Razvoju stanovanjskega gospodarstva namenja naša družba vedno več pozornosti O njem so zadnje čase razpravljali najvišji organi Zveze komunistov in delegatske skupščine. V Sloveniji se odločamo za regijska posvetovanja o tej problematiki. Gorenjsko posvetovanje bo danes vKranju, sklical pa gaje medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. To področje družbenega življenja je že samoupravno organizirano, v Sloveniji pa se prav tako pripravljamo na sprejem zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki mora stanovanjsko samoupravo na vseh ravneh še utrditi, (jk) — Foto: F Perdan XXXIII. Številka 94 —elji: občinska konferenca SZDL e, Kranj, Radovljica, Skofja Loka Trti* _ Izdaja Časopisno podjetje •"Irtnj - Glavni urednik Igor Slavec °d|ovorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 9. 12. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ikon o triglavskem parku -i, zakona o Triglavskem na-[ Parku prihaja pred skupšči-' »n o njem bodo razpravljali '*»• 16. decembra. Določila zakona o triglavskem na-- parku, so zatrdili v repub-'»oniiteju za varstvo okolja in prostora, nikakor ne bodo nadaljnjega razvoja v ki ga zajema Triglavski l^iavskem narodnem parku se leta vrstijo razprave in že kta je prisotna želja, da bi -Julijcev primerno zavaro-1 saScitili pred neprimernimi in *znimi posegi v naravo. Eno najlep&ih gorskih in alpskih ty naj bi primerno zaščitili z "■Jn ter tako kar najbolj ohra-"*je Triglavskega narodnega 1 * bile različne kot so se po-iwii različni osnutki v javni *■ predvsem pa so upoštevali in pripombe treh občinskih i. ki so na območju Triglav-n&rodnega parka: Tolmina. f *w Radovljice. **danjem predlogu zakona o T^kem narodnem parku sta '* dve območji: obrobno in območje narodnega parka. _t znamenitosti in zanimivostih je na tem območju kar fc> Pa so ustrezno zavarovali, ^•»lavni spomeniki bodo sodili L^Utveni režim zakona o kul-i'* naravni dediščini, medtem k?^og zakona o Triglavskem n parku natančno določa jti in prepovedi za obrobno območje. U*0' razpravi so se pojavljala J*- da v obrobnem območju > * ho mogoče opravljati no-*H»vnosti. kar pa ni res. stroge omejitve veljajo le za osrednje območje. Prepovedi, ki jih vsebujejo določbe predloga zakona, odpravljajo pravzaprav le nepravilnosti in tako ne bo prihajalo do tega, da bi s tem zavrli nadaljnji gospodarski razvoj obrobnega območja. Nasprotno: v njem bodo lahko delovni ljudje in občani opravljali gospodarsko dejavnost, prav tako tudi gozdarji. Gospodarske dejavnosti pa ne bodo mogli opravljati v najbolj zavarovanem, V osrednjem delu Triglavskega narodnega parka. Tu pa ne bo možno graditi novih cest. ne žič-ničarskih naprav ali gostinskih objektov, sploh pa ne zasebnih počit- niških hišic. Predlog zakona namreč dovoljuje izgradnjo počitniških domov in prepoveduje v območju Triglavskega narodnega parka izgradnjo počitniških hišic - tudi na Goreljku in v Bohinju. Tako se bodo v republiški skupščini 18. decembra odločali p predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku in prav po sprejemu zakona čaka načrtovalce narodnega parka še veliko dela. Obenem bodo v republiški skupščini razpravljali tudi o predlogu zakona o spominskem parku Trebča. 1). Sede i Združitev v kmetijstvu Kranj - Na1 Gorenjskem že dolgo govorijo o tem. da bi bilo smotrno povezati vso družbeno kmetijsko proizvodnjo ter živilsko predelovalno industrijo. Vendar doslej niso prišli dlje od povezave obeh največjih kmetijsko živilskih organizacij kranjskega KŽK in škofjeloškega MIG v sozdu KIT, ki pa ni zagotavljala kakega tesnejšega sodelovanja med njima. Prizadevanja za združitev so se ustavljala predvsem ob klavnicah, kjer niso niso mogli priti skupaj. Z nedavnim podpisom sporazuma o poslovnem sodelovanju v klavništvu na Gorenjskem pa so tudi to oviro odstranili. Tako se sedaj že pripravljajo na združitev KŽK in MIG v novo delovno organizacijo Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska. V novi delovni organizaciji, v kateri bi bilo zaposlenih okoli 1300 ^govorimo se KRANJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE Na 6 strani objavljamo gradivo za sejo zborov kranjske občinske ViP*čine ki se bodo sestali v sredo. 17. decembra ob 15. uri v dvorani ^ifke občinske skupščine. Delegati bodo med drugim obravnavali "■•tek sorememb in dopolnitev občinskega statuta, osnutek druž-«tt nlana občine do leta 1985. osnutek resolucije o izvajanju ■j*ega družbenega plana v prihodnjem letu m osnutek odloka o mu kranjske občine za leto 1981. ljudi, bi obdržali večino sedanjih tozdov. Sprememba bi bila le v kmetijski dejavnosti in klavništvu. Tako bi se tozda Kmetijstvo iz KŽK in Posestvo iz MIG združila v en tozd s sedežem v Kranju, v Skofji Loki pa bi bili obračunski enoti posestvo in tovarna močnih krmil. Združili bi se tudi kranjska in škofjeloška klavnica v tozd s sedežem v Skofji Loki in obračunsko enoto v Kranju. Ob tem pa bi v Kranju osnovali še tozd za prodajo mesa in mesnih izdelkov. Združitev naj bi omogočila smotrnejše poslovanje in s tem višjo produktivnost in nižje stroške, kar bi jim ob boljših finančnih rezultatih med drugim omogočilo izboljšati delovne razmere v klavnicah ter na polju in v hlevih, ki so zelo težke. Tega seveda ne pričakujejo čez noč. marveč postopoma. Pri tem pa računajo tudi na večjo družbeno pomoč, predvsem v obliki bančnih kreditov, za katere so bili doslej prikrajšani prav zaradi svoje razdrobljenosti. 0 predlagani združitvi in načrtih za prihodnje v obeh delovnih organizacijah te dni teče javna razprava. Zaključili jo bodo z referendumom, ki je napovedan za 24. december. Če bo večina zaposlenih glasovala za združitev, bo nova delovna organizacija zaživela z novim letom. L. S. Kranj - 4. in 5. decembra seje na krajšem delovnem dopustu zadrževal na Gorenjskem Aleksander Lilov, član politbiroja in sekretar CK KP Bolgarije. Obiskal je tovarno športnega orodja Elan v Begunjah. Vezenine Bled ter Iskro tozd Telekomunikacije v Kranju. V vseh delovnih organizacijah so ga seznanili s sistemom delavskega samoupravljanja, s proizvodnimi programi in možnostmi sodelovanja med našimi in bolgarskimi tovrstnimi delovnimi organizacijami. Na sliki: na obisku v Iskri. — Foto: D. Dolenc )iccadilly - piccadilly - piccadilly - piccadilh1 - piccadilh - Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka Priporoča svoje izdelke (adi l h iiccadilh - piccadilh - piccadilh - piccadilh - piccadilh Domačih gostov ni V devetih mesecih letošnjega leta je bilo na Gorenjskem milijon 630.000 prenočiatev domačih in tujih gostov ali: kar za 8 odstotkov manj domačih in za 8 odstotkov več tujih gostov. Manj obiskani kot prejšnja leta so bili turistični kraji zgornjesavske doline ter tudi Bled in Pokljuka. Razveseljiv je večji obisk tujih gostov, k resnemu razmišljanju pa silijo podatki, da postaja Gorenjska za domače goste nezanimiva in da ostajajo v naših središčih kar za polovico manj časa kot v obmorskih krajih. V rezultatih turističnega prometa — za 28 odstotkov večji celotni prihodek, vendar pa tudi znaten porast porabljenih sredstev — se skrivajo predvsem učinki višjih cen. zimski meseci, nikakor pa ne boljša ponudba in večja kvaliteta. Turistični delavci dobro vedo za vzroke razmeroma nizke kvalitete v naših, sicer modernih in dobrih hotelih in restavracijah: turizem bremene visoke obresti in anuitete ter nato razmeroma nizki osebni dohodki, dobri kadri odhajajo. Zavedajo pa se obenem tudi, da so njihovi sistemi nagrajevanja še daleč od tega. da bi spodbujali dobro delo in delavce, ki so zmožni in pripravljeni, da ustvarijo več dinarskega in deviznega prihodka. Vendarle pa turizem in gostinstvo na Gorenjskem nista v brezizhodnem položaju. Najprej in predvsem bi se morali otresti miselnosti, ki bolj kot vse drugo hromi in slabi položaj panoge, katere reprodukcijska sposobnost je izredno slaba, slabša je le še v kmetijstvu. Tiste miselnosti, ki trdno zapira delovne in temeljne organizacije za plotove lastnih hotelskih hiš in ki nikakor ne zmore toliko poguma in moči, da bi se povezala v kraju z vsemi tistimi, ki sodelujejo v turistični ponudbi in navsezadnje je turizem tudi v tem, da bodo šolarji na cesti lepo pozdravili tujce, jim svetovali, pomagali. Turistični delavci so prepričani, da domačih gostov ne odbijajo le cene. Ni jih zato, ker marsikje od zajtrka do večerje in tudi po njej enostavno nimajo kaj početi. Povezave, tokrat ne le na papirju, je veliki klicaj gorenjskega turizma. Povezava v kraju samem, resnična soodvisnost vseh, ki naj bi se ob usihanju turističnega obiska zavedali, da stara praksa nima bodočnosti. Ko se bo končno* tudi tista šolska učiteljica, ki je mladinski folklorni skupini prepovedala, da ob koncu programa zapieše skupaj z gosti, zavedala, kako pomembna je za njen turistični kraj tudi folklora, potem bomo lahko rekli, da smo za obisk gostov pripravljeni. In ne bo nam več treba tako često kot zdaj po primere in zglede čez mejo . . . D. Sede j ®1 ZASTAVA AVTO LJUBLJANA 21. novoletni sejem v kranju 12.-21.dec Ogled in sprejem predplačil prodaja naslonjal za glavo, brezplačna montaža, prodaja goran ekonimik, brezplačna montaža, velika izbira koles, prodaja zimske opreme OLAS 2. STRAN. TOREK. 9 DECEMBRA 1389 POJUiSpŠLAVi Manj denarja za negospodarske naložbe Zakon o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za financiranje negospodarskih in neproizvodnih naložb, ki vetja od S. marca letos, je znatno zmanjšal porabo denarja v te namene. Ker pa je bil zakon sprejet kot začasen, bo prene hal veljati konec leta. Zato ZIŠ predlaga sprejem novega zakona, ki naj bi ga delegati sprejeli po hitrem postopku in naj bi začel veljati z novim letom. Z njegovo uveljavitvijo bi namreč laže izpolnili nekatere temeljne zahteve osnutka resolucije o razvoju Jugoslavije v prihodnjem letu. ki predvideva, da bi se negospodarske naložbe prihodnje leto zmanjšale v primerjavi z letošnjimi za okoli 30 odstotkov. V skladu z osnutkom omenjenega zakona uporabniki družbenih sredstev v prihodnjem letu ne bodo smeli uporabljati družbenega denarja, s katerim sicer razpolagajo, za graditev, dograditev ali nakup upravno-administrativnih stavb in prostorov v stanovanjskih in gospodarskih stavbah za opravljanje administrativnih, strokovnih in drugih pisarniških del, za nakup osebnih avtomobilov, za nakup pisarniškega pohištva in druge opreme, za graditev, dograditev in nakup stavb in drugih objektov ter za izdelavo, dodelavo in nakup opreme za reprezentančne, zabavne, kulturne, umetniške, telesnokulturne in športne opreme. Opremo in objekte bo moč kupiti le, če bo več kot polovico denarja za to zbranega iz posojil občanov, samoprispevka in drugih prostovoljnih dajatev brez obveznosti vračanja. Vendar pa te izjeme ne bodo veljale za nakup in gradnjo objektov, v katerih bi se opravljala administrativna in druga pisarniška dela, za nakup avtomobilov, pisarniškega pohištva in druge pisarniške opreme ter za reprezentanco in podobno. Vse to bo mogoče kupiti le z denarjem iz ostanka amortizacije, obračunane za leto 1981 po minimalnih, z zveznim zakonom predpisanih stopnjah. Omejitve tudi ne bodo veljale'na potresnih in drugih območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče ter za uresničevanje programov v skladu s predpisi o ljudski obrambi. Omejitve tudi ne bodo veljale, če gre za financiranje dokončanja stavb in nakup opreme za objekte namenjene uresničevanju kazenskih sankcij, za carino ter za olimpijske igre v Sarajevu in svetovno prvenstvo v namiznem tenisu v Novem Sadu. Uporabniki družbenih sredstev bodo smeli v prihodnjem letu nadaljevati z negospodarskimi in neproizvodnimi naložbami za nakup in gradnjo objektov, če bodo do konca letošnjega leta poravnali več kot 80 odstotkov predračunske vrednosti. Z nakupom opreme pa bodo smeli nadaljevati, če bodo do konca leta poravnali najmanj 65 odstotkov njene predračunske vrednosti. Dvakrat več traktorjev Medtem ko je tovarna traktorjev v štorski železarni v petih letih »prigospodari-la« za 172 milijonov dinar jev izgub, jih je imela v letošnjih prvih devetih mesecih 49 milijonov dinarjev. Glavni vzroki izgub so nenehne dražitve surovin in reprodukcijskega materiala ter zadr ževane cene izdelkov. Cene repromateriala in sestavnih defov so sv letos povečale od l H do M odstotkov, cene traktorjev pa le za nekaj odstotkov. __j Sodelovanje z mladimi vojaki - Mladi iz osnovne organizacije ZSMS Iskra-mehanizmi Lipnica in vojaki vojašnice Andrej Zvan-Bo-ris so znova dokazali, kako plodno je lahko sodelovanje med mladimi iz delovnih organizacij in mladimi pripadniki JLA. Minulo sredo so vojaki obiskali Upniški kolektiv in se z mladimi pogovarjali predvsem u nadaljnjem sodelovanju med obema osnovnima organizacijama mladih, obravnavali po tudi probleme. Vojaki so si ogledali proizvodne prostore in se seznanili s programom dela temeljne organizacije. Popoldne so se pomerili v košarki ter si ogledali tudi Kovaški muzej v Kropi. Živahno izobraževanje Tržič — V četrtek. 11. decembra, bo v Tržiču začela delati letošnja občinska partijska politična šola. Iz osnovnih organizacij zveze komunistov so v to obliko idejnopolitičnega usposabljanja komunistov kadrovali 30 članov. V politični šoli. ki letos poteka po novem programu, se bodo srečali s sedmimi tematskimi sklopi, v katerih jim bodo predavatelji predstavili temelje marksizma, zgodovino ZKJ in ZKS, politični sistem socialističnega samoupravljanja, družbenoekonomske odnose v naši družbi, vlogo zveze komunistov v mednarodnih odnosih ter neuvrščeno politiko, naloge ZKS v nadaljnjem razvoju naše družbe ter oblike in metode idejnopolitičnega usposabljanja v zvezi komunistov. Program šole obsega 120 ur, organiziral pa jo bo tržiški zavod za kulturo in izobraževanje. Šola bo potekala ob četrtkih, petkih in sobotah dopoldne. Glede na to, da bodo delovne organizacije slušateljem omogočile obiskovanje politične šole med delovnim časom, je pred njimi toliko večja odgovornost za delo. V tržiški občini od konca oktobra poteka tudi dopisna šola marksizma. Trenutno se slušatelji spoprijemajo z drugo od sedmih tem. Studijska srečanja so ob torkih popoldan, vodijo pa jih družbenopolitični delavci iz tržiške občine. Letošnji oddelek dopisne šole je samoupravno organiziran kot razredna skupnost, ki največ dela posveča medse- bojni pomoči ^slušateljev pri individualnem študiju. Obe obliki idejnopolitičnega izobraževanja tržiških komunistov pa kljub živahnim pripravam in delu kažeta tudi nekatere slabosti. V osnovnih organizacijah zveze komunistov v občini so namreč z veliko težavo kadrovali komuniste v šoli. Iz nekaterih sredin niso kadrovali niti enega člana. Podoben problem se je pojavil pri nedavno zaključenem seminarju za kandidate za sprejem v zvezo komunistov, ki se ga je udeležila le slaba polovica evidentiranih. Nedvomno kadrovsko politična vloga nekaterih osnovnih organizacij ni dovolj učinkovita v akciji. -mv Posvetovanje o stanovanjskem gospodarstvu Kranj — Predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Slavko Osredkar je sklical za danes. 9. decembra ob 12. uri osrednje gorenjsko posvetovanje o stanovanjskem gospodarstvu. Na posvetovanje so vabljeni razen zastopnikov republiških organov najvišji predstavniki gorenjskih občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij. Osnovno gradivo za razpravo je ocena stanovanjskega gospodarstva v gorenjskih občinah. .jk Referendumi naj počakajo Skoraj je ni več krajevne skupnosti, kjer si ne bi krajani sami s pomočjo samoprispevka in s prostovoljnim delom pomagali do lepših cest, boljših komunalnih naprav, zgradili vrtca ali tole. Tudi vnaprej bo najbrž ta oblika združevanja denarja ie nujno potrebna. Vendar pa prav sedanji trenutek ni najbolj primeren za razpisovanje novih samoprispevkov, ker smo tik pred sprejemom novih družbenih planov občin, oziroma zato, ker ie ni znano, koliko sredstev bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju mogli združevati za skupne potrebe. O tem problemu so spregovorili tudi na paredsedstvu občinske konference SZDL Skofja Loka. Več krajevnih skupnosti namreč pripravlja referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Pri tem je priporočilo krajevnim skupnostim, da do tedaj, dokler ne bodo znani srednjeročni programi interesnih skupnosti s področja skupne porabe in gospodarstva, ne razpisujejo novih samoprispevkov. To so predlagali zato, ker se sicer kaj lahko zgodi, da bodo krajani zbirali denar za nek objekt, ki pa ga v srednjeročnem programu ni, oziroma zanj ne bo moč zbrati ostale vsoste denarja. Zlasti je taksna odločitev pomembna zaradi stabilizacijskih ukrepov, ker bo zaradi stabilizacijskih ukrepov potrebno marsikaj črtati iz prvotnih načrtov. |, \\ Mladi v klubih OZN Kranj - Kranjski občinski center klubov Organizacije združenih narodov združuje 26 klubov, ki delujejo na osnovnih in srednjih šolah ter po krajevnih skupnostih. V klubih kranjske občine deluje tako 560 mladih, kar je skoraj 100 več kot lani. Na zadnji programskovolilni konferenci centra so povedali, da je z reorganizacijo delo še bolj zaživelo. Člane je center izobraževal sam ali pa so sodelovali na najrazličnejših oblikah mladinskega družbenopolitičnega izobraževanja. Kranjčani so bili organizatorji republiškega srečanja klubov OZN, združenega s proslavo leta otroka, kviz tekmovanja, vključevanja v solidarnostno gibanje za osvobodilna gibanja in najrazličnejših oblik srečevanja s Člani drugih slovenskih klubov. Oblikovana je bila mentorska komisija. udauo pa je bilo tudi študijsko gra< divo. Komisija za informiranje je izdala tri informatorje, četrta številka pa je bila posvečena izključno predsedniku Titu. V prihodnje bo veljala še posebna pozornost klubom po krajevnih skupnostih in šolah, kjer je delo slabše kljub možnostim. Dejavnost mora postati še pestrejša in za mlade privlačnejša. Trdnejša bo povezava z osnovnimi organizacijami ZSMS, organizacijami v krajevnih skupnostih in šolah ter drugimi institucijami. Pestrejša mora hiti informativna dejavnost, prav tako pa tudi bogatejše študijsko gradivo. Predsednica občinskega centra klubov OZN kranjske občine j« Majda Volčina, Bojan Bertoncelj je podpredsednik. Vesna Zalašček pa sekretar izvršnega odbora, I) Papler Delavci postajajo nosilci odločanja Razprave o devetmesečnih rezultatih gospodarjenja so bile v večini tržiških delovnih kolektivov zadovoljive - V sindikalnih skupinah prihaja delavec kot nosilec odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela najmočneje do veljave — Komunisti: z večjo odgovornostjo uresničevati že sprejete sklepe Tržič - V tržiškem združenem delu so kot razlog za slabe razprave o rezultatih gospodarjenja največkrat navajali preobsežna, zahtevna in celo nerazumljiva poročila. No, za letošnje devetmesečje podobnega izgovora v večini primerov ne bi mogli utemeljiti. Direktorji in strokovni delavci so se, rasen v he kterih organizacijah združenega dela, zlasti s področja negospodarstva, zares potrudili. Pravočasno so sestavili dovolj kratka in razumljiva poročila. Iz njih je moč razbrati vse težave in slabosti, ki so v tem obdobju vplivale na poslovanje. Omenimo samo neredno preskrbo s surovinami, reprodukcijskim in pomožnom materialom, ki je najhuje prizadela tr-žiško kovinskopredelovalno industrijo, in izredno fluktuacijo zaposlenih v nekaterih delovnih organizacijah. Večina poročil omenja tudi uspehe pri uresničevanju stabilizacijskih programov. Prihranki so najbolj opazni pri porabi energije, materiala in pri zmanjšanju odsotnosti z dela. Posebno razveseljivo pa je. da nekateri kolektivi vlagajo velike napore v preusmeritev oziroma izbiro takih proizvodnih programov, ki so dohodkovno bolj zanimivi. To velja zlasti za Peko, Zlit, Oblačila Novost in BPT. O poslovanju v devetih mesecih so pred dnevi spregovorili tudi oa seji občinskega sveta zveze sindikatov Tržič, na kateri so se poglobili predvsem v oceno razprav. Menili so, da so osnovne organizacije svojo nalogo zadovoljivo opravile. Razprave so bile najboljše v sindikalnih skupinah, zato bi si morali prizadevati, da postanejo redna oblika del« vseh osnovnih organizacij. Delavci so ob obravnavi devetmesečnih razultatov gospodarjenja v sindikalnih skupinah oziroma na razširjenih sejah izvršnih odborov, na katere pa so »pozabili« vabiti člane izvršilnih organov občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta skupščine občine Tržič, govorili največ o nujnosti zboljšanja organizacije proizvodnje in delovne discipline, o varčevanju z materiali in energijo, dograjevanju sistema delitve po delu, izpolnjevanju minimalnih standardov za zaposlovanje in o podobnih žgočih vprašanjih. Žal razprave povsod niso bile tako dobre. Ponekod so bile mrtve ali jih sploh ni bilo. Vzroke, zakaj delavci v posameznih sredinah še ni» nosilci odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela, bo raziskalo predsedstvo občinskega sveta, ki se bo temeljito pogovorilo tudi I potencialnimi kršitelji dogovora o razporejanju dohodka in skupaj z zvezo komunistov pripravilo oceno o delu samoupravne delavske kc trole. Tržiški komunisti, ki so o devetmesečnem gospodarjenju prav tako razpravljali, posebnih sklepov niso sprejeli. Menili so namreč, da je tefe dovolj in da je potrebno z večjo odgovornostjo uresničevati že sprejeti ter poudarili, da so komunisti v nekaterih okoljih še vedno premalo učinkoviti. Iz razprave občinske konference zveze komunistov je bilo moč razbrati precejšnjo zaskrbljenost za prihodnost, zato je izzvenela kot resen poziv vsem organizacijam združenega dela, da z dolgoročnimi pogodbami z dobavitelji reprodukcijsih materialov in surovin zagotovijo nemoten potek proizvodnje, da ob oceni potreb domaČega trga čim več izvažajo in da vložijo vse sile v krepitev samoupravnih odnosov. Samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje sta namreč edino »orožje« proti administrativnim ukrepom, sicer utemeljenim, ki pa v praksi večkrat povzročajo nepremostljive težave. H. Jelovčan JESENICE Danes, 9. decembra, ob 10. uri se bo sestal izvršni svet jeseni* občinske skupščine. Udeleženci seje bodo obravnavali predlog anen* in nalog za uresničevanje družbenega načrta jeseniške občine v pr**H njem letu in predlog odloka o proračunu občine za 1981. let«. UMI drugim bodo sprejeli tudi poročilo o delu veterinarsko-higienske sto«* pri ZVZG Kranj in osnutek družbenega dogovora o merilih za vre**" I tenje storitev pravne pomoči. Danes ob 16. uri bo razširjena seja občinskega sveta ZvezesiasV katov na Jesenicah. Na njej bodo spregovorili o sklepnih pripravah* 2. konferenco Zveze sindikatov Slovenije, sprejeli poročilo sveta za & hodkovne odnose o pripravi družbenega dogovora za skupne osnov* f9 oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo# obravnavali predlog stališč in sklepov 2. konference ZSS o vlop * nalogah sindikatov pri uveljavljanju načela delitve po delu in tatih dela. KRANJ (S) V sredo. 10. decembra (jutri), bo v Kranju 6. seja komisije integralni transport pri medobčinski gospodarski zbornici za Goir sko. Na seji bodo obravnavali analizo vprašalnikov, ki so obravnav pretok blaga na Gorenjskem, razpravljali o gorenjskih pripotabak ■ pravilniku o izrednih prevozih po javnih cestah v Sloveniji in obra* I navali izhodišča za program dela komisije v prihodnjem letu. ŠK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Skofja obravnavajo predlog o temeljih plana družbenega plana Skofja Loka 1981 - 198$. predlog dogovora o temeljih planov, i cijo o predlogu za sklenitev pogodb z urbanističnim institutom £ nije in še nekatere druge zadeve. ... * V sredo. 