DOBRA BERA ARRIGONIJA
str. 9
C
IZOLA JE KOT SOVIETSKA ZVEZA
(Mef) Že res, da nas imajo za eno najbolj »rdečih« občin v Sloveniji a to nima nobene posebne zveze s tem zapisom. Gre namreč za podobnost s fenomenom, ki so mu športni analitiki dali ime postsovjetska športna perestrojka.
Nekdanja Sovjetska zveza je bila športna velesila, morda največja na svetu, ob razpadu federacije pa so mnogi menili, da se šport tea dela sveta ne bo več vrnil na poti stare slave. Pa so se zmotili, saj smo namesto ene dobili celo vrsto novih državnih reprezentanc in športnikov, ki spet posegajo po naj višjih naslovih v takorekoč vseh športnih panogah.
Tudi v Izoli se dogaja nekaj podobnega. Najbolj izrazito morda ravno pri veslačih, ki v zadnjem desetletju doživljajo najhujše pretrese, se delijo enkrat, dvakrat in morda celo tretjič a so vendar vseskozi med najboljšimi, le da enkrat kot člani VK Izola, drugič kot veslači starega VK Argo. In čeprav brez nekaterih reprezentantov so tudi na jubilejni in rekordni 50. istrski veslaški regati bili med najboljšimi. Podobno kot z veslači se dogaja pri sosedih
jadralcih, ki imajo celo vrsto reprezentantov iz dveh izolskih klubov, le malo drugače je pri rokometašicah, kjer se celo zgodi, da se v finalih mlajših selekcij spopadata moštvi dveh izolskih rokometnih klubov.
Občina Izola je razmeroma majhna in tudi denarja za šport ni ravno veliko, vsaka delitev klubov pa pomeni ena lačna usta več in ker se vsi hranijo iz iste vreče pomeni, da vsi dobijo malo manj. Toda svobodno združevanje v društva je zapisano v ustavi in ga ni moč kar tako prepovedati, čeprav nekaterim tudi takšne misli hodijo po glavi. Ob tem seveda pozabljajo na fenomen zgoraj omenjene perestrojke, ki v našem primeru pomeni preprosto to, da se v športna društva pač vključuje še več mladih in da je to pravzaprav najboljši preventivni program za mlade. Zato bi dejansko morali vzpodbujati nastajanje vseh vrst interesnega združevanja ljudi, posebej mladih, pa naj gre za športna, kulturna ali kakšna druga društva. Zagotovo na ta način z bistveno manj denarja dosežemo bistveno večje učinke.
Veliko bolje bi bilo, če bi, namesto v zemljo in zidove vložili denar davkoplačevalcev v ljudi, pa še veliko ceneje in bolj dolgoročno bi bilo.
1< Banka Koper
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine i m m o b i I i
BREZPLAČNA TELEFONSKA ŠTEVILKA
080 18 33
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NE MOLAT
Mi Istrijani smo ko muše, gremo napred kjer drugi stojijo in se zanalašč ne meknemo ko drugi vsi naprej drvijo.
Mene so že trikrat iz kluba metali pa so zmeraj s praznimi žepi ostali, ker veslanje ni zabava niti d'nar: veslač se rodiš in si veslač ko si star. Nam nič ne pomenijo cilji visoki, če človek ne ve kaj so žulji na roki in prvo pravilo ki ga vArgu moraš znat: Smo pronti krepat, ma ne molaL
AVTO C e N T e K
Avto Center Jereb, liolo www a jereb »I
Izdelki
za zdravo življenje
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) URNIK
ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.30-15.00 sreda: 8.30 -17.00 sobota: 8.30-12.00
PTTs NOT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
ALMA MATER ZA GOSPODARSKI RAZVO)
Razlika med razvitimi in nerazvitimi je v sposobnosti ustvarjanja in razvijanja sodobne tehnologije in v vključevanju te v lastne razvojne tokove. Vir sodobnega bogastva je znanost in izumljanje novih tehnologij in v organizaciji naglega pretvarjanja v proizvodnjo. Izobrazba tvori infrastrukturo, brez katere ni gospodarskega in tehničnega napredka. Prednost ima razvojna in raziskovalna znanost in njena komercializacija. Po naše naj ekonomski razvoj določa razvoj izobraževanja oz. šolstva, za najrazvitejše pa so znanost, znanje in izobrazba že dolgo gonilna sila ekonomskega razvoja.
Naše gledanje odpira dileme, kako najti organizacijske oblike, da bo znanje in znanost integrirana v proces dela, kako reformirati šole, da bodo posredovale izobrazbo, ki bo ustrezala ekonomskim potrebam časa, in kako jih organizirati, da bodo sposobne hitre prilagoditve spremembam tehnologij... Z večjo razvitostjo države postaja gospodarski in socialni napredek vse bolj odvisen od znanstvenega potenciala. Socialna delitev poteka na področju odnosov med tistimi, ki imajo moč odločanja in tistimi, ki tega nimajo. Prepletajo se trije sistemi družbenih odnosov: lastnine, političnih institucij in organizacij, in na znanju sloneč sistem. Univerza postaja »arbiter razredne pozicije«, ima monopol nad bodočim razslojevanjem družbe. Značilen je zahodni tip univerze, ki se deli na dva pola: prvi z maloštevilnimi elitnimi univerzami - inkubatorji bodoče upravljalske in ostale itelektualne elite, drugi z galaksijo fakultet, tovarn množične rutinske intelektualne delovne sile. Razlike med tipoma šolanja so nepremostljive. Kakšno univerzo, kakšno družbo pa si želimo v prihodnosti pri nas? Univerza je pred zgodovinsko razmejitvijo med tehnološko reformo in med resnično avtonomnostjo izobraževanja, raziskovanja. Izobraževanje opravlja različne funkcije (civilizacijsko, proizvodno in socialno), medsebojno učinkovanje naštetih funkcij pa povzroča civilizacijsko krizo zaradi tradicionalne zaprtosti univerze in kot odraz lastnih in globljih protislovij sodobne družbe. Po nekaterih kazalcih razvijamo družbo iz časov vulgarnega kapitalizma, kar vodi v civilizacijsko krizo. Selektivne mehanizme bi morali postaviti v smeri zmanjševanja neenakosti in ne, da jih preko šolskega sistema zacementiramo. Ob dejstvu, da razviti obvladujejo 96% vseh informacij in znanstvenih spoznanj, bo naslonitev na lastne sile težavna. Znanstvena odvisnost deluje depresivno na ekonomske rezultate in na socialno psiho oz. kulturo. Oblikuje se kultura odvisnosti, satelitska miselnost, ki ne čuti več potrebe po lastnem razvoju družbe.
Univerze	bi morali spreminjati v centre sistematičnega
znanstvenoraziskovalnega dela, vzpostavljati tesnejše oblike povezanosti med univerzami, grupacijami fakultet in ustreznimi instituti ter ustvarjati institucionalne vezi med fakultetami, instituti in raziskovalno-razvojnimi centri v gospodarstvu in družbi. V sedanjem trenutku se naše univerze spogledujejo z dvema možnostima razvoja: univerza kot ekskluzivna ustanova, ki nima neposrednih družbenih vezi in angažmajev, ali pa univerza kot servis za močne in petične. Univerze bi morale biti družbeno aktivnejše v smeri prihodnjega razvoja družbe, ki ustreza vrhu svetovnega znanja: osveščati se o smeri razvoja znanosti, o načinu oplemenitenja sedanje poklicne strukture, o kakovosti bodočega kadra. Višjo raven znanja bi dosegli z dolgoročnimi ukrepi, temelječimi na prodornih ekonomskih analizah. Znanosti ni bilo mogoče zadovoljivo integrirati v proizvodni proces zaradi tradicionalne organizacije dela. Ljudje ne pristajajo, da bi živeli v umetno ustvarjenem svetu kapitala, birokracije in tehnokracije in čutijo, da je mogoče živeti bolj polno s smislom za razvijanje lastne ustvarjalne moči. Naj študirajo tisto, kar želijo.
Reforma visokega izobraževanja je zgodovinska in civilizacijska naloga. Če bi imeli perspektivo, ki bi obogatila življenje študentov in učiteljev, odpirala prihodnost univerz, mladih generacij in družbe, in razumeli ustvarjalne potrebe in težnje, bi vse sposobnosti in sile lahko povezali z velikimi nalogami danega časa. Univerza mora postati žarišče novih idej in inovacij, da bo znanstvena setev dozorela v narodno žetev.
Mag. Janez Jug, Malija - Izola
ZAHTEVAMO ODGOVORE 0 HRUPU !
Kdaj bo Občina Izola kaj ukrenila z investitorjem, da se izpolnijo obveznosti, ki izhajajo iz odloka o zazidalnem načrtu za bencinski servis »JAGODJE - SEVER«?
Ta namreč govori o zaščiti pred izvorom hrupa. Do kdaj bo parkirišče ob črpalki brezplačni »kamionski terminal«? Do kdaj bodo gospod Božič (avtoprevoznik) in drugi, svoje tovornjake, po več dni nenadzorovano puščali tik ob zaščitnem zidu, ki pa ni zaščitni zid, ampak vaba za dnevne in nočne »žurante«? Gospoda Božiča smo že prosili naj svoje tovornjake ne pušča tik ob zidu, pa nas je samo posmehljivo vprašal, če mi sploh kaj delamo.
Da niti ne govorimo o virtuozu na bobne, ki ure in ure bobna nad našimi glavami in motoriste, ki so si Parenzano in poljsko pot, ki pelje do črpalke izbrali za svoj poligon.
Ali nam po petih letih (od začetka delovanja servisa), spet sledi več mesecev neprespanih noči, zaradi »žurantov» in hrupa, ki ga povzročajo tovornjaki s svojimi hladilnimi napravami ter vžiganjem motorjev?
Tokrat zahtevamo jasen odgovor! Brez sprenevedanja in prelaganja odgovornosti na druge. Pisanja, razgovorov in hoje od Poncija do Pilata v vseh teh petih letih nam je DOVOLJ !!!
Prebivalci Oljčne ulice (naslov v uredništvu)
IZOLA |E SLOVENSKA PIZZA PRESTOLNICA
Veliko Izolanov se je v petek zvečer verjetno spraševala, kaj pomeni to nenavadno rajanje in trobljenje avtomobilov. Izola je bila namreč spet deležna zlate medalje, tokrat v izboru najboljšega	picopeka
Primorske, saj je picopek Tomi Vrenj ak iz Picerije Gušt osvojil prvo mesto v peki pic.
Dobra dva meseca po začetku akcije Naj picopek Primorske so v petek 13.5.2005 zvečer v finalnem tekmovanju izbirali najboljšega picopeka. Na tekmovanje se je prijavilo 40 najboljših picopekov iz Primorske, od katerih se je 5 najboljših uvrstilo v veliki finale, ki je potekal v Piceriji Jakob v Gradišča Tam je pet članska strokovna komisija z budnim očesom spremljaja dogajanje okoli peči, imeli so namreč zelo težko nalogo - izbrati najboljšo pico!
Tomi se je z ekipo iz Gušta zelo dobro pripravil na tekmovanje, saj je s svojimi izkušnjami iz leta 2003, ko je na državnem prvenstvu v peki pic osvojil 1. mesto, uspešno premagal tudi primorsko konkurenco in tudi tokrat Guštu prinesel zmago.
Zvesti gosti Gušta in Tomijevi navijači so nestrpno pričakovali prihod zmagovalca v Izolo, kjer so ga najprej popeljali v časten krog po Izoli nato pa so s pokanjem šampanjcev nadaljevali proslavo v Guštu .Pri sestastavi pice je sodelovala vsa ekipa iz Gušta, ki skrbi za take prireditve in tekmovalni pici so enoglasno dali ime GUŠTOZA
Tomi je nanjo prelil domačo šalšo, nato popražil divje špargljc in domačo panceto, dodal je še mocarelo in zelene beluši ter nastrgal lističe	parmezana.
Kombinacija je bila usodna in komisija se ji ni mogla upret. Piko na i je dodal še Tomijev somilie, ko je poleg pice ponudil komisiji še kozarec vrhunskega belega vina Kabaj.
Komisija je bila očarana in pici GUSTOZI dodelila 1. mesto.
Dober tek!
22. seja Občinskega sveta
SURI NOVE DOVOLILNICE ZA LASTNIKE AVTOMOBILOV
NA HRIBU NASTAjA NOVI BELVEDERE
Na tiskovni konferenci so predstavniki občine novinarjem predstavili prostorske akte lokacijskega načrta Belvedere. Do 9. junija namreč poteka javna razgrnitev teh prostorskih aktov, ki so sicer bili novinarjem že nekajkrat predstavljeni, občinski svetniki pa so načrt že obravnavali v prvi obravnavi in ga tudi brez večjih pripomb sprejeli. Gre pravzaprav za projektno dokumentacijo, ki jo je naročilo hotelsko podjetje Belvedere, ki namerava urediti kompleks Belvedere na vrhu hriba. V lokacijskem načrtu so predvideli naslednje posege:
Izolski občinski svetniki se bodo v četrtek 26. maja sestali na svoji 22. redni seji in obravnavali nekaj, vsaj novinarsko, zanimivih tem. Med drugim bodo sprejemali odlok o turističnih vodičih na območju treh obalnih občin, odlok o ureditvi cestnega prometa, odlok o zagotavljanju javne službe na področju zaščite živali, program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, določili pa bodo tudi cene komunalnih storitev v občini.
Odlok o ureditvi cestnega prometa predvideva štiri nove vrste dovolilnic na območju starega mesta in sicer:	parkirno dovolilnico, posebnmo	parkirno
dovolilnico, dovolilnico za vožnjo in	enkratno
dovolilnico za vožnjo.
Parkirno dovolilnico lahko pridobi lastnik ali v soglasju z lastnikom, najemnik stanovanjske enote na območju s posebnim prometnim režimom, ki je sam posestnik osebnega vozila ali tovornega vozila, registriranega do nosilnosti 800 kg oziroma je posestnik ustreznega vozila ena izmed oseb, ki ima prijavljeno stalno prebivališče v stanovanjski enoti lastnika ali najemnika. Imetnik parkirne dovolilnice ima pravico tudi do pridobitve abonmaja, za parkiranja na območju plačljivih parkirišč proti plačilu parkirnine, po znižani ceni.
Lastnik ali v soglasju z lastnikom, najemnik stanovanjske enote na območju s posebnim prometnim režimom, za katero ni bila izdana parkirna dovolilnica, ker lastnik ali najemnik ni posestnik vozila skladno z določili drugega odstavka 16. člena, bo lahko pridobil eno posebno parkirno dovolilnico na eno stanovanjsko enoto, ki pa bo imetniku omogočala vožnjo po javnih prometnih površinah ter ustavitev in samo časovno omejeno parkiranje na območju s posebnim prometnim režimom.
Dovolilnica za vožnjo pa dovoljuje imetnikom dostop - vožnjo po javnih prometnih površinah na območju s posebnim prometnim režimom in sicer do lastnega parkirnega prostora ali garaže, ki ni na javni prometni površini in jo potrebuje za dostop do teh prostorov.
Vsem tistim, ki niso upravičeni do nikakršne dovolilnice, pa je omogočeno, da z enkratno dovolilnico, ki dovoljuje imetniku vožnjo, ustavitev in časovno omejeno parkiranje motornega vozila do največ 5,5 tone največje dovoljene mase, dostavo na območju s posebnim prometnim režimom.
