Ll«t •• korl«tl delav-•k«ga l|ud«tva. D»l»v« cl to opravl£«nl do v««gt ktr producira|o.
Thl« paper 1« devoted to th« int«r««t« of th« working oUm. Work-•re ar* «ntltled to all what thev produce.
Zatara* as »«eon*-olas* manor, Dee. «, MOT, »t tU. poat off»«* at Chu»»f«» III. andar tka Act of OeagraM of Maroli Ird, l*7fc
Office: 4008 W. 31. Str.. Chieifi,
'Delavci vseh dežela, združite se!"
FAZITE*
na ittvllko v oklepa)" ki m naha|a poleg vašega naslova, prilepile« nege «podal ali na ovitku. Ako (396) |e itevllka . . tedaj vam • prlhoJn|o številko našega lleta poteč« naročnina. Proel-mo, ponovit« I« tako|.
Ste v. (No.) 395.
Chicago, III., 6.aprila (April) 1915.
Leto (Vol.) X,
Pomladni dnevi.
Koledar oznanja pomlad. Koledarju te mora verjeti. Če se ne zmoti' za miuuto, kadar napo-veduje sol učni mrk, opozicijo Venere in lunine faze, mora tudi vedeti, kdaj se pričenja pomlad. Ljudje mu verjamejo in se ravnajo po njem. Zimske suknje zaklepajo, odevajo *e s pomladnimi oblekami, dame se pokrivajo z novini slamniki, iu zvečer se vračajo cele družine s pomladanskim nahodom domov. Kihaje doprinašajo Vesni .svoj tribut.
Pomlad ima svoj čar, četudi ga je v fantaziji pogostoma več kakor v resnici. Pomlad ima svoje staro tradicijo, in stare navade imajo veliko moč.
Zemlja se ode v a z zelenjem, drevje poganja, 1 ptiči se polagoma vračajo, tupatam ž»' kaj vz-cvete; doba mladosti je, k» obljubuje življenje.
Zato je Kitchener napovedal, da se prične vojna meseca maja. Vse države, ki so že v krvavem konfliktu, postavljajo svoje rezerVne armade na noge, stare črnovojuike in mlade fante, ki so se tekom zime izučili umetnosti tehničnega klanja v raznih nevtralnih državah se dopolnjujejo vojne priprave, v Macedoniji se pričenja ob-ligatno pomladno četaštvo.
Pomlad je čas mladosti, nade in življenja.
Pomlad je čas šrapnelov in granat, amputacij in kompanijskih grobov, požganih vasi in razdejanih domov, kolere in tifusa, lakote in blaznosti.
To se ne ravna po koledarju. Pomlad v naravi in pomlad človeštva so različne reči; marčni viharji na morju in aprilske plohe imajo ene zakone, človeško divjanje na suhem, na votli in v zraku pa druge.
Ali zakoni so tukaj ¡11 tam. Ce jih ne bi bilo, lic bi mogli astronomi izračunati, kdaj bo polna luna in kdaj se vrne Halleyey komet. In če ne bi bilo v socialnem življenju enako mogočnih zakonov, bi bili pacifisti s svojimi lepimi besedami o človečnosti lahkp preprečili vojno. Namesto tega pa vidimo, da je nevarnost od dne do dne Tečja; dočim hrepene narodi po miru, se množe možnosti, da se vojna še razširi in več niiljonov ljudi požene pred žrela topov.
Preden je izbruhnil vuikai*-v Kvropi, smo ne-štetokat slišali in čitali teorijo, da more biti jna med velesilami v sedanjem času le kratka Argumenti so se zdeli jako tehtni: Orožna tehnika je tako izpopolnjena, da morajo boji povzročiti nezaslišane izgube. Redno oskrbovanje takih ogromnih a^mad, kakor jih imajo moderne utilitaristične države, je trajno nemogoče. Stroški vojskovanja so večji in večji; nobena država jih ne bi mogla dolgo trpeti, ne da bi prišla v nevarnost bankrota.
V argumentih je veliko resnice. Orožje, s ■katerim se more v zakopih in na prostem polju, v trdnjavah iu gozdovih, na ladjah in v zrakoplovih, je izpolnjeno tako, da tekmuje z uničevalnimi silami prirode. Nekdanje "lumbarde" in "poljske kače" so smešne igrače v primeri z modernimi topovi in možnarji, ki meei»jo centov-ske projektile na milje daleč, na cilje, ki jih strelci ne vidijo, temveč so jim označeni le na zemljevidu. Strojna puška, ki pljuje svinec tako hitro, kakor se obrača kolo brzovlaka, je čudovita iznajdba človeškega uma; afco dobi taka mašina primeren cilj, kosi živo ljudi kakor hlapec travo na senožetu.
Žrtve vsh teh nedoseženih naprav so velikanske; teoretičarji se niso motili v tem; ali motili so se, misleči, da bodo velike izgube pospešile *kone'e~vogne.' ".Vladarjiy vojsktnodje in njih sluge ne argumentirajo tako kakor romanopisci;, ogromni izkazi iZigub rte porajajo v njihovih dušah želje po koncu moritve, temveč vprašanje: Kje dobimo novih sil t In temu vprašanju slede ukazi: Še za eno leto starejši na noge! Se za eno leto mlajši v uniformo! Še tisti pod puško, ki so slepi na eno oko!
Aprovizacija mil jonskih vojsk je težka. Ali pomanjkanja živeža ne smatrajo velikani za povod miru. Kjer je mogoče, se vračajo k srednje-veškim metodam; v zasedeni sovražnikovi deželi "rekvirirajo" in namesto z denarjem plačujejo s pobotnicami. V svoji deželi jemljejo ljudstvu živež iz patriotizma. Če vse ne zadostuje, pa velja za vojaka: Stradaj, dokler se ne prebiješ do kakšne vasi, kjer morda najdeš skorjo kruha; če dobiš medtem svinčenega boba v želodec, bi bilo kosilo itak odveč.
Denarni stroški so kolosalni. Ali te trpi ljudstvo, četudi je pogostoma tako omejeno, da samo ne ve tega. Ako je mogoče naložiti potrpežljivim masa ni ves krvni davek, zakaj se mu ne bi mogel naložiti še denarni?
Krvava je letošnja pomlad iu zemlja po Evropi bo bolj rdeča kakor zelena. Nade človeštva vstajajoče v dobi pomlajen ja in bratenja v oživljenem hrepenenju, «teptajo konjsko kopita. Pomlad prirode ni pomlad človeštva. Mladi čas po premagani zimi oznanja ljudem s svojim sijajem, s svojo svežostjo, z vso krasoto prirode, da bi bilo življenje na zemlji lahko lepo. Ali dokler si človeštvo samo ne bo znalo napraviti lepega, so naše pomladne pesni bridka irouija.
"Vse je dovoljeno v ljubezni in na vojni".
I ('op v ris lit: 191&: By Jon« T M.t'iiich«*».
Hoče K^e človeštvo vrniti v kulturo jamskega človeka?
From Chicago Tribune,
Glas bolgarskih socialistov.
Pred kratkim so priredili bolgarski socialisti v Sofiji veliko demonstracijo za nevtralnost in mir, ki je bila tem znamenitejša, ker so se je udeležili tudi srbski in rumunski socialisti. Prve je zastopal poslanec sodrug Dragiša Lapčevič, druge ]va sodružica JeKaterjua Arbora.
V imenu bolgarske stranke je govoril sodrug Jurij Kirkov. Sprejeta je bila resolucija, ki o-stro protestira proti nacionalistični politiki go-spodujočih razredov in vlad; balkanske vlade in I>arlamenti se pozivajo, da store brez zamude vse potrebne korake za sporazum balkanskih držav, ki naj obsega tudi skupno obrambo v slučaju sovražnega najvada in priprave za balkansko zvezo.
Nadalje poziva resolucija vlade balkanskih držav, naj store z ostalimi nevtralnimi deželami \se mogoče korake, da pripravijo v vojno zapletene države do tega. da prenehajo s prelivanjem krvi in sklenejo mir.
Naposled poziva resolucija bolgarskih sodru-gov delavec vojskujočih se držav in vsega sveta, naj si podajo bratske roke in se zbero pod praporom mednarodne solidarnosti in social vzma,-da dosežejo mir na podlagi svobode in bratstva narodov.
Zbor je izrekel najtoplejše sini]>atije srbskim in rumunskim sodrugom, ker nastopajo tako hrabro v zmialu mednarodnega socializma in je o-stro protestiral ¡noti brutalni obsodbi neustrašenih socialističnih poslancev v ruski dumi.
Povsod se giblje Internacionala, ki jo sovražniki polagajo v grob. (llasnejc in glasneje odmeva njen klic po miru po vseh deželah. Na Angleškem, v Švici, v Italiji, na Danskem so bile konference; zdaj se oglašajo tudi Hal kanci. Vojna je prišla nenadoma in je pr«>senetila ves svet. Vsi stiki so bili onemogočeni in vladajoča gospo* da 'je mislila, da so vse vezi definitivno prerezane.
Taki pojavi kakor ta v Sofiji so nam pa dokaz, da so a? prevzetni veljaki zmotili. Proletariat se otresa omotice, spregledava in se zbira čvrst^je in čvrstejc pod praporom socializma. In prišel bo dan, ko bo zadonela njegova beseda tako glaano, da se bo morala slišati.
Tudi mir se ne bo sklepal brez mednarodnega socializma.
Neorganiziran delavec, ki tarna o slabih časih, je smešen. Čo dežuje, človek z dežnikom pod pazduho pa joka, da bo ve« moker, namesto da bi razpel svojo streho nad glavo, se nam ne more smiliti, ampak po pravici se mu bomo smejali. Za delavca je organizacija edina obramba proti izkoriščanju, in če je ne porabi, je sam kriv.
Ostre kritike o sodnikih.
Malokateri poklic v človeški družbi je tako idealen kakor sodniški. S tem ne mislimo, da je naj prijetnejši in najlažji, kar smatrajo nekateri ljudje za najvišji ideal. Pač pa je idealna njegova naloga, zakaj pošten sodnik ima neštete pri -lik« za dobro delo.
Zato bi bilo potrebno, da bi bili sodniki po sebno dobri ljudje: kajti slab sodnik napravi tudi lahko Veliko škode, pogostoma take, da se .sploh ne more več popraviti.
V Ameriki se pa ne more trditi, da ao vsi. sodniki vzorni, četudi so med njimi nekateri imenitni možje. ' Poleg njih je dosti takih, ki smatrajo Pravico ne za boginjo, temveč za služkinjo vsakovrstnih zemeljskih, zlasti kapitalističnih interesov.
Tega ne pravijo samo hudobni socialisti. V New Vorku sta se zadnji čas oglasila dva "prominent na" moža, eden republikanec, drugi demokrat, ki sta javno izrekla najostrejso kritiko o sod •nikih. Prvi je bivši senator Hoot, drugi pa bivši glavni sodnik pri državnem prizivnem sodišču države New York, D. Cady Herriek. Posebno kar se tie»; zadnjega, bi človek tlejal, da mora pač poznati razmere.
Merrick je med drugim pravil: "Sramota jc, <la se sodniška mesta javno prodajajo in prihajajo v visoko sodnijsko službo ljudje, ki bi se bili morali že davno sramotno pognati iz pravniškega stanu. " Nadalje je dejal, da so višji državni .sodniki tako nesposobni, da sta dve tretjini pri-zivov, ki prihajajo na razpravo pred apelacijskim sodiščem le vsled neverjetnega neznanja višjih sodnikov omogočeni ter da so spisi prizivnih zadev najmanje v polovici slučajev naravnost v kaotičnem stanju.
To so obdolžitve, ki gotovo ne morejo povzdigniti spoštovanja d našega sodniškega stanu. In reforma jo nujno potrebna. V tem oziru se •bodo vsi |M>šteni ljudje strinjali z bivšim sodnim načelnikom. Ali tukaj se razhajajo naša pota.
Herriek zahteva, naj se odpravi volitev sod nikov in naj se prepusti njih imenovanje državni vladi. Mi pa v taki reformi ne vidimo nobene garancije za zboljšanje, temveč le omejitev ljudskih pravic in povečanje uradniškega monopola. Razmere se morejo popraviti le.tedaj, če se zbolj-ša sistem volitev in prepreči splošno kupovanje ^isov in volilno izsiljevanje.
Najzanesljivejše sredstvo za očiščenje je pa temeljita politična izobrazba volieev.
Resnično kulturni ljudje so vedno mednarodni. Kajti kultura je plod mednarodnega dela. Boljša bodočnost narodov je odvisna od njihovega sodelovanja, ne pa od vzajemnega klanja. Sodelovanje narodov je pa mednarodnost.
Socialistični klic.
Meseca februarja je bila v Londonu konferenca socialistov iz ouih držav, ki pripadajo trojni oiitenti, iz Anglije, Franeie, Belgije in Rusije. I deb žilo se je konfereuce več kakor štirideset delegatov, predsedoval pa je Keir llardie.
Med udeleženci so bili iz Franeie Marcel Sembat - (sedanji minister), Jean Longuet, Edou-aid Vaillant, Conipere-Morel, Albert Thomaa in Jauhaux; iz Belgije Emile Vandervelde (sedanji ininister), IJenri La Fontaine; iz Rusije Hurmno-vfč; iz Anglije Artur llem¿et»on, J. Kamsay Mac-Doualtl, (J. II. Roberta, John Hodge, AV. J. An-dersoii, J. R. Clynes, Dan Irving, Hunter Watt*, •Víctor Fiaher, \V. S. Sanders, J. Bruce Glacier, J. S. Middlcton.
Vailant je'označil stališče francoskih socialistov tako:
"Francija je bila proti svoji volji prisiljena na vojno; sedaj se ne bo umaknila, dokler ne dobi pruski militarizem Smrtnega udarca. Za nemški narod imamo sledeče poročilo: Bojujemo se za Vašo osvoboditev iu za svojo narodno svobodo."
Vandervelde je apeliral na socialiste vsega sveta, naj pomagajo zrušiti pruski militarizem, ki je opustošil malo Belgijo, dasi je bila vsa njena krivda v tem, da je hotela varovati svojo nevtralnost. Naglašal je, tla ne Čuti nobenega nasprotja do nemških in avstrijskih narodov; ali dokler se sami ne upro militarizmu svojih vladarjev, ni druge poti za odstranitev tega militarizma kakor nadaljevanje vojne, dokler ne bo skrhan.
Rubanovič misli, da je igrala Rusija prav za niči ji v o vlogo, ko se je dvigal avstrijsko srbski zastor. Velika udeležba ruskega naroda v tej vojni bo imela po njegovem mnenju dobri rezultat, tla se bo v njem utrdilo demokratično stremljenje. Ruski socialisti pa se bodo nadalje bojevali proti carizmu, četudi se morajo obenem boriti proti nemškemu militarizmu, kajt tudi njegova zmaga bi povečala narodna nasprotja in bi bila nevarna prerojenim demokratičnim aspiracijani ruskega naroda.
Po daljši temeljiti debati je bila sprejeta sledeča
RESOLUCIJA:
1.	Konferenca ne prezira globoko vtemelje-nih splošnih vzrokov evropskega konflikta, ki so produkt nasprotij, razjedajočih kapitalistično družbo, rezultat kolonialne politike in agresivnega imperializma, proti kateri ni mednarodni socializem nikdar opustil boja in za katero nosi vsaka vlada svoj tlel odgovornosti.
Vpad nemških armad v Belgijo in Francijo ugrožava vse neodvisne narode in omajuje vsako zaupanje v mednarodne pogodbe. V teh razmerah bi bila zmaga nemškega imperializma poraz in u-ničenje demokracije in svobode v Evropi. Socialisti Velike Britanije, Belgije, Francije in Rusije se ne bojujejo za politični in gospodarski zator Nemčije. Vojne ne vodijo z narodi Nemčije in Avstrije, temveč le z vladami teh dežel, ki jih ravno te vlade zatirajo. Socialisti, zastopani na tej konferenci, zahtevajo osvoboditev in odškodnino za Belgijo, žele, da se reši poljsko vprašanje sporazumno z željami poljskega naroda, bodisi z avtonomijo v kakšni drugi državi, ali pa s popolno neodvisnostjo. V vsej Evropi, začenši od Al-zacije in Lorene do Balkana žele, da se vrne narodom, ki so bili šiloma anektirani, pravica, da odločujejo prosto s« m i o sebi.
Dočim so socialisti odločbi, tla se bojujejo, dokler ni dose/ens zmaga in se more uresničiti ta osvoboditev, so enako odločni, da se upro vsakemu poizkusu, s katerim bi se ta obrambna voj na izpremenila v osvojevalno, kar bi pripravilo le nove konflikte, dalo povoda novim pritožbam in naložilo raznim narodom podvojena bremena oboroževanja in vojne.
Prepričani, da ostajajo zvesti načelom Inter-nacionale, izrekajo člani konference upanje, da bo delavski razred vseh dežel v tlogledneni času zopet združen v boju zoper militarizem in kapitalistični imperializem. Zmaga zaveznikov mora biti zmaga ljudske svobode, za enoto, neodvisnost iu avtonomijo narodov v miroljubni federaciji Zedinjenih držav Evrope in vsega sveta.
2.	Ob koncu vojne se mora združiti delavski . razred vseh industrialnih dežel v Internacional i,
tla zatrč tajno diplomacijo, tla napravi konec interesom militarizma in orožnih fabrikantov ter da ustanovi mednarodno oblast, káteri se morajo preti lagat i mednarodni spori za obligatorično rešitev in razaodbo, in ki prisili vse narode, da obvarujejo mir.
3.	Konferenca protestira proti aretaciji poslancev v dumi, proti zatiranju ruskih časopisov, proti obsodbam njih urednikov ter proti potla-eevanju Fincev, Židov. ter ruskih in nemških Poljakov.
To je le resolucija omenjene konference soci alistov iz nekaterih dežel, resolucija, ki se opira na splošno znan program svetovne stranke. Toda kakšna velikanska je razlika med njo pa med resolucijami iz Little Bohemia in iz hotela La Salle, ki hočejo biti progTamstične!
GOSPODIN FRANJO
ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI.
Misel na inženirja Hierkopfu tisto noč ni dala miru. Na vse strani je premišljeval, kaj bi n«* dalo storiti, da ostane volk «it in jagnje eelo. Prej se ni nikdar spomnil, da ravna nepošteno, ko jemlje od Somojla na škodo delavsko hrane najboljša vina in na račun te hrane obira piške, pure in gosi ter se masti s slastnimi bifteki, ne da bi kdaj kaj plačal za te dobrote. Somojlo mu je ponudil, in 011 je hlastno segel po blagodati. Tako je zastonj jedel in pil on in paznik Gajer, in nekaj malega je odletelo tudi za Atifa, za služabnika in hlapca, ne da bi ga kaj ugriznila voat. Spomnil se je, da «ta s Samojlom že naračunals ceno teh zastonjskih živil na 7% one vsote, ki ho jo plačevali drvarji za hrano. Dalje je dajal Sa-mojlo 10% popustka od zneska, ki ga je dobival za živila. In tega popustka ni od računal drvarjem, ampak spravljal ga je v svoj žep. Vse to mu mora zdaj odpasti. Ta kisli inženir ni takšen, da bi pustil vse pri starem in bi hotel z njim kaj deliti. Silno je obžaloval, da je neprestano prosil v tuzlanskem konaku In pri deželni vladi za zvišanje plače in podpiral svoje moledovanje s tem, da ne opravlja samo napornih gozdarskih poslov, ampak tudi inženirska in administrativna dela. U-slišan jc bil, pa kako! Mrcine pet vladi mu niso zvišale plače, ampak inženirja ko mu poslale v pomoč! O, kako je bilo neumno! Mari bi bil molčal, vse bi bilo šlo po starem, in niti raztrgal bi se ne bil v službi. Kako jc bilo do sedaj krasno! Koliko se je zaslužilo! Kako lepo sta se razumela s Samojlom! Kako imenitno mu je postregla gospa Ktelkal Oh, še njeno dušo in telo bi naposled vkljub Buzdugi spravil na svojo stran! Od vseh strani mu jo teklo skupaj in v par letih bi bil obogatel. Potem bi se povrnil v svoj rojstni kraj, tam bi si kraj velike ceste postavil lično hišo in ne trebalo bi več služti tujini ljudem. O mati nebeška, kakšno neumnost je napravil! Dobrot s.» j ( bil proobjedel, pa je šel na led plesat kakor osel. Bierkopf je bil sicer energičen, brezobziren in neustrašen človek, kadar je šlo za njegov žep, a mahoma se je prestrašil, omalodušil, ko j«» videl, da pridejo njegove lopovščine lahko na dan. Zagazil je v kolomaz in čim več ga meša. tem ne-prijetneje puhti iz njega. Ko je dobil iz Sarajeva odlok, da pride inženir, se je še tolažil, da bosta skupaj ščipala delavce; ko pa je prvič zagledal tega domišljavega človeka, ki ne pije in ne igra, je že vedel, da so njegovi tajni upi splavali po vodi. Kako se je danes širokoustil pred drvarji! To je slabo, da imajo takšni ljudje mnogo kavalirske domišljavosti in se radi ponašajo, ako dosežejo v ulogi poboljšarja uspehov. I)a bi falot le po preteklosti ne brbal! Naj si uredi, kakor hoče, ali kar je bilo, to naj pusti spati smrtno spanje. V prihodnosti naj bo, kakor sc mu zdi, da le preteklih grehov ne odkrije! Ako odkrije - potem adio službiea, in še prejete odstotke bi moral nemara povrniti drvarjem. T»j službi se pa ne mara odreči, ker mu poleg izdatne plačo nos»' tudi pri lesnih prekupcili lope priboljško.
Bierkopf je bil «jn gozdarja, ki je služil poljskemu grofu v Galiciji. V mladosti jc hodil na realko, ki- je ni dovršil, ke rmu j«' bolj ugajalo pohajkovanje po razaežnih grofovih gozdih nego sedenje za knjigo. Po grofov i priprošnji so ga sprejeli v kadet no šolo, kj«-r si jo prilastil dosti vnanje izobraženosti, še več pa domišljavosti. Takrat ga jo začela mikati vojaška slava, ki jo pa ni maral doseči z junaško smrtjo na bojnem polju, ampak s povišanjem v vedno višja dostojanstva. Neprestano je sanjaril o oni visoki gos-poščini, ki od pamtivoka s konja ukazuje tolpam, vleče bogato plačo in si privošči udobno življenje. Dosegel jo že nadporočnika, a tu mu jc izpodleto-lo. Pri neki umazani stvari so mu dokazali, da n: poštenjak, in izginiti je moral z vojaškega po-zorišča. Na njegovo srečo jo prišla okupacija. Ker ni mogel s sabljo v roki čez SaVo, je šel v Sarajevo kot pisar in uradnik velik«» transportno vJrtvŽbe R-«tt*r et - Prsi .»A. Loto. pimie,iv. je..prestopil k družbi, ki je dobila dovoljenje, da prične svoje kulturno delo ob Konj-planini. Nastavila ga j<- za gozdarja, ker jo bil njegov oče tudi gozdar. Ko je deželna vlada spoznala, kakšno ogromne dobičke dela družba, jo jo primorala, da ji jo za 200.000 goldinarjev prodala naprave za splav lesu po Oskovi. Tako je prišel Bierkopf v službo deželne vlade, ki jo skraja nastavljala vsakega, kdor se ji jo ponudil: brivsko pomočnike za carinski, trgovske komije za davčne uradnike itd. Bierkopf jo bil srčno zadovoljen z novim položajem, nikdar so ni nadejal, da tako udobno leže v mah, blagroval se je, da mtl jo izpodrsnilo pri vojakih. Tako bogatih dohodkov, kakor jih jo i-mel pod Konj-planino, bi ne bil tam nikdar deležen, ker nikdar bi ne bil dosegel dostojanstva rdeče podvlečem ga plašča. Njegova nekdanja vojaška slavoblepnost, ki itak ni slonela na etični podlagi, se jo izpremenila v dobičkaželjnost, v nizko grabežljivost. Vos je bil v krompljih umazanega egoizma. "Pa čemu toliko besedi o poštenjaku, ki se je rodil v Tarnovu!" mi poreče kritičar. Zato preneham z Bicrkopfovim životopi-som.
Drugo jutro je hlapce Marko Krpica zapre-gel voz, da se odpelje v ban ob Sproei po živila. 7. njim se j^ odpeljal Bierkopf. Samojlo se je zelo začudil, ko jc zagledal prijatelja, ker gozdar se je bil oglasil pri njem z denarjem za preteklo dekado še le pred par dnevi.
