tvorbo apnenca na morskem dnu.
Vemo, da vsebuje voda tem manj kisika, čim toplejša je. Tople vode niso za ribe in ogrožajo njih življenje. Zato v tistih morskih predelih, kjer teče zalivski tok skozi mrzlejšo vodo, ribe na debelo poginjajo, ker vajene sveže, mrzle vode, ne preneso življenja v topli vodi. Zato kar veno-nier dežujejo na morsko dno ribja trupla in pospešujejo širjenje in izgradnjo ogromnih apnenčastih pokopališč pod morsko gladino. Ta ogromna množina ribjih trupel ne strohni, temveč razpade v nove rudninske tvorbe, ki so posebno bogate s fosfot rescujočim apnencem.
Vendar si ne smemo predstavljati, da je morsko dno ravno ali kvečjemu hribovito. Razklano je kakor pokrajina na mesecu. Mnogo je prepadov, globljih od višine Mount Everesta, razen tega so pa tudi predeli, kjer se morsko dno zaradi podmorskih potresov stalno izpreminja. V takšnih kotlih vre morsko dno kakor vzhajajoče testo.
V	predelih med Azori in Novo
Fundlandijo vzhodno od Newyorka so leta 1832. izmerili morsko globino. Znašala je kvečjemu 200 metrov. Ko so jo leta 1858. ponovno izmerili, je znašala 5.000 metrov! Nekaj let pozneje je bilo morje na tistem mestu globoko spet samo IGO do 200 metrov, toda ko je par let pozneje neki parnik angleške vojne mornarice meril globino, je bilo morsko dno prav tam globoko 3.000 metrov. Podmorski potresi so v tistih predelih torej kar venomer silovito izpreminjali morsko dno.
Slika življenja na takšnem mor-, skem dnu je tako fantastična, da si jo človek le težko zamišlja. Kakor začaran svet s koničastimi vršaci in strahovitimi prepadi med njimi se morsko dno približuje pokrajini na mesecu po svoji brezupni pusti, goli slikovitosti. Človeško oko pač nikoli ne bo moglo pogledati v brezdanje Robine teh morskih žrel. Nedvomno je pa, da žive na morskem dnu živali, opremljene z »lučmi«. Strašni pritisk ogromnih vodnih skladov jih tišči v temne globine morja, kjer potrebujejo »svetilke«, da se lahko izogibajo nevarnostim, ki preže nanje za vsako skalo, za vsakim apnenastim previsom. Takšne živali lahko svoje luči »ugasnejo«, če jim preti nevarnost in
SMOLA
NAPISAL J. H. STADELMANN
Jim Dudley je bil sam pri sebi trdno prepričan, da se mu bo posrečilo izvesti nalogo ki si jo je bil nadel. Dobro se je namreč zavedal, da mora biti bankir, ki je poneveril težke tisočake ne samo previden in pretkan, temveč v prvi vrsti takšen, da nikogar ne zbode v oči. Jim je zaupal v svojo zunanjost. Vedel je, da je eden izmed tisočev mož, podoben vsakomur in nikomur. Prepričan je bil, da ga nihče, ki je videl tiralico, ki jo je policija izdala za njim, ne more spoznati.
Jim torej za potovanje, ki bi naj ga popeljalo v sončno bodočnost, ni oblekel svojega svetlega 'črtastega
Najprimernejši nadomestek gimnastike za vsakogar, je brezorožna samoobramba
diSu - džitsu
šola za spretnost, prožnost iu prisebnost.
Poučuje strokovn ak vsak torek in četrtek za gospode: od 17. do 20. za dame:	od	20.	do	21.
Gimnastična šola, Huze.ska ui. 3, pritličje
plašča, v katerem so ga vsi njegovi prijatelji bili vajeni videti, temveč je stopil v neko konfekcijsko trgovino in izbral temnomoder površnik, kakršnega v mestu na vsak korak vidiš. Prav tako je izbral v neki modni trgovini temnomoder klobuk, ki je bil moderen, in ga je v mestu nosilo staro in mlado. Perilo je spravil v majhen kovčeg, kakršnih je imela usnjena trgovina, kjer ga je bil kupilj še na desetine v zalogi. Če bi policija hotela najti moža v takšni obleki, kakršno je nosil Jim, potem bi morala zapreti pol mesta.
Jim se je zadovoljno ogledoval v neki izložbi. Če se je zganil, so mu v debeli denarnici veselo šelesteli poneverjeni bankovci. Tako je odšel
jih spet »prižgo«, ko se čutijo varnejše.
Kakor začarani svet se nam zdi pogled na sliko morskega dna že v globini 200 metrov, kakor ga popisuje raziskovalec morskih globin Bebee, ki se je spustil v bližini Ber-mudov za 17 minut v posebni oklepni krogli 200 metrov globoko in je v tem kratkem času odkril 80 novih živalskih vrst.
»Strahotno spačeni, človeku nekoliko podobni razpotegnjeni obrazi morskih pošasti udarjajo ob okna steklene krogle. V globini 200 metrov obkrožajo škrlatnordeče, velikim kroglam podobne sipe jekleno kletko, ki v njej opazujem slikovito življenje na morskem dnu. Zmajem pociobne ribe s strahovitimi žagastimi zobmi preže na manjše živali, ki drve, oslepljene od j;.rkih žarometov iz moje krogle, naravnost v odprto žrelo v pogubo. Ko je žrelo polno, se čel.‘-isti skoraj avtomatski zapro. Da, tu spodaj se počutijo živali samo tako dolgo varne, dokler jih druge ne požro.«
Pokopališča morja — v njih blatu, j prepadih in pesku počivajo tudi tiste ' vojne ladje, ki so potonile na svetovnih morjih v gigantski bitki narodov, v prejšnji in sedanji svetovni vojni.
proti postaji. Prepričan je bil, da nikogar izmed potnikov, ki so niteli v isto smer, ne bo zbodel v oči, niti zmenil se nihče ne bo zanj...
»Dober dan, Fred!« je zdajci zaklical neki moški glas za njim, takoj nato mu je pa nekdo položil roko na ramo. »Kam si pa prav za prav namenjen, daj no, da te pobliže ogledam, o, oprostite,« je naposled zaključil neznanec svoj nagovor. »Oprostite,« je potem ponovil, »mislil sem, da ste moj prijatelj Fred, čisto ste mu podobni. Prav takšen plašč imate, res je pa, da ste nekoliko manjši. Oprostite torej.«
Jim je jezen odšel daljt in sam pri sebi premišljeval: Gotovo je neznanec opazil, kako se je prestrašil, ko mu je položil roko na ramo. Saj ni čudno, mislil je, da ga je že zasačil stražnik. Morda re bo neznanec pozneje, ko bo videl tiralico, spomnil tega srečanja in naznanil policiji, proti kateri postaji je slepar Dudley odšel. Tako bo policija žq od vsega začetka imela za njim pravo sled.
Ko se je Jim bližal postajnemu poslopju, si je posadil mehki temnomodri klobuk nekoliko niže na čelo. Vsaj zdaj ga nihče ne sme opaziti. Sicer je pa tu neznanska gneča...
»Ralph, kaj pa počneš v mestu,« ga je zdajci nekdo ogovoril in mu obe roki prožil v pozdrav. >Mislil sem, da si z ženo in otrokom na morju in se pariš na soncu. O, pomota,« je nato vzkliknil neznanec, ko si je Jimov obrez pobliže ogledal. »Veste,« se je potem skušal opravičiti. »Moj sosed Ralph nosi prav takšen klobuk ko vi in sem bil trdno prepričan, da stoji on pred menoj. Sicer je pa res, da ste nekoliko bolj širokopleči.«
Jim je od jeze probledel. V četrt ure sta ga že dva človeka zamenjala In si ga potem lahko prav od blizu ogledala. Če bo policija razpisala za tistega, ki bi vedel o sleparju Dudleyu kaj povedati, bosta oba nežnanca gotovo takoj odhitela na policijo in ga natanko opisala. Bogve kako mu bosta ti dve srečanji le narobe hodili!
Ko je Jim stopil na postajo, se je previdno ozrl na vse strani. Vsaj zdaj naj mu bo sreča mila. Brž ko pride v vlak, bo laže zadihal.
»Ne, dragi moj, ne boste mi ušli. Saj se mi je takoj zdelo, da vas bom
na postaji dohitel. Zdaj pa pojdite takoj z menoj,« je zdajci zaslišal poleg sebe Jim.
Tako torej, si je mis!il Jim. Tore ‘ vendar ne bom ušel roki pravice. Bi ko je pa moža, ki ga je ogovoril, natančneje ogledal, si je oddahnil. To je bil vendar vratar hotela Kon-tinental. Le kaj mu je hotel?
»Oprostite,« je potem izdavil iz sebe. »Ne vem, kaj želite? Mudi so mi na vlak.«
»Prav rad vam verjamem,« je dejal vratar. »A kljub temu vas moram pripeljati nazaj, plačati morate namreč svoje večdnevno bivanje v našem hotelu, gospod Harrar.«
»Saj se ne pišem Harrar, temveč Dudley,« je odvrnil Jim takoj nato bi si pa najrajši jezik odgriznil. Zdaj je vendar svoje ime izdal, ime, ki ga bodo v nekaj urah prinesli vsi dnevniki. »Saj sploh še nikdar nisem bil v hotelu Kontinental,« je potem dejal.
Hotelski vratar se je na glas zasmejal. »Čudno, da sem si vas potem tako dobro zapomnil. V hotelu sto imeli prav takšen klobuk, isti površnik, in zdaj naj bi vas na lepem zamenjal. Ne, plačali boste svoj dolg, sicer bom poklical stražnika.«
Jim se je zamislil. Najbolje je, je premišljeval, da mu takoj plačam, kolikor zahteva. Saj se mi že tako zdi, da stražnik gleda semkaj. Sitega se mi manjka, da ga vratar pokliče in mu vso zadevo razloži. Potem sem v pasti.
Dal je hotelskemu vratarju zahtevani denar in urno odšel dalje. Sli šal je ravno še, kako se mu je vratar zahvalil:
»No, pa hvala lepa gospod Harrar. ali pa gospod Dudley, če vam je te bolj všeč.«
Ali se zdaj sploh še izplača, da bežim, si je mislil Jim. Saj me zdai že toliko ljudi pozna. A vendar jc-zdaj najbolje, da vstopim v vlak, s-stisnem v kot in nikomur več ne po kažem svojega obraza. Morda se bo še vse po sreči izteklo.