Z novim odlokom se je območje, kjer velja posebni prometni režim (dovolilnice) razširil z območja starega mestnega jedra in območja Ulice Prekomorskih brigad, Volaričeve ulice in Gorkijeve ulice, na podlagi izvedene ankete med prebivalci, tudi na območje Plenčičeve ulice, Brkinske ulice in Ulica Svobode v delu od neimenovane ulice v podaljšku Ulice Oktobrske revolucije do Cankarjevega drevoreda.
Kot je slišati pa stanovalci Ulice svobode in Brkinske ulice niso posebej zadovoljni s predlogom, ki so ga dobili v obravnavo.
NOV HOTEL
Ob obstoječi restavraciji in depandansi »Palma« je predviden hotel c cca 60 sobami. Objekt je etažnosti Pl (pritličje)+ P2+1. Etažnost je enaka kot pri obstoječi depandansi. V sklopu objekta je predviden bazen in wellness programi.
NOVA DEPANDANSA
Obstoječi objekt recepcije se nadomesti z objektom depandanse v enakih tlorisnih in višinskih gabaritih kot sosednji objekt. Na zahodni strani pa je predviden nov objekt depandanse, prav tako v smislu ponovitve tlorisnih in višinskih gabaritov obstoječih depandans. Na severnem robu (ob oljčnem nasadu) je predviden objekt »torklja«. Objekt je pritličen, delno vkopan, namenjen prezentaciji in degustaciji.
BUNGALOVI NAMESTO PRIKOLIC
Na severnih terasah avtokampa je predvidena odstranitev stacioniranih prikolic z montažnmi dograditvami. Predvidena je izgradnja zidanih pritličnih bungalovov, vendar le na zgornji terasi. Obstoječa ploščad za pranje prikolic se uredi kot pokrit prostor za sezonsko prodajo.
POVEČAN BAZEN
Ob obstoječem odprtem bazenu je predviden dodaten bazen. Ob bazenskem prostoru so predvideni posamezni servisni objekti za spremljajočo ponudbo.
Vzhodno od bazenskega dela je na strehi vkopanega parkirišča predvidena ureditev tenis igrišč. Na jugozahodnem delu območja so urejene zelene rekreacijske površine.
KONČNO NOVA CESTA
Predvidena je izgradnja nove dostopne ceste, ki od vstopne točke do avtokampa zaobide hotelski kompleks na jugozahpdni strani. Obstoječa pot na severozahodnem robu območja (od avtokampa proti plaži pod Belvederjem) se usposobi za enosmerni motorni promet. Predvidena je ureditev dodatnih parkirišč (za goste novega hotela, depandanse Palma in restavracije 90 parkirnih prostorov) pretežno v podzemni etaži. Za druge obiskovalce so predvideni parkirni prostori v podzemni etaži pod tenis igrišči. Ostali obstoječi parkirni prostori se obnovijo.
Pričakovati je,	da med	javno obravnavo	ne bo
posebnih pripomb, saj se bodo načrtovalci z edinimi tremi	sosedi	dogovarjali	o ureditvi
kanalizacije in	vplivu	novospeljane	ceste,	če bo
vse potekalo po načrtih pa bodo stroji na 7 milijonov evrov vredni investiciji zaropotali že proti koncu letošnjega leta. Celoten hotelski kompleks naj bi dobil rang 4. zvezdic, k temu pa bodo gotovo	precej	pripomogla	tudi	nova
parkirišča, od tega dve podzemni, kar naj bi težave s prometom rešilo v veliki meri. Seveda pa se posebej veselijo novega hotela in urejenega wellness centra, ki bo zgrajen tako, da bodo gostje iz hotelskih sob lahko »pod streho« hodili od objekta do objekta.
Izola ■ Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM
nepremičnine
h
080 18 33
v	„	.	www.sifra-nepremicnine-sp.si
§	|	J f 0	NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
immobili
S.p. Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
IMAMO LICENCO MOPE IN 15 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Pogovor: mag. Mitja Podgornik	v
FVRflPA Z DfNARIEM RAVNA DRUGAČE KOT MISUIO V IZOLI
V prejšnji številki Mandrača smo objavili uvod v pogovor z mag. Mitjo Podgornikom, ki je kar nekaj let sodeloval z izolsko občino na področju priprave in izvedbe različnih projektov v povezavi s turizmom, predvsem pa v povezavi z različnimi skladi evropske skupnosti iz katerih naj bi izolska občina dobila nekaj denarja za svoje turistične načrte. Med njegovimi nalogami je bila tudi priprava strategije razvoja izolskega turizma, ki po štirih letih še ni videla svetniških klopi, čeprav je bil osnutek pripravlje in skupaj s strateškimi cilji ponujen v obravnavo na občinskem svetu.
-	Ali je možno, da je vsebina strategije tako različna od razvojnih zamisli občinske oblasti, da so jo raje umaknili?
-	Do vsebinske razprave niti ni prišlo. Osnutek strategija je preprosto izginil z dnevnega reda in ni bilo o njem govora vse do leta 2004, ko sem bil s strani županje povabljen v svet za turizem, ki pa je bil spet oblikovan na neprimeren način, namreč z odlokom. Na tak način, z odlokom, pač ne moreš nekomu iz zasebnega sektorja ukazati, kako in kje naj dela. Brez mojega soglasja me ne morejo kar imenovati v kakšen tak organ in v tem primeru je županja skušala izvajati oblast nad zasebnim sektorjem in civilno družbo. Še huje pa je bilo to, da je bil odlok pripravljen tako, da bi bil svet za turizem dejansko organ Zavoda za turizem. Seveda se s takšno obliko niso strinjali nekateri pomembni nosilci turizma v občini in zato niso hoteli več sodelovati pri ustanovitvi tega sveta. Županji so enostavno povedali, da v tej vlogi Svet za turizem ne more delovati. Dejansko je občinski svet februarja sprejel drugačno usmeritev, ko pa se je skušalo ta forum podrediti Zavodu za turizem je vse skupaj padlo v vodo. No in prav ta Svet za turizem, je ponovno vzel v razpravo tisti osnutek strategije ampak zdaj je položaj seveda drugačen, saj v strategiji piše, da bo občina v letih 2002 in 2003 morala sprejeti pomembne dolgoročne usmeritve posebej glede poseganja v prostor. Ker pa občina ni imela varovalk glede poseganja v prostor se je pač zgodilo to kar se je in se še dogaja, zato je osnutek v tem delu seveda že v zamudi.
OBČINA NIMA VAROVALK ZA ZAŠČITO PROSTORA
-	Ali občina Izola sploh ima strategijo razvoja?
-	Izola ima preveč strategij in ne nikar misliti, da izolska oblast nima
strategije.	Ima jo, le da je	ta strategija z vsemi	ostalimi	področji
neusklajena in je predvsem rezultat dokaj parcialnih interesov različnih lobijev. V takih primerih je vsak tak dokument, ki skuša vnesti mir, red in nekakšne kriterije, odveč, ker zmanjšuje njihov manevrski prostor, zato je bolje, da ga ni in zato je tisti osnutek verjetno končal v predalu. Če bi namreč obstajale varovalke v skladu z Agendo 21 in Aahrusko	deklaracijo, potem	bi se stvari verjetno	razvijale	drugače.
Dejansko	ni bilo v interesu	organov občine, da bi v Izoli	ustvarili
pogoje, ki	naj bi varovali in	usmeijali naš ravoj v	interesu vseh treh
sfer: javne, zasebne in civilne oziroma občine, hotelskih podjetij in občanov.
-	Menda ste v zvezi Z nesporazumi glede priprave strategije poslali na občino dopis, ki je povzročil veliko hude krvi?
-	Ne vem, kaj imate v mislih. Takih dopisov je bilo kar nekaj. Res pa je, da je mene razjezil odnos, ki ga je pokazala do mene in do mojega dela.
GIZ JE DOBIL DENAR BREZ RASZPISA
-	Kdaj se je sploh prenehalo vaše sodelovanje z občino Izola?
-	Prvega oktobra 2003 je bila sklenjena pogodba med menoj in
občino, ki je temeljila na tem, da se želi občina vključiti v nekatere čezmejne projekte in ker občina kadrov, ki bi to delo obvladali nima, jaz pa sem samostojni podjetnik z referencami, da to delo znam opravljati. Istočasno so že potekali in bili odobreni nekateri projekti in v the projektih so točno določeni pogoji, kaj mora podpisnik vsake pogodbe zagotavljati. S prvim oktobrom so bile vse pristojnosti pogodbenih strank prenesene na giz za Uirizem in županja je odklonila sprejetje aneksa k pogodbi med mano in občino s katerim bi sanirali tisto, kar mednarodne pogodbe in tudi slovenska zakonodaja zahteva. To je zavrnila, prenesla vse na giz in ko sem govoril, da je treba ta odnos dodelati sem stalno poslušal o tem, kako bomo vse uredili z aneksi. Ker pa so projekti medtem stekli, aneksov pa vse do konca projektov ni bilo, ker so se stvari izkazale povsem drugačne od tistih, kot sem jih sam pričakoval. Dejstvo je, da so to projekti take vrste, ki jih občina kot prijavitelj brez razpisa ne bi smela prenesti na kogarkoli. Konec leta 2003 sem županji poslal nekaj dopisov v kateri sem jo opozoril, da je treba zadeve urediti tako kot določajo pogodbe. Na to sta se županja in direktor giz-a požvižgala._______________________
Projekt je seveda tekel in v letu 2004 je bilo • v treba do septembra narediti poročila z vsemi Mp	evidencami	in dokazati,	da smo upravičeno in
na legalen način porabili ta denar. In ker aneksov ni bilo sem poslal še eno pismo v katerem sem jo opozoril, da lahko zaradi tega r& J	občina Izola denar celo izgubi. Že takrat sem
'Mm,	dobil, na	zame dokaj	nesprejemljiv živčen in
j/* jBr	histeričen način podan odgovor, naj se ne
ggPRf	h	mešam v	te stvari,	ker jih ne poznam.
/	j	Odgovoril	sem, da ima	lahko vsak svoj prav a
JH ■ ! m h da jaz za mojimi dopisi stojim, če nimam prav J* pa bom itak odgovarjal. Potem je sledilo H' i	ponovno utemeljevanje, da je občina ustanovitelj
giza in tako naprej, posledica pa je bila, da so zavrnili financiranje projektov v višini 5 milijonov, ker ti projekti ne bi smeli biti prenešeni na giz. To je ugotovila in odločila Agencija za regionalni razvoj. Da ne govorim o tem, kaj bo zdaj, ko bo to predmet finančne kontrole in računskega sodišča. Lahko se zgodi, da bo ves denar odletel proč. Žal še vedno velja, hierarhija zakonodaje in občinski odlok se ne more nikoli postaviti nad zakon, kar je v Izoli očitno praksa. Dela sc po odlokih in konflikti so vedno z državo in z zasebnim sektorjem, zato so nerešljivi. Zasebni sektor si ne more dovoliti, da dela mimo zakonov, občina pa očitno misli da lahko in potem ni nič čudnega, da zadeve padejo.
-	Menda ste prav vi par evropskih projektov pripeljali v Izolo.
-	Če pustimo tistega iz obdobja 2001 - 2003, ki je bil namenjen organiziranosti turizma in strateškemu planiranju. Potem je bil projekt, ki je bil predviden v občinskem proračunu in se nanaša na ribolovni turizem in podobne za izolo zanimive dejavnosti. Projekt je bil pripravljen in predstavljen, bil je tudi ocenjen kot zelo zanimiv, a je bil zavrnjen zgolj zato, ker je bil v imenu občine Izola naveden prijavitelj Zavod za turizem, ki pa ni samostojna pravna oseba in tako je projekt padel. Jaz še danes ne vidim razloga, zakaj izolski Zavod za turizem, tako kot drugi, ni samostojna pravna oseba. Če bi to bil, bi verjetno dobili 50.000 eurov nepovratnega denarja, tako pa nismo dobili nič. Dejansko je bil to komplementaren projekt nekega drugega projekta, ki sc imenuje Coast to coast in ta projekt v katerega smo uspeli vključiti Izolo brez obveznosti. Ta projekt še vedno poteka in jaz še vedno sodelujem v njem, tudi Izola je zraven, le da ni zraven nekaterih občinskih ljudi.
-	Izola torej ne sodeluje organizirano?
-	Težko bi govorili o organiziranosti, ker nobene organiziranosti. ni. Sodelujemo pa tako, da konkretno vključujemo konzorcij vinarjev, agencije, ribištvo in ribolovni turizem. Žal v občini ni nosilca za to delo ampak imam izjavo giz-a, da ti projekti za občino ne obstajajo, čeprav projekti normalno potekajo naprej.
-	Smo sodelovali v še kakšnem projektu?
-	Naslednji projekt je bil tematski turizem Ta je bil prijavljen,
sredstva odobrena in projekt začet in zaključen. Tukaj imamo razčiščeno vse razen denarja, ki ne bi smel biti na giz-u. Sem sodi tudi organiziranje ribiške pisarne a je tudi ta del projekta bil zavrnjen, čeprav je bil dogovoijen na obalni ravni, razlog pa je še bolj banalen kot prejšnji. Ko je bil na koordinaciji bil sprejet dogovor med tremi občinami je občina N	M Y
Izola prevzela obveznost, ker so IVlc3nnaTTc3n IN.T,
drugi rekli, da tisti trenutek nimajo denarja, in zagotovila, da Fi(StW(TakeManhatian, bo Izola zagotovila denar, ki ga ThenweTakeB«iiii mora občina pač vložiti kot svoj delež. Ker pa so ti evropski razpisi zelo podrobni se je pokazalo, da občina tega denarja nima v proračunu in zato je Svet Evrope, ki ni dobil potrdila, da je denar predviden v proračunu, tudi ta projekt zavrnil in tako nam zdaj grozi, da za ribiško pisarno enostavno ne bo j več denarja. Evropa pač dela tako in v Izoli, oziroma izolski občini se tega ne zavedajo.(D.M.)
V naslednjem Mandraču: Izvlečki osnulh Strategije razvoja turizma v Izoli.
Galerija kerubin
Ljubljanska 41 • Izola Sreda • 25. S. 2005 • 19.30
Multlmedijskl prostor KT1 Trg Etbina Kristana 1 • Izola Sreda • 25.5.200S-2000
O«	SKD
•—------
m« kout-rt tvm •	« M* W 4''
kerubin
Ladjedelnica Izola
LASTNIKI IN DELAVCI SO SE DOGOVORILI
V soboto so se v Jagodju, na pobudo predsednika sveta KS Jagodje, Maksa Filipčiča, srečali predsedniki oziroma predstavniki večine krajevnih skupnosti treh občin Slovenske Istre. Srečanje je bilo prvo te vrste in zato toliko bolj zanimivo, sklicatelj pa ga je utemeljil s preprostimi besedami: Če se na koordinaciji srečujejo trije župani (dve županji in župan) zakaj se občasno ne bi srečali tudi mi in se pogovorili o naših skupnih težavah.