10. decembra, ob lb*. uri bo seja občinskega sveta sindikatov. Na dnevnem redu bo obravnava ocene uveljavljanja na*' delitve po delu. obravnava predlog družbenega dogovora o skup osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodi* skupno porabo ter obravnava predloga stališč m sklepov II. konte* ZSS o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju načela deht* delu in rezultatih dela. L B- MLADI DELEGATI V ŠTEVILKAH Zastopanost mladih V delegacijah za zbore skupščine občine in samoupravne interesne skupnosti je zadovoljiva, saj v številkah to pomeni 22 lil 23 odstotkov. Za organe samoupravi Janja v delov nih organizacijah in krajevnih skupnostih tega namreč ne more ino trditi; v delavskih svetih so- odločanje mladih /naša le II in ^ svetih krajevnih skupnosti 9 odstotkov. V šolah, kjer bi tudi mladi sodili v delegacije, npr. izobraževalnih skupnostih, razmerja niti ne moremo številčno izraziti, kajti mladih delegatov tod praktično ni. Morda pomeni, da mladi ne sodijo v te samoupravne oblike ali z drugimi besedami, da nimajo vpliva glede ključnih vprašanj izobraževa Meto elo je treba nadaljevati f 40-letnici poljanske vstaje naj bi izšla po-^no-informativna knjižica, celotno delo pa naj bilo pripravljeno najkasneje ob 40-letnici Ivboditve frfk Loka — Predsedstvo ob-Aonference SZDL je obrav-r* program dela pri zbiranju Fjza knjigo o poljanski vstaji ?*ra 1941 in poudarilo, da je ?» delo potrebno nadaljevati, ga se vsebina ne sme omejiti Woženo vstajo temveč mora _tudi rast ljudske oblasti. ??pa je predlagalo, da kulturna vključi izdajo omenjene vW>j program. adajo knjige so organizatorji imenovali poseben priprav-°dbor, ki je že do sedaj opravil «la, vrsta akcij pa je pred-fe letos in prihodnje leto, P» naj bi izšla najkasneje leta * 40. obletnici osvoboditve. Že 'Je leto, ob 40-letnici vstaje ega naroda in 40-letnici vstaje pa bodo avtorji poljudn o-in form a ti vn o o decembrskih dogodkih s prikazom drugih naj-j&ih dogodkov in krajev iz •VOB na območju Poljanske pa je celotno delo dokaj l zasnovano. Prvi del bo ob-*<*ebno izkaznico« Poljanske •d leta 1900 naprej in njen ti razvoj, politično življe-lW drugo svetovno vojno in gibanje v dolini do razpa-fjdavije leta 1941. '■■gem delu bodo avtorji pri-'"apad na Jugoslavijo in delo-JtPS v Poljanski dolini, kot *ce vstaje, razvoj OF, obliko-'Jfrvega odbora OF v Poljanah •*je v Gorenji vasi in v Zireh, diverzantskih in partizan- ferendum uspel - V nedeljo, 7. decembra, hajevni skupnosti Selca v dolini glasovali o uvedbi kra-samoprispevka. že tretjega Referenduma se je udeleži-fcfetotkov krajanov in 58,02 jih je glasovalo za uvedbo svka, s čimer je referen-Veljal je skupni rezultat *l*sovalnih mest, vendar po-koliko krajanov je v posa-1 naseljih glasovalo za uvedbo »vka: Selce 52,90 odstot-t^nja vas 52,66 odstotka, A59 odstotka, Kališe 88,89 Topolje in Zabrekve 85,71 in Golica 72 odstotkov. S svkom. ki bo tekel pripet let, krajani ga bodo !#«Čevati s 1. januarjem pri-'kto, bodo zbrali nekaj manj "ulijone dinarjev in jih a komunalno urejanje w«noprispevek bo znašal od neto osebnega dohodka, in osnov za odmero davka kmetje pa bodo plačevali od katastrskega dohodka. M. V. skih akcij in idejne priprave na oborožen upor. Tretji del bo obsegal opis vstaje, razlogov, ki so vplivali na odločitev gorenjskem političnega in vojaškega vodstva, da pošlje Cankarjev bataljon v Poljansko dolino, njegove pobude in vpliv v teh krajih in podobno. Nadalje imajo avtorji namen prikazati pomen poljanske vstaje v povezavi z vstajo v Rohinjn in gornjem koncu Gorenjske za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega gibanja in uspehe političnega dela. Delo bi se zaključilo s kratkim prikazom NOB do konca vojne s poudarkom na delo KP. OF, Skoja in Antifašistične zveze žena ter organov ljudske oblasti. Iz programa se vidi, da je delo zastavljeno tako, da prikaže ne samo vstajo, temveč tudi izreden pomen organiziranega političnega dela, brez katerega oboroženega . upora prav gotovo ne bi bilo in je zato prav da avtorji dobijo potrebno pomoč pri svojem delu. L. Bogataj Koristni predlogi delavcev V radovljiški občini so najbolj uspešnim inova torjem podelili občinska priznanja — Veliki pri hranki — Največ inovacij iz Iskre Otoče in Veri ge Lesce na-na-1.5 Radovljica - Ob letošnjem dnevu republike so na občinski proslavi v Kropi podelili tudi priznanja "radovljiškim inovatorjem, katerih predlogi so po mnenju komisije vredni vse pozornosti in vsega spoštovanja. Najuspešnejši radovljiški inovatorji so Tone Nežmah. Janez .Markovič, Janko Kralj. Leon Bajt in Jože Pfajfar. Tone Nežmah je prejel priznanje za inovacijo »tesnitev zakladalnih vrat pri IPSEN peči«. Tone Nežmah je delovodja v temeljni organizaciji vzdrževanje v Verigi Lesce. Predelal je regulacijo zatesnitve zakladalnih vrat pri IPSEN peči v temeljni organizaciji sidrne verige. Regulacija prej ni bila zadovoljiva in vsi poskusi so bili brezuspešni. Za rešitev zahtevnega problema je dobil posebno nadomestilo v višini 30.000 dinarjev, kar se ocenjuje kot 2 odstotna vrednost inovacije. Janez Markovič je prejel priznanje za inovacijo »zamenjava baterijskega kontakta«. Po poklicu je kvalificiran finomehanik v Iskri Otoče. Stara izvedba baterijskega kontakta je vsebovala dva konstrukcijsko različna sestavna dela, montaža je bila zahtevna in draga. Po predlagani rešitvi pa se uporablja en sam sestavni del. montaža je enostavna. Samo lani so prihranili 82.080 dinarjev. Janko Kralj je prejel priznanje za inovacijo »nov način izdelave klina IMT 9-11 x 44. Janko Kralj je samostojni tehnolog v Verigi Lesce. Ze leta i976 je začel s poizkusi za izdelavo klina IMT 9-11 x 44 po hladnem postopku, ker se je vse do februarja leta 1979. ko je bila uvedena inovacija, delalo po toplem postopku. Ze lani. v prvem letu. je bil ustvarjen prihranek v višini 748.103 dinarje. Leon Bajt iz Iskre Otoče je prejel priznanje za inovacijo »sprememba tehnološkega postopka lakiranja številčnic«. Pri lakiranju štavilčnic je prihajalo do luščenja laka. Številčnice so pred lakiranjem razma- aznični Šenčur lj*ie prireditve bodo ob letošnjem krajevnem Sniku pripravili v Šenčurju. Med drugim bo *tfi;v Šenčurju seja izvršnega sveta kranjske Venske skupščine, na zaključni akademiji t decembra pa bodo prvič podelili krajevna Pianja Šenčurja v JEr" - Krajam Va"'> združeni v krajevni Šenčur, praznujejo vsako Bjj£*&ri>ra svoj krajevni praznik. •KP* ob letošnjem prazniku so Kp v nedeljo. 7. decembra, na-Eji Pa so se včeraj, ko je bilo Ulr^ Šenčurja v namiznem ■ m* Prireditve se nadaljujejo ■■^r-^ 16. uri bo v Domu Kokr-fnedorganizacijsko in med-■■P^o tekmovanje v streljanju z $ko, jutri ob osmih pa bo v *eja izvršnega sveta kranj-,*^nske skupščine. Na seji bodo sanjskega izvršnega sveta predstavniki šenčurske kra-!> ^upnosti obravnavali krajev-C^eJiie in plane razvoja v pri-i^m letih. Jutri popoldne ob Pa bo v dvorani Kokrške čete *■ naših mji:'''fi predavanje o vzponu nasm ■ /'0v na Mount Everest. hitn ■Vf ,JH bo šahovski hitropotezni *aitve se bodo nadaljevale v g.'2. decembra. Ob pol štirih »J^bo pri osnovni šoli gasilska bodo izvajali člani gasil **?*v &*nčur in Srednja vas - -~ Jwi v. dvorani Dom«. Kokrške čete otroška filmska predstava. Prireditve v počastitev letošnjega krajevnega praznika bodo končane v soboto. 13. decembra. Ob devetih se bo začel v telovadnici osnovne šole košarkarski turnir, uro pred tem pa bo začetek pohoda od spomenika do spomenika. Ob petih popoldne pa bo v Domu Kokrške čete slavnostna akademija v počastitev praznika. Ob tej priložnosti bodo prvič podelili krajevna priznanja. V kulturnem programu bodo sodelovali oktet Sava, pevski zbor osnovne šole. recitatorji osnovne šole in Svobode ter narodnozabavni ansambel. Po akademiji bo družabno srečanje za vse krajane. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije pozivajo krajane, da poskrbijo za videz kraja in izobesijo zastave. Razen tega prirejajo v Šenčurju še nekatere prireditve, zanimive predvsem za najmlajše. Osnovna organizacija mladine pripravlja vse dni praznovanja razstavo v Domu Kokrške čete. včeraj je bil risani film za najmlajše, v četrtek, II. decembra ob 17 uri pa bo lutkovna predstava Rdeča kapica. J. Košnjek ščevali v clorothenu. Bajt je predlagal, da se uvede postopek luženja in s tem se je pocenila proizvodnja in zmanjšal izmet. Lani so prihranili 529.225 dinarjev. Jože Pfajfer je prejel priznanje za inovacijo »nov naun sestavljanja in varjenja verig z grabeži«. Pfajfar je operativni tehnolog v Verigi. Poenostavil je izdelavo verig z grabeži, ki se uporabljajo v gospodarstvu. Pri sami izdelavi verige je ugotovil, da se lahko racionalneje vgrajujejo grabeži — dva manj. Poleg tega je predlagal spremembe tudi na stranski verigi. Lani je prihranil 163.432 dinarjev. D. Sedei Moč delegatske besede Pogosto smo negodovali, da naš delegatski sistem ni prinesel tistega, kar smo pričakovali in da delegati lahko samo kimajo, da njihovi predlogi niso osvojeni in da prav zaradi tega pojema volja delegatov, da bi sploh še predlagali, odločali.. Pa vendarle ima delegatska beseda in odločanje delegata svojo moč. ki potrjuje, da gremo pravo pot in da beseda delegata ni kar tako . . Na 8. redni seji kreditnega odbora Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske so delegati med drugim razpravljali tudi o obnovitvi žagalnice lesa in izgradnji energetskega centra Jelovice. TOZD Primarna predelava lesa - senčila Preddvor. Pri banki zaprošeni' dinarski kredit niti ni bil velik. 9.567.(XX) dinarjev. Zaga sama je že uvožena in čaka v Preddvoru na montažo . . . Toda delegati so investicijo, prav tako kot vse druge, vzeli pod drobnogled. Večina žag na Gorenjskem dela le s polovico zmogljivosti, ker nimajo hlodovine in za naprej se kažejo še slabši časi. Zakaj potem še nove žagalnice? Se ne bi mogle lesne delovne organizacije v sozdu sporazumeti, pa žagati tam. kjer so proste zmogljivosti? Zakaj mora ravno vsaka lesna delovna organizacija imeti svoje žagalnice. pa čeprav že vnaprej ve, da ta ne bo delala polno?! Je bila to tudi ena od odločitev.' kjer so se zanjo dogovarjali le direktorji v sozdu? Morda. Vsekakor pa delegati ugotavljajo, da je bila tudi to ena izmed tistih investicij, ki so bile slabo pripravljene. Namenoma? Kakorkoli že, delegati v kreditnem odboru Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske so se tokrat odločili za — ne. Za predlog je glasovalo pet, proti predlogu pa štirje navzoči delegati. Sledil je seveda najostrejši protest iz Jelovice. Kako je to mogoče, ko je bilo vendar vse podrobno obrazloženo in v banki dobro vedo, da je ta žagalnica za Jelovico življenjskega pomena. In toliko so vanjo Že vložili. Zbrali, združevali sredstva! Les imajo zagotovljen, saj se zanj samoupravno dogovarjajo po vsej Jugoslaviji in celo v Avstriji. Ce bi pa šli žagat drugam, kot predlagajo delegati (In kateri so že ti delegati? Povejte nam imena!), bi bil vsak kubik vsaj za 2.000 dinarjev dražji! Zadeva mora še enkrat na kreditni odbor! Delegati kreditnega odbora so na svoji 9. redni seji sprejeli informacijo Jelovice na dnevni red. Spet je tekla dolga razprava. Morda nekaj dodatnih strokovnih podatkov Jelovce govori v prid žagalnici. Nekaj dejstev je, zaradi katerih bi morda vzeli vso stvar še enkrat v pretres. Strokovne službe banke bi morale še enkrat proučiti prvotno in dodatno vlogo Jelovice, upravičenost investicije, surovinsko bilanco, prioriteto v okviru sozda itd . . . Delegati so glasovali (brez prisotnih predstavnikov Jelovice) in se sicer težko, toda z večino odločili, da gre zadeva še enkrat na sejo kreditnega odbora ... Izjemoma! Kako se bodo odločili, ne vemo. Za zdaj le spoznanje, da ima beseda delegatov vseeeno svoj moč . . . .1). Dolenc Priznanje prizadevnemu društvu V petek, 5. decembra, je društvo za cerebralno paralizo Gorenjske prejelo na svojem drugem občnem zboru Veliko plaketo občine Kranj podeljeno ob letošnjem občinskem prazniku — Po rojstnem listu sicer dokaj mlado društvo pa se lahko pohvali že z dolgoletno skrbjo za prizadete otroke in se po doseženih uspehih uvršča med najuspešnejša v Jugoslaviji — V kulturnem programu na občnem zboru je zapel tudi moški pevski zbor Plamen iz Krope Čeprav je bil konec prejšnjega tedna šele drugi občni zbor Gorenjskega društva za cerebralno paralizo, pa obsega društvena dejavnost pravzaprav že eno desetletje. Od leta 1970 namreč gorenjski zdravstveni delavci dograjujejo in izpopolnjujejo mrežo diagnostično terapevtskih centrov pri zdravstvenih domovih, kjer se kar najzgodneje odkriva cerebralna paraliza, eden najpogostejši) rokov invalidnosti v otroške j,i obdooju; ob skupnem sodelovanju 'ako strokovnjakov kot tudi laičnih sodelavcev, med njimi je seveda največ staršev prizadetih otrok, so seveda nastale učinkovite oblike pomoči, ki so se pokazale kot izredno koristne. Prav gotovo je bilo zelo malo staršev otrok s cerebralno paralizo, ki bi verjeli, da bodo svojega navadno s hudimi motnjami gibanja otroka videli pri smučanju ali plavanju: prav posebni načini usposabljanja pomagajo prizadetim otrokom, da uspešneje premagujejo težave svoje invalidnosti ter se po svojih močeh vključujejo v domala vse aktivnosti, ki jih opravljajo tudi zdravi otroci. V vsem tem zadnjem obdobju so bili uspehi tega skupnega prizadevanja tolikšni, da je društvo ob letošnjem občinskem prazniku prejelo Veliko plaketo občine Kranj; na drugem občnem zboru jo je društvu izročil podpredsednik družbenopolitičnega zbora skupščine občine Srečo Neči-mer. Gorenjsko društvo'za cerebralno paralizo ima 387 članov, vendar pa svoje aktivnosti v Sloveniji ne more primerjati kaj dosti z ostalimi podobnimi društvi, saj pri nas obstaja le še eno tako društvo. Ko so na petkovem občnem zboru v Kranju pregledovali doseženo v preteklih dveh letih, so bili člani ob sicer stalnih finančnih težavah vendarle /. doseženim lahko zelo zadovoljni. Organizirali so že tradicionalno letovanje otrok na morju in to celo brez staršev, kar je seveda spodbudilo večjo samostojnost otrok. Zato so tudi za smučarski tečaj, letošnji je bil na Pokljuki, »pozabili« starše doma. Kolikšen napredek v gibalnih sposobnostih so dosegli otroci tako-na' morju kot na smučanju, je' razvidno tudi s '/ilmskega traku. «ai s kamero že vse leta spremljajo letovanja. Čeprav morda nenavadno, a vendarle izvedljivo in sprejemljivo za otroke s cerebralno paralizo se je izkazal še en šport in sicer jahanje: za sedaj so ga sicer opustili, verjetno pa bodo poskušali s tem še ali pa s čim drugim. Šprtne aktivnosti so namreč za prizadete otroke zelo pomembne: za spodbudo so organizirana tudi tekmovanja in ni rečeno, da se ne bi mogel kdo od gorenjskih otrok udeležiti tudi olimpiade za otroke s cerebralno paralizo, ki bo čez dve leti na Danskem. Poleg športa pa društvo spodbuja in organizira tudi druge oblike, kot so na primer lanskoletna razstava slik v Gorenjskem muzeju in prireditve za otroke ob novem Jetu. Društvo je tudi uspelo pritegniti k sodelovanju nekaj gimnazijcev, ki prostovoljno enkrat na teden nadomeščajo starše pri otroku, tako da imajo starši tudi nekaj ur zase. Sicer pa otroke s cerebralno paralizo sprejemajo tudi v vrtce, šole in tudi zavode, vendar pa predvsem za slednje velja, da so še vedno premajhni za tolikšne potrebe, kot so pri nas. Prav v tem prizadevanju za več »prostora« za prizadete otroke pa je ena od nalog društva v naslednjem obdobju; ni namreč dovolj, če so dane zakonske možnosti pač pa je marsikje potrebna spodbuda društva, da se v organizirano skrb za vse otroke vključujejo tudi oblike skrbi za prizadete otroke. L. M Jezikovno razsodišče (2) Sposojeno besedje proti domačemu V Raziskovalcu 10 (1980) so. med drugim, nepotrebne zadrege pri poimenovanju pojavov iz domače besedne družine seliti (se) in iz prevzete migrirati. Pisec daljšega poročila uporablja predvsem prevzete besede, tj. migrirati, migracije, imigrant, emigrant, le sem pa tja tudi domače izseljenec, preseliti se ipd.; imigrantski rabi celo v dveh pomenih, večinoma kot »nanašajoč se na imigrante«, dovolj pogosto pa tudi kot »nanašajoč se na družbo imigriranja«. kar je seveda še toliko bolj nerodno, da je mestoma dvoumno. Ker gre za poimenovanja, ki s strokovnega področja neprestano prehajajo na vsakdanje sporažumevalno. bi bilo primerno, da hi se pisec odločil za domaČe besede in se jih dosledno držal: saj imamo glagole seliti se, izseliti se, vseliti se, preseliti se, doseliti se, samostalnike selivec, izseljenec, vseljenec, prešeljenec in doseljenec, skupna imena tipa izseljenstvo itd., pridevnike tipa selilen; za pomen »nanašajoč se na družbo imigriranja« pa bi lahko izbrali pridevnik vselitven, da bi lahko enoumno delali tudi /veze kot yse-Ijenska skupnost v vselitveni družbi ipd. Mislimo, da se je za domače izrazje treba odločati že iz rodovnega poni.sa v vseh primerih, ko je enakovredno privrelemu (ali takšno lahko postane). To načelo Slovenci poudarjamo že od Kopitarja, ki je najodločneje grajal prevzemanje besed, kolikor je posledica udobnosti in nepoznavanja izrazne moči lastnega jezika, ne pa morda njegove nezadostne poimenovalne zmogljivosti i iZ JSČe' kaf('re#a M**ni so Jane: (iradišmk. Matjaž Kmecl. ■Janko Moder. Jane Sršen in Jože Toporišič, vabi vse posameznike, društva, ustanove m organizaci/e. ki jim skrb -a slovenski jezik ni tuja. naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na nJlSr\}rl: Se*ri^° »Slovenščina r javnosti«. Jezikovno razsodišče RK SZDL Slovenije. fiHMM) Ljubljana. Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb' G L A S 4. STRAN. GOSPODARSTVO Vzdrževalec in plavžar enako pomembna TOREK, 9 DECEMBRA 1 V jeseniškem železarstvu ima vzdrževalna dejavnost pestro razvojno pot - Od ustanovitve prve železarske mehanične delavnice je minilo devet desetletij - Nekdanje in današnje vzdrževanje nam predstavlja vodja temeljne organizacije Remontne delavnice Miroslav Noč, ki je zadolžen tudi za usklajevanje med storitvenimi dejavnostmi v železarni. Katere so glavne ločnice v dosedanjem razvoju vzdrževalne dejavnosti v železarni? »Čeprav ni točnih podatkov, smo prepričani, da so delavci za vzdrževanje v mehanični delavnici, zgrajeni 1890. leta, imeli tri glavne naloge. Izdelovali so rezervne dele. skrbeli za sprotno vzdrževanje in opravljali velika popravila strojev in naprav. Skladno z razvojem železarstva je seveda napredovala tudi tehnologija vzdrževanja. V obdobju med obema vojnama, na primer, so zaradi postavitve dveh za tiste čase sodobnih plavžev ustanovili konstrukcijsko delavnico. Delavci pri vzdrževanju so tudi vsa leta pozneje sledili Pantzovemu zgledu in ob snovanju proizvodne opreme pogosto izkazali svojo strokovnost in inventivnost. V povojnem razvoju vzdrževalne dejavnosti je več pomembnih mejnikov. Posebno pomembno je 1966. leto. ko smo vzdrževanje v železarni združili in organizirali strokovnjake za posamezna področja dela enotno za vso delovno organizacijo. Vlogo storitvenih dejavnosti, zlasti vzdrževalnih, je prav tako poudarila 1973. Armirane plastične cevi Donitov tozd Trival v Kamniku namerava razširiti proizvodnjo vsestransko uporabnih armiranih plastičnih cevi — Tehnologija temelji na lastnem znanju Kamnik — Armirane plastične cevi so izdelek sodobne tehnologije in imajo v primerjavi s cevmi iz drugih materialov vrsto prednosti. Poleg fizikalnih lastnosti je tq tudi lažja in cenejša montaža, kar vse skupaj daje ugodne ekonomske pokazatelje. Njihova uporaba je vsestranska: za vodne, kanalizacijske, plinske, naftne in druge cevovode, primerne so tudi za prenos kemikalij, za cevi in posode za visoke pritiske in še bi lahko naštevali. Donitov tozd Trival v Kamniku tovrstno proizvodnjo razvija že od leta 1964. Pravo, serijsko proizvodnjo pa so dosegli pred štirimi leti, ko jim je uspelo povezati računalnik z nastavitvijo navijalnega stroj v kar je omogočilo hitro in natančno izračunavanje kakršnekoli dimenzije cevi. Trival proizvodnjo razvija na osnovi lastnega znanja, iz uvoza je prišel le računalniško krmiljeni •troj. Trival se zadnja leta sooča z nizko akumulacijo in tržne raziskave so pokazale, da razširitev tovrstne proizvodnje zanj pomeni preobrazbo in hitrejši razvoj. Za razširitev proizvodnega programa bodo zgradili novo proizvodno dvorano, v prvi fazi 2.100 kvadratnih metrov pokritih površin, v katero bodo preselili obrat Plastika, njegovi sedanji prostori, ki zaradi nizkega poslopja niso primerni za proizvodnjo, pa bodo postali skladišče. Trival sam ne bo zmogel zbrati potrebnih sredstev za naložbo, zato bodo sredstva združili v okviru delovne organizacije Donit. saj naložba sodi med prednostne, prav tako je vključena tudi v bančni načrt. Gradnja in oprema bosta veljali 76,6 milijonov dinarjev, celotna investicija pa 91 milijonov dinarjev. Seveda se v zdajšnjih razmerah takoj zastavi tudi vprašanje uvozne odvisnosti glede surovin in opreme ter izvoza izdelkov. Tržne raziskave kažejo, da bo Trival armirane plastične cevi lahko prodajal tudi na tujem. Ze doslej mu je uspelo pri veČini izdelkov zagotoviti domače steklo, surovino, Jii je v izdelkih udeležena s 70 odstotki. Doslej je iz uvoza prihajalo 30 odstotkov steklenega rovinga, v bodoče pa računa povsem na domače steklo. Se naprej pa bodo morali uvažati nekaj smol. Za razširitev proizvodnje, ki bo ekološko čista, energetsko nezahtevna in precej avtomatizirana, bodo morali uvoziti nekaj opreme. Ktr pa so že doslej nekatere stroje izdelali sami, bodo pred začetkom gradnje še temeljito proučili, kaj lahko narede doma. Izvozno uvozna bilanca po investiciji pa kaže, da se bo leta 1985 v primerjavi z letom 1982 izvoz povečal s 53 na 104 milijona dinarjev, uvoz pa zmanjšal z 8.4 milijona dinarjev na 186 tisoč dinarjev. M. Volčjak leta ustanovitev 4 temeljnih organizacij v železarni, od katerih je bila ena namenjena Vzdrževanju, energetiki in transportu. S širitvijo samoupravne organiziranosti 1977. leta smo vzdrževanje razdelili v tri temeljne organizacije« Opišite današnjo vzdrževalno dejavnost in njeno vlogo pri izpolnjevanju delovnih načrtov! »Dobra petina vseh delavcev železarne, približno 1400, je zadolžena za vzdrževanje. V temeljni organizaciji Strojne delavnice proizvajajo rezervne dele za stroje, izdelujejo nove konstrukcije in popravljajo stare V temeljni organizaciji Remontne delavnice opravljamo remonte, velika popravila in specialne usluge. Delavci temeljne organizacije Vzdrževanje, ki so razporejeni po vseh delih železarne, spremljajo proizvodnjo in odpravljajo manjše okvare. Osnovni cilj železarne je proizvodnja in predelava jekla. Upravičeno lahko trdimo, da je vzdrževalec za njegovo dosego enako pomemben kot plavžar. Brez vzdrževalnih del bi se namreč celotna proizvodnja v železarni v treh dneh popolnoma ustavila. Za priznanje tekšne vloge se moramo vzdrževalci nenehno dokazovati z delom, prizadevati pa si moramo tudi za iskanje pravega mesta v organiziranosti kolektiva.« S kakšnimi problemi se srečujete pri svojem delu? »On zadnji spremembi samoupravne organiziranosti smo izpustili dolžnost usklajevanja celotne vzdrževalne dejavnosti, kar je bila poprej naloga glavnega mehanika. Tako v mnogih vzdrževalnih akcijah prihaja do raznih neskladnosti; na primer, do nepovezanega načrtovanja pri remontih in drugih opravilih. Zadnji čas resno preučujemo možnosti za odpravo teh težav. Pred nedavnim so me zadolžili tudi za usklajevanje storitvenih dejavnosti ob vodenju ene od temeljnih organizacij za vzdrževanje. Ob tem. da nimamo urejenega dohodkovnega sistema, ki bo omogočal stimulativnejšo delitev osebnih dohodkov, prihaja tudi do razlik pri nagrajevanju enakih del v različnih temeljnih organizacijah. Zaradi tega. izredno težkih delovnih razmer in odgovornega dela se v naših vrstah vsako leto zamenja okrog 150 delavcev. Tudi kadrovska sestava je glede na zahtevnost opravil preslaba, saj je med 1400 delavci le 20 diplomiranih inženirjev raznih strok. Nič manjši problem ni slaba oskrbljenost z rezervnimi deli, ker izdelovalci opreme po vsem svetu skrbe za stalno odvisnost od njih. Rešitev tega problema si obetamo od boljšega sodelovanja z domačo strojno and ust ri jo in lastnega razvoja.« Povejte se nekaj o načrtovanju bodoč etra razvoja! »Pr«. br' imamo dva cilja. Izdelati v»ak .ervni del doma in velike stroje >. . ta namen kar najbolj izkoristiti, je prvi. Zato naš razvoj povezujemo z razvojem livarne težkih odlitkov. Drugi je izdelovanje kompletne strojne opreme za železarstvo iz lastnega jekla v sodelovanju z drugimi proizvajalci. S takšnim delom bomo prihranili dragocene devize, predvidevamo pa tudi. da bodo za ohranjanje sposobnosti domačih naprav vzdrževalci Se bolj zavzeti.