Poštnina plačana v gotovini. LETO V.	LJUBLJANA,	2.	JULIJA	1927.
ŠTEV. 27.
VREDN|}tVOIN'VPRAVA VVČITELlSKITIJKARNl/ ROKOPISI • JE • NE VR A-XAjO/ANONlMNl-DO-. ‘PISISE-NEPRIOBČV-
L ieio/poStninapla-
H XANA V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
Naročnina za ivgosla-VllO ČETRTLETNO DIN 15*
CELOLETNO DIN 60/ZA-INOZEMSTVO 7E DODATI POjTNlNO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA
Itevilka PO DIN I 50,
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
LISTEK.
Preko Čakora.
Vendar je bilo to jako težko. Bolj kot smo se bližali vrhu, tem bolj je postajalo hladno. Veier se je spremenil v sibirski uragan, steza pa ic b'la samega ledu. Podplati so nam oledeneli, ušesa pa so nam zmrzovala i skozi šajkačo. Pomagala !niso niti preko 1 glave vržena šaturska krila, v katerih smo izgledali kot povorka duhov ali strašil. Niti čutili nismo več rok in n°g in niti jokati nismo mogli več °d bolečin.
In po tej poti je šla komora! In po tej poti je šla vsa ona množica žen in dece, katere smo videli pri odhodu iz Peči. Mogoče baš radi tega nihče ni klel nad strašno usodo. Mogoče so drugi več trpeli kot mi!...
Na čelu kolone je odjeknilo nekoliko strelov, iz grupe Arnavtov, katero smo vodili s seboj kot vodnike, jih je nekoliko smatralcJ ta čas za najugodnejšo priliko za beg. Nekaterim se je res posrečilo pobegniti čez snežno poljano, a ne
vsem. Ostali Arnavti so i nadalje poslušali naše ukaze in nas vodili, ker so uvideli, da niti v tem položaju nismo prestali biti vojniki.
*
Okrog poldneva smo dospeli na vrh Cakora. Preskočili smo jarek, po1 katerem je nekdaj šla turško-črnogorska meja. Še točno se vidijo razvaline črnogorske in turške ka-raule. V njihovi bližini so nastanjene črnogorske straže, ki so po našem umiku ostale na Čakoru. Črnogorski oficirji in vojaki so jako dobro1 oblečeni, posebno so imeli tedaj trpežna obuvala. Predali smo jim Arnavte, ki so sedaj naš odhod gledali žalostno, ker so iz izkušenj vedeli, da jih Črnogorci ne bodo tako gladili, kot smo jih mi!...
Pogled z Čakora je veličasten. V nedoglednost se dvigajo sneženi vrhovi, toda nihče jih ne gleda. Dan se nagiba k večeru in komandanti nas vzpodbujao k hitrejši hoji. Pričeli smo se po strmi poti spuščati v kotlino, ki je bila v megli. Bili smo v zavetju in veter nas ni več bil v lice. Baš radi tega je sneg bolj vlažen in s tem oiežko-čena hoja v dolino.
dejstva, a budno oko nacionalista vidi tudi to in zre v tem drugi žarek jutranjega svita. In zato gremo nacionalisti danes lahko in mirno preko vseh notranjih, tako ogabnih političnih borb, zato lahko osredotočimo1 vse svoje misli in želje, vse svoje hrepenenje in hotenje na krva-
vo Sočo, kjer si moramo slei ali prej podati roko s pravim italijanskim narodom, onim narodom, ki zre v Mussoliniju in fašizmu šibo božjo in moli k Bogu, da bi ga te šibe čim prej rešil.
Bratje, kvišku glave, bliža se tudi Vaš dan vstajenja!
J. C.
sledic. Edini res delavni poslanec te dr. Pivko, kateremu pa seveda mariborska oblast sama absorbira vse njegove moči. V ljubljanski oPiasli ni v vodstvu niti enega, ki bi bil sposoben za resno agitatorsko delo in pripravo ljudstva za volitve. Dr. Žerjav je težko bolan in se mu ne more očitati drugega kot to, da ne poskrbi sam za renteduro in oskrbi sebi začasnega namestnika izmed mladih, agilnih ijj splošno priljubljenih pristašev za čas. ko si bo ojačil svoje sedaj tako šibko zdravje. Vezati stranke na izključno posamezne osebnosti, znači največje ubožno spričevalo za stranko, pa naj bo dotična osebnost še tako močna. G. dr. Žerjav naj bo prepričan, da nacionalisti pravilno cenijo njegovo ogromno nacionalno delo in da jim ne gre za osebnosti, marveč samo za stvar.
Če mora dr. Žerjavu priznati vsak agilnost in skrajno požrtvovalnost za stranko, pa to priznanje ne bi bilo na mestu napram nekaterim odločilnim faktorjem vodstva SDS, ki imajo notorično glavno besedo. Krivi so sami, ker čepe neprestano v Ljubljani in pošiljajo na deželo le ljudi, ki so plačani ali na v njih lastnih očeh tako brezpomembni, da niso v stanu postaviti se jim po robu. Tajnik stranke je gotovo vsega t spoštovanja vredna osebnost, kate- * remu mora stranka biti le hvaležna za njegovo uspešno in požrtvovalno delo, žal pa vidijo nekateri ljudje v njem le plačanega uradnika. In to vu-lilcem ne zadošča. Oni hočejo biti v neprestanem stiku s svojimi kandidati, ne samo en mesec pred volitvami, marveč vedno in zlasti tudi po volitvah, v katerih te kandidat propadel.
Zadošča naj samo ta ugotovitev, ki predstavlja glavno pogreško !n glavni povod, da organizacija SDS
JJIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiilltllillllllllllllllllllllllilllllUllilll
Najboljša krema za čevlje
ši krompirja in vreče moke. Naenkrat se je dobilo vsega — toda za srebrne dinarje Kralja Petra.
Toplo nam je bilo ob ognju. Nekateri so pospali, drugi so dremali sede. Drugi pa so skupaj z domačini bdeli v prijateljskem razgovoru. Stara Črnogorka se je čudila:
»Kako lepo spijo, kot deca. Ej, koliko vas je že šlo mimo! Koliko Vas je ravno tako dremalo tu kraj mojega ognja. Koliko' vas je tu ravno tako spalo kot deca!«...
Zunaj je sneg naletaval v debelih kosmih in ordonanc je komaj prišel do komandira hi mu javil nadaljnjo pot, ki je bila še strašnejša: Ržanica-Andrijevica-Kralje.
Iz bojev za Koroško.
(Spomini ob priliki odkritja spomenika padlim junakom-Jugoslovanom v Mariboru).
Burni dogodki poprevratnih dni in žalostno sramotno ponašanje slovenskega ljudstva v tistem času, ko bi moralo vstati, kakor en mož na plan, da obrani svoje pravice in pravkar porojeno narodno svobodo
Vidov dan 1927.