Ker je šlo za prvo tovrstno srečanje so se morali v gostišču Jasna najprej vsi predstaviti, saj se med seboj ne poznajo, kaj šele problematike posameznih krajevnih skupnosti. In čeprav se je zdelo, da bo vse skupaj trajalo predolgo je bilo dovolj zanimivo, da smo lahko izvedeli marsikaj o organiziranosti krajevnih skupnosti, ki so pri nas sicer še vedno temeljna lokalna skupnost, čeprav jih evropska skupnost ne pozna več. Tako smo izvedeli, da ima največ krajevnih skupnosti (23) koprska občina, najmanj pa izolska (5), ki pa ima edina koordinatorja krajevnih skupnosti. V Piranu vse KS iz proračuna prejemajo enako vsoto proračunskega denarja letno (3 milijone) nekatere pa ga porabijo za programe, druge pa za funkcionarje. Programi krajevnih skupnosti se med seboj zelo razlikujejo, prevladujejo pa seveda komunalni, predvsem tisti v povezavi s cestami. Od izolskih je Jagodje posebej poudarilo problem kabelske televizije, Halietum problematiko posegov v prostor, staro mesto probleme parkiranja in urejanja prostora, Livade pa problematiko pristojnosti krajevnih skupnosti nasploh. Žal se srečanja ni udeležil predstavnik KS Korte.
Vsi udeleženci srečanja so pozdravili takšno obliko izmenjave znanj in stališč, zato so se tudi dogovorili, da bodo v kratkem, na naslednjem sestanku v eni od piranskih krajevnih skupnosti, že obravnavali vsebinska vprašanja, saj so spoznavni del zdaj že opravili. Hkrati so sprejeli skupno izjavo s katero so obsodili neprimerne jumbo plakate, ki žalijo ugled predsednika KS Koper, saj ta zastopa mnenje krajanov in je žaljiv napad nanj povsem neutemeljen in neokusen.
POVIŠANJE CEN KOMUNALNIH STORITEV
Občinski svet občine Izola je na seji dne 17. 4. 2003 sprejel Odlok o ureditvi statusa Javnega podjetja Komunala Izola d.o.o., ki v 12., 13. in 14. členu določa pravice in dolžnosti ustanovitelja. Med ostalimi pristojnostmi Občinskega sveta, navedenimi v 13. členu Odloka, je tudi odločanje o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. Predlog oblikovanja cen za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, komunalnih storitev na področju ravnanja z odpadki ter predlog povišanja cen storitev po cenikih je pripravila uprava javnega podjetja s svojimi strokovnimi službami. Glede na zgoraj navedeno županja Breda Pečan predlaga članom občinskega sveta, da na četrtkovi seji sprejmejo naslednje predlagano povišanje cen:
-za odvajanje in čiščenje odpadnih voda za 2,6%
-za ravnanje s komunalnimi odpadki za 9,2% -gospodinjstvo -za ravnanje s komunalnimi odpadki za 9,1% -gospodarstvo in -za cene storitev po cenikih za 3,2%
Želite udobno obutev, v kateri bodo noge dolgo ostale spočite in v kateri se boste odlično počutili?
' -•. •• • . v v,
VPRAŠANJE OBČANOV:
"Kateri državni osel bo preselil Upravno enoto v Livade?"
0 UREJENOSTI AVTOKAMPA JADRANKA
Na 20. seji občinskega sveta je občinski svetnik Mladih za Izolo, Ivan Brezavšček postavil vprašanje v zvezi z urejenostjo avtokampa Jadranka, direktor Freetime d.o.o. Izola, Miroslav Koljenšič, ki upravlja s kampom pa je občinskemu svetu in svetniku odgovoril:
"[Avtokamp Jadranka se redno čisti že vsa leta z rednim in izrednim odvozom smeti. Tudi v letošnji zimi smo poleg rednega odvoza smeti imeli dodaten odprt zabojnik (5m3) za večje kosovne odpadke. Smeti redno odvaža Komunala Izola. Za čiščenje imamo zaposleno osebo v rednem delovnem razmerju. V mesecu aprilu smo izvršili obrezovanje dreves, kar izvajamo vsako drugo leto. Istočasno želim odgovoriti na pripombe g. Brezavščka - predstavnika Mladih za Izolo, da avtokamp služi že štirideset let svojemu namenu, to je preživljanje prostega časa v stiku z naravo, za nekatere je to lahko avanturizem, za druge pa oddih. Upam, da si je gospod v štiridesetih letih dobro zapomnil prve goste »avanturiste« in bo lahko med obiskom avtokampa ugotovil, da je veliko slednjih še danes gostov avtokampa. V vseh teh desetletjih pa upam, da je opazil, da je poleg »čudnega naselja« močno zrasla tudi vegetacija. Sicer pa je bil pred manj kot desetletjem Avtokamp Jadranka s strani turistične zveze Slovenije in gospodarske zbornice - Oddelek za gostinstvo in turizem proglašen v najštevilčnejši kategoriji kampov za najboljšega v Sloveniji. Glede na trend letovanja v kampih v Sloveniji je v zadnjih nekaj letih porastel trend letnih postavitev počitniških prikolic. Slednja situacija je v vseh kampih na Slovenski obali, od Lucije, Fiese, Strunjana, Belvederja, Jadranke, Adrie Ankaran do Debelega rtiča. Glede na to, da je gospod poznavalec kampov, bo zlahka ugotovil, da so našteti vsi kampi na Slovenski obali. Primerjava z evropskimi in hrvaškimi kampi je malodane smešna, samo kratek korak čez mejo v smeri Italije, da ne govorimo o Parizu itd., na mu bo takoj jasno, da ni velikih razlik (razen Nizozemska, Nemčija. Švica). Glede na to, da stremimo k temu. da bi bil tudi naš kamp podoben nizozemskim, smo v lanskem letu poslali študentki receptorki na naše stroške na strokovni ogled v najkvalitetnejše kampe. Vsekakor pa bi za dosego podobnega, poleg finančnih sredstev morali sodelovati z upravljalci, tudi lastniki zemljišča, občina ter vsekakor tudi mladi s svojimi inovativnimi predlogi."
Direktor: Miro Koljenšič_____________________________________
Vrhunska obutev BURATTO: povsem naravni materiali, posebna mehkoba in oblazinjenost notranjega dela, nobenega šiva na mestih, ki bi vas lahko drgnila, prilagodljivost obliki stopala, ojačana in v naprej popodaljšana notranja opora za peto, ki daje nogi in vašemu koraku večjo stabilnost in zanesljivost, modni modeli.
Vse to za ceno navadnih čevljev!
Obutev Buratto je trenutno v posebni akciji - do razprodaje zalog!
Poskusite in občutite razliko - vaše noge vam bodo hvaležne!
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
Tel.: 64 - 040 - 64
MORSKI SEJEM NA PRIMORSKEM SEJMU
Primorski sejem se bo tudi letos predstavil v običajnem terminu, in sicer konec maja, od četrtka, 26.5. do nedelje, 29.5. 2005 v večnamenski dvorani Bonifika in njeni okolici. Po mediteranskem urniku, in sicer v četrtek od
15.00	- 21.30, v petek in soboto od 10.00 do 2130 ure, ter v nedeljo od
10.00	do 20.30 ure. Ze drugo leto zapored brez vstopnine.
Letos uvajajo novost, Morski sejem , 1. sejem rabljenih plovil in opreme za morsko ribištvo, šport ter potapljanje, ki se bo odvijal na zunanji ploščadi v sklopu Primorskega sejma. Sejemski dvojček je namenjen prodaji rabljenih artiklov iz navedenih segmentov. Zagotovo pa bodo tu najprivlačnejša rabljena plovila, nič kaj v senci pa ne bodo ostali artikli.
V sklopu Morskega sejma bodo lahko poleg komisijske prodaje lahko občani svoja plovila ali rabljeno opremo prodajali brezplačno (ob lastni prisotnosti). Prav občanom je v prvi vrsti ta sejem tudi namenjen.
Sejma se bo udeležilo blizu 150 razstavljalcev, skupaj z zastopanimi podjetji pa blizu 170. Jedro sejma predstavljajo podjetja in obrtniki iz Slovenije, povečalo pa se je tudi zanimanje in udeležba razstavljalcev iz Italije in Hrvaške, seveda na račun Europe. Sejem je pretežno razstavnega značaja, t.i. prodajni del je prisoten le v majhnem obsegu.
Vremenska napoved
OBETA SE PEKLENSKO POLETJE
Letošnje poletje se bo začelo prezgodaj in bo izredno vroče, napoveduje profesor z univerze v Firencah in direktor inštituta z biometeorologijo (Ibimet) Giampiero Maracchi. Omenjeni inštitut je postal znan tudi izven italijanskih meja, saj je že v prejšnjih letih večkrat pravilno napovedal vremenske razmere v jugovzhodni Evropi.
Junij in julij bosta letos zelo vroča, avgust pa bo "normalen", morda z nekaj več padavinami. Kako dolgo bo poletje, je trenutno še težko napovedati, je dejal Maracchi, eden od pionirjev prognostične klimatologije, nove znanstvene veje, ki se ukvarja z dolgoročnim napovedovanjem vremenskih razmer. Po njegovih besedah bi lahko bilo letošnje poletje podobno poletju 2003, ki se ga v večjem delu Evrope spominjamo po visokih temperaturah, ki so mnogokrat dosegle tudi 40 stopinj Celzija, in po več kot 40.000 mrtvih, ki jih je terjala huda vročina po vsem svetu.
Sicer pa je zelo vroče poletje napovedala tudi ameriška vesoljska agencija NASA. Klimatolog James Hansen, direktor inštituta Goddard, je napovedal, da bo letošnje poletje najbolj vroče v zadnjih 200 letih. Tudi drugi znanstveniki agencije NASA menijo, da bi utegnilo biti letošnje leto sploh najbolj vroče v zgodovini človeštva. Doslej je bilo najbolj vroče leto 1998, sledita pa mu leti 2002 in 2003.
POKAL MENOLA - MENOLE ZA VSE
V	nedeljo, 22. maja 2005, prireja Morskošportni ribolovni klub »MENOLA« Izola mednarodno tekmovanje - Pokal MENOLA. Športni ribiči iz Italije, Hrvaške, Črne gore in Slovenije se bodo pomerili v ribolovu na menolo, mali ribi, ki je tudi simbol našega društva. Po končanem tekmovanju bomo ob 14:00 pričeli pred gostiščem Parangal s tehtanjem ulova.
Po končanem tehtanju, predvidoma ob 15:30, bodo naši gostitelji ulovljene menole začeli peči na žaru in jih brezplačno ponudili vsem, ki se boste tega popoldneva sprehajali po Sončnem nabrežju v Izoli.
Vljudno vabljeni na ogled tehtanja ulova in na brezplačno pokušino menol!
MRK MENOLA Izola
Podvodni ribolov
VALENČIČU 1. KROG DP
V	soboto 14.05.2005 je potekalo odprto prvenstvo v podvodnem ribolovu , ki je štelo tudi za L krog državnega prvenstva. Sodelovalo je 28 tekmovalcev iz petih društev (RPD Piran, PLK Koper, Pozejdon Krško, Ocean Kranj, DRP RIBON Rovinj). Udeležbo so žal odpovedali Italijanski tekmovalci zaradi tekmovanja v italiji.
Med tekmovalci je prvič v zgodovini slovenskega podvodnega ribolova sodelovala tudi podvodna ribolovka, članica PLK Andrejka Šavron Največjo ribo na tekmovanju (brancin 2.7 kg) je ujel tekmovalec iz Pozejdona Krško
Tekmovanje je trajalo 6 ur, start je bil pred cariniškim pomolov v izoli, predaja rib in tehtanje ulova pa je potekalo na glavnem pomolu v Kopru ob 13.30.
Zmagal je izolan Peter Valenčič sicer član koprskega društva PLK, drugo mesto je zasedel večkratni državni prvak Robert Podgoršek (Pozejdon Krško) tretje mesto pa Moreno Matijašič (RPD Piran)
MODRI ZASTAVI MARINI IN SAN SIMONU
Na osrednjem prireditvenem prostoru letošnje jubilejne 10. Internautice v Marini Portorož so podelili modre zastave, ki so mednarodni znak za ekološko neoporečno in zelo urejeno kopališče ali marino. Slovenska kopališča in marine so za letošnjo sezono prejele skupno devet modrih zastav. Prejemniki zastav so centralna plaža Okolje Portorož, kopališče zdravilišča Krka Strunjan, kopališče HTP Simonov zaliv, kopališče Žustema (Medadria), Mestno kopališče Koper, kopališče Šobčev bajer (Šobec, Lesce), Grajsko kopališče (Infrastruktura Bled) in Marina Portorož ter Marina Porting Izola. V letošnjem letu se je na evropskem nivoju podelilo 3.074 modrih zastav, 2.442 za naravna kopališča in532 za marine.
Modre zastave se podeljujejo na podlagi razpisa vsako leto posebej. Kandidati morajo izpolnjevati 27 veljavnih kriterijev FEE za naravna kopališča in 22 kriterijev FEE za marine, ki so razdeljeni v štiri kategorije: kakovost kopalne vode, okoljska vzgoja in informiranje, okoljski menedžment in varnost ter storitve v kopališču.____
Izolska Komunala se je, seveda s kooperanti, lotila sanacije skalometa na velikem izolskem pomolu. Vsaka tramontana je namreč "odgrizla" del starega skalometa, ki je bil nekoliko prešibko grajen, glede na velikost skal, ki jih uporabljajo zdaj pa bi moral vzdržati. Po napovedih bo skalomet služil tudi likovnikom, posebej kiparjem, kot nekakšna neuradna forma viva.
V	spomin
Pepci Skok
V	torek smo se poslovili Pepce Skok, upokojene delavke izolske Mehanotehnike. Nanjo nas vežejo lepi spomini iz časov skupnega dela in čeprav ji ni bilo prav nič prizaneseno smo skupaj preživeli lepe čase.
Izgubila je prvega moža, ki se ni vrnil iz vojne, tako da je morala več kot desetletje sama skrbeti za sina in hčerko. Potem je našla človeka s katerim je lahko stopila na skupno pot. Alojz Skok je bil tisti s katerim sta ustvarila novo, zdaj že šestčlansko družino in kmalu po poroki so se, leta 1955, preselili v Izolo.
Bili so težki a lepi časi, za šestčlansko družino zagotovo polni odrekanja a so zmogli vse to. Delala je v Opremi in potem v Mehanotehniki, vse do upokojitve 1972-tega leta. V čas Mehanotehnike sežejo tudi moji najlepši spomini, ko smo jo vsi poznali kot večno blagajničarko, kot tisto vestno Pepco, h kateri smo hodili po kuverte s plačo pa potem tudi kot blagajničarko blagajne vzajemne pomoči, ki je bila zavetišče mnogim s finančnimi težavami.
Tudi po upokojitvi smo radi prišli k njej na klepet in vsakokrat je beseda nanesla na našo veliko tovarno, na sodelavce in predvsem na lepe trenutke, ki smo jih preživljali skupaj. Tako je bilo vse do nedavnega, ko so leta in bolezen naredila svoje in ko jo je skrb za zdravje nekoliko oddaljila od nas.
