Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
uprarništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev. 13.
V Ljubljani, 4. julija 1921.
Leto I.
mONOMIST
Izhaja vsak poncteljelt zjutraj
Celoletna nn-roCnina 120 Ki mess£na 10 ,, Posamezne števijke se ra čunijo po 2 K-Inseratl se računajo: pol str. 800 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
Najnovejše.
Iz parlamenta.
Za sre h, 3. julija. Iz Beograda javljajo, da parlamentarno delo popolnoma
miruje. Poslanci se vračajo domov. Depali bodo samo nekateri odseki.
Preiskava proti komunistom.
Zagreb, 3. julija. Preiskava proti komunistom se nadaljuje. Preiskave se vrše tudi v provincialnih mestih. Doslej k nabranega mnogo obtežilnega rnatc-rijala. Veliko pozornost vzbuja v javnosti trditev, da so bili sluge parlamen-
tarnega komunističnega kluba zaupniki komunistov, in da ni uprava skupščine, ki ima edina pravico sluge sprejemati in odpuščati že poprej doznala, kdo so ti sluge, jih odpustila iz službe in izročila oblasti.
Konsternacija v zagrebških komunističnih
krogih.
Zagreb, 3. julija. Tukajšnji komunisti so silno razočarani vsled vesti, da ie napadalec Stejič takoj pri prvem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom izpovedal, da je bil v tesni zvezi z nekaterimi komunističnimi poslanci in da ni svojih zvez trdovratno tajil. Stranki-
nemu vodstvu v Beogradu silno očitajo veliko neprevidnost, ki jo je zagrešilo s tem, da se je spustilo v zvezo s človekom kakor je Stejič, ker se boje, da utegne eventuelno Stejič tudi zagrebškim komunistom povzročiti znatne neprijetnosti.
Ljubljanski župan.
Zagreb, 3. julija. Iz Beograda javljajo, da se je v krogih slovenskih par-lametarcev razširila vest, da je sklenjena stvar, da g. Pesek ne bo potrjen
za ljubljanskega župana, ampak da bo imenovan za Ljubljano kraljevski komisar. Kot komisar se imenuje dr. Zarnik.
Razne vesti.
FINANČNA PROPAST AVSTRIJE.
Dunaj, 3. julija. Državni dolg Avstrije znaša 170 milijard nemških kron. Primanjkljaj za to leto znaša 51 milijard. Papirnatih kron je v prometu nad 47 milijard. Za uradništvo potroši država letno 28 milijard.
ZA OBNOVO RUSIJE.
Dunaj, 3. julija. Nemški listi javljajo, da se pogaja Hugo Stinnes, znani nemški veleindustrijalec, z angleškimi industrijskimi tvrdkami zaradi dobave ogromnih količin železniškega materija la za Rusijo. Francoske firme so Stin-nesovo ponudbo za pregovore odklonile. Gre za 1000 lokomotiv, 3000 vagonov in 150 lisoe ton tračnic.
POVSOD ZAROTE.
Dunaj, 3. julija. Angleški listi javljajo, da so odkrili v Carigradu veliko
boljševiško zaroto proti antanti. Zarotniški pokret je vodilo tamošnje rusko trgovsko odposlanstvo. Drugo zaroto so odkrili v Londonu, tretjo v Parizu.
V	Nemčiji in Avstriji je mir.
DR. SIMA MARKOVIČ SE VRAČA.
Dunaj, 3. julija. Iz Helsingforsa javljajo, da je dospel v Rigo dr. Sima Markovič, vodja jugoslovanskih komunistov. On se vrača iz Moskve, kjer se je udeležil komunističnega svetovnega kongresa,
ŠTEVILO PREBIVALSTVA V FRANCIJI.
Dunaj, 3. julija. Kakor javlja „Agen-ce Havas“, ima Francija po najnovejšem štetju s kolonijami in z Alzacijo vred 36 milijonov prebivalstva. L. 1911. t’G jih našteli 38 in pol milijona.
Dnevne vesti.
Zahvalna maša za srečno rešitev PRESTOLONASLEDNIKA je bila včeraj v ljubljanski stolnici. V cerkvi je biio še mnogo prostora za naročnike ;, Jutra".
Predsednik pokrajinske vlade v Ljubljani je poslal na kabinetno pisarno povodom rešitve PRESTOLONASLEDNIKA čestitko v imenu slovenskega naroda. — Kakor čujemo, bo vladni tajnik, ki je besedilo sestavil, v doglednem času upokojen, ker je napravila ugotovitev ekzistence slovenskega naroda v uradni brzojavki na merodajne gospode v ministrstvu notranjih zadev jako mučen vtis.
Proti dopisnikom nemških listov, ki pošiljajo za Jugoslavijo neugodna poročila iz rPage v Nemčijo, ostro nastopa oficijozna „Prager Presse", ki ugotavlja, da se nemški trgovci in industri-jalci silno trudijo za pridobitev jugoslovanskega trga, kar ti dopisniki s svojimi pesimističnimi poročili silno otežujejo. — Mogoče pa niso samo dopisniki krivi vsega zla. Ali niso ravno naši merodajni krogi tudi nekoliko odgovorni? Vlada dela., dopisnik pa samo konšta-tira, kaj vlada počne. Stara resnica je, da so časnikarski poročevalci najboii resnicoljubni ljudje, pri katerih je vsaka laž izključena.
Vesela Ljubljana. V nedeljo je billo v Ljubljani in okolici nebroj veselic in z veselicami združenih prireditev. Nastopili so ognjcgasci z vajami, na kar se
Kaj pa sedaj ?
Prva ustava jugoslovanske države ;,li službeno: kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, je sprejeta. Izvoljenih poslancev ie štela konstituanta 419. Za ustavo je glasovalo le 223 poslancev. Velik del opozicije je konstituanto zapustil že pred glasovanjem, ker ni mogel kljub resni svoji volji in kljub neštevil-nim izpreminjevalnim predlogom doseči zaželjenih sprememb v vladnem ustavnem načrtu. Do glasovanja je vstra-jalo le 35 mož opozicije. Mnogi poslanci niso prišli k glasovanju in treba bo poiskati prave vzroke njihove odsotnosti. Gotovo je, da nekateri poslanci od tiste opozicije, ki je do zadnjega vztrajala v konstituanti niso prišli več blizu, da se ne zamerijo nosilcem sedaj veljavne ustave-
Sprejeta ustava je centralistična.
Vladar in poslanci so na njo že prisegli. Bilo bi nespametno, če bi kdo hotel sedanjo ustavo ovreči nasilno ali pa se nasilno upirati njeni izvedbi. Kdor s sedaj veljavno ustavo ni zadovoljen, se bo moral podati na pot legalnega boja. Ta boj ini sprejemamo in ga borno vodili moško in neustrašeno ter dostojno naprej kot doslej.
29. junija, na dan, ko ie regent prisegel na ustavo, je bil nanj izvršen bombni atentat. Ta, kakor vse druge atentate na vladarja, obsojamo najodkritejše. Takšni atentati so zgolj nosilci še. strožjih policijskih odredb, še večjega nasilja vladajočih tudi nad tistimi, ki se bojujejo legalno in iz načela.
Sedaj veljavna ustava ima sledeče velike napake.
Prvič brani socijalno krivico, ki jo je ustvarilo svoječasno turško podjarmljenje krščanske kmetske raje na Balkanu. Ustava ščiti veleposestniške predpravice turških begov in spahijev pred pravico kmetov do zemlje, ki jo obdelujejo dolga stoletja.
Drugič ustava ni plod sporazuma med vsemi tremi plemeni. Pretežna večina i Hrvatov i Slovencev se je izrekla proti ujej. S tein je bilo vzbujeno plemensko nasprotje, ki utegne izvali plemenske boje in plemensko sovraštvo,
zlasti pa med Hrvati in Srhi, kar tudi političnemu narodnemu edinstvii ne
more biti v korist.
