1.01 Izvirni znanstveni članek	UDK 274:929Vlahovič Gregor
Prejeto: 4. 10. 2011
Gregor Vlahovič (1523-1581), življenje in delo predikanta
na meji cesarstva
JANEZ WEISS
univ. dipl. zgodovinar, samostojni svetovalec, JSKD OI Črnomelj Na bregu 31, SI—8340 Črnomelj e-pošta: janez_weiss@yahoo.com
izvleček
Članek podaja kratko biografijo Gregorja Vlahoviča, enega i%tned med najpomembnejših reformatorjev na območju Dolenjske in Bele krajine, in ga poskuša vpeti v burno dogajanje drum polovice 16. stol Rojen v Ribniku na HrvaŠkem in
j	j	o j	j	o j j	o j	j
izobražen pri glagoljaŠih je v petdesetih letih 16. stol ob stiku % deli Primoža Trubarja prestopil v protestantism in %ačel % delom predikan ta v Metliki. Sodeloval je % biblijskim zavodom v Urachu in pridigal po HrvaŠkem. Pot ga je Metlike vodila v Novo mesto, od tam v Brežice, kjerje doživel vihro kmečkega upora 1573, nato pa se je na prošnje stanov vrnil na^aj v Metliko. Pred smrtjo (umrl je star Še ne 58 let v Ljubljani) je imel mesto predikanta v Radečah ob Savi. Vlahovič je bil %el° delaven predikant, čigar gorečnost, predanost in strogost so bili v%rok življenjski poti, polni iigjvov in nemalo konfliktov tako j katoliškimi duhovniki kot j protestantskimi sotrpini. Njegovo delo je močno zaznamovalo reformadjo na ozemlju današnje jugovzhodne Slovenije.
KLJUČNE BESEDE: Gregor Vlahovič, reformacija, Bela krajina, Metlika, Dolenjska, Novo mesto, Brežice, Radeče ob Savi, HrvaŠka, Ribnik
abstract
GREGOR VLAHO VIČ (1523-1581), LIFE AND U ORK OF THE PREACHER ON THE FRONTIER OF THE EMPIRE
The article presents a short biography of Gregor Vlahovič, one of the leading reformists in the regions of Lower and
j	o j -v7 j	o	j	o j	o	j
White Carniola; it attempts to explain his role in the turbulent events of the second half of the 161' century. Bom in Ribnik, Croatia, and educated by the Glagolites, Vlahovič was influenced by the work of Primož Trubar. He became a Protestant in the 1550s and began to work as a preacher in Metlika, He cooperated with the Bible Institute in Urach and also delivered his sermons in Croatia, He moved from Metlika to Novo mesto and from there to Brežice, where he experienced the turbulence of the 1573 peasant uprising, before returning to Metlika when so requested by the Estates. Prior to his death at less than 58years old in Ljubljana, he was a preacher in Rateče ob Savi. Vlahovič was a keen preacher whose enthusiasm, dedication and strictness filled his life with challenges but also brought him into conflicts with both Catholic priests and his
j	j	o	o	j	j
Protestant fellows. His work made an indelible mark on the Reformation in the territory of the present-day south-eastern Slovenia,
KEY IVORDS: Gregor Vlahovič, the Refonnation, White Carniola, Metlika, Lower Carniola, Novo mesto, Brežice, Rateče ob Savi, Croatia, Ribnik
Kapela svete U^abete majhna v Spitals ki ulici je spet pretesna. Od vseh stranij slovenske domovine prispeli so na Trubarjev po^iv v Ljubljano evangeljski predikanti, prvaki nove vere Lulrove, slovenskih knjig Širitelji marljivi in Rimu kljubovala trdovratni.
Tu so ljubljanski pridigatji: TulŠčak in Jurij Juričič, Andrej Latomus pa Lenart Budi na, ravnatelj Šolski. Kranja prišel je Rokavec GaŠpar, Radeč Maček, % Bleda Krištof FaŠank in s Krasa Stradijot, a Metlike prispel junak je Gregor Vlahovič
(Aškerc, Anton: Primož Trubar — Zgodovinska pesnitev. Ljubljana: Ignac pl. Kleinmayr & Fedor Bamberg, 1905, XIII)
Obdobje reformacije je eden izmed ključnih trenutkov slovenske preteklosti in ima konstitutivno vlogo pri razvoju temeljnih elementov slovenske nacionalne biti. To vlogo vidimo v nastanku prvih tiskanih knjig v slovenskem jeziku in s tem v začetku razvoja slovenskega jezika v knjižni jezik, jezik visoke kulture, kar je bil nujen pogoj za tri stoletja pozneje oblikovane ideje o nacionalni politični entiteti, katere želene meje so bile prav meje slovenskega jezika. Najpomembnejša oseba reformacije na Kranjskem oziroma Slovenskem je Primož Trubar (1507/91—1586), rojen pri Rašici na Dolenjskem. Poleg njega je na Kranjskem in Spodnje Štajerskem delovala še cela vrsta drugih pridigarjev, predikantov (Prädicant), ki so širili nauke in ideje reformacije v kranjskem, tj. slovenskem jeziku. Na Dolenjskem in v Beli krajini so tako pridigali Ivan Schweiger, Ivan Kočevar, Ivan Weichsler, Nikolaj Tuskanič, Matija Matičič, Peter Vokmanič, Vid Subtilič in več drugih.2 Med predikanti posebno izstopa Gregor Vlahovič, gotovo najvidnejše ime metliške (belokranjske) reformacije v času 1559— 1581, ki ga še posebej odlikuje sodelovanje pri hrvaškem protestantskem tisku. Največ je služboval na Metliškem (v Beli krajini), natančneje v mestu Metliki, vendar je krajše obdobje deloval tudi v Novem mestu in Brežicah.
Kljub velikemu pomenu za reformacijo na Metliškem in Dolenjskem Gregor Vlahovič še ni bil
1	Goleč: Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar?, str. 47.
2	Weiss: Reformacija, str. 691-700.
predmet samostojne študije, ki bi ga predstavila in umestila njega in njegovo delo v celosten časovni in prostorski okvir. Tako bom poskušal v tem prispevku prikazati osebo in življenje Gregorja Vlaho-viča ter njegovo delo na Metliškem, Dolenjskem in drugje. Fernand Braudel je pripomnil, da je čas posameznika najtežji med vsemi. Obnoviti življenje v distanci dobrih štirih stoletij je težavna naloga, vendar nas strah pred njo ne sme odvrniti od poskusa.3
Članek je razdeljen v več delov. Sprva bom na podlagi skromnih omemb Vlahovičevega izvora skupaj s splošnimi podatki poskušal orisati njegova mladostniška leta v Ribniku na Hrvaškem ter ustvariti vtis o okolju, v katerem je izoblikoval nekatere temeljne osebnostne poteze. Nato bom poskušal orisati njegovo bivanje in delo v Metliki, selitev v Novo mesto in Brežice ter večletno bivanje na meji kranjske dežele, končal pa z njegovo selitvijo nazaj v Metliko, kjer je deloval vse do izselitve v Radeče in smrti leta 1581 v Ljubljani.
Stanje virov, ki nam govorijo o Gregorju Vla-hoviču, je zadovoljivo. Pričevanja o njegovem zgodnjem obdobju v Metliki so zajeta v delu Die Urkundliche Beitrage ueber die suedslamsche Bucherdruck, ki ga je leta 1874 izdal hrvaški zgodovinar Ivan Ko-strenčič.4 V tem (temeljnem) delu je zajetih več pisem, ki nam dajejo podobo Vlahovičevega dela in osebnosti do leta 1565, gradivo, ki nam slika poznejše obdobje, obdobje vse do smrti 1581, pa najdemo v Arhivu Republike Slovenije. V fondu Deželni stanovi Kranjsko (AS 2) so pisma, ki se tako ali drugače dotikajo Vlahovičevega dela in nam dajejo živo sliko razmer, v katerih je deloval ta reformator. Poleg pisem pa dobimo vrsto zanimivih podatkov iz Protokolov deželnih stanov za Kranjsko, tj. zapisnikov deželnozborskih zasedanj in zasedanj odborov, saj so v njih takšne in drugačne notice o Vlahovi-čevem pisanju deželnim stanovom zaradi vsakokratnih težav, sporov, zahtev in potreb. Nekaj notic, povezanih z njegovim sinom Matijo, srečamo tudi v gradivu Ograjnega sodišča Kranjsko (AS 306). Stanje virov nam tako omogoča dober vpogled v življenje in delovanje tega reformatorja. Omeniti je potrebno, da gotovo obstajajo viri o njegovem delovanju tudi drugje, v HHSA na Dunaju, DOZA na Dunaju in HNA v Zagrebu. To delo nas še čaka.
3	Braudel: The Mediteranean, str. 21: »history, one might say, on the scale not of man, hut of individual men ... A. history of brief rapid, nervous fluctuations, by definition ultra— sesnsitive; the least tremor sets all its antennae quivering But as such it is the most exciting of all, the richest in human interest, and also the moest dangerous.«, tudi str. 22.
4	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, 1874.
Vlahoviča je literatura, ki se ukvarja z reformacijo na Slovenskem, omenjala, vendar brez večjega poudarka na pomembnosti njegovega dela za reformacijo v jugovzhodni Sloveniji. Srečamo ga omenjenega v 3. knjigi Dimitzeve Geschichte Kretins5 (1874) in Grudnove Zgodovine slovenskega narodcf' (1902). Med ključno literaturo spada delo Theo-dorja Elzeja, ki je v dveh člankih z naslovom Die evangelischen Prediger Krains im XVI. Jahrhundert1
o	o	J
(1900—1901) podal temeljite biograme kranjskih predikantov, med njimi tudi Vlahovičevega. V Trubarjevem zborniku (1908), izdanim ob 400—letnici rojstva Primoža Trubarja, je v kvalitetnem članku Protestantom v Istri, v metliški in hrvatski Krajini' Ivana Steklase najti nekaj podatkov o Vlahoviču. Primerno mesto mu je namenil tudi Leopold Podlogar v študiji Belokranjski reformatorji, ki je izhajala leta 1908 v katoliški reviji Dom in svet.9 Hrvaško zgodovinopisje mu je namenilo bolj marginalno mesto, večinoma ga najdemo pri zgodovinarjih, ki so se ukvarjali z Obkolpjem10 in s hrvaškim tiskom,11 v starejših zgodovinah hrvaškega naroda pa je bolj ali manj spregledan ali pa so ga zasenčile pomembnejše osebnosti hrvaške reformacije, kot so Matija Vlačič (Flacius Illyircus), Štefan Konzul, Antonij Dalmata in Pavel Skalič. Dejstvo je tudi, da je za zgodovino hrvaške tiskane besede protestantski tisk obrobnega pomena,12 ki ga lahko vidimo v smislu Sišičeve opombe, da se ma njeijnoj ... osnovi po če razvijati kajkavska hrvatska književnosti
Okolja in časi
Čas Gregorja Vlahovičja je 16. stol. Rojen je bil 12. marca 1523 v Ribniku na Hrvaškem,14 umrl pa je 18. februarja 1581 v Ljubljani. Prostor njegovega življenja in dela je bil večinoma ozemlje današnje jugovzhodne Slovenije in bližnja, čezkolpska Hrvaška, kjer je bil tudi rojen. Te osnovne danosti nam dajo definirajo prikaz treh časov: čas geograf-
5	Dimitz: Geschichte Krains, 111,1875.
6	Gruden: Zgodovina.
7	I Uze: Die evangelischen Prediger Krains.
8	Steklasa: Protestantizem, str. 74—93.
9	Podlogar: Belokranjski reformatorji, str. 204-209, 268271,315-318,356-360.
10	J .opašič: Oko Kupe.
" Strohal: Hrvatska.
12	Orel: Trubarjeva posvetila k južnoslovanskim protestantskim tiskom, str. 27—28, posebno še op. 1.
13	Sišič: Pregled povijesti hrvatskega naroda od najstarijih dana do godine 1873.
14	Slovenski Uograjski leksikon, Gregor Vlahovič. Ni povsem
jasno, od kod avtor prispevka povzema podatke o izvoru,
času rojstva in zgodnjem šolanju. V tamkaj podani lite-
raturi teh podatkov ne najdemo.
skega okolja, čas družbe in najtežavnejšega med njimi, čas posameznika. Ce se samo na kratko in le v bistvenih točkah dotaknemo časa okolja, ugotovimo, da so v tem prostoru v 16. stol. tekli procesi, temeljne ekonomske in socialne oblike, ki so se z najmanjšimi spremembami večidel ohranile že od srednjega veka naprej. Geografsko je JV del Slovenije razgibano ozemlje, Metliško (današnja Bela krajina) je prehodna geografska regija, kjer se srečujejo panonski, dinarski in kraški vpliv, ki se skupaj kažejo kot razgibana in raznolika pokrajina. Panonska ravnica sega v Belo krajino čez reko Kolpo s severovzhoda, pri Metliki in južno vse do vasi Griblje in njen prostor karakterizira najkvalitetnejša obdelovalna zemlja. Kraški vpliv je najbolj čutiti na osrednjem Metliškem, okolici Črnomlja in južneje do Vinice, kjer najdemo manj kvalitetno, kislo zemljo. Kulture, ki so v 16. stol. zaznamovale ta prostor, so v največji meri pšenica, oves in proso.15 Dinarski vpliv enačimo z Gorjanci, ki so v 16. stol. dobili pomenljivo ime Uskoške gore, kot ga srečamo pri Valvasorju; z obrobjem Kočevskega pragozda in Poljansko goro, ki skupaj obkrožajo Metliško s severne in zahodne strani. Prav ta hribovit rob Metliškega, obsijana južna pobočja Gorjancev, Poljanske gore in Kočevskega dajejo izvrstne razmere za rast vinske trte, iz katere so z vsem vinogradniškim trudom pridelovali v 16. stol. le slabo cenjeno vino iz Marke (Markwein),16 katerega prodaja je deželanom in purgerjem Metliškega predstavljala glavni dohodek. Na skorajda celotni južni in vzhodni strani Metliško zamejuje reka Kolpa. Od izvira v Risnjaku teče skozi kanjon v Poljanski dolini, pri Vinici začne prehajati v nižino in se pri Gribljah spusti v ravnico in takšno podobo ohranja vse do Karlovca ter naprej proti Sisku. Osrednja belokranjska reka, Lahinja, prereže Metliško in se pri Primostku združi s Kolpo in na obeh rekah so v 16. stol. tekla mlinska kolesa, ki so mlela ne le za lastne potrebe, temveč tudi za potrebe vojaštva Vojne krajine,17 ki se je za Kolpo raztezala vse do Bosne, do meja osmanskega dednega sovražnika.
Severno od Metliškega se (je) razteza(la) Marka, današnja Dolenjska, pokrajina, nižinska v svojem vzhodnem delu, osrednji in zahodni del pa zaznamuje gričevnata pokrajina, skozi katero se vije Krka. Tudi ta prostor zamejuje stara deželna meja, reka Sava. V 16. stol. so jo karakterizirala polja pšenice, ovsa in prosa ter gričevnata pobočja, pora-
15	Kos: Urbarji, 1, str. 142-143.
16	Dimitz: Geschichte Krains, str. 232, cene vina postavljene leta
1576.
17	Simoniti: Vojaška organizacija slovenskih de^el v 16. stoletju, str.
214; Kos: Urbarji, str. 128-129.
ščena z vinsko trto, ki je dajala vino, skupaj z metliškim imenovano Markwein. Življenje, tako kmečkih podložnikov kot tudi purgerjev, je teklo v ustaljenih ritmih med sejanjem v marcu in aprilu ter žetvijo v juliju in avgustu, med vinogradniškimi opravili v celotni prvi polovici leta in trgatvijo v septembru, saj so bila mesta Dolenjske in Metliškega z izjemo Novega mesta večinoma ruralna.18 V obeh pokrajinah bi našli drobnico, črede ovac in kakšno kozo, ki so jih pastirji, švajgerji, pasli po hribovitih pobočjih, v enaki meri pa tudi dragoceno govedo, katerega mleko so tolkli v domač sir in maslo.
Starejše cestne povezave tega prostora so nam slabo znane. Povezava med Hrvaško in Marko je preko nekdaj pomembne Kostanjevice na Krki tekla južno proti Žumberku in severovzhodno proti Brežicam do Zagreba, po tej cesti je v 16. stol. potekala oskrba vojske, Valvasor pa je v 17. stol. omenjal črede živine in konj, ki so jih gonili iz Ogrske.19 Glavna povezava med čezkolpsko Hrvaško in Metliškim je bila na Jurovskem brodu, kjer je bila ob cesti, ki je tekla od Reke severno proti Zagrebu, plitvina in je vozil brod na kranjsko stran Kolpe, kot pravi zapisnik iz leta 1558: »Na reki Kolpi ali Colapim sta dva prehoda (dobesedno: plitvini), eden je na posesti Brod nasproti Metlike ... Drugi prehod je na posesti Paka ...«, na strani pa najdemo beležko, da ta prehod prinaša 100 florin tov na leto.20
Iz mesta Metlika je nato tekla severno ob vznožju Gorjancev, prek Vahte, katere pomenljivo ime govori o njeni strateški funkciji, mimo gradu Mehovo ob dolenjskih gričih do Novega mesta. Po teh poteh je na začetku 13. stol. iz gradu Mehovo od severa potekala višnjegorska osvojitev,21 v 14. stol. trgovina s Hrvaško oziroma Ogrsko,22 v 15. stol. je bila to ena izmed turških vpadnic na Kranjsko,23 v 16. stol. pa so se po njej ob pogostih sklicih
« ARS, AS 2, f. 398b, šk. 428, 11. december 1585, brez kraja nastanka, najverjetneje Metlika. Dopis vrste gorskih mojstrov iz Metliškega o težkem delu pri pridelovanju vina in davčnih obremenitvah.