"Kaj pa ti tukaj? Bog pravični — kakšen si! Ali si bolan?" jo vzkliknil Samojlo, ko .ie pomagal prijatelju z voza. "Tako si upadel in medel, ves irtrkan, kakor bi bil ušel z mrtvaškega odra Pa ni bila morda zopet T>nvra iz 'Rdeče sve* tilne' pod Konj-planino?"
"Oh, vso noč nisem spal. Ko bi ti vedel —M je zastokal gozdar ter sc oprl ob Samojlovo ramo.
4 Prav, da je polkovnir zdravnik Kapa tukaj Lahko te pregleda in ti kaj napiše. Pa precej, ker je pri meni in moji ženi že odpravil in odhaja."
"Zdravniki On ni zanesljiv in odkritosrčen človek. Ta bi le grabil in grabil, prodajal svojo laž i učenost ter so slinil krog gospode," je poti-homa govoril Bierkopf in cukal Samojla za rokav. Zaslišal je bil v veži zdravnika, katerega je smatral za nevarnega človeka, stoječega že blizu gospode v konaku. Kolikor mogoče je zatrl medlost in upalost na licu ter se poizkusil prebibati v najboljše duševno razpoloženje, kar so mu jc tudi posrečilo. Oči so sc mu neprijetno svetile in nos je rdeče kakor navadno štrel v božji svet.
"Zdravstvujte, gospod gozdar!" je prijazno pozdravjla gospa Ktelka, stopivši z zdravnikom na prag. "Vselej sem srečna, kadar vas vidim."
"Ker ('umurpaša prinese denar," je pripomnil zdravnik in z veselim ]M>gledom obranil vse navzoče. •
"O, tudi brez tega. Saj danes ga ni prinesel, ker ga je še le prod par dnevi. Vesela som, ker je naš prijatelj tako tolažljive in zadovoljive zunanjosti."
Glej babo, si je mislil Bierkopf — a njen soprog me je smatral za uboglega mrliča.
"Lahko mu je, ker biva vedno med gorami in na svežem zraku. In nese mu -— ej—ej! Da , sem jae le tri lota na njegovem mestu, pa bi si kupil vilo kje v bližini mesta."
Gozdar se je popolnoma osrčil. Zdravnikove besede so ga potolažile, ker so opravičevale njegovo grabežljivo poslovanje. Vsak drugi bi na njegovem mestu prav tako gospodaril zase, lc ta vražji inženir noče. Dalje so ga one besede pre- -pričale, da so v mestu itak poznali njegovo manipulacije in gotovo so jih smatrali za umestne, ker so jih pokrivsli s plaščem krščanske molčečnosti in jih niso ustavili. V prisiljenem nasmehu jo pokazal svoje, zobe in sladko in premišljeno je odgovoril: "Rajši bi bolnike prenašal na ramah, nego imel opravka s sirovimi in predrznimi delavci. To so sitnosti in težave, gospod doktor. Tem ljudem že nobena stvar več no diši. 'omislite, da venomer zabavljajo živilom, ki jih i vsak mesec pregledate."
Zdravnik so jo vspel in pogledal v daljo. ' Živila so zdrava, dobra, tečna, na to laliko stokrat prisežem in som* tudi žo prisegel, da bom vestno in točno vršil svojo zdraviliško dolžnost. Meso vidim že v mestu vsak «lan. Takšno meso kakor danes saj ga na Dunaju ni dobiti* Dal sem si odrezati krajčok, in takšen biftek mi je spekla gospa, da so jc kar tajal v ustih. To umete dolikatno, gospa. In tisti pšenični cmoki poleg, malce opečeni in pošvrkani z maslom • rečem vam nebeška jed!" Bierkopf jc poslušal kakor zamaknjen v petje rajskega ptiča. Nekaj vodenega se mu jo steklo v ustih in pogoltnil jc slino "Tudi gospodu gozdarju napravite takšno pcedpoldanico, gospa!" je svetoval zdravnik. "Slabo izgleda naš Cumurpaša."
"Pa res ni takšen kakor drugekrati. Moj bif-t. k ga žo pozdravi."
"Kaj jc pa novega pod Konj-planino? Inže-- nirja ste zdaj dobili. Dolgo so odlašali in cincali, naposled sto ga vendar izbezali. Ta vas razbremeni. odvzame vam nekaj vašega težavnega posla."
"Ta me razbremeni, ta. Oh bojim so, da bom sedaj še težo služil. Pomislite, ta Človek hujska drvarje zoper hrano, da jc slaba in predraga. "
"Kaj? »laz vso to vidim, vzamem na dlan, prodno sc skuha za drvarje. In vse jc naravnost znamenito. Pečenko in torto pa niso zanjo, ker jih ne morejo plačati. To povejte inženirju! In drvarjem recite, da jim zavidam za planinski zrak in da bi si oblizal vsak dan vseh deset prstov, ko bi mogel piti vodo iz Oskove. Kaj pa delavci v p/emogokopih - a? Kakšen zrftk nuirajT» f.rrtr!--Apropos — kako pa kuhajo jutranjo prežgan-ko?"	#
"Z vodo."
"No, seveda. Ali to povejte kuharju, da pro-?ganko iz konzerv treba v kotlu mešati, dolgo mešati. Cimdalje meša, toni boljša je in tem več se je nakuha."
Bierkopf so je ponižno zahvalil za modri ro-eopt. Zdravnik je po toplem slovesu sedel na voz. ki ga jo čakal v sčnei ob Spreči. "tez mesec dni zopet taksno prcdpoldanieo, gospa - prosim." Sklenil je roki. "Pri Agularjn no dobim takšnega bifteka. Vso pot me bo prijetno seegetnl moj notranji minister, tako ste uiu ugodili," je govoril 7 voza in mahal z roko v končni pozdrav.
"Ljubi moj prijatelj, jaz že slutim, kaj t«' j«1 ptividlo 1< meni Ali je oni novinec že kaj pobrskal in potipal?" j«' brez pomilovanja vprašal Sa mojlo.
"Brska, brska. . f On bo skrbel za delavce pravi. Hrana mora biti cenejša."
"(Vnejša ?" je s strahom vprašala Ktelka, "In boljša." Hierkopfu so se našoetinili lasje, na čelu se mu jo pojavil znoj in ves jo bil zo-p« t medel in upadel kakor po strašnem mačku.
"I cenejša jo lahko," je ravnodušno odsekal žid.
"O. kako ošaben in samosvoj je vaš inženir," je v zanosu srda in preziranja pridejala židovka. "Tako nesimpatičeii človek! Odbijete mu njegove šiljaste roge!"
• " Ktel-leben, v kuhinjo mi pojdi! Pri vreli vodi mi veljaj tvoja! Velik biftek z dobro pošvr-kanimi cmoki napravi gospodu gostu! Midva se pomeniva vama."
Moža sta šla v sobo in sedla za mizo. Bierkopf je z razdraženo besedo povedsl, kaj se godi. "Vso jo rszburil in spravil v veletok, ki naj me potopi. Odriniti me hočejo, mene, ki sem se več ko dVc leti trudil za podjetje. Takšne mleč-neŽc pošiljajo v Bosno, češ: ti naj upravljajo, nova kultura naj napoči!" r t
"Kaj nam mari kult ura f" Samojlo je s kazalcem pomol ob palec. "To le je najboljša in najširša kultura. Zdaj je inženir gospodar, vse treba tako urediti, kakor on hoče. Proti vetru i e bomo pljuvali, ker bi nam padalo na lice. O« prosti, prijatelj !"
"Vso noč sem o tem premišljeval."
"Tebi odlcte lepi dohodki, no jaz nisem kriv, ti glej!" jc brez milosrčnosti rekel Samojlo.
"Nikdar no smeš povedati nikomur pod milim nebom, da sem dobival seouto. >1 ti si pri tem udeležen. "
".laz? Sconto som vselej odračunal. Kdo ga je spravil, meni nič mari ni. Jaz sem nedolžen kakor novorojeno dete."
"Ti si nedolžen, Samojlo, kakor pšenična moka, iz katere se speče hostija. To vem," je v obupnosti govoril Bierkopf. Izproletela ga je kurja polt, v megli je sedel pred njim navihani žid ; gozdar so ga je začel bati.
No ta ga je potolažil, rekoč: "Nič hudega ne bo. Treba vso polagoma izvesti v pravi red. Tržne cene se izpreminjajo in po teh se ravna cena brane. Prvič ko pride inženir, mu pokažem cenik, ki bo za 10$ nižji, nogo jo bil dosedanji: toliko znaša soonto, ki si ga dobival ti. Par tednov pozneje mu predložim še za 4% nižji cenik, to je cona tistih živil, ki sem jih brezplačno pošiljal zate."
"A meni si naračuuil, da mi pošiljaš za "'< vrednosti vseh viktualij." .
"Račun je bil prsten in pravičen, a sedaj mora »»stali nekaj meni ža moj trud in za modrost, s katero prevalim vratolomno stvar s starega na novi tir, tako da zate no bo škode."
"Ali zame ne odleti nič več?"
"No moreni, prijatelj, no morem. Bog pravični mi je priča!"
"Ti si velik gauef."
"Poglej se v zrcalo, tam zagledaš enakega. T'^iin1 irr» l's, a jaz s«m tvoj dobrotnik. Glej, ko bi zahtevali sedaj drvarji tisti sconto, lie mogli bi ga iztožiti, ker ga nisem vpisal v svojo knjigo. Tako sem ski1>el zate, ko si izdatno ščipal delavce In ti mi praviš gancf!"
hierkopfu sc j«- razjasnil obraz. "No, no, o-p <»st i, ostaifi\ a prijatelja '
1'ro pozneje sta se poštenjaka ločila. Slabev volje se je peljal Bierkopf nazaj, Samojlo pa jc oil samega veselja poskočil pred svojo ženo. "llvali Boga pravičnega, Ktelka, življenje moje! Zdaj sva so iznebila tega nenasitnega zaje-dalea • lu ne \ najino škodo. '.V< ostanejo pri hiši S torti lahko pomažem, kadar bomo delali novi koUtrakt. Delam kakor K^kld in drugi bogataši : ioiiilj» jo dciutr ljudem, da ga potem nazaj dajo \ obliki pödporK miloščin in podkupnin. N« dado vsega, le toliko, da si povišajo ugled."
"Meni Rotšild še ničesar ni dal," je rekla
\
Ktelka ter odšla v kuhinjo.
Vilar jc delal dva dni doma ; vse listino jo prebrskal, vso administracijo je proučil. Tretji dan ga ni več strpelo v izbi; popoldne je hodil krog kolib in kraj Oskove se je oglodava], popoldne se jc napotil v planino. Puške ni vzel s seboj, kc.r prezgodaj s«» mu j o še, zdelo, da bi streljal na živali; zaradi varnosti si je opasal revolver, ker tudi Bierkopfa jc videl tako oboroženega. Na stezi ga jc vse še zanimalo kakor prvikrat : gorski potok s svojimi temnimi tolmuni, s svojim divjim' begom, hrumenjeni in žuboren-j» ni, čudoviti pragozd s pokončnim in poleglim drevjem, podobnim storokim titanom ali pa vitkim minaretom turških svetišč.
Pri delavcih je postal ter gledal ua njih naporno in enomeriio delo. Kakor mravlje v bilko, tako so sc upirali v hlode, jim podtikali kole in cepine, jih dvigali z vintami in premikali k drči. Povspd med zelenjem so mrgolele glavo, pokrito z oguljnimi klobuki, fesi in čepieami, ali pa gole, tu osivele, tam kuštrave ali obrilo; nekatere je krasila kita In rjave, koščene roke so mahale, se upiralo, vlekle alt pritisk a! o: titanti, -<.»K«*j*MM vratovi so se svetili na solncu. Nihče ni mogel poduškati, ker nad oddelki je čuval Gajer z debelo bikovko v roki. Tedaj je štirim drvarjem u-še|. hlod ter se / neznanskim truščeni zaletel v goščo. Gajer, ki se je vedel pred inženirjem pri-lično mirno, vendar pa z zanosom človeka, ki o-pravlja samostojen posel, j» začel grozovitim kleti ter zmerjati in zavihtel bi bil bikovko, da ni stal Vilar poleg. "Hlod bo ležal najmanj dve leti v gošči,..ker pred tem časom tega torišča ne začnemo izseka vat i. Izgubil bo vrednosti in izgubo, kakor jo izračuni g«»spod gozdar, mora ta oddelek plačat i.
"Je li vlada predpisala takšne stroge kazni?"
"Izrecno ne, toda mi se moramo ravnati po njenih intencijah, ki morijo na to, da se deluje vestno in s čim večjim dobičkom zanjo. Vlada je pri nas gospod gozdar."
Inženir je nekaj ugovarjal, no «losti oprezno, «la bi no prišd navzkriž z gozdarjevim delokrogom. Sklonil pa jo, da v raportu, ki ga mora pisati vsak «I ugi mesec na deželno vlado, označi to globe kot vzroke nezadovoljnosti.
Delavci so ga opozorili na stezo, po kateri s«* pride v ban «'b Oskovi. Ker je bilo dosti časa. da dospe tja in potem š«> prod nočjo po dolinski poti krog planine domov, je krenil nanjo. Steza jci bila dobro izhojena, toda strma, temna in vlažna. Včasi je moral sključen pod nizkimi vejami navzdol, včasi je b zel fm vseli štirih čez jar«'k. Na več krajih jc naletel na vodico, ki jo kristal noeista izvirala izpod ruš«» ali skaline, rila meter daleč po pesku in se izgubila med drevjem. Pragozd je povsod nekakšna shramba za vodo, ki se
rodi in zbira pod vlažno črno prstjo. Ob takšnih vrelcih se je posebno bohotno razlezel slak ovi-
jač in pleza ves, tvoreČ med debli selenožameta* ste preproge, za katere Vilar ni mogel pogledati. A kakor na stezi kraj Oskove, tsko je tudi tu ču- • til, kakšno td o veMčastje gs obkrožui«. Ponekod j j« rasla ob studencih visoka trava, po kateri so#f se v bližini bistre tekočine zibale krasne libele. V pol uri je prišel na tratino na«! banom. Pod pristrešjem je čepel handiija Pero ter plete I iz slame in vrhovih viter košnico. Dočim jc bil v nedeljo praznično oblečen, je danes kazala njegova obleka nekaj lukenj; stara albanska čepi- j ca jo ležala kraj njega na tleh. Vilar je stopil k njemu in handžiji se je razjasnilo lice, ker spomnil sc jc dobrih hesed, ki jih je o tem gospodinu govoril Jovica.
"Ti imaš pač malo gostov," je rekel V,lar„ ko mu je bil handžija prinesel kavo.
"Malo, bogmo."
"Je li vredno, da sediš in čakaš tukaj \<-fc «lan?"
"Zaradi kavo bi ne čakal, ampak tu doli za to skalino imam mlin ob Oskovi. Včasi dobim kakšno mletov iz Piliča."
"Ti si iz Piliča?" 1
"Iz pravoslavnega Piliča sem. A vse to, kar vidiš : ban, mlin, hišica v Piliču in njiva, vs<- to | j«4 Ka avajičevo, ki mu plačujem tretjino. Dober člov. k j«' Mitar Karavajič, ki me je sprejel pod svojo streho, k«» sem taval v največji bedi po Bosni." Starce j«* potegnil s takšno silo za vitro, da s«- mu jc utrgala.
"Ali pridejo kaj drvarji s planine v tvoj han?"
"Pridejo, v nedeljo popoldne radi pridejo. Preteklo noč sem imel gosta s Konj-planino."
"Ali nočuješ v banu?"
"Ne. In da nočujem, to noč no bi hotel', takšen lopov j<« spal pod mojo streho. Prišel je sno-č», k«» si-Hi hotel zapreti, k menr razbojnik — "
"Hajduk?" je hitro vprašal Vilar, ker hajduki, «i katerih je t«»liko slišal in citai, ho ga zanimali.	•
"Hujši nego hajduk. Pride in pravi: Pusti me, <la nočujem v banu. Glava me boli * in «lalje ne morem.' Tudi mene poboleva, pravim, «la bi se ga ¡znebil. Idi spat k svojim tovarišem v Medvedji Dol, pravim, lahko še prideš gor. Bojim s«-, «la mi zažgeš ban in mlin. Pa se ga niacin mogel otresti. Še prosil me je, da mu delam po noči druščino. Ne bi rekel, da je pošten človek, kakršen si ti. ali to je lopov iz najničem-nejšo rodbino v Bosni Pijan j<- bil, objesten, bal sem se ga. "
' ' Kdo pa je bil?"
"At i I Sa raji i ja, tisti, ki je pri vas vpisan, s pa nikdar ne dela, samo pohajkuje. Iti danes je zopet vse jutro slonel pri meni, potem je ves do-poldan spal za plotom. Ni ïlvc uri tega, kar je odšel po dolini." Handžija je utihnil, Vilar si je dal prinesti vdrugič kave. Pogostil j«« starca s s svalčieami in ga vprašal to in ono, da bi mu razvezal jezik in mu vcepil zaupanje. Had j«- p< slušal njegovo mirno, j »i<-udarjeno' govorjenje? njegovo blestcčo in krepko srbsko besedo. Vrhu-tega j«* ž« 1**1 spoznati, kako žive ljudje zunaj mesta. V mestu j«' pač nekaj slišal o življenju na kmetih, toda pripovedovali so mu ljudje, ki so imeli oblast v rokah, sedeli za obloženo mizo in s tega stališča so«lili zdaj; hoče vedeti, kaj govori in misli seljak. Vsako priliko je hotel porabiti, da s<- seznami z njegovim življenjem. .*
Posebno se jc zanimal za Atifa Sarajlijo. Domneval je, da mora biti ta človek tanka nit v široki mreži polieijstva Kakšen je, kje je, kaj «l«-la.' Navedel je besedo nanj, toda Pero o njem ni hotel črhniti, pri njegovem imenu je Ie pljuval v stran in odbijal z glavo. In poglobil sc je v misli, kakor bi urejal nekaj v možganih, urejal tako, da izteče v gla«lki besedi. Tu se je Vilar spomnil, kako ga .i«' nekoč v železniškem vozu spravil \ dolg pogovor židovskLagont, ki je «>d vsakega potifika rad kaj pozvedel in se ni dal odpraviti s kratkim odgovorom. Z vso spoštlji-vostjo s«' je žid okrenil k njemu, položil dva prsta na čelo tri- vprašal z omiljenim glasom, kakor bi . prosil za novčič; "Oprostite, gospod, ali že nisem imel te.časti . . . m-da . . . ali se nisva že videla v kavami IY«tr«].v Pragi?" Vilar je šel na lim ter prostodušno odgovoril, da v Pragi sploh še nifcdar bil ni, «la j«- kranjska dežela njegova do- \ movina in je študiral ua dunajski tehniki — j sploh o vsem se j<- razblebetal, kar j«* bolrl žid.
S podobno diplomacijo se je Vilar obrnil k Peru. Pogledal je na njegovo albansko čepico. * "Joli, ti nisi rojen v t«'iu okraju, ti pohajaš iz južnih zemelj, od tam, kjer sc Srbi stikajo z ; Arbanasi. Tvoj obraz kaže, da si nekje daleč I «loma."
"Jaz som llereegovec, i/. Hercegovino som sc j prsolil sem. Glad in vstaja sta me prozna la od tam | in ta dva sta mi tovariševala tudi v Bosni."
"Jeli davno temu?"
"Davno, brate! Dnevi l«'t«' kakor ptica in l«»ta j kakoi voda. Oj, da veš, kako sem se trudil za s v «> jo rodbino in kakšni lopovi so Sarajlijo! Da- j n'es na m vlada car častiti, ne več sultan in svo-hodno lahko govorimo o svojem trpljenju." Na- 1 govor 'brat ' j«' značil, «la se jc govornik ogrel ob ' prijaznem in neprisiljenem vedenju mladega g<>- 1 s pod a tako j»- sklepal Vilar, pričakujoč, da so , zdaj razgovori starec. Toda ni sc zgodilo tako. j Prinesel je bil tedaj nila«! Bošnjak, ki je bil morda , Turek, lahko pa tudi cigan, meh žita na rami. Ta I rjavi, sicer pa brhki človek se je zavzel, ko jc ■ videl švabskega g«»sta:: kakor «la ga j«* zapekla J vest, je obstal na oglu liana in ni maral po<l pri • strejse. Handžija si j«1 nasadil čepico na glavo t«'i šel za onim v mlin. Inženir jc pogledal za MuSiéem, čigar hoja j«' bila opotekava kakor j onih starih kmetskih ljudi, ki so znosili ninogo j težkih kos« v na hrbtu
(Nadaljevanje.)---
14- »
H

		
		
Avslr. Slovensko		Bol. Pod. Drvita
U.tAM«0*»«> IC aBu.tri«		lakorponrano ¿4 («uruii •
mL		v dr «o vi S.M*M
Sedež: Frontenac, Kan».
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : M RAT IN OBERŽAN, Box 72. E. Mineral, Kan« Podpreda. : JOHN GOR.SEK.Box 179, Radley, Kan«. Tajnik: JOHN CsERSE. Box 4, Breezv tiili. Muli*»rrv s« Blagajnik: KRANK STARClC.Box 245.. Mulbirr Zapisnikar : LOUIS BREZNI K AR. L. Box Jtfr KV«..	k.a.
NADZORNIKI
PoNGRAC JURŠE, Box 207 Rdley. Kana MARTIN K 0014 AN, Box 482. Frontaaae Kana
ANTON KOTZMAN. Froateaac, Kana POROTNI ODBOR
JOSIP SV A TO. R 4, Woodward. Iowa. FRANK STl VIN, Box226. Jenny Lind, Ark MATIJA š KT INA, Box 23. Danklin. Kan*
Pomoini odbor : FRANK SEL A K, Box 27. Frontenac, Kann JOHN MIKLAVC. Box 227, Frontenac. Kans Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50
Vsa dopisi se naj blagovolijo poéiljati, gl tajnik« Vsa denarne poiiljatvs pa gl. blagajnika.
i
HB
IMENIK IN NASLOVNIK URADNI KOV KRAJENIH DRUŠTEV
A.S.B.P.D. V LETU 1915.
¿t. 1. Frontenac. Kans.
Predsednik: John Miklauc, bos 2Ž7; tajaik Louis Hresaikar, L«»«-k Bo* 38; blagajnik Leo Hroroek, box 2Ä3. Vsi v Frontenac, Kan-a*. Seja vrti \ «a ko tietjo nedeljo v mesecu.
Št. 2. Chicopee. Kaus. -
Predsednik Joe I.esjak, box Ö.*>; tajaik And. Polowich, box 23; bla^aj. Fr. Stumfel, box 25. Vsi v rhicoj»ee, Kans. Seja se vrti vsako J. nedeljo v ■aset-u.
St. 3. Newburg, Kans
Predsednik: Anton Malis; ta.juik Jobn f'rej)in*ek, box 29 j blagajnik John Strah, box 60. Stanujejo vsi na R. F. !>. No. 2. Mulberry, Kani. Seja se vrti vsako drugo nedeljo v meseeu
Št. 4. Mineral. Kans.
Predsednik: Louis Mandelj. Stone City, Kans.; tajnik Frank Kotitz, bos 32. Mineral, Kans.; blatfujnik Fr. Spei-•er. box 131, Mineral, Kan-«. Seja se rrii vsako drujjo nedeljo v mesecu.
St. 5. Weir. Kans.
Predsednik: John Shuberger, tajnik Yodock Mooabrugger; blagajnik .1 »im Govekar. Vsi v ^Vvir, Kons. Sejfl se vrti vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 6. Tale. Kans. Predsednik! Anton Motnik; tajnik osef Grošelj; blagajnik Frank šetina.
tanujejo vsi na K. K. No. N. Pitt» bur?. Kans. Seja se vrši vsako tretjo serteljo v mesecu.
Št. 7. CuranviUe. Kun*.
Predsednik: Joe Knes; taiuik Joe Miklauc; blagajnik Peter Hofer. Sta aujejo vsi aa K. K. No. 8. Pittsburg. Kaus. Seja se vrši vsako drugo nedeljo r mesecu.
Št. 8. Fleming, Kans.
Predsednik: Mateui Lomnek, K. K. No. 2, i)ox 82. Cherokee, Kans.; tajnik Jacob Cukjati, R. R. No. 2, box Pittsburg, Kans.; blagajnik John Bob-aar. R. R. No. 2, Cherokee, Kans. S«»ja •e vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Št. 9. Redley. Kana
Predsednik: Frank Vehar; tajnik Al«x Cukjati. box 81; blagajnik Louis l^ekse. Vsi v Radley, Kans. Seja se vrti vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Št. 10. Jenny Lind. Ark.