Tretjič ne ščiti ustava dovoljno socijalno šibkih širokih plasti naroda. Ona je izraz čisto kapitalističnega pojmovanja narodnega gospodarstva. S stališča socijalne pravičnosti je neizpremenljiva.
Četrtič je ustava centralistično-bi-rokratična ker meče vse posebnosti — gospodarske, socijalne in kulturne — velikih sestavnih delov te države v en sam lonec. Tudi samoupravne pravice ljudstva so le navidezne. Suverenitetne pravice ljudstva — plod velikega načela demokracije so okrnjene.
Petič je bila ustava sprejeta proti glasu dr. Trumbiča, sopodpisovalca krf-ske deklaracije, kar jasno pove, da ustava ne sloni na tistih in takšnih načelih, ki so bila tam izrečena. Kriška deklaracija iz leta 1917. je ostala neizpolnjena obljuba, poslala je ničvredni košček papirja.
Kaj sedaj?
Sedaj gre za to. da se ljudstvo uveljavi v svojih avtonomnih edinicah — predvsem v občinah — in v onih samoupravnih korporacijah, ki jih predvideva nova ustava. Sprejetje te ustave odpira nova pota ustavnim bojem, ki še dolgo dolgo ne bodo končani. Z vidika te ustave se bodo vršili bodoči volilni boji šc dolga leta. V boju za avtonomijo, za široko ljudsko samoupravo in za uveljavo socijalnih pravic delovnega, ljudstva, i kmetiškega i obrtnega in industrijskega, bo šel boj do časa, dokler vse to ne bo izbojevano. Edino, kar bo od te ustave ostalo, bo fakt političnega narodnega edinstva Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ni nobenega resnega in pametnega razloga, da bi sedaj klonili duhom. Pripraviti se moramo resno in z jasno glavo ter močnim srcem na nove boje, ne boječi se niti tega, če bi vladajoči sloj udaril Bog s takšno slepoto, da bi skušali svojo moč zlorabiti. Poglejmo si v oči. Mi smo s Trumbičevimi besedami: „V imenu jugoslovanske edinosti proti" — načelni nasprotniki vsebine sedanje ustave!
Srednje-evropska federacija in Balkan.
je vršila veselica v Hribarjevem gaju. Sokoli so nabirali za zgradbo telovad-vega doma, gledališki igralci so priredili zabavo v hotelu Tivoli itd. — Ljubljana raja, pleše in sc veseli. Tako je, kakor je bilo meseca avgusta in septembra 1. 1918. Valuta pa raste, raste, raste... Franki skačejo, dolarji skačejo, liia skače, krona in dinar pa plešeta in veseljačita.
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani so izkazale v bilanci za 1. 1920.
1,276.501:12 kron dobička, od katerega bodo pridelili rezervnemu fondu 63.825 kron, delničarji bodo dobili 500.000 K dividende (5%), upravni svetniški tan-tijem 121.267 kron, nadzorstvo bo dobilo 36.380 kron, dalje bodo dobili delničarji 2% superdividende v znesku 200.000 kron, penzijskemu fondu uradnikov se bo nakazalo 50.000 kron, za onemogle delavce 60.000 kron, za izgube pri dubijoznih terjatvah 150.000 kron, na novi račun se bo preneslo 60 tisoč kron. Ob vodovodni cesti je nakupila družba 24.000 m* zemljišča, na katerem namerava v teku časa (?) zidati večj > delavsko kolonijo.
Zločin nad Sletno deklico. Mladi ISletni Tone P. iz Polhovega Gradca ie zagrešil zločin nad neko Sletno deklico. Deželno sodišče v Ljubljani mu je prisodilo za to dva meseca težke ječe.
Preložene razprave. V soboto so pri razpravah zbornega sodišča preložili 5 razprav.
Med čehoslovaško in rnažarsko vlado so se vodili važni politični razgovori. ..Prager Tagblatt“ je javil prošli teden, da so pripravljali v Karlovih varih za čas od 22.—25. t. m. veliki hotel „lmpe-rial" za sestanek čehoslovaškega vnanjega ministra dr. Beneša z ogrskim vnanjim ministrom grofom Banffy-jem. lega sestanka bi se imelo udeležiti tudi večje število prometnih, finančnih in piavnih strokovnjakov, kar bi značilo, da se pripravlja med obema državama dalekosežnejši sporazum kakor je n. pr. navadna trgovinska pogodba.
Prva pogajanja za zbližanje med Cehoslovaki in Mažari so se vršila letošnjo spomlad v Brucku ob Litvi. Ta pogajanja so se končala brez vidnega rezultata. Nekateri pravijo, da je bila takrat glavna ovira za sporazum habsburško vprašanje, torej vprašanje čiste političnega značaja.
Danes se je položaj precej izpreme-nil. Habsburški poskusi za povratek na Mažarsko so za dogleden čas vsled naporov male antante, katero podpira v tem oziru tudi Italija, izključeni. Zato so pa stopila v ospredje mnogo važnejša gospodarska vprašanja.
Na Slovaškem vlada velika nezadovoljnost s sedanjo upravo. Slovaška dežela je po obstoječih železnicah mnogo tesneje spojena z Dunajem in s Pesto kakor s Prago. Zato se danes kljub carinskim oviram prodaja slovaško meso ceneje na Dunaju in v Pešti kakor v Pragi. Mažari zopet potrebujejo indu-
strijo, katere je na Slovaškem precej, na Češkem pa zelo miogo. Te gospodarske neprilike izgladiti jc važna poti eba obeh držav. Zato mora miti med obema državama prej ali slej do sporazuma na gospodarskem polju. Ta sporazum pa utegne imeti tudi dalekosežne politične posledice.
Pred malo dnevi je bila podpisana trgovska pogodba med Čehoslovaško in Avstrijo, ki bo v današnjih prometnih in carinskih težavah prava dobrota za obe strani. Podoben sporazum obstoji tudi že med Avstrijo in Jugoslavijo (celovška konferenca) in baš te dni se jc sklenila železniška konvencija med Jugoslavijo in Mažarsko, ki bo našo glavno prometno progo Beograd - Ljubljana znatno razbremenila. Manjka torej le še sporazum med Čehoslovaško in Mažarsko.
Ako piegledamo vse te gospodarske sporazume m politične pogodbe, vidimo, da se pripravlja v Srednji Evropi neka rova politično-gospodarska orientacija, katero je diktiralo dosedanje nevzdržno gospodarsko stanje. Podonavske deže-le, kii so ^tvorile prej avstro-ogrsko monarhijo, žive šc danes v medsebojni gospodarski odvisnosti, katere niso mogle uničiti niti nove državne meje med nasledstvenimi državami. Pred vsakdanjimi gospodarskimi potrebami stopajo čisto politični nacionalni in drugi oziri v ozadje in konference med nasledstvenimi državami imajo v prvi vrsti za cilj,
da se nove državne meje nekoliko zrahljajo od hermetične zapere.
Potrebe za neoviran in nemotei. promet med novimi državami ni treba dokazovati s posebnimi vzgledi. Mi potrebujemo n. pr. iz Češke mnogo blaga, ki ga dobimo tam najceneje, ktr je najbližje. Toda potnik, ki hoče potovati v Prago, mora danes premagati nebroj ovir in to nepotrebnih ovir: imeti mora potni list, na tem celo vrsto „vizum“-ov, plačati mora pa za vidiranje ogromne svote, izpostavljen je vsem m^eočim carinskim preiskavam skoro na vsaki šesti ali sedmi brzovozni postaji, ker večje od par postaj ni nobeno ozemlje, preko katerega se pelje; vse to so „šikanc“ in sitnosti, ki se nam vsem, ki poznamo predvojne razmere, zde popolnoma odveč in nepotrebne. Zakaj ne bi zadoščal vozni listek kot nekdaj in carinska revizija v vozovih? Kako je z blagovnim prometom, vemo vsi iz lastnih izkušenj.
V	takih razmerah trpimo vsi, koristi pa nima nihče!
