Insorati se sprojomajo in velj» Itristopna vrsta: 8 kr., ue se tiska lkrat, iv 9 n »i II i* ~ »r 15 „ „ ,, » 3 ,, Pri večkratnem tiskanji se Mtia primerno zmanjša. R o k o p I (i su ne vrauajo, nufrankovana pisma au ne sprejemajo. Aarofinino prejema opravništvo administracija) in ekspedieija 11» velikem trgu h. štov !), JI. nadstropji. Političen lisi za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo loto . . 10 gl. — kr. Za poilota . . 5 „ — „ Za uetrt lota . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za eelo loto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ '20 „ Za uetrt leta . . 2 „ 10.,, V Ljubljani na dom po&iljan veljii t>0 kr. voo na leto. VredniHvo na voiikom trgu h. št. i), II. uadstrojiji. Izhaja po trikrat na todon iu aioer v torok, cotrtok in soboto. Mestni zbor ljubljanski pa deželni šolski zbor kranjski. Prvo delo nemčurske večine sedanjega deželnegu zbora kranjskega je bila premeniba nekterib paragrafov ljudske šolske postave. Precej pri prvem zasedanji 1.1878 je glasoviti Vesteneck sostavil dotične premt mbe, ki so bile od njegovih tovarišev brez ugovoru sprejete; 9. marca 1879 je bila nova postuva potrjena in ne dolgo potem bil je od mestnega odbora g. Mahr izvoljen kot njegov zastopnik v deželnem šolskem svetu. Pri teh preinembah se je med drugim določilo, da se ima v deželni šolski svet sprejeti tudi zastopnik mesta ljubljanskega. 8 to določbo je hotla nemčurska gospoda vtrditi svojo večino v deželnem šolskem svetu za vse prihodnje čase, ker je v Bvoji domišljavosti mislila, da mestui zastop ljubljanski po svoji večini nikdar ne more drugačen biti, kakor nemčursk. Toda varala so je; večina mestnega odbora postala je narodna, in mestu ljubljanskemu od nemčurske večine dež. zbora podeljena prednost pride na korist narodni strauki. Ker jo ravno letos potekla šestletna doba deželnega šolskega sveta, zaukazalo je naučno ministerstvo, naj Be nemudoma izvrŠ9 potrebne volitve in predlogi za osnovo novega šolskega sveta. Mestni zbor ljubljanski hotel jo svojega zahtopnika voliti v Boboto 18. t. m. Toda nem-čurski gosjoiii ne more iti v glavo, da bi prišel kak uarodnjak v deželni šolski Bvet kot zastopnik mestu ljubljanskega, in ker drugače niso mogli, zabranili so to s tem, da v soboto niso prišli k mestni seji in da je bil mestui odbor vsled tega nesklepčen. Ko bi g. Ilegali ne bil odložil odboruištva, bi se kaj tacega ue bilo moglo zgoditi, ker bi bilu navzočnost 16 narodnih odbornikov zadostovala za veljav-uost storjenih sklepov. Ker je pa po njegovem odstopu ostulo samo 15 narodnih mestnih svetovalcev, nemčurska manjšina vse sebi nepo-voljne sklepe lahko zabrani, ako se zborovanju odtegne. V petek bo g. župan napovedal novo sejo z iatim dnevnim redom, in »ko ostane zopet nesklepčna, napovedal bo še eno za prihodnji teden. Ako se nemčurt-ka gosjoJa tudi tedaj šo ne premisli in ostane pri Bvoji trmoglavosti, ne bode ostalo druzega, kakor mestni zastop razpustiti iu zaukazati nove volitve. Nam je to čisto prav; saj bo zadnje volitve pokazale, da so narodni stranki v Ljubljani nemčurjev ni treba več bati. Neumevno pa nam je, kaj hočejo naši nasprotniki s tem kiu-bovanjem doseči ? Ali mar od kakega čudeža pričakujejo rešitve za se in za svoje privr žence? In prav čudež bi se moral zgoditi, da bi razpadlo nemčurBko truplo zopet oživelo. Nemčurska stranka heče svoje čudno rav nanje v „N. fr. Presse1 dne 19. t. m. s tem opravičiti, da šestletna doba deželnega šolskega sveta letos šo ne poteče, razun tega pa menda šo posebno povdarjajo, da g, Mahr, je izvo Ijen za 6 let, pa je še le 3 leta sedel v deželnem šolskem svetu. Tudi državni poilanci so volijo na 6 let, ali se pa no bi krave na Grintovcu človeku smijaie, ki bi trdil, da nedavno izvoljeni g. Grasselli mora biti 6 let državni poslanec, ko vendar 1. 1885 poteče 61etna doba Bedanjega državnega zbora? Noben ud deželnega šolskega sveta ni zn svojo osebo na 6 let izvoljen, ampak za 61etno dobo, in ko ta doba poteče, poteče tudi njegov mandat, dasi ga je izvrševal morda le nekoliko let, ali mesecev. Vprašanje toraj nastane, je Ii 6letiia doba deželnega šolskega sveta letos potekla, ali ne? Naš deželni šolski svet se je bil na podlagi nove šolske postave prvič osnoval 1. 1870 in meseca Beptembra 1. 