Predsednik: Mike Pavfaik, box 82; tajnik Frank Grile, box 37; blagajnik Aaton Kolbe. Vsi v Jenny Lind, Ark. 8eja se vrti vsaiko drugo nedel jo, v me-•ecu. '
Št. 11. Breexy Hill, Kans.
Predsednik: aohn Pesnik. R. F. D. No. 2. Mulberry, Kans.; tajnik Rohus Oo<l»ns. box 13, Breezv Hill Sta., Mulberry, Kans.; blagajnik John Žordani.
UKRADENA SLAVA
Brc piv Hill Sta.. Mul berry. Kan«. Seja •>*' v rti \sako drugo aedeljo v meneča.
Št. 12. Cherokee, Kans.
Predsednik: Leo Prelojknik; tajnik Martin Premk, box 21; blagajnik An drej Medved, box 2. Vsi v Cherokee. Kans. Seja se vrti vsako za<1 njo »e deljo v mesecu.
Št. 13. Adamaon, Okla.
Predaedaik: Frank Skvart. box 54; tajnik John Gregor i na. box 2M7; bla«„ ij. John Gregor i na. Vsi v Adamson. Okla. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 14. Maynard, Ohio.
Predsednik: Anton Resnik, box 501; tajnik Louis Enoch, box 343; blauaj ink Joe If iheuc, box 22. Vsi v Mav nard, O. Seja se vrši vsako prvo ne deljo v mesecu.
Št. 16. Franklin. Kaus
Predsednik John Žajrer. box taj aik Vineenc Kj^oršeJc. bos 45; Ma^aj 'ni k Anton sim<>ni*i<V Vsi v Fra.ir, lin. Kaos. Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. -
Št. 17. Carney. Iowa.
Predsednik: Vineenc Pirnat. R. No. 4, K. Des Moines, Iowa.; tajaik Mike K ran t z. R. No. 4, Des Moines, Iowa; blagajnik Louis Blasnik, box 61, Car ney, Iowa. *eja vsako drugo aedeljo v mesecu.
Št. 18. Winter Quarters. Utah.
Predsednik: Vincenc Ravnikar, box "2; tajnik And. I'nuk. box IS; blag. Ant. Shumer. Vsi v Winterquarters. I'tah. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Št. 19. Black Diamond. Wash
Predsednik: Joe Burkelca; tajnik Frank hrumi, box »<30; blagajnik Filip Sternig. box 264. Vsi v Hlačk l>ia mond, Wash. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
Št. 20. Ely. Minn.
Predsednik: Louis Champa, box 961; tajnik Frank Martinjak, l«»x 178; bla gajnik Dom. Mestnik, box HO. Vsi v Ely, Minn. 8eja se vrši v «ako dru^o nedeljo v mesecu.
Št. 21. Witt, 111.
Predsednik: Paul Obre?ar. box 402; tajnik John Re)>olusky, box 494; blagajnik Anton Mlchar, box 105. Vsi v Witt, III. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 22. Huntington. Ark
Predsednik: John Novlan; tajnik Joseph Haupman. box 17. Huntington . Ark.; bla"ajnik Jernej Zor«*, Huntington, Ark. Seja se vrti vsako 4. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Pleaaant Valley. P«.
Predsednik: Frank Zajs; tajnik John Hribernik, R. R. 1. b. 255, Jeanet»e, !'a.t-blagajnik Math Breznik, b. >l'i. Vsi stanujejo nn R. F. I). No. 2. Irwin, Pa. Seja se vrti vsako prvo ned'djo
Kaj se more storiti?
Nekoliko nerazburljivih misli, porojenih brez pomoči vinskih duhov o prozaičnem vprašanju evropskih in ameriških Jugoslovanov. Seveda tudi nekoliko smrtnih grehov zoper presveti šovinizem. Obenem nekoliko socialističnega realizma, nekoliko upanja brez neutemeljenih obljub in skromen poizkus dela brez reklame.
v mesecu.
John Cerne, gl. taj.
Ameriški špekulanti /. ljudskimi dušami nimajo nikogar tako v časti kakor 44 evangolista Billy Sundaya, kateremu hočejo pomagati no le do ogromnega denarja, ampak tudi do slavo, ('e bi bila le poloviea tega namena, kar pri-poved nje o njo m bobneča reklama, bi to moral biti človek, kakršni prihajajo le po enkrat v stoletjih na svet.
Ali ta glaaovitost moro imponi rati lo površnim ljudem: če so Billy jeva ženinlnoat malo popraska. pa zazija izpod nje vse kaj druzcfra. NowvorÄki list "Times" je malo priNpodnbil govor, ki ira .b imel "prerok " v Bosver Falls, Pa., dne 27. maja 1012 / nekim govorom glaaovitega svobodomis-loea Roberta lngorsolla. In to pri« morjanje jo j»okazalo, da so Bil-lv je v govor o«l besede d o besede vjems z fngorsollovim. Ker pa ni verjeti v eudei, da bi bil sveti duh vdihnil "apostelnu" ravno ts
govor in ker tudi ni mogoče, da bi ga bil Ingersoll kopiral po Sun-davevem, ker ga je bil govoril že leta 1HS2., ko s«* Hilly ju še ni sanjalo o njegovem bodočem "duševnem" poklicu, ne ostaja druga možnost, kakor da je preganjalec hudiča ukradel govor iz Ingorsol-lovih spisov.
Med poštenimi ljudmi je literarna tatvina enako infamna ka kor denarna.
MEXICO CITY NEVTRALNO
Vlada Zedinjenih držav j« po «bila raznim mohikanskim via vladam, to je Villi, Zapati in Car-ranzi predlog, naj se proglasi glavno mostit za nevtralen pas in v bodoče tam opuste boji. S tem misli Amerika tujcem, katerih jo v Mexico City okrog 25,000. žago toviti varnost. Villa in Zapata sta že izjavila, da soglašata s predlo goni. Tudi o<l Carranze pričakujejo pritrdila. V tem slučaju bi so nevtralizirala tudi železnica iz Mexico Oitv v Vera Cruz.
Je bi mogoče, da bi «Jugoslovani v Ameriki sploh kaj storili za boljšo politično usodo Jugoslovanov v Ameriki t
Kdor si* resno zanima za politično probleme v stari domovini in bi rad kaj storil za njih rešitev, s: mora predvsem predložiti to vprašanje. Kajti graditi se nuna vse od temelja in z glavo skozi zid s • ni še noben boj uspešno dovršil.
SPLOŠNI POLITIČNI D000D KI IN ZANIMANJE SOCIALIZMA
Tudi mi se zanimamo za tu vprašanja, in najbrž«' bolj kakor večina tistih, ki bi si zdaj najrajši privezali slovensko trobojnieo name» sto kravate okrog vratu. Od bo-dočih političnih razmer v Kvroni bodo «slviana mnogovrstna delavstva vseh narodov se tičoča vprašanja. Socializem ni nobena fau-tazmagorija m no operira z nobenimi nevidnimi nobosi. C ¡bat i se mora na zeni+tii, in s tem računa
Na razvoj aoealizina so doslej vplivale razmere in bodo vplivalo nadalje. Kazumo se torej, da bi nam bile najljubše tiste razmero, ki so za razvoj socializma najugodnejše. Ker pa ne padajo gotovi ideali iz nebes, si želimo vsaj boljšo razmere od sedanjih.
Tudi če no bi bili skoraj vsi rojeni v Evropi, bi nas morala bodoča oblika ondotnih držav že zaradi tega zanimati, ker jo socializem svetovno gibanje, /a evropske socialiste ni bilo vseeno, kako se razvija socializem v Ameriki: za nas ni vseeno, kako se bo razvijal v Evropi. Vsa Intcriiaeionn-le zasleduje z največjo paznostjo revolucionarno gibanje na Rus-koni; vsa Internaoionala jo bila prizadeta, ko so na Japonskem mi-kadovi rabi ji od * zjutraj do 2 popoldne obešali socialist«1; soeia-listo vsega sveta jo zanimala ustanovitev republiko na Kitajskem in ondotno socialistično gibanje.
SOCIALIZEM JE UNIVERZALNO GIBANJE
Kdo ne bi razumel toga ?
Socializem mora premagati svetovni kapitalizem; v Kenoshi so t e moro ustanoviti socialistična republika, dokler je vos svet kapitalističen.
('o želimo zmago soeializma, /.«•-limo tudi za njegov razvoj po vsem svetu čim ugodnejše povoje; m ker se bo v Evropi vsled sedanje vojne marsikaj izpromonilo, jo za nas praktično vprašanje: More li socialistična stranka stvarno kaj storiti v tem oziru?
Naši narodnjaki vidijo samo jugoslovansko vprašanje. Mi vidimo celo rajdo vsakovrstnih vprašanj, med njimi*je tudi jugoslovansko. Ni pa edino in magari da nas zopet kainnajo- -tudi ni največje.
SOCIALIZEM SI IflORA OLADI TI POT.
Rešitev tega in vseh podobnih vprašanj bi bila v interesu soci alizma, ker bi odstranila nekoliko zaprek z njegove poti, zlasti ako bi se rešitev vjemsla z načelom, ki ga jo Internaoionala že davno proglasila: Z načelom neodvisnosti in samoodločovanja vsakega naroda.
Bilo bi več kot otročjo misliti, da nam prinese \%>jna kaj soeia lizma; razredni boji so bodo po toni strašnem špoktaklu poostrili, no pa ublažili. Velekapltalizem bo absolutno in relativno okrepčan. Ogromne svote, ki* jih vojna |>oži-ra, se stekajo v kapital, blagaj no, kar se gospodarsko uničuje, so pa mali obrati. Vojna pospešuje prooos kapitalne konooritraeijo. In č«* pride, kakor mislijo nekateri, ta ali ona'industrija po vojni v državno roke, bomo imeli opraviti z monopoli; država kot dolodajo" jo pa napram delavstvu tudi kapitalist, s katorini je razredni boj enako neizogiben kakor s privat* nim kapitalistom. Razlika je lo ta, da ima politična moč prolotarista na državo direktnojši vpliv kak«>r na privatnega kapitalista
Ali čo se to irvrfii, no bomo tarnali, kajti izpopolnitev kapitaliz-
ma mora — hočeš nočeš p<a»po-šiti socializem. Tudi s tega stališča je torej koristno, ako nastanejo take razmere, da se pokaže kapi-talistič no gospodarstvo v svoji najčistejši obliki.
ZDRUŽITEV JUGOSLOVANOV
Niti v sanjali nam ne pride na misel, da bi nasprotovali samostojni Jugoslaviji za lo, ker bo imelo delavstvo v njej ostrejšo bojo. Pred zmago se mora boj poostriti; in č*e ga ne bo mogoče zatem-njevati s starimi frazami, ga bo delavstvo bolje razumelo.
Ako bi bilo odvisno od naše voljo, bi nocoj imeli samostojno Jugoslavijo.
Da smo iz kulturnih vzrokov <u združitev Jugoslovanov, smo /.< neštetokrat povedali in tudi'nismo zamolčali razlogov. Kolikor jo bil..» v naših razmerah mogoče,, smo 1u-di - v Ameriki edini! praktično služili t4'j ideji; v Jugoslovanski Socialistični- Zvozi snto združo ni Slovenci, Hrvatje in Si-iri.
Za vse to ni t roba nič joretuiad t» "mukotrpni zgodovini", o "krutih Nemcih iu "bečarskih Ma-djarih." (V ne bi bil noben Schwarz deželni predsednik in noben Klsner pr»'dsedtiik sodišča v Ljubljani, l»i vendar Slovenci im«'-li pravico do samostojnosti Kakor vsak narod.
KAJ JE MOGOČE'1
Toda med idealno pravico in nje realiziranjeni j«- razlika. Iu vrača so vprašanje: Ali j< mogoče kaj storiti — in kaj!
Meni nič tebi nič so na to ne more odgovarjati. Kajti dogodk'. od katerih, je itdvisna bodočnost Evrope* se šole razvijajo in '.iv krst ne more prerokovati, kakšen bo rezultat. Ali bodisi kakršenkoli, v vsakem slučaju bi bilo pre-naivno misliti, da se bojujejo c\-ropsko državo zaradi na.s in «la misli katerakoli vlada na jugoslovansko svobodo.
SENZACIJA IN PREVIDNOST
Da se že sedaj meaetari za kuli-sami, jo gotovo. Toda obžalovanja vredni so čitatelji, ki verjamejo vse tiste "mistorijo ', katere Javljajo prekanjeni korespondenti svojim listom kot pristne resnice iz tabernakla tega ali onega diplomata. Ootovo ni diplomacija smetana vse modrosti; ah taki »M-i»el vendar niso ministri in poslaniki, da bi izblebetali vso, kar želi ta ali oni reporter. (V pa kateri kaj zatrobi v javnost, jo treba desetkratno previdnosti; zakaj namen njegove vesti je toda.i gotovo skrit.
Kaj bi so bilo moralo že vse zgoditi, če bi bil le majhen del takih skrivnostnih poročil resničen * \ K rakovem bi moral biti avstrijski nadvojvoda Karol Štefan izvoljen za poljskega kralja . Italija bi bila v vojni kot zaveznica Avstrije: 1-talija bi bila v vaju: proti .V ilri: ji: Italija bi brez vojne imela Trentin in Trst; Bolgarska bi biia v boju s Srbijo, ampak Bolgarska bi bila tudi V boju s Turčijo, torej zaveznica Srbije; Bolgarska bi bila dobila kos Maeedonije in Si-listrijo; Holandija bi bila v zvozi z Anglijo in bi bila v zvozi z Nemčijo i t. d., i t. d. — vso na podlagi vesti "iz najboljših virov".
Diplomat jo barantajo; to je n.pl posel in sedaj je obilen. Kaj se ku ha, bomo pa takrat zvedeli, kadar bo miza pogrnjena.
KDAJ JE ČAS?
Iz toga pa sledi, da ni sedaj mogoče napraviti nikjer nobenega koraka, ki bi obljuboval kakršen koli uspeh in s katerim ne bi bih mogoče, da bi so prav pošteno o-smešili. Če tekajo že sedaj nokate. ri samozvani voditelji pn pisarnsh raznih poslanikov, jo to izključno njih osebna ambicija, ki izvira i/ njih privatno željo, da bi bili vn* ni ljudje.
Stvarno bo torej mogoče govoriti takrat, kadar bo jasen poln ža.j, \sa.i toliko jasen, da se bo vi delo, ali je sploh na kateri strani zmaga, v tem slučaju na kateri, kako velika jo ta zmaga, koliko
sile ima zmagovita stran iu koliko odporne moči jo ostalo nasprotni. Tedaj bo mogoče spoznavati, če se bo sklepal mir na mednarodni konferenci, kako bo sestavljena in kje bo zasedala ta konferenca, ali bodo vojskujoče državo same med sabo, ali bodo nevtralne državo u-deleieno, ali bo kdo oficielno posredoval i t. d. In tedaj bo mogoče tudi nekoliko bolje oceniti, za kakšno interese pojdo pri tem barantanju.
Medt eni (»a ni mogoče nič din zega kakor opazovati, kar no zahteva nobenega hrupa iu se v miru veliko bolje opravi.
KONFERENCA IN SOCIALISTI
Ako pride-do sklepanja miru ua kolikor toliko normalen način, to se pra\ i, ako ne pogine vojna sama v se Iii od splošno obnenioglosti, ako se bodo pogoji miru obravnavali na konferenci, je sicer izključeno, da bi imel tam kakšen Slovenec sedež, česar niti želeti ni, ka jti Če bi se zgodil tak čudež, bi nas najbliže zastopal Šustoršič; pač pa je nad vso verjetno, da pri tistem omizju ne bo manjkal soen list. Vandervelde v Belgiji, (Jues-de in Sembat na Francoskem niso vstopili v svoja ^linistrstva le /;. dekoracijo.
Nihče no more pričakovati od zavednih socialistov, da pojdejo ruskega čara prosit za jugoslovansko Svobodo in se sami iz sobe norca delat. Pač pa se razume samo od sebe, «la bo imela Internaoionala od vseh prizadetih delov vsi- potrebne informacijo, biko «!ji bodo njeni zastopniki lahko ravnali po njih iu v zmislu socialističnega programa.
Mi smo v Prolotarcu. kolikor nam jo prostor dopuščal, objavljali izjave socialističnih strank in konferenc od izbruha vojno; an gloški, francoski, holandski. skandinavski, švicarski, italijanski in balkanski socialisti so podajali take izjave. V vseh se ponavlja tudi zahteva po svobodi podjarmi jenih narodov, ker žele socialisti tak mir, ki bo imel v sebi čini več garancij za trajnost.
Kljub vsemu temu nima nihče pravice sedaj kaj obetati narodom, kajti v prvi vrsti odločuje sedaj sreča orožja, in kako se tn zasuče, no moro nihče vedeti. Ne krik, no obljube, ampak edino trezno delo jo sedaj na mostu.
ORGANIZACIJA!
To pa bomo tem boljo opravili, čim močnejši bomo. Tak«' velike reči kakor prostor v preosnovani Evropi, se ne priberačijo. Vsak dan na.s uči v najraznovrstnejsih bojih, da s«' jo zanašati ««lino na svojo moč. Vse drugo j«' prazna pena.
Ce bomo umčni, smemo upati, la bom«* ka.i «losegli kolikor Im pač naša moč zal»'gla. ('«• se zanašamo na milost earj«\ iti kraljev, bomo g«>t<»\<» provarjoni. Kdor pa pozna vsaj najnavadnejao računstvo, mora razumeti, da bomo v ln-tcruacionali na vsak način moc-nejši, kakor «V smo osamljeni.
Prav zadnji časi nam kaž« j<», «la slovensko «lolavstv«» v Ameriki t«> razume. Našo članstvo se množi, novi klubi se ustanavljajo. To j«» stvarno delo, ki polaga edino trdno podlago, na katori j«1 mogočo zi«lati. In kjerkoli imajo naši sodrugi stike in kaj vpliva na «lru-gorodne delavce, naj ga izrabijo, da jih tudi privedejo v organizaei jo. Potrebna nam je zaradi Evropo, potrebna nam jo pa nnli zaradi Amerike. Kajti tuka.i in tam se zablešči svoboda takrat, kadar bo delavstvo «i»vol j močno, «la raz V ne oblake izkoiščanja in zatiranja.
INDUSTRIJSKA PREISKAVA
Zvezna industrijska komisija pod pro«|se«lstvoni F. P. Walsha v v V raj v CViciiiNi pričela s pre-.skito razmer pri Pullman Car Co. in stavk«' pri Illinois Central Shop. Preiskava bo najbrže tra iala ves teden.
ENAKOVREDNOST
Ce ubije delavca pri delu, je najvišja svota, ki ao izplača njegovi družini za o«iškodnino, .1500 dolarjev. V rukatorih državah sploh ni odškodninskima zakona V tisočerih slučajih je treba za par centov procoairati leta iu leta in pog«»stoma povsem brez uspeha. Pr«'d kratkim je sodnija nekemu pravniku, ki s«» j«» pri vožnji ua zeleznici tako pošk«»doval, da dobiva včasi epileptične napade, prisodila 68,750 dolarjev odAkoditi ne.
Ootovo mu jo ne zavidamo. Ampak značilno j«' to: Sele 2i) delavskih življenj je tolik«» vredno ko-likor zdravje enega advokata
PAVLIHA V ZBORNICI
Hubert Kileus je demokratičen poslanec v zakonodaji v Spring fiebl, lil. Dne 30. marca je prišel v zbornico in jo dal svojim tovarišem priliko za brezplačno zal»a vo. Legislatura zboruje že o«l 16 februarja, Ki lena pa ves čas š«> ni bil ua nobeni seji. In ko je enkrat vendar pris«»l malo pogledat kaki» in kaj, tii mogel najti svojega prostora. Sedeži so namreč ob začetku zasedanja odkazani strankam, v katerih člani zanje žrebajo. Iu ker Kilensa ni bilo tam, je ostal prostor zanj najbrže v kak šiiem kotu, pa ga jo na splošno veaelje iskal kakor muha brez glave.
Kilens kandidira tudi pri sedanjih chicaikih volitvah za alder-mana. Morda potrebujejo tudi v mestnem svetu kakšnega klovna.
GRAFT
Iz Muiicie, Ind., poročajo: Vsle«l obtožbe, katero j«' navalila nanje velčporota, so bili aretirani župan II. Bunch, predsednik policijskega sveta Herbert S. Maddv načelnik policijo A. Mellvaine in pomožni okrajni pravnik Gene NVilliani.s. Toženi so, da so zahtevali, izsiljevali in sprejemali podkupnine. Neki lastnik poolrooma in tobakarne je n. pf. plačeval po l.'t «lolarjov na to<lon, tla je užival «»<1 obtožencev varstvo tajne igral niče in krčme.
KADAR GRE ZA DELAVSTVO
lllinoiška legislatura je vedno temeljita. Okrog dveh mesecev je potrebovala, «la je izvolila svojega besednika; če bi bila to delo hi-treje opravila, bi so bila samo sobi zda!a površna.
Z«laj ima v delu zakonski načrt o osemurneni delovniku za žensko in o omejitvi otroškega tlela. V odseku so bili zaslišani razni ljudje, katerih se tiče nameravani zakon. Tam so neke ženske vprašale tovarnarje, če morejo utemeljiti kakšne ugovore proti reformi. Fabrikanti so molčali. Kljub temu pa, da ni navidezno nobene opozicije proti zakonu, je bil zaradi "temeljitosti" odkazan posebnemu pododseku.
Čemu? Tako «lolo ni nič druze-¿».i kakor zavlačenje in nehote se zbuja človeku sum, da bi nekateri gospodje najrajši pripravili za Konu v pododseku grob.
RAHLOČUTNI ZAKONODAJCL * _
V	državni zakonodaji v Spring-fj^l.au. IJJ,« jo vložen zakonski načrt, ki hoče prepovedat kletve.
Svobodna Amerika se razvija i Včasi so bili Amerikanci ponosni na svojo moderno vzgojo, ki izključuje patroniziranje in ptoteži-ranje. To so tupatani se v«h!iio tako bedasto pretirava, <la si sm» najzanikrnejši snirkavčak dovoliti vsako brezobraznoat napram odraslim ljudem. Ampak odraslo hočejo vzgajati po korporalsko — s samimi pro|>ovo<lnii in polieijski-mi gorjačatni.
Ce no bi bilo v ameriških šegah nobeno drugo surovosti, kakor sempatjo kakšna kletev, bi s«> t«», še pretrpelo. Toda olika se sploh no utopa ljtulem z zakoni v glavo; za to bi bilo treba že drugih sred-%te\ in bolj zgodaj bi bil«»' treba začenjati.
In včasi s«» gospodje zakonodaf-oi tako brez glavo, d« ros menda ne vodo, ka.i delajo. Kako pa naj farji povabijo Billv Sundsva v Chicago, če n«' sme kleti t*
V	k »itfrrosu i«' bil mod drugimi pr«'dl«>gi vložen tinli ta. da naj Ztflinjeno države kupilo M«hiko Vidi se; Ameriški političsrii '» propriesni, «Ir» v«e It ' <> ' -i
PROLETAREC
LIST ZA lNTPKEtK Dfe LA V SKCCA
L.UD ; TVA.
IZHAJA VS I KI TOBEfc.
—— 1 Attuik m t«d»)»ialji —
JsiosIflviRtki éslittki tukovna diuibi » .aicago, lliinoii.
Naročnina: Za An, riko #2.10 ju celo lato, $1.00 za pol leta. /.m Kvropo $2.60 za celo leto, $1.2o ta pol leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivaliSČa je poleg norega nasnanitt tu Ji t i tn i na > t
GUdlo ikramikt o>imUm|)« JuimL — •oriatiatUf •	v Ameriki. —
Vee pritožbe gleJe nerodnega pošiljanja lista in drugih neredno»ti, je poiiljati
pretim dniku družbe rr rodlipcu, 5CJS W 25. PI Cicero, 111.
PROLETARIAN
Own*d and put iahed «vary Tuaaday by
South Sia»ie Wor. men's Pubitbing Company
C icgo, llSnois._
Subscription raaa: United State« and Canada. $2.00 ,i year, $1.00 for half year. Foreign ceuntries $2.60 a year, $1 25 for half year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PRO^FTAREC" #
«ooa W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Velika noč.
Slovesno so peli zvonovi — Veliko noč. Svoj največji praznik so obhajale razne krščanske cerkve, izmeti katerih je seveda vsa ka edino pravoverna, dasi dolži vsaka druge krivoverstva. Naj večji praznik pa je Velika noč vsaj za vse tiste, ki uče sveto pismo kot dobesedno resnico, verujejo v božanstvo Jezusovo in pravijo, da so bilo zgodbe tesarjeve-ga in božjega sina resnično take, kakor pripovedujejo tisti evangeliji, katerih ni cerkev uničila.