Take razmere kriče po ozdravljenju in se morajo odpraviti ne glede na politične malenkosti. Glavno je, da vsaka od novih držav prizna svojim sosedom državno neodvisnost in suverenost iu se odpove brezpametni iredenti —• in takoj je najdena podlaga za dober in vsem koristen gospodarski sporazum!
J Dogovori gospodarskega značaja pa imajo prav radi za posledico politične zveze in ni ga pametnega vzroka, zakaj ne bi mogle nasledstvene države !'ivše monarhije in njihovi nekdanji sosedje živeti med seboj v miru in spora-/umu, ne da bi morale žrtvovati le trohico svoje neodvisnosti in samostojnosti! To je mogoče. To misel zastopajo tudi vsi zapadno-evropski državniki, katerim je mnogo ležeče na tem, da pride Podonavje enkrat v take razmere, da bo tudi francoska, v prvi vrsti pa angleška trgovina našla mirno in varno pot iz zapada na v/.liod in obratno.
Tako delajo in silijo vsi notranji in
Nedvomno je, da se bliža dosedanji način vladanja v Rusiji — ne še boljševizem kot tak — svojemu koncu. Mi stojimo danes na začetku nove perijodc ■uske notranje in mogoče tudi vnanjo politike, ki se pričenja z obnovo Rusije, v prvi vrsti z gosopdarsko obnovo.
Poročila, katera smo dobivali prva seta po revoluciji o stanju v Rusiji, so bila grozna. Vladal je silen teror, ki je samo rušil in podiral, gradil pa nič Umori in poboji so bili na dnevnem re du, ropi in požigi so uničevali še tisto inalo blagostanja, kar ga je ostalo. Pro padla so mesta, propadla so prometna sredstva, propadla je vsa produkcija in po celi deželi je zavladal glad in bolezen.
Tako so nam pripovedovali zlasti francoski listi. Gotovo je, da je bilo mnogo poročanih grozot in strahot izmišljenih in pretiranih, ravno tako pa je
LISTEK Srbski kmetje v bivši kraljevini.
Svetovno znani srbski učenjak Slobodan Jovanovič je napisal krasno knjigo o Svetozarju Markoviču' ), prvobo-rltelju socializma v Srbiji in soustanovitelju današnje srbske radikalne stranke, (z te knjige prevajamo drugo poglavje, kjer opisuje Slobodan Jovanovič stanje srbskih kmetov in srbske države takoj po osvoboditvi izpod turškega jarma.
si«
L. 1830. je bil srbski kmet oproščen jarma spahijev (veleposestnikov) in spahijskega sistema sploh. Postal je lastnik tiste zemlje, ki jo jc že obdeloval. Iz dejstva, da je še 1. 1859. živelo 90 odstotkov celokupnega prebivalstva Srbije od poljedelstva, sledi, da je bil skoro vsak sam svoj gospodar, ki je imel svoj košček zemlje. Zato smo dolgo živeli v prepričanju, da smo rešili socialno vprašanje bolje kot vsak drugi, da pri nas ni revežev in da jc Srbija raj malih posestnikov.
O	tem ni bila prepričana samo javnost, ampak tudi vlada, ki se po I. 18.40.
*) Svetozar Markovič" od Sl. Jovanoviča. Izdala knjigarna Geza Kon v Beogradu. Druga izdaja.
\ nanji činitelji na to, da pride v Podonavju do velike federacij« malih, popolnoma neodvisnih podonavskih držav, med katere spada tudi Jugoslavija. To je važna zgodovinska činjcnica. Mi vsi smo bili priča velikih dogodkov, kako se je zrušila velika centralistično vladana Avstro-ogrska monarhija. Razpadla je v male dele —- nasledstvene države. Ti mali deli lezejo počasi zopet skupaj pod pritiskom gospodarskih potreb iu bodo tudi skupaj prišli, ne tesno /.vezani s centralističnimi okovi, ampak v gibki iu okretni obliki federalistične unije. Ali ni to naravnost klasičen vzgled, kako se Evropa federalizira? Ko bi bila Avstrija razumela duh časa in sama odvrgla centralistično coklio, bi Pila stala mogoče še danes in kdo ve, če bi bilo sploh do svetovne vojne prišlo!
K Podonavju spada tudi Balkan, vsaj večji del Balkana. Ali je danes verjetno, da se bodo mogle male balkanske države odtegniti vstopu v mogočno federalistično unijo?
Ali je mogoče najti pameten razlog, zakaj ne bi bila pot iz Prage odprta ne samo do Peš te in Beograda, ampak tudi do Sofije in Carigrada? Po našem trdnem prepričanju je to vprašanje najbližnje bodočnosti, ko bo ta problem postal veleaktualen v naši vnanji politiki.
Ali ne samo v naši vnanji politiki. 1’udi v notranji. Tudi pred nas bo stopilo vprašanje federalizacije države prav kmalu z veliko silo na dan in takrat bo centralizmu bila zadnja ura. Kdo ve, če se ne bo naša zahteva po avtonomiji — in to po celi zakonodajni avtonomiji! — razvila tako, kot se jc razvijala zahteva po narodni avtonomiji v bivši Avstriji? Rezultat poznamo vsi. Ker pa ta rezultat poznamo, zato jc pametneje po naših mislih, če krenemo v svoji notranji politiki pravočasno na druga pota.
v teh poročilih tudi zrnce resnice, kar je popolnoma razumljivo. Bistvo revo-U cije je, da gradi novo življenje na razvalinah.
Jako malo smo pa slišali iz Rusije
o	stanju na kmetih. In vendar je ruski kmet steber Rusiie! Pred ruskim kmetom je kapituliral tudi teroristični sistem in se umaknil oziroma se bo gotovo umaknil reformističnemu. V tem tiči za četek obnove Rusije.
Ruskega kmeta so pridobili boljše-viki v začetku revolucije za sebe s tem, da so mu obljubili graščinsko in pleme-nituško zemljo, po kateri je ruski krnet tako hrepenel. Vsaj ni hotel nikdar nič druzega kakor imeti s\ojo kočo in kos ze-lije, ki.naj prerod' njega in njegove 'jud: v miru. Boljševiki so sicer proglasili .'.Mnlio za državno in skupno last kak*jr v«a ostala produkcijska sred: t’a (tovarne), toda le teoretično. V piaksl
tii več brigala za kmeta, češ, da je njegovo blagostanje zasiguratio za večno. Knez Miloš jc bil sicer mnenja, da je treba za kmeta še mnogo storiti, ker je neuk in ne posebno priden, in da ga mora zato nadzorovati oblast in ga voditi v njegovih kmečkih opravkih. Z uredbo od 5. julija 1. 1837. je odredil, koliko oral je treba z eno ali drugo vrsto posestvo obsejati, do kedaj mora biti delo na polju končano, kako naj občinski poglavarji in ekonomi skrbe za to, da se bodo ‘Judje te naredbe držali itd. Po padcu kneza Miloša so bili pa kmetje zopet prepuščeni samim sebi.
Pod knezom Karadžordžem smo se bavili skoro izključeno z organizacijo oblastnij. Knez Miloš ni bil velik organizator; on je državo sicer osvobodil, a ne uredil. On je vladal ves čas svoje vladavine brez pisanih zakonov. Vso oblast je obdržal v svojih rokah in Iz svoje knežje pisarne je upravljal celo državo. Šele po njegovi smrti so se začeli posamezni resori ločevati, organizirali so ministrstva in sodišča v pravem pomenu besede in izdajati so začeli pisane zakone. Te zapadno-cvropske organizacije gosposke pa ni bilo tako lahko uvesti v državi, ki je bila še do včeraj turški pašaluk. „Ustrojenja“ (organizacijski Statuti) za vse vrste oblasti so sestavili s pomočjo pravno izobraže-
ne ta proglas ni nikdar izvajal in se tudi ni mogel izvajati, ker so predpogoji po-Ijedelske produkcije vsaj danes še bistveno drugačni kakor pogoji za produkcijo v industriji. Kmečka produkcija je odvisna od solnca, od dežja itd., ki se ne da poljubno regulirati kot stroj, industrijska produkcija pa potrebuje le reden dr:voz surovin in dobre stroje.