1876 potekla je njegova 6let.na doba. C. k. deželno predsedništvo je to že 6. avgusta 1876 b pismom št. 1805 naznanilo deželnemu odboru in ga povabilo, naj za soBtuvo novega deželnega šolskega Bveta o pravem času izvoli svoja zastopnika in drugo potrebno ukrene. Deželni odbor je v seji 19. avgusta 1876 izvolil svoja zastopnika in ob enem nasvetoval gospoda, ki naj ju cesar izmed ufiiteljstva imenujejo za člana deželnega šolBkega sveta. Deželna vlada je 27. oktobra 1, 1876 št. 2659 deželnemu odboru odpisala, da so je to zgodilo, da pa za srednje šole ni bil izbran od deželnega odbora uaBvetovani profesor Fr. Šuklje, ampak realkini vodja profesor Mrhal. Meseca oktobra 1. 1876 se je toraj v drugič sostavil naš deželni šolski svet, tedaj se je pričela njegova druga 61etna doba, ki je toraj meseca oktobra letošnjega leta potekla, in s ktero jo potekel tudi g. Mah rov obrok. Da je g. Mahr samo tri leta sedel v deželnem šolskem svetu, uič ne d6, in bi bilo le v tem slučaju vplivalo na 61etuo dobo, ako bi bil deželni šolski svet po sprejeti Vesteneckovi postavi razpuščen iu čisto na novo sostavljen. To se pa ni zgodilo, marveč se je le meBto ljubljansko povabilo, da naj deželni šolBki svet pošlje svojega zastopnika, za kterega je bil v mestnem odboru odbran g. Mahr. Ako je g. Mahru tako silno težko ločiti se od tega šolskega dostojanstva, naj mu njegovi prijatelji za nadomestilo preskrbi kak drug čusten naslov. Tega pa nikakor no morejo zahtevati, da bi bo potekla Knjige družbe sv. Mohora I. 1882. Šesta knjiga je: „Koledar za 1. 1883u. Pred vsim uub je zauimalo zvedeti, kuko je s številom udov v primeri b preteklim letom. Reči moramo, da nas je onupnilo beroče, da se je IttoB število udov zopet skrčilo za nič mauj nego 610. Lani bo je bilo število zmanjšalo za 346. Tedaj je družba v dveh letih izgubila 956 udov! Med koledarjevimi spisi naj omenimo v prvo g. Svetilkov spis: „družben,kom sv. Mohorja." Tu podaja p satelj praktične nasvete, kako bi so naj lagl)e družba množila. Škoda, da je ta spis z drobnim tiskom natisnjen. Vsak bralec so Utrudi prej, nego ga prebere. MmI drugim se tu udom nasveiuje, da naj dajejo knjigo pridno vezat', da se ne bi pogub le tako hitro. Mi b pa tu opomnil', da naj bi si. odbor sam t ki bel za vez, Gotovo bi to bilo vsim udom j ko vstreženo, posebno pa narodu po di žel', ki nima knjigovezov pri roki, ne glede nu druge slabe okolnosti. To bi bil gotovo lep napredek diužbe, ko bi Be ta na- svet zgotovil. Ako to drugači ne bi šlo, pa naj bi so ua tri lota ali na vsakih pet let iz koledarja izpustil imenik udov, ker pri vsi svoji dobri strani, ki jo ima, vendar le preveč denarju odnese. Med sledečimi spisi nam jako ugaja živo-topis Laudouov. Svetovali bi si, odboru, naj bi skrbel posebno za životopise slavnih in našemu ljudstvu znanih osebnosti. Take podučile in spodbudne spise naš narod dosti rajši bere kukor kako nezrele novelice. Slavui naš Slomšek je vedel, kaki spisi so našemu narodu primerni, zato jo spisal tako krasne životopise v svoj h »Drobtinicah", kakoršnih uiBmo (tesneje več brali. S kakim vesoljem jih jo pa t,ud naše ljudstvo prebiralo 1 So h; da so njegovi spisi pa tudi tako popularno pisani, da se lo čuditi moram ', kako je mogel on že v onim Času tuko lepo, tako jedrnato, a zraven raks; po • domača pisati. Da, njegova pisaia uam naj bi) v or krasne poljudno piBave. Kor smo žo na Slomšeka pr šli, naj nam bo dovoljeno, tu spregovoriti n zbran h ni ■ govih spisih, ki j h je jel čest. g, Mih. Len- dovšek vikarij v Ptuji prirejevati iu izdavati. Ko smo v prvič slišali, da kani č. g. M. Lendovšek vse Slomšokove Bpise sistematično urediti ter jih izdati, razveselilo nas je to Brčno. Vsaj kdo si pa no bi želel imeti zbranih njegovih spisov: bodisi mile njegove pesmice, bodisi podučne basni, zanimivo životopiso, ali jedrnate govore itd. Pričakovali Bmo tudi z gotovostjo, da bodo Slovenci hlastno po zbranih teh Bpisih segli. No, žalibog, bridko smo se varali v svojih opravičenih nadah. Vsa njegova dela bi napolnila 14 zvezkov po 20 pol, ali do zdaj bo le trijo zvezki izišli, in g. urednik je moral delo ustaviti, ker — ni na-ročuikov! Neverjetno, du bi bilo to mogoče pri Slomšekovih spisih in vendar jo resnično. Kos nečastno za Slovence! Kaj jo vzrok tej žalostni prikazni in kako hi so dalo pomoči? V/,rok mislimo je ti', tla naša inteligenca Slomšeka premalo p. ma; nem č, pa bi se tu dalo, ako bi m- g. izdavatolj tiste kolportaže nekoliko p08'nžil, ktera je posebno pri Nemcih v navadi. Mursikteri bi si naročil knjige, ko bi ga kdo posebej opomnil ; tako pa, ako tako filetna doba deželnega šolskega sveta za cela tri lota podaljšala in na devet let rastegnile, h n nu) da bi g. Mahr imel vesolj« in priliko š« daljših .1 let v deželnem šolskem Hvetu razkazovati svojo šolsko modroHt. '<>.