Brez ozira na zgodovinsko resničnost je krščanski mito* o živ-1 jen ju in smrti Jezusovi umetniško nenavadno lep, dasi ni izviren; zakaj epos o (iilgamešu, za stoletja starejši, je v njeui močno plagira-n. O tem se vsakdo lahko prepriča, kdor se je zanimal za asirsko in babilonske najdbe.
Lepe poezije so pogostoma i-inele enako ali podobno usodo; prenašale so se po najrazličnejših |>otih iz kraja v kraj, od naroda do naroda, tupatam so se kaj iz-premenile, in naposled je bilo težko ali pa nemogoče dognati, kje so se porodile.
Kakor vse na svetu, je tudi krščanstvo plot! razvoja in ima na sebi stotere znake svojih prednikov. Tudi Jezusovo mučeništvo, njegovo križanje ni nič druzega kakor nova oblika starejših sorodnih idej. Jezus je prišel po naukih cerkve na ta svet, da prinese človeštvu največjo blagodat: Odrešenje od podedovanega greha in možnost večnega izveliea-nja. Davno prej je, imela grška mitologija svojega Prometeja, ti tana, ki je ukradel bogovom ogenj in ga prinesel ljudem — najdragocenejše darilo, ki ga je mogel dobiti necivilizirani človek, zakaj še le ogenj mu je omogočil človeško življenje. In božji oče Zevs ga je dal za to razpeti na Kavkaz ..
Največji dobrotniki človeštva so bili mučeniki — to je ideja tu-. k»j In tam. Orki pa so dobili snov za svojo bajko od starejših narodov; v najprvotnejši obliki se je menda porodila takrat, ko so se barbari res šele seznanili z ognjem in najbrže je imela stvarno podlago; prvega človeka z ognjem so se njegovi vrstniki ustrašili in prav lahko je mogoče, da so ga ubili. Kdorkoli prinaša ljudem kaj povega, je izprva njih "sovražnik."
Jezus je najbolj idealizirana prikazen Prometeja.
Glavni čar Velike noči pa je v misterioznem vstajenju ..križane-ga Jezusa od mrtvih. Angel je odvalil kamen z njegovega groba in božji sin je vstal v življenje. To je pravovernim ljudem zalog njihovega vstajenja od mrtvih, njihovega večnefca življenja.
Prvi kristjani so bili prepriča ni, tla je do nebeške slave le kratek čas. Pričakovali so Kristusov povratek in konec tega sveta še v svojem življenju. In dasi je bil rod za rodom razočaran v tem pričakovanju, so se vendar neprenehoma ponavljala proročanstva o bližajočem se sodnem dnevu, po Katerem pride večno življenje. Se danes ni ta vera izumrla, po bledela pa je zelo kakor vse, kar ostari in izgubi tekom časov svoj prvotni pomen.
Od dobe rimskega cesarstva je človeško znanje silno napretlova
lo in uas je naučilo ločiti poezijo od prozaične resničnosti. Velikonočni mitos ne more imeti za nas tistega |K)incna kakor za prve
kristjane, kakor nam ne bi mogli podobni s|H>inladanski prazni
ki nekdanjih jn>ganov, ki jih je kršanska cerkev sprejela in izpolnila s svojimi idejami, povedati tega, kar so pravili starim (Jermanom in Slovanom.
Danes, ko vemo, kaj je človeško telo in kaj se godi s tvarina mi, iz katerih je sestavljeno, nt moremo več verjeti v "vstajenje mesa." Naše večno življenje ima drugačne temelje in drugačne za klade kadar naivna vera nekdanjih priprostih ljudi, katerim jt bil svet drobtina v primeri z resnično neskončnostjo iu katerim je bila celo večnost omejen pojm.
Ali ideja, ki je tekom tisočletij živela v človeških dušah, kateri so v davni davnini doprinašali krvave človeške iu živalske žrtve, katero so praznovali s petjem in plesom in, z vso svojo primitivno, pa polagoma napredujočo umetnostjo, kateri so zažigali kresove. za katero so gonili živino skozi ogenj in sami skakali čezenj in kateri prirejajo dandanes procesije in pete uiaše z največjimi slovesnostmi, kar jih premore cerkev, ta ideja, ki je izpreminja-la svoje vidne oblike, kakor so se ¡¿spreminjale razmere življenja tudi v modernem človeku, h repe neečin po resnici, ni umrla.
Vse vere tega sveta na in ne morejo povedati resnice o večnem življenju; rešiti ne morejo, niti velike uganke, kaj je življenje sploh. Znanost razširja obzorje človeškega duha; ali življenje in smrt sta še vedno zavita v meglo, o kateri ne moremo vedeti, če jo bo človek kdaj popolnoma raz-gnal.
Nemogoče pa nam je dvomiti o svoji eksistenci na tem svetu, na katerem smo se razvili bolj kakor druga bitja, tako tla smo si u-met no nadomestili sposobnosti, ki nam jih je odrekla priroda in da si moremo uravnavati razmere svojega življenja po svojem s|>o znanju in po svoji volji. Živijo nje človeštva na tem planetu je neprestano vstajanje; ali noben angel ni prišel, tla bi odvalil kamen, ki ga je moral naš rod dvigniti s svojo močjo, s svojim delom.
Že je skala toliko odmaknjena, da more človešltvo iz svoje teme pogledati v beli dan. Ali popolnoma se še ni oprostilo teže in vsta lo. Hrepenenje po vstajenju pa je silno kakor še nikdar ne. In tisti, ki ga najbolj živo čutijo, ki najmočneje žele jasnega solnca in ki so na jb is t reje spoznal icilj, se združujejo, tla s svojimi v eno. nepremagljivo silo zlitimi močmi odvale skalo od živega groba.
Nebeško kraljestvo na drugem svetu obljubuje vera, ki uči vsta jen je mesa. ('emu x>a ie ta svet in življenje na njem in vsa lepota in možnost njenega uživanja, ako je smrt šele začetek?
Tu je protislovje verskih sistemov, ob katerem se mora spotak niti človek sodobnegs znanja. Cerkev, ki uči osebnega Boga z vsemi popolnostmi, ga obenem de gradira na ot roka, "ki si je iuiv* ril človeka, da ima igračo na zemlji. Kajti če nima človek cilja na tem svetu, je vse njegovo življenje le čudna zabava za Boga.
Toda kdor živi, mora verjeti v življenje, ako si ne zmede razuma z bajkami in fantazijami. In to življenje lahko olej»šamn sebi in svojim otrokom, ako odvalimo skalo, ki nam brani stopiti na beli dan.
Človeštvo samo je bilo muče ni k. Trpelo je nepregledna tisoč letja, bilo je na Oljčni gori in na Golgati in pripravlja se na vstajenja dan. Sila, s katero odvali kamen, je socializem.
Sodrugi in sodružice!
Prvi majnik se bliža, naš praznik. Ne bomo Vam na tem mestu na široko razlagali, kaj da pomeni. Pravi socialist ve, da je to delavski praz nik, dan
DELAVSKE SOLIDARNOSTI, tega visokega ideala, ki se more predvsem uresničiti, da more delavstvo zmagati in se osvoboditi.
Vsak sodrug ve, da je prvi majnik zanj najvažnejši praznik, ker ga ni določila nobena cerkev in nobena krona, temveč
DELAVSKA VOLJA Oficielni svet ne priznava prvega majnika in ga nima v svojih koledarjih. Kajti v naši družbi ni ljudstvo za to, da bi samo kaj sklepalo o svoji usodi in celo vidno izražalo svoje hotenje. "Od zgoraj" se mu predpisuje njegovo življenje, "od zgoraj" se mu dajejo tudi simboli, od zgoraj se mu določajo prazniki.
Zavedno delavstvo pa razume, da ne more biti mula, ki se da nema upregati in izpreguti in ki dobiva seno od gospodarjeve dobrote, nikdar svobodna in da ne more na veke vekov postati nič druzega kaor mula.
Zavedno delavstvo noče ostati za vse čase zasužnjeno. In
PRVI MAJNIK,
ki ga ne praznuje na ukaz in ne s crkvenim ali državnim dovoljenjem, ampak po svojem svobodnem sklepu, je znamenje, da hoče.
Težak jarem se nalaga delavstvu. Kapitalizem ga ne obsoja le na tlako in mu ne odteguje le vsakdanjega kruha, ne biča ga le s prenaporom, z brezposelnostjo in s p rev zgodnjo starostjo, am pak jemlje mu tudi za upanje za bodočnost. Za vse čase ga hoče potlačiti na nižino delovne živine, kateri je prepovedan vsak napredek in razvoj.
Iz temnih globočin je prišel človeški rod, iz nizkih organizmov se je razvil; pot, ki je držala dotod, kaže še naprej v večjo popolnost, v lepše življenje. Ali za delavstvo naj bi bila
SEDANJOST ZADNJA POSTAJA
in v brezmejnosti časov naj bi ne bilo zanj nobe
nega napredka več. Delavec je postal živa maši- |bo povod za mednarodno na; to naj bo tudi njegov sin in vnuk in vnukov vnuk do konca sveta.
Zavedno delavstvo pa noče postaj živa oka-menina. Z vsem človeštvom hoče korakati naprej in pripravljati svojim otrokom lepši svet.
To demonstrira delavstvo na dan prvega maja. Za ta boj zbira svojo armado.
Prvi maj je dan
SOCIALISTIČNEGA NABORA.
Sodrugi in sodružice! Pripravite se, da ga boste dostojno praznovali — da boste svojim sovražnikom pokazali svojo rastočo moč, svojim tovarišem pa tabor, v katerega spadajo.
'soČletnim sovražnikom delavske svobode.
Razvidcti Uioramo, da so hoji kapitalistično gospodarskega sistema le boji v interesu kapitala, ! in v njega interesu stoje podvr-lene i ene države v molilnem boju s poti vrže lic i drugih držav; biti inl# klati se morajo v interesu kapitala ne samo ene dežele, temveč de-1 žel vsega sveta.
Tu, kjer vidimo bogastvo, sati delavčevega truda vseh delov sveta, tu prostor, tla spregledamo, tla suio vsi sužnji zemeljskega površja en sam velik razred z enakimi interesi.
Dasiravuo svetovna razstava ne
pobra
timstvo, mora vzbuditi v nas zavest naše moči in dolžnosti boja za interese ua&ega razreda. V tem zmislu bodi od proletariate pozdravi i e na
Panama — Pacific — International Kxposition!
Anton Serjak.
NESRAMNEŽI.
NAJBOLJŠI VSEH SVETOV
,V Chicagu živi pes, ki je pravza prav kapitalist. Stara žena, nje gova rajna lastnica, je zapustila .14,000 dolarjev, tla se preživi "ljuba žival" z obrestmi tega denarja tlo konca svojih dni. —- V Chicagu je še vedno čez 100,000 brezposelnih delavcev. V Chteagn hodijo še vedno nedorasla dekleta v tovarne. V Chicagu hodi Se vedno nekoliko tisoč o.trok brez večerje spat. Naša zemlja s svojim kapitalističnim redom je pa ven dar najboljši svet.
San Francisco, Cal. vitli, da ni enak ou i m, ki gospo-Znamenit dan za mesto San darijo v obiluosti, s<* lože v tla oiiio-Francisco in sploh za Združene tiči.
države je bil dan 'JO. februarja, ko Delavcu primanjkuje stvarnega so je otvorila z velikimi sloves- političnega znanja, ni zàto se lah-uostmi svetovna razstava.	ko omaje iu prezre, da si more le
Ako se pobavimo tudi mi s to s pomočjo političnega orožja iz-veliko prireditvijo, nas ne vodijo vojevati gospodarsko svobodo, tisti interesi kakor ljudi, ki pri- Kapitalisti niso nikakršni mar-čakujejo od razstave velike dobi- j k*ist i, vendar pa razumejo ali pa čke. Nas zanimajo pri tem druge reči._
Komaj je bilo znano, tla bo z
Za naše nacionalistične liste po Ameriki je najbolj značilno to, da sme v njih vsakdo brez vsake kri-Itik«' odkladati največje nesramnosti in da nimajo vsi skupaj za groš prepričanja. Le poglejte jih, kako se na prvi ali drugi stra-ga razvoja. Tega razvoja ne n o- ni navdušujejo za slovenstvo, iu-renio zadržati, in če bi ga mogli, goslovaiistvo in zaveznike, na tre-vcntlar pe bi bilo to v našem inte- t ji ali četrti strani pa prinašajo resu. Ako pa hočemo tudi tu i kaj cele kolone enako navttušenih po-tloscči od te izpreinenc razmer, s< iročil o avstrijskih junakih in o ne smcnio omamiti ob veseličnih Franejožefovih medaljah. To se ceremonijah razstave, temveč osta-l pri njih vse vjema, kakor se tudi ti moramo trezni ter pripravljeni vjema, da se tak list liže in maže na boj v vseh slučajih.	socialistom, obenem pa objavlja
Toda vseeno prinaša tudi nam bombastična priporočila republi-vsaj instinktivno slutijo interese delavcem ta svetovna razstava ne- jčanskih ali pa demokratičnih kau-razretla in ravnajo po njih. Tako kaj veselega, in s tem preidemo ¡didatov.
na drugo stran vprašanja.
Ob obali Tihega oceana nudi pogled na razstavo zares krasen prizor iz pravljičnih dob. Pripravljanje je vzelo komaj dve leti, in vse te velike krasne palače so napolnjene z vzorci najboljšega rokodelstva, velike umetnosti in industrije vsega sveta. Delavci
si je kapital tudi svetovno raz-otvoritvijo panamskega prekopa stavo v San Francisco poizkusil o-prirejena svetovna razstava v im - brniti v svoj priti, stu San Franeisco, se je začela tu	za h|a|)u p|acv0 ni dovolj de-
t ti sploh po vse i Californiji veli- |aVKkr moči v Kaliforniji, je indu-ka zemljiška špekulacija, ki je lo- 8trjja „erazvita. Stavbinska tlela vila ponaivee delavsko ljudstvo, porabijo veČino delavske moči v Zemljiški prekupovalei, Železni natli da dobe tiri stavbah za raz-škc in parniikc družbe tekmujejo stavo gotovo delo, je prišlo na ti-,-
Ce vidijo ljudje, ki cenijo značaj sami tako kakor tolarje, kakšno je vodstvo listov, ni čudno, da si tudi razni dopisniki dovoljujejo vse mogoče infamijc; saj so prepričani, tla bodo uredništvom vedno dobro tlošlc.
Tako je za Glas Naroda neki
„a vs, kripljr, kdo I». .....i r.* W ,lolav,-.v *.„,. ,„• so ž- ,,,k	VT"",- """"''i''" I ^T^i^t
Klaial Californijo ko. Kl<lo,„lo. veliko l„..z|,os,l„ost š, „«množili M. kako I,val. ka,„tal,st ka- J", ki jo imonuj, M.rno povnrt .
»i. ti- i - i i • , '	vi	.	i ii Pitalistom drugih teže, kai vse ic spada očitno med tiste, ki se
obljubljeno deželo, kjer tece sam Nevede so s tem pomagali poslal»-	w u*««« ., %	'
storila njegova marljivost Mi tle- oaeela: Hvali se sam; drugi
damo mirno, kako se gnetejo kapi- te ne bodo. Pa pravi svoji kloba
talisti, višji dostojanstveniki in
druge mogočne osebe, t«*r povzdi-
nictl in mleko. Toliko in toliko sati zaslužek in sploh delavske zemlje, milo podnebje, bogata plo- razmere. Ne, tla bi unijske plače dovitost so magneti, ki naj priva- ne obstojale. Palače so v San bijo delavce na obdelovanje zem- Franeisco še vedno največje —- na ... Ije in s tem v deveta nebesi. Ali papirju: Nostevilui delavci garajo	v deveta nebesa sad tn.da,
prekmalu.je spoznalo na tisoče danes, ne iz svojega nagona, t« m-delavcev, tla so se ujeli na lima- več iz strahu, preti pomanjkanjem niče." Zemljo, ako ni v rokah špe- poti linijsko plačo, kulantov in železniških družb, u- Kapitalisti, dobro vedoči, tla bo treba i/.rigirati, za kar revnemu ¡mojH njj|1 agitacija te posledico, delavcu ne diwtaja denarnih sred so j0 fo0lj pospeševali celo v ča stev, ali je pa peščena in skalnata, 8U| j-0 je bila brezposelnost v meda je za obdelovanje največji: 8tjh ]>acjfika tako velika, tla marljivost brezuspešna.	so mora smatrati to njihovo po-
Na tisoče je sledilo varljiv im četje kot pravi zločin, obljubam, ter si v zlati Californi- Ali ne samo na unijsko plačo s, ji postavilo nova domovja. Zlato jc kapital ozrl. Tudi vzhodna Nese je stopilo, ostala je le vsa pre- vaiia jc bogata na zemljiških za vara in revščina, in pridružila s«> kladih; vzlie temu se tam še nis«. je še brezposelnost za uboge ah- j razvile industrije, ker ni za nizko poljane delavce.	plačo delavskih moči. Ali to ne
Napačno bi bilo misliti, ti« je *a- škoduje; zemlja ima š«> vedno svo-mo zemljiške špekulante, žclezntš-! jo vrednost Slednjič že pride pri-ke in parniške tlružbe td>s»itliti za- lika za kapital, tla jo izkoristi, te-radi te velike agitacije.	ga so si zemljiški špekulantje in
Velika razdalja od vzhoda, re- ¡kapitalisti svesti. Vsled tega je bi-zervarja delavskih moči, ter pre- la napovedana agitacija zeni-veliki stroški za vožnjo zadržujejo Ijiških špekulantov in trgovcev, delavce v enein kraju* Znatna tvb- dtt bi-kapi-talisti vložili k*pj^.ls.> ljudenost vzhoda omogoča brez- zemljišča, na drugi strani je pa posclnim že kolikortoliko ptdova- boben vabil čim večjo množino nje od mesta tlo mesta, kadar si delavske moči. Edina zapreka v iščejo dela; ali to je tukaj ljemo- tem oziru je deloma evropska voj-goče. Daljava tlo tlrugih večjih n«- Na tisoče večinoma ncizku-
i/. katerega je nastal ta paradiž.
In tlelavci% ki so izkopali rudo, iztlelali raznovrstne stroje, ki so razpostavljeni v razgled v teh pa-viljonah, tielavci, ki so posekali vsako drevo, sežagali v tleske, skovali vsak žebelj, izklesali in upodobili kamen, s katerim so okra šene palače, oiu tielavci stoje v ozadju neopaženi in zanikani. Ali tudi to preži ran je bodo prenesli.
Delavstvo vsega sveta je prispevalo svojo zmožnost, ki je ustvarila vse tukaj nakuničene zaklade
In delavci/katerih roke so izdelale vse te umetnine, roke, ki so postavile te velike palače, delavci, ki so iz vseh kotov sveta navozi-li vse te produkte, delavci, brez katerih ne bi bila samo ta razstava. temveč ves svet prazen nič, mi delavci smo sužnji.
Ali res nimamo moči, tla bi štrli okove anženstva, ter nastopili . .	. .
• •, - , v u ' ------ . una tak elovek pisati
pot svobodi Proletariat je Al
mest na jug meri od San Kraneis-co 500 mil, in na sever *(M> milj. To zadržuje dtdavea v enem kritju, ter izključuje možnost, tla bi brezposelni potovali za delom.
Vse te razmere so učinkovale, da se je pomnožila brezposelnost v San Franeisco; s tem skušajo kapitalisti upogniti unije in njih delavec, ki so si z zavednostjo in vsled inteligence in marljivosti tukajšnih voditeljev pridobili primeroma dobre plače in skrajšan delovni čas. To je tudi temelj političnega napredka v zapadnih državah. Gospodarsko manj zatirano delavstvo zapada. od katerega odpada večji tlel na am. državljane, čuti in deluje politično bolj svobodno, kakor pa sužnji volnenega in jeklenega t rust a New -England držav ali Pennsvlvaniie. S poslabšanjem gospodarskih razmer delavstva tu na zapadu se pričenja tudi politična reakcija . kapitalisti se čutijo kot razred o-krepčani. Zavest ekonomičnega suženstva zamori v delavcu čut svobode in enakopravnosti: ker
senih delavcev si jc že »predstavljalo v tluhu nova domovja v za-željenem paradižu še neobdelane Californije, a je svoje prihranke vrglo v žrelo evropskim in ameriškim parohrodnim družbam, in mnogi zapcljanci siromaki že morda trohne danes na evropskem bojnem polju.
Kapilalisti se drže svojega pr«n-cipn, dobro vedoči tla "aufgescho-ben ist niclit aufgehoben."
Svetovna razstava v San Franeisco ni ustvarila tega položaja temveč jc njega razvitek le pospešila. Tt> so uvideli kapitalisti ž'* v naprej, zato so si precej prizadevali za to razstavo. Od kapital*!, katerega ko vtaknili vanjo, se nadejajo ogromnega dobička, na drugi strani pa Se denar nazaj potom dobrih kupčij. Za nas delavce pa pomeni razstava kvečjemu u-vod v poostren boj. Gospodarsko in politično bonioaniorali zbrati svoje moči bolj kI^Lm' doslej, Porabiti jih v našem interesu, in biti pripravljeni, tla bomo kos vsakemu položaju, ki nastane iz te-
las, na čigar ramah počiva svet. in ta svet nam je vkradla in vsega prepregla golazen pa^asitov.
Ako imamo moč, tla izpivmin.ia-mo vse surovine v produkte, za kai >|(> bi imeli tudi inoč, da bi z njimi upravljali? Delavci vidimo tu, tla se vse, kar je izumil Človeški razum, ustvaria z našimi rokami rokami; gledati moramo, kako bi>do raznovrstni stroji, sestavljeni / našimi rokami, vir po-rn.no/enega trpljenja in izkoriščanja; videti moramo, d« bodo vse ta velika tlela, vse krasote, izvršene od nas. konsumir^e t»d o-nih, katerih niti en prst se ni skrivil v vsej tej produkciji.
Videti moramo, tla smo ne samo delavci Amerike, temveč tudi tielavci Anglije, Nemčije in Indiie, Japonske kakor Avstralije in Kitajske, sploh delavci vsega sveta vzdrževatelji tlružbe, ona pa ravna z nami brez izjeme kakor s sužnji.	•
Dobro bi se bilo v tem času svetovne vojne, ki se votli v prid mogotcem, in ob času svetovne razstave v San Franeisco zavedati, t1n morajo biti ubogi tielavci, ki so ustvarili ta krasen paradiž, dovolj močni in pripravljeni za boj s ti-
sariji, ki jc enako dolgočasna kakor neumna, tla je "niična". ta reč nas ne bi prav nič zanimala, i če se ne bi mož nesramno zaganjal v socialiste in specialno v sodruga Kopača. Kar čenča r i o Proletareu, nam je čistt) vseeno; s svojim trapastim skrpulacom je dokazal, da se nima Proletarec od njega prav ničesar učiti. Ali sodrug Kopač je onkraj morja in ne more sam odgovarjati na take zavratne napade. M. očitno nič ne ve o Kopaču; priznava, tla še njegovega krstnega imena ne pozna To ne bi bilo tako hudo. Človek lahko pozabi na marsikatero krstno ime. Ali ta junak ne sluti, tla je s svojo črčkR-rijo priznal, tla jt- moral v starem kraju živeti brez vsega zanimanja za javno življenje, kajti sodrug Kopač, ki je tajnik železničarske organizacije v Trstu, igra v slovenskem političnem življenju že toliko vloge, da mora človek, ki ne čepi za pečjo, kaj vedeti o njeni.
Kljub temu tla nič ne ve, se pa
in čedni
Glas Naroda mu to tiska — tla ic Kopač iz lenobe postal socialist in tla molze denar iz delavskega ljudstva. Kopač jc zaradi svojega prepričanja — kakor se nekateri sodrugi v tistih časih — izgubil službo pri ž olczniei, in za plačo, ki jo ima otl organizacije, mora bolj delati kot bo M. nemara delal svoje-žive dni.
Tako brezvestno obrekovanje je vcasi veljalo /.a luniparijo. In pri nas velja še danes za to.
V BOŽJEM IMENU.
Države, ki se vojskujejo, potre bujejo denarja, mnogo denarja. Že Montecuccoli je dejal: Za vojno jc treba treh reči — prvič denarja, drugič denarja in tretjič zo. pet denarja. Ameriški bankarji bi jim ga posodili, kajti to nosi dobre obresti in tudi lahko pomeni bodoče kupčije. Z nevtralnostjo se to pač nekoliko teže spravlja v sklati, ali — denar jc denar. Zato je državni tajnik Brvan sicer na- i pravil kisel obraz, ampak nazadnje je tlejal: V Božjem imenu!