Ta razlika med obema produkcijskima sistemoma je dovedla ruske bolj-ševike do preokreta v svojem držanju napram kmetom. eKr je ruska industrija skoro popolnoma propadla, da ni mogla deželi več dajati onih potreb, ki jih zahteva kmečka produkcija od industrij.; (orodje, obleka), sc je moskovska vlada sprijaznila počasi z mislijo, obnoviti Rusijo in njeno industrijo s pomočjo - tujih dežel!
V	prvi vrsti je prišla v poštev Nemčija z njeno silno razvito industrijo. Nemci so že od konca vojske sem živeli z Rusi. v jako dobrih odnošajih in vsi trezno in hladno računajoči politiki računajo danes z rusko-ncmško zvezo kot velevažnim činiteljem svetovne politike za bodočno. (Te činjenice ne bi smela prezreti tudi naša vlada!) Kot druga je stopila Anglija v vrsto držav, ki je sklenila dobavljati Rusiji blago na
Se en dokument
Leta 1917., meseca avgusta, je zboroval v C liicagi kongres „Jugoslovan-skega republikanskega udruženja." Predsednik te organizacije je bil Etbin Kristan, danes predsednik ..Socijalisti-čnega kluba" v Belgradu. Ta kongres je izdelal proklamacijo na narod, ki pravi: „Slovcnci, živeči v Sloveniji, Istri, na Spodnjem Štajerskem in na Koroškem, v manjših skupinah tudi na Ogrskem, so en etnološki del Jugoslovanov, h katerim pripadajo Hrvati, Srbi in Bolgari. Vprašanje, v koliko so Jugoslovani en četveroimeni narod, mora biti rešeno znanstveno, nikakor pa ne politično. Činjenica je:
Jugoslovani so si po krvi in po jeziku ozko sorodni (toraj ne eni!), da se jih more smatrati za en narod. Razlika jc samo v dialektu, med tem ko je v zgodovini bil vsak narod prisiljen živeti drugače ter je tako stvori! iz sebe en posebni del tega narod«, lil četudi med Jugoslovani ni veliko razlike v jeziku, kakor je to slučaj v nemškem, laškem in v drugih dialektih, ima vendar vsak del svojo lastno književnost, svoje posebne kulturne črte, običaje in tradicije.
Vpoštcvajoč ta dejstva, smatramo
Napovedujejo se hudi časi. Ustava, katero so ta teden sprejeli, se še ni pošteno ohladila, in že so izdali naši vla-stodržci naredbe, ki uničujejo še tisto malo svobode in pravice, kolikor jih dajejo že itak tesnosrčne ustavne določbe.
Gospodje v Beogradu in njihovi
nih Srbov iz Avstrije za dve do tri leta, ko so jih pa začeli izvajati v praksi, se te pokazalo, da je treba preurediti po domačih potrebah, kar je trajalo mnogo lot. Ko pa so bile posamezne stroke organizirane, je bilo treba službena mesta popolniti in takrat sc jc pokazalo, da mi nimamo ljudi za to. Vse oblasti so uradovale pismeno, toda v Srbiji so bili .,pismeni" ljudje taka redkost, da je še 1. 1866. znalo čitati in pisati le 42 oseb od tisoč! Vse oblasti so bile navezane na pisane zakone, a v Srbiji ni bilo izšolanih pravnikov, temveč so jih morali iskati pri avstrijskih Srbih.*) Birokratski sistem so uvedli prej kakor je bilo na razpolago potrebno uradništvo. Od I. 1842. do 1858. jc bila naša glavna skrb, da stvorimo od ..domačih sinov" uradniški kader, ki ga nismo imeli. Vsa šolska izobrazba je stremela za tem, kako bi državi dajala uradnike. Vse gimnazije so bile ..klasične"; realke so ustanavljali šele pod knezom Mibajlom. Tedanji licej se je sicer delil na filozofski
*) Proti učenim Srbont-uradnikom v/.
Avstrije" je zavladalo tedaj tako sovraštvo med priprostim in nepismenim srbijanskiitt narodom, da so jih nekega dne prav lepo število pobili, druge pa zapodili preko Save, čeprav so bili čisti pravoslavni Srbi! (Op. prev.).
podlagi redno sklenjene trgovske pogodbe in seveda tudi iz političnih ozirov, ker delajo angleški vladi dogodki na vzhodu velike skrbi. V novejšem času prihajajo tudi odposlanci iz Amerike v Rusijo in ruski trgovski delegat Krasiti potuje v Ameriko, da pride do sporazuma med tema dvema ogromnima državama. Nemški in angleški industri-jalci so se vrhutega združili na skupno' delo za obnovo Rusije, ki pa ostane še. vedno pod isto vlado kot doslej.
Obnovljena Rusija in obnovljemr produkcija v Rusiji bo za Evropo in za vest svet silnega pomena. Ne le gospodarskega, ampak tudi političnega.
Ruska revolucija je znova dokazala, da se ekstremi navadno ne drže dolgo. Za izvedbo čistega socialističnega principa svet danes še ni zrel. To izkušnjo je tudi Rusija silno drago plačala, ne samo zase, ampak tudi za nas. Za dogleden čas bomo lahko prav zadovoljni, če kapitalizem ostane, skrbeti bo pa treba, da plodovi kapitalistične produkcije ne bodo prihajali v korist le posameznim lenim in nič producirajočim kapitalistom, am/ak onim, ki delajo, \ sakemtt po njegovi zaslugi. Če ruska revolucija ne bo dosegla več kakor to..
I	o te m ni bila zastonj.
— pozabljivosti.
da bo politično ujedlnjenje vseh jugoslovanskih delov prineslo vsakemu od njlli avtonomijo v vseh rečeh, ki si niso> skupne že po svoji naravi; tako bo-uspešno rešeno slovensko in jugoslovansko vprašanje." — In dalje:
»Ujedinjenje Jugoslovanov se ne more uspešno izvesti niti v ne eni danes obstoječih držav, ker so njihovi interesi preveč antagonistični in ker bi takšno ujedinjcnje pravzaprav ne bilo nič drugega kot aneksija. Ta problem se more rešiti edino le z ustvaritvijo nove državne zajednice, v katero vstopijo vsi deli prostovoljno."
*
Objavljamo ta dokument zato, ker oficijelno vodstvo slov. socijalnih demokratov tako silno ropoče proti avtonomiji, ki je po njegovih izjavah zgolj izum — ..klerikalcev". G. Etbin Kristan je bil torej že I. 1917., ko strto mi drugi delali na razpad Avstrije in še nismo-smatrali z:i potrebno, prerekati se o bodoči notranji ureditvi Jugoslavije — kle-likalec. nota bene celo slovenski klerikalec. Pričakujemo toraj, da bo „Na-prej" proelasil g. Etbina Kristana za kle-tikalca, separatista in avtonomista ter „bivšega“ — republikanca in socijalista'/
verni poslušalci v Zagrebu in v Ljubljani pravijo, da je država v nevarnosti in da so prisiljeni zavarovati državo pred „prevratr.imi elementi".
Kaj je na tem? Odgovarjamo: Niči' Mi imamo v državi različne stranke. Imamo radikalce, demokrate, socl-jalistov več vrst. komuniste, zemljo-
itt na pravniški oddelek, a v glavnem je bil šola za pravnike, ker je ..filozofija"' služila le kot uvod v pravo. V inozemstvo so pošiljali v prvi vrsti pravnike. Potreba po pravnikih je bila tako občutna, da ni nihče pomislil, da je poleg pravnega študija potrebna narodu še kaka druga šola. N Petrovski Skupščini 1. 1848. so zahtevali zastopniki 2 okrožij in odposlanec liceja še šolo za. ..Ekonomijo", vlada pa te prošnje ni uvaževala, ker ni imela ne ljudi ne denarja! Te vrste šolo so ustanovili šele I. 185.3. v Topčideru, a s tako majhnim uspehom, da so jo morali na zahtevo Svetoandrejske Skupščine zapreti.