»Tale gospod ima moj kovčeg,« j-zdajci zaklicala neka ženska za njin »Komaj "včeraj sem ga kupila in sem ga zdaj samo za trenutek postavila v kot. Že mi ga je nesramni tat odnesel.«
Poleg neznane ženske stoječi stražnik je položil Jimu roko na ramo in mu ljubeznivo dejal: »Prosim, gospod pojdite z menoj na stražnico.«
»Gospa se vendar moti, kovčeg ja moj,« je skušal ugovarjati Jim.
»Nesramnež,« je vzkliknila gospp. »Saj imam kovčegove ključe še v rokah. Bomo že na stražnici ugotovili."
»V zadnjem času je tu na postaj: izginilo že več kovčegov,« je spet spregovoril stražnik. Potem se je obrnil k Jimu, rekoč: »Sicer vas j pa malo prej lovil vratar hotela Kon tinentala. Tudi z njim niste imeli či stih računov. Lahko ste prepričani da si vas bomo na stražnici dodobra ogledali.«
Ali je kaj čudnega, če je potem Jim cele tri leta lahko premišljeval, kako se mora človek obleči, da nikogar ne zbode v oči.
OKVIRJI ZA SLIKE
V	VELIKI IZBIRI, NIZKE CENE
I. GAMBERGER
KOLODVORSKA UL. 18
TORBICE rokavice, čevlie itd. barvajte s specialno barvo, ki usnhi ne škodnie. Elaks. Napoleonov trg.
Pozor! Tukaj kriminalna policija!
Delovanje nemške policije v vojnem času
Če mati grozi porednemu otroku s stražnikom, napak vzgaja. Stražnik namreč ni nikakšen »bavbav«, temveč VfrU\T njene 'n otrokove varnosti jn
o	rokove varnosti in osebne lastnine, posebno v vojnem času, ko so raz-inere po svetu neurejene in ko se v ''Saki državi mudi mnogo nezaželenih tujcev. Statistika zadnjih let dokazu* da je kriminalnost v Nemčiji v 'dineni gasu znatno manjša, kakor je bila pred vojno. Ni čudno, čp je nem-ska policija lahko ponosna na svoj uspeh v teh letih. S svojo neutrud-y.u’o delavnostjo ni samo večino zločinov odkrila, temveč jih če več preprečila, kar je nedvomno še hvale-
vrednejše.
Varnostna policija, ki je nje naloga, varovati življenje iu osebno lastnino judstva, se v Nemčiji deli v tri glav-,le veie: v tajno državno policijo, v varnostno službo SS in kriminalno po.icijo. Vodstvo vse varnostne poli-voH- ie. v r°kah višjega skupinskega a.ie SS Kalteiibrunnerja z glavnim ezem v Berlinu. Odtod dobivajo navodila vse kriminalne policijske po-nice v nemškem Reichu.
Posebno zanimiva je naloga krimi-Policije. Evo nekaj primerov iz njene dejavnosti:
Kdo je »sunil« torbico?
Lahni zvoki godbe trepetajo v zraku. Kavarna je polna do poslednjega kotička. Ob neki mizici sede tri gospodične. Se en stol je vendarle prazen.
»Oprostite, ali lahko prisedem?«
Gospod, ki se je pravkar priklonil, je na videz skromen in prikupen. Zato mu dame rade dovolijo, da prisede. Kmalu so vsi štirje zapleteni v živahen pomenek. Gospod tako zanimivo pripoveduje, da gospodične zaverovano poslušajo.
Ena izmed gospodičen se za trenutek opraviči, ker je. zagledala pri sosednji mizi dobro znanko. Nekaj časa je torej njen sedež prazen. Kmalu nato se pa tudi neznanec oprosti družbi za par minut. Zdaj se gospodična od sosedne mize vsa vznemirjena vrne. Ali je tukaj njena ročna torbica? Ne. In vendar točno ve. da jo je bila prav gotovo pustila na mizi. Pregledajo vse stole in kotičke, torbice nikjer. Kdo je krivec?
Obe gospodični sta oškodovanki takoj pokazali svoji ročni torbici in jo prosili, naj sama natanko pregleda njuno obleko in plašče, da 66 bo prepričala o njuni nedolžnosti. Nihče
drugi kakor prikupni neznanec ne more biti storilec.
»Takoj obvestile kriminalno policijo,« svetuje ena izmed gospodičen.
»Hitro delo — dobro delo,« je geslo kriminalne policije. Po kratki izpovedi v uradu kriminalne policije oškodovanki pokažejo nekaj fotografij tatov, ki se v mestu posvečajo podobnim prestopkom in so bili zaradi njih tudi že kaznovani.
»Tale je,« vzklikne zdaj gospodična in pokaže s prstom na neki obraz. »Da, čisto gotovo je bil tal«
Uradnik podvomi, ali ga je mogla tako hitro spoznati. Nekoliko obotavljajoče, toda še zmerom prepričljivo potrdi oškodovanka: »Rekla bi, da je bil ta in nihče drugil«
Hitro dela kriminalna policija. Osumljenca dobe še doma v njegovem stanovanju. Sobna preiskava ne pokaže ničesar sumljivega, možak pa tudi odločno taji, da bi on vzel ročno torbico in da bi se sploh tisti dan mudil v kavarni. Drugo jutro pokličejo oškodovanko spet na oddelek kriminalne policije in jo soočijo z več moškimi. Takoj spozna gospodična krivca.
»Da, to je gospod, ki je sedel pri naši mizi!«
Ne dolgo potem pokličejo oškodovanko ▼ drugo sobo. Tat je medtem pod vplivom soočenja priznal svoje dejanje. Povedal je, da }e ročno torbico podaril neki svoji prijatelji«!. Ko
preiščejo njeno stanovanje, jo tudi res dobe. Še ves denar je v njej. Kriminalna policija je prijela tudi tatovo prijateljico, da se prepriča, ali je dekle vedelo, da je sprejela ukradeno torbico.
Srečna se vrača oškodovanka s svojo lastnino z oddelka policije, ki ji je pomagala odkriti tatu in ji vrnila skromno imetje.
»Policijska komisija je takoj prišla na lice mesta...
»Umor« javljajo po telefonu kriminalni policiji. V jutrnjih urah so ob bregu nekega mestnega prekopa našli mestni delavci moško trupla Vsi znaki kažejo, da ne gre za nesrečo, temveč za zločin.
Takoj 6e odpelje kriminalni komisar s svojimi sodelavci na lice mesta. Ne manjka tudi najmodernejši filmski aparat, ki z njim filmajo bližnjo okolico, ki se je v nje območju zločin odigral. S pomočjo moderne stereo-kamere gre delo hitro iu točno od rok. Kriminalni uradniki izmerijo vse stopinje v snegu, eden izmed detektivov pa že drži na vrvci policijskega psa, ki nemiren voha sledove. Kriminalni komisar narekuje svoji tajnici vse izsledke, policijski zdravnik preiskuje rane na umorjencev! blagajni, ves policijski stroj dela s polno paro, da bo čimprej zadostil pravici in odkril zločinca.
Vlom v pritličju
S policijske stražnice v nekem mest nem okraju sporoče na kriminalu oddelek, da je nekdo vlomil v pritličje-stanovanjske hiše št. 17 v Sončni uli ci. Odprl je vrata z vitrihom in od nesel več dragocenosti in nekaj denarja v gotovini.
Takoj se napotijo detektivi na ozna čeno mesto. Najprej pregledajo sledo ve. Za zdaj še ne morejo ugotoviti, kdo bi utegnil biti krivec.
Vendar detektivi neutrudljivo dela jo dalje. Preiščejo vse sumljive krf-gie iu beznice v bližini. In res pri enem izmed »gostov« najdejo pri oseb ni preiskavi vitrihe v žepu. Sobnt preiskava pri njem odkrije marsika zanimivega. Detektivi najdejo neka tere predmete, kj so zmanjkali ii pritličnega stanovanja št. 7 ob vlomu
Možaka zaslišijo. Naposled prizna svoje dejanje. Kriminalna policija j< imela dober lov. Verica dokazov je zaključena. Zdaj samo še fotografirajo tatu za pozneje, nato ga pa prede policija sodišču, kjer bo prejel zasluženo kazen. *
To so samo trije primeri iz odgo vornega in napornega delovanja kri minalne policije. Vendar ne gre vse lej tako gladko. Včasih potrebujej< kriminalni uradniki dolge mesece, d: odkrijejo pravo sled in izslede zlo činca. Njih najlepša nagrada je, če vi dijo, da je njih prizadevanje inu uspeh iu da so 8 svojim delom pri mogli pravici do veljave.
v:'
„„ DRUŽINSKI TEDNIK	-	4.	v.	1044.
Poslastica sladokuscev
ALI BI JEDLI POLŽA NA RAŽNJU?
Gospod Biancherd ima v pariškem predmestju smotrno urejeno polžjo farmo
Vest, da Francozi jedo polže, marsikoga navda z gnusom. In vendar Parižani na leto pojedo nič manj ko deset milijonov teh dolgočasnih plazilcev, po teži torej skoraj 200 ton.
V	pariškem predmestju ob Pont de Neuillyju ima gospod Biancherd pravcato farmo polžev. Ta mož vse svoje življenje prodaja te počasne mehkužce. Sprva je sicer gospod Biancherd hotel v Ameriki postati zdravnik, potem se je pa rajši vrnil v domovino in je zdaj že več let pravi specialist v trgovanju s polži. Zadeva namreč ni tako preprosta, kakor se vam morda na prvi pogled zdi. Gospod Biancherd namreč ne pobira vse polže od kraja. Po njegovem poročilu živi na svetu približno 4000 različnih vrst polžev, od teh 400 na Francoskem. Kot jed prideta v poštev samo dve vrsti, ki ju gospod Biancherd kratko imenuje: »Veliki belci« in »Mali sivci«. Ta oznaka pa vsekako ni točna. Belih polžev sploh ni. Njegovi »Veliki belci« so samo nekoliko svetlejši od »Malih sivcev«.
Posebno debele polže imenujejo Francozi »Escargots de Bourgogne«, pripomniti moramo, da danes prav v Bourgognj polžev skoraj ni več, ker jim ne prija modra galica, s katero tamošnji vinogradniki škrope trte. Danes uvažajo debele polže predvsem iz Sarthe, Savoye in celo iz krajev, ki leže ob švicarski meji. Manjše vrste polžev pa uvažajo v pariško farmo iz Champagne.
Gotovo vas bo zanimalo, kako užitni polž živi in kako ga je treba gojiti? Čas, ko so sladokusci na Francoskem pobirali polže, kjer so jih dobili, je že davno minil. Zdaj jedo samo one mehkužce, ki so zrejeni v farmah.