Vlada ne odobrava teh kupčij, toda ovirala jih ne bo. Neodobra-vanje pa kapitalistov ne bo bolelo.
♦
Ob stoletnici moža z železno pestjo, ki je ustanovil nemško državo, ustvaril nemškega cesarja, in hotel uničiti socializem.
Dne 1- aprila je vsa nacionalistična Nemčija doma in v tujini tako iuinno kakor j«* v sedanjih razmerah mogoče slavila stoletni co Bisniarckovega rojstva. Tudi ameri&ki nacionalistični Nemci niso zaostali; odkar j»* v Kvropi vojna, se je med njimi prej zaspali narodnjakarski čut sploh močno zbudil, in taka prilika, kakršna je Bismarckova stoletnica, je njihovim ftpekulativnim voditeljem posebno dobro došla, da podkurijo '/ njo šovinistično blaznost.
Ne glede na ta je bila Bismacko-va postava v zgodovini taka, «la se je vredno z njo nekoliko pojaviti. Pregovor, da je zgodovina učiteljica življenja, je še vedno resničen in ne izgubi svoje veljave, dokler bodo na zemlji Živeli ljudje*
Bismarckova vloga je bila veli ka Tudi njegov način izvršitve je bil velik, če se meri velikost |k> obsežnosti in jm> sili, ki je bila vložena v delo.
I)o. drugačnih zaključkov pa pridemo, če tehtamo in cenimo, kar je izvšil človek in če vzamemo za merilo korist človeštva. Znani so morilci, ki s»» zastrupili, zaklali ali na kakršenkoli način umorili pet, ' deset, dvanajst, petnajst ljudi, preden so prišli na vislice; tudi to ni majhna reč in celo slavo uživa tak razbojnik predpn pride v rabljeve roke, v sodni dvorani, kjer se pehajo ele gatitne babnice in nadebudni zločinski vajenci na jegovo razpravo, po smrti ¡»a v panoptikih, kjer kažejo njegovo voščeno figuro.
Bismarckovo junkerstvo.
Otto von Bismarck je bil |x» rodu pravi pruski junker. Lastno-s t i te kaste so se v njem izražale takorekoč v popolnosti. I>asi ni bila posest njegove obitelji posebno velika — njeg >v rojstni dvorec je bil Schonhauscn— ga je vendar vse življenje «ličila prava vzhod-nolalwka ošabnost in prevzetnost. S tem se je družila skrajna brezobzirnost, ki se ni ustrašila nobenih sredstev pri zasledovanju kakšnega cilja.
Aristokracija je po vseh «leže lah konservativna. Prusko plemstvo se odlikuje z nenavadno veliko mero tega daru in Bismarck je bil po svojih nazorih nepopa-čen nazadnjak. Njegovo mišljenje je zaostajalo za stoletja za dobo, v kateri je živel.
V njegovi mladosti, po velikih napoleonskih vojnah, se . je po Evropi z mlado industrijo razvijal liberalizem. Z njim so se raz-našale tudi demokratične ideje francoske revolucije. Meščanstvo je še bolj videlo nasprotjo med sabo in fevdalno družbo kakor med sabo in prolctariatom. Demokratizem mu je bil še potreben in koristen.
Bismarcka se niso doteknilc moderne ideje toliko, «la bi bile kaj vplivale na njegovega duha Nekoliko je sicer koketiral z verskim 8vobodomisclstvom, ali tudi to je kmalu opustil, ker je instink thiio spumt*vftlf-d*-j*4*rk6v ime nitna opora vsake avtokraeije. On pa je bil o«l nog do glave avto-krat in častilec avtokraeije. Ljudstvo mu je bilo brezpomembna masa. dobra le kot sredstvo za cilje "velikih", "od Boga izvoljenih".
Bismarckov politični začetek.
Nemško ljudstvo je imelo o«l svojih kraljev in knezov lepe ob ljube izza napoleonske takozvane osvobojevalne vojne v žepu. Ka «lar je treba navdušiti narode, da žrtvujejo kri in življenje za svoje "podedovane giospodarje ", so vladarske besede vedno po ceni Lahkoverno ljmtatvo misli tedaj res, da se bojuje zase, za svoje pravice, za svojo svobodo, za svoj napredek. Vrednost pa imajo take obljube le te«laj, ako ima na ro«l toliko moči, da izsili njih izpolnitev.
Ko je bil Napoleon na St. Ile leni in *c evropskim božjim po inilošeeneem ni bilo več treba t renti za svoje krone, so imeli tisoč drugih brig kakor izpolnitev danih bese«!. Namesto obljublje ne svobode se je -razširila črna reakcija.
Tudi Hohenzollerni so potrebovali ljudi, ki bi jim bili pomagali
proti "demagogom", in Bismarck je bil pravi mož za to. V marčnih dneh leta 1MK. sc je s pomlad j > prirode zbudil tudi pomladni na gon narodov. Vpričo elementarne sile Revolucije so se omajali tremi, in slabotueži, ki so sedeli na njih, so morali priznati koncesije, «la so se r«'šili,
M»-d najslabotnejšimi je bil pruski Krideriek Viljem IV., ki je bil - kakor dobro pravi Kreilig-rat h pred revolucijo marioneta, po zmagi upornikov pa straho. petec.
Bismarck je bil takrat poslanec
večin, ampak k krvjo* in z žele-zoni. ' Dne 13. oktobra, pet «lni po svojem imenovanju, je poslal deželni zbor domov in je vladal brez parlamenta in brez parlamentarno dovoljenega proračuna Vstavo je položil na led.
V interesu svojih imperialističnih načrtov je prevzel Bisinarck nekdanjo Mettemiehovo nalogo: Pmlpirati reakcijo povsod in zatirati svobodna gibanja povsod. Zato je tudi 1. 1H6M. podpiral rusko vlado proti 'poljski vstaji. Ker mu je liberalno časopisje očitalo, da je prekršil ustavo s tem,
v pruskem deželnem zboru in j« «la ie pomagal Rusiji s pruskimi
ubogemu kraljičku silno zameril njegovo "popustljivost". Da je l'Yiderick Viljem na zahtevo ljudstvo stopil na balkon, ko je prineslo padle žrtve pred kraljevski dvor in «e na klic rebelov odkril pred njimi, mu ni Bismarck ni kdar odpustil. In ko je neki g«' lierai vprašal, kaj naj bi bil sto ril, ko j«> dobil od notranjega ministra poveljo, naj se umakuf z vojaštvom, j«- Bismarck odgovo ril: Poslal bi korporala s pa trdo, da aretira tistega civilista.
Bismarekovi avtokratični nazo ri nostali tajni in kmalu «e mu ie odprla pot do moči. Hspehi revolucije s»» bili kratkotrajni; ko je reakcija krvavo zmagala, je bil Bismarck imenovan za pruskega poslanca pri nemškem bundn v Krankfuttu. Sedaj je imel pred 'Sho polje, kjer je lahko razvijal svoje talente.
Bismarckove priprave.
Bisniarekov politični itieal je bila Velika Prusija. Politični cilj nemške bur/vazije in tudi nem-, škega |>ro)etariata je bila Zedi njeha Nemčija.
Kapitalizmu je bila razkosanost velika ovira. Toliko mej, toliko različnih vlad, toliko različnih sistemov ni pospeševalo imlustrij skega in trgovskega razvoja, ka kor si je želel mladi kapitalizem. Delavstvu pa tudi ni bila razcepljenost nikakor v prod. Ali iiumI tem ko .ie zavedni prolétariat in majhen del inteligenc«- hrepenel po nemški republiki, je šlo glav nim zastopnikom nješčanstva le za veliko cejoto, kjer bo mogoče uspešno "gospotlariti ".
Bisniarcku pa je bilo le na tem ležeče, da se poveča moč Prusije.
Nevarna je bila njegovim ci ljeni samo Avstrija. Bila je večja. Habsburgovci so bili med «li-uastijami ugledna familija, v predmarčnih, Metternichovih časih je postala Avstrija "žandar Evrope", ki je po vsem kontinentu zatiral puntarska gibanja, leta 184!). so se utrdile njene vezi z Rusijo. Južne nemške države so odločno simpatizirale z Avstrijo.
Bismarckova naloga je bila intrigi ran je proti Avstriji. Vpričo neznatnih talentov njenih di plomatov m državnikov ni bilo to pretežko. Njih plitkost je kmalu spoznal in jim je začel nastavljati limanice, na kater«* so s**dali kakor \ rabci.
Leta 1S5M. je tretji Napob-on s sardinskim Viktorjem Einanue lom II. napovedal Avstriji vojno; Bismarck jo je prepustil njeni usodi brez usmiljenja. Pruska vlada ga je )K>slala kot poslanika v Petrograd in tam si je dosti pri-zadeval za rusko-prusko prijn-telstvo. Kajti carski absolutizem mu je jako ugajal in rusko avto-kracijo je smatral za naboljšo za-slombo Prusije.
četami, je enostavno zažugal, «la ustavi kratkomalo vse liste, ki se I»«»«!«- upirah^iijegovi politiki. In liberalci, ki nis«> znali nikdar nič druzega kakor deklamirati, so po« padali-na trebuhe.
Tako s»- je pripravil, «la j«* im«'l nn vse strani proste roke za izvršitev svojih načrtov. Rusko «lo-h robot no nevtralnost si je pridobil, kar j<* bilo za t«*«laj v zunanji politiki najvažnejše, «lomači opoziciji i» t»a v/«'l vs«* orožje i/, rok.
Priliko je dobil 1. 1864 s Šlesvi-ško-holštajnskini vprašanjem. Ti «Iv«- «leželi sta bili v personalni uniji z Danskim. Ker pa bi po kraljevi smrti «ledno pravo pr«*-šlo na augustenbuiško linijo, je hot«*lo Dansko i/.premeniti ustavi» tako, «la bi |M»stalo Slesvik-llolštajnsko neločljiv. «I«l «lanske, ga kraljestva.
Proti temu j«' Bisinarck vložil protest s |h»/.o pravičnika. V res niči. ni uiti \ sanjali mislil na "legalno pravo" Augustenburža la, temveč .)•' hotel povečati Pru-si jo. Kakor inač«'k, ki skriva kremplje, j«* znal «*«*lo Avstrijo int«*resirati za to vprašanje, in dunajska vluda m niti slutila, «la ii je*s t«*in nastavil past. \'«>jna ie bila napove«lana ; Rusija j«> iz hvaležnosti ostala mirna, Napoleon si j«- «lal dopovedati, «la ni aneksi ja v Bismarekovem načrtu, iu malo Dansko je bil«» premagano. Avstrija j«* <h»bila upravo llol-štajna, Prusija pa upravo Sb^s-vika.	*
Vojna z Avstrijo.
Bisma rek je hotel Avstrijo za vsako c«*no iztlačiti iz nemškega bumla iu s tem zagotoviti lege-liiouijo Prusije. In Avstrija mu .j«* .šla v llolštajnu na limanice.
Pre«l svetom ni hotel nastopati kot ropar. Potreboval j«* vojno z Avstrijo, ali hotel je imeti |K>-v«mI. To ni bila za človeka nje govega značaja pretežka naloga. Očital je Avstriji, «la «laje v llolštajnu potuho protipruski agita ciji. Napoleona j«* znal zopet ;i diplomatičniini zvijačami pripra viti «l«> tega. «la ni nastopil proti njemu, v Italiji ni bilo treba veliko umetnosti, «la j<> tudi tam iz zval napad na Avstrijo, iu leta 1*66. j«* bila vojna.
Za Avstrijo s»* je nesrečno «lo vršila Zmagala je sicer na jugu, ali to ji m nič pomagalo, kajti na severu j«* za«lel njeno vojsko poraz za porazom in po bitki pri Sa«lovi (tudi nitka pri Kraljevem (jra«lcu imenovana) ji ni ostalo nič «Iruzega kakor hitro skleniti mir, ker j«* bila nevarnost, «la pri korakajo Prusi na Dunaj.
Avstrija je bila izločena iz nem šk«*ga bumla: avstrijski cesar so j<* moral «»«Ireči vsem pravicam do nemške krone, južnonemške države so bile kaznovane za to, ker s«» pomagale Avstriji, Prusija se je povečala, anektirala je tudi
S « « S A A « « * « * « ' v rv « S « S « S < < « S « » 'J* , < LZ, ^ * *,
Leta 1862. je priš«*l kot posla-1 Sb*svik iu liolštajn, in njena he-nee v Pariz; ali tam je «>stal lo gcmotiija v Nemčiji j«» bila zago
tovljena.
krat«*k čas. Njegovo brezobzirnost so potrebovali «loma, pa so ga poklicali v Berlin, kjer je pre«lsedoval državnemu ministrstvu. Dna 8. oktobra je bil pa imenovan za definitivnega ministrskega pmlsednika in ministra za zunanje za«leve.
Šlezvik Holsta jn.
Bismarckovo imenovanje za voditelja vlade j«* imelo «loločen na-men in ta je bil ra«likalno r«ak cionaren. Večina «l^želnega zbora ni hotela odobriti državnega proračuna, ker j«* obsegal pre velike zahteve za vojaštvo.
Bisinarck je ostal trmast. Dejal je: "Velika vprašanja se no rešujejo z besedami in n sklepi
Avstrija je povrhu vsega še ua jugu izgubila Beneško.
Prusko-francoska vojna.
Prusija je imela prvenstvo na Nemškem.' Z«laj j«* bilo treba še ustvariti Nemčijo.
Bisinarck ni «lolgo čakal. Sel je brezobzirno dalje —- v tem ožim je blia njegova |>e«t mi železna. Za realiziran je njegovega programa -je bila potrebna šlezvik holštajnaka vojna; to je bila pri prava za prusko-avstrijsko vojno, in ta je bila zopet priprava za prusko francosko vojno.
"Velika vprašanja se rešujejo s krvjo in železi m." Njemu ni bilo nikdar žal krvi.
V letih po porazu llahsburža nov j«* bil razvoj militarizma Bis marekova največja skrb. Njegov«» zahteve so bile za tedanje čase velikanske; ali vse j«a znal izsiliti iz slabotnega parlamenta.
Tudi za vojno s K ra učijo j«* potreboval pretvezo. Sreča mu j<» bila mila, kajú Napoleon je sam ihkal zunanjo pustolovščino, «la bi odvrnil zanimanje lju«lstva «»«l notranjih razmer; kajti njegov t ron j«* bil že nevarno oiyajan.
Kamiidatura hohenzolleriiskega princa na španski prestol je «lala Napoleonu III. povesi za protest Iii ker je princ izjavil, «la ne. mara ¿»ostati španski kralj, ter je na stala nevarnost, «la s«« vsa zadeva mirno reši, je Nap«»leon zahtevai ohliubo, «la tudi v bodoč«* noben hohenzollernski princ ne bo kan didiral za špansko kraljestvo.
Bismarck, ki j«- le «'akal na kaj IH>«lobiiega, je zagnal velik krik zaradi, razžaljene pruske časti. Bil«» j«* veliko spotikanja zaradi nastopanja fran<*osk«*ga poslanika, in ko je nastala možnost, da bi se afera vendar še morda r«*šila br«»z oboroženega konflikta, j«* Bisinarck hladnokrvno falsificiial « luško «lep» š<», kar je pokojni Liebkii«'cht natančm» opisat, in je napravil vojno neizogibno.
Lisjak je slavnostm» proglasil, da se Prusija ne bojuje proti Kranciji temveč proti Napoleonu. Pri S«*«lanu i«* bil Napoleon /.«' po enomesečnem vojskovanju odl<»è no )H»ražen ; padel j«* v prusko vjetuištvo, Kráneija pa je pr«»kla-tuirala r«*publik«». Ali Bismarck s«* j«* «lalje bojeval tudi proti Kranciji* brez Napoleona; kajti v e«lel je. «la j«* prišla njegova ura. In /.a novo Nemčijo j«* hotel osla!» Ijeuega s«»s«><la. Ko je bila Francija définit i vno premagana, je morala odstopiti Alzacijo in Lore-no ter plačati p«*t milijar«l vojne mlškodnine.
Pruski kralj -Viljem j«* bil «lue 1H. januarja 1871. v Versailles razglašen za nemške ga cesarja. Novi e«*sai je bil marioneta v Bismarkovih rokah.
Izza vojne.
Bisniarekov glavni cilj j«' bil «losežen ; Nemčija j«* bila z«*«li njena.
Ali m* tako, kakor >«» /el«'li «le-mokratj«' ž«* pr«'«l letom 1848 Nova buržvazija ni .»pazila t«* raz» lik«*. I«* flervvegh je pel "Mutter Germania, glücklich verpreus-st« ". Nova Nemčija j«* bila resnično iH>pniwna Hohenzollerni so bili njeni cesarji, Prusija je imela hegemonijo in Bisinarck je bil lijen kaneelar.
Namesto sv«»bodue je ustvaril militaristično Nemčijo. S tem, «la jo j«* {Mslložil Prusiji, j<* napravil iz ustave kos ¡»opisanega papirja, uitnltem k<» j«* resnično vla«lala dinastično kancelarska avtokra-eija.
Bismarku ni bilo prav ni«5 za uar«>dno idejo. On j«* hotel močno «Iržavo, in to ni bila po njegovih nazorih orgaizacija naroila, temveč imperialistična sila. Nje gova konservativnost se" j«* otl «lue «lo «lin* boli prelevljsla v brutalno reakcionarnost.
Kakor je bil brezobziren v zunanji politiki, tako je bil "žele-zen" «lo barbarstva v notranji ('«* mu ni dala konstitucija dovolj sre«lstev za njegovo krvoločno taktiko proti nasprotnikom, jo j«* vrgel v miznico in se je poslužil izjemnih zakonov. Iz liberalcev si je zrial napraviti poslužne hlapce; straliop«*tn«>st je bila glavni značaj večine novega nemške ga parlamenta, in tako je doseg«»l, ka** je hotel.
V«»dil je kot pristaš pruske «IržaVne luteranske cerkve boj proti katolicizmu, ki je bil povsem po krivem imenovan "kulturni boj". Izjemen zakon j<* izsilil zo-|M«r jezuite, katerin^ je prepovedal bivanje v Nemčiji. Ali kljub njegovi ponosni besedi "V Kano-so ne pojdemo!" je sklenil s pa peštvom dosti klavem kompro mis.
Hujši je bil njegov boj s socializmom; tukaj m* je pokazala vsa brutalna Bismarckova natura v pravi luči. Ali to je posebno poglavje, o katerem izpregovorimo prihodnjič.
Zoper srbečico, kraste, li-èaj. oblotoónika, brsljans-ko zastrupljenje, srab,
slani tok, prišč in luskine — je izborno
SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP
(Stfvwovo ZtlrMVlIn» lull»). Mil» mm «ukt|( elMia v Srusànl.
«'♦•nit 15 iwDio*,
Severa's
Skin Ointment
(Severovo Mazilo zoper kožne bolezni). Vzdražuje kožo zdravo in brez grdih ali bolečih opahkov. Cena lončka je 50 centov.
SEVERA'S TAB-LAX.
Sladkorne odvajalo. Prijetno in uspe&no. Za otroke in odrasle. Cena 10 in 26 centov.
V»4«nl «pahak.
' l'r<«»nii i»I>1mvI<« unije pimno In re* «•it< di . tfmn MmvUo /i»|N»r kolu« l»>lf4iii <i/<iru«ilo um)* Uiluo tuitfo liiim jo ilolfu fmum otakU in v<>-i	>itkka nn nj«-j t<«U po
im.U-\»njit \ «injH mazila iMirkrat >« oidrav^la. Neprtllko mmii uuel U) let In tudi Kvmp.U iitiravniki ml nlao m<)«ll iNiinu^ati."
M nt Ii m h Kota«.
Hm M. silvrrbill. Ala.
Val lekarnar Ima ti¿tpr<i<!rtj S<-ver»>\«' pripravke. Zahtevajte Sevemva. Zavrnite iu4<l<>ine»tiU*v. Ako »Ii ne luoioto di biti, narufijte jil» ud na*.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
J^ADAR potrebujete društveoe potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike'prejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIC
»24 BROAD STREET	TKL. 1475	JOHNSTOWN, PA.


3 pristne pijače. 2 zdravilne.
POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI!
Tukaj se Vnm nudi prilika, da ni prihranite denar, uko kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa ra«li tega» ker jas n«? plačujem dragih agentov ali " managerjev" in «»pravljam nam v«e posl«'.
Mojo tvrdka je prva in «vlina samostojna v Ameriki, ki importira iz Kranjskegu: brinjevec, troplnovec in sU vovko. Pomnite, «la so v resnici namo ono pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino In Kranjski. Gren-čec (Bitt«'rs), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih j«' bilo Se kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik.	•
A. H O R W A T. 600 N. Chicago, St., JOLIET. ILL.
Ali hočete eelo svoje življenje žrtovati
svojim delodnjalcem in jim kupičiti bogastvo s svojimi žulji, da vas potem v slučaju bolezni in nesreče ter na stara leta prepuste svoji usodi in vas pošljejo s trebuhom za kruhom ker jim vsled starosti ne morete več koristiti.
LASTIM TE PARMO! Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje v zdravem prijaznem in ugodnem kraju.
Zemlja bo«le vaš najsvetejši prijatelj. Zemlja vam nosi naj-ve«v,je obresti. Zemlja bode. redila vius in vašo družino. Zemlja vas bo«le postavila na noge ter vam pripomogla do samostojnosti. Zemlja Vam bode «lala bogatstvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje. Zemlja in življenje na prosti naravi vas ohrani pri zdravju. Bodite samostojni ker imate priliko.
Vprašanje je: kam se obrniti, kje kupiti da bodete dobili «lobro zemljo na kateri vse to lahko dosežete. Veliko je prodajalcev in vsak hoče prodati po«! raznovrstnimi vabljivimi pretvezami. Radi tega vam svetujemo, «la se zaupno obrnete na rojaka A. Mantel-na ker on vam bode dal brezplačno in točno informacije, dober nasvet in resničen popis. Obrnite se osebno ali pa pismeno na rojaka
A. Mantel
133 W. Washington St., Room 1007. CHICAGO, ILL. PRAVNA In NOTARSKA PISARNA
207 HANOVER ST., MILWAUKEE. WIS.
prevzema v izvršitev vs«' avstro ogrske sodni.lske in vojaAke zadeve, zemljiške vknjižbe, kupne pogodbe, pooblastila, zadoltnice, pobotnice, odstopna pisma, ix-Jave in druge javne listine, notarsko in konzularno potrjene, potrebne zlasti v za-, puščinskih zadevah za iztirjavo dedftčin ter za dvig sodnik in hranilnih depozitov,
Iztlrjevanje dolgov in drugih zahtevkov tu in v starem kraju.
VAŽNO! Mnogoletne izkušnje (v tem poslu sem priblii.no }.o 20 let) in temeljito poznavanje zakonov mi omogoči pravilno in uspeftno izvršitev vsake naročene zadeve. Ne vsakdo, ki je "Notary PubUc", Je v stanu te stvari napraviti, marveč le oni, ki ima za to potrebne zmožnosti in v Šolah pridobljeno znanje.
Oskrbujem tudi točne prevode i/, raznih jezikov. Nadalje sestavljam in tiskam sam cirkularje, vabila in razne društvene potrebščine prav lično in po zmernih eennh; p«>sebno pa opozarjam dramatična in pevska društva nn razmnožltev gle-diških iger in not v poljubnem številu s pomočjo multigrafa. Nasveti v prnvnih zadevah brezplačno.
IVAN A. K A KER.
javni notar, b. sodni in konzularni uradnik.
Konec v nemilosti.
Kljub njegovi železni pesti .je iiiK»l Hismarck konec, ki j«- bil kak«»r «llaka «llaki podoben poni žanju. Viljema L je on napravil za nemškega cesarja; iz hvaležnosti ga je njegov vnuk, se«lanji Viljem, poslal v p«'tizijo. Leta IH90. s«- j<- kaneelar, ki je bil o«l nava«1ncga "von" postal grof. knez in naposle«! vojvoda, spri s cesarjem, ker je ta hotel, «la bi ministri brez Bismarckovega po smlovanja, «lirektno občevali z njim. Hismarck je bil monarhist o«l nog «lo glave, ali monarha je hotel imeti v svojih rokah. Vilček
pa je bil še mlad in prevzeten . . .
Pozneje sta s«' na videz izmiri-la; ali ves svet je vedel, «la je bila tista sprava le komedija.