Ljubljana je slavnostna, odela je svojo praznično obleko in izgleda reprezentativno. Bolj kot druga leta: letalski miting in sokolski zlet sta napolnila njene ulice, tuji obrazi — bratje Srbi, Hrvati, Cehi, Rusi in Poljaki — jo oživljajo. A to slavnostno lice ne velja Vidovemu dnevu, ki je bil letos bolj kot kdaj prej pozabljen. Pač: proslavila ga je naša vojska s svojim vzornim nastopom na vežba-lišču! Kdo ga naj slavi še?
Orjune ni, odkar je uradno razpuščena in vsled tega ne more nastopati javno niti 0b takih zgodovinsko važnih prilikah. Hvala Bogu. da ona Orjuna, ki jo je vlada po krivici razpustila, ne obstoja več in da je napravila mesto drugi organizaciji, organizaciji src. Te organizacije ni mogoče razpustiti, saj nima statutov, ki bi jih študirala državna oblast iz partizanskih vidikov, saj nima funkcionarjev, voljenih na podlagi takih statutov in izpostavljenih šikanam Partizanskih tfad, političnih partij in kritiki dobrohotnih, »od sile« nacionalnih elementov v organizaciji in izven nje, elementov, ki so veliki le v govoričenju ki pa stisnejo takoj rep, če bi se jih hotelo uporabiti za praktično izvajanje njih »hura«naciona-lizma.
; Ostali- so neorganizirani nacionalisti, ki so slavili spomin Vidovega dneva v svojih srcih, brez vseh tirad in slavospevov, toda z očmi uprtimi v črto Snežnik-Nanos-Triglav-Ra-teče in s stisnjenimi pestmi. Njih pogled je oklepal to črto in njeno zaledje do naše Soče, a bil je mrk: videl je roje laških kobilic na tem ozemlju, videl je trpljenje našega ubogega naroda, obdarjenega s tisočletno kulturo Rima, videl naše cerkve, spremenjene v agitacijske lokale fašistov in naše šole, spremenjene v mučilnice naše zlate dece. In vendar ta pogled nacionalista ni bil več tako mrk kot dosedaj, kajti opazil je tudi prve, čeprav le skromne žarke jutranje zarje, ki začenja svitati nad tem grobom našega naroda!
Naš narod trpi. a trpi ponosno in samozavestno. Masa je ostala zvesta Jugoslaviji, ona ne kloni in je tudi Mussolini z v sem svojim bolestnim terorjem ne bo preobrazil. Tudi naši zasužnjeni brati so »razpuščeni«, tudi oni ne snrejo priznavati javno svoje nacije in svoje vere v bodočnost tudi oni so se morali organizirati v organizaciji, katere statuti so brez oblastvenega dovoljenja zapisani globoko v srcih. In ta organizacija src je tako močna,^ da je ne more zatreti niti fašizem, še manj pa oni maloštevilni janičarji, ki so se pro-
dali Italiji za to, da si more Mussolini brisati ob nje svoj škorenj. To je bil prvi žarek jutranje zarje. A drugi žarek?
Fašistična Italija, naslednica rimskega imperija in velikih Cezarjev, se boji! Boji se uboge raje. teptale, pljuvane in zaničevane, ker sluti, da bo ta raja nekoč prosta, boji se »svinjskih pastirjev« Jugoslavije, ki so tako nekulturni, da nočejo pasti na kolena pred njih veličino, boji se zlasti strašnih »komitašev«! Povsod jih vidijo. Italijani, med seboj, na meji, onstran meje kamor zablodi njih paralitični pogled, se jim zasveti nož, se jim pokaže cev karabinke, se jim pokaže roka z bombo in strah jih je teh fantomov. Šušljajo med seboj, govore, kako strahotno izgle-dajo ti komitaši, vidijo jih za vsakim grmom, stražijo na vseh koncih in krajih, da bi niti »miš ne mogla preko meje«, a vendar na vjamejo niti enega!	.
Kje so ti komiti, strašni in krvoločni? Jugoslavija jih ne vidi. zakaj jih vidi Italija, zakaj govori o njih v dnevnih poveljih itd.? Slaba vest? Kaj še, Italijan — fašist nima vesti, ker je brezvestnost, podlost in zahrbtnost bistvo fašizma. Toda komitaši so za Italijo pojem Jugoslavije, v njih se boje naše vojske, države in nacije, oni so narasli v njih bolnih možganih v tisoča in tisoče in ti strahovi jim lebde noč in dan pred očmi.
tPremalo se zavedamo tega resničnega in za nas tako ponosnega
Svetla
glava
š '
<#■
-
rjt
Naše partije pred volitvami.
DrOETKER-
J EV im
backinom
NajboljSe in preizkuSene recepte pošilja na željo brezplačno in poštnine prosto
Dr. OETKER, d. z o. z.
MARIBOR.
Volitve bi morale biti najsveča-nejši akt državljanov, ki se zavedajo državne skupnosti, hočejo imeti svojo državo dobro urejeno in iščejo v to svrho izmed sebe najboljše, da jim zaupajo ureditev in vodstvo države. Narod bi moral biti toliko prosvetljen in zaveden, da bi bil v svojih nazorih točno opredeljen in bi ga ne moglo odvrniti od njegovega prepričanja nobeno sredstvo, niti agitacija še manj pa fizično ali duševno nasilje.
To bi bil ideal, ki ga pa niso dosegli niti oni narodi, ki žive že stoletja v lastnih, povsem enotnih državah. Ne smemo biti torej žalostni, če se vrše pri nas volitve na način, ki je od tega ideala zelo oddaljen. Naš položaj karakterizira izrek radikalnega ministra, ki je prošli teden po svoji zaprisegi dal novinarjem slovesno izjavo, da bo deloval v prospeh »celotne radikalne partije«. Kaj narod in država, partija je glavno in omenjeni g. minister je velik, saj se bo brigal za celo radikalno partijo, ne pa samo za eno,izmed njenih frakcij!
Vendar nas ne zanimajo toliko razmere v predvojni-^Srbiji, na .katero zro »pristni Slovenci le s prezirom in pomilovanjem blagoslovljene soli Jugoslavije«. Oglejmo si prilike pri nas, ali so te kai boljše?
Klerikalci bodo zajahali po stari navadi svojega slovenskega, od avtonomije že povsem sestradanega konjička in skušali ohraniti z božjo pomočjo mili	slovenski narod v
vrstah edino	zveličavne SLS. In
vlekli bodo ta narod dotlej, da bo poginil ravno tedaj, ko bo dosegel ideale, zapisane na praporu SLS, ki je edina in najbolj enotna slovenska partija. In vendar poka ta partija na vseh koncih in krajih. Preveč neso-lidnosti in lažnivosti je v njej, prevelika je razlika med njenimi besedami in dejanji, preveč je klikarsko-absolutistična,	da bi bila ljudska,
preveč je centralistična, da bi bila slovenska in preveč je kapitalistična, da bi bila socijalna. V njej ni govora o volji ljudstva — vse vodi deloma maziljena, deloma nemaziljena peščica ljudi, ki pa kljub svoji malo-številposti lahko izvaja teror, ker
ima v rokah vse: denarne *ire, žur-nalistiko in škofov blagoslov.
Seveda, slej ali prej se bo zrušila tudi tg kula, razpoke v njenem temelju se množe in večajo, goba razjeda vso navidez tako ponosno zgradbo.