Če bi bila zdaj med nami bi se lahko ponosno ozrla nazaj na življenje, ki si ga tako polno živela. Ponosna bi bila na svojo družino, na štiri otroke, ki so zdaj že odrasli ljudje, na njihove otroke pa tudi na opravljeno delo za katerega si bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem in sploh na čas, ki smo ga živeli skupaj, ki je bil drugačen kot ta, ki ga živimo danes, a vendar lep in predvsem naš.
Ivan Pivac
Zahvala
Ivan Mahne
Ob izgubi moža in očeta se za vso izkazano pomoč in tolažbo zahvaljujeva dr. Pejiču in sestri Elviri ter fantom in dekletom iz Reševalne službe za njihovo prijaznost, kolegom gasilcem pa za izkazano prijateljstvo, spremstvo in tolažilne besede ob slovesu.
Hvala tudi vsem vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč, ki so jo ponudili v tem, žalostnem trenutku.
Žena in hčerka
Izola, 4. maja 2005
Izolani potujejo
KDOR NE GRE PO SVETU NE VE, KAKO LEPO JE DOMA
Kot že več let zapovrstjo smo se prijatelji izletov, med katerimi je kar nekaj upokojencev, odpravili na skupno popotovanje. Tokrat smo se odločili, da obiščemo Češko, čeprav jih je že veliko med nami te kraje že videlo.
Slovansko kraljevino Češko je okoli leta 800 ustanovila legendama rodbina Pžemysl, ko je frankovski cesar Karel Veliki (742 - 814) premagal nevarne sosede Avare (Enciklopedija svetovne geografije, 132). Današnjo ureditev pa je Češka dobila leta 1993, ko se je odcepila od Slovaške. Meri 78.865 km2 in ima 10.408.280 prebivalcev. Meji na Poljsko, Nemčijo, Slovaško in Avstrijo. Njeni najdaljši reki sta Laba in Vltava, največja mesta pa Praga, Brno, Ostrava in Plzen. Naš namen je bil, da si ogledamo čim več zanimivosti, kar nam je tudi uspelo. Izlet je trajal štiri dni.
Vreme nam je odlično služilo, saj smo imeli vse dni sončno, razen zadnje pol ure v Salzburgu. V Bmu smo imeli nekajurni postanek, da smo si lahko ogledali mestne znamenitosti in se malo sprehodili. Nato smo se napotili proti Kutni Hori, drugem najpomembnejšem mestu, kjer je bila nekoč IT p 'n.	kovnica denaija. V bližini
j vr	•	mes,a N Sedlec, kjer
je znamenita	kapela	-
kostnica. Žal, si te kapele nismo ogledali, ker smo v Kutno Horo prišli malo prepozno in	je	bila
kostnica že zaprta.
Po postanku	smo	se
odpeljali v Prago, kjer smo prenočevali dve noči. Naslednji dan nas je lokalna vodička peljala na ogled Prage. Ogledali smo si Hradčane s predsedniško palačo, cerkvijo Sv. Vida, samostanom Loreto, Zlato uličko, znamenit Karlov most, na katerem je 30 spomenikov s 160 kipi, vsem dobro poznano sončno uro, spomenik Janu Husu in Višegrad s pokopališčem, na katerem sta pokopana Smetana in Dvoržak. Večerjo smo imeli v znani češki pivnici pri Pri Fleku, kjer so nam postregli z domačim češkim pivom in becherovko.
Tretji dan našega izleta je bil namenjen ogledu znanega zdraviliškega kraja Karlovi Vary, kjer smo si ogledali 12 vrelcev zdravilne vode, vodička pa nam je še povedala, da je »13. vrelec najboljši, ker tam točijo becherovko«. Tu smo si nakupili nekaj spominkov, nismo pa mogli mimo, da ne bi odnesli domov becherovke in čeških opiati (tanke napolitanke), ki jih proizvajajo prav v tem kraju. Po ogledu Karlovih Vary smo se odpeljali do Plzna. Mesto je eno izmed večjih čeških mest in polno zanimivosti, posebno pa je poznano po pivu in pivovarni, ki smo si jo tudi ogledali. Nekateri smo si privoščili kosilo v pivovarniški restavraciji, drugi pa so pivo poizkusili kar v tovarni. Po dvournem postanku smo pot nadaljevali proti Češkim Budjevicam, kjer smo prenočili.
Četrti dan nas je čakala kar dolga in naporna pot proti domu. Ustavili smo se na gradu Krumlov. Mesto Krumlov je eno izmed desetih čeških mest, ki so pod zaščito UNESCA. Obkroža ga reka Vltava. Grad, ki se mogočno dviga nad mestom, je eden od najbolj dragocenih, lepo ohranjenih spomenikov Boemie. Na poti domov smo se namenili še v Salzburg. Ogledali smo si mesto, prelep park z vodometi in se sprehodili do Mozartove rojstne hiše ter nakupili Mozartove kroglice, saj brez teh sladkih užitkov skoraj nismo mogli domov. Tukaj pa nas je presenetila tudi nevihta, ki pa nam ni naredila velike škode.
Za vse te užitke pa se udeleženci izleta zahvaljujemo obema voznikoma avtobusa, ki sta nas zelo potrpežljivo prevažala, vodički, ki nam je veliko povedala in seveda tudi našemu Tončku Juriševiču, ki nam je že večkrat pripravil lepe in zanimive izlete. Obljubil nam je, da si bomo, če ne v jeseni pa prihodnjo pomlad, spet ogledali kakšno zanimivo državo. Vse, ki radi potujete in ste sposobni dolgih voženj, vabimo, da se nam pridružite, kajti bilo je lepo, zanimivo in poučno. (Andreja Baloh)
POHOD OD JAGODJA DO PORTOROŽA
Pozdravljeni upokojenci Jagodja Dobrave in sokrajani dobre volje.
Da bi se medsebojno spoznali in utrdili medsosedske in medsebojne odnose vas Vabimo, da se nam pridružite na pohodu od Jagodja do Portoroža, in sicer
V SOBOTO 21.maja s startom ob 9.uri izpred trgovine Mercator v Jagodju. Sprehod od Jagodja do Portoroža bomo speljali skozi oba tunela bivše železniške proge imenovane - Pot zdravja in prijateljstva, ki povezuje Istro v treh državah od Milj do Poreča.
Poleg prijetnega druženja se pridružujemo akciji, da s fizično aktivnostjo oskrbimo za svoje zdravje največ sami. Hitrost hoje bomo prilagodili željam in zmožnosti pohodnikov. Vrnitev v Jagodje bo možna tudi z rednim avtobusom.
Da nam bo lepo, in da nas bo čimveč povabite na pohod tudi sosede in znance, eč nas bo - lepše nam bo.
Lep pozdrav in vidimo se v soboto 21.maja.
___________________DRUŠTVO UPOKOJENCEV JAGODJE- DOBRAVA
NARIN IN NJEGOVE SKRIVNOSTI
V sredo 11. maja smo si ucenci OŠ KORTE ogledali kmetijo NARIN pri PIVKI. Ob 8.30 smo se z avtobusom odpravili proti kmetiji. Tja smo prispeli okoli 10.00.
Pogostili so nas s čajem in domačim pecivom. Ko smo pojedli, smo se razdelili v dve skupini.
Prva skupina si je ogledala kako pridejo do moke. Najprej s cepcem tolčejo po žitu, da zrna padejo ven, nato očistijo in ločijo zrna od slame, jih zmeljejo v ročnem mlinu in moko še enkrat prečistijo s sitom.
Druga skupina pa je v črni -kuhinji spekla v krušni peči domač kruh. Oblekli smo se v obleke kot so jih včasih nosili kmetje in kmetice, in se lotili dela. Zamesili smo testo in vsak je dobil svoj košček, iz katerega je naredil hlebček. Dali smo ga v krušno peč in čez 30 minut je bil pečen. Vsak si gaje lahko odnesel domov.
Na koncu so nam dali se delovne liste, v katerih je bil tudi recept za domači kruh. Zahvalili smo se in se odpravili do avtobusa. V Korte smo prišli okoli 14.30.	/ NELI BUBOLA 5.r
V petek, 6. maja je po primorskih krajih zadonela zborovska pesem številnih pevskih skupin. V Izoli je za prazničnost poskrbel KMZ Izola, katerega člani so se zbrali na Manziolijevem trgu in zapeli dve priložnostni pesmi.
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....

Sečovlje\ Parecag
Nogomet-2. SNL KRŠKO-IZOLAARGETA 0:0 (0:01
Krško- Športni park Matija Gubec, gledalcev 100, sodnik Klinc (Ptuj) 5,5.
Izola Argeta: Paal 7,5, Zebec 6 (od 46.
Meš 7), Sirotič 6,5, G. Pahor 6,5, Krajcer 7, Šabič 6,5, Ostojič 6,5, Rastoder 7,
Bašanovič 7 (od 75. Bošnjakovič-),
Čauševič 6, Maletič 6,5.
Rumeni karton: Rastoder, G. Pahor,
Krajcar
Končno točka! Precej dolgo smo čakali nanjo - kar osem zaporednih porazov je sledilo po prvi točki na tekmi proti Dravogradu v drugem pomladnem krogu.
Sicer ne bo v ničemer pripomogla k boljšemu položaju na lestvici, saj je zaostanek že prevelik in glede na (ne)uspehe na tekmovalnem področju se Izola seli v tretjo ligo. Sicer pa so naši fantje tokrat igrali brez trenerja, kateri se zaradi osebnih razlogov tekme ni mogel udeležiti. Krško, ki je do srečanja z Izolo izgubilo tri tekme spored, je začelo agresivno in v prvi polovici polčasa imela tri dobre priložnosti. Gostje so vzdržali, lahko pa bi lahko preko Meša in Bašanoviča celo presenetili, a je domači vratar dobro opravil svoje delo. Največjo priložnost so modrobeli imeli v prvem delu, ko je po napaki domače obrambe Bašanovič	prodiral	proti
šestnajstmetrskem prostoru Krškega, a ga je branilec dohitel in z rokami spravil na tla. Ptujski sodnik pa je namesto prekrška za goste in rdečega kartona za kršitelja na začudenje vseh- tudi gledalcev, dosodil prekršek v korist domačih! Krško je bilo, vsaj kar zadeva priložnosti, vsekakor boljši nasprotnik, točka Izole pa je glede na borbeno igro povsem zaslužena. Velik plus pa lahko tokrat pripišemo še Paalu, ki je z dobrimi intervencijami očuval svojo mrežo.
V nedeljo prihaja v Izolo Factor, s katerim imajo naši neporavnane račune. Točka je vsekakor dvignila moralo v ekipi in pričakovati je, da bo na izolskem stadionu bitka kot je treba, saj nenazadnje tekma ne odloča o ničemer več.
Bo licenciranje rešitev za IzolaneP
Zdaj je že povsem jasno, da so nogometaši Izole Argete, ki v pomladnem delu niso niti enkrat zmagali, po tekmovalni plati že zapravili možnosti za obstanek v drugi ligi. Do konca so sicer še štirje krogi, v katerih se bodo pomerili še s teoretično lažjimi nasprotniki (Factor, Aluminij, Šmartno, Triglav). Vendar je njihov zaostanek na lestvici tolikšen, da nimajo več nobenih možnosti za preboj na deseto mesto. Katastrofalna bilanca drugega dela prvenstva,v katerem so Izdani dali le dva, prejeli pa kar 28 golov, jih tako po že uvršča v tretjo ligo. Praktično nična strelska učinkovitost se odraža tudi v podatku, da so Izolani zadnji gol dosegli proti Factorju v 21. krogu, nasprotnikove mreže od takrat niso zatresli že skoraj 770 minut! Sicer je Izola Argeta že prejela licenco za nastop v drugi ligi v sezoni 2005/06.
KAPUČINO
Pohvalno, čeprav jim dovoljenje Nogometne zveze najbrž ne bo koristilo. Tekmovalni (ne)uspehi so zaenkrat še osnovni kriterij, po katerem se Izola Argeta seli v nižjo ligo. In čeprav so Izolani bitko za obstanek na zeleni travnati površini že izgubili, se jim -čeprav minimalne, ponuja rešitev za zeleno mizo. Odrešilni steber za potapljajočo barko izolskih nogometnih ribičev predstavlja licenciranje prvi ligi, kjer več moštev (Mura, Olimpija, Zagorje in Ljubljana) še ne izpolnjuje vseh zahtevanih kriterijev. Od končnega razporeda na lestvici in pridobljenih licenc za nastop v 1. SNL bo odvisna tudi odločitev Nogometne zveze o oblikovanju prve lige. Tudi odločitev omenjenih klubov (razen Olimpije), ali bo v primeru zavrnjene licence nastopala v drugi ali nižjih ligah, bo vplivalo na odločitev o bodočem članstvu v drugi ligi. Ob morebitnem sprejetju izrednih ukrepov (dopolnjevanju lig) bi se Izolanom vendarle odprle možnosti za nastop med drugoligaši tudi v prihodnji sezoni. Finančni problemi, ki tarejo klube prve lige, so prisotni tudi drugi ligi in lahko se zgodi, da se komu finančni izračun za prihodnjo sezono ne bo izšel (Krško), s čimer se Pribčevim varovancem za kakšen odstotek še povejujejo možnosti za obstanek.
Izolanom tako zdaj ne preostane drugega, kot da v naslednjih krogih skušajo popraviti slab vtis in da čakajo na za njih ugodne novice. (BRANKO VUGA)
3. SNL-zahod
Adria. Avtoplus Korte 2:2 (2:11
Miren, 15.05.05, Gledalcev 100, Glavni sodnik Perič Dragoslav (Ljubljana)
Avtoplus Korte: Horvat Sebastjan, Pucer Aleš, Banica Arne, Furlanič Branko, Serdinšek David, Bauer Borut, Bašič Damir, Štampfer Miroslav, Božičič Zoran, Malikovič Niki, Mujkič Damir Strelci Adria: 1:0 - Žibemik (7'), 1:1 -Pucer (14'), 2:1 - Mozetič (43'), 2:0 -Štampfer (49’)
Kortežani igrajo dobro in čeprav zdesetkani so zagotovo med boljšimi moštvi v prvenstvu. Tudi v Mirnu so bili povsem enakovredni domačinom s katerimi si delijo sredino lestvice. Glede na vse, kar se jim je kadrovskega pripetilo v tej sezoni bodo na koncu lahko rekli, da sploh ni bilo tako slabo, kot seje zdelo.
namizni tenis Kristin Fatorič prvanaTOP-turnirju
V	nedeljo je v Logatcu potekal 2.TOP turnir RSlovenije za kadete in kadetinje. Tekmovalci in tekmovalke so po pozivu selektorjev nastopile v treh kvalitetnih skupinah. V vsaki kvalitetni skupini je nastopilo 8 tekmovalcev ali tekmovalk.
V	prvi kvalitetni skupini je Kristin Fatorič z enim porazom osvojila prvo mesto. Tako kot na državnem prvenstvu je zadnjo odločilno tekmo premagala Manca Fajmut 3/2. Tudi tu je slabo pričela in zgubljala 0/2, nato pa rezultat
uspela obrniti sebi v korist. Kristin je končala tako sezono na drugem mestu na državni rang lestvici za kadetinje. Zagotovo bo določena med dve ali tri igralke , ki bodo letos nastopile na evropskem prvenstvu, saj ostaja v tej kategoriji še naslednje	leto.	V tretjo	skupino
je bila poklicana	Maja Grizelj	in	z enim	samim
porazom ugodno	presenetila in	tudi osvojila prvo
mesto v skupini ali skupno sedemnajsto mesto. Maja je v letošnji sezoni	naredila velik	napredek v	igri in
rezultatih. S takim delom bo lahko v naslednji sezoni nastopila med prvimi osmimi kadetinjami.
