JUTRA
Maribor, torek 25. junija 1929
a razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16, uri
Telefon:
Uredn. 440 Uprav« 455
Oglu) po tarifa
Oglu« »preloma tudi ogtaint oddelek .Jutra'1 v I
SE BO VRŠILA ŠE
Formira pTigiffS V' gBisvrnv
Leto III. (X.), štev. 142
i
Račun pri poitnam Cek. m. v Ljubljani «U 11.409 Velja meteSne, prejem«« v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova osstait.13
SaalaMnaia ullea Mš A 1 rrtvvrnuvi iniw
Ofenziva miru
S tem nazivom popolnoma pravilno o-rnačuje del svetovnega tiska najnovejše zgodovinske dogodke, zlasti sestanek britanskega ministrskega predsednika Mac Donalda z ameriškim poslanikom Dawesom in govora obeh državnikov 19. t. m., s katerima sta označila historični značaj pogajanj, ki se imajo pričeti med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami. Sestanek obeh državnikov je po mnenju tiska svečana vidna ouvertura v pogajanja, ki so po mišljenju i britanske i a-meriške javnosti neizogibna, ako se naj napravi konec nenaravni in pogubonosui tekmi obeh največjih svetovnih držav, kojih naroda sta vezana z vezmi jezika in kulture. Te tekme v gradnji vojnih ladij, ki se je pričela takoj po sklepu mirovnih pogodb, ni mogla ukiniti niti prva pomorska konferenca v Washingtonu, ki ie dosegla pač omejitve glede gradnje ladij z nad 10.000 tonami, pustila pa proste roke glede gradnje manjših edinic.
Vsi razumni in trezni ljud;e so uvide-vali, da je to stanje nevzdržno že iz proračunskih vidikov obeh anglosaksonskih velesil, zlasti pa tudi, da bi tvoril sporazum med obema vladama tudi podlago za omejitev pomorskega oboroževanja tudi vseh drugih držav, to pa bi bila zopet podlaga in predpogoj za izvedbo splošne omejitve in zmanjšanja’ oboroževanja na kopnem, na morju in v zraku. To je vodilo že 1. 1927 Ho konference glavnih pomorskih sil v Ženevi, ki pa se je razšla, ne da bi bila našla bazo za sporazum. Kasnejši »pomorski sporazum« med Britanijo in Francijo je odnošaje 'e še poslabšal, ker sta tako Amerika kakor tudi Italija smatrali, da je sklenjen proti njima v svrho supremacije Vel. Britanije In Francije na morjih.
Vse to je preprečevalo tudi delo Ligine
komisiie za razorožitev. Sele ko je 22. aprila 1.1. ameriški delegat Gibson izjavi] v imenu svoje vlade, da so Zedinjene države, ki imajo interes samo na pomorskem oboroževanju, pripravljene sprejeti kompromisno formulo, se je situacija spremenila. Bil je to znak, da bo novi predsednik Hoover pokrenif akcijo za pomorsko razorožitev, kar bo o-mogočilo pripravo splošne razorožitvene konference. Dogodki so zastali vsled volitev v Angliji.
Angleški laburisti, ki so po volitvah v Vel. Britaniji prišli na vlado, so že v volilni borbi označevali sporazum z Ameri-. en° !zmed Slavnih točk svojega Mae'n« ml5”eg® Programa. Iz govorov Stanku Z	wesa	P°	njihovem	se-
S1**	na	skoraiinil
že Dovodom	najbrže
LSFP,‘
gleško-ameriška pogajanja a perjena proti noffiffi Z J°inS ne bodo druge države stavljene^ed^o-
&Jde;StVLd0kazuie name". da bodo Judi druge države pozvane na razgovore o omejitvi oboroževanja. Dawes je v svo jem govoru že podal tudi smernice za grajanja; strokovnjaki naj izdelajo nart«* *,r*avnik! pa naj na podlagi teh s Potrebnimi modifikacijami sklenejo spo-me- Značilna je tudi izjava bivšega
J 2. JULIJA. — PRESTOL NI GOVOR BO PRECIZIRAL POGCJ JE ZA OBNOVO ODNOŠAJEV MED ANGLIJO IN RUSIJO.
LONDON, 25. junija. Danes se ie sestala novoizvoljena angleška zbornica k svoji prvi seji. Poslanci so se udeležili seje skoraj polnoštevilno. Ob običajnih formalnostih je predsedoval seji najstarejši poslanec, ki je s kratkim nagovorom otvoril sejo, ugotovil sklepčnost in odredil izvolitev začasnega predsedništva ter izvolitev verifikacijskega odbora. Po izvršeni zaprisegi poslancev je bil izvoljen za začasnega predsednika na predlog delavske stranke konzervativec Flck-rey. Njegovo kandidaturo so poleg konzervativcev nodpirali tudi liberalci, tako da ie bil izvoljen skoraj soglasno. Po izvolitvi predsedstva Je starostni predsednik snoročil, da bo slovesna otvoritev parlamenta dne 2. julija. Na otvoritveni sefi bo prečitan prestolni govor in do takrat bo tudi že izvršena verifikacija mandatov. Seja Je bila nato zaključena.
Doslej Je svečani otvoritvi parlamenta vselej prisostvoval osebno kralj, ki Je pri tej priliki prečital prestolni govor. Tokrat se kralj bržkone seje ne bo udeležil, ker Je njegovo zdr. stanje še vedno tako, da ne bi mogel prenesti napora, ki Je združen s čitanjem prestolnega govora. Prestolni govor Je bil običajno kratek, do-čim Je tokrat nenavadno obširen. Zato ga bo čital lordkancler. kar bo po 29 letih prvič. Pred 29 leti ga Je čltal lordkancler, ker Je tudi takrat bil kralj bolan.
Prestolni govor se obširno bavl s programom vlade in razpravlja predvsem o pobijanju brezposelnosti, ki predstavlja najvažneišl sodobni angleški problem. Zelo obširno se bavl prestolni govor tudi z zunanjepolitičnim programom vlade. Poleg priprav za tesnelše sodelovanje med Anglijo in Ameriko v cilju zaslguranja trajne-
Soanskl prekooceanski polet
oonesreill
MAJOR FRANCO JE NAJBRŽE POSTAL 2RTEV OCEANA. — AMERIŠKI PARNIK JE NAŠEL V BLIŽINI AZOROV OSTANKE RAZBITEGA LETALA.
MADRID, 25. junija. Vesti o španskem prekooceanskem letalcu majorju Francu so se izkazale za neresnične in po splošnem prepričanju je drzni letalec že izgubljen. Če bi bil že preletel Azore in nadaljeval polet proti Ameriki, %akor so poročale včerajšnje ameriške vesti, bi moral biti danes že v Newyorku. To pa se ni zgodilo. O le alu kljub skrbnemu in vsestranskemu poizvedovanju ni nobenega sledu. Pač pa poroča danes ameriški parnik »Madelaine«, da le opazil v
bližini Azorov, kakih 120 milj severoza-padno od obale, razvaline letala. O letalcih ni nikjer nobenega sledu. Zato domneva, da gre za ostanke »Numantle«, Ki se je bržkone ponesrečila. V Španiji vlada zaradi nejasne usode majorja Franca veliko razbuiienle. Vse radiopostaje išče jo neprestano zveze z letalom, razen tega pa so naprošene vse ladje, ki vozijo med Evropo in Ameriko, naj poizvedujejo za letalom In letalcem.
Pred radostnim dogodkom na Bledu
BEOGRAD, 25. junija. Kralj se mudi še vedno v Topoli, od koder se bo vrnil v Beograd še le jutri popoldne. Po povratku v Beograd bo kralj najbrže ša istega večera odpotoval na Bled, kjer pričakujejo vsak hip radostnega dogodka.
Srborlt slovaški Jezuit
BRATISLAVA, 25. junija. Včeraj je P™*«}.,v. tukajšnji stolnici do ostrega konflikta med verniki in jezuitskim patrom Hidvlgom. Pred pričetkom pridige je šel v spremstvu mežnarja m ministranta po cerkvi in izganjal iz cerkve vse ženske, ki so imele po njegovi sodbi prekratka krila ali prekratke rokave in pregloboko razgaljene vratove. Zenske so se začele puntati in prerekati s srboritim patrom, ki pa tudi ni odjenjal. Končno so vse ženske demonstrativno zapustile cerkev In pater je pridigal le par starim ženicam in muzajočim se moškim, ki so že iz radovednosti in škodoželjnosti čakali, kaj bo pater povedal.
Peuski turnir u Beogradu
BEOGRAD, 25. junija. Na včerajšnjem pevskem turnirju v Beogradu je bilo priznano državno prvenstvo novosadskemu pevskemu društvu, ki je tudi prejelo kraljev dar — zlato liro. Drugo nagrado je dobilo beograjsko društvo »Stanko vič«, tretjo pa »Javor«, a četrto Beograjsko pevsko društvo, ki je pri tej pri' liki slavilo svojo 75-letnico.
Optantskf spor pride pred Oruštuo Narodou
BUDIMPEŠTA, 25. junija. Včeraj se je vrnila v Budimpešto madžarska delegacija, ki je vodila na Dunaju optantska pogajanja z Rumunijo. Pogajanja so končala brezuspešno. Obe delegaciji sta se sporazumeli tako, da bosta stavili svojim vladam predlog, naj se vsa zadeva prepusti v odločitev Društvu narodov, ki naj se na septemberskem zasedanju bavi z optantskim vprašanjem. Glavni spor obstoja zaradi odškodnine. Dočim ponujajo Rumuni 100 milijonov zlatih kron, plačljivih v 20-Ietnih obrokih, zahtevajo Madžari 120 milijonov in takoj šnje plačilo celega zneska.
angleškega zunanjega ministra Chamberlaina, ki je naglasil, da sporazuma z A-meriko ni samo politika ene stranke, ampak volja vsega naroda.
Nedvomno je torej: borba za svetovni mir stopa počasi, a sigurno v svojo odločilno fazo. Ofenziva miru je na potu k svojemu v*HJn»mu uspeha.
ga miru se bavl prestola! govor zlasti tudi z obnovo diplomatskih odnošalev s sovjetsko Rusijo. Vlada namerava izvršiti obnovo stikov z Rušilo postopoma tako, da bi najprvo Imeno-vala samo odpravnika poslov. Se Ul nato bi se s posredovanjem nemškeg« poslanika v Moskvi In norveškega poslanika v Londonu, ki zastopata Interese Anglije odnosno Rusije po ore* lomu diplomatskih odnošalev. vršila med Londonom In Moskvo pogajanja za Imenovanje poslanikov in popotno obnovo diplomatskih stikov. Angleška vlada pa namerava pri tem točno precizirati, kako daleč sme Iti svobodi sovjetskega poslaništva v Londonu * pogledu komunistične propagande. Či bo Rusija pristala na take oihejltvei bo obnova odnošajev v kratkem Izvršena. Brez teh omejitev pa tudi de* lavska vlada ne misli na vzpostav,^e^ odnošajev z Moskvo.
Politična konferenca u Lausani ?
PARIZ, 25. Junija. »Petit Parisien* poroča, da je francoska vlada že pripravila noto, s katero bo pozvala vsi zainteresirane vlade na politično konferenco. Zaradi odpora Anglije, ki želi, da bi se vršila konferenca v Lom donu, da bi se je mogel udeležiti tudi Vlacdonald, je francoska vlada spremenila svoje prvotno stališče glede kraja konference in predlaga v noti naj bi se konferenca vršila v Lausanni t. j. na nevtralnih tleh, tako da bi no« bena država ne bila gostiteljica !n tako vezana zaradi raznih obzirnosti.
Požar u Berlinu
BERLIN, 25. junija. V Wilmers’dorfi» je nastal sinoči požar pod železniškim viaduktom. Zaradi požara je eksplodirala plinska cev glavnega plinskega voda, ki je bil 'speljan pod mostom. Le na« ključju je pripisovati, da eksplozija nj zavzela večjih dimenzij. V istem trenut« ku se je namreč pokvaril plinovod na ne* kem drugem mestu v bližini in so bal v tem trenutku zaprli dotok plina.
Komunistična stauka v Parizu
PARIZ, 25. junija. V borbi med slav kujočimi delavci podzemeljske železnice in policije je bilo 20 stražnikov težje ranjenih. Policija Je' aretiraila nad 200 delavcev, večinoma znanlti komunistov. Vsi inozemci bodo te' gnani.
Preuelika radovednost
LONDON, 25. junija. V Traporthatu se je pripetila včeraj povodom poseta večje skupine vojnih rušilcev nenavadna nezgoda. Ko je bil občinstvu dovoljen pristop na ladje, je nastal na mostišču tak naval, da je mnogo ljudi popadali) v vodo. Na enem izmed rušilcev se ja zbralo toliko ljudi, da se je parnik zara* dl preobremenitve začel potapljati V zadnjem trenutku je vse moštvo ro5ilqi poskakalo v vodo, da je tako zmanjšald težo, ob enem pa rešilo tudi ljudi, ki ao v paniki poskakali v morje. Policija j« bila spričo navala skoraj brez moči. L* z uporabo orožja se ji je posrečilo napraviti red vsaj toliko, da so mogli ljudje zapet zapustiti ladje.
S!S5>i
MftriffenkV V F C F R N I- K TttfrS
V Mariboru, dne 25. VI. 1929;
. Miaa—csg
Več zanimanja za Slovenske
gorice
NAJLEPSE POKRAJINE MARIBORSKE OBLASTI. - NA EINSPIELERJEVEM GROBU. - ZA TELESNI BLAGOR JE VSESTRANSKO PRESKRBLJENO.
Slovenske gorice so našim meščanom še vse premalo znane. Njihovi izleti so namreč usmerjeni na drugo stran, kjer so sloviti vinotoči, dasiravno v Sloveniji ni kmalu tako lepih krajev, kakor je ta del mariborske oblasti. Vzrok, da večina meščanov skoraj nikdar ne pride v te kraje, tiči predvsem v prometnih težkočah. Avtobusi, ki privažajo ob delavnikih podeželane z vseh strani v mesto, ostanejo v nedeljah doma, po 10 ali še več ur peš pu nihče ne bodi rad. Ne bilo bi napak, če bi te v tem pogledu kaj ukrenilo. Ta misel Ui je šinila v glavo, ko sem se zadnjič z avtomobilom nekega mariborskega veljaka vozil po teh krajih. Kar strmel sem, ko sem videl te krasne pokrajine. Povsod sadno drevje, krasni vinogradi, biijne senožeti in valoveča žitna polja, med katerimi se bleste snažne kmetske hiše, bele zidanice in prijazne kočice. Nad vsem pa dominirajo cerkvice, posejane po holmcih in najvišjih gričkih.
Zvabilo me je k cerkvici sv. Jurija v Slov. gor. Zidana je v obliki križa, ves dan odprta in vzorno snažna in okinčana. Okrog cerkve je domače -jokopališče. Ob cerkvenem zidu počivajo vsi bivši dušni pastirji, med njimi tudi znani voditelj koroških Slovencev, rajni prošt tinjski, Ors-gor Einspieler. Nad njegovim grobom .ic sicer vzidana neznatna nagrobna ploščica, poklonjena od sorodnikov, grob sam pa je zanemarjen. Le par skromnih poljskih cvetk diči grob zaslužnega narodnja ka. Samo pol ure dela bi bilo treba in Einspieler bi počival pod mnogo. lepšo gomilo, dostojnejšo velikega moža. Isto velja tudi za njegove prednike pri Sv. Juriju. Pa to le mimogrede.
Vsi, ki radi občudujejo krasoto narave, pri tem pa ne ljubijo telesnega pomanjkanja, se mimo lahko zaupajo slo-venjegoriškim gostilničarjem. Povsod so gostilne neverjetno snažne, z vsem nepričakovano dobro preskrbljene, postrežba pa je brezhibna, da jih je T ar zavidati, a kar je glavno, cene niso nikjer pretirane. Nikomur ne bo žal, če bo enkrat mesto v Limbuš ali Kamnico krenil na vzhodno stran.	A.
Seno dišeče grabimo.
V	rožne dole se preliva sveži vonj dišečega sena liki žar jutranje zarje. Vse se giblje, kosi, grablja in spravlja po
travnikih. Veselo vriskanje koscev ob zgodnjem jutru dviga poljedelca kakor vesela budnica. »Kak se meni streže, tak mi kosa reže!« Zato gospodinje poskrbijo za dober obilni prigrizek. Človek bi kar zbežal iz zaduhle uradne sobe, na travnik in zamenjal pero in knjigo s koso, z grabljami. Pa tiste gibance, speci-jaliteta Slovenskih goric, bi premleval s kosci in sušci. Le Čakajte, dne 7. julija, ko poleti »Glasbena Matica« z okroglo 50 članskim mešanim zborom v ljubko idilično Jarenino, jih bomo zopet dobili v šotorih, kos za »en mali groš«, da bomo kar mastni okoli ust. Oh ti mati priroda, kako si lepa in kako dobrodeln je tvoj dih posebno v nakitu vinske rože blestečih Slovenskih goric! Tudi podeželski človek se že tega zaveda, naučil se je že v šoli čitati tudi iz knjige prirode. Jutri! Pridite tudi Vi g. urednik pomagat v Slov. g. seno spravljat, dobite zato 7. julija kilo gibanc!
Pa pef! ne pozabimo...
Slovenski pesmi glas, domovja zvok okras. Pozdravljena »Glasbena Matica;;, ki nesebično razgrinjaš svoja blagotvor-na krila tudi na deželo in budiš srce in dušo k svitu in blagosti! Tvojim izletom fadi sledijo jasnega zvoka žejni liki mrav ljice solnčnemu žaru, da se pokrepijo in poživijo. In prvo nedeljo v juliju — 7. julija poletiš v Jarenino! Slovenske gorice bodo v veselju zadihale. Jarenina je mično priljubljena izletnikom. Kdor se je enkrat svežil pod košato gostilniško lipo v osrčju Jarenine, zarisal si Jo je globoko v spomin in zopet in zopet se rad povrne pod njo. In tam bo 7. julija žgplsla Glasbena Matica«:.
Čriček bo pel...
»Večemik« je prav opozoril, da je imel zimski strah prevelike oči. jorice kažejo, lepo povsod tam, kjer ni ostri krivec (sever) prerano odbrusil snega in je bila trta dobro zaščitena po sneženi odeji. Tudi vinogradniki, so zimski pesimizem potlačili in pritrdili zgornjemu naziranju. »Pri meni bo tako, kot je bilo 1927«, *pti meni ^e bolje«, »pri meni pa je že star trs in. veter je odpihal sneg, da je petina tr-sja celo suhega«. — Tak je bil te dni razgovor med sosedi, Samo še: toče in prezgodnjega jesenskega deževja nas vari Bog in veselo bo čriček prepeval...
Našim inserentom!
Vidovdanska številka »Večernika« bo Izšla v večji nakladi in bo zaradi praznikov naipritnernejša za inseriranje. Naročite oglase pravočasno, da sl zasigura'« ugodnejše mesto. Inserate za to številko sprejema uprava najpozneje do četrtka ob 9. dopoldne.
Stlariborski in dnevni drobii
Pod Piramido
brezova klopica — in še drugo.
Prijatelj lista nam piše: Ko zasenči zemljo mrak s svojimi temnimi peruti ter zabrli v kapelici na Piramidi pred Materjo božjo svečica, prižgana za srečni izid maturitetnih izpitov, se razlije božji mir tudi čez ta del mesta. Po novi, še nedograjeni cesti proti vinogradu, kjfr razširja trtni cvet prijeten vonj, hitim skoro vsak večer proti parceli, kjer običajno posedavam na lepo sestavljeni brezovi klopici, ako ni zasedena od lastnika. Naj mi to oprosti, pa to je bila moja stara navada, ki je nisem mogel opustiti. Narava je nakopičila ravno v tem delu mestne periferije, kjer valove že sve. i podeželski zračni valovi, precejšnjo mero Romantike.
Kaj pa danes? Težke slutnje in krvava resnica! Brezova »moja« klopica leži zrušena na tleh kakor ubogo živinče s polomljenimi kostmi. Prime me sveta jeza ter si ne morem razlagati, da sega že tudi v ta podeželski kotiček vandalizem •’mestne mularije. Podeželski fantje puste ■ vsaj običajno mrtve stvari nedotaknjene, ne da bi bili za to še posebno vzgo-
•	jeni — ter nimajo pri belem dnevu za ! takšno početje niti časa. Prepričan sem 'namreč, da se je to zgodilo pri belem ; dnevu. Lastnikom teh parcel bi pač pri-!poročal, da dajo zločinsko roko izslediti, stariši pa naj poravnajo vsako storjeno škodo, ako hočejo še naprej dajati mladini divjo prostost na tujih tleh brez nad-
zorstva. Zgodi se namreč lahko v takih razmerah še kaj takega, ki se sploh ne da popraviti. — A. B.
Zgradba kopališča na Felberjem otoku
dobro napreduje. Zaposlenih je okrog 200 delavcev, ki delajo v dveh partijah: dnevni in ponočni. Delo po noči nekoliko trpi zaradi slabe razsvetljave. Vsa dela stoje pod nadzorstvom inženirja tvrdke Jelenc-ŠIajmer ter inž. Bezlaja od mestnega gradbenega urada. Most s kamniške strani na otok, lesen, na močnih lesenih pilotih, je skoro gotov, vsaj tako daleč, da lahko po njem spravljajo že ves materija!. V delu so sedaj bazeni: veliki, srednji in otroški. Srednji bazen je izkopan in ga prično že te dni betonirati. Tudi otroški bazen se že izkopava in dne 24. tm. so pričeli izkopavati veliki bazen. Tudi delo na zgradbi kabin se je že pričelo in se za ženske kabine že polagajo betonski temelji. Vlagajo se tudi cevi za pritok vode v bazene, dočim so cevi za odtok že vložene. Pričakuje se, da bodo dela v glavnem do 15. jul. gotova, seveda Če ne bn delalo vreme sitnosti. Danes popoldne ob 3. pride na lice mesta komisija mestne občine, da ogleda dozdajna dela, zlasti da komisijonira zgradbo mostu. Ob 4. pop. bo »likof« pr: zgradbi mostu.
fpominiajte te CMD
Kdor išče, ta najde,
je že star pregovor. Vsakogar čaka sreča, samo zamuditi je ne sme. Zato tudi Vi ne odlašajte in si takoj nabavite srečke državne razredne loterije v upravi »Večernika«, Prihodnje žrebanje prične že 8. julija. Lahko zadenete 1,200.000 Din in ste rešeni vseh skrbi.
Obisk generalštabne šole.
V	pondeljek je prispel v Maribor II. letnik generalštabne šole iz Beograda na študijskem potovanju po naši državi. V celem letniku je le 13 oficirjev, med njimi .5 Slovencev. Spremlja jih tudi cela komisija višje generalštabne vojne šole. med njimi trije generali pod vodstvom generala Beliča. V Maribor so oficirji prijahali na konjih iz Slovenske Bistrice, kjer so se tudi mudili par dni in ostanejo v Mariboru ta teden, nakar se vrnejo v Beograd. — Na posebno povabilo Poij-ske republike, bo ta letnik generalštabne vojne šole meseca avgusta obiskal Poljsko in na povratku tudi Češkoslovaška ter pri tem vrnil predlanski obisk čeških oficirjev.
Matura na drž. realki.
K maturi na državni realki v Mariboru Se je iz obeh razredov prijavilo skupno 50 maturantov. Maturitetni izpiti so trajali od 10. do 24. junija. Komisiji je predsedoval oblastni nadzornik dr. Kotnik. Izmed 50 jih je bilo 7 reprobiranih za dva meseca, vsi ostali pa so maturirali z dobrini uspehom. Maturo so napravili: Boris Markovič, Lino Marion, Alfred Meglič, Miloš Miovič, Drago Obradovič, Erih Ortner, Franjo Pajtler, Milovan Pleskovič, . Anton Poš, Ljudevit Pristolič, Franjo Seničar, Dragovan Sever, Svetko Skok, Ferdo Šajna, Miroslav Šiško. Jovan Šonc, Josip Vehovar, Konrad Veni-gerholc, Dušan Vogrinc, Boris Vojmilo-vič, Herman Zei, Anton Benko. Stanko Benko, Socerb Božič, Bertold Brodar, Milan Černigoj] Ivan Čuček, Ferdinand Drofenik, Hinko Druzovič, Frmjo Ger-želj, Ignac Gornik, Herbert Greiner, Božidar Guštin, Dragotin Hartner, Milivoj Humek, Eng$f>ert Ivič, Jovan Kolšek, Stanko Komar, Karol Korošec (privatno), Pavel Korošec, Viktor Kotnik in Rupert Kranich.
Maturantom mariborskega moškega uči teljišča Iz I. 18S0, 1881 In 1882
prijazno naznanjamo, da se vrši letos naš tovarišici sestanek v Mariboru in to v restavraciji »Gambrin« (nekdanjem učiteljišču) dne 13. julija s pozdravnim in zabavnim večerom ob 8. (20.) uri v mati dvorani. Dne 14. julija zarana sv. maša zadušniča pokojn.'tovarišem in profesor jem — obisk pokopališča — obisk drž. učiteljišča — skupni obed ter izleti po sklepu predlagateljev. Podrobno na sestanku. Prinesite stare spomine za razstavo s saboj. Učitelji veterani in drugi priglašeni tovariši dobro došli. Udeleženci naj se pravočasno javijo pri A. Pore-kar-ju, Maribor, Tattenbachova ulica 26,
I. Sklicatelji: Š. Šalamun, A. Porekar in Fr. Kocbek.
Dekliška počitniška kolonija P. R. I<.
Deklice, ki jih je občina izbrala za PO' čitniško kolonijo na morju, naj se zglasijo v svrlio nadaljnih informacij s svojimi materami v četrtek, 27. t. m. od 8. do 10. pri vodstvu kolonije na dekl. meščanski šoli I., .v Miklošičevi ulici.
Za opremo počitniškega doma na Pohorju
potrebuje društvo nekaj petrolejskih svetilk. Ker ima marsikdo radi upeljane ele ktrične razsvetljave petrolejske svetilke odveč, prosi društvo, da jih odstopi kot svoj prispevek v naše namene. Svetilke se blagovoli oddati v dečjem domu v Strossmajerjevi ulici.
Gostilničar Dreisger
ki se je predvčerajšnjim ponesrečil na Aleksandrovi cesti, ko se mu je splaši konj, ni podlegel poškodbam, kakor se govori po mestu, marveč je že na potu okrevanja. Njegove poškodbe so sicer težjega ir.aČaja. vendar pa se bo lahko že v par dneh podal v domačo oskrbo.
Za sprejem v Pohorsko počitniško kolonijo
je prostih le še par mest proti celotni o-skrbnini. Prijaviti se je društvenemu tajniku upravitelju Sl. Dimniku v oblastnem dečjem domu, kjer se dobe vse potrebne informacije.
Novi prispevki za počitniško kolonije na Pohorju.
Tovarnar Westen v Celju kompletuo kuhinjsko emailirano in pločevinasto do-sodo v vrednosti nad 6.000 Dinj veletrgovina Pinter & Lenard popust Din 400 in eno tovorno auto vožnjo do Sv. Martina; neimenovan gramofon s 30 ploščami: urarja Bureš in Kneser 'sak eno uro budilko; tovarnar Lobi platno za rjuhe in brisače; trgovine Rosina, Martinz in Korman galanterijo; trgovine Paš, Šoštarič, Szinicz in Iv. Lah razne šivalne potrebščine; trgovec Vicel ,>orcelanasto posodo; klepar Al. Riha popust 200 Din; trg. H. Saks 5000 komadov papirnatih serviet. Vsem darovalcem prisrčna hva-a. —
Vpisovanje. *
Na 2. dekliški meščanski šoli v Mari* x>ru bo vpisovanje 29. in 30. junija 1929 od 8. do 12. ure.
Va drž. deški meščanski šoli v Maribora
je začasno vpisovanje v višje razrede neposredno po slavju in razdelitvi letnih izpričeval v petek, dne 28. junija t. 1. V prvi razred je vpisovanje v soboto; dne 29. junija tl. od 8. do 12. ure. Učenci ss morajo izkazati z zadnjim šolskim izpri-čevalom. — Ravnatelj.
egitlmacije za polovično vožnio planince!
Planinci! Legitimacije radi polovične vožnje so došlc, dvignite jih pri 3utniku!
Sneg na Pohorju.
Kakor je bila letošnja zima, je tudi letošnje poletje dokaj muhasto. Enkrat pri peka solnce kakor za stavo, naslednjega dne se vrste nevihte, drugič zopet za* manj čakamo pohlevnega dežja, ki bi o-svežil izsušene vrtove in polja. Včeraj popoldne je začelo rahlo deževati, po* lorske vrhov.e pa je pobelil — sneg, kar je koncem junija prav taka redkost,' ka* kor zrelo grozdje o pustu. Stoletna pratika ima sicer za konec junija narisana zimske rokavice, toda menda se ne bo zgodilo, da bi zopet smučarji prevladali športu.
Mariborski Kozamurnik.
Včeraj popoldne je skušal nek motociklist na Pobrežki cesti posnemati »Jutro-vega« Kozamurnika. Doma je naložil na motorno kolo spodobno na zadnji sedež svojo —menda še le bodočo — boljšo polovico in namenila sta se na izlet k Mariji Brezje.. Na klancu proti železniškemu viaduktu na Pobrežki .cesti pase je začelo. Voznik je spustil motor, ki ja z vedno večjo brzino drvel pod klanec in niti ni opazil, da je izgubil — spremlje valko. Lepa damica si je hotela popravili svoj »bubi« ter se je samozavestno spustila z obema rokama. K sreči pa Je bib na cesti dovolj prahu, tako da ni priletela pretrdo. Motociklist je še le pod mostom opazil, da je nekam prelahak. Med tem so pasanti že pobrali moderno Amazonko in ji otepli prah, nakar je jadrno zajahala kolo in sta oba izginila v oblaku prahu.
Samomor.
Davi so našli v pobrežkem gozdu obešenega 22-letnega usnjarskega pomočnika Franca Hamra, doma iz Jablancev, Sinoči je izginil z doma, vendar pa ni nihče sumil, kaj namerava. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico. Vzrok samomora je še docela nepojasnjen.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Torek 25. junija ob 20. uri »Romeo !n Julija«. Poslovilna predstava g. Janka Rakuše.
Sreda 26; »Cerkvena miš«. Premijera. »Cerkvena miš« v marib. gledališč«* ^
sredo, 26. t. m. bo v mariborskem gledališču premijera letošnjega veseloig«-5*®' ga šlagerja Fodorova zabavna in duhovi* ta trodejanska komedija »Cerkvena miš«, Mala miška bo v sredo zvečer skoro neopaženo smuknila na oder, pozabavala občinstvo, ga razvnela, obenem pa povedala marsikatero resnico. la izredna zabavna in igralsko zelo uspela komedija je predvideno zadnja predstava letošnjt sezone.
V Maribora, dne 25. VT. 1929.
M VFTPPVIK |.«fra
li I lil !!!■———■ —
Pfran 3.
Mariborsko ozemii« ¥ rimski
dobi
GOSPODARSKE, NARODNOSTNE IN KULTURNE RAZMERE V DOBI RIMSKEGA CARSTVA.
MARIBORA
Oa st zasigura Italijo 'd severovzhoda in ustvari zvezo z rimskimi pokrajinami na Balkanu, je Rim v dobi, ko se vrši a-similacija Tavriskov po Noričanih, priklopil v drugem stoletju pred Kristom rimskemu imperiju tudi Norik. Za cesarja Klavdija dobijo nekatera ilirsko-keltska selišča kot Celeia avtonomijo na podlagi muiucipalnega položaja. Največje podravsko rimsko mesto Poetovio je spadalo v Panonijo. Upravo je vodil v cesarski noriški provinci procurator imenovani namestnik, izvrševala, pa so jo avtonomna municipalna mesta, katerim 50 bili upravno podrejeni podeželski mestni okoliši. Mariborsko ozemlje do Slivnice na jugu je pripadalo v upravo po Vespazijanu ustanovljenega1 mesta FlaVia Solva (Wagna pri Lipnici). Da je bilo mariborsko ozemlje v predrimski do bi že obljudeno, nam dokazuje zaselek med današnjim Mariborom in Rošpohom, katerega gomilasto pokopališče je bib vidno še V srednem veku med današnjo Koroško in Vrbanovo cesto.
V dobi rimske vlade se je ozemlje Norika gospodarsko krepko razvijalo. Gospodarske osi našesca ozemlja so bile rimske ceste, od katerih je našo mariborsko ozemlje sigurno križala cesta, ki }e iz Jaune (Globasnice) v Podjuni šla ob levem bregu Drave proti današnjemu Mariboru, ter se pri današnji Kamnici skoro sigurno obrnila na sever preko Rošpoha proti Spodnji Sveti Kungoti. Vzhodno od Sp. Sv. Kungote se je zdr-i-žila s cesto, ki je vodila iz Poetovija preko St. Janža na Dravskem polju, kjer je prestopila Dravo in šla na Šmarjeto ob Pesnici, odkoder je po združitvi z dravsko cesto krenila preko današnjega Plača v Fiavio Solvo. Ti dve cesti Ptuj— St Janž—Flavia Solva in dravska cesta sta bili stranski prometni žili; glavno prometno linijo je tvorila velika panonska cesta, ki je iz Aquileje preko Ljubljane in Celja vodila preko Stranic (Lo-todes), Ložnice (Ragando) in Pragerskega (Pultovia) v Ptuj; od nje pa se je cepila važna južnopohorska cesta, ki je iz Stranic šla preko Vitanja (Uppellae), Sta rega trga pri Slovenjgradcu (Collassio) in Jaune na Gosposvetsko polje.
V rimski dobi je bil Maribor pravtako kot v latenski mala vas. Zato ne nudi on arheoloških zakladov iz rimske dobe kot tovariši Ptuj, Celje ali Ljubljana. Izmed rimskih ostankov v Mariboru je tehnično najvažnejši sarkofag, katerega so do 1. 1903 uporabljali za shranjevanje olja v kleti na Koroški cesti št. 7, odkoder ga ’e za muzej rešilo Muzejsko društvo. Odkod Je prišel ta sarkofag v mesto, ni znano. Na drugem rimskem spomeniku, ki se nahaja v lapidarju mariborskega muzeja, beremo nerimska imena (cognomina), \i česar s sigurnostjo sklepamo na podelji-vaijje rimskega državljanstva ilirsko-kclt skim domačinom; to nagrobno ploščo so odkrili 1. 1898 pod oltarjem stolne cerkve. V dvoriščni zid škofijskega semeni-Jfia vzidana rimska plošča predstavlja nagrobni kvnen in je prišla v Maribor \l Celestrine. Ni pa znano, kje so izkopali nagrobni kamen, ki je vzidan v hiši na Meljski cesti št. 9. V steni Meljskega dvora je vzidan že dolgo znani nagrobni kamen l bogatim reliefskimi okraski. Lev vzidan pod stolpom mariborske stolnice j« prišel iz Št. Janža na Dravskem polju; sarkofag pa, katerega je pridobilo letošnje leto Aluzejsko društvo iz .Konjic, bo letošnje poletje proučil direktor splitskega muzeja dr. M. Abramič.
Gospodarsko se je politično'privilegi-mi™im Potom Rimu priključeni gosti Norik močno ločil od ravne vojaške
ui.Avgusta °svojene Pano-f *?a Rimliana <»vji, mrzel
Lr..h» r^Vtr *	? ubogl 0d ovsenega
kruha* retkve in slabega vina. To se .si-
w J!f pa,nonsko Ptujsko ozemlje, kar pa ahko apliciramo na mariborsko ozemlje, kajti-mariborsko ozemlje spada kot prehodna pokrajina v območje Panonije in ne planinskega Norika. Prvotno trto, ki je rodila slabo vino, ki ni moglo konkurirati z italskimi vini, je po katastrofalni trtni bolezni, podobni peronos-PQfi koncem XIX. stoletja,, nadomestii cesar Prob s plemenito vrsto. V tem de-
janju vidimo konec' one rimske gospodarske politike, ki je onemogočala vsako gospodarsko konkurenco rimskih provinc Italije, katere glavni poljedelski produkt je bilo vino. Vsled te politike je dal ces*r Domicijan polovico naših vinogradov iztrebiti in izpremeniti v polja. Produkcija žita, ki ga je Italija uvažala, se naj taxo dvigne in njegove cene znižajo; produkcija vina pa, ki ga je Italija izvažala, pa zniža in njegove cene. dvignejo. Kljub temu, da so bile naše Slovenske gorice in vznožje Pohorja že takrat pokrite z vinsko trto, so uvažali naši kraji iz Italije poleg luksuznih predmetov in olja tudi vino. Razmerje med domačim in im-portiranim južnim vinom je moralo biti stično današnjemu razmerju med našimi in dalmatinskimi vini. Naši predniki v rimski dobi niso shranjevali vina v sodih ampak v velikih trebušnih glinastih vrčih, ki so stala v kleti na tleh in kakršne je našim krajem izdelovala tovarna v Poetoviju. Istotam je bila tov na za kuhinjsko posodo; obe tovarni so močno konkurirali domačim lončarskim obrtnikom. Steklene posode pa so izdelovale glažute na Pohorju,
Po’jedelska, na vznožju Pohorja, n. pr. pri Be^navi pa živinorejska je prišla polagoma kot latifundij v last veleposestnikov, za katere so jo obdelovali sužnji. Kmetje so vsled fiskalistične rimske finančne politike postali podložni veleposestnikom in priklenjeni na zemljo. Veleposestniki so namreč garantirali za dav ke kmetov, pravtako kot so za mesto z dednostjo garantirali za državi dolžne davke mestni očetje in za obrtniške cehe dedni načelniki cehov. V tej dobi gospodarskega in kulturnega propada, ki sledi Konstantinu v IV. stoletju, prevlada pri nas jezikovno Rimljan, c?rkveno pa krščanstvo nad Mithrovim kultom.
^Romanizacijo je izvajalo deloma odpuščeno vojaštvo, katero so običajno po od služenih 20 ali 25ih letih naselili na deželi okoli bivše garnizije, nadalje rimsKi uradi in uradovanje, priselitev gospodarsko močnih rimskih podjetnikov v naša mesta. S tem se je ustvarila podobno so-cijalno, pa tudi narodnostno razmerje kot je Uto v Mariboru pred vojno med Nemci in Slovenci. Agrarni kot industrijski kapital je bil v rokah Rimljana, uradniK je bil Rimljan in komanda v armadi, kjer so služili vsemogoči vojaki, rimska. Zadnja je narodnostno najheterogenejše elemente v dolgi službeni dobi zlila v homogeno narodno in miselno rimsko enoto. Tako je povsod razen v od prometa oddaljenih krajih prevladal z rimskim orlom tudi rimski jezik, potem ko je bil domači Kelto-Ilir politično in socijalno zasužnjen.
Versko življenje je v helenistično sicer-versko indiferentni dobi oživljalo v naših agrikulturnih krajih čaščenje med izvorom rastlinstva, solncem in človekom, Mitre. Kot zastopnika solnca ga predstavljajo slike v ptujskih mitrejih kot vzhajajoče, ^sveteče in zahajajoče solnce. Rodil se je iz žive skale, je razsvetlil temo, ki je vladala na zemlji in ubil bika, Pri čimer pa se je dogodil,čudež. Ko je Mitra zabodel bika, je iz krvi nastalo vi-n°iJ- mozga žito, iz trupla pa zdravilna zelišča m rastlinstvo. Ko je ustvaril človeštvu poljedelstvo in živinorejo, je od-sci s solncem s tega sveta. Pred odhodom v nebo pa je jedel kruh z vinom zmešanim z vodo, kar je postala daritvena jed ob cerkveni slovesnosti, ki je spominjala na Mitrov odhod v nebesa. To v tretjem stoletju po Orijentalcih v naših krajih razširjeno verstvo je v IV. in V. stoletju definitivno premagalo krščanstvo, ki je svojo moč tudi v naših krajih dokumentiralo z mučeniki.
Degeneriranje rimskega življa ie povzročalo, da je Rim zlasti od HI. štol. po Kristu dalje iz vojaških razlogov naseljeval v obmejnih pokrajinah barbare, ki so pa tvorili vedno večji del garnizij tudi v notranjosti države. Dokler je zmogel Rim s svojo kulturo asimilirati novodo-šle barbare, ni bilo za obstoj države ni-kake nevarnosti. Ko pa je s propadanjem rimskega duha propadla kihturna asimilacijska moč Rima, takrat so barbarizl-rani Rimljani ali rimsko govbreči barbari
prevzeli državno oblast v svoje, roke, kar povzroči homatije, i predstavliajo valovanje narodov ob koncu zahodno rimskega cesarstva 1. 476. Ta valovanja Gotov, Langobardov itd. so v naših geopolitičnih prehodno važnih krajih rimski živelj kot rimske kulturne pridobitve sploh, strahovito zredčiia. Definitivno pa stre v naših krajih rimski živelj in ga potisne predvsem v neprometne kraje prihod nomadskih Obrov in njim pod!ožn:h poljedelskih Slovencev v drugi polovici VI. stoletja. —
Job. ‘
Sokolstvo
3auna telouadba
sokolskega društva v Marihoru v nedeljo 30. Vi. 1929 bo gotovo privabila na sokolsko letno telovadišče ne samo številne prijatelje Sokolstva, ki z zanimanjem in simpatijami zasledujejo sokolski pokret in razvoj društva od leta do leta. temveč vse, ki radi uživajo moč in lepoto, harmonijo in umetnost človeškega telesa. Nastopi mariborskega »Sokola« v zadnjem času so znani po s /oji dovršenosti, ki zadovolji še tako razvajeno oko. Društvo se ponaša z voditelji, ki so dorasli svoji nalogi in nam pripravijo Vedno kaj novega. Nedeljski društveni nastop bo v tem oziru posebno bogat. Da se doseže večja mnogostranost in zanimivost, nastopijo s prostimi vajami le člani in Članice; deca in naraščajniki bodo s telovadnimi igrami in gimnastičnimi vajami predočili nove smeri v telovadbi. Posebnost bo simultani nastop članic na 5 bradljah na godbo, ki bo pokazal, kako visoko stopnjo je v društvu že dosegla ženska telovadba. Največjo pozornost vzbuja, kakor vedno, nastop izbranih ts-lovadcev na drogu in bradlji; smela izvedba vrhniških vaj mora osupniti in zadiviti vsakogar, saj sta v vrsti dva od svetovnih prvakov z olimpijad, najboljša telovadca v slovanskem Sokolstvu sploh. Zanimiva bo tudi splošna orodna teiovad ba, kjer nastopi prva vrsta v skokih čez konja vzdolž, v vaji, ki je bila predpisana tudi za olimpijado. Tudi vojaštvo, ki vežba že dalj časa pod vodstvom sokolskih vaditeljev, nastopi v številu več stotin z vajami s puškami, da manifestira svojo navdušenost za sokolske ideale. Zaključna točka sporeda bo »Jugosloven ska epopeja«, telovadna skladba dr. Murnika za olimpijado v Amsterdamu, sestavljena iz njegovih najboljših telovadnih kompozicij »U boj«, »Carmen«, »Faust« in »Turški marš«. Navežbal jo je z izbrano osmerico br. Primožič.
Vstopnina je nizka, da se more nastopa vsakdo udeležiti. Sedeži 12 Din, stojišča 5 Din, za dijake in vojake 3 Din. Ker je število vstopnic omejeno, se priporoča nakup v predprodaji.	a»»	•
Šport
Nagrade za najboljše fotografske posnetke.
ISSK Maribor je razpisal za dva najboljša fotografska posnetka jubilejnih svečanosti ali slavnostnih prireditev dve nagradi v denarju. Pravico konkurence imajo vsi poklicani fotografi in amaterji, ki najkasneje do 4. julija vpošljejo na naslov Radovan Sspec, Grajski trg po en izvod svojih fotografij o šport! ih in ma-nifestacijskih prireditvah ISSK Maribora. Posebna sodniška komisija lo slike ocenila. Nagradi znašate 200 in 100 Din.
Permanentne vstopnice
je izdal ISSK Maribor zb vse jubilejne prireditve. Dobijo se v predprodaji za Din 30 in upravičujejo imejitelja za obisk vseh dvanajstih svečanostnih prireditev v dneh 28., 29. in 30. t. m., ki se vršijo v okvirju jubileja.
Službeno iz sodniške sekcije.
Savezni sodniki in kandidati se opozarjajo, da morajo odposlati ZN§-u poleg postav moštev o vseh javnih tekmah (prvih moštev, rezerv in junijorjev) tudi poročila o tekmi na predpisanih formularjih, ki jih naj dvignejo pri tajniku poverjeništva. — Tajnik.
Pred nekaj dnevi je bil otvorjen novi sanatorij na vrhu LovČena v nekdanji vili pokojnega kralja Nikole. Prostora je za 60 bolnikov.
n Smrtna kosa. f n'"’ .
Včeraj je umrla v tukajšnji bolnici Marija‘Korošec, soproga delovodje drž. železnic v Mariboru v.starosti 44.'let. Pogreb bo jutri v sredo, 26. t. m. ob 17. iz 'mrtvašnice splošne bolnice. N. p. v m.!
Poročeni v Mariboru v preteklem tednu.
G. France Vidic, carinik z gdč.'Hermino Gračner; g. Ivan Soršak z gdč. Elizabeto Molnar; g. Franc Kramberger z gdč. Slavico Fiščič; g. Anton Lenarčič z gdč. Gizelo Purgaj; g. Jožef Plahuta z gdč. Ano Ferk; g. Anton Brumen z gdč. Marijo Osterc; g. Januš Goleč z gdč. Jo-zefino 'Meglič in g. Fran Plavšak z gdč. Olgo Mule.
Študijska knjižnica v Mariboru.
Javna čitalnica ostane od 28. junija do 31. avgusta zaprta. — Izposojujejo in izmenjujejo se knjige v tej dobi samo ob sobotah od 8. do 12.30. — Posebne želje se naj prijavijo pismeno.—
Otvoritev vajeniške in pomočniške razstave
bo na Vidovdan, 28. t. m. ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Razstav-ljalci naj nemudoma oddajo svoje razstavne predmete na. razstavnem prostoru, ker bodo sicer izločeni. Na predvečer otvoritve bo na vrtu koncert v prid razstavljalcem.
Stavbna dovoljenja.
V	zadnji objavi stavbnih dovoljenj smo pomotoma poročali, da je bilo izdano stavbno dovoljenje za zgradbo stanovanj ske hiše med drugimi tudi dr. Franu Irgoliču. V resnici je bilo izdano dovoljenje poštnemu kontrolorju Franu Irgoliču.
Velike strelske tekme v Mariboru.
Na sinočni ponovni seji delegatov Sa» veza streljačkih družin iz Beograda s predstavniki Slovenskega lovskega društva je bilo sklenjeno, da se strelske tekme preložijo na čas od 6. do 15. septembra. V tem času se bo namreč vršil v Mariboru šumarski kongres in zborovanje rezervnih oficirjev, ki bodo imeli tako najlepšo priliko, da se udeleže strelskega tekmovanja. Ostali razpored, o katerem bomo obširneje poročali, ostane neizpremenjen.
Nevarna igra.
Avtomobilisti in motociklisti se že dolgo pritožujejo nad razposajenostjo pobalinov v Studencih, ki imajo največje veselje, če morejo naložiti čez cesto kamenja ali zgraditi kako drugo zapreko'. Včeraj so v bližini pokopališča v Studencih napeli neznani pobalini čea cesto žično vrv. Le po naključju se ni pripetila težja nesreča. Neki motociklist je v mraku k sreči vozil počasi'in Je tako žico, ki je bila pritrjena v višini pol metra, v zadnjem trenutku še opazil In odstranil. Šolski pouk se v teh pobalinov očividno ne prime in potrebno bo, da se proti njim uporabijo druge vzgojne metode.
Izginil ie
neznano kam okrog SOletni delavec Josip Fažunan. Pred 10 dnevi se je napotil z doma, da bi si poiskal dela, od takrat pa manjka za njim vsaka sled.: Komur bi bilo o njem kaj znanega - naj to. sporoči policijskemu kornisarijatu v Mariboru.
»EdeiwelB, EdeIweiB, wie biiiahst du so schdn«.
Policijo prosimo, da napravi enkrat konec kaljenju nočnega miru v Franko-panovi ulici; Danes zjutraj ob 2*30 se je prerivala pijana družba jedva 300- korakov od stražnice, pocesti ter pela gori citirano pesem. Vendar to ni prvič, so-sebno začetkom meseca je petje ob poznih urah dokaj običajno, tako, da ljudje ne morejo spati.
Zastonjkarji na trgu.
Posebno kategorijo interesentov na na« šem trgu tvorijo takzv. zastonjkarji. Pojavijo se na trgu že v zgodnjih jutranjih urah in vzdrže do konca. Od stojnice do •stojnice korakajo in povsod poskušajo, kar se pač da spraviti v želodec brez kuharske priprave. Najbolj trpe češnje, jagode, razno sadje, ne zametujejo niti smetane in mleka, priljubljen jim je pa tudi sirček. Ko tako obrede kakih 100 prodajalk in povsod po izdatni izkušnji kritizira cene in kakovost blaga, si malo odpočije in se nato zopet spravi na »delo«. Ce dvakrat obrede trg, pa se pošteno naje. Nekatere so prodajalke že spoznale in jih preženejo, toda pojavljajo se vedno novi. Večinoma so brezposelni, ki. jim pač nihče ne zameri, če si na ta način tešijo lakoto.	' '
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadavlnakl reman iz starih Benetk 101
Cez petsto korakov pa je obrnil nazaj ter ustavil mulo sto korakov od hiše, kjer je živela Juana s pregnanim starim dožem in z deklico.
Prišel je trenotek, da se ozremo na mirno in čisto notranjost hiše, kjer se blesti vzvišena in jasna slika ponižne hčerke preprostega naroda, Juane.
»Ponižne hčerke« pravimo zato, ker je bila Juana ponižna po svoji naravi, ne poznajoča sama sebe, v nezavednosti o zakladih dobrote in lepote, ki jih je skrivala v sebi njena duša; in naposled — bila je ponižna, ker je bila hči preprostega naroda. Takrat so, kakor še dandanašnji, navajali prosto ljudstvo k ponižnosti; dopovedovali so mu, da je pretirana skromnost njegova usoda; učili so ga, kakor ga uče še zdaj, da je ponos krepost, prihranjena velikašem tega sveta.
Takrat, ko je Roland kleknil pred to ubogo deklico, Je hotel poveličati v njej zaostajane duševne lepote ter ji pokazati, da je enaka najvišjim, ker ji patricij Kandiano, sin doževske rodbine, izkazuje takšno češčenje.
In njej je sklenil zaupati svojega očeta.
Juana sama ni vedela, koliko veličine je v tem, da uboga kurtizana brez rodbine in brez imena varuje vpropaščenega mogotca.
Obdajala je starega Kandiana s prelestno nežno skrbjo. Norec se je zdaj smehljal, kadar je slišal njen glas, in že so se včasih žarki uma svetlikali v mraku njegove pameti.
Juana mu je instinktivno govorila najčešče o Benetkah in o Rolandu; in to ponavljanje sinovega imena je polagoma jelo buditi v slepčevem duhu spomine, ki so se drug za drugim dvigali iz pozabljenosti.
Do Bianke je Juano takoj prevzela' ljubezen, ki se je družila s sočutjem. Deklica, ki se je skraja vedla mračno, je naposled začutila veliko uteho v tem, da ji je odkrivala svoje srce. Saj ona nikdar nimela nikogar da bi mu razodevala svoje tajne muke, zdaj pa je lahko govorila brez pridržka; in večni predmet njenega besedovanja je bila njena mati.
Bianka je čutila do Rolanda neomejeno zaupanje. Sprejemala je ločitev, ki ji je bila naložena, prepričana, da bo te ločitve kmalu konec, in da ji bo sledila združitev z Imperijo, ki jo bo Roland naposled iztrgal temo
nejasnemu življenju, čigar pomena Bianka v svoji nedolžnosti ni mogla razumeti.
Tisti večer, ko je Sandrigo obstal nedaleč od hiše, sta Juana in Bianka opravljali svoje običajne posle, s tisto mirno vedrostjo, ki jo kažejo ženske, kadar so brezskrbnega duha. Pospravili sta bili mizo, pomili in uredili posodo in pometli stanovanje, pomenkujoči se o brezpomembnih in nadvse zanimivih rečeh, ki jih je stari Kandiano poslušal s smehljajočim vzhičenjem.
Nato je Juana odvedla slepca v izbo, kjer je stanoval, voščila mu lahko noč, objela in poljubila ga kakor hči očeta, ter se vrnila k Bianki. Ko sta dobro zaprii vrata in naoknice, sta sedli obedve mladi, ženski k mizi ter jeli ob luči plamenice popravljati obleko.
Juana je od strani nadzorovala Bianko ter ji kazala napake šiva, ki jih je mlada nespretnica zagreševala trenotek za trenotkom. Kajti Bianka je znala sicer gosti in vezti, toda ne šivati. In sleherna napaka je dajala povod razposajenemu smehu.
Treba je omeniti, da je to skromno delo zanimalo Bianko m nogo bolj od umetnih del, katerih jo je bila dala učiti njena mati.* V njem je nahajala odpočitek duha, ki ga ni občutila nikoli prej, in nekako nedolžno veselje, ki je ugajalo njeni preprosti duši, živečem nasprotju nasilne in zamotane duše njene matere.
Prišla je ura, ko se je tudi Bianka umaknila v svojo sobico.
Juana je ostala sama.
Zaglobila se je v premišljevanje, ki ni bilo brez žalosti.
Morda je sanjarila o svoji mladosti, ki ji poteče izgubljena, brez ljubezni?
Brez ljubezni!
Kako to? ... Zato, ker je Juana, ki je žrtvovala svoje telo v najneobičajnejšem požtvovanju, mislila, da je obenem žrtvoavala svoje srce! Zato, ker se ji je zdelo, da i je prepovedano ljubiti po želji srca, od tistega dne, ko je bila postala kurtizana, da ;e mogla kupiti umirajoči Silviji zdravil!
Ta žrtev je bila nedvomno še večja, nego ši je mogel Roland predstavljati
Videli bomo to.
Ravno ko se je hotela Juana napotiti v svojo so-
*	Tudi sodobni pisatelji omenjajo hčer kurtizane Imperije v nasprotju z njeno materjo kot zgled čistosti in domačih vrlin.
bico, je nekdo močno potrkal na hišna vrata.
Juana se je vzravnala in prisluhnila.
Ni se bala zase. Vajena nevarnosti in težav, se ni plašila napada; čutila se je dovolj močno, da bi se u-branila. Toda navodila, ki jih je prejela od Rolanda in ki je prisegla, da se jih hoče držati, so bila stroga.
Ne odpreti nikomur, nego živeti v najpopolnejši samoti, dokler se on ne vrne.
Ko je začula trkanje, je naglo ugasnila plamenico ter ostala nepremična, s trdnim namenom, da se ne odzove, pomišljaje, da je moral neznanec, ki je trkal ob tej uri, preplezati zid, ki je obdajal vrt okrog hiše. Biti pa ni mogel niti Roland, niti Skalabrino, ki sta eflina vedela za dogovorjeno znamenje.
Trkanje se je ponovilo, toda ne tako krepko, nege skoraj da plašno.
»Juana!...«
Ob tem glasu in njegovem, dobro znanem ji izgovoru njenega imena je mlada ženska prebledela in vztrepetala.
»On! je zamrmrala razburjeno. »On je tu!...«
»Juana!« je ponovil glas, »saj vem da si tu! Zašle* dujejo, preganjajo me... ali me jim hočeš izročiti?«
Juana je zapalila plamenico. Bila je bleda kakor vosek in njene roke so podrhtevale, ko se je 'vlažno ozrla na vrata, za katerimi sta počivala Bianka in stari Kandiano. Zaklenila je ta vrata in si zataknila ključ za nedrije.
»Iz usmiljenja, če nimaš več drugega čuvstva,« je moledoval glas, »skrij me par minut, Juana!... Ah, par trenotkov še, pa bo prekasno!...«
Juana je šla k vratom ter vprašala trepetaje in polna tisočerih raznih čuvstev:
»Ali si ti, Sandrigo?«
»Da, da, jaz sem! Torej ne poznaš več mojega da* su? Oh, izgubljen sem! Glej že so za mano!...« .
Juana je odprla...
»Tristo hudičev!« je zarenčal Sandrigo, ko je stopil v vežo, »mislil sem že, da me boš pustila pred vrati, sušiti se kakor staro trtno drozgo, ki ne rodi nobenega grozdja več!«
Juana se je komaj premagala, da ni zakričala od groze. Ta nenadni ton, to čudno, zloobetajoče vedenje Sandrigovo, nagli, prežeči pogled, s katerim se je oziral okrog sebe, vse je dokazovalo, da prihaja razbojnik s slabimi nakanami.
(Nadaljevanje sledi).
Iklalloglesl, MetaUj« v poere* /JfT /*	/- - f Pertha. jlop>sey.)« h. a«to. •ovalne h. eeeljelne namene W///| // /?/|//f T??* tsHuii ugiu&i	
Za turiste in izletnike priporočam svojo veliko izbiro konzerviranih rib, paštet, salam, prekajenega mesa, kranjskih klobas, kuhane ln dalmatinske surove šunke, vseh vrst sira in drugih delikates po zmerni ceni. Josip Šinigoj, Aleksandrova cesta št. 18. 1526	Lepo mebllrano sobo poceni oddam. Koseskega 51. 1524
	Meblirana solnčna soba s prostim vhodom se takoj ali s prvim odda. Trg Svobode 3. II nad. levo, vrata 14. 1517
	Kovaški pomočnik išče službo v Mariboru ali pa v bližini Maribora. Naslov pove uprava Usta. 1518
Več dobrih zidarjev se sprejme pri gradb. podjetju Inž. Jelenc & Šlajmer v Mariboru 1521	
Gumijast plašč se ie našel, vprašati Frankopanova ul. št. 1. 1522	Kavarna »Park« v sredo in petek koncert. 1520
	Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo periio. senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline/ zavese, pregrinjah, ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kflttner. Maribor, Vojašniški trg 3. 52
Vinotoč odprem 28. t. m. v Vinarjah (Wiener Graben), Rošpoh, Macarol prej Orosel. 1523	
Dijakinjo, ki obiskuje nižji razred srednje šole. sprejmem na celo oskrbo in strogo nad zorstvo. Pouk v hiši zastonj. Naslov pove uprava lista. 1511	
	V Park kavarni vsako soboto, nedeljo in sredo koncert. 1484
aorn/^
Štampiljk
lT. SOKUCj
0.
L
I
Najnovejši modeli
motociklov po 200, 300 in 500 ccm so prispeli v zalogo. Ugodni plačilni pogoji. — Glavno zastopstvo za SHS:
»OPŠTI TRG. IND. KONTOAR«, Beograd, Raičeva ul. 12.
Zahtevajte prospekte »M-O-T-O«!
L
K.
I
Škatlje
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12.	1086
Sandale vseh velikosti,
šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročita po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Mari bon
licenca
z najmanj 3 razredi srednje šole sprejme tvrdka
Franc Mastek
Glavni trg 16.	1349
Darujte za spomenik KRALJU PETRU
Vzorna gospodinja
vkuhava samo z Rex-aparatom raznovrstno sadje sočivje Itd., ker le v Rex-steklenlcah vkuhano sadje ohrani naravni okus. Edina zaloga v Mariboru
hran Kovačič
Koroška cesta 10 in Slovenska ulica 10. 1495
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena soproga, oz. mati, hčer, sestra in svakinja, gospa
Marifa Korošec
soproga delovodje delavnice dri. Uh
v pondeljek, dne 24. junija tl. ob >/* 9. uro po kratki mučni bolezni, sprevidena s tolaSili sv. vere, v 44. letu svoje dobe v Bogu mimo zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 26. junija ob 17. uri iz mrtvašnice splošne bolnice v Mariboru na pokopa« lišče v Studenci.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 27. junija ob 7. uri v Župni cerkvi sv. Magdalene v Mariboru.
Maribor, Domajinci, dne 24. junija 1929.
Ivu Koroiec, soprog. Ema, hčerki. Aaa Smodi«, mati. Vsi ostali sorodaUkl.
VLAGANJE
kumerc in drueo, vinski ki«, špirit, vse vrate likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno!	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	N«	dobiloI
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19
tovarna za izdelovanje dezertnih vin in sirupov.	1501
Konzorcij
Ljubljani:
predstavnik Izdajatelja In urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik Stanki) Det« J.« v Mariboru.