Hismarck je umrl v Friedrichs ruhe samoten, brezmoccn, brez vpliva na državo, katero je ustvaril, brez zahvale »xl dinastije katero je povzdignil. In medtem ko je sam padel, je moral gle«lati mogočni razvoj tiste sile, katero je najbolj preganjal, hoteč jo za treti: S«»cialne «lemokraeije.
Bismarckova železna pest je bils preslaba, «la bi strla soeiali-zcm. /¿laj bi to rade storile razne p«'*1 i iz ilov ice . . .
^DVRKTISKM RNT
		
SLOV. DELAVSKA		PODPORNA ZVEZA
Uataa*vlj«na dna la. avfutia IV*		lakarporirana SS aprila 1WW v a rta vi 1'Min,
Sedež: t o nema ugh. Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Pr.dM.lnik: KKAN PAVLOVÖlC, bo* 70Ö, Co.eui.ugb, Pa PtMiprodnadaik: JQMP ZORKO, K. F. D. 3, box 50, We.t Newton, Pa. Tajaik ALOJZIJ BAVDLK, bo* 187, CoBeiu.ugh, Pa Pviuoini tajniki IVAN PROSTOR, bo* 1*0, Export, Pa. Blagajnik: J0*1 P 2El»E, 6108 fck. Clai» Ave, Clevalaod, Ohio Pomolili bl.rf.joik: JOHIP MARINCIO, 540» 8t. Clair Ave.. Clav.laad, O
ZAUPNIK.:
ANDREJ VIDRIH, bo« 5U8, Conemaugk, Pa
NADZORNIKI:
VILJEM BITTER, i. nadsornik, Loek bo* 57, Cooeuiaugh. 1*. FRAN TOMAftIC, I. nadzornik, Gary, Ind., Toleetoa, Sta., ho« 7» NIKOLAJ POVÖK, I. n.di., 1 Craib «t., Nutnr.y Hill N. S Pittabnrg P
POROTNIKI)
IVAN GORAEK, 1. porotnik, Box 1»5, Radley, Kiuiau». JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lun«ieu Street, Johnstown, Pa AlJOZIJ KABLINGKR, S. porotnik. Girard, Kau«*«, K F •> ♦ hm
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F J K.rn, M. D., 68U2 »t Clair Av.., ''laveland, Ohio
GLAVNI URAD v hili It. 46 Muin Street, Uoaetuautfk,
POMOŽNI ODBOR
tpend.l Iv.n, Coneniaugh, Fa., box 273. Gatnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnutowai, I'» Oabreaaja Jakob, box 422, Co.eni.ugh, Pa. Hove Frank, R. F. D. 5, bot' ill, Joknatown, Pa. Bukodolnik Ivan, box 781, South Fork, Pa. Zoler Alojiij, box 514, Conemaugh, Pa.
PBIPRAVUALNI ODBOR ZA ZDRU4TEV SLOVKNHK1H PODPORNI 1
NAPREDNIH ORGANIZACIJ Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Couemaugh, Pa., d.u S. D P. Z, ¿« vprtmk Jožef, 2821 Crawford Ave, Chicago. I IL, AU. S. N. P J Martin Konda, 2656 So. Crawford Ave., Chieago, 111., ¿lau S. S P Z dr. »t Auto n, P. 0. New Duluth. Minn., il.u S. N. P. J. tief.uril M.rtin, ho* 78, Franklin. Kan»., lian dr. sv. It.rh.rM Pr.uk J. Aleš, 4008 W. 31»t St., Chieago, III., c lau S. D. P. \ P. D t*.HU>k Ivan, oox 211, W*«t Mineral, Kau»., Alan A S. H. P. D
Uradno Claulo: PROLF.TAREC, 400H \V. :tl»t St., Chicago, III. o«n,;«na jrut'.v«, oxironi« ujin «iradniai, m» |l|iJdao protein. t*>ftili.tt v. topiM in deusr. naravnoat um .t.^nrga a|iom> i. ni*ng>ir trogeg. D**uh' '•« — poAilja gl.no m pravil, ed;uo polom MU	«r Mau «u. irtia'ri.
«....nie, mkaaor pa u* potnui priv.i.uib .«••»»»»
u ¿lut.ju, u. (ip.xijo drust.eni tajnik- pri |«»rtMMiit giavurga a|iiiV* »« wMtanjkijlvonti, naj »u oeimutoui. ua'uaitiju ufaJ v t.. ' a ' u •« a it a*. % o* •<•4.je popr.vt
Chieago, 5. aprila 1915.
Danes med peto iu šesto uro zjutraj je po dolgi in mučni bolezni, jetiki, umrla tukaj naprednim ljudem dobro znana M rs. Angela Petsehe, stanujoča na 3006 S. Kedvale A ve., Chicago, v starosti 39 let.
Pokojnica je bila skozinskoz naprednega — svobodomiselnega mišljenja. Dalja časa — dokler so ji dopuščale razmere — je bila tudi članica jugoal. socialističnega kluba št. 1. Ljudje, ki so pri šli z njo v dotiko, «o jo spoštovali radi njenega blagega čuta, kajti pomagala je, če je le mogla, vsakemu, ki je bil v potrebi, bodisi r nasveti ali drugače. — Sedaj je ni več. Vai pa. ki so jo poznali, si ohranijo o nji blag in časten spomin! Lahka ji žemljica!
Poročevalec.
Knoxville, Iowa.
Cenjeno uredništvo Proletarča!
fte ga ni bilo dopisa iz te naselbine v našem listu. Zato vas prosim za malo prostora, da nekoliko opišem delavske razmere. Pohvaliti ae z del<MTt «e morvm: nekaj kc ae dela po 4 do 5 dni na teden, ali zaslužek je le majhen, ker je rov prenapolnjen.
Spominjam se nazaj na več kakor trideset let, ko sem bil v starem kraju v Zagorju. Slišal sem ljudi, ki so se pogovarjali o delavskih zadevah. Socializma sicer niso poznali, kakor danes, vendar so pa govorili, da bi bilo dobro, če bi vosi delali, ne pa eni po 16 ur, dru. gi pa nič. Te besede so prišle tlldi do ušqp božjemu namestniku, pa je komaj čakal do nedelje, da o-ftteje te nesramne ljudi. V nedeljo zjutraj, ko je prišel na prižni-c.o, se je kar tresel od jeze. Njegova pridiga je bila nekako tako: Slišal sem, da govore ljudje, da bi bilo dobro, če bi vsi delali. Kaj mislijo taki ljudje t Ali bo cesar delal? Ali bom jaz navsezgodaj zjutraj vstajal in Sel na polje tro-sit gnoj, ko pride čas, bom pa vrgel vile proč in hitel s svojimi umazanimi rokami v cerkev sveto mašo brat ?
Tako jim je deval mreno na oči; nekateri so mu pritrjevali, drugi so pa oslali pri svojem mišljenju — kakor še danes.
Težko pa je razumeti, kako da delavska stvar tako počasi napre-
duje. Pa je vendar rairuuieti v A-meriki. Teh par Slovencev, kar jih je tukaj, večinoma nimajo volilne pravice. Med tukaj rojenimi j«' l»a tudi taka kratkovidnoat, da se človeku kar smilijo. Pred kratkim sem se pogovarjal z nekim Angležem in ta je dejal, da ne bo dobrih časov, dokler ne bo republi-čau predsednik. Vprašal sem ga, kaj da bo potem t Odgovoril mi je: Delali bomo. Ako delam, pa zaslužim toliko, da se ravno preživim, sem mu dejal, tega ne štejem jaz za dobre čase. — Boljše je le, kakor stradati, mi odvrne on — Naj bo; zakaj bi pa ne glasovali za soeialistično stranko? sem vprašal ; tedaj bi prišle boljše delavske razmere. Ti se motiš, mi on zopet odkima. — Ne motim *e; ravno ta teden, 1. aprila, imamo spomin na osemurni delovnik. Kdo ga je vpeljal ; ali republikan ali božji namestnik f Socialistična stranka ga je priborila, drugače bi š.' danes delali po deset, dva najst ur iu še več, pa še za nižji» plačo. In še več je takih reči. Trdno zaupam, da pride čas ko borim to lahko nutAČim doka^alir Soeialističen pozdrav !
M. Dergau
Aurora, 111.
Imeli smo že vsake vrste zmerjanja in pisanja (>o listih; samo za našo pošteno delavsko nalogo nimajo misli iu dejanja tisti, ki se ponašajo 7 najdaljšim ie*«\» Zdaj nam prhajajo s svoj*» hitro Ali mi imamo avojo Ligo / «!<i Mi dolgo, in to je s >einHsl č1" trnka, žalostno je. da ne spo znate t«ga vi ubogi delavci. Ni čudno, ako se dobe med takozvan'*-mi boljšimi ljudmi kričači in amerjalei socializma. Ali vi trpini delavci, ki Vas je usoda zanesla s Slovenskega večinoma iz kmečkih vasi zaradi slabih razmer in ste mislili, «la boste tukaj kar o-bogateli, Vi bi morali prvi spoznati svoje življenje in bi S4> Van» morale odpreti oči. Vam ne pomava ne narodnost, ne Liga, ne vsi farji z njih izmišljenimi angelji in svetniki. Najbolj pomilovanja vredni so pa roiaki, ki so tam 5e cesarske konje jezdili in tukaj * w'no i"7di'o ♦ in pa ne unnio '•t p ^iti ve^dflt* rtf»»*r»n nnlfo^t^lo î t\ ^ i-,, v i ' r>****v' 11*''^ to'*«» m* «'» ♦om f'obro. h'tro zavrtiej«, dn y
Še dva meseca imamo do prvega maja, ki je po avobodnciu sklepu organiziranega zavednega proletariata delavski praznik. O pomenu tega praznika nam ni treba razpravljati na tem mestu. Delavstvo manifestira prvega maja predvsem svojo zrelost; s tem praznovanjem dokazuje, da se xr<veda, kateremu razredu pripada; s svojo manifestacijo, ki ae vrši po vsem svetu sočasno, potrjuje, da je delavstvo vaeh dežel in vseh narodov ena iu enotna velika armada, ki stremi po popolni združitvi, da doseže v njej moč, ki je potrebna, da se reši iz kapitalističnega suženjstva.
Prvi majtiik je dan delavskega edinatva. Kakor so delavci povsod izkoriščani in zatirani v kapitalističnem sistemu, tako morajo biti složni v obrambi in v boju, če hočejo streti sile izkoriščanja in zatiranja.
Prvi majnik je praznik boja, tistega boja, čigar cilj je resnična svoboda in enakost, boja, ki se vodi Mz uma svitlim mečem."
Prvi majnik pa je tudi praznik miru. svetovnega miru, in mogočen protest proti vojni in militarizmu. Zato ima praznovanje prvega majnika letos poseben pomen. Nekoliko milijonov naših bratov in tovarišev lezi v evropskih zakopih s puškami v rokah, za kanoni, možnarji in mitraljeza-mi, na tuje povelje ubijajoči drug druzega. Več kakor miljon jih že leži pod zemljo, in se nekoliko miljonov jih leži po bolnišnicah. Za tuje interese, na tuj ukaz, sebi le na škodo, se koljejo tisti, ki so drug drugemu najbližnji.
. Vemo pa, da je tudi ta grozna, največje strahote z največjo blaznostjo in z najgrozovitejšo i-lonijo prepletajoča tragedija posledica tistega kapitalističnega sistema, ki ubija delavce vsak dan po jamah, plavžih, jcklarnah, železnicah itd. ter napolnjujejo ves svet z reveži in pohabljenci.
Le zmaga delavstva more ustvariti razmere,.v katerih bo človeštvo uživalo mir.
Boju za tako zmago je posvečen praznik prvega majnika.
Tudi "Proletarec" hoče za ta praznik izpolniti svojo dolžnost. Ktkor že zadnia leta izide "Proletarec" tudi za ta dan v povečani obliki, t e bodo naročila zadostna, ho tiskan
najmanje na 1C straneh.
Ta številka bo izdana dne 28. aprila, tako da jo bodo vse naselbine lahko imele 1. maja.
1'redništvo in upravništvo .se potrudita, da storita najboljše, kar bo mogoče. Prirejeno in izbrano bo gradivo, ki bo gotovo zadovoljilo vse čita-telje iu k« 1m> obenem najbolje služilo za propagando. List bo bogato ilustriran iu poskrbljeno bo, da bo tudi s tem delom čitateljem najbolje ustreženo.
Cesar pa ne moreta storiti upravništvo iu u-redništvo sama, je agitacija za razpečevanje te slavnostne izdaje.To je naloga, ki jo morajo prevzeti in izvršiti naši aodrugi po naselbinah in od njih pričakujemo, da jo izvrše čim temeljiteje. Komur je boj za osvoboditev proletariata resna zadeva, bo gotovo storil, kar je v njegovih močeh, da se čimbolj razširi ta izdaja, ki bo prispevala razredni zavednosti in probuji našega delavstva.
I pravništvo računa, da izide slavnostne številke Proletarča
najmanje 16.000 iztisov.
To se lahko doseže, ako ae vsi sodrugi lotijo agitacije. In če ae doseže, bo tudi nam mogoče napraviti tak list, da ga bodo vsi čitatelji veseli.
"Proletarec" bo prinesel izbrano čtivo iu bo bogato ilustrovan. Ltivo bo skozinskoz agitato-ričuo in lahko umljivo.
Odbor je /a niajniško izdajo določil zui/.aue cene:
Posamezen iztis stane f>e
10 2f> 50 T"» 1(H)
iztisov
.$ .45 . 1.00 . 1.85 . 2.50 . 3.25
200 300 4(H) 500 10QO
izt isov
$5.50 . 8.00 10.00 11:50
19.00
Sodrugi! Imejte pred očmi, da je prvi majnik praznik, katerega si je delavstvo samo izvolilo iu določilo, da torej ni nobenega cerkvenega iu državnega praznika, ki bi mogel imeti enak pomen.
S to mislijo pojdite na delo iu gotovo doseže* te itapeh.
Izpolnite iu izrežite ta kupon, ter ga nam pošljite!
jj Upravnišlvu "PROLETARČA"
i
4008 W. 31st St. CHICAGO, ILL.
Pošiljam........dol.......cent. za
...........iztisen majske številke
"Proletarča."
Pošljite na naslov:
Ime...........................
Ulica............................
Mesto............................
•iViW«V»W/i''iViVMV«VWi,i,«V«WiV/.V.
tam "fajn;" potem pa pridejo z Ligo, da j«* to fajn! Nimam navade zmerjati in dajati tem ubogim sirotam vsakovrstne priimke; to prepuščam drugim, ki so preveč hlače trgali po šolskih klopi h iu i-majo še slamo v glavi. To velja /a tiste, ki so mi prišli na ušesa, da je Kristan lump, .laz poznam Kristana že 12 let. Videl sem ga v Idriji in poznam ga tudi po njegovih spisih. Ravno 011 je tisti lump, ki je že mararkatercinu izmed vaših tovarišev oči odprl ali pa še kaj več. Tisti, ki mislijo, <la bodo s takimi nesramnostmi oslabili socializem, se bodo grdo opekli.
S soc. pozdravom
J. Blažič.
LEOION ARJ EM!
porok obstanka ene ali druge or- jejo iti črtijo krasno započeto i-ganizacije, nam najmolj dokazu dejo, napadajo sodruga E. Kristale največja obstoječa organizaci- na in J. Zavertnika, da sta proglasila Slovensko Ligo za nepo-tiebno 111 a&itirala le za socialistično st ranko. Kaj «te pa sploh neki pričakovali od njiju? Ste li mi slil, da bosta zlezla pod klop, kakor je storil rev. A. Smola 1 pred par leti, ko je.hotel nenadoma požreti vse socialiste, potem ,-a
ja, l<at. cerkev, katera izčrpava vse narode na našem planetu, ne oziraje se na jezik, domovino, u-boštvo ali bogastvo. Vse, kar dobi, se izgubi v njenih hisagah.
.le I i potem mogoča svoboda pod protekcijo klerikalizmaf Mogoče, ampak le /-a take parasite.
ki jo uživajo tudi dandanes, ne. priznal pred mnogim občinstvom, pa za revnejši sloj ljudstva; kajti da je edina osvoboditeljica delav-v 19. stoletjih ni kat. cerkev na »tva le socialistična stranka? Zapravila najmanjše korrnti za uho- kaj ne omenite v javnosti, k%j da go ljudstvo, pač pa nam je ovira- sta sodruga na chicafikem ahodu
Oarrett, Pa.
Sedaj, ko je največja brezposelnost po vsem severo ameriškem kontinentu, so' nekateri slovenski listi vsi prenapolnjeni z narodnostno idejo in poziva se že tako p*.«u jdrLuvstvo, da pomore fi* nancijelno in duševno za otetev slov. naroda v Avstriji.
Vršili so se že nešteti boji med delavstvom in kapitalizmom; nikdar pa ni bila tista žurnalistika tako navdušena za obrambo stavka rjev, kakor je dandanes to zasebno časopisje, katero aedaj neprenehoma apelira na slov. narod no vsej Ameriki. Dnevno se či tajo po listih raznovrstne jeremi-jadc, izmed katerih so nekatere lepo narodno pobarvane; krasne patriotične melodijo done v ušesa čitateljem omenjenega časopis-j ia, tako da v mislih že love svobodo, katero bodo kronani morilci od sebe vrgli pred voditelje le-"ionarjev.
Prepričan sem, da nekateri ak-cionarji lig' dobro vedo, kako bi si> dalo rešiti ubogo izmučeno ljudstvo iz verig, v katere je sedaj vkovano; ali njim ni za zbolj-s mje družabnega reda, marveč le "i fikozvano narodnostno svobodo 'n to slepomišljenje ima lah . ko š» žalostne konsekvence za naš •vrod, ako se ne bo o pravem ča-o spametoval in se bojeval za popolno osvoboditev iz sedanjega absolutističnega sistema.
Da je mednarodnost najboljši
la pot do izobrazbe in solidarnosti delavstva.
Ko se je I. 1882 začelo na Slovaškem splošno narodno gibanje, in so imeli Slovenci tedaj že precej vpliva pri vladi, so se klerikalci zbali, posebno, ker se je pri čel klerikalizem nekoliko cepiti;.
je takratni goriški škof Mah-nič v Rim v avdijenco k papežu Leonu XIII. ter mu razložil za početo akcijo Slovencev; takoj je sv. jetnik zaukazal boj proti narodnosti, katerega je tudi škof Mahnič, prišedši iz Rima takoj pričel in rohneli so kat. duhovni nad narodnostjo, dokler niso dosegli svojega zaželjonega cilja in uničili vsako iskrico narodnostnega čuta.
Kako je pa s kapitalizmom? A-
povedala in nasvetovala, kaj bi bilo bolj koristno za narod, svo-iboda na papirju, Odeta s kapitali ■stičnim plaščem, ali popolna med-oiarodna osvoboditev vsega prole-itarijata ?
Mi kot delavci «e ne zadovolji-1110 samo z narodnostno svobodo »in ue trgamo svobode na koščke kot jo hočete vi; Ampak zahtevamo popolno svobodo, katera bo ■dodeljena vsem narodom sveta Tudi nas ne strašijo vaše grožnje v. izdajalci domovine, kajti naša srca čutija nemara več za svoje rojake, ki so sedaj v najhujšem ipoložaju, odkar vlada stari habsburški krvnik avstro-ogrsko monarhijo.
Ali ni edina socialistična stranka, katera stremi za splošnim raz-
li ni mednaroden ? Iu vendar ae ! oroženjem, za odstranitvijo mili-
um dobro godi. Kaj ne? Zakaj, da mora le revno ljudstvo biti Razcepljeno v narodnostne odseke? Odkod dobe voditelji sedanje započeto lige mnenje, da je narodnost prvi pogoj osvoboditve.' V kateri zgodovini so povzcv li te argumente? Mogoče od Poljakov, ki že sto»ctja trpe pod kru t i 111 i slovanskimi vladarji?
Alj so Italijani osvobojen na-iisl. ker so vsi ene narodnosti? So li Španci ali Francoii? Ali bomo Slovenci po vojni? Ne! Noben na rod ne bo svoboden, dokler se bodo epili, ampak združiti se ramo v celoto, ter organizirati se nn podlagi mednarodnega socializma in še le not eni l>odo morali nnsti okovi, v katere nan je kapitalizem s pomočjo -kat. cerkve vkoval.
V fcev. .r>2 01. N. -sem tudi či-tal nekakšno kritiko proti socin I i *t len i m voditeljem, di naaprotu
tarizma iu za uvedbo me<lnarod-nega svetovnega miru? Sociali-izem ima tudi zanesljivejše pogoje za odstranitev vsega «la, iz katerega se pojavljao konflikti, ki diavadno povzroče nezadovoljnost med konkurenti raznih držav, da potem postavljajo ubogi narod v bojite fronte.
Zatorej «lov. delavci, vstopite v mednarodno socialistično stranko, postanite državljani, da bomo čimprej štrli vsa uasprotstva proletariata in vživali sad agitatorič-•noga dela zavednega delavstva..
Za mednarodno svobodo!
.lak Kocjan.
DELAVSKA NESREČA.
V smodnišniei Kijuitable pri Al ton, 111., je eksplodiral smodnik v m kem man jšem poslopju' in gn je raznesel. Štirje uslužbenci so bil» ubiti.
BREZPOSELNOSTI Nil
Zvezni načelnik urada za posredovanje dela, komisar Caiuinet-ti, izjavlja, da je brezposelnost v Ameriki skoraj popolnoma izginila in da sploh ni bila obsežna. Le politični nasprotniki demokratične vlade so raztrosili lažne govo-»
i ice.
Vi brezposelni delavci |>o me-¿'tih in po deželi Vas lil! Zlagani ste. Vi živite le v svoji domišljiji. Mr. Camiuetti mora bolje vedeti, kAj je z brezposelnostjo kakor Vi !
STAVKA V CHICAOU.
Spravni poizkusi v stavbi tisk i obrti v Hiieagi so ostali brez u-sPcha in (Jompers je zapustil mesto, ne da bi bil kaj dosegel. Pod jetniki vztrajajo ob svoji zahtevi, da »e mora »prejeti pogodba, o kateri smo se že večkrat zmenili in posledica je ta, da so slikarji iu pleskarji ka-kor tudi tesarji sto pili v stavko. Zdi se, da med kou-traktorji ni preveč sloge; manjši polagoma spoznavajo, da jih hočejo veliki izigrati, pa se pripravljajo na spravo z delavci. Velike družbe napovedujejo, da bodo pripeljale stavkokaze v mesto. Kik kor kaže, se razvije iz tega nujbr-že trdovraten boj.
LJUBOSUMNOST.
V Blakelev, (ia., je Mrs. Sheffield s petimi streli i/ revolverja na ulici ustrelila svojega moža, zelo znanega zdravnika operaterja dr. T. K. Sheffielda. Potem se j«1 vrgla čez truplo in ga histerič no poljuhovala. Pravi, da so dok torjeve pacientke zasledovale njenega moža s svojo ljubeznijo, o-na pa je bila od samoljubnosti napol blazna.
V Ottawa, III., je David Sharkey umoril svojo ženo iu llletnega o-troka ter zažgal hišo. Tudi 011 je storil to iz ljubosumnosti.
Takih vesti bi se nabrale cele strani. In vsi ti zločini so posledica stoletne popolnoma napačne, neumne vzgoje.
KUPČIJA JE GLAVNA REC.
Meseca januarja letošnjega ie-ta so izvozile Zedinjene države tridesetkrat toliko konj kolikor meeeca januarja lanskega leta. Seveda za armade. Pa da ni vojna j^ A koristna! Delavci le ne razumejo tega. Militarizem bi tudi njih vzel, če bi se mu ponudili. Kajpana. riskirati bi morali svoje življenje in to je skoraj res nekaj druzega kakor konj.
RAZSODIŠČE V PRID DE LAVCEM
Iz tfazleton, Pa., poročajo: Bivši zvezni sodnik George Gray iz Wilmington, Delaware, ki je bil izvoljen za razsodnika v sporu med lastniki rudnikov in njih 11-službenci, je razsodil: Vsi elektri čarji in njih pomočniki, gasilci, pazniki v hlevih, inženirji in mesečno plačani uslužbenci imajo pravico do 10 odstotnega zvišanja plače, zaradi katerega je bil spor.
Vsled tega odloka bo treba mnogim uslužbencem doplačati diferenco do 300 dolarjev.
VAS ZGORELA.
Iz Watertown, N. Y., poročajo: je vpepelil vas Norfolk v Lawrence County, pri čemer so prišli štiri ljudje ob življenje. Mrtva je Mrs. Josephine Thomas, njena dva otroka in njena sestra. Zgorelo je 14 hiš s prodajalnami, dva hotela in več drugih hiš. Škodo cenijo na 200,000 dolarjev.