« Besedilo in slika: S. Saje r SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Živeti življenje... Nekoč se je Zgodilo in verjetno se bo še kdaj Prišla je kakor mnogi pred njo. Imela je želje, hotela je gotovost, hotela se je postaviti na lastne noge Bila je študentka (do tedaj) iz »južnih krajev« kot pravimo ljudem iz drugih republik, noseča, brez stanovanja brez vsega. Prišla j* po pomoč, prišla je. da bi se ji pomagalo na njeni življenjski poti. Iskala je majhen prostorček /a spanje in zaposlitev. Ali je to mnogo. Iskala je. iskali smo še in še. Kako JI sploh pomagati" Dekle w je zavedalo, da verjetno zahteva mnogo. Brala je časopise, pošiljala prošnje, vendar |e bilo zaman. Spraševala se je ali so ljudje brez srca ali so krive težave v delovnih organizacijah, smo kot posamezniki (in družba) brezobzirni in gluhi za tuje pr<»s nje in težave? Staršem ni hotela povedati o sebi. hotela je sama vzdržati na začetku svoje nove življenjske poti. V tej mladosti ni bilo opaziti vznemirjenosti, ampak odločnosti, željo do dela in komaj spočetega življenja v njej Ah vse te želje uničiti že na prvem koraku ker smo ljudje prevečkrat slabi, egoistični in nepripravljeni za sodelovanje in pomoč drugim? Prehitro pozabljamo na lastne težave m težke trenutke, ki smo jih prež i v lialt. na čas. ko smo tudi sami iskali pomoč Tedaj smo verjetno imeli tudi več razumevanja Tako je dejala in odšla. Morda je resnično prevtf želela naenkrat. Verjetno je tako. Prišlo bo še več njej podobnih; kako pomagati vsem'' Tak izgovor prav g«, t ovo ni na mestu. Odšla je. Ni mogla čakati v nedogled. Bilo je dekle z velikimi težavami na začetku Življenjske poti Se ve- da. da ji nismo rekli, da .se tako začenja samostojno življenje Sama naj odgovarja in nosi posledice l)n, gič bo vedela, kako je treba Zal pri njej nebo nikdar »drugič«! Nikdar n« bi. mogla pokazati, kar* je naučila prvikrat P.S. Vsaka podobnost , resničnostjo je zgolj na kliučna. " ' Branku hukovnik Nagrajeni kmetje Ob dnevu republike je Kmetijska zadruga Skofja Loka podelila nagrado za uspešno delo kmetom — kooperantom in delavcem v kmetijski zadrugi. Kandidate za nagrade so predlagale posamezne zadružne enote in sicer tiste kmete, ki so se najbolj izkazali pri delu na kmetijah in v samoupravnih organih kmetijske zadruge. Nagrade so prejeli kmetje Valentin Ferlan iz Pred-mosta. Anton Oblak iz Lučin, Anton Rant iz Suše in Milan Jezeršek iz Jazen. Te nagrajence so predlagale zadružne enote iz Poljanske doline. Iz Selške doline pa so predlagali izbrali Janeza Egarta iz Zgoda, Sorice, Franca Pogačnika iz Kališ L Franca Prezlja iz Podlonka. Z«-j družna enota iz Škofje Loke pa jrj predlagala Francko Šuštaršič »f Trate, Janka Žontarja iz Sv. Duh* Andreja Habjana iz Breznice Milana Habjana iz Brodov. Hkrati so podelili tudi. na delavcem kmetijske zadruge. !.-, so jih mag. Jurij Kumer. Manta Demšar. Janez Treven. DaasV Benedik in Stane Zontar. Tekst in slika: V. Primožič Smuči v tuji konkurenci Begunjski Elan je med najbolj uspešnimi jugo$b-\ vanskimi izvozniki — Kar 80 odstotkov si prodajo na tujem - Vedno večja konkurtn izvodnjo Elana že pomembno rast stroškov, pomanjkanje n derivatov za plastične izdelke ustavitev investicij, kar predv prizadene proizvodni program "o me telovadnic. Konkurenca na tovnem tržišču pa je predvset smučeh izredno huda in iz leta hujša, a ne v kvaliteti, kjer je med prvimi. Konkurenca ae iz rti*] veliki količini neprodanih smuči tovno znanih firm, saj ima le gnol 600.000 parov smuči. Zato se v svetu, tudi sosednji Avstriji, na tem področju! združujejo in enotno nastopajo drug drugega podpirajo. Vsi ti zunanji vplivi in težave, ki se izkazujejo v delih, v neustrezni kvali strukturi delavcev, v visokih tvah za reklame, ki je v tej nujna ter v drugih problemih, jo. da bodo prihodnja leta tet naporna tudi za begunjski Elan. Elan so v planih skupščine Radovljica opredelili kot pa nega nosilca razvoja, vendar bodo morali še dogovoriti o p) skem planu in Elanu znatno o> magati kot do zdaj. Razrešili torej spore in zatikanja ob pa skem planu in se zavedali da primernih prostorov in moden*] izvodnje v prihodnjih letih V zmore velike in vedno večje ne konkurence. p S«*V Radovljica - Delovna organizacija Elan Begunje ima danes šest temeljnih organizacij združenega dela. zaposluje pa okoli tisoč delavcev, od tega je kar 46 odstotkov žensk. Elan s svojo proizvodnjo posega tudi izven Begunj. Tako so v Preski pri Kočevju odprli obrat za izdelovanje lesenih smuči, pred dvema letoma pa se je začela proizvodnja v prvem mešanem podjetju Elana v Avstriji, na področju, kjer živijo koroški Slovenci. Nato pa so leto kasneje ustanovili še podjetje za proizvodnjo tekaških smuči na Švedskem. Tako je Elan najbolj sodobna tovarna s svojimi dislociranimi enotami, med prvimi pa so tudi ustanovili znan-stveno-raziskovalni inštitut. Kljub velikemu povpraševanju in prodaji na domačem tržišču je Elan prodiral vedno bolj na tuje tržišče — izvažajo 80 odstotkov proizvodnje smuči. Zaradi kvalitete so se tudi uveljavili in danes so z 10.500 dolarji na zaposlenega med najuspešnejšimi izvozniki v Jugoslaviji. Elan se torej že vsa leta — izvažati so začeli leta 1950 — dobro prilagaja zahtevam tržišča in se privilno proizvodno usmerja. Vendar pa v Elanu ugotavljajo, da bodo današnja kriza v svetu in stabilizacijska prizadevanja doma. brez dvoma vplivali na prodajo za življenje manj nujnih potrebščin. Na pro- Razvoj spet obstal Kompasova temeljna organizacija na Ljubelju} odložila načrtovano naložbo v izboljšanje in r&:l širitev hotelskih ter deloma žičniških zmogljivosti Tržič - Delavcem Kompasove temeljne organizacije Turistično gostinski obrati na Ljubelju ne bi mogli očitati, da si ne prizadevajo za čim boljše poslovne rezultate. V zadnjih dveh letih so na primer uspeli ustaviti obdobje izgub. Vendar pa to kolektivu še ne zagotavlja brezskrbne prihodnosti. Ob rahlem zasuku se izgube kaj lahko ponovijo, posebno ker delavci celo po dveh letih od sprejetja sanacijskega načrta ne vidijo jasne razvojne slike. Kot je povedal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Tržič Janez Ivnik. niti delovna organizacija Kompas niti ljubeljska temeljna organizacija nimata dolgoročnih usmeritev, ki bi bile osnova /a izboljšanje gostinske in turistične ponudbe na ljubeljsko-zeleniškem območju in hkrati porok za trajnejše uspešno gospodarjenje. Večkrat tudi spreminjajo poslovne odločitve. Delavci Kompasa BO doslej radi poudarjali, da se v svojih težavah počutijo osamljeni in da želijo pomoči tržiške družbenopolitične skupnosti Res. |e. da kolektiv v dolgih letih nakopičenih slabosti sam ne bo lahko premagal, res pa je tudi da ao mu, poatbno letos, Občinski izvršni svet. družbenopolitične organizacije ter celo skupščina opčine stale trdno Ob strani. Načrtovana naložba Kompasa V i/h I ša n ' hotelskih iei deloma žičniških zmogljivosti dobila vso podporo, hkrati kolektov prejel tudi del srer1 občinskih skupnih rezerv za žičnic. Zimska turistična sezona d torej po dolgih letih lahke bolj obetavno, če ... Kompas kredita pri Ljubljanski banki meljni banki Gorenjske ter s t*a celotne naložbe odstopil. Kot £ pojasnil Janez Ivnik, piedseda*" vršnega sveta, tiči razlog predvli* j podražitvi investicije. Bančno namreč sejalo tako počasi, da rapjj v vrednosti naložbe Kompas jjj odobrenemu kreditu ne bi a*f* nadomestiti, saj je njegova abl^J' lacija izredno šibka, kaže pa tuti Kramerju. film končno dospel tudi na filmskt} platno. Zlati oskarjev. prepričljiva navsezadnje pa Ae zgodba, ki ni nič manj vznemirljiva sodob a drama« — vabeči ki polnijo dvorane in to na blagajniška oken-»razprodano*. Film je tako izredno tehnično da mislimo in čutimo, vili — vsaj dve uri ne _.o mi s filmom, ampak mi. Sele kasneje morda, pripoved »uleie«. se i kopica vprašani. _ se, kaj je v tej filmski i se ponaša prav z dra-**o sploh dramskega? Je latično. bogato oprem »Umovanje premožne ame-družinice. zavidljiv »hišni« rd, visok družbeni položaj rja*? Mar ni vprašljivo to. da nam ponujajo usodo le. ki po osemletnem zatišju, [letu in poljaostane uspešna ^ba ustvarjalka z .il.000 do-*l letnega zaslužka? Kje drugje Mr možno kot v »obljubljeni Ameriki?! In način življe-»katerim tako solzavo po-P*^b. nikakor ni povprečno iv. čeprav se skuša kot tak mti! Pod prozorno zgodit namreč razgalja še eno J**, ki vidi edini smisel druž-že rešila osnovne eksi-f*V probleme, v njenem po-»obračanju vase«. Toda, j* res edina rešitev »smisel-m * človekovega obstoja v tem. W*tkrb za družbeno sprevrže jbza lastno dobro? 'bkuni pomisleki velja sprejeto film, ni je od režije do igre odlično narejen, da se že ^izrečemo zanj! Lilijana Saver Likovni značaj fotografije NOB Fotografija predstavlja pomembno dokumentarno dopolnilo obsežni zbirki arhivskega gradiva iz obdobja NOB. To posebno obdobje nase fotografske zgodovine je sklenil Kabinet slovenske fotografije ob dnevu republike skupaj z reprodukcijami v katalogu predstaviti slovenski javnosti. Iz reprezentativne zbirke je izdvojil blizu petdeset fotografij, ki jih razstavlja v galariji Mestne hiie v Kranju. Vendar pa namen razstave tokrat ni le obnovitev nase polpretekle zgodovine, pač pa fotografijo iz tega obdobja predvsem likovno ovrednotiti. Sodelavce Kabineta slovenske fotografije je čakala zahtevna naloga pregledati oblirno foto-teko z več kot 150 tisočimi negativi, ki jih je bilo po poglobljenem študiju treba razvrstiti in nekatere likovno obdelati. Izdvojili so fotografska dela dvajsetih slovenskih avtorjev — med njimi je tudi sedem neznanih fotografov. — Najbolj znani so Jože Petek, fotograf XIV. divizije; Slavko Smolej, akademski slikar Božidar Jakac, leteči fotoreporter Edi Selhaus in še vrsta priložnostnih fotografov. Sest fotografij sta naknadno likovno obdelala Janez Maren-čič in Marjan Fajfar, ki sta jim vdihnila tudi individualni umetniški značaj. Impresionistični predznak Marenčičeve fotografije umetniško dosega njegovo današnjo likovnost, fotografska govorica Fajfarjeve obdelave pa odraža le njemu lasten ekspresionizem. Razstavljene fotografije odlikujejo monumentalne kompozicijske zasnove, napetost v dogajanju, ki dokazujejo avtentičnost fotografije; iz mnogih govori tragičnost medvojnega trpljenja, za izhodišče jim služi grobi realizem, včasih celo naturalizem, ki izpričujeta surovi čas nastanka fotografij. V se bolj je opazna vsebinska komponenta, zavestno izbran motiv, ki pri gledalcu izziva posebna čustva. D j Razstava v domu starostnikov Tržič — V torek, 25. novembra, so v počastitev dneva republike v trži-škem Domu Petra Uzarja odprli razstavo oljnih slik Marjana Pan-čurja. Gre za prvo tovrstno prireditev v domu starostnikov in je plod sodelovanje vodstva doma, tržiške galerije in' slikarja Marjana Pančurja sicer domačina. samorastnika iz Ljubljane, [a je knjiga 'omšičevi brigadi Jnici NOV in POS je celotnega programa ij doslej izšlo že 48 mono-bartizanskih brigadah in službah. Zadnja, ki je izšla Sim, je delo partizanskega Francija Strleta — najbolj njegovi deli »Partizan-»"♦ar« in »Veliki finale — Tomšičeva brigali del. Sledile ji bodo še tri in sicer Tomšičeva brigada "W43, Tomšičeva brigada in Tomšičeva brigada - ... prav. da je monografija pomembni slovenski parti-. Brigad i napisana .šele sedaj. vendar ustanovljena kot udarna brigada od 80 in je iez Golmajer je strniti vse misli in v tem žalostnem tre-ko se poslavljamo od Janeza, veterana tr-- pihalnega orkestra soustanovitelja pred-! godbe na pihala, mlad fant ie leta 1927 v vrste tedanje godbe a, ki je slonela na —- prostovoljnem delu ..J**tevala navdušence to-fegg glasbe. Bil je eden |i?[J*. ki je vse od začetka Ic^jal in bil vseskozi zav-fodbenik, čeprav se je često soočal tudi z mi in kadrovskimi Zato je žetev nje-glasbenega dela bove* kot pol stoletja ranja je izjemno Jako delo. Eden redkih članov je bil, ki izo-ni poznal. Njegov do dela je bil zgled •u le zvest član pihal-orkestra, sodeloval je v drugih glasbenih sku-tako pri trtiškem sa-i orkestru in drugod, kjer je bilo potrebno, nje delo je bil deležen družbenih priznanj. Je medalje dela, imetnik aH asove značke, Kur-a nagrade in številnih priznanj in medalj. odnos do ostalih ©v je bil vseskozi . tovariški, družaben je Cla njegova navzočnost ■ Je bila vselej ljuba in smo g« i««1« je imel rad, saj in on to že po sebi potrjuje nje-zvesto sodelovanje. Poti ga bomo. Godbeniki pihalnega orkestra Tržič imela v primerjavi z bojnimi potmi drugih slovenskih brigad najdaljšo in najtežavnejšo pot: prvi proletar-ski bataljon Toneta Tomšiča ie začel nastajati 4. maja 1942, v celotni brigadi pa se je po nepopolnih podatkih ves čas vojne borilo kar 5.390 borcev. Pa je po drugi strani vendarle prav, da nastaja šele sedaj. Sedaj, ko so si partizanski pisatelji, kot je med njimi tudi Franci Strle, nabrali bogatih izkušenj o tovrstnem pisanju in lahko zdaj ustvarjajo najboljša dela. Le dokaz za to, poudarjajo zgodovinarji in ugledni partizanski voditelji, med njimi tudi Lado Ambrožič-Novljan, je tudi odlična monografija Kokrškega odreda izpod peresa partizanskega pisatelja Ivana Jana-Srečka. Pisatelj Franci Strle v svoji prvi knjigi o Tomšičevi brigadi plastično opisuje posamezne borce prve udarne grupe, kajti, kot pravi, partizan je vsak zase osebnost. In Strle jih opisuje resnično mojstrsko, da dobesedno zažive pred nami. V nakladi 10.000 izvodov je izšlo to prvo delo, vendar se že pogovarjajo o ponatisu, kajti prodali so jih že okrog 6.000, okrog 6.000 so jih pa namenili preživelim borcem in svojcem padlih borcev Tomšičeve brigade. D. Dolenc Olja, ki jih razstavlja avtor v jedilnici doma starostnikov obsegajo vse tri osnovne teme, ki jih najpogosteje upodablja: krajino, tihožitje in portret. V slikarski šoli Ivana Roba v Ljubljani je pod mentorstvom Rajka Slapernika izbrusil svojo nadarjenost rio tiste mere, ko že dvomimo, če smemo govoriti o slikarju amaterju, kajti že dela sama brez strokovne razlage učinkujejo dovršeno in izzvenijo v zaključeno celoto. Še posebej smemo to trditi za odličen portret Ivana Cankarja, ki daje razstavi nek osnovni ton. Ob njem so predstavljena cvetlična -tihožitja, ki brez spogledovanja s kičem s svojo svežostjo spreminjajo prostor v malo galerijo. Cinije, sončnice, poljsko cvetje, vse je predstavljeno s tako ljubeznijo in spoštovanjem do upodobljenega, da kar čutimo mehkobo čopiča, ko išče v izbranem predmetu njegovo lepoto. In krajine! Prav tu kaže avtor največjo samostojnost, saj čutimo že poskuse, da videno preoblikuje v novo poustvarjeno. Tu ni zgolj preslikovalec, tu v zapisu krajine išče odziv na ustvarjalni nemir, ki mu narekuje ustvarjanje v olju. Pobuda, da v domu počitka predstavi svoja dela, je odraz humanosti in s to prakso kaže nadaljevati. Ne nazadnje tudi zato, da ostarelim ponudimo umetniško izročilo ne le • slikarjev, temveč tudi pesnikov, pisateljev in poustvarjalcev. Večer, ki so ga učenci Bračičeve šole pod mentorstvom Jožice Kodrove izvedli ob otvoritvi razstave in odziv pri oskrbovancih doma, je bil več kot zgovoren dokaz za to. Razstavo olj v domu Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču si lahko ogledate do 20. decembra. Janez Šter Prešeren grafično in v prevodih - Ob 1H0-Ietnici rojstva velikana sloi 'enske poezije, dr. Franceta Prešerna, v Prešernovi hiši v Kranju razstavlja grafično izvedbo pesnikovih Sonetov nesreče akademski slikar Tomaž Kržišnik. Hkrati študijska knjižnica s sodelovanjem Narodne in univerzitetne knjižnice in Biblioteke SAZlr predstavlja prevode Prešernove poezije v letih od 1970 do 1980. V zadnjem desetletju je bil odmev silno (tbsežen. zajet je v prevodih v trinajst jezikov, med katerimi imajo največji delež južnoslovanski in drugi slovanski jeziki, pa madžarščina, esperanto, latinski jezik in seveda za urbano poezijo posebej dojemljivi italijanski jezik. Podoba recepcije Prešernove poezije pa je še obsežnejša, saj je do konca leta pričakovati še francosko, makedonsko in hrvatsko izdajo. Samostojnih prevodov je bilo v tem desetletju deset. Poezije pa so objavljene še v številnih zbornikih in antologijah — le Sonetni venec je doživel najmanj osemnajst objav. D. Z. - Foto: F. Perdan Pregledna razstava del Franca Novinca Napoved bodoče ustvarjalnosti Po razstavi na temo Himalaja, ki jo je akademski slikar Franc Novine priredil pred nekaj meseci v Skofji Loki v Puštalski kapeli, si v istem prostoru lahko spet ogledamo novo razstavo tega slikarja. Tokrat se je odločil za razstavo, s katero se je ozrl na svoje delo v zadnjih desetih letih. Pregledne razstave za krajše obdobje ali pa retrospektivne razstave, s katerimi slikarji pregledujejo svoje delo v določenem obdobju ali pa svojo celotno življsnjsko ustvarjalnost, so vedno zanimive. Čeprav razstavni prostor v Puštalski kapeli ne dovoljuje obširnejšega pregleda, je Novincu uspelo prikazati bistvo slikarske poti, ki jo je prehodil v desetletju od leta 1970 do danes. _____ Prva slika, ki nas v tem obdobju še posebej zanima, je z letom 1971 datirano Prebujenje. Krajina s h ribo m, izza katerega se v intenzivnem prodoru bleščijo žarki sonca, ki se skriva za samim vrhom hriba. To je tisto obdobje Novinčevega slikarstva, ko je že opuščal zasnove ekspresionizma in prehajal na krepko barvno in skoraj ploskovno obravnavanje danega motiva. Podobna tej je tudi slika Njive iz leta 1972, nakar avtor preskoči nekaj let svoje ustvarjalnosti in pred nami so slike iz leta 1976 (sliki Listje in Drevesa). V tem obdobju se, vsaj tako bi lahko bilo mogoče, znova vrne h krepkemu barvnemu moduliranju zaobljenih oblik (drevesa), ki izstopajo iz povsem ploskovnih in enobarvnih delov slike, ki je grajena na principu treh pasov, od katerih sta spodnji in zgornji ploskovno obarvana in tudi brezpredmetni barvni ploskvi, medtem ko je vse likovno dogajanje osredotočeno na srednji pas. Opušča tudi živobarvnost in uporablja samo zelene ali modre barve, tako da kmalu gradi sliko v takorekoč tonski obdelavi. Takšna je slika Plavajoči list, 1978, in podobna tej je slika Regrat, 1978. Posebno skupino tvorijo slike: Prodor svetlobe, 1977, Vejevje, I in Vejevje II, 1978, kjer slikar samo z rahlimi akcenti navezuje čisto slikarsko raziskovanje na naslov slike oziroma na motiv. Skoraj bi lahko rekli, da je v teh slikah slikar raziskoval vizuelne možnosti, ki jih ponuja impresionizem, ki seveda obstajajo in ki jih doslej sodobno slikarstvo še ni začelo iz globin te zakladnice črpati. Se ena pot je, ki jo je raziskoval Novine: od enega predmeta je prešel na skupino predmetov oziroma na izsek iz neskončnega traku, ki se je v tem hipu ustavil pred našimi očmi. Nič več ni dveh ali treh pasov v njegovih slikah, ampak obstaja ena sama površina in ta vsa prekrita z množico istovrstnih predmetov ploskovno navršenih na slikarsko ploskev. Njegove Ajde so take in še bolj ilustrira povedano slika Bukovje spomladi, 1980. Prav na to sliko moramo biti še posebej pozorni. Verjetno napoveduje še en nov opus v Novinčevem slikarstvu, ki išče pot do novega obravnavanja pejsaža v najbolj sodobnem pomenu te definicije. Na ta način je tudi sedanja Novinčeva razstava, ne samo pregled dela v zadnjem desetletju, ampak tudi napoved bodoči ustvarjalni usmeritvi v raziskovanje nadaljevanja vizuelnega doživljanja. Andrej Pavlovec Posnemanja vredeni Nova kulturna komisija osnovne organizacije sindikata v LTH si je za sezono 1980/81 zadala vrsto nalog, kijih že uspešno uresničuje lov v LTH, sodelovala bo s športno komisijo pri izbiri športnika leta, prizadevala si bo pa tudi, da bi LTH finančno pomagala nekaterim škofjeloškim društvom, kot so folklorne skupine, pevski oktet Cvetko Golar in komorni zbor Loka. Janez Tavčar izgubi z organizacijo dela in kulturnim delom samim seveda veliko svojega prostega časa, toda vesel je. ker mu je uspelo razgibati že nekoliko zastalo kulturno Življenje v LTH in dosedanji uspehi njemu in vsem sodelavcem v komisiji dajejo novega veselja in smelih načrtov pri delu. Zagotovo bomo o njihovem delu kaj kmalu spet zapisali kaj spodbudnega. Prav bi bilo. da bi jih posnemali. Tako, kot so v LTH ugotovili, da je med delavci iz drugih republik veliko neznanih talentov, ki so z velikim vesejem in navdušenjem sodelovali pri vseh prireditvah, bi lahko ugotovili tudi drugod. Le odkriti bi jih bilo treba in jim dati možnost, da se pokažejo. Potem bo v kolektivu tudi sicer vse drugače ... D. Dolenc Linhartova proslava v Radovljici Radovljica - V počastitev Linhartovega dne, kulturnega praznika občine Radovljica, ki ga proslavljajo vsako leto 11. decembra v spomin na zaslužnega radovljiškega rojaka Antona Tomaža Linharta, začetnika slovenske dramatike, bo osrednja proslava v petek, 12. decembra, ob 19.30 uri v avli radovljiške osnovne šole. Ob tej priložnosti bodo podelili najvišja priznanja kulturne skupnosti Radovljica — Linhartove plakete in diplome. Kulturni program bodo posvetili tudi počastitvi 180-letnice rojstva največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Nastopili bodo operna umetnica Zlata Ognjanovič v spremljavi pianistke Dane Hubado-ve, domače kulturne skupine ter pevci in recitatorji iz Škofje Loke. JR Skofja Loka — Kako lahko zaživi kulturno delo v neki delovni organizaciji, če je delo med člani komisije prav porazdeljeno, pa seveda, če je tudi vodstvo pravo, se je pokazalo letos v Loških tovarnah hladilnikov v Skofji Loki. Vse kaže. da se je novi predsednik kulturne komisije pri osnovni organizaciji sindikata Janez Tavčar, orodjar v tozdu Orodjarna, v tem letu oprijel dela z vso resnostjo. Pri kulturnem delu ni novinec, saj je že petnajst let član KUD Ivan Cankar pri Sv. Duhu in se poskuša tudi v režiji. V program za sezono 1980/81 so uvrstili organizacijo vrste razstav domačih umetnikov in vrsto družabnih prireditev. Tako so za sodelavce iz drugih republik septembra pripravili zabavno-glasbeno oddajo, v kateri so razen ansambla »Oglarji« in orkestra loške vojašnice, nastopili samo delavci iz LTH. Prireditev je odlično uspela in še bolj povezala delavce med seboj. Naslednja zelo uspešna prireditev je bila ob 29. novembru, ko so nanjo povabili vse upokojence in delovne jubilante LTH. Med domačimi delavci je Janez, ki je prireditev tudi režiral. našel recitatorje, pevce, odlične frulaše, tamburaše, harmonikarje in celo odlične humoriste, ki so navduševali s šaljivimi dogodki iz lastne delovne organizacije. V svoj kujturni program 1980/81 si je komisija zadala organiziranje več gledaliških nastopov ali recita- G LAS 6.STRAN ® KRANJ 33. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, ki bo v sredo, 17. decembra ob 15. uri \ dvorani kranjske občinske skupščine 34. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, ki bo v sredo, 17. decembra ob 15. uri v dvorani kranjske občinske skupščine 32. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, ki bo v sredo. 