Na takšnih polžjih farmah goje na tisoče in tisoče polžev. Farma je ograjena z zelo gosto mrežo, tla v njej morajo biti zmerom vlažna, veg prostor pa zasenčen, tako da nikdar ne prisije vanj sonce. Polži ne marajo suše. V času, ko je premalo dežja, mora nato farmar svoje ljubljence Škropiti z vodo. Sicer pa polže svetloba prav nič ne moti, saj tako ničesar ne vidijo.
S prehrano polžev farmar nima dosti gkrbi. Polži namreč niso izbirč-neži. Jedo vse, kar je zelenega, in imajo prav tako' radj solato, kakor plevel, gobe, mah in listje. Res je pa, da polž izredno veliko poje. Vsak dan požre toliko zelenjave, kolikor Maša polovica njegove telesne teže.
Dvakrat na leto je žetev polžev. Prvič zbere larmar polže spomladi, in sicer v aprilu takoj po prvem spo-mladanskem dežju. Glavna Žetev je pa v jeseni, v septembru. Vmesne mesece porabi polž za razmnoževanje. Polž j« sicer dvospolno bitje, a če se hoče razmnoževati, mora vseeno dobiti partnerja. V maju se izvrši oplo-Jenje. Pet in dvajset dni nato leže polž, ki se je odločil, da bo igral vlogo samice, okrog 40 jajc, iz katerih se v topU zemlji prav kmalu izležejo polžki.
Oni polži, ki Jih farmar ni pobral In prodal, se oktobra »zaližejo« in nastopijo svoje zimsko spanje. Ti se šele spomladi zbude in pridejo iz svojih lušic. One pa, ki jih je farmar jeseni pobral, čaka pič kaj prijetna usoda. Te vrže farmar v velike lonce, jih pokrije s pokrovko in jih pusti en teden brez hrane. Polž se ves teden od jezo •lini in oddaja neko belo sluzasto snov, v kateri je izredno veliko strupenih snovi, ki jih polž dobi iz zaužite hrane. Cez teden dni postavi farmar lonec skupaj s polži vred v vrelo vodo. Tedaj polži pri priči poginejo. Zdaj je treba Iz njih pripraviti kar najbolj okusno jed. Receptov sa pripravljanje polžev je nešteto. Kakor na Francoskem polža ne imenujejo povsod kratko in malo »escar-got«, temveč v Poitouju »lumas«, v Nici »cantarau«, v Languedocu »casa-raulau«, v Provanci pa »limaces«, tako ima v Franciji tudi vsaka dežela svoj način pripravljanja polžev.
Najčešče pripravljajo polže tako, da jih najprej skuhajo, potegnejo iz hišice, potem pa hišico dodobra očistijo in polža z raznimi dodatki spet*potla-čijo v hišo. Navadno garnirajo polža z drobnjakom.
Francozi, ki so znani sladokusci, so se tudi v pripravljanju polžev izkazali. Tako ti na primer prinesejo v restavraciji polža z lepo zapečenim krompirjem v oblicah, polža potresenega s sladkim janežem, polža na ražnju, polža kot krof, tudi z vinom polit polž ni nič nenavadnega. Sicer pa še nismo pri kraju. Francozi poznajo še d uffače pripravljene polže. Tako na primer jedo polža garniranega z gomoljikami, potresenega s poprom, ali pomešanega z gobami. Zmerom se pa mora polž vsaj šest minut peči v ponvi.
Kakor je na Mont St. Michelu Mčre Poular zaslovela s svojimi palačinkami, tako je znala Madame Menčtrel leta 1883. tako dovršeno pripravljali polže, da se še zdaj po šestdesetih letih gospodinje drže nienih receptov.
Sicer ima pa vsaka francoska gospodinja glede pripravljanja polžev svoje skrivnosti, ki jih le nerada izda. Vsekako bo pa polž v jedilniku francoskih kuhinj še nadalje igral važno vlogo. Sicer pa moramo pripomniti, da so jih tudi stari Rimljani radi jedli in jih cenili kot posebno poslastico.
Nevarna stava
Poleti leta 1558. ie sedelo nekaj Ko-nigsberških meščanov skupai z ladijskimi kapitani pri pivu in se pogovarjalo o nevarnostih, ki Drete ladjam na vožnji od Kbnigsberga proti Danzigu kjer moli iz moria mnogo pečin. V njihov pogovor se ie vmešal pijani pivovar Gregor Remmelaff in je izjavil, da bi si takoj upal odve-6lati v bakreni posodi za varienie od Konigsburške luke do Danziga.
Kapitani so se pijancu nekai časa smejali, ko pa le ni odnehal, so ga prijeli za besedo in stavili z niim visoke vsote denaria. da ne bo srečno prispel do Danziga. Gregor ie stave sprejel in napovedal, da bo drugi dan odšel tia pot.
Ko se je naslednji dan pivovar streznil, se ie seveda svojega bahanja zelo kesal. Dobro ie vedel, da bo pri vožnji tvegal svoje življenje. Rad bi se bil skesal, a se ni mogel. Če bi namreč vsem. ki so stavili z niim stave plačal, ne da bi odveslal na pot, bi bil ob vse svoje premoženje.
11. avgusta ie torei pivovar sedel v svojo posodo za varienie. opremljeno s potrebnim proviantom in dvema vesloma. Na obrežju se ie zbrala velika množica ljudi in se od pivovaria poslovila. meneč, da ga nihče nikdar več ne bo videl.
Čez pet dni ie pa pivovar Gregor srečno pristal v danziški luki. Liudie so prihiteli na obrežje, sai tako čudne ladjice še nikdar niso bili videli.
Ko so na danziškem magistratu izvedeli. kakšno tvegano vožnjo ie bil pivovar prestal, so mu priredili na čast svečano - pojedino in zapovedali, da so ga spreieli z bobnanjem m trobentanjem.
Pivovar Gregor se ie nato z ladjo odpeljal domov v Kbnigsberg. kjer so mu kapitani in drugi prijatelji odšteli dobljeno stavo ki ni bila ravno majhna. Izjavil ie pa. da v drugič za nobeno ceno ne bi odšel na tako pustolovsko in nevarno vožnjo.
Nemška proiilefalska obramba vključuje v svojo službo tudi pravočasno obveščanje vseh ogroženih pokrajin v območju velikega Reicha. Naša slika nam kaže uradnico, ki vpisuje v poseben Temljevid gibanje sovražnih letal nad Nemčijo. Poleg nje stoii radijski obveščevalec sovražnih letalskih napadov, ki v svoji službi pri posebnem aparatu daje znake zg alarm in za konec alarma. Manjša slika nam pa kaže, kako držeč mikrofon. v levici, z desnico pritiska na napravo, ki oznanja za tisto okrožje konec letalske nevarnosti. Tako izvedo ljudje v Nemčiji že dobro uro pred napadom za nevarnost sovražnega napada in se pravočasno zatečejo v varna zaklonišča.
V davnem, pradavnem času, predragi moji, slon ni imel rilca. Imel je le črnkast, zabuhel nos, velik ko škorenj, ki je mogel ž njim mahati sem in tja, pobrati pa ni mogel z njim ničesar. Živel pa je slon-slonček-mladček, ki je bil poln nenasitne radovednosti, kar pomeni, da je venomer izpraševal kar si bodi. Živel je v Afriki in napolnil vso Afriko s svojo nenasitno zvedavostjo. Vprašal je svojega visokega strica noja, zakaj mu je perje v repu zraslo in njegov visoki stric noj ga je oplazil s svojini trdim, trdim krempljem. Vprašal je svojo visoko tetko žirafo, kaj ji je napravilo kožo marogasto, in njegova visoka tetka žirafa ga je oplazila s svojim trdim, trdim kopitem. In še je bil poln nenasitne radovednosti.
Vprašal je svojega zajetnega strica povodnega konja, zakaj ima rdeče oči, m njegov zajetni stric povodni konj ga je oplazil s svojim velikim, velikim kopitom. Vprašal je svojo kosmato tetko opico, čemu imajo limone baš tak okus, in njegova kosmata tetka opica ga je oplazila s svojo kosmato, kosmato taco. In še je bil poln radovednosti. Izpraševal je o vsem, kar koli je videl, slišal, čutil, vohal in tipal, in vsi njegovi strici in tete so ga tepli. In še je bil poln nenasitne radovednosti. Neko lepo jutro pa je zadal naš slonič novo vprašanje: kaj ima krokodil za kosilo? In zopet so ga vsi bili, pa ušel jim je ter naletel na starega ptiča Kolokola, sedečega na drevesu in ga vprašal: kaj ima krokodil za kosilo? Tedaj mu pravi ptič Kolokolo in zavrešči žalostno: »Odpravi se k bregovom velike sivozelene blatne reke Limpopa, vse obdane z mrzlikaml in boš izvedel.«	Dalje vrihodniii.
Za dvig čebelarstva v jugovzhodni Evropi
Ko se je Nemčija v zadnjih letih uvrstila med prve kupovalce medu v Evropi, se je na jugovzhodu poživilo zanimanje za čebelarstvo, ki prej zaradi uvoza iz prekomorskih dežel ni bilo posebno živahno. To je še posebno razveseljivo, ker imajo ti kraji vse pogoje za procvit čebelarstva. Bera znaša 1 kilo ali poldrugo kilo medu na pauj. Kajpak je to odvisno od podnebja in vremenskih razmer. Nič manj pa tudi ni odvisno od organizacije čebelarstva, ki je v nekaterih pokrajinah še v povojih. Zato si jugovzhodne države prizadevajo čebelarstvo v novejšem času modernizirati
Največ medu na jugovzhodu pridela Bolgarija. Zadnji čas* so povečali število panjev na 600.000. Letni pridelek medu znaša okrog 2 milijona kil, kar ustreza 3 V* kilam medu na en panj. Bolgarske zadruge si zelo prizadevajo, dvigniti čebelarstvo in posojajo moderne panje čebelarjem proti neznatni odškodnini.
Na drugem mestu v čebelarstvu vzhodne Evrope je Madžarska s taO tisoč panji in 65.000 čebelarji. Madžarska si posebno prizadeva, vzgojiti Pomensko čiste rodove čebel in modernizirati čebelarstvo. Zadnja leta so pridelali na Madžarskem na leto 400 tisoč kil medu, tako da znaša tukai letni pridelek na panj samo 0.7 kg medu. Madžarske čebelarske zadruge pa upajO, da bodo s smotrno prevzgojo čebelarstva v kratkem pridelek medu za polovico zvišale.
V Romuniji imajo sicer 450.000 panjev, toda le polovico od njih je smotrno urejenih. Tudi tukaj bo potrebna modernizacija čebelarstva, če naj se izkoristijo vse dane možnosti pridelovanja medu.