Pri kadetih je Simon Frank osvojil v prvi kvalitetni skupini zelo dobro tretje mesto. Turnir je pičel slabo rezultatsko in prve tri tekme izgubil. Nato pa je do konca vse zmagal, med drugim tudi zmagovalca turnirja Ošlovnika iz Velenja. Ponovno se je pokazala velika izenačenost med tekmovalci. V drugi kvalitetni skupini je nastopil še Luka Argenti, ki je z dvema zmagama in petimi porazi osvojil šesto mesto. Vsi so dosegli boljše rezultate kot jih imajo trenutno na državnih rang lestvicah. Vsi razen Simona pa ostajajo v tej kategoriji najmanj eno leto.________________________________
IZOLSKE ODBOJKARICE PRVOMGAŠICE
Kot je povedal predsednik OK Hitachi, dr. Tihomir Pešič, bodo izolske odbojkarice v naslednji sezoni igrale v 1. slov. odbojkarski ligi.




POGLED S STRANI
piše ŽARKO za Kapučino Športi
Morda res drži to zatišje, vendar so aktivnosti že pričele. Želje po stabilizaciji so prioriteta, tudi spremembe bodo. Trenutno je pri izdanih igralski kader nespremenjen, pri stroki pa so sigurni premiki.
Sicer pa rokomet čaka še dva odgovora, kdo bo državni in pokalni zmagovalec. Morda res lahek odgovor, no
presenečenj noče biti konca. Kar pošteno se je stvar premešala in morda bomo priča tudi kakšnemu čudežu. Dodatno buri duhove, pa ne samo v Celju, prestop stoletja (Rutenka). Komentarjev seveda ne manjka, za in proti. Toda ko človek vidi vse tiste nule in to v evrih, se zave, da je to več kot življenska priložnost. Morda pa si je kdo tudi od tistih, ki prihajajo zadal za cilj ničle. Pot seveda ni lahka in tudi dvomim, da bi kdo od staršev kar tako dovolil otroku v poklic športnika.
Že bežen pogled dnevnega tiska pa kaže, da bo tudi šport moral bolj resno jemati delovna razmerja. Tudi vseh panog ne more biti poleg. Toda športniki, ki jih izvozimo so dokaz, da se da. Tudi vse dileme, predvsem pa sreča z mešetarji, so pomembne. V današnji globalizaciji tako ni več pomembno od kod si, temveč za koga igraš. Bojim se, da bo v kratkem tudi reprezentančni nastop izgubil vse čare To, da tisti, ki je v klubu dobro plačan ne more, predvsem pa ne sme tvegati s poškodbami. Zahteve po pripadnosti so umestne, tudi razlage o vsem vloženem imajo osnovo,
toda od obljub, ko stvari nekoliko razumeš, je težko živeti. Seveda so tudi razmere med profiji na tem nivoju, tudi ob porazih ni opaziti maščevanja, pač danes ti, jutri jaz.
Hujše je na tribunah in tam je treba narediti red. Morda smo mi še daleč od tega, toda nekaj od tega poznamo. Žal ljudje (publika) vse prevečkrat s seboj prinašajo vse svoje probleme in tako obremnujejo tudi druge, ko pa se začne na tribunah še o politiki in pripadnosti potem do izgredov ni več daleč. Morda je zato tudi dobro, da nismo preveč visoko. Zadovoljiti se moramo z debatami in željami. Tudi mi smo že imeli polno dvorano, tribune stadiona so tudi že doživle svoj višek, danes pa je kar je.
www.goldenindex.com
pokrovitelj A MT(P- TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI!
^ eikV J_L JL	AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola-telefon: 05/ 640 22 00
eslanie
MORIE1E RAZVAJALO VESLAČE «A ISTRSKI REŠITI
V	idealnih vremenskih razmerah, kakršne bi zavidali tudi na Bledu, je veslaški klub Argo iz Izole, v nedeljo spravil pod streho jubilejno 50. Istrsko mednarodno veslaško regato. Na štartni listi so našteli kar 323 posadk in več kot 500 veslačev, ki so za en dan spremenili Izolo v veslaško meko. Dvajset klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije se je odzvalo vabilu organizatorjev, ki so poleg vzorno organiziranega tekmovanja poskrbeli, da ni nobeden odšel domov lačen in žejen. Skuhali so, kot se spodobi, istrsko specijaliteto: bobiče.
Rekordna regata se je pričela ob 7:30 zjutraj z zadnjo tekmo na sporedu ob 13 uri. Po dolgih letih je publika lahko uživala tudi v spremljanju tekme osmercev in čeprav sta bila na štartu samo dva čolna (Argo in Satumia), je bila tekma vrhunec dneva, zmaga pa je odšla v domači klub Argo. Zelo napeta in bojevita je bila tudi tekma dvojnih četvercev v mladinski kategoriji, prve tri posadke so prečkale cilj v razmaku dveh sekund. Zlato medaljo je odnesla kombinacija Timava in Nettuna, drugo mesto so si priveslali Koprčani, na tretjem pa so pristali Argovci.
Najbolj množična so bila tekmovanja v konkurenci mlajših mladincev, saj se jih je v enojcih prijavilo kar 36. Predlog, da najmaljši tekmujejo na razdalji 500-tih metrov je bil sprejet, tako so lahko starši navijali za svoje otroke od starta do cilja.
Pokale so razdelili za ekipno prva mesta v vseh disciplinah, tudi v veteranski, ki je šel v roke starim sabljam iz Arga. Pokal pionirjev je odnesel domov miljski Pullino, pri mlajših mladincih pa so se izkazali Blejci. V mladinski kategoriji so si delili skupno prvo mesto kar trije klubi in sicer domača Argo in Izola ter rovinjski Arupinum, največ točk pri članih pa so nabrali veslači iz reškega Jadrana. Za najboljši tuji klub je bil razglašen Timavo, sledila sta mu Jadran in Istra.
V	skupnem seštevku točk se je Timavo znašel na tretjem, Argo na drugem mestu, velik pokal pa je z 805 točkami ostal v Izoli pri veslačih VK Izola.
Iz VK Argo so nam poslali tudi rezultate njihovih veslačev:
-veterani 2x: 1. Miloš Dasovič, Dejan Žolgar; 2. Andrej Smilovič (Jadran), Aleksander Stanič
-ml. mladinci 4x: 2. Andrej in Peter Karlovič, Patrik Sladič, Luka Krajcar -mladinci lx: 1. Andraž Krek, 2. Peter Batič, 4. Timoty Ivančič -člani 2-: 4. Silvo Levac, Aroon Tremul -mladinci 2x: 1. Andraž Krek, Andrej Pistotnik (Nautilus)
-člani lx: 1. Tomi Davidovič, 2. Aroon Tremul, Rajko Hrvat
-pionirji (92) lx: 1. Erik Rutar, 5. Robert Krbavčič
-mladinci 2-: 2. Timoty Ivančič, Peter Batič
-ml.mladinci 2x: 2. Andrej in Peter Karlovič
-ml.mladinke lx: 4. Katja Koprivec
-pionirke 2x: 3. Jana Horvat, Mojca Princes
-članice 2x: 4. Anja Kanduč, Mateja Suklan
-ml.mladinci lx: 3. Luka Krajcar
-pionirji (91) lx: L Tuan W. Krbavčič, 6. Martin Molk
-veterani 4+: 1. Krajcar Egidio, Aleksander Stanič, Ljubo Macarol, Peter Čarman, krm: Lara Maslo
-člani 2x: 3. Tomi Davidovič, Rajko Hrvat
-mladinci 4x: 3. Andraž Krek, Timoty Ivančič, Peter Batič, Žiga Krek
-članice lx: 7. Mateja Suklan
-8+ open: 1. Argo
PIŠLAR DRUGI, ROŽIČ V RVOICU TRETJI
Primorski veslači se z močne mednarodne regate v Essnu, ki jo je selektor Miloš Janša izbral namesto prve tekme svetovnega pokala v Eatonu, vračajo dvignjenih glav. Sedem stopničk in še tri uvrstitve v finale je več kot dober razlog za veselje osmih Primorcev v slovenski reprezentanci.
V	dvojcih brez krmarja, Blejca Tomaž Pirih in Gregor Sračnjek sploh nista prišla v finale, kombinirana posadka Nautilusa in Arga, Gregor Novak in Boštjan Božič , pa sta priveslala do bronaste medalje, seveda za prvo blejsko posadko Jani Klemenčič-Miha Pirih (drugo mesto). Odlično je veslal še en Izolan in sicer Bine Pišlar, ki seje med lahkimi enojci prav tako uvrstil na drugo mesto.
MLADINCI ZELO DOBRI V MIIENCHNU
Na tradicionalni mednarodni veslaški regati v Munchnu so orkanski veter, dež in nizke temperature namučile veslače iz šestnajstih držav. Visoki valovi so povzročali velike težave in krojili uvrstitve. Prednost so imeli predvsem lažji in valov vajeni tekmovalci. Na olimpijski progi v bližini Oberschlaisheima so se zbrali le najboljši veslači, saj so visoke startnine, ki v veslanju niso v navadi, velik dodatni strošek. V soboto, ko so tekmovalci nastopali v klasičnem tekmovanju s kvalifikacijami, je na najvišjo stopničko s prepričljivo zmago stopil Izolan Andraž Krek (Argo), Veronika Macarol (Argo) pa jc bila 6. med dekleti.
V	nedeljo so veslači nastopili po skupinah. Najboljše slovenske skifiste je žreb dodelil v isto skupino in tokrat je Mariborčan Klemen Kogler le uspel ugnati Andraža Kreka, Macarolova je bila tokrat tretja.
Jadranje
Stara garda dobra na Gardi
Med Hyeresom in bližajočim se Medemblikom je Vasilij Žbogar točke za prevzem vodstva na ISAF-ovi lestvici nabiral še na drugokategomi regati Gardskega jezera, kamor je odpotovalo vsega 9 slovenskih posadk.
Petdnevno jezersko soočenje se je za večino končalo v soboto, z izjemo Gašperja Vinčeca ki je zaradi treh penalov že drugič zapored to regato zapustil drugi tekmovalni dan. Trn vpeti mu je bil tako kot lani tržaški sodnik Luciano Giacomi, ki mu je bivanje na Gardi zagrenil prvi dan z dvena penaloma in ga dan zatem pokončal še s tretjim. Hočeš nočeš - Gašper je moral domov, kjer dogajanja ni želel komentirati, medtem pa je ostala osmerica nadaljevala boj s tekmeci in močnim vetrom, ki na Gardi ni popustil vse do zadnjega. Enako trmast je bil tudi Vasilij Žbogar, ki se je kljub slabemu začetku iz dneva v dan uspešneje kosal s konkurenco in se v soboto veselil 2. mesta, izjemna rezultata pa sta sta zabeležili še dve slovenski ekipi. S končnim 3. mestom sta jadralno sezono v Zvezdi otvorila Boštjan Antončič in Genadi Strakh, Teja in Alja Čeme pa sta znanje v razredu 470 zaenkrat nadgradili dovolj za 4. mesto. Manj opazen je bil rezultat druge sestrske naveze Sosič-Sosič, ki se domov vračata kot 11., kakšnega vidnejšega rezultata pa se nista nadejala niti Luka Križman in Črt Kovač, 17. v moški različici tega razreda. Edina Slovenka ki se je zaenkrat odločila za olimpijskega radiala Mojca Zagernik zaradi pomanjanja "sparing" partnerk napreduje počasi in je bila šele 13., z dovolj partnerji za trening a verjetno premalo vadbe pa sta v ozadju ostala še Jan Mikulin in Rok Puvar, sicer 24. in 34. na Gardski sladkovodni preizkušnji.
Optimist - jadrnica naše in vaše mladosti
Audi se že leta trudi, da optimisti vsako leto dobijo kakšno novo jadrnico, in tudi letos se jim niso izneverili. Se jim je pa zato vreme, ki ni dopuščalo izpeljavo več kot ene regate. Čeprav v Izoli, je v soboto v sklopu Intemautice potekal Audi quatro mini cup, regata namenjena najmlašim jadralcem ki se je vsako leto udeležijo z navdušenjem zaradi glavne nagrade - novega optimista. Tega vsakič po končani regati izžrebajo na slavnostni razglasitvi rezultatov, in letošnji srečni dobitnik je.... Za malo suspenza še prej beseda o najboljših. V edini regati je vrhunsko formo ponovno potrdil Andraž Gulič, ki je v skupni razvrstitvi premagal klubskega rojaka Eneja Kocjančiča in letošnje glavno "orožje" JK Burja - Jakoba Božiča. Kim Pletikos je tokrat ubila dve muhi na en mah, saj je s 6. absolutnim izzidom osvojila prvo mesto v konkurenci kadetov in deklet za kar si je prislužila novo optimistovo jadro. Četrtouvrščeni kadet Tito Rodda iz zamejstva je za nagrado prejel nova jadralna regatna pravila ki so pri Jadralni zvezi Slovenije izšla v ponedeljek, medtem ko je nov optimist ostal na naši strani meje. Ker otroci ne lažejo so organizatorji žreb jadrnice zaupali najmlajšemu udeležencu Toniju Vrščaju, ki je iz malhe z 61. imeni jadralcev potegnil srečni listek za Dylana Tidda iz JK Pirat. Ta se je z jadranjem prvič srečal šele pred kratnikm, zato se v klubu še odločajo, ali bo jadrnica ostala njemu oz. kateremu izmed starejših tekmovalcev, ki bi mu novo plovilo utegnilo pripomoči h kakemu boljšemu rezultatu.
(Jana Pines)
HOIAHI USPEŠNI NA POKALU ŠIŠKE
Na Pokalu Šiške so nastopali tudi najmlajši judoisti cicibani in dosegli sledeče uvrstitve: Lara Maslo je v svoji skupini dosegla prvo mesto, Joel Lenoci je bila druga in Iona Gabriela Buzoiu pa tretja. Zelo dobro sta se izkazala Miha Urbanič in Aron Vončina, ki sta dosegla peti mesti v svojih skupinah.
Pri mlajših dečkih jc Blaž Petja dosegel tretje in Luka Šolaja peto mesto, oba v kat. nad 50 kg. Pri starejših dečkih pa je nastopal v kat. do 50 kg Sašo Krušič in dosegel peto mesto. Samo tekmovanje je bilo rekordno, saj je nastopalo preko 400 judoistov in judoistk iz 40 klubov.
V soboto, 21.5.2005 bo na Tartinijevem trgu v Piranu 4. kolo Obalne	judo lige.	Pričetek
tekmovanja bo ob 10.00 uri. Ob
11.00	bodo tekmovanje prekinili za 10 minut saj se bodo predstavili CAPOEIRO. To je zadnje kolo, ki odloča	o	končnih	klubskih
razvrstitvah.
Obalna judo liga je sklop judo tekmovanj za otroke. Mladi judoisti se borijo po za otroški judo prilagojenih pravilih, kjer so določene tehnike prepovedane.