19	Valvasor: Die Ehre 111, XI, str. 489: »und wird auf selbige eine grosse Menge von allerley Vieh, absonderlich aber Ochsen und Pferden, aus Croaten hiehergebracht.«
20	Laszowski: Popis i procjena, str. 191, glej opombo 11. Zanimiva je primerjava z mitnico v Ribniku, ki je dajala 50 florintov. To pomeni, da je čez Brod potekal enkrat večji promet kot na Ribniku, v skorajda enakem volumnu iz juga (preko Ribnika) kot iz severa. Prehod Paka je (bil) nasproti vasi Griblje.
21	Kosi: »Onstran gore, tostran Ogrske«, str. 127.
22	Kos: Bela krajina vpojnem srednjem veku, str. 11, 45.
23	Zgodovina Slovencev, str. 222, zemljevid Fevdalna razdrob-
ljenost slovenskega ozemlja sredi 15. stoletja, kjer so naka-
zane smeri turških vpadov na Kranjsko.
premikali deželno vojaštvo s>u Fuß und \-u Roß in provianti, oskrbniki vojaštva v Vojni krajini. Na njej bi gotovo srečali tudi občasnega trgovca, kakšnega osamljenega trabanta (vojaka) in predikanta.
Nedvomno je bil večidel omenjene pokrajine v 16. stol. še močno poraščen z gozdom, skrčena pa le nižinska območja, najprimernejša za poljedelstvo, in gričevnata sončna pobočja za vinogradništvo. Največji del prebivalstva je živel v številnih vaseh Metliškega in Dolenjske. Metliko, nekdanje središče goriške dežele Grofije v Marki in Metliki je najpozneje v 16. stol. že povsem zasenčilo habsburško Novo mesto, preostala mesta, Črnomelj, Višnja Gora, Ribnica, Krško, Kostanjevica ob Krki in ostali, pa so bila manjše, večinoma ruralizirane naselbine, odvisne od trgovine z ruralnim zaledjem.24 Novo mesto, edina naselbina z okoli 1.000 prebivalci,25 je bilo tako za nekajkrat večje od preostalih mest Dolenjske in Metliškega, ki so v najboljših časih štela le nekaj več kot sto poseljenih hiš, tj. okoli sto meščanov in njihovih družin. Prav v tem okolju bi lahko našli del odmevov karakterja exceptionally stable and well-ordered civilisation, ki jo je na zahodnemu Balkanu in zaledju Jadrana, saj sta gričevnata Metliško in Dolenjska oddaljena le dobrih sto kilometrov od Jadranskega morja, opažal Fernand Braudel.26
Čas družbe so dogodki, dogajanja in procesi, ki so zaznamovali 16. stol. v tem delu (poznejše) dežele Kranjske. V prvi vrsti je treba omeniti turško grožnjo. Od prvega vpada oktobra 1408 vse do izgraditve Karlovca 1579 in še nekaj desetletij pozneje je bil to del Dar Al—Harb, dežela, kjer ne vlada islam, dežela vojne in stalnega strahu, in turška nevarnost je v največji meri zaznamovala podobo dežele na tej in oni strani Gorjancev. Zaradi turške grožnje so nastali tabori, okoli njih pa
« Goleč: Družba, str. 502-504.
25	Goleč: Družba, str. 666-683. Podati oceno o prebivalstvu v zadnji četrtini 16. stol. je glede na to, da ni virov, zelo težavno. Ce upoštevamo, da je bilo leta 1515 248 zasedenih oštatov, leta 1541, eno leto po požaru, pa 242 ognjišč, bi lahko ob predpostavki da je bilo 5-5,5 (str. 677) prebivalca na bivališče, lahko sklepali, da je v letih 15501600 Novo mesto premoglo okoli 1.000 prebivalcev oziroma še več.
26	Braudel: The Mediterranean, str. 56-58, še posebno: »For here, the invader had come face to face with an exceptionally stable and well—ordered civilisation, unused to movement, or at any rate to the massive migration and wild flights of the mountain region, a closely knit rural civilisation, patiently constructed by hacking out terraced gardens, orchards, vineyards, and fields where the hillside was not too steep. A series of urbanised villages and small towns with narrow streets and tall, closely packed houses was installed in the hollows, the draga, the promontories, the isthmuses of the coast. Here the people were hard—working and level—headed, comfortable, if not rich.«
so se, kot v Vinici in Semiču, razvila naselja, postavljena in razširjena so bila obzidja, kot v Črnomlju in Metliki, ki so bila namenjena okoliškemu prebivalstvu za umik.27 Številni premiki vojaštva, oskrbovanje vojske, pošta in vsi drugi premiki prebivalstva so v 16. stol. razgibavali pokrajino, potrebe vojske pa skrbele za povpraševanje po pridelkih dežele, to pa je imelo blagodejni učinek na mesta in trge ter njihove purgerje ali meščane. Povezan s turško grožnjo je bil prihod uskokov oziroma vlaliov, ki so od prvih desetletij 16. stol. kolonizirali območja Obkolpja, Zumberka, Poljanske doline in na koncu osrčje belokranjskega Bukovja. Nov etnični in verski element je spremenil podobo dežele in botroval nekakšni latentni konfliktnosti, ki je v 16. stol. pa tudi pozneje večkrat izbruhnila med starim prebivalstvom in pravoslavnimi prišleki. Ti so se tudi v 16. stol. in pozneje, kot opisuje Valvasor v primeru Smuka na Metliškem,28 spuščali s hribov in ugrabljali ter plenili v nižini, kakor je v 12. stol. na območju med Albanijo in Grčijo opazoval rabin Benjamin iz Tudele.29 Breme turških vojn, omejevanje kmečke trgovine, predkupna pravica na kmečkih pridelkih in vse večji fevdalni pritiski so botrovali kmečkim uporom3" in največji je izbruhnil leta 1573 na Hrvaškem in se razširil v Marko ter južno Štajersko. Hkrati je bil to z izgubo vojaške vloge plemstva in njegovo že pomanjšano politično vlogo čas krize fevdalizma in povečevanja podložniških dajatev v naturalijali, čas cvetoče kmečke trgovine, zoper katero je na začetku 17. stol. pisal ljubljanski škof Tomaž Hren,31 in krize cerkvene organizacije, katere podobo na Kranjskem živo slikajo opisi oglej skill vizitatorjev,32 na
» ARS, AS 1, Vic. A, 1/142, šk. 279, J it T 11-1, nedatiran (verjetno okoli 1573) dopis deželnih komisarjev knezu, v katerem pravijo: »Erstlichen das Stati Tschemembl mit seinen slinfang mtttdgemenrn, "aigen die Burger mind amider alts Lent an das solches alls gemainer Statt gehoer mind durch sie mind die darbey ligmiden midteithanen, so Ir rjieflncht darin haben, erhebt mind aiifeipant worden.«. Komisarski zapisnik je nastal po tem, ko je bilo mesto Črnomelj v sporu z novim lastnikom gradu in gospostva Črnomelj, Nikolajem 1'rankopanom.
28	Valvasor: Die Ehre 111, XI, str. 538: »I endar se ta grad ne %aman imenuje Smuk ... tovrstno skrivališče aH prostor :~a pobeg je pri gradu Smuk leteči go-^d v katerega hitijo Uskoki, takoj, ko kaj izmaknejo...«.
29	Asher: The itinerary oj rabbi Benjamin oj Tndela, str. 48—49: »Here are the confines oj Walachia, a country the inhabitants oj which are called I lachi. Tey are 'as nimble as deer' and descend from their mountains into the plains oj Greece committing robberies and making booty.«
30	Gastrin: Trgovina i seljačke bune, str. 193-202; Adamček: Uzroci i program seljačke bune, str. 49-76.
31	Dimitz: Lirkunden zur Geschichte, str. 110— 111.
32	Gruden: Doneski k zgodovini protestantstva, str. 1-15,
53-65, 121-140.
Metliškem pa poročilo deželnih komisarjev leta 1567.33
V	takšnem mnogokotniku procesov je tako potekala reformacija, ključni proces ali pojav, ki je temeljito predrugačil podobo celotne Kranjske, in eden izmed najaktivnejših nosilcev v tem delu dežele in sosednjem Hrvaškem je bil Gregor Vlahovič. Živel in delal je v tej večplastnosti časov in miiogokotnikov stanj ter dejavnikov, vezan tako na današnji slovenski kot hrvaški prostor, in vneto širil nauke nove konfesije, ki je predstavljala preporod vere, prek ideje širitve protestantskega nauka in njegovih resnic v Osmanski imperij, pa tudi prinašala obljubo trajnega miru in konca turške grožnje.
Izvor in mladost v Ribniku
V	virih srečamo ime Gregorja Vlalioviča zapisano na različne načine. V gradivu deželnih stanov za Kranjsko ga najdemo vedno s priimkom I kuho vi tseh ali I lahovitsch, v drugih virih in literaturi pa najdemo tudi popačena zapisa Ljikhoaitsch'4 ali I lascovitsch,35 Pravilna oblika, s katero se je sam podpisoval, je seveda I lachovitsch (Vlahovič), priimek, ki ga najdemo še dandanes v Obkolpju in v Beli krajini.
Podpis Gregorja l lahoviča, predikanta bošje resnice (MRJ - iS2, Deželni stanovi Kranjsko, f. 54j 10, Šk. 93).
O najzgodnejšem življenju in letih Gregorja Vlalioviča nimamo podatkov, lahko le orišemo okolje in okoliščine, v katerih bi se kot otrok in mladostnik lahko znašel in jih tako ali drugače čutil. Vemo namreč, da je bil rojen v bližnjem Ribniku na 1 Irvaškem, na posesti grofov hrankopanov. V starejši literaturi srečamo vedno zgolj kraj njego-
33	ARS, AS 2, £ 54/10, šk. 93, 12. november 1567, Ljubljana.
34	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 2, 28. avgust 1559, Metlika.
35	Valvasor: Die Ehre 111, XI, str. 489.
vega rojstva, čas rojstva pa ni nikoli naveden, tako je presenetljiv zelo točen podatek iz Slovenskega biografskega leksikona, ki pravi, da je bil rojen 12. marca 1523 v družini revnih staršev v trgu Ribnik.36 Trg Ribnik je nastal v 13. stol. na posesti rodbine Babonič, knezov Goriških (po Veliki Gorici, dandanes Budački), ki je pred začetkom 13. stol. med drugim najverjetneje posedovala tudi območje današnje Bele krajine, tedaj imenovano Metlica, Štefan Babonič, ustanovitelj rodbine, je še pred osvojitvijo ozemlja Metlike med leti 1196—1204 nastopil proti Albertu Višnjegorskemu, ki je vpadal na območje Metlike in ropal. Nižinski grad Ribnik je bil tako postavljen kot odgovor na spremenjeno mejo v začetku 13. stol., razpotegnjen trg pa je nastal ob pomembni cestni povezavi, ki je vodila iz Kvar-nerja in Senja severno proti Zagrebu in Metliki. V okviru ogromnega ozemlja med Savo in Gvozdom, od mej Kranjske do Bosne, ki so ga imeli Baboniči, Ribnik ni predstavljal posebno pomembne posesti, zaradi svoje strateške lokacije pa je vseskozi imel dobre možnosti za razvoj. Baboničem je bila posest odvzeta po ogrskem kralju Karlu Robertu,37 njihove posesti, tako tudi grad Ribnik, so dobili Pro-daniči, in Mikuš Prodanič ga je leta 1394 prodal Nikolaju Frankopanu. Ribnik je bil del kontinentalne posesti rodbine Frankopan, katere sta si v prvi polovici 16. stol. delila Katarina in Stepan Frankopan. Trg in grad Ribnik sta prišla skupaj z vrsto drugih posesti v roke Štefana, ki se je leta 1553 v 16. stol. poročil na tuje,38 s Katarino, hčerko kranjskega barona Ivana Jožefa Egka. Zaradi skrajno nasilnega ravnanja je bil leta 1558 obsojen na smrt in zaplembo posesti, pri tem pa je nastal zapisnik,39 v katerem sta bila opisana grad in trg Ribnik v času, ko je Vlahovič že deloval v bližnji Metliki. Dokument je pomemben, ker nam slika okolje, v katerem je Vlahovič odraščal in s katerim je bil še pozneje v intenzivnem stiku. »Grad Ribnik je obzidan. Ima mlin na območju grada, j tokom od spodaj, ki ne obratuje v času poletja. Pred gradom je i%yir žive vode, ki ga uporablja celotni trs, V trm Ribnik je mitnica kjer pod
j	J	o	o	J	J J
prisego pobirajo uradniki gradu, letnem nabora ima m pet
J	O J	J	O	O	\> J
florintov, to naredi desetkrat (sic!). Ima vinograde: enega na hribu Graberčki vrh {werchw}, drugega in tretjega na
36	Slovenski Uografski leksikon, Gregor Vlahovič. Avtor gesla je Ljubomir Andrija Lisac in ne navaja, od kod podatek o času rojstva, v literaturi, ki jo našteva pod geslom, pa podatka o času Vlahovičevega rojstva ne najdemo. Glej tudi Weiss: Reformacija, str. 708-710; sam sem domneval, da je bil Vlahovič rojen okoli 1530.
37	Kekez: Urbarialna regulacija, str. 169.
38	Jurkovič: Osmanska ugroza, str. 54, 57-58.
39	Laszowski: Popis iprocjena, str. 177—211.
hribu Ja^enovečki vrh. Ti tri vinogradi lahko rodijo v enem letu okoli 200 kubov. Trg Ribnik ima 29 naseljenih bivališč ...v istem trgu Ribnik je 6 zapuščenih bivališč in niso postavljena v redu ostalih, temveč so rasprŠČena po hribčkih, kakor da niso v tem kraju. Isti trg Ribnik ima maj no, v kateri so pomešani grmičevje in travniki ...«.40
o J	J	o	J
V istem zapisniku omenja tudi vlahe, ki so bivali v Gornjem in Dolnjem Prilišču, Ivanovcu in Ro-zopanju, vaseh južno in zahodno od Ribnika.41 Spadali so pod gospostvo Ribnik, vendar so bili osebno svobodni, Lopašič poudarja: »Čeprav se imenujejo izrazito 'vlahi', ne moremo trditi, da so bili pravoslavni verniki, ker so že leta 1580 imeli v Prilišču katoliško cerkev sv. Leonarda ... Ime v lah tukaj ni v K. vero, temveč pomeni gorjana ali pastirja, kakor tudi srečamo v naših drugih listinah,«42 Med plačniki desetine iz Ribnika leta 1518 ne najdemo priimka Vlahovič,43 ne najdemo ga tudi med uskoškimi priimki44 v seznamu iz leta 1551. Njegova družina je tako najverjetneje prišla po letu 1518 in gotovo je šlo za katoliške pribežnike iz juga.
Rojen v trgu Ribnik, na Harwalyh, kot je pisal Štefan Frankopan,45 je svoj prvi stik z vero in cerkvijo doživel prav tam, v tamkajšnji leseni kapeli sv. Nedelje,46 kjer je tudi slišal glagoljaškega duhovnika zagrebške škofije, ki je maševal in pridigal v domačem, hrvaškem jeziku, ikavski čakavščini.47 Očitno nadarjeni deček je pritegnil pozornost ribniškega duhovnika, tako da ga je pričel poučevati v glagolski pisavi in branju. Vlahovič obvladal hrvaški jezik in glagolsko pisavo, nemškega tako kot latinskega jezika pa je ostal vseskozi nevešč.
40	Laszowski: Popis i procjena, str. 185-186. Iz opisa mitnice izhaja, da je na leto pobrala 50 florintov mitnine. Lopašič: Oko Kupe, str. 238 pravi prav nasprotno, da je 29 pustih in 6 naseljenih bivališč.
41	Laszowski: Popis i procjena, str. 194—195, »sunt sessiones XX quospossident Wolaky de Mivskom
42	Lopašič: Oko Kupe, str. 236-237, besedilo v op. 1.
43	Strohal: Popis desetine, str. 300-303.
44	Roksandič - Obradovič: O popisu žumberačkih uskoka, str. 129-134. Popis zajema uskoške naselbine na širšem območju Žumberka in Obkolpja.
45	Kukuljevič-Sakcinski: Monumenta historica, 1, str. 266-268: 3. april 1572, s. 1., knez Štefan Frankopan z oporoko zapušča vse svoje posesti nečakom Juriju, Krištofu in Nikoli Zrinjskem, »oivde na Harwatyh«.