1 7. decembra ob 15. uri v dvorani kranjske občinske skupščine TOREK 9 DECEMBRA 1M Osnutek odloka oproračunu občine Kranj za 1981 Davki in prometni davki glavna vira Kranjčani v osnutku občinskega proračuna za prihodnje leto ugotavljajo, da sistema splošne porabe oziroma njenega financiranja ne bi kazalo menjati. Leta 1981 pa bodo sredstva za splošno porabo naraščala za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka, kar pomeni nadaljevanje že letos sprejete politike. Organi skupščine bodo med letom ugotavljali, če se to načelo uresničuje. Če bo razmerje porušeno, bo potrebno primerno ukrepati in spraviti porabo v dogovorjene okvire. Če bodo prihodki presegli dogovorjeno raven, bo izvršni svet občinske skupščine ukrepal in presežna sredstva vrnil gospodarstvu. Takšen je tudi smisel politike gospodarske stabilizacije. Sredstva občinskega proračuna bodo potrošena za delovanje organov družbenopolitične skupnosti in organov družbenopolitičnih organizacij, za uresničevanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite, za zagotavljanje Dnevni red Delegati zborov kranjske občinske skupščine bodo na sredinem zasedanju razpravljali in sklepali o pomembnih zadevah. Po izvolitvi komisij za verifikacijo pooblastil, ugotovitvi sklepčnosti zborov in odobritvi zapisnikov zadnjih zasedanj bodo delegati obravnavali — osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine Kranj — osnutek družbenega plana kranjske občine za obdobje 1981 - 1985 — osnutek resolucije n politiki izvaja- nja družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981 - 1985 v letu 1981 - osnutek odloka o proračunu občine Kranj za leto 1981 - predlog odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene - predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji. Zadnaj točka dnevnega reda bodo predlogi in vprašanja delegatov in delegacij. Predlog odloka in dogovora PREDLOG ODLOKA O PRAVI CAH IN DOLŽNOSTIH OBČIN SKIH ORGANOV NA PODROČJU DRUŽBENE KONTROLE CENE TER 0 NAČINU URESNIČEVANJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA INTERESA PRI OPRAVLJANJU NALOG OBČINSKE SKUP NOSTI ZA CENE KRANJSKE OBČINE - V skladu z zveznim zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen ter republiškega zakona o pravicah in dolžnostih organov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbene kontrole cen in skupnosti za cene je treba po občinah še letos sprejeti ustrezne izvedbene akte, da bodo lahko nove sistemske rešitve na tem področju uveljavljehe v začetku prihodnjega leta. Predlagani odlok je pomemben korak pri uresničevanju obeh zakonov ter urejevanju in organiziranju na tem področju v občini. Delegatom zborov kranjske občinske skupščine je predlagana takšna skupnost za cene v občini, ki bo imela le predsednika in svet skupnosti, delovne skupnosti pa ne bo. Strokovne naloge bo zanjo opravljal skupščinski komite za gospodarstvo in finance. PREDLOG DRUŽBENEGA DO-GOVA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V SOCIALISTIČNI REPUBLIKI SLOVENIJI - Kranjska občinska skupščina je osnutek sprememb že obravnavala. V tem primeru ne gre za velike spremembe. Največ jih je pri členih ki opredeljujejo načela in merila za kadrovanje nosilcev družbenih dolžnosti v pravosodju. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je predlagane spremembe obravnaval in z njimi soglaša, zato jih predlaga v sprejem zborom občinske skupščine. Kako se bo razvijala kranjska občina leta 1981 Stabilizacijsko leto Kranjčani računajo, da bodo prihodnje leto dosegli 4-odstotno rast dohodka, 1,6-odstotno rast zaposlenosti, 15-odstotno rast izvoza in 4-odstotno rast uvoza, kar bo zagotavljalo 80-odstotno pokrivanje uvoza z izvozom — Potrošnja počasnejša od rasti dohodka Izvršni svet predlaga delegatom kranjske občinske skupščine sprejem osnutka resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine 1981 — 1985 v prihodnjem letu. Glavne, osnovne usmeritve razvoja so znane. Gre za uveljavljanje in krepitev samoupravnih socialističnih odnosov in političnega sistema, za krepitev vloge družbenega dela pri obvladovanju družbene reprodukcije, za gospodarsko stabilizacijo, za povečanje izvoza in brzdanje uvoza do meje, da bo delo potekalo normalno, brez zastojev. Večja učinkovitost gospodarjenja mora povečati dohodek, s tem pa tudi gospodarsko trdnost. Poraba se mora gibati v dovoljenih mejah. Več pozornosti in sredstev bo treba nameniti kmetijstvu in zagotavljanju hrane. Nagrajevanje mora biti stimulativno, delovnim ljudem in občanom pa je treha zagotoviti nemoteno delo in življenje. Prihodnje leto bo stabilizacijsko, so zapisali Kranjčani v osnutek resolucije. Dohodek naj bi se povečal za 4 odstotke, kar je približno toliko kot letos. Izvoz mora postati stalnica v ekonomski politiki. Zaposlovanje bo naraščalo po 1,6 odstotka. Zaposlovanje mora biti produktivno. Letni plani zaposlovanja bodo stalno usklajevani, ker bo le tako ta resolucijski cilj dosežen. Izvoz se bo v primerjavi z letošnjim letom povečal za 15 odstotkov, uvoz pa za štiri To pomeni, da bo pokrivanje uvoza z izvozom 80-odstotno. V družbenih dejavnostih bodo investicije manjše kot letos, druge naložbe pa bodo ostale na letošnji ravni. Sredstva za osebne dohodke, za porabe, bodo naraščala za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Realni osebni dohodek bo večji za dober odstotek Prihodnje leto bo treba uskladiti sistem cen / zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Pomembna naloga bo ustanovitev skupnosti za cene in sprejem ustreznih občinskih predpisov. Pol.tika cen bo diferencirana in selektivna. Vloga krajevnih skupnost, bo tudi prihodnje leto velika. Pomembne bodo naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Osnutek resolucije navaja konkretne naloge posameznih panog gospodarstva in tudi samoupravnih interesnih skupnost,. Razvoja naloge industrije so podrejene cilj« prestruktu,ran,a gospodarstva. Merila so znana, le uresničevat i jih bo treba občinskih priznavalnin borcem NOB. za delovanje delegatskega sistema in izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite po krajevnih skupnostih ter za zadovoljevanje drugih potreb v občini, kar je določeno z ustavo, zakoni in drugimi akti. Prihodki občinskega proračuna bodo prihodnje leti nižji kot pa je bil običaj v letih sedanjega, iztekajočega se srednjeročnega obdobja. Davki iz osebnega dohodka bodo glavni viri prihodkov občinskega proračuna. Njihov delež naj bi bil kar 46,80 odstotka. Drugi najpomembnejši vir prihodkov občinskega proračuna bodo prometni davki, nadalje pa davki od premoženja in davki od dohodka od premoženja. Nekaj nad 44 odstotkov prihodkov občinskega proračna bodo predstavljali ti viri. Ostali, manj pomembni viri občinskega proračuna pa bodo takse, prihodki po posebnih predpisanih, kamor sodijo denarne kazni, in ostali prihodki. Skupaj naj bi po predvidevanjih osnutka proračuna prihodnje leto njegovi prihodki narasli za 16 odstotkov, skupno pa naj bi proračun znašal 246 milijonov dinarjev. Osnutek proračuna predvideva tudi način trošenja in namene, za kar se bodo proračunska sredstva uporabljala. Proračun naj bi pokril tudi anuiteto od negospodarskih investicij, prav tako pa se bodo prihodki proračuna uporabili za financiranje občinskih upravnih in pravosodnih organov, za financiranje programa ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za financiranje družbenopolitičnih, družbenih in drugih organizacij ter društev. Proračun bo namenil sredstva tudi za priznavalnine in drugo pomoč borcem NOV, za družbeno pomoč žrtvam fašističnega nasilja in za najrazličnejše druge oblike pomoči. Prav tako bo proračun zagotavljal denar za pripravo najrazličnejših urbanističnih in prostorskih dokumentov, krajevnim skupnostim in krajevni samoupravi pa naj bi bilo prihodnje leto namenjenih več sredstev kot letos. Sredstva se bodo delila na osnovi posebnih meril, ki jih bo sprejel zbor krajevnih skupnosti. 1 Osnutek družbenega plana kranjske občine za prihodnjih pet let Temelji razvoja Družbeni plan občine je planski dokument, ki usklajuje in usmerja materialne in družbenoekonomske odnose pri uresničevanju temeljnih ekonomskih, socialnih, prostorskih, stanovanjskih in drugih potreb delovnih ljudi in občanov. Družbeni plan se razlikuje od dogovora o temeljih družbenega plana zaradi načina prikazovanja razvojnih usmeritev in ravni konkretnosti. Družbeni plan namreč opredeljuje temeljne cilje in način njihovega uresničevanja. Družbeni plan prav tako ne določa konkretnih nosilcev razvoja določene panoge in zato tudi ne najrazličenjših obveznosti le-teh. Družbeni plan daje tudi smisel razvoju socialističnih družbenoekonomskih odnosov. Zakon o sistemu družbenega planiranja določa, da mora biti družbeni plan usklajen z dogovorom o temeljih družbenega plana, s plaa-skimi dokumenti oziroma sporazumi interesnih skupnosti in drugi* organizacij ter z njihovimi srednjeročnimi planskimi dokumenti. V osnutku kranjskega družbenega plana za prihodnjih pet let je to določilo uresničeno. Sestavljalci družbenega plana opozarjajo, da so mogoče v dokumentu še nekatere vrzeli, ki pa jih bo mogoče do dokončnega sprejema odstraniti. Osnutek družbenega plana kranjske občine povzema naloge n osnutka republiškega družbenega plana. Takšni planski dokumenti morajo biti namreč medsebojno usklajeni in to velja tudi za republik: in občinske družbene plane. Temeljni cilji kranjskega družbenega I plana so naslednji: razvoj samoupravnih socialističnih družbenoekc- ' nomskih odnosov in političnega sistema socialističnega samoupravljanja, zagotavljanje stabilnega, vendar dinamičnega razvoja gospodarstva na osnovi kvalitetnih dejavnikov razvoja, odstranjevanje strukturnih neskladij, zagotavljanje življenja in dela delovnim ljudem m občanom, smotrno gospodarjenje s prostoromv in krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite. Vsi cilji so medsebojno povezani. Osnovna naloga ostaja krepitev vloge, ekonomskega položaja in organiziranosti združenega dela pn obvladovanju celovitega področja družbene reprodukcije. V prve« planu je uveljavljanje dohodkovnih odnosov, prav tako pa krepite« delegatskih odnosov in odločanja, kar bo prispevalo h krepitvi pokornega sistema socialističnega samoupravljanja. Stabilen, vendar diot-mičen razvoj je glavna naloga kranjskega gospodarstva v prihodoj* petih letih. Osnovna pogoja za doseganje tega cilja je prestruktuiraij* gospodarstva in še večja izvozna usmerjenost. Ob tem pa bo m** zagotavljati racionalno zaposlovanje, proizvajati artikle, ki bodo daj** večji dohodek na delavca, obenem pa bo to prinašalo tudi več sred** združenemu delu za njegovo materialno osnovo. Pri delitvi in oblikah porabe pa bo osnovna količina ustvarjenega dohodka. Naloga za prihodnjih pet let je tudi odstranjevanje strukt neskladij. Le usklajena sestava gospodarstva je porok hitrej razvoju. S stimulativnimi ukrepi bo treba vzpodbujati kmetij drobno gospodarstvo, kmetijstvo, turizem in trgovino. Pomemben tudi razvoj komunalne dejavnosti. Celotno obdobje bo stabilizacijsko. Ustvarjeni dohodek bo osno« za delitev in za zadovoljevanje drugih potreb delovnih ljudi »A občanov. Gibanje teh sredstev bo za 10 odstotkov počasnejše od dohodka. Smortna izraba prostora in skrb za človekovo okolje L prav tako pomembna v prihodnjih petih letih. Konkretno bo t' določiti, kako bomo uporabljali in namenjali zemljišča. Spreleti treba ukrepe za varstvo in zaščito okolja. Za ljudsko obrambo pa'mr namenjali pol odstotka ustvarjenega narodnega dohodka v občini D I' DOGOVORIMO SE Dopolnjen občinski statut J Kranjska občinska skupščina je lani septembra dala pobudo za začetek postopka spremembe občinskega statuta in določilo, da za usklajevanje dela samoupravnih interesnih skupnosti skrbi komite za družbene dejavnosti in ne več svet za družbene dejavnosti, kot je sedaj napisano v občinskem statutu. Precej spremenjena bodo tudi določila o kadrovski politiki. Upoštevana so izhodišča družbenega dogovora o kadrovski politiki. Novo bo poglavje o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Osnova obravnavi tega področja v spremenjenem občinskem statutu je osnutek zakona o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki ga je sprejela republiška skupščina. Gre za obravnavo nalog, ki jih ima skupščina oziroma občina na celovitem področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pomemben del statuta bo po predlogu osnutka 12. točke, kjer je govora o krajevnih skupnostih in delovanju organov krajevne samouprave. Skupščina je najvišji organ samoupravljanja v krajevnih skupnostih. Izjeme no manjše krajevne skupnosti z manj kot 300 oziroma 500 krajani, kjer naloge skupščine prevzema zbor delovnih ljudi in občanov. Izvršilni organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, pomembno vlogo pa imajo tudi delegacije, ki se morajo o skupnih vprašanjih medsebojno pogovarjati, sodelovati in usklajevati stališčs z drugimi organi in organizacijami v krajevni skupnosti. Krajevna skupnost je pravna oseba, predstavila ali zastopa pa jo predsednik skupščine krajevne skupnosti ali drugi funkcionarji skupnosti. V občinskem statutu bo prav tako govora, kakšni morajo biti statuti krajevnih skupnosti, kako se krajevne skupnosti financirajo, kako bo organizirano strokovno delo, prav tako pa bo v statutu tudi dana možnost oblikovanja skupnosti kraievnih skupnosti, če so zato pogoji. Konec septembra lani je kranjska občinska skupščina sklenila začeti postopek spremembe občinskega statuta. Že do tedaj sta skupščini SFRJ in SRS sprejeli pomembne akte, ki so osnova nadaljnjemu razvoju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Sprejet je bil na primer zakon o osnovah svobodne menjave dela, zakoni o svobodni menjavi dela za skoraj vsa področja družbenega življenja, resolucije o nadaljnjem razvoju družbenoekonomskega sistema, razvojne osnove krajevnih skupnosti, zakon o temeljih sistema državne uprave in zveznega izvršnega sveta ter zveznih upravnih organih, prav tako pa že znani temelji družbenih svetov. Pripravljamo pa še nekatere druge dokumente, ki bodo terjali spremembe občinskih statutov. To so predvsem spremembe zvezne in republiških ustav, uveljavljanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti, prav tako pa tudi nekatere nove določbe pri urejanju področja stanovanjske problematike, komunale, razpolaganja s prostorom nasploh m ljudske obrambe ter družbene samozaščite. Z vsemi temi novostmi pa je treba uskladiti tudi statut kranjske občine. Poglejmo, na katera področja posegajo spremembe občinskega statuta. Osnutek sprememb in dopolnil statuta občine Kranj na novo opredeljuje celovito področje družbenega planiranja, ki se je še posebej uveljavilo letos. Prav tako bo v spremenjenem statutu več govora o vseh oblikah svobodne menjave dela. Obilo novosti bo tudi v poglavju o samoupravnih interesnih skupnosti. V statutu bo govora o organiziranosti in delovanju samoupravnih interesnih skupnosti, prav tako pa tudi o odnosu med porabniki in izvajalci. Nova je določba o oblikovanju organov samoupravne delavske kontrole Četrto poglavje govori • vanju občinske skupščine-1 pomembno uresničevanje pobude o kolektivnem dela.' čanju in odgovornosti. 0r sprememb občinskega med drugim pravi, naj mandatna doba funkc štiri leta, ki so lakko funkcijo izvoljeni se zapored. Sicer pa to r urejajo rasen statuta še ustava in poslovnik politične skupnosti, statuta omenja tri m trajanja mandatne dobe narjev. Prva inačica daje motnost letnega mandata, druga motnost enoletnega ■ tretja motnost pa pravi, trajanje mandatne dobe L poslovnikom. Javna raspra**^ morala dati odgovor na to šanie. Sistem državne uprave slednje področje, ki bo v njenem statutu obogate sedanjem statutu je o tem v različnih poglavjih, v statutu pa bo to področje navano enotno. Govora j* 9 vrinem svetu, njegovi sest**, trajanju mandata, o čeasff že govorili. Precej norosti j*1 v določilih o občinskih organih. Ti imajo v del skupščinskem sistema . no mesto. Od tega, kako upravni organi opravljajo delo, je v veliki meri * položaj delovnih ljudi nov. Prav zaradi tega ie o občinskih upravnih obširno. Upoštevana so šča zveznega in repa! zakona o sistemu dr ve. Povsem novo je družbenih svetih. Tu so Ijeni statutarni temelji i navijanje družbenih sveto* občini in družbenih »veto* posamezno upravno oziroma upravni organ, bo urejeval tudi možnosti ničevanja pobud za obliko' družbenih svetov. Osnov* ustanovitev naj bi bil seveda ob poprejšnjem dogo' zainteresiranih. rt lab o vreme r' wx\lna delegatska vprašanja za napeljavo tele-mpskega omrežja na Gorenjskem — Dela zaostalo zaradi slabega vremena — V Bistrici počas-delo *H - Na Gorenjskem se vedejo primanjkuje telefonskih v in zato se na skupščini samoupravne interesne za PTT promet Kranj pjP postavljajo nova in številna Rtaka vprašanja. Tako so na *«a»jj skupščine delegati in de-"9* postavili več vprašanj, ki so to*> za delovne ljudi in občane **a»eznih krajevnih skupnostih, begata tržaške Lepenke je za ni -'kakšen je postopek za pridobi Jovik telefonskih priključkov na. za "lepenko. Mimo tovarne so - nov_ Jgjgfo"8^' kabel, na •jf za PTT promet pa poslali prošnjo, vendar niso prejeli odgovora. Proti Slapu so položili zemeljski kabel in zračni telefonski kabel, preden pa bi vključili nove naročnike pa bo treba položiti Se cevne kable in opraviti kabelska montažna dela. Po programu naj bi z deli zaključili do konca leta. vendar pa jim je nagajalo slabo vreme. Ko bodo vsa ta dela opravili, bodo Lepenko obvestili o možnem prikljčku. Temeljna organizacija Inštituta Golnik sprašuje, zakaj ni v naslednjem srednjeročnem programu upoštevana kabelska povezava Mlaka—Gorice z novo telefonsko centralo v Goricah. To povezavo bi mo- pVoizmenski pouk Radovljici fiovni šoli Antona Tomaža Linharta bodo že Inje leto prešli na dve izmeni — Nujna iz-™ prizidka in adaptacije drugih šol v — V domala vseh Mah radovljiške občine ako leto izredno velike i vzdrževanjem šol, ki pa postajajo iz leta v leto pre-tv zato so se marsikatere že * izgradnjo prizidkov in nove prostore, vendar pa —iu srednjeročnega razvoja upravičene do sredstev, saj ednje leto črtali vse nase otepajo s precejšnjimi - in krediti in tako pri-1 *topnja za izobraževanje, ki °j*uje, nikakor ne bo dovolj •adaptacije. liki izobraževalne skup-**dovijica so zato opozorili sUet skupščine občine na šolstva v občini in na jih v naslednjem letu ajo. V osnovni šoli Lesce poskrbeti za adaptacijo šcer bo Škoda na objektu še ,v Gorjah potrebujejo peč za o ogrevanje, prizidek, obno-»jo južno steno; v Begunjah 'Pušča na vseh koncih in kra-k Radovljici pa bi za popravilo * ebovali takoj več denar-/zdrževalna dela se izka-li v šolskih kuhinjah, jedil-adaptacijah podružničnih iole pa postajajo občutno Osnovna šola v Radovljici arja prešla na dvoizmen-več učenci po šolah in ob i novih normativih učen-ilek pa bodo morale preiti ~iki pouk tudi ostale šole to pa vsekakor vpliva »eto osnovnega šolstva in oddaljujejo od predvidene Šole. >raževalni skupnosti so že kako bi rešili problem ti radovljiške osnovne Ugotovili, da sprememba okolišev — da bi učence li delno na osnovno šolo ne bi bila primerna. Osnov-v Lescah je majhna šola, v se po letu dni pojavili poletni, še posebej, ker se za £9C načrtuje obsežna sta-gradnja. Nekateri pred- stavniki izobraževalne skupnosti so predlagali, da bi morali temeljito pregledati vso skupno porabo v občini in nikakor omejevati sredstev za osnovno šolstvo, še posebej pa upoštevati potrebe usmerjenega izobraževanja. Za nujne naložbe v osnovne šole bi morali poskrbeti, saj prav osnovno šolstvo ne sme in ne more zaostajati. Ko zdaj v Radovljici ukinjajo prispevek, ki so ga plačevali za izgradnjo centra usmerjenega izobraževanja, bi se morali domeniti, kako bi bila do zdaj zbrana sredstva kar najbolj smotrno uporabljena in v korist nadaljnjega razvoja šolstva v občini. D. Sedej f^HBffiaBannnnnannnnnl rali opraviti že v minulem srednjeročnem programu, vendar pa je zdaj v naslednjem niso upoštevali, to po-" dročje pa ima najslabše telefonske zveze v vsem Kranju. PTT odgovarja, da je v osnutku plana načrtovana telefonska centrala Gorice kot tudi medkrajevni kabel za povezavo s Kranjem, vendar pa je potrebno v tem obdobju zgraditi še naročniško telefonsko omrežje, za kar pa ne bo denarja. V Goricah jim tudi ni uspelo dobiti primernih prostorov za centralo. V krajevni skupnosti Sebenje nimajo še nobenega telefonskega priključka, zato bi radi postavili javno telefonsko govorilnico. Za področje centrale Križe so že izdelali projekt naročniškega omrežja, tedaj pa, ko bodo zgradili omrežje Snahovo-Se-ben je—Ziganja vas pa bi lahko vključili javni govorilnici Sebenje in Ziganja vas. Po razširitvi telefonske centrale pa bi lahko vključevali telefone za vse interesente s tega področja. Strinjali so se. da bi moral biti izvajalec del pri napeljavi ptt kablov v Bistrico hitrejši in učinkovitejši, čeprav ob takšnih delih lahko uporabljajo strojno izkopavanje le redko, zaradi možnih poškodb komunalnih naprav. Ko bodo v Bistrici pri Tržiču končali z napeljavo, naj bi začeli z napeljavo omrežja v Križah, vendar pa se bodo morali akcije lotiti kompleksno, saj bo napeljava terjala izdatna sredstva. Ko bodo zgradili v Križah telefonsko omrežje, se bodo lahko vključili tudi naročniki iz vasi Hudo in H ušica. Delegatsko vprašanje so postavili tudi z Javornika pri Jesenicah, saj bi po pogodbi morala biti dela zaključena že letos junija. Štiri mesece je že minilo, naročniki pa še vedno niso priključeni, čeprav so že prispevali sredstva. PTT odgovarja, da so se dela zavlekla in da so se zdaj začela dela na izgradnji razvodnega omrežja, zaradi slabega vremena pa so tudi močno ovirana. Predvidevajo, da bodo na Javorniku in na Koroški Beli akcijo sklenili v prvem trome-sečju prihodnjega leta. D. Sedaj Banka na novih tirih V prihodnjih petih letih načrtuje Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske 4,3 odstotka poprečno realno rast združenih in zbranih sredstev — Pri investicijskih odločitvah bo imela prednost izvozno usmerjena proizvodnja, gospodarna raba energije in surovin ter proizvodnja hrane : vidnost sboljšuje — V hjubljanski banki iljni banki Gorenjske da se likvidnost pri zadnjem času zboljšuje. je bila ta sicer za Istotkov manjša kot v vendar se še popravlja. > manjši men je bila v novembru odvisna od postnih kreditov. Trend rUa sredstev prebivalstva v ' * umirja in so že višja, kot čas pričakovali. K izbolj-*tanja so doprinesli delno ti ukrepi — med njimi tudi i HO-odstotnem krediti-£ priprave izvoza, zmanjše-* oedok umentamih kreditov delno so se pa sredstva bolj dvigala kot so pričako-Pravijo pa, da se za ugodje likvidnosti bank za leto Pripravljajo ostrejši uki ;repi. Kranj — Izvršilni odbor Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske je na svoji seji 28. novembra med drugim obravnaval tudi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana LB — Združene banke in Temeljne banke Gorenjske. Vse njihovo načrtovanje je dokaj stabilizacijsko usmerjeno in se že vklaplja v sklepe zadnje problemske konference o poslovanju v bankah: njihova prizadevanja bodo usmerjena predvsem na samoupravno koncentracijo denarnih sredstev in pri vključevanju v tokove družbene reprodukcije bodo usmerjeni v cilje, kakršne so si zastavili delavci v združenem delu, kreditne odnose bodo nadomestile trajnejše oblike združevanja dela in sredstev, poglobljen bo delegatski sistem in banka naj bi predvsem bila pospeševalec, pobudnik in organizator združevanja dela in sredstev. Ob upoštevanju planirane usmeritve družbenogospodarskega razvoja, pogojev kreditno-monetarne politike in usmeritve družbenopolitičnih skupnosti na Gorenjskem v banki pričakujejo, da se bodo sredstva za kreditne ih nekreditne naložbe v naslednjih petih letih realno povečala za 4.105 milijonov dinarjev, kar predstavlja ob 4,3-od-stotni poprečni realni letni stopnji rasti za 24 odstotkov večje stanje konec leta 1985 od stanja 31. decembra 1980. Realne naložbe v delovne organizacije bi tako znašale 5.854 milijonov dinarjev in večji poudarek bo dan kratkoročnim naložbam. Prednost bodo poleg proizvodnje za izvoz oziroma proizvodnje, ki bo nadomeščala uvoz, imele naložbe v proizvodnjo hrane, surovin, v racionalno proizvodnjo energije in proizvodnjo energije iz odpadnih surovin, v strojno, elektro industrijo, elektroniko, bazno kemijo, proizvodnjo farmacevtskih surovin, inozemski turizem, v zagotavljanje blagovnih rezerv. Temeljna banka Gorenjske pa bo podpirala tudi naložbe v pospeševanje obmejnega gospodarskega sodelovanja, v razvoj manj razvitih območij, v razvoj drobnega gospodarstva in ne nazadnje, tudi za našo skupno varnost. Zavzemala se bo pa tudi za razvijanje širšega združevanja dela in sredstev med organizacijami združenega« dela v jugoslovanskem gospodarstvu. Za pospešitev zbiranja denarja prebivalcev bo uvedla nove oblike deviznega varčevanja in z odgovarjajočo politiko obrestnih mer pospeševala vezavo deviznih sredstev prebivalcev, zbrana sredstva pa usmerjala v kredite prebivalcem za stanovanjsko gradnjo, za pospeševanje malega gospodarstva, individualne kmetijske proizvodnje, kmečkega turizma in gostinstva, pa tudi za potrošniško kreditiranje. S posebnimi ukrepi bo spodbujala namensko varčevanje prebivalcev za stanovanjsko gradnjo. njena prva skrb in razvoj delovne za svojo nalogo širjenje poslovne Seveda pa bo likvidnost banke skupnosti banke: imajo še naprej mreže, uvajanje avtomatske obdelave podatkov, strokovno usposabljanje delavcev in uvajanje učinkovitega informacijskega sistema banke. D. D. Kmetijstvo smo uvrstili v prednostno panogo gospodarstva in v naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi se iz aboniranega uvoznika »prelevilo« v izvoznika, s čimer bi občutno obogatili tudi naš devizni praliv. Uresničitev tega bo za vse družbene in zasebne kmetovalce velika iti pomembna naloga, upoštevajoč pri tem temeljno usmeritev, da bo potrebno za domače potrebe pridelati čimveč hrane (vsaj H5 odstotkov) na domačih poljih in v domačih hlevih. Vsaka napoved nosi s seboj tveganje, pa če ima korenine še v tako trdnih (realnih) tleh. Tudi kmetovalci vedo. s čim razpolagajo: koliko imajo zemlje, koliko repov v hlevu in svinjaku, koliko gnojil in kmetijskih strojev . . . Toda na njihov pridelek bolj kot v katerikoli drugi gospodarski panogi vplivajo tudi (ne vedno ugodne) vremenske okoliščine. Za te velja, da jih je laže predvideti, kot pa se braniti proti njim. Kmetijstvo je kot dolga in zapletena veriga, kjer vsak manjkajoči ali negiben člen pomeni njegovo siromašenje, pomeni manjši in kakovostno slabši pridelek, torej tudi manj tržnih viškov. Pri tem velja pritrditi tudi tistim, ki ugotavljajo, da na boljše rezultate v kmetijstvu ne vplivajo le višji hektarski donosi, večja poraba gnojil, ustrezna selekcija v hlevu in smotrnejša organizacija dela, temveč posredno tudi razrešitev socialnih protislovij na podeželju in zagotovljena socialna varnost kmetov. Predvsem velja njihov družbeni položaj izenačiti z delavčevim v združenem delu. Še vedno je pred očmi podatek, ki ga je zapisala edina slovenska družinska revija — da bi ženitvena posredovalnica Živa v tem trenutku potrebovala za slovenske kmečke fante preko 400 nevest in samo na bloški planoti več kot sto. Tudi to je dober in morda najboljši kazalec razmer v našem kmetijstvu, »barometer« (jasnega ali oblačnega?) vremena na podeželju in slaba vzpodbuda kmetijstvu na poti njegovega vzpona. In tudi številka 400 ni zgolj suhoparen statistični podatek. Ima socialno ozadje, kar lahko pomeni, da je prav toliko in toliko kmetij brez mladosti in ženske opore obsojenih na nazadovanje, morda tudi na propad, da prav toliko in toliko kmečkih fantov stoji na razpotju: ostati na kmetiji ali ne, oditi v mesto, v tovarno ali ne. se izogniti osamljenosti ... Ta pa si kaj rada izbere za svojega botra alkoholizem, pa čeprav je slab obliž na življenjske tegobe. Večina teh fantov izhaja iz bolj odročnih krajev Slovenije, iz predelov, ki so velikega pomena za vse nas in za naš koncept splošnega ljudskega odpora. Za vsa ta področja pa smo se obvezali, da jih bomo ohranili živa. kot bomo ohranili tod tudi kmečki živel?. Mar ne? C. Zaplotnik Preizkušnja za združeno delo Uspeh preobrazbe vzgoje in izobraževanja je veliko odvisen od tega. ali bo združenemu delu uspelo, da bo dobro obvladalo izobraževalno funkcijo, in ali bo sposobno prevzeti skrb za šolanje zaposlenih in mladine. To je pravzaprav največja preizkušnja za združeno delo, ki ga zakon o usmerjenem izobraževanju med drugim obvezuje tudi za pripravo in izvedbo proizvodne in delovne prakse učencev. Da bi se na to nalogo dobro in pravočasno pripravili, se je odbor za izobraževanje kadrov pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko v začetku poletja odločil za anketo, na osnovi katere bi dobili praktični pregled pripravljenosti združenega dela ter podlago za kasnejše sklepanje samoupravnih sporazumov ter vsakoletnih pogodb med šolami in temeljnimi organizacijami. Podatki iz ankete pričajo, da je združeno delo pripravljeno sprejemati učence na proizvodno in delovno prakso in da bo vanjo mogoče brez večjih težav vključiti celotno generacijo učencev v prvem letu srednjega usmerjenega izobraževanja. Hkrati pa anketa odpira tudi kopico vprašanj, ki so posledica premalo jasnih in konkretnih navodil, po katerih naj bi se organizacije združenega dela ravnale pri praipravi in izvajanju izobraževalne vloge. Vprašanja se nanašajo predvsem na še ne povsem jasne vzgojno-izobraževalne programe, na način nagrajevanja učencev po delu, na vire. iz katerih bi pridobivali sredstva za nagrajevanje učencev in inštruktorjev, še več pa je drobnih, zato pa nič manj pomembnih vprašanj: kdo bo kril stroške zaščitnih sredstev, kako bo urejeno nezgodno zavarovanje učencev, ali bodo v določenih primerih potrebni zdravstveni pregledi in kdo bo kril stroške zanje, ali bo nujno sprejeti lastne štipendiste, čeravno ne bo potrjenih pogojev za izvedbo prakse, ali bo v teh primerih treba povrniti del stroškov tistim organizacijam, ki bodo štipendiste imele na praksi in podobno. Na vsa vprašanja bo po mnenju ankteriranih organizacij združenega dela in članov odbora za izobraževanje kadrov pri Medobčinski gospo? darski zbornici za Gorenjsko potrebno čimprej najti enotne odgovore v okviru republike, da se bo združeno delo lahko dobro in pravočasno pripravilo na zahtevno nalogo. Ob tem pa bo potrebno posebno pozornost nameniti izbiri in usposabljanju inštruktorjev, izvajalcev proizvodne in delovne prakse. S seminarji ali drugimi oblikami sistematične priprave jih bo treba navajati na to delo, hkrati pa ne več ponavljati splošnih opredelitev, ampak izdelati konkretne programe, poiskati načine izvedbe, modele nagrajevanja, vire financiranja, oblike sodelovanja med šolo. posebno izobraževalno skupnostjo ter delovno organizacijo, če hočemo, da nas čas ne bo prehitel. H. Jelovčan Oklepanje starega načina Tržič - Predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana tržiške stanovanjske skupnosti predvideva, da bi v občini v prihodnjem srednjeročnem obdobju zbirali denar za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev in občanov po b\5-odstotni prispevni stopnji, pol odstotka višji kot doslej. Manjši del, 1.05 odstotka iz dohodka delovnih organizacij., bi skupnost združevala za gradnjo solidarnostnih stanovanj in za skupne potrebe v republiki, medtem ko hi 4.85 odstotka denarja i/, čistega dohodka namensko razporedili za vzajemnost v obliki kreditov, za urejanje stavbnih zemljišč, za vzdrževanje stanovanjskega sklada, za gradnjo in nakup stanovanj v usmerjeni družbeni gradnji in za revitalizacijo starega mestnega jedra, dva odstotka pa bi ostala organi zacijam združenega dela. Prav ta. zadnji, predlog je v večini tržiških delovnih organizacij naletel na neugoden odmev. Delegati v skupščini občinske stanovanjske skupnosti so namreč zahtevali, naj v kolektivih ostane tri odstotke denarja, toliko kot doslej. Kaže. da stanovanjski skupnosti gospodarjenja z denarjem ne zaupajo povsem, zlasti zato ne. ker v tem srednjeročnem obdobju dokaj optimistično zastavljeni plan stanovanjske grad- nje ne bo uresničen, po drugi strani pa bi najbrž delovne organizacije rade po svoje obračale denar z izgovorom, da bi tako rešile več stanovanjskih problemov delavcev. Načrt stanovanjske skupnosti so zato delegati skupščine vrnili v združeno delo. ki se bo moralo do konca meseca opredeliti, kaj s triodstotno prispevno stopnjo. Ne bi pa smeli pozabiti, da oklepanje starega načina združevanja denarja ogroža uspeh skupnega nastopa na dragem stanovanjskem trgu in da ravno zato utegne biti tudi manj stanovanj. V naslednjem srednjeročnem obdobju načrt stanovanjske gradnje predvideva pridobitev 420 novih stanovanj, in sicer 150 najemnih ter 70 etažnih v blokih. 200 pa v zaseb nih stanovanjskih hišah. Gradnja je načrtovanja v Bistrici, na Ravnah, kjer gre za nadomestna stanovanja, v Preski in Pristavi, pri izbiri lokacij pa je upoštevana tudi prenova starega stanovanjskega sklada v ožjem mestnem jedru. Dom za samce, v katerem bo predvidoma 200 postelj, je v plani1 stanovanjske skupnosti izpuščen Denar za njegovo gradnjo hod« namreč zbirale zainteresirane delov ne organizacije po posebnem dogo voru iz sklada skupne porabe. H. Jelovčan Dražgoška bitka in spominske prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« Dražgoška bitka je takoj imela velik odmev širom Gorenjske. Ljudje v Skofji Loki. Kranju. Radovljici, na Jesenicah in drugod skoraj niso mogli verjeti češ ali je to mogoče, da se majhna vojska malega naroda lahko tako uspešno bori proti tako mogočni nemški sili. Glas o Dražgoški bitki so še tisto 1942. leto borci II. grupe odredov ponesli na Štajersko. V poznejših letih vojne so v Dražgoše pripotovale mnoge partizanske enote in glas o porušeni vasi raznesle po vsej Sloveniji. že v vojni je glas o Dražgošah obšel Jugoslavijo. O njej je tov. Kardelj leta 1942 pisal vrhovnemu komandantu tov. Titu. O bitki je že leta 1943 pisal ameriški pisatelj slovenskega rodu Louis Adamič, ki je dolga leta Živel in ustvarjal v ZDA. ZDA so zvedele za Dražgoše Zanimivo je,kako je o bitki v Dražgošah bil obveščen leta 1942 Louis Adamič. On piše v knjigi »MOJA ROJSTNA DOMOVINA«, ki je izšla v Londonu in New Yorku spomladi leta 1943 pod naslovom »My na-tive land« tole o Dražgoški bitki: ... »Spomladi 1941, ko so nacisti in fašisti zasedli Jugoslavijo, so Nemci prišli tudi v Dražgoše. Približno 15 mesecev kasneje sem prejel v Ameriko poročilo, da so Nemci v začetku 1942 uničili Dražgoše. Po tem poročilu je 31. decembra 1941 prišla proti večeru precej številna četa slovenskih gverilcev, umikajoča se pred hudim mrazom v visokih hribih, v vas. Razmestili so se po vaških hišah. Vaščani so kljub strahu pred posledicami radi pomagali gverilcem. Nacistična vojska je bila razmeščena v približno 5 km oddaljeni postojanki. Čim so Nemci zvedeli, da so gverilci v vasi, so 9. januarja z artilerijo začeli obstreljevati Dražgoše. V dveh dneh so z obstreljevanjem uničili okrog ene tretjine hiš in zgradb v vasi. Ko so začeli streljati na vas je velik del žena in otrok ter nekaj moških zapustilo vas in se umaknilo v hribe. Ko je spomladi sneg skopnel so našli njihova trupla. Večina vaščanov pa je ostala v vasi. Ubogali so svojo vest in branili svoje domove. V nedeljo 11. januarja je nacistična vojska, okrepljena s tanki, oklepnimi avtomobili in težko artilerijo izvršila splošni napad na Dražgoše. Partizani so se borili, pobili in ranili so približno 100 Nemcev ter se med bojem umaknili v hribe. Z njimi je odšlo mnogo vaščanov, mož in fantov, ki so se skupaj z njimi bojevali. Ko so Nemci zavzeli vas je v njej bilo še okoli 160 ljudi. Ukazali so jim, da prinesejo iz hiše vse kar je bilo vrednega in to naložijo na kamione. Tudi zlati baročni oltar so Nemci odpeljali iz vaške cerkve. Prašiče, govedo, kokoši so na licu mesta poklali in odpeljali na tovornjakih. Prazne hiše in gospodarska poslopja so Nemci zažgali, ali uničili z ročnimi granatami in dinamitom. Vas so obkolili in ni bilo mogoče iz nje zbežati. Vsakega, bodisi moškega, žensko ali otroka, ki je pokazal najmanjši znak odpora ali nestrinjanja so na licu ustrelili. Žene in manjše otroke so zbrali skupaj. Kaj se je z njimi zgodilo, poročilo ni govorilo drugo kot to, da so nekatere od njih vzeli vaščani sosednjih vasi. Vse moške starejše od 12 let so odpeljali v župniščni vrt in jih pobili s strojnicami. Poročilo ni navedlo števila žrtev. Jaz pa računam, da jih je bilo med 40 in 50. Tudi imen ni bilo v poročilu.« ... Adamičev opis Dražgoške bitke potrjuje velik odmev. Kdo je Adamiču poslal v ZDA poročilo,ni znano. Prav tako ni znanotpo kakšnih zvezah je poročilo potovalo v ZDA. Znano je, da je bij Adamič velik prijatelj Jugoslavije in rodoljub svoje domovine Slovenije. Veliko dobrega je storil v dobro narodnoosvobodilni borbi narodov in narodnosti Jugoslavije. Znano je tudi, da je bil Adamič leta 1932 v Dražgošah. V vas je prišel iz Bohinja preko Soteske in Rovtarice. Z velikim zanimanjem je ogledal vaške hiše in znamenite oltarje v dražgoški cerkvi. Iz tega stališča je moč razumeti večje Adamičevo zanimanje za vas Dražgoše. Vsi podatki v poročilu niso bili povsem točni. Nemci v bitki niso uporabljali tankov, niti ne oklepnih avtomobilov in ne težke artilerije. Z takšno oborožitvijo ne bi nikamor prišli v globokem snegu in težkem gorskem terenu. Možno je, da so nemške enote s takšno bojno opremo razpolagale, a jo niso uporabile. Možno je, da je oprema bila stacionirana kje v bližni močnejših nemških postojank: Kranju, Radovljici, Bledu. Gotovo je, da so Nemci imeli v tridnevnih bojih večje izgube. Zbrani podatki in vojaške ocene govorijo, da so Nemci imeli okoli 400 mrtvih, ranjenih ali poškodovanih od mraza. O tem priča tudi njihovo maščevanje nad vaščani in vasjo. Ubili so 42 fantov in mož, do zadnje hiše in zadnjega gospodarskega poslopja od št. 1 do 84 kolikor je bilo hišnih števik so vse požgali in potem z rušenjem zravnali z zemljo. Resnično ni ostal kamen na kamnu. Še več so hoteli. Nameravali so vse področje zasaditi s topoli in popolnoma zbrisati vas. A jim ni uspelo. Maja 1945 so tudi Dražgoše, čeprav popolnoma porušene, dočakale svobodo. Močan odmev tridnevnih bojev je Dražgoše že v vojni razglasil, da se jih je oprijelo ime slovenske Ter-mopile. Znan je razglas tovariša Staneta Žagarja, Dražgoš za »Dražgoško republiko«. Vas je bila nekaj dni prvi košček osvobojene domovine na slovenskih tleh. Navpična skala Jelenca, visoka okoli 60 m, je med vojno dobila novo ime — Bičkova skala, po komandirju samostojnega voda v Cankarjevem bataljonu Francu Bičku in njegovemu bratu mitraljezcu Henriku Bičku. Najvišji vrh na Jelovici, Kotlič 1410 m, pa so ljudje preimenovali v Partizanski vrh, ki ga danes najdemo na vseh vojaških in drugih topografskih kartah. Neugasljiv spomin na Dražgoško bitko Zakoreninjeni spomini na velike dogodke NOB ob obletnici vsako leto zaživijo. Pri starejših dražgošanih kot spomin na preživelo gorje in izgubljene drage, pri mlajših kot simdol in navdih kako se majhen narod, kadar je ogrožen njegov obstoj, lahko sam brani in izbojuje svobodo. In v ta namen so tudi prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Prve skromne prireditve v spomin na Dražgoško bitko so bile ob lesenih barakah in bile so bolj komemorativnega značaja. Takratni program prireditev je vseboval govor posvečen bitki, nastopali so pevci in recitatori i. Obvezno so vsi udeleženci odšli na staro vaško pokopališče in se poklonili spominu ustreljenih. Program je bil podoben žalni svečanosti, manj je bil manifestacija velike zmage naše NOB. Cas prvih prireditev je bil še izredno težak in ni bilo časa niti sredstev za večje prireditve. Vaščani so še zidali hiše in gospodarska poslopja in to ob velikem pomanjkanju delovne sile in materiala. Nemški ujetniki in delovne brigade so še gradile cesto od Rudna do Dražgoš. Proslave so bile mesto, kjer so se sestajali preživeli junaki Cankarjevega bataljona in so skupaj z vaščani obujali spomine na vojno vihro, zato udeležencev ni bilo veliko. Starejši vaščani so ostali doma ob topli peči. Pota v snegu in slabe prevozne možnosti so marsikoga odvrnile od Dražgoš. Sčasoma je interes za udeležbo na proslavah začel upadati. Kaj storiti, da bo Dražgoška bitka ostala to kar je med vojno bila — so se spraševali na okrajnem odboru ZZB NOV v Kranju? Ali je dopustno pozabiti črne dneve okupacije in zatiranja, ali se sme pozabiti junaške dni in ljudi, ki so priborili svobodo? Kako razvijati med mladino tradicije NOB, da bo le to privlačno in smiselno. Zaključek je bil, da je potrebno na takšne proslave pritegniti mladino, športnike, članstvo družbeno-političnib organizacij in JLA. n E Marcator MERCATOR - ROŽNIK n. sub. o. TOZD PRESKRBA n. sub. o. Razpisna komisija za razpis opravljanja del in nalog individualnega pošlovodnga organa ponovno razpisuje v skladu z določili Statuta in sklepa Delavskega sveta TOZD prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom is družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati ie naslednje: 1. da ima višjo šolsko izobrazbo ter najmanj pet let delovnih izkušeni na vodilnih delih oziroma nalogah v blagovnem prometu. Kot enakovredna se smatra z odločbo priznana višja strokovna izobrazba po splošnih aktih podjetja. 2. da je državljan SFRJ in moralnopolitično neoporečen. Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Mercator Rožnik, n. sub. o.. TOZD Preskrba n. sub. o.. Tržič, Trg svobode 2" Priloga naj vsebuje: - opis dosedanjih zaposlitev, - dokazilo o izpolnjevanju pogojev, - življenjepis Paviljon murha na 21. novoletnem sejmu v Kranju od 12. 21. XII. Ugoden nakup pohištva, gospodinjskih strojev, gradbenega materiala, dekora ti ve OBIŠČITE PAVILJON MURKA Spomini Tone Peternel-Igor na leto 1941 in poljansko vstajo Zvečer, ko so se v Delnicah zbrali mobilizirano in pričakovali kolone iz Javorjev, je brat Janez postavil ob mostu pred vasjo stražo, da bi se zavaroval pred presenečenjem. Kmalu je prišel stražar povedat, da se sliši hoja po poti iz Poljan, in menil, da morda gre nemška patrulja. Takoj smo zasedli položaje ob strugi potoka pod vasjo in ob mostu postavili dve mitraljeski zasedi. Hoja je bila čedalje glasnejša in nazadnje se je izluščila iz teme postava, ki jo je zaseda ustavila. Prišlec se je takoj oglasil. Bil je Pavle Mrak, ki se je odzval mobilizaciji in je prihajal na zborno mesto. Kmalu za tem je prispela patrulja z veliko kolono mobilizirancev iz Javorjev. Med njimi je bilo precej oboroženih, deloma z orožjem, ki ga je patrulja prinesla iz skrivališča za Rovtom in ga razdelila mobilizirancem. Nekateri med njimi so nosili s seboj krampe, lopate in žage, da bi lahko prekopavali in zasekavali z drevjem ceste, uničevali mostove in druga komunikacijska sredstva. Po krat kem postanku smo razvrstili mobilizirance v kolono, in sicer tako. da so bili tisti brez orožja v sredini kolone, spredaj in zadaj pa oboroženi V predhodnico je šla močna patrulja s puškomitraljezom, ki jo je vodil Jane? Peternel. Mimogrede so se nam y Podobenem pridružili mobilizirano iz te vasi, ki jih je šla iskat posebna patrulja, da so nas že pričakali ob poti. Na Volči smo se ustavil, in počakali pred Jernejem, da je ^veščrvalec privedel mobilizirance od Drčarja. Medtem gmo postavili za zavarovanje močno zasedo pn Mrakovem kozolcu. Z Volče je kolona, ki je narasla na skupno 105 mož in fantov, odšla prek Sv. Križa proti Srednji vasi. Ko smo se približali Srednji vasi, je Rudi odredil zaradi neposredne bližine ceste popolno tišino in kolono zaustavil, da malo počaka. Medtem, ko smo čakali, je šel na dogovorjeno javko, da bi ugotovil, če je prehod prek mostu v Žabji vasi prost. Istočasno je poslal nekaj fantov k Jagršniku v Srednjo vas na zvezo s patruljo bataljona, ki jo je vodil Tone Demšar iz Puštala. Ta je bil zadolžen, da s svojo patruljo obvesti ljudi, da je prišel čas za splošen upor. in da izvede mobilizacijo v Srednji vasi, na Dolenjih in Gorenjih Brdih, v Malenskem vrhu, Ravnah in v svoji rojstni vasi Jazbinah Na Brdih so se mobilizirano zbrali v Žetinov-covem hlevu, kjer so pričakali skupino, ki jo je Tone Demšar zbral in privedel iz Malenskega vrha, Raven in Jazbin. Vsi skupaj so potem prišli k Jagršniku v Srednjo vas, čigar hiša stoji na samem precej ven iz vasi in kjer je tudi bilo zborno mesto za mobilizirance iz Srednje vasi in Dobja Na javko je kmalu prišla Marjana Mrak iz Žabje vasi in sporočila, da ni zaprek za prehod prek mosta v Žabji vasi. Ker je bila medtem tudi že postavljena zveza s skupino ki jo je vodil Tone Demšar s svojo patruljo, je potem naša kolona krenila naprej prek Žabi« vasi v Vinharje do Brdarja, kjer smo se usta vili in prenočili. Pri Brdarju nas je pričakal komandir 2. čete Cankarjevega bataljona Jaka Bernard, kateremu je Rudi takoj podal raport. Zatem je tov. Bernard povabil na razgovor tudi Franca Grošlja in mene. Bil je zelo zadovoljen, ker se je pozivu na vstaje* odzvalo tako veliko število ljudi. V zvezi s tem naju je povprašal več stvari. Na kratko sva ga seznanila o dosedanjem delu in razvoju politične situacije v območju občine Javorje od začetka okupacije naprej. Povedala sva mu tudi, da so mobilizirano večinoma kmečkega porekla in da nimajo širše politične razgledanosti. Ob koncu pogovora je vprašal, če je med prispelimi kakšen mesar. Po dobljenem pojasnilu je takoj poslal Matevža in Jožeta Dolenca, oba z Volče, k Muhu v Vinharje z naročilom, naj tam zakoljeta za prehrano bataljona tri prašiče, ki jih je bil že prej dobil Na tem mestu naj omenim, da so kmetje v Vinharjih, še zlasti Brdar, Pešar in Muha. tedaj pokazali veliko privrženost partizanskemu narodnoosvobodilnemu gibanju m svojo visoko narodno zavest še posebej v tem, da so brez oklevanja dali iz svojih hlevov in zalog na voljo bataljonu živino, moko in druga živila. Tak odnos do partizanov so v tistih dneh pokazali kmetje tudi v drugih vaseh v Poljanski dolini in Loških hribih, kjer je bil tedaj Cankarjev bataljon. Že spredaj sem omenil, da je k takemu razpoloženju in kot vodji mobilizacijske patrulje. Ta popis simpatijam kmetov do partizanov veliko prispeval s svojim ugledom in delom Brdar iz Vinharjev. Tega so nekaj dni kasneje prijeli Nemci ter ga skupaj s sinom Slavkom in bratom Pavletom Petemelom ustrelili 6. januarja 1942 v Begunjah. Proti jutru so Brdarjevi skuhali zajtrk - v brzoparilniku obaro, V velikih loncih pa žgan ce. Po zajtrku smo še pred dnem odrinili naprej proti Kovskemu vrhu. Ko «• jp zdanilo, se je kolona vila že prek senožeti za Boštanoe-vo hišo v K remen k i., tako da smo že kmalu dopoldne prišli k Skoblu v Bukov vrh Tam je bil tedaj štab Cankarjevega bataljona s komandantom Jožetom Gregorčičem in komisarjem Stankom Žagarjem, katerima je Jaka Bernard javil naš prihod. Celoten štat takoj po sedel okrog mize k posvetu, na terem je bil poleg Jaka Bernarda tudi Robnik. Po kratkem posvetu je prišel Rui naročilom, naj ob sodelovanju Henrika napravimo popis vseh prispelih mobilizirano« in potem seznam izročimo njemu kot v« mobilizacijske patrulje. Ta popis smo ta' napravili, in sicer smo zaradi večje popolni: popisali ljudi po vaseh. Enak popis so jetno napravili tudi vodje ostalih lizacijskih patrulj. Po kosilu, ki je bal Skoblu, je Jaka Bernard sklical zbor in pohod proti Valterskemu vrhu, kjer so namestili h Koširju, deloma pa k Jakohou Valterskem vrhu so nas Še tisto popoMn« delili v čete, vode in desetine. Jaz sena k bratoma in drugimi so vaščani dodeljen i I to, in sicer v vod Henrika Bička. Ker je tisti dan prejel od obveščevalcev rx>ročfl»! povečani aktivnosti sovražnih patrulj is hajanju novih enot v Škofje Loko ojačenju postojank v dolini, je še isti poslal v akcijo več patrulj, ki so požgale v Poljanski dolini več mostov ki rali galerijo na Fužinah, da bi tako bat laže obvladal dohode na področja, kjer je razvrščene svoje enote. V te patrulje je dodeljenih precej novo došlih par ki so šli v akcijo polni pričakovanj m ■ dušenja. Začetno navdušenje pa je kaj hit začelo upadati in že naslednji dan, t« v sredo 24. decembra, je mnogo ljudi sk nekoliko starejših mož in družinskih očete zapadlo v malodušje. Ti so potem pr\V komandirje in komisarje čet. da jih pust domov, na kar ti seveda niso pristal- II J» malodušje in željo po vrnitvi domo> m p« spodbujale tudi vesti o zbiranju ve:*kj Pr nemških sil v Skofji Loki in Kranju, ki «j§ * prinesle neke ženske, ki so obiskale ^>jsj * * ■ ^h (SE NADALJUJE J fc (o 1 Živa beseda domačih ljudi j j vanje dneva republike je bilo letos v Mostah posebej mikavno, saj so se j predstavili člani novoustanovljene-I P kulturnoumetniškega društva krajevne skupnosti Moste. Pevci, plesalci, recitatorji in igralci so nastopili pred povsem polno dvorano. D vodoma je spregovoril sekretar krajevne konference SZDL Stane Zamik, nakar je ubrano zapel "Mšani pevski zbor. Od krajevnega praznika, ko so se pevci prvič predstavili, pa do danes, je opazen viden npredek v kakovosti. Trideset in v*č glasov se je zlilo v en sam glas. «je preplavil vso dvorano. Peli so sproščeno in tako toplo, da je marnomu v dvorani srce kar nehote zapelo s pevci. Njihov trud je bil Poplačan z dolgim in prisrčnim Ploskanjem. V težke vojne dni so nas popeljali niladi recitatorji z izborom Kaju-bovih, Menartovih in Borovih pesmi m misli. Govorili so občuteno, tako. da smo se prav lahko vživeli v dekle z banditskim otrokom pod srcem . . . Rw je bila njihova pripoved tako Ganljiva, da se je prenekateremu Poslušalcu orosilo oko. Harmonikar, komaj dvanajstletni Robi Petek in vriskanje za odrom so naznanili plesalce — folkloriste. Na oder so priplesali sami mladi pari. fantje in dekleta, stari od trinajst do dvajset let. Zal so narodne noše za •fazno blagajno društva še nedo-■egljive. zato so se po svojih močeh »otno oblekli. Le kako so se mogli v dobrih dveh mesecih toliko naučiti! V» so začetniki, tako, da ni šlo brez teme. Zaplesali so v dveh skupinah. Prva polko, štajersko in siroto, druga mlinček in šuštarsko polko. It ^3*>- Mladi folkloristi kulturno umetniš-krajevne skupnosti kega društva Moste. — Foto I. Pavlic Igralska skupina je odigrala Borovo burko Gospod Lisjak. Vsebina je preprosta in razumljiva. Igralcem je uspelo na šaljiv način prikazati ljudi, ki so hoteli tudi med vojno bogateti, medtem ko so drugi streljali. Nihče v dvorani ni pričakoval tako uspelega nastopa svojih staršev, otrok, vnukov, sosedov, prijateljev. Nabito polna dvorana v šoli pa je pokazala, da so krajani željni nastopov svojega kulturno umetniškega društva, žive besede domačih ljudi. Z vztrajnimi člani in zadovoljnimi gledalci se takemu društvu ni treba bati prihodnosti. Irena Urbane Srečanje škofjeloških ročk skupin Skorja Loka - Škofjeloški mladci so v okviru praznovanja jtoeva republike organizirali ročk [ »oncert, ki se je odvijal v škofje-' '^kem kinu »Sora«. Mladi poslu-**Jci so dvorano zasedli do zadnjega Ptička in z zanimanjem spremljali ^^gajanje na odru, kjer so se trudile ^rnače ročk skupine »Naša stvar«, Albatros« in »Sirius«. Skupino »Sirius« sestavljajo iaJstniki, ki veliko obetajo, toda tre-!utno se ukvarjajo z glasbenimi ?°8kusi, ki krepko presegajo njihove kušnje in sposobnosti. Načeloma J izbrali pravilno in napredno a*s6eno pot. toda uspehe bodo do-*?li šele, ko bodo utrdili temelje *vaialske osnove). Zasedba deluje J 'Miki klasičnega ročk kvarteta, v 'aterem blesti atraktiven trinaj-**tni bobnar, ki pa seveda ne more n*domestiti (ne)dela svojih kolegov. »Albatros« so precej bolj izkušeni '■' izvajalsko dokaj solidni, vendar Jj tudi izvirni. Njihovi poskusi so "'vezani na številne anglo-ameriške 'Plive (najlaže je razpoznati ele-^nte »super-skupin«, kot so Tan-ne Dream, Yes, Genesis, itn).), velja za domači ročk v celoti. » moramo biti pri poudarjanju ^uiih in izvirnih prispevkov še f^ebej angažirani. Se zlasti, ker »Albatros« dovolj glasbeno-^ajalskih sposobnosti, da bi po ■^tnem premisleku lahko brez ye\jih težav »poletel« iz sedanje bulice. Josip Jurčič Seveda, so se na škofjeloškem ročk koncertu najbolj odrezali člani skupine »Naša stvar«, ki so bili tudi pobudniki prireditve. Težko bi rekli, da igrajo pretirano domiselno glasbo, saj so ujeti v ozkost hard-rock stila, kateremu - na njihovo srečo — prav v zadnjih mesecih spet raste priljubljenost, tako v svetu, kot pri nas. Vzporedno lahko mirno zapišemo, da so fantje s trdim delom "in vajo dosegli zavidljivo izvajalsko rutino in da za slovenske razmere zelo dobro igrajo. Uspeli so si ustvariti trdne temelje, ki jih bodo ob primerni ustvarjalski in organizacijski domiselnosti zagotovo pripeljali do pomembnejših uspehov. Pred dnevi so v ljubljanskem studiu »Tivoli« posneli svoje prve pesmi za RTV Ljubljana, kar dodatno potrjuje njihovo dozorelost. Rezultati snemanja so menda ugodni in kamlu jih bomo slišali v radijskih programih. Zasedbo sestavljajo Brane Smole (solo-kitara), Vido Kristane (solo kitara). Ljubo Kožic (vokal), Peter Camarello (bobni) in Srečko Verčič (bas). Za morebitne ročk-moraliste povejmo še to, da so se škofjeloški poslušalci obnašali izjemno kulturno in disciplinirano, kar je dodatno pripomoglo k celotni uspešnosti prireditve in k prijetnim občutkom ob spominjanju nanjo. Kazimir Mohar Da pa vendarle ni vse tako črno in obupno, da smo vendarle sem in tja le Kranjci pravih domačih besed in domiselnosti. dokazujeta dva zgledna kranjska primera. Prvi primer so cestarji, ki gradijo križišče na Laborah in ki so za to križišče poiskali izvirno ime: Diamant, v narekovajih. Ne vemo. čemu prav Diamant, a cestarji že vedo. Upamo le, da dela ne bodo diamantno draga. Vendar pa— zakaj ne bi tudi cestarjem dovoljevali, da svoja cestna stičišča in križišča poimenujejo tako kot hočejo. Raznoraznih deteljic f'e že itak kot listja in trave. Drugi primer domiselnosti in klene slovenske besedo so Kranjčani, ki so prav izvirno poimenovali zgradbo nove kranjske banke. Prav lahko bi jim v poplavi tujk in malomeščanstva in oboževanja vsega tujega prišlo na misel, dd bi impozantno kranjsko stavbo krstili za National Kranj's Bank Corporation, a niso šli tako daleč. Zadovoljili so se s čisto navadnim slovenskim in povsem razumljivim vzdevkom: Ravbarski grad. 9. STRAN G L* A S DIAMANT IN GRAD Prav je. da seje za slovenščino v javni rabi intenzivno zavzela vsa ljuba ožja domovina in pohvalno je. da sem in tja korenito spregovorimo, da smo se že in se še bomo odločno zavzeli za čisto, lepo slovenščino, ki jo na vse mile viže pačimo in onegavimo v teh sredstvih javnega obveščanja: a ne le v sredstvih javnega obveščanja, temveč tudi v medsebojnih prijateljskih in neprijateljskih pogovorih, v poimenovanju naših ustanov in delovnih ter drugih organizacij. In kaj bi še sploh govorili: kamorkoli se že obrneš, zdi se, kot da se silovito in neprenehoma trudimo, da bi ja »kontra« slovensko napisali, po možnosti pa tako. da bi zvenelo bolj tuje. bolj imenitno. Brez števila je primerov in primerkov, brez števila teh neslavnih zgledov, ki jih žigosajo jezikovni kotički, ki edini še sporočajo slovenstvu, kakšna je in kakšna naj bi vendarle bila tista prava, naša in lepa slovenščina. Slovenskih knjig itak več ne beremo; Cankar in Prežih sta zdavnaj pozabljena tam nekje na podstrešju, v neugledni brošurici Kondorja ali Sinjega galeba. In četudi sta že v platnu na polici v dnevni sobi, sta bržkone le za okras, za stil in barvno kompozicijo ... Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (68. zapis) No, sprva sem mislil, da bo venec teh zapisov o Kamniku obsegal res le »nekaj besed«; zdaj pa se je stvar raztegnila kar na poldrugo leto! In vse kaže. da zapisov še ne bo tako hitro konec. MALO ODDUSKA Res, kar prav bo. če se bralci in pisec nekoliko oddahnejo na tej dolgi poti kramljanj. Saj smo se dotaknili zgodovine, opisov krajev, gradov in spomenikov; tudi na velmože, ki jih je rodilo slovenstvu kamniško območje, ni-' smo v teh zapisih pozabili. Seveda še manjka pripoved o pesniku Antonu Medvedu, o zaslužnem prevajalcu Prešerna dr. Franu Vidicu, o stari-noslovcu Josipu Nikolaju Sadnikar-ju, o slikarjih Koželjih, Kratnarjevi in Cudermanu, o bivanju in delovanju pesnika Simona Jenka v Kamniku pa še to in ono. Kaže pa, da sem se doslej le preveč posvečal kamniški okolici, v mesto samo pa sem komaj kdaj pa kdaj pogledal. To je res! Kajti ni mi bilo težko iti na visoki Zakal pod vzhodnimi obronki Krvavca, tudi daljni Motnik na koncu Tuhinjske doline mi ni bil predaleč. Kot tudi odročne Kališe nad Črno ne. — Le v Kamnik, v mesto samo. skorajda nisem utegnil. CELA VRSTA NALOG ŠE ČAKA Ki se jih bom moral kar brž lotiti. Za zdaj jih zmorem komaj našteti. Najprej bo treba kaj povedati o obeh kamniških muzejih, o Mestnem in o Sadnikarjevem. Oba hranita dragocene kulturne in umetniške starine, ki jih drugje na Slovenskem nimajo. V mislih imam Jurija Dalmatina prevod pentatevha (ime za prvih pet Mojzesovih knjig starega testamenta). Leta 1578 natisnjena knjiga našega zaslužnega protestantskega pisatelja je danes ohranjena le v petih izvodih (na Dunaju, v Gothi. tv Ljubljani, kar dva pa v Kamniku — v muzeju in v franšči-škanski knjižnici). — Sadnikarjev muzej pa ima poleg drugih redkosti, tudi Meštrovičev mladostni avtoportret (iz dunajskih let). No, v tesni zvezi s kamniškim muzejem, bo veljalo predstaviti grad Zaprice (v njem ima muzej svoj sedež) pa še gradič, postavljen zapri-škemu gradu — nekako kljubovalno; odtod nemško ime Trutzthurn! Morda tudi zagonetni Žalski grad z me- njegovim podzemnim rovom v sto. Celo Prešernovo ime se je Kamnika posredno dotaknilo. Na Žalah spita kar dve njegovi oboževanki, Jerica Podbojeva, ki so ji rekli tudi »peklenska Jerica* (ker je bila njena mati Metka lastnica gostilne »V peklu« na ljubljanskem Kongresnem trgu) in Minca Miklavčičeva, ki jo je pesnik imenoval v svojih kranjskih letih »bohinjsko rožo«, tako cvetoča in zala je neki bila, ko je stregla v staroslavni gostilni »Pri Stari pošti«. Tudi ona zdaj spi na kamniških Žalah. Sploh pa bo treba stopiti na Zale in si ogledati ne le grobove, pač pa tudi nekaj kiparskih in arhitektonskih umetnin (Peruzzijev relief na Medvedovem nagrobniku, lepo marmorno plastiko žalujoče žene, delo Toneta Kralja, na Vidičevem grobu; izjemno zanimiva, žal že precej poškodovana, je arhitektonska umetnina (moderna gotika iz i. 1864) na grobu rodbine Kuhnel. Sleherni popotnik, četudi bolj malo veren, si brez predsodkov ogleduje tudi cerkve, cerkvice in kapelice. Saj so dostikrat odraz zgodovine nekega kraja, njegove značilnost pa tudi največkrat tudi zakladnice likovnih stvaritev prejšnjih rodov. — No, tako bo treba obiskati prvotno župnijsko cerkev v Nevljah, sedanjo na Šutni, cerkvico in kapelo na Žalah; ne bo mogoče iti mimo frančiškanskega samostana in njegove cerkve, še manj pa mimo njegove bogate knjižnice in zaslužne šolske zgodovine. Staro kamniško zdravilišče (osnovano na Kneipovi metodi) in kopališče ter razvoj in perspektive kamniškega planinstva in turizma utegne biti zanimivo branje tudi za današnjo rabo. Seveda bom rad pisal o nekdanji kulturnoprosvetni dejavnosti (Narodna čitalnica, Pevsko društvo Lira in Delavsko društvo Solidarnost), ki jo nekako bolj poznam kot sedanjo — kar seve ni prav. V Kamniku imajo tudi več umetniških galerij, nekatere so javne (Miha Maleš), druge so bolj zasebnega značaja (Ferdo Majer, Fanika Krat-nar, Polde MiheliČ idr). No, tudi na trdna tla bo treba stopiti. Kajti Kamnik niso le slikoviti pejsaži, slavna zgodovina, številne cerkve in gradovi pa lepe hiše in zaslužni velmožje — Kamnik je tudi veliko delovišče. industrijsko središče, ki tisočerim meščanom in okoličanom reže dober vsakdanji kruh Kljubovalni stolp (Trutzthurn) — sedanji Smoletov gradič na kamniških Za lah. JURIJ KOZJAK Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski 7». Veaelo zatrobi vratar v rog, ko zagleda ljubega go-tpodarja pred gradom. Viseče moatnice padejo čez visoke 'ove in grad sprejme krdelce. Družina vre vkup in tudi pHer priiepa. »Aj, Bog se usmili,« javka stara Mara med Prvimi »da bi bili gospod vendar prej prišli!« In pove •led velikim jadikovanjem svojemu gospodu zgodbo o v*liki neareči. Marku ae je že tako moralo čudno zdeti, da *ina ni videl med svojimi ljudmi. Se bolj pa je ostrmel, ko fc Peter kislo in žalostno pristopil in ga povabil s seboj v *obano. 77. Kot blisk z jasnega je pogodila Marka žalostna novica. Barve so ga spreletele in molčal je. Bolečine, ki jih je čutil, mu niso dale niti govoriti niti očitno pokazati svoje žalosti. »In ni ga bilo človeka, ki bi mi bil rešil sina?« reče po dolgem molku z žalostnim glasom. »Nobenega človeka nima Marko Kozjak, ki bi bil šel za roparji? Nobenega človeka?« »Krivo me sodiš, brat Marko!« odgovori Peter. »Vsak sosed in vsak hlapec ti lahko pove, da sem delal, kar je bilo v moji moči. A deček je izginil kakor da bi ga zemlja požrla. Upam. da bo še kdaj prišel na dan.« 78. Vendar so se vse te tolažbe Marka slabo prijele. Morda tem bolj, ker so izvirale iz hinavskega srca. Sam je bil na tem svetu, nobenega otroka ni imel več in vae tolažbe mu ga niso mogle nadomestiti. Kdor bi bil videl tega moža, ki je srečno šel med gole meče in koničastim sulicam nasproti, ki mu je sovražnik usekal marsikatero rano, kdor bi ga bil sedaj videl, kako so mu tekle debele solze po gosti bradi na junaške prsi, bi bil se moral jokati z njim .. . r I GLASIO.STRAN ŠPORT TOREK, 9 DECEMBRA W O Svetovni alpski pokal Zmaga za Avstrijce, nadi pokazali veliko VAL D'ISERE — *Končno se je začel tudi moški alpski svetovni pokal. V francoskem zimskošportnem središču Val dleeru je bila namreč uvodna taksa fantov v smuku. Na tem »Kriterija prvega snega« bi morali najboljši aJ^Mari tekmovalci nastopiti tudi v vele-a vreme je tako zagodlo orga-torjem. da so lahko izpeljali le ko tekmo v smuku. Tokrat so Kanadčani, čeprav je zrna-- v Avstrijo. Za presenečenje je «tej paradni disciplini z zmago presenetit mladi Avstrijec Ulrich Spiess, sama iz Mavrhofha. V ivodnem nastopu je zmaga odšla v Avstrijo. Za presenečenje so poskrbeli usij Kanadčani, ki so dokazali, da bodo spat med vodilnimi smukači v tej sezo-■L Med prvo deseterico je namreč kar pet Kanadčanov. Tokrat so v tem ka nastopili tudi Jugoslovani. Tako po neka/ letih spet videli, da našim mmčarjem tudi smuk ni disciplina, ki ■i jim bila tuja. Pogumno so se spuščali ■s progi, čeprav praktično smuka ■pioh aiao trenirali. Vseh osem je slo •a progo, a najboljšo vožnjo je pokazal tnšea Boris Strel, ki je za zmagovalcem zaostal nekaj več kot pet sekund. S tam rezultatom ima Strel lepe izglede. 6* dobi tudi točke v kombinaciji. Prav Uradi kombinacije so naši to sezono startali v smuku. Največ smole je imel Bojan Križaj. Ko je Križaj prevozil v wWstn vmesnem čaau že skoraj vsa ta mesta, so ga tik pred ciljem vezi. Čeprav ni napravil napake, je vez na levi smučki odpela in konec je bila njegove vožnje. Skoda, saj bi Bojan dosegel solidno mesto in lep izhodiščni položaj za točke v kombinaciji. Valdiserski smuk in veleslalom, 4. januarja, v Ebnat Kappel bosta dajale točke v kombinaciji. 1. Spiess (Avstrija) 2:00,15. 2. Read 2:00,52, 3. Podborski 2:00,71 4. Kent 2:01.24, 5. Irwin (vsi Kanada) 2:01,33, 6. Patterson (ZDA) 2:01,36, 7. Murrav (Kanada) 2:01,48, 8. Pfaffenbichl (Avstrija) 2:01,51. 9. Makejev (SZ) 2:01,66. 10. Vesti (Švica) 2:01,92, Jugoslovani -56. Strel 2:05,40, 68. Kuralt 2:08,84. 70. Benedik2:09,21, 75. Franko 2:11,88, 78. Zibler 2:15.55, 79. Cerkovnik 2:16.43. 80. Oberstar 2:16,58. Karavana moških alpskih tekmovalcev je že v Maddoni di Campigliu, kjer danes specialiste v tehničnih disciplinah čaka nastop v slalomu, jutri pa še v veleslalomu. DOBER NASTOP TOM ETOVE LIMONE PIEMONTE - Dekleta so po Val d'Iseru odpotovale v Italijo, kjer jih je čakala nova tekma svetovnega pokala v veleslalomu. Tokrat je slavila Švicarka Nadigova, od naših pa se je na solidno osemintrideseto mesto uvrstila Nuša Tome. takoj za Tometovo je Peharčeva. Rezultati - 1. Nadig (Švica) 2:50,45, 2. Zini (Italija) 2:50,57. 3. Serrat (Francija) 2:50,76. 4. Bieler (Italija) 2:51.84. 5. Hess (Švica) 2:51,84, 38. Tome .1:02,06. 39. Pehare 3:02.79. 40. Za-vadlav 42. Leskovšek 3:04.27. _^e pn oktobru n" predsedniku SZS. je prišlo sel« ** partnerjev zamouprsvnetn spora- Jeftovčanove in Krničsrjeve je drugačna. SZS za rsaliko od ^bonske sindikalne fre v vaterpolu letošnji Prvak Iskra ****** - V zimskem bazenu v Kranju Istsmnjf občinske sindikalne m. Na man tekmovanju se je sindikalnega prvaka tokrat itev. Za naslov so se borili Tg—»m Iskre, Prosvote. Planike. Iko-"•ia fc samb laf rano moštvo Tekstihn- tem tekmovanju poln tako aa tem Prosvete, ki so I za laaakem prveaatvu. Enako- »o ae s prvo uvrščenima koamH ie -■■***■» ko sta moštvi iŽLi«- r..!) so v tem tekn m Save Planike tokrat nekoliko *mhst> zaigrali g£nmva^ »je- £*>»e» S*« J; IframUndas-lBI 47:1» 34:« 25:1» 2»:26 27:43 0:25 10 8 6 I 2 0 V Kranjski gori seminar za tehnične delegate KRANJSKA GOKA - V organizaciji **Wa mednarodnih (FIS) sodnikov bo decembra in v soboto. tehnične , petek. 12 • decembra aeminar za gegate aa tekmovanjih v »muearakih Na tem aeminarjit morajo ob- **»o sodelovati aodniki. ki bodo letos zvijali doltnoati tehničnih dclega-na mednmrodnih, zveznih in rejnikih tekmovanjih. Organizatorji * vibifo tudi ostale sodnike na t« Jtotooinjevmlni aeminar. V petek popol-***bov hotelu Alpina v Kranjaki gori 'oretieni del. v aohoto dopoldne pti >"»ktični dei oh priliki tekm "»■ov na »0-m skakalnici / vanju kal članov za članici in mladinke nima poklicnega trenerja, ki bi načrtoval, izvajal in spremljal celoten potek priprav tekmovalk, zato amo menili, da se lahko uspešno pripravljajo v klubski sredini, ki jim glede strokovnosti (poklicni trener) in tehnične opremljenosti (teptalec) to vsekakor nudi. Pri tem nimamo namena trdovratno vztrajati in smo ie omogočili Jelovčanovi udeležbo na reprezentančnih pripravah na snegu v Avstriji in Pokljuki. V sestavku je omenjena tudi sprtost med klubi. Mirne vesti lahko trdimo, da je naše sodelovanje z drugimi klubi (SK Rateče. TVD Partizan Dol. SK Ihan. itd.) odlično, kar bi pisec lahko opazil tudi sam aa tekmovanjih, ki se jih kot novinar udeležuje. Ksr se tiče citatov mg. Petra Petrička, se z njimi v bistvu strinjamo. Nismo proti visokogorskim treningom na Dachsteinu. kot so »nekateri«, menimo samo, da morajo biti »udeleženci« teh treningov fizično odlično, pripravljeni, sicer se jim lahko zgodi to kar ie tov. mag. Petriček pravilno uaotovil v članku, objavljenem v glasilu DO Elan. (Glasilo DO Elan. (P(eter) P(etriček): ... pri katerih se tek kaj hitro spremeni v hojo). Kaj je tov. Humer smatral za klubaštvo. nam ni popolnoma jasno. Menimo, da vrhunskega smučarskega teka ne bomo ozdravili z neomajno podporo reprezentančnim vrstsm in istočasnim zanemarjanjem klubskega dela. ki je edino porok, da bomo mogoče nekoč imeli reprezentante. ki bodo potegnili jugoslovanski smučarski tek iz anonimnosti. 1'OSK Triglav Sekcija /h tek SMUČARSKI SKOKI Dve zmagi v Zahomcu ZA HOMEC - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih na 30-tn skakalnic! v tem znanem slovenskem kraju aa avstrijskem Koroškem ao poleg avstrijskih skakalcev nastopili še skakalci iz štirih slovenskih klubov. Naši skakalci so zlasti v pionirski konkurenci dosegli lep uspeh, ssj so zmagali med mlajšimi in starejšimi pionirji. V mladinski konkurenci so slavili domačini in s tem dokazali, da v tem skakalnem centru Avstrije spt raste odličen kader skakalcev. Rezultati: mlajši pionirji - 1- »mid (Jesenice) 175.3 (27, 2»),... 6. Strehar (Ilirija). 7. Rančigaj (Triglav), 8. Marjano-vič (Jesenice); starejši pionirji: I. Jeienčič 177.8 428. 2*.5). 2. Horvat (oba Ilirija), 4. Škrjanc (Triglav). 9. J. Debelak (Ilirija). 10. Zupan (Tržič); mlajši mladinci: 1. Wie-gele (žahomec) 2*8,1 (31, 32),... 6. Eržen (Ilirija), 7. Česen (Triglav), 8. Regallv (Ilirija), 9. Stirn (Triglav); starejši mladinci: 1. Godec (Zahomec) 199.4 (30,5. 32).... 6. Bernard (Triglav). BIZJAK PREMAGAL 1'LAGO PLANICA - Skakalci so v nedeljo uradno odprli letošnjo sezono tekmovanj. Na BO-m skakalnici so se člani in starejši mladinci prvič pomerili za točke pokala SRS. Medtem ko so v konkurenci mladincev nastopili vsi najboljši, pa so v članski manjkali nekateri najboljši Kranjčan Miro Bizjak je bil prvi letošnji zmagovalec v članski konkurenci. Z dvema odličnima skokoma je povsem zasluženo premagal favorita letošnjega tekmovanja za pokal SRS - Ljubljančana Primoža Clago Hud boj za prvo mesto pa je bil tudi v mladinski konkurenci, saj so se na prva tri mesta uvrstili Žagar, Gaipirc in Suzič. Razlika med prvim in tretjeuvrščenim so bile le štiri desetinke točke. I'vodno tekmovanje so vzorno organizirali Jeseničani. REZULTATI: ČLANI - I. Bizjak (Tri-glav) 210,9 (58. 57), 2. Ulaga (Ilirija) 219.0 (57.5. 5».5). 3. Komel (Ilirija) 206,7 (56,5. 57). 4. Baloh (Jesenice) 205.8 (56.5. 56,5). 5. Pibernik (Ilirija) 201.1 (53.5. 55.5). 6 Globočnik (Triglav) 191.4 (54. 51), 7. Mar tinjak (Triglav) 175,9 (53. 19,5). H. Naverš-nik (Mislinja) 174.5 (51. 51). 9. Finžgar (Triglav) 168,9 (49. 48,5). 10 Kotar (Ilirija) 166,7 (48.5. 50), 11. Sink (Triglav); starejši mladinci: I. Žagar (Ilirija) 203,9 (55.5. 54.5). 2. Gašpir« (Triglav) 203.« (54. 54). 3. Suzič (Ilirija) 203,5, (54. 55,5). 4. (rbančič (Logatec) 201.8 (55.5. 55). 5. Šinkovec (Žili) 200.5 (54.5. 55). 6 Kaštrun (Tržič) 195.7 (53.5. 55). 7. Pire (Ilirija) 194.2 (54.5. 54), 8. Ferlan (Žiri) 192,5 (53,5. 53.5), 9 Kavčič (2iri) 189.6 (53. 53.5) (Ilirija) 188.3 (51.5. 51.5). 10 Novak rokomet Mladinci Preddvora prvaki KRANJ — V občinski mladinski rokometni ligi je sodelovalo šest ekip, ki so odigrala pet kol. Naslov jesenskega prvaka je osvojila mladinska ekipa Storžiča iz Golnika, pred Preddvorčani, ki imajo tekmo manj z ekipo Žabnice. V zadnjem petem kolu so rokometaši Krvavca iztržili točko proti solidni ekipi Jelovice. Rezultat srečanja je bil 20:20 (9:11). ostalem drugem 21:23(9:14). Lestvica: Storžič Preddvor Krvavec Jelovica Zabnica Duplje kolu: Duplje : Jelovica Bohinjci se pripravljajo na Bohinj 81 93: 77 78: 64 71: 72 98:102 63: 62 98:124 Najboljši strelci jesenskega dela prvenstva: Hrnčič (Storžič) 36 zadetkov, Bolka (Krvavec) 32, Ravter (Jelovica) 30, Pogačnik 28, Pretnar (oba Duplje) 25 zadetkov itd. Najbolj disciplinirana ekipa so bili mladinci Zabnice, ki imajo le dve minuti izključitev, pred Jelovico a 6 minutami, Storžičem in Dupljami z desetimi minutami izključitev itd. J. Kuhar Mladi rod A vodi V občinski ligi Škofje Loke za mlajše pionirje v rokometu je končano 3. kolo tekmovanja. Po predhodnem vodstvu SSD »JELOVICA« so ae v tretjem kolu izkazali mladi rokometaši SSD »MLADI ROD« A in Srepričljivo premagali svoje nasprotnike. SD »JELOVICA« ps je nepričakovano igrala z G ore nje vaščani 6:6. JELOVICA : BLEGOŠ 6:6; MLADI ROD C : RATITOVEC 6:14; MLADI ROD A : MLADI ROD B 14:»; MLADI ROD B : MLA-ROD C 18:2; BLEGOŠ : MLADI ROD A 12:1»; RATITOVEC : JELOVICA 10:12. Lestvica po 3. kolu: Bohinjska Bistrica — Organizacijski komite 26. mednarodnega FIS »A« tekmovanja v smučarskih tekih Bohinj 81. ki ho 5—fi. januarja 1981 v Bohinjski Bistrici, je začel s pripravami. Organizacijskih težav nimajo, pač pa imajo težave tako kot vsako leto. z zbiranjem finančnih sredstev. Izgledi so. da se ho tekmovanje uvrstilo v petletni program Republike telesno kulturne skupnosti. Prireditelji smatrajo, da FIS »A« BOHINJ ni lokalno tekmovanje, pač pa tudi republiškega in državnega značaja, zato bi bilo prav, da bi se sofinanciralo iz ustreznih športnih forumov. Preostali del manjkajočih sredstev pa si bo organizator prizadeval dobiti pri gospodarskih organizacijah in občinski skupščini Radovljica. Ker je to tekmovanje edinstveno pri nas, bi jo vsekakor morala podpreti širša slovenska in jugoslovanska skupnost. Letos so organizatorji povabili tekmovalke iz 21 držav Evrope. Amerike in Azije. Doslej so dobili potrditev sodelovanja iz Švice, Francije, Italije. Avstrije in ZR Nemčije. Sodelovanje je potrdila tudi Sovjetska zveza Pri sestavi stroškov prireditve imajo organizatorji v mislih tudi stabilizacijo. Zato so se odrekli prenekaterim stroškom, ki bi še kako lahko vplivali na dobro organizacijo po kateri so Bohinjci znani ne le doma. temver tudi v tujini. S tem so želeli predračun prireditev zmanjšati. Odpovedali so se vsem povračilom potnih stroškov organizatorjev, nadomestil za izgubljen čas, udeleženci ne bodo dobili spominskih daril, razmišljajo celo o ukinitvi povračila potnih stroškov tujim tekmovalcem, katerim morajo obvezno plačati prevoze. Zaradi tega bo udeležba celo okrnjena. Kljub temu so se Bohinjci navkljub vsem težavam odločili, da tudi letošnje tekmovanje speljejo tako kot znajo, saj se zavedajo, da je ta tekaška prireditev edina pri nas in če je samo eno leto ne bodo organizirali, je bo bržkone težko ponovno vriniti v FIS koledar smučarskih tekmovanj, saj na ta datum preži veliko organizatorjev v drugih državah. •I. t. MLADI ROD A JELOVICA MLADI ROD B RATITOVEC BLEGOS MLADI ROD C 7 70 0 157: 8 5 1 2 73: 8503 84 04 82 15 7007 72 14 5511 88: 82 10 75: 85 8 65:118 5 44: »5 0 ZIMSKA LIGA V MALEM NOGOMETI' Da je športna dvorana za občino Skofja Loka res velika pridobitev, je vsekakor interes občanov, društev in delovnih organizacij za zimsko rekreacijsko dejavnost. Povpraševanje po organizaciji takih in podobnih tekmovanj je vse več. Zaradi tega zanimanja, zlasti za mali nogomet. ZTKO Skofja Loka in strokovni svet za nogomet razpisujeta zimsko ligo v malem nogometu, ki bo potekala ob sobotah od 8. ure dalje v športni dvorani PODEN. Možnost prijave imajo ekipe iz občine Škofi* Loka, rok prijav pa poteče v ČETRTEK 11. IX. 1880. Kot zanimivost razpisa je. da bo tekmovanje potekalo (seveda od števila prijav) po kategorijah: člani A do 36 let starosti in člani B nad 36 let starosti. Vse ostale informacije lahko dobite na ZTKO Skofja Loka, telefon 80-473. M. Kalamar Veterani Tržiča jesenski prvaki KRANJ — S tekmovanjem so končali tudi rokometaši v drugi občinski rokometni ligi. Naslov jesenskega prvaka je osvojila brez poraza ekipa tržiških veteranov pred Veterani iz Kranja, tretji pa so bili veterani Dupelj. V sedmem kolu so pomembno zmago zabeležili veterani Dupelj nad ekipo Veteranov iz Kranja, v osmem kolu pa je bilo na srečanju Sava veterani : Tržič veterani doseženo kar 79 zadetkov. Rezultati: sedmo kolo: Duplje vet. Veterani 23:21 (9:13), Tržič vet. : Zabnica vet. 38:23 (18:13), Gumar : Sava vet. 37:34 (18:15); osmo kolo: Veterani: Gumar 30:27 (16:11), Sava vet. : Tržič vet. 37:42 (15:21), Zabnica vet. : Duplje vet. 17:24 (10:12). Lestvica: Trii« veterani 8 7 10 240:222 15 Veterani Kranj 8 5 2 1 245:26« 12 Duplje veterani 8 5 0 3 1M:17» 10 Gumar Kranj 8 3 1 4 249:236 7 Sava veterani 8 2 0 8 222:283 4 Zabnica veterani 8 0 0 8 183:252 0 Najboljši strelci jesenskega dela prvenstva: Balderman (Vet.) 63 zadetkov, Perko (Tržič vet.) 59, Oman (Zabnica vet.) 55. Krampi (Sava vet.) 51, Valenčič (Gumar) 60. Andoljšek (Gumar) 47. Mrak (Tržič vet:) 42. Kuhar (Duplje vet.) 41. Kajteao-vič (Gumar) 41 zadetkov Itd. Najbolj disciplinirana je bils ekipa Save vet. najmanj pa Gumarja. ki ima kar 26 minut izključitev. -I Kuhar Občinske sindikalne igre v plavanju V letošnjem tekmovanju Iskra in Planika KRANJ — Nad dvesto plavalcev in plavalk se je letos potegovalo na štirinajstih sindikalnih igrah v plavanju. Razveseljiva ie bila udeležba žensk, saj jih je nastopilo leetiadevetdeset. V moštveni konkurenci ao največ uspeha imeli plavalci Planike, pri ženskah so bile najboljše tekmovalke Iskre. Iskra je tadi vaeskupni zmagovalec. Nalveč so v tem tekmovanju pokazale ženske, saj ao bili doseženi rezultati dobri. V vodi so se tokrat pojavile tudi bivše Cavalke kranjskega Triglava. Na delu so le spet Lkiija Svarc-Podveršek. Jela Jaačar-ReboH in druge. Tudi tiste, ki ae Plavanje Vedno boljši rezultati KRANJ - V petem in šestem kolu letošnjega slovenskega pokala v plavanju domači ia radovljiški plavalci in plavalke iz kola v kolo dosegajo vse boljše rezultate. Po mednarodnih plavalnih lestvicah je med starejšimi pionirji v petem kolu dosegel najboljše rezultate aa 266 m kravi Mitja Kadoič, v istih disciplinah pa tudi Darjan in Borut Petrič med mladinci oziroma člani. V šestem kolu so plavalci in plavalke Radovljice in Triglava nastopali na 266 m delfin in 166 m kravi. Tudi tu je v vseh kategorijah viden napredek, čeprav ae plava v petindvajsetmetrskem bazenu. Rezultati - šesto kolo - 266 m delfin -ml. pionirji B - 1. B. Rus 3:07,2, 2. S. Jocič 3:21,3, 3. M. Jocič 3:36,9; ml. pionirji A -1. Prislan 2:46,5, 2. B. Msrenčič 2:49,1. 3. Oberstar 2:57,7; st. pionirji - 1. A. Jocič 2:22,». 2. Kadoič 2:27,4, 3. Veličkovič 2:27,4; mladinci - 1. D. Petrič 2:17.2. 2. Celar 2:19,5; člani - 1. B. Petrič 2:10.1. 2. Koželj 2:26.4. 3. Globočnik 2:38,0: ml. pionirke B — 1. Kalan 3:13,9. Savinšek 3:304. 3. Marjana Mohorič 4:15,0; ml. pionirke A - 1. Marjeta Mohorič 2:43.7. 2. Stetner 3:30,4 3. Vujičič 3:33.8; st. pionirke - I. Praprotnik 2:32,0. 2. Rebolj 2:36,2. 3. Jugovic 2:39,1; mladinke - I. Berložnik 2:27,7; članice - I. Bertoncelj 3:05,2: 100 m kravi - ml. pionirji B - I. B. Run 1:17,2, 2. S. Jocič 1:18,5. 3. Vene 1:22.9: ml. pionirji A - 1. Prislan k66,6, 2. B. Marenčič 1:07.3. 3. Msrn 1:11.4; st. pionirji - 1. Veličkovič 57,9. 2. Kadoič 58.3. 2. Bešter 59.5; mladinci - I. D. Petrič 56.5. 2. Celar 57.9. 3. Cilenšek (Radovljica) 1:01.4: člani - I. B. Petrič 55,6, 2. Koželj 58.2. 3 Jug (Radovljica) 59,1; ml. pionirke B -I. Savinšek 1:17.2. 2. Kalan 1:17.8. 3. Marjana Mohorič 1:35.3; ml. pionirke A — 1. Marjeta Mohorič 1:13,7. 2. Stetner 1.18.8. 3. Vojičič 1:18.5; st. mlsdinke - I Rebolj 1:04,6. 2. Kosirnik 1:06.3. 3. Praprot-nik 1:08,2; mladinke 1. Berložnik 1:07.0; članice 1. Bertoncelj 1:15.6. nk le rekreativno ukvarjajo s plavanjem, so pokazale zadovoljivo formo. V moški konkurenci so se izkazali vaterpolisti Tri- Jlava, ki ao plavali za avoje oaaovne sin-i kal ne organizacije in »profesorji«. Rezultati - ženske - skupina A (do 25 let) - 2« m kravi - 1. Khnovec (Iskra) 17,8, 2.-3. Moravec (Planika) in Marin-ček (Merkur) obe 18,0; 25 m prsno - 1. Potočnik (Iskra) 81,3, 2. Sušteršič (Gradbinec) 21,4. 8. Zlobnik (Iskra) 21.5; 26 m hrbtno - 1. Msriaček (Merkur) 19.8, 2. Khnovec (Iskra) 20,5, S. Moravec (Planika) 23,8; skupina B (od 25 do 35 let) - 28 m kravi - 1. Rebolj (Merkur) 16.6. 2. Gia-comelli (Iskra) 17,8. 3. Rode (Planika) 18,8; 28 m prsno - 1. Podveršek (Presveta) 18,7, 2. Flajnik (SO Kranj) 21.8, 3. Debelak (Merkur) 22.6; 25 m hrbtno - 1. Podveršek (Presveta) 18.0 3. Giscomelli (Iskra) 21.6. 3. Rode (Planika) 22,6-, sku- Bins C (od 36 do 45 let) - 26 m kravi - 1. ertoncelj (Iskra) 23.3, 2. Jerman (Planika) 28,7, 3. Vidmar (Iskra) 33,5; 25 m prsno _ i. Bertoncelj (Iskra) 23,9, 2. Kajzer (Iskra) 28,9, 3. Pelko (Gimnazija) 26.4; 25 m hrbtno - 1. Sparovec (Iskra) 36.4, 2. Friškovec (Planika) 32,2, 3. Deželak (Iskra) 34.0; skupina D (nad 48 let) - 26 m kravi - 1. Bogataj (Planika) 35.0; 26 m prano - 1. Poredoš (Iakra) 32,9, 2. Bogataj (Planika) 33.2, 3. Gabrič (Planika) 56.6; 4X25 m kravi - 1. Iskra. 2. Merkur. 3. Pmostveno - 1. I»kra 311. 2. Planika .214,5, 3. Merkur 142.5, 4.-5. Prosveta in SO Kranj 70. 6. Creina 19. 7. Gradbinec 14; moški - skupina A (do 25 let) - 50 m kravi - 1. Suri ha (Planika) 28.9. 2. Perfcovič 29,4, 3. Hribar (oba Iakra) 30.2: 50 m prano - 1. Plavc (Iskra) 30.0. 2. Rlb-nikar (Planika) 39.4. 3. Korošec (Iskra) 41,01; 50 m hrbtno - 1. Voršič (Planika) 37,6, 2. Perkovič (Iskra) 37.7. 3. Dacar (Merkur) 49.0; 25 m delfin - l. Stariha (Planika) 14,7. 2. Hribar 15.0. 3. Korošec (oba Iakra) 15,4: skupina B (od 25 do 35 let) - 50 m kravi - 1. Svare (Merkur) 28,5. 2. -4. Slavec (Prosveta). Podveršek (Ikos) in Vuksnc (Iskra) vsi 29,2; 50 m prsno — I. Pregrad (Iskra) 38.3. 2. Hudohmet (Creina) 44.4. 3. Jankovič (Planika) 45.9: 50 m hrbtno - 1. Slavec (Prosveta) 33.5 2 Podveršek (Ikos) 34.2, 3. Svarc (Merkur) 34,4; skupina c (od 35 do 45 let) - 25 m kravi - 1. Chvatal (Prosveta) 13,8, 2 Derling (Iskra) 14,6. 3. Rus (Gradbinec) 15,9; 25 m prsno - 1. Chvatal (Prosveta) 17.0. 2. Rus (Gradbinec) 18,8, 3. Perpar (Creina) 19,5; 25 m hrbtno - |. Derlina (Iskra) 17.3. 2. Vidali (Gradbinec) 20,6 3. Kajzer (Iskra) 20,7; 1 x 25 m kravi -1. Iskra I. 2. Planika, 3. Iskra II-moštveno - 1. Planika 318. 2. Iskra 294, 3 Merkur 187. 4. Creina 177, 5. Prosveta 91 6. Gradbinec 84. 7. Ikos 54; skupni vrstni red - 1. Iskra 605. 2. Planika 532,5. 3 Merkur 319,5. 4. Creina 196, 5 Prosveta 161, 6. Gradbinec 98, 7. SO Kranj 70 8 Ikos 54. D Humvr Smučarski teki Že drugič Car man in Murnikova JEZERSKO - Smučarski klub Triglav iz Kranja je v smučini pred Kazino do jezera in nazaj priredil medklubsko smučarsko tekaško tekmo. V dobro pripravljeni smučini so naatopili vsi najboljši alovenski tekači in tekačice. Na startu jih je bilo tokrat šeatinaedemdeaet iz petnajstih klubov. Pri članih ie tako kot na Pokljuki na 15 km dolgi progi spet slavil Ivo Carman Iz Triglava. Carman je v borbi za prvo mesto premagal Toneta Djuričiča iz Mojstrane in Cveta Pod loga rja iz Gorij. Pri članicah je bila tako kot Ćarman prva Metka Munih iz ljubljanske Olimpije. A to pot ni imela nobenih težav, da ne bi zmagala z veliko prednostjo. Jeli Jelovčan ii Triglava zaradi poškodbe ni tekla. Po pričakovanju je pri mlajših mladincih slavil Kuatec iz Kranjske gore, pri starejših najhitrejši Klemenčič iz Dola. kranjske gore. pri starejših pa je bil ' Dola. Pri mlajših mladinkah je tokrat najboljše mesto zasedla Vrhovčeva iz Olimpije, pri starejših mladinkah je bila najhitrejša njena klubska kolegica Cebuljeva. Rezultati - člani 15 km) - 1. Carman (Tria igJav) 66:23.66. 2. T. Djuričič (Mojscra-66:44.11. 8. Podloaar 68:66.14. 4. Po-kljukar (oba Gori*) *6:81,67. 5. Rebertak. (Triglav) 68:64,66. 6. Cvajaar (Olimpija) 66:34.42. 7. Jelene (Triglav) 59:36,56. 8. Ivančič (Olimpija) 1:0012.53; st. mladinci (16 km) - 1. Klemenčič (Dol) 34,14,84. 2. Krši nar (Olimpija) 84:44.66, 3. Lebar (Kranjska gora) 36:26,28, 4. Sušnik (Kamnik) 36:11,27. 5. Kožuh (Triglav) 38:11,96; ml. mladinci (6 km) - 1. Kuatec (Kranjska gora) 24:16.26. 2. Puatovrh (Olimpija) 24.18.88, 3. Maševič 24:49,77. 4. Terstenjak 28:18,36. 5. Gracer (vsi Kranjska gora) 35:26,68; članice (5 km) - 1. munih (Olimpija) 26:64.16. 2. Hribar (Ihan) 37:28.88; st. mladinke (5 km) - 2. Cebulj (Olimpija) 27:36,86. 2. Rei (Trig.) 29:18.6», 3. Suiina (Olimpija) 2»:26.58. 4. Korošec (Triglav) 2»:2»,82; ml. mladinke (5 km) - I. Vrhove« (Olimpija) 27:54.16, 2. Karničar 28:26.63. 3. Bučan (obeTriglav) 30:01.23, 4. Kokalj (Ihan) 36:86.18, 5. Novak (Kamnik) 34:23,82, Izven konkurence Mlakar (Kranjska gora) 26:28.63. d« Gorenjci v ligaških tekmovanjih KRANJ — Čeprav je v ospredju smučanje, pa ligaši v košarki, odbojki in hokeju na ledu še vedno privlačijo ljubitelje športa. Tudi v tem kolu so se v vseh tekmovanjih Gorenjci dobro odrezali. ODBOJKA - V prvi B zvezni odbojkarski ligi ie Bled tokrat gostoval v Osijeku, kjer je izgubil z domsčim Željezničarjem. Dekleta Bleda so se iz gostovanja v drugi ženski zvezni ligi iz Nove Gorice vrnile s porazom. Več uspeha je imelo moštvo Žele-zarj* v slovenski moški ligi. V Izoli so premagali domačine, medtem ko so mladinci Bledi doma morali priznati premoč tiski ligi »o dekleta Gorij izgubile tesno z Mežico. moštvu Brezovice. V ženski slovenski ligi zgubile tesno Tokrat so v slovenski moški ligi svoje prve točke osvojili tudi Kranjčani. Triglav je namreč dobil srečanje v Ljubljani. Izidi - moški - Želiezničar : Bled 3:0. Bled : Brezovica 2:3. Izola : železar 1:3. Partizan-Narodni dom Triglav 0:3. ženske - Merkur : Bled 3:0. Mežica : Gorje 3:2. KOŠARKA - Kranjaki Triglav je osvojil nove točke v slovenski košarkarski ligi. Tokrat je v dvorani na Planini premagal košarkarje C ometa. Lep uapeh so doživeli I.očani v Kopru, saj so osvojili točki z domačimi, Kamničani so morali priznati premoč ljubljanski Iliriji. V slovenski ženski ligi so Savčanke brez težav dobile v Mariboru. Jesenčanke pa v Litiji. V drugi zvezni ženski ligi je Alpina doma morala priznati premoč igralkam Marless. Izidi - moški - Triglav : Comet 92:90 (41:46), Koper : Lokainvest 83:85 (39:37). ženske - Alpina : Marles 43:64 (25:34). Maribor : Sava 55:88 (22:46). Litija : Jesenice 53:70(26:40). HOKEJ - Začel M je tretji krog v prvi zvezni hokejski ligi. Jeseničani so imeli trdega nasprotnika v Crveni zvezdi Za presenečenje je poskrbelo moštvo Tivolija, ki je v Zagrebu iztržilo točko z domačim Medveščakom, Celjani pa so ris gali beograjskega Partizana. ligi moštvom K je ^. i ranjske gore. v tem prven- V slovensko hrvaški Triglav izgubil To je drugi poraz Triglava «jtvu. Izidi - Crvena zvezda : Jesenice 6.8 (2:4. 3:3. 1:1), Celje : Partizan 10:1. (4:0, 1:0. 5:1), Medveftčak : Tivoli 2:2 (0:2. 1:0. 1:0). Olimpija : Vojvodina 16:2 (5:0. 3:6. 8:2. Triglav : KrHnjuka gora 2:3 (1:1.0:2.0:0). TOREK. 9 DECEMBRA 1980 13.STRAN d 12 do 18 mesecev, kar povzroča žičničarjem nemajhne skrbi. V letošnjem letu nam ni uspelo postaviti štirih novih žičnic od Podkorena do Planice v vrednosti 70 milijonov dinarjev, od tega smo nekaj denarja že zbrali. Dnevna karta velja 1H0 dinarjev, poldnevna 120 dinarjev. Kranjska gora pa se bo morala še posebej dobro pripraviti marca, saj je od 2b. do 28. mana prireditelj finala svetovnega pokala.« Predstavnik Zatrnika: »Tudi na Za t miku smo imeli stalne probleme pri dobavi rezervnih delov, predvsem z dobavo žice za sedežnico in za vlečnico. Se pravočasno smo se pozanimali za rezervne, dele. a ie treba leto prej naročati, da pravočasno dobiš. Grozilo nam je. da Rarjanca ne bo mogla redno obratovati in da jo bomo morali ustaviti. Dnevna karta velja 140 dinarjev, poldnevna pa 85 dinarjev.« Predstavnik Starega vrha in Soriške planine: »Čeprav snega nismo tako zgodaj pričakovali, nismo izgubili niti enega smučarskega dneva. Stari vrh je odvisen od snežne odeje, a na Soriški planini ni skrbi, saj je sneg tja do maja. Smučišča na Soriški so urejena in tudi mi smo imeli težave z uvozom opreme in rezervnih delov. Letos je še nekako Slo. če pa se bo zgodilo kai nepredvidenega in se bodo naprave ustavile, ne vemo. kje jih bomo lahko hitro dobili, saj deviz nimamo. Za Soriško planino pa so značilni tudi drugi problemi. Težave so s čiščenjem cest. Plačujemo drago čiSčenje. ta cesta pa bi morala hiti cesta II. reda. Cesta naj bi se plužila tudi na bohinjsko stran - s skupščino občine Radovljice smo se pogovarjali, a zaenkrat ni Se pravega odziva. Problemi so tudi t gostinstvom, saj se ie na Starem vrhu koča podrla in se obnavlja, na Soriški planini pa so gostinske zmogljivosti občutno premajhne. Dnevna karta velja 150 dinarjev, poldnevna pa 100 dinariev.« Predstavnik Vogla: »Letos nam je uspelo urediti smučišča od Orlovih glav in rekonstrukcijo sedežnice. nabavili smo nov teptalni stroj. A letos nas je doletela zamenjava vrvi za gondolsko žičnico, saj moramo po šestnajstih letih vrvi zamenjati. Naročili smo iih v Avstriji in zamenjavo bo opravila avstrijska firma Nihalna žičnica ho sicer obratovala, vendar so načrtovali rekonstrukcijo za deset tednov. Zamenjavo bodo opravili po 7. januarju, dotlej pa bo obratovala. Dnevna karta je 180 dinariev. poldnevna pa 120 dinarjev, povratna, vozovnica z gondolo pa ie 70 dinarjev.« Take in podobne težave imajo tudi v drugih smučarskih središčih, tudi na Pohorju, na Kaninu in drugje. Slovenske žičničarje naj bi oskrbovali pri Uniorju Zreče in predstavnik je takole dejal: »Oskrbujemo slovenske žičničarje. a smo se najprej usmerili v vlečnice in Sele nato v sedežnice. ki smo jih za kasneje načrtovali. Za-to je tudi prišlo do problemov pri Zatrniku in sedežnici Barjanca. kjer ni prižemkov. Pri nas smo poskrbeli pred vsem za sestavne dele in manj za rezervne dele. ki pa jih je /a zdai treba še uvažati. V prihodnjem obdobju bomo dobili nekaj rezervnih delov za vlečnice in tudi za neka i sedežnic. sicer pa se je treba odločati za leto naprej.« Slovenski žičničarii so letošnjo jesen tudi dolgo razmišljali o cenah prevozov na žičnicah Morda kar preveč dolgo, sai so se potem nekatere prve. informativne cene znašle že v prospektih m v turističnih napotkih, kasneje pa sil bile drugačne Oblikovali so jih po kvaliteti in pestrosti ponudbe na posameznih smučiščih in treba je priznati, da niso poskočili previsoko, celo nasprotno. Ob današnjih podražitvah bi bili lahko še dražji - njihova ekonomska cena se izka/uie v še enkrat višiem /nesku Snega imamo že danes dovolj in žičnice in vlečnice se vrtijo. Žični carji le tiho upajo, da se ne bodo vsaj še to sezono ustavile zaradi (»kvar, kajti potem bodo stale vso zimsko sezono. Do rezervnih delov, četudi le prižemkov. je namreč danes leto in več dolga pol . . . I). Sedei Rekorden ulov — Zimsko vreme v petek. 5. decembra, ni preprečim ribiške strasti znanega kranjskega ribiča Matevža Hudovemika. afmf ne bi odšel v kanjon Zarice pod Kranjem, pod tako imenovane Jamske skale. Ribiška preža se mu je izplačala. Iz ledenomrzle Save je potepj^T nil sulca. za katerega pravijo, da je največji in najtežji, kar so jih p*± vojni potegnili iz vode kranjski ribiči. Sulec je tehtal 11 kilogram* n. dolg pa je bil dober meter. Na sliki Matevž Hudovernik in rekordnt sulec — -/. Košnje k Ogenj na podstrešju Zabnica - V četrtek, 4. decembra, okoli 16. ure je začelo goreti v stanovanjski hiši Jožeta Pokorna v Žabnici št. 16. Lastnik je kuril v kmečki peči, katere dimnik vodi skozi prostor za prekajevanje mesa. Domnevajo, da so se v dimniku vžgale saje. zaradi česar se je tako segrela sušilnica, da se je vnel prečni tram tik ob dimniku. Ogenj se je nato razširil po vsem podstrešju. Pogorelo je nekaj poljskih pridelkov, del podstrešja in del strehe. Škode je za okoli 200.000 din. Gasili so kranjski poklicni gasilci in gasilci prostovoljne gasilske enote iz Žab-nice. Požar v livarni Kranj - V petek, 5. decembra, ob 15.20 se je v obratu livarne v Iskri Kranj vžgal livarski stroj. V hidravliki na livarskem stroju za tlačno vlivanje je zaradi previsokega pritiska odtrgalo dvanajst vijakov na mestu, kjer je hidravlični cilinder pritrjen na ohišje stroja. Zaradi tega se je olje pod pritiskom razpršilo po prostoru in padlo tudi na peči, v katerih je bil tekoči aluminij segret do 700 stopinj Celzija. Olje se je takoj vžgalo. Hujše opekline je pri tem dobil livar Franc Burgar (roj. 1940) iz Cerkelj. Ogenj je zajel tudi sosednji stroj, tako da je škode za okoli 100.000 din. Oba stroja sta izdelovala odlitke za števce, kar je že prej predstavljalo ozko grlo proizvodnje Stroj! na katerem je nastal požar, je bil star 21 let, pred dvema letoma pa so na njem naredili generalni remont. Ogenj so pogasili kranjski poklicni gasilci Troje tekmovanj TRŽlO - Občinski Hvet zveze sindikatov Tržič je v počastitev praznik« Dneva republike prevzel pokroviteljstvo nad organizacijo treh športnih prireditev v občini. Tako *o šahisti pripravili turnir ekip osnovnih organizacij sindikata, kegljači so pripravili tekmovanje v borbenih partijah za moške in ženske ekipe, strelci pa so streljali z vojaško puško. Pri strelcih je bila sila skromna udeležba ženskih ekip. Slaba udeležba pa je bila tudi med šahisti, saj je nastopilo le pel ekip iz treh organizacij, čeprav jc /nuno, da jc v Tržiču veliko temeljnih organizacij, ki bi lahko praznik republike počastile tudi a tem. da bi poslale svoje ekipe na športna tekmovanja, ki so bila organizirana v ta namen. KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 300, 400 litrov in za atomicerie traktorjev TOMO VINKO-VIC 730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev TOMO VINKO-VIC. UTB. URSUS-C 330 IMT 533. kosilnice BCS Gribaldi. Traktorske gume in akumu latorje. Snežne verige za traktorje in avtomobile. Prvenstvo Gorenjske za pionirje Na Jesenicah je bilo po ostrih. _ nih in kvalitetnih igrah, slasti ari pionirjih, prvenatvo najmlajših Gorenjske, ki je obenem tudi kvalifikacija za prvem' stvo Slovenije. Sodelovalo je preko $♦ igralcev. Rezultati: pionirji posamezno: 1. Jerasa (Sa) 2. Matijaievič (Tr) 3-4. Maček (Saj Veber (Je) 5— 8. Bukovšek A, Bukovšek M.. Preloviek, Saje (vsi Tr.); dvojice: I. Jeraša-Maček 2. Matijasevič - Prelovsek 3-4 Ssje - Bukoviek, Veber-Pajk; pionirke posamezno: 1. Zalokar (Je). 2. Bajžeb (Sa) 3-4. Marn Tepina (oba Sa); dvojice: I. Zalokar-Bajželj 2. Marn-Tepina. Š. Šolske ekipe tekmujejo KRANJ - Jutri bodo odigrali drago kolo. ki ga organizira Območna rokometna zveza Gorenjske — Kranj, šolske ekipe starejših pionirk in pionirjev. Ker pa ie bilo za mlajše pionirje in pionirke prešaste prijav za tekmovanje po liga sistema, bodo organizirali turnirski sistem. Vse zainteresirane Sole naj se javijo tov. Mitja Kramplu, da se bodo dogovorili za organizacijo turnirja. Prvak bo prejel pokaj prve tri ekipe pa diplome. Med starejšimi pionirkami so na sporeda jutri naslednja srečanja: ob 9. uri v Preddvoru Oš Matija Valjavec : OS France Prešeren I., ob 10. uri v Predoaljah OS Josžp Broz Tito : OS France Prešeren II in oh 10.30 v Železnikih OS Železniki : OS Simon Jenko. Med starejšimi pionirji pa nastopa pet ekip. Na sporedu so srečanja ob 10. uri v Preddvoru OŠ Matija Valjavec : Oš Peter Kavčič, ob 11.30 v Železnikih OŠ Železniki : OŠ Simon Jenko. -I Kuhar ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KRANJ objavlja prosta dela in naloge STROKOVNEGA VODJE ZA GLASBENO DEJAVNOST Pogoji: - višja ali visoka izobrazba. - organizacijske sposobnosti. - odslužen vojaški rok Prednost imajo kandidat, z izkušnjami v ljubiteljski kulturni dejavno- Kandidati naj poiljejo pismene vloge z dokarilr° pogojev na naslov R.ipi.na komisija, ZKO Kranj. Trg revo,«, ciie 3 o d 72 64000 Kranj, najkasneje v 15 dneh po oDjavi. K.ndwJtiLdoo izbTri obveičeni pismeno najkasneje v 15 dneh po končanem sprejemanju prijav. 21 G L, A S14. STRAN. TOREK. 9 DECEMBRA 1! Za stanovanje je potrebno varčevati Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bankah združenih v Ljubljansko banko. Varčujete lahko z rednimi mesečnimi pologi ali z enkratnim pologom. Varčevati je potrebno vsaj dve leti. Pravico do posojila za stanovanje si lahko pridobite tudi s prodajo prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev. Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišo z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge. Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki. so ljubljanska banka 1 KOVINOSERVIS Prešernova 15, Jesenice Odbor za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge za: 1 SEKRETARJA - KADROVNIKA 2 PROJEKTANTA 3 KON8TRUKTERJA 4 NABAVNEGA REFERENTA 5 VEČ KLJUČAVNIČARJEV 6 3 STRUGARJE V 7 SKLADIŠČNEGA DELAVCA Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati se naslednje: pod 1. — višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj in moralno politične vrline, — poskusno delo traja 3 mesece pod 2. — višja strokovna izobrazba strojne smeri, — 36 mesecev delovnih izkušenj, — zaželeno poznavanje tehnologije gradnje s tunelskimi opaži v gradbeništvu, — poskusno delo 3 mesece pod 3. — srednja strokovna izobrazba strojne smeri, — 27 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec pod 4. — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali strojne smeri, — 18 mesecev delovnih izkušenj, — poskusno delo 1 mesec pod 5. — Kv ključavničar - varilec pod 6. — KV strugar w «# • — uokončanih H razredov osnovne šole Ponudbe na razpisana in objavljena prosta dela in l^^r^SLu pošljejo v roku 15 dni po objav, n»V&« M Kovinoaervis Jesenice, Prešerno- va cesta 15, Jesenice. Osnovna šola ANTONA TOMAŽA LINHARTA Radovljica Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas od 22. decembra 1980 do 25. aprila 1981. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. VESELA •DEBELA •BRANA o) ISKANA VSAKO LETO RAZPRODANA! ft KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT K/K)] Kranj, z. n. sol. o. fc! L * JLA 2, Kranj oglaša na podlagi sklepov Komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge TOZD Tovarna olja Oljarica Britof - KV KLJUČAVNIČARJA za opravljanje ključavničarsko-vzdrževalnih del (2 delavca) Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj - kVstrugarja za opravljanje strugarskih del Posebni pogoj: — 6 mesecev delovnih izkušenj - OBRATNEGA ELEKTRICARJA za opravljanje elektro-inštalacijskih del Posebni pogoj: — 1 leto delovnih izkušenj - 5 DELAVCEV BREZ POKLICA za opravljanje pomožnih del v rafinaciji in za kuhanje mastne kisline Posebni pogoj: — delo je štiriizmensko - PRIUČENE KUHARICE za opravljanje del v kuhinji in razdelitev toplih obrokov Posebni pogoj: - b mesecev delovnih izkušenj, deljen delovni čas TOZD MLEKARNA KRANJ - ELEKTRICARJA za opravljanje manj zahtevnih vzdrževalnih del električnih naprav in napeljav v obratu in pomožnih prostorih Posebni pogoj: - 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili 0 izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, JLA 2. v 15 dneh po objavi. ELAN Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Na osnovi 19. člena Pravilnika o delovnih razmerjih DS Skupne službe, 64. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo Elan in sklepa razpiane komisije DS Skupne nlužbe Klan razpisuje dela in naloge DIREKTORJA SPLOŠNEGA SEKTORJA ur Pogoji: - visoka izobrazba ustrezne smeri, gleda na sektor, ki M vodi, da si je prejšnjim delom na takih ali podobnih delovnih nalogah pridobil potrebi delovne zmožnosti, pasivno znanje najmanj enega tujega jezika, moralno politična neoporečnost in pozitiven odnos do sainoupra vi Janja Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas, 4 leta. Pismene prijave z ustreznimi dokazili »prejema 15 dni po objavi razpisa komisija DS Skupne službe. Elan Tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem. O rezultatih razpisa bomo kandidate obvestili pismeno v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Zbor ucitaijav muzanja oranaiann . Hi na mueaft in aiear: a) s pričetkom 13. 12. — rok prijav do 11. 12. 80 b) s pricetkom 27. 12. — rok prijav 25 12 80 Prijavite se lahko do razpisnega roka. v pisarni zbora Prešernova 1 1 / L vsak dan od 18 do 19.30 ur* kjer boste izvedeli tudi podrobnost* o" poteku vadbe. MorSa aa vaaa le tola: — prvi dan vadba na snegu (dopoldne) — en dan vadba v telovadnici — tri dni vadbe na snegu med tednom popoldne ali prosti dan' VadiSče bomo izbrali v Mižim Kranja, glede na snežne razmere. Ce rte ao snega, se bomo odpeljali z lastnimi prevozi na urejeno vadiice na Gorenjsko. ZTKO Kranj ZVUTS KRANJ p. p. 39 RAZPIS TEČAJA ZA »VADITELJE SMUČANJA« Zbor vaditeljev učiteljev is trenerjev smučanja Kranj razpisuje tečaj za VADITELJE SMUČANJA, ki bo v dneh od 5.-11. januarja 1981 na KRVAVCU. drugi del tečaja pa od 19.-23. januarja Na tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki imajo dopolnjenih 18 let starosti in ustrezno smučarsko znanje. Za vse kandidate je obvezen izbirni test. V tečaj bo sprejeto 12 kandidatov. Prijave in infonnaciie do 17.12.1080 v prostorih Kluba gospodarstvenikov Prešernova ll/i od 17. do 18. ure. ZBOR UČITELJEV SMUČANJA KRANJ Obiskovalci smučarskega sejma, ki ste posredova' prodajo rabljene opreme m se do zaključka, niste oglasili, sporočamo, da to lahko uredite v SREDO, 10 decembra od 16 ure do 1 7 30. na sejmišču Gorenjskega sejma. S sabo prinesite evidenčni kupon. V kolikor ne morete, nam do istega roka pošljite kupon, priporočeno po pošti, da vam sporočimo izid ponudbe. Zbor učiteljev smučanja Če sta Staneta Žagarja 2" Kranj. ZVEZA TELESNOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE KRANJ Odbor za delovna razmerja razpisuje dela in naloge za 2 ČISTILKI na športnih objektih Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Prevzem dela in nalog takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe DKK, S. DECEMBRA i eSfj telefon 23-341 Kupim otroške DRSALKE punčko, St. 35. Osterman, C. na Klanec 19. Kranj 10303 VOZILA Prodam Poceni prodam popolnoma novo aojanako STENSKO HAVBO. In-"■nnacije po tel. 064-21-466 10129 Prodam KRAVO simen talko. p"n§wc, Črnivec 19, Brezje 10130 Prodam CAMP PRIKOLICO 2 + 1 + 1) s toaletno kabino. Tele-J« 084-50-388 vsak dan po 14. uri -PerkcTrži« 10143 Prodam kombinirano PEČ za v 'opalnico si taro. Informacije vsako »poldne po tel. 47-121 10148 Prodam klavirsko HARMONIKO fcfcner morino V. Tel. 064-75-946 10205 Prodam malo rabljeno termoaku-aclacijsko PEČ, 4 kW. Zupan An-»o, Jezerska c. 93/a, Kranj 10272 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA Zalog 57, Cerklje 10276 Prodam BIKA za pleme. Glinje 6, Cerklje 10277 Prodam dve TELICI simentalki, ^ pred telitvijo. Slamnik Jože, Mo-«»16, Žirovnica 10278 Prodam KRAVO križanko v tretje **jo. Jereka 17. Bohinjska Bistrica 10279 Prodam dve KOZI. Sp. Jezersko 3, Mersko 10280 Poceni prodam PEČ na olje. In-iMBseije po tel. 21-410 10281 Prodam PRAŠIČKE, težke po 5kf. Ovsenik Rafael, Mišače 6, umna gorica 10282 Prodam ZVOČNIKA, 160 VV, ITT *reflex. Simič, Godešič 85, Skofja Laka 10283 Prodam OVCO in jalovo KRAVO. • <*al 19, Skofja Loka 10306 Prodam PRAŠIČA za zakol. Poli-U Naklo 10307 KUPIM Kupim KMEČKO SKRINJO. In-!*naciie na tel. (061) 263- 490 od I ure dalje Kupim hidravlično STISKALNICO (električno) od 15 do 25 m.p. Fic Jfao, Trata 10, Skofja Loka, telefon »«2-039 10304 Kupim brejo SVINJO. Habjan 4«on, Selca 84 10248 Proaam VW, letnik 1969. Pogačnik Srečo, Zaloše 13. Podnart 10311 Prodam KOMBI ZASTAVA 750 K, letnik 1975 ali menjam /.a osebni avto. Benedičič. Ziganja vas štev. 27 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, prva registracija leta 1977. Informacije po telefonu 57-066 10224 Prodam avto VW. 1964, registriran do julija 1981. Košir, Zapuže 12, Begunje 10284 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, po ugodni ceni. Partizanska pot 12/a. Kokrica 10285 Nujno prodam registriran, ohranjen, starejši VW in menjalnik. Le-kič Momir. Medetova 1, Kranj 10286 Prodam nove zimske GUME, dimenzija 165 X 13, visoki profil, stara cena. Britof 181 — Frizerski salon 10287 Prodam neregistrirano ŠKODO 1000 MB. Bjelokapič. Zg. Duplje 5 10288 Prodam dele za VVARTBURGA. Poizve se vsak popoldan. Šenčur, Sušnikova 9 10289 Prodam razne rezervne dele za vozilo R-4 »katrco«. letnik 1972. C. na Rupo 12, Kokrica 10290 Prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled popoldan. Praprotnik Janez, Mošnje 30, Radovljica 10291 Prodam NSU PRINZ 1200-C, po delih, motor odličen. Informacije po telefonu 28-080 10292 Prodam SPAČKA, letnik 1970, za 1,5 SM. Vidic Slavko, Bled, Koriten-ska 9 10293 Prodam ZASTAVO 101, registrirano do 25.11.1981. Ribno 5 pri Bledu. Ogled od 15. do 18. ure. 10294 Prodam VW 1600 variant, letnik 1969. Kopališka 27, Skofja Loka 10299 Prodam avto PRIKOLICO, nosilnost 600 kg. Bončina, Janeza Puhar-ja 5, Kranj 10300 Ugodno prodam 9 mesecev staro ZASTAVO 101 SC. Udir Ivo, Dru-lovka 2/a 10305 Ugodno prodam ZASTAVO 750, registrirano do septembra 1981. K Očite 77-122 po 19. uri. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ Samopravna stanovanjska skupnost občine Kranj objavlja na podlagi < Člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih «anovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj ter po sklepu 16. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj z dne 5. 12. 1980 RAZPIS O ZBIRANJU PROSILCEV - UPRAVIČENCEV DO NAJEMNIH STANOVANJ, NAD KATERIMI IMA RAZPOLAGALNO PRAVICO SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ l Upravičenci sa pridobitev stanovanja, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost so: ' upokojeni občani, invalidi ter občani, ki ne združujejo dela. ! 2 udeleženci NOV. U. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja: «> da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanovanja. h> da prosilec za stanovanje stalno biva na območju občine Kranj. fl da prosilec ni neupravičeno nezaposlen HI. Posebni pogoji: •> na dokončno prioritetno listo ne morejo biti razporejeni občani, ki stanujejo v stanovanju, iz katerega se je izselil prosilec po predhodnih prioritetnih listah zaradi neprimernega stanovanja, B» prosilci — upravičenci so dolžni zagotoviti lastno udeležbo ob dodelitvi stanovanja v skladu z aktom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, ki opredeljuje lastno udeležbo. »V. Dokumenti s katerimi se dokazuje pravica do stanovanja: t Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno bivajo na območju občine Kranj. ... ... x. 2. Potrdilo o letnem dohodku vseh družinskih članov za I. polletje 1980 in sicer tisti dohodek, ki se prijavi na občini kot osnova za odmero davka. . 3 S podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, ki se izkažejo z zapisnikom o ugotavljanju vrednosti stanovanja, i. Z mnenjem krajevne skupnosti, društva upokojencev. Centra za socialno delo. . .... I S potrdilom o premoženjskem stanju oziroma o dohodku od tega premoženja. V Rok za vlaganje prošenj Prosilci morajo vložiti prošnje za stanovanje v 30 dneh od objave razpisa, to je do 9. 11981. Prošnje in vsa ostala dokumentacija se po temu datumu ne bo upoštevala. VI. Vlaganje prošenj in informacije Ob • za prošnjo in vprašalnik je treba obvezno izpolniti osebno in r^H*^Vse informacije daje Strokovna služba Samoupravne stano-Jankke skupnosti občine Kranj - Domplan Kranj. Cesta JLA 14/L. *>erdobi'te tudi obrazec za prošnjo in vprašalnik. Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Kejžar Anton, Studenčice 20 Lesce 10308 GSX citroen, letnik 1979, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10309 15.STRAN G L* A MAJDENO STANOVANJA Mlad uslužbenec išče enosobno STANOVANJE. GARSONJERO ali SOBO s posebnim vhodom. Dobro plačam! Šifra: Pošten 10295 Zamenjam lastniško dvosobno STANOVANJE z vrtom v Mojstrani za enako na relaciji Koroška Bela —Hrušica. Informacije po telefonu 82-701 10296 i ZAPOSLITVE I V redno delovno razmerje sprej mem KV ELEKTROINSTALA-TERJA z odsluženim vojaškim rokom in nekajletno prakso na stavbenih instalacijah. Korošec Franc, Mlaka 62/a, Kranj 10255 Sprejmem K V KLJUČAVNIČARJA. KLJUČAVNIČARSTVO Peklaj Pavel, Puštal 46/a, Skofja Loka 10297 96 j I l V Kranju pred kino Centrom sem našel ŽENSKO URO. Dobi se: Umnik Niko, Šenčur. Kranjska c. 38 10298 Izdaja ČP Glas. Kranj. Stavek TK Go-renjaki tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-800, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglaai in računovodstvo 23-341. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 72. PRIMC MARIJA Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! PRIREDITVE ^DFvXy?JE KRANJSKIH STUDENTOV - DELAVSKI DOM, petek, 19.12., ob 20. uri nrihK"**80 V Porođaji danes in prihodnji torek od 19 30 do 20 30 „ MLADINSKEM^ SERVISU ^Stritarjeva 5) VABI KSK io3io OSTALO INSTRUIRAM angleščino za osnovne šole in gimnazijo. Tel. 21-016 10301 Izdelovanje odprtih kaminov in oblikovni nasveti. Šifra: Toplina do-ma 10302 Skromno, kot je živela, smo 3. decembra 1980 pokopali FRANCKO BAKOVNIK upokojenko Vsem ki ste se je spomnili in se je boste še spominjali, iskrena hvala. Hčerka Metka z možem Petrom, brat Franjo, nečakinja Srečka z družino in drugo sorodstvo Kranj, 4. decembra 1980 Obvečamo sorodnike in prijatelje, tla nas je zapustil naš dragi mož. oče. stari oče. stric, bral in tast VALENTIN KRŽIŠNIK Preminil je 29. novembra 1M80 po dolgi in težki bolezni v 54. letu življenja. Žalujoči: žena Zora. sin Jožko, hčerki Snežana in Ljiljana, vnukinja Tina. zet Branko, se stri Mara in Tinka, nečakinji Jana in Sonja, nečak Zvonko fer dri ugi sorodniki in prijatelji.' Beograd, 1. decembra 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre in skrbne mame KATARINE GARTNER Torkarjeve mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so ji poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti ter sočustvovali z nami v težkih dnevih. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku in pevcem za lepo in skrbno opravljen poslovilni obred. Neizmerno smo hvaležni družini Frelih za veliko pomoč in dobroto pri oskrbi in varovanju naše drage mame. ki so ji posvečali veliko tolažbe in poguma ter s tem. njej in nam. lajšali trpljenje in žalost v zadnjih dnevih n je nega življenja. Žalujoči vsi njeni! Torek, 5. decembra 1980 ZAHVALA Ob boleči, tragični in mnogo prezgodnji smrti našega ljubljenega, nepozabnega sma edin,,- JANKA TOMAŽIČA s<« iskreno zahvaljujemo sorodnik no stali ob strani \'teh težkih in boječih tmnutkih^na z Golnika om sosedom, prijateljem in zna ter mu darovali v, Zahvaljujemo se tudi njegovim sodelavcem, t m nudili ev< ncem. ki so nam nesebič-vsesfransko moralno pomoč Vkstilindus itavura. ziv Ki - DSSS in pogrebni < Vsem še enkrat iskren »mažinu za poslovil bred ceni m g. župniku /a poslovilni m govor, tovarni govor a hvala! Ce bi naša solza lahko te obudila, te danes ne bi zemlja krila. Žalujoči: mama. ata. babi <-a m (lnio0 sorodstvo' Mesto je umrlo v potresu nekaj ur po zaprosita italijanskih oblasti je Republiški štab za civilno zaščito SR Slovenije poslal v Južno Italijo ekipo 48 strokovnjakov geofonistov za odkrivanje preživelih v ruševinah — V ekipi so bili strokovnjaki, člani združenega odreda civilne zaščite z -Jesenic, Radovljice, Kranja, Ljubljane in Maribora — V dveh dneh in pol napornega dela so odkrili v ruševinah še živega 65-letnega starca v povsem porušenem Cala-brittu — Sicer pa so se tako naši strokovnjaki kot tudi francoski in švicarski strinjali, da so lahko po tednu dni po potresu pod ruševinami le še mrtvi — Večino prebivalcev tega južnoitalijanskega mesteca je zasulo na ulici kamenjem. Na obrobju mesta je stala poljska bolnišnica z zahodno-nemškim zdravstvenim osebjem, toda brez bolnikov. Preživeli so zbežali, umrli so ostali v ruševinah. Z obrobja mesta so se sicer zagrizli \ ruševine buldožerji, toda stroji bodo najbrž še nekaj časa poleg ruševin odkopavali le mrtve. V novem delu Calabritta se vedno čakajo rele skladovnice krst. Kdina živa bitja v starem delu mesta, ki ga ponori pošastno razsvetljujejo reflektorji, so sestradana kokoši, tudi nekaj prašičev je po naključju preživelo. Le tako zaželenega trkanja na zid. na železno cev, ob kamen, kar lahko zazna geofonska naprava, tega ni slišati. Le Mateo je bil eden redkih, ki 80 ga ruševine izpustile, Vsi drugi pa so ostali; ostala sta otroka, ki sta se v smrti objela, ostala je hrana na krožnikih, nedotaknjena, kot da se bodo ljudje vsak hip vrnili in sedli k večerji. Tudi psi so že obupali, ne iščejo več gospodarjev, le tulijo še. pred močnejšim tresenjem tal. Od nekje je pritavalo 10-letno dekletce, v ruševinah so ostali vsi njeni. Niti najsodobnejši aparati za iskanje živih jih ne bi več našli. Člani slovenske ekipe geofonistov ho bili tudi geofonisti iz Kranja. Radovljice in Jesenic. Iz Kranja: Sašo Slavec, Aleksander Ažman, Milan Zepič, Franc Cer-ne, Milan Rus, Jože Vončina. Jože Logar in Brane Zupan; iz Radovljice so bili Janez Kerin. Franc Habjan. Ivan Zorman. Niko Starič in Jože Dijak; z Jesenic pa Anton Crbanc. Albin Čuden, Kazimir Suler, F'ilip Sitar. Anton Koblar. Marjan Smid in Anton Gasar. Sicer pa še tako sodobni aparati za lovljenje zvokov v ruševinah, teh sicer slovenska ekipa geofonistov nima, niso koristni, če se iskanje preživelih začne prepozno. Klic na pomoč iz sosednje Italije je šel v svet dokaj prepozno. Vendar pa so člani slovenske ekipe, sami gradbeni strokovnjaki, od tehnikov do inženirjev-, brez prestanka dva dni in pol, ob skromnem počitku in z dokaj nepopolno opremo skušali iztrgati porušenemu mestu vsaj nekaj preživelih. Utrujenost, mraz, spanje sede v kombijih so bile neprijetnosti, ki so se jih lahko zavedali šele na poti domov, prej zanje enostavno ni bilo časa. Nekateri med njimi so pomagali tudi v potresu, ki je prizadel Črno goro, tako da so si lahko pomagali z izkušnjami naše nedavne potresne katastrofe. L M Stare hiše v južnoitalijanskem Calabrittu niso zdržale potresnih sunkov; ni Se znano koliko prebivalcev je našlo smrt pod ruševinami. - Foto: Sašo Slavec 65-letni Mateo iz Calabritta. enega najbolj porušenih mest med potresom, ki je 23. novembra prizadel južno Italijo, je morda zdaj že zapustil bolnišnico, ali pa tudi ne. saj posledice strahu, lakote, žeje in bivanja v temnem zaprtem prostoru ne minejo tako hitro. Starega moža so našli v ruševinah njegovega doma Člani ekipe geofonistov, ki jih je na pomoč poslal republiški štab za civilno zaščito SR Slovenije. Prestrašenemu in onemoglemu starcu, ki se s postelje, kjer ga je skoraj dohitela smrt. ni mogel niti ganiti, so skromno oblečenemu pomagali v srajco, ki jo je takoj slekel eden od slovenske reševalne ekipe, nato pa so ga oddali francoski reševalni ekipi, prav tako geofonistom. ki so se v bližini znašli z nosili. Visoko priznanje Golf hotelu Bled - Organizacija za napredek ekonomije, ki ima sedež v Rimu in v Londonu in ki se v kraticah imenuje C.I.P.E.M. vsako leto podeljuje nagrade za najboljše hotele in restavracije. Najboljše posameznike predlagajo potovalne agencije po vsem svetu. Letos so podelili zlati pokal za gastronomijo hotelu Golf hotel na Bledu in tudi restavraciji hotela Lev v Ljubljani. Zlati pokal so predstavniki blejskega Golfa, ki sodi v delovno orga nizat-ijo Viator Ljubljana, spre jeli na veliki slovesnosti v Rimu. Priznanje pomeni za ves hotel Golf, še posebej pa za njihovo restavracijo, potrditev njihovega dobrega delu in spodbuda za nada I |n |e usfiešno delo I). S Pravzaprav je bilo dokaj neverjetno, da je stari mož zdržal v takih okoliščinah cel teden. Potem ko se je mestece Calabritto v nekaj sekundah spremenilo v ruševine in za vedno pokopalo pod seboj kdo ve koliko svojih prebivalcev, so dež, mraz in sneg pomenili dodatno nevarnost za morebitno preživele pod ruševinami. Hiše so se pogrez-nile vase, kupi kamenja, opeke, železja in tramov pa so se vsuli na ulice, kjer so verjetno pokopali pod seboj prestrašene ljudi, ki so po prvih sunkih zbežali iz hiš na stare, vijugave ulice. Calabritto se je v nekaj sekundah spremenil v mrtvo mesto. Ekipa slovenskih geofonistov, štela je 47 strokovnjakov, je prinesla upanje. Vendar pa v petek pozno popoldne, potem ko so prispeli po skoraj 24 urah dolge vožnje, to je peti dan po potresu^ ni bilo več dosti upanja, da bi z geofoni našli kaj živega pod ruševinami. V treh dneh do ponedeljka so v neprijaznem vremenu, saj je skoraj neprestalo lilo ali pa je naletaval celo sneg, so nekajkrat »prečesali« ruševine. Potem ko so slovenski geofonisti tako drzno hodili med ruševinami, se je upalo razrušenim domovom približati tudi nekaj redkih prebivalcev, ki zaradi prestanega strahu prej niso upali kaj blizu ruševinam. Povedali so. da so sicer dva dni po potresu slišali klice zasutih, toda sami si Še vsi v strahu po preživetju katastrofe niti niso upali pomagati. To tudi ni bilo varno, saj so tla po nedeljskem rušilnem potresu še vedno drhtela. Celo v nedeljo, .'10. novembra, dopoldne so se tla še močno stresla, na kup je grmelo od dežja nemočeno zidov je. Psi 80 tik pred tresenjem začeli zavijati, nato je vse utihnilo, hip nato pa je zagrmelo. Na srečo nihče od članov slovenske ekipe ni bil ranjen, nič hudega pa se ni zgodilo niti francoskim in švicarskim strokovnjakom za odkrivanje preživelih, ki so prav tako - sicer zaman - skušali odkriti še kaj živega pod Vaterpolo klub »Triglav« Kranj prireja 10. VATERPOLSKI PLES Hotel Creina. 12. dec. 1980. ob 20. uri. Igra MODRINA Gosti večera: kranjski olimpijci, vaterpolisti Triglava, igralca Pavle Ra-kovec-Raca in Cveto Sever. Rezervacije — hotel Creina, telefon (064) 23-650. Begunje - Vajeni smo že odličnih razstav ročnih del. kijih pripravlja od časa do časa Psihiatrična bolnica v Begunjah. Ta, ki so jo pa pripravili v sklopu letošnjega praznovanja dneva republike, pa menda presega vse dosedanje. V na novo preurejeni večnamenski dvorani bolnice so prikazali čudovite tapiserije, vezene prte. moderne in v vedno lepem narodnem vezu, domiselne igrače iz filca, drobne ple tenine in še mnogo drugega lepega in zanimivega. V tednu dni so jo obiskale številne skupine z Gorenjske in iz Slovenije ter posamezniki. Prav zaradi izrednega zanimanja bodo razstavo podaljšali še do vključno četrtka. 11. decembra. - Foto: D. Dolenc Naložbe blejske Špecerije Delovna organizacija Špecerije Bled načrtuje i naslednjem srednjeročnem obdobju izgradnjo več trgovin v krajevnih skupnostih — Za Begunje. Lesce in Podnart le načrti Bled — Delovna organizacija Špecerije Bled, ki praznuje prihodnje leto 25-letnico ustanovitve, načrtuje v naslednjem srednjeročnem obdobju precej novih naložb. Predvsem nameravajo v Speceriji poskrbeti za zadovoljivo preskrbo vseh občanov v krajevnih skupnostih, kjer je še nekaj slabo opremljenih, starih in neprimernih trgovin. Spe-cerija je po svojih zmožnostih že v tem srednjeročnem obdobju skrbela za preskrbo občanov tudi v najbolj oddaljenih vaseh, čeprav z velikimi napori, kajti razdrobljenost naselij in krajevnih skupnostih povzroča izredno veliko težav. Se posebej kadrovskih, saj so delovni pogoji izven mestnih središč znatno slabši. Specerija Bled, ki v radovljiški občini najbolj skrbi za osnovno preskrbo občanov, namerava v prihodnjem letu zgraditi turistično trgovino v hotelu Krim na Bledu in mar-ket v Spodnjih Gorjah, za kar bodo namenili okoli 10 milijonov dinarjev lastnih sredstev, združenih sredstev in bančnih kreditov. V letu 1982 bodo rekonstruirali samopostrežno v Radovljici — za avtobusno postajo — market v Zapužah ter pripravili načrte za trgovino v Radovljici in v Ljubnem. V prihodnjih letih bodo razpolagali z veliko manj bančnimi sredstvi in zato bodo le težko uresničili najbolj nujne obnove in novogradnje. Za leto 19H3 se predvideva na Cankarjevi nova trgovina ter načrti za trgovino na Brezjah, v letu 1984 pa naj bi zgradili market na Brezjah, v Ljubnem, v Zasipu ter se pripravili na gradnjo na Rečici. V zadnjem letu srednjeročnega obdobja naj bi dobili v Zasipu trgovino, gostišče Do-brča na Brezjah naj bi obnovili ter revitalizirali prehrambeno trgovino na Linhartovem trgu v Radovljici. Trgovino pa bi radi še v Lescah. \ Podnartu in v Begunjah, zato se bodo na gradnjo le-teh pripravljali • letu 1985 in izgradnjo načrtovali z* naslednja leta. Skupaj bodo za novogradnje, obnove in opremo porabili v petih letih predvidoma 54 milijonov dinarjev, od tega naj bi namenili kar 33 milijonov dinarjev lastnih sredstev, 6 milijonov dinarjev združenih sredstev in 14 milijonov dinariev bančnih kreditov. Vse to so naložbe le temeljne organizacije maloprodaje, nekaj investicij predvidevajo tudi v temeljni organizaciji veleprodaja Špecerije Bled. V Speceriji se zavedajo, da bo največ težav prav s pridobitvijo kreditov, saj bodo banke zagotovile le 3€ odstotkov potrebnih sredstev, vse ostalo pa bi morali prispevati sarni-Vendar pa so naložbe v trgovine nujne, zato si bodo prizadevali, da bi svoj srednjeročni investicijski plan tudi realizirali. D.Sedej Uspešen referendum Novoletno veselje najmlajših Kranj — Koordinacijski odbor za organizacijo novoletnih priredil e\ Dedka Mraza v kranjski občini je posredoval sredi oktobra delovnim organizacijam in skupnostim poročilo o lanskem praznovanju Dedka Mraza v kranjski občini in smernice za letošnje praznovanje, obenem pa so vsi prejeli tudi predlog Npre me Ribe 14. člena sporazuma, ki med drugim predvideva, da bi bil tudi letos prispevek na zaposlenega 50 dinarjev, prispevek pa naj bi plačali vsi zaposleni v kranjski občini. Koordinacijski odbor poziva vse. naj sporazum čim prej podpišejo. Večina je to že storila, zato je poziv namenjen tistim, ki tega še niso storili, pa je nujno, da bo praznovanje Dedka Mraza v občini čim bolj enotno in organizirano' Konec oktobra je bil že oblikovao program letošnjega praznovanja Enotno bo. brez obdarovanj otrok Vsaka prireditev mora biti obvezno združena s srečanjem mladih z Dedkom Mrazom. Po krajevnih skupnostih pripravljajo za najmlajše čajanke, v prireditve pa morajo biti obvezno vključeni vsi predšolski otrofi, ne glede, ali mi vključeni \ vrtce ali ne. V kranjski občini, tako se že ravnajo tudi v drugih nošenj sitih občinah, menijo, da darilo za malčka ni najpomembnejše. Otroku se boli vtisne v spomin srečanje z Dedkom Mrazom, igra in prireditve, privlačne za otroke. Osrednja občinska prireditev za praznik najmlajših se bo letos začela -?r) decembra na Gorenjskem sejmu v Kranju, ki je organizatorjem prireditve brezplačno odstopil prostor. Priredit ve bodo trajale do vključno • 10. decembri vsak dan med Iti. in 19. uro Malčke, ki se bodo zbirali na sejmu, bo vsak dan trikrat obiskal dedek Mraz. prav tako pa bo vsak dan dvoje igric in risani filmi. nastopi pravljičarjev itd. Urejeno bo pravljično naselje z gozdom, kjer Ne bodo malčki lahko igrali. Naši znani proizvajalci igrač in sladkarij Meha notehnika. Sumi. Sportoprema in Se nekateri pa bodo pripravili stojnice z motnostmi ugodnega nakupa Na vo(jo bodo posebne značke Dedka Mraza, ki bo mladeži delil tudi lizike, bombone in druge slad kanje Prostor na Gorenjskem sejmu bo omogočil pristne jal stik malčkov z Dedkom Mrazom in njegovim spremstvom, in pa fe pri takšnih prireditvah najpomembneje' I Kn*ujek Jesenice - Delavci jeseniške železarne so se v sredo. 3. decembra, at referendumu odločali o sprejema temeljev načrtov temeljnih organizacij za obdobje 1981- 1985. Od 55» delavcev se je referenduma udeleži* 4790 članov železarskega kolektiv* oziroma 8b odstotkov vseh zaposlenih. Med njimi jih je 4037 ali odstotka glasovalo za sprejem. $M ali 11.1 odstotka se jih je odločile proti. 119 ali 2.5 odstotka pa se jih * vzdržalo. Sprejem temeljev načrtov je š* posebno pomemben zaradi uresničitve velike naložbe v drugo elektro jeklarno. ki naj bi jo jeseniška železarna zgradila v prihodnje« srednjeročnem obdobju. Ta cilj bodo namreč železarji lahko dosegli le s skupnimi prizadevanji. Da se tega povsem zavedajo, so dokazali i uspešno izvedenim referendumom, na katerega so se dalj časa pripravljali. Med obravnavo predloga temeljev načrtov so v nekaterih temeljnih B?» ganizacijah postavili vrsto vprašani in pripomb, predvsem s področja naložbene, kadrovske in dohodkovni politike. Posebno kritični so bih pomisleki glede omejenega uresničevanja manjših naložb. Na sestankih z vodstvenimi delavci, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami so v vseh delih •> lezarne uspeli pojasniti ta vprašanja in se dogovoriti za njihovo reV-vanje. S. Saje ^IJVESlTgfrANJE na Gorenjskem sejmu v Kranju