Slovaška ima 150.000 panjev in pri-d-'_. na leto 250.000 kil medu. Od tega medu porabijo na Slovaškem 180 tisoč kil, 70.000 kil ga pa izvažajo. Slovaška čebelarska zadruga je imela doslej monopol na med. Zdaj si zadruga prizadeva, da bi vzgojila plemensko čistejše rodove in modernizirala panje, tako da bo pridelek medu še narastel.
Kar se tiče podnebja je tudi Hrvat-ska zelo primerna za čebelarstvo. Na leto pridelajo na Ilrvatskem povprečno 300.000 kil medu. Hrvatska čebelarska zadruga si prizadeva z modernizacijo panjev in strokovnimi tečaji dvigniti čebelarstvo in povečati zanimanje zanj.
V Srbiji imajo okrog 100.000 panjev, čebelarstvo v Banatu je pa med naj-vzornejšimi na Balkanu.
Najpoštenejsi sluga
Nekoč ie živel neki trgovec, ki ie zelo rad pil vino. Na nesrečo ie pa zmerom dobil slugo, ki ie bil prav takšen pijanec, kakor on sam in mu ie vino kradel. Zato se ie trgovec od-j ločiL da bo v bodoče soreiel samo slugo, ki vina sploh ne bo maral.
1	Neki trgovčev prijatelj mu ie priporočil nekega moža za katerega ie trdil, da vina sploh ne pozna. Trgovec ie velel možu. nai pride v niegovo , hišo, mu pokazal čutaro z belim vi-inom in ga vprašal: »Ali veš kai ie tu notri?«
Na niegovo veliko začudenje ie mož brez oklevanja odgovoril: »Belo vino.«
Trgovec ga ie takoi odslovil, dobro vedoč, da mož vino že tako dobro pozna in ga bo gotovo pil. kakor ; ostali.
Tedai ie prišel lepega dne v niegovo hišo neki hlapec in prosil za delo. Trgovec ga ie snreiel in mu pokazal čutaro z rdečim vinom, rekoč: »Ali veš. kai ie to?« Hlapec ie odkimal in trgovec ga ie spreiel v služim.
Nekega dne ie pa trgovec odšel z doma. Odhaiaioč ie naročil svojemu slugi:
»Pazi na gniat. ki visi v kuhinji, na petelina na dvorišču in na dve steklenici strupa, ki stojita v moii sobi. V eni steklenici ie bel strup, v drugi rdeč
Ko se ie pa trgovec čez nekai ur vrnil domov, ie našel svojega slimo do onemoglosti piianepa na tleh. Ko je pogledal v kuhinjo ie opazil, da ie gnjat izginila in na dvorišču ni našel petelina, Brcnil ie slugo z nogo da se ie prebudil in ga pošteno oštel. Sluga ie pa s težavo vstal in začel pripovedovati.
»Gospodar ko si odšel z doma. sem skrbno pogledal, ali ie gniat še na pravem mestu, ali ie petelin še na dvorišču in stoii v sobi strup. Nekaj minut nato se ie pa priplazila skozi okno sosedova mačka in mi ie odnesla gniat Urno sem stekel za nio. da
i	bi jo ujel. Medtem ie pa prišel neki pes in mi odgnal petelina z dvorišča. Zdaj sem se obupan vrnil v hišo in ! sam pri sebi sklenil, da si boni vzel : življenje, ker sem se bal vaše kazni. Stopil sem torei v sobo in izpil ves beli strup. Ko sem pa čez eno uro ugotovil, da še nisem mrtev sem na: gnil še drugo čutaro in tudi rdeči strup do zaduie kapliice izpil. Potem se mi ie zameglilo pred očmi in sem omedlel.«
Trgovec ie svojega slugo pozorno poslušal, potem ga pn prav do očetovsko potolažil, rekoč: »Ti si naino-šteneiši sluga, kar sem iih kdai imel.« Obdržal ga ie v službi in mu odmislil, da ie zaradi niega izgubil gniat petelina in dve steklenici vina.
»Da, Frane, razumem le.« n l ®n Bregant si je olajšano oddah-•tu- Hlastno je segel po njem desnici.
»rivala ti, Marjana. Dobro mi je de-l?’	? 5cm naposled lahko nekomu
Povedal vse, kar mi je težilo srce. n a'Pa .moram v pisarno. Hvala Bori ni k ‘mam v,ai dosti dela, tako na resničnost. Torej bom a! Primeren zavod za Sonjo. Mla-" le še in bo kmalu pozabila na v, ',n se privadila novemu okolju. Na svidenje zvečer!«
bi k'e 0(^et 'z sobe, kakor da Sc "Pl. da bi ga gospa Marjana ceno še skušala pregovoriti.
III
Gospa Marjana Sušnikova je odšla bonnno sobo. Otrok je ležal slečen ’’ svoii posteljici s sinjim bladahinom. Izpod sinje tople odeje je molela desna nožiča. Bila je čisto mrzla, ko !° ie tetka Marjana pobožata. 2e io le tiotela potisniti pod odejo, kar ji le obstal pogled na temnorjavem materinem znamenju, ki je nekoliko kazil sicer nežno rožnato nart. To znamenje je bilo podolgovato, podobno hruški s kratkim pecljem Tetka Marjana si ga je pozorno ogledala.
Kako škoda, da Frane nuna takšnega znamenja na svoji desni nogi, je žalostno pomislila, morda bi potlej le verjel, da je mala njegova.
Nežno je potisnila nožico pod ode-
lo	in gosteje zastrla zastore. Uboga Sonjica, kdo bo pozneje bdel nad teboj, je razneženo pomislila. Da bi vsaj prišla k dobrim poštenim iju-dem, ki bi jo varovali in radi imeli.
Dolgo in pozorno je ogledovala speče dete. Iskala je kakšno podobnost s Franom Bregantom, toda zaman. Sonja je bita na las podobna svoji materi, toda gospa Marjana je upata, da bo bozneje Sonja postala tudi očetu podobna, kakor se pri otrocih tako rado zgodi. Upala je, do bo nebo samo pokazalo, kdo je otrokov oče, saj jo je že zdaj oropalo naibojjšega, kar otrok ima: materinske ljubezni. Morda bo Fran -Bregant naposled le spoznal, da dela svojemu otroku krivico in bo sam poklical svojo hčer nazaj v svoj dom. ■Z globokim vzdihom se je tetka Marjana ločila od svoje varovanke. ..Odšla je v svojo sobico, kjer jo je . . čakat kup strganih otroških nogavic, m jih ie tetka zmerom sama šivala, da ne bi'žulile Sonjinih nežnih nožič. Ni še dobro sedla, kar ji je kuhn-r. rice prinesla priporočeno pismo. Tetka Marjana ga je začudeno ogledo-Ni vedela, kdo naj bi ji pisal.. Oziih sbrodhikoV nt ,'iheta, pa iudi ne dulinph prijateljic, ki naj bi se zdajci ,i)gnip spomnile. Raztrgala je ovoj in brala:' '
Ljuba, spoštovana tetka Marjana!
. "Dovoli mi, da Te imenujm tako, kakor sem te smela imenovati prej, dokler sem bila še v tvoji bližini. Ne morem ti povedati, v kakšno tolažbo mi ie. ko vem. da si ti pri Franu in pri mojem otroku. Cc bi tega ne venela, bi bila ob pamet, tako me mučita strah za Sonjo in nekakšen ču-nen nemir, ki morda ni drugega kakor plod mojih razrvanih živcev. Ne morem ti povedati, kako sem bila srečna, ko sem izvedela, da si prišla K za gospodinjo v Breganiovo hišo. Vem, kako imaš mojo Sonjo rada in yem, da jo boš zmerom varovala in I* nadomeščala mater.
, Zrela žena si in najbrže te nikoli niso mučile strasti, zato tudi najbrže nikoli ne boš razumela, kako sem mo-9ia zapustiti vse, varen dom, ljubljenega otroka in ugleden položaj, samo zato, da smem biti z njim, ki sem si
ROMAN
D V E. H
ga prvega izbrala. Ne born ti skušala razlagati, kako je to mogoče, tvoj čas je predragocen in moje osebne zadeve so premalenkosnte, da bi te obremenjevala z njimi. Morala sem iti z Dušanom, morala sem zapustiti svojega moža in svojega otroka, čeprav sem ga še tako ljubila. Nisem hotela vzeti Sonje s seboj, zakaj tako bi bila še slabša, še sebič-nejša mati. Pri Tebi, tetka Marjana, je Sonia na varnem, v okrilju nežne ljubezni svojega očeta. In moja pokora so dolgi dnevi, ko hrepenim po svojem otroku, čeprav imam zdaj vse, kar sem si nekdaj tako želela, čeprav me zdaj Dušan razvaja in obsipa s svojo ljubeznijo.
Ne pripoveduj Franu o tem pismu, ni treba, da bi vedel zanj. Prosim te samo, pazi na moje dete, ne daj, da bi ga zapostavljali, ga zaničevali, ne daj, da bi Sonjo učili, naj zaničuje in sovraži svojo materi Nikoli se ne bom vsiljevala v njeno življenje, zaigrala sem to pravico. Vendar bom mirna, dokler bom vedela, da ti bdiš nad mojo hčerko, jo vzgajaš in varuješ. In ko bo iz tega varnega doma lepega dne odšla ob strani svojega izvoljenca v novo življenje, bom molila, da si bo izbrala pravega in da' je ne bo čakala tako huda odločitev k6kor je bila mene.
Morda se bom tedaj lahko iz daljave veselila njene sreče. Moja mala, ljuba Sonja!
Zbogom, tetka Marjana, ne bom te dahe zadrževala s svojim pisanjem. Zdaj sem pretrgala poslednjo vez med_ seboj in svojim otrokom, ki ga izročam v tvoje ljube roke. Ne bom te več nadlegovala in tudi ne bom prosila, da mi sporočaj, kako je z otrokom, z Dušanom bova potovala iz kraja v kraj, zato sem se odločila, da se bom odtrgala od vsego, kor me veže s preteklostjo. Se poslednjič te prosim: bodi dobra z mojim otrokom! Uči ga, da je njegova mati mrtva,, toda ne dovoli, da bi jo učili, na| me sovraži.
Bog plačaj!
Ana.
Tetki Marjani so ob branju solze silile v, oči, tako da se je njorala večkrat obrisati' in naposled še'pošteno usekniti. Ne, nikoli ne bo razumelo Ane, nikoli se ne bo mogla vživeti v njeno ljubezen, ki jo je iztrgala iz mirnega, srečnega življenja in jo vrgla v cigansko potikanje po svetu! Nikoli ne bo razumela, kako more mati zapustiti svoje dete zaradi ljubljenega moškega...