Obalna judo liga jc na sceni že od leta 1997. Z leti pa smo že dobili posnemalce po Sloveniji. Cilj Judo zveze Slovenije je, da bi se organizirala taka tekmovanja po vseh regijah v Sloveniji. Trenutni vrstni red: L JK Portorož 392 t, 2. JK 15. maj Marezige 363 t, 3. Jk Koper 2641,3. Jk Izola 2641
Osnovnošolski EX-tempore
ISKALI SO IZOLSKE ZAKLADE
Prejšnji četrtek, 12.05 2005, je v Izoli potekal že tradicionalni 34. ex-tempore za izolske osnovne šole na temo "Izola zakladov - L Isola del tesoro". Udeležilo se je 61 učencev iz SE Dante Alighieri, OŠ Vojke Šmuc in OŠ Livade.
Likovna dela so bila razdeljena v dve kategoriji A: mlajši, od 4.r.8-letke do 7.r. 9-letke in B: starejši, 8.r. 9-letke in 8.r. 8-letke.
Žirija (v sestavi Koni Steinbacher in Marlene Zorjan) je med oddanimi deli podelila naslednje nagrade in pohvale:
KATEGORIJA A:
1.	POLONA BARIČ, OŠ Livade "Izola - stavba", (nagrada Občine Izola),
2.	GAIA KRAVANJA,"Via di Isola",(nagrada centra za kulturo, šport in prireditve Izola),
3.	VVONNE KNAP, OŠ Dante Alighieri, "Izola”, (nagrada CAN Isola).
Posebna nagrada:MATEJA KLOBAS, OŠ Vojke Šmuc, "Ulica".
Pohvale: Tia Friedel, Teo Sirotič, Staša Gašič, Julija Dobrelo.
USPEŠNI MLADI IZOLSKI GLASBENIKI
KATEGORIJA B:
1.	SANDI KRŠUL, OŠ Livade, "Izola", (nagrada Občine Izola),
2.	ROK KLEVA IVANČIČ, OŠ Dante Alighieri, "Tra luce e ombra", (nagrada centra za kulturo, šport in prireditve),
3.	LUKA KRAVLAR, OŠ Vojke Šmuc, "Pogled na ulico", (nagrada CAN Isola). Pohvale: Mia Dellore, Zarja Ražman, Mercedes Viler
Razstavljena in nagrajena likovna dela so bila nekaj dni na ogled v Manziolijevi palači. Tako je prenovljena stara arhitektura še bolj zaživela v igrivosti barv in oblik mladih ustvarjalcev. Otvoritev razstave popestrila glasbena točka treh trobentačev pod vodstvom profesorja Zlatka Tote. Kot zanimivost je vsak od glasbenikov predstavnik ene izmed izolskih osnovnih šol.
Organizatorji in sponzorji so bili SE Dante Alighieri, Center za kulturo, šport in prireditve Izola, CAN Isola, Občina Izola. Največ zaslug pri organizaciji ex-tempora je imela OŠ Dante Alighieri in mentorica Fulvia Grbac.
Organizatorjem, sponzorjem, šolam, mentorjem in predvsem učencem se iskreno zahvaljujemo, obenem smo ponosni na dolgoletno tradicijo tega dogodka, ki bogati naš kraj in spodbuja mlade. (MZ)
Zlati izolski godbeniki
PRIŠLI-ZAIGRALI-ZMAGALI
Letošnje državno tekmovanje pihalnih orkestrov je bilo že 25. po vrsti. Potekalo je v Desklah in se ga je udeležil tudi Pihalni orkester Izola. Ta je z odličnim igranjem zelo zahtevnega repertoarja prepriča) tudi mednarodno žirijo, ki mu je podelila 92 točk in zlato plaketo. Veselje godbcnic in godbenikov "našega" orkestra ter dirigenta je bilo neizmerno.
Že večkrat so s svojim igranjem dokazali, da zmorejo zaigrati najzahtevnejše skladbe. Na prejšnjem državnem tekmovanju v Ilirski Bistrici so pod vodstvom dirigenta Zlatka Tote že dosegli srebrno plaketo.
Z veliko vloženega truda vseh godbenic in godbenikov in pod suverenim vodstvom sedanjega dirigenta Tomaža Bukovca, nam izolski orkester obljublja še več.
Nives in Marino Kaligarič
6. OBMEJNA SREČANJA MEJAŠTVO IN EVROPEJSTVO
Umag - Koper - Trst, 25. - 28.5. 2005
Fulvio Tomizza (1935-2005)
Trst petek 20. 05. 2005 - Antico Caffe San Marco 21.00
Melodije Srednje Evrope
ponedeljek, 23. 05. 2005 - Državna knjižnica Trst 17.30
Stanko Vuk tra realta e letteratura - Gli sposi di via Rossetti di Fulvio
Tomizza: Miran Košuta, Roberto Dedenaro
sreda 25. 05.2005. Državna knjižnica Trst 17.00
okrogla miza: TOMIZZA - EVROSINTEZA: MEJAŠTVO - EVROPEJSTVO
referenti: Marko Kravos, Alessandro Mezzena Lona, Aljoša Pužar, Milan
Rakovac, Rina Rusconi, Patrizia Vascotto, Marino Vocci
Učenci izolske glasbene šole so sc aprila in maja preizkušali tudi na mednarodnih tekmovanjih. Na 2. mednarodnem tekmovanju pihal v Požarevcu (Srbija), ki je bilo od 21.-24. aprila je Larisa Marjanovič s saksofonom osvojila 100 točk in 1. nagrado. Njen mentor je Dušan Kitič, na klavirju jo je spremljala Danijela Masliuk.
Na 1. mednarodnem tekmovanju mladih flavtistov »Flavta aurea«, ki je bilo v Zagrebu od 6. - 9. maja je Ana Dadič prejela diplomo za sodelovanje v drugi etapi in posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe hrvaškega skladatelja. Njena mentorica je Alenka Zupan na klavirju jo je spremlala Tatjana Jercog.
Na 2. evropskem tekmovanju iz klasične kitare »Citta di Gorizia«, ki je bilo od 13.-15. maja pa je Jaka Klun prejel 2. nagrado v I.kategoriji. Njegov mentor j eBoštjan Andrejc
Od bivših učencev izolske glasbene šole, ki nadaljujejo šolanje na Umetniški gimnaziji v Kopru, je na tekmovanju »Citta di Gorizia« nastopil Blaž Lamovec (mentorica Tanja Brecelj) in dobil 3. nagrado.
(Kristina Babič)
LARCE NUMBER
Torek 17.5. se je v Shoto klubu zgodil še en zanimiv koncert. V ta, še zadnji izolski naravni amfiteater, so se pripeljali angleški elektronski guruji Large Number. To je skupina, sestavljena iz dveh članov (in nekaj elektronskih spomeniško zaščitenih inštrumentov), ki na glasbo gleda durgače kot marsikateri glasbenik, drugače kot marsikateri glasbeni poslušalec, drugače kot marsikateri vscpoznavalski glasbeni kritik. Preprosto drugače.
Člana, Ann Shenton, ki jo v glasbenih enciklopedijah 21. stoletja lahko najdemo kot ustanoviteljico kultnih Add N to (x) in Marc, sta v uri trajajočem koncertu pokazala vse, od večminutnih eksperimentalnih blodenj, ki so marsikaterega poslušalca potisnile ob zid, sprašujoč se, kaj sploh dela tam pod Belvederjem, pa do noro plesnih groovy funky jazzy kompozicij , ki so jih preskakovali s takšno lahkoto, da jim je bilo kar malo težko slediti. Zavestno. Podzavestno pa je vse teklo kot po maslu. In to, kar je torkovo Shoto občinstvo pripravilo do plesa in ploskanja je bilo nekaj teraminov (CB postaji podobnih glasbil, s katerimi si običajen glasbenik ne bi znal kaj preveč pomagati), en sintetizator, sampler... in pozitivne vibracije, ki sta jih Angleža izžarevala okoli sebe. Na koncu so pripravili še glasbeno seanso z peščico lokalnih izvedencev in vse se je končalo. A samo na videz. V glavi in ušesih je zvenelo še dolgo v noč...
Kot predskupina ekscentrikom iz deževnega otoka pa je nastopil koprski tranzistorski kantavtor Second Chance Blown in si s svojim polurnim “pritoževanjem” v mikrofon, ob pomoči svojega antičnega osebnega računalnika, pridobil še nekaj novih fanov in morda tudi kaj več, saj sta zvezdi večera pospremili vsak trenutek tišine z entuziastičnimi pridevniki in željo po nadaljnih kontaktih. Boljše kot tako...
Petek, 20. maj 2005
D J DEE-I Izola) - roots
Ponedeljek, 23. maj 2005
SOCIAL CHAOS Brazilija) - crust PANKEROSCHI (Kočevje)-hardeore
Vljudno vabljeni na otvoritev razstave
Šarm italijanske mode
Predstavitev 60 kreacij italijanskih modnih oblikovalcev, ki so ponesli sloves italijanske mode v svet
v četrtek, 19. maja 2005 ob 20.00 uri v Manziolijevi Palači v Izoli.
Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola
Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji / Univerza na primorskem
Razstava bo na ogled do 16. junija 2005.
■ ■_______________
»ZANIMIVI IZOLANI«
gostja 9. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »Zanimivimi Izolani« bo
Nevenka Gregorčič
duša številnih kulturnih prireditev, predsednica društva za doborobit živali v našem mestu,
v četrtek, 19.05.2005 ob 19. uri v čitalnici knjižnice
Ul. Osvobodilne fronte 15 Livade - Izola Pogovor bo vodila novinarka Radia Koper-Capodistria Nataša Benčič.
anhatten N.Y
Galerija kerubin Ljubljanska 41 • Izola Sreda-25. 5.2005- 19:30
Multimedijski prostor KT1 Trg Etbina Kristana 1 • Izola ^ Sreda • 25. 5.2005 • 20:00
t
HUBERTO SlRcJI
Prijetno vabljeni \ deželo knjig v izolsko knjigarno,
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Pihalni orkester Koper in
Glasbena šola Koper razpisujejo
Tabor mladih godbenic in godbenikov
“Koper 2005”
Tabor mladih godbenic in godbenikov bo potekal v Kopru od sobote 20. do petka 26. avgusta 2005. Zbirno mesto je v dijaškem in študentskem domu Koper, Cankarjeva 5, 6000 Koper (od 10. do 11. ure), kjer bo bivala večina udeležencev. Program tabora bo potekal v prostorih Glasbene šole Koper in Pihalnega orkestra Koper.
PROGRAMI A. ORKESTRSKA IGRA B. FIGURATIVNA DEJAVNOST - PIHALNI ORKESTER V GIBANJU C. SEMINAR ZA POSAMEZNE INŠTRUMENTE
DODATNE INFORMACIJE: Daniel Leskovic: (01) 241 05 18, vsak delavnik od 9. do 14. ure. E-pošta: daniel.leskovic@jskd.si Internetni naslovi: http://www.jskd.si_
galeri jalN SUIj A
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
Vabimo vas na otvoritev razstave
Bojan Bensa
»Borilci«
ki bo v petek, 20. maja ob 20. uri v galeriji INSULA v Izoli.
galerija ALGA
»Krpanke«
razstava del avtorice
Nevenke Žlender
Galerija Alga / 10.00- 12.00 18.00 - 20.00 / sobota 10.00-12.00 / tel.: 641 8439
PIERRE KLOSSOVVSKI
RISBE 1954-1992
GALERIJA LOŽA KOPER, 29. APRIL - 10. JUNIJ 2005
Hommage Pierru Klossosvskemu ob stoti obletnici rojstva
KINO ODEON .Ar.ki,.
19.-20.05.011:18.30 215.01) 19.00 in 22.5.0H21.00 ter 23.5.01) 18.30 PREVAJALKALMM
i9.-20. s. eii 21.00 DESPRADO T0NIC
2105.Obp.00 in 22.5. Ob 18.30 ter 23.-24.5. Ob 21.00
PUNČKA ZA MILIJON DOLARJEV■iMt.smi
Sreda 25.5.
.....ARTKINO ODEON
-20.30 Jaz, črnec Jean Rouch, FRANCIJA
.....KINO KULTURNI DOM
-16.00 Usoda Voussef Chahine, EGIPT -18.30 Vojna brez podob Mohammed Soudani, ŠVICA
.....LETNI KINO OTOK
-	21.00 odprtje festivala Usoda, Voussef Chahine, EGIPT
četrtek 26.5.
.....ART KINO ODEON
-10.00 Speči otrok Vasmine Kassari, MAROKO Iz dežele tišine Šaman Salur, IRAN -14.30 Pripovedovalci zgodb Mohammed Soudani, ŠVICA -18.00 Havanska suita Fernando Perez, KUBA -20.00 Program kratkih igranih filmov -22.00 Gospod Suave Joyce Bernal, FILIPINI
.....KINO KULTURNI DOM
-10.00 Program animiranih filmov
-14.00 Ljudje riževih polj Rithy Panh, KAMBODA
-16.30 V imenu Kristusa Roger Gnoan M’Bala, SLONOKOŠČENA OBALA
-18.15 Kralj Adanggaman Roger Gnoan M’Bala, SLONOKOŠČENA OBALA
.....LETNI KINO OTOK
-	21.00 Speči otrok Vasmine Kassari, MAROKO
Iz dežele tišine Šaman Salur, IRAN
Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Portorož
Pomoč odvisnikom in njihovim staršem
tel.: 67 46 700 vsak dan od 8. do 16.ure
Policijske novosti
ZPAI |E PREVEČ ŽE 0.24 ALKOHOLA
Slovenski policisti pri ugotavljanju vinjenosti voznikov po novem uporabljajo tudi takoimenovane merilnike alkoholiziranosti oz. etilometre. Preizkus je enakovreden zdravniškemu pregledu, le da je enostavnejši in hitrejši, nanj pa se tako kot na strokovnega ni mogoče pritožiti.
Zakon o varnosti cestnega prometa je na področju ugotavljanja psihofizičnega stanja, v 132. členu, poleg uporabe indikatorjev alkoholiziranosti (alkotestov), predvidel tudi uporabo merilnikov alkoholiziranosti»etilometrov«. Policija etilometre uporablja od 20. aprila letos, istočasno je začela veljati tudi spremenjena merska enota na indikatorjih alkoholiziranosti (alkotestih).
Policist preizkus z etilometrom lahko odredi v primeru, če preizkušanec oporeka rezultatu preizkusa z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, iz katerega je razvidno, da ima v organizmu več alkohola, kot dovoljuje zakon ali če voznik odkloni podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku. V obeh primerih lahko policist udeležencu v cestnem prometu odredi preizkus z etilometrom ali strokovni pregled v zdravstveni ustanovi. Preizkus z etilometrom lahko, takrat ko je to mogoče, nadomesti strokovni pregled. Na preizkus z etilometrom bo policist udeleženca odpeljal z službenim vozilom policije.
V primeru pozitivnega preizkusa stroške postopka (stroške prevoza in preizkusa) krije preizkušanec, torej, če je rezultat pozitiven, stroške, približno 14 tisoč tolarjev, plača kršitelj.V primeru negativnega preizkusa, pa policist preizkušanca odpelje nazaj do njegovega vozila, stroški pa bremenijo proračun. O preizkusu z etilometrom policist ne vodi zapisnika, rezultat pa natisne in podpiše ter kopijo izroči preizkušancu.
