Leopold Podlogar:
Zgodovina naših trgov in mest.
20. Vipava.
104 ni,  1032 prebivalcev.
Vipava je prestolnica z>kranjskega raja*, prelepe Vipavske doline, ki jo ljudstvo zove sploh »dežela^! Trg stoji ob vznožju zapadnega Naiio-sovega hrbta, ob izviru Vipavice. Ta povira »Pod Skalo« iii »Pod farov-Žem* sredi trga. Učenjaki trdijo, da je Vipavica nadaljnji tek Lokve, ki ponika pod Predjamskim gradoin. Vipavica se vije po Lcpi Vipavski do-lini ter se poslovi pod Uhaujanii od Kranjske. Na kraju, kjer zapusti de-želo, je uajnižja točka Kranjske dežcle, ki leži le 86 ni nad inorsko gla-dino. Ker ima velik strmec, je njen tek moean. Ob potresu, ki je zifral Vipavsko dolino 31. avgusta I. 1838. je tekla Vipavica nazaj iu pod trgom za Šest ur usahnila. Vzrok te prikazni je bil ta, da se je porušil strop v bližnji jami. Leta 190?. je Vipavica čez in čez zamrznila v mesecu fe-bruarju. Kaj takega se v solnČni Vipavski dolini od pamtiveka Še ni primerilo.
Naj pride človek v Vipavsko dolino od severa ali juga, zagleda glo-boko pod seboj teimiozeleiio planjavo, obrobljcno z veeinoma golim go-rovjem, ki jo varuje pred ostro kraško burjo. Severno sirau varuje Čaven s Kolkom, vzhodno stran Nanos (1500 ui) s HruŠico, juŽiio stran Goli vrh {Lozice 709 m). Na zahodni strani \'ipavske doline se razprostira Vipavsko pobrdje, na katero se naslauja skaloviti Kras. Tu je pravo domovanje vipavskega vinarstva.
Prav sredi doliue, ob vznožju sivega Nanosa, stoji vipavski trg. Občina Vipava šteje 2333 prebivalcev, v katero spadajo poleg trga še vasi Duplje (180), Gradišče (313), Senobor (161), Vrhpolje (573) iu Zemoua (74). Spada pod okrajno sodnijo v Vipavi in pod postojnsko okrajno glavarstvo, zdaj prefektura Gorica, pretura Ajdovščina. Župnija ima 1570 duš. Pušno pa-stirstvo oskrbuje župnik in dekau vipavske dekauije z eiiim duliovniin pomočnikom. Šola v trgu je šestrazredna.
Ugodno podnebje in prijazna lega te doline nam je porok, da je bila že zdavnaj obljudena. O predrimskili prebivalcih v Vipaxski dolini nam pričajo gradišca nad Ajdovščino, Plaiiiuo in pri Št. Pavlu nad Gojačanu. Verjetao je, da je stalo kako prastaro gradišče tudi zahoduo od Slokacjev,. nad Čruigoji pri Sv. Tomažu, pri Placah in pri Sv. KriŽu.
O bivauju Rimljanov nam pričajo rimske izkopine v okolici trga in pri Selih blizu Črnic (lzvestje 1892, 126). Preko doline je vodila rimska cesta; iz Ogleja preko Soče je držala po Vipavski dolini na Hrušico in potem naprej. Rimsko postajo »Fluvio frigido« nam je iskati v trgu, kjer so se našli rimski napisi.
Ob času ljudskega preseljevaiija je Vipavska dolina silno trpela. Kdo bi mogel prešteii vse čete, ki so tu skozi ob riiuski cesti drle proti solnčni Italiji! Tam nekje ob višnjevem ČaTnu, mogoče na Kolku, se je vršila glasovita bitka med cesarjem Teodozijem  in cesarjem Evgenijem  1. 394.
Atila >šiba božja« je pustošil s svojiuii divjimi četami »kranjski raj-r. Ob Vipavici so se vršili hudi spopadi med Furlani, Obri in Slovenci. Na napade Madjarov uas spominja vas Vogersko, na Turke Turški klanci pri Hrušici. Leta 1490. aJi 1491. so pridrli Turki od Planine na Hrušico, kjer
8
mi jiii v zasedah eakali skriti kranjski vitezi in deželni brambovci. Pridru-žili so sc jim tudi ogroženi Viparci. Združeni so Turke obkolili in jih popolnoma potolkli tcr odvzeli bogat plen. Iludo so stiskali Turki Vipavce tudi poprcj: 1. 14-71., 1474., 1476., 1477., 1478. in večkrat z večjo ali manjšo silo tudi pozneje. Leta 1477., 7. majuika, je izdal cesar povelje, da uiorajo Vipavci utrditi vipavski grad. Vsaka hiša, ki ni bila nad tri ure od gradu oddaljena, je morala poslati po euega delavca; kar jih je bilo bolj od- j duljenili. so morali prispevati k utrdbi v denarju.                                        \
Veliko so trpeli Vipavci v beuečauski vojski. Leta 1508-. na velikonočiii       | poncdeljek, 24. aprila, so BeneČani zasedli Gorico.  V naslednjih dneh so       i preplavili vso Vipavsko dolino. Cesarska vojska jih  je pregnala.  koj  je       J prišla Benečanoin pomoc:  vrnili so se nazaj, razdejali  vipavski grad, ki ¦e ni več vzdignil iz razvalin. \so dolino so grozno opustošili in prebival-stvo neusniiljeno pomorili.
Za easa irancoskih vojsk je bila Vipavska dolina večkrat pozorišče hudih bojev. Leta 1797. se je moral umakniti nadvojvoda Karel pred zma-govitimi Francozi iz Italije. Umikal se je čez OpČino iii A ipavo proti Ljubljaui iu potem čez Gorenjsko ua Koroško. Za njim se je pomikal francoski gcneral Bcrnardotle in prodrl konec majnika do Postojne.
Leta 1809. so se pripravili Avstrijci ua uovo vojsko s Francozi. Kranj-sko je branil hrvaški ban grof Gynlay, posebno utrdbe pri Razdrtein, Pod-velbu in Logatcu.                                                                                        |
Francoski  general  Macdonald je po hudih. bojih obrladal te utrdbe.       | Meseca juiiija se je bila bilka pod Nanosom. L. 1809., 11. julija, so skleuili       ' Avstrijci s Francozi premirje v Znojmu.  Kranjska je  postala Francoska. Sovražnik je dobra tri leta gospodaril v deželi. Ta čas je porabil v to, da       J je dežclo dodobrega izžel.
Napoleonova zvezda se je po Telikanskem porazu na Rusketu bližala zaionu. Njegovi slavi je kmalu odzvonilo tudi na Kranjskem. Od vseh strani se jc bližala cesarska vojska naši deželi in imcla povsod dobre uspehe. | Tudi v Vipavski dolini so sc vneli hudi spopadi. Matevž Premrov na ¦ libeljskem jc resil pet buzarjev in dva pešca goiove smrti. Med u.jimi je bil tudi ogrski huzar Pavel Rostoš, ki je 3. oktobra 1813 zadrževal (>0 pešcev in 7 konjenikov Četrt urc na cesti v Logu. Boril se je tako junaško, (ia je padel šele, ko ga je zadelo trideset strelov. Poleg cerkve N. Lj. Gospe v Logu rau je postavljen spomenik. Na okroglem, štiri čevlje visokem pod--tavku stoji pet in pol čevlja visoka soha. ki nam predstavlja junaka Ro--toša, ki poČiva na tem raestu. Izdelal ga je Časinik Karel Seppenhofer. s|iomenik so odkrili 16.  oktobra 1845.
ZgodoTina trga je združena z zgodovino Vipavskih gospodov. Iz prvih rasov srednjepii vejca iinamo le malo poročil o Vipavski dolini. Njeni ^iospodarji so bili kmalu po prihodu Slovencev v tc kraje Nemci. Nemski (rsarji so podarili Vipavo oglejskim očakora. Ko je njih svetna oblasi uga-^nila, so gospodarili goriški grofi in avstrijski vojvodi.
Leta 1001., 28. aprila, je poclaril cesar Oto 111. Vipavsko dolino očaku Ivanu. Ti ?o imeli za upravitelje Vipavske doline podložne plemiče, ki so gospodovali uad podložniki iz utrjenih gradov.
Prva utrdba ua Vipavskem je brez dvoma Stari ali Gornji grad, seTerno.od trga imenovan iudi  »Stara Vipava*.
Kjer se nahaja Gornji grad, iam blizu raora biti tudi Spodnji grad. in res beremo, da je leta 1542.. 6. julija. podaril očak Bertrand Spodnji vi-parski grad goriškemn grofu Albertu. Ta grad je stal pred mostom na južni strani trga, kjer se Še danes imenuje dotični kraj ?Tabor^,. Ta grad
9
je bil popolnoma neodvistn otl vipavsfce graščine. V XVI, stoletju je bil last plemetiitih Edlingov. Ti so ga prodali 1. 1656. Lovreiicu Lanthieri, sami pa so se preselili v AjdovšČino.
Poleg teh utrdb je stal v XV. stol&tju še Baunikirchnerjev stolp ob izviru Vipavice za sedanjiin Lamhierijeviin gradom. Ostauek tega : turna« je menda severovzhodui zid gradu.
Prvi gospod Vipavski se omenja Vitvin 1. 1154. in 1156. Od tega časa naprej je znana dolga vrsta vipavskih pleniičev, ki uiso bili lastniki gradu, ampak le ocakovi vazali.
V Budjevški pogodbi, 50. aprila 1351., je moral ocak Ntkolaj odstopiti Vipavo in Erzelj avstrijskemu vojvodu Albrehtu II. Avstrijski vojvodi SO podeJili Vipavo imjprej koroškiin plemiČeui iz rodu Ostrviskih. Leta 148". je gospocloval v Stari \ipavi Leuart pl. Herberštajn, oče slavnega Žige, odkritclja Rusije. V vojski z Benečaui ,je bila Stara Vipava 1. 150H. poru-Šena. Grad se tam ni več pozidal. Leta 1528. je dobil v zajem GaŠper La«-thieri ol>e graščini: Vipavo in Rifemberg. On je inenda ziclal nov grad med obema rokavonja Vipavice. Najbrž so takrat It razširili Bauiukirclmerjev stolp. To zidanje je pokonČala 1. 1550. strela. Takrat so z gradom vred. pogorele dragocene listine, Sedanji grad je bil dogotovljen leta 1669. Vinski hraon na Zemoni so zidaii 1. 1683. in ga radi lepega razgleda imenovali »Belvedere«.
Lanthierijev rod izvira iz stare patricijske rodoviue laškega mesta »Brescia«. Radi domačih razdorov so se preselili na Goriško. Dobro uspela podjetja so jim pripoinogla do bogastva in veljave. Že leta 144>3. su je po-roČil Antoa Lanthieri s sestro Andreja Baumkirchnerja in na ta način pi-išel v stike z A ipavo. Njegovcmu sinu Antoiiu jc pucfcjil cesar Maksimi-lijan plemstvo 31. marca 1518. Takrat so dobili Lantliieriji tudi grb: polu-mesec s treini zvezdttnii. Baronstvo je dobil 10, oktobra 1572. Lavrencij Lanthieri, Friderik pa  je bil 1. 1632. povzdignjen v grofovski stan.
(Dalje.)