Socialisti gredo v boj razcepljeni in je le škoda, da je postala ta idejna stranka! plen raznih voditeljev, ki niti po svojem poreklu, niti po svojem kapitalizmu ne spadajo v vrste socialistov. Mesto da bi jih stranka izločila kot škodljivce, se je njim na ljubo razcepila v kup stran- . čic, ki delavstvu samo škodujejo.
Komunisti so pri nas doigrali, ne radi Obznane, pač pa radi naše gospodarske strukture. Nimamo velike industrije, nimamo velikih mest, dežela pa jim je nedostopna. Ostane še SDS.
Naša dolžnost je, da govorimo jasno in odkrito brez vsakega ozira na levo in desno. Smo neodvisni in nastopamo lahko v ulogi objektivnega kritika zlasti napram SDS, ki nam je po svojem programu najbližja in pride v poštev kot edina partija, ki jo nacionalisti lahko volijo v Sloveniji. Ce torej razmere v SDS niso zdrave, je naša dolžnost, da pomanjkljivosti javno pribijemo in to s stališča, da javna debata vedno koristi. Naših opazk se pa pod nobenim pogojem ne sme smatrati kot napad na SDS.
Kot že prej večkrat, je treba tudi sedaj povdariti, da tiči po našem mnenju edina in izključna krivda na neuspehih SDS v njenem tukajšnjem vodstvu. O neuspehih govorimo lahko že takrat, če stranka ne napreduje, če ona ne nastopa z uspehi ofenzivno napram SLS in ne pridobiva napram njej tal. Kljub vsej časnikarski samohvali lahko ugotovimo, da o večjem napredku ■SDS ni govora. Stranka pač vzdržuje svoje pozicije, nima pa v današnjih razmerah nobene sigurnosti, da jih bo pod vsakim pogojem obdržala. Naj postavi Davidovič svojo listo v Sloveniji, nastopi takoj cepitev sil in SDS bo ostala brez mandatov. O tem so si na jasnem tudi oni, ki vedre in oblačijo v centralnem vodstvu, nočejo pa izvajati po-
Na mali ravnini se dviga »iz snega modrikast dim. Ko smo prišli bližje, smo opazili, da je tu nekak tabor naše edinice, ki je odrejena, da priskoči Črnogorcem na Čakoru ob slučajnem napadu na pomoč ...
Plazili smo se dalje po strmi poti. Padali smo in ker je bilo toplejše kot zjutraj, se je naokrofe razlegal vesel smeh. Na podnožju Čakora je veliko črnogorsko selo Ve-linka. V mraku so se nam velike hiše z visokimi in lesenimi strehami videle precej čudne. Selška pot je bila jako blatna. Niso nam pustili, da bi se ustavili, temveč smo morali molče mimo ognjev, mimo gorkih bivališč, mimo oken, iz katerih so nas radovedno gledale oči Črnogorcev in Črnogork. Zavidali smo podporučniku Petroviču, ki je bil iz Velinke in je to noč prebil pri domačih.
»Ali vas je še kaj?«, vpraša stara ČrnogoTka, ki je gotovo že mnogokrat gledala, stoječ med vrati, ostanke naših polkov.
»Poslednji smo, stara!«, odgovarjajo naši možje turobno.
V Melinki se nismo zadržavaii. Preveč jih je že bilo tu. Kraj reke smo videli velik tabor 15. polka drugega poziva. Sklenili so nadalje ostati tu.
Ponoči je pričel naletavati sneg zneVa. V daljavi smo videli raztresene hiše sela Ržanice... Tu nam je bilo odrejeno prenočevati.
V Ržanici so nas iznenadili s tem, da so nant dovolili prenočiti v hišah. Mogoče so uvideli, da bi drugače drugega dne nihče ne mogel dalje. Hitro smo se razporedili po hišah. Za nekaj par so nam domačini dovolili podtakniti večji ogenj. V drvarnicah je jeknila sekira in žaga, vojaki so cepili in žagali drva. Nato so se vsi vsuli v hišo. Zavladal je mir. Prepovedano je bilo hoditi po selu, ker so psi lajali celo na straže.
Zbrali smo se okrog ognja, kjer smo dobili celo malo rakije. Jesti pa nismo dobili in Črnogorci so se zaklinjali, da niti sami nimajo niti krompirja. Vodili smo cele diplomatske razgovore in' šele ko so jim oficirji s častno besedo zajamčili, da bomo vse plačali, so se omehčali. Iz skritih kotov so se pojavljali ko-
ne napreduje tako, kot bi bilo to potrebno v nacionalno-državnein interesu in kot bi bilo mogoče z ozirom na velike duševne in moralne potence, ki so v njej. Te volitve bodo najbrž odločilne za daljšo dobo, po njih se bo izvršila definitivna grupacija Strank tako, da ne bo večnega kolebanja in spreminjanja v vladi. Treba se je pripraviti na to! V to
svrho pa mora SDS revidirati predvsem sama sebe, kandidirati somišljenike. ki uživajo splošno zaupanje in so tako telesno kakor tudi in pred vsem moralno intaktni. Te osebe se nahajajo v vrstah SDS, niena dolžnost je, da jih poišče, jim napravi mesto v svojem vodstvu in na svojih kandidatnih listah. Danes je za to še čas, čez en mesec bo prepozno.
Vidov dan v Splitu.
Split to žarišče Jugoslovenstva ob modrih valovili našega Jadrana je na letošnji Vidovdan izrekel zopet moško besedo, ki je bila izrečena v brk onim tam preko, kateri mislijo, da- bodo osvojevali kršno Dalmacijo tako, kakor so tužno Istro in solnčno Goriško leta 1918. Pokazal je jasne;, da je še vedno tisti, kakor je bil ono uro, ko ie s streli pregnal veselje viškim herojem stopiti z umazanimi nogami na njegova pošteno slovanska tla in vrgel njih telesa v hrano morskim psom. Njegove besede niso bile fanfaronske tirade, nego odločna gesta dinarskega gorštaka, ki je povedal, da ne zahteva ničesar, da ne da svojega in da si bo znal ono, kar mu je bilo odvzetega zopet makar s krvjo priboriti. V strahu pred onimi tam preko so sicer hoteli izvestni v Beogradu prepovedati Orjuni njen nastop na Vidov dan, ali so se po odločnem nastopu gospoda velikega župana Peroviča, od katerega se bi mogel marsikateri »slovenski« kaj naučiti — zadovoljili s prepovedjo javnega zbora na Narodnem trgu.
Parastos.