Med tem, ko so delali z vsemi silami na to, da si ustvarijo svoj uradniški naraščaj, ni imelo kmečko prebivalstvo-, postavne poti, da javno pove svoje potrebe. Ustava iz I. 1838. ni poznala Narodne Skupščine: vladal ie knez z državnim svetom, čegar člane jc imenovat on sam. Pod Karadžordžem je bila Narodna Skupščina sklicana samo dvakrat: 1. 1848. in 1858. V takih okolno-stih vlada cela feta ni mogla vedeti, kaj sc med ljudstvom godi in vsled česa trpi.
Takoj po osvoboditvi se je namreč začel med ljudstvom gospodarski pre-okret, čegar posledice so zaceli čutita
Tekma za obnovo Rusije.
Pritisk.
radnike, samostojne kmete, katoliške in muslimanske klerikalce, radičevce, fran-kovce, hrvaške zajedničarje, republikance in mogoče še ka.i. Mi ne poznamo vseli. Eno pa vemo in ve vsak: Niti ena izmed imenovanih strank ni proti državi!
Državo hočejo socijalni demokratje, ampak socijalistično urejeno. Državo hočejo zcmljoradniki, ampak oni zahtevajo glavno vlogo za kmete. Državo hočejo komunisti, toda po sovjetskem sistemu. Državo hočeio klerikalci, toda avtonomistično urejeno. Državo hočejo radičevci, toda radi hi videli republikansko federacijo. Tako preidemo vse stranke in povsod vidimo isto: Vse stranke hočejo državo, zahtevajo pa ureditev države in sistem vladanja vsak po svoje.
Ureditev države oziroma sistem vladanja pa še ni država!!
Stranke, ki obstoje v Jugoslaviji, obstoje legalno. Prepovedati delovanje v javnosti eni ali drugi stranki je nedemokratično nasilje. Princip demokracij': je, da sme vsak javno izpovedati svojo misel, jo javno zastopati in jo javno širiti. Nobena politična stranka ne more trditi, da je ravno njen politični program edino pravilen. Zato tudi nobena stranka ne more imeti pravice, odrekati drugi pravico do obstoja. Demokratičen princip pravi:	Govori	svobodno,
ljudje naj te pa svobodno poslušajo. Če, večina tvoj nauk odobri, je prav: potem boš vladal in pokazal, kaj znaš. Če pa večina tvojega nauka in tvojega političnega programa ne sprejme, moraš pa — čakati!
Naši mogočneži pa ne govore in ne ravnajo tako. Oni pravijo: Mi imamo s\oj političen program. Dober je samo ta program in nobeden drugi! Zato mo-lajo ljudje hoteti to, kar hočemo mi, govoriti to, kar ukazujemo mi, delati tako, kakor velevamo mi! Oni si torej domišljajo, da so vzeli vso pamet in vso politično razsodnost v zakup in kdor tega ne pripozna, ampak si upa dvomiti nad to resnico, tega proglase za »prevratni element" in ga postavijo pod stroge določbe ene ali druge „obznane“ in mu pošljejo vse policaje in žandarje na vrat!
Vsem našim naročnikom in prijateljem. Vse svoje prijatelje prosimo, naj nas sedaj, ko gremo nasproti težkemu režimu poostrene „obznane“, še posebno podpro. Vsak naj se potrudi, kjerkoli le more, da nam pridobi vsaj enega novega naročnika. To bo najboljši protest proti centralizmu in proti strahovladi, ki nas čaka.
Uradni terorizem. V zadnji številki smo objavili odstavek iz pisma nekega javnega uslužbcnca, v katerem odpoveduje naš list iz stralm pred pritiskom „od zgoraj** V ..Slovencu*' (od petka) čitamo pa zopet sledečo notico: ..27. junija je bil na uradnem dnevu na Vrhniki nek komisar od okrajnega glavarstva iz Ljubljane, ki je, preden je začel urado-
tik pred nastopom Karadžordža. Pod Turki smo živeli v zadrugah. Gospodarski značaj teli je bil, dft so člani zadrug producirali le za svojo potrebo, ne pa za prodaj. Vsaka zadruga je gledala, da zadovolji le samo sebe. Razim soli m železnine je zadruga sama proizvajala vse, kar je potrebovala. Člani za-diug so begali zaradi turških nasilstev navadno v planine in so imeli prav malo stika z mestnim življenjem, ki bi jim vzbudilo potrebe, katerih zadruga ne bi mogla zadovoljiti. Denar -o potrebovali samo za davek. Po osvoboditvi so pa zadruge začele naglo propadati. To sc da razlagati tako, da v izpremenjenih razmerah zadruge niso mogle več producirati samo za svojo potrebo: zadruga je morala začeti proizvajati tudi za prodaj, kar pa njeni prirodi ni odgovarjalo. Po osvoboditvi so stopili kmetje z meščani v ožje stike. V mestu je našel kmet odjemalca za svoje proizvode, vzbudile pa so se mu tudi nove potrebe, zaradi katerih mora svoje proizvode pretvarjati v denar. Kmet je videl delavnice, kmetica prodajalne: v kratken času so se pojavile (obrtne) delavnice in prodajalne tudi po deželi. Člani zadrug so začeli rabiti, česar niso sami naredili, zato so prisiljeni, da tudi oni proizvajajo za druge in ne samo za sebe. Kdor kupuje, mora tudi prodajati. To je
Tako ravnajo naši mogotci! Besedo raj bi imeli samo oni in nihče drugi!
Namesto poštenega političnega boja / argumenti in z dokazi nas hočejo prepričati o edinopravilnosti in edinozveli-čavnosti svojih političnih načel — če jih sploh kaj imajo — z ječami in z bajoneti. Oni hočejo n. pr. centralizem — bog-varuj, da se predrzneš imeti drugačno mnenje! Ta nauk mora biti pravi, sicer gorje ti, ubogi državni nameščenec! Oni trde, da so fajmoštri škodljivi —- gorje-mu, kdor si predrzne le misliti, da je mogoče tudi kakšen advokat odveč! Oni pravijo, da je komunizem svinjarija — zabodi ga z bajonetom, kdor si upa le črhniti, da bi utegnil biti kapitalizem s svojimi izrodki še slabši! Brez debate in brez besede ubogaj in pokori se, če ne —!
Tako delajo gospodje, ki pravijo, da zanikujejo dogme in zahtevajo namesto dogem svobodo mišljenja! Lepa »svoboda"!
Mi pa pravimo: Kakor vi trdite, da ne priznavate verskih dogem, ravno tako ne poznamo in ne priznamo mi nobenih političnih dogem, pa naj jih pri-diguje sam dr. Žerjav! On naj ima svoje misli, mi pa svoje. O tem pa, kdo ima Piav, naj odločuje ljudska večina in sicer brez pritiska in brez bajonetov! Tako je in bo v demokratičnih državah
Zgodovina političnih stranic na ir. kaže, da je vsaka stranka, ki se je začela posluževati nasilja in ki hoče ljudsko mišljenje komandirati z orožjem, v padanju. To je tolažilno. Propadli bodo tudi tisti, ki danes greše na svojo moč pioti politični svobodi, ker je ljudska volja vedno močnejša od sile.
Borbe, katero vodimo, se mi r.e plašimo kljub „obznanam“. Obžalujemo le one reveže, ki se morajo pritisku udati vsled svoje materijelne odvisnosti ,.od zgoraj*1. Tem ne zamerimo, če klonejo, ker razumemo njihov položaj. Bolj kot te bednike pa obžalujemo one, ki se obznanskih metod poslužujejo.