Pred samim pričetkom preizkusa se v napravo vnesejo podatki o osebi, torej priimek in ime ter rojstni podatki. Če so podatki pravilni sledi kontrolni preizkus. Test je treba opraviti dvakrat Ves postopek traja približno petnajst minut. Po obeh preizkusih se stiska listek, ki je obenem zapisnik in velja kot potrdilo, ki zadošča kot dokaz ali je bil voznik pod vplivom alkohola ali ne. »Na rezultat preizkusa z etilometrom ni ugovora in ga niti ni potrebno podpisati. Bistevna prednost je torej, da ni potrebno voznika odpejati na strokovni pregled, ki istočasno pomeni poseg v organizem. Pri etilometru pa se z dvema preizkusoma ugotovi dejanska vrednost alkohola, ki predstavlja dokaz na sodišču!' pravijo na Generalni policijski upravi.
Policisti imajo za zdaj 73 etilometrov. Večina jih je na policijskih postajah, nekaj pa v maricah. To pomeni, da voznika, namesto k zdravniku, odpeljejo k najbližji marici ali na postajo.
NOVE MERSKE ENOTE
Po novem se vinjenost z alkotesti in etilometri meri v miligramih alkohola v litru izdihanega zraka in ne več promilih. Za primer: do 0,5 promila alkohola v krvi je zdaj 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Več kot 1,5 promila pa po novem pomeni 0,71 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Nekaj primerov:
-	do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti
enako do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka
(mg/l),	...
-	več kot 0,50 do vključno 0,80 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti enako več kot 0,24 do vključno 0,38 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l),
-	več kot 0,80 do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti enako več kot 0,38 do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l),
-	več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti enako ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l),
-	več kot 1,50 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) je po vrednosti enako ali več kot 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka (mg/l).
Izolski policisti so, če bi bilo po starem, imeli prejšnji teden bolj malo dela z alkoholom, saj so namerili »le« 0.71, 0.40 in 0.36 mg/l, žal pa so te mere zdaj drugačne, saj je nova mera (miligram na liter) pravzaprav vredna polovico stare. Po starem bi torej rekli, daje prvi napihal 1.4 g/kg, druga dva pa oba več kot starih 0,5 g/kg.
SEJEM STARIH IGRAČ
V soboto, 4.6.2005 bomo od 10. - 18. ure ob parku Pietro Coppo pripravili bolšji sejem igrač, kjer boste lahko svoje stare igrače prodali, zamenjali ali pa kupili nove. Hkrati bo potekal srečelov, z izkupičkom katerega si bomo pomagali pri pripravi programov za poletne počitnice, nastopale bodo naše plesalke, spekli bomo domače piškote in še kaj bi se našlo. Vabljeni!
Društvo prijateljev mladine Izola Otroška delavnica "Zvezdice"
GASILCI BODO TEKMOVALI
Delo in naloge gasilca, tako poklicnega kot prostovoljnega, zahtevajo nadpovprečne psihofizične napore. Včasih ni jasno v kaj se fantje in ponekod tudi dekleta, spuščajo. Pri tem, pa je cilj jasen: preprečevanje ali ublažitev posledic naravne in druge nesreče. Gre torej za obremenitve. Ker se mora človek tudi odpočiti in se sprostiti po vloženih naporih, smo si v Gasilski zvezi Izola (v sodelovanju z Občino Izola ter s pomočjo Centra za kulturo, šport in prireditve) omislili sproščujočo srečanje gasilcev.
V soboto 21. maja 2005 bodo tako med 9. in 15. uro na novih pomožnih igriščih ob mestnem stadionu v Izoli, izvedli 1. pokalno tekmovanje Gasilske zveze Izola v malem nogometu (člani in mladinci) ter ciljanju tarče z vedrovko (pionirji - mladi gasilci).
Damjan BARUT, l.r.
ž( ica tSBlE®
SLADKARIJE
KO SEM BILA MAJHNA, SEM UGOTOVILA, DA SO MI VSE SLADKARIJE VŠEČ.
PRVA STVAR ZJUTRAJ JE BIL ZAJTRK S PIŠKOTI LADA IN MLEKOM. PRI NONI SEM JEDLA PALAČINKE KI NISO IMELE NOTRI NIČ, MA SO BILE VSEENO DOBRE.
RADA SEM SE TUDI POSLADKALA S ŠNITAMI IZ KRUHA, KI JIH VSI POZNAMO.	DRUGIH
SLADKARIJ SEM DOBILA NAJVEČ ZA ROJSTNI DAN, OD DEDKA MRAZA IN DOMA, KO SEM BILA ŠE POSEBEJ PRIDNA.
RADA SEM JEDLA ŽELE BOMBONE, MLEČNO ČOKOLADO IN LIZALA LIZIKE. SPOMNIM SE BOMBONOV SLADKA TAJNA IN PEZ.
ŠE DANES IMAM ISTI OKUS ZA SLADKE STVARI KOT VČASIH. OD PECIVA IMAM NAJRAJE: KREMŠNITE, JABOLČNI ZAVITEK, MAMINO OREHOVO POTICO, KROFE Z MARMELADO, NAVADNO TORTO IN ŠTRUKLJE Z DROBTINCAMI.
ZDAJ, KO SE PRIBLIŽUJE POLETJE, VELIKO RAZMIŠLJAM O VANILIJEVEM SLADOLEDU. OD JUNIJA NAPREJ GA BOM JEDLA. JAZ JEM SLADKARIJE, KO SEM DOBRE VOLJE.
NIVES
Žlico Brodeta urejajo varovanci izolske enote Varstveno delovnega centra Koper.
“Grandi piccole storie isolane”
In una gremita sala grande di Palazzo Manzioli, presenti anche numerosi ospiti, Silvano Sau ha “raccontato e illustrato”due secoli di storia isolana. II pubblico ha potuto ammirare una cinquantina di fotografie e cartoline d’epoca e al termine de 11 ’ interessante conferenza anche tre vecchi filmati. Ricordiamo che nel 1997 Silvano Sau aveva pubblicato un libro dal titolo “La nostra storia - Calendario storico di Isola fino al 1954”. La conferenza e stata organizzata dalla CAN di Isola.
Conoscere la storia per non ripeterla
Potremmo defmirlo, questo 2005, l’anno delle memorie e delle passioni controverse. In particolare guesta prima decade di maggio, quando sembra si siano dati appuntamento tutti gli anniversari piu scomodi, ma proprio per questo anche piu importanti, deli 'ultimosecolo. Controversi e importanti tanto di piu se rapportati alla nostra regione e alle nostre popolazioni, quelle di oggi e quelle di ieri.
Noi abbiamo valuto seguire con una certa attenzione soprattutto quelle testimonianze che in qualche maniera riguardavano il presente e il passato della nostra piccola realtd isolana. Per quanto piccoli anche noi abbiamo cercato di darvi un pur modesto contributo, convinti che ilpassato e bene conoscerlo per non cadere in futuri equivoci, perche - c o me ebbe a dire qualcuno - chi non conosce la storia e condannato a ripeterla. E come tutte le piccole storie della nostra regione, che messe assieme hanno costituito una parte della Grande storia del secolo scorso, pure la nostra ha portato alla luce valutazioni e valori diversi. Proprio per questo e necessario conoscerli, per trame alla fine una valutazione di massima per quanto possibile giusla, obiettiva e non offensiva per una parte di quelle genti che gia la storia ha provveduto a far soffrire. L 'ultima testimonianza in ordine di tempo quella di un Isolano che - pur nel suo piccolo -parte di questa storia l 'ha vissuta e costruita.
Il volume "Dali 'armistizio alVesodo -Ricordi di un esule d’Isola d'Is tria” di Olinto Parma, pubblicato dali’IRCI e dalleEdizioniltaloSvevodi Trieste, merita di essere ricordato perche rappresenta una delle opere piu complete e -possiamo ben dirlo-anche piu imparziali e obiettive su quelle che sono State le vicende della nostra cittadina in quel periodo di tempo che ando, appunto, dali 'armistizio al 1954/ 56. Episodi che l'una o 1’altra parte avevano provveduto a mascherare rivestendoli delle varie ideologie di comodo, vengono presentati nella loro reale dimensione. A volte addirittura nella lorodisarmante banalita. Ma, soprattutto, il libro rappresenta una preziosa raccolta di documenti e di fontiper una successiva ricerca che potrebbe far piena luce anche su altri avvenimenti di Isola che, per il momenta, sono ancora avvolti nel le pastoie della storia confezionata da qualcuno a proprio uso e consumo.
Silvano Sau
A Isola “il fascino della moda italiana”
A Palazzo Manzioli s 'inaugura guesta sera, con inizio alle ore 20,00 la mostra “Il fascino della moda italiana”, organizzata dalla Comunitd Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola in collaborazione con 1’lstituto italiana di cultura in Slovenia e PUniversita’ del Litorale. La mostra, che negli anniscorsi ha avuto occasione di visitare i piu importanti centri culturali e le piu grandi capitalieuropee, e stata allestita dalla “Fondazione Sartirana” Come annunciato alla conferenza stampa di lunedi scorso, alPinaugurazione saranno presenti anche Pambasciatore d’Italia a Lubiana, dott. Daniele Verga e ilMagnifico Rettore delPUniversitd del Litorale, Lučka Čok, oltre, naturalmente, ai rappresentanti degli enti organizzatori.
“Piran fra tera, siel e mar”
E stoto piocevole e soprattutto divertente stare coniodamente sedati nel Salone di Palazzo Manzioli e compiere un giro per Pirana e i suoi dintorni. Ce lo hanno fatto fare i bravi componenti la Compagnia filodrammatica della Comunitd degli italiani “Giuseppe Tartini” di Pirana part ando a Isola 1’itinerario poetico mušic a! e ideala da Ruggero Pag hi, che e il regista della compagniapiranese, dal titolo “Piran fra tera, siel e mar”. Un itinerario arricchito da belle immagini che permette ag/i artisti di seguire un filo logico imperniato su storia, luoghi simbola e tradizioni della hella Pirana. Insomma, una “passeggiata” che ha riscaldato abbondantemente le mani degli spettatori accorsi al “Manzioli” n on os fante il forte acquazzone che si e abbattuto su Isola prima deli’inizio dello spettacolo.
Testo: G.S.	Foto: C. C.
II coro Haliaetum in Emilia
E stala degna diplauso 1’esibizione del Coro misto “Haliaetum” deda Comunitd degli italiani “Pasquale Besenghi degli Uglti" di Isola alla “Serafa di amicizia con la comunitd italiana di Isola - Slovenia ” organizzata dal Circolo Castelnovo di Sotlo in provincia di Reggio deli’Emilia (llalia). / hravi coristi isolani diretti dal loro nuovo Maestro Giuliano Goruppi hanno proposto per 1'occasione sette brani del loro repertorio popoiare che hanno raccolto consensi straordinari dal numeroso pubblico presente alla manifestazione, tra cui molte autoritd di spicco. Per il gruppo canoro della “Besenghi" che nelprossimo autunno festeggerd isuoi trenta anni di attivitd, anni cosparsi di prestigiosi successi in campo nazionale e in guelio internazionale, la serata di Castelnovo di Sotlo (RE) e st at a una riconferma della sua validitd chefa onore a tutto il gruppo etnico italiano di Slovenia e Croazia. Alla bella e calorosamente applaudita serata in tena emiliana hanno contribuito il Coro misto “Tanto per cantar” diretto da Francesca Canova, i gruppi musicali, di danza e di recitazione del “Circolo Castelnovo Sotlo ”, un circolo che con la risaputa dedizione al volontariato delpopolo emiliano ha edificato una struttura invidiabiie in cuipoter intrattenere i suoi soci e non (in maggioranza persone anziane) in motivi di vita e di attivitd davvero encomiabili.
G.S.
Non c'e piu religione
I cittadini sloveni sono al corrente che nel nostro Paese ci sono tre lingue ufficiali? Dalle loro reazioni quando sono in visita al Pomurje o nella nostra regione si direbbe proprio di no. A parte il fatto che alla radiotelevisione slovena disturbano i programmi in lingua italiana e in lingua ungherese, cosa che certamente non fa bene alla socializzazione delle culture e delte lingue dei due gruppi etnici autoctoni presenti in Slovenia, ci troviamo sempre piu spaesati guando in časa nostra veniamo trattati da stranieri solo perchd usiamo la nostra lingua materna, 1'italiano cioe. Lo abbiamo vissuto pure durante un torneo di pallavolo organizzato, guarda caso, dalla Comunitd degli italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi" di Isola al momento delle premiazioni dei partecipanti che hanno aderito a guella importante manifestazione provenendo da varie parti della Slovenia, i guali sono rimasti profondamente sorpresi del fatto che a Isola si fanno discorsi ufficiali in una lingua “straniera".
Gianfranco Siljan
S. E. “DANTE ALIGHIERI” ISOLA SCUOLA MATERNA “UAOUILONE" ISOLA INVITA
AlTiscrizione dei bambini per Tanno scolastico 2005/
2006.
Per ulteriori informazioni chiamare al numero telefonico 6625240.
Le iscrizioni sono aperte fino al 30 maggio 2005.
SCUOLA SCUOLA SCUOLA SCUOLA
Si e svolta la scorsa settimana la 24.esima edizione dell’ex tempore camunale dedicata agli alunni delle scuoie elementari. Quest’aiwo la manifestazione e stala organizzata dalla Scuola elementare Dante Alighieri, dalla C. A. N e dal centro comunate per la cultura, lo šport e lo spettacolo. Oltre sessanta ragazzi, tra cui 16 della nostra scuola, hanno prešo spunto dai vari angoli e paesaggi della nostra cittadinaper creare leproprie opere che sono stalegiudicate da una giuria ed esposte a Palazzo Manzioii durante una breve cerimonia. Tra i premlati ricorderemo il secondo premio vinto da Gaia Kravanja nella categoria dei piu giovani e ilsecondo premio vinto da Rok Kleva Ivančič nella categoria degli alunni delle ultime due classi.
M. M.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT
Ottimi i risultati conseguiti dagli alunni della Scuola elementare alle tradizionaii gare di atletica per le scuoie elementari di lingua italiana deli 'Istria e di Fiume tenutesi a Pola. Due sono le soddisfazioniportale a časa dai giovani atleti isolani: ilprimo pošto della squadra delte ragazze e ilprimo pošto nel medagliere che vede gli alunni della nostra scuola vincitori di sei ori, un argento e tre bronzi. Le medaglie de! primo pošto sono stale vinti da Gaia Kravanja (corsa sessanta metri), da Samantha Saražin (salto in alto, ragazze), da N at ah Ivančič (salto in lungo), da Anela Tokača (salto in alto cadette) da Rok Kleva Ivančičfsalto in lungo cadetti) e dalla sguadra ragazze nella staffetta 4X60 nu
M. M.
Si dice e non si dice
Parliamo del verbo obbligare. E un verbo che s’usa spesso malamente in frasi come: le sono molto obbligato; lei mi obbliga con tutte queste gentilezze e cosi via. Si dice meglio: le sono molto grato; non so come ringraziarla, ecc. Peggio ancora Fuso in questo senso di “obbiigante” per gentile, cortese, garbato, affabile.
attivitA COMUNITARIE
Giovedi 19 maggio, ore 18 Isola, sede della CI Dante Alighieri LE URGENZE IN CARDIOLOGIA: CIO CHE TUTTI DEVONO SAPERE - Conferenza del dott. Andrea Perkan. Organizzazione: CI D. Alighieri con il contributo di Ul e UPT.