Splitske ulice so na Vidovdan oživele že zgodaj v jutru, kar je zanj kot obmorsko mesto z zelo razvitim nočnim življem zelo redek pojav. V prvih jutranjih urah je bilo že čuti zvok trobent in gromko .odmevanje korakov čet, ki sq„ prikorakale iz okolice v staro mesto Dioklecijana. Po ozkih ulicah so se jele pojavljati čete Orjune, ki so dospele iz raja Dalmacije — Pokaštelja, da proslave Vidovdan kot praznik žrtev jugoslo-venskih nacionalistov in da manifestirajo afirmacijo narodove volje, braniti suvereniteto zemlje do poslednjega diha. Preko obale so pri-marširale i železne čete naše hrabre vojske — pešpolk hajduka Veljka, ki ga je leta 1918. privedel do nje njegov veliki polkovnik Stojan Trn-kopovič. Z zvonika sv. Duie so zapeli zvonovi pod modro nebo in pozivali Splitčane, da pomolijo za duše legij onih, ki so pokrile, našo zemljo od Kosovega pa do bojev za osvo-bojenje Korotan^. Posebno pa še za one, ki leže v modri grobnici Jadranskem morju od ure, ko jih je jelo požirati po bujni smrtni košnji na Vidu.
Starodavna bazilika , je bila nabito polna in pod začrnelim svodom so se mešali zvoki molitve svečenikov za spas padlih s petjem zbora, ki je ponavljal:
Vječnaia jim pamjat! In nato je stopil pred božji žrtvenik sivolasi svečenik ter govoril tako, da mi je bilo, kakor da sem na zboru Orjune in da sem vprašal prijatelja, če smo li v rimsko-katoliški cerkvi.
Sivolasi mož je govoril, jaz Pa seru mislil na naše črnorizce in bilo
mi je tisto uro žal zanje in naroda, ki jih mora poslušati.
Parada.
Na obali se je zbral med tem že ves Split. Nervoznost je rastla od trenutka do trenutka, dokler ni presekal vzduh tisočeri klic:	»priha-
jajo!«
In so prihajali, kakor da so se izvili iz zemlje.
Prvi Sokoli s praporom, podarjenim jim po velikem Sokolu — Aleksandru, kralju Jugoslovenov. Za njimi mrki baon Orjune. Na čelu baona junak Mile Žile. Krvavo žari Rdeči zrfiaj in krvave so bile rane, prizadejane mu v bratomorni borbi. Narod pozdravlja Orjuno! Baon je kakor v eno zlit kameri in gorje temu, ki se bi usodil dvigniti roko proti tem mrkim, kot iz brona ulitim postavam. Italijani mrdajo in konzul si je z levico pogladil čelo.
Presledek. Vojska! Prvi na konju belcu pukovnik. Mirno je njegovo lice in oči žare v ponosu, ko se dvigne tisoč rok v pozdrav njegovim momcem. Od poklicev vojski so se tresle stene Dioklecijanove palače, pod koraki vojske pa obala. Gledal sem široko odprtih oči to-našo vojsko in pogled mi je splaval preko plave gladine morja proti zapadu in bilo mi je, da bi zaklical vsem 40 milijonom:	Pridite	in	poglejte, do-
kler še ni odbila zadnja ura! Ker s|cer gorje vaši zemlji in deci, če se odtrga ta neustavljivi plaz ter pokrije zelene ravni vaše domovine. Svet se bo stresel pred strahoto tega navala, ki bo s krvjo in ognjem zapisan v knjigi historije Italije, v kateri bo za vedno izbrisal sled vlade nekronanih zločincev in para-litikov. V tistem hipu sem si želel moža z levinjo, da bi videl naše mornarje in jih primerjal s svojimi čožoti...
Parada se je končala in odšli smo z masami naroda na
Manifestacijski zbor
v prostorih gledališke restavracije. Javni zbor je namreč preskrbna politična oblast po zahtevi Beograda prepovedala. Velika dvoitma je bila nabito polna in množice so stale pred vratmi ter skušale čuti odkrite besede Orjunašev. V prvi vrsti je sedel stari borec br. don Juraj Bian-kini in pokraj njega še nekateri katoliški svečeniki, eden celo s sokolsko čepico...
Med burnim aplavzom ie otvoril zbor predsednik oblastnega odbora Orjuna Split, dr. Petkovič, ki je prečital pozdravno brzojavko nenadoma zadržanega brata vojvode Ko-sta Pečanca, katerega prihoda na Jadran so se Italijani ne malo ustrašili. Po prečitanju ie jel govoriti krasno zasnovani govoi o globini Vidovdanske etike in z njim osvetlil
pomen tega evangelija ponižanih in razžaljenih za jugoslovenski narod. Njegov pesniško zasnovani govor je doimil na prisotne nad vse globoko in se ovacije kar niso hotele poleči po končanem govoru, ko je povzel besedo podpredsednik Direktorija br. Niko Bartulovič, kojega govor je fasciniral dvorano toliko, da je bila sleherna njegova beseda sprem-ljanas z viharjem pritrjevalnih medklicev. Njegov govor bomo objavili v eni prihodnjih številk v celoti! Izzvenel je v klicu, da bodi sedaj naloga Orjune na Jadranu v prvi vrsti borba proti zemljelačnim Italijanom. Še na jačji odmev pa je naletel govor predsednika Orjune Dubrovnik br. Bartuloviča, ki je bil do neba segajoč snop plamtečih protestov in sklepov Jugoslovenov ob slovanski Adriji, da bomo branili kot eden njeno svobodo. Za njim je stopil na govorniško tribuno br. Drejče Verbič in pozdravil vse prisotne imenom nujno zadržanega velikega čel-nika br. Marka in imenom razpuščenih Orjun Slovenije.
S tem je bila lista govornikov izčrpana. Formirala se je
povorka.
na čelu ji četniška prapora Ljubljanskega in Kranjskega baona s četniki v novih četniških krojih. Za temi je vihralo 20 orjunaški praporov, katerim je sledilo vodstvo Orjune. Za vodstvom so korakale čete Orjune, ki so bile povsodi najživah-nejše pozdravljene. Po obhodu po Splitu se je povorka ustavila na Narodnem trgu, kjer je položila na marmornato ploščo z imeni v vojni za osvobojenje padlih Splitčanov lovorov venec. Ob tej priliki ie poveličeval heroično borbo le teh nemili junakov br. Niko Bartulovič. Po položitvi venca je krenila povorka pred prostore Orjune, kjer je bilo v oljno.
Poset groba br. Valentina.
Ob 5. uri popoldan so se zbrane čete Orjune podale na Sustepan, kjer sniva večni sen nenadomestljivi oblastni čelnik br. Valentin, kojega gomilo so obsule sestre članice s cvetjem kaštelanskih vrtov. V največji tišini je zadonel preko miro-goja rog br. Petriča, ki je pozival
četnike k molitvi za padlega brata. Med šumenjem cipres je bil čuti pridušen plač.
H grobu je pristopil predsednik Direktorija br. dr. Ljubo Leontič. Grenke so mu bile poteze in velika tegoba je ležala v hjegovih očeh, ko je na gomili svojega najboljšega sodelavca dvignil roko v obrambo proti onim, ki ubijajo Orjuni voditelje izza plota in proti onim nediscipliniranim Orjunašem, ki ne pojmijo pomena samodiscipline. Težke so bile besede brata Liuba in skoro kakor obtožba proti marsikateremu izmed nas, ki smo dajali duška čustvom tedaj, ko bi moral govoriti razum.