Kar je pa neodvisnih ljudi, te prosimo, da vztrajajo in nas v našem boju nodpro, kakor pač morejo. Vzdržati je treba, to je vsa skrivnost.
vati, imel političen govor. Pravil je, kako je izkušen in da iz izkušnje ve, da je to sama „farbarija“, če se kakšna stranka za avtonomijo poteguje, da bi le nekateri prišli tem potom do „zaželjenih korit**. Nadalje -je pravil, naj občine nikar ne pošiljajo izjav za avtonomijo, ker bi to bila velika nesreča za državo. Pravil je, da sta »Šušteršič in cesar Karel še na delu" in da bi se z avtonomijo pomagalo »zgraditi zopet Avstrijo**, kar pa ne sme biti. Ko so mu ugovarjali, je zažugal, da ga moramo poslušati, kot odposlanca okr. glavarstva, ki je gotovo višji činitelj, kot so občinski fuukcijo-narji. Znese! se je tudi nad g. Prepelu-ho n, da izdaja časopis zato, da bi postal zopet poverjenik, a on garantira, da
glavni vzrok, ita začne zadruga proizvajati za trg. Poleg tega je tudi državna uprava s svojim sistemom plačevanja davka v denarju prisilila zadruge, da prodajajo del svojih proizvodov. Pod Turki je kmet plačal le en del davka v denarju; po osvoboditvi, ali pravzaprav po I. 1835. pa ves davek. Do 1. 1835. je kmet plačeval poleg davka v denarju tudi naturalni davek v obliki desetine; tega leta je pa knez Miloš ves davek določil na okroglo svoto in desetino zamenjal z denarnim davkom, vsled česar je skočil osebni davek za pol leta od 17 grošev na 30. Vsled razvitejših potreb svojih članov in pod pritiskom državnih doklad prehaja zadruga polagoma iz naturalnega gospodarstva v denarno gospodarstvo. Z denarnim gospodarstvom se zadružni sistem ne da združiti. V zadrugi je mogoče živeti le tako dolgo, dokler se produkcija posameznih članov ne ceni v denarju, ko nihče ne pozna vrednosti proizvodnje posameznika in nihče ne vpraša, čegavo je kaj. Pri produkciji za prodaj je pa vsak zadružnik v stanu, da do zadnjega groša preračuna svoj osebni zaslu-žek in zato težko trpi, da se njegova last ne razlikuje od tuje. Denarni dobiček se da deliti; zato zahteva vsak zadružnik svoj delež.
(Nadaljevanje sledi.)
ne bo več. — Take reči si dovoljujejo danes uradniki, ki se pod Avstrijo niso upali v korist te ali one stranke uradno niti ust odpreti. Takrat je vladalo načelo, da mora uradnik vsaj formalno varovati najstrožjo nepristranost. Danes pa nekateri gospodje zlorabljajo uradno dostojanstvo za to, da agitirajo za demokratsko stranko in njene nazore. '1 udi napredek. Ampak mi si usojamo g. deželnega predsednika, ki je tako navdušen nad sprejetjem ustave, opozoriti na člen 107. ustave, v katerem se pravi, da „se upotrebljevanje vlasti in položaja državnih uradnikov v strankarske namene kaznuje po zakonu.** Zato zahtevamo, da g. deželni predsednik v smislu ustave stori svojo dolžnost in uradnika, ki si dovoljuje uradne dneve uporabljati za strankarsko agitacijo, pokliče na odgovor. — Tako poroča »Slovenec". Mi pa dostavljamo: Le pritiskajte! Dan plačila bo prišel na dan volitev. Volitve boste sicer zavlačevali, ampak na večno jih ne boste mogli odlagati. Takrat pa tudi mi ne bomo držali križem rok in garantiramo, da različnih „obznan“ ne bomo ukinili. Vsak bo enkrat na vrsti: sedaj smo mi, potem pridete pa vi!
Koliko glasov je bilo za ustavo? Za centralistično ustavo je glasovalo 223 poslancev, proti pa 35. Torej ..ogromna večina", kakor je to razbob-navalo centralistično časopisje. V resnici je pa stvar drugačna. Vseh poslancev je 419. Za ustavo je glasovalo od teli le 223, proti ustavi so pa glasovali, oziroma so iz zbornice odšli domov •1)9—223 — 196! Ta številka izgleda precej drugače! A še nekaj je zanimivo: Polovica od 419 je 210. Vlada je pa dobila 223 glasov, torej ravno 13 več! Čudno je to: Za trinajsto ustavo kraljevine Srbije se je našla večina 13 glasov!
Zanimivo. Na Vidov dan je bila sprejeta ustava. Kakor so poročali listi, so se ta dan vršile velike slavnosti v Beogradu, v Sarajevu, v Ljubljani (?) itd. Samo iz Zagreba ni bilo nobene vesti o kakih posebnih svečanostih in slavnostnih prireditvah. Pač, nekaj je bilo: velika vojaška parada in zastave na državnih poslopjih. Nič več... In vendar je bogati Zagreb glavno mesto bogate Hrvaške!
»Štiri petine naročnikov »Avtonomista" je — klerikalcev!” Tako ugotavlja »Jutro**. — Bog nam jih daj šo štiii petine!
»Čiščenje v socialno-demokratski stranki.** »Jutro** prinaša pod tem naslovom dolg članek, naperjen v prvi vrsti proti g. Prepeluhu. Na isti strani (v št. 153.) pa prinaša notico: »Poslanski mandat je odložil bivši minister Anton Kristan...“
Kako naj bo? Silno lepo si je zamislil naš centralizem našo državo, tako lepo, da lepše kar biti ne more. Prvo, kar mora pasti v naši državi, so cerkve, farovži in mežnarije. Kdor pomaga pri tem delu, je dober državljan, kdor p.i cerkve in fajmoštre v miru pusti, je grdoba, je klerikalec in prevraten element, čeprav sam tudi ne hodi v cerkev. Na mesto cerkva in fajmoštrov naj bi dobili menda kakšne telovadnice. Toda prevratni elementi so že tako pokvarjeni, Ja pravijo: Kakor poprej nismo hodili ob nedeljah k maši in smo raje ležali doma, tako sedaj tudi v telovadnice ne bomo hodili, na povelje že ceh' ne, in bomo vsako nedeljo pričakovali kosila lepo v postelji. Če je bilo prej „nobel“ ne hoditi v cerkev, zakaj bi bilo zdaj manj „nobcl“, ne hoditi k telovadbi ali pa h kakršnim dolgočasnim predavanjem? In še na povelje!
Velikansko veselje in navdušenje je zavladalo v Ljubljani 1. t. m. in ljudje oJ radosti niso vedeli, kaj bi počc’i, ko so doživeli izdatno povišanje tobačnih Oen. Veselje se b?> stopnjevalo, ko bomo smeli plačevati še zvišane cene za stanovanja.'če pojde tako naprej, se bodo v našo srečno deželo kmalu začeli izseljevati Amerikanci, ne pa mi v Ameriko.
Novi socializem! Te dni sta soc. dem. dnevnik »Naprej** in liberalno „Ju-tro“ v bratskem objemu napadala izda-tel.ia našega lista, »bivšega** socialista. Ne vemo kakšno merilo imata ta dva aajnovejša sorodnika za »socializem**.
I	i ljudje, ki pišejo ogabne osebne napade, so proglašali pred 1. 1914. našega izdajatelja za »utopista*-. Postavljali so se ti ljudje ponajveč v elegantnih uniformah avstrijskih oficirjev in so bili po
svojem političnem prepričanju liberalni, narodni radikalci itd. Proti koncu leta 1918. pa so se predstavili začudenemu svetu kot pristni »socialisti**. In začeli so stranko »čistiti**. Kdor ni v službi stranke, kdor ne kima h; nc sla' i te gosi/ode, tega proglase za »bivšega" socialista. In začeli so z „venmetanjem“ pri g. prof. ur. Lončarju, pri g. Prepeluhu itd. Če bi bil še ranjki dr. Dermota živ, bi bil tudi postavljen na indeks. Nazadnje utegnejo brcniti še g. Kocmurja, (,,Naprej" mu je že zagrozil!), ker je tudi že predolgo v stranki (od leta 1896!) — Mi tem gospodom ne bomo sledili pri osebnem boju, četudi bi primerno gradivo lahko — izbirali. Blato se navadno prime tega, ki ga luča.
