The Oldest Slovene DaHy in Ohio ^®s+ Advertising Medium Volume ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki LETO xvm CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) OCTOBER 1, 1935. ŠTEVILKA (NUMBER) 231 lU NOVEGA Profili mesarsl^ega trusta ve č Naročen požar je po # i vi ljj„ stranke je no-•^^vske banovine. if s r»(bunir. ."kSKorn razrešen \ na nJ dr. Dinko *(%an "lesto pa je bil I: ■»Hiiky Natlačen,'" f ® ->04 . . . ' 7^8511■^'sebuje vse povojne piemierje v 1929 CHICAGO, 1. okt. — Groce-rijski trgovec Frank Vilali je danes pred policijo priznal, da jo najel nekega prijatelja, ki je zanetil požar v stanovanjski hiši, kjer se je nahajala njegova trgovina, v katerem je deset oseb izgubilo življenje. Joseph Dichi-ara, katerega policija drži kot požigalca, je priznal, da mu je Vi tali obljubil $100, ako zaneti požar v grocerijski trgovini, ki se je nahajala v pritličju tri-nadstropne stanovanjske hiše. Vitali je očividno naročil požar, da iztirja $3000 zavarovalnine proti ognju, katero je imel na hiši. Zanimiv poskus za odpravo revščine v Alberti Kanadska provinca je dobila novo vlado, ki bo eksperimentirala z načrtom takozvane-ga "socijalnega kredita/' Hiša je pogorela v nedeljo ponoči. V požaru je nastala plin- CENE PRAŠIČEM SO NEKOLIKO PADLE CHICAGO, 30. sept. — Danes so cene prašičem tukaj padle od 35 do 50 centov pri sto funtih žive vage, kar je največji padec v teku več mesecev. Današnja zadnja cena je bila $11 za sto funtov v primeri z $12.50 pred mesecem dni. bil SaveT °*^^^^ovan ■ Razreda. ob re- orna tti zadnji te- neki Slovenke, neka i ^ushlan se Stiii ^ci P" svoji SC.'ietaL'">°«.neda P^'ide od dru- DKŽAVNI SENATOR V PEN NI SPOZNAN KRIVIM. HARRISBURG, Pa., 30. sept. - Pennsylvania je imela danes novo politično senzacijo. Pred sodnijo je bil spoznan krivim republikanski državni senator William H. Clark iz Chester okraja, ki je bil obtožen, da je ponujal podporo za program gov. Ear-le-a, ako dobi državne zavaro-valninske kontrakte ali pa če se preskrbi službo nekemu njegovemu prijatelju. Clair je izjavil, da bo proti pravoreku apeliral. Cerkveni pevec obsojen na smrt petami. pri svoji 'Parnikom k J^vi, g ' y%eph Poni- z^ Jugo- »kk kiU je do- SStanič. ''^^»odobrodo. OTVORITEV NOVEGA VRHOVNEGA SODIŠČA. Ne ^ hči^ dni Miss E- 1576 t?; ^obinwood WASHINGTON, 30. sept. — V pondeljek se bo iiradno odprla nova justična palača, kjer bo imelo svoj sedež najvišje sodišče Zed. držav. Krasna stavba, ki ima obliko rimskega templa, obsega en cel blok ter je veljala 12, milijonov dolarjev. Doslej so se uradni prostori vrhovnega sodišča nahajali v Kapitolu. V dvorani, kjer bo sedelo devet sodnikov, kadar se bodo vršila zaslišanja, je prostora za samo 315 poslušalcev. WORCESTER, Mass., 1. oktobra. — Tu je bil danes spoznan krivim umora prvega reda mlad cerkveni pevec Newell Paige Sherman, ki ima storiti smrt v električnem stolu, ker je utopil svojo 22 let staro ženo in mater dveh malih otrok, da bi lahko nemoteno užival ljubezensko razmerje z neko 18-letno mladenko, ki je v isti cerkvi, kjer je on pel, poučevala krščanski nauk. Utopljena žena je bila 22 let stara. Prosekucija je trdila, da je Sherman vzel svojo ženo na vožnjo v čolnu ter istega name noma prevrnil, nakar je sam splaval na varno, žena, ki ni znala plavati, pa je utonila. Obtoženec je priznal, da je imel razmerje z dekletom, katero je spoznal v januarju tekočega leta, toda je trdil, da svoje žene ni utopil, temveč da je bila njena smrt posledica nesreče. Obramba je naznanila, da bo proti pravoreku vložila priziv Jugoslaviji pod režimom pokojnega kralja Aleksandra od dneva, ko so upali, da postane Hrvaška v federalni jugoslovanski državi enakopravna s Srbijo in. drugimi pravicami. Najnovejši dodatek k tej listi je g. Sto-jadinovič in ako se položaj ne spremeni, bodo Hrvatje kmalu prišteli tudi ime princa Pavla kot enega izmed onih, v katere so zaman stavili svoje nade. Sliši se celo mrmranje, da pod obstoječo dinastijo sploh ni upati na svobodo za Hrvate. Hrvatska je še vedno lojalna dinastiji, kot je izjavil dr. Vladimir Maček v nedavnem razgovoru, da pa'nadaljnd politično zatiranje njega samega in drugih hrvatskih nacijonalistov odpira vrata nevarni propagandi od strani propagatorjev hrvatske odcepitve in drugih ekstremi-stov, katere podpirajo Italija, O-grska in Avstrija v upanju, da porušijo Jugoslavijo. Za rastočo trpkost na Hrvaškem je nadaljevanje policijske in žandar-merijske brutalnosti v večji meri odgovorno kot pa razblinjenje političnih upov. Do nedavnega so Hrvatje upali na pomoč od strani vojnega ministra Živkoviča, toda ta up je sedaj izginil, kajti jasno jim je, da vojaštvo in orožništvo ne bi moglo postopati t^ko kot postopa, če bi on tega ne dovolil. Situacija je tudi komplicirana vsled hladnosti, ki vlada med princom Pavlom in premijerjem Stojadinovičem na eni strani ter med kraljico Marijo, katero podpira gen. živkovič, na drugi. Govori se, da namerava kraljica, čim bo 9. oktobra minula uradna doba žalovanja za kraljem Aleksandrom, stopiti na pozornico ter potisniti mladoletnega kralja Petra v ospredje, da s tem zmanjša vpliv regenta Pavla Toda Hrvatje imajo malo upa nja, da jim bodo spori med dvornimi klikami pomagali do izpolnitve njihove minimalne zahteve, to je, da bi se formirala vla- smrt pet otrok, tri ženske in dva moška. Vsi so podlegli opeklinam. Zadnji žrtvi, ki sta umrli sinoči, sta Frank Cappola, 45 let in njegova hči Philomena, S let. Štirje drugi otroci družine Cappola so tudi našli smrt v požaru. Policija pravi, da je Vitale izjavil, da se je odločil za požig, da si pomaga iz finančne stiske, ker je v trgovini neprestano delal izgubo. Njegov nečak Joseph Vitali je tudi zapleten v požig. )nevmk Krištofa Kolumba najden v Rusiji? ki Porota je podala pravorek kriv- Lj^^^ na katero bi se bilo zanesti de po desetih urah razmotriva- y; omogočila poštene volitve nja. i i^Abi u ^edved it ** Se bo na'o f*avla po-"•i kot JU- Porol cano. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili: William Bayuk, 1230 E. 175 St. in Sophie Kaucic, 1235 E. 175 St.; John Ferrick, 1421 E. 57 St. in Mary Turk, 595 Hamilton Ave.; Edward Baneckoff, 1754 E. 19 St. in Teresa Ambrose, 1259 E. 60 St. Bilo srečno! Van Sweringen dražba Včeraj je Morganova banka v New Yorku dala na dražbo se-kuritete, ki so jamčila ogromna posojila, ki sta jih dobila pri Morganu brata Van Sweringen, 'ko sta v Clevelandu gradila svoj železniški imperij. S pomočjo novih posojil, sta Van Sweringen brata na dražbi kupila večino zastavljenih sekuritet ter obdržala 51-procentno kontrolo nad številnimi korporacijami, ki tvorijo njun "imperij". Koncert mlad. zbora SDD Mladinski zbor Slov. Del. Do ma na Waterloo rd. bo imel soboto 5. oktobra v SDD koncert na katerem bo ponovljen ves program, ki je bil proizvajan na koncertu skupnih mladinskih zborov. Na starše se apelira, da pošljejo svoje otroke v četrtek točno ob 5. uri k pevski vaji. Za koncert jih oblecite kot običajno na prejšnjih koncertih. Otroci i majo v predprodaji vstopnice, katere so 25c za koncert in ples. Prosimo vas, pomagajte jim jih razprodati.