46	Laszowski: Popis i procjena dobara, str. 184 »Cappella lignea in oppido Tiyhnjk, constructa, sepulturam non Habens, in honorem Zwetha ISiedelya consecrata«, op. 3: »Drvena stara kapelica sv. Trojstva (sv. Ned/ela) stajaše na tmefjiljku kod ceste, te je u XW. vijeku od Turakapopaljena.«.
47	Strohal: Hrvatska, str. 9, omenja v Ribniku 16. stol. tri glagoljaške duhovnike: Nikolo Vučiča (1569), Stipana Ma-tašiča (1584) in Vincenza Golica (1596). Za Vlahovičevega delovanja je bil v Ribniku Nikola Vučič, zaradi njegovega ravnanja se je tudi pritoževal.





_„_
Grad Ribnik jeseni 201I, severna stran (Foto: Janez Weiss).
Štirideset let pred nastankom Karlovca je bila Metlika čez Kolpo najbližje večje mesto in skozi Ribnik je tekla pomembna prometna povezava, po kateri je teklo blago zahodno proti Metliki in naprej na Kranjsko, južno proti Senju in Reki ter severno proti Zagrebu.48 Gotovo je videl trgovce in njihove tovore, ki so se ob določenih dnevih tudi ustavili v Ribniku ter ponudili svoje blago, ali zgolj potovali mimo, naprej na Metliško oziroma južno proti morju. Mesto Metliko je gotovo videl že kot mladostnik na katerem izmed devetih letnih sejmov, ki jih je mesto imelo, ali ob katerem romanju v tamkajšnjo cerkev. Tedaj je bilo v Metliki, še bolj pa njenemu velikemu predmestju, več kot 100 naseljenih hiš,49 tako da je bila Metlika skoraj trikrat večja od rojstnega Ribnika in bistveno bolj naseljena. Zdi se, da ga je ta obljudenost zaznamovala in spodbudila določeno afiliacijo do Metlike, ki jo
4S J .opašič: Oko Kupe, str. 244.
4<) Goleč: Družba, str. 699-700. Prvi zanesljiv podatek o šte-
vilu hiš je i/, leta 1752, ko je imela Metlika 167 naseljenih
hiš in je bila po velikosti drugo južnokranjsko mesto, od
tega je imelo predmestje 118 hiš, hišic in kajž. »Ter^ko bi dali
■zanesljiv odgovor na vprašanje, aH je mogoče naselitveno podobo
Metlike prenesti srede 18. stoletja tudi na starejša obdobja. ...
upravičeno trdimo, da je imela Metlika močno naseljeno predmestje
Že v 16. stoletju in najbr.J tudi vporjiem srednjem veku.«
je gojil še veliko pozneje. V Metliki je prišel v stik z drugim prostorom, slišal je kranjski jezik, sicer na območju Metliškega močno soroden obkolpskemu hrvaškemu govoru, in nepoznan nemški jezik, ki mu je vseskozi, tudi pozneje, ko je deloval na Kranjskem, ostal tuj. Težko bi rekli, da je bil ta deželni jezik daleč od jezika v ukazu Ivana Kliisla »SHupmikom ino poldoshnikom ali kmetichem kateri so o kolin Metlike, X(yst)y, na Krassu ino 1- vipavi stanucby«, o novi vinski dajatvi leta 1570.5"
Ob obisku metliških cerkva in pri tukajšnji maši je nedvomno opazil drugačno podobo. Cerkvena organizacija je bila namreč v rokah križniškega reda, duhovnik je pri maši uporabljal le latinski jezik, le občasno pa je pridigal tudi v domačem. Tamkaj niso pisali v glagolici, temveč v latinskih črkah in gotici, kar je kot mladostnik vešč branja nedvomno opazil. Metlika je bila tudi obmejno središče, ki ga je zaznamovala redna navzočnost kranjske deželne vojske in tudi v tem se je temeljito razlikovala od Ribnika, ene izmed manj šili trdnjav na meji, od koder so s streljanjem obveščali ob turški nevarnosti.
5» ARS, AS 2, £ 217/a—218, šk. 329, 17. oktober 1570, Ljubljana, ukaz Ivana Khisla o novi vinski dajatvi v deželnem jeziku.
Kot otrok je Vlahovič nedvomno videl in čutil strah ter negotovost ob vsakem prehodu turških konjenikov, ugrablitvah in ropanju. Desertumproptem metum Turcarum, je pogost stavek v opisu posesti Štefana Frankopana Ozaljskega,51 metus ac timor Turcamm pa razlog za opustelost vrste posesti, vasi in vinogradov. »Posest Skrad ima velik sklop posesti, travnikov, gozdov, grmičevja in hribov, vendar so vsi pusti, saj se
o \>	o	J	J	J
ljudje ne upajo tam sprehajati paradi strahu pred turškimi ugrabitelji in konjeniki, kajti Turki tam pogosto vpa-
o	J	J	J	J o	J
dajosč2 Nedvomno sta ta strah in negotovost vplivala na njegov zgodnji razvoj, saj sta v vsem zaznamovala življenje in vsakdan prebivalstva Ob-kolpja, pa tudi Kranjske in ostankov hrvaških dežel. V njiju lahko vidimo globje vzgibe za željo in upanje, da se bo evangelij širil v turške dežele, kar bi prineslo težko pričakovani in želeni mir. To je bil čas junaštev, bojev, ugrabitev in smrti, ki jih je kot otrok nedvomno spoznal in slišal v uskoških pesmih in zgodbah, pozneje, kot odrasel človek, pa doživljal.
Pomembna pa je še ena podrobnost. Okoli leta 1520 je bil v Ribniku rojen Ilija Gregorič, vojaški vodja hrvaško—slovenskega kmečkega upora leta 1573, opisan v zapisniku zaslišanja kot »ujeti Elija Gregorič, sicer imenovan Pribeg, is> Metliškega, rojen pri
o	o \>	o	J	J
naši gospe v Ribniku na HrvaŠkem, starosti 50 in nekaj let«.53 Vlahovič je bil rojen v Ribniku leta 1523, le nekaj let po Gregoriču, in povsem upravičeno domnevamo, da sta kot otroka ali mladostnika, zdraven je bil tudi Ilijev brat Simeon, rasla skupaj, splet okoliščin pa ju je ponovno zbližal petdeset let pozneje v Brežicah.
Podobo tega dela Obkolpja je v prvi polovici 16. stol. zaznamovalo priseljevanje uskoškega prebivalstva, večinoma pravoslavnih ubežnikov iz južnih krajev, s katerimi so prišle zgodbe o nevzdrž-nosti življenja, o devširmi, vojni in strahu pod turško oblastjo. Čutiti je bilo težavno sobivanje obeh skupin prebivalstva, starega katoliškega (pod-ložniškega) in (svobodnega) novega, večidel pravoslavnega, ki se je nemalokrat razvnelo v odkrite spopade in spore, kot v zimi 1542—1543, ko je pod vodstvom kovača Urha Jankoviča, križniškega pod-
51	Laszowski: Popis i procjena dobara, str. 202.
52	Laszowski: Popis i procjena dobara, str. 206 »Pertinentiae Zkrad hahent magnam communitatem terrarum, foenilium, silvarum, veprium et montium, sed sunt omnino deserta, neque homines audent deambulare metu Thurcarum plagiariorum et equitum, quurn saepissime Ulic excursions Tura faaunt«,
53	Rački: Gradja za poviest, str. 289. O izvoru glej Klaič: Povjest Hrvata, 111, 1, str. 287—288 in Hrvatski biografski leksikon, sv. Ilija Gregorič. Drugače Dimitz: Geschichte Krains 111, str. 39, »Dieser Mann, von Ribnik bei Tschermoschni^ gebürtig also ein Krainem.
ložnika na Vinici, izbruhnila jeza viniških kmetov in so uskokom zajeli skorajda osemsto glav živine, ki se je pasla po metliškem ozemlju.54 Nenazadnje so bile graničarske čete, večidel sestavljene iz kra-jišnikov, uskokov, udeležene pri zadušitvi kmečkih uporov. Oblast, ki jo je Vlahovič kot otrok spoznal, je bila v (nasilnemu) Štefanu Frankopanu le fevdalno lokalna, o višji oblasti, ki se je zamenjala ne-dolgo po njegovemu rojstvu (leta 1526 je namreč pri Mohaču padel zadnji ogrsko-hrvaški kralj Jagie-lonske linije, januarja 1527 je nato ogrsko krono prejel Habsburžan, Ferdinand I.) pa je vedel, tako kot njegovi sokrajani, bore malo.
V takšnem okolju moramo iskati mladega Gregorja Vlahoviča, ki je v Ribniku prejel osnovno znanje pisanja in branja glagolice ter že kot mladostnik prvič obiskal Metliko, največje mesto v bližini. Nedvomno se je za življenja v Ribniku odločil postati duhovnik in prav tam je že spoznal temeljne danosti, potrebe, prednosti in pomanjkljivosti duhovniškega poklica. Prvo semenišče je v skladu z načeli tridentinskega koncila nastalo v Zagrebu za škofa Jurija Draškoviča (1563-1578), leta 1564,55 Vlahovič je tako lahko dobil osnovno izobrazbo le doma, v Ribniku.56 S formalnim izobraževanjem so praviloma pričeli pri (vsaj) dvanajstih letih, ko je fant dobil naziv Školan. Dve leti je pridobival osnovna znanja, pri štirinajstih je prejel prvega izmed sedmih redov in tako postal dijak oziroma \akan (popačenka naziva dak).57
Na pot glagoljaškega duhovnika je tako lahko stopil po letu 1535, ko je dopolnil dvanajst let, in nato prejel osnovno izobrazbo pri ribniškem gla-goljaškem duhovniku. Izobraževanje je nadaljeval v samostanu frančiškanskih glagoljašev sv. Gregorja v Kopru.58 Podrobnosti tega obdobja ne poznamo, vendar je pomenljivo, da mu je latinski jezik vseskozi ostal tuj, prav tako širša teološka izobrazba. Naziv žakan je nosil kar deset let, ko je prehajal skozi šest redov iniciacije in z okvirno 24 leti vstopil v t. i. evangelijski red.\ z glavno nalogo brati in razlagati evangelij ter ministrirati pri oltarju in šele ko je prejel potrdilo svojega plebanuŠa ali plovana (plebanus), je smel tudi sam postati duhovnik.59 Če
54	Bidermann: Zur Ansiedlungs- und Verwaltungs-Geschichte, str. 130.
55	Ivandija: Povijest katoličkog bogoslovnog fakulteta, str. 329.
56	Slovenski Uografski leksikon, Gregor Vlahovič.
57	Strohal: Hrvatska, str. 19 »od navršene 14. do 24. godine %vao se je %akan«.
58	Slovenski Uografski leksikon, Gregor Vlahovič.
59	Strohal: Hrvatska, str. 21, »Kada je ^akan primio šest redova ... je morao imatijošpotrvrdu od svoga plovana, mogao je još primiti i sedmi red rako zyani red mašnika i postati popom.«
domnevamo, da je izobraževanje začel pri starosti 12 let, ugotovimo, da ga je Gregor Vlahovič ob normalnem poteku zaključil okoli leta 1547 in se nato vrnil v Ribnik.60
Vlahovičeva pisma iz poznejšega obdobja nam povedo, da je bil poročen in imel otroke, vprašanje tako je, kdaj se je poročil in dobil otroke. Prva misel nas navede, da se je poročil šele po spreobrnitvi v protestantizem, saj je bila ravno to ena izmed »prednosti« predikantov, vendar nam pogled na obkolpsko duhovščino v času 16. in 17. stol. pokaže povsem drugačno sliko. Bodočim duhovnikom zagrebške škofije se je namreč bilo dovoljeno poročati in vse do prve polovice 17. stol. so se poročali na stopnji žakana (dijaka), preden so začeli delovati kot duhovniki in imeli prvo mašo.61 Tako lahko sklepamo, da se je tudi Gregor Vlahovič v skladu s prakso poročil še pred posvetitvijo v duhovnika pred letom 1547, ko je zaključil šolanje in postal duhovnik. Ali je deloval v Ribniku in bližnji okolici kot glagoljaški duhovnik, ne vemo, saj ga nikjer ne srečamo omenjenega kot duhovnika katere izmed bližnjih župnij.62 V Metliki tedaj še ni deloval, posebno ne kot katoliški duhovnik, saj je bila tamkajšnja organizacija v rokah križnikov, Vlahovič pa ni bil član reda. Za komturja Matije Zma-jiča je bil v dobrih stikih s komendo, o tem pa priča njegovo sodelovanje pri pregledu prevoda dela Nove zaveze v hrvaški jezik, pozneje pa je redno prihajal v spore s križniki in hkrati ohranjal stike z gla-goljaško duhovščino na drugi strani Kolpe, kot je vidno iz pričevanja avgusta 1559.63
Z nauki reformacije je prišel v stik v 50. letih 16. stol. Ker ni bil vešč nemškega jezika, ni mogel posegati po nemških besedilih, hrvaških pa ni bilo, tako da je prišel v prvi stik z reformacijo v delih Primoža Trubarja po obdobju 1555,64 kar je terminus post quem njegove spreobrnitve. Klombner je
60	Slovenski Mografski leksikon, Gregor Vlahovič: pravi, da je zaključil okoli 1545.
61	Strohal: Hrvatska, str. 24, »Sve do prve polovice 17. vijeka penili su se svjetovni %akniglagolaii redovno prije ^aredenja. Tek u drugoj polovici 17. vijeka bio je proveden posvetna celibat i medu popovima glagolašimaM Na str. 24—25 poda kar dve strani primerov krstov in porok duhovniških otrok.
62	Lopašič: Karlovac, str. 104—112.
63	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 1-3. 28. avgust 1559, Metlika, pričevanje izvedencev, da je prevod Štefana Konzula dober.
64	Ker ni znal nemškega jezika, lahko sklepamo, da tudi ni
bral gotice. Tako lahko rečemo, da je bil njegov prvi stik s
Trubarjevim idejami po letu 1555, ko je izšel (Katechismus
v latinici, poleg tega pa še Ta evangeli sv. Matevža (1555), Hna molitov the krščenikov, kit so zavolo te prave vere v
jezusa Kristusa pregnani (1555), Ta prvi dejl tiga novega testamenta (1557), Ta slovenski koledar (1557).
leta 156065 pisal Trubarju, da Vlahovič pozna alle Eure bucher auswendig, kar nam govori, da je temeljito poznal njegova besedila, Trubarjeve knjige pa je tudi imel pri sebi, ko ga je prijel novomeški prošt Jurij Graff. Nikjer v njegovih pismih ne srečamo omemb starejših del hrvaških teologov in njihovih del, npr. Matije Vlačiča — Flacusa Illyricusa. Lahko je poznal njegova dela, vendar ker ni znal latinskega jezika, ni mogel iz njegovih del, izdanih v obdobju 1548—1558, kaj dosti razbrati ali razumeti.66 Vlahovič se je tako spreobrnil v letih 1555—1559 in leta 1559 ga skupaj z Ivanom Tulščakom (Hansom Fei-stenbergerjem) srečamo kot christliche Prediger in der Mötling.61
Ostane še vprašanje prihoda v Metliko. Zdi se, da sta prihod in zgodnje delo Vlahoviča tesno povezana s Petrom Erdoedyjem, hrvaškim banom (1557—1567) in metliškim glavarjem. Erdoedy je skupaj z Ivanom Ungnadom vseskozi podpiral delo hrvaških reformatorjev, to pa je še posebno očitno iz njegove podelitve prihodkov Vlahoviču pred oktobrom leta 1562. Erdoedyjevo vlogo najlepše opisujejo besede Klombnerja iz novembra istega leta: »Ko bo prišel izgon, jih bo [Vlahoviča in prevajalce] 'Grof Peter' branik,68 Pod njegovo zaščito je pridigal na Hrvaškem v Zagrebu in na njegovih gradovih. Tako se zdi, da sta bila njegov prihod in delo v Metliki predvsem možna zaradi zaščite Er-doedyja. Po njegovi smrti leta 1567 je Vlahovič odšel iz Metlike in po tem tudi na Hrvaškem, razen za večidel nehrvaško vojaštvo, ni več pridigal.
Predikant v Metliki (1559-1567)
Mesto Metlika je imelo v 16. stol. še vedno funkcijo regionalnega središča, ki je izhajala tako iz njene historične vloge kot središča goriške Grofije v Marki in Metliki, kot iz njenega strateškega položaja ob pomembni prometnici med Kranjsko in Hrvaško. Po velikosti je bila z več kot 100 naseljenimi hišami takoj za Novim mestom, bila je živahno središče vinogradništva, kot priča pritožba
65	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 3-8. 24. februar 1560, Ljubljana, Matija Klombner piše Primožu Trubarju.
66	Gre za dela De vocabulo fidei (1549), De voce et re fidei (1555), Catalogus testium veritatis, qui ante nostrum aetatem reclamarunt Papae (1556), Confessio Waldensium (1558), vsa napisana v latinščini, jeziku, ki ga Vlahovič ni bil znal.
67	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 1-3. 28. avgust 1559, Metlika, pričevanje izvedencev, da je prevod Štefana Konzula dober.
68	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 127. 28. november 1562, Ljubljana, pismo Matije Klombnerja baronu Ivanu Ungnadu.
gorskih mojstrov iz 1585,69 in prometa z vinom iz Hrvaške, kjer je posloval Matija de Luckha (de Lu-ca), ki je sam več let zaporedoma plačal pol toliko vinskega davka kot celotno mesto Metlika.70 Križ-niška komenda, ki je bila tedaj sedež za celotno deželo, je bila že vrsto let v nič kaj zavidanja vrednem položaju in je zaradi kadrovskih71 in materialnih težav le s težka opravljala svojo funkcijo, od začetka 16. stol. pa je tudi trpela ponovni pritisk zagrebškega kapitija, ki je zahteval svojo staro pravico desetine iz Metliškega.72
Leta 1559 sta tako pod zaščito metliškega glavarja Petra Erdoedyja v Metliki delovala dva predikanta, ki sta bila osredotočena na Metliko in bližnji gospostvi Gradac in Krupa, ki sta spadali v njihovo protestantsko občino.73 Pismo s 1. avgusta 1559 govori o pregledu hrvaškega prevoda dela Svetega pisma, ki so ga opravili predikanta Gregor Vlahovič in Ivan Tulščak (Hanß Feistenberger, Scherrer), kom tur metliške komende Matija Zmajič (Schmayitz) in več izobraženih Hrvatov.74 Mesto Metlika je postalo pomembna točka širjenja hrvaškega protestantskega tiska, kjer se je občasno zadrževalo več prevajalcev in izobražencev, ki so bili v stiku s Ungnadovo tiskarno v Urachu v Nemčiji. Prek Matije Klombnerja so bili v stiku s Primožem Trubarjem, Štefanom Konzulom, Antonijem Dalmatinom in vrsto drugih ter predvsem skrbeli za poročanje o primernosti jezika in možnostih za prodajo hrvaških prevodov protestantskih del na Kranjskem, Metliškem, v Istri, na Reki in preostanku hrvaških dežel.
Vlahovič in Tulščak nista bila sama v tem delu dežele. V bližnjem Črnomlju je v letih 1556—1559 kot črnomaljski duhovnik in načelnik križniške ko-
69 ARS, AS 2, f. 398b, šk. 428, 11. december 1585, brez kraja nastanka, najverjetneje Metlika.
to ARS, AS 2, šk. 875, str. 561, leto 1573, Matija de Luca, meščan v Metliki plača v letu 1573 120 ren . gld. vinskega davka za uvoz vina iz 1 Irvaške, ko plača celotno mesto 250 ren. gld.; ARS, AS 2, šk. 876, str. 31, leto 1574, Matija de Luca, meščan v Metliki plača v letu 1574 120 ren . gld. vinskega davka.
71	Weiss: Reformacija, str. 690-691. Lopašič, Radoslav: Priloži, str. 171, fragmentarno povzema dopis iz Metlike iz 1581 »Komptur (njemačkoga reda) da je du^an dva svečenik,a i 5 kapelana drsati, a da ima u svem samo jedan svečenik.«
72	Barle: Se nekaj doneskov, str. 189-196; Ambrožič: Cer-kvenoupravna zgodovina Bele krajine, str. 656.
73	Težko bi govorili o strogi ureditvi, ki je bila sicer stvar vsakokratnega angažmaja predikantov, vendar se zdi, da so pod metliško protestantsko občino spadali Metlika, Gradac in Krupa, pod črnomaljsko pa Črnomelj in Pobrežje.
74	Glej op. 63. Podlogar: Belokranski reformatorji, str. 268-
269; Steklasa: Protestantizem, str. 78, Lopašič: Karlovac, str.
112.
mende služboval protestantski odpadnik Jurij Dra-gulič, kot prvi predikant pa je še pred 1567 nastopil Ivan Kočevar (Hans Gotschewar), za njim pa Ivan Schweiger.75 Gotovo sta bila v stiku s protestanti v sosednji Metliki, z metliškim komturjem Zmajičem je Dragulič nastopal v več sporih pred ograjnim sodiščem76 in tako bil v stiku z metliškima predikan-toma. Pravi ti ljudje so tvorili majhen milje, ki je oznanjal protestantske nauke v domačem jeziku dežele po Metliki, Črnomlju, Pobrežju, Gradacu in na gradu Krupa ter postopno pritegnil vse večje število ljudi k novem nauku. Katoliški duhovniki, ki so se kot npr. Dragulič vrnili h katoličanstvu ali odpadli od njega, kot npr. semiški in črnomaljski duhovnik ter poznejši predikant Nikolaj Tuskanič, niso predstavljali resne opozicije njihovem delovanju.
Kako sta živela oba metliška predikanta, je na kratko omenil Matija Klombner v pismu Trubarju februarja 1560: »Sla povsem uboga in nimata ničesanJ1 Klomberjeva pripomba bo kar veljala, saj v tem času predikanta od deželnih stanov še nista prejemala plačila oz. provizije,78 tako da sta bila odvisna od vsakokratnih darov tedaj še majhne protestantske občine in dobre volje metliškega glavarja Petra Erdoedyja ter svojih ročnih spretnosti. Tulščak je ostal v Metliki do leta 1560, ko je skupaj z Gregorjem Juričičem nasledil Trubarja v Ljubljani, Vlahovič pa je nato sam več let skrbel za metliško in manjše okoliške skupnosti.
Da bi zagotovil dovolj sredstev za predikanta in nadaljevanje prevajanja Svetega pisma v hrvaški jezik, je hrvaški ban in metliški glavar Peter Erdoedy še pred oktobrom 1562 podaril Vlahoviču proštijo Bratovščine Sv. rešnjega telesa in njene prihodke, pri tem prišel v spor s tedaj še večinsko katoliškim metliškim mestnim svetom in sodnikom, ki so ga v oktobru 1562 na ograjnem sodišču tožili zaradi njegovega ravnanja.79 Iz Vlahovičevega poznejšega pisanja sledi, da je še te skromne prihodke izgubil, in se je moral za preživetje ukvarjati z obrtniškim in kmečkim delom. Klombner je napisal: »Zmore Šivali platno in tukaj je kupil Šiviljsko delavnico. Na oätke, da naj bi to ne bilo dostojno duhovnika, je odgovoril: 'Sv.
75 Weiss: Reformacija, str. 697.
™ ARS, AS 306, zvezek št. 18 (1556-1560), 30. november 1559, tožba Matije Zmajiča in Jurija Draguliča (Drago-litsch) zoper Krištofa Semeniča.
77	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 5. 27. februar 1560, s. 1., pismo Matije Klombnerja Primožu Trubarju.
78	Drugače Podlogar: Belokranjski reformatorji, str 270, pravi, da je Tulšak že v Metliki prejemal plačo 80 ren. gld., to pa ne drži.
79	Dimitz: Urkunden, str. 51, 21. oktober 1562, Ljubljana.
Metlika fi dlvasor; jane-y Weichard: Die Ehre III, XI, s/r. 384).
Pavel je bil tudi obrtnik'.«,8" hkrati pa je posedoval tudi mlin v rojstnem Ribniku81 in zemljo pri Metliki, od katere je »... .f svojimi rokami in tenkim, deloma kmečkim delom«82 zagotavljal subsistenco svoji družini. Podrobnejših podatkov o tem, kje je bival z družino, nimamo, o življenj škili razmerah in okoliščinah, v katerih je deloval, pa je pisal na začetku leta 1563 v pismu baronu Ungnadu. Pismo je nastalo, ko je bil hrvaški prevod prvega dela Novega testamenta ocenjen kot slab in je bilo rečeno, da vsebuje viel falsch,83 kakor je zapisal Trubar, tako da je bil večji del pisma namenjen refutaciji Trubarjevega mnenja o prevodu. V pismu je Vlahovič omenil, da je rojen lirvat in jezik povsem razume,84 nato pa nadaljeval: »I 'eliko pridigam in delam kot Bog ve povsod po de-Mi in nikoli ne varčujem, Bo« ve, svojem
j.	j.	v	<_>	j <_>
tmda, vendar nimam od nikogar niti kančka plačila, samo to kar takorekočpriberačim in kar mi dobre volje poda-
80	Glej op. 76.
81	l.opašič: Kar/ovac, str. 112, isti: Oko Kupe, str. 246. Maji Katunič iz 1 Irvaškega inštituta za zgodovino se iskreno zahvaljujem za njen trud pri poskusu lociranja listine prodaje mlina iz 1570, ki jo na več mestih omenja l.opašič.
82	Glej op. 76.
83	Jembrih: Od uspjeha, str. 60-63.
84	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 164. 19. januar 1563,
Metlika, pismo Gregorja Vlahoviča baronu Ivanu Ungna-
du. »Weil ich ein gehonter Crabat bin rnd die sprach gar wo!
verstehe...«.
rijo, kakor najboljše od vseh ve gospod Stefan | Konzul] in je sam videl, kako mi gre, kar imam, kako živim KPW "in ubogimi majhnimi otroci. Tudi kakšne napade in spotikanja trpim, o tem nje ne pisem. I- sakemu ^etim delati dobro in i-yka-yali krščansko ljubezen, tako ne premorem skorajda ničesar in sem tudi sicer veliko dolžan,«*5 Delo in življenje v Metliki sta bila težavna, kljub temu pa sta skupaj s Tulščakom uspešno širila protestantsko besedo in privabljala vse večje število ljudi.
Veliko je pridigal in delal po deželi, tako na Metliškem, kot tudi v Marki, na Spodnjem Štajerskem in sosednjem Hrvaškem. Konec leta 1559, ko je pridigal v Novem mestu, ga je ujel novomeški prošt Jurij Graff in ga imel sedem dni zaprtega v Novem mestu,86 še hujše pa je doživel v januarju 1560, ko ga je pri Gornjem Gradu (Oberburg) na Spodnjem Štajerskem z orožjem (sic!) ujel ljubljanski škof Peter von Seebacli in ga nmel 21 dni ■yaprtega v hudem mra-yu ob vodi in suhem kruhu ... vendar je bil po pogovorih in iskrenih prošnjah deželnih gospodov ponovno i-zpuŠčen.<č7 Od tam se je odpravil v Ljubljano k Matiji Klombnerju, ki je pisal: »Bilje 8 dni pri
83 Prav tam.
86	Glej op. 64: »itrn erstlich der ert^priester A'ewstattl he/r Joeig Graf) 7 tag... gehalten«.
87	Glej op. 64, str. 7: »mitgewerter hand nach im greifen rnnd 21. tag in grosser khellten schwarlich mit weisser rnd schiptpligen prot rnd dasserlbe mitgermeg schwerlich gehalten."
meni, pozdravil sem ga, očistil in ponovno spravil k sebi«, nato pa odšel nazaj v Metliko in pridigal »božjo besedo se bolj drsjto kot poprejl«88 Njegova gorečnost pri reformacijskem delu je bila očitna, Klombner ga je na več mestih imenoval crainerische marlrer (kranjski mučenik), hkrati pa je močno motila ljubljanskega škofa Seebacha, tako da je proti njemu nastopil kar z orožjem in mu ni dovolil pridigati na ozemlju ljubljanske škofije.89
Vlahovičeva izpustitev je očiten dokaz podpore kranjskih deželnih stanov in najverjetneje tedanjega kranjskega oskrbnika Jošta von Gallenberga, ki je veljal za glavnega zaščitnika predikantov na Kranjskem.90 Izvor podpore kranjskih stanov Vlahoviču moramo iskati v besedah, s katerimi ga je Klombner predstavljal deželnim stanovom na Kranjskem, da bo »sveto božje pismo prispelo k ne vernikom in Turkom, kar bo velika moč, utrditev in predsjd te uboge dežele«?1 Pri plemstvu je tako užival precejšen ugled in pred zimo 1559 ga je hotel »Gospod senjski glavar ... v%eti s seboj v Sen/ in mu dati mi\o [hrano] in 2 solda [plačila]. Tako ima tudi v drugih krajih dobre prebende, vendar ne želi zapustiti Metličanov«,92 Ravno v tem vidimo nekakšno afiliacijo do Metlike, saj v tem času ni užival ne večje podpore mesta in njegovih meščanov, ne prejemal provizije stanov, kljub temu pa je zavračal plačane položaje drugje. Razloge za to lahko iščemo v bližini rojstnega kraja, kjer je imel mlin vse do 1570 in očitno tudi pridigal, saj je pisal kranjskim stanovom, da ribniški župnik Nikola Vuičič predikante ovira pri delu.93
V začetku leta 1563 je Vlahovič pridigal na Hrvaškem, v Zagrebu in v Cesargradu (Kaiserburg), nedaleč od kranjsko—hrvaške meje, kjer je po njegovih lastnih besedah 251 ljudi prejelo obhajilo pod obema podobama, tamkajšnji župnik pa naj bi zapustil papeŠtvo in mu pomagal pri obhajanju.94 V
88	Glej op. 64, str. 7: »Ist wider in der Moetling vnndpredigt neben herrn Hannsen ... das wortgottes vili hafftiger als vor.«
89	Glej op. 64, str. 8: »Der pischoff hat herrn Gregom attain sein pistumb verpotten...«
90	1 ü/e: Die Superintendenten, str. 22.
91	lil/e: Primus Trubers Briefe, str. 73—74, nedatirano pristno Matije Klombnerja kranjskim deželnim stanovom. Poleg Gregorja Vlahoviča omenja še pet drugih sodelujočih pri tem delu.
92	Prav tam, str. 7. Prebende kot plačilo. V Senj ga je vabil 1 lerbert Turjaški, glej Steklasa: Protestantizem, str. 85.
"3 ARS, AS 2, £ 54/10, šk. 89, sn. 9, nedatirano m nepodpisano pismo iz Metlike. Lopašič: Priloži za poviest, str. 171, meni, da gre za pismo Gregorja Vlahoviča.
94 Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 171, 13. marec 1563,
pismo Matije Klombnerja baronu Ivanu Ungnadu, prva
opomba, »7jim sacrament 251 person gangen. Daselbst der pfar-
herr papistisch herr Caspar hatt papsttumb verlassen vnd ime ge-
holfen sacrament reichen«.
istem letu je bil tudi pod gradom Okič, kjer so ga poslušali Peter Erdoedy, zagrebški škof Matija Bruman (1558—1563) in vrsta uglednih hrvaških plemičev.95 Zagotovili so mu tudi, da ga več ne bodo preganjali, saj je pridigal resnico, vsi njegovi nasprotniki pa so ob tem molčali.96 Zdi, se da ga v vsem tem času na Hrvaškem ni nihče oviral.
Ce iščemo razloge za toleranco in razumevanje protestantskih idej pri sicer izrazito katoliškem hrvaškem plemstvu, jih ne moremo iskati v teoloških resnicah in razlagah ali v pridiganju v deželnem jeziku, to je že odlično opravljala glagoljaška duhovščina zagrebške in senjske škofije,97 temveč v obljubi, da bo oznanjanje protestantskega nauka spreobrnilo sultana in njegove podložnike ter prineslo tako težko pričakovani in želeni mir. Eksistencialno osnovo tega plemstva je v dobršni meri uničil že stoletje trajajoči turški pritisk,98 in mir je bil temeljna želja in potreba. Glede na vpletenost Vlahoviča pri prevajanju in izdajanju protestantskega tiska ter izvorni namen tega tiska lahko pričakujemo, da je v pridigah goreče oznanjal to spreobrnitev in mir, ki bo sledil. Kot je Klombner pisal baronu Ungnadu, o prevodu v »turški jezik«: »Tako bo najprej Turkom odvzela moč in se bo dalo lepo pisati proti njim in Mahomela [Mohameda] povsem ^rušili, kakor se tudi sedaj rušipapeža,«'^
95	Prav tam: »Er habe unlaengst vor dem Ban und dem Bischöfe von Agram gepredigt.« pravi Klombner v pismu Ungnadu. Podrobneje Steklasa: Protestantizem, str. 83.
96	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 172, druga opomba še iz prejšnje strani.
97	Jurkovič: Osmanska ugroza, str. 52.
98	Jurkovič: Osmanska ugroza, str. 39-45, ocenjuje da je demografski padec od padca Bosne 1463 do bitke pri Sisku 1593 kar 60% izvornega prebivalstva. Turška okupacija njihovih izvornih posesti jih je silila v migracije, predvsem v Slavonijo, in v popolno spremembo strategij družbenega in ekonomskega preživetja. Pravi, da so se »Inveresi hrvatskega plemstva ... poklopili... .r interesima Katoličke crkve, pa ne tudi odlitka Sabora da se protestanti/na nabrani useljavanje u Hrvatsku...«. Vendar za časa bana Petra Hrdoedyja opažamo določeno toleranco do protestantizma. Protestante je aktivno podpiral tudi vrh hrvaškega plemstva, Zrinjski so jih gostili na svojih posestih ob Kolpi, Nikolaj Frankopan pa je leta 1575 zagovarjal protestantskega učitelja v Črnomlju. Šele z nastopom zagrebškega škofa Jurija Draškoviča leta 1563 se je začel agresivnejši nastop, ki je dosegel vrh leta 1570 s sklepom državnega sabora istega leta, da se morajo protestanti in Judje takoj izseliti. Glej Bučar: Širjenje reformacije, str. 219-222. Tako se zdi, da je skupen interes hrvaškega plemstva in katoliške duhovščine najboljše viden po letu 1570, pred tem pa lahko govorimo o določeni toleranci.
99	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 60, pismo Matije Klombnera baronu Ivanu Ungnadu iz dne 12. decembra 1561. Isto pričakovanje spreobrnitve turškega sultana in miru so izražali tudi slovenski protestanti s Primožem Trubarjem na čelu, glej Šmitek: Trubar, str. 162-163.
Leta 1563 so bile knjige pripravljene in Vlahovič, ki je že poprej sodeloval pri pregledih hrvaškega tiska, je bil s svojim delovanjem in bivanjem na sami meji s Hrvaško naraven posrednik za protestantski tisk naprej na Hrvaško, v Srbijo in Bosno, kot je rekel sam: »Tukaj pri nas in okoli nas [je] veliko bogatih duhovnikov, ki bodo brez dvoma radi kupili in plačali. Med njimi se jih nekaj najde, ki so ubogi in polne vrednosti takšnih knjig ne morejo plačati, tem je potrebno [nakup] olajšati ...«.10°
Nedolgo po pridiganju na Hrvaškem, v prvi polovici 1563 je bil Vlahovič ponovno v Ljubljani, kjer je v tem duhu odvzemanja moči Turkom prosil Klombnerja, naj posreduje pri Ivanu Ungnadu, da bi dobil sto knjig, ki bi jih uskoška duhovnika,101 odnesla k patriarhu v Carigrad, s tem pa se bi knjige razširile po Turčiji.102 Nekaj mesecev pozneje pa je tudi sam prosil za knjige in po posredovanju Štefana Konzula prejel 35 knjig, ki jih je dal vezati, kot se zdi, na lastne stroške. S prodajo oziroma komunikacijo z Vlahovičem pa Fabian Kirchberger, ki je bil zadolžen za prodajo in distribucijo knjig, ni bil zadovoljen, in je pisal, da Vlahovič »ni dal nobenem odgovora, Še manj poslal denar ali
o	o	j j
Zaželel več knjig, tako da ne moremo vedeti, ali je ta prejšnje knjige razdelil, prodal ali podarili Upoštevajoč besede o ubogih duhovnikih, ki jih omenja v pismu Ungnadu z januarja istega leta, ga lahko kar vidimo, kako je knjige razdelil ali podaril duhovnikom po Obkolpju.
Vlahovič je tako potoval in pridigal, verjetno s povabilom vsakokratnega gospoda, po Marki, Štajerskem in na sosednjem Hrvaškem ter užival ugled strogega, urejenega in angažiranega predikanta, ki je zmožen s svojimi pridigami, obljubami o miru po spreobrnenju, pritegniti ljudi in kakor kaže primer
100	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 165, 19. januar 1563, Metlika, pismo Gregorja Vlahoviča baronu Ivanu Ungnadu.
101	1 Uze: Primus Trubers Briefe, str. 141 opomba 2, gre za popa Ivana Maleševca iz Bosne in Matijo Popoviča iz Srbije, ki ju je priporočil Matija Klombner.
102	Hlze: Primus Trubers Briefe, str. 356-357, opomba 10, 28. marec 1563, Klombner piše Ungnadu, da »auf bitten des herrn Gregor (Vlachotvitsch), der neulich bei ihm gewesen, bitte er .r. gn. den uskokischen priestern auf ihr hohes bitten 100 stueck allerlei sorten der buecher gebunden böigen lassen; die wollen es ihrem Patriarchen in Constantinopel ^ufuehren; durch sie kommen die buecher in die Tuerkei etc.«
103	Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 211, 8. december 1563, Ljubljana, pismo l'abiana Kirchbergerja baronu Iva-
nu Ungnadu. Hlze: Primus Trubers Briefe, str. 380-384, v
zanimivi opombi št. 12 pod gornjim citatom pravi Hlze z
zanimivim podtonom »Tako je šlo .r prodajo v Metliki po
Gregorju Vlahoviču, katerega pač Klombner ni mogel dovolj pre-hvaliti Ungnadu.«
iz Cesargrada, prepričati duhovnike. Hkrati je sodeloval pri hrvaškem prevajanju in pomagal pri širjenju tiska, čeprav dobimo občutek, da njegovi sodelavci niso bih najbolj zadovoljni z njegovimi metodami. Večino časa je še vedno preživel z družino v Metliki, ki se je v času do 1563 povečala za nekaj članov, saj v pismih govori o »Kindern, in skrbel za tamkajšnjo vedno večjo protestantsko skupnost. Preživetje mu je vrsto let poleg darov občine zagotavljalo le obrtniško in kmečko delo, zdi pa se, da je že v Metliki, nedolgo pred odhodom v Novo mesto, dobil prvo rento, 30 ren. gld.104
Po smrti Ivana Ungnada (december 1564) je delo na hrvaškem protestantskem tisku obstalo, zavod v Urachu je prenehal z delovanjem, s tem je bilo konec Vlahovičevega intenzivnega aranžmaja pri tem delu, Metlika pa je izgubila položaj središča ocenjevanja in širjenja hrvaškega protestantskega tiska. Po smrti bana Petra Erdoedya (april 1567) je Vlahovič tudi izgubil zaščitnika na Hrvaškem, od njegovega sina Tomaža Erdoedya (1583—1595, 1608—1614) pa se ni mogel nadejati razumevanja ali zaščite, saj le—ta leta 1608 z mečem žugal Madžarom: »5 tem mečem bom izferal to luteransko kugo iz svoje dežele in prej se bomo ločili od Ogrske, kot dovolili, da se ta kuga ^akorenini v naši kraljevini. Imamo tri reke: Savo, Dravo in Kolpo, iz ene turned teh bomo dali piti tem novim gostom«}{:A seveda pa si ni obotavljal sposoditi 2000 ren. gld. od (črnomaljske) luteranke Eve von Schnitzenbaum.106 Tomaž Erdoedy tako ni ščitil Vlahoviča in tudi sicer je delovanje protestantskih pridigarjev na Hrvaškem bilo močno oteženo po letu 1570, čeprav so še v prvih desetletjih 17. stol. lahko našli varno bivališče na posestvih grofov Zrinjskih na hrvaški strani Kolpe.107 Vlahovič po Hrvaškem, razen vojski v Vojni krajini po 1576, tako ni več pridigal.
104	Weiss: Reformacija, str. 708.
105	Bučar: Širjenje reformacije, str. 221.
«* ARS, AS 309, Zapuščinski inventarji, f. XXXX1, S. 9-83, šk. 98, Hva von Schnitzenbaum, 5. avgust 1627, Črnomelj, kjer srečamo »Item ain schuldtbruejf herrn Grafen Thomaß Er-dodi R 2000« in nadalje »Mer ain Schuldschein v 2000R so herr Graff Thomaß Erdodi der frauen see: geben«. () Hvi von Schnitzenbaum, rojeni Windischgraetz kot protestantki glej Valvasor: Die Ehre, 111, XI, str. 539: »Im Jahr 1580, war herr Woffgang, Freyherr von Schnit^enbaum, Besitzer dieses Schlosses [Sonneck]: der mit Frau Eva von Windisch—Graet^ ver-ehlich, und beyde Evangelischer Religiongewest.«.
107 Weiss: Reformacija, str. 692-700. Na Zrinjske posesti se je umaknil Matija Matičič leta 1574, leta 1582 je prosil za hubo ob Kolpi metliški predikant Peter Vokmanič in se tja dokončno umaknil leta 1592, prav tako nekdanji semiški duhovnik in črnomaljski ter vojni predikant Gregor Sitarič leta 1600. 1-eta 1609 je Mihael Vrbec vpadal s posesti Zrinjskih.
Bivanje v Metliki je bilo prvič postavljeno pod vprašaj s splošnim ukazom deželnega kneza o pregonu predikantov okoli leta 1567, ki ga omenja Vlahovič v svojem pisanju. »Nekajpreteklih let sem se
Zaporedoma zadrževal v Metliki j krščanskimi pridigami, med tem pa je prišel ponoven ukaz presvetlega kneza ...v njem pa ni imenoval niti mene, niti nikogar meni podobnega, Vendar so moji nasprotniki v tem domnevali, da gre %ame, nakar sem se močno branil in se v tej %adevi nisem hotel predati, do Iker se niso taisti pritožili pred deželnimi oblastmi te častitljive vojvodine Kranjske. Nato so na določen dan semkaj v Metliko prišli gospodje komisarji ... da bi paradi te zadeve mene, mestnega sodnika skupaj z njegovim sosedstvom {Nachperschafft} in nekaj duhovniki zaslišali enem zoper drugega. Pred milostnimi gospodi
\>	O \> J	O O	O J
komisarji so nato javno priznali, da se niso pred presvetlim knezpm pritoževali čez mene> aH me krivili, da moj nauk, vera in hvala ne bi bili pravi, temveč [so me] javno pohvalili in potrdili ,..«.108 Vlahovič tako ni bil izgnan po dekretu kneza, temveč, kot je pisal, »sem se v tem kraju [Metliki] ... Še eno celo leto večidel nemoteno zadrževal, imam pisni izkaz dobre vere od mestnega sodnika, da sem se spoštljivo poslovil od njih.«v:ß Kdaj točno je Vlahovič odšel iz Metlike, ne vemo, terminus ante quem pa je njegovo pismo iz Novega mesta datirano 25. oktobra 1567.110
Delo v Novem mestu in Brežicah (1567—1569— 1574)
Sledove reformacije v Novem mestu zasledimo že leta 1548, ko se omenja smrt patra Ivana, ki je »ob nekem napadu luteranov dobil tako hude rane, da je umrl.«nl Vendar po tem poročilu nimamo podatkov o kakršnemkoli delovanju predikantov za daljše obdobje dvanajstih let.112 Novo mesto, ustanovljeno leta 1365, je bilo največje središče na Dol-njekranjskem, ležeče ob pomembni deželni cesti je letno gostilo pet sejmov, kamor se je gonilo veliko različne živine iz Hrvaške, tamkaj je deloval prvi lekarnar v spodnjem delu Kranjske in mesto je imelo funkcijo regionalnega cerkvenega središča.
108	ARS, AS 2, f. 54/3, šk. 89, nedatirano pismo Gregorja Vlahoviča verjetno nastalo okoli 1569. Komisarji so bili Dietrich, baron von Auersperg, Krištof Gall zum G alienstain, Krištof Gusič in Matjaž Jaroblič, upravitelj glavarstva Metlika.
109	prav talrL
»<-> ARS, AS 2, Stan. 1, f. 54/10, šk. 93, 25. oktobra 1567, Novo mesto, pismo Gregorja Vlahoviča deželnim stanovom.
111	Gruden: Zgodovina, str. 732, pri tem povzema poročilo iz kronike frančiškanskega samostana. Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, str. 71.
112	Gruden: Zgodovina, str. 732.
Gregor Vlahovič je v mestu pridigal že leta 1559, ko ga je ujel in zaprl prošt Jurij Graff (1560— 1573), tako ga je tamkajšnja skupnost nedvomno poznala kot gorečega in delavnega predikanta. Redno pridiganje se je verjetno pričelo verjetno še pred Vlahovičevim prihodom, saj so Novomeščani leta 1567 pisali, da je deželni knez »Predikante ... iz Novega mesta izgnak,m Izgon je prizadel tamkajšnjo maloštevilno protestantsko skupnost deželanov Dolnjekranjskega in meščanov Novega mesta, tako da so prosili deželne stanove: »Da se taiste predikante pri nas, tako kot v drugih mestih in trgih te dežele, po
j	o	o	\>	J
njihovi milostljivi presvetli visokosti knežji gnadi Še naprej milostljivo trpi in dovoli. V tem omenjenem Novem mestu stoji tudi pet majhnih pustih cerkvic (ki se jih v celem letu resnično ne uporablja več kot dvakrat), eno od teh naj [knez] milostljivo privoli premoženjsko prenesti {ainant-worten}, j tem bi njihova pres vetlos t gotovo izkazala taistim poslušnim deželanom in podložnikom posebno milostljivo delo krščanske milosti,«114
Novomeški protestantski meščani so pisali stanovom, da potrebujejo predikanta. »Tedaj sem bil Zaprošen, da pridem iz Metlike v Novo mestmns je pisal Vlahovič in se odselil skupaj z nekajčlansko družino v Novo mesto. Kot so pisali novomeški protestanti, skupnost ni imela primernega prostora za protestantsko bogoslužje, zato se je obrnila na kranjske stanove in kneza, da ji omogočijo uporabo eno izmed omenjenih petih cerkva, tj. kapele sv. Rožnega venca BVM, sv. Barbare, sv. Jakoba, Štirinajstih pomočnikov in sv. Ane.116 Obrnili so se tudi na mestne organe, kot je opisal Vlahovič: »Mi v Novem mestu smo podali sodniku in svetu prošnjo ...«117 in v prošnji beremo, da se »takšna beseda božja povsod po vseh krajih te dežele ... pridiga, in od boga odrejen
j	\>	j o	o	J
Zakrament, v skladu z AugsburŠko veroizpovedjo podeljuje ... (le da se bi lahko kar se da dalo zavarovati pred herezijo, prekrŠčevalci, cvinglijanci in kabina ter pred ostalimi podobnimi lažnimi sektami, ki svetemu evangeliju strogo
j	\>	o J	o
nasprotujejo<)«, zato prosijo, da se jim dodeli »majhno ... in prijetno cerkvico, v kateri bi lahko v tolažbo in oporo skupnosti... glasno in jasno mogli pridigati besedo božjo in
j	o	J	o J o	a
113	ARS, AS 2, šk. 93, f. 54/10, nedatirano pismo deželanov spodnje Marke in dela meščanstva in skupnosti Novega mesta kranjskim deželnim stanovom, najverjetneje iz leta 1567. V zgornjem desnem robu sicer poznejša oznaka z letom 1565, vendar ni jasno zakaj.
114	Prav tam.
115	ARS, AS 2, f. 54/3, šk. 89, nedatirano pismo Gregorja Vlahoviča verjetno nastalo okoli 1569.
»<• Valvasor: Die Ehre 111, XI, str. 485.
i" ARS, AS 2, f. 54/10, šk. 93, 25. oktobra 1567, Novo mesto, pismo Gregorja Vlahoviča deželnim stanovom.
Novo mesto (I alvasor, Janez Weiehard: Die Ehre III, XI, str. 481).
delili sv. zakrament«}1* Vlahovič naprej piše, da so se sodnik in mestni svet sestali »in doho niso movli najti
<3	<_>	J
načina, kako naj bi ravnali, nakar je prišel nekdo z imenom Wolfgang I laß, ki je tudi pripadnik pisane vere {Schriftlichen Religion}, in jim svetoval, da naj povedo, da nočejo imeti s cerkvami prav nič, tudi z duhovniškimi ■yadevami, temveč naj se s tem ukvatjajo duhovniki. Ta nasvet je bil vsem všeč in so bili vsi enakega mnenja.« Ker cerkve za bogoslužje protestantska skupnost ni uspela dobiti in se niso hoteli kregati ne z novomeško duhovščino, ne z mestnim sodnikom in svetom, je Vlahovič pričel pridigati kar na odprtem: »... sedaj, ž? nekaj preteklih nedelj, sem pridigal na velikem trm na balkonu hiše gospoda Scheyeija, nato «a je prost
<_>	<_> j.	<_> j i
poslal k mestnemu sodniku in mu ukazal, da mi mora pridigo in podajanje zakramenta prepovedati. Tako ni po tem nihče več prišel k meni in sem bo-Sjo zadevo Zfimenjal s Šivanjem.«119 Kot pravi sam, je tedaj pridiganje za-
»s ARS, AS 2, f. 54/10, šk. 93, s. d., najverjetneje 1567, Novo mesto, prošnja novomeških protestantov mestnemu sodniku in svetu. Gre za prilogo pisma s 25. oktobra 1567, v katerem Vlahovič pravi: »wir Riidolfswert dem Richter mmd Rath im Supplication eingelegt welcher Copie hierin beschlossen«.
119 Prav tam. Glej tudi Valvasor: Die Ehre, 111, XI, str. 489,
pravi, da je pridigal v hiši, čeprav sam Vlahovič piše, da je
pridigal »aitfj dem grossen Plat™ an}) einem gang des heim Scheiers
ha//ß<. Prim. Hke: Die 1'Evangelischen Prediger 11, str. 59;
Vrhovec: Zgodovina Novega mesta, str. 71; Podlogar: Belo-
menjal z obrtjo, v novomeški skupnosti pa se je zopet pojavila zamisel, da bi se polastili ene izmed manj šili cerkva. »Nakar je bil moj nasvet, in tudi ponižna prošnja mene in vseh pripadnikov krščanske vere v Novem mestu ... da se bi nasulo peska ali suho proso v posode {lageln} in položilo v cerkvico, da bodo noter bile postavljene posode, kot da je v njih smodnik ter bil prepovedan vstop z ognjem in se bi nato dalo nam ključ, torej bi mi prišli v cerkev, da se ne bi več dalo na nas kazati, da pridigamo po hišah.«12n je pisal Vlahovič in opisoval zvijačo, s katero so se hoteli polastiti ene izmed cerkva. Zvijača novomeških protestantov in Vlalio-viča ni bila uspešna, novomeški protestanti niso dobili cerkve, prošt Graff, ki je vse do leta 1573 služboval v Novem mestu, pa je z mandatom svojega škofa gotovo oteževal nadaljnje Vlalio-vičevo delo. Pridiganje in zbiranje sta se tako lahko nadaljevali le po hišah novomeških protestantov in
kranjski reformatorji, str. 316, je dodal, da je Vlahovič bival v hiši von Scheyerja in »jim govori! ~ balkona če se jih je "bralo vem. Dejansko Vlahovič omenja le pridiganje na balkonu, nobenega bivanja, ne zbiranja v Scheverjevi hiši, čeprav bi vsaj to lahko pričakovali, '-o ARS, AS 2, f. 54/10, 25. oktobra 1567, Novo mesto, pismo Gregorja Vlahoviča deželnim stanovom. Zvijačo omenja tudi Valvasor: Die Ehre 11, Vili, str. 437 in ji doda zgodbo o smodniku, ki je bil namenjen v vojno krajino.
na bližnjih plemiških posestvih, tako pri cerkvi sv. Ane na bližnjem Grabnu, graščini v rokah plemenitih Mordaxov.121
Vlahovič je bil v stikih s preostalimi predikanti na Dolnjekranjskem, gotovo z zelo uspešnim krškim predikantom, nekdajim kostelskim župnikom, Ivanom Weichslerjem (Hans Weichsler, Weixler), ki je bil leta 1567 pregnan iz Krškega in se pridružil Vlahoviču v Novem mestu. Weichsler je namreč pisal 24. oktobra, le dan pred Vlahovičevim dopisom, iz Novega mesta kranjskim stanovom o spo-tikanjih in ovirah, ki mu jih postavlja dolenjski ar-hidiakon Polidor Montagnana.122 Z Vlahovičem je deloval le kratek čas, v Krško se ni vrnil, leta 1568 pa je odšel naprej v Selce pod Kozjakom.123
Kot pravi Vlahovič, je božje delo zamenjal z obrtjo, glede na to, da je v bližini Novega mesta imel posest (njivo), pa lahko sklepamo, da se je tudi tam preživljal s kmečkim delom. Občasno je še vedno pridigal, zato se je verjetno pod vodstvom prošta Graffa in dolenjskega arhidiakona Montagnane ponovila epizoda iz Metlike. »Zaradi tožb tistih i\ Novega mesta je od Njihove knežje presvetlosti prišel dopis {be-velch}, da sem bil Metlike izgnan, in ker so me ti Novega mesta pri Njihovi knežji presvetlosti ovadili sovraštva, sem naredil tako kotproti tistim Metlike, ki so se priložili %oper mene in apelirali pred več deželnimi oblastmi. Mene in tiste Novega mesta so določeni komisarji ... sklicali in zaslišali, nakar so poročali, da t^oper mene nimajo pred Njihovo knežjo presvetlostjo nič ^a tožiti, tudi ne vedo o meni nič neprimernega reči in moj nauk, pridige, življenje in ostale reči se jim \dijo primerne ...« je Vlahovič pisal deželnim stanovom iz Novega mesta.124
Kje v Novem mestu je Vlahovič bival, ne vemo,125 precej verjetno je imel podobne težave s stanovanjem v Novem mestu kot Nikolaj Tuskanič, ki se je hotel leta 1571 preseliti v Novo mesto in tamkaj delovati, vendar ni uspel najti ne službe pridigarja, ne stanovanja.126 Preživljal se je z obrtjo,
121	Gruden: Zgodovina, str. 734; Gruden: Doneski za zgodovino, str. 135.
122	ARS, AS 2, £ 54/3, šk. 89, 24. oktober 1567, Novo mesto, pismo Ivana Weichslerja deželnim stanovom.
123	Gruden: Zgodovina, str. 736. Tudi Hlze: Die evangelischen Prediger, str. 60-61.
124	ARS, AS 2, £ 54/3, šk. 89, nedatirano pismo Gregorja Vlahoviča. Komisarji so bili Dietrich baron von Auer-sperg, Wolf baron von Thum, Krištof Gusič in Krištof G usičič.
125	Podlogar: Belokranjski reformatorji, str. 316, »Stanovalje v hiši nekega Scheyeija«, vendar nam vir tega ne pove, zgolj to, da je pridigal iz njegovega balkona.
126	ARS, AS 2, šk. 875, leto 1571, str. 416, kjer beremo »Herrn Niclasen Thuskanitsch Christlichen Predicanten Supplicirn weil Er %u Hudolfswerde khain Plat^ vil wenig ain whonung bekommen muege.«
kmečkim delom in darovi protestantske občine vse do leta 1567, ko so še za časa kratkega Weichs-lerjevega postanka v Novem mestu kranjski deželni stanovi na prošnje novomeške skupnosti obema predikantoma namenili 80 ren. gld.127 To je bilo bistveno večje redno plačilo, kot ga je Vlahovič prejemal do tedaj, ko je imel v Metliki 30 ren. gld. plačila,128 in je njemu in družini omogočalo trdnejši obstoj.129
Za svojega bivanja v Novem mestu je Vlahovič ostajal v tesnih stikih s skupnostjo v Metliki, poznal tamkajšnje razmere in občasno potoval južno na Metliško. Verjetno se je na poti v Metliko ali domači Ribnik leta 1568 zadrževal v Črnomlju, kjer je prišel v spor s tukajšnjima predikantoma Mihaelom Grgičem (Gorgitsch) in Ivanom Schweigerjem (Hanß Schweiger), saj je pisal v Ljubljano, da se oba nekako čudno držita. Ker je imel protestantski učitelj v Črnomlju kozo, je Vlahovič menil, da bi ga moral Grgič okregati.130 Gotovo je občasno pridigal po graščinah po Dolenjskem, ki so bile v rokah protestantskega plemstva in tako prišel v stik s preostalimi tamkajšnjimi predikanti. O uspehih Vlahovičevega in Weichslerjevega dela v Novem mestu lahko do določene mere sklepamo po opisih, ki jih je v 80. letih 16. stol. posredoval oglejski vi-zitator Bizancij.131 Številke so seveda okvirne, vendar nam dajo podobo sorazmerno majhnega števila protestantov. V Novem mestu so šteli 30 družin, v bližnjih Smihelu 6 in Smarjeti 2 hiši, v Krki (Obergurk) pa kar 30 kmečkih družin.132 Gruden tako ocenjuje, da uspehi njunega dela niso bih posebno veliki in če ocenjujemo, da je imelo Novo mesto okoli 1000 prebivalcev,133 družina pa štela
127	like: Die evangelischen Prediger, str. 58.
128	Weiss: Reformacija, str. 708.
129	Hlze: Die evangelischen Prediger, str. 58, trdi, da je od 1562 prejemal plačilo 24 ren. gld., kot mu je dodelil Peter lirdoedy, vendar je Vlahovič sam v pismu leta 1563 pisal, da ne dobi nobenega plačila. Seveda je v pismih Ungnadu prikazoval še hujšo bedo kot je v resnici bila. Vendar nam besede Klombnerja »G? bi Gregor Metlike obdržalproštijo, ki mu jo je podelil ban, hi imeli dovolj sredstev in hrvaških prevajalcev.« (Kostrenčič: Urkundliche Beitraege, str. 127, 28. november 1562, Ljubljana, pismo Klombnerja Ivanu Ungnadu), potrjujejo, da so bili ti prihodki izgubljeni.
130	ARS, AS 2, šk. 875, leto 1569, str. 324, »Herren Gregom Vlachovitsch schreiben daß die Predicanten so von ainer Ersamen Eanndtschajft Provisioniert sein ettwaß uebel und ergerlich verhalten. Auch der je%ig Evangelisch Schuelmaister %u Tschernembl, herrn Mihel Predicanten daseblst ein Gaß haltet geschalten haben solle.«
131	Gruden: Doneski k zgodovini, str. 135-140.
132	Gruden: Doneski k zgodovini, str. 135.
133	Q]ej 25. Poudariti je še potrebno, da dogodki z ne-
gativnim demografskim učinkom, kot so bili epidemije
(1578, 1599) m požari (1576, 1584), spadajo v čas po Vla-
hovičevem delovanju.
med 5—5,5 člana, vidimo, da je celotna novomeška protestantska občina skupaj s Smihelom štela okoli 36 družin, tj. okvirno 180—200 ljudi, ali slabo petino prebivalstva.
Nemoteno delo se je nadaljevalo le kratek čas. »V %adnjem času je novomeškemu sodniku prišel nov ukaz od Njihove knežje presvetlosti, ki ga mi je pokaral, da me ne sme trpeti v mestu, dokler se ne zagovarjam pred Njihovo knežjo presvetlostjo ali kje dmsje«lM je pisal Vlahovič. Tako mu je bilo do konca leta 1568 delo zopet onemogočeno. Knežji ukaz se je pričel izvajati že leta 1569, zato so novomeški meščani protestantske vere prosili kranjske stanove, da naj Vlahovič ostane njihov predikant ali pa naj bo namesto njega imenovan nekdo drug.135 Vlahovič je dokončno moral oditi in tako se je leta 1569 skupaj z družino odpravil čez reko Savo v Brežice h gospodu Krištofu Gallu.136 O selitvi priča tudi prodaja mlina v rojstnem Ribniku na Hrvaškem, saj ga iz Brežic nikakor ne bi mogel učinkovito upravljati, pa tudi dodatni denar je bil pri selitvi nedvomno dobrodošel.137 Prav ta čas med selitvijo iz Novega mesta, pa vse do vrnitve v Metliko leta 1574, je najslabše poznano obdobje njegovega življenja, o katerem ne najdemo podatkov. Ob odsotnosti virov, Id bi podrobneje slikali njegovo bivanje v Brežicah, lahko le domnevamo, da je Vlahovič najverjetneje bival in pridigal v Brežiškem gradu pod zaščito Krištofa Galla.
Zelo zanimivo pa se je vprašati, kje je bil 3. februarja 1573, ko so kmečki uporniki zavzeli Brežice in neuspešno napadli grad.138 Kmetje so namreč bili pod vodstvom Ilije Gregoriča, izkušenega krajišnika, ki je kot otrok rasel skupaj z Vlahovičem v trgu Ribnik. Prav v tem lahko vidimo neverjeten lok, ki je v enem izmed viškov kmečkega upora 1573 povezal protestantskega pridigarja, ki se je nahajal v gradu, in njegovega nekdanjega sokrajana, ki je pred gradom vodil kmečko uporniško vojsko. Med uporniki pod Ilijevim vodstvom je bil tudi njegov brat, Simeon Gregorič, ki se je ukvarjal s
134 ARS, AS 2, f. 54/3, šk. 89, nedatirano pismo Gregorja Vlahoviča verjetno nastalo okoli 1569.
i'3 ARS, AS 2, šk. 875, leto 1569, str. 310. V kratki notici srečamo ime Georg Vlachovitsch.
136	lilze: Die evangelische prediger, str. 59.
137	Lopašič: Oko Kupe, str. 246, »Jošg. 1570. posjedovaše Vlahovič mlin na potoku Obrhu kod Ribnika, koji prodade s do^volom kne7sa Jutja Zrinjskoga porkulabu ribničkom Ivanu Radičeviču«. Tudi I -opašič: Karlovac, str. 112.
138	Zgodovina Slovencev, str. 285. Rački: Grada za poviest, str. 182, 6. februar 1573, Ljubljana, pismo Jožefa, barona zu lička, deželnemu glavarju na Kranjskem »beide Statt Rain vnd Gurkhfeldt, ausser der Schloesser, in Ir Aydes—Pflicht genomen«. Dimitz: Geschichte III, str. 33.
trgovino,139 bil pozneje ujet in zaprt na Brežiškem gradu, kjer ga je zaslišal Vlahovičev zaščitnik, Krištof Gall.140 Skorajda vidimo, kako ga Vlahovič obišče v zaporu.
Omeniti je potrebno, da so imeli uporniki tudi načrt prodora na Metliško, kot je pisal 5. februarja von Thum: »Skrbi me, da se bo zgodilo z Metliko tako kot s Krškim. Slišim, da nek meščan imenovan Doročič, z, preostalimi meščani deluje v to smer, kakor tudi, da je taistega brat glavar med kmetih Med domnevnimi kmečkimi pomočniki pa je bil mogoče tudi član metliške protestantske skupnosti. Jurija Dorčiča (Doročič) namreč najdemo med metliškimi protestanti, ki so leta 1573 podpisali peticijo zoper metliškega predikanta Mihaela Matičiča.142 Metliški meščan Mikula Doročič je bil pozneje na podlagi pričevanja Gašperja Alapija izpuščen, njegov brat Matija pa ni bil kmečki glavar, temveč se je z Alapijem boril proti kmetom.143 Metliška protestantska skupnost je tako bila seznanjena s kmečkimi namerami, težko torej trdimo, da njihove namere, vsaj pozneje, niso prišle tudi do Vlahoviča.
Zanimivo se je vprašati, kako je dojemal kmečke upornike, ali se jim je postavil v bran ali je zagovarjal trdo roko, s katero je zoper njih udarilo kranjsko, štajersko in hrvaško plemstvo. Če je tako tesno sledil Trubarju, kot izhaja iz Klombnerjevih dopisov, moramo ugotoviti, da je kot Trubar in pred njim v Nemčiji Luther in Melanchton, nastopil zoper kmečke upore in kmečke upornike. Nenazadnje je skupaj z družino živel v Brežicah pod zaščito plemiča, ki je bil aktivno udeležen pri zatiranju upora in raziskovanju njegovega ozadja. Gotovo je sledil Trubarjevi precepciji, da je »Gos-poŠčina mnogotera, visoka in nizka, huda in dobra,... dana od Boga«, kmetje se tako lahko pritožijo in potožijo, upirati pa se ne smejo.144
Po Vlahovičevem odhodu v Novo mesto leta 1567 je v Metliki pričel pridigati Mihael Matičič (Mathitschitsch), a z njegovim življenjem in ravna-
139	Adamček: Uzroci i program, str. 53.
140	Rački: Grada za poviest, str. 236, 13. februar 1573, gospod Helfenberg piše štajerskim deželnim odbornikom v Graz: »Herr Christoph Gall hat Rain des Ilia Brueder gefangner gehabt vnd alsbald richten lassen«.
141	Rački: Grada za poviest, str. 181, 5. februar 1573, pismo Jožefa von Thurna deželnim odbornikom na Kranjskem.
142	ARS, AS 2, f. 54/10, šk. 93, nedatirana prošnja metliških protestantov deželnim stanovom, verjetno iz let 15731574, na kateri je podpisanih 11 Unterthemen allerlej herr-schajft in Moetlinger Podu in 21 Behorsambe Burger, na zadnjem mestu najdemo ime Jemy Dortschitsch.
143	Rački: Grada za poviest, str. 225, pismo Gašperja Alapija von I lochensteina za mestne oblasti v Metliki.
144	Bemik: Primož Trubar.
njem metliška protestantska skupnost ni bila zadovoljna. Kot so pisali, je, čeprav je bil poročen, spočel otroka s svojo sosedo, poleg tega je živel nespodobno in imel neprimerne pridige.145 Matičič je bil odstavljen in se je moral umakniti nekdanjemu semiškemu in črnomaljskemu župniku, ostarelemu Nikolaju Tuskaniču.146 Vlahovič je bil obveščen o dogajanju v Metliki aprila 1574,147 ko mu je pisal del metliške skupnosti, težko pa bi rekli, da mu niso Matičičeva dejanja in odstavitev prišla na ušesa že prej. Tuskanič je pridigal v Metliki do smrti 11. marca 1575, plačano predikantsko mesto v Metliki pa je bilo nato nezasedeno. Tako so po marcu 1575 Metličani pisali kranjskim deželnim stanovom. V zapisniku najdemo: »ker je njihov krščanski predikant umrl, prosijo, da se njihovemu predhodnemu staremu predi-kantu piše, da se poda ponovno v Metliko.«148 Stanovi so pisali Vlahoviču, naj se odpravi v Metliko, kamor je prišel v času med marcem in julijem 1575.
Vrnitev v Metliko (1575-1580), selitev v Radeče in smrt (1581)
Prvo pismo Vlahoviča iz Metlike je iz julija 1575, ko je pisal deželnim stanovom, da mu pripada provizija po umrlem Nikolaju Tuskaniču.149 Tam je prevzel zelo številčno skupnost, vsaj 450 ljudi,150 meščanov Metlike in podložnikov okoliških gospostev, ki je bila, kakor so pisali metličani, »razdeljena na dva ali tri dele«.1S1 Razdelitev je bila posledica delovanja dveh predikantov, na eni strani tedaj že pokojnega Tuskaniča, na drugi strani Ma-tičiča, ki je še vedno prihajal v Metliko s čez-kolpskih posesti grofov Zrinjskih in občasno pridigal. Njegov glavni zaščitnik je bil Štefan Kunič,
145	Weiss: Reformacija, str. 692. ARS, AS 2, šk. 875, leto 1569, str. 527, »ainer Ersamen Eanndtschaffi Provisionierter Predicant... neben seiner ehrlichen Haußwirten mit Mergerethn seiner nächsten Nachperin ainen jungen Menchlein den Ehrbrich beganngen.« Stanovi so nato poslali predikanta Gašperja Khunenbergerja, da bi preučil zadevo.
146	Weiss: Reformacija, str. 693.
147	ARS, AS 2, f. 54/10, šk. 93, 14. februar 1574, Metlika, pismo dela metliške protestantske skupnosti Gregorju Vlahoviču. Med šestimi podpisniki najdemo tudi Jerneja Dorčiča (Jemy Dortschitsch).
148	ARS, AS 2, šk. 876, leto 1574, str. 74.
149	ARS, AS 2, Zasedanja deželnih stanov (1574-1579), šk.
876, leto 1575, str. 123, prošnja Gregorja Vlahoviča za
provizijo, ki jo je poprej imel Nikolaj Tuskanič.
«o ARS, AS 2, f. 54/10, šk. 93, 15. april 1575, Metlika, pismo
Štefana Kuniča deželnemu glavarju, v katerem piše »am
haylig Osstefeyertag in Geschloß Mottling gepredigt ... Pey
dersellrigpredig sindgewestjierthalbhundert Perschon unndt merers.«
«i ARS, AS 2, f. 54/10, šk. 93, 14. februar 1574, Metlika,
pismo dela metliške protestantske skupnosti Gregorju Vla-
hoviču.
upravitelj metliškega gospostva, ki je pisal, da »gre celotna skupnost k njemvi pridigi razen Štirih ali petih, ki
j	J o J o \>	J
iz velikem sovraštva in klubovanja nočejo k njegovim pri-
\>	o	J	J	J o	J
digam«.lS2 Nedolgo po vrnitvi v Metliko je Vlahovič prišel v spor z Matičičem na katerega strani moramo nujno videti upravitelja Kuniča in del protestantske skupnosti. Spor se je stopnjeval do groženj, zato se je Vlahovič obrnil na kranjske stanove in prosil za zaščito, ti pa so mu jo tudi odobrili.153 Na žalost ne poznamo Matičičeve plati te zgodbe, vendar po Vlahovičevi pritožbi na stanove ne srečamo več omemb ne sporov in ne Matičiča. Zdi se, da se je metliška skupnost pomirila in poenotila pod Vlahovičevim vodstvom, Matičič pa se je umaknil na posesti Zrinjskih.
Veliko metliško protestantsko občino, ki je poleg Metlike zajemala tudi Gradac in grad Krupo, je sprva oskrboval Vlahovič sam. Ko je bil leta 1576 imenovan še za pridigarja v Vojni krajini,154 je pod bremenom velike občine konec leta 1576 prosil deželne stanove za pomočnika, saj »se je tukaj vedno vzdrževalo dva predikanta v Metliki, Gradacu in Krupi«, in pisal: »Pripetilo se je, da je položaj pokojnega Nikolaja Tuskaniča izpraznjen, tako bi moral biti njegov položaj ponovno zäpolnj6?1 -f kvalificiranim krščanskim predikan-lom«.lss Stanovi so nato imenovali Krištofa Špind-lerja in Jurija Dalmatina, da predlagata, kdo bi bil primeren. Na začetku 1577 je bil za drugega metliškega predikanta imenovan Štefan Kovačevič, ki pa se je obotavljal prevzeti položaj zaradi preslabega letnega plačila, tj. 80 ren. gld., zato je na njegovo mesto prišel Peter Vokmanič (1577— 1598),156 ki je ostal in deloval v Metliki še dolgo po Vlahovičevem odhodu in smrti.157 Vlahovič in Vokmanič sta tako oskrbovala skupnost v Metliki, ki so jo sestavljali večinoma meščani in okoliški podložniki različnih gospostev,158 tudi na Krupi in v Gradacu bi med poslušalstvom našli okoliške podložnike. O velikosti celotne protestantske občine nam priča le en podatek, že omenjena številka
i52 ARS, AS 2, f. 54/10, šk. 93, 15. april 1575, Metlika, pismo
Štefana Kuniča deželnemu glavarju, is? ARS, AS 2, šk. 876, leto 1575, str. 124, obtožba Gregorja
Vlahoviča proti Mihaelu Matičiču. 154 Hlze: Die evangelische prediger, str. 59. »s ARS, AS 2, šk. 876, leto 1576, str. 285, Gregor Vlahovič piše deželnim stanovom in prosi za pomočnika. Obravnavano 13. decembra 1576. »f- ARS, AS 2, šk. 876, leto 1577, str. 285, Gregor Vlahovič piše deželnim stanovom za 20 ren. gld. za novega predikanta, ki naj bi jih prenesli na Petra Voktnaniča. Obravnavano 22. maja 1577. 15" Weiss: Reformacija, str. 692-695. Hlze: Die evangelische
Prediger, str. 62-63. 158 Glej op. 132.
450 vernikov, ki so se zbrali na veliko noč leta 1575. Tam bi našli poleg meščanov iz Metlike tudi einfellligepaurs folck,ls<) kot je več kot desetletje pozneje pisal metliški komtur. Vse večji del protestantov med meščansko Gemeinde se je kazal v tem, da so protestanti prihajali na pomembnejše položaje mestne samouprave, ki so jo najpozneje leta 1582, ko je Peter Vokmanič pisal, da sta mestni sodnik in starešina (sodni upravitelj) nase vere,lm tudi prevzeli.
Pomemben del protestantske skupnosti je bil šolski mojster, ki je v Metliki poučeval od leta 1569 naprej.161 Kdo je ta položaj imel za Vlahoviča in Vokmaniča, ne vemo, gotovo pa je, da je nek element njegovega življenja ali dela Vlahoviča, glavo protestantske skupnosti, močno zmotil, tako da je leta 1577 izbruhnil spor med njim in protestantskim učiteljem.162 Kaj sta bila vzrok in predmet spora, prav tako ne vemo, glede na Vlahovičevo gorečnost in zavzetost je možnih kamnov spotike lahko veliko. Spor pa gotovo ni bil tako hud, kot poznejši spor med predikantom Vokmaničem in učiteljem Jurijem Germekom.163 Kot so tedaj opažali kranjski odborniki, so tovrstni spori samo ločevali skupnost in močno škodili ugledu celotnega reformacijskega dela.
Poročil o njegovih odnosih s križniško komendo v Metliki v prvih letih po vrnitvi ne srečamo, gotovo pa vrnitev starega znanca, med metliškimi meščani zelo vplivnega in uglednega, metliškemu komturju Leonhardu Formentinu ni bila prijetna in konflikt je bil le vprašanje časa. Komenda se je soočala z vrsto težav. V februarju 1576 je na njeno posest pri Božakovem vdrl Andrej Jankovič, služabnik grofa Zrinjskega, in jo oplenil, pri tem so križniki trpeli precejšnjo škodo,164 komendo pa so pestile tudi splošne težave nezadostnega števila duhovnikov, ki so bili navadno še slabo izobraženi. Leta 1581 so metliški meščani pisali, da je cerkev prazna in pusta, da komtur ne vzdržuje dovolj
159 ARS, AS 2, £ 54/10, šk. 93, brez natančnega datuma 1598, Metlika, komtur Markvard zu Hgkh piše deželnemu vice-domu.
i« ARS, AS 2, £ 54/10, šk. 93, 3. april 1582, Peter Vokmanič piše kranjskim deželnim odbornikom »Und nachdem der jet-^ig Richter und Staraschina in der Meiling unserer Helligion sein«.
161	ARS, AS 2, šk. 875, str. 312, november 1569, prošnja Mihaela Matičiča, predikanta v Metliki, za plačilo šolskega mojstra. Weiss: Reformacija, str. 701 in 706.
162	Hlze: Die evangelische Prediger, str. 59.
163	Weiss: Reformacija, str. 701-702.
»" ARS, AS 2, Zasedanja deželnih stanov (1574-1579), šk. 876, leto 1576, str. 190, Sigmund von Alltenhauß, starejši komtur v Metliki, piše o vpadu Andreja Jankoviča na Bo-žakovo.
duhovnikov in kaplanov, zvonovi pa bijejo a nikogan<y& Vendar je bil metliški protestantski skupnosti dostop do cerkva zelo omejen. In ravno v tem moramo videti vzrok spora, ki je med Vla-hovičem in Formentiom izbruhnil leta 1579.166 Dokončno rešitev zagat s prostorom je, sicer šele po Vlahovičevem odhodu, ponudil leta 1582 Sigmund Semenič, posestnik pri Metliki, ko je na svojem posestvu pred mestom pričel graditi leseno cerkev in bivališče za predikanta in učitelja.167
Miroval tudi ni dedni sovražnik. Januarja 1576 so v Metliki govorili o turških oglednikih, baron Jožef von Thum je pisal kranjskim stanovom o možnem vpadu turške vojske v deželo.168 Kranjske meje je sicer varovalo premirje, ki ga je sklenil Maksimilijan II. in decembra 1576 obnovil Rudolf II.,169 na bližnjem hrvaškem ozemlju pa se je turški pritisk nadaljeval in konec 1577, in v začetku 1578 so Turki osvojili več pomembnih trdnjav. V marcu 1578 sklicani meddeželni zbor v Brucku na Muri (Bruck an der Mur) na Štajerskem je imel namen urediti vprašanje obrambe. Posledično izpogajan, le ustno zajamčen red je določal, da Notranjeavs-trijske dežele prevzamejo vzdrževanje trdnjav in vojaštva Vojne krajine ter postavijo novo trdnjavo ob sotočju Dobre, Mrežnice in Korane, v zameno pa uživajo večjo svobodo veroizpovedi.170
Medtem ko so potekala pogajanja v Brucku na Muri (Bruck an der Mur), je Ivan Turjaški 24. marca 1578 poročal, da bodo Turki najverjetneje vpadli proti Črnomlju in Metliki. Na veliki petek so Turki vdrli do Dubovca pri Karlovcu, nato pa so se umaknili. Novice pa so nedvomno dosegle bližnjo Metliko in za zidovi mesta, še bolj pa v predmestju, je veliko noč leta 1578 spremljal stari znanec metus ac timor Turcarum.
Vendar je do 13. aprila turška nevarnost prenehala,171 Metlika ni bila opustošena, kot je poročal Newe Zeytung, ne oblegana, kot je poročal Valvasor. Zdi se, da Turkov pred njenimi zidovi sploh ni bilo.172 Do konca leta 1578 turške grožnje v bližini Metlike ni bilo več, prihajala so le še poročila o posameznih plenjenjih ob rekah Mrežnici in Ko-
165	Lopašič: Priloži za poviest, str. 171.
166	Hlze: Die evangelische Prediger, str. 59.
167	Weiss: Reformacija, str. 693-695.
i« ARS, AS 2, šk. 876, leto 1575, str. 183, Jožef von Thum piše o turških oglednikih in možnem močnem vpadu v deželo.
169	Jug: Turški napadi, str. 50.
170	Dimitz: Geschichte Krains 111, str. 59—66. Simoniti: Vojaška organizacija, str. 67-68.
171	Jug: Turški napadi, str. 52.
172	prav tatrL
Kadeče ob Savi fi dlvasor; Jane-y Weichard: Die Ehre III, XI, sir. 464).
rani. Ko je bil v skladu z določili iz Brucka na Muri (Bruck an der Mur) 13. julija 1579 postavljen temeljni kamen za novo trdnjavo Karlovac, je bilo v iirvaški krajini kar 2.000 mož stalne posadke,173 ki je ščitila delo pod vodstvom Matije Gombona, v istem času pa so se pričeli graditi tudi stražni stolpi ob reki Kolpi. Prav izgradnja Karlovca in boljše obrambe sta prebivalstvu Metliškega iti bližnjega hrvaškega ozemlja 52 let po habsburški pridobitvi krone sv. Štefana dajala večji občutek varnosti in upanja na mir. Ali so tedaj že pozabili na obljube predikantov o spreobrnenju turškega sultana izpred dveh desetletij, lahko le ugibamo.
Vlahovič je tedaj štel 56 let, imel je redne dohodke in užival velik ugled v mestu, kjer se je prvič uveljavil kot pridigar, rezultati njegovega dela pa so bili vidni v pripadnosti večine meščanov reformaciji. Težko bi rekli, da ni bil, vsaj v Metliki, uspešen. Ali je v Metliki živel sam ali z družino, ne vemo, od njegovih otrok poznamo le sina in poznejšega dediča Matijo,174 ki je prav tako stopil
173	Jug: Turški napadi, str. 52.
174	ARS, AS 306, zv. 27, str. 498, 17. avgust 1587, »Der Erbar fwitem Mathias I lachovitsch als weilandt burnt Gregor// I lac-hovitschen, diu et Ersamen Landschaft in drain gewesten Predi-canten seligen gelaßner S m/ mu/d Erb.«
na pot reformacije. Leta 1579 je bil med sodelavci (präceptor, collaborator) že ostarelega Bohoriča v deželnostanovski šoli v Ljubljani,175 kjer pa ni ravno užival posebnega ugleda, tako da ga leto pozneje tam ni bilo več.176 Zdi se, da je Vlahovič, še posebno po smrti Matije Klombnerja, vedno bolj deloval na margitii, saj ga več ni bilo najti v Ljubljani v ožjem krogu kranjskih protestantov, ki so leta 1580 formirali cerkveni svet (Kirclienrat).177 Od sodelovanja pri prevajalskem delu je minilo že skoraj 15 let, Hrvaška je bila bolj zaprta za protestantske ideje kot kdajkoli, nauk pa se ni razširil južno, kot so nekako naivno verjeli predikanti. Preden se je leta 1580 odpravil iz Metlike proti Radečam ob Savi, je verjetno obiskal in videl Kar-lovec. Zanimivo se je vprašati, ali je hotel tamkajšnje mesto predikanta ali se je umaknil drugim, mlajšim predikantom.17s
175	like: Die evangelische Prediger, str. 60, »als Collaborator des alten Bochoritsch an der Landschaftsdmle Eaibach in nicht gerade sehr rnehmiicher Weise genannt wird«.
176	like: Die Rectoren, str. 128-129. Sicer v tem besedilu Matije Vlahoviča sploh ne omenja.
177	Dimitz: Geschichte Krains 111, str. 65, pravi, da je cerkveni svet in Krain schon seit Jahren im Grebranch stehende.
17s Weiss: Reformacija, str. 700.
Ko je novembra 1580 v Ljubljani podpisal Formula Concordiae in tako potrdil pripadnost lute-ranski veroizpovedi, je bil še vedno predikant v Metliki,179 le mesec pozneje pa je prosil za izboljšanje plače zaradi selitve iz Metlike v Radeče ob Savi. Razlogi za odhod iz Metlike nam niso poznani, Elze pravi, da je bil posledica razmer v Metliki, kjer je bil že vrsto let v konfliktnih odnosih s tamkajšnjo komendo in protestantskim učiteljem. Meščanom v Radečah je bilo sicer že leta 1579 strogo prepovedano sprejeti predikante in učitelje,180 vendar ko je decembra 1580 Vlahovič pisal stanovom s prošnjo181 za izboljšanje plačila zaradi selitve, je bil že v Radečah in stanovi so mu nato odobrili še dodatnih 20 ren. gld. Tako je na koncu prejemal kar 100 ren. gld. plačila.
Ko je Vlahovič v zimskih mesecih prispel v Radeče ob Savi, tam vsekakor ni bil prvič, prav gotovo je med svojim bivanjem v Brežicah kdaj pridigal tudi v Radečah ali bližini. Ali je bil sam ali z družino, ne vemo, v decembru 1580 je že bil tam in tamkaj verjetno preživel božič. Na novo zagotovljena dosmrtna podpora 100 ren. gld. bi njemu in njegovi ženi, kolikor je bila še živa, omogočala mirno življenje in za predikanta v zrelih letih bi se zdel ta položaj povsem zadovoljiv.
Podrobnosti o njegovih zadnjih mesecih nam niso poznane. Ali se je odpravil v februarju 1581 v Ljubljano, najverjetneje do svojega sina Matije, zaradi bolezni ali kakšnega drugega razloga, ne vemo. Srečamo le podatek, da je umrl 18. februarja 1581 v Ljubljani in bil pokopan na tamkajšnjem protestantskem pokopališču pri cerkvi sv. Petra,182 ki ga je le dobri dve desetietji pozneje uničila protire-formacija.
Zapuščina
Kdo je torej bil Gregor Vlahovič? Brez dvoma zelo samonikla, trdoživa in močna osebnost, to pa so bile tudi temeljne lastnosti preostalih najpomembnejših reformatorjev na Kranjskem in drugje. Kot apostat in na novo nastali predikant se je takoj aktivno angažiral pri hrvaškem protestantskem tisku, osnovne ideje reformacije pa pri tem prevzel iz knjig Primoža Trubarja. Doživljal je vsakovrstne napade, na svoje delo in poslanstvo, in to ne le v
179	Hlze: Die evangelische Prediger, str. 59.
180	Valvasor: Die Ehre 111, XI, str. 464.
181	ARS, AS 2, šk. 877, leto 1580, str. 155, prošnja Gregorja Vlahoviča, predikanta v Metliki za izboljšanje plačila.
182	1 litzinger: Beitraege, str. 8 »Gregor Vlachovitsch »ein christlicher eifriger Praedicant«, ist den 18. febr. 1581 gestorben und bei St. Peter bregrabetiM
Metliki, temveč tudi v Novem mestu in drugje, kjer je deloval. Vsekakor je bil delno kriv tudi sam, saj nam viri pričajo o konfliktni osebnosti, trdno predani svojemu poslanstvu in delu, vsak trenutek pripravljeni na spor z vsakim, ki bi posegal v njegovo pravico do širjenja evangelija ali kršil zapovedi ter načela življenja dostojnega predikantu.
Težko bi rekli, da pri svojem delu ni bil uspešen. Postavil je trdne temelje reformaciji v Metliki, ki je do konca 16. stol. povsem prevzela mesto in njegove meščane. Deloval je kot prvi redni predikant, sicer le za kratek čas, v Novem mestu. Da sta bila v obeh mestih, Novem mestu in Metliki izvoljena na položaj mestnih sodnikov protestanta, kar jasno priča o večinski protestantski skupnosti v mestu, je v dobršni meri tudi njegova zasluga. Povsem drugačnega in drugotnega pomena za slovensko reformacijo je njegovo ukvarjanje s hrvaškim protestantskim tiskom, saj ga moramo razumeti v duhu stremljenj Trubarja in Klombnerja, tj. kot način širitve reformacije južno, torej v hrvaške, srbske in bosanske dežele. Del tega duha je (nekako naivna) vera v strmoglavljenje islama in spreobrnitev turškega sultana v protestantizem, s čimer bi bil zajamčen trajni mir. Ideja je živela vse do smrti Ivana Ungnada in zaprtja biblijskega zavoda v Urachu, nato pa je Vlahovič, pa tudi vsi drugi, prenehal sodelovati pri prevajanju. Večje pomembnosti ta tisk ni dosegel, delo reformatorjev na Hrvaškem pa je bilo prepovedano in omejeno le na določene kraje. Njihov namen, prinesti mir, je vsaj v tem delu dežele trdneje kot knjiga in evangelij zagotovila nova karlovška trdnjava, postavljena kot kupnina za dve desetietji pozneje prelomljeno obljubo o verski svobodi.
Na koncu še vprašanje odnosa s slovenskimi reformatorji. Ugotoviti moramo, da Trubar v svoji bogati pisemski zapuščini Vlahoviča ne imenuje neposredno. Zanj in za njegovo delo v Metliki je nedvomno vedel tako iz Klombnerjevih pisem, kot iz stikov s preostalimi predikanti, ki so delovali na Dolenjskem in Metliškem. Sodelovanja ali neposrednega stika med Vlahovičem in Trubarjem pa ni bilo. Sprva je bil Vlahovič v vsem Trubarjev učenec, vendar se je pozneje, ko je Trubar ocenil, da hrvaški prevod vsebuje viel falsch, od njega odmaknil. Vlahovič se je vedno premikal na margini dežele, margini cesarstva, in s svojim delom ni nikoli vidnejše posegel na osrednjeslovensko ozemlje. Njegov pomen je tako predvsem v reformaciji ozemlja današnje jugovzhodne Slovenije, s poudarkom na delovanju v Metliki.
Spindlerja več ni bilo k mizi, zmagoslaven pa se je vrnil Vlahovič Z besedami sv. pisma: »Gospod je pokaral moč svoje roke in osramotil osabne\e«, je nasedel zppet svoje častno mesto in %aČel govoriti o verjetnosti, da sprejmejo Turki novo, Lutrvvo vero.
»Koliko bi bilo pridobljeno« je v^dihnil. »Kristusova Čreda bi se pomnožila, in vojske bi bil konec.« VojŠčaki so zmajevali z glavami, in srdit se je obrnil Vlahovič do Len kovica: »Vi seveda tega ne verjamete.«
»Res, da ne verjamem«, odgovoril je Lenkovič, »vendar se da poskusiti. Zberimo mesto vojakov gospode predikante in pošljimo jih nad Turke!«
(Detela, Fran: Takšni so!. Dom in svet XIII (1900), str. 390-391. Povest.)
Viri in literatura Arhivski viri
Arhiv Republike Slovenije (ARS)
AS 1, Vicedomsld urad za Kranjsko, šk. 279 AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, šk. 89, 93, 94, 329, 428, 875, 876, 877 AS 309, Zapuščinsld inventarji, šk. 98 AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, zv. 27.
Objavljeni viri
Barle, Janko: Se nekaj doneskov o prepiru med križniki v Beli kxajini in kapitalom zagrebškim. Izyestja Muzejskega društva za Kranjsko XI (1901), št. 5-6, str. 189-196.
Dimitz, August: Urkunden zur Geschichte der Reformation in Krain aus den Jahren 1540 bis 1634. Mittheilungen des historischen Vereines fuer das Herzpgfhum Krain 22 (1867), št. 4, str. 43—124.
Gruden, Josip: Donesld k zgodovini protes-tantstva na Slovenskem. Izyestja Muzejskega društva Za Kranjsko XVII (1907), št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, str. 115, 53-65,121-140.
Hitzinger, Peter: Beitraege zur Geschichte der Reformation in Krain. Mittheilungen des historischen Vereines fuer Krain 19 (1864), št. 1, str. 1—8.
Kostrenčič, Ivan: Urkundliche Beitraege zur Geschichte der protestantischen Literatur der Suedslaven in den Jahren 1559—1565, Wien: Druck und Verlag von Carl Gerod's Sohn, 1874.
Kukuljevič-Sakcinsld, Ivan: Monumenta historica Slavorum Meridionalium. Povjestni spomenici južnih Sla-venah. Us tine Hrvatske (Acta Croatica) 1. Zagreb: Narodna tiskarnica Ljudevita Gaja, 1863.
Laszowsld, Emilije: Popis i procjena dobara kneza Stjepana Frankopana—Ozaljskoga god. 1558. Starine XXX (1902), str. 177-211.
Lopašič, Radoslav: Priloži za poviest protestan-tata u Hrvatskoj. Starine 'XXSI'l (1893), str. 170-177.
Račld, Franjo: Gradja za poviest hrvatsko—slovenske seljačke bune god. 1573. Starine VII (1875), str. 164-322.
Strohal, Rudolf: Popis desetine iz godine 1518 na vlastelinstvima Bosiljevo i Ribnik. Vjesnik kra-Ijevskog hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog zemaljskog ar-kiva 18 (1916), str. 300-303.
Literatura
Adamček, Josip: Uzroci i program seljačke bune 1573. godine. Radovi 5. U povodu 400. godiŠnjice hrvatsko-slovenske seljačke bune (ur. Ivan Kampuš). Zagreb: Sveučilište u Zagrebu — Institut za hrvat-sku povijest, 1973, str. 49—76.
Ambrožič, Matjaž: Cerkvenoupravna zgodovina Bele krajine. Kronika 58 (2008) 3, str. 647-674.
Asher, Adolf: The itinerary of rabbi Benjamin of Tudela, London and Berlin: A. Asher & Co. 1840.
Aškerc, Anton: Primož Trubar — Zgodovinska pesnitev. Ljubljana: Ignac pi. Kleinmayr & Fedor Bamberg, 1905, XIII.
Bernik, France: Primož Trubar in identiteta Slovencev. Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji, mednarodni simpozij v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, Ljubljana, 5.-8. junij 2008. Založba ZRC SAZU: Ljubljana, 2008.
Braudel, Ferdinand: The Mediteranean and the Mediterranean world in the age of Philip II, 1. Berkley - Los Angeles - London: University' of California Press, 1995.
Detela, Fran: Takšni so!. Dom in svet XIll (1900), str. 357-365, 388-385, 421-428, 453-460.
Dimitz, August: Geschichte Krains III. Laibach: Ignac von Kleinmayr & Fedor Bamberg, 1875.
Elze, Theodor: Die Superintendenten der evangelischen Kirche in Krain waehrend des sechzehnten Jahrhunderts. Wien: Carl Gerold's Sohn, 1863.
Elze, Theodor: Primus Truhers Briefe. Tuebingen: Litterarischen Verein in Stuttgart, 1897.
Elze, Theodor: Die Rectoren der Krainischen Landschaftschule in Laibach waehrend des XVI. Jahrhunderts. Jahrbuch der Gesellschaft fuer die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich 20 (1899), str. 117-153.
Elze, Theodor: Die evangelischen Prediger Krains im XVI. Jalirhundert. Jahrbuch der Gesellschaft fuer die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich 22 (1901), str. 159-201.
Gestrin, Ferdo: Trgovina i seljačke bune u Sloveniji i Hrvatskoj u 16. stolječu. Radovi 5. U povodu 400. godiŠnjice hrvatsko—slovenske seljačke bune (ur. Ivan Kampuš). Zagreb: Sveučilište u Zagrebu — Institut za hrvatsku povijest, 1973, str. 193—202.
Goleč, Boris: Družba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznem srednjem veka do srede 18. stoletja
j	j \> o	J o	J
(doktorska disertacija). Ljubljana, 1999.
Goleč, Boris: Kdo in od kod je bil pravzaprav Primož Trubar? Vera in hotenja. Študije o Primožu Trubarju in njegovem času (ur. Sašo Jerše). Ljubljana: Slovenska matica, 2009, str. 45—64.
Gruden, Josip: Zgodovina slovenskega naroda. Celovec: Mohorjeva založba, 1910.
Hrvatski biografski leksikon, sv. Ilija Gregorič. http://hbl.lzmk.hr/
Ivandija, Antun: Povijest katoličkog bogoslov-nog fakulteta. Bogoslovska smotra 39 (1970), št. 4, 1970, str. 323-336.
Jembrih, Antun: Od uspjeha do izjave »Viel Falsch« o Uraškom glagoljskom Novom Zavjetu (1562/1563). Prilog 63-64 (2006), str. 35-66.
Jug, Stanko: Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku (1593). Zgodovinski časopis 9 (1955), št. 1-4, str. 26-62.
Jurkovič, Ivan: Osmanska ugroza, plemeniti raseljenici i hrvatski identitet. Povijesni prilogi 31 (2006), št. 31, str. 39-69.
Kekez, Hrvoje: Urbarialna regulacija, katastrski popisi i veličina kmetskih selišta. Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i društvene znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti 26 (2008), str. 165-194.
Klaič, Vekoslav: Povjest Hrvata III, 1. Zagreb: L. Hartman, 1911.
Kos, Dušan: Bela krajina v polnem srednjem veku. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1987.
Kos, Dušan: Urbarji za Belo krajino in Žužemberk I. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1991.
Kosi, Miha: »Onstran gore, tostran Ogrske«. Crno7naljski zbornik (ur. Janez Weiss). Črnomelj: Občina Črnomelj, 2008, str. 119-157.
Lopašič, Radoslav: Karlovac. Zagreb: Kari Albrecht, 1879.
Lopašič, Radoslav: Oko Kupe i Korane, mjestopisne ipovjestne crtice. Zagreb: Matica Hrvatska, 1895.
Roksandič, Drago in Obradovič, Ivan: O popisu žumberačkih uskoka iz 1551. godine. Vojne krajine u jugoslovenskim ^emaljama u novom veku do Karlo-vačkog mira 1699 (ur. Vasa Čubrilovič). Beograd:
Srbska akademija znanosti i umjetnosti, 1989, str. 125-145.
Orel, Irena: Trubarjeva posvetila k južnoslovan-skim protestantskim tiskom. Četrto slovensko—hrvaško slavistično srečanje. Zbornik referatov j Četrtega slovensko-hrvaŠkega slavističnega srečanja, kije bilo v Jeruzalemu v Slovenskih goricah 13.-14. junija 2008 (ur. Miran Hladnik). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultere, 2009, str. 13-34.
Podlogar, Leopold: Belokranjski reformatorji. Dom in Svetil (1908), št. 5, str. 204-209, 268-271, 315-318, 356-360.
Simoniti, Vaško: Vojaška organizacija slovenskih dežel v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991.
Slovenski biografski leksikon, sv. Gregor Vlahovič. http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/ sbl:sbl/VIEW/
Steklasa, Ivan: Protestantizem v Istri, v metliški in hrvaški Krajini. Trubarjev zbornik (ur. Fran Ilešič), Ljubljana: Dragotin Hribar, 1908.
Strohal, Rudolf: Hrvatska glagoska knjiga, Zagreb, 1915.
Bid ermann, Herman Ignaz: Zur Ansiedlungs— und Verwaltungs—Geschichte der krainer Uskoken im XVI. Jahrhunderte. Archiv fuer Heimatkunde I (1882), št. 9, str. 129-144.
Sišič, Ferdo: Pregled povijesti hrvatskoga naroda od najslarijih dana do godine 1873. Zagreb: Matica hrvatska, 1916.
Valvasor, Johann Weichard: Die Ehre des Her-Zpgthums Krain III, XI. Nueremberg: Endter Verlag, 1689.
Vrhovec: Zgodovina Novega mesta, Ljubljana: Matica Slovenska, 1891.
Weiss, Janez: Reformacija v Beli krajini. Kronika 58 (2008) 3, str. 685-712.
Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979.
Zusammenfassung
GREGOR VLAHOVIČ (1523-1581), LEBEN UND ARBEIT DES PRÄDIKANTEN AN DER GRENZE DES KAISERREICHS
Gregor Vlahovič zählt zu den bedeutendsten Reformatoren im Südosten des heutigen Sloweniens, der mit seiner Tätigkeit die Städte Metlika (Mottling), Novo mesto (Rudolfswert) und Brežice (Rann) prägte, sein Einfluss war aber auch im benachbarten Kroatien spürbar. Vlahovič wurde am 13. März 1523 im Markt Ribnik in Kroatien geboren, auf dem Gut von Stefan Frankopan
Ozaljski. In Ribnik erhielt er seine Grundausbildung, die er im St.-Gregor-Kloster der glagolitischen Franziskaner in Koper (Capodistria) fortsetzte. Nach beendeter Ausbildung kehrte er nach Ribnik zurück, wo er seine Tätigkeit aufnahm und als katholisch-glagolitischer Priester auch heiratete. Da ihm die Schriften deutscher und kroatischer Reformatoren (Matthias Flaccius Illyricus) wegen seiner Unkenntnis der deutschen und der lateinischen Sprache nicht zugänglich waren, erhielt er nach 1555 in den Arbeiten von Primož Trubar einen ersten Einblick in die Ideen der Reformatoren. Dies stellt den terminus post quem seiner Konversion dar. Als Apostat ging er von Ribnik weg und übersiedelte ins nahe gelegene Metlika, wo er bis 1567 tätig war. In dieser Zeit predigte er unter dem Schutz des Bans Petar Erdoedy auch in Kroatien und arbeitete über Matija Klombner intensiv bei der Ubersetzung der Bibel ins Kroatische mit und auch mit dem Bibelinstitut in Urach zusammen. 1567 ging er nach Novo mesto, war dort als erster Prädikant tätig, musste aber seine Tätigkeit zwei Jahre später aufgeben; 1569 ist er in Brežice in der Untersteiermark anzutreffen. Unter dem Schutz von Franc Krištof Gall hielt er sich dort mehrere Jahre auf bis zur Bitte der Protestanten von Metlika, ihre Gemeinde zu übernehmen. 1574 ging er nach Metlika zurück, wo er bis zu seiner Ubersiedlung nach Rateče ob Savi im
Jahr 1580 tätig war. Er starb als namhafter und geachteter Prädikant am 18. Februar 1581 in Ljubljana (Laibach) und wurde dort auf dem Friedhof der Kirche St. Peter auch begraben. Von seinen Kindern ist nur Matija Vlahovič bekannt, der kurze Zeit als Mitarbeiter der Standesschule in Ljubljana tätig war.
Gregor Vlahovič war in allem eine sehr interessante Person in den schweren Zeiten der zweiten Hälfte des 16. Jahrhunderts. Seine Arbeit verlief im Klima der ständigen Türkengefahr, der Bauernaufstände, des persönlichen Mangels und der relativen Armut, wo der protestantische Glaube nicht nur Trost in schweren Zeiten bot, sondern über den konvertierten Sultan auch dauernden Frieden verhieß. Inbrunst, Hingabe und harte Arbeit formten einen festen, aber auch sehr kontroversen Charakter, wobei ihn die Konflikte sowohl mit katholischen Geistlichen als protestantischen Leidensgefährten das ganze Leben begleiteten. Vlahovič glaubte, predigte und verbreitete die Idee des nach dem Evangelium verkündeten Friedens, der mit der Bibelübersetzung in die kroatische, serbische und türkische Sprache erreicht werden sollte. Seine Hoffnungen und die seiner Mitstreiter wurden weniger vom gedruckten Wort als von der Festung Karlovac erfüllt, mit deren Bau knapp zwei Jahre vor seinem Tod begonnen wurde.