Ko se je glasovalo. . . Naš urednik je videl na dan glasovanja o ustavi v Ljubljani kar tri poslance socialno-de-mokratične stranke. Erkliiret mir . . .
»Naprej** od pretečenega petka se hvali, da se je soc. demokratična stranka v Sloveniji končno razšla s svojimi kulturnimi delavci, ki so zastopali pri nas misel socializma in socialne pravičnosti že dva desetletja in več. Pravi, da ie bilo to potrebno iz stvarnih razlogov. Mi pa smo mnenja, da je bilo to potrebno radi tega, ker znanstveniki, politični zgodovinarji in publicisti, ako so pošte-iii, ne morejo brezpogojno in po diktatu hvaliti nobene politične klike, pa bodi to v kateri koli stranki. Stranka, ki se boji stvarne kritike in nima znanstvenih in prosvetnih delavcev, je bolna, hudo bolna. Politični kruhoborci sedaj kriče: »Primite tatu!*", da bi odvrnili pozornost od sebe.
Vsi ga prosijo, naj pride k njim. Namreč g. Prepeluha. Prosijo ga klerikalci, prosijo ga narodni socialisti, prosijo ga komunisti in prosijo ga prevratni elementi. Tako trdi »Jutro**. V kratkem ga bodo prosili še JDS-arji, naj pride k njim. Tako vsaj se da sklepati iz pisave ..Jutra", ki kljub vsem napadom že kon-štatira, »da je gospod Prepeluh jako pameten".
Večina poslancev iz Slovenije ni
glasovalo za ustavo. Za ustavni načrt so glasovali trije demokratje in 10 samostojnih kmetov, torej nesrečno število 13. Ker pa je slovenskih poslancev okrog 40, jc jasno, da sta glasovali proti ustavi dve tretjini narodnih zastopnikov iz Slovenije. To je lep rezultat in dorni-šljujemo si, da smo tudi mi k temu rezultatu nekoliko pripomogli po svojih skromnih močeh.
Izprememba naslova. Prejeli smo več dopisov, iz katerih posnemamo, d'i žele nekateri naši prijatelji, naj izpre-menimo ime našega lista, ker je beseda »Avtonomist" za priproste ljudi nenavadna, in naj si izberemo kakšen drug naziv. Tako predlaga nekdo »Slovenija" in utemeljuje svoj predlog s tem, da bomo sedaj po sprejetju centralistične ustave pač morali zastopati interese ,.Kranjcev" in »Štajercev**, torej celokupne Slovenije. Drugi predlog, še mnogo radikalnejši, gre za tem, da se prekrstimo v »Federalista" ali pa v »Republiko" in zahteva, naj se potegujemo za popolnoma samostojno slovensko državo v okviru Jugoslavije. Za danes še nc moremo ustreči željam naših prijateljev, ako pa se bo pokazala potreba, bomo storili tudi to, a pre.i moramo še slišati druge predloge, katerih bo gotovo še nekaj prišlo.
Gospodarstvo.
Kurz dinarja v Ciirilm. Kurz dinarja oziroma krone (ker dinar ne notira) v Curiliu stalno pada in je dosegel pretekli teden svoj najnižji nivo z noto 3.85. To se pravi: Za 100 naših kron dobiš v Švici 3 franke 85 centimov! Tako izgleda veljava našega denarja v inozem-st\u in to merilo je najbolj merodajno za kredit in ugled naše uprave pri tujcih.
Zakaj ne notira dinar na tujih borzah, ampak samo krona? O tem vprašanju razpravlja beogradska »Politika" in pravi, da je vzrok temu iskati v naši devizni politiki, ker je treba za vsako stvar, ki sc iz naše države ali pa v našo državo pelje, osigurati tujo valuto, tako da tujcem sploh ni treba iskati našega denarja na trgu in mu eventuelno dvigati ceno in kurz, ker mi sami iščemo tuj denar. To se sliši vse lepo, ampak eno napako ima cela stvar: resnična ni! Ko so gospodje v Beogradu s pomočjo svojih hrvaških in slovenskih »podrepa-šev“ delali valutno refoimo, je notirala
Dnevne vesti.
naša krona (oziroma avstrijska, ker takrat še ni bilo stroge ločitve) v Curilni • kros 40. Če bi bil notiral takrat tudi dinar, ne bi bilo nikdar mogoče postaviti relacije 1 :4, ampak zamenjati bi se bile morale krone v dinarje po borznem ključu! Ta bi bil pokazal bržkone \ rednost krone proti dinarju al pari! Tega so se pa gospodje bali in zato sploh niso dali dinarja kotirati na nobeni borzi. To ie resnica, vse drugo so prazni izgovori.
Naša valuta pada. Kljub okolno-stiin, kakor sprejetje ustave, zagotovitev nemške vojne odškodnine, pada naša valuta neprestano na curiški borzi. Ravno na dan po sprejetju ustave smo dobili poročilo, da je kurz naše krone padel na 3.85 v Curiliu. Zagotovilo bogate vojne odškodnine in sprejetje ustave po dolgotrajnem boju bi morale biti okolnosti, ki dvigajo kurz našega denarja, a zgodilo se je ravno nasprotno, kar dokazuje, da inostranstvo ne veruje naši notranji konsolidaciji in pa, da so inostranstvu predobro znane naše notranje neurejene razmere.
Cene živil se ravnajo po zunanjem trgu. Ker pa je kurz naše krone padel tako nizko, kakor še nikoli preje, je jasno, da so cene živil, kakor notirajo na zunanjih trgih v naš denar preračunane zelo visoke. To je ekonomski princip, proti kateremu ni mogoče nikake umetne jezi postaviti in se je to pot tudi docela vdejstvil. Kakor hitro je pričela naša krona v Curiliu padati, prav tako hitro so šle cene živil v Bački in Banatu navzgor. Kakor imamo danes krono na tako nizkem nivoju kot še nikdar preje, tako so cene živil dosegle višino, kakor jo še nismo imeli. Danes se zahteva v Bački za pšenico 10.50 K do 11 K; za koruzo 4.60 K do 5 K, za oves 6 K, moka št. 0 16 K. Ker pa ni zaupanja v naš denar in ni izključeno še nadaljno padanje kurza, se ga svet brani in zato raje drži blago doma in ga kljub bližajoči novi žetvi ne postavi na trg. Posledica tega je, da blaga pri-
manjkuje in so mlini prazni. Kljub živahnemu povpraševanju po blagu istega ni dobiti.
Cene tekstilnega blaga še zunaj sicer padajo, a ker je kurz naše krone padel, postaja uvoz cenejšega blaga za nas v kronski veljavi celo dražji kakor je bil mogoč pred enim mesecem. Ma-nufakturisti so tega pojava veseli, ker so pri ogromnih zalogah morali pričakovati velikih zgub in jih je trenotno padec naše valute obvaroval katastrofe. So pa, kar je lahko umljivo pri naročilih zelo rezervirani. Ta rezerviranost pa bo naravno v škodo zunanji industriji, ki že danes boleha na veliki nadproduk-ciji, kar velja osobito za Češko.
Lesna trgovina stagnira popolnoma. Mogoče je prodati kak posamezen vagon, a o večjih kupčijah ni govora, dasi čaka samo v Sloveniji nad 2000 vagonov lesa na izvoz.
Zmešnjava nad zmešnjavo pa je
carinsko vprašanje. Trgovec ne more nikdar napraviti prave kalkulacije, ker se neprestano govori in piše o spremembi carinskega tarifa. Na račun spremembe carinskega tarifa je letos že marsikateri trgovec zgubil lepe tisočake. časopisi prineso novico:	ta	teden
se zvišajo carine. Trgovec veruje, naroči še v zadnjem momentu, blago pride, carina ostane stara. Tako se zopet ravno sedaj opozarja na spremembo v carini, a pravega nihče ne ve in vse tava v negotovosti. Ta negotovost plaši pa še bolj kot nas inozemstvo, ki zgublja upanje v naš red in vpliva na padanje vrednosti našega denarja.