<■V; Katoliška cerkev na Ruskem. \ A) (Konoe.) , .V /žalostno je s cer vso to , vendar da ho J^ ireniiiea Hpozna, moramo nuginšovnti, da je veliko bolj, uego jo bilo pred nekaterimi leti, tako da j« videti, kakor bi prod ral drugi duh in bi ho pravica imelu ukazovati tudi katolikom. Vlada jo prijonjala v nekaterih Htvaroh, kar ho tiče rabe poljHkega jeziku po šolah pri poučevanji v veronauku. Več prognanih duhovnov ho je vrnilo iz Sibirije. Vlada jo poklicala zu tujco v Petrogradu in MoHkvi t. j, za Nemce in Franco««, duhovnike i/, Avstrijo in Francoskega, ki ho nimajo pr,tožiti čez vlado , več pa nad svojimi tovariši, Poljaki, ki jim zapreke stavijo na pot. Po nekodi so otvorili semenišča, ali so, u. pr. v ftitomiru, ali so žo bivšo povečali, n. pr. v Vilni. To vbo nam jo obetalo voselejšo prihod' njost, in obravnavo, ki ho so dolgo časa vršile z Kimom, bi imolo poravnati Ao drugo, a vendar stvar ne gre naprej. Kjo da je stvar obtičala, uplob m znauo, u gotovo jo lo to, da grof Tolstoj ravno tako želi upravo z liimom kakor katoliki, a povedati noče toga. Pogla vituo ste dve točki, ob katerih ho rn/.bije sprava. V Kun ho projiovedali ruski jezik pri verouku in pri oznanovanji besedo Možje v cerkvi, kakor pravijo, na ljub Poljakom, ki trde, katoliška vera guie tam, kjor se vpelje ruski jezik. Temu so mora odločno zauknti. Poljaki tukaj pomešajo politiko r. vero. Mogoče, da bi bila poljska narodnost, prikrajšana, ako bi so vpeljal ruski jezik, n katoliška cerkev bi jiu lo pridobila Pritrditi ho mora, da jo ruski jezik tukaj na Kuskcm ne« ogibljivo potreben. V zgolj poljskih krajih no gro povdarjati ruskega jezika za pouk v veri; to bi bilo žo nekako sumljivo. Tam pa, kjer katoliki živo med Kuni, jo tm tisoče takih, ki ho pozabili svoj materni jezik in govore ruski. Tedaj to vprnšuujo ho rešuje po takih krajih sumu ob nebi. Vrudui jezik diibovHkib pi-suron je ruski, po šolah ho mora v veronouku v ruščini poučevati, ker jo mnogo učencev, ki ne razume drugega jezika. Tukaj mendu ni težave za poravnavo, odkar jo poljski jezik dovoljen poljskim krajem. Kun naj tedaj privoli ruski jezik tum, kjer duhovski prodniki spoenujo , du bi bilo to dobro, iu vso bode zadovoljno. A druga zelo važna točka jo, ki napruvlja voč stnoHt, t. j. volitev primernih oseb za spraznjene škofijo. Med K inom in Potrogradom so Hi večkrat pošiljali imena kandidatov za Aktfiiske stole, u niso ho mogli zediniti. To ni težko razumeti. Mod katoliško duhovščino jo mnogo tukih mož, ki so Hi po nepošteni poti pridobili mlug za vlado, naHproti pa imajo vsucega duhovaika, ki je cerkvi zvest, zu neprijatelja in ga piHuno gledajo, Vluda hi iz hvaležnosti tuko može rada povzdignila v škofovo čast, med imenovani je bil vselej Zy|inski. Kakor so lahko razume, hodijo v Hi mu ruvno po nusprotni poti. Tukaj jo tedaj le jodinu pot, katere ltiin ne more pustiti, Huska vludu naj izpusti take može. l>okler pa tiko sili v cerkvene službo, kaže h tom, da hočo hvojo pot nu prej hoditi, iu lo za sedaj išče vzhoda iz teh zamotan h postav. Katolikom su pu tako prav nič uo pomaga in jo vse joduo, ali traja sedanji položaj Ae nekaj čana, ali se vstvarja nov jediiuk položaj, ki bi bil mordit Ao bolj novurou. Tega v Iti mu nikakor uu inorojo privoliti iu grol Tolsta) se zelo moti, uko misli, da bode omehčal katoliško corkov. On bi vendar mogel vedeti, dn Itim no prijenjujo v tukih stvareh, ko bi tudi vsa dežela odpadla. Huski katoliki bodo potis-neni šo v večo rovšino , tega pu grof Tolstoj uo bodo doHegel, dn bi Kita sam v to delal, potrdi1) nevredne zn škofovo čnst. To pn jo gotovo, du miniatur no dolu nn korist dežele, ki mu jo izročonn, kor podkopuvn vero, ki edina moro rešiti Husijo po nihilizmu Hpodjodeno. Vendar je dosti očiten nauk; mod mhilisti ho unhnjn več ninov ruskih duhovnov, n dosihmal katolikov ni bilo mod n hilisti. Državnik, ki tuko migljojo Hpregleda, no kužo posebnega blitroumja, prej ali slej ho bodo pokazalo, kak huiI je dozorel Rusiji i/, preganjanja knt. vere, morda bodo vero ua jiomugnj klicali, ko bodo že prepozno. vabilo lo v časopisu bero, kmalu pozabi m zanemari. Mogočo du je tudi cona mulo previsoko nastavljena; uo, ko bi bilo več uuroč-nikov, dnla bi ho tudi cena znižati. S cer pu minlimo, du bi ho nušemu narodu nuj bolj vatroglo, ako bi Mohorjeva družba lo delo provzelu. Pu o tem drugikrat več.*) Novo vrsto Hpis so nam bo v koledarji od letos naprej začel podajati, uaiuroč ,,Razgled po svetu". Moramo reči, da jo to pu-motna misel. Uotovo so bo vsuk z zanimanjem fio enkrat ozrl za ono loto nazaj, kuj so jo posebnega zgodilo v preteklem lotu. V prvem aestuvku nam g. pisatelj podaja kratek razgled političnega nt,nuja v Avstriji. Jako uu drobno jta tudi zanimivo jo po-piHHiiu „poroku cosurjov.ču". Nokteru mostu ho pu tudi spodbudim, kakor 0[iIh cosnrjevičevo vzrojo. (Konec prili.) *) V urok Jo listi, kteri tudi Mohorjovl dne?,bi ttnvilo odov krt1,i ali Kiiiaii jilojo t. j. I i Imi r n I i k jo nn jednuko postavo I. 1850, u takrat ho obrti HloŽlli tako, kakor ne nliSijo skupaj, m oblatiti tudi niso ui rosno prizadevalo za izpeljavo. Kar se pa ugovarja zoper dokuz spoHobnoHti, j« pa tako ničovo, da niti nt vredno, da bi ho v misol jemalo. Tak dokuz sposobnosti povsod tirjajo. — Dvojo ljudi je jioHebno zoper obrtniško gibnnje. To ho učenjaki, juriHti in odvetniki. A ti merijo z dvojim mero, tudi pri njih so tirja spričalo sposobnosti, pu Ao več, uko jo dokazana Hposobnost, vendar gu ne vmmejo med se. — Očitajo nam, dn jo to vso lo vndn zu obrtnike, zu kntero tiče drugi nameni, u mi smo dokazali, du opuščamo vso razliko v politiki, in ho pečamo le tč stanovskimi koristmi. Pri volitvah bodemo pnč gleiiuli nn to, kdo jo zu nun in kdo zoper nna. Loblich govori zoper čnsopisje, ki hočo delavce poučevati. Ti ljudje bi vendar imeli vedeti, dn nimajo ljudstva za Hubo, obrtniki ho ho menda uže davno prepričali, da čhhui-knrji dolnjo za se. časopisje je veliko krivo občnega zlega Schneider iz Dunaja govori zoper svobodno kupčijo, in priporoča osnovb zadrug, in nadzornikov po tovurnnh. 11 a h 1 i u -gor govori zoper jiohišno krumarjo iu zoper svobodno prosolovniijo, nekateri ho VHled tegu kakor kočovniki. Ou govori za osnovo Hiimo-Htulnih obrtiiijskih kamor. Govore šo nekateri drugi, omenimo lo Fii-cher-ja (Line) ki je kazni na tožbo Ofeuheimovo, pri kateri ho jo odkrilo vso Hlejiarstvo, ki gu ugnnjn ustuvovernn Htrnnkn. — Nn Hklepunje pride Ao resolucija, katero io predložil od.tek v to izvoljen, sprejme ho jrd-uoglusnn vsa, kakor ho predloži. V resoluciji izreče zbor, du ho nepremakljivo drži resolucijo prvrgu uviurljskega zboru dne 15. novembru 1881 in so izreče zn to, da jo predlog postu ve due 24. maja I8H2 sposoben za podlago novi postavi. Dasiruvno osnova te postave v svoji skupoi Hostnvi ne ugnja temu, kar ho jo pričnkovulo o nji, /n|>o-pada pu vendar v nekaterih biHtvenih točkah najvažnejša načela, kntorn obsegu resolucija nkleujenu lunskegu lotu. Temu gro jirištuvat', dn ho imnjo vpeljati oblignt.no zadrugo iu obrt na trojo rn/,deliti iu da ho vpelje pri roko-tvorni obrtni|i doknz sposobnosti. Pomanjkljivosti pu ho v tom, dn jo iinjvnžnojše poroštvo za izpeljavo in /a vzdrževanje načelnih novoHt pripuščeno nakazui poti, nli z drugo besedo, du jo vso v vlndiuih rokah, kuko in keduj naj ona to izpelje. Kokotvorno obrtnije ho imajo |io imenu našteti, obrtnijski stan ima dobiti poroštvo, dn ni posameznemu nn voljo dano, nli dn bi odviHolo od vludnjočo otrnnko, uli ho poHtuvu izpelje nli no; postnvu in gluvnu nje tinčolu ho imajo spremeniti lo po nklopu držuvnogu zbora. Prouurodbo in dostuvki, ki ho vidijo pri osnovi postave, naslunjnjo ho na dolgoletno Hkufinjo. Priporoča so vseli KI resolucij, kl ho bile sprejete pri poHvotovunji postuvuo osnove. Zbor pričnkuju, du se bodo tudi odlomki popolnega obrtnijukoga reda, ki ho So pogrešajo, vzeli v posvet in pretres in hitro ruzrešili z ozirom nn m/,moro rokodel-sk h dečkov, ki nilno