— V. Coff, tajnik. MOSKVA. 30. sept. — Tu je bilo danes poročano, da se je v muzeju v Kargopolu v severni Rusiji našlo originalni dnevnik "(rištofa Kolumba. Knjiga, katere listi so rumeni od starosti, je vezana v pergament, na katerem so okraski v podobi mor-kih školjk in rastlin. Na na-lovno stran je pritrjen z vrvico velik okrogel pečat. Knjiga podrobno opisuje razne vožnje in potovanja odkritelja Amerike ter je bogato ilustrirana. Na na-lovni strani je napis v nemščini, se glasi: "Zapiski Krištofa Kolumba, ki sem jih sam zapisal za svojega sina Diego. Avgusta 3, 1492." V teku so preiskave, da se do-žene, če je najdena knjiga res delo Krištofa Kolumba, in kako je prišla v kargopolski muzej. Poskus za odpravo depresije z izenačenjem dohodkov s produkcijo. EDMONTON, Alberta, Kanada, 30. septembra. — V kanadski provinci Alberta, ki leži severno od Montane, so se 22. avgusta vršile volitve, pri katerih je zmagala nova stranka, kateri načeljuje srednješolski učitelj William Aberhart iz mesta Cal- svoto kredita. V zameno bo dobil certifikat z omenjeno svoto, s katerim bo lahko plačal svoje dolgove. Na ta način se ima vršiti cirkulacija kredita. Novi provincialni premijer u-pa, da se mu posreči pregovoriti banke, da bodo sodelovale z gary, ki je sedaj ministrski ^ njim. Prisiliti jih k temu ne mo-predsednik provincijalne vlade, j re, ker provincialne vlade v Ka-Pod njegovo vlado bo Alberta | nadi nimajo nobene kontrole nad napravila prvi eksperiment s j bankami, ker one poslujejo na programom takozvanega "Soci-1 podlagi čarterjev, katere so do-alnega kredita", katerega smo-1 bile od centralne ali dominion-ter je dati ljudstvu toliko nakup- j ske vlade. Ako se mu to posreči, ne sile, da bo sposobno nabaviti j bodo banke služile kot "clearing vse, kar se bo v provinci produ- house" za cirkulacijo socialnega ciralo, ter na ta način za vselej kredita ter s tem vladi prihrani-napraviti konec gospodarskim le stroške, ki bi nastali, če bi depresijam. vlada sama morala vršiti ta po- Novi mladi premijer je začel s sel. organiziranjem nove stranke j Na ta način se bo vsak mesec pred tremi leti. Pri zadnjih volit-1 izdalo za 10 milijonov dolarjev vah je stranka prodrla v skoro | socijalnega kredita. Aberhart slehernem volilnem okrožju v:pravi, da banke ustvarjajo kre-provinci. Pravi duševni oče in ; dit iz nič in da ne vidi nobenega avtor "socialnega kredita" je j vzroka, zakaj bi vlada ne mo-major C. H. Douglas, katerega j gla storiti isto. 5e~n6vi piremijer Alberte pova-1 Jasno pa je, da ako bi vlada bil, da postane svetovalec Jije-1 brez prestanka mesec za mese-govi vladi. icem metala v kreditni tok po 10 Teorija, na kateri sloni pro- j milijonov dolarjev, ne da bi se gram socialnega kredita je ta, juašlo kako pot za odpoklic izda-da dohodki ljudi niso zadostni, j nega kredita, bi cene eventualno da bi pokupili vse, kar so produ- i strahovito narastle in sistem bi cirali. Zagovorniki programa j se zrušil pod svojo lastno težo. Socialnega kredita z ozirom na I Imajoč to pred očmi, je premijer to predlagajo, da se pokliče na | Aberhart izdelal sistem za odpo-pomoč narodni kredit in da se' klic kredita, potom katerega se plača slehernemu prebivalcu de-j bo koncem vsakega meseca u-žele — v tem slučaju province S maknilo kredit, ki je bil izdan v Alberte — poseben bonus, tako | začetku meseca. da bo narodni dohodek prišel v ravnotežje z narodno produkcijo. Oni trdijo, da bo to pognalo kolesje industrije, odpravilo re-lif in brezposelnost ter za vselej pognalo revščino iz dežele. To se bo napravilo potom davka na "nezaslužen dohodek", ki bo imel značaj nekakšnega prometnega davka. Vselej, kadar bo farmer prodal bušelj žita, bo plačal davek. Kadar bo mlinar Nobenega dvoma ne more biti,' žito zmlel, bo plačal davek. Ena- PROFESOK JE PLACEVAI. ZA OTROKA, KI GA NI BILO BUDIMPEŠTA, Madžarska, 28. sept. — Neki madžarski profesor, ki je petnajst let plačeval alimente za svojega nezakonskega otroka, se je prepričal, da teka otroka sploh ni in da ga nikdar ni bilo. Njegovo gospodinjo, ki ga je petnajst let vodila za nos, bo zadela občutne, kazen. Profesorju je natvezila, da je imela otroka ž njim, pokazati mu ga pa nikdar ni <.otela. Profesorju se je začela dozdevati stvar sumljiva, nakar je gospodinja javil sodišču. Na sodišču je priznala sleparijo. da vzrok, ki ga zagovorniki Socialnega kredita navajajo za depresijo, je pravilen, edino vprašanje je, če se bo metoda, potom katere se predlaga odpraviti razliko med produkcijo in kon-zumom, izkazala praktična in učinkovita. Kako bo provinca Alberta svoj program poskusila izvesti ? Na podlagi programa, ki ga ima vlada v provinci, bo sleherna odrasla oseba dobila $25 mesečnega "bonusa" ali socialnega kredita, dočim mlajše osebe dobijo primeroma manjše svote. Ta socialni kredit pa no ko bo plačal davek bankir pri vsaki transakciji. Isti princip davka se bo upeljalo na vse blago, ki bo izdelano in prodano v provinci. Da pa se zavaruje proti draginji, je Aberhart imenoval odbor, ki bo določal "poštene cene". Splošen vtis je, da bo novi' eksperiment baš na tej točki zadel na največje zavire. To gibanje za socialni kredit ima mnogo pristašev v Angliji, kjer živi njegov avtor, major C. H. Douglas, kakor tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji. Zadnji čas se je pojavilo tudi v Z. državah, in kot se poroča, bo nUBO&KNA MORALA V KITAJSKI PRESTOLICI. PETPING, Kitajsko, 28. sep. — Yuan Liang, župan tukajšnjega mesta, je zelo moralen človek. Izdal je odredbo, s katero prepoveduje, da bi neporočeni ljudje različnih spolov stanovali skupaj. Nadalje so prepovedane skupne kopeli, in v šolah morajo učitelji dečke in deklice posebej poučevati. bo izplačan v denarju niti se ga ! kongresman Goldsborough iz ne bo moglo izmenjati kot de- Marylanda v prihodnjem kon-nar, temveč v obliki kreditnih grešnem zasedanju predložil za-certifikatov, katerih vrednost konski načrt za uvedbo "social-bo zajamčena z vsem bogast- nega kredita" v Zed. državah, vom province. Na prvi dan v mesecu bo vsaka oseba predložila posebno Imjižico v tozadevnem vladnem uradu (clearing house), kjer se bo vpisalo $25 kredita. S tem kreditom bo lastnik knjižice lahko plačal svojega grocerista, mesarja ali kogarkoli, kateremu je kaj dolžan. Ker pa ti krediti niso izmeniji-vi, bo grocerist, mesar ali kdor- Žalostna vest Mrs. Ivana Zavbi, 1413 Pen-hurst Rd., in Frank Urankar, 7226 St. Clair Ave., sta prejela iz stare domovine žalostno vest, da je dne 14. septembra v vasi Vodice pod Limbarsko goro pri Moravčah na Gorenjskem umil njun oče Jože Urankar v čestit-Ijivi starosti 82 let. V sta re« i kraju zapušča soprogo in ])rt r.' koli je pač kredit sprejel kot nov, v Ameriki oziroma v Clevc- plačilo, moral sprejeti kredit predložiti v tozadevnem vladnem uradu, kjer se mu bo pripisalo landu pa poleg imen jenih dveh še enega sina. Naj mu bo lahka domača gruda! STRAN 2 E3NAK0PRAVW0SB 1. oktobra, 1935. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI )) "ENAKOPRAVNOST" [f Owned and Published by JHE AMERICAN JUGOSLAV PTG. & PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 ta, 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1.50 Po pošti v Clevelandu za celo leto .................$6.00 na 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ea 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države sa 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879 BARBARSKA ABESIHIJA že dolgo nismo čitali kaj tako sarkastičnega na račun prosvitljene krščanske civilizacije kot je članek Westbrook Peglerja, ki piše za Scripps-Howarcl liste. Članek se nanaša na obstoječi abe-sinski konflikt. Čitajte sami, potem pa se lahko smejete, jokate ali preklinjata, kar se bolj prilega vaši naturi. Opis ceremonij, s katerimi S2 je proslavilo konec deževne sezone v Addis Ababi, je takšen — pravi Psgler — da sem začel verjeti, da je končno le res, da je Italijanom poverjena misija, da ponesejo luč, oziroma bakljo, civilizacije primitivnim bratom v Abesiniji. Haile Selassie, ki ima drzno čelo, da se nazivlja "kralja vseh kraljev" je sedel na nekakšnemu tronu, kakršne se vidi v muzikalnih komedijah, z zlatim o-vratnikom in zlatim mečem, medtem ko so fanatični vojniki padali v blato pred njim ter obljubljali, da so pripravljeni iti v smrt zanj, ako bi bilo treba. Vsekakor zelo ostuden prizor. Med vojniki se je opazilo prekanjene duhovniške fakirje, ki prakticirajo primitivne obrede ter vtepajo vojnikom v glavo vero, da so sposobni posredovati zanje pri Bogu. Iz vsega tega je jasno, da Abesinci res potrebujejo, da se jih civilizira. Njih nevednost se grdo izrablja, in vsekakor je dolžnost civiliziranih narodov, da jih razsvetlijo za njih lastno korist, da bodo postali takšni kot smo mi. Nikjer na civiliziranem svetu ne najdete kralja, ki bi se oblekel v maškerad-no regalijo, kakršno nosi Haile Selassie. George V., kralj Anglije, Irske in indijskega im^jerija; Karol, po jtiilosti božji kralj Romunije, in Viktor Emanuel v I-taliji, so resnična veličanstva in pravi kralji, ki vladajo po volji resničnega Bo ga. Cesar Japonske trdi, da je on sam Bog. Japonci se glede tega malo motijo in bi jih bilo treba poučiti z orožjem za njih lastno dobro. Ampak civilizirani narodi imajo bas zdaj preveč pjsla z obrambo civilizacije med seboj, torej se bo moralo japonsko zadevo trenotno odložiti. Abesince je zadela ta sreča, da pridejo prvi na vrsto. Aleluja! Haile Selassie tudi trdi, da je dobil svojo oblast od Boga, ampak nesmiselnost njegove trditve je takoj jasna, če pogledate slike njegovih dvornih ceremonij. Nekateri njegovih podanikov hodijo okrog v nočnih srajcah in celo njegovi vojaki so bosi. Kazen teg'a pa so verski obredi njegovih duhovi'ikov na-i-avnost barbarski v [»rimeri s finimi, razumnimi ceremonijami, s katerimi se mi civiliziranci obračamo na našega resničnega Gospodarja. Abesinski duhovniki žgajo kadilo in prepevajo himne ter trdijo, da imajo posebno besedo v nebesih. Duhovščina v civiliziranih deželah nikoli ne počenja kaj takšnega. Žalostno je, da bi se tem barbarom pustilo metati proč svoje oboževanje v trepastih cej emonijah za kralja, ki v resnici ni noben kralj, ko bi lahko inteligentno častili kakega resničnega kralja. Angleški George V. in italijanski Viktor Emanuel in tako naprej bi bila vrtjdna časti vsakega človeka. Ti kralji se ne (Dalje v 6. koloni.) "Woodmen" organizacija v notranji Braziliji je mno "coHinwood, Ohio'go ^elo nevarnih sovražnikov, (kakor tigri, kimarji — in naj-Cas hitro beži, imamo že mr- ^ujše — kače. 70 odstotkov zle dneve tukaj. Treba je začeti v Braziliji tiči v kačjem misliti kako in kaj napravit. Zo-' g^j-upu. Posebno kmetu so ka-pet moramo ta prosti čas pora-' ^^^jbolj nevarne in se nobe-biti za društva, da s tem prido-|j^^ živali ne boji tako, kakor bimo moči blagajni. j kač, najbolj zato, ker jih je to- Saj društvo je eno, zakar bi liko, da se ne more braniti, moral vsak skrbeti in imeti ve- j Ni dolgo tega, kar se je zapelje do njega. Kakor vemo in' čela braziljska znanost baviti s tisti, ki še ne veste, kaj bo v kačami. Začel je dr. Vital Bra-nedeljo, to je 6. oktobra. Tukaj sil, učenec dr. Calmetta, ki je se štiri društva pripravljajo za ^ bil zdravnik v francoskih ko ta dan. Gotovo nam napravijo ^ lonijah, v tistih časih, ko so kaj novega, ker delovalo se bo Francozi zasedli Madagaskar, skupno, in sicer društvo "Wa- A Francozi so mislili, da ne bo terloo Grove" št. 110 W. C., —.težko vzdrževati otok. Toda ra-"Friendship Grove'' 125 W. C. — jčuni so jih temeljito varali. Ni-"\Va terloo Camp" 281 WOW in go namreč računali z naravnimi "Euclid Beach Camp" 307 W. O. j sovražniki, ki so bili tisočkrat W. Dva ženska društva in dva hujši kakor ljudje: kače. Dr. moška društva iz Collinwooda. | Calmette je pravil sam, da jih Toraj mora biti že nekaj po-1 jg bjio toliko, da so vojaki umi-sebnega; videlo se bo raznovrst- stotine, na tisoče. Po- ne nastope v petju in plesih in'nekod so morali celo obstrelje no stavbo zagledaš že od daleč, podobna je bolnišnici, tam so ** poskusne sanitetne sobe, ali ne^ vem, kako bi rekel. Stoji sredi lepo obdelanega parka. Najprej sva si šla ogledat poslopje. Zelo je prostorno. V njem dela kakih osem zdravnikov in okoli 40 pomočnikov, tudi dve pomočnici sta, bodoči zdravnici... Eden od tistih pomočnikov, o-ziroma dijak medicine, g. Jose ŠKRAT Pravite, da ste pisatelj, pa Riseiro Feraz, nama je vse vlju-'nisem še ničesar slišal o vas. Ali dno razkazal. Na levi strani veliko pišete?" vhoda smo videli kar armado "Odkar sem na svetu, sem na-zajcev in drugih živali, ki so pisal samo šest vrstic! bile zaprte v posameznih klet-: "in s temi vrsticami se lahko kah. Po uslugi g. Ferraza smo preživljate?" zvedeli, da so vse te živali na-' "Izvrstno; sto tisoč dolarje\ menjene poskusom. Potem smo sem zaslužil z njimi! si šli ogledat še serpentarije kačarije. Malo pred poslopjem stoji prvi serpentarij, ta je največji od treh, in tu je tudi največ kač. Vse so strupene. Že po pogledu sodiš, da morajo biti tu 'Bog pomagaj /endar napisali?" "Ženitno ponudbo!" Kaj ste pa Dežela tisoč zahrbtnosti Usoda inozemskih koncesij v je-Plantaže pri Gore ju in ob zeru. Malarija v Ogadenu m času, ko se toliko govori liki koncesiji, ki si jo je priJobi 'i j, ni('riško-ore.iski guverner, I'ii'' -""71, it"' ----- ilou velike komplekse zemlje za vedel, zakaj na teli zemljii^''i^i sp zaeeli delati. Zapadiio od jezera Taue j(^ zac el s K# V/..1 - - 1 r" I all^' • lažnim gos])odarjenjem Anglež / uj-viJ'^ hi potem je moral svoje ti, ker mu je cesarjev nanies takšne davke, da je izostalo ' .ij'uif 'Ate«®?..,,« ]\led Hippler Guards, nastop na o- yg^^j ali dve cele pokrajine! vse vrste, saj so redke tiste vr dru. Mislim, da bo vsakemu žal,'g tooovi 10.5 kalibra. Po dežju! ste kače, da bi bile po dve ena- ! Profesor: "Prišel sem si ogle-' dat vaše znam.ipnitosti!" i Tvorničar: "Dovolite, da vam " najprej predstavim svoje ženo vojno SI .10 — - ij ])0(l vodstvom Sircu Edlibij^i vico za saditev kavčukovili ^.jjue.* Zii in še hčere! ki jih ne bo videl, zakaj one ^ pg^ jg ^jio najbolj grozno. Re napravijo nekaj kar še niste vi- j.g gg prestopile bregove in podeli. Tudi bodete imeli na izbero' pi^yiig yse, kar je bilo meter in ki. Serpentarij je sezidan V:--—--— ~ iajčasti obliki; v notranji stra-^nisem našel ničesar zanimive-ni je krog in krog voda, 120 m ga na njej. številu udeležite. Enako prosmio ^ bi ne bilo žive duše več. ostalo občinstvo, da nas posetite J. pojavila roka dr. kar je največ mogoče. ; Calmetta. Ulovil je nekaj kač obe dvorani, ples se vrši v obeh i dva ali še več visoko, s se-j široka. Ustrašil sem se, ko^ ^ Ferraz nama je pojas- dvoranah. Že po tem mora vsaki g^ prinašale na milijone, sem videl kačo, zdi se mi. da je vedet, da bo vredno priti. Prosi j. milijone tistih plazečih se! bila klopotača, ko se je spustila j.. g^o- ae članstvo društva "Waterloo! Stališče francoske voj- v vodo in jela plavati proti| _ hudeea Ne Grove" 110 WC, da se v obilnem I neznosno. Še nekaj i nam. Spremljevalec g. Ferraz ker ni strupena ampak Enako nrosimo v ................_____x -jp nna^il j zatO, Ker 111 strupeiict, F 30 je opazil. I zato, ker jo je mogoče ukrotiti "Ne bojte se. ne pride do nas,potem po zidu ne more plezati, ker Toraj na svidenje v nedeljo 6.1 več vrst m z njimi odpotoval vjpregladek. To je klopotača, ^ strupene kače. Napa- oktobra ob 6:30 zvečer, v S. D. Francijo. Francoska vojska se j najbolj znana kaca v Braziliji. | takoj, ko sluti, da so v Domu na Waterloo Rd. j je umaknila k obali in tam za-^ Njen strup je smrten, ako , bližini Strup njenih sovraž- F. Henikmaii. sedla najvažnejše točke, kjer bi i dobite zdravniške pomoči v, škoduje. Po boju, ki se tudi lažje branila teh sovraž-1 dveh urah. Tu ji pravijo Cas-_ ^ dobro minuto, pogoltne nikov. Dr. Calmette je v Pari-jCavel. Ona tam, temna, ki ; nasprotnico. Tej kači pravijo zu analiziral učinek strupa na. križ na glavi, je Urutri (Lache-1 ^p^j^^gg^^ana ali znanstveno: ; raznih živalih, katerim je pred j sis aeternatus). Tista tam, | Rachidelus Brasili.' tolarjev jo izdala samo i slaiiovila jo ooiitralo v ' ■ (Iružiiico v (loroju, polom .1^ ' luaiijkljajoin skoraj - milijo^^ koiikiirz. Etioi)ska I muka si si jo pridobila maloiio zastonj- v osadfiiii in Kiifi s" S<'? ,a.i* lisca sljiide v volikili, belili most ill so zaooli s pridobivčiU.1® _ tO' doiiu nioi ■m' •ali niog'1' lolji" vodovod, drug-aoe bi m' , Ljili ,'00jih dolavskik taborišč, )brat Moroiitaijiloi). Pev. dr. "Cvet" s pri zalo so jo, da bi v (),«a dol v oliifii iiv-i (.-infiijiiirii. • ----- - (itri" \ soa sljudo spet tako, da ■ v dožoviii dobi, zavoljo ^ 1 1)1'^ y Iz istega i-azloga j'-\ p >Iiiiic''^ svoj obrat tvidi družba W Coiioessions Prasso on jo, 1 išoa najvoojo rudniško .'užbi'^ iniajo iiiostranci v % Hnj & «kii h % •«.5 %i ' .fo S i % \bosmUi^ koriscala veliko naravno za kt, platina ob Birbiru v dežel. Vole.^ kiW pj'iltfO' ^ ^ oosijo si jo pridot)il Itali.l'ii' - ])rodal noki francoski iianku )'^ yve ,; ])ridržal (JOOO delnic p<> noni'"'.^ yjui"] --jiaziuii jL. --------- : . Rachidelus Brasili." ...........'' - ic | Kdo se je še kdaj bal prisesti injekcijo in potem vbrizgal raz-;ranzno rumena, s crnmii stiri-j p^gden smo se razšli, že da- ' frankov. Celotna gbn v družbo, kjer se rahlega pet je ?. lie kemične tvarine. Po dalj-i kotni po hrbtu, je grozna; ^eč od vsakega serpentarija. Tako je pisal pred kratkim do- ših preizkusih je dognal, da le j 15 minut po piku se vam oči;^^^ Ferraza naj bro pQznani pevovodja. In res, kalijev permaganat ustavi delo-j stemnijo in omedlite. Zgubljeni ^ g'^j-upu, o njegovem koliko bi se lahko o tem pisalo.'^^nje strupa. Po dolgih letih;sle, ako ne dobite .zdravniške zdravljenju. Ko človek premišljuje, saj res,' truda je razširil svoja dognanja I pomoči v eni uri. Tu ji pravi- redek je slučaj, da je v prepiru, I na vse vrste kač. Pri tem mu'jo Surucucu (Lachesis muta),j "Kačji strup je brez barve, tepežu ali v kaj sličnem pevec, jg tudi pomagal brazilijski doseže nekaterikrat tudi dolži- ko je še svež; suh je podoben Jaz s tem mislim, pravi pevec, ki zdravnik dr. Vital Brazil. Kas-! no 250 cm. Nekateri jo zame-'gomirabiki. Shranjen na suhem v resnici čuti, čuti globoko v sr-' g^a se razšla. Dr. Calmet-' njajo z Lachesis lanccolatus. ali obdrži vso moč smrti. Njegova tu pesem, slovensko pesem, ne ^e je ostal v Franciji, izdeloval'po braziljsko jararacucu. Je sestava se razlikuje z vrstami pa na one, ki pripadajo k tem ali | proti-serume in raziskaval da- ■ grozna, ter ima precejšnje šte- ^ kač. Njegovo delovanje zdrži onem zboru le za čast, le zato, yj^al Brasil pa se je vr- j ^'i^o smrti na vesti. Dolga je tudi vročino nad 100 stopmj C., da zamude par ur časa na t.cden, ^ svojo domovino, da tudi približno 2 ni. V državi S. Pa-^ kljubuje vsem kislinam, ne pre-]:o nimajo drugam iti, ki hodijo pomaga. olo pa je najbolj znana Saraia- maga pa kalijevega permanga- 5>a vaje, da kaj novega zvedo, j gdaj je to vprašanje kolikor , ca, zelo zahrbtna in nevarna nata. itd.. Ampak, pravi pevec, je ^'toliko rešeno. Dobivamo serum; kača; je tenka in meri kakih j strup povzroča veliko razbur-1'cs redkokdaj slabe volje, oja, p^^ti slehernemu kačjemu stru-j'^^O do 80 cm..." I jenost, ki pa ne traja dolgo, zmei a j vesel, vesel . . . j pu, in če le ni prepozno, bolnik | in še je govoril, a jaz ga ni- Petnajst minut po piku, se oči Pevci in pevke ;;bora "Cvet" |tudi okreva. Seveda je zopet. gem več poslušal; hotel sem odi-' stemnijo, neizmerno povečajo in 1=0 zadnje čase precej zaposleni vprašanje, kako dobiti serum ti čim prej, toda tovariš Stoj- bolnik omedli. V bližini rane ■A opereto, katen^ pripravljajo pravočasno! Nekatere vasi so j kov je vztrajal, da si morava'se žile močno napno. Bolečine za 10. novembra in potem pa še jako oddaljene, ali pa se nesre- ogledati še tiste prav velike... 'se menjajo. Opaziti je še sle-iazna povabila, tako da imajo jča pripeti tako daleč, da je ne-; Bog pomagaj! Če jih še nisi deče; oslabelost, bruhanje,, raz-več kot dovolj učenja in misli j mogoče dati nesrečnežu injekci- videl, nikar si jih ne želi! Vi-'širjenje punčice, zmanjšanje rade bežijo na zabavo. Toraj so jo pravočasno." ' del sem dva primera Eunectes'krvnega pritiska. Izguba krvi, uevci in pevke sklenili, da prire-j Tu je moj spremljevalec pre-j murinus. ki sta imela vsak po moteno dihanje, znižanje tem-(lijo v soboto, dne 5. oktobra, 1 kinil govor in pokazal z ro^kojio metrov, toda gosp. Ferraz' perature. domačo zabavo. Prav domačo, I stavko na hribčku med dreve-inama je iiovedal, da dosežejo - . da. Vrši se v domači dvorani si. imdi 15 m! Požrejo pa celegaL Smrt nastopi s posebnim kr- (Slov. Del. Dvorani na 1'rince | "Kmalu bova ondi! To je; teleta, kaj šele človeka! Napa-^^"^ živčevja. Ave.) prepevalo se bo samo do- institute Butantan, videli bo-i da pa vendar zelo zanimivo. Ko mače pesmi, plesalo samo doma- gte kače vseh vrst, kar jih ima-1 se pokaže žrtev, se ta kolos ovi- stvom milijonov frinikuv, ki so iV ]. ±4 milijun«. (\.i)niv j. (lol)ila samo platiiiti ^ko ri^ milijona frankov in ,ig! , nrgo 2 milijona frankov, izgubi', kajti lani jr cpW^'iDj' i , lirat skoraj ustavila. *W, \- dolini, ob reki, kjer jo st'' L i' nofclov. Dve tretjini nbiii" ^'nii' vsako (Ido I priznala družba saina v mosc't'i'V za ročilu. \' ivsniei pa je (Icsi't ljudi, tako (l:i so Mi/i'- sr-rini, v li'imijih lu'/.ali i% \ -cki';' KouMio so morali šrslsto ( taborišče %!i evropski; .1 Ji'^,1K prt'slaviti tisoc nu'lrov ''\,j.iVt.'t-;. ' bilo silno težko dobili ^^.(lit'. laboriše je morala driiž''-^ km cest, da bi si pi-islod'''' ^ ^(i)|'' 1 @ 1. :........ r,.. I ,.. . :,, ■ ... il* iH' -'i /,() / (Ivi-uia aiiglcškinia karavaiu*. Za Iclos ,j< n/j KI razdelili iu znianjsi lil. % s 4; \ \ i. I. plese, svirala bo domača god- mo v Braziliji." je krog bližnjega debla, ter ča- i Zdravimo s pennanganovim Sedaj tudi uporabljamo kromovo kislino. Najprej pa globoko urežemo tam, kjer je bil pik; zatem pa sledi ena ba, ampak akoravno domača, šo, nikdar nisem videl kače, !ka, da pride žrtev mimo. Nato nikoli poprej taka kar obstoji na sliki. In sem se jih tako i napade in začne se boj, Eunec- dvorana, je torej nekaj novep.bal, ko sem jih videl žive injtes vedno zmaga. Ovija se to- podkožni injekciji per- in domačega ako jo to mogoče, pj^^eče se komaj za dober me-i liko časa krog žrtve da mu stre kromove kisline, jedila pravijo kuharice bodo tu-^ter pred seboj. Še danes sevse kosti, potem pa ga kar ce-' ™^ti že prej di prav domače, mogoče da te kako me je obšla gro-jiega pogoltne. Tu ji pravijo ^o^o ali nogo, kjer vrle Krašovkc še polento napra- j,a, in če bi me ne bilo sram. bilSucuri in ni strupena. ! J® skoraj že vijo, kar so pa tiče pijače, je pa %bežal od tistega kraja. Ču-' - zdrav, čez net na se žp lahko vr- „4 4. J - /. • zdrav, čez pet pa se že lahko vr-Boa constuctor doseže 6 m ' ' _ , - _______ ni tako Vse tako domačo, pocutih se bo- tako hladnokrvno gledati i nevarna, zadovolji se z zajci in' Alkoholnih pijač ni priporo- ste kot da bi bili doma v družbi kazati in govoriti o njih, kaj-;drugimi majhnimi živalmi. Tudi čati; to še bolj razburi kri, ki svojih sorodnikov m najboljših j,- prepričan sem, da bi umrl ni strupena. začne še bolj delovati in pride znancev. In še nekaj - na nev- groze in strahu, še preden, Bližal se je konec najinega &trup še prej do srca. Naši senom u u o u 1 sa jiva po. a kača pičila. j obiska. Toda gosp. Ferraz na- rum i so različni. So enovalent-in go ovo am je znano ca j Instituto Butantan je zgra-.ju je prosil, da ne smeva oditi, ni in miiogovalentni. Ko bolnik, j jen ob robu griča. Trinadstiop-; preden si še ne ogledava naj ali kdor je bil blizu, zna pove- bolj inamenito braziljsko kačo. dati, katere vrsta kača ga je itak vsa, Slovencem domača. (iii sem se tovarišu, da jih je tudi 7 metrov, a vendar ' bilne zabave to povzroča. Zaba ve bo dovolj . . . Naj omenim še to da zb. Cvet s jesenskih , to prireditvijo otvori sezono' jim prijateljem v Slov. Del. Dvo-I^' me dosti zanimala, a da ne pičila, uporabimo enovalentni jesenskih prireditev v tej dvora- rani to sezono. Pevci in pevke j bi odklonil tega vljudnega va- serum; v nasprotnem slučaju pa ni, kjer bo prva to sezono. V so- "Cvet" vas prav vljudno vabi- Videli smo <^- mnogovalentni. boto vam bo toraj dana prva jo, da jih posetite. Pozdrav samljeno veliko, črno kačo. Dol- Razlika med prilika, da sc razveselite s svo- Aiina Tra\en bila približno 250 cm in enovalentnim in (Dalje na 3. str) oblačijo kot pustne seiY'S' J Abesinci v svoji nevedno^ liti, da je kostum kralja ^ ^ komičen, kadar se skih gorjancev, ali kadai gedi tronu s krono na plaščem okrog sebe. Vsekakor pa bi ^ ne smeli valjati v blatu da so njihova življenja hovim monarhim. Nek^J je, kadar kak civiliz"'^^^ ns na žametasto blazino kraljevskim prestolom, stranjo svojega meča do _ ^ ga ramena ter da g^ ^ U''' (i*f čigar življenje bo ;,i šur f kraljevih sovražnikov n gg^'Lr zacije v deželah, ki taV!^J^^)^e ni nikakšno hlapčevstvo. like je treba razumeti. . j^iti , • t O celi stvari ne nio^'® dvoma. Abesince je tret>' P lijani so baš narod, ki ji' žegen svobode, dostoj&i^^ cije. M \ A oktobra ENAEOPEAV£[QST BXfiAS a Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza INKORPOBIKANA 1909 Zahvala jnar, Mr. in Mrs. John Jeglich, Mr. in Mrs. Lovro Torkar, Mr. --in Mrs. Gašpar Bašelj, Mr. in Ne moreva si najti besed, da; Mrs. Frank Novak, Mr. in Mrs. ^AD; 245.47 WEST 103rd STREET. CinCAGO, ILLINOIS Telefon; — PULLMAN 9665 Vatro J G ,, UPRAVNI ODBOR; Kvgrti'ih P£®<^ednik, 6231 St. Clalr Avenue, Cleveland, O. ^o]ph Licp^' „ podpredsednik, Bridgeville, Penna. Ru, ; •. podpredsednik, 6231 St. Clair Avenue. Cleveland, O. ^ko Kuhpi' 245-47 West 103rd Street, Chicago, Ili. ' "'»gajniic, 245-47 West 103rd St., Chicago, lU. Nadzorni odbor: Na carinskem uradu sem mo-jter obvestil hotelsko upravo o j ral plačati za 10 zavojčkov zagati. Poslali so mi uslužben-ameriških cigaret nič manje ne- ca, pa kaj ko i on od zunanje go $2.40 carine, dasi so me sta*,strani ni mogel nič storiti, razen le cigarete le $1.10. Vsi pro- da udre, ali razbije vrata, kar j bi se mogla primerno zahvaliti. Louis Levstik, Mr. in Mrs. Fred testi, da je nedopustno obdav- pa zopet ni bilo priporočljivo v i najinim številnim prijateljem, Weber, Mr. in Mrs. John Jane, Mr. in Mrs. Jos. Pretnar, Jr., Mrs. Nosan, E. 177 St., Mr. in Mrs. Johana Pretnar, Mr. in Mrs. John Hity, Mr. in Mrs. Anton Gubane, Mr. in Mrs. Kon-rak, Mr. in Mrs. Blaž Godec, Mr. čiti to komoditeto z nad 200, tej pozni uri, že iz ozira na o-procenti kupne cene, niso nič stale goste. Imel sem slučajno pomagali. j v žepu še srebrni ameriški do- "Ni treba da plačaš, če no- lar in pa ključ, s katerim sem češ," so mi rekli. "Pusti robo j malo prej zoJilenil vrata. S te-tu, pa je vse urejeno." Moral;mi sredstvi sem se spravil na sem plačati, kaj sem hotel. Dal delo ter ukrepal na vse mo- pa sem si izgotoviti potrdilo o vplačani vsoti. goče načine. Po dobri uri trdega dela so pričeli vijaki v zapa- Huston, Penna. Laurich '2nd Street, Cleveland, Ohio. 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. - "aiK POROTNI ODBOR: Box 924, Forest City, Penna. Pug ^39 Washington Street. Denver, Colo. ' South 58th St., West Allis. Wis. Dt, p •J. Arch ^ ^ ^ V N I ZDRAVNIK: * Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. ^°J'RAVNoc,£ ® A ® N O GLASILO: iHj '% pisma in / ' ^231 St. Glair Avenue, Cleveland, O. '"'la % Zvezn se organizacije, se naj pošilja na naslcv taj-"^viiega odsek ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-® sporne J, t, naslavlja na predsednika nadzornega odse-■toižtva in , na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-uradnega glasila, se naj pošilja naravnost ____ VNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio. isi ii domovine "utiMu (Ponatis iz "Nove Dobe") I p7 1 bu Od Nekateri potniki so mi zame- hu polagoma drug za drugim rili, češ, načel bi bil zavojčke, I popuščati, in posrečilo se mi je, ali jih potlačil v žepe, pa bi se I da sem istega razbil, ter končno bil izognil. Tega pa namenoma j zopet prišel na prosto, in principijelno nisem hotel sto- 'Hivši ? ^(kjič na obi-Paserm ^"krat 1le rad videl '•%1, letti, ločil ^^jstno zlasti %nico__. Sem grudo, svoje pa postar- svojo mater. "■'"ski ^ /'Nja Yorka L^^ih . » »a, J'l" I 8mr. Angle- ^ ^daeva. S aedgi^. ^olos, kakor-;, "Jioriih ' iia- vseh '^a Iznajdljivost n dobe: i """ nom, kužetom, mačkam, papigam in opicam, od katerih se nekatere osebe nežnega spola niti na potovanju ne morejo ločiti. Tudi tem potnikom je pri-deljeno osobje, ki skrbi za njihovo udobnost, hrano in dnev _ bil 2a novi no prezračenje na vrhnem kro- vu. f*o- oskr- Ith tHofj ' s Urncfivk-i "C tretc prvim / / Of' t'Jo Celn '^^prestanemj nike. K'H- ° ' JOZtlosti «koy J® v Postrežba je prvovrstna, hra-, na izborna, pripravljena po sve-smo se iz- tovno znanih francoskih kuhih, ki so v stanu zadovoljiti najsit-nejega razvajenca. Če bi bilo kaj oporekati, je fcilna vibracija, povzročena po 140 tisočih H. P. električne go-mine sile. Stene, vrata, in celo postelj v moji kabini so ropotale, da je bilo nemožno zaspati, vsaj prve dneve, dokler se človek tej silni vibraciji vsaj deloma ne privadi. Ta vibracija je menda povzročila, da so se vodne cevi nekega dne v sklepnih vijakih "razongavile" ter poplavile nekaj kabin 3. razreda. Pa so poklicani činitelji ta nedostatek v nekaj minutah popravili ter pomirili začasno prestrašene pot- riti. Poštenjak naj bo človek;, boli pa le, če se poštenjaštvo iz-' rablja. Pa nisem bil jaz edina žrtev te neodpustljivosti. Na potu v Pariz je prišel v moj kupej gospod, ves vzhičen in razjarjen, češ da so z njim isto napravili. Pozival me je, naj se mu pridružim, da greva ob prihodu v Pariz naravnost k carinarske-mu komisarju, ali še na višje mesto, če treba, da uloživa pritožbo, da pokaževa, da se tujci, potujoči preko njihove dežele, ne puste brezpogojni izropati. Vedoč, da bo polnoč, ko do-spemo v Pariz, in da so uradi ob tem času zaprti, naš vlak pa je odhajal zarano v jutro, se mu nisem mogel pridružiti, kakor bi bil želel. Soba za parurni počitek 35 frankov, 20 frankov taksi do par blokov oddaljene postaje, 7 frankov za požirek žganja, to so cene, katere se mi zde i za Pariz pretirane. Človek bi mislil, da mora pod takimi razmerami vladati blagostanje vsaj v Parizu. Pa sem naslednje jutro opazil pismo-ncšo, toraj državnega usluž- Da sem ta nedostatek opazil šele prihodnje jutro, bi bil zakasnil vlak in ob enem tudi par-nik, razun če bi se bil poslužil letala. Pa tudi francosko toliko hva-lisano uslužnost se mnogo pretirava. Po železnicah preko Švice, Avstrije in Jugoslavije niso sprevodniki zabranjevali potnikom medsebojnih obiskov med kupe ji druzega in tretjega razreda. Francoski sprevodnik pa mi je prijatelja, ki se je o-glasil v mojem kupe ju, sicer dostojno, pa vendar odločno zavrnil, češ, da ni dovoljeno potnikom tretjega razreda posedati v kupejih druzega razreda. Potovanje po evropskih železnicah seveda ni tako udobno, kakor v tej deželi, četudi se voziš v dragem razredu. (Dalje prihodnjič) ki so nama priredili tako ogromen in v vseh ozirih popolnoma dovršen "Surprise Party". Verjemite nama, da si nisva niti z daleč mislila kaj šele pričakovala, da boste naju tako presenetili ter nama poklonili tak kra- in Mrs. Janževich, Mr. in Mrs KAČJI ZAVOD. (Dalje iz 2. str.) mnogovalentnim je ta: da eno-valentnega sestavijo takole: S strupom določene kače zastrupijo konja. Mrtvemu konju nato izvlečejo kri, s katero benca, kateri si je za zajutrek Potem naredijo enovaletni se- ^ udobnosti potujočemu prostim tui'istov- gg P^ekomorsko! Dasi sem imel povratni listek dnev- za isti parnik, sem se vendar ^ .. 2a po-! raje poslužil nazaj grede par- .'^o!C®'šča, plese, {nika "Champlain," ter bil prav tekmejzadovolje^. v j O Fi'ancozih samih, v njih itd in te-;lastni deželi, četudi so zavezni- 2a(jjjjj I ki naše bivše domovine, pa ee, pa !žal, ne morem posebno pohva- 22. pre-Uiti. Tujca izžemajo, kjer ga le pudel- j iTiorejo. UFE'S BYWAYS ■Sue '® ---—__—--— ALONC -THC HOAEPWALKI- VOU CHANCE ^ V«^~- OF TME:^X SHA-V SMTT - ru^^S-. £NOU» who Bs»U« notbins but Ibslcing powder —under ■irparvirien of 8xp«rt themiili oi netional r«pirtotioB. me N^- Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost p 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 lei Give Reo-jicr Price SLESlEi I for your old floor clecorss-L* whs si you buy.i'his Sicndsome deSuxe MODEL e-S2 LPEA ricoi CLEANER SHghUy higher on term# OBLAK FURNITURE CO. 6303 GLASS AVE. Phone HEnderson 2978 Sews 11 Forward OR Backward M a k 9 e the same perfect Singer stitch In either dlrec-f tlon. Llttlel lever changes; direction in-' staritly, and regulates exact number of stitches per inch. Darns, embroiders like mafeic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. Easy terms. f) Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 f : '■ STRAN 4 ENAKOPRAVNOST isvoljod-o 1*1 ljiil>ea;en Marko Stojan Roman iz Balkana. '"O, nič mi ni!" je odgovorila se vam zahvalim pozneje — ta-!damo v čoln in čiivajta jo kakor Dušanov napadalec ni niti o-j "Ne boš, razbojnik; le poča-mahnil, ko se mu je zadri Fran- kaj malo . . . Vrlo, Marko; ti si cozov nož v drobovje; izbuljil je [junak od mejdana!" I . oči, zarjul z groznim, peklenskim glasom in se zagnal naprej, bruha je peno iz odprtih ust. Dušan je bil planil pokoncu; nehote je segel po svoj samokres, videč, da ne zmorejo tako strašno oboroženih nasprotnikov z golimi rokami. Toda srditi, smrtno ranjeni črnec je bil hitrejši od njegove roke . . . Planil je nadenj, popadel ga z levico bliskoma, za roko, ki je držala samokres, in zavihtel ja-tagan, da mu razkolje glavo. Tisti hip pa sta pretrgala zrak dva ostra poka — kakor da je kdo udaril z bičem . . . Dušan je videl, kako je izpustil črnec o-rožje, prijel se z eno roko za prsi, z drugo za čelo in padel tik pred njega na obraz. Nato se je ozrl: za njegovim hrbtom je stala ženska, ki so jo bili oteli Hali-lovega nasilja; bila je bleda kakor smrt, in njena drobna desnica je stiskala krčevito majhen samokres. Dušan se je sklonil naglo in pobral zamorcev jatagan. "Pustita ga meni!" je kriknil Ivanu in Marku ter navalil na drugega divjaka. Bil je gotov svojega uspeha, zakaj stari junaki, udeležniki in priče velikih bojev zadnjega stoletja, so mu bili kaza'lT skrivnosti mojstrstva nad handžarjem in jataganom. Kakor dve sika joči, svetli kači, ki grizeta druga drugo, sta švigali klini nekaj hipov, dokler ni odkril črnec, presenečen po tem silovitem napadu, v neprevidnosti svoje leve strani. Zdrznil se je, začutivši mahoma, da je izgubil stik z nasprotnikovim orožjem: a Dušanov jagatan je švignil kakor strela v odkrito golino, in črnec se je zavaUl po tleh s strašno rano na vratu; glava mu je bila skoraj odsekana . . . Kakor potok je udrla kri po preprogi, in lady Helena je odskočila s preplašenim vikom, čuteča, kako ji je obrizgnil gležnje curek vroče mokrote . . . "Opravljeno je!" sta vzkliknila Ivan in Marko, ki sta se bila umaknila v kot za vrati kot nema svedoka te strašne, dasi kratke borbe. Dušan je izpustil orožje, ki je padlo z zamolklim zvokom Marku tik pred noge. Obrnil se je k Angležinji. "Madam," jo je nagovoril o francosko, "pošteni ljudje smo." "Čuvajte se!" je viknila lady Helena bolestno, z izrazom groze v očeh. Njen glas je zamrl v ropotu naglih skokov. Namesto padlih črncev sta bila urdla v sobo dva nova sovražnika: prvi je bil istotako zamorec, drugi — arabski sluga Ha lila beja. Vihtila sta vsak svoje dolgo bodalo, 'in res bi bila kmalu presenetila naše znance, ki se niso več nadejali napada. Na srečo pa so zadela sunkoma odpahnjena vrata ob pleča divjega Marka, ki je stal tesno za njimi in se oziral ravno, kaj je zdaj storiti. "__!" S krepkim vzklikom, ki ga ne moremo ponoviti čita-telju, kakor ga ne zamerimo našemu bradatemu junaku, dobrosrčnemu kljub surovi bojevniški zunanjosti, se je ozrl Marko po vzroku novega hrupa in pobral istočasno orožje, ki ga je bil vrgel Dušan iz rok. Ivan je bil hitrejši; kakor ris ]e naskočil Arabca, prestregel njegovo roko, izvil mu bodalo, podrl ga na tla in mu pokleknil r.a prsi: Divji Marko je bil prestregel oboroženo zamorčevo pest na rezilo svojega jatagana, tako da je črnec tuleč izpustil bodalo; nato ga je prijel okrog pasa, treščil ga na tla in ga stisnil s kolenom. Vse to se je zgodilo v par trenutkih. "Cesa čakaš?" je zaklical I-vanu. "Končaj ga, da ne potra-timo časa! ..." Nikari . . . Rajši ju zvežimo! človek je človek;., kadar se ne more braniti, ga ne ubijaj . . . "' "Potem pa naglo! Hej, musje, pusti svojega Rusa in pomagaj nama!" je viknil Marko Estour-nellu in pokazal z roko, kaj hoče od njega. Estournelle je stal pri Kaza-kovu, ki je' slonel v kotu ranjen in krvav na mindarluku: zamorcev jatagan mu je bil oprasnil desno lice dokaj globoko. Njemu kakor tudi Dušan« ni ostalo ča sa, da bi se bila vmešala v borbo z novima protivnikoma; pač pa sta priskočila na Markov klic oba ter pomagala zvezati služabnika in Halila beja z vrvicami, ki so jih imeli s sabo za vsak slučaj. Halil bej se je začel drami-ti ravno v trenotku, ko mu je Dušan zadrgnil vozel. "Tudi usta jim bo treba zamašiti," je menil Ivan, "Lahko di nam delali nepriliko s kričanjem ..." lady Helena naglo. "Iznenadilo me je ravno pojasnilo, ki so mi ga dale besede vašega tovariša o čudnem načinu vašega prihoda Iv to hišo . . . Gospod," je zaklicala Dušanu, "pustite Halila beja. O Jerici, ki jo iščete, vam povem jaz več, nego je znanega njemu samemu." "Bog nebeški!" sta vzkliknila prijatelja in planila k njej. "Kaj je z njo? Govorite, madam; . . " "Jaz sem lady Helena R. . . , je odgovorila Angležinja mirno, "in bivam v tej hiši po krivdi slične lopovščine kakor gospodična Jerica . . . najbrže sorod-nica enega izmed vas ko iskreno in iz dna srca, kakor | punčico v svojem očesu, veste sami, da zaslužite. A zdaj , "P& vi drugi ali ne pojde-ne tratimo časa — hitimo odjmo vsi skupaj? tod!" je ponovila lady Helena. "Takoj, mylady," je dejal Dušan. "Samo . . . Kje je poročnik? ..." "Kje sta Anglež in Janko-vič?" so se spogledali v istem trenutku Ivan, Marko in Kaza- "Takoj bomo za vami; vrnemo se samo za hip — po Janko-viča in poročnika, ki sta zaostala. Dajta, žurita se!" Pomignil je lady Heleni, ki je stopila na prag: "Izvolite naprej z našima tovarišema, mylady, in bodite brez kov, ki si je tiščal ruto na krva večo rano. ! skrbi. V par minutah vas dohi- "Tonnerre de Dieu!" je vzklik :timo vsi skupaj, čili in veseli!" nil Estournelle. "Wheelerja ni, Ko pa je zaprl vrata, se mu je nikjer ... Še tega je manjkalo'" "Moj Bog!" Lady Helena je poleg sobe, ki je bila nedavno še no ječa Jerice in Angležinje ter po- rov. zorišče nocojšnjih borb . . . Jovo in Miloš sta hotela hiteti 7, lady Heleno k bregu. "Ali je to nesrečna sestra I-vanova, ki je Dušanu toliko draga?" je dejal Miloš sam pri sebi.' i. oktobra, kakor je navada Skip«'' visoki' t Ali Kemal si je izbral ki se je zdel po svoji kleni rasti navidezno ffl' od \Tlega Jova. , ^ ISTad Jcnrom so se aiSTfbk. kla njegovih zvestih- ^ Miloš je začutil strašen.^ 1 lovit udarec po glavi, . nato ga f izpremenil obraz. "Prijatelji!" je šepnil s prita-prebledela kakor smrt in skleni-; jenim glasom, "bojim se hude-la roke. "Kje je sir Wheeler ? ... ija. Skočimo gor, da vidimo, "Moja sestra je!" je zamr-1 Gospodje, vi mi prikrivate ne- kam sta izginila" . . . mral z drhtečim glasom. ikaj strašnega: poročnik je pla- v vsej Halilovi hiši ni bilo du- "T^ady Helena R. . .! je vzklik-jčal mojo rešitev z življenjem . " ha ne sluha o izgubljencih, nil Estournelle. "Saj vas ravno! "Nikakor ne, mylady!" je "Morebiti sta ju ubila ona vas tudi' Poročnik vzkliknil Dušan in ji segel pod dva, ki smo ju ukrotili nazadnje, "Ah, Bože, to bo veselje! Saj ga, . , . ni človeka, ki bi bil tako dober P'"® ocmi in prijazen do drugih, kakor Du- ) seem o "Kaj bi mašili, vraga! je za mrmral divji Marko. "To se naredi hitreje." To rekši, je sunil zamorca in Arabca vsakega posebej, s pestjo prav nemilo v želodec. Dedca sta zaječala in obležala v nezavesti. "Vidiš, brate," je dejal Marko zadovoljno, "ta dva nas najmanj pol ure ne bosta več motila. Stoj, še gazdo je treba pomiriti. . . " Skočil je k Halilu beju. "Ne!" ga je ustavil Ivan. "Ta lopov nam pove po vsej priliki, kje nam je iskati mojo sestro . "Tako je!" Dušan je zgrabil Halila za ramo in ga nagovoril po francosko: "Ali morete odgovarjati, gospod?" "Morem . . ." je zaječal Halil bej s slabotnim glasom. "V vaši hiši se nahaja tuje dekle, zvijačno odpeljano iz svoje domovine ..." Bej je zmajal z glavo. "Ime ji je Jerica ..." "Ah! . . . ' Lady Heleni se je izvil glasen vzklik presenečenja. "Kaj vam je, madam?" je vprašal Estournelle in priskočil, kakor da bi jo hotel prestreči, meneč, da ji prihaja slabo po tem burnem in divjem prizoru. Wheeler, vaš znanec, je z nami. "Bog bodi zahvaljen!" Lady Helena je sklenila roke in dvignila nehote oči. "Če je tako, hitimo. gospodje . . . bežimo iz te hiše! Zakaj Jerica ni več v o-blasti Halila beja." Ivan in Dušan sta prebledela. ..Odpeljal jo je Ali Kemal, oficir sultanove arnavtske garde," je nadaljevala ona, "in po moji sodbi ji — vsaj začasno — ne preti nikakšna nevarnost ..." V kratkih, naglih besedah je pojasnila prijateljema, kako se je zgodilo, da je Jerica ušla Hali lovemu jetništvu komaj četrt ure pred njihovim prihodom. "Upam, da bo največja lahkota, najti njeno sled", je dodala nazadnje, "in da jo morda celo še dohitite . . . Vsekakor pa pomnite, da jo morate iskati tam, kjer najdete Alija Kemala; ako izgine iz Carigrada — potem jo je odvedel domov, v Albanijo!" Ivan je omahnil in si zakril o-braz z rokami. "Moj Bog, moj Bog!" se je za-čulo izza njegovih krčevito stisnjenih prstov. "Kaj sva storila, da naju tepeš tako neusmiljeno! šan, kadar se raduje lastne sreče ... " Slišal je za svojim hrbtom kako je zaropotal zapah na vratih I Halilove hiše in kako so se oddaljili v veži zamolkli koraki. Viteško je ponudil Heleni roko; Jovo je stopil na drugo stran, in krenili so proti morju. Ta hip pa so se zgenile na migljej Alija Kemala sence, ki PRE pazduho. "Poročnik Wheeler čaka zunaj, bodisi na vrtu, bodisi na ulici, kjer smo postavili stražo .. . Bodite brez skrbi — njemu ni nic hudega. Idimo, mylady; pred hišnimi vrati čakata dva vrla dečka, ki vas spravita na varno — v čoln, s katerim smo prišli ... Mi ostali poiščemo med tem poročnika in našega tovariša, ki je z njim! . . . Marko in gospod Estournelle, pojdita vidva zaradi varnosti naprej do hišnih vrat . . . vidva pa," se je obrnil k Ivanu in Ka-zakovu, sledita zadaj!" Toda usoda jim ni bila namenila nove borbe;.Halil in njegovi sluge so ležali povezani in pobiti — naši prijatelji so naleteli zgolj na staro sužnjo, ki je tulila potihoma v kotu veže. tresoč se strahu. "Kje je Lejla?" se je spomnila lady Helena mahoma. "Tudi ona je izginila . . ." Toda že je stopil Marko k vratom in odrinil težke zapahe. "Jovo! Miloš!" je zaklical Dušan v mrak. Dve temni postavi sta zrastli pred pragom, kakor iz tal. Arnavtski risi so naskočili našo trojico, preden je zaslutila 609-11 Alhambra Rd., blizu London IM.. «Hi St. <'1:1:1". Zulanii hiša za 2 (Ini/.ini: r» so]) in kopalnica vsako slaiHivanje: '1 forne/.u, 2 garaži. Tiipiji ; Bančna fi- $4000 še predem smo se mi spopadli z smo jih videli prej v zasedi, njima!" je mrmral Marko s hri-pavim glasom. "Če je to, potem ju sam Bog ne reši; živima jima potegnem kožo z glave, kakor gotovo me je majka rodila!" Njegov strašni pogled je pričal, da je ves voljan izvršiti svojo grožnjo. "Kai ie to?" je vzkliknil Ivan mahoma na zgornjem hodniku. "Nekaj se giblje za to zaveso . " Priskočili so in odgrnili, vsi pripravljeni, da nalete na skritega sovraga. Toda izza zavese se je izmotala mlada, še lepa ženska, ki je padla na kolena in zvila roke v smrtni grozi; bila je Lejla, ki se je skrila ob prvem hrupu borbe. "Ne boj se!" jo je nagovoril [ Marko po turško. "Nič se ti ne j zgodi, ako nam odgovoriš po j pravici. . . Ali si videla dva mla-; da gospoda . . . dva tujca ? . . .! "Nič videti, silni gospod . . " | je jeknila prestrašena sužnja, j "Allah ve . . . videti nič, a slišati . . . krik, enkrat in še enkrat" . . . "Za Boga svetega!" je vzkliknil Dušan, ki je razumel zmisel Tekočina - tableti mazilo - nosne kapljice Oglašajte v "Enakoprav« nevarnost. Napadli so jo za vrat-' ' VARČNI LJUDJE KUPUJEJO ZEMLJIŠČA! KUPITE SEDAJ! 14529 Ardenall Ave. za eno dnižino. 4 '.L.' iS" $390« luinf-na ----------------- 18614 Arrowhead Ave., od £. 185 St. I) sob, lot noxlud. I'o%oji: bančna finanoa ___ $2800 14305-07 Bardwell , Si, 1280-82 E. 169 St., blizu Millwood: 2 družinska hiša, 5 sob v.>ako stanovanje; vse v dobrem stanju ropojl: Bančno, carn/.a Bančna Bras* 969 Depot St Uda blizu (-base !$4500 calow s soDanu v flu" lot 50X1T1. I'osojf: 845 E. 209 St., od Recber Ave., severno ini St. Clair; Semi-bungalow ; 4 sobe in kopalnica si)odaj; veliko podstrešje: lep lot 100x100. PoKoji: Bančna financa $3200 1596 Hawthorne Drive, bli/u Kuciitla in K. 243 St.; kota. Pogoji : Bančna financa 0714 Hampden Ave od E. 105 St na garaža, v dobrem etno. $61.09 bančna financa sob. $4700 Tke City SD 308-318 Anisfield Building, vogal E. "Ne obupajva, brate!" je dejal Dušan s turobnim glasom.' jenim glasom. "Ali jo "Saj sva dejala, da jo poiščeva. Ste li opravili srečno?" . če tudi na koncu sveta ..." i "Nič ne vprašuj — ni "Kako je, brate?" je vprašal njenih jecljajočih besed. "Kje Miloš tiho z nestrpnim, razbur-Jto? Kje je slišala krik?" imate ? | Marko je ponovil Lejli vpra-. . šan je. časa Nesrečnica se je obrnila in po- 9th in Huron 'Za svojo rešitev, gospodje, zdaj . . . Spremita z Jovom to kazala s tresočo roko na vrata ONLT OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant KIthor bccausc of stomach dinturbancMi, food fermentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halltonls (bad breath). No wonder others consider them a nuisance* But now Science has found that the regular use of Listerine will often ov<*rpome offensive mouth odors due to the fermentation of tiny hits of food on mouth, tooth, or dental plato BurfacG#. This safe antiseptic and quick deodorant works quickly. It clean«« mouth, teeth, and i^m surfaces. Halt* fermentation and putrefaction, a major cause of odors, and then counteract« the odors themselves. Try using Listerine every two or three days. Bee how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your breath. J^mbert Fhsrmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim sinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest Grandsons (VNUKI) KATERO JE SPISAL Louis Adamič Avtor 'The Native's Return,' 'Laughing in the Juvfile' in 'Dynamite' To je povest treh vnukov slovenskega izseljenca v Ameriki. Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. NAROČILA SPREJEMA EN AKOPR AVN OST 6231 ST. CLAIR AVE.-----CLEVELAND, OHIO «NORGE »0 THE PtUS VALUE OF HEFRlGERATIOff • Part of the plus r«h» fai Norge is the plus cold-making power of the RoQator. It is able to make more cold than you'll ever need, is simple in construction, smooth in <^>era-tion, uses hardly any carrent, is almost everlasting. By actual test, the RoQatnr ha-proves with use. The extreme cfficicncy and dependableness of the RoQator is the basis of saving in both food and refrigeration. RcJlator Refrigeration enables Norge owners to save op to $11 m month. THE RQLLATOR... Smooth, easy, rolling power provides tn»re cold —uses less currttsi. But do yc® the • WhenyoO^^J^ of qdet, > VP v<^ A die 0 lastin«^ y SUPERIOR HOME SU 6401-05 Superior Ave NORGE