Angleški rudarski štrajk končat’. Kakor javljajo listi, je končano na Angleškem eno največjili dosedanjih mezdnih gibanj, namreč rudarski štrajk, vslod katerega je bilo prizadetih na milijone delavcev, ki so ali sami štrajkali ali pa oili prisiljeni na delopust, ker ni bilo dovolj premoga za vzdrževanje industrijskih obratov. Štrajk je končal s popolnim porazom delavcev in delavci so morali pristati na znižanje plač. To jo
važen dogodek, ki bo kmalu pokazal svoje posledice tudi pri nas. Kakor hitro so namreč začele na Angleškem cone živil, je bilo jasno, da se ne bodo mogle držati delavske plače na medvojni višini, ker kapital da delavcu le nekaj malega več kot plačilo, kakor delavec potrebuje za pokritje neobhodnih /ivljenskih potrebščin. Cena moke določuje delavsko plačo. Kakor hitro je postal kruli na Angleškem cenejši, je bilo pričakovati, da bodo delavske mezde padle. Delavstvo se je tej nameri sicer uprlo in največje organizacije delavcev so napele vse sile, da obdrže delavci svoj zaslužek na medvojni višini, toda boj se je končal za delavce neugodno.
Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. - Odgovorni urednik: .fOŽE PETRIČ. — Tbtka: Tiskarna liLASNIKA N A.SL. V LJUBLJANI.
Zadružnikom Slov. Soc. Matice in naročnikom „Naših Zapiskov".
Glede na dogodke na zadnjem občnem zboru Slov. Soc. Matice, ki se je vršil dne 28. junija t. 1.. se čutijo podpirani člani dosedanjega načelstva in uredniki „Naših Zapiskov" v informacijo zadružnikov, naročnikov in javnosti dolžne ugotoviti in objaviti naslednje:
1. SSM. je bila osnovana I. 1917. kot nestrankarska, zgolj kulturna institucija.
2. Zadruga se je pod komunističnim \ odstvonf iz I. 1920. neupravičeno polastila imena „Naši Zapiski", ki pa je lasi I. 1902. osnovanega in pozneje izpopolnjenega konzorcija. Po intencijah ustanoviteljev ne morejo biti in niso bili doslej „Naši Zapiski" nekaka praktična za strokovne iti zadružne funkcionarje katerekoli stranke.
3. Dosedanji in tudi na novo izvoženi blagajnik SSM. je preteklo leto sabotiral svoje blagajniške dolžnosti, dajal glede denarnega stanja ostalemu na-
čelstvu netočna poročila ter ni prinesel niti na občni zbor nobene bilance, čeprav je zahtevalo to dosedanje načelstvo na vsaki seji zadruge. Nadzorstvo se vse leto ni niti enkrat sestalo k *.eji in noben njegov član ni niti enkrat pregledal blagajniških knjig zadruge.
4. Vkljub temu je predlagal na občnem zboru član nadzorstva dosedanjemu načelstvu absolutorij in bianco, ki je bil tudi sprejet. Takemu nezakonitemu postopanju je nasprotoval del zadružnikov, pridržujoč si vse nadaljnje korake.
5. Dosedanje načelstvo je glede trn blagajnikovo poročilo o pasivah zadruge, predlagalo pbčnemu zboru likvidacijo zadruge, ki je bila pa od sedanjih gospodarjev odklonjena, ker je blagajnik brez bilance v rokah trdil, da je zadruga celo aktivna, dasi je še prejšnji večer poročal načelstva o znatni izgubi.
6. Glede na te dogodke in na to stanje vlože podpisani na pristojnem kraju poročilo in ugovor. Slov. Soc. Matica je sedaj politična institucija in organ JSDS in v to namerava izpremeniti tudi „Naše Zapiske", če ostanejo last SSM vkljub pod 2. navednemu pojasnilu. V tem primeru bodo nadaljevali podpisani takoj z „Novimi Zapiski" in vabijo v svoj krog vse dosedanje so-trudnike in naročnike Naših Zapiskov".
Končno ugotavljamo, da je poročilo o občnem zboru, priobčeno dne 30. junija t. I. v „Napreju“ netočno, n. pr. glede tega, da je odbor hotel preložitev občnega zbora, dočiin sta to predlagala dva zadružnika, ali pa, da izkazuje bilanca čisto imetje, ko dejansko bilanca ni bila' niti izdelana, še manj predložena, ali pa, da bi pripadala nekdanjemt konsorciju ,.N. Z.“ samo dosedanji predsednik in podpredsednik SSM, do-čitn pripadata poleg drugih tudi onadva.
V Ljubljani, 1. julija 1921.
Dr. Dragotin Lončar, Albin Prepeluh, Fran Erjavec.
“**	^ m	*^irLri*i_r^unnri-un_n_ru~L'ixwr\juji^
Zadružno Gaspodsrsta bsnhii d. d. Ljubljana,
Buaajeka cesta 38./I.
pr- 4
miljone im
i Zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v drug«m kolu državne razredne loterije.
8.200.000
, ^ so zadele srečke v prvem kolu državne razredne loterije kupljene pri
Zadružni Gospcdarski banlii,
Ljubljana.
Žrebanje se vrši , v prvem razredu
15. In 16. Julija 1921.
, Cene srečkam v prvem razredu: cela srečka 48 dinarjev, polovica ‘24 dinarjev, cetrtinka 12 di-. | narjev, osminka 6 dinarjev.
Srečke prodaja
Zadružna Bospadarsha banka d. d. Ljubljana.
D linijska cesij 38./I*
(Hiša Zadružne zveze).
.jT^.-rLrriru^JTAra^rcivu^iii1
TISKARSKI IN L1T0GRAFIČN1 ZRUOD
se priporoča za naročbo vseh tiskarskih in Iifografičnih tiskovin, ki jih izvršuje po konkurenčnih cenah. Podjetje je nanovo prenovljeno in opremljeno z najmodernejšimi stroji. Izvršuje vsa dela hitro in solidno	od PriProste do najfinejše izpeljave.
J. BLflSNIKfl NRSLED. fff LJUBLJANA, BREG 12
Vplačanaddn.glaonica CF Hill?MifeHfl	RflMMfl WQn ^ 5B7-
k 30,000.000*—. yuu Iff IjilOIIH OHIinH pačun šuzzos
U0BU9II9, Krekov trg 10, naaprotilastnega tiema".
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice I Ima posebni amerikasski oddelek in prvo-in v tekočem račnnu.	I	vrstne zveze z inozemskimi bankami.
Izvršuje vse bančne posle najkulaninele.
WWI I » ■ ■ 1— m     .11 Wl IM Wpil — ii|IWH^M —MM—WK VHIMIII Milil 111 IH
1Gospodars Eta zveza, centrala za skupi nakup in prodajo 1]
»	reglstroraua zadruga z omejeno zavezo	J
v Ljubljana, Dunajska cesta štev. 29
ima na zalogi špecerijske predmete, kolonijalno blsgo, vse vrste žita, moke i. t. d. prvovrstno češko in angleško manufakturo, najboljši splitski cement, lahki In težki bencin, vsakovrstne poljedelske stroje in železnino kakor grablje, kose, lopate, krampe, žage I. t. d. Največja izbira vseli vrst mesnih izdelkov, pristnih kranjskih klobas ter domače masti, najfinejša vina domača In banatska. Lastna zeljarna. Izdelovanje mila In sveč v svoji tovarni.
Nakup in prodaja vsakovrstnega lesa. Lastne žage.
| Kapital: H ZO,000.000 ] SLOOENSKR ESKDMFTMB MURI i»™»mi».ooMioi
Ljubljani, šelsnburgova ulica št ■ 1«	”	cije	najkulantneje
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza.