z njenimi člani. Opozoriti velja še na dej-
stvo, da smo ostali ena od redkih držav, ki 
sama ne financira svoje udeležbe. Znesek, 
ki bi ga morali prispevati, je simboličen, 
sorazmeren z velikostjo države, iz katere 
prihajamo. 
Prav za konec še beseda o organizaciji. 
Madžari so srečanje izvedli profesionalno 
strokovno zamm1vo, organizacijsko 
gladko in nevsiljivo. V začetku je bil prirejen 
sprejem pri madžarskem kmetijskem mini-
stru, možna je bila ekskurzija v znano 
Puzsto in ob njej v rezervat svetovne na-
ravne dediščine - naravni sestoj brina na 
nekdanjih donavskih dinah. G. Csoka in g. 
Szepesi iz njihovega Forest Planning Ser-
vice-a sta bila hkrati organizatorja, preva-
jalce in vodiča, kar je nedvomno prispevalo 
k vtisu o državi prirediteljici. 
Bistvenih vsebinskih novosti torej ni, 
nujno" pa bi bilo urediti formalne obveznosti 
in določiti, v katerih podorganizacijah tega 
GDK: 425.1:425.3:48:971 
nedvomno pomembnega . mednarodnega 
telesa smo pripravljeni in sposobni sodelo-
vati ter s kakšno intenzivnostjo. Udeleženci 
so namreč (na tihem) razdeljeni na aktivne 
in pasivne (ti so v glavnem iz dežel nekda-
njega vzhodnega bloka), ki le pošiljajo po-
datke in nimajo vpliva na delo in usmeritve 
Programa. Le od naše skupne zavzetosti 
in sposobnosti je odvisno, v kateri od teh 
dveh skupin bo Slovenija. 
Kratice: 
IUFRO - International Union of Forest Re-
search Organization 
UNEP - United Nations Environmental Pro-
gramme 
CEC - Commission of the European Commu-
nit!es 
UN ECE - United Nations Economic Commis-
sion for Europe 
PCC - Programme CoorcHnating Centre 
Nevenka Bogataj 
Evropski seminar za popisovalce propadanja gozdov 
Thiirinški gozd, 22.-24. junij 1993 
Osmi uvajalni seminar za Centralno 
Evropo je bil 22.-24. junija 1993 v ThOrin-
škem gozdu v nekdanji Vzhodni Nemčiji. 
Udeležilo se ga je triindvajset predstavnikov 
iz trinajstih držav. Ocenili smo tri ploskve s 
po desetimi drevesi, in sicer rdeči bor, 
smreko in bukev. Hrastova (Quercus pe-
trea) ploskev je zaradi napada insektov 
izpadla. Vodila sta nas lokalni gozdar g. 
Lucca in g. Klein iz thurniškega gozdar-
skega inštituta. 
Ob ocenjevanju rdečega bora (Pinus syl-
vestris) se je razvila diskusija o možnostih 
poenotenja ocenjevanja njegove osutosti. 
Skandinavci so ga namreč ocenili zelo 
nizko (do 1 O% osutosti) in stanje pojasnje-
vali s cvetenjem in normalnim fiziološkim 
stanjem velike transparence pri boru. 
Ocene nekaterih udeležencev seminarja 
pa so se suka le tudi nad 45% osutostjo. V 
zvezi z vprašanji: 
- ali cvetenje obravnavati kot faktor, ki 
478 GozdV 51, 1993 
osutost poveča, 
- kolik del krošnje sploh opazovati, 
- kaj je referenčna slika rdečega bora 
(P. sylvestris), 
smo se odločili do 30. novembra zbrati 
njihov seznam skupaj s seznamom litera-
ture o poškodovanosti (vseh) drevesnih 
vrst. Razlik v opazovanju stanja vitalnosti 
(beri osutosti) je med državami precej, tako 
da težimo k poenotenju v okviru geografsko 
zaokroženih področij- Mediterana, skandi-
navskih dežel, Centralne Evrope, celinske 
vzhodne Evrope. 
Slovenijo je zastopal le en predstavnik, 
Nevenka Bogataj z Inštituta za gozdno in 
lesno gospodarstvo. Naše ocene osutosti 
vseh drevesnih vrst so na zgornji meji 
evropskih ocen in najbolj odstopajo pri 
bukvi (20 %), najmanj pa pri boru (6 %). 
Naslednje leto bo uvajalnih seminarjev 
več. Namesto delitve na vzhodni in zahodni 
center, bodo imele skandinavske države 
svoj seminar, mediteranske (kot letos) svo-
jega, za Centralno Evropo pa je organiza· 
cijo in izvedbo seminarja prevzel Luksem· 
burg. 
Vtis o prostoru, kjer je seminar potekal 
Govorimo o velikem kompleksu pretežno 
čistih smrekovih kultur, ki ležijo ob nekdanji 
meji med Nemčijama. Zgodovina dežele, v 
kateri ležijo mesta kot Eisenach, Weimar, 
Erturt, Gera, je tesno povezana z imeni kot 
Goethe, Schiller, Herder, kot tudi z jaltskim 
sporazumom, ki je deželi prinesel novo 
mejo (>>železnega« značaja), vojake, to-
varne orožja (npr. Suhi). Danes je to dežela 
sprememb. Vojaški organizaciji prilagojena 
naselja se naglo spreminjajo, zelo očitna je 
izgradnja infrastrukture. Gozdarstvo je še 
vedno pomembna gospodarska panoga. 
Naravno bi tu našli hrastovo-bukove in 
jelovo-bukove gozdove, toda kar na 47,6% 
površine thurinških gozdov raste smreka, 
na 19,7% pa bor. Slaba tretjina je listnatih 
GDK: 172.8:971 
gozdov, ki pa so močno prizadeti, zlasti 
zaradi mokrih zimskih depozitov iz onesna-
ženega zraka. Ker tvorijo matično podlago 
pretežno portiri iz srednjega perma, je zaki· 
sovanje tal izredno velik problem. Organi-
zatorji so precejšen del časa namenili 
ogledu športnih ·objektov in vožnji skozi 
smrekove gozdove. 
Pomen seminarja in naše naloge 
v prihodnje 
Udeležba na podobnih seminarjih je za 
nas pomembna, saj omogoča stik in primer-
javo z drugimi evropskimi državami. Glede 
na pripravljenost za udeležbo v podorgani-
zacijah ICP-Forests pa bi bilo primerno 
določiti potrebnost (pogostost) udeležbe na 
tovrstnih seminarjih ter kadre, ki bi se jih 
udeleževali. Predlagam, da (p)ostane ekipa 
vsakoletnih popisovalcev 16 x 16 km 
mreže stalna in da obišče tak seminar 
vsako leto eden od popisovalcev. 
Nevenka Bogataj 
9. severnoameriški kongres o mikorizi (NACOM) 
Guelph (Kanada), 3.-12. avgust 1993 
V času od 3. do 12. avgusta 1993 je 
potekal v kraju Guelph v Kanadi 9. sever· 
noameriški kongres o mikorizi in predkon· 
gresni seminar o uporabi sodobnih moleku· 
!arnih metod pri determinaciji gliv in mikori· 
ze. Kongresa se je udeležilo 400 udeležen· 
cev iz vsega sveta, predvsem predstavniki 
Severne Amerike, Avstralije in Evrope, ude· 
ležbo na predkongresnih seminarjih pa so 
omejevale laboratorijske zmogljivosti -
PCR tehnik se je udeležilo 24 udeležencev 
in 5 vodij seminarja. Program kongresa je 
potekal v prostorih Univerze v Guelphu, v 
dveh skupinah. Pri prvi je bil poudarek na 
raziskavah strukture, funkcije, ekologije, 
molekularne genetike in aplikacije ektomi· 
korize, pri drugi pa endomikorize. Od leta 
1990 dalje se je predvsem povečalo pozna· 
vanje vrstne specifičnosti mikoriznih gliv 
glede sposobnosti sprejemanja hranilnih 
snovi, tolerantnosti na različne stresne de-
javnike v okolju in kompetitivnosti glede na 
druge mikorizne vrste ter glede na prisot· 
nost drugih mikroorganizmov v tleh. Prof. 
dr. David Read je npr. poudaril sposobnost 
mobiliziranja organsko vezanega dušika v 
tleh pri glivah, gojenih v mešanih kulturah 
eriko· in ektomikoriznih gliv, ki sicer v mo· 
nekulturah niso sposobne produkcije protei· 
naz. Poudarek je bil tudi na raziskavah 
ekstramatričnega micelija v tleh, ki se raz· 
vija v krpicah ob različnih virih organskih 
hranil in postopno naseli odmirajoči rastlin· 
ski material. V preteklosti tako poudarjena 
vrsta ektomikorizne glive, ki se je izkazala 
pri pogozdovanju rudniške jalovine, Pisali· 
thus tinctorius, pa se v visoko kompetitiv· 
nem gozdnem ekosistemu, v mozaičnem 
prepletu mikroorganizmov v tleh, ni spo· 
sobna kosati z nekaterimi evropskimi 
GozdV 51, 1993 479