Za bratom dr. Leontičem je poveličeval žrtev brata Valentina
Mizice za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
predsednik Orjune Dubrovnik br. Bartulovič, ki je pozval okoli gomile stoječe prapore, da se poklonijo pepelu onega, ki jih je vodil preko solnčne Dalmacija od triumfa do triumfa. Do črne zemlje so se sklonili barjaki svobode in na njih konicah so tisti hip poslednjič zažareli krvavordeči žarki zahajajočega solnca.
Nad Jadran je padal mrak. Iz teme so zažarele škrlatno rdeče peči italijanskih cementnih tovarn in zdelo se mi je, da je segala od njih temna senca do robov gora. ki stoje kot fori!
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2.
ŠIVALNI STROJI
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
PISALNI STROJI „ADLER“
Kolesa iz prvih tovarn, Durkopp, Kayser, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj.
i*
m
*
*
*
yr
J. C MAYER
priporoča svojo veliko zalogo manufakturnega blaga in lepo izbero damskih, moških in otroških čevljev tvrdke F. L. Popper
Ljubljana
so poglavja, katerih se našinci le neradi dotikajo	in prehajajo preko
njih najraje v molku, ker jih tare zavest, da so v tistih dneh grdo grešili prav vsi od najvišjih pa d(, najnižjih, ki so se Oklenili ženskih kril in priložili karabinke k pečem.
Zato so skoro pozabljeni redki oni, ki niso tedaj, ko je bilo ropanje in tatvina za narodni blagor in popivanje po oštarijah edino delo 90% dobrega in vernega slovenskega ljudstva, prečuli klica na p<.moč zovečega Korotana. Pozabljena so njih nesebična dela in o njih govore jedva evičkarji po 10 četrtu, ko pri-čno iskati po vsem razgovoru krivce za sramotni koroški plebiscit. Govore pa tako, da se človeku krčijo pesti, ko jih posluša in misli na or'' 1 i so za to drhal poginili v nad;, aranijo pravdo naroda, ki ve ceniti	sani'	o^iost in na krožniku m-	■' kastno državo.
odkrila naša ;	°. v menik padlim v
kur«	Mariboru	in	ob	tej
priliki vstajajo v nas redkih, ki smo bili tiste dni na mestu, spomini na one žalostne dni, katerim dajejo edi-
no svetlo luč posamezni podvigi iz vrst onih, ki danes spe spanje večnosti v mrzli neodrešeni koroški zemljici.
Kako je že bilo, ko smo premra-ženi stopali iz vagonov pri Vuzenici v mrzlem januarskem jutru leta 1919? Bilo je tedaj že v drugič, da se je odpeljal 1. baon takratnega mariborskega pešpolka na koroško stran in ubral ono pot od Vuzenice proti Muti, kjer je kljubovala nemškim navalom naša cirilmetodova šola. Tu je l četa in še njej pride-Ijena dva voda sprejela nalogo zavzeti zopet postojanke na Soboti, katere je zapustil oddelek tržaškega pešpolka. Za izgubljene postojanke se je vršil kratek boj, ki smo ga iz-vojevali nad presenečenimi Nemci, ki so ravno kosili, s popolnim uspehom. Na naši strani ni bil nihče mrtev, dočirn je par Nemcev za vedno obležalo.
Nastanili smo ;c . v::.a, ki je v celem obstojala iz cerkve, župnišč;}, šole in dveh gostiln. Nemci so nas skoro sleherno noč napadali in skušali pregnati. Njih nanon na so bili uzalud in napadi ' ti uspešno (od-
biti. Po dnevi pa je vladal mir in ni prav nič izgledalo, da pokajo ponoči okoli vogalov sobotske cerkve stroj-nice^ v gluho temo.
Čez dan smo patrulirali in fia enem obhodu naleteli v guzdu. kakih 800 korakov od naše poslednje straže telefonsko žico. Ojačili smo patrolo takoj na 6 mož in pričeli za-jedno z dvema oficiroma in enim orožnikom slediti žici, ki je privedla prav v nemško postojanko, katero je tvorila hiša z gospodarskim poslopjem. Nemška straža je bila po drznem in odločnem napadu preplašena in se je takoj pognala v beg. Poveljnika straže smo ujeli in poslali nazaj v zaledje. Že smo mislili, da smo opravili svoje delo, ko je stopila na prag mlajša žena in nenadoma ustrelila zahrbtno pešca Malija. Kroglja mu je prebila bok, pretrgala črevo, da se je po 100 korakih zgrudil. Seveda je sprejela i ona za to primerno plačilo in iztre-petala v svoji krvi na mrzlem belem snegu. Ker so medtem jeli Nemci z glavne postojanke streljati na nas z dvema strojnicama smo se morali umakniti. Umik pa je silno oteževal
transport ranjenega Malija, katerega smo nosili na zasilni nosilnici dve uri do Sobote. Sreča naša je bila v tein, da so Nemci streljali mnogo previsoko.
Ranjenega Malija je spravila četa takoj s Sobote na Muto, od tu pa so ga odpeljali z vlakom v Maribor, kjer je v velikih bolečinah izdihnil-Nismo še dobro preboleli ta udarec, že je padla nova žrtev v osebi komandanta Kavčiča. Bilo je nekega večera, ko je šel v največjem viharju kontrolirat straže, da li v redu vrše svojo težko službo. I e-ma je bila tolika, da se ni videlo ped daleč. V viharju je zašel pred naše straže in se znašel nenadoma pred enim stražarjev. Ta ga je pro-pisno pozval: »Stoj!«, in ponovil svoj klic v drugič. Ker se na klic ni ustavil, je ustrelil in Kavčič sc je zgrudil težko zadet v sneg.
Po strelu smo bili takoj vsi alarmirani in pritekli na lice mesta, kjer je ležal v snegu praporščak Kavčič ranjen v obe roki in trebuh. Bil je popolnoma pri zavesti in je sam podrobno slikal ves potek tragičnega dogodka. Zašel je in v burji ter vi-
harju preslišal svarilni klic.
Okoli- štirih zjutraj je že dospel poklicani civilni zdravnik dr. Pregelj, ki je ranjenca pregledal in kon-statiral, da mu ni pomoči. To nas je globoko potrlo. In res je popoldan izdihnil Kavčič svojo blago dušo-Zbili smo naglo zasilno krsto, položili nanjo posmrtne ostanke preminulega in jo naložili na voz.
Trubač je zasviral v zbor. Mala je bila četa in globoka žalost je ležala v očeh, ko je presekala mrtvaško tišino trikratna ostro odrezana salva. Na hribčku je zapela poslednjič v pozdrav strojnica svojo mrtvaško pesem, ki se je mešala s škripanjem veza, fia kateri je ležala rakev.
Sredi marca nas je izmenjal zopet tržaški pešpolk in mi srno se vozili v Maribor, kjer smo se v prO' storili domobranske vojašnice pričeli pripravljati za nadaljni boj.
Hitro nam je mineval čas Pne 28. aprila 1919 pa nas .ie zopet klicala dolžnost do domovine. V hitrem tempu smo odkorakali na kolodvor, spravili konje, strojnice m drugo v železniške vagone. Vlak se
Vidovdan v Splitu je doprinesel zopet nov dokaz, da ima Orjuna svoj neprekinjeni ideološki razvoj, svoj idejni vspon in pravo linijo kreta-nja, ki ni od danes do jutri in ki ne zavisi od ene ali druge osebe. Danes Orjuna ne galami, ali gradi, razširja in učvrščuje ono zaradi česar je nastala. Z licem obrnjenim proti suln-cu in srcem polnim ljubezni nosi danes Orjuna poleg Sokolstva in vojske edina visoko dvignjeno Jugoslo-vensko zastavo. Orjuna drži svojo smer in bo znala gotovo najti i za bodočnost pravo linijo in formo, čim sedanja ne bo več odgo-varjala njenim širokim načrtom. Nikdar pa ne bo kaka cirkuška kobila, na katero se bi lahko vsedala vsaka partizanska opica.
Orjuno pustite v miru! Kdor ji hoče dajati neke generalne nasvete in smernice, ta naj prime za faktično delo in pristopi k resničnemu delu, posebno v četniških sekcijah. Kadar bo preživel v njih gotovo delo. takrat bo šele doumel veličino orju-naškega dela in spoznal, da je v Orjuni fraza — ničevo — a delo vse! Orjuna ne potrebuje kibicev, ker je njeno delo na globoko in široko že daleko preseglo obzorja majih jugoslovenskih vseznalcev. Orjuna bo že sama čuvala svoje prapore, da ostanejo čisti, kakor so bili tisto uro, ko so zanje umirali najplemenitejši Orjunaši. Deklamator-stvo je romalo v ropotarnico in komur se ga še hoče po vseh dosedanjih izkušnjah — slobodno mu za r.jim, Orjuna pa bo razbrojila svoje zveste in se vrgla v boj na način, ki
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere saml“
RAZUMNA
MICA
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
si ga bo sama izbrala za zmago velike devize
Vse za Nacijo!
A. V.
Kronika.
Spopad med Italijani in Orjunaši
v Dubrovniku. Izgleda, da so pričela postajati dalmatinska tla poslednje čase zelo vroča za Italijanaše in da posegajo dalmatinski Jugosloveni po sredstvih, ki bodo do dobra razpršila trapaste bajke o italijanski Dalmaciji. Tako so‘se na Vidovdan postavili Orjunaši po robu dubrovniškim Italijanom, ki so prepevali izzivalne laške pesmi. Kot figovci, vredni slave Oiporeta, so jo Italijani takoj udrli v beg, čim so zaslutili, da jih bodo poklicali Orjunaši na odgovor. Najsi so tekli po notah, so jih Orjunaši vendar le ujeli in poučili, da niso v Kalabriji, nego v jugoslovenskem Dubrovniku — gradu Gunduliča. Posebno uspešno lekcijo pa so dali gospodu Lucianu, ki se je udeležil nedavnih slavnosti na Reki.
Ubogi pedenjmožek. V Ljubljani živi možic, ki misli, da so Jugosloveni tako brez možgan, kakor njegovi rojaki, ki jim vlada polblazni paralitik. Tako jg pričakoval prav za trdno, da bo povabljen na Tabor k otvoritvi Sokolskega doma, kakor so bili povabljeni mnogi, ki po njegovem mnenju stoje še daleč za njim. Ker je bilo njegovo bolnega hrepenenja prepolno srca- globoko užaljeno nad tolikim nekavalirstvom Kokolov, katerim je nekoč izvesil zastavo, se je razsrdil in pričel zabavljali.
Da pa bo možic potolažen, mu bodi v tolažbo to, da ga je čakal lep sprejem in da bi mu prav gotovo zagrenila njemu tolikanj draga Orjuna tisto uro, ko bi stopil na Tabor.
Jugosloveni prenesemo marsikaj, toda le, kadar moramo. Da bi se
štulil še k našim narodnim prireditvam kak možic, ki ga gledamo težje od belega grila, pa vendar ni mogoče pričakovati od nas, pa makar smo še tako zatelebani svinjski pastirji!
Capito! Sicer pa lahko čaka možic, da ga bodo povabili na otvoritev Stadiona vrli Orli. s katerimi se prav dobro razume in za katere je napravil pri njih rimskih romanjih že marsikatero dobro delo.
Falotarija. V Celju so neznani zlikovci polili kip sv. Jurija z železnim lakom, kar je precej razburilo Celjane. Dični »‘Slovenčev« dopisnik je v svojem zelotizmu takoj pristavil k tej zadevi svoj lonček in kon-statiral, da meni javnost, da je storilec eden tistih, ki se zgražajo nad vsem, kar ne diši po njihovem edino-zveličavnem ultranacionalizmu. Zavedajoč se ostrine tiskovnega zakona ni govoril odkrito, nego udaril iza plota in pokazal s prstom na Orjuno, ki mu poslednji čas sploh zelo leži na želodcu. Mi k tej nesramni impu-taciji nekega dela, na katerega se ne bi spomnili niti v sanjah, ne rečemo drugega, kakor da je ta način borbe falotski. Ako nas napadate, napadajte odkrito in pošteno! Ce ste zaplot-njaki, potem pa bodite i taki. kadar se bo 'postopalo z vami kot z zaplotniki! Orjuna je vedno spoštovala verska čustva in jih tudi bo. ter bo vsak poizkus izigravanja v tej smeri kvitirala tako, da se bodo njegovi duševni očetje za dolgo v naprej premislili ji očitati še kake slične grehe!
Zarota fašistovske milice proti Mussoiinijju. »Corriere degli Itali-ani« iz Pariza javlja, da je pripravljala 112 fašistovka legija s sedežem
v Rimu zaroto proti Benitu Krvavemu. Do sedaj je bilo aretiranih že preko 30 miličnikov te legije, ki so opravljali službo čuvarja diktatorja v Palači Chigi. Govori se, da je ta zarota samo člen široko zasnovane akcije proti despotizmu Mussolinija in njegove familije, kateri stoje na čelu neki zelo poznani zadnje čase opetovano ostentativ-no zapostavljeni vaditelji fašistov.
Vojska kani sodelovati na orlovski prireditvi na stadijonu dne 3. julija. V koliko je ta vest točna se še nismo mogli do dobra ,’informirati. In vendar verujemo, da pristojni faktorji ne bodo pristali na to. da bi jugoslovanska vojska sodelovala z onimi, ki so biti pred leti kader »Jung-schiitzov« in da bi morali Jugoslo-veriski nacionalisti po vseh grenkih razočaranjih gledati, kako jugoslo-venski vojnik telovadi pod firmo organizacije, ki ji je bila leta 1914. Avstrija vse in boj proti bratom sveti boj. Ako že morajo biti kandela-berski govorniki predsedniki oblastnih skupščin po volji naroda — naj že bo, da bi pa vojska kaimakčalan-skih in cerskili herojev stopala rame ob rame z organizacijo, ki bi morala leta 1918. se sama povleči z dneva luči, tega pa nikakor ni mogoče razlagati, niti opravdati.
Iz ministarstva saobračaja dozna-vaino, da se je sprejelo v železničarsko službo deset mašinskih inženirjev. Pozdravljamo ta korak in ukrep merodajnih faktorjev. V našem glasilu se je že večkrat razpravljalo o nedostatnem stanju mašinske službe pri železnici. Temu je pač največ pomanjkanje dovoljnega števila sposobnih in delavoljnih strokovnjakov. Mašinška služba naše železnice zahteva približno 300 mašinskih inženirjev. Ce se hoče ta stalež vzdržati, potem je potrebno letno do 10 inženirjev na novo sprejeti. Do sedaj se je nastavljanje raznih inženirjev vršilo le bolj s partijskega stališča, v zadnem času pa. kakor se
je izkazalo v zgorajšnjem slučaju, se ne ozira mnogo na partije temveč se posmatrava vse le bolj s stališča potreb naše narodne države. Razveseljivo za nas je to, da je omenjena desetorica jugoslovenskega porekla brez tujekrvne primesi. Prvotno na-ziranje, da je dobro iz konkurenčnih razlogov držati tujerodne strokovnjake v naših službah, se ni dobro obneslo. Posledice takega postopanja smo že večkrat opisavali. Neznosna gospodarska kriza v industriji in obrti je pa stvarni dokaz naših trditev. Stojimo na stališču konkurence povsod, tako tudi pri mašinskih inženirjih naše železnice. Smatramo pa za potrebno in dobro, da se stvori take prilike, v katerih bodo naši domači inženirji med seboj konkurirali v korist naše železnice. Zato pa je potrebno dovoljno število domačinov, toliko da država, odnosno njena železnica ne bo v neznosni odvisnosti posameznih strokovnjakov. S tega stališča iskreno pozdravljamo ukrep ministra saobračaja in samo želimo, da bi se inženirski kader naših železnic čimpreje izpopolnil tako, da bodo imeli vsi naši dr-.žavni in narodni sosedje, prijatelji in neprijatelji pred našo državno železniško upravo vsaj toliko rešpekta kot ga imajo pred našo skoro na višku stoječo vojsko.
Skrb vsake gospodinje. Otroci morajo v šolo, stanovanje treba da je v redu, jed tečna, a cela družina snažno in skrbno oblečena. Take in enake skrbi ima vsaka gospodinja. Ako jo torej rešimo vsaj skrbi za veliko žehto, smo ji storili mnogo. Čarobno' sredstvo za pranje perila se imenuje »RADION«. Kupite še danes en zavitek, pa poizkusite!
Dubrovniški policijski komisar Petretič. ki je bil ob priliki znanih protiitalijanskih demonstracij v Dubrovniku brzojavno odpuščen iz državne službe, je bil te dni reaktivi-ran, ker se je izkazalo, da je postopal povsem korektno. Tako ie po-
je začel premikati, zaorili so živijo klici, vriskanje, številni robci so nam pa mahali v slovo. Vlak je zopet krenil na Koroško. Povelje izstopiti nas je zbudilo iz spanja. Znašli smo se na kolodvoru v Velikovcu. Pri Velikovcu se je že čulo grmenje topov kot priprava za napad zjutraj dne 29. aprila. Korakali smo pre-pevaje proti Velikovcu ter ga zapustili po kratkem odpočitku v smeri proti Celovcu. Prvega napada pa nismo bili več deležni, ker je Nemec že zapustil postojanke. Izpolnili smo nastalo vrzel v bojni črti ter začeli zasledovati sovražnika. Sprednje patrulje, ojačene s strojnicami, so se večkrat tekom dneva spopadle z Volksv/ehrovcl, kateri pa so se morali na naš energičen pr tisk vedno umakniti. Tako smo dospeli do vasi hrixen, kjer se nam je postavila močna četa v bran. ^ašli smo v 7 -Kato, tako da se nismo mogli prav razviti. Nad vasjo i0 bila precej visoka planota, katero so zasedli Nemci z dvema strojnicama in približno 50 možmi. Po nekako dvo-
urnem boju smo jih prepodili s pomočjo strojnic in po napadu 5 mož z ročnimi granatami. Na licu mesta so pustili dve strojnici in vse puške. Od Nemcev sta bila 2 mrtva in več ranjenih. Vsi pa so bili domačini. Med obstreljevanjem s strojnicami za bežečimi Nemci je padel nek naš pešec kot tretja žrtev, katero je doprinesla naša četa za osvobojenje Koroške. V noči od 29. na 30. aprila smo prejeli povelje za umik. Naložili smo našega mrtvega tovariša na voz ter ga peljali v Št. Rupert pri Velikovcu, kjer smo ga pokopali na ondotnem pokopališču z vsemi vojaškimi častmi. Naj mu bo danes še zarobljena zemljica lahka.
V Št. Rupertu smo ostali do 2. maja, ko se je začel zjutraj splošen napad Nemcev na Velikovec, katerega so zavzeli po težki borbi. Pri tem je bil 1 vod naše čete z dvema strojnicama ujet. Med umikom se je pojavila na cesti neznana, kakih 6 let stara deklica in nas prosila s sklenjenimi ročicami, da naj jo rešimo pred Nemci s tem, da jo vza-
memo s seboj. Posadili smo jo na voz, ki jo je odpeljal v divjem diru. Umaknili smo se na desni breg Drave in se utrdili v naših postojankah. Dne 4. maja popoldan je dospelo povelje za umik. Moj vod je bil določen za stražo pri mostu z nalogo, začasno zadržati Nemce. Umaknili smo se šele opolnoči. Pri Sinči vesi smo zadeli na stražo. Padle so bombe in nekai strelov. Pri tem so mi ujeli .1 četovodjo in 1 pešca. Srečno smo dospeli do Pliberka, kjer pa so nas že obstreljevali z desne strani. Ranjen je bil en mož v koleno. Vzeli pa smo ga s seboj in ga oddali v Slovenjem gradcu v bolnico. Okrog 10. maja smo se zopet znašli v Mariboru.
Po odpočitku in spopolnitvi čete smo v četrtič zapustili Maribor ter dospeli že v tretjič na Muto. Odko-, !-;a.i smo z Mute proti Dravogradu ter se nastanili v zloglasni nemčur-ski gostilni Janisch. Dne 28. maja ob 4. uri se je začel splošen napad. Bil je trd boj pred Dravogradom, ker so imeli Nemci sijajne postojan-
ke. Okrog 8. ure je začel poročnik Malič z nekaj možmi s pomočjo strojnic napadati ob cesti proti Dravogradu. Dobili pa smo ogenj od treh strani, tako da je bilo nemogoče naprej. (Poročnik Malič se je skril s svojimi ljudmi v cestni jarek, kjer je tudi junaško- izdihnil svojo dušo. Našli smo ga s prestreljeno glavo. V desni roki pa je držal krčevito svojo žepno uro, katera je tudi najbrže indirektno povzročila njegovo smrt, ko je pogledal na njo in pri tem preveč privzdignil svojo glavo. Še le ko smo prišli sovražniku za hrbet, se je začel umikati. Ob 3. uri popoldan sem se znašel z mojim vodom na starem gradu nad Dravogradom, kjer srno s sigurnim obstreljevanjem s strojnicama primorali sovražnika na popolen umik.
S sovražnikom smo se Še močno spopadli pri Labudu, kjer se je umaknil šele z jurišem na nož in z bombami. Dne 6. junija pa smo še zasedli po hudem boju Št. Paul v Labodski	S tem se je končal
naš boj z orožjem za Koroško.
pravljena v nebo vpijoča krivica temu poštenemu policijskemu uradniku, ki je silno razburila celo Dalmacijo.	'	■
Nemške predstave v Mariboru z graškimi igralci kanijo uvesti zopet in je vsa zadeva v rokah gledališke upiave in sosveta. Ker pričakujemo, da bosta le ta dva organa enodušno odklonila to namero ostajamo zaenkrat samo pri kronični beležki. Ako pa bo potreba, se bomo k stvari še povrnili!
Mariborske ulice so imele na dan odkritja spomenika v osvobodilnem boju padlih junakov mariborskega pešpolka nadvse klaverno lice. število izvešenih zastav je bilo sramotno malo in je izgledalo že kot nekaka pritajena demonstracija. Ali je slovensko ljudstvo v resnici tako grdo nehvaležno napram onim, ki so mu za ceno svoje krvi ohranili svobodo, ali pa je bil ta žalostni pogled po mariborskih ulicah verni odraz slike nemčursko-klero-radikalnega bratstya in apatije nacionalnih krogov, ki jih postopanje izvestnih krogov tako ubija?
O fašistovskem vplivu v SDS je baje govoril gospod Ljubo Davido-vič nekim odposlancem slovenskih davidovičevcev in se izjavil, da ni misliti preje na fuzijo s SDS dokler ne bodo le ti elementi zapustili SDS. Ne vemo, koga misli čika Ljubo s temi fašisti, ker bi morda izgledalo po stilizaciji, da merijo te besede tako nekako na Orjunaše — pribijamo, da smo bili baš pri Ljubi Davidovieu Orjunaši vedno dobro zapisani in da se ni celo pomišljal ponuditi nekim prav odličnim funkcionarjem Orjune sigurne kandidature, katere so ti odklonili zavoljo svojega načelnega stališča napram partizanski borbi.
Ljubljanske trgovine so bile na Vidovdan odprte, kar je povzročilo nemalo ogorčenje med nacionalno čutečim občinstvom. Kakor upoštevamo težko gospodarsko krizo naših trgovcev, tako pa ne najdemo opravičila za to nepatrijotično gesto. Ako zapirajo slovenski trgovci svoje trgovin^ ob važnih pravnikih bivših deželnih patronov in celo takih, ki so cerkveno odpravljeni, bi pač lahko zaprli svoje lokale tudi na drugi državni praznik — Vidovdan. Izgleda, da naši ljudje v resnici ne napravijo napram tej državi niti ene geste hvaležnosti in spoštovanja, če k temu niso direktno prisiljeni. V celi Jugoslaviji so lahko dostojno praznovali Vidovdan, samo v narodni in napredni beli Ljubljani pa so smatrali gospodje narodni trgovci primernim kršiti slovesni značaj Vidovdana in ga blašfemirati s svojim profitarskim poželenjem. Orjunaši smo letos namenoma molče kritizirali ta nastop slovenskih trgovcev in prešli prčko njega na dngvni red. Za bodoče leto pa naj bodo že sedaj overjeni, da jim bomo pošteno kvitirali račune za letošnji in prihodnji letni vidovdanski izkupiček, ako bodo zopet po letošnjem vzorcu odpirali in zapirali na Vidovdan trgovine.
inserfMtt? OR.It N? !‘*
s
Ml 1 ljiji <i>
je najmodernejše nrejena ter izvršnje m tiskalniška dela Ad najpripro-ttejšega do najmodernejšega. • Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure v malih in tndi naj večjih nakladata. Časopise, revije, mlad. liste.
Okusna opna Mii. katalogov, nikov ii reklam, listov. Lastna tvnoita šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne ia srednje šole Risanke, dnevniki in beležnice.
Centralne kurjave, ventilacijske naprave» izvršitev vodovodnih napeljav in vsa kleparska dela
oskrbi kulantno tvrdka
L.M.ECKER SINOVA, LJUBLJANA
Slomškova ulica 4.
Telefon 2933 inter.
Amerikanska strojna oija cilinderska olja autoolja bencin surovine za svečarne surovine za milarne i. t. d.
„GLEUM“
družba z o. z.
LJUBLJANA
TELEFON ŠTEV. 910.
IVAN ZAKOTNIK
MESTNI TESARSKI MOJSTER LJUBLJANA, DUNAJSKA 46.tel. 379
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. PARNA ŽAGA. * TOVARNA FURNIRJA.
6
Staroznana restavracija „pri šestici“ (pri zeksarju)
na Danajski cesti v Ljubljani
se priporoča cenj. občinstvu iz mesta in dežele tudi
za čas velesejma
m
Ah!
to je tovarniški znak tovarne
PLOČEVINASTE
EMBALAŽE
.URANUS* d. z o. z.
LJUBLJANA * TEL. 2622
Prometni zavod za preniog d. d. v Ljubljani
prodaja
PREMOG
iz slovenskih premogovnikov
vseb kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
PRIMI ZAVDB11° PIE« D. D.
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 151.
J
_T	Najcenejše in naj-
večje skladišče dvo-vsijjsssm	koles, motorjev,
^flSsrcr	otroških vozičkov,
šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd.
Prodaja na obroke. - Ceniki franko.
ift
S
f *
TRIBUNA
F. B. L.
tovarna dvokoles-otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št 4
_________________________________r
BATTLE AXE JAMAICA RUM
BAKER S TEA BLACK & WHITE WHISKY
so vedno vodeče znamke
A. A. BAKER & Co London E. C.
Sedišče za SHS Ljubljana VII
>GROM<
CARINSKO-POSREDNIŠKI IN ŠPEDICIJSKI BIRO
CENTRALA 52 LJUBLJANA
KOLODVORSKA UL. ŠT. 41
.. * <? **
#;w// *•
* >*v®
P'
f. *
VV n.
V v -o' e,
■P & ž*
/V
o-
CARL POLLAK D. D. ® LJUBLJANA
Detajlna prodaja čevljev po tovarniški ceni na DUNAJSKI CESTI štev. 33 na dvorišču
Za žasa velesejma od 30. iunila do 15. iulija
Med njimi nekoliko 1000 parov raznovrstnih vzorcev i. t. d., po izredno nizki ceni. Moških in ženskih čevljev od Din 60'— ter fantovskih, dekliških in otroških od Din 20 — navzgor.
Velika zaloga sandal iz rjavega blank usnja od štev. 20 do 46. Poleg tega konfekcijski in jerraenarski izdelki, kakor gamaše, aktovke in
nogometne žoge.
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica št. 24
■ ii
SAVA
u
opČe osiguravajuče dioni-čarako društvo u Zagrebu
ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazlonl Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah.
11
CABA
u
onne ocHrypaBajyhe ahohh-qapcKO flpymTBO y 3arpe6y
■
■
m
m
Za konzorcij lista »Oriuna« odgovarja Dreiče Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odeovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik: JožeSpafl-