Vendar je vseeno nikoli ne bo obsojala, zakaj prepričana je bila, da se vse dobro plačuje, vse slabo kaznuje. Z mlado ženo, ki je tako daleč krenila s prave poti, je čutila samo globoko, iskreno sočutje. Ali bo človek, ki mu je toliko žrtvovala, vreden takšne žrtve! Ali bo ob njegovi strani res doživela srečo, ki se je njeno vroče srce tako zelo želi?
In Sonjal Spet so se ji orosile oči. Uboga mati, ubogi otroki
Vstala je in shranila pismo v skrinjico, kjer ie hranila ljube spominke. Da, Franu ne bo ničesar povedala o tem pismu, ne samo zato, ker jo je Ana tako prosila, tudi zato ne, da se ne bi vnovič razburil. Saj je vendar videla, da Ano še zmerom ljubi...
Zamišljena je sedla k svojemu delu in sc vpraševala, kaj neki bo Fran Bregant odloči! o usodi svoje edinke.
Uboga, mala Sonja, kam te bo peh-nil doni tvojega očeta?
IV
Fran Bregant se je z avtom odpeljal v svojo pisarno v središču mesta. Tvrdka .Bregant in sin* je bila v Ljubljani med najstarejšimi in najuglednejšimi podjetji te vrste. In Fran Bregant je bil prvi lastnik te stare tvrdke, ki ni imel moškega potomca. Ko se je bil pred sedmimi leti poročil, je pač upal, da ga bo žena osrečila s sinkom, toda ko se mu je rodila deklica, se je jc tako razveselil, da je pozabil svoje razočaranje. In zakaj ne bi dekle podedovalo podjetja? Kolikokrat ie bil že slišal in bral, da so hčere podjetja boljše vodile kakor bi jih bili sinovi. Ime tvrdke ostane lahko neizpremenjeno, vodstvo pa prevzame domača hči, če sina Bog ni dal.
Morda Fran Bregant sina ne bi tako hitro in tako lahko zavrgel, kakor je zdaj nameraval svojo hčerkico. Zdaj ga je pa mučila Sonjina podobnost materi še bolj kakor strašni dvom, ali je Sonja njegova hči ali ne.
V 24 URAH
barva, plieira in kemično čisli obleke, klobuke itd. Škrobi in vvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Zdaj mu je šla okoliščina, da nima sina, še posebno do srca. Misel, da bo moral nekoč vse imetje zapustiti hčeri, ki o njej niti gotovo ne ve, če je njegova, ga je mučila in žalostila. Razen sestrične Marjane je imel samo. še enega bratranca, toda ta, je živel daleč na Francoskem, pu tudi sicer kot dedič njegovega premoženja ni prišel v poštev.
Tako ga nič ni moglo omajali v sklepu, da bo Sonia kliub vsemu njegova pravna dedinja. Vendar je zdaj še to misel odganjal. Saj je vendar še sam bil živ in zdrav, zakaj bi že mislil na smrt in oporoko? Zdaj bo celo posvečal vso svojo energijo in ves svoj prosti čas podjetju, kjer bo iskal pozabljenja bridkemu razočaranju-	. ,
Vendar se mu je vrinjala neka druga misel v zavest, da je kar ni mogel odgnati. Morda jo bo uresničil še danes, morda pozneje... odločil se je pa, da je ne bo zavrgel.
Ko se je pripeljal do pisarne, je poslal avto domov, sam se pa v dvigalu dvignil do svoje zasebne pisarne. Dolgo je sta! ob oknu in si ogledoval vrvež pod seboj. Nato je sedel k pisalni mizi in jel pregledovati pošto, ki ga jc čakala na usnjeni pisalni mapi. Zdaj pa zdaj si ie kaj zapisal v svoj notes ali pa pripisal kakšno opombo na rob pisma. Zdajci je obstal. Zagledal je pismo s francosko
znamko. Spozna! je pisavo svojega bratranca Lojzeta Breganta, živečega na Francoskem.
Vendar je Fran Bregant to pismo odložil in še dalje pregledoval trgovska pisma, dokler ni poslednji ovoj romal v koš. Nato je pozvonil, izročil pisma svoji tajnici in ji povedal, katera naj odda prokuristu Klemenčiču. Sele, ko je bilo to delo opravljeno, je Bregant odprl pismo svojega bratranca. Le redko je kaj slišal o njem in ga tudi že več let ni videl. Lojze Bregant je bil že precej let poročen z neko francosko plemkinjo, bil je zelo bogat in je s svojo lepo ženico prav razkošno živel. Starši so mu že kdaj umrli, po očetu je pa podedoval težke milijone. Namesto pa, da bi si izbral kakšen poklic, je z milijoni romal po svetu in v vsaki svetovni prestolnici pustil nekaj svoje dediščine. Po desetih letih takšnega popotnjaškega življenja se je do ušes zaljubil v izredno lepo, toda siromašno Lydio du Beauchampsovo, hčerko starega francoskega markija. In ne da bi se dolgo pomišljal se jc v Parizu z njo poročil.
Na poroko je povabil tudi svojega edinega sorodnika Breganta in ker Bregant dotlej še nikoli ni bil v Parizu, vabila ni odklonil. Bil je tudi radoveden, kakšna je bila ženska, ki je zmešala njegovemu bratrgneu glavo, tako da se je oženil z njo. Bil je nekoliko razočaran, ko je videl, da ima ta lepa Francozinja kaj malo soli, pa še manj srca. Zelo ji je bilo všeč, če si jo imenoval .markiza* in kar užaljena ie bila ob misli, da bo po tej poroki samo še .madame Bregant*. Njen mož, ki ga je klicala .Louis*, ji tega ni v zlo štel in jo je kdaj pa kdaj kar po domače potrepljal po rami. Najbrže ie upal, da jo bo pozneje že ukrotil, vendar se je zgodilo drugače.
Lepa l.ydia je imela namreč samo eno željo, da bi kar najbolj razkošno živela in Parizu in vsemu svetu razkazovala svojo lepoto. Fran Bregant se je pozneje zelo čudil, kako more Lojze tako razsipati svoje premoženje, ko vendar ničesar ni zaslužil. Lojze mu je .že ob poroki povedal, da je nevesta hudo revna, smeje-se, je Po pristavil, da ima v Bretanji star grad, ki je pa komaj vreden, da si ga ogleda letoviščar ali tujec kot starinsko znamenitost. Onadva bosta rajši stanovala v novi palači sredi Pariza, ki jo je Lojze .priložnostno* kupil od nekega obubožanega ministra.
Fran Bregant se ni mogel premagati, da ne bi svojega mlajšega bratranca posvaril. Razložil mu je, da vsak kup lepega dne skopni, če samo jemljemo z njega in nič ne dodajamo. Lojze se mu je pa smejal in mu odgovoril, da on hvala Bogu ni trgovec in da bosta z ženo uživala življenje dokler bosta mlada in življenja željna. Ko bosta starejša, bo tako še dovolj časa za skrbi in varčevanje.
Zdaj je Fran Bregant utihnil, saj je spoznal, da nobena beseda ne zaleže, če jo nekdo noče poslušati.
Proti pričakovanju je bil pa bratrančev zakon še dokaj srečen. Fran Bregant ie dobiva! vsako leto sporočila o zabavnih potovanjih in raz-
košnih prireditvah. .Markiza* sc je vselej s polnim dekliškim imenom podpisala in milostno sporočila, da se .ljubega bratranca* pogosto spominja... Leto dni pred Sonjinim rojstvom je dobil Fran pismo, da se je Lojzetu rodila hčerkica, ki so jo krstili za Vero. .Markiza* je pripisala, da je ,!a chere Vere* sladek angelček in se podpisala: Madame Bregant, nee marche-marguise du Beauchemps.
Odtlej Frane ni več kaj prida slišal o svojih .francoskih sorodnikih*. Ana ga je kdaj pa kdaj dražile z njimi, toda nič več si niso redno dopisovali. Ko se je Fran Bregant ločil, je na kratko sporočil to svojemu bratrancu, ker se mu je zdelo, da to zahteva najpreprostejša olika. Lojze mu je odpisal nekaj sočutnih vrstic, ne da bi se o sebi in svoji družini natančneje razpisaj. Pismo, ki ga je Fran Bregant zdaj držal v rokah, je bilo pa vendarle nekoliko bolj obširno, kar pri tako dolgem molku niti m bilo neupravičeno. ?.e je bral:
Ljubi bratranec!
Sele danes ti utegnem na dolgo in široko popisati, kako se nam godi in kaj vse smo ta čas doživeli. Kajpak se boš čudil, kako da sem imel tako malo časa za pisanje, ko vendar nisem posloven človek kakor ti. In vendar je bilo res, da sem si komaj utegnil v Parizu dobro zavezati satno-veznico, tako se mi je zmerom mudilo. Zdaj pa ne živim več v Parizu — le čudi se! — z družino vred sem se preselil v stari družinski grad svoje žene v Bretanji. Res ie ta grad nekoliko podoben starinski razvalini, vendar je še dokaj dober, da živimo v njem, ker smo dali desno krilo popraviti in ga opremiti s starinskim, toda dobro ohranjenim pohištvom, ki ga je moja žena podedovala po svojih slovitih prednikih Kakor vidiš, vseeno ni čisto napak, če imaš za ženo rojeno markizo, čeprav je imelo tudi to svoje senčne strani
Gotovo se boš čudil, zaknj vse to. Čisto preprosto, ob vse premoženje sem. Zgodilo se je tako, kakor si mi bil ti prerokoval; kup se ie izčrpal
Res sam ne vem, kako mi jc vse ogromno premoženje spolzelo iz rok, saj skoraj težko verjamem, da je mogoče toliko denarje tako hilro zapraviti. Sicer pa priznam, da nikoli nisem bil prijatelj stiskanja. Zdaj so postali moji dohodki — če jih sploh lahko tako imenujem -*■ tako pičli, da se moremo vsi omejiti. Na uho ti povem-, da sem bil svetovmaškega življenja , že do grla sit irt do sem kar zadovoljen, ko v teni gradu Bogu in ljudem za hrbtom preživljam priletne mirne ure Okrepil si bom telo in odpočil duha
Drugače je z I ydio. Toži, da je živa pokopana in se kar ne more sprijazniti z našo usodo, čeprav je sama s svojo razsipnostjo precej k njej pripomogla, Vendar se mora ukloniti stvarni nujnosti. Zadovoljiti se mora s svojo spletično Anetto, ki jo je negovala že od mladih nog in jo spremlja kakor senca. Sicer imamo samo še kuharico in šestnajstletnega dečka, ki sem ga najel v sosednji vasi, dve uri hoda od nas
Ta fant bo hlapec in služabnik hkrati, toda ker imamo le še malo srebrnine in dragocenosti, bo imel v hlevu najbrže več dela. Rešil sem še enega čistokrvnega jahalnega konja, ki mi bo zdaj kar dobro došel. Kadar dečko ne bo imel dela, se bo pa igral z našo Verico, ki tukaj hudo pogreša družbe.
Dalie vrihodniii.
[ KULTURNI TEDNIK ~| Nove slovenske knjige
Kasprowic*eve pesmi v slovenščini.
Za zbirko prevodov iz Miekiewiczeve Poezije v prevodu urednika in oes-®xka dr. Tineta Debeljaka, smo dobili nedavno v prevodu iste era prevajalca v bibliofilski, oštevilčeni izdaji še kratek izbor iz nesniškesza tj® la drugega velikega poljskega poeta Jana Kasprovvicza. Kasnrovvicz le umrl šele pred 18. leti in zapustil "urornno literarno delo. s katerim se 1® no vsei pravici uvrsti] med nai-T.ečje poljske pesnike, kar pomeni ve-"ko. saj stoti poljska poeziia že dolco
11	a visoki svetovni ravni. Duhovni in umetniški razvod -Jana Kasprowieza ie pil izredno zanimiv in ploden. Pesnik Je preživel tako dede nazorov, kakor tudi glede same umetniške smeri, več metamorfoz. Ena najznačilnejših in naipomembnejših je bila zlasti ta da B® le °d panteističneea gledania razvil do globoko religioznega in nazadnje skorai mističnega ooimovalra zadnjih resnic !z poezije teea obdobja Hasprovviczevecra pesniškega ustvarja-
li	la ie tudi zaiet sedanji poslovenjeni izbor dr. Debehalca. izdan pod naslovom »Himne iti podobe na v te k 1 u< V knjigi na 48 straneh
etrtinke opremlieni s prevajalčevim "'"dom. ki nas seznanja s Kaspro-,’ll*zeni in nieeoviin delom ie poslovenjenih nekai pesmi, ki so že same P" selij sposobne prikazati nam velikega Poljaka v vsei značilnosti ome-nieneca razvoineea obdobja. Mimo te-,.a ,*?. t* prevodi res prepesnitve in zasiužij0 pozornost Knjigo ie opremila
z litografijami akad. slikarka Bara R em č e v a. Kakor moramo ta lepi izbor iz Kasprowieza pozdraviti s stališča kulturnega pomena in vsestranske kvalitete, ne moremo zamolčati dejstva, da se knjiga v dragi bibliofilski izdaji omejuje na preozek krog izključno takih liudi. ki jim ni treba varčevali z vsako liro. Ali ne bi bilo mogoče poleg takih izdai natisniti tudi primerno število cenejših izvodov, katere bj si mogla omisliti zlasti tudi študirajoča mladina? Pa tudi marsikdo drug bi si rad nabavil tako ljudsko izdajo
Knjig« o Dolenjski. Dr. France Ogrin ie izdal v samozaložbi na okoli 100 straneh svojevrstno knjigo »Tam dol na D o 1 e n i s k’e m«, ki ie opremljena tudi z ilustracijami. Po- naslovu bi pričakovali, da bo delo nekakšen opis uaše Doleniske. pa ie v resnici mešanica prikaza v besedi in pesmi. Uvodoma kramlia pisec o zemljepisu in imenu Doleniske. o nie: nih posameznih delih, gorah, rekah, poljih itd., vse to na ilustrira z odlomki iz narodnih in umetnih pesmi, v kolikor in kier se nanašajo na omenjene dele ali kraie. Po sami Dolenjski nas na enak način seznanja z Belo Krajino, v kateri se pomudi pri njenih posebnostih zlasti pri narečju in ljudskih običajih, ki so se tam ohranili še tako pristno, kakor nikjer drugje na slovenskih tleh. Knjigo zaključujejo kramljanja z uporabo pes-mj o dolenjski preteklosti. Pisec ie vložil v iskanje gradiva in sestavljanje mnogo truda, cesto tudi za nehvaležno stvar. Vsekakor Pa ie knjiga dr. Ogrina svojevrsten pojav.
KazmišljuniH o človeku. Knjigarna Sfiligoj ie izdala te dni. v prevodu Frauia Tominca in s predgovorom njegovega brat« p. dr. Angelika To-
minca. slovensko izdaio J. K. Hir-s h e r i a knjigo »Kakor v zrcalu«. Dr. Janez Krstnik Kirscher, rojen leta 1788. umrl leta 1865.. ie bil katoliški bogoslovni učenjak in pisatelj. dolgo let profesor moralnega in pastoralnega bogoslovja, in zdaj v slovenščino prevedeno delo ie napisal kot 77 letni starček.• torej skoraj že 80. leti. Po svoii vsebini in no namenu spada to delo nekako v isto vrsto z Lippertovim »Od duše do duše«. Jri ga ie izdala pred leti Ljudska kmi-garna. vendar se razločuje od njega DO svoii preproščini. Njen glavni namen ie vzpodbuda za razmišljanje o samem sebi in iskanje ravne življenjske potj po težnjah morale in etike, kakor io pojmuje krščanstvo. Je torei vzpodbudnega pomena prav z» sedanji razrvani čas. Opremiiena ie s pisateljevo sliko Zunania oprema ie Gaiškova.
Černigojeva razstava r Trstu. Za Zoranom Mušičem ie priredil zdai v Trstu v Galeriji na Korzu razstavo svojih nainovejših del že drugi slovenski slikar. Avgust Černigoj. Černigoj Tržačanom ni nov poiav. kakor ie bil Mušič, sai živi stalno v tem mestu, kjer razstavlja često bodisi sam ali pa skupaj z drugimi likovnimi umetniki. Prav tako tudi ni neznan v Ljubljani. kjer ga poznamo r, niegovih raz-stav. naičešče v okviru večiih razstavnih prireditev v Jakopičevem paviljonu. Černigojev razvoi ie Šel v marsičem svoio pot. česlo tesneje povezano s sodobnimi italijanskimi slikarskimi smermi, vendar ie v jedru bil in ostal Slovence. Njegove slike so oo Primorskem močno razširjene, razen tega ie Pa poslikal tam tudi več cerkva
in
HUMOR
Zlob« med prijateljicami
»Ali bi ga ti vzela, če bi bila na mojem mestu?«
»Če bi bila na tvojem mestu, bi vsakega vzela.«
Po poroki
On: »Srček, zdaj sva *a vse življenje poročena.«
Ona: »Ah, dragi Boris, nikar vendar takoj vsega tako tragično ne vzemi.«
Med mladimi materami
»Pomisli, gospa Korenčkova in gospa Plonkarjeva sta se na smrt sprli in ne govorita več druga z drugo.«
»Zakaj sta se pa sprli?«
»Obe sta trdili, da je njihov otrok najlepši.«
Oba imata prav
Zena pogleda izza časopisa in de: »Pravkar berem, da je neki zakonski mož podaril svoji ženi biserno ovratnico. Kaj takšnega se meni ne zgodi.«
»Jaz pa berem,« se oglasi mož, »kako je neki zakonski mož tako pretepel svojo ženo, da je omedlela. Kaj takšnega se tebi tudi ne zgodi.«
Tudi drugim privošči
Mati: »Janezek, lani sem bila tako vesela, ko si bi) prvi v razredu. Le zakai letos nisi tako priden?«
Sin: »Sai mora vendar še 'katera druga mati imeti veselje.«
Slab detektiv
Gospa Plonkarjeva je ugotovila, da jo mož vara. Vsa razočarana je prihitela k nekemu detektivu, mu potožila svoje gorje in ga prosila pomoči.
»Zanesite se name, gospa,« jo je potolažil detektiv. »Zensko, s katero vas mož vara, bom zanesljivo prav kmalu izsledil.«
Čez teden dni je gospa Plonkarjeva 9pet prišla k detektivu. Mož jo je sprejel z besedami:
»Draga gospa, žal mi doslej šp ni bilo mogoče izslediti grešnico.«
»Tako, tako,« se je nasmehnila gospa. »Potem sem jaz imela več sreče.«
»Vraga,« se je začudil detektiv. »No, kdo ie ona ženska?«
»Vaša žena.« se je škodoželjno nasmehnila gospa Plonkarjeva.
Pozna ga
»Gospod slikar, kako dolgo boste slikali mojo hčer?«
»Približno dvajsetkrat bo morala priti v moj atelje.«
»Kaj pa če pridem jaz z njo?«
Previdnost
»Mati, prosim, zlikat očkov robee. Vozel je naredil nanj, pa me skrbi da je pri teni name mislit «
Kluba
»Natakar, prosim prinesite mi kozarec vode.«
»Ali jo boste pili?«
»Ne, plavati se bom učil v njej.«
»Ne bom se jezilal«
Vadimo se v dobri voljil Dobra volja jo pri toliko ljudeh odvisna od lepega vremena, toplote in sonca. Ob lepih dnevih kažejo ljudje na cesti vse bolj prijazne obraze, kakor če dežu/e. Deževni dan človeka ozlovolji, zave se, ne svojega resničnega bremena, temveč vsakdanjih, nadležnih neprijetnosti, ki narn grene živ-l)enje.
Da, te drobne neprijetnosti nam žro živce, ogrožajo naše duševno ravnovesje, In prav zavest, da se jih ne moremo meni nič tebi nič otresti, po navadi še podvoji našo slabo voljo.
Tu nam priskoči na pomoč samo notranja energija, trdna volja, da si zablčimo: »Ne bom se več jezilal Ne, nalašč ne!«
V pisarni te tovarišice strupeno zbadajo. 2e čutiš, kako te grabi jeza, že pripravljaš piker odgovor. Pozori Sama pri sebi vzklikni: »Ne, nalašč se ne bom jezila!«
Sama odločitev pa še nič ne pomaga, zakaj spoznati moramo, zakaj ni vredno jeziti se. Pomislimo torej dalje. Morda je tudi tovarišica sirota, da si sama ne ve pomagati in išče sprostitve na ta način. Kjer se zgane sočutje, ugasne jeza. Ali sl pa miši imo: »Skoda je lepega dneh Odprimo okno, se ozrimo v bož/o naravo, popijmo kozarec sveže vode... »Oho, ali naj sl pokvarim takšno blagoslovljeno urico? Kaj šel Ne bom se jezila, ne/a
Kolikokrat nas na cesti ustavi znanec in nam pove najnovejšo »senzacijo«. Po navadi so te senzacije hudo poceni, toda človek je občutljiv, nehote se mu stisne srce... Da, na svetu žive ljudje, ki se s proste samo tedaj, če del svojega bremena nalože drugemu na ramena Srečni so le, videč, da svojega bližnjega ozlovoljijo In vznemirijo. Takoj v obrambo! Kaj nam je mar. kaj govore ljudje?! Kdo pa tudi ve, ali je sploh res? In neprijetno misel, ki nam jo je bil vcepil znanec, preženimo z lepo sliko, dobro knjigo, prijetnim spominom.
V vzgoji otrok se razvedritev najbolj obnese. Otroka potolažimo, če mu pozornost odvrnemo od stvari, ki ga je bila ujezila ali užalostila. Zakaj tudi odrasli ne bi poskusili lega poceni zdravila?
Prijateljica tl na videz sočutno pravi: »Sirota, obžalujem te, da ne napreduješ pri plači!« Z obraza ji bereš, kako tl privošči, da je tako. Sama sebi se zasmiliš. Napak, hudo napak.
Spomni se na tiste, ki sploh nimajo službe, plače in dela. Takoj ti bo od- j leglo.
Kajpak moramo pri takšni preve-dritvi iz slabe v dobro voljo doseči nekaj vaje. Predvsem se moramo pa zavedati, da je pri v.teh stvareh pre-vedrltev sploh mogoča.
Denimo, da si pravkar ubila dragoceno porcelanasto posodico servisa t dvanajst kosi. Nikoli več je ne boš mogla nadomestiti. Nikoli, kako usodna beseda! Namesto, da objokuješ nesrečo, ki ja ne moreš popraviti, pomisli, kaj vse drugega se bi ti še utegnilo zgoditi, še vse bolj nepopravljivega in usodnega. In zadovolji se, da se je usoda tokrat zadovoljila samo z razbito porcelanasto skodelico...
Nekatere ženske posebno jezi, če ne morejo preživeti dan tako, kakor so se bile zjutraj namenile. To so načrtne ženske. V svojem značaju imajo marsikaj dobrega, toda prav tako imajo že nekaj podlage, da so sitne, malenkostne, malodušne. Takšna ženska je čisto nesrečna, če perica ne pride tisti dan, ko je bila napovedala. In vsa družina čuti posledice materine slabe volje.
Zavarujmo se tudi proti takšnim presenečenjem in ne dajmo, da nas premagajo. Seveda ni prijetno, če moramo načrt za ves dan preurediti, toda če okoliščine ne moremo izpre-menltl, se jim moramo hočeš nočeš prilagoditi. Glavna stvar je pa trdna volja, da se ne bomo več jezile. Če nam drugo ne bo pomagalo, si porecimo: »Ce se jezim, se staram in sem grda. Ce le pa ne jezim, bom lepša in mia/šala
To ni prazna tolažba, temveč dokazano dejstvo.
Če se nasmehljaš, se tl smehlja ves svet, če se jeziš, te vsi postrani gledajo. Dobra in slaba volja sta nalezljivi. Prav tako lahko sebi in drugim sugeriramo, da smo stari ali mladi, bistri ali bedasti, dobri ali slabi. Pesnik Oskar Wilde je nekoč dejal o dekletu, ki ni bilo posebno lepo, pa vendar v družbi zelo priljubljeno: »Dela se, kakor da bi bila lepa in to je n/en čar.«
In kako je rekel šaljivec Neslroy, ko se je nekoč zaradi neke nepomembne malenkosti nameraval razjeziti? »Jaz ali moja slaba volja? Dve uri se ne bom jezil... tri ure ne... ves dan ne/ Videl bom, kdo bo zmagal, jaz ali jaz? Hočem biti dobre volje!«
S.
S
i
stopieal sam in se tako presihal »®
prezračil. Obleče« dojen Čele T*>d per-ni c,o se poti. n-i čudno Jk> mu pottel nekoliko hladnejši vetrič ros Skoauift ko tia vsega sea-rctesta iu znoj®®*** prepiha.
Najbolj sp pa nekateri hoje prepih*-Po večini ljudje mislijo, da i« ze vsa* močnejši veter prepih Prepih pa nastane samo, če so menjava zrak ▼ dveh različno toplih, prostorih. H* prostem torej skoraj nikoli m prepina. kvečjemu v sobah, v vlaku ati v tramvaju.
Znano ie. da jo vetrovni, zrak.'V*"
zdrav kakor mirna sopanea.
Veter
NAS NAGRADNI NATECA1
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v lej rubriki, plačamo 10 lir
Sirovi zrezki
Skuhaj in hkrati ves čas mešaj iz 5 žlic vode. 3 dkg maščobe, t dkg soli. ki si jim, ko ta zmes zavre, dodala še 8 dkg moke. 5 dkg naribanega parmskega sira, nekoliko paprike in 1,jajce, eosto kašo. ki nai vre štiri minute. Nato oblikuj z rokami, ki si jih potresla z moko iz te kaše majhne in' nizke kolačke ki jih po potrebi omoči in potresi z nastrganim sirom. Položi jih ua nekoliko omaščeno pekačo in peci pol ure v srednje vroči pečici.
M. M.. Li.
Meden kruli
Iz 50 dkii moke. */» litra mlečnega nadomestka. 5 dkg sladkorja. 20 dka sadnega modu. malo cimeta. 1 klinčka, malo zmletega janeža t eelegn pecilnega praška in 1 žličke jedilne sode stepi zmes. io stresi v pomazan peka? in speci v vroči pečici. Iz te zmes} dobiš precejšnjo medeno štručko ki je zelo okusna tudi Se čez nekaj dni, ker se ne posuši tako hitro.
\ K. Li.
Grahova kava
Poskusi, prav kakor pravo zrnato kavo, opražiti, da lepo zarjavi, rumeni ali zeleni polovični arah in še topleaa zmelji v kavinem mlinčku. Zakuhaj Ca kakor vsako drugo kavo. Dodatek h kavi ie lahko manjša količina »Proj ali kakšne druge kavine mešanico, najboljša je pa. če imaš še kaj prave cikorije. Okus ie zelo dober, piiača pa zdrava in redilna.
M. S.. LJ.
*
J!a vsak prispevek, objavljen v >Koti6ku za praktične aospodinle<. plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništv* »Družinskega tednika«. Kotiček za praktično gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253.
(Tl trlic modelt «o risani lireino n »Družinski tednik« 1» nl»o bUl le obluljenl.)
aubi spredaj in na Tirbtu, prav tako so gube spuščene od žepov navzdol. - Tretja obleka je iz kockastega blaga m ima kratke naramnice. Primerna je zalo, ker ponosi podnjo otrok stare bluze.
sicer dviga prah. toda hkrati tudi čisti zrak. Ce nam pride veter no kože. nam io utrdi, pa tudi_ telesu* toplina živahneje deluje. Sončenje na odprtem prostoru je vse boli zdravo kakor sončenje v zaprti sobi. Ultra-vijoličasti žarki namreč 110 moro to skozi navadno steklo, zato sonee v zaprti sobi koristi le toliko kolikor daje toplote in svetlobe, nima oa nobenega zdravilnega učinka. Ce toi t otroke zapiramo v Se tako sončne zaprte sobe. jih prikrajšamo nrav ■ najbolj zdravilno moč sonca, za uma-viiolieaste žarke
Celo bolniki z odprto tuberkulozo se po višinskih zdraviliščih zetra to Ha odprtih verandah, ker katar > zraku hitreie ozdravi. Prav_ tako m°: rajo tudi otroci, ki iih muci oslovski kašelj, na zrak. Mati sama opazi, aa se kašelj na zraku izlK»liša in da malega bolnika ne muči tako zelo kakor doma. v zaprtem prostoru Kajpak ni zdravo, če mrzel zr?k vdihavamo z odprtimi usti. sai la"£" tisti, ki imaio nekoliko občutliivo sr‘° hitro dobe vnetie. Zato moramo otroka navaditi, da diha skozi nos. Navaiaimo Ca na to mimogrede, g poukom ,n prigovarjanjem Če pa otrok n'kakor ne more dihati skozi nos ie to znamenje. da ima morda v nosu kakšno napako in ga peljimo k zdravniku.
Zdaj. ko bodo prišli toni; dr »vi. pričnimo torej utrjevati našo rhco. Otroci nai razoglavi, golorok in s kratkimi nogavičkami tekaio oo tratah. Važno ie le. da se otrok ogrne fo ]« razgret in upehan, važno ie. dn te nekoliko topleje odet čez trebnš^k m pljučka, kaipak P3 tudi samo zdil ko le vreme še nekoliko aprilsko in nezanesljivo. Poleti nai bo Pa otrok zvečine bos. oblečen prav v zračno obteVn da se mu dihalni organi okrene in da se ves organizem utrdi.
Po navadi so k slabokrvnosti nagnjeni predvsem tisti otroci, ki iih mati sama ne doji in ki iih hranimo samo s kozjim mlekom. Kozje mleko, sicer čistejše iu inastneiše od kravjega, ima namreč premalo železa in zato za dojenčke ni primerno. Pijejo ga lahko kvečjemu mesec dni ali šest tednov, nato moramo pa zamenjati kozje mleko s kravjim mlekom. Otrok v šolski dobi pa lahko brez skrbi pije kozje mleko, sai dobiva z drugo hrano dovoli železa, da ne postane slabokrven
Drugače ie z materinim mlekom. Materino mleko vsebuje trikrat več železa kakor kravje mleko, .zato ie za dojenčka najbolj zdravo m natboll primerna Zato dojeni otroci niso. v nevarnosti, da zbole za slabokrvnostjo. Ko se otrok rodi. prinese že s se boi na svet zalogo železa v jetrih. Nekaj časa črpa to zalogo, posebno.če ne dobiva železa od zunai s primerno hrano. Ko pa zalogo železa izčrpa in železa več od zunai no dobi. ie nevarnost. da postane slabokrven.
Zato umetno hranjenega otroka ne smemo predolgo hraniti s samim mlekom. čeprav se otrok ob mleku hitreje redi kakor ob drugih iedeh. Otroci, ki so predolgo hranjeni samo s kravjim mlekom, so sicer debelušni, vendar bledolični. Ta blediea ie že zunanji znak slabokrvnosti. Otrok mora že s šestimi meseci dobivati poleg mlečne tudi mešano hrano: dušeno zelenjavo, predvsem zeleno zelenjavo, zeleno cvetačno listje, špinačo, korenje itd. Zelo zdravo ie. če sesekljamo špinačo, io iztisnemo, da dobimo žličko ali dve čistega soka. nato na ta sok primešamo vodi od kompota ali krhljev Takšna špinačeva voda vsebuje izredno dosti železa in le zato za otroka zelo zdrava.
Čo je otrok v šolski dobi slabokrven. ga nai mati popelje k zdravniku. Ida mu zapišo primerno hrano in kakšno zdravilo, ki vsebuje železo. V normalnem času so takšni otroci ledu rahlo opečena presna, ietra in so kmalu ozdravili. V jetrih ie namreč izredno dosti železa. Zdai izdelujejo tudi že posebna jetrna zdravila ki jih otrok laže piio kakor bi jedel presna, le nekoliko opečena ielra. Ne-česa se mora pa vsaka matj zavedati: slabokrvnost ie resna bolezen, ki ogroža otrokovo, zdravje, zato io moramo že v razvoju zatreti.
daia. da ženska ni več v naimlaiših letih.
Edini uspešni pripomoček za nego vratu ie še rabarbara, ki bo zdai prav kmalu pognala in io bomo gotovo tudi na našem trgu lahko kupile. Zelo zrelo rabarbaro iztisnemo, da steče iz nie nekoliko soka. nato mu pridamo nekaj kapljic glicerina. Zvečer preden ležemo v postelio, si s tem sokom dobro namažemo vrat in brado. Zjutraj se potem umijemo^ z mrzlo vodo in zbrišemo z brisačo. Vratu nikdar ne smemo negovati s kremo za obraz, ker bi ga mena sestavina le še boli potemnila.
Voda — najboljši
kozmetični pripomoček
Kopeli vsakega zdravega človeka požive in prerode. Vlijejo mu novih moči za naporno telesno in duševno delo.
Kopeli delimo v mrzle in tople. Kopeli v mrzli vodi niso za vsako-
MOJ OTROK JE SLABOKRVEN
Zdaj redkeje, včasih smo pa prav pogosto srečavali dojenčke z bledimi lički, ki v niih ni bilo niti kapljice krvi Takšnega otročička tudi sonce ni ožgalo, zato ie naredil vtis bolnega deteta, čeprav le bil sicer debelušen in na videz zdrav.
»Slabokrven ie.« le no navadi pojasnila mamica ne zavedajoč se. da ie tudi slabokrvnost bolezen.
Vrat izdaja tvojo starost
Vrat ie tisti del telesa, ki najbolj zanesljivo pove. koliko ie ženska v resnici stara. Zato bi si ga morala vsaka ženska še posebej prav. pazljivo negovati. To pa seveda ni tako lahko. Na vratu je namreč koža veliko občutljivejša, ko na obrazu in veliko trdovratnejša zn negovanje. Zato je na niem zelo težko odpraviti gube in gubice, še teže pa obeliti porja velo kožo, ki najbolj zanesliivo iZ'
Kakor pri toplih tako tudi pri mrzlih kopelih jemljemo koži maščobo. ki jo moramo potem nadomestiti s kakšno dobro mastno kremo. Posebno moramo paziti, da *iam koža na obrazu zaradi umivama ne postane preveč suha in pusta.
Mehka voda je za kožo najboljša. Trda, ki vsebuje veliko apnenca in magnezijevih snovi, namreč kožo naredi hrapavo in pusto. Za umivanje telesa, predvsem pa obraza ie torej najboljša deževnica. Ker pa deževnice nimamo vselej pri roki. si lahko pomagamo s prekuhano vodo. Ce namreč trda voda nekaj časa vre, se apnene soli izločijo in voda postane znatno mehkejša.
Kvčne žjfle
Krčne žile so predvsem nadloga šibkega spola, moški krčnih žil skprat ne poznajo. Kaj so prav za prav krone žile? Krčne žile so nategnjene zue dovodnice. to ie tiste žile. ki dovalato v telesu obrabljeno kri spet nazai v srce. Če se vname žilno ostenje. ž'la nabrekne in se nategne. To se pa godi počasi, zato tudi krčnih žit ne dobimo od danes do jutri, temveč polagoma-Kakšna ovira zavre naravni krvn? obtok, zato v žili sami krj zastaja in
DARMOL
najMjl« odvtjtlno sredstvo
gar, posebno ženske morajo bili pri niih zelo previdne. Ce ti je po kopeli v mrzli vodi prijetno toplo, potem ie to dokaz, da ti kopel koristi. Brž ko pg po takšni kopeli čutiš, da te mrazi, pomeni to, da tvoi orqanizem mrzle vode ne-prenese. V tem primeru se moraš omejiti samo na umivanje z mrzlo vodo.
Z mrzlo vodo bi se morali umivati bledi in slabokrvni ljudje. Ce so preveč občutljivi, naj si pomagaio tako. da se bodo umivali postopno. Najprej nai si z mrzlo vodo umijejo obraz, vrat in prsi, potem se dobro otro z brisačo, nato naj si pa zmočijo noqe in šele nazadnje ostali život. Po mrzlih kopelih se koža napne, postane rožnata in neobčutljiva za razne vremenske spremembe.
Seveda se mora vsakdo vsaj enkrat na teden dobro okopati v topli vodi, ki edina odstrani s telesa prav vso nesnago, maščobo in izločene soli. Ce smo dolqo v tonli vodi. se nam napne staničie.in to je za lepoto in zdravje naše kože velikega pomena. Koža je po kopeli v topli vodi videh gladka in napeta.
UTRDITE OTROKE!
Kmalu bo prišel najugodnejši čas za utrjevanje naših naimlaiših. da bodo zrastli v zdrave, odporne ljudi. Zima ie u-aineprimerneišj čas za utrjevanje, zato delajo napak tiste mamice, ki bi rade pozimi otroka utrdile in ga umivajo z mrzlo vodo ali pa premalo oblačijo, češ nai se utrdi. Mrzla voda sploh ni tako univerzalno zdravilo kakor mislijo nepoučeni. Za utrjevanje pride v poštev šele na poslednjem mestu, in sicer samo v poletni vročini, ko otroku samemu hladna voda boli prija od tople. Mrzla voda ie zelo kvarna za živce, posebno občutljivi otroci ie ne prenesejo.
Kakšno nai bo Pa torej utrjevanje, da bo koristno in uspešno? Zmerno iu času primerno. Spomladi io prime, ron čas. ko vetrič, ki veje no ohlad; zraka, temveč samo očisti. Nekateri ljudje se 3ilno boie vetra. Brž ko potegne še tako rahla sapica, se zapro v sobe, ali pa zavihajo ovratnik, tako da osvežujoči dih narave sploh no more do niih. Na roke si nataknejo rokavice, na glavo Pa poveznejo klobuk in mislijo, da se tako zanesljivo ne l»odo prehladili. Ker so pa že od mladosti tako razvajeni, se prehlade vse hitreie kakor tisti, ki se za lahen vetrič sploh ne zmenijo in mirno puste. da iih prepiha in prezrači.
Otrok mora imeti možnost utrditve. Na to nat pomisli vsaka mati. ki svojega milienčka zavija v .tako toplo obleko, da se venomer poti. Ce ie dojenček poleti preveč pokrit, utegne dobiti takšno vročico, da ga lahko zadene nekakšna kap zaradi pregretja. Posebno na kmetih zaradi tega dosti greše. Pozimi sploh dolge tedne ne prezračijo izbe. »da ne bi prišel do otroka mrzel zrak«. poleti pg otroka povijajo v povoje, ga odenejo cez prsni koš, tako da mu vzamejo možnost dihanja in oddajanja toplote, lak otrok prav kmalu zboli za boleznimi dihalnih organov in io vse življenje za prehlad občutljivejši kakor utrjen, normalen otrok.
Tudi v mestih matere grese Otroka. ki že hodi. še silijo pod pernico v vozičku, namesto da bi ea odele v plašček in mu dovolile, da bi
Za zaščito pred letalskimi napadi in tudi v zunanjih okrajih mesta Ljubljane treba izprazniti iz podstrešij vse, kar je lahko gorljivega ali v napoto.
napne ostenje tako. da postane ne-prožna, Ta ovira ie lahko v žili sami. lahko pa prihaja tudi od zunaj, od pritiska na žilo. Zato so k žilam nagnjene predvsem ženske v nosečnosti, ko težka, pobešeua maternica tako pritiska na steno žile. da ovira krvni obtok. Prav tako ovira krvni obtok tudi preozka podveza, prevezana predvsem pod kolenom. Zato nosimo podveze. pripete na pas. da nam ne bodo ovirale krvnega obotka in kvarile zdravja.
Tudi ljudje ki trpe za zaprtostjo, dobe s časom krčne žile. Blato ki zastaja v črevesu, pritiska na dovodnice v spodnjem životu in povzroči krčne žile. Hemeroidi niso zato nič drugega kakor krčne žile v dovodnirah debelega črevesa.
_ In_vendar opažamo, da no dobe krčnih žil vse noseče ženske, pa tudi ne vsi ljudje, ki trpe za zapeko. Kako to? Človek podeduje konstitucijo oo svojih prednikih. Prav tako 3od*du-jejo tudi trdnost žilnega ostefl*. C« je žilno ostenje trdno, mu tudi močnejši pritisk na dovodnice ne škodni« in ne dobimo krčnih žil. Če smo i»a podedovali šibko žilno ostenje, hitro dobimo krčne žile. Zato so družine, ki pri niih noben član nima krčnih žil in spet takšne, ki hd'ehaio vsi njeni družinski člani za to neprijetno boleznijo.
Kako si zdravimo krčne žile? Če so posledica podedovanega šibkega ostenia. jih je prav težko ozdraviti, sai še ne poznamo zdravljenja., ki bi nabrekle dovodnice spet skrčilo na normalno širino. Najizdatnejše so obveze na tistem mestu, kjer imamo krčno žilo. Za'o nogo. kjer imamo krčno žilo. povijemo z elastično obvezo. toda kaipak zelo previdno da nas obveza nikjer ne tišči. Priporočljive so tudi gumijaste nogavico Prav tako io Pa treba tudi skrbeti, da podpremo v nosečnosti maternico s predporodnim pasom — če smo občutljivi za krčne žile — in da skrbimo *» redno odvajanja. \
Horamgeber. K. Bratuža, Jouroaltit; verantwortliche* Redakteur: H. Kern, Journalint; Dnickerei: Merkur. A. O. tai Ljubljana; 1tOr ^• Drnckerei	1B
Ljubljana. - Izdaja K. Bratui«. aovlnar; odgovarja H. Kara. novinar; tisk* tiskarna Merkur <Ld. » Liublianl; za tiskarno odaovarja O.Mihalek - v« . bjuniiam.