potrebuje vruvuunju. Ki r pu imajo po ti prodstojoči osnovi veliko govoriti kii|ičijHko m obrtnijiko zbornica pri obrtnijHkih zuilovuh, zahteva tedaj drug nv-Htrijski obrtmiHki zbor, dn naj ho zu Hodnj, dokler niste ločeni trgovinska in obrtnijsku zbornica, vstnnove posebni obrtnijski oddelki, opravi. Dvojo točok moramo obrtniki nuj bolj ki bodo v obrtuijskih zadevah samosvojim povdarjati, iu na to delati, da so v postavo nklopuli. V nanje državo. O miru K»vor«, pa h« oborožujujo, kakor da bi jutro imelo pojiti. Pruska biti izvršit vzhodno friziSko pobrežno železnico , ki je namenjena poglavitno vojaškim potrebam. Po tej železnici hu bode lahko armada poata-atavila kjer koli hod« potreba iz velikega morskega priatanišča Wilhelmshiifeo za hrambo bregov Heveruegu morja. — Potrjuje h« tudi vest, da »e bode vhu , kar jo na razpolaganje, obrnilo nu utrjenje bregov vzhodnega morja. Tako bodo poHtavili pri Pilluu dva oklepna utolpa, pri Memel oklepno baterijo, da varuje vliod v prlBtuoiščo in »ploh morsko bregove. ItazAIrili bodo tudi trdnjave pri \Varnemtlade potem vhod v Ljubek, pri llaztoku (Itostok) in Travemllode. PoBebno mof.no j)a hočejo vtr-dlti WiHinar, kar bi ua kor;at bilo luki v Kielu, VViBmtir na jugu, otok AIhuii nu neverji in Kiel na zahodu uaj varujejo veliko morsko luko v Klel iu zuhoduo kraje vzhodnega morja sovražnega brodovja, ti trije nuj bi drug drugegn varovali. Ako vlada dobi Se llelgoland, potem bodo res močne zasedbe imela v obeh morjih ,(Nord- uud Ostaee.) 14 iicIliMlvujMctlciiil«"! Skoiovake Blužbe sta čestitala katoli&kemu Akolu v Kulm nemški cesur in predsednik deželne aodnij«, a njegova jilaču ostane pod ključem, isto tako tudi drugih Akoluv. Sovražnikom navadno ne čestitajo ljudje, tedaj škof iz Kulma ni sovražen Pruski državi niti nevaren občnemu blu-gru, isto tako tudi drugi ftko(,e ne, a vendar plače no dobivajo. — Vošiin Vam veliko srečo, da bi kmalo umrli in v nebesa Ali, jo voščil ulnko svojemu očetu, katerega ao očetovi prijatelji naučili, kuko nuj očetu srečo voši. 1» Frnuc«»Hk«iKn- Poslanec llibot, poročevalec odseku za proračun, ki jo na to prišel, dn v predlogi deuarstvenega ministra manjka 100 miljonov. jo razložil, da že 4 leta pri donnratvu tako gospodarijo da ui mogočo Htvari naravnati. Da bi preveliko »troške v izvanroducm troAkovniku pokrili, devali ho jih med redno stro&ke, in ker jo bil tudi tukaj pomanjklje;, devali ho redno stroške v izvnu-redni atroškovuik. (Ilavnali so tedaj tako, kakor mož in žena, ki sta ves večer zu desetico pila, pu drug drugemu vino z desetico plače-vula.) Da se ognejo priman kljeju , miHVotuje llibot, omejiti velikanska železna podvzetja, katera jo Freyduet začel, a tem ho prihrnni 40 miljonov, drugih rc-birajo hjiiho , ki sicer urno protikrAčannki, pa so tukiHto kiHlo-otožni in obupni, ktikor du bi po Hmrti no bilo nobonegu življenja. Tacoga HlovHtva mi Slovenci no maramo, ker jo Akod-Ijivo. Le čudimo ao, da jo spet pri tem društvu neki gospod, ki jo bil pred dvoma letoma vodja katoliško in moralno Htrunko med študenti na Dunaji, ki jo pa zdaj, kakor ho vidi, zapustil zastavo g. Pukla. Nekteri ho toh še mlačni, kur ho ho začetkoma preveč vdali Hlahiui nazorom. Upamo pa, da bodo tudi ti kinulo prišli na pravo pot, posebno zdaj od včeraj v dan hv. Martina, ko jo naše društvo „Hlovonija" dobilo prav pošten odbor iu aicer ho bili voljeni g. Pukl Kadivoj zu predsednika, g. ltohr-inau Kudoll za podpred»eduikn, g. Lončar .In nož ca tajnika, g. Franc Podobnik za pod-tajnika, g. Sujevee, za blagajnika, g. Mat. Hodnik za njegovega namestnika in g. Kr. Ploj za knjižničarja. Samo odou izmed toh ho nam zdi malo omahljiv, pa ker ho drugi go»|iodjo dobri kri»tjaui, tudi ta no bo delal »kaze, ur-slimo. Pruv bi bilo, da bi v „8loven>ji'4 imeli člato zlato. O. Pukl, ki ho jo vnovič žrtvoval za avoju načela, nam jo |iorok , da ho bo na to »tran vho dobro in jirav zgodilo. Ta pot jo najboljša in po ti poti bomo t božjo pumočjo korakali naprej. <ol'j>» li«»ktt, 20. nov. (Čestitka v. č. g. kanoniku Jerauu). Od vseh Hiram »e čujc, kako i, voaeljom ao jo aprojolu novica o imenovanji monagn. Jerana za kanoniku »tolue cerkve. Dohajajo mu zapored mnogoštevilna čestitanja; „Slovenec", „8oča", „Kdinost" so opisovaje njegovo delovanje izrazili svoje ve-»elje nad tem odlikovanjem. Posebno pa ho z radostnim srcem Hprejeli to novico duhovniki Loške dekauije, v kateri ho je novoimenovaui gospod kanonik rodil in kur mu ni»o mogli vsi osebno čestitati, sklenili »o v posebnem pismu izraziti mu Hvoje veselju. Posluh ho mu sledečo, od v»eh duhovnikov podpisuno krmno, izdelano čentitko: „Vi»okočastiti gospod novoizvoljeni kanoniki Že pred 14 leti ho Njih Svetost Pij IX priznali Vašo zaulugu za sv. cerkev lu hv. rimski Stol tur Va» prvega iz naSu Škofije imenovali častnega kamoruika. Sedaj pa ho mil. knuzoSkof Janez Krizo»tom ua gorko priporočeni« v. č. Htolnuga kapitoluu Vhh izvolili kanonika atolue cerkve ljubljanske. Vuh tdoveuHki narod pozni! Vašo plodonoano delovanju ter ju preprčan, da ni kmulo kdo odlikovanja tako zaulužil kakor Vi. Pred drugim pa voHcIt to povikAanje na» duhovnu Loško deknnije, v kteri Hto Vi, v. č. g. kanonik bili rojoui in kteri ste vedno po»ebno ljubezen ohranili. Sprejmite toraj naša arčna voAila: Bog Vas ohrani muogo let cerkvi, narodu in mladini"! Posebna doputacija, ktero »o vodili go»p. dekan Kožuh, mu je danu» izročila to čuatitko; pri tuj priliki izročil se mu j« v spomin krasen misale in ob enem tudi nekoliko za Atudentovsko kuhinjo, kar je v. č. g. kanonika jako jako razveselilo. Dostavok vredniStva: A d ros«, ki bo jo v pondeljek 20. nov. v imenu Loško dokanije msgn. .!<• rami izročili vellč. gg. dekan Kožuh, duh. Hožman in kat. Zupan, jo jako krasno delo. Na prvi strani je okrog zlatu kronice umetno razdeljena titulatura: „Vi»okoČHHt,iti Mou»ignore, častni kamornik Njih Svetohti 1H0H, novoizvoljeni kanonik stolnice ljubi junaku 7. liHtopadu 1882, Luka J uran. Med črko v imenu je prav sprotno vpleten list „Zgodnje Danice", brez katere »u vu da »i Jerana Au misliti ne moremo , Zvezda Mnrija , korarski križre itd. in v posame»mh črkah hu Au bere: „Lnceat lux vuHtru cnram homimbus" iu ,,Doreči dušiii pastir, Pravi prijatelj narodov, Oče ubogi mladini." Z'ate kronice nekoliko manjka, zato hu v njej bere pomonljiva besed ca ,,per-ticiatur", zgoraj pa „per usperu ud astra". Na drugi »trani pn je lepo apiHiina udresu obdana » trakom, na kteruni ho simetrično raz-vrHtuna imuna čaatilcuv duhovnov LoAke de-kamje; vse nadkriljujo najsvetejše imo Jezusovo. Slavni I« €-<"lov<*it, 18- nor. (Sol a v Borovljah. P re b k u S a I n i ca p u A k. Cesar-aki dar. Pravi ir.gled silnega ponemčevanja ua KoroAkcm nam je Atirirazrednn šola v Borovljah. V prvem razredu ju G5 Slovencu v, 4 Nemci; v drugem razredu 117 Slovencev, O Nemcev; v tretjem razredu 82 Slovencev , « Neincuv; v četrtem razredu 44 Slovencev in (I Netncuv. Skupaj ju 1108 Slovoncov in 22 Nemcev, pa šo ti „Nemci" znajo večidel tudi slovensko, la vkljub temu ju učni jezik nem-hk , ja, irijo učitelji ho trdi Nemci, samo tisti, ki v (»rveiii razredu uči, zim alovonako, kur ju primoran nekoliko znati |>ri čisto Hlcvenskih otrocih Luhko hi mislite, koliko trpijo učitelji iii ubogi otroci, ki ho morajo od druzega leta počeiiAi vhu v nemškem jeziku učiti, akoravno m mogoče, da bi ta jezik žo razumeli po enoletnem nauku. BorovHki nemškutarjl hu izgovarjajo, da morajo olroci zato vai nuniAki znati, da zu-uiorejo potem kujičijako pisma pisati, ki st> vho 1« nemško. Jaz h cm pa pozvedel, da Ilo-r ovijam naj več avojih puAk prodajo v južno ulovauske krajo, v Srbijo, Bolgarijo, »a lir-vaAko, Ogorsko in ltumuiisko. Mogočo jo že, da Srbi, Hrvati in Bolgari, pa iiumuucl v Horovljo po nemško piAejo, ker iniHlijo, da jo tu vho nemško, ali pa, kor ho tako navajeni. Tu ho zopet kaznuje Hlara slovenska razvada ker se Slovani v kupčiji preradi poslužujejo tujih jezikov. Ko bi Jugoslovani v Horovljo po slovansko pisali za puško, potem bi lio-rovljani žo spoznali potrebo slovenskega jezika I Z laj so napravili v Borovljah c. k. pro nkušalnico za puško. Vso novo puško oziroma covi so bodo namreč preskušalo, čo ho dosti trdno in zanesljivo. S tom bodo kupci šo več zaupanja dobili do borovljaiiHkih izdelkov. Za popravo farno cerkve v Trebižu so coHar darovuli 600 gl. Slava in hvala. Domače novice- V Ijfubljani, 23. novembra. (Trgovinska zbornica) jo imela redno hojo 17. t. m. U. predsednik jo prebral pred pismo g. župana ljubljanskega Petra Grassolhja, v katerem ho zahvali r.a čiiHt izvolitve v državni zbor, potem so jo sklenilo: 1. predštev I. 1BH3 no ima |>rodložlti c. kr. nnnisterstvu za obrt in trgovHivo. Zu ltudolliuuu ho dovoli 200 gld.; v njem Ima biti obrtnljski muzej. 3. V odbor za svečanost praznovanja 60Uobletu[co združenja kranjsko z cesarsko rodovlno llahs buržko, ho jo izvolil predsednik gosp. Košar. ■1 Podpirati so ima prošnja gozdarsko iu obrtno družbo v Leskovi Dolini za znižanje eolnino od strojev. 6. Za cen so rjo pri poddružuicl avstro-ogorsko banko v Ljubljani ho nasvetiijejo dosedanji gospodje : Bilrgor Leopold , Kordin Joži I, KuAar Joži f, Major IS m. (1 ; MUhleisen Ar tur iu na novo: Potričič Vašo iu Per-dau Ivan. (1) Prošnja za ustniiovljenjo treh Koinnjov v Kotjcm ho no bodo |iod|>iruln, a priporočil so bodo somenj v Moravčah v četrtek prod|)ustno nedel|o, in somenj v I>ohr ničah so hiiio od sv. Jakoba na dan hv. Martina prenesti. 7) Na znanje so jo vzolo poročilo g. Karola Lukmnna o razpravah, ki ho bilo konec mesca oktobra v državno žolezničiirin svetu na Dunaji. (Občni zbor kmetijsko drulbo.) — (Dalje.) Daljo manjka od centralnega odbora vsako ,,Iniciativo", vsakega nagiba do poddružiiic ; kajti ta jih lo drami, da naj letno plačo po birajo. Kako potrebna ho nova semena, živino reja bila bi lahko boljša; kmetijsko orodje ni razun v Bosni, nikjer tako nlabo iu tako nerabno. Lopa živina naj bi ho pri poddružnicah premlralu, no lo v dveh krajih. Zato stavim predlog: 1) „(!. k. kmetijska druiha naj izdaja lasten IihI. kot hvoj organ, ter ga pošilja brez plačno udom, pa h pogojo, da povrnejo pošt nino". Mojo govoru želijo ljudjo brati, tedaj nnj ho tiskajo. 2) Vnuka poddružolca naj ho praša, kjo ln kilnj hočo zborovanje imeti. Jaz bi šol (jo ter imel hvoj potovalni poučni govor. Vsaki i uj bi smol zraven priti, glasovati pa lo uiljo. Nni ho iu lupa žlviniv premira, no lo v dveh krajih. Župniki iu ukrajni glavarji naj bi to shod« nnsnanovali iu Ijudiitvo za-nje vnnmall. To Iil»o lo mojo željo, ampule mnogo pod družoic. Hoh ho lasten list nasvetovnle pod družmee v llohinjl, Jesenicnh, Vijiav1, Hudol I ivnn, v Metliki m Oiikiuci. Prvi ho oglasi r.a besedo g, M urni k tor prnša g. Kramarja: Jo II bral pravila 80— lili, ho II tikajo njegovi prodiogi teh paragrafov. U. Kramar odgovarja: Ne. Potem g. Muruik nadaljuje: Prepozno ho nam došli nasveti g. Kramarja in poddružiiic, šo lo 11—13 t. m., zato nismo Htnvill predloga, kor temeljitega poHvetovnnjii ni bilo mogočo, če se bomo pu ros zamegli izogniti MNaznanil", malo dvomim čo ho komu izroči mandat, hočo tudi Hkupno poročilo delovanja, tedaj „Naznanilo". Kaj pa tisti, ki slovonskogu no znajo ali saj malo, bodo Ii šo ostali udjo brez poročila, tedaj „Naznanll". Da Naznanila stanejo 600 gld., jo res, ali ktero reči pu 100 gl., novem. Le „Laibacher Z'g.11' plačujemo iiiHorat o občuom zboru ; sicer nobenemu časuiku nič, kor so vsi toliko prijazni, da nam to zastoiij tiskajo. Čo bodo hI. mini-storHtvo ll(K) gld. dovolilo, nus bo vso veselilo, ali gotovo Ao ui. Moj predlog je tedaj: Naj ho ceutralnomu odboru naroči, da Hkuša VHtrcči željam poddružiiic tor pozvodujo in vso preskrbi, da bodo zamogol k lotu vho rej o izdavanji lista temeljito poročati. — Da bili. bi ,,Naznanila" nepotrebna, oporokam; kor no kaj poročila o delovanji bomo družbiinom vhoIoj mogli dajati, v kakoršnji obliki že. O. Kramar sicer pravi: VhI želijo; pa od kod to oii \ ti V Z vsemi hiij ni govoril, povsod tudi ni bil. O. Kramar ugovarja: To uiho vzroki, da bi list ne mogol izhajati. Potreba jo gotova, čemu spet zavleči iu celo leto čakati. Večina poddružiiic so jo izjavila za list. (1. Do I ono c pravi: Pripor,nam, da g. Kramar ima prav, čo trdi, da jo naš glavni odbor naj slabši: kaki hasou imamo od kmetijske družbo V Lota iu leta jo bilo troba, da smo dobili potovalnega učitelju. O. Kramar jo strokovnjak, tedaj zasluži vso zaupanje. Čo mu brž nezaupanje skazujeino, knko bo deloval V Tedaj sklonimo danes. O. Bor A t n i k pravi: Pri nas ho kmetovalci oholali, tla bodo kot udjo pristopili, čo bo krni tiska družba liMt izdajala. Kako štiri ude borno takoj pridobili. Tudi šo druzega dobičku ho nadejamo, ker IihI, bo romal od hišo do hiše. (1. M u rn i k odgovarja: Kakor kaže, misli g. Dolom c, dn hočemo reč „od calondns era-cas" zavleči. Gotovo no, saj ja/, — Ae enkrat poiiavljem nimam nič zoper Izdnvanjo IihIii po novem letu. Ali centralni odbor jo izvrAe-valni odbor, tedaj moramo pač prevdarjatt iu reč na vso strani preminiti. Naj bi hotel g. Kramarjev predlog podreti, bi |iač vso drugače postopal. Meni jo pruv, čo jo mogočo; u lo nikar na vrat iu na nos. Zdaj pa niti ono po trobuo reči nimamo gotovo. G. Kramar Ao iiiih ni zagotovil, čo bodo oii vreduik in s kakimi pogojami. G. dr. Pok Iukar: Meni jo marsikaj nejasno. Od kod tnko občna želja po listu V Gospodje, ki hIo do zdaj k občnim zborom hodili, morate prlpoznatl, da do zdaj Ao ni bilo takega predloga m naj bi bil tli sprejet, bi ga bil centralni odbor tudi izvršil, kakor jo vsoloj po moči izvrševal vso po občnem zboru naročeno. Vemo, kako zvesto jo tloloval tor so ua blagor kmetiji ko družbo blizo dO let potegoval r. dr. Hloivvois in vi pravite: ,,Vse nič" I Kavno kur hiiio izrekli: ,,Večni mu spomin" ln v Isti seji se čujo: Vse niči Resnično, tako lotlbn bi ne bil pričakovali Pravite, da vho ro«, kur jo g. Kramar rekel in govoril. Vlenl saj m jasno, I bi bi se suinoglo 600 gld tuameiit za „NaztiaiuU ' /a iiat obrniti, jo rrn, ! 100 gld. jo žo g. Murnih »brisal. Čo 10(10 udov, je Ao uegotiivo. Daljo g. Krumar pravit da je lii t potreben, ker lo mulo Alovilo pn sluAalcov ga jo HliAalo, drugi bi radi brali njegova predavanja, n uo morejo. Zakaj ne morejo V Zakaj m naznanil po časopisih? Jas sem ga prosil, pu nič projol; gotovo bi tudi drugi časniki bili sprejeli njegov rokopis, ali čitali nismo nič, tedaj menila tudi projoll niso nič. če ho izdavanja liHta sklone, so bodo tudi zgodilo, a dokazov nujne potrebe uo vidim. Kako tudi zdaj novo HtroAko ceutralnomu odboru nakladati, ki jo proračun za 1H83 žo akljenion V Kar so stvari samo tiče, tudi ni toh, da bi no bila kmetijska družba nič storila. Izdajala jo po potrebi posebno broiurioe; govorila po časo|iiHih zraven vsakolotiiegu poročila delovanja. ,,Naznanila" niso tako nezanimivo, kakor bi jih nekteri radi naredili. In konečno, kilo ima zaslugo, tla smo potovalnega učitelja dobili? (Konec prih ) (Katarino I Kar nit« ovit vstanovn) s 120 gl. raipmuje mostni magistrat za tri lota »a IHH3, 1HH<1 iu t HH6 dvema pobožmmu moHtnima dekletoma iz sorodovuio VHtanovnice, nko bi pa teli no bilo, 2 mesčanskima hčerama iz Ljubljano za vzgojo, Prošnje so vložo mostnemu magistratu tlo decembra 1HH2. (h'i pogrebu Daničičovtm) ho bilo derpu-tacije iz vseli strani llrviiAkegn, od Hrbsko vlado m srbskih učenih druAtev. Za „Hloven-sko Matico" jo bil prnitiHor Vodušek, r.a „l)ra-matiflno društvo in Čitalnico" Ivtui Hribar. V imenu hrvaškega naroda jo hIovo jemal od pokojnika profosor Armin Pavic. Več prihodnjič. Razne reči. — P r o m e m b o v I a v a u t i h k i A k o 11 j i: Gohji. Anton IlnjAek, župnik v Mskoljiih pridu za župnika in dekana v SIovouhIco ItiHtrico. (1 Jano/. Zupane pri tlo za len p lnun k svetemu Urbanu pri Ptuji. - Na J no voj š a poro či la naznanjajo, dne II. novembra, tla v Meki kolera Ao ui pont hala. Dvanajst odstotkov hritiikih vojakov v Kuhiri je bolnih. |i|kll'li NOI tli. nov. .lojtuf Vahmčlč, 7'.! lot, »pridonjo drobu. Tornadi lloAuvar, Jetnik ua gradu T/ lot, plč. Jntllta. 17. nov. Pniillmi Kramar, t! mimotiv, bojljint, I h. nov. Ani. Orifl, II todnn. Amall|u Plčlnln, l'1/., I., o»laliljeo|o inoilgunov. lil, nov, Marija Marjan, IH bit, plč. Jetika. Ntolan luiaip, (»H lot, mtirlud. Prano Jamfttik, 3'.! lot, Jotika, Anton MlhiiltMč H'.! lot, ntaroit. 20. nov. Teodor (*Vjion, 20 lot. Jetika. Matija Olop 21 dni. Homcopatično apoteko, od aloopatlčlio popolnomii. lotVno , jo po 11 a h n o in a ii n u in llagorju vravnul lokarničar v Iijnhljaiii ua dunajnlti centi, ki prvotno tinkturo, kakor tilill ranuotoru prormlčono naj iia-tiinčnojn pripravlja, Kugllco, ki jlli on rabi, no in mitičnega iladkorja, kakor Jlli »aukam^ota I lahno-iiiiiini In llilgor, tor jih rabijo tudi homiiopatlčni idraviiikl »ploh, Naročila nuj no poiiiljajo pod na- hIovoih JiomoopatU-uu apotokaK. IMocoli-a V Ljlllil jlllli", ki jih bodo točno in iitmo o ii k r Ii o I a. (ti) Olico /.iiiiik' iu izvrstne ua Tržaški razstavi s srebrno svetinjo odlikovunc V (>S<'