Venerdi 20 maggio, ore 20 Isola, Palazzo Manzioii IL FASCINO DELLA MODA ITALIANA - DALLA SARTORIA D’ELITE AL FRONTO DA INDOSSARE - Inaugurazione delFesposizione di 60 creazioni di stilisti italiani che hanno reso importante la moda italiana nel mondo. Organizzazione: CAN Isola, Istituto Italiano di Cultura di Lubiana Universita del Litorale. Ingresso libero.
Mercoledi 25 maggio, ore 18 Isola, Palazzo Manzioii IL LAGO MAGGIORE E IL LAGO D’ORTA - Conferenza preparatoria alFescursione culturale, riservata ai soci della Comunitš degli Italiani “Pasguale Besenghi degli Ughi" di Isola, che si terrž dal 10 al 12 giugno prossimi. Oratore: prof. Aldo Colleoni. Organizzazione: CI P. Besenghi degli Ughi con il contributo di Ul e UPT.
Mercoledi 25 maggio, ore 20.30 Pirano, Teatro Tartini MARIA CALLAS MASTER CLASS - dramma con musiche di Terence McNelly presentato dal “Dramma Italiano” di Fiume. Regia di Lary Zappia. Organizzazione: CI G. Tartini di Pirano in collaborazione con la CAN Costiera della Nazionalita Italiana. Ingresso: adulti 1.000 SIT, študenti e pensionati 500 SIT. Verrš organizzato il trasporto.
Venerdi 27 maggio, ore 20 Isola, Palazzo Manzioii
CONCERTO DEL DUO SOFIA RISTIČ - KAROLINA ŠANTL ZUPAN (ARPA - FLAUTO) - In programma brani di Amorosi, Bach, Debussy e altri autori. Organizzazione: collaborazione CAN Isola - Marina di Isola (porto turistico) con il supporto di ELTA s.r.l. Isola. Ingresso libero.
Lunedi 30 maggio, ore 20.30 Pirano, Teatro Tartini CONCERTO della NUOVA ORCHESTRA DA CAMERA “FERRUCCIO BUSONI” di Trieste diretta da Massimo Belli. Al pianoforte Massimo Gon. In programma: W.A. Mozart, J.S. Bach. Organizzazione: CI G. Tartini di Pirano in collaborazione con Ul e UPT. Ingresso libero.
GRUPPI IN TOURNEE
Pontebba, sabato 21 maggio
II Coro Haliaetum della CI P. Besenghi degli Ughi, diretto dal maestro Giuliano Goruppi, partecipera alla “Rassegna di Primavera 2005” organizzata al teatro comunale di Pontrebba dalla Corale A. Zardini.
Albona, domenica 29 maggio
Otto giovani della CI D. Alighieri parteciperanno alla premiazione del Terzo concorso letterario internazionale organizzato presso la Comunita degli Italiani di Albona da Mailing List Histria. Luščita e organizzata con il contributo di Ul e UPT.
ŠPORT E RICREAZIONE
Litorale, maggio La sguadra di bocce della CI P. Besenghi degli Ughi effettuerž due incontri valevoli per il campionato regionale: venerdi 20 alfArrigoni contro la Lucija e venerdi 27 a Portorose contro 1’Antena 11. L'inizio delle partite e fissato per le ore 18.
Strugnano, sabato 21 maggio II gruppo sportivo della CI D. Alighieri parteciperš al torneo di tennis organizzato da Ul e UPT.
Capodistria, Pirano, maggio La sguadra di calcetto della CI D. Alighieri parteciperš ad otto incontri valevoli per la Trim-lega.
IIMandracchio, foglio della Comunita italiana di Isola
Redazione: C. Chiceo, M. Maurcl,
S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak Sede: Palazzo Manzioii Isola, Slovenia
tel., fax: (+386 5)616 21 30,616 21 32
vvvvvv.can-is.si
can.isola@can-is.si
Redattnre responsabdc
Andrea Šumenjak
KRIMINALNE
NAJDRAŽJI AVTORADIO
Na policijsko postajo so sporočili, da je neznanec z razbitjem šip vlomil v delovni stroj in iz njega ukradel avtoradio. S tem dejanjem je povzročil za 350 tisočakov škode, vendar radio sam po sebi ni bil toliko vreden.
ODVESLAL S KOLESOM
Ženska je pred veslaškim klubom pustila kolo in to nezaklenjeno. Pa je prišel mimo neznanec in se odpeljal z moškim gorskim kolesom znamke Giant. Če vam ga kdo prodaja se pazite.
TOBAK NI BIL
Policisti so se pogovarjali z mladeničem, beseda je dala besedo in na koncu je mladenič policistom izročil štiri zavitke posušenih rastlinskih delcev, ki se jim po domače reče konoplja, še bolj po domače pa kar trava. Policisti so pridelek seveda zasegli, pa ne iz potrebe ampak zaradi zakona.
SAMO PRESPAL JE
Neznani mladenič je odlomil ključavnico obešanko in tako vstopil v prikolico, last kluba iz Izole. V prikolici je očitno prespal, ob prihodu članic kluba pa je hitro zbežal, ni pa se dotaknil niti pijače, niti priročne blagajne, ki je bila v prikolici.
DRAGO ZDRAVSTVO
Ženska je prijavila, da so ji med pregledom in slikanjem v SB Izola iz torbice ukradli denar. Dejanja je osumljena neznana ženska, z zbiranjem obvestil pa še nadaljujejo, saj so pred kratkim za podobno kaznivo dejanje ovadili delavko bolnice. Podobna dejanja se namreč pojavljajo že skoraj 3 leta.
KAR KAZAL CA JE
V lokal je prišel kar lepo nadelan možakar. Ker mu natakarica ni želela postreči jo je seveda začel žaliti in nadlegovati druge goste, vse skupaj pa je podkrepil še z ne preveč profesionalnim erotičnim show-om med katerim je vsem razkazoval kaj ima med nogami. Zdaj bo vzroke za ta svoj ekshibicionizem moral dobro pojasniti tudi ženski v temni obleki, ki nič ni podobna tisti ki jo uporabljajo natakarice.
DVAKRATNI OBISK
Kar dvakrat so morali policisti posredovati na istem naslovu, kjer sta se dvakrat sprla bivša partnerja. Kljub intervenciji se možakar nikakor ni želel pomiriti, zato so ga privedli na oddelek za prekrške.
POTRUDIL SE JE
Neznanec je imel kar nekaj dela, da je vlomil v kovinski kontejner od koder je odtujil motorno žago in nahrbtno kosilnico. Lastnike je oškodoval za 100 tisoč tolarjev.
VSE JE POTEKLO
Ob kontroli prometa so policisti zaustavili voznika osebnega avtomobila za katerega so ugotovili, da sploh nima vozniškega dovoljenja, potem pa so še ugotovili, da vozi osebni avto katerega registracija je potekla že pred časom. Odvzeli so mu registrske tablice, vozniškega pa niso mogli. Sledijo postopki po zakonu.
ZELO JEZEN JE BIL
Dečki so pod večer odhiteli v Livade, kjer je javni red in mir s kričanjem in agresivnostjo kršil 44-letni, alkoholno podprt domačin. Možakar se ni pomiril niti po prihodu policistov, saj je vpričo njih hotel ponovno udariti svojega brata, zato so ga morali policisti, kljub večkratnim ukazom, da s kršitvijo preneha, pridržati do iztreznitve, saj ukazov ni upošteval.žal. Policisti so ugotovilida je bila v notranjosti prikolice pijača in priročna blagajn a a se neznanec ničesar ni dotaknil, zato ga bodo le ovadili zaradi kršenja nedotakljivosti stanovanja.
NI BIL PRI SEBI
Na Dobravi je malo po 18.00 uri občan zadržal nepridiprava, ki je predhodno nepovabljen vstopil v njegovo odprto hišo in nato pred hišo pričel še razgrajati. Policisti so ugotovili, da je občan zadržal 25-letncga mladeniča iz Velenja, ki pri sebi ni imel nobenega dokumenta in je dajal videz motenosti, saj so bili njegovi stavki nepovezani, izjave nesmiselne in kretnje neprimerne. Na policijski postaji so potrdili njegovo identiteto in na pomoč poklicali zdravnico, ki mu po pregledu napisala napotnico za prisilno zdravljenje. Zdravnico jc pričakal kar v lisicah, saj je pred njenim prihodom pričel skakati in noreti po policijski postaji, se do golega slekel ter poškodoval tudi inventar.
TURISTI PA TAKI
Dopoldan je policiste poklicala soseda avto kampa iz Dobrave nad Izolo, kjer je nekdo postavil šotor ob ograji kampa, na privatnem zemljišču. Ko ga je prijazno opozorila jo je 46 letni državljan Poljske nenadoma pričel zmerjati in teči za lastnico parcele. Ker se je nedostojno vedel še do policistov, so zoper njega podali obdolžilni predlog.
MALI IZOLSKI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
-	Najamem sobo ali garsonjero inf.na tel. 040 701 108
-	V Izoli oddam sobe za delavce ali študente (tudi čez poletje) tel. 041 233 451
-	Študentki iščeta sobo v Kopru ali Izoli tel.031 267 804
-	Prodam hišo v Hrvatinih inf. na tel 041 233 451
-	V Livadah, oddam v najem vrt v velikosti 2400 m2. Možno koriščenje vrtne barake (7x4m) in prikolice za 5 oseb. tel 01 524 563,041 786 878
-	V okolici Izole najamem kmetijsko zemljišče / lahko tudi odkup veliko do 1000 m2 tel: 05 641 3691 pol9.uri.
-	SMO poštena delavska štiričlanska družina brez stanovanja. V zameno za primerne bivalne prostore smo pripravljeni nuditi popolno oskrbo starejšim osebam (osebno nego, kuhanje, pospravljanje itd.), pomoč pri vzdrževanju stavbe, vrta ali kmetije.Radi bi ostali na področju južne Primorske. Prosimo,pokličite nas na tel.št.051 339 019 ali 031 575 372.
-	Prodam istrsko hišo na Pučah (22 x 6 m) potrebno prenove in 1000 m2 vrta gsm 031 877463
-	Kupim vrstno hišo v Izoli, Kopru ali na Markovcu gsm 040 887 005
-	V Izoli ali okolici kupim stanovanje, eno ali dvosobno gsm 051311 180
-	Štiričlanska družine kupi eno ali dvosobno stanovanje v Izoli gsm 041 608 765
Motorna vozila
-	- Prodam kolo s pomožnim motorjem, letnik 2002, solex S 3800, vozen dve sezoni tel 031 201 908
-	Prodam Peugeot 106 XR, letnik 97, cena po dogovoru tel 041 856 855
-Prodam skuter Honda 50 X8RF, aluminijasti okvir, letnik 2000, prevoženih 8000 km, izvrstno ohranjen kot nov te.: 040 752 708
-	Prodam Passat TD ,bele barve, cena po dogovoru gsm 041 958 425
-	Prodam Clio Jetnik 97, bele barve, 5 vrat, 1 .lastnik tel 05 642 00 80
-	Prodam malo rabljen gliser Elan 420 z motorjem Johnson 25 km in prikolico. Cena po dogovoru. Info 031 285 278
-Ugodno prodam avtomobil Xantia 1,8 ISX letnik 95 tel 031 858 826
Delo
-	Inštruiram angleški in italijanski jezik za vse stopnje in pomagam osnovnošolcem pri učenju vseh predmetov, pridem tudi na dom tel 031 815 626
-	Takoj zaposlimo natakarico ali natakarja in pomivalko(ca) Canova Verdi tel. 05 6414190
-	Iščem delo v gospodinjstvu (pospravljanje, likanje..,)gsm 031 833 605
-	Kava bar SONČEK išče natakarico, tel 040 888 518
-	Samostojna, zanesljiva, resna, imam veselje do dela, iščem delo samostojne čistilke v Izoli. GSM: 031/598-633
-	INŠTRUIRAM matematiko za osnovne šole po zelo ugodni ceni. tel: 040 632621 ali 6416603
-	POMOČ pri hišnih opravilih (likanje, pospravljanje,...) nudim. tel 031 471 566
-	Slikopleskarska dela izvajam. Tel: 031 862 579
Razno
-	JAGNJETA in KOZLIČI z EKOLOŠKEGA PAŠNIKA. 040 342 200
-	PRODAM zakonsko posteljo, skoraj novo, po zelo ugodni ceni. (160 cm x 190 cm) tel. 05 641 5212 ali 031 600873
-	Praški krysarik, samček, rojen leta 2000 (čistokrvni) išče samičko za parjenje. Preostalo po dogovoru, tel. 040 55 82 00
-Prodam dva skoraj nova ortopedska jogija (dvojno vzmetenje) -190 X 90 cm.
Cena po dogovoru, tel: 041 607353
-	Prodam štiri knjige Gabriela d'Annunzia. Žepni formata, trda vezava, rariteta, tel 640 1200
-	Podarimo mladinsko sobo (omara, most, postelja s predalom...) v temni barvi. Prevoz je vaša
skrb Pokličite nas na telefon 031725 930________!______________________________________________

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15 glavni in odg. urednik: Drago Mislej, tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 230 SIT. Založnik / elektronski prelom: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.05; 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522._
MOTOHOV KOT


SEAT Alhambra 1.9 TDI. Vozi in vladaj!
■figriBrn ..
Ugodne cene
omejene količine vozil.
Vstopite v svoj dvorec ugodja. Izbirate lahko med dvema bogatima paketoma opreme - osnovnim Reference, ki vključuje ABS, električni pomik vseh stekel, daljinsko centralno zaklepanje, sprednji meglenki ter avtomatsko klimatsko napravo, in ekskluzivnim Stylance, ki nudi $e precej več: sedem sedežev, alarmno napravo. 16” aluminijasta platišča, potovalni računalnik, tempomat, dvojno avtomatsko klimatsko napravo, radio s CD-predvajalnikom, CD-strežnik in kar osem zvočnikov.
SEAT Alhambra. Razkošje, vredno kraljevske družine.
AVTO CENTER JEREB
Polje 9/b, 6310 Izola, Tel.: 05/616-80-11, Faks: 05/616-80-14 www.a-jereb.si
s e fj r
ZBRANA KOORDINACIJA OBALNIH KS
Po zgledu županov treh obalnih občin, ki se srečujejo na rednih mesečnih koordinacijah in se dogovarjajo o skupnih nalogah, so se prejšnji teden na pobuda predsednika sveta KS Jagodje, Maksa Filipčiča, prvič zbrali predstavniki krajevnih skupnosti slovenske Istre. Prišlo ji je skoraj 20 in marsikaj zanimivega so si imeli povedati. Naslednjič se bodo srečali v Piranu.
^1^	IZ0LA
FTTm	ljubljanska banka	trg republike 3
'	tel: 663 06 00
NIČ VEČ SKRBI, NA DOM VAM PRIPELJEMO MI!
dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333_________________________________________________rezervacija miz 041/ 575 953