VOJNA IN NASELJEVANJE.
Število novih naseljencev v Zc-dinjenih državah že desetletja nt bilo tako nizko kakor zadnje mesece, odkar je v Evropi vojna. V štirih mesecih od julija do oktobra lanskega leta se je naselilo 157.642 oseb, v enakih meesecih leta 1913. na 534.811. Od oktobra je pa število še bolj padlo in sedaj znaša naselj evanje komaj 20 odstotkov normalnega. Nascljeniš-ki urad v Nevv Vorku ima zato nrav malo opravka. Od 550 oseb. ki so bile nastavljene, j»- velik del odpuščen, mnogo jih je j»a dobilo dopust.
Mnogo kratkovidnih ljudi misli, da mora vsak človek gledati svet skozi naočnike.
UKKEKUTIVA:
ptru Belamartch. Filip Qodina, V. Sula, P. Kokotorlch. Fr Alel, M Polovtuu, J. Krpan, ž. Bujaklč, Alex DuLruvac, Frank Hreu. B. tiklč in Fr. Satu
Frank Petrlch. «1. tajnik, 803 W. Madison Street, 4th Floor, Chicago, I1L
Sej« ekaekutive »o vaako prvo «obuto v mesecu ub M. xve£er. NADZORNI ODBOR:
Mik«* Mavrieh. (.'hiea««». 111., Ami. Tratenjak, ('hirajo, 111., \i«-k llinitlt, Milwaukee. Wia.
ODBOR ZA TISKARNO.
Prnnk Zi.j«- predsednik, Alex l>ubia\nr hhtunjnik. Prt. Ki»koto\ieh tajnik, Kruuk Mrgole in Jo«. Hteiner odborniki.
Klubi, ki tele govornike, naj ae obrnejo do gl. tajnika. ARKANSAS: —
83. Fort Hniith, Ark.— Ju^omI. *oo. klub, taj. Alt. Peear, K. F. D. 3, box 149.
Seje ao vsako tretjo nedelj«» v meaeeu, v Jenny Lind, Ark. 107. Hutin^ton, Ark.—Jugo«!. aoe. klub, taj. Juo. Jarnovk'h, H. K. D. Box 167. 140. Hartford, Ark. — Tajnik Louia Slamnik, box 36, Hartford Ark.
CALIFORNIA
68. Oakland—Han Franri«w»K Cal.—Jutfoal. Hoc. I druft., tajnik l,eo Volenik, 1050 llyde »t.
138. San Kraneiseo, ('al. Ta.inik Adolf H. Hožich, ."»30 Vermoat St., San
Franciaco, Cal. COLORADO:—
13_. Pueblo Colo. — Jugoal. »o»*, klub, tajnik Chaa. Pogorele»1, *»0M Moffat ave. ILLINOIS: —
1. Ckicauo, 111.—Jujfcoal. *U1'* klub, tajnik Filip Uodiaa, 2*06 Ho. Karlov »ve.
20.
46.
50.
56.
60.
64
67.
84.
Chicago, 111. — Jugoal. Soc. 1'druienje, tajnik Jo». Horvat, 1830 So. Hacine Avenue.
Chit-atfo. III.—Jujjoalnvenako a»»«-, udruženje, tajnik Jovun llerb-h, ä.'BW, Cl\ • bourn Avenue.
Panama. III. — Juj£tml. aoe. klub, tajnik Aadr I Urši«', B<>x H31. Virden III. — Jugo*l. ao«. klub, tajnik Sim. Kau«1»*, Mux 195. Hej« »e vaake 2. in 4 nedelje v me*eeu «k> «Htni uri ajutrai v Umen Hali Kast St. Louia, 111.—Jugoal. aocialiati^no udruienje, tajnik F. Franjich, 1328 Nektar Ave.
Chicago, III. — Jugoal. aocialistično udruienje, tajnik M. Srooje, 330 W. 25. Fl.
Livingiten. III. — Jugonl. aaeialiatifen klut». tainik Frank Krek, P. O Springfield, 111.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Frank Hrcgar, K. K. 8, e. o. Kaytna.
Witt, 111. — Jugoal. »oi. klub, tajnik John Miloairh, Box 102. Ziegler, 111. — Jugoal no«-, udruienje, tajnik (¡eo. Karlovieb, Hox 6.
109.Uranite	City, 111.—Jugoal. aoe. klub, tajnik S. (Jjuriahu-h, b. 665, Madiaon, 111.
110.	8taunton, lil. — Jugoal. soe. klub. tajnik Jos». Moatar, box 351, organizator Frank Pervinfcek.
128. Nokomia, 111. — Jugoal. »o»-, klub, tajnik John Mekinda, box 607. Seje »o vaako drugo nedel jo v meaeeu.
153.	Woodward. Iowa- Jugoal. s«*-, klub. tajnik Jak H«argani, K. t. B>»\ s7.
154.	Seaaer, lil.—Jsgoel. aoe. udruienje, tajnik Turno (¡rdirli, Box I»!*.
INDIANA: —
41. Clinton, lnd. — Jugoal. aoe. klub, tajnik Iga. Muftar, L; Bx 449; organi/.* tor Ant. Izdiha, 824 N. 9th St. Seje ao vsako prvo in tretjo aoboto v me aeeil ob 7. uri zvečer. 03 Oar», lnd.—Jugo>d. *oe. udru/eaje, tajnik l>. Jelavirh,- 1613 Washington
KANSAS:.--	, L< u u ,
3L West Mineral, Kans.-Jugoal. aoe. *kupiaa, tajnik »rank Speyer, box -9J, Radley Sta., Kana,—Seje ao	»" 4 nedeljo v meaeeu ob - ur. po^ol
dne v" K. Mineral, dvorani *t. 6.
Frontenac, Kans. — Jugoal. aoe, skupina, tajnik Jo*. I mek, box t. Franklin, Kana. t'Jugoal. aoe. klub, tajnik l.oui« Karlinger, 'K, 1' I». 4 Box SO. Oirord, Kana.
Skidmore, Kana. -Jugosl. *ot\ klub, tajnik Frank fema/ar, K. F. 1». box 261, Columbus, Kana.
Tarona Kan* —Jugoal. t»«M\ klub. tajnik Blaf Mer«ri. B«x 162.
Stone City, Kans. Jugoal. *oc. klub. tajnik Kok IWb'nik. B..x 4U>. 133. Dunkirk,"Kana. - Jugosl. soc. klub. tajnica Jo*. Snoj, K. R. I, Box 167,
Pittsburg, Kana.	.	t
150. Kingo, Kans. — Jugoal. soc. klub, tajnik Mary Skubic, K. 4. iorsrd, Kan-.
MICHIGAN:—	% ■ .
61. Detroit, Mich.—Jugoal. «oe. udrui-, taj. Bogdan Milotdievieh. •»*. l-errv av 114. Detroit. Mich.—Jugoal. aoe. klub, tajnik Mnrt Mantonv, 1110 KoMudl s».
MINNESOTA:—	t
22 Cltiaholiu, M inn.—Jugosl. <»*•. udruienje, tajnik M. liavrbh. -1» Lake st. 54. -Aurorn. Minn. — Jugoa.l soc. klub. tujnik J. Draftler, B»»x 34s 119 Biwabik, Minn. — Jugosl. aoe. klub. tajnik Frank Mahnich, Box 332. 142. Irontown, Minn. — Jugoal. »oc. klub, tajnik Frank Butarac, box 2M.
148. H v. Minn. — Jugoal. *oe. udruienje, tajnik M. Maurin, box (12. I,"»L'. Vi'r"inin. M»nn.—Jngosl. soc. udniienje, organizator Mik«- Hinndich. I"» H. Meaaba Avenue.
MISSOURI: —
Ferenfevich. 185S S. 9th St.
Jraveia Ave
WASHINOTON: —
28. Koslvn, Waah. —Jugoal. soe. udrufenje, tajnik Vinko AoU<<, Hoi 93. 102. Buckley, Waah. — Jugoal. aoc. udrui., tnjnik Nik. 1'erkovieh, F. (>. Spike tou. Waah.
WISCONSIN: —
9. Milwaukee, Wi».—Jugoal. aoe. udrui., 4*H» S. Fierce St.
II. Kenosha, Wis,- -Jugoal. m»c. udruienje, tajnik Muto Mludjau. Box 55. Org»-ni/ator Paul Jurcn. — S«'je so \sako zadnjo nedeljo v mes«i-u v na H«ain-list gl. atnnu.	.	.
.'<5. Weat Allis, Win.- Jugosl. »m*, udruienje, tajnik S. Dardich, 40| — 54.th Ave 122. Kacine, Wn,- fugoal. soc. udruienje, tajnik l>u&. Fongalev, 947 Oeneva St. 137. Keiioiiha, Wia. — Tajnik John Ka»telic, la HoMland Ave.
WYOMING: —
8. Cumberland, Wyo.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Ant. Aifrar, Box 04. 44. Superior, Wyo. — Jugoal. aoc. akupiua, tajnik Lukaa (Jroaer, box 341. Au drej Kriiinik, box 103, organizator.
S«j« •« vnuk« drug« nedelje v meaeeu p«i*ldn« «h 2 uri r Hali K P«ru*ka
I0K. Cambria, Wyo. — Jugoal, »oc. udruienje, tajnik Nik Pra*etina. Box 25. 130. U«»ck Springs, Wyo. — Jugoal. aoc. klub, tajnik M. Miklau^ich, Box 243. 146. (iun, Wvo.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Touiinc, Box 20.
KONFERENČNI ODBORI St. I. Zapadna Pennaylvanija. Tajnik Faul Aafar, 622 Fauama Avenue, Pittsburgh, Pa.
At. 2. • Ohio. Tujnik Sp. Markovich, 356 Kmerson PI., Voungstown, O. Ht. 3. Chicago. | ~	ii I" 1
At. 4. Wiaconsln. At. 5. M i sour i
"VESELE ' VESTI IZ STARE GA KRAJA
Kakšno	> je pripra-
vila vojna ljudem, ki ko ustali doma, pokažejo najbolje razne ve«ti v atarokrajakih listih, ki gotovo ne pretiravajo, ampak so najbrže eelo ublaženo, ker jih cenzura si-
Noe miljonov pa na Nemčijo, Av-1 alrijo in Turčijo.
Pravi pojin o teh ogromnih Hvoiah h\ eelo veliki hankarji težko naplavijo. Kako naj ai prole-larec, ki nima nik<lar milijona fi-ekov, predatavi petilcatet ti.soe milijonov mark T
Ampak raeun je vendar zanimiv za proletaree. Kajti vpraaa se, kdo plačuje te stroftke. V či-gave lepe gredo, že vemo, kadar čitamo poroeila o prof it i b Krup-pove družbe, Škodovke, 1'utilov-ljevih tovarn ttd. Toda iz eigavih žq>ov T
Veeinoma najemajo države posojila, to se pravi delajo dolgove. Sedanjost se kolje na raeun Uo-
bo<lo amortizacije za aedaujc uničevanje in pobija
» »	, I nj«. Kdor pa ve. kaj je denai,
da Ofcmka noee tej želji ugoditi.	<ja s<. s<i;,aj |)0Žira de,0
Ogrska vlada konf.aeira l>ae vm> ^ (|<,,aVhtVHf ki <mtanc živo
lujnia ;">p. Maraovicn, jo o r.merson i*i., ioungstown, t).	onimijusi ar nuijr u« in« mu i»
. Tajnik Pet. Kokotovich, 23(>6 Clybourn ave., rhicago,	111, J doenoNti. Bodoča generacije Imk
lin. Tajnik 1. Celich, 461 — 54. ave., W. Allis, Wis,	, • , , 4. •
lu Južni 111. Tajnik Joa. M ost ar, Bo* 351, Stanton. ill.	plaeevale obresti m amortizaci
Pazite na ti
žito, kar ga zasledi, a v Cialitvan-sko ga vendar ne pusti. Teh /a-dreg bi prav nič ne bilo treba Cim se je žarela vojna, je avstrijska vlada predlagala ogrski vladi, naj se odpravi carina na žito. Pa ogrska vlada ni hotela. Rumu-nija bi bila takrat rada prodala
eer ne bi bila dovolila.
Nekatere prioheujemo brez ko-	pet do oaem miljonov metrskih
naentarja, ker ga ne potrebujejo,	atotov v naao monarhijo, tako, da
•	bi zdaj ne imeli nobenih skrbi.
Iz Ljubljane poročajo: lz voletr	A ker se earine niso odpravile, je
škili krogov se je izvedelo, da je	romunsko žito šlo druganj. Srb cena masti v nekaterih dneh po- dne 9. oktobra je bila razglašen»
po vojni in ki se po njej narodi. Z uadvreditbetjo, ki jo bo moralo to delavstvo ustvarjati, se bodo kapitalistom plaeevale milijarde.
N' tem oziru je za delavstvo e-na figa, kdor da zmaga. Tudi če bo zmagovalec iz nasprotnika iz-tlaeil mastno vojno odškodnino, ne bo imelo delavstvo dotične države dobička, ampak le njeni kapitalisti. Ako pride iz ene države denar v drugo, se bo industri ja v prvi močneje razvijala; s tem pa ni rečeno, da pridejo za to de-
34. 80.
81.
«2.
91.
skočila na celili 100 kron. Av- odprava earine na žito, ravno ti- ,avs1vo ylati -asi kajti ujeni Ua stnjaki špintni kartel je podražil at» dan, ko je Riimunska že pn pi1aiisti bodo privabili delavce iz teno špiritu vmh Vist za :> K posedala izvoz žita. NVmčija jeLnt dežele, v kateri ne morejo v Silno draginjo čutijo tudi gospo- koj ob začetku vojne odpravila j industriji dobiti zaslužka in kon-dinje, ki imajo na stanovanju in carino in je dobila ogromne nitm kurenea na tlelovnem trgu ne bo hrani dijake. Kakor se euje, s«, žine /itn ravno i/ Kumunske, do-'nj(-. ijfta
sklenile podražiti stanovanje in čim pa je ogrska vlada zadrževaln j Krvne stroftke in denarne stro-hrano za\^» cnlatotkov. in sieei s odpravo eariu na žito do 9. okl..' ftkfl trira |,la/n,ra z|očinstva j»la-početkom tega šolskega tečaja, j valed česar so ogrski t rgovei o na Vsa,. mi(,jn (|t.|avski raz. Po<liažitev utemeljujejo s tem, da|grontne svote zasluzili, je pa ogr i rr(j so s.'živila v Ljubljani podražil m ska vlada priinavila duna^sk«
za ."Ml odstotkov, mast in slanina vlado do tega, da je dovolila i/vny i irAKO JF I FP VOJAŠKI ST \N! j>a eelo za HHl odstotkov.	(ječmena na Nemško. Spričo vsrgj*
•	tega ima -pač ('isli.t vanska pra
(iraška 4'Tagespoat" piše:,vico zahtevati, da dobi z (>grs!;< j \'sled vla«laj<K*ega . |)otuanjkanja 1 tra r»rimerno množino Žita. moke je ustavila večina trgovin
Nič ^ rudne pmianed-l>e slavnega Pain Kxp«ll«r-ja dobite 6wto, ako nkte pašni. Pazite na nidro in ime Kiehter '¿¡k in 6oc pri vneh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Go.
74-80 WaiblRfttaSI.
NEW YORK. N. Y.
ANTON MLADIC moderna goatilna. Toft pilaeniko pivo In vina. Kegljišče.	Tel. Oanal 4134
2348 Blue lalnad Ave.
'Chicago, 111
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa »a vsak sodiiftik.
specialist za tožbe v odškodnina-kih zadevah..
St. «obe HH»^
133 W. WAS HILTON STREET
CHICAGO, ILL. Telefon: M&ir, 3i»8W
Dr. W. c. Ohlendori. M. D.
¿(iravDUr aa notianje bc.aeiu la raaocaiaii. .Bdravniika praiakava lir«*ap.a<! -pla ' Aati je la adranla itf24 Blue InU«« Ave. Chicago Urmluje od 1 d« I pt pel.; fJ 7 de k	lavau Okiea^t
ftireti belaiki naj piiaje alovanake
HKLL PHONE I Ma J FlSK
St. Louia, Mo. — Jugosl. aoe. udruž.. tajnik F. Kor^níevich. St! Louia, Mo.—Jugoal. aoc. klub, tajuik Viae, ( ajukar. 2213 Gi
-2 R. St.
14. 19.
MONTANA:—
73 Red Lodge, Mont. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Johu Gcrkman, Uox 44 96 Hmr ('reck, Mont. Jugosl. aoc. klub. tajnik Tony Miller, Washoe, Mnt. 101. K. Helena, Mont. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Frank Benchma, Box 2«»l
K^jo %o vaako prvo nedrljo v meeeu \ Joa. I .a zarja dvornni, 134. Klein. Moat.—M. Meznarich, box 127.
NEBRASKA: —
149. So. Omaha, Nebr. Jugoal. soe. udrui., tajnik M. Mrmosh. 2S00
OHIO: —
2 Gleneoe O.—Jugoal. soc, skupina, tajnik I. 21emberj{ar. L. Box 12.
Redne rneacine aeje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. žlembergerju. TS K. Youngatown, O. — Jugoal. *oe. udruienje, taj. Joe Baglama, l»ox 108,
Kast Voungat«wn. Obit.. 26 Neffs. O. — Jugoal. soc. skupina, tajnik Karl Dernao, box L6 °7 Cleveland O — Jugoal. soc. skupina, tajnik Andr. Bogataj, 1095 K. 71st St. Vino. Jurman, organizator. — Seje yaak 2. četrtek in četrto soboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 F. 61. St. 49 Collinwood, O. — Jugoal. soo. klub, tajnik Gua. Kiibaj, 412 I.. 1>6th St..
Cleveland. O.	i »
62. Youngatown. O. - Jugoal. soc. klub, taj. Math 1 rbaa. 231 Kirtlan I Ave..
Voun-stown. O.; organizator Anton Kikel. 71. Cleveland. O.—Jugoal. soe. udruienje, tnjnik M. Fu<>c. 1120 K. 01 St. 76 Kuelid, Ohio—Jugoal. klub. tajnik .l<»hn C loga. Cul Rd.
• \kron '-i__aiK. u«lrni. tai. B. B«»šnjakovieli, 12» F. Chestnut VII. v
a9 Lorain, O. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Geo. Petkbvfcek, 1T«< E.	Ht,
141. Steubenville. O. - Jugoil. soc. udruienje, tajnica Jelena Radovi. h. 222
So. 5th St.	„	.. OAC _ _
147. Barberton, O. — Jugoalov. aoc. udruienje, Karl Bc«eryienji. 30S h. Hra.lv
Avenue.
PENNSYLVANIA: —
3. V. S. Pittaburg, Pa.—Jugoal. aoc.. skupina, tnjnik John Bestich, 1040 F
,->. rinemaugh. P:». — Jugosl. so<*. klub, tajnik Frank Podboj, box S62, So.
Forest1 City, Pa. — Jugoal. aoc. skupina, tajnik Frank Rntais. box 6^?). F. Pittsburgh, Pa. — .Tugf»sl. soe. udruienje, tajnik J. Busi.ja. box 266; John Gračanm. organizator.	»
Sy^an, Pa.—Jugoal. aoc. klub, tajnik Andr. Dermota, Box 427 Mergaa, ra
10.
12.
■ Kar s<- go<li \ vojašnicah* ostane večinoma tam med štirimi stenami, kajti /.a to je navadno pr«»-•	jskrbljeno, da ne pridejo \ jav-
iiostilničarski sestanek, kije biiinoat dogodki, ki so častitemu mi napovedan \ gostilni Kavčičevi vjlitari7.mil neljubi. Vse se pa ven-Ljubljani, seje vršil v navzočnost 11 dar ne da zatajiti. Tako so prišle kakih "»0 gostilničarjev in gostilni- |v javnost vesti o nekaterih izvr-čark. Predmet sestanka j«1 bil da |šenih in poizknšenih vojaških sa našuja draginja in knj naj v tem momorih.
oziru gostilničarji store. Kavčič. Dm» 18. febr. pop. se-je v domo-■ je povdarjal, da se je eena ži\i- branski vojaâniei v Ljubljani s lom izredno podražila in da so «o- svojo službeno puško ustrelil de-stilničarji na vsak način upravi- setnik-črnovojriik .Maruša, rodom čeni, da ali podraže «'» n»' je«lil ; j/ (¡orier Puško si je bil nastavil
...	pa zmanjšajo poreije skoro za po j)(Ml ln-ado in ko jo j«' sprožil, mu
Odbor za posUvljanje een v l .o ,0vi<.0 kako|. g(> tf) stoH|i (J(). je kroifljft vrhu glav e ven. Nje-rici je imel sejo pri deželnem od j ||gj|ik. ^^„¡^„.ji Konino so g()yo tnj|)lo so |)nMH.l ja|i v Knvni.
po dolgem posvetovanju sklenili,	zijsko bolnišnico. Vzrok aamonio-
<la s<- zvišajo cene hrani, in sieer	ra seveda neznan. Najbrže se je
7a .'5G odstotkov. Kosilo, ki j«- pp	nio/, nstr.'lil i/ sani« tadosti nad
je veljalo 48 vin., bo sedaj l»4 v.	vojaščino.
M. dnje dobro koaile prej« «4 vin.	v Celovca s.' jtfolMft) topnièar
sedaj 80 v, kosilo pa, ki je preje	xOMia^ Ha(>nik, star 24 let, doma
veljalo 80 vin., bo sedaj W v. Te	y/ iGirajkega okraja,
eene so stopile v veljavo s 1.Ï fe-	j»ri Ntari ,.ukrarni na Poljan-
b ru a rje m. Nadalje s«- je sklenilo.	skni| naKipu v Ljubljana je skočil
da se poviša tudi eena pivu, in si-	v Lju|,i janieo neki vojak. Za njini eer za 2 v pri vrčku, kakor hitro zvišajo pivovarne eene pivu.
moko v (iradeu svoj promet, ker ni bilo nobene moke več na prodaj. Tudi posamezni peki, ki s', vse razprodali, so zaprli svoje prodajalne.
•
i \ kr. politična oblast j«- za mesto Trst in okolico zvišala ceno mešanega kruha za 1 kur od "»I» na H4 vin. Ta odredba velja do preklica.
boru. Določili so cene za govej" meso: sprednji deli po '2 K. zadnji deli po 2 K 40 \ /.a moko se ne dovoli povišanje. Določi se ceni 1 K 20 v za ječmen, H8 v Za fižol, koks 80 v, slanino K 20 v, z-i mleko 2t» v, za sol 28 v. Ob četrtkih in nedeljah se smejo peči kroti in drugo boljše pecivo.
Clairton, Pn. Jugoal. *o.\ VtdF, tajnik Pavao Daao\icli. Box .*4. Blnir Mu. West Newton, Pa.—Jugoal. soc. akupina, tajnik Jos. Zorko, R. F. I>. 3. bx "f> Monesaej, Pa —Jugosl. aoe. udruienje, tajnik Stef. Pogledi*. bex 329
So Side Pittsburg, Pa. — Jugosl. «oc. udruienje, tajnik lieo. Pu^karich.
L'S32 Snrah St	■■
n». New Brighton, Pa. Jugoal. 'idr., tninik John Mata«, 'tU 9tp 63. Herminle. Pn. Jugoal. socialistični klub, tajnik Iiouis Bric, R F I) 3,
box 106, Irwin, Pa. 60. Herminie, Pn,- -Jugosl. aoe. klub, tajnik Ijn. K'.lnr, B. 7.: 70 Larg«, Pa. — Jugoal. soe. utlru/.enje, tnjnik Milan Stakie, box 24. 77 McKesa Ročka, Pa.— Jugoalaven. soc, udruienji tnjnik Anton Rndan • • v i. • i ■. 105 Kila Street.
78. Ambridge. Pa.—Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Vid Habitov, Box	Sej»
vsake tretje nedelje v mea. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Kd. Bureau. 87. Favette City, Pa. — Uugoal. aoe. klub, tajnik John Gartnar, b. 37«. — Organizator John Barmra. Seie s« vsak« ra.lnio nedelj« r mes*eti.
00 Primrose. Pn,- Jugoal. soc. udruJrnje, tajnik Nikola Vileniea. Box 74»'> 93 Browndaie. P». — Jugoal. aoc. klub, tnjnik F. Verbaja, RFP. 2. Forest City. •7 Homer City. Pa. — Jupoal. aoc udrui#B.ie, tajnik Stev» .lani*. B«x 421
99.	McKees Port, Pa. — Jugoal. «oc. «druienje, tajnik J. BnAnjak, 606 Maning
a V0C
100.	Kllsaorth. Pa. — Jugoal. aoe. udruienje, tajnik Mile Potlieh. box 350, Bentbwille, Pn.
104. VVoddlawn. — Jugosl. soc, ndruienje, tajnik M. Premuzich, Box ii 0. in.%! Mnrinnnn. Pa. — Jugosl. aoc. klub, tajnik Joe Milanich, Box 2*>l. 117! idoydell, Pa. Anton Zalar, Box 127, Beaversdale.
118 Canonsburg, Pa. Jugt>sl. «oc. klub, tajnik Paul Posega, box 365, rBnona burg, Pa.
127. Dunlo, Pa.—Jugoal. soe klnb, tajnik Louia Gomizel, Box 252.
131 F. Pittaburg, Pa. Jugoal. soc. klub, tajnik B. Novak, 656S Rownn Ave.
144. Fitz Henrv. Pa. — Jugosl. «oc. klub, tajnik Frank Tndof, box 113.
13L Bentlevvllle, Pa - Jugo«1. soe. udrui., tajnik John Pu*kari?, box 536
tioriška «ieželna komisija za a-prov i/acijo j»* imela svojo s«'jo 27. febr. Razpravlja I o se je o predlogu zadruge trgovcev z jestvina mi za zvišanje cen. Komisija je o-dobrila zvišanje cen fižolu <»d 80 vin. 11a H8 vin., slanini od '<\ K 20 vin. na K l>0 vin., olju od 1 K HO vin. na 1 K 80 vin., surovemu maslu na K. maslu na 3 K M) vin.
* *— % .......
Poprečno proda Ogrska na leto Več kakor dvajact milijonov metrskih stotov žita v ('islitvansko in dobi za to blago vsako leto .VKI do t»00 milijonov kron. Pri t• • .1 kupčiji ima Ogrska ogromen dobiček. Letos ne more Ogrska toliko »lati kakor druga leta, zakaj lanska letina je bila slaba, a nekaj bi vendar lahko dala. Dunajska vlada se -menda zelo trudi, da bi dobila iz Ogrske kolikor je pač mogoče žita, oziroma moke, a zdi se.
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler St.
Pittsburgh, f
ALGIS VANA
— Ldelovatelj —
sodovicc. mineralne vode In rai-nib neopojnlh pijač.
1837 So Klik 81 Tel Canal 14«*
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
là 460 6RAND AVE.,	lEMOSHâ. VIS
Telefon Iii**
A.
KOLIKO VELJA VOJNA?
V nemškem rajhstagu je fi
je skočil častnik. Vojak je utonil, častnik se rešil. - 20. febr. sta šla proti II. železniškemu preli^/.u ra (ilineali <lva vojaka. Ko se je že bližal tovarni vlak, se j.....len vrgel na progo, da bi ga povozil vlak
.1. , . • . • i 1 irAic Tovariš ga je še pravočasno »ešil lauem državni tajnik dr. Hell-	~	. . ,
ferieh izjavil, da velja vojna vs*
države, ki so vanjo zapletene, tisoč petsto miljonov mark na te
<!e?t.u. ...	...............
\e mot e s«- vedeti, če je I L'If feriehov račun popolnoma natan-ren. ali vlade v takeni slučaju — vsaj za svojo državo - rajše ne pretiravajo, ker je že resnica dovoli razburljiva. <*< pa njegov račun vjema, znašajo vojni stroški teli srečnih držav v doseda-
gotove smrti, nato so i»a prihiteli civilni ljudje in drugi vojaki ler tra odvedli v rezervno bolnišnico \ šoli na Cilincalt.
"To "je par ta Kib vest in. Narav;.» <la je v resnici takih dogodkov več. Vojaški samomori niso v mir nem času nič kai nenavadnega: sedaj si p» masikdo misli, da '>0 manj trpljenja, če si poišče sam smrt. kakor če gre ua bojišče ponjo.
Tudi take le vesti niso redke: V
FISCHER
Buffet
baa am raspolago vsakovrstno piv« viso, ainodke, 1. t. ó.
Izvratni pro«tor ta okrep¿üa 370« W. 36th 8t..	Chica««, III
Tal Lawodala 1761
Socialistične slike in karte.
11 ¡ka 27 tisoč miljonov na An-to, K'iisijo in l-'rancijo. 24 ti
k i jo prire e
Skupno Jugosl. Soc. Klubi v Chicagu
"PRVI MAJ"
V soboto prvigi mala, v "Narodni dvorani** na vogalu 18. cesti In S. Racine Ave.
Na programu je ples, prosta zabava in dobr i postrežba vsem.
Pritetfk ločno ob oamih a večer. Vstopnina j« aa moike 25c. — 2cntke v •pemstvu >o vtlopnin* proile
Za mnogoštevilno udeležbo vabi Odbor.
n 11 Ii .14 tednih vojskovanja 51 ti- ■	, . . . . .. ,
...	' , i i ♦ .:» ljubljanski eukrarni te zblaz.net
soe milnonov mark, o<l katerih	.........	, .
, ,	v.	. • crnovojnik. bivši Se.emannov «leia-
odpada po mnenju nemškega taj- , • , ^ , ,
1	vec iz Oline, Ivan Htrekelj. Oddali
so ga na opazovalni oddelek. Siromak ima doma ženo in 4 nepreskrbljen«' ot roke.
ITALIJA ODPRAVLJA CARINO.
Italijanska vlada je izdala odlok. ki odpravlja obmejno carino na žito in r.ia druge cerealije ter na moko od I. februarja IfMR. do :10 januarja l'HH. Odlok po-( >bl 'šča nadalje delavskega ministra, da sme znižati za .r»0 odstot ; kov železniške tarife, da olajša i prevoz žita in moke
POGORELA PROHIBICIJA
Poslanska zbornica .v Nashvil-le, Tennesee, je ixlkloniln predlo-•jo, ki naj bi bila v vsej državi prepovedala izdelovanje in pro
"Piramida kapitalizma", • slovenskim, hrvatskim in angleikim napisom.
"Drevo vsega hudega" • slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" r hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" i anglaA kim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15«; 1 tucat $1; 100 komadov #7.00. i>ne kartam: 1 komad 2cf 1 tucat 15c, 100 komadov 70e. Poštnino plavamo mi 741 ▼«• kraje sveta.
INTERNATIONAL PUB. CO 1311 E 6th St.,
Cleveland, Ohio
M. A. Weisskopf, M. 0,
Izkuien cdravnik
Uraduje od 12 A. M. F. M. in od 8—10 P. M. V sredo in n* del jo veier neuraduje.
Tel. Canal 47«
1801 So. Ashland avt.
Tel. residence: Lawnda!e 89fHI
MODERNA K NI GO VEZNICA.
=
=
=
===== d njo piva.
Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo modeme stroje. Nizke cene in poltena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.)	Chicago, UI
08622621
HUDI VIHARJI
Ce besne ljudje mi mi proti sebi kakor orine, »e pri rod t ne
inore zameriti, da ni bolj usmiljena. Ob atUntičnega obrež ju je sadnje dni divjal atrasen vihar, ki je povzročil ogromno škodo, in po dosedanjih cenitvah je več kakor sto o*eh izgubilo življenje. V nedeljo popoldne se je pri rtu ifntteiHH potopil paruik Maurits, last holandake zapad no indijske kom pan i je z moštvom 40 do 50 oseb iii 4 potniki. Knzunte ga si* j<- deloma potopilo, deloma razbilo deset manjših bark na raznih krajih.
ljudje pa se koljejo, namesto da bi se združili za boj proti elementom! Naša sredstva pač še i tiso dovršena, da bi s<» mogla preprečiti vsaka nesreča. Ali če bi ao velikanski trud, ki se rabi xs izpolnitev moriltiih naprav vložil za koristne namene, bi se lahko dosegli večji uspehi. Z delom de-na rja, ki ga požira vojna, bi se lahko medli» rešilni zavodi in ne-Šteta življenj« bi se lahko ohranila. Koliko blaznosti še tiči v človeku!
JUNAK — SLEPARČEK.
V vojnem easu ni treba človeku, ki špekulira na lahkovernost ljudi, posebno veliko iznajdljivosti.
Pred nekaj časom so na. Dunaju zelo častili narednika l-Vanea Ba-chingerja iu ga «lavili kot velikega junaka. Vsi listi .so bili polni njegove slave. Posebno se je obširno popisovalo, kako je narod nik Bachinger vjel varšavskega guvernerja, barona Korffa. Ta pretresljiva storija je prišla tudi v različne liste na Nemškem. Tudi vsa Nemčija je občudovala Ba chingerja. Toda glej, oglasil se je dragonski polk iz Metza in izjavil, da so ti dragonei vjeli barona Korffa in da dunajski črnovojniški polk, kateremu pripada Bach in-ger, še blizu ni bil, ko so dragonei vjeli varšavskega guvernerja. --Zdaj so začeli tudi na Dunaju stvar nekoliko preiskavati in Bachinger je končno priznal, da se je sam povišal za narednika, da si je sam podelil dvoje odlikovanj (železni križ 1. razreda je ukraden nekemu padlemu vojaku, železni križ 2. razreda pa je na Dunaju kupil) in tudi ni storil prav nobenega junaštva, ampak bil kot črnovojnik lahko Janj«*!! na očesu in si je potoni v bolnišnici napravil načrt za svoje sleparije.
Kopcuiški "stotnik" j«' bil vseeno druga glavica.
NESREČA NA GORENJSKEM.
Dne 18. februarja nekako ob zjutraj se je utrgala v soteski reke Kokre pri Kranju v< likansk« skala in podrla hiši*, v kateri .i<• stanovala družina znanega Sirovega Jurja. Ko je prišla zjutraj neka ženska iz mesta k Sircu po mleko, je videla namesto hiše kup razvalin in takoj sporočila o nezgodi v mesto. Takoj se prišli člani poŽafnega in reševalnega društva in začeli pod vodstvom okrajnega glavarja Prana Schittnika 'Žitni ka) in orožnikov z reševalnim delom, ker se je moralo misliti, da je Sirčeva družina pod kamenjem »i-va pokopana ali pa	M/vi..S.
in 9. popoldne so z velikim naporom spravili iz sesute hiše gospodarja Jurja Sirca, starčka 7!> let Na glavi ima revež nekaj ran in je upati, da okreva. Okrog poldneva pa so našli v podrtinali tri mrliče, vse zmečkane. Ti nesrečneži so : 63-letna gospodinja Neža Sire, rojena Zupan, doma z Visokega; letna hči Ana Sire iu 14-letni pastir Janez Zupan, doma s Klanca pri Kranju. Orožna nesreča je v mestu in v okolici vzbudila obe» sožalje. Vse pomiluje posebno domačo hčer Ano, ki je bila nena vaduo pridno dekle; močna je bila kot moški in je vsa moška de!n pri hiši opravljala sama. Vsak dan jo je bilo videti v mestu, kjer je prevažala trgovcem blago s kolodvora in na kolodvor. Trupla ponesrečencev so prenesli v mrtvašnico na mestno pokopališče in jih ondi položili na skupni mrtvaški oder. Vse dopoldne so prihajale množice ljudi k hiši ali pa na visoki breg Kokre ter opazovale reševalno delo vrlih članov reševalnega društva. Hlev pri Sirčevi b ši, svinjak in vsa živina: konji, krave, svinje, je ostala nepoškodo vana. Nekateri sosedje pripovedujejo, da so slišali okrog 3. po noč» nekak polom in potres v Kokrški soteski, a nihče si ni mogel niti mi-
sliti, kakšna grozna nesreča je zadela rodbino Sirčcviga Jurja.
NEPLAČANI ZEMLJIŠKI DAVKI
V senatu države Oliio je senator Stonc iz okraja Loraiu vložil predlog, po katerem naj bi se iapremenil zakon o neplačanih /.tNiiljiških davkih.
Po dosedanjem državnem zakonu m* neplačan davek od zemljišča lahko proda. Te pravice se poslužujejo razni špekulanti za vsakovrstne umazane manipulacije, pri katerih delajo velike profile. Po novem zakonu bi bilo tako prodajanje davkov nedopustno. Posest, za katero ni davek plačan, bi ostala dve leti v upravi davčnega urada, i V bi se tudi med-tem davek ne plačal, bi okraj prodal poseat in oddal prebitek prvotnemu lastniku. Okraj bi si od prodaje pridržal le ti odstotkov za svoje stroške.
Drobne vesti.
Nezgode. 171ctui delavec Josip ('rtanec i/. Črnuč je padel s strehe železniškega skladišča v Črnučah ter si zlomil levo roko. V nekem gozdu pri Dolskem je padla lil let staremu delavcu Ivanu Lrtnarju klada na levo nogo in mu jo zlomila. - A Slatnarja, t'1 skarja v Kamniku, j«* zadela t./• ka nezgoda. Pri popravljanju stavka v stroju, ki je bil v trku ga je stroj zgrabil ter mu na d. s-ni roki otrgal dva prsta, druge pa močno poškodoval. V Spodnji Šiški se je poparil enoletni Henrik Perhaj s kavo. Poškodovan je hudo.
Sneg je zasul v Cerknem ."»4 let starega posestnika IVtra Jereba. Ko so ga spravili»i/pod snega, je bil že mrtev.
Marogasti legar. Kakor poroča zdravstveni oddelek deželne vlado, se je od 7. do 13. febr. pomnožil marogasti legar \ i Koroškem za 27 slučajev. Kna oseba je umrla. Doslej je ozdravelo i)5 bolnikov in umrlo 21. Novi slučaji obolelosti so se pripetili od 7. do lM. febr. samo v taborišču galiških beguncev v Volšperku.
Nesreča na progi Trbiž-Jeseni ce. Ker neprestano stmži, zmrzuje sneg, ki leži ob obeh straneh progo, je neki osebni voz vlaka, ki odpelje ob 7. zjutraj iz Trbiža, skočil zato iz tira. Ranjen ni bil nihče. Vlaki vozijo z zamudo 2 ur in še več. Ker sneži ob temperaturi pod ničlo, se boje novih prometnih ovir.
Potres na Dolenjskem. Iz Am-brusa poročajo: Dne 2'J. februarja ob 1. in 40 minut zjutraj j<- b»l tu precej močan potresni sum k. Zbudil je \so iz spanja in papra i! tudi nekaj razburjanja med ljudmi, ker se je toliko potr(*slo. da so predmeti v sobah ropotali.
Velika tatvina draguljev, (¡ospa Lavra Jurkovič je bila na potu i/. Solnograda čez Ljubljano v '/.a-gr<4> železniškem vozu okrade-na. Nekdo ji je iz kupeja ukradel usnjeno torbico, v kateri so bili dragulji iu drug nakit v vrednosti 160.000 K. •
Izpred sodišča. Občinski predstojnik Ivan Rojko se je 14. feln\ spri" v~ "Mumiftvu T~4Hetmm po-s< «trnkom Jožefom fcnnlaričem, ker mu Rojko ni hotel izročiti čr-novojniške knjižice. Med sporom
je potegnil Žnidarič revolver iu je ustrelil na občinskega predstojnika iu na njegovo ženo Terezijo. Prva kroglja je občinskega predstojnika oplazila, druga ga je zadela v prsi in ga je nevarno ranila; Kuj kov»* žene ni zadel. Okrožno sodišče v Mariboru je prisodijo Žnidariču devet mesecev težke ječe.
Barake za nalezljive bolesti, četudi se dosedaj v Ljubljani šn niso razširile nalezljive bolezni med civilnim prebivalstvom, se je mestna občina odločila^ ua ljubljanskem polju postaviti nekaj barak za nn lezljive bolezni, da je tako pripravljeno za vsek slučaj. V pr»i vrsti bodo barake namenjene /a osebe, ki so zbolele za pcgaviut le garjem.
Vlom in tatvina. 15. febr. ponoči je vlomil Matija Slivnik, tovarniški delavce na Jesenicah, pri merču v Menkšu. 1'zmovič je od nesel t>7 klobas in več komadov suhega mesa v vrednosti približno HO K. Orožništvo mu je bilo kmalu za petami. Dolgoprstnež j«- že pod ključem v svarilo vsem tatovičem j iu se bo zagovarjal rad ¿hudodelstva vloma iu tatvine.
Oproščena vlomilca. V Trstu sta bila obtožena zaradi poskuse nega vloma Karol Buffolini in Al. Str-kovae. Vlomila sta v neko skladiš-1 če vina in navrtala železno blaga j-: no, v kateri je bila 420 K. denar ja in za 6'JT) K dragocenosti. Strokovnjaki so izrekli, da še niso videli tako dovršenega vlomilncga orodja, kakor sla ga imela obtoženca. Redarju je vjel v skladišču vina, kjer sta bila vlomila. Opravičevala sta se, češ, da sta se med navr-tanjem blagajne skesala, nakar sta opustila delo. Sodišče je oba oprostilo.
Zastrupljevalec svoje žene. O-krožno sodišče v Mariboru je prisodilo «vojčas 53letneinu kajžarju Krancu Solina 5 let težke ječe, ker je poizkušal z arzenikom v moštu zastrupiti svojo ženo Apolonijo Solina. Mož se je proti obeodbi pritožil, češ, da ni on zmešal uio-Šta z arzenikom, a kasačijski svkI-ni dvor na Dunaju je zavrnil ničnostno pritožbo.
Kdo bo mrliče pokopoval? Celjska mestna občina se je postavila na stališče, da ni dolžna pokopavati na vožnji v Celje za kolen, umrle vojake. Celjsko okraji), glavarstvo je temu pritrdilo in je naročilo občini Celjska okolica, dr mora te mrliče pokopavati, ker so tudi pokopališča na njenem ozemlju. Občina Celjska okolica se j> proti temu pritožila iu namestniš-tvo v Gradcu je odločilo, da mora celjska mestna občina te mrliče pokopavati, ker stoji celjski kolodvor v mestu. Zdaj s»- bo zopet celjska mestna občina proti temu pritožila, in sicer na ministrstvo
Taborišče za vjetnike. Štajerski nemški listi se zelo branijo, da bi se v Oratvveinu napravilo novo taborišče za 20.000 vojnih vjetnikov. Listi povdarjajo, da je že v Taler-hofu pri Gradcu 10.000 vjetnikov in veliko število galiških beguncev in da se je tam primerilo že 120 slučajev pegastega legarja, nekaj takih slučajev pa tudi že v Gradcu.
Sina umoril. Iz Dubrovnika poročajo: V predmestju Martinovi«' je ustrelil posestnik I. Dedovič v prepiru svojega 17J/♦jje^ra «i"a Štefana z revolverjem. Dedovič je bil aretiran in izročen sodišču.
Z razbito črepinjo. Iz St. Pet rs
poročajo; Našli so neko jutro mrtvega sredi St. Petra nekega okoli (K) let «tarega moža. Doma je tam nekje od laškega Vidma. Imel je razbito črepinjo. Pivjšnji večer jt bil v neki gostilni. Vrši se pivs-kava.
Strašna nesreča s puško. V Podgorju pri Kozjem na Štajerskem sta se nahajala dečka Martin in Ivan Polšak sama doma. Iz sosednje sobe je prinesel 16)ctlii Martin Tolsuk iieiiabaaano puško, ki jo je nabil z neko ukradeno patrono in je izpro/il puško. Brat Ivan, ki je sedel ob peči, ji- bil zadet v levo oko iu je bil nevarno ranjen.
Snežni plaz zasul človeka. Iz Cerknega poročajo: V nedeljo,dne 7. februarja, se je zgodila blizo Cerknega nesreča. Snežni plaz j« zajel r>41etnega Petra Jereba iz Labiuja iu ga pokopal v nižavi. IN. trudapolnem iskanju so ga našli dne 13. februarja popoldne mrtvega.
Velika nesreča na delu. Iz Trsta poročajo: 401etui Rudolf lire ščak, ki stanuje v ulici O. Caprin št. 5, je sebi in svoji družini služil vsakdanji kruh v tržaškem tehničnem zavodu (Stabilimento Tecnico iTriestino). Dne H. febr. zvečer ob sedmih je pa reveža zadela nesreča: prijel ga je neki transmisijski jermen ter ga vrgel z vso silo ob tla. Pri tem si je nesrečni IlreAč.ik zlomil več reber. Pozvali jejiil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki mu je podelil najnujnejš« pomoč iu ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Stanje ubogega Hreščaka je opasno.
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete MARTIN P0T0KAR,
Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, 111.
Telefonska štev.: 224 m.
"Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure. verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino.
A. J. Terbovec, P. 0. Frontenac, Kans.
CHAS, J. OCASEK, M. D.
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPALNI STRANI CHICACF.
I)as»ravno £e star zdravnik, vendar se do sr»!j: j Ae ni nikdar posluževal oglasov. Kdor je bolan naj se zaupno obrne do rj^gii. Kadar ste bolani, ne hodile k razn m zdravn'ikilti miizačem; edinole zdravnik, kateri je vrši svo-jega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE URE 8 da 10 dopoldan, in od 1 do .S popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndate 3183
p1ione; canal 801«
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim keglj&čen Bivši Martin Potokar plače
Svete pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno,- Postrežba točna in izvorna. — Vsem Flovencern. in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & 0MAHEN
1626 S. Raclne Ave., Chlcago, III
CORK TIP
CIGARETTES

Rabite dober tobak
Najboljši pridelek v Ameriki
Cash buporci v vsakem zavoja
Kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmete
Vsakdo jih pozna Vsakdo jih kadi Vsakdo jih hvali
Vsaki trgovec jih prodaja.
( mm
ti9w roa* i.iiy.
James I. Sleplna,
predsednik, (hristiau R. IVallrek,
I.	pod p red s.
binanuel Beraoek.
II.	pod pred s. Adolpli J. Krasa,
blagajnik.
• Rivoatillskl odbor:
Mirhael Ziininer, načelnik Kmanuel Heranek Dr. Anton liiankini \bel DavU John Furik A. V. (ierinser John C. Krasa Frank J. Skala James F. Stepi na C. R. VValleck
AMERICAN STATE BANK
1826—27 Blue Island Ave., blizo 18-ste ulice. Glavnica ln prebitek.....$500,000.00
(1 OPRTO' P°ndeljek in v četrtek do 84 zvečer, uu> 1 'Ul vse druge dneve pa do 5>i popoldan.
Prejemamo hranilne vloge in dajemo 3% obresti letno.
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
PoSUJamo:
10 kron za..........$ 1.80
20 kron za..........$ 3.50
25 kron za..........$ 4.35
50 kron za..........$ 8.60
100 kron za......... $16.95
200 kron za..........$33.90
300 kron za..........$50.85
400 kron za......... $67.80
500 kron za.......$101.70
1000 kron za........$169 50
Stojimo v direktni zvezi s
"Prvo hrvatsko posojilnico"
ln n |eni ml podružnicami.
Govorimo «m ilovtaik« itiik«;
V stari kraj
Za pošiljanje denarja jamčimo!
Zaradi padanja cen v denarnem kursu, kakor tudi zavoljo velikega prometa smo zopet znižali cene.
Sedaj, ko ao padle cene avatrijakih kronic, imate najlepšo priliko, da pomagate avojcem v atari domovini!
KAKO?!
Obrnite ti na največjo, najstarejšo in solidno slovansko bančno tvrdko, in Is je:
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chlcago, Ul.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-50 Blue laland Avenue, Chlcago. I|..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Antfleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trjsrovcf». -:- -:-"PR0LETAREC" se tiska v naši tiskarni
Nepretirano ROJAKI! Oglasite ae v moji goatilni kadar
---== greate v meato ali iz meata in prepričali ae
boate, da točim najboljšo vaakovratno pijačo. Ako pridete enkrat v tnojo goatilno, »cm zagotovljen, da boate ae prišli.
JOS. SLABE
21« So. Genesee Street	Tel. 202	Waukegan. Illinois
trincrs
BiTTIR-WlKE
STEDENJE.
- Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoje zdravje • bolj kot svoje dolnje. M».auditra onin?, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
VMiNtnov.
HORKÉ VINO
lil 1« t •
To naravno zdravilo, obstoječo i* (iztrga rde-fe>?a vina in zdravilnih zelišč ima festokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redno uiiva pri
okorelih |etrlh, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih,
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer je treba hitro izčiičenje telesa, ne da bi se Ka oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga usposob'ja, da deluje brez
prenehanja. V boleznih želodca, jeter in droba deluje dobro.
• # i
V LEKARNAH
JOS. TRINER
Izdelujoči kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, IU.
Trinvrj«* linimcnt imejte vedno pri roki. MogeČ«, da g« n« rabite danet, telo dobro vam bo ustrvfal jutri pri olajtanju bolečin w milicah ali sklopih. Cena 25c in